■ST* Natisov 15.000. ^Slajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av- ijo: za celo leto odstranjajtBS krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogr-■0 4 K 50 vin. za celo 60; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za lAmeriko pa 6 kron; ja drugo inozemstvo se |iačuni naročnino z ozi-jrom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne Jtev. seprodajajo po 6 v. jUredništvo in uprav-»išlvo se nahajata v jPtuju, gledališko poslopje štev. 3. apotekah ubljencga' plenico v tem se toM isa, kuhi a sviffl Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseraiov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/. strani K 16, za ■/• strani K 8, za '/„ strani K 4, za '/•« strani K 2, za '/.« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. in še t do cerl stane j sčno sengass Štev. 9. V Ptuju v nedeljo dne 26. februarja 1911. m XII. letnik. nak« 10 K 3 50. Današnja številka ima zopet 2 strani priloge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. lov n 1 lepol r-rem. ure naški polom na vseh krajih. (Telegram.) Zdaj šele se je izvedelo, da so pri groz-emu polomu „Glavne posojilnice" v Ljubljani zetju s. Kflbidi različne slovenske posojil- .-..,—:i„~ _. . X • . i ice na Spodnjem Štajerskem s v o-t znatne vloge izgubile. Tako so voje na tisoče in tisoče znašajoče vloge izgu-ile slovenske posojilnice v Konjicah, Bre-icah, Ormožu, Ptuju, Zgornji Radon i, Vojn i k u, Vranskem itd. Le poso-Inica na Vranskem je vrgla čez 100.000 kron ubljanskim prvakom v žrelo in je ta denar kone izgubljen. Prav hudo pa trpi „z a-ružnazveza"v Celju, ki bode vsled oloma v Ljubljani bržkone 300.000 kron iz-ubila. Nadalje je cela vrsta slovenskih o s o j i I n i c na Koroškem hudo prizadeli. Na ta način mora priti tudi v slov. krajih tajerske in Koroške do žalostnih polomov. blast, kje si? Pomagaj vbogim vložnikom sojilnic. da ne pridejo ob svoj denar! ifekcii bvezo. u" :>. 203. sljivi, i iti, ki i in zeli i in o a (Hm aj nemi o plač« tnejše ;islinc 101 Tomaže1 io v pla larnko fosfati n W prodajali rmo. Veleizdajalski izbruhi. Gospodarski polomi so prvaške voditelje alo potrli. Grč se za milijone in milijone ljud- ;ega denarja in v takem slnčaju ne pomagajo razne, čeprav navdušene besede. V življenju je lenar mnogo težji nego fraze. In kar je pošte- Ijndi med prvaškimi voditelji, prizna že da- ,da je bila dosedanja politika blovenskega prvaštva zlasti z ozirom a gospodarsko gibanje napačna ji n brezvestna, dostikrat pa tudi jo a r a v n o s t zločinska. To je danes dej- ki ga v resni javnosti nikdo več utajiti le more. Ali mladi prvaki, v katerih žilah kroži nekaj kapljic strastne balkanske krvi, se niti splošnega poloma slovenske 61 iti k e ne vstrašiio. Namesto da bi skušali ti, kar se da še rešiti, divjajo naprej še v ijše ekstreme in vržejo v strupeni brezobzirnosti |dnje ostanke politične sramote od sebe . . . stojijo prvaki v vsej javnosti in se nam žejo do kosti prešinjeni od veleizdajskih nau- Roparska in kraljemorilska morala jih je regla v svoj jarem, — tisti klaverni moruli so vdinjali, katera je danes v peklenskem kotlju ialkana vsakdanja in ki meče svoje pljunke jedno ošabneje preko mej naše države . . . Pred cesarjevim spomenikom so slovenski irvaki demonstrirali proti našemu cesarju, av-itrijsko zastavo so označili za „znamenje slo-ske podložnosti" in v vojni nevarnosti so lili „živio Srbija" ... Te dni pa se je peljal toski kralj Peter, vladar po milosti revolverja, obisk v Rim. Na svojem potovanju prišel je di skozi „belo" Ljubljano, prestolico slovensko. o priložnost za veleizdajalsko emonstracijo seveda slovenski r v a k i niso mogli prezreti. In iz-ršili eo to demonstracijo na tako očitni način, s tako predrznim čelom, dff mora pač vso p a-triotično 1 j u d s t v .$,' odločno protestirati! Da je šlo na tisoče od veleizda-jalcev nahujskanega ljudstva na kolodvor zijala prodajati, ni čudno. Istotato nikogar ne vznemirja, da se je takrat slišalo par „živio"-kli-cov, čeprav nimamo Avstrijci prav nobenega vzroka, pozdravljati tistega Petra, ki nas bi pred kratkem kmalu v krvavo vojsko dovedel. Ali srbofilski prvaki so vpili „živio", ne zato da bi Petra pozdravili, marveč zato, da bi dokazali svoje vroče sovraštvo proti avstrijski domovini. Saj je n. p. dnevnik „.Tutro" pisal: „Za življenje kralja Petra se vlada ni bala, kor to ni bilo v slovenski Ljubljani v nevarnosti; bala se je le, da bi srbski kralj v Ljubljani kakšne „živio"-klice čul" . . . Nadalje piše „.lutro", da je vkljub temu na tisoče grl kralju Petru „živio" vpilo, da je kralj ostal in z roko pozdravil. List pravi, da je botelo slovensko ljudstvo vladarju „hratskega srbskega naroda" dokazati, da se ne vozi na tuji ze ^] j i, marveč v slovenski deželi . . . List trdi, da se je to storilo, čeprav se bode smatralo za simptome veleizdajalskega gibanja na Slovenskem. Nekdo je omenil, da je bila to „m o b i 1 i z a ci j a izdajalcev" in listu se to očividno dopade. Slovenski prvaki so torej na stališču, da Avstrija ni tuja zemlja za srbskega kralja, da smo torej na Slovenskem že nekaki podlo-žniki srbskega krvavega kralja Petra . . . Ni čuda, da se misli tudi že na Srbskem, da so Slovenci nasprotniki habsburške krone in sovražniki avstrijske države. Tako je n. pr. srbski list Jribuna" v Belgradu te dni pisala : „Težnje italijanskega naroda, da se mu povrnejo (!) vse njegove pokrajine, kot istovetne težnje srbskega naroda, ne bodo samo garancija za trajno prijateljsko razmerje, ampak tudi podstava za borbo proti skupnim neprijateljem" . . . Kaj se pravi to? Srbi hočejo Italijanom pomagati, da oropajo ti Avstriji Trst, Bozno in Dalmacijo. In mina Slovenskem naj bi po želji slovenskih prvakov postali veleizdajalci, da pomagamo italijanskim željam do zmage, da se razkosi slovensko ljudstvo in razdrobi avstrijska država! In zdaj vprašamo: Ali ni to navadno v e-leizdajstvo? Gotovo, srbski dinarji krožijo med gotovimi slovenskimi prvaki ... Ali slovensko ljudstvo se ne bode dalo nikdar zapeljati v veleizdajalske sanje . . . Dopisi. Iz Ptujske gore. Dni? 12. februarja pnsti znani gorski rihtar Juri Topolovec pri cerkvi oznaniti: Trški račun je samo tržanom in občinski vsem na razpogled položen! Lepo bi gotovo za občinskega predstojnika bilo, ako bi to resnica bila; pa kaj si hoče Jurček; ker je narodnjak, zato mora po narodnjaško zavijati in še kako, to naj naslednje vrste označijo. Tedaj k stvari! Dnč 12. februarja so bili računi naznanjeni, dne 19. t. m. je že sklical sejo, da naj občinski odbor račun potrdi. To je že v osmih dneh! Ja, ja, kje je postavni odlok, kateri pravi: računi imajo biti 14 dni od dneva naznanitve na razpolagi ? ! Če pravi Jurček, da je bilo nabito že 31. januarja, ne pride to v poštev, ker je pri nas navada, da se računi pri cerkvi javno naznanijo. Kakor že označeno: občinski račun je bil naznanjen, pa ne na občinsko tablo pribit, kar je zopet protipostavno. Še lepše pa je bilo dne 19. t. m, ko grejo trije možje občinske račune gledat, pa jim Jurček samo knjige izroči v pregled; na zahtevanje, da naj tudi priloge k računu priloži pravi, da jih on nima, ampak Gojkovič, kateri jih ne izroči, ker se boji za pobotnice; če hočejo, naj grejo k njemu gledat. Kako je mogoče pod takimi okoliščinami se o poštenosti računov prepričati ? Ker niso mogli računov natančno pregledati, so se na okrajni zastop obrnili s prošnjo, da le-ta naj Jurčeka pouči, da se morajo računi na postavni način oznaniti in tudi knjigam vse priloge (to je pobotnice, kakor tndi odborske sklepe, kateri se računov tičejo) k računom priložiti. — Nekaj še moram omeniti o duhoviti seji, katera se je vršila dne 19. t, m. Med drugim je bil trški račun na dnevnem redu, pri katerem se je vendar en par otčinskih odbornikov našlo, da so ugovarjali, da se ta račun ne more danes sklepati, kiir še postavni rok glede pregleda računov ni potekel. Narodnjaki so sklepali; kaj jih briga ako se postava prekorači ?! Mi jim na tem mestu povemo, da so prazno slamo mlatili, ker iz te moke še ne bo kruha! Mi se od narodnjakov ne pustimo za nos voditi! — Nekaj duhovitega še moram omeniti od znanega učitelja Ivana Klemenčiča; kot narodnjaški odbornik je zopet izjavil: da občina ne potrebuje inventure, ker v njo samo šajtrge in drugo občinsko orodje spada, ko so inventar drugi odborniki zahtevali. Zato se mora na tem mestu pribiti, kako on duhovito vpliva na Jurčeka; zatoraj se ni čuditi, ako ta kozle strelja. Ako se le ta pred vsakim pošteno mislečim človekom blamira, naj se pri hauptmanu narodnjaške falirane politike, pri gg. Klemenčiču in pri Kupčiču zahvali. Prej je bil Kupčič klerikalni pristaš! Sedaj 6e nam kaže kot narodnjaški vriskač! Razbor pri Slov. Gradcu. Ljudstva se je naštelo 666, med njimi dva občinska dojenčka, katera sta strahovito poučena v špotljivosti, obrekljivosti in lažeh. Ker je „Štajerc" resnico pisal, se sedaj zvijajo dojenčki v mariborski cunji in kvasijo špctljive reči. namesto da bi tožili, ako ni resnica. Zahteva Štolzerjove pesmi! Li niso vsi tisti od Boga tepeni, kateri so se tedaj špodelali ? Pri neki hiši so dobili od te pesmi tako poželjenje do mesa, da so sosedu na prepovedan način ovco vzeli in pojedli ; so-kriv je bil tudi obč. dojenčkov žlahtnik, za prikuho bi bil skoraj prišel ričet, dobrotljivosti sosedu se naj zahvalijo. Dve tercijalki sta si od veselja te pesmi obroke omislili, malo da ne na obč. stroške. Neki odlični kmet se je v gmotnem ozira zdatno posušil, dva je kafra vzela, zlagatelj je šel od obupa Muro pit. Špot-Ijivi dopisun pa počakaj da ti Bog plati, on ne plačuje vsako soboto! Kako je krojač F. Lešnik sedaj, pošten in špotljiv, smo že zadnjič pisali. Da drugim suhost zavida je umevno, da nikdo ne mora biti tako lepi in debeli kakor so obč. dojenčki (kakor kozji našopan meh). Pesem pa, ako jo želi mu postrežemo, samo pove naj, pod kakšnim grbom, pod kozlovim ali polževim; kaj-ne, kafehavzer krojač od Oženka? M. Kotmik-a, Sol. nač. in cerk. ključ, je naš resnični dopis strahovito razburil. Takoj se je oborožil z sta-rom na garbo puško, djal pesa na konopec ter hajd nevmit pred solčnim vzhodom nad Rogina, rekoč, ako ne prekličeš, kaj „Štajerc" o meni piše, jaz bodem sodnijsko postopal; misleč ako bode oborožen kot divjak, se ga bo dotičnik vstrašil, da mu pade srce v hlače, kot njemu pri šolski seji. 0 ubogo seme, od baharije zmotil se je! Ker ni počakal da bi bil vse slišal, mu povemo še to resnico. Tak je obrekljivec, kdor pošteno ljudstvo tatvine dolži, kakor je storil ta lepi M. Kotnik; Kristavških peči rejence, v Podjisk poslal je svojo Tišlerjevo žnpco v sosedno faro za laži raznašati. Plačilo od cerkvenih sedežev omenimo pa to, kedor se hlinit zna ključarjem temu ga koj ukažeta prepisati, vboga vdova pa, ko ste jej na grd način sedež vzeli, si ga je sedaj mogla zopet po dražbenemu potu pridobiti, je li ni takšne pravice osel iz mavhe zgubil ? Kar se tiče šole, bilo je 34 podpisov, torej že nad polovico starišev, da so prosili, naj se v spomlad začenje za novince šola; to ste odbili, toraj zahtevamo odložitev mandata ! Kakor se sliši, si želi tudi županski stolec; ako res to tako izpade, smemo reči, da Razbor bi imel najbolj „fajn" župana, iftenfes bo že držal kakor se je pri osem tednov vojaške službe navadil in kimal tudi bode. Kar že naprej čestitamo, imeli bodemo svojega sodnijskega postopača . . . Sv. Janž na D. p. Dne 12. t. m. se je priredilo tukaj veselico požarne brambe, ki se je v vsakem oziru dobro obnesla. Podpisani se torej zahvaljuje vsem, ki so pripomogli h temu dobremu izidu; posebej pa cenjenim gg. trgovcem iz Ptuja in Maribora, kateri so se izkazali s tem, da so blagohotno darovali dobitke za srečolov. — Rošnja, 19. II. 1911. — Vinko Fras, načelnik požarne brambe. Blestinje. Dragi „Štajerc"! V zadnji štev. „Slov. Gospodarja" se je hvalilo na vse mogoče načine Sladkogorske fare „Marijine družbenice'; in nas kot farani Sladkogorski se je na nesramni način napadalo, češ da je naša vas Me-stinje od „Štajerca" okužena... Pa je imel do-tični dopisunče prav, da je okužena; pa od nas „Štajercijancev" ne; pač pa od „Marijinih" družabnic. Ali je to zborovanje „Marijino", če se pozno v noč v krčmi pri kuhanem vinu zboruje in s fanti kratkočasi, da se potem res čisto okužijo in kugo k nami v vas prinesejo; pa pred ko še v našo vas iz Sladkegore pride, je že pripravljena za te »okužene" Marijine družabnice posebna gnojnica tik ceste pri nek-dajni družabnici iz Požarske vasi, da res potem vsa od „Slov. Gospodarja" omenjena kuga pri tistem kopališču ostane. Mestinčani. Slovenji Gradec. V nedeljo dne 19. t. m. je imela naša kmetijska podružnica v uradu okrajnega zastopa svoj občni zbor. Zatem je predaval gospod Vičanski Škerlec od Velike nedelje iz ormožkega okraja o splošnem razmerju gospodarskega poklica v kmetovanju. Najpopred nam je razložil kmetske napake od strani sta-rokopitnežev, kako se greši v kmetskem stanu pri gospodarjenju, in sicer: 1. Ako se zanemarja branje gospodarskih časopisov in strokovnih knjig. 2. Ako se po strani gleda novotarijo, ki služi le kmetu do gospodarskega napredka; 3. Naj bi se kmetu vendar odprle oči, da bi se posluževal gospodarskega predavanja. 5. Kako koristno za kmeta kaže, obiskovati gospodarske tečaje. 6. Naj bi imeli kmeti tudi tovariše iz učenih oseb. 7. Da kaže tudi prav dobro kmetu si delati prijatelje iz bogatejših tovarišev, kar je bilo veselje poslušati. 9. Da je koristno in prepotrebno kmetu biti član kmetijske družbe in 10. Naj svoje sinove pošiljamo v poljedeljske šole kateri bi naj po dovršeni študiji ostali doma na posestvu, delali sebi v korist in drugim v zgled kar so se priučili, kar smo s klici živijo navdušeno na znanje vzeli. Potem nas je gospod Škerlec podučil kako in s katerimi sredstvi je mogoče kmetu svoje pridelke zboljšati, in o zboljšanju ravninskih travnikov ter o napravi novih breznih travnikov. Za to velevažno predavanje se je izrekla gosp. predavatelju najprijaznejša zahvala in sklenili smo, da se po Skerlečovem navodilu radi ravnamo, kar nam dosedaj še ni znano bilo. Ker nam je s prav poljudnimi besedami gosp. Škerlec natanko razložil zgoraj navedene točke, je naša splošna želja, da nas g. Škerlec zopet v kratkem obišče. Za te lepe nauke Be mu še enkrat spoštljivo zahvaljujemo. Vurberg. Kmet Juntez iz Krčevin srečal je šintarja, ki je prišel po opravku. Vzel je klobuk z glave, ponižno pozdravil in pričel sledeči razgovor: Juntez: Dobro jutro, častivredni gospod! — Š i n t a r: Bog daj! Kaj novega, očka ? — J u n t.: E, nič novega, vse pri starem ;^pa vendar prosim, niste li Vi vozili tistega. Cvetka v Jiolnišnicb; kar sem bral zadnjič v .Štajercu"? — Šint.: Pač! Kaj pa je? — Ju nt.: Čudim se, da je v naši pobožni občini kaj takega mogoče! — Šint.: Kaj je to kaj hudega ? Saj sem že vozil večje gospode kot je bil Cvetko. — J u n t.: To že ; pa ste ga baje mrtvega na cesto pripeljali. To se glasi, kak bi ga Vi zadavili med potjo. —.Šint.: Kaj takega bi pa vendar ne mogel človeku storiti; sicer pa tudi ni treba bilo, ker se je poprej ubil. — J u n t.: Kako to ? Saj ga niste metali ? — Šint.: Kako morate kaj takega vprašati, Juntez ? Kaj niste iz Krčevin doma ? Metalo je namreč voz po krčevinskih klancih od ene stene v drugo, da se je pri tem revež ubil! — J u n t.: A tako ! To bilo bi pa mogoče. Saj se tudi jaz ne upam peljati, če sem že prisiljen včasih napreči, ampak se rajši za „repico" držim. — Šint.: Kaj takega se ne vidi v celem okraju Judovska demonstracija. Kakor znano, se je v naši zbornici sklenilo postavo, ki je male judovske trgovce z žganjem v Galiciji hudo prizadela, ker jim vzame t. zv. proprinacijske pravice. Judi pa hočejo imeti pravico, da smejo gališko ljudstvo i zanaprej s svojim fuzlnom zastrupiti. Zato jih je prišlo okroglo 3000 na Dunaj, kjer so pod ' vodstom judovskih poslancev napravili veliko demonstracijo pred državnim zborom.Tudi pri cesarju so baje prošnjo vložili. Naša slika kaže to veliko judovsko priredbo. Spredaj vidimo nekaj poslancev, zadaj pa Jude tudi deloma V svojih kaltanih in dolgih bradah. Die qcrliiisclie Sthiinkcr-Dc-pul-itioii in Wicn •ri hI kak v Krčevini! — J u n t.: Občina, pLl "J mora šparati, da bodo imeli sedajtri goafl> borniki, Bog jim daj i pokoj, za penzijcjli 80 to Šint.: Tota pač nede, saj pravijo, da žeot°''ce > F zastop eno šapo na občinske denarje drži.n°2° Pos jih bo znal že bolje obrniti. Mogoče m:- Duha vaše krasne ceste kaj odpade. — ,Junt.:lf?ne na Ker če se pripeljejo gospodje od zastopa of?*1- Ali p potem je po njih, tak kakor s Cvetkom, petovalci je vse fuč! — Šint.: Jaz že ne vozit* zborov svinje več po Krčovinah, kajpada Mv P0" v Rajši za vsikdar z Bogom, Juntez! — J^litikujoč Presneti šintar, zdaj pa gre. (Gledajoč zai?n> mot Kedo nam bo pomagal, če ne okrajni odfc(rmu; ^a moj Bog! Kaj boš pa ti ubogi Juntez, kigurJena . tukaj posestvo? Najboljše, rečeš tudi: ,zLfnega Pt! Vurberg"! ... >tku sho Podova. (Zahvala.) Gospod Vinko Ba?Pftal; » grajščak v Račjah je podaril prostovoljni p:"'J'' brambi Podove 100 K. Tudi je imenovani gpazovali. gospod prepustil brezplačno stavbeni prost?02011'1; požarnobrambno uto. Za to se mu tem [* ga nJ* izreka najiskrenejša zahvala. — Vodstvo *«aljeva požarne brambe Podove, dne 18./2. 191fd* k" : Jože Pauman, načelnik. Iz Sesterž. Sedaj šele ljudi spoznajo, »praviti važnosti so dobre ceste. Vedno se sliši:,: *^a** daj zdravje gospodom sedanjega okrajnega0 se J1 stopa v Ptuju! Posebno pa želi ljudstvo pjskanje načelniku Ornigu za njih trud najlepših usff08rlJ;ira Le eno prošnjo še imamo v našem kraju, tf 8 Povs spada slovensko-bistriškem okraju; tistegi'1! se n limo prositi, da bi blagovolil napraviti MoS82611 z^ breg, ker tisti košček ovira celi promet iz pdovolji Studenic in Poličan, ker od istih strani ifi b° DC celo dravsko polje steljo, drva, apno, pno •_ Ta deske ter drugi stavbeni les. Omenjeni WaJ °Pa: še ne meri 1 kilometer, ali vendar celi pn*8"0^ silno ovira. Zato prosimo in zopet prosimo _ ' . bistriški okrajni zastop, da se ta košček ?-ar' '\x napraviti da, ker tudi tem gospodom laml- ^ ljudstvo hvaležno! Med bolezni Naš shod v Konjicah. ^lm( Za konjiški okraj naša stranka še ni nil ^Jan P zborovanja priredila. Že zaradi tega smo m 'n"jed da shod, ki se je vršil preteklo nedeljo dne :e pus t. m. popolne v veliki dvorani U r b a ni dm« sij' gostilne v Konjicah, ne bode posebno i drugač obiskan. K temu pride še dejstvo, da je vi SP?e.n v nedeljo v konjiškem okraju grozni vihar, je napravil mnogo škode in obdržal marsit :jn ziv-rega zlasti iz oddaljenejših okrajev doma. še 50C vkljub temu je bil naš shod naravnost ne;< je kug kovano mnogobrojno obiskan. Ne samo h £.arJc bila precej velika dvorana natlačeno polna, t . ^™ je mnogo ljudstva tudi na hodniku in nai'smrtj njcah, ker niso v dvorani več prostora a so celi Po malem računano bilo je 400 oseb nara Položs peklei *ri hladnGlŠGlllU VrCHieilll 8e P^P0100*1 Straschill'ova grenčica iz zelenjave viseti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. )sp. ijon. ) okri ■■>.[. tudi : Težlj ogledi i. Te: zim človel Ju i ili 80 to veči del kmeti iz najbližje konjiške kolice; pa tudi iz oddaljenejših krajev je onogo posestnikov prišlo; zlasti veliko mož iz [st. Duha smo opazili. Nasprotniki so zadnje edne na vse mogoče načine proti shodu agiti-[rali. Ali pomagalo jim ni nič, kajti vrli konjiški Delovalci se ne dajo od prvakov za nos voditi, Sa sborovanje samo je prišlo malo nasprotni-ov pod vodstvom kaplana Martina Jurhar. Ta rlitikujoči duhovnik imel je seveda edini namen, motiti govornika in razbiti shod. Vkljub d bor ?! teran, da je bila tudi nasprotnikom beseda za-sigurjena in bi se mi prav veselili, ako bi tega z Bost črnega ptička peti slišali, hodil je takoj v začetka shodu od enega do druzega klerikalca in Iiachl šepetal: „Ni res, vpijte, da ni res!" Napredni požai možje so to jezuvitovsko počenjanje nekaj časa i /.lah opazovali. Potem so pa Jnrhara prav prijazno o.stor opozorili, naj bode miren. Možicelj pa je mislil, pot da ga njegova črna suknja obvaruje vsega in je nadaljeval svojo hujskanje /daj je kmetom • U1 todi kri zavrela in glasno so zagromeli klici: „Vun z njimi" Govornik Linhart je skušal mir k8 napraviti in Jurhara ubraniti sitnostim. Rekel B ;je: „Pastite ga, saj veste, da mačka zacvili, ako se ji na rep stopi!" Ali ošabno kaplaučkovo •o "oi hujskanje je zborovalce hudo razburilo. Le uspeh prošnjam škofovega brata kmeta Napotnika, ki i, katt je e povzdignjenimi rokami za črnosukneža pro-p krat dr. K u k o v e c. Mož bi se moral pravafokojnii Bkriti, kajti on ima glavno besedo pri pruost vzi gospodarskih organizacijah v Celju; in te Odi ne' nizaeije, te »narodne zveze" z svojimi famoifokojni' »revizorji" so krive poloma. Ako kdo himprlega i prste gleda, potem ta ne more slepariti. i hčerk prvaških posojilnicah pa p u siriarčnc iumpom prosto roko... Tudi lhka! Kukovec je držal jezik za zobmi, dokler a Za vsej javnosti zasmrdelo. Zdaj pa se ta oruštvo general „narodne" (?) stranke na vse ko. Zw trudi, da bi — mali vložniki bankerotne p Pr jilnice vse izgubili. Drugače togale ne mor. kr. i razumeti: Kakor znano, so pri „Glavni pelja p jilnici" najprve napravili likvidacijski odboiri dop naj bi celo stvar skrivoma rešil. To se je f i s t r interesu vložnikov preprečilo. Načelnik teg&ondel, kvidacijskega odbora je bil prvak Višnikar. odruži in celi odbor se bode imel za svoje prat »Nov zagovarjati. Ali zdaj pride celjski dr. Knkostops in predlaga ravno tega Višnikarja za oskrt% vrši-konkurzne mase (! ! !). Za preiskovaliku. I sodnika pa so trpeli moža, ki je sam pri i ee lomu udeležen. In ta škandal je bil skletjjeni. Radovedni smo, koliko časa bode ok Pc še vse te lumparije in nepostavnosti gletaeta Odgovorni faktorji „Glavne posojilnice" spatečili, že davno V jeČO; dokazano je vendar že d:600 1 zločinov! Sicer pa se le čudimo, da na* 8 zdaj dr. Kukovec kot pomagač te bandsonin kot nasprotnik osleparjenih malih vložnijko. Koliko zaupanja morejo pott-© člani in vložniki s lo ven sko-lca A rodnih »posojilnic" na spodnj-enca Štajerskem imeti?? Mislimo, da nrtnc dejo tudi gospodarskim organizacijam »nanlJ jj! stranke" hrbet obrnili, kakor so ga politicn-ical bedarijam dr. Kukovca obrnili ... i so V slovenski posojilnici v Brežicah vlblast kakor Be nam poroča, veliko pomanjkanje. & -V gajne-wertheimerice zijajo od same praznotjjstra nič kot tiha tema je njih vsebina. Dokaz fcevarr je slučaj, ki se je te dni enkrat dogodil: Bjvi ž c. kr. funkcijonar je namreč ob '/«12. uriflpV poldne z vložno knjižico pri posojilničnem okradi zamanj čakal. Hotel je da se mu izplača *m T kron depozitne (ali morda celo pupilarne) nujsest pa menda ni bilo mogoče, da bi se to pač 4erke meroma malenkostno svoto skupaj nabralo blagi Sicer se sploh čudimo, da se depozitne dens F v posojilnici nalaga, kar je protipostavno. Zlrrali zdaj se čudimo, ko vendar cela vrsta sloven-eči. posojilnic poka in vzdihuje. Višje sodniji vni oblasti naj le enkrat v tajnostno temo posojila je posvetijo; prišlo bode mnogo na dan, 1st I denarja nič . . . Senc Pravi prvaški petelinček postal je v ceradli ski okolici mladenič Janez Rate j, I vedno trdi, da je visokošolec. Fantek je siceibon za ušesmi moker, ali že pri volitvah kazal) to da vre v njegovih žilicah balkanska kri. Zadj Tui enkrat pa je fantek šel v večji družbi ednal ' kapacitet po Celju. Pri temu so menda pij* tra prvaki nekega soldata napadli in opsovali. Vcjkn pa je potegnil bajonet, da bi se branil. Medfc ! je prišel neki oficir, ki je vojaka v kasarno|lege' slal. Ratejček pa je prčel na oficirja vpiti. Bs» že je, da je »uradna oseba" in da je »žal, ža ga (!!!) tudi rezervni oficir". . . No, Ratej je di £ dniji naznanjen in se bode bržkone hudo pK osmodil. Kajti pridejal si je po krivici naiarju »uradne osebe" in žalil ces. kr. oficirje v i^H panslavistični jezi. Ali nima Ratej nobenB očeta ali jeroba, ki bi ga položi! čez kolena :er i mu prvaško navdušenje s palico ohladil ? .■ Okrajni zastop v Zgornji Radgoni imel ako 18. februarja svojo drugo plenarno sejo. l'nljstr se je sklenilo, da se uresniči na okrajne troiiša železniško postajo. Ti troški znašajo 28.000 kiril t (osemindvajset tisoč kron !). To je pač neprijaga kovana sreča za trško občino Zgornjovo Radgono . . . nož! Štajersko prebivalstvo. Glasom ljndskajih štetja šteje prebivalstvo na Štajerskem sknprila 1,430.308 oseb, medtemv ko jih je štelo psesti desetimi leti 1,347.148. Število prebivalcev žapi Štajerskem je torej za 83.160 (to je za nefejiku všteti. Umrla je 13. februarja v Stermecu (občina jPobrež pri Ptojn) gospa Marija K u k o v e c po kratki težki bolezni v 52-letu svoje starosti. [Pokojnica bila je splošno priljnbljena in naravnost vzorna mati ter gospodinja. Dokaz temu tndi nepričakovano velika udeležba pri pogrebu. Pokojnica zapušča poleg žalujočega soproga, vrlega našega somišljenika g. Antona Kukovec, 3 hčerke in 1 malega sinčka. Zaostalim naše prisrčno sožalje. Vrli pokojnici pa bodi žemljica [lahka! Za Častnega Člana imenovalo je kmetijsko Rabi 'a. Mtfl je nT i, znaj vzaprjl ■rvaškB :e orgaj nožni« mpaill .i. Pj s t i j .d i dij ™m a cud; droStvo v Rotvajnn vinogradniškega ravnatelja |Zweifler. Čestitamo zasluženemu možu! Predavanje o agrarskih operacijah. Gospod c. kr. krajni komisar za agr. op. Sima-Gall iz Celja predava dne 26. t. m. (nedelja) ob 10. ori dop. v kmetijski podružnici v Slovenski i s t c i c i (Hotel »Austria") in dne 27. t. m. mdeljek) '/«11 nri dop. ter ob 2. uri pop. v rnžnici v Konjicah (Sutter-jeva gostilna) Novih agrarskih zakonih ter o agrarskem itopaoju na Štajerskem'; prvi dve predavanji vršite v slovenskem, zadnje v nemškem je-jžkii. Udje kmetijskega društva kakor tudi vsi, pri po ki se zanimajo za ta predmet, so uljudno va-denjen bljeni. obla- Požar. Pogorelo je gospodarsko poslopje gledali kmeta Cimpormana v Polzeli. Požarniki so pre-spadaj: prečili, da bi se ogenj razširil. Škode je za 5 dovo|i600 K. nastop 8 sekiro udaril se je v nogo delavec Jožef ande i Tonin v Trbovljah, ko je drva sekal. Ranil se je )žnikoi težko. iotei Cesar je pomilostil na smrt obsojena mo- o-na rilca Alojza Kranjc in Franca Šoriv iz sv. Loin j e i vrenca si. g. Zdaj sta obsojena : Šori na doda b* smrtno, Kranjc pa na 20 letno težko ječo. narodn Človeško okostje so našli pri kopanju v litičnin goricah v Gradišbergu pri Mariboru. Govori se, da so te kosti pred leti umorjenega človeka. vlada Oblast zasleduje stvar. je. Bla V trebuh z nožem sunil je v Rečju delavec note ii Po8tražin tovariša Franca Aras. Zadnji je smrtno-iz termi nevarno ranjen, čas bi bil, da se v Rečju usta-1 : Neki novi žandarmerijska postaja. nri do 6 Tatvina. Posestnici Roži Bresch v Šoštanju m okni nkradel je neznanec iz stanovanja 1600 K. ;a 2O0d Taščo ubil? Poroča se, daje bila pri Zavrču ) mase posestnica Marija BertiČ od moža njene lastne ■)ač rai hčerke tako tepena, da je čez par dni umrla. lo . . Oblast je pričela preiskavo. denarji Pazite na deco! V sv. Petru v Sav. dolini '■ Zlasti igrali so se otroci posestnice Marije Rojnik pri venskib peči. 1 letni otrok je prišel preblizo, obleka se odnijskt je ynela in otrok je dobil tako hude opekline, Dsojilnic da je čez dve uri umrl. ", le - Mladi tatovi. V Mariboru so čevljarski učenci Johan Polko, Franc Petek in Franc Škofic J celj. kradli kot srake. Dolgoprsteže so dali pot ključ. ;ej, ki Od kje? Pri kopanju v Lederergasse vMa- siceršiiboru bo našli človeško okostje. Ne ve se, ali azal je.Jje to od kakega zločina, ali pa izza časa vojske Turki. Vlom. V konjiški okolici je neznanec vlomil trafiko g. Marije Mazere, ko je bila ta v cerkvi. radel je precej. Sladka ženka. Na Bregu pri Celju se je legel Anton Serak na železniško progo, ker ga žena vedno pretepavala. Ali žena je prišla tja ga vrgla čez grič, tako da je hudo poškodovan. i Serak nima hlač ? Nogo zmučkalo je v jami v Trbovljah ru^ rjn Francu Godec. Težko ranjenega so odpe-lali v bolnišnico. Očeta pretepel je v Ptuju čevljar Kozoderc, :er ga je ta zaradi pijančevanja okregal. Porotno sodišče V Celju obsodilo je rudarja akoba Blažič iz Trbovelj na pet let težke, po- strene ječe. Blažič je v prepiru svojega tova- Jakoba Kovača z nožem sunil, tako da je al ta takoj mrtev. —■ Vžitkarica Ana Babic iz gaja pri Kozjem je bila obdolžena, da je na- vorila nekega postopača, da naj ta njenega ža nbije in hišo zažge. Ana Babic je seveda ijila. Ker jo je le 7 porotnikov krivim smatralo, ila je oproščena. — Jaka Kosec napadel je na sti iz sv. Rapreta v Laški trg posestnika ,pnšek in ga hotel oropati. Komaj seje posest- liku posrečilo zbežati. Kosec je bil zaradi ropa ibsojen na 5 let težke ječe. — Zadnj edn i p; i. Vo: Med jrno p a. Re: 1, ■ j« Jo prsi i našli v SVi oben )lena 1? . imel Pri 3 ti '00 ki nepri o r nj udskei skui elo p: ilcev Iz Koroškega. Naprednjaki v Rožni dolini! Brezsrčno po-čenjanje župnika Limpl v Kaplji ob priliki pogreba nekega nedolžnega otroka napravilo je med prebivalstvom mnogo razburjenja. Zato sklicujejo naprednjaki protestno zborovanje, ki se vrši v soboto, 25. februarja zvečer v gostilni ,Poat" v Borovljah. Govoril bode profesor in poslanec A n g e r e r. Vsi napredno in pošteno misleči Rožnedolinčani so vabljeni. Iz Sveč V Rožni dolini se nam piše: 16. februarja dopoldne nastal je pri „Adamwirta" v Svečah v dimniku ogenj, katerega so pa za-mogli domači ljudje k sreči pravočasno pogasiti. Ko je domača požarna bramba hotela brizgalnico iz gasilne hišice vzeti, videli so, da je bila ključavnica popolnoma z lesom zadelana. Šele čez dalje časa se je posrečilo možem, odkleniti in v hrambo priti. Ali kaj pomaga taka brizgalna, ki v zmrznjenem stanju ne funkcionira. Pridni požarniki so se zaman trudili, brizgalna se ni hotela pokoriti . . . Namesto da bi se vedno na Kočnove „teatre" mislilo, mesto da bi se krvavo prisluženi denar za prvaško gonjo skozi okno metalo, naj bi se raje sredstva za požarno brambo nabralo in ji tisto orodje nakupilo, katerega za svoj težki in požrtvovalni posel potrebuje. Tudi večkrat bi se morale vršiti prave gasilne vaje, da bi se lahko v resnem trenutku redno in uspešno nastopilo! V okraju Borovlje je ljudsko štetje vkljub nezmerni hujskariji prvakov prav dobro uspelo. Prvaki so poklicali domače in tuje agitatorje v pomoč, „učitelji" Ciril-Metodove družbe so imeli v okraju grozno veliko opraviti in uslužbenci dr Brejčeve kanclije istotako. Ali vse zamitnj! Ljudstvo je hotelo javnosti dokazati, da nmeje veliki pomen nemškega jezika. V Borovljah samih se je 88°/o prebivalcev k nemščini priznalo ; od 3194 oseb jih je le 369 napisalo, da je slovenščina njih občevalni jezik. V Bistrici zopet od 1635 samo 735 itd. Sploh v vseh občinah, celo v spodnjem Ljublju, je priznanje k nemščini močno napredovalo. Prvaki se seveda grozovito jezijo in pljujejo ogenj in žveplo. Fa se jih nikdo ne boji. RožnSF dolina pač še ni na milost in nemilost kranjskemu panslavizmu prodana! Iz Kotel j pri Preval j ah se nam piše : „0 ti šmentana „Volkszii.hlunga" ti, saj res da v Ko-tljah Kranjcev ni!" — Dopisnik v Vašem listu od 19. t. m. je pravo uganil, da se g. dr. Brejc za Kotulce zanima. To ni nič posebnega, saj je pred več leti neko nedeljo tudi privandral neki Kranjc v Kotlje, in hotel v oštariji pri Križani neki govor držati in Kotulce po svojem slabem vedenji podučiti, nakratko rečeno, v svojo črno bisago spraviti. Ta gospodič je rekel, da je re-dakter celovškega „Š-Mira" in se močno žalostil, ko ni bilo poslušalcev, da bi jih bil komandiral; prišel je z njim tudi neki učenec iz višje šole, ki je menda za profesorja študiral; ta se je imenoval dr. Kotnika. Obadva sta hotela napred-njake v Kotljah pohrustat in prvake v deveto nebo povzdignit; pa to bi bilo zelo prav za nas v Kotljah, ker mi zelo v nebesa priti želimo. Čakala sta in čakala, da je bila noč in ni bilo nikogar, razun nekih naprednih gostov. Ker pa koroški učitelji več vejo in znajo, kakor neki klerikalni redakter, sta gg. učitelja Josef Pinter in Leopold Samonig njega o marsikateri zadevi podučila; ker se je delal g. redakter zmožnejšega v več jezikih kakor omenjena učitelja, in tako tudi v italijanskem jeziku; (Baubel") pristopi Italijan Giovanni Fabbro, in se začneta pogovarjati : „A pisl wort'n, signore redakter, e, e, e, niente capisco italiano." Predno se je omenjeni redakter od te družbe ločil, je obečalv še vsakemu poslati iz Celovca njegov časopis „Š Mir" in si je zapisal v svoj „Notitzbiichl" imena pričujočih; a poslal „Š-Mira" ni, gvišno si je mislil: med Kotelce „SMir" ne paše, ta je bolj za „črnuzlne". Ker je bilo že pozno v noči, se ta Kranjc s svojim pristašem zgubi, in od tistega časa v Kotljah Kranjcev ni! — Po ljudskem štetju imamo tujce, Italijane, Cehe, Nemce in tudi Hrvate, s katerimi se pa prav dobro za-stopimo. G. Grafenauer je nekemu gospodu obljubil, da pride enkrat Kotulce obiskat; pa do zdaj ga še ni bilo ; menda je poizvedel, da njegov somišljenik v Kotljah nič ni opravil. Kar se tiče vašega dopisa od 19. t. m. zavoljo župana, je resnica da je g. Razgoršek prav malo zmožen slovenske in celo nič nemške pisave; in se je pri posledni volitvi sam sebe za župana volil, misleč da ostane črna komanda v občini Kotlje; pa to ni tako, večinoma so občinski odborniki naprednega mišljenja in on ima ravnati po postavi in po ukazu višje gosposke. Napravili so klerikalci tudi izobraževalno in bralno društvo; to društvo se je pa ponesrečilo, ker je premalo prvakov, ako ravno so g. župnik na prižnici oznanovali, kedaj in kje se bo „igra" („teater") izvršila. Izobraževali so se fanti in dekleta tudi gredoč po poti h domu v noči, a tega mi ne vemo kako, ker je bila tema. Pri tem postopanju so se fanti in dekleta zavolje ljubosumnosti zasovražili in je postalo iz tega „ izobraženega" društva, le „sovražno društvo", od katerega pa dandanes ni več kaj slišati. K takim .teatrom" vabijo dandanes duhovniki ljudstvo ! Lažnik »Š-IHir" prinesel je iz občine U g g o w i t z nesramni dopis, v katerem napada postajenačelnika ter nekega orožnika. Ta naj-iažnjivejši listič na Božjem svetu laže zopet, da se je tam z nekim že vlečenim lozom „3leparilo". Res je, da se je pri zabavi neko staro srečko za šalo v dobrodelne namene „licitiralo". Sicer pa se bode „Š-Miru" na to lumparijo pred sod-nijo odgovorilo ! Iz Sv. Štefana pri Mallestigu se poroča, da postaja zopet sin fajmoštrove kuharice, znani prvaški zagriženec Gastl, predrzen. Tako denun-cira po „Š-Miru" poštene može. Treba ga bode zopet enkrat za ušesa prijeti. Iz spodnjega Ljublja se poroča, da se je provizor Arnuš — prehladil in da ima zdaj hudi »štrauhen". Nekateri trdijo, da je začasa ljudskega štetja preveč okoli letal. Drugi zopet pravijo, da je vzrok bolezni tiha jeza, ker se je polovica prebivalcev k nemškemu občevalnemu jeziku izjavilo. Ker nismo trdosrčni, želimo Arnušu, da kmalu okreva . . . Brco! Učiteljsko društvo za Rožno dolino je izključilo prvaško zagrizena učitelja Glančnika in Treula, ker ne ponehata s protikoroško huj-skarijo. Napredni učitelji s tema možicoma nočejo skupaj sedeti. Prav tako ! Uradne dneve v Borovljah i. s. najmanje enkrat na mesec, je vpeljalo okrajno glavarstvo. Prebivalci, zlasti občinski predstojniki, so s tem zelo zadovoljni in gre glavarju zato vsa hvala ! Električno razsvetljavo so vpeljali v trgu Sacbsenburg. Utonil je v Vrbskem jezeru posestnik S. Diemling p. d. Smole iz Kota. Pokojnik je bil pridni delavec in zapušča vdovo ter več nepreskrbljenih otrok. Ogenj. V Rieblerjevem gozdu pri Sachsen-burgu je nastal požar, ki so ga šele po daljšem delu omejili. Nesreča. V Schussu prišel je 16 letni Engel-bert Dreihar z roko v mašino za rezanje krme, ki mu je roko popolnoma odrezala. Roparski umor? V Celovcu so zaprli huzarja Lorinczek in njegovega brata Johana. Dolži se ju, da sta izvršila pred leti na Ogrskem neki roparski umor. Zaprli so v Beljaku fanta Jožefa Pasarič iz Kranjske, ki je svojim starišem 2400 K ukradel in šel potem po svetu. Hotel je bržkone tudi v Ameriko, ker še ni vojaščine odslužil. Pod ključ dali so v Ebersteinu nekega učenca, ker se je hudo zagrešil nad neko 12 letno deklico. Tatvine in sleparije. V Beljaku je neki neznanec v hotelu Mosser napravil večjo ceho in natihoma odpotoval, brez da bi plačal. V hotelu „Po8t" pa je nekdo vlomil in ukradel za 180 K obleke. Roparski napad. Pri sv. Radegundu sta dva roparja napadla kmeta Ogradnika. Ali ta ju je zmetal s krepkimi pestmi po tleh in je zbežal. Nevarni tatovi. V Celovcu sta dva znana zločinca hotela v gostilno „Krebs" vlomiti. Ko ju je osobje opazilo, sta zbežala in na zasledovalce streljala. Po svetu. Pred leve vreči in raztrgati je dal marokanski sultan Mulaj Hafid dvoje svojih žen; ti dve ženski sta mu nekaj pokradli. Grozni 6in. V blaznosti je v Gradcu inžener-jeva žena Likawetz umorila z nožem svoja dva nežna otročiča in potem še sama sebe. Vsi trije so mrtvi. 805 Nekaj naukov za kmeta. (Spisal ekonom Jakob Waupoti6-Hardecki). (i. nadaljevanje in konec). Sadjereja. Sadjereja je za kmeta tudi ena važna panoga, katera mu tudi lepega dobička prinese ako se pravilno peča žnjo. Največ napak naredi se navadno pri sajenju sadnega drevja; s preglobokim sajenjem, nepravilnimi jamami itd. V naplavljeni, globokorodni zemlji ni treba velike jame, v pustej ilovnatej zemlji pa moras že večjo jamo narediti. Kar se tiče velikosti jame, glej bolje na širokost kot na globokost. Drevo vsadi tako, da pridejo zgornje kortninc ravno nad površino zemljišča. Pregloboko sajenje povzroči, da pridejo korenine preveč v mrlvo trdo zemljo, nakar drevo prične hirati in tudi se potem mah rad na njem zaplodi. Drevo tako potem naprej hira in ostane sploh nerodovitno. Pregosto saditi se tudi ne priporoča, ker vsako drevo, ako se hoče da prineje obilo sada, mora imeti popolen prostor, da ima pristop do njtga zrak in. solnce. Drevo tudi primerno obrezuj in mu gnoji. Skrbi tudi, da nasadiš dobre in žlahtne sorte. Ko na jesen sadje spravljaš ne klati in ne lomasti s prekljami (drogi) po drevju, ker veliko si škoduješ s tern, da mu nežne vejice poklatiš, katere bi ti prihodnja leta dosti sadja prinesle. Tudi ima sadno drevje dosti sovražnikov in škodljivcev, katere treba pridno zatirati in uničevati. Gozdarstvo. Kar se tiče gozdarstva, bi omenil, da se na gozdarstvo pri naših kmetih zelo premalo gleda, ne glede na to, da je lesa čedalje manj in zategadelj tudi vedno dražji postaja. Navadno se gozd samo poseka in se potem pravi: »Narava bo že za to sama poskrbela, da bo zopet novi les zrastel«. To pa ni tako. Sploh in povsod ne more narava delati brez človeške pripomoči, namreč v korist človeku 1 Nekateri pošekavajo na ta način: Tukaj se poseka eno drevo in zopet tam nazmes eno, nakar s tem gozd počasi čisto zredčijo ; da bi kako mlado drevo zmes zrastlo ni mogoče; tudi če kje raste mu ni mogoče, uspevati, ker ga oslalo večje drevje zaduši. N. pr. en posestnik ima pet oralov gotda in on selca na preje omenjeni način, on toraj pride do cilja, da i it a nazadnje pet oralov skoraj čisto praznega zemljišča. In ta mladoles, ki bode se komaj sedaj počel tukaj po časi razvijati, bode minulo dosti let prej, ko bo zopet za podirati. Priporočam toraj, da se v gozdu posekava od kraja, to je za eno leto se vzame prostor tako velik, kako velik je v to potreben in drevje se na tem ptostoru poseka do slehernega dreva, potem drugo leto iefret dalje m tako naprej. Potem ko celi gozd na ta način posekaš, boš imel že tam, kjer si prvo leto pričel ž« zopet drevje za podirati, da potem naprej vedno imaš ti in oziroma tudi tvoji potomci zadostno drv. Jaz mislim, da boš se toraj lajši za ta način odločil, Moiaš pa paziti, če ti narava morebiti iz več mogočih razlogov ni v stanu mladolesa zaploditi, tedaj imej i-krb, da ga sam zasadiš in potem bo narava že dalje poskrbela, da bo dalje rastel. Mlada gozdna drevesca vsake vrste dobiš pa, ako jih sam nimaš, pri državnih gozdnih drevesnicah brezplačno, ako tozadevno prošnjo na omenjene zavode vložiš. Kadar mladoles počne rasti, moraš trnje in grmič-jem obrastena tako, da še skozi iti ne moreš, da toraj r,a vsak način ni mogoče, da bi tukaj se kaka koristna gozdna rastlina mogla razviti, ker akoravno se slučajno zaplodi, je vendar zopet takoj zadušena. Toraj proč s trnjem, ki pa ga je težko čisto uničiti, ker zopet iz korenja poganja; najbolje ga je s korenjem vred iiruvati. Opomnil bi še nekaj. Nekateri gospodarji imajo na pr. dobre in več gozdov da še iz zanikernosti ne iztrebijo iz njih zastarelega in suhega drevja. To povzroči, da se plodijo v tem suhem naprhnelem drevju vsakovrstni škodljivci gozdnega drevja, katerih je zelo veliko, kakor n pr. borov rilčkar, borov in smrekov zalobnik, brestov likar itd. Tako suho drevje je takorekoč pravi ščit za te škodljivce, da se tem lažje pomnožujejo in zelo veliko škodo na gozdih napiavijo. Sicer je po postavi prepovedano tako suho drevje v gozdu puščati, kakor tudi šibje dolgo v gozdu ležati pustiti, ali žalibog se ta postava vse premalo izpolnuje. Vsaki umen gospodar bo gotovo storil, kar mu glede tega postava veleva, ker s tem koristil bo največ sebi in potem tudi celej občini. Dosti je takih, ki ne upoštevajo čisto nič prej omenjeno zadevo, njim je vse eno naj jim strohni lesa kolikor hoče; če pa bi slučajno morebiti prišel kaki pomoči potreben ubožec in si pobral kako spodaj ležečo strohnelo vejo, potem bo komaj on pričel godrnjati in razgrajati in še ga celo dal zapteti. Ne zatiraj siromaka, ako te poprosi, pusti naj si pobere šibo, katero tebi ni treba pobirati, ker imaš boljših drv dovolj in ker ti to šibje vendar strohni in razpade. Premisli, da njemu ni mogoče surovo jesti in da se v zimskem času tudi rad ogreje pri toplej peči. Sicer obsodim pa take predrzne >ubožce<, ki morebiti veje z drevja lomijo, že nasekana drva kradejo ali še celo mlado drevje podžagavajo; :aki Slišijo pa brez usmiljenja na vsak način v luknjo. K koncu omenil bi še nekaj glede slabili cest. Posebno po gozdih, Vinogradih in tudi poljske ceste so včasih v tako slabem Stanju, da skoraj ni mogoče voziti po njih, in kako težko človek gleda tu in tam kakega voznika, ki je. hujši od konjederca, da loma9ti neusmiljeno z bičem po živini in če to ne pomaga še nazadnje parkrat z bičnjakom mahne po njej, a ubogo živinče pa vendar zavoljo prevelikega blata in teže ne more naprej. Taki neusmiljeni pretepač zasluži, da bi njega zapregel in ga potem s korbačom pošteno namlatil. Če te pri mučenju živine postava zasači, zapadeš kazni I Da vam ne bo potrebno živine mučiti, vplivajte na merodajnem mestu pri občinah, da se ceste dajo popraviti; kjer pa obstojijo takoimeno- _ 6 — vane poljske ceste, katere so določeno samo za le nekatere posestnike, pa dotični skupaj in si je popravite ali dajte popraviti, ker gotovo boljše kaže ceste popraviti, kakor, pa živino in še zraven tudi sebe mučiti. Imej do živine usmiljenje in ne nakladaj ji nikdar več, nego premore peljati. Sedaj predragi mi čitatelj hočem svoj spis dokončati, sicer bi se dalo še mnogo in mnogo povedati ako bi se hotelo te predmete bolj natančneje razpravljali, jaz storil sem to tukaj le samo površno. Mislim in upam, da mi boš oprostil, če se slučajno morebiti katera omenjena napaka tudi tebe tiče, da boš jo tem prej ko mogoče opustil in se tem vestneje ti podanega nasveta oprijel. Pomni: »Da tisti je tvoj najboljši prijatelj, kateri ti tvoje napake razodene, da jih lahko opustiš in se jih v prihodnje varuješ; a tisti pa, ki te hvali, se ti hlini in prilizuje, je pa tvoj najhujši sovražnik«. Rothschild f. Kakor smo že zadnjič poročali, umrl je na Dunaju šef bančne hiše baron Albert Rothschild. Pokojnik je spadal med največje bogatine na svetu in je zapustil velikansko premoženje. Mnogo denarja je izdal tudi v Nf» GaroriAl^'rlcihschiWt dobrodelne in znanstvene namene. Seveda je bil Rothschild zagrizeni Jud. Vkljub temu pa se je tudi katoliška duhovščina udeležila njegovega pogreba. Kjer je mnogo denarja, tatu si postaneta judovski in krščanski mogotec ednaka . . . Gradec, dne 1. marca: 44, 75, 49, 29, 3. Trst, dne 11. februarja: 27, 58, 34, 13, 1. Jih« iz možgan. 4 Maggijeve kocke za govejo juho se razpusti v 1 litru vrele vode. Fino sesekano polovico telečjih ali govejih ali pa cele 9vinjskc možgane se pridela 6 putrom in sesu-kanim zelenim peteršilom, zriboj nekaj limoninih olutkor poleg, potrese 1 veliko žlico moke čez zresta vse nalahko, polije s pripravljeno Maggijevo juho in pusti vse dobro skuhati. Potem se pasira juho čez restane koeze iz zemelj in jo da takoj na mizo. Premočila odvajalna sredstva sn škodljiva. Kaki se vsled tega milo odvajalno sredstvo, ki nima neprijetnih poslanskih posledic in tudi ne vznemiri prebavljanja. To je d. Rosa balzam za želodec iz apoteke li. Fragner, c. k. dvorni liferent v Pragi. Dobi se tudi v turc9jsnih apotekah. (Glej inzerat!). Gotovo govejo juho Prav lepi beli oves ga seme, stara in nova forma, potem grahovo, deteljno seme, se dobi pri Adolfu Rechnitzer, Ptuj, 177 poleg železnice. 4 tedne na ogled in izkušnjo razpošiljam kolesa znamka „Bohema". Posamezni reparatnre najceneje. Komodni plačilni II. ceniki zastonj in franko. Fr. Dušek. koles, Opočno št. 103 n. drž. žel. (Č Malo posestvo, 20 miout od Maribora na Fraustaudetiski št. 204, obstoječe iz zidane z opeko krite gospodarsko poslopje, klet, 2 vrta za zel vodnjak, njiva, velike brajde, in posebej lepi njivi, se takoj proda; cena se \z lastniku Matija Kuresch, BVaostaudenska št. 204, pri Mariboru. V žiTljenju nikdar y< == Veliko presenečenje! 600 k. ta le K i—. Ena krasna pozlač. 36 urna prec. ankerura z verižico, gre j ko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gosaj najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. dragocenim j njem. 1 špic za cigare z bernsleinom, 1 eleg. broša za darn' vost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz tu žepni nož, 1 par gumbov za manšete, 3 prsne gumbe, vse ( zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega lepših slik sveta, 5 jux-predmctov, veliko veselja za n stare, 1 koristni „Briefsteileru, 20 predmetov za korespond Se 500 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vsej z uro, ki je že sama denar vredna, kofita samo K 4-—. li Dunajska hiša blaga F. Windi«rh. Krakov« No. i' Vili. NB. I dopade, denar nazaj. mm iVelik Dr. A. Rix Jgf Jav pi krema »\1 *™g za prša M 0™Bfe£ «!uŠSaF •Hiiliril— >» ,Vs !■■ FilUl .-1. 'I _._>JU>*4>__ _ !_?«"____L Ch. Junawirth, Krakova št. B|I04. 179 . Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. Mesto K 24-- samo K T-Varnostni aparat za briti. Komodno lastno raziranje, ra-njenje nemogoče, ni čakanja pri brivcu, ni več nalezljivosti, vedno gotovo za rabo. Ni treba brusiti ali „abenxiehz". Neobhodno potrebno v hiši in na potovanju. Težko posrebreno v veleelegantni kaBeti s 6 rezerve-klinami zadostuje za leta, samo K. 7"-— pošlje po povzetju KC- Scli"waiz Dunaj 11/1, am Tabor št. 2/g. Išče se zastopnike. 1;)9 sko letni ČevljfT I vedno v it* in lov ajo so ! iročila p ustrijil i v poW :stra pld io uro. i e premin i poti 8 |i i prečim 4ico za ., ev. H 18128. a -f ;ka. •(•narejene .ncastiT-il mo 14 ta I i jo pnrt| ajajo pral Razglas. Hranilnica (šparkasa) mestne občine Brežice na Savi m w prevzame in obrestuje hranilne vloge z IV. Bi vloiega dneva do dneva dovoli posojila na realitete, na občine, krajne šolske Skladbe in ednake korporacije proti 5'/«°/., eskomptira menice (Wechsel), vložene na borzi notirane vrednostne efekte, obremeni tudi vrednostne papirje ter v kurzu se nahajajoči zlati in srebrni denar. f^** Ta šparkasa stoji, kakor vse na n. v. regulation z dne 2. septembra 1842 sestavljene šparkase pod oblastvenim nadzorstvom in kontrolo, daje javni račun; za hranilne vloge ne jamči samo izdatni rezervni sklad, marveč tudi mestna občina Brežice z vsem svojim premoženjem in dohodkom. 5000 kron zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da moja čudežna icolekcija = 600 kosov za le 6 kron = r= Pojasnila vsakomur daje na željo pisarniško osobje =: ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava švic. list. Koskopf pat. žepna ura gre natanko in regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 1 amerik. zlato-dubte pancer-verižica, 2 amer. zlato-duble. prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, ki obstoji iz gumb za mansete, ovratnik in prša, 1 amerik. žepni nož 5 delov. 1 eleg. Žid. kravata, barva in muster na željo, najnovejši facon, 1 krasna igla za kravato s simili-briljantom, 1 nežna broša za dame, zadnja novost, 1 kor. garnitura za toalete na potovanju, 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik, balonov z imit. biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album za 6alon s 36 umet. in razgledi sveta, 1 krasni kolje » vrat ali za lase s pristnimi orientalskimi biseri, 6 indijskih vragov-prorokovalcev, zabava vsako družbo in 6e 550 raznih predmetov, ki bo v vsaki hiši koristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. Ros-kopf-pat. žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, kosta samo 6 kron. Dobi se po povzetju ali naprej kaša (prejme se tudi znamke) A Gelb razposiljalna hiša Krakova it. 430. NB. Pri naročbi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angt. britev ali 6 riajf. platnenih žepnih robcev. Za kar se ne dopada, denar brez zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. 166 Ali si se že na „Staferca" naročil? Ako ne, stori to takoj! »±±*±S&C±±±±±±±±*±±±± 50 polovnjakov zavrčkega Tina iz lastnih goric, belega in rdečega 1.1910 odda Ussar, Gradec. Burgring 16. 139 Stelaža in novi pudel za trgovino se takoj proda. — Več pove npravnistvo „Šta- jerca". 1H Učenec z dobrimi Šolskimi spričevali in znanjem nemščine ter slovenščine se sprejme pri Antonu Jaklin, trgovina z lesom in mešanim blagom, Vitaij (Wei-tenstein). 145 S'* konjski hlapet, obenem prevazalec kruha, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri /oh. Biihm, umetni mlin in pekarija, Fran- heim. 163 Pekovski m se iščegza veliko parno peka-~rijo: več pove „Štajerc". 159 Zaslužek!! 799 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Strikarije doma. Edino moja maši na za hitro Štrikanje „Patentbebel" ima iikušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. TroSki mali. Pism. garanc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Pmftpekt zantnnj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf. Dunaj, Mariahilf, Nelkengasse 1/06. r Kupite ^k . nič druzega proti ^ hripavosti, katarhu, za-slinjenosti, krčnemu in oslovskemo kašlju kakor fino oksne Mm prsne karamele s „tremi smrekami" not. potr. jspric. zdr. in privatnih jamči gotovi uspeh. Zavoj 20 Id 40 vinarjev. Doga 60 vinarjev Dobi se ii'i H. Molltnr apoteka v Ptuju, Ig Behrlbalk, apoteka v Ptuju, Kari Herrmann, Laški trg, A. Elsbacher, laški trg, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek. 886 8 dni za poizkus! Ne kupujte nobene ure, brez da bi isto preizkusili. Jaz pošljem vsakomur na naročbo pravo 14 kar. zlato Plaque-uro za gospode, dvojni mantelj, za K 20—. Pri naročbi vposlati je le K 10-— (ali po povzetju) in ostanek je plačati po poiz-kusni dobi Garancija 3 leta, da gre dobro. Naročla na Job. rVeiner, Dunaj, XIX/1, Bosch-sir 217. 60 w Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), Gras. Sack-Btrasse Nr. 14, verleiht Oeld — aach in prosseren Posten — raseh, ohne VermitUer-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang zu GehaltsYormcrkungen bei massiger Versinsung geeen Bflrgsehaft oder gegen Gehalts-abzug mit Lebensversicherung, oder gegen grundbtlchertiche oder sonstige entsprechende Sicherheit im Personalkredit-zweig zur RUckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere xugteich gezahlt werden kOnnen), so dass das Kapital in 6 oder in 10 oder 16 Jahren rilckgezahlt wird, im >allgeraeinen Zweig« aber in beliebig zu vereinbarender Frist. Sehnelltte ErlediKUng. AaHiahluns der VorschUsse nach Herstellung der Sicherheil sofort Drucksortenversand. Pozor! 50.000 parov čevelj! 4 pari Čevelj samo K 7-60. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje Število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjala tla, veleeleg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari koštajo le K 7-fi0. Pošlje po povzetju C. Griiner, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar na?ar. 172 se takoj sprejmeta pri L. t*ch, pekarna v zgornji 1'uNkavi: (dobi 6 K na mesec plačila), katera se hočeta učiti; pridem sam ponje 7. marca predpoldan k g. Bren- ČiČu v gostilno. 174 Zidana hiša, z opeko krita skupno s kovac-nicu, na dobrem kraju, se poceni proda. Več pove uprav-niStvo ,itajerc»", 181 20 kron vsaki dan in več, potom prevzelja prijetnega zastopstva, tudi kot postranski zaslužek. Zahtevajte takoj prospekt od H. Schnarz, Dnnaj, II./l,Am Tabor 2. 166 Pridni pekovski ufenec s z 6 kron rtfssecne plače se takoj _sprejme. Več se izve pri Jos. Zunku v Selniei ob Dravi. « *¥?fW*ifXX*V+¥?:*¥**?f* 27 3935 mm m mm www Za bolnike! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako zastarelim in trdovratnim slučajem revme, gihta, živčne bolezni, glavo-in zobobola, boleiinah na hrbtu in muskelj-nih. bodenja v strani, trganja v udih, otekline, hvali se splošno na mnogih klinikah praktično izkušeni, od 1000 zdravnikov priporočeni Ichtiomentol, ki je patentiran v vseh državah, mnogokrat promiiran. Na zdravilni moči nedosežen! Uspeh prcsenečljiv! Čez 15.000 zahvalnih pisem. Edina razpošiljatev in fabrika kcm. laboratorij ces. svetn. in apotekarja S Edelman, Samimi-, Kingplatz 39. Franko-pošiljalev po povzetju o steklenic K 6-—, 10 steklenic K 10-—, 26 steklenic _________________________K 23•-.____________ Sol Dobri samostojni viničar, i ki zamore večji vinograd z kletskim gospodarstvom voditi in nadzorovati, ki se razume na trsne kulture in je zmožen čitanja ter pisanja, se sprejme. Lahko je oienjen, ali brez večje družine. Poleg dobre plače dobi stanovanje, deputat drv, polje itd. in se v zimskih mesecih kot lovski nadzornik porabi, zakar dobi posebni »šus-geld«. Ponudbe na g. H. Blumachein, direktor hranilnice, Ivanec na Hrvatskem. Edina mašiaa za g»w>rciy b* plate, ki igra bees igb. hdslek svetova« fina« Pathfc Frfcres. To je na vsak način p^-» najboljše. "VI Prekosi vse drage zisteme. Plate se ne obrabijo, Be ne praskajo; čeje se resnično muziko. Cenike zastonj in ffanko. Predstavi brez da bi sifil k nakopa. MS C. ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Pri vsaki hiši je treba nži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-ceve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptnju. Ni Mvem lentne-s trgu (Lendpiatz) v ravM klalnice in plin*r*ke hiie po»tarljesw j» ■ova parna saga vsakemu v porabo. ▼wkema se les hlodi, itd. po tahtevi tak»j rai- iafa. Tsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati w »pahati i. t. d. V življenja nikdar več! Mesto 16 kron samo 6 kron. Vsled cenega nakupa v veliki fabriki ur, prodam mojo kovinsko , ,Gloriau-sre-brno posnemanje remont oaruro dvojni manlclj, 86 urno izvrstno rem. kolesje, teče v kamenjih, krasno ohišje, graviranje z konjem, jelenom, levom ali vapnom, dokler izda zaloga za malenkostno ceno kron za en kos = Primerna „Gloria" verižica 1 krono 3 leta garancije. — Pošilja po povzetju Eksportna hiša ur ZMZa^z BoDajn.el Dunaj IV., Margaretenstr. 27;25. 1053 - 10 — 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dn>i z rabo! lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) poi Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih1 podov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi o'rom na dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. h nine. Na škodljivost se garantira I čati napi Ako to ni res, plačamo štev. ser. ■ST lOOO kron netto ISf vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obrali pw> • in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. RaMm zdaj Vaše lasno sredstvo trkom 12 dnij in I z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, fl sem pričel Vas lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejsa kakor preje. Jaz scmžcira| lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno srci«« ;n V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zalivalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. p Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. | pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. , loftniapn V. SIS, (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Kardinalna točka gojenje zdravja je, prebavljanje pod vsakim pogojem na višini njegove naloge obdržati in na vse moči podpirati. Dela se, kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apelit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nczmoruosLi, slabe diete, prchlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rosa balzam za želodec iz apoteke B Fragner v rraSi. Vsi deli embalaže nosijo postavno varstveno znamko! Glavna zaloga: Apoteka ^jsas *£? c. in kr. dvorni liferanti, „k Črnemu orlu" Praga, Kleinseite 203 kol Nerudagasse. —--------.. pogtoa razpog'Ijatev vsak dan. ......— 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po poŠti proti naprej-plačilu K l-50 se pošlje 1 malo, K 2'80 1 veliko steklenico, K 4-*70 dve veliki, K 8'— Štiri velike steklenice, K 22*— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr- ske. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 Učenec, zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme pri V. Schuifink, špecerijska trgovina v Ptuju, Hauptplatz št. 15. m Priložnostni nakup! Lepa žepna ara z verižico K 350. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" »rebrno anker-rem. uro, Svic. kolesje z lepo gravir oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo za le K 3"50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste Svic uro s pozlač. verižico za K 5—. Triletno pismeno jamstvo m vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kuhano. razpošiljalnica švicarskih ur. Krakov št. 279. NeStevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 180 Proda se = malo posestvo, nj, tisc v poljčanski fari. obstoječe iz zidane hiše, Ignjilnil hišo klet, hlev za goved in svinje, voda priim 0 ž I njiva, vinograd, sadonosnik, travišče, log, (piku posestvo skopaj, redi se skoz celo leti "Vrans krava. Cena je 3.000 kron. Plačilni pogoji ;a gkim Kdor je namenjen pod lahkim plačilom kv; izgubi naj ne zamndi priložnosti. Več izve: Občilz V e 2 urad Modraže (Pod št. 57.) Pošta Studenice Ljublj Poijčanah (za odgovore so prosi znamka] Nada! Mesarski učen# iz dobre hiše se takoj sprejme 178 M. Luttenbergf v Ptuju. Mesarija na deželi da se pridnemu strokovnjaka v najt kans Dobri prostor. Nemški in slovenski jezik na svoje hodno potrebna. Vpraša se pod „A. S. R.", ft znml poste restante. DononoDonan dbi o Garantiraim nrinina a ♦ D O D O D O D O D O □ ID DBOODODOD« Štajersko dobro deželno vino K 48-| Štajersko namizno in iztočno vino K 52-[ Štajersko krepko vino iz gore K 56 — Terrano rdeče krvno vino, velefino K 56 — Silvanec, beli, lino namizno vino K 60 — Rizling, beli, fino namizno vino K 60 — pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velik«! poslopja sparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. Jo* vens Ijnds ures v i> i z a \ ko-ako i z r Trd! mor k čr br ODOOODODODOD O D OD^DODODOD« veli _.......------------------------------ - - nov 1 do 2 vinarja motorji za surovo olje Tisoči motorjev prometnih troškov za uro in HP z mojimi pat. z visokim pritiskom (RohOl-Hochdruck-Motoren od 16 IIP naprej. A. An *» Vinapinv Pri moji*1 petrolin-irotorjih in petrolin *uw" * "MI JC V lokomobilih, ter 2—3 HP in tudi stoječih motorjih. top 1 Dunaj III. Paulusgasse 1. ^mawmnn v prometu. Ceniki zastonj. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni pretrolin motor} 17 1170