181
POVODENJ NA BARJU V JESENI 1905.
FOTOGRAF. FR. VESEL.
I must needs teli you ali: (Vso stisko ti povem): needs pomenja treba, kajti o stiski tukaj ni govora. Survev back again (naj prečitam nazaj): naj zopet prečitam. Turning his face (obrnil se je navzdol: kam pa?). Obrnil se je proč. (Str. 49.) O that estates degrees and offices (O da i netek, čin in častna mesta). Kaj je tukaj z besedo čin ? Ali pomeni isto kot či-novništvo? Sensible regreets (prečuvstven pozdrav) iz besede čuvstven pa ni razvidno, ali si je g Z. pravo mislil; sensible znači čutljiv: kar se da potipati To wit (seve): namreč. I will better the instruction (zglede izboljšam): prekosim.
Večkrat se gosp. Z. tudi oddalji od svojega mentorja Schlegla: You grow exceeding strange (prečudno ste se spremenili) toda strange ima tukaj pomen tuj, torej: Jako ste se nam odtujili, jako ste hladni; tudi na strani 59. se je primerila žalostna nezgoda: "overlooked (Vaše oči bi me spregledale) pravilno je: Ah ! Vaše oči so me očarale in razdelile . . .! He deed redeem virgin tribut (reševal je obdačene deve). Prvič je bila samo ena deva: Hesione, potem pa jih (teh dev) Heraklej ni reševal, nego Trojo je oprostil deviškega davka! O love be moderate (ljubezen preneha): Umeri se ljubezen. Ri ding on the bali of mine (trepečejo na mojih vzbočenimi): Kaj neki to pomeni ? Ali samo počivajo na mojih očeh? Tako bi se moralo približno prestaviti. — Loving kiss (poljubček ji daj). Kako banavzično zveni ta de-minutiv! Zelo neljubo spominja na naše ej-ej in bebe-lirike.  (Str. 64.)   What is mine, is
now converted to yours (se je obrnilo do Vas): Moje premoženje se je izpremenilo v Vaše. (Str. 71.) This is the fool . . . (Bedak je kdor zastonj posoja!): To je tisti bedak, ki je zastonj posojal! I speak now my cogi-tation of the matter: (kako sem to stvar zde-libel ir al?!) Grozno !
Pri rimah si je g. Z. prihranil marsikak doggerel-rhyme: make-sake, door-before, re-ceive-leave, prize-eyes, shout-doubt i. dr. O besednih dovtipih piše g. Z., da je naši dobi pošel smisel zanje, in da jih cesto ni poizkušal prevajati.
Tako preprosta pa ta stvar ni, kakor si jo misli g. Z. Predvsem je irelevantno, kaj mislimo mi o besedni igri, saj mora biti odločilno le to, kako je sodil o njej Shakespeare. Izborna razprava: „Das Wortspiel bei Sh. von Leopold Wurtha", bi ga lahko v tej zadevi izdatno poučila. Iz te preiskave je razvidno, da je besedna igra pri Sh. eno najvažnejših umetniških sredstev. Vzemimo le en slučaj! V 1. stoji: I would outnight you. Ta out-night ima dvojno smisel: 1. Jaz bi vas lahko prekosila v ponočnem bdenju. 2. Lahko bi vas prekosila v naštevanju takih noči. G. Z. prestavlja: Da sva sama, pa bi vas prenočila. To je očitno napačno. In takih slučajev je še mnogo.
Stara je tudi zahteva, da naj se prida takim prestavam izdaten uvod. Temu se je ugodilo v naši izdaji — z nekaj vrstami tolmača" ! Seveda ker mi Slovenci poznamo Sh. tako grozno dobro . . .
Vrhutega pa je še tistih par vrstic spisanih iako površno in naivno, kot bi bile prepisane