76. številka. Ljubljana, v torek 3. aprila 1900. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izim§i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce 8e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se bla-govobjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85. Deželni zbor kranjski. IV. seja dne 3. aprila 1900. Predseduje deželni glavar pl. Dete la. Vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n. Došle peticije in predloge dež. odbora se odkažejo pristojnim odsekom. Po8l. dr. Žitnik in tovariši so podali samostojni predlog glede odprave vinske klavzule. Posl. Hribar je poročal o računskem sklepu garancijskega zaklada dolenjskih železnic za L 1898. in o proračunu za leto 1900. Ker je bilo pri dolenjskih železnicah treba pragov izmenjati, je morala dežela prispevati 46 125 gld. Na dolenjskih železnicah se sicer dosti prevaža, a dohodki so vender majhni in morda bi kazalo znižati tarife. Skupna imovina je koncem 1. 1898. znašala 204 733 gld., v primeri za 1. 1897. za 32.109 gld. več. Proračun izkazuje čistega prihodka 68.818 kron in nikakih troškov. Deželni zbor j e odobril računski sklep in proračun. Isti poročevalec je poročal o računskem sklepu pokoj niškega zaklada deželnih uslužbencev za 1. 1898 in o proračunu za L 1900. Ta zaklad se je ustanovil 1. 1897. Stroškov še ni imel. Imovina je koncem I. 1898. znašala 1164 gld. 15 kr. Proračun izkazuje potrebščine 26 309 kron. V te so vračunjene vse potrebščine, ki ne spadajo pod naslov plače ali služnina. Pokritje znaša, vštevši prispevke raznih drugih zakladov 29.839 kron, torej je prebitka 3530 K, ki se naloži v pokojninskem zakladu. — Odobreno. Po poročilu posl. dr. Maj ar on a se je prošnja Polone Bervarjeve v Novem mestu za zvišanje miloščine odstopila dež. odboru, da poizve o razmerah, v katerih živi prositeljica; zdravniku dr. Divjaku se je dovolilo odškodnine za stanovanje 250 gl.; prošnja občine Studenec, da se dovoli podpora za nakup poslopja za občinsko hiralnico, se je za sedaj odklonila, in se je naročilo deželnemu odboru, da odredi potrebne poizvedbe o sredstvih itd. Posl. baron Rechbach je poročal o statutu o biralskih ustanovah v spomin 501etnice vladanja cesarja Franca Jožefa. Statut se je odobril. Po poročilu istega poročevalca je bi? sprejet predlog dež. odbora, da se iz selske občine Hrenovice v postojinskem okraju izloči katastrska občina Bukovje z vasmi Bukovje, Predjama in Gorenje ter ustanovi kot samostojna selska občina Bukovje. Prošnja posestnikov vasi Vrh pri Starem trgu, da bi deželni tehnik izdelal načrt za vodovod, se je po poročilu posl. Je lovska odstopila dež. odboru. Tudi prošnja županstva v Vodicah za preložitev ceste od Povodja do Šmartna pod Šmarno goro se je po poročilu posl. Lenarčiča odkazala deželnemu odbora z naročilom, da po izvršenih poizvedbah poroča o tem dež. zboru. Posl. dr. Tavčar je poročal o prošnji občanov vasi Velesovo, Trata, Adergaz in Praprotna Polica za izločitev iz občine št. Jur ter ustanovitev samostojne občine Velesovo. Št. Jur se izločitvi ne upira, a ker so potrebne še razne poizvedbe, se je prošnja odstopila deželnemu odboru. O prošnji občine Podraga za podporo za osušenje travnikov je poročal posl. Šu-bic. Pojasnil je važnost teh travnikov za občino in velike žrtve, katere so si že naložili v ta namen posestniki ter priznavajoč opravičenost prošnje predlagal dežel, odboru, da deželni inžener travnike pregleda in na podlagi zvedenčeve izjave dež. odbor dovoli primerno podporo. Po poročilu istega poročevalca se je prošnja občinskega in župnijskega urada Fara in Osilnica za preložitev ceste Fara-Banjaloka odstopila deželnemu odbora. O računskem sklepu kranjskega učiteljskega zaklada za 1. 1898 je poročal posl. Višnikar. Dejanski prihodek vštevši dotacijo dež. zaklada je znašal 33.591 gld. 76Va kr-, izdatki pa so znašali 32.827 gld. 15 kr. Imovina je koncem 1898 1. znašala 32.814 gld. 61 Vi kr. in se je znižala za 389 gld. 95 kr. Isti poročevalec je poročal o računskem sklepu normalnošolskega zaklada za 1. 1898. Vseh dohodkov je bilo 412 821 gld. 161/« kr. in isto toliko troškov. Aktivitetni vžitki učiteljev in učiteljic so znašali 354,886 gld. 65»/« kr. Čisto premoženje je koncem 1. 1898 znašalo 101.332 gld — Odobreno. Posl. vit Langer je poročal o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za I. 1898 in o proračunu za 1. 1900. Potrebščina je znašala 4443 gld. 16 kr., pokritje pa 6755 gld. Bilo je mimo proračuna 2311 gld. 84 kr. več dohodkov. Čiste imovine je bilo koncem leta 6563 gld 18 kr. in se je ta pomnožila za 2311 gld. 84 kr. Proračun izkazuje potrebščine 13 270 K, pokritja pa isto toliko. V rubriki .pokritje" se nahaja točka »globe za gozdne in poljske poškodbe", iz katere je preračunjen dohodek 7800 K. Računski sklep in proračun sta bila odobrena. Posl. Višnikar je poročal o podporah za šolske zgradbe in je predlagal, naj se dovoli občinam: 1. Zagorje na Pivki 500 K, 2. Erzelj 300 K, 3. Postojna 2000 K, 4. Košana 1000 K, 5. Kočevje 600 K, 6. Dolenja vas pri Ribnici 900 K, 7. Kočevska reka 400 K, 8. Fara 700 K, 9. Sv. Križ pri Kostanjevici 1000 K, 10. Št Jernej 1000 K, II. Vrhpolje (okr. Krški) 800 K, 12. Telčje 600 K, 13. Veliki Podlog 400 K, 14. Cerklje pri Kranja 800 K, 15. Jezica 600 K, 16. Orehek pri Novem mestu 400 K. Posl. Pfeifer je zahteval, naj se za Št Jernej dovoli 1200 K, na kar je poročevalec pojasnil, da je Št Jernej premožen kraj in da sploh ni mogoče prekoračiti določene svote 12000 K za vse šole. Zbornica je sprejela odsekove nasvete in je Pfeiferjev predlog odklonila. Posl. Luckmann je poročal o proračunih bolnišničnega, blazničnega, porod-nišničnega in najdenišničnega zaklada za I. 1900. Potrebščina bolnišničnega zaklada znaša 255.027 K, pokritje pa 104.771 K; potrebščina blazničnega zaklada znaša 168.583 K, pokritje pa 27 242 K; potrebščina porodnišničnega zaklada znaša 21.295 K, pokritje 2161 K; potrebščina najdenišničnega zaklada znaša 7312 K, pokritje 776 K. Zbornica je vse postavke odobrila in dovolila primariju dr. Gregonču osebne doklade 400 K, prof. dr. Valenti pa se je zvišala remuneracija od 800 K na 1200 K. Po poročilu istega poročevalca se je kočevskemu zdravstvenemu okrožju dovolil prispevek 6000 K za popravo kočevske bolnišnice in se je sklenilo, okrožnega zdravnika dr. A. Kaisersbergerja v Krškem definitivno namestiti. 0 uravnavi Pivke je poročal poslanec Božič. Dež. odbor je bil vsled naročila dež. zbora poslal inženčrja Sbrisaja na lice mesta, da presodi razmere. Njegovo poročilo je dež. odbor predložil deželnemu zboru. Poročevalec je temeljito pojasnil celo vprašanje povdarjaje, da bi se uravnava gotovo izplačala, če bi dela ne veljala več ko 40 do 50000 gld. in je predlagal, naj se dež. odboru naroči, da nadaljuje poizvedovanja in potem poroča dež. zboru. Po nekih opomnjah posl. Zelena, na katere je odgovoril poročevalec Božič, je bil sprejet odsekov predlog. PosL Jelovšek je poročal o dovolitvi priklad za cestne namene. Sklenilo se je: Deželni odbor se pooblašča, da dovoli onim okrajnim cestnim odborom, kateri z 20% priklado ne morejo izhajati, pri strogo dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenih in zadostno opremljenih proračunov znotraj, za ustanovitev teh prispevkov brez izdaje posebnega deželnega zakona obstoječih določil, za leto 1901. priklado nad 200 o k neposrednjim davkom z izvanred-nimi dokladami vred izvzemši doklade na osebni dohodninski davek ter ukrene kar treba zaradi predpisa in pobiranja teh priklađ. Posl. Božič je poročal o prošnji oskrbnika vasi Stara Vrhnika, da bi dež. hidrotehnik napravil načrt za vodovod. Sklenilo se je naročiti dež. odboru, da o priliki pošlje hidrotehnika na Staro Vrhniko, da se pouči o razmerah, zlasti če bi se dala napraviti zveza z vrhniškim vodovodom. Koncem seje so posl dr. Maj ar on in tovariši podali dve interpelaciji glede ravnopravnosti pri najvišjem sodišču na Dunaju LISTEK. Varstvo literature in umetnosti. Poroča R. P. (Dalje.) To so najzanimivejše točke tega dogovora, katerega namen je Čuvati pravice inozemskega avtorja ter ga izjednačiti z domačim ter skušati in stremiti po tem, da se v vseh deželah izjednačijo zakonite določbe. Pri tem pa se ima čuvati princip, da tujec ne bode užival večjih pravic, kot domačin. Neobhodno potreba je pa, da se čuvajo pravice avtorjeve glede na prevode, priredbe in časnikarske članke. Seveda prepušča konvencija različnim državam, da še kaj več store za avtorje, nego minimum konvencije. Ta konvencija je že v nekaterih slučajih popravila zakonodajstvo posameznih držav. Na njeni podlagi sta refoimo-vana zakona v Belgiji, Britaniji; in da se omogoči pristop k zvezi, so na njegovi podlagi sklenjeni zakoni za obrambo avtorjev v Tuniziji, Monaku, Norvegiji in južni Ameriki španskega pokolenja. Ta zakon je tudi narodnogospodarske narave. Nekatere države so v duševni pro- dukciji pasivne, druge aktivne. V poslednjih cveto književnost in umetnost ter se eks-portirajo proizvodi ; zanje je varstvo avtorjevih pravic tudi materialen dobiček. Za druge manj prosvetljene, ki dobivajo duševno brano iz inozemstva, je pristop k bernski zvezi spojen z denarnim zgubičkom. Zato so mnoge kulturno visoko stoječe države prisilile pri sklepanju trgovskih dogovorov, druge manj prosvetljene, da pristopijo bernski konferenciji in verjetno je, da bode to postopanje katero so Britanija, Nemčija in Švica uprizorile proti Japonski, našlo vedno več posnemovalcev. Bernski zvezi so doslej pristopile Nemčija, Francija, Angleška s svojimi kolonijami, Italija, Španija, Švicarska, Japonska, Belgija, Norveška, Haiti, Luksenburg, Monako, Črna gora in Tunezija. — Druge države, ki so se udeleževale konferencij, so našle različne izgovore, da niso pristopile zvezi. Izmed imenitnejših dežel, ki so kar naravnost prezirale te konferencije, je Ni^ zozemska, kjer pa je družba, Berner Con-ventie-Bond pred kratkim časom predložila kraljici prošnjo, da naj tudi Nizozemska pristopi Bernski konvenciji iz tehle raz logov: 1. Pri vseh civilizovanih narodih so tujci privatnopravno izjednačeni domačinom. 2. Ako hoče kak narod, da se spoštujejo njegova umetna znanstvena in literars p» dela, mora spoštovati tudi tujih umetnikov, učenjakov, slovstvenikov dela. 3. Pritok tujih proizvodov, ako ti niso imenitni, ni koristen. Ako pa prihajajo brez potez koč tuji proizvodi v deželo, potem je brez ugovora tudi pot literarni sodrgi odprt. 4. Priznanje pravic tujim stvariteljem bode omogočilo, da se bode iz tujih proizvodov izbiralo samo najboljše in najvažnejše. V Rusiji so se pisatelji sami izrekli proti varstvu avtorskih pravic, ker jim prevajanje tujih del največ dobička nosi. Čudno! Saj imajo vendar Rusi dosti imenitnih pisateljev, katerih dela se tudi v inozemstvu mnogo prevajajo. Srbija, ki prevaja mnogo iz tujih jezikov, in Turčija, ki od tujih duševnih proizvodov živi, se tudi nista oglasili. V njih družbi nahaja se pa tudi Avstro-Ogrska. V drugem poglavju govori pisatelj o zakonskih določbah glede na literarne in umetniške proizvode v Avstriji in Ogrski. — V Avstriji se je izdal patent 1. 1846. in pozneje zakon 1. 1896., ki brani in varuje literarna, umetniška in fotografska dela, ki so izšla v tuzemstvu in dela avstrijskih državljanov, ki so izšla, ali pa tudi še ne izšla, v inozemstvu. Tudi naslov in vnanja oblika se ne smeta patvarjati. Pri literarnih delih ima stvaritelj izključno pravo je izdati, razmnožiti, prodajati, prevoditi in dra- matska dela prikazati. V javnih listih mora biti naznačena prepoved ponatisniti članke literarne, znanstvene, strokovne vsebine. Ako ni pisatelj v treh letih, odkar je izšel original, preskrbel prevoda v tuji jezik, za katerega si je pridržal pravo prevoda ugasne ta pravica. Izjeme teh določeb so manj važne. Druge točke govore o pravicah stvariteljev glasbenih, umetniških, fotografskih del. — Pravica stvariteljev literarnih in umetniških del traje trideset let po smrti stvaritelja, pri delih, ki so zaostala neizdana, pa pet let več. Pravica prevodov ugasne pet let po pridržani izdaji prevoda. Fotografska dela uživajo varstvo deset let potem, ko se je napravila prvotna matrica. Na dela inozemcev, ki so izšla v nemški državi se razteza ta zakon, ako nemška država obeča jednako varstvo avstrijskim delom in pa ako to varstvo ne traje dalje, nego v Nemčiji. Za dela drugih inozemcev ne veljajo dogovori z dotičnimi državami. Taki dogovori so se sklenili z Ogrsko, Italijo, Francijo, Veliko Britanijo. V vseh drugih državah ne uživajo literarna in umetniška dela avstrijskih literatov in umetnikov nobenega varstva, ker ni Avstrija s temi državami nobenega dogovora sklenila. (Konec prih.) in pri nadsodišču v Gradcu. Ti interpelaciji priobčimo jutri. Prihodnja seja bo v četrtek. T U ubijani* 3. aprila. Boj proti dunajski volilni reformi. * Dunajski liberalci bi na vsak način radi, da bi bil dunajski občinski svet raz-puščen. Sedaj imajo Dunajčanje samo Se 87 občinskih svetnikov, med temi pa le štiri liberalce. Ker poteče 27. t. m. doba, za katero je bil Stiohbach izvoljen podžupanom, bo treba voliti podžupana iznova. Toda po § 25. volilnega reda je treba za tako volitev vsaj 100 občinskih svetnikov, členi nekdanje napredne stranke so izdali manifest na volilce, v katerem utemeljujejo svoj izstop ter zahtevajo nove volitve. Neki liberalen list zahteva celo, da naj se obč. svet ne le razpusti, nego poveri vodstvo vladnemu komisarju dotlej, da se sestavi nova lista volilcev. Krščanskim socialcem ni prav nič zaupati. Včeraj zvečer je priredila socialnodemokratična stranka kar 19 ljudskih shodov radi sankcioniranoga, pristranskega volilnega reda. Energija in delavnost socialnodemokratičnega vodstva na Dunaju je pač vzgledna in naši državni poslanci bi si jo pač smeli vsaj včasih vzeti za posnemanje! Iz Srbije. Ministrski predsednik dr. VI. Gjorgjevid in finančni minister Petrovič sta razprta. Gjorgjevid je sumničil Petroviča pri Milanu, da ima z opozicijo in kraljico Natalijo tajne dogovore, Petrovič pa dolži Gjorgjevida, da potrati mnogo denarja za svoje kreature ter da porablja večje svote iz tajnega fonda za svoje privatne svrhe. Sedanji položaj je nevzdržljiv. Kralj Aleksander bo moral odpustiti Petroviča ali pa Gjorgjevica. Bržčas se zgodi prvo, kajti tako suženjsko uda-nega ministrskega predsednika kakor je Gjorgjevič, se ne dobi v Srbiji več! Obstrukcija v italijanskem parlamentu. Predsednik italijanske zbornice, Colom bo, in ves predstojniški bureau sta v soboto demisionirala, ker je nastopila obstrukcija tako brezobzirno. Zbornica je volila včeraj iznova ter je dobil Colombo 265 glasov, kandidat opozicije, Bianchini, pa 125 glasov. Colombo — kakor poročajo nekateri listi — ne bo sprejel izvolitve, ker je skrajna levica sklenila nadaljevati boj do skrajnosti, a tudi Bianchini noče biti predsednik po milosti manjšine. Med Rudi-nijem in Pellouxom se vrše neka pogajanja, ki naj zaustavijo obstrukcijo. Vojna v Južni Afriki. Po bitki pri Karee - Sidingu, kjer so zmagali Buri, so imeli Angleži že zopet nesrečo. Polkovnika Broad\vood in Pilcher, ki sta garnizovala v Taba-Nehu, sta se morala pred Buri umakniti. Njiju čete so se v soboto utaborile blizu bloemfonteinskega vodovoda, a tudi ondi so jih začeli Buri nenadoma bombardirati. Angleži so se umaknili nato v strugo, kjer so bili skriti Buri. Vsa angleška vojska je zašla tako v past, kjer je bila ujeta. Buri so zajeli oddelek infan-terije na konjih, dva bataljona infanterije in 6 topov. V nedeljo zjutraj je odšla divizija pod poveljstvom generala Colvilla, da ujete čete reši. Poroča se, da Colville že strelja na Bure. S kakšnim uspehom, ni znano. Med tem ko so imeli Angleži na vshodu in na severu Bloemfonteina nesrečo, se javlja sedaj, da so se prikazale močne burske čete tudi na vshodu blizu Paarde-berga, tako da stoje Buri sedaj kar na treh straneh Bloemfonteina. Ali nameravajo skupno akcijo proti Robertsu, ni znano. Res pa je, da je izdal Kriiger proklamacijo, s katero poživlja ženske in otroke v Bloem-fonteinu, naj zapuste mesto, češ, da namerava Bloemfontein tekom petero dnij bombardirati. Teško pa je verjeti, da bi Kriiger kaj takega res nameraval, ker ima vendar premalo čet in zlasti premalo topov. Kriiger je poslal tudi pred Mafeking novih čet, katere vodi njegov vnuk, stotnik Sarel Eloff. čete so odrinile iz Johannesburga. A tudi Angleži so poslali iz Rhodesije nekaj čet Mafekingu na pomoč. Tudi od južne strani se bliža temu obleganemu mestu angleška pomoč, tako da se je nadejati v kratkem važnih novic iz tega kraja. Lord maršal Roberts je poslal Kriigerju o priliki Jouber-tove smrti sožalno brzojavko, v kateri priznava, da je bil Joubert izvrsten junak in plemenit človek. Predsednik Steyn je sedaj v Ladvbrandu, kjer navdušuje Bure, da vstrajajo v boju za svobodo domovine. Iz Pretorije poročajo, da je Kroger te imenoval naslednika Jouberta, ki je general Alojzij Bo t ha. Ujetih Buro v pod generalom Cro-njejem pa menda še niso odposlali na Sv. Heleno, ker divja med njimi neka epidemija New Yorški „World" poroča, da se je izrazil Kriiger žurnalistu Webster Dawisu, da republiki ne marata nobene pomoči, in da moreta skleniti le tak mir, ki bo ugoden za obe republiki in za Bure v Kaplandiji. Kriiger je svaril Američane, naj angleškemu časopisju ne verujejo ničesar, a tudi ofici-alnim poročilom angleških generalov ne, češ, da so vsi — razen maršala Robertsa — grdi lažnjivci. Breznačelnost v slovenskem dijaštvu. (Odgovor na pamflet, objavljen v glasilu katoliškega dijastva slovenskega .Zora" pod zgorenjim naslovom.) (Konec.) UI. Pa jeden dokaz breznačelnosti privleče gospod J. Š, — tri desetorica vlani pristo-pivših členov, — ki so pa letos vkljub vsej svoji »breznačelnosti" zopet v „Sloveniji". Vzroka, zakaj je izstopila tridesetorica, pisec sicer ne ve. Pa tu vzame gospo logiko na pomoč — in kar še ni, se lahko zgodi! Str. 52. in 53. „0 tem pričajo tudi trditve, da je v „Sloveniji" nekaj klerikalcev. Ali je to le zabavljica, s katero se pitajo Slovenijani v prepirih med seboj, ali pa je v resnici nekaj mož, ki se nazivajo kristijani (pesjani smo, g. J. Š. in ljudožrcil) in zabavljajo čez „Narod" (vsak, kdor je patent kristjan, mora eo ipso zabavljati Čez „Narod"), tega ne vem; — sklepati pa moram, da so taki nesrečni ljudje ondi" itd. Gospod J. Š., — svojega znamenja kakor sem omenil, kroničen jurist — sklepa tukaj iz dveh premis, o katerih resničnosti sam ne more biti in ni prepričan, na resničnost jedne teh premis. On ne ve, ali so klerikalci v društvu ali pa niso — sklepati pa mora, da so!! In če bi bili klerikalci — hvala Bogu še nismo tako daleč zabredli — in so v društvu, ki se ne vtika v verska vprašanja — ali niso potem načelni? Saj pravi pisec, da obstoja samo krščansko in protikrščan-sko načelo! Potem tudi vsi duhovniki, ki so udje slovenskih posojilnic niso načelni, ampak podli breznačelneži! Tega trdil nisem, mi popravite g. J. Š. Pa moj Bog — to je vendar konsekvenca iz Vaših lastnih besed! Kar pa se tiče vzroka, zaradi katerega je izstopila takrat tridesetorica, pa prosim g. J. Š., da se blagovoli bolje poučiti iz protesta, katerega dobi v „breznačelni"! „Edinosti" ali pa v „Sloveniji". Podla laž pa je, da je ista tridesetorica zahtevala za .Slovenijo" krščansko podlago! Tega ji niti v misel ni prišlo, kaj takega se le lahko rodi v glavici g. J. Š. IV. In tako smo prispeli nazadnje vendar le na punctum saliens cele razpravice, bolje pamfleta in atentata na zdravo človeško pamet, — na to, kar je že a priori moral in hotel dokazati g J. Š. namreč, da je „Danica" konsumno društvo načel da imajo členi Danice pametne buče, polne načel. Saj je vendar šlo za to, dokazati urbi et orbi, da še „Danica" živi, da je strah pred njo in njenimi čistimi načeli brezpomemben, da se ni treba sramovati društva, v katerem sedi krščansko - misleč prodajalec načel in kliče: Pridite vi, abiturijentje, „hereinspa-ziert", pridite; za društvo plačajo drugi — načela se pa dobe zastonj! Še bi lahko marsikaj povedali, posebno, ako bi se hoteli opirati na izvajanja g. J. Š. — ki so mimogrede omenjeno, tako neumna, da se jaz sramujem, da jih je napisal jeden človek moje branže, visokošolec-jurist —, in bi lahko posegel na privatno življenje gospodov Daničarjev. Pa ker si po lastni izjavi g. J. Š. tukaj šele delajo načela (str. 56), preidem to zanimivo točko — omenim le, da je .Danica" vredna hčerka klerikalne kranjske stranke, tudi kar se tiče izvajanja krščanskih načel v življenju. Zadnje, če treba, dokažem. — * * Nafta .Slovenija" je že stara, ima že 31 let, pa krepka je še. To nam je pokazal zadnji Prešernov koncert, ki je bil po sodbi, kojo smo slišali is najkompetentnejših ost, najsijajnejsi kar jih i« kdaj porodila ji venija" na Dunaju. Lahko rečem, da ga je priredila „Slovenija", ker je ona vodila predsedstvo in tajništvo v slovanskem komiteju, ona razpošiljala vabila, ona dala zvečine gmotna sredstva — čeravno nočem s tem nikakor reči, da niso tudi druga slovanska društva po močeh sodelovala. „Danico" le jezi, da se ona ni mogla pokazati; čudim se le, kako so mogli biti načelni Daničarji tako breznačelni, da so nas proti krščanske Slovenijane in breznačelneže sploh posetili — in vprašal bi le, kako se zlaga to z njih doslednostjo ?! „Slovenija0 vstrajala bo še i v bodoče vkljubu vsem nasprotovanjem, vzlic lažem in podlim izzivanjem, na poti, katero hodi že nad 30 let — na poti razširjevanja in uglobljenja narodno-napredne misli, ne vtikajoča se v vero in verska vprašanja, naj si bode to komu ljubo ali ne. Slovenijan A. B. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3 aprila. — Osobna vest. Provizorni inžener pri dež. vladi gosp. Jaromir Hanuš je imenovan definitivnim inženerjem — Konfiskacija. Včeraj je državno pravdništvo zopet jedenkrat seglo po našem listu in nam zaplenilo dopisek iz Kandije pri Novem mestu, v katerem se je govorilo o misionu jezuvitov. Bomo videli, kaj poreče deželno sodišče? — Abstinenca štajerskih slovenskih deželnih poslancev in nemška večina. Sklep slovenskih deželnih poslancev štajerskih, da ne pojdejo "feč v deželni zbor, je nemško večino močno razkačil. Še bolj ko ta sklep jo jezi, da so slovenski poslanci v svojem oklicu, ki smo ga v soboto obelodanili, razkrili nečuvene razmere, ki vladajo v deželnem zboru. „Tagespošta" poskuša navedbe oklica vsaj ublažiti, to pa s tako nerodnimi zavijanji, da se mora deželno-zborska večina nad tem zagovorom njenih nasilstev zjokati. Nemci se hočejo nad slovenskimi poslanci maščevati, in sicer so si izbrali za žrtev posl. Robiča. Ta je deželni odbornik in nemški listi že naznanjajo, da deželnozborska večina „ne bo trpela" deželnega odbornika, ki svoja opravila sicer izvršuje tako kakor prej, v deželni zbor pa ne jjodi. Kako bo nemška večina ta svoj naklep izvršila, tega niti „Tagespošta" niti „Tagblatt" ne povesta, ker nemška večina tega danes še sama ne ve. — Deželni zbor goriški se je včeraj sešel. Slovenski poslanci so polnoštevilno prišli in torej opustili abstinenco. Namestnik grof Goess je pozdravil deželni zbor v laškem in v slovenskem jeziku in izrazil svojo radost, da so se slovenski poslanci vrnili v deželni zbor. — V III. velikem, rednem koncertu ,,Glasbene Matice" v soboto, dne 7. aprila t. 1. izvajal se bo nad jedno uro trajajoči veličastni prvi del Dvorakovega največjega oratorija „Sveta Ljudmila", kateri obstoji iz 17 pevskih in orkestralnih točk: arij, recitativov in velikih mogočnih zborov ljudstva. Pred oratorijem izvaja se po enoletnem presledku zopet enkrat simfonija, in sicer se je izbrala za ta koncert velepriljubljena, melodiozna Fran Schuber-tova simfonija v H mol, št. 8., obstoječa iz dveh krasnih odstavkov. Basist in operni pevec gospod Aleksander Nosalewicz, kateri ravno te dni gostuje na dvornem gledališču v Stuttgartu, sodeluje v tem Matičnem koncertu in poje malorusko pesem I. Lvsenkoga „Oj, Dnjeper moj!", P. Iljič Čajkovskega serenado Don Juana. Poleg samostojnega svojega nastopa pa poje v oratoriju tudi basovsko ulogo Ivana, oznanjevalca sv. vere med pa-ganskimi Slovani. Gospodična Amalija Car-neri poje sopransko solistično partijo v Dvofakovem oratoriju, arije in recitative. Poleg tega pa poje Schubertovi pesmi „Ave Maria", „Predica" ter arijo Elizabete iz R Wagnerjeve opere „Tann-hauser" ob spremljevanju orkestra. — Pevski zbor .Glasbene Matice", ta mogočni steber Matičinega uspešnega kulturnega delovanja, pa nastopi v tem koncertu v veličastnem številu okolu 170 členov, pevcev iu pevk. Njemu pripada v izvrševanje največji del težkega, a veličastnega oratorija „Sveta Ljudmila". Vstopnice za koncert z navadnimi cenami, ki so pri vseh Matičnih koncertih običajne, dobivajo se v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trga. — Uravnanje Pivke. Redno vsako leto pride v deželnem zboru na vrsto uravnavanje Pivke, toda vsako leto se ugiblje in ugiblje o stvari, a vselej se preloži na drugo leto. Mislim, da pride tudi letos na pogovor stvar. Pri tej priliki prosimo, da se v tem ozira v resnici kaj koristnega stori, sicer bode Pivčan čisto obnemogel, kajti on živi se le od njiv in travnikov. Polovica teh travnikov leži na kamenitom in pustem svetu, druga polovica pa leži ob Pivki, kateri bi bili sicer najboljše kakovosti, ako jih ne bi skoro redno vsako leto poplavljala Pivka, katera krmo tako onesnaži, da ni za druzega, kakor za steljo. Dogodi se, da gospodar 9—10 let nima nič haska od svojega travnika. Povodnji nastajajo redno vsako pomlad, a te niso škodljive, toda one povodnji, ki nastajajo, ko so poljski pridelki v rasti ali ko se suše na travnikih, one so pogubonosne. Včasi nastala je povodenj, če je 14 dnij dobro deževalo, a sedaj so travniki poplavljeni, če dežuje 3 do 4 dnij; to pride od tod, ker so požiralniki, po katerih se je voda odtakala, zamašeni in zasuti, tako da mora sedaj vsa voda skoro samo po površju zemlje odteči, za kar pa rabi dokaj časa, tako da so poslale sedaj tudi pomladne povodnji škodljive, ker stoje predolgo in s tem rast zatro. Lani o povodnji imel sem priliko konstatirati, koliko škode napravi povodenj, a to le v dveh občinah. Povodenj ni bila velika, ali velika je bila škoda, katero je napravila samo kakor že omenjeno v dveh občinah in sicer je provzročila v občini Zagorje na 41 zemljah škode a 80 K to je 3280 K, ob čini Št. Peter na 149 zemljah škode & 120 K to je 17.880 K, skupaj 21.160 K. Od Št. Petra nadalje do Postojine je pa sveta, kateri je letno od Pivke poplavljen, še več. Človekoljubno delo bi bilo torej, ko bi se Pivka v kratkem uravnala, kajti s tem bi se našem a kmetu ponudila prilika izkoristiti kolikor mogoče travnike z namakanjem. Sedaj ustanovili smo v Zagorju kmetijsko podružnico, od katere upamo, da nam bode naše stanje zbcljšala, kajti odbor poprijel se je z vso resnostjo svojega dela. Cilj njegov je razširiti v prvi vrsti živinorejo in sadjarejo. — Podpora za napravo strelnih postaj. Z ozirom na to, da je visoki deželni zbor kranjski v svoji zadnji seji dovolil 2000 kron podpore za napravo strelnih postaj in je pričakovati, da dovoli vis. vlada jednaki znesek v ta namen, se poživljajo županstva iz vinorodnih krajev, ki letos še niso vložila prošnje za napravo ali popolno uredbo strelnih postaj, naj to store najkasneje do 20. t. m. V prošnji naj županstva navedejo svoto, katero ima sedaj občina za napravo teh že na razpolago. Vse prošnje, ki so ko-leka proste, je poslati naravnost ali pa potom okrajnega glavarstva deželnemu odboru kranjskemu. Ob jednem naj občine tudi na-roče potrebno množino smodnika, kajti ta se bode, kakor je bilo že objavljeno, razposlal v teku tega meseca za dva meseca skupaj. Vdrugič se bo razpošiljal v prvi polovici meseca julija. Na poznejše naročitve se letos ne bo moglo ozirati. — Občinske volitve v Trstu. V petek in v soboto je volil tretji razred, v katerem je 2769 volilcev, mej njimi 1769 uradnikov. V tem razredu je postavil „Progresso" 12 kandidatov, „Demokratična stranka" pa le 6, dočim je neki brezimni komite" predlagal dosedanjega župana Dompierija, ki je tako pri .Progressu", kakor pri .Demokratični stranki" padel v nemilost. Oddanih je bilo 1917 glasov. Izvoljenih je bilo 11 kandidatov „Progressa" in — dr. Dompieri. — Umrl je v nedeljo v Trstu gospod baron Karol Reinelt, načelnik velike trgovske hiše „Reyer & Sohlick", predsednik trgovinske zbornice, tajni svetnik, član gospodske zbornice, predsednik borznega ravnateljstva itd. Pokojniku je bilo 75 let. Vpliv Reineltov in njega prijateljev je odločilno deloval na politične razmere v Trstu. — Kdo je za prvi april „nafarban" „Slovenac" ali policija? .Slovenec" je prinesel včeraj notico, da je nekdo policijo „nafarbal" za prvi april, Češ, da ji je pisal anonimno pismo, da tukajšnji mesar Marčan dela „fovš denar", in da sta na to pismo prišla dva policijska uslužbenca po Marčana in ga odpeljala na rotovž, kjer pa so ga izpustili, ker je imel le pravi denar. Vse to je res velika „farbanja", na katero pa se je vsedel „Slovenec". Niti policija, niti mesar Marčan ne vesta o tej stvari, in slednji se po pravici jezi, da ga je .Slovenec" smešil. „Slovence* naj bi bil prvega aprila bolj previden, da ga ne bodo tako „farbali!" — Ura na frančiškanski cerkvi. Pi šejo nam: Kakor je sploh znano, ure na frančiškanskih zvonikih nikdar prav ne gredo. Bilo bi torej bolje, da naj pp. frančiškani, mesto da se brigajo za .Narod" in liberalne liste, in da jih pri velikonočni spovedi prepovedujejo, poskrbe za to, da bo zlezel kak .kozel" ali pa cerkovnik v zvonik na vzhodnji strani ter tam uro navil, da ne bo cele dneve stala. Nadalje moram opomniti, da je izguba vsakega ranjcega, bodisi v rodbini ali pa v prijateljskih krogih težka vest, še bolj pa, ko se oglasi frančiškanski zvonček, ki pri zvonjenju tako neusmiljeno cvili, da človeka, ki to sliši, strah preleti. Sosede očetov frančiškanov pač ženira to cviljenje mnogo bolj, kakor stanovalce samostana, ki imajo menda za kaj takega kosmata ušesa! — ..Glasbena Matica" v Novem mestu. Prvi pevski večer bode v četrtek, 5. aprila 1900, ob 8 uri zvečer v čitalnični dvorani. Na vsporedu so instrumentalne in pevske točke. Sodelujejo gg. J. Junek in J. Prochazka iz Ljubljane ter domači glasbeniki. Sedeži za oba večera (drugi bode po Velikinoči 1900) veljajo členom .Glasbene Matice", Čitalnice in Dol. pevskega društva: Za oba koncerta od 1.—5. vrste 2 K 60 vin., od 6.-9. vrste 2 K. Za en koncert od 1.—5. vrste 2 K, od 6.-9. vrste 1 K 60 vin. Kdor ni člen imenovanih društev plača dvojno. Sedeži in vstopnice za posamne koncerte se bodo dobivali na dan koncerta od 7. zvečer dalje pri blagajni pred dvorano. Vstopnice po 1 K, dijakom 50 vin. Čisti dohodek je namenjen podpornemu zalogu novomeške gimnazije. — Iz Kamnika nam pišejo: Na korist družbi sv. Cirila in Metoda je priredila naša čitalnica 1. t. m. gledališko predstavo. Igrali so v drugič narodno igro „Revček Andrej ček". Vsi igralci in igralke so storili svojo dolžnost, zlasti pa g. Hinko Rebolj, ki je igral naslovno vlogo istinito izvrstno. Takega igralca, kakoršen je g. Rebolj, pač ne premore nobeno drugo diletantsko gledališče. Mestna godba je med premori svirala na splošno zadovoljstvo. Vdeležba je bila prav lepa ter vspeh predstave vsestransko ugoden. — Človeška ribica (Protheus). To do zdaj samo v Postojinski in Škocijanski jami živečo živalico najti je sedaj tudi v podzemski vodi pri Lučah (mej Višnjo Goro in Muljavo.) Včeraj prinesel je namreč v Ljubljano jedno živo ujeto neki kmetski fant v steklenici vode seboj, da bi jo izročil nekemu naravoslovcu. — Ošpice. Radi ošpic v šolskem okraju Zgornja Krka v sodniškem okraju Zatičina je ondotna dvorazredna ljudska šola do Velike noči zaprta. — Kažnjiva zanikrnost. Pred nekaterimi dnevi je poginil posestniku Fr. Povšetu v Gor. Tepah konj. Povše je konja zapeljal k potoku Pasjeku ter ga spustil v vodo, ne da bi bil o tem komu kaj povedal. Kmalu pa se je začel širiti neznosen smrad, in ženske, ki so hodile po vodo, so našle končno tudi vzrok. Konje-derec z Brega pri Litiji je prišel po konja, a nihče mu ni hotel pomagati. Šele poklicano orožništvo je prisililo kmete, da so pomagali dvigniti konja iz potoka. Vse stroške bo moral plačati Povše, razen tega pa se je napravila še ovadba. — Ogenj v sobi. Včeraj popoludne je bil nastal v hiši Marije Ahlin na Karlovski cesti št. 17 ogenj. Vnela se je bila obleka za pečjo in začela tleti. DomaČi so ogenj pravočasno zapazili in pogasili. Da se ni to zgodilo, vnel bi se bil leseni strop, in bila bi vsa hiša v nevarnosti. — Dva kolesarja sta včeraj na Blei-weisovi cesti skupaj trčila in obadva padla s koles. Jeden si je poškodoval roki, drugemu pa se je razbil bicikelj. — Nepreviden voznik. Nekiizvošček je včeraj zvečer po sv. Petra cesti tako neprevidno in naglo vozil, da je zadel v tovorni voz nekega posestnika iz Bizovika. Na tovornem vozu sta se zlomili dve ročici, pri fijakarskem vozu pa se je zlomila vojnica. — V Šolskem drevoredu so spet za sačili neko gosposko oblečeno žensko, ki je kradla meso. — Tatvina. Minolo soboto ponoči so doslej še neznani uzmoviči vlomili v prodajalno g. A. Domladiša v Ilirski Bistrici, a ker je gospodar zvečer skupljeni denar vzel iz pro iajalne in ga nesel domov, niso tatovi dobili nič druzega kakor same .ficke". Zlikovci so tudi nameravali vlomiti v davkarijo, ki je nastavljena v isti hiši, a njih naklep se jim ni izpolnil. Žandarmerija je tatovom že na sledu. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 24. do 30. marca je dela iskalo 21 moških delavcev in 43 ženskih delavk, delo je bilo ponuđeno za 18 moških delavcev in 37 ženskih delavk, 112 delavcem se je nakazalo 82 odprtih mest in v 41 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer pri 7 moških in 34 ženskih delavkah. Od 4. ja-nuvarja do 30. marca je došlo 938 prošenj za delo in 696 deloponudeb. Delo ali službe dobe takoj 2 mizarska pomočnika, 1 krojaški pomočnik, 1 pekovski pomočnik, 1 majar, 2 trgovska hlapca, 1 hlapec za tiskarno, 2 hlapca za pivo vozit', 19 konjskih hlapcev, 2 fini gostilniški kuharici, 6 navadnih kuharic, 7 deklic za vsako delo, 5 deklic k otrokom, 3 natakarice na račun, 2 navadni natakarici, 1 pestunja, 2 po strežkinji, 10 dekel za domača dela. Va jenci za razne obrte in trgovine. — Aretovanje. Mestna policija je prijela in zaprla včeraj Franceta P., delavca na Emonski cesti štev. 10, ker je uganjal razne nečistosti z dečki, ki so pri njem stanovali. * Ljubosumna šivilja. Ljubezen ni šala, pravi narodni pregovor. Franjica D. je lepa šivilja., čeprav je prekoračila 26. leto. Svoje srce je poklonila agentu Adolfu S. ki pa ji ni prav povračal ljubezni. Zaradi tega je postala ljubosumna. Na svojo nesrečo se je sešel Adolf 30 pr. m. okoli poldne v Nikoličevi ulici v Zagrebu s Franjico, katera ga je pozvala v vežo ter mu vrgla v glavo polno steklelico vi-triola. Steklenica se je razbila na Adolfovi glavi in vitriol se je razlil po Adolfovem licu. Redarstvo je prijelo Franjico in odpeljalo v ječo ter jo izročilo sodišču. * Dva pisatelja samomorilca. Na Dunaju sta se hotela v soboto večer pisa telja Hugon Astl Leonhard in Fric Lemmer-mayer skupno umoriti. Astl si je vpričo prijatelja prerezal vrat ter bil takoj mrtev, Lemmermaver pa si je prerezal žile na rokah ter se tako le težko ranil. Prijatelja sta pustila pismo, v katerem naznanjata, da gresta v smrt zaradi melanholije. Astl je bil 30 let star in oženjen; bavil se je z modroslovjem ter spisal kot glavni urednik lista .Im trauten Heim" več povestic in pesmij. Lemmermaver je 43 let star in samec. Spisal je več literarnozgodovinskih del in žaloigro .Samson in Dalila". Astl si je skušal že lani v novembru prerezati vrat, a takrat se mu samom ni posrečil. V soboto pa si je prerezal vrat popolnoma. Oba pisatelja sta bila duševno nenormalna in prenapeta. * Kdor iznajde krmilo za zrakoplov, dobi poleg zaslužene slave še darilo 100.000 frankov. To nagrado je razpisal namreč neki člen pariškega aero kluba. Ta mecen pa ne zahteva niti popolnega krmila, ki bi moglo vzdržati trajno zrakoplov v določeni meri, nego je zadovoljen, ako opravlja krmilo svoj namen vsaj 11 klm daleč. Razpis velja za dobo 5 let. Potem vzame mecen svojih 100.000 frankov zopet v svojo blagajnice Iznajdbeniki, na noge! * 27. in 28. otroka je dobila te dni žena kmeta Andreja Zsake v Kresnji v Bi-haškem komitatu. Kmetica se je omožila, ko je bila stara 16 let in ima danes šele 36 let. Vseh 28 otrok je zdravih in krepkih. Tudi mati je čila in zdrava. Zsake je v Čisto rumunskem okraju edini Madjar. Karlo viško „Svjetlo" pa poroča: To plodovi to Madjarko je nadkrilila Hrvatica gospa T. R., soproga trgovca v Ogulinu, ki je povila te dni svoje trideseto dete. Živi ji še 11 otrok. * Bankir nesramnež. Pred berolin-skim sodiščem se je začela tajna obravnava proti bankirju Sternbergu, ker je zapeljal več mladoletnih deklic. Povabljenih je nad sto prič. * Odvetnika ustrelil. Odličnega budimpeštanskoga odvetnika drja. Štefana Horvatha je njegov klijent Miha Mvul ustrelil. Ena kroglja je šla odvetnika v roko, druga pri levem ušesu v glavo, tretja pa skozi brado v glavo. Morilec se je odpeljal s fijakarjem na policijo ter se sam ovadil. Myul je bil razkačen, ker je njegov odvetnik Horvath izgubil pravdo za 40.000 gld * Aktuvalna drama. V nekem pariškem predmestnem gledališču igrajo dramo .Buri". Prvo dejanje kaže ljudski shod Buro v, kateremu se je sporočil ultimat Anglije. Drugo dejanje se vrši na bojišču. Angleški generali so nesložni in Buri napadejo iz zasede nepripravljeno angleško vojsko, jo pobijejo ter zapojo zahvalo himno. Tretje dejanje kaže tragičen konec junaškega desetletnega burskega dečka. 4. dejanje predstavlja konec angleške moči v Južni Afriki. Maršal Robert s je premagan in ujet; predsednik Kriiger naznani zbranim Burcm, da sta buraki republiki prosti in neodvisni. Ta drama ima vselej velikanski uspeh. Ljudje se jokajo, smejejo, togote in vesele, da je podobno gledališče panju čebel. Književnost — „Ljubljanski Zvon". Vsebina aprilskega zvezka: 1. Iz lirike Otona Zupančiča. 2. Ivo Šorli: A zakaj? Povest. 3. Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov roman „Vstajenje". 4. A. Aškerc: Umirajoči Bur. 5. A+K+Š+Ž+S+R: Kdaj se začne XX. stoletje? 6. Dr. Ivan Robida: 0 kugi. 7. Jos. Kostanjevec: Utrinki. (Črtice.) 8. I. Svoboda: „Lex Heinze". 9. Književne novosti. —i.: Uvod v narodno gospodarstvo. — S. R.: Stara Kranjska. — S. R: Dr. K. Moser, ,Der Karst und seine Hohlen". — F. K.: Tomek: Povjest kraljevine Češke. — Dr. Jos. Tominšek: Svatopluk Čech's Leben und Werke. 10. Slovensko gledališče. Z.: Dramske predstave. — oe: Operne predstave. 11. Upodabljajoča umetnost. Sternenov „Cesar na konju". — Slikar Jožef Koželj. — Slikar J. Kramaršič. — Razstava Karpellusovih ilustracij. 12. Listek. M. P: Šestdesetletnica profesorja dr. Kreka. — „Ljubljanski Zvon" hoče Prešernov jubilej zaznamovati s tem, da posveti vso decembrsko številko letošnjega letnika spominu Franceta Prešerna. Ta Prešernova številka bo. če mogoče, tudi ilustrovana — ,,Der Siiden", ki so ga ustanovili 1. 1898. nekateri hrvatski in slovenski poslanci na Dunaju, bo od 1. aprila nadalje tednik. Naročnina je vzlic povišanim stroškom ista kakor doslej: za vse leto 8 K, za pol leta 4 K. Naroča se: Dunaj, I. Plankengasse 4. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. aprila. V nižjeavstrij-skem dež. zboru so se vršili danes burni prizori. Znani antisemitski fanatik posl. Schneider je stavil predlog: Vlada naj skrbi, da bodo kristjani varni židovskih morilcev. V to svrho naj nastavi posebne nadzornike židovskih rabincev, mesarjev in vseh onih Židov, pri katerih prebivajo ljudje drugih verskih izpovedanj. Utemeljeval pa je svoj predlog z različnimi sodnimi obravnavami in pravljicami, katerih predmet so rituvalni umori. Poslanec Ofner: To je škandal, da je pri nas tak predlog sploh možen! Poslanec Lueger: To Vam nič mari! Poslanec K i e ts c h: Nesramnost! Posl. Schneider: Jezik za zobmi! Posl. Gregorig: Popokajo naj Židje! Deželni maršal je poklical Gregoriga in Ofnerja k redu. Praga 3. aprila. Češki minister Rezek je imel danes z namestnikom grofom Coudenhovejem uro dolg razgovor. Praga 3. aprila. Pri proračunski debati je odgovoril rektor nemške univerze, dr. Holzinger na neko interpelacijo radi nemških burševskih društev. Pri tem se je predrznil reči, da je češka univerza prav za prav tudi nemška, le da ima češki učni jezik. Posl. Herold mu krepko odgovarja. Seja traja še. Bruselj 3. aprila Iz Pretorije javljajo, da vlada ondi velikansko veselje, ker je kolona Broadvvooda ujeta Med Brandfortom in Winburgom imata generala De Wett in Delarav 20 000 mož. Okoli 5000 mož pa vznemirja Robert-sovo vojsko neprestano. General Botha je prevzel vrhovno poveljstvo in izdal na vojaštvo ognjevito proklamacijo. London 3. aprila. Buri so ostali na bojišču do včeraj zjutraj. Angleži so izgubili 18 municijskih vozov, sedem topov in 350 mož. Pogreša pa se še nad 200 mož. London 3. aprila. Robert« je sporočil vladi, da si je sam ogledal prostor zadnjega nesrečnega boja. Bojišče ima strašno lice. Nebroj ubitih konj in vojakov ter razbitih vozov pokriva tla. Ako bi ne bilo par ljudij, ki so ostali v splošni zmešnjavi mirni, bi bili Angleži do zadnjega pobiti Tako pa se je posrečilo vsaj eni bateriji uteči. London 3. aprila. Vodovod Bloemfonteina so Buri porušili. Narodno gospodarstvo. — Hranilnica in posojilnica v Šmarji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je izdala poročilo in računski sklep za sedmo upravno leto 1899. Temu posnemamo: Prometa je bilo v tem letu 405 591 K 2 vin., torej več kakor v prejšnjem letu 43.310 K 32 vin., število zadružnikov se je pomnožilo za 86 in deležev 1272 K, stanje koncem leta 1898. je bilo: zadružnikov 675 in deležev 9938 K, torej je stanje koncem leta 1899.: zadružnikov 758 in deležev 11.210 K. Stanje posojil je koncem leta 1899. danih 693 zadružnikom je 261 440 K Stanje hranilnih vlog koncem leta 1898 od 283 vložnikov je bilo 224.225 K 78 vin., kapitalizirane obresti za leto 1899. znašajo 8C01 K 32 vin., torej je stanje hranilnih vlog koncem leta 1899. od 349 vložnikov 272.591 K 52 vin. V drugih denarnih zavodih je bilo koncem leta 1899 naloženo 26 510 K 40 vin. Čisti dobiček I. 1899. znaša 3210 K 26 vin. in se razdeli vsled sklepa občnega zbora naslednje: 14 glavnim deležem pripadajo 5° „ obresti 35 K. Za šolarske knjižnice domačega okraja 60 K. „Podpiralni zalogi samo-slovenskih gimnazialnih razredov v Celju" 50 K. „Dijaški kuhinji v Celju" 50 kron. „Družbi sv. Cirila in Metoda" 40 K. »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu" 40 K. „Akad. tehn. društvu ,Tri glav' v Gradcu" 20 K. „ Podpornemu društvu za slovenske vseučiliščnike na Dunaju" 20 K. „Savinskemu planinskemu društvu v Gornjem gradu" 20 K. „Naši straži" v Ljubljani 20 K. Skupaj 355 K Posebna rezerva znaša 12 196 K 82 vin., oba rezervna fonda (sklada) znašata skupaj 15 360 K 82 vin. Računski sklep kaže: V tekočem letu je bil promet ta le: Vseh prejemkov je bilo 208.760 kron 74 vin, vseh izdatkov pa 196 830 K 28 vin., torej skupni denarni promet 405.591 kron 2 vin Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca marca t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Ženska podružnica v Kamniku 12 K 60 h., moška podr. v Tolminu 38 K 80 h, „kazenu 15 K 60 h, žup. J. Košmelj v Begunjah pri Lescah dar Mohorjanov 10 K, ženska podružnica v Celju 346 K 22 h, veletržec Fr. Kollmann ob svetilniških cilindrih 10J K in iz nabiralnika 10 K, tvrdka Iv. Perdan ob vžigalicah 400 K, ženska podružnica šentpetraka v Ljubljani 1755 K 36 h, Mar. Bonač v Begunjah pri Cerknici iz nabiralnika 10 K, Leo-poldina Eibensteiner v Zagorju ob Savi sklad vesele družbe 7 K 16 h, podružnica v Žužemberku 57 K 2 h, posojilnica na Vrhniki 40 K, posojilnica v Logatcu 25 K, Ivan Jebačin od kave 2C0 K, uredništvo „Slovenca" zbirko 22 K, konz. svet. prof. dr. Jos. Dolenec 20 K, podružnica za Šmarje in Slatino 164 K, posojilnica v Mokronogu 20 K, K. Ježovnik v Velenjah iz nabiralnika 6 K 37 h, ženska podružnica za Ajdovščino in okolico 120 K, posojilnica v Črnomlju 20 K, južnoštajerska hranilnica v Celju 320 K 93 h, izvenakad. podružnica v Gradcu lCD K; prvo kronsko petico so darovali gg.: žup. J. Zmavc in kapi. Fr. Mande-liček v Remšniku, prof. Jak. Župančič in prof. M. Petelin v Ljubljani. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništva našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: G. dr. J. Rudolf v Konjicah 16 K, nabrane pri odhodnici tajnika g. Rozmana. — Rajhenburški Harambaša 5 K, del odborniške nagrade osredne posojilnice Krške. — G. Josip Lavrenčič v Ljubljani 5 K (drugi, ki je poklonil prvo petkrono.) — Skupaj 26 K. — Živeli darovalci! Za Prešernov spomenik: G. Rafaela Jnglič učiteljica v Črnomlju 5 K 20 vin., katere ao darovali gg.: Janko Globočnik, Fran Guštin iz Metlike, dr. Malerič, gdčna. Magda Pezdirc in pošil-jateljica iz Črnomlja. — Rajhenburški Harambaša, 5 K (kakor zgoraj). — G. dr. J. Rudolf v Konjicah 5 K, nabrane pri čitalniškem taroku. — Goapod I. Šinkovec, c. kr. davkar v p. nabral v veseli družbi v gostilni pri .Zlatem sodčka" na Zabjeku 3 K. — Skupaj 18 K 20 vin. — Živeli darovalci! - Tnlnenen (hripa) ki se povsod zopet javlja na način, ki vzbuja velike skrbi in je mnogokrat postala epidemična, nam daje povod misliti da bode gotovo nase čitatelje zanimalo naznanilo, da se je rogaška slatina „Tempelski vrelec" izkazala kot izborno zabranjevalno sredstvo proti tej bolezni, katere posledice so mnogokrat neozdravljive. Rogaške slatine se dobivajo v vseh večjih špecerijskih prodajalnicah. Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljSe sredstvo = za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (9—14) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj', m. Ijeustek-a v IJublJani. Pri Ervinu Burdyph-u, lekarju v KkofJI Loki se dobiva ' (321—14) K novim antiseptikom katero je sestavil zobozdravnik Ur. Rado Frlan. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po pošti «*05 kroni. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. marca: Ivan Pagon, mizarjev sin, 10 mesecev, Florjanske ulice št. 32, črevesni katar. — Neža Pavla Vovk, usrmljenka, 22 let, Radeckega cesta št 11, jetika. Dne 31. marca: Antonija Urh, delavčeva hči, 3 mesece. Jenkove ulice št. 9, vnetje sapnika. — Vincenc Czermak, umirovlj. vratar, 86 let, Kolodvorske ulice št. 31, ostarelost. Dne 2. aprila: Josip Zaje, delavčev sin, 12 dni, Flonjanske ulice št. 48, življenska slabost. V deželni bolnici: Dne 28. marca: Jurij Tabor, dninar, 39 let, jetika. — Fran baron Schvveiger, zasebnik, 80 let, vsled opeklin. Dne 29. marca: Ivana Dolinar, delavka, 26 let, vnetje trebušne mrene. — Ivan Grum, dninar, 52 let, jetika. Dne 30. marca: Jakob Štefula, pek, 37 let, jetika. — Fran Gorišek, krojač. 27 let, jetika. V hiralnici: Dne 1. aprila: Ivan Brenčič, delavec, 24 let, goba. — Ivana Sterle, strežnica, 62 let, ostarelost. V otroški bolnici.- Dne 2. aprila: Anton Seme rad, hišnikov sin, 2 in pol mes., oslabljenje. Meteorologično poročilo. Višma nad morjem 806*3 m. Srednji aračni tlak 736*0 mm. ••_■> Čas opa- Stanje "3 baro- cS zovanja metra v mm. 2. 9. zvečer 7316 3 7. zjutraj 7334 - 2. popol. 733-7 21 sr. vzhod pol. oblač. g 1-6 al. jzahodjpol. oblač. 35 sr.sever del. jasno:o i I Srednja včerajšnja temperatura 26°, nor-male: 71'. ID"u.ia.aJslca borza dne 3. arpila 1900. Skupni državni dolg v notah . . Sklepni državni dolg v srebrn . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska, renta 4*/« • . Ogrska zlata renta 4°/0..... Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Avstro-ogrske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 90 mark.......... 90 frankov ......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 99 K 99 _ 98: 99 n 97 . 93 „ 127 „ 234 , 242 „ 118 . 23 „ 19 , 90 , 11 - 30 h 10 . 30 „ 25 . 16 . 70 . 40 . BO „ 90 . 68 . 69 . 26 „ 25 . 38 „ Spreten mehanikar in strojni ključar ki ni star manj ko 25 let in se more izkazati z večletnimi dobrimi spričevali, se sprejme v službo. Dotičnik se mora osebno predstaviti iu s spričevali izkazati. Prosilci se zglašajo najpozneje do f O. aprila 1900 pri c. kr. tabačni glavni tovarni _v Ljubljani._(674-p C»s. kr- avstrijski gjfe Iržaini žtltznlct, Izvod iz voznega reda velja-*en od dna l. oktobra 1899. lota. Odhod lx LJubljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v/ Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Fran covi h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Linca, Stejra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mosta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljano drž. kol. v MamatBt Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v Izubijano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) ooooooooooooooooooooooooooooooooo Z VABILO J g »Posojilnice v Celji g registrovane zadruge z neomejeno zavezo