Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UERAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri della Liberta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
UST
Posamezna štev. 50 lir
N A R O Č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 680
TRST, ČETRTEK 25. JANUARJA 1968, GORICA
LET. XVII.
Ob demisijah
V Gorici
Te dni je v slovensko javnost iznenada, treščila vest, da je iz goriškega občinskega odbora, ki so ga dozdaj sestavljali predstavniki strank leve sredine in Slov. demokratske zveze, izstopil zastopnik SDZ, odvetnik Avgust Sfiligoj. V pismu, ki ga je ob svojem odstopu poslal goriškemu županu, jzraža med drugim prepričanje, da »bo mogel iz klopi občinskega sveta bolje braniti program, za katerega so volili slovenski volivci.« V pismu, ki ga je ob tej priložnosti poslala njegova politična skupina vodstvom strank leve sredine, pa je rečeno, da ostaja SDZ zvesta programom, ki so jih tri koalicijske skupine sprejele ob sestavi sedanjih odborov na goriški občini in pokrajini.
Iz obeh	pisem ne	moremo	pri najboljši
volji razbrati, kateri so globlji in resnični vzroki, zaradi katerih se edini slovenski predstavnik v tako važnem in odgovornem organu, kot je goriški mestni odbor, prostovoljno odpoveduje svoji funkciji. Ko je bil namreč sestavljen sedanji upravni odbor, ie	slovenska javnost	(in celo	predstavniki
skrajne levice) pozitivno ocenila prav dejstvo, da je bil prvič po letu 1918 vključen v vodstvo mestne občine državljan slovenske narodnosti
Vsebina obeh omenjenih pisem je, kot smo že dejali, preskopa, da bi mogla javnost spoznati globlje vzroke demisij. Zato moremo o njih le ugibati. Morda je pravi vzrok odstopa spoznanje, da pri ostalih političnih partnerjih ni resnične volje za izvedbo sprejetih obveznosti, zlasti kar zadeva pravice in koristi slovenske narodne skupnosti. Če bi bilo to res, je treba priznati, da so demisije upravičene. Manj prepričljiv Pa	se nam	zdi edini	razlog, ki	nekako izhaja	v pismu	županu, češ da bo	odstop bolje
koristil izvajanju programa, za katerega so glasovali slovenski volivci, kajti vedeti je treba, da duša celotne občinske dejavnosti ni toliko občinski svet, temveč predvsem občinski odbor. Znano je dalje, da predstavništvo SDZ v mestnem svetu ni sestavljeno samo iz ene osebe, temveč da sta v svetu poleg dosedanjega odbornika še dva sveto-vavca iz vrst SDZ, ki sta imela in še imatai vso možnost, da od vladajoče večine terjata izvajanje programa, za katerega so volili Slovenci.
Še najmanj prepričljivo in politično celo nedopustno pa bi bilo, če bi kdo mislil, da se splača pred političnimi in deželnimi volitvami narediti neko senzacionalno gesto, da se na ta način lahko »prostih in čistih rok« predstaviš slovenskim volivcem in naprtiš drugim krivdo za morebitne neuspehe svojega političnega dela.
V pričakovanju razpleta dogodkov si dovoljujemo še nekaj pripomniti. Kot poroča-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Novo žarišče vojne nevarnosti na Daljnem vzhodu
Prvič po koncu vojne na Koreji se je zdaj zgodilo, da je skušala vdreti skupina severnokorejskih komunističnih gverilcev, ki verjetno operirajo v Južni Koreji, v južnokorejsko prestolnico Seul. V ponedeljek je policija na nekem kontrolnem bloku v seulskem predmestju ustavila tovornjak, na katerem je bilo 31 mož v civilnih oblekah. Zdeli so se sumljivi in so jih začeli zasliševati. Tedaj je eksplodirala ročna bomba v žepu enega izmed zaslišan-cev. Verjetno jo je v žepu odvijal, da jo ob prvem sumu, ki bi se zbudil policistom, zažene. Vnel se je boj, v katerem so padli trije južnokorejski policisti, pet civilistov, ki so se slučajno nahajali v bližini, in pet severnokorejskih gverilcev. Drugi so pobegnili in se porazgubili po predmestjih. Med begom so odmetavali orožje. Menijo, da se bodo skušali iztihotapiti iz mesta, katero so obkolile tri južnokorejske divizije.
Preiskava je ugotovila, da je bil severnokorejski oddelek sestavljen iz samih izbranih vojakov, podporočnikov, poveljeval pa jim je stotnik. Vsi so bili oboroženi z majhnimi hitrostrelkami, pištolami in nekaj ročnimi bombami. Imeli so tudi nekaj radijskih oddajnikov. Ni še znano, zakaj so hoteli vdreti v mesto. Menijo, da so nameravali izvesti kak teroristični napad ali atentat na vladno palačo ali na parlament in povzročiti nerede s poskusom upora.
Incident je resen, ker bi lahko privedel do tega, da bi oživela »zamrznjena« vojna na Koreji. Nedvomno tiči za tem poskusom Kitajska, ki bi verjetno rada odprla še »drugo fronto« proti Združenim državam in izpodrinila ruski vpliv na Severno Korejo. Poveljstvo Združenih narodov na Koreji je takoj sklicalo skupno vojaško komisijo za premirje, da bi protestiralo proti temu vdoru v Seul.
Še hujši incident se je dogodil v mednarodnih vodah pred Severno Korejo. Morda v zvezi z omenjenim vdorom v Seul je ameriška pomožna vojna ladja »Pueblo«
križarila v tamkajšnjih vodah, ko so jo zajele po kratkem spopadu severnokorejske vojne ladje. Na krovu je bilo nekaj mož ubitih in ranjenih. Združene države so takoj poslale tja atomsko letalonosilko »Enterprise« in nekaj drugih vojnih ladij ter zahtevajo takojšnjo vrnitev zaplenjene ladje. Ameriški predstavnik je tudi odločno protestiral proti zaplembi ladje v nadzorni komisiji za premirje v Pun Mun Jomu ter zahteval nele takojšnjo vrnitev ladje in moštva, ampak tudi popolno opravičilo s strani Severnokorejcev in zagotovilo, da se kaj takega ne bo več ponovilo. V Wa-shingtonu izjavljajo, da »ne izključujejo povračilnih vojaških ukrepov«. To bo odvisno od severnokorejskega zadržanja v prihodnjih urah.
Združene države so zaprosile tudi Sovjetsko zvezo za posredovanje pri Severni Koreji. Kot poročajo, je imela zajeta ladja »Pueblo« nosilnost 935 ton, na krovu je imela 83 mož, med njimi dva civilista, oborožena pa je bila samo z dvema strojnicama.
Na ozemlju Južne Koreje postajajo aktivni severnokorejski komandosi (gverilske skupine). Napetost narašča od hipa do hipa. Lahko se zgodi, da se vsak hip spet vnamejo boji na Koreji, s čimer se bo položaj v Aziji in po vsem svetu hudo poslabšal. To bi lahko sprožilo tudi tretjo svetovno vojno. Značilno je, da se vse to dogaja blizu meja Mao Tse Tungove Kitajske, kar je nov dokaz, da je danes tam žarišče svetovnega nemira in vojnega šču-vanja. Ce bo prišlo do tretje svetovne vojne, je gotovo, da bo imela svoje prste vmes Kitajska, ki želi, da bi se Združene države in Sovjetska zveza spopadle na življenje in smrt, po možnosti z atomskim orožjem, in se medsebojno uničili, da bi napravili prostor — Kitajcem.
Po naj novejših vesteh se koncentrira a-meriško vojno ladjevje pred severnokorejskim pristanom Wonsan, kjer je zajeta ladja »Pueblo« z moštvom vred.
Pritožbe zaradi počasnosti italijanskega državnega stroja
Medtem ko poroča časopisje o pretresljivih dogodkih med reševalnimi akcijami na južnozahodni Siciliji, ki jo je prizadel prejšnji teden potres, in je mogoče videti take dogodke tudi neposredno po televiziji (ljudi, ki so jih šele po mnogih urah izkopali izpod razvalin, otroke, ki so ostali sami na svetu, matere, ki so izgubile majhne otroke itd.), pa se je razvnel v italijanskem časopisju in med strankami spor zaradi
prepočasne pomoči preživelim žrtvam. Zdi se, da vlada pri akcijah pomoči precejšen nered in da te akcije nikakor niso dovolj vskladene. »Corriere dTnformazioaie« je zapisal med drugim :
»Gotovo ni podcenjevati materialnih in predvsem psiholoških težav. Ne smemo pozabiti, da je zadel potres najbolj osamljeno področje na otoku. Znano je tudi, da (Nadaljevanje m 3. strani)
Generali povzročili nevarnost vladne krize
RADIO TRST A
• NEDELJA, 28. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz žunne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Oddaja za najmlajše.: »Poslednji Mohokanec«. Napisal James Fe-nimore	Cooper, prevedel	in drama	iziral	Dušan
Pertot.	Četrti	del: »Usoda	trdnjave«;	12.00	Nabož-
na glasba; 12.10 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah;	13.00	Kdo, kdaj,	zakaj...;	14 50	Sc,'’cm
dni v. svetu; 14.45 Popevke za nedeljski popol-
j.tjan; 15.30 »Učenjak«. Komedija v treh dejanjih, napisal	Fran	Detela. Igra	R.O., režira Stana Ko-
pitar; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18 00 Koncert v miniaturi; 18.30 Iz pesniških gajev: »Erna Muser«, pripravil Marko Kravos; 20.30 Iz slovenske folklore: Poklici: »Pri ribičih«, (Lelja Rehar); 22.10 Sodobna glasba.
• PONEDELJEK. 29. januarja: ob 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo); 12.10 Pomenek s poslušav-kami; 17.20 Ne vse, toda o vsem: 17.40 Radio za šole (za srednjo šolo); 18.30 Iz opusa Mende’ssoh-na-Bartholdyja in Stravvinskega; 20.50 Kulturni odmevi; 22.00 Pol ure popevk: 22 30 Slovenski solisti. Pianist Aci Bertoncelj. Vasilij Mirk: Glasbeni u-trinki; Reve.ries.
e TOREK, 30. januarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: Poklici: »Pri ribičih« (Lelja Rehar); 17.20 Slovenščina za Slovence — pripravlja prof. Martin Jevnikar; 17.40 Bruno Nice: Veliki pomorščak : »Stvarnost in fantazija v plovbi visokega srednjega veka«, prevod Gojmir Budal; 18.30 Javni koncerti Radia Trst. Sopranistka Ljuba Berce Košuta, pri klavirju Gabrijel Pisani. Samospevi Ivana Grbca. Prvi del koncerta, ki jc bil dne 15. januarja letos; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja, pripravlja Danilo Lovrečič; 20.35 VVolfgang Amadeus Mozart: »Zaida«, opera v dveh dejanjih.
• SREDA, 31. januarja, ob: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Brali smo za vas; 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 19.10 Zdravniška posvetovalnica; 19.20 Razkuštrane pesmi; 20.35 Simfonični koncert. Vodi Armando La Rosa Parodi. Sodeluje, pianist Walter Klein.
• ČETRTEK, 1. februarja, ob: 12.00 Tri in ena — sobotni variete. Besedilo Danila Lovrečiča; 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »Melodram in Piero Mctastasio«; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. Lucijan Marija Škerjanc: Gazele, sedem spevov za orkester. Orkester Radiotelevizije Ljubljana vodi Uroš Prcvoršek; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlaj.še. Pripravila Krasulja Simoniti; 20.35 Udarci krmila. Igra v treh dejanjih, napisal Renzo La Rosa, prevedel Vinko Beličič. Režira Jože Peterlin; 22.30 Skladbe davnih dob.
• PETEK, 2. februarja: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Gospodinja nakupuje — pripravil prof. Tore Penko; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 18.30 Koncert zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Humberta Mamola. Koncert jc bil nosne,t v cerkvi sv. Antona novega v Trstu dne 7. januarja letos; 19.10 Novele XX. stoletja: Vasco Pratolini: »Spomini na mladost«, prevod Franc Jeza; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe. Vodi Massimo Freccia; 22.30 Komorne skladbe deželnih skladateljev.
• SOBOTA, 3. februarja, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Kulturni odmevi; 13.30 Semenj plošč; 14.45 Pojeta: Dalida in Scott McKcnzie; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16,00 Avtoradio — oddaja za avtomobiliste; 16.10 Pregted slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Jcc sip Tavčar. Trinajsta oddaja. Realistična domovinska'drama Ksaverja Meška; 17 20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu: 17.40 Otrokov pravljični svet: »Šneženi mož«. Napisal Hans Christian Andersen) 18.00 Zbor iz Rupe pod vodstvom Zdravka Klanjščka; 18.30 Veliki mojstri jazza: Buddy Breg-man; 19.10 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji 20.50 Tri in ena — sobotni variete; 21.20 Vabilo na ples; 22.40 Za prijeten konec tedna.
Izdajatelj: Engelbcrt Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
H
2e nekaj časa traja razprava, ki jo je naperil pred rimskim sodiščem bivši poveljnik orožnikov general De Lorenzo proti uredništvu lista »L’Espresso«. List, ki je radikalno strankarsko pobarvan, je obdolžil vrsto generalov in od njih odvisno tajno obveščevalno organizacijo Sifar, da so pripravljali leta 1964 tajen državni udar. Pripravili da so že dolge črne liste oseb, ki bi jih morali aretirati in odpraviti v taborišča na Sardinijo. Vse te priprave, katerih glava naj bi bil general De Lorenzo, je imela po pisanju in odkritju omenjenih časnikarjev bolj desničarski značaj. O nameravanem državnem udaru, predno je prišlo do sestave sredinsko-leve vladavine, naj bi po »Espressovem« pisanju, vedele tudi vrhunske osebnosti v državi.
Napadene vojaške osebe so spravile časnikarje na zatožno klop, češ da so vse iz trte izvili. Časnikar Januzzi je pa doprinesel neke dokaze, ki so generale same spravili v velikanske zadrege, ker so segali preko meje svoje oblasti. V pričevanju mnogih generalov je ugotovil sodni zbor neskladnosti in da so »črni« seznami res obstajali. Nekatere priče priznavajo to dejstvo, a da se ne spominjajo imen na seznamih. Drugi zaslišani generali se takih seznamov sploh ne spominjajo in pravijo, da je bil vse skupaj le običajni postopek za varstvo države. Tretji se pa zavarujejo z nekim paragrafom, ki jim dovoljuje molčati o vojaških tajnostih.
Pred severno Groenlandijo je pred dnevi padlo v morje ameriško vojaško letalo, ki je imelo na krovu štiri vodikove bombe. Ameriške oblasti zagotavljajo, da ne predstavlja nesreča večje nevarnosti, ker je radioaktivno izžarevanje minimalno in ker bombe niso imele vžigalnikov. Ta zagotovila jemljejo mnogi z veliko rezervo.
Danska je že protestirala, ker smatra, da vodikove bombe v morju ogrožajo ribolov v njenih vodah pred Groenlandijo.
OB DEMISIJAH V GORICI
(Nadaljevanje s 1. strani) mo na drugem mestu, bo čez nekaj dni v Gorici, na pobudo goriškega župana, srečanje županov in predstavnikov občin Ljubljana, Nova Gorica, Celovec in Gorica. Vsakdo mora priznati, da gre za pomemben dogodek, ki bo ( kot tudi druge podobne pobude) posredno ali neposredno koristil tudi slovenski narodni skupnosti v Gorici in sploh v Italiji. Prav v tem trenutku in sploh v času, ko se delajo prvi koraki na poti, ki naj vodi do programiranja in konsolidiranja nove, široko odprte politike tako v odnosih med sosednimi državami kot v odnosih med večino in manjšino, pa se Slovenci sami izključujemo iz političnega dogajanja, medtem ko bi se morali po našem mnenju v to dogajanje polno angažirati in novo politiko soustvarjati.
Mislimo, da je treba upravičenost in opor-tunost zadnjih goriških demisij proučiti tudi in predvsem v luči te politične perspektive, katere uresničenje je tesno povezano tudi s pravično ureditvijo številnih odprtih manjšinskih vprašanj.	D.	L.
Januzzi pa še vedno kaj dodaja. Tako na primer točne dneve, uro in vsebino pogovorov z državnim svetnikom Lugom o tajnih seznamih Sifarja in s tem absolutističnega poseganja nepoklicnih faktorjev v demokratični državni razvoj.
Vsa zadeva je prišla pred parlament. Komunisti, ki bi radi lopnili po krščanskih demokratih in Moru, zahtevajo, naj se Si-farjevi seznami razgrnejo pred vsem svetom. Tudi v vladni večini je prišlo zastran te generalske zadeve do hudih nasprotij med socialistično in demokristjansko stranko. Ta želi, čeprav bi rada generalom osvežila spomin, naj se stvar preveč ne razpihuje, da res ne bodo prišle kake državne tajnosti nepoklicanim na ušesa. Skrajna levica pa prav to hoče in zahteva, naj se vzpostavi posebna preiskovalna komisija. Pridružila se ji je zdaj tudi združena socialistična stranka PSU, ki hoče — njen vodja Nenni je sicer proti — naj parlamentarna komisija preišče na politični ravni vso zadevo.
Ministrski predsednik Moro se je temu političnemu izigravanju s strani komunistov, radikalov in večjega dela koalicijske PSU odločno uprl in je zagrozil z ostavko in vladno krizo. Danes bodo združeni socialisti odločili, ali umaknejo zahtevo po komisiji ali ne. Vlada pa je vsekakor na tehtnici in to pot zaradi tega, ker so se za-čcri vmešavati generali v politiko.
V vsej italijanski javnosti je vzbudila ve-I lik odmev aretacija bivšega rimskega kr-I ščansko-demokratskega župana Ameriga Pc-
truccija, ki je bil zelo znana in ugledna osebnost. V sedanjem rimskem občinskem odboru je bil odbornik za finance. Aretiran je bil pod obdolžitvijo, da je po malo marnosti zapravil veliko denarja, ki ga je upravljal kot komisar vsedržavne zveze ONMI za varstvo matere in otroka. S tem denarjem je baje financiral volivno propagando. Poleg tega pa je baje zagrešil tudi razne nerednosti kot župan.
V zadevo je vpletenih še nad 20 drugih oseb.
Ne manjka še seveda takih na skrajni desnici in skrajni levici, ki vidijo tudi v tej aferi dokaz, da demokracija nujno pelje v korupcijo. Res pa je nasprotno. Ravno to, da take stvari v demokraciji odkrivajo, je znak njenega zdravja; totalitarni režimi namreč take korupcijske afere prikrivajo — če jih sploh odkrijejo, kajti kdo si upa nadzirati in kritizirati finančno poslovanje visokih »hierarhov«?
TEDENSKI KOLEDARČEK
28. januarja, nedelja: Peter, Tilen
29. januarja, ponedeljek: Franc, Radomir
30. januarja, torek: Martina, Darinka
31. januarja, sreda: Vanja, Marčela
1. februarja, četrtek: Ignac, Igor
2. februarja, petek: Svečnica, Marija
3. februarja, sobota: Blažek, Blaženka
Vodikove bombe v arktičnem morju
PETRUCCIJEVA »ZADEVA«
Blaiberg vztraja
Izmed petih ljudi, katerim so doslej vsadili novo srce, je živ samo še južnoafriški zobozdravnik dr. Philip Blaiberg, po rodu Jud iz Litve. Zadnji ameriški pacient z novim srcem Kasperak je umrl po celi seriji operacij in po hudem trpljenju preteklo nedeljo. Nobene transfuzije niso več pomagale. Pravijo pa, da ni umrl zaradi tega, ker bi mu bilo odpovedalo novo srce, ampak zaradi istrošenega ostalega organizma, zlasti ledvic. Neposredni vzrok smrti je bila notranja krvavitev po operaciji na ledvicah, ki je nikakor niso mogli ustaviti.
Blaiberg pa si je že kar presenetljivo opomogel od hude operacije, s katero so mu zamenjali njegovo slabo srce za srce mladega mulata. Začel je že z lahkimi telovadnimi gibi, seveda še vedno pod skrbnim nadzorstvom zdravniške ekipe v bolnišnici »Groote Schuur« v Capetownu. Po Prvi telovadbi si je privoščil 58-letni zobozdravnik kar dvojno porcijo vsake jedi pri kosilu. Kmalu misli zapustiti bolnišnico in se spet lotiti dela. Vendar ne bo nadaljeval z zpbozdravniško prakso, ki jo je opustil pred dvema letoma, ampak namerava postati trgovski zastopnik za tovarne zdravil. Njegova hčerka, ki se je zaradi očetove operacije vrnila iz Izraela, kjer je na prostovoljnem delu v nekem kibutzu, tudi z namenom, da se nauči hebrejsko, se je pomirjena spet vrnila v Izrael, kar je očeta seveda nekoliko razžalostilo.
Vse kaže, da so ameriški zdravniki, ki so izvedli presaditve srca, premalo pretehtali možnosti operirancev, da ostanejo pri življenju, in da se jim je nekoliko preveč mudilo s presaditvijo. To pa se ne more reči o dr. Barnardu, ki je operiral Wash-kanskega in Blaiberga. Obe njegovi opera-
žavi. Prodorno zmago pa so dosegli radikalni liberalci, ki so svojo predstavništvo v parlamentu več kot podvojili, saj so od dosedanjih 13 mest prešli k 28 mestom v zakonodajni zbornici. Konservativci so dobili 38 poslancev (prej 34); zmerni liberalci 35 (35) in ljudska socialistična stranka 11 (14)-
pač pa so antibiotiki preveč oslabili ostale!	Prec*se(Anik	Otto Krag je izja-
rekonvalescentove odporne sile. Pri Rlai- , ’,	.	° nJeSova v a a odstopila. Novo
ciji sta se izvrstno posrečili, ker sta bili do potankosti pretehtani. Morda bi bil tudi Washkansky še zdaj živ, ko bi mu ne bil dajal dr. Barnard prevelikih doz antibiotikov, v strahu, da bo njegov organizem zavrnil novo srce. To se ni zgodilo,
Pri Blai-
bergu je bil zato previdnejši z antibiotiki in kot je videti, je bil to pravilen postopek, če se bo posrečila vsaj ta operacija, bo vendarle ostalo upanje, da se bo tehnika presaditve srca v kratkem še bolj izpopolnila in da bo mogoče rešiti marsikoga, ki bi bil sicer zapisan smrti.
Torej nova zmaga zdravniške vede. Kdaj bo končno premagan tudi rak? Morda tudi do zmage nad njim ni več zelo daleč. Takrat si bo človeštvo še bolj oddahnilo.
 •---
IZID VOLITEV NA DANSKEM
Izidi političnih volitev, ki so bile v začetku tedna na Danskem, kažejo, da so znatno nazadovali socialdemokrati, ki so zgubili 6 poslanskih mest v parlamentu, čeprav so ostali najmočnejša stranka v dr-
vlado bo najbrž skušal sestaviti z radikalnimi liberalci.
DVE NOVI DRŽAVICI V NASTANKU
V kratkem bo proglašen za samostojno državo otoček Nauru v Tihem oceanu, zdaj pod avstralsko oblastjo, ki meri samo 21,3 kvadratnih kilometrov in ima okrog 5560 prebivavcev, Kanakov. Ti žive — in ne slabo —- samo od fosfatov, ki jih nakopljejo na otoku.
V marcu pa bo dobil neodvisnost britanski otok Mauritius v Idijskem oceanu, s površino 1865 kvadratnih kilometrov m z okrog 760.000 prebivavci, črnci, Indijci in mešanci. Otok živi od sladkornega trsa. Na otoku so že izbruhnili krvavi nemiri med črnci in Indijci. Revni črnci se pripravljajo, da planejo po premožnejših indijskih trgovcih, ki jim vzbujajo zavist.
tflcmmija !m ubm&ija o cmtonomno go&podaihlm politiko
Kot so te dni naznanili, bo Slovenija dvignila svoj »limit« (mejo, koliko sme iz svojega narodnega dohodka porabiti za »negospodarske namene«), o katerem je bilo zadnje tedne toliko razpravljanja, na 27,5°/o, da bo krila s tem denarjem stroške za strokovno šolstvo in nekatere druge socialne izdatke. Hrvaška se je odločila za »limit« 27%. Kot znano, je zvezna skupščina v Beogradu sklenila tik pred novim letom, naj bo »limit« 26% za vso državo, če-
Pritožbe zaradi počasnosti italijanskega državnega stroja
(Nadaljevanje s I. strani)
nekateri od tistih, ki so izgubili svoje drage, nočejo niti za nekaj tednov zapustiti kraje, kjer so se rodili. Vse to je res 'n samo slepa strankarska politična spekulacija lahko prezre ta del podobe. Vendar Pa je tudi res, da je manjkala ali pa se je začela prepozno — kot v Longaroneju in v Florenci — osrednja vskladitev, kajti javne oblasti niso imele primernega instru-nienta, da bi lahko hitro in dobro intervenirale; pobude so se izpodrivale in sko-ro uničevale, neusmerjeni napori so zalegli mnogo manj, kot se je upalo.
Zakaj vse to? Odgovor bo.. . dala vlada ... A že zdaj je mogoče reči, da zamud in zmede nista povzročili nemarnost ali zapravljivost tistih, ki naj bi vodili akcije pomoči. V takih izrednih primerih je potreben izreden instrument, ki naj bi pognal državni stroj drugače in hitreje — tisti stroj, ki se je tudi tokrat — kot v Ka labriji, kot v Poadižju, kot v Longaroneju in kot v Florenci — takoj zataknil.«
Isti list meni, da bo ta lekcija morda pripravila vlado do tega, da bo ponovno predložila sloviti zakon o civilni zaščiti, katerega je svoj čas umaknila zaradi odpora skrajne levice. To, kar se zdaj dogaja, je dovolj, da bi enkrat za vselej prepriča-
lo javne oblasti, da je potrebno v malo, a sigurnih rokah osredotočiti akcije pomoči v nujnih primerih.
»Corriere dTnformazione« se potem ponovno pritožuje nad počasnostjo in nerodnostjo državnega upravnega stroja in pripominja: »Država, kjer se dogajajo take stvari, je lahko med prvimi desetimi industrijskimi silami na svetu. Ni pa med najbolj naprednimi državami.«
Ureditev dežel v Italiji ima prav ta namen, da bi razbremenila osrednji državni stroj, toda očitno je, da ima osrednja državna birokracija ves interes na tem, da sabotira ta načrt, ki temelji na ustavi, ker bi to zmanjšalo njeno oblast. Zato smo priče, kako se počasi in z muko vleče uresničenje ‘ tega načrta naprej in kako malo resnične avtonomije imajbv dežele, ki so bile že ustanovljene, med drilgim tudi Furla-nija-Julijska Benečija, ki ni pristojna niti za tisto, kar se je najbofj tiče — za reševanje manjšinske problematike. Dežele so se spremenile — namesto da bi bile resnično avtonomne enote, kakor so bile zamišljene v podaljšek osrednjega biro-kratsko-upravnega aparata, ki lahko z dvomljivimi upravnimi pravnimi sklepi vsak hip razveljavi njihove odločitve in zmanjšuje njihovo avtonomijo ter jim tako jemlje pobude.
tudi sta Slovenija in Hrvaška že vnaprej povedali, da s tem ne moreta shajati in da zahtevata pravico, da namenita večji delež svojega narodnega dohodka v te namene.
Te dni je imel sejo tudi upravni odbor gospodarske zbornice Slovenije, ki je glasnica slovenskega gospodarstva. Odbor je na seji podprl proračunsko politiko izvršnega sveta SRS, kakor jo je na seji razložil njegov predsednik Stane Kavčič, in odobril tudi predlagano stopnjo 27,5% za financiranje strokovnega šolstva in drugega. S tolikim deležem dajatev bo namreč o-bremenjeno slovensko gospodarstvo, ki pa je pripravljeno plačevati v ta namen, ker se zaveda pomena šolstva za gospodarstvo m splošno življenjsko raven.
PROTEST PROTI ŠKODLJIVIM UKREPOM
Na omenjeni seji slovenske gospodarske zbornice so tudi odločno protestirali proti za gospodarstvo škodljivim ukrepom, “in malomarnemu poslovanju zveznega izvršnega sveia. V uradnem poročilu o seji je rečeno med drugim: »S podatki študije, ki; so jo napravili strokovnjaki v zbornici, je ugotovljeno, da sp se obremenitve gospo-' darstva v zadnjih dveh letih nesorazmerno visoko povečale, tako da so bile ob koncu leta 1967 višje kot v začetku izvajanja reforme... Najbolj so se povečale o-bremenitve s strani federacije, ki so znašale v prvem polletju 1967. leta že 13,3 odst. brutto narodnega produkta Slovenije, (brez posrednih obremenitev, kot so carine, obrestne mere itd.), medtem ko s$ stopnje obremenitev republike in občin' padle.«	'	‘I
Na seji upravnega odbora gospodarske zbornice Slovenije so tudi zadolžili vodstvo zbornice, »da si neprestano jn odločno prizadeva za zmanjšanje vseh izrazito, fiskalnih, obremenitev,,fJ. strani federacije«,, hkrati pa tudi za čipi racipnalnejše trošenje sredstev v republiki in v občinah. Ob-
(Nadaljevanje na 7. strani)
\f TVšrf /j It vij n —
O naši etnični skupini
Prejšnji teden je govoril v Slovenskem klubu v ul. Geppa akademik Igor Tuta o temi: »Naša manjšina in njena mladina«. Predavatelj je najprej poudaril važnost pravilnega pojmovanja mladine in njenega prizadevanja v najrazličnejših situacijah naše etnične skupnosti. Predpostavil je, da je treba videti danes v mladi generaciji, jutrijšno hrbtenico manjšine. Potem je Tuta nakazal zgodovinsko in sociološko okolje, v katerem je današnja mladina rasla po vojni, in pravi, da »moč dogodkov, ki smo jim danes priča, prerašča tudi našega človeka, čigar včerajšnje delo ostaja neizrabljeno v dobi, ko naša mladina na vso paro postaja sredstvo svojega uničenja, ko se nepremišljeno podaja na področje odtujitve naši etnični skupnosti.« Ob teh ugotovitvah se je predavatelj vprašal, kje so vzroki za tako stanje in kaj je treba napraviti, da se temu odpomore. Najprej je zelo ostro polemiziral z vsemi našimi politiki, češ da je njihovo potenciranje politične razbitosti daleč od zdravih medsebojnih odnosov. Tudi šport, ki masovno združuje mladino, ne rešuje slovenskega zamejskega vprašanja in naša šola vse premalo posreduje duh slovenstva, družina pa se žalostno notranje izpraznjuje. Na koncu predavanja je Tuta poudaril, da bi bilo prav, če bi naša mladina spet prišla do svoje duhovnosti.
Predavanje je bilo vsekakor zanimivo, že zato ker je spregovoril eden izmed mladih, na kar pri nas nismo navajeni.
Tudi diskusija, ki se je razvila po pre-
davanju, je bila zanimiva, le da se ni raz-j grela in je ostala pri splošnih načelih. Toda prav zaradi tega pušča ta torkov večer. slej ko prej odprta vprašanja in nerešene probleme, probleme, ki jih je treba vza- j jemno reševati v podobnih diskusijah.
I
-0-
PRED OBČNIM ZBOROM SLOV. SKUPNOSTI
Občni zbor Slovenske skupnosti, ki je bil dne 12. novembra 1967, ni izčrpal dnevnega reda in je zato sklenil, da bo razpravo nadaljeval na drugem zasedanju, ki naj bi bilo najkasneje do konca januarja 1968. V skladu s tem sklepom se bo občni zbor sestal v nedeljo, 28. t. m.
V tej zvezi pa nam je poslalo vodstvo Slov. demokratske zveze, ki je ena izmed štirih ustanovnih skupin Slov. skupnosti, prepis pisma, naslovljenega na ostale tri politične skupine, v katerem sporoča, da se njeni predstavniki ne bodo udeležili nedeljskega občnega zbora. Kot vzrok svoje odsotnosti navaja SDZ dejstvo, da doslej še ni dobila odgovora na zahteve, ki jih je večkrat postavila in ki zadevajo notranja organizacijska vprašanja. »SDZ je pripravljena — je še rečeno v pismu — nadaljevati sodelovanje v Slov. skupnosti, ko bodo odnosi med, štirimi skupinami dokončno in nedvoumno urejeni.«
Ni nam znano, kako bodo na ta sklep reagirale ostale skupine, vendar menimo, da bi bilo treba vprašanje čimprej razčistiti, kar je z dobro voljo lahko izvedljivo.
PROF. PAHOR V NABREŽINI
Med mladino v Prosvetnem društvu »Igo Gruden« je že večkrat padel predlog, naj bi odbor pripravil vsako leto nekaj predavanj, ki bi govorila o naši etnični skupnosti ali s polpreteklega zgodovinskega ali političnega ali sociološkega ali športnega ali kulturnega gledišča. Taka predavanja so potrebna, ker pri njih mladina izve marsikaj novega, kar vedno lahko samo koristi njeni življenjski prtljagi, in pa sploh, kako naj se naša mladina zavzema za svoje pozicije biti in ostati Slovenci, če ji je tuje vse, kar se dogaja okrog nje. Povabili smo že prof. Tavčarja in prof. Pavletiča, zdaj smo prosili pisatelja Borisa Pahorja, ki tako energično zagovarja pozicije slovenstva v zamejstvu, da bi prišel v Nabrežino govorit o političnem razvoju naše etnične skupine po drugi svetovni vojski in o problemih, ki zaradi tedanjih morebitnih napak danes tarejo Slovence v zamejstvu. Prof. Pahor je tudi obljubil, da bo spregovoril jasno in odločno o tej temi, ki se ji vsi naši predavatelji preradi izmikajo. Po predavanju se bo seveda razvila diskusija in zato vabimo zlasti mladino, da se je, kolikor jo stvari zanimajo, tudi aktivno udeleži. Zelo zanimivo bi pa tudi bilo, da pridejo k predavanju naši slovenski voditelji, da bi večer ne ostal le informativnega značaja, ampak bi izpadel kot koristna konfrontacija idej. Predavanje bo v ponedeljek, 29. januarja, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Nabrežini.	IT.
SKUPNO ROMANJE 1968
Tržaški in goriški slovenski duhovniki bodo letos priredili dve romanji za slovenske vernike. Od 8. do 12. julija bo romanje v Alttoting, najbolj znamenito Marijino božjo pot v Nemčiji. Romarji bodo med drugimi kraji obiskali Dachau, kjer je v strašnih duševnih in telesnih bolečinah umrlo tudi mnogo naših rojakov. Potni in vsi ostali stroški za to romanje znašajo skupno 39.500 lir. Prijave sprejemajo vsi slovenski duhovniki na Tržaškem in Goriškem do 21. aprila.
Drugo, daljše romanje bo od 21. avgusta do 30. avgusta v Palestino. Romarji bodo iz Benetk do Tel-Aviva potovali z letalom. Stroški znašajo približno 180.000 lir. V Trstu je vpisovanje pri g. Stanku Zorku, Vicolo delle Rose 7; v Gorici pa pri g. Ka-zimiru Humarju v stolnem župnišču.
SLOVANSKI PLES
LEP MLADINSKI KONCERT
24. t. m 'je m cist opil iv Kulturnem domu v Trstu mladinski zbor osnovne šole iz Lesc pri Bledu, ped vodstvom ,prof. Karla Boštjančiča. Mladina z vseh strani Tržaškega je napolnila dvorano in navdušeno ploskala ilepim izvedbam svojih lpladih tovarišev z Gorenjskega. Taikih obiskov si še želi!
SEMINAR ZA OTROŠKE VRTNARICE
V sredo se je v Trstu začel dvodnevni seminar za slovenske otroške vrtnarice. Seminar je priredil pedagoški odsek Sindikata slovenske šole s sodelovanjem pedagoškega svetovalca za slovenske šole, prof. Staneta Miheliča.
Prvi dan je otroškim vrtnaricam predavala prof. Marija Lipužič s Pedagoške akademije v Ljubljani o temi: »Jezikovna vzgoja predšolskega otroka«. Predavateljica je popoldne imela še praktični nastop v otroškem vrtcu na Proseku.
V četrtek pa je prof. Alenka Eržen z Visoke šole za otroške vrtnarice v Ljubljani govorila o temi: »Likovne zaposlitve v vrtcu«. Opoldne pa je imela praktični nastop v otroškem vrtcu na Opčinah.
Seminar je vsekakor hvale vredna in koristna pobuda, saj je med drugim tudi v javnosti vzbudil zanimanje za slovensko predšolsko delo, ki je bilo — vsaj dozdaj — nekoliko zanemarjeno, oziroma ni naša javnost nanj polagala zadostne važnosti.
PROSLAVA V BAZOVICI
V nedeljo, 28. 1. mi, bo ob 16. uri v župnijski dvorani v Bazovici proslava 70-lctnice ustanovitve Zavarovalnice goveje živine za Bazovico, Gropado, Padriče in Jezero.
Špeter:
ŽRTVE MRAZA
Po vsej čedajski okolici in po naših dolinah se je vreme spremenilo. Dnevi so lepi, v opoldanskih urah tudi sončni, drugače pa še precej pritiska mraz. V NaJiškili dolinah je toplomer ustaljen v jutranjih urah še vedno 5 do 8 pod ničlo.
Žrtev mraza je bil tudi 45-letni Alfred Raccaro iz Lipe. Prišel je za novoletne počitnice obiskat svojo mater. V mrzli spalnici ga je pa stisnil mraz in srce mu je odpovedalo. Našli so ga mrtvega kar na postelji.
Druge žrtve mraza so pa na cestah, in sicer zastran hude poledice. Ne mine teden, da ne bi pripeljali v čedajsko bolnišnico kakega motociklista, ki se mu je spodrsnilo na spolzki cesti. Cestne uprave bi morale bolj poskrbeti za posipanje nevarnih krajev s peskom ali soljo.
Srednje:
ODREZANI OD SVETA
Nekatere vasi in zaselki Beneške Slovenije so kljub prehodnim cestam v zimskem času popolnoma odrezane od sveta; to pa zaradi snežnih zametov, za katere se nihče ne zanima, da bi jih odkidal ali vsaj utrl gaz skozi nje. Posledice so pa hude, posebno če pritisne kaka bolezen.
Tak slučaj se je pripetil brž po Novem letu. V Gornjem Tarbiju je hudo zbolel sosed Žvan Stulin, ki je bil rudar v Belgiji in je sedaj doma invalid. Zdravnik je odredil prevoz v čedadsko bolnišnico. Toda, kako? Sneg je prekril na visoko vsa pota. K sreči je še nekaj vzajemnosti med sosedi. Kar na ležalnem stolu so bolnika nesli več kilometrov daleč, do koder se je mogel pririti avto, ki je odpeljal bolnika v Čedad, kjer so ga še v zadnjem trenutku rešili.
Prav podoben slučaj, samo s hujšimi posledicami se je pripetil pri Njivicah v Ter-
VEČINA NA ŽUPANSTVU V NEVARNOSTI?
Razni znaki in glasovi kažejo, da sloga med političnimi skupinami, ki sestavljajo siedinsko-levo večino goriškega občinskega sveta, ni tako trdna, kot je bila doslej.
Vodstvo goriške Združene socialistične stranke in njena svetovalska skupina v mestnem svetu sta imela posebno sejo, kjer so socialisti ugotovili, da občina prepočasi izvaja sprejete obveze, čeprav so bili nekateri skupni načrti polagoma izvedeni. Socialisti so tudi mnenja, da se včasih brez potrebe menja dnevni red občinskih sej in se zato določena vprašanja nikoli ne rešijo. Zato zahtevajo politični sestanek med strankami leve sredine, da se pogovorijo o spornih zadevah.
Večinska povezava se bo najbrž zrahljata tudi z odstopom odvetnika Sfiligoja z mesta občinskega odbornika. Zastopnik Slovenske demokratske zveze, ki sedi v mestnem odboru od leta 1965, odkar se je u-stanovila leva sredina, je poslal v ponedeljek županu pismo o svojem odstopu, prepričan, da bo kot svetovavec bolje branil Program, na katerem so ga izvolili slovenski volivci. V pismu Krščanski demokraciji in združenim socialistom pojasnjuje, da bo SDZ ostala zvesta svojim obvezam do leve
ski dolini. V vasi Čuk so imeli na smrt bolno starejšo ženico, ki je hudo krvavela. Zaradi zametov ni mogel zdravnik do nje. Domačini so jo šele z veliko težavo prenesli Ju prevozne ceste in nato v bolnišni-co- Bilo pa je prepozno. Zdravniki je niso mogli več rešiti.
Bogve, koliko podobnih slučajev se je že zgodilo v prejšnjih letih po naših krajih, Pa ni nihče o njih govoril, ker se je zdelo že naravno, da zapuščeno Beneško Slovenijo vedno kaj tepe.
Čedad:
SKOK CEZ MOST
Danes teden je zahteval Hudičev most eez Nadižo v Čedadu zopet svojo žrtev. Z Vlšine se je vrgel v rečno strugo neki 46-letni uradnik iz Vidma. Mimoidoči niso niti opazili neznančevih kretenj na mostu. Oblasti so pa šele naknadno ugotovile, kdo Je samomorilec, ki si je izbral takšno smrt, kakor že marsikateri pred njim. Ugotovili so tudi, da je uradnik Tolazzi bole-hal za hudo živčno razrvanostjo.
Podbonesec:
JAVNA DELA — PREHODI
Podbonesec je že od nekdaj slovel za občino, ki se briga za svoje ljudi. Županstvo se zdaj pogaja z deželo, da bi ji odkupila služnosti na gori Miji. Z izkupičkom bo mogla občina kriti stroške za raz-na javna dela. Predvsem namerava občinska uprava urediti kanalizacijo v vseh okoliških vaseh. Zgradila bo tudi vodovod v Ščigli in v Podvršiču. V zakup je že tudi dala asfaltiranje cest v Brišče in v Dolenji Mersin. Za to delo bo porabljenih 50 milijonov lir; od teh pa bo država krila tri četrtine.
Ceste so najvažnejša naša zadeva, posebno odkar tako naglo narašča prekomejni Promet. Pomislite, da je samo na dan sv. Stefana šlo čez mejo pri Stupici 76.000 ljudi!
sredine, kar naj bi pomenilo, da bo z ostalima svetovavcema svoje skupine od zunaj podpiral občinsko večino.
• Sfiligojev nepričakovani odstop tolmačijo nekateri italijanski krogi z njegovo namero, da bi poživil svojo skupino v občinskem svetu, ki ni ustrezala svoji nalogi, odkar je sedel na »vladni« klopi.
Drugi pa vidijo v odstopu protest, ker ni večina izpolnila določenih obvez do slovenske manjšine.
VAŽEN SESTANEK
V soboto, 27. januarja, bo ob 17. uri popoldne v občinski palači pomenljiv sestanek treh županskih odposlanstev. Na osebno povabilo goriškega župana Martine bodo prišli v Gorico ljubljanski župan Miha Košak, celovški župan Hans Ausserwinkler ter župan iz Nove Gorice Vižintin in Joško Štrukelj. Spremljali jih bodo še drugi občinski svetovavci in izvedenci. Predstavniki italijanskih, slovenskih in avstrijskih sosednih mest bodo razpravljali o poglabljanju sožitja in vsakovrstnih izmenjav med njimi.
Podobni prijateljski sestanki za vedno boljše mejaštvo bodo odslej vsako leto izmenoma v enem izmed štirih omenjenih mest.
»AGRITURIST«
Prejšnji teden se je ustanovil v Gorici deželni odsek »Agriturista«, ki je državna zveza za kmečki turizem. Marsikdo bo vprašal, kakšna ustanova pa je spet to, ki na videz druži turiste in trde zemeljske delavce.
Namen ustanove, ki ima sedež v Rimu, je, pospeševati turistično dejavnost v kmetijskih okrajih. Vzbujati zanimanje za krajevne posebnosti kmetijskega udejstvovanja, vaškega življenja, narodnih noš in tudi navad in običajev ob praznikih in počitku.
Dejali' bi, da je ustanova, ki hoče približati tujcu pogled v krajevno folkloro, medtem ko se turistične ustanove brigajo bolj za krajevne naravne lepote.
Za predsednika te ustanove je določen dr. Formentini iz števerjana.
števerjan:
KORISTNE PTICE
Kako se razveseli pošteno srce, ko spet zasliši po dolgi zimi prvo ptičje petje. Kako ga pa spet zaboli, ko zve, da je vedno več nepoklicnih ptičarjev, ki nastavljajo limanice kar tja vsevprek. Grda razvada lovljenja koristnih ptic, ne samo pevk, ampak tudi drugih, se je pritepla bogve odkod. Nekateri, ki se jim ne zljubi kaj dosti delati, prosijo za dovoljenje za ptičji lov, misleč, da bodo obogateli s prodajo ptičjega mesa ali da bo vsaj vsak dan golaž na mizi. Od Oslavja pa do nas je že kar preveč zanjk, ki ugonabljajo koristne ptice. Pozabljamo namreč, da pomeni brezbrižni ptičji lov dvojno škodo na vsem rastju. Ptički love in uničujejo škodljivi mrčes. če ptic ne bo, bo mrčesa več. Drugič pa, če bo tega več, bo potreba še več škropiti in z vsemi možnimi razkužili zastrupljati rastje in zelenjad. To naj premislijo prenagli ptičarji. Pa tudi kmetijsko nad-zorništvo naj kaj ukrene!
tJ7 \fh G
Sovodnje:
V BLAG SPOMIN
Prejšnji teden smo pokopali moža, o katerem res lahko rečemo, da je bil možak starega pristnega kova.
To je bil Anton Komac, oče našega župnika. Pokojni je učakal še čil in popolnoma veder 89 let starosti. Sam je čutil, kdaj se mu bliža poslanka božja in se je vzgled-no pripravil na smrt, ki ga je poklicala s tega sveta v petek 19. januarja.
Rajni Komac je bil kot odprte zgodovinske bukve. Saj jih je pa tudi dosti prestal, a je vse prenašal skoraj s hudomušno uda-nostjo. Po rodu je bil Bovčan. Njegov oče je imel nekaj posestva, obenem se je bavil s potujočo trgovino. Po končanih šolah je sin Tone šel k davkarji. Prva svetovna vojna ga je dohitela še na Bovškem. Družino je pokojnik še srečno spravil na Bled, sam je pa moral prestati vseh 13 soških ofenziv.
Po trdih vojnih letih se je začelo tudi zanj fašistično preganjanje. Najprej so ga premestili v Tolmin, potem pa v Benetke, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne.
Medtem je že dorastla tudi družina šestih sinov. Po vojni se je rajni Anton priselil k sinu župniku v Devin, kjer mu je umrla zvesta življenjska družica. Od morja se je s sinom vred preselil v Sovodnje. Tu je do zadnjega dne vedno nekaj delal po vrtu in okrog župnišča kot skrben gospodar, ki ne more uživati pokoja. Na stara leta je marsikaj povedal iz svojih spominov, škoda da ni zapisal.
Blagega moža je spremljala na zadnji poti velika množica pogrebcev. Sprevod je vodil msgr. Klinec z dekanoma Žoržem in Kretičem ter še z dvanajstimi duhovniki.
Bog daj vrlemu poštenjaku obilno plačilo, prizadetim sinovom in družinam pa olajšujočo tolažbo.
V sovodenjski občini je lansko leto umrlo 22 oseb. Večinoma, to je 16, v goriški bolnišnici. Rojenih pa je bilo 21 otrok, toda nobeden doma, marveč v goriški porodnišnici. Pred oltar z obljubo večne zvestobe je stopilo deset parov. Šest parov od teh vsaj en član iz Sovodenj, se je poročilo v drugih krajih Italije, enajst parov pa drugod po svetu. Po naravnem prirastku je sovodenjsko prebivavstvo ostalo pri starem.
VEČERI OB SREDAH
Običajni predavateljski večeri v Gregorčičevem klubu so nekoliko spremenili svojo običajno podobo. Priznati je treba, da nikakor ne v škodo začrtanemu programu. V razpravo so prišla že dva večera vprašanja, ki zanimajo vsakogar, če se le količkaj bavi z zamejskim življenjem. Prejšnjo sredo se je govor vrtel okrog odnosov goriške občinske uprave do slovenskih meščanov. Za razčlenitev, do kolikih stvarnih izboljšanj je res prišlo, ho treba daljše razprave.
Sinoči so pa gostje poslušali, kako se ali se ne širita slovenski tisk in knjiga med zamejskimi Slovenci. Kot tehnični izvedenec za knjižno propagando je bil navzoč Stanko Lupine iz Trsta, bivši ravnatelj Katoliške knjigarne v Gorici in sedaj uslužbenec Založništva tržaškega tiska.	,
Na sporedu je bil tudi razgovor z obiskovalci večerov ob sredah o nadaljnjem sporedu klubskih predavanj.
Že sedaj pa obveščamo običajne poslušavce, da bo v sredo, 31. t. m., predstavil svojo knjigo »Ne. kropolo« naš tržaški pisatelj Boris Pahor. Nekatere odlomke iz povesti bo brala Savina Remec.
I 'AKULTURNEGA ŽIVL.JKN.IA
1H,	bteuilhfi"t llfbtii"
KONEC
Nov sodelavec »Mostu« je Ingo Paš, ki je prispeval za to številko esej »Žrtve in pričakovanja«. V opombi pod črto je rečeno, da je ta članek ponudil v objavo1 študentovski Tribuni, ko je sprou žila polemiko o Pahorjevih Glosah 66; uredništvo Tribune, pa je objavo članka tako dolgo zavlačevalo, da	ga je	bil prisiljen umakniti.	»Kolikor
se to razmišljanje poraja ob Pahorjevih Glosah in takšnih ali drugačnih odzivih nanje, zapušča obenem raven kakršnekoli polemike, z njimi in tako tudi ne misli vprašanj, ki jih je to pisanje načelo, načenjati s te iste ravni. Temeljni vprašanji, ki sta se temu pisanju zastavili, sta vprašanji na-cionalnosi in socializma in sioer kot vprašanji našega odnosa do vsega tistega, kar nam kot Slovencem zdaj	in tu	pomeni na eni	strani narod, na
drugi pa socializem, pri čemer se je hkrati s tem vprašanjem zastavilo še vprašanje našega celotnega razmerja do preteklosti, se pravi NOB in njenih žrtev«, piše. Ingo Paš.
Abstraktno filozofiranje o problemih
To so seveda tako obširna vprašanja, da j h je možno	komaj	načeti, kaj šele	izčrpati	v enem
eseju, pa	četudi	je precej dolg.	In res	sc Ingu
Pašu komaj posreči, da se jim približa — vprašanja so preogromna, da bi jih tako nalahko obvladal s svojim esejističnim peresom. Tako poplesava okrog njih v vijugah svojega neverjetno zapletenega sloga, ki spominja na pravi miselni labirint in pri vsakem zamahu ga zanese v abstraktno filozofiranje, kakor da je pravzaprav pozabil', o kakšnih vprašanjih je na začetku obetal razpravljati.
Ko preberemo zadnji stavek njegovega eseja, začutimo olajšanje, da smo se vendarle pretolkli skozi to stilistično džunglo, in hkrati nam je zal, da ni avtor svojih misli bolj jasno in razumljivo izrazil in da ni znal dati problemom, ki si jih je zastavil, bolj konkretne oblike. Krivde ne dajemo samo njemu, ampak vidimo v tem posledico dejstva — posledico, ki se kaže pri mnogih, če ne sploh pri večini mladih slovenskih esejistov in pisateljev — da skušajo prenesti realne probleme v govorico nekakih simbolov in šifer, kakor da si jih upajo šele v taki obliki obravnavati in kakor da jim vzbujajo problemi v svoji pravi obliki stiah in jih je strah tudi besed, ki bi te probleme jasno vsem razumljivo izrazile.
Nekak teoretik takega obravnavanja problemov v obliki simbolov in šifer se kaže Aleš Lokar v nadaljevanju svoje dolge razprave »Dialog in Slovenci«. V razpravi najdemo odlomke, ki so delno sprejemljivi, npr. »Prva posledica dialoga^ je nered, padec notranje energije, dvig naključnosti v notranjem območju zavesti, subverzija, rnenoma-cija življenjske siie človekovega potenciala in koncentracije, splošen dvom, nihilizem, ki ogroža red zavesti. Dialog občuti človek v prvi vrsti kot nelagodnost, bolečino, umiranje samemu sebi. Dialog nas postavlja v kaos, svobodo. Svoboda pa je za človeka nekaj groznega. Jezusa Kristusa so u-morili ljudje prav zato, ker je bil preveč svoboden ; ni se držal nobenega sistema, nobena struktura’ mu ni bila sveta. Dialog povzroča padec o-nergije, ki ga občutimo kot menomacijo, ki nas bitno ogroža.«
Monolog o dialogu
Jasno pa je, da	je v	vsent	tem pretiravanje,
vsaj glode na tisto, kar navadno občutimo pod pojmom dialog. Lokar pomen tega pojma zelo razširi, da mu daje pravzaprav pomen medčloveškega občevanja sploh in ga obda s prirodoslovno in filozofsko argumentacijo, ki nas kar pokoplje pod seboj. Imamo občutek, da gre za zasnute.k knjige, o	»dialogu«, ki jo	misli	Lokar	napisati, ali za
ekscerpt iz tuje knjige, ki jo je pravkar prebral in	ga je prevzela, a	snovi	še ni	znal prav urediti
in	»ekonomizirati« v	sebi. Oboje najbrž ni res. Lo-
kar se je polastil modnega argumenta »dialoga« in ga hoče izkoristiti in intelektualno uživati do kraja; ne verujemo pa, da si bomo potem, ko bo razpravo dokončal, kaj bolj na jasnem, kaj pravzaprav pojmuje pod svojim dialogom — ki sc nam zdi mnogo bolj »monolog«. Vsekakor bo treba počakati, da bo prišel do točke, ko bo vpletel v svoje razpravljanj^ tudi Slovence, kot obeta v na-
slovu. Bojimo se, da bo tu še enkrat ugotovil, kako Slovenci v nasprotju v svojimi vse bolj zrelimi in »odprtimi« sosedi še nismo sposobni dialoga. Toda krivično bi bilo prehitevati njegove za ključke, in s tem zmanjševati napetost, s katero nedvomno bravci pričakujejo viška in razpleta.
V tej številki »Mostu« sicer ni poročila o ljubljanskem procesu proti Marjanu Rožancu, enemu izmed urednikov revije (medtem ko je prinesla komentar o tem, kot znano, revija »Trieste«), najdemo pa med prispevki nov Rožancov esej »Demon Iva Daneua«. Ivo Daneu je znan vsem Slovencem pod 60. letom kot vrhunski špornik-košarkar. Rožanc skuša podati psihološkouitično-moralno podobo tega vrhunskega špornika, bojevnika naših dni športnika, ki doživlja šport kot svetovni nazor in ki skuša jjoraziti zlo na tisti ravnini, kjer je doma -na košarkarskem igrišču. Ni dvoma, da je to naj boljši esej o tem, kaj pomeni šport modernem; človeku, kar jih je bilo kdaj napisanih v sit venščini. Marsikomu bo šele ta esej odprl oči, ka. šport v resnici pomeni za današnjega človeka, ki r.c more več na križarske vojne, ne more več vabit nasprotnikov na dvoboj z mečem, ne. more več od krivati novih dežel, ker jih je zmanjkalo, in nt sme več na osvajalne pohode in zasedati novih koionij. Preostane mu le še šport. Odtod besna zagrizenost in resnost vrhunskih športnikov, I se nam zdi sicer tako čudna. Rožanc je našel za to novo občutje primerno literarno obliko in njegova razlaga je prepričljiva.
»Avantgardna« novela
1 Jasna Škrinjar je napisala novelo »Daj nam danes«, ki je pravzaprav bolj privid iz blodnil sanj (s čimer ni rečeno, da nima zveze, z resničnost jo) kot zgodba. Očitno je, da želi pisati Škrnjar-j-eva takoimenovano »avantgardno« literaturo, polno
simbolike. Pri tem navadnemu bravcu (in kritiku) samo to ne gre v glavo, zakaj pisati težko umljivo in »hermetično« stvari, ki se jih da povedati v razumljivi obliki in ki bi imele tako tudi več učinka, ker bi pač imele tudi več bravcev. Toda potem morda po določeni logiki ne bi bile več »avantgardne«. Vsekakor Škrinjarje,va ne piše slabo.
Pesmi so prispevali Franci Zagoričnik, Vladimir Kos in Stanko Janežič. Zagoričnikova pesem »Hap-py Pilad« je primerek modernistične poezije za vsako ceno, poigravanje z besedami, nanizanimi brez smisla npr. »o vroč je obroč — ar vedra vedrijo« in seveda brez ločil in brez velikih začetnic, kjer bi bilo po pravopisu potrebno. Marsikateri bravec se gotovo pri tem sprašuje, ali je popolnoma omejen on sam, ker takim »pesmim« ne vidi pomena, ali pa ni vse v redu z duševnostjo takih pesnikov. Gotovo pa so takšne pesmi dokaz razkrajanja, notranjega nereda in kaotične upornosti proti vsemu, ne da bi se avtor zavedal, zakaj je pravzaprav proti in kaj bi hotel. Veliko pa je pri tem seveda tudi modnega ekshibicionizma.
Pesmi
Moderni (kar seveda ni isto kol modernistične) sta pesmi Vladimira Kosa »Arhimedova krivulja v zlatem« in »Sonet za Sa-i-no Kawara«, polni resnične lirike in lepote.
Stanko Janežič pa je avtor štirih pesmi: »Odmevi bivanja«, »Zapuščeni dom«, »Žaloslinka« in »Pohod«, ki so’ meditativne in delno religiozne narave. So mecl najboljšimi, kar jih je Janežič doslej napisal. V njih ne zasledimo več naivnosti, ki je motila v nekaterih prejšnjih Janežičevih stvareh.
Na rožnatih listih na koncu najdemo poročila (in ilustracije) o Plečnikovi razstavi na Dunaju, poročilo o dialogu v Marianskih Laz.nyh med katoliškimi in komunističnimi intelektualci (ki se zdi nekoliko preveč optimistično, ker predpostavlja, da pač more tak »dialog« med nekaj desetinami izobražencev spremeniti naravo sistemov, v katerih pa pisatelji in filozoli, kot znano, ne uživajo posebnega ugleda), recenzijo Jurčecovc knj ge »Luči in sence« (II. del) in poziv k »Anketi o na-
tisku« (o »Primorskem dnevniku«).
fj.
Pogovor v Ljubljani
Ljubljanski dnevnik »Delo« je objavil 21. t. m. naslednjo novico, pod naslovom »Pogovor o sodelovanju — Srečanje med uredniki »Mostu« in »Naših razgledov«:
Ljubljana, 20. jan. — Danes so se pogovarjali o sodelovanju uredniki slovenske revije »Mosr« ki izhaja v Trstu, in uredniki Naših razgledov. Srečanja so se. udeležili iz uredništva »Mostu« dr. Stanko Janežiš, dr. Aleš Lokar, prof. Alojz Rebula in dr. Drago Štoka, iz uredništva »Naš;h razgledov« pa Bogdan Cepuder, Drago Druškovič, dr. Jože Goričar, Štefan Kališnik, dr. Janko Pleterski. Ivan Potrč in Vasja Predan. V pogovoru, ki je na pobudo Mostu zadeval večje povezovanje s slovensko kulturo, odnos kulture v zamejstvu, širše in globlje uveljavljanje, slovenske kulture v svetu in sodelovanje narodnosti iz zamejstva pri tem, s: je v izmenjavi načelnih mnenj in spoznanj izoblikovalo nekaj konkretnih sklepov. Za spomlad je — na pobudo urednikov Mostu — v načrtu v tržaškem kulturnem domu okrogla miza o današnj. slovenski kulturi. Pobuda urednikov razgledov pa je, da bi pripravili posebno številko, uglašeno na temo slovenskega človeka doma in za mejo. Nakazane so bile tudi možnosti vzajemnih dogovorov med uredniki dunajskega Foruma, Mostu, Naših razgledov in revije Trieste.
V razgovoru, ki smo ga te dni imeli z enim izmed urednikov Mostu, smo dobili pojasnilo, da je pforočevalec v ljubljanskem Delu jrozabil omeniti tržaško revijo »Zaliv«, ki je bila tudi omenjena med revijami, med katerimi bi lahko prišlo do tesnejših stikov.
TRINKOV KOLEDAR
Vsem ljubiteljem in bralcem Trinkovega koledarja, ki nas povezuje, v očakovem duhu v ene skupnost, sporočamo, da je že doliskan in se bo začel kmalu razpošiljati.
Zakasnil se je nekoliko zaradi urednikove h -lezni in nepredvidenih težkoč. Zato bo pa po vsebini zanimivejši za priprostega človeka in inteli-genta.
IZŠLA JE (»MLADIKA«
Izšla je januarska številka obzornika »Mladike«. Vsebina j-e porazdeljena po dosedanjem načinu. Za uvodno mirovno molitvijo sledi Jezov izvirni pripovedni odlomek »V begunskem taborišču«. Zanimiva je Šahova najdba primorskega bukovnika Jurija Pertota iz Trsta. Bednarik zaključuje prvi odstavek o Starih gradovih na Goriškem, o gradovih v štmavru. Italijanski zgodovinarji pripravljajo izdajo o vseh goriških gradovih. Zato je prav, da se. tudi mi seznanimo z njimi, ker predstavljajo dobršen del naše kulturno-socialne preteklosti.
Skrbno sestavljen pregled Sodobne slovenske literature nadaljuje Martin Jevnikar. V poeziji pa ima prvo mesto Slavko. Vsebino dopolnjujejo prispevki o delu v prosvetnih domovih in običajni drobiž.
Opazili smo tudi, da so se izvršile nekatere spremembe v uredniškem odboru.
NOVO DELO LEVA DETELE
Lev Detela je. izdal novo knjigo, ki ima naslov »Izkušnje z nevihtami« (Kratka proza). Izšla je v založbi »Sodobne knjige«, natisnila pa jo je tiskarna Pika Print v Londonu. Opremil jo je Boris Podreka. Knjižica na lepem papirju, ki obsega 80 strani drobnega tiska, stane 1000 lir. Dd-biti jo je v Tržaški knjigarni.
Oceno o njej bomo prinesli pozneje. Za danes le opozarjamo ljubitelje moderne slovenske litera-tuer na to -novo delo Leva Detele.
—0—
Izšla je tudi tretja številka »Literarnih vaj«.
V oceno smo prejeli tudi 9. šte.v. revije »Kaplje«, ki izhaja v Idriji.
ODPRTJE SPACALOVE RAZSTAVE V MUZEJU REVOLTELLA
V četrtek, 18. t. m. so odprli v tržaškem muzeju Revoltella veliko retrospektivno razstavo, posvečeno našemu, tržaškemu slikarju prof. Lojzetu Spacalu. Razen oblasti sc je odprtja razstave udeležilo ogromno kvalificiranega občinstva, kar je za našega slikarja najlepše priznanje.
ŠPORT MRD NAŠO MLADINO
Državni turnir v Novari
Preteklo soboto in nedeljo je zelo delavno športno društvo Regaldi iz Novare organiziralo državni namiznoteniški turnir Sv. Gavdencija. Udeležili so se ga skoraj vsi najboljši italijanski pingpongaši. Iz Trsta nas je šlo kar osem, in sicer: moj brat Boris in Floreani za Soffitto, Renni, Koch in Divo za mladinski krožek C. G. S., mladi, komaj štirinajstletni Peter Ukmar za nabrežinsko športno društvo Sokol ter Edi Bole in jaz za S. Z. BOR.
Odpotovali srno že v soboto zgodaj zjutraj in se vrnili v ponedeljek ob 8.20. Turnir je predstavljal za vse precejšnjo žrtev, a kljub neprespani noči in dolgi vožnji smo bili vseeno zadovoljni. Dosegli smo namreč res zavidljive rezultate.
Prvi je stopil za zeleno mizo mladi Peter Ukmar, ki je s tem prvič nastopil na kakem državnem turnirju. Presenetljivo gladko je odpravil kar dva nasprotnika zapovrstjo. Šele v četrfinalu je klonil Po lepi, moderni napadalni igri pred tri leta starejšim št. I državne juniorske reprezentance Man. nuccijem iz Pontedere. Dosegel je tako povsem nepričakovano in presenetljivo peto mesto v zelo ostri konkurenci. Že sedaj lahko trdimo, da lahko var>j polagamo velike, upe.
Pred istim Mannuccijem je v polfinalu igzub'1 tudi 17-letni Renni, član tržaškega C.G. S., ki je Pozneje prepričljivo zmagal kar dva naslova: v kategoriji 3,3 in med tretjekategorniki.
Velik uspeh pa je dosegel kolega Edi Bole, ki se je med približno 130 drugokategorniki iz vse Italije prebil kar do polfinala. Med drugimi je po krasni borbi izločil odličnega Pelizzolo iz Milana, ki je istega dne v absolutni kategoriji gladko odpravil nosilca skupine št. 1 državnega prvaka To-setta. S tem je naš Edi premagal glavno oviro za vstop v finale in eventuelno osvojitev turnirja drugokategornikov. žal je v polfinalu povsem po nepotrebnem klonil pred tehnično veliko manj popolnim Turinčanom Musacchiom. Ta igralec igra z navadnim lesenim loparjem in to je borovca zelo motilo. Ko sem ga po izgubljeni igri vprašal, zaVaj je to tekmo igral tako apatično in indolent-no' je odgovoril, da je nalašč izbral taktiko lahkotne, neborbene igre proti zanj neugodnemu nasprotniku. V lej izbiri se je seveda zmotil, kajti Posebno v namiznem tenisu hnez borbe in zagrizenosti za vsako točko ni uspehov'. Vendar te ne-
izkušenosti Boletu.ne gre zameriti. Dosegel je vsekakor izreden uspeh in končno morda tudi samega sebe prepričal, da spada že sedaj med najboljše drugokategornikc v Italiji.
Tudi sam sem s svojo igro lahko zadovoljen. Uvrstil sem sc od 8. do 16. mesta v II. kategoriji In premagal -med drugimi z igro na čas enega najboljših italijanskih pingpongašev Attanasia iz Pontedere. Izgubil sem šele v osminki finala proti Turinčanu Grignaniju, *s katerim je pozneje v tekmovanju I. kategorije tudi Bole položil orožje. V tej kategoriji je smola hotela, da sem se moral že v drugem kolu pomeriti prav z bratom Borisom. Zmagal je seveda on, vendar v nadaljevanju turnirja ni imel sreče. Naletel je na odlično razpoloženega Turinčana Rastellija, ki ga je v
I najlepši tekmi turnirja prekosil s 3:1. Isti Ra-stelli je pozneje gladko zmagal turnir.
Vsekakor je bil naš aiastop ,v Novari, če izvzamemo Borisovega, od katerega smo si pričakovali zmago, zelo pozitiven. O turnirju lahko rečem, da je bil kar .dobro organiziran, imel pa je dve pomanjkljivosti: 1. ni bilo miz za trening; 2. dvorana -je bila isicer prekrasna za pogled s kar devetimi novimi mizami, a tla so bila res nemogoča, preveč spolzka za moderno gibčno igro. Pomagali smo si z mokrimi cunjami, a tudi tp je le tnalo koristilo. Največ sva jo skupila Tbšetto in jaz. On je -imel sicer srečo in si -pri hudem padcu ni nič naredil, jaz pa sem jo pošteno skupil. Udaril sem se najprej ob rob mize, k sreči ne hudo, potem pa padel prav na obraz. Končalo se je kar srečno,' saj -so mi v bolnici naredili samo dva šiva,na ranjenem nosu. Toliko za tiste, ki še vedno mislijo, da namizni tenis ni -pravi šport.
Edi Košuta
ifloumija ,)e itbm&ija o aokmomtud gobp oda 'ibko politiko
(Nadaljevanje s 3. strani)	:	membe v blagovnem režimu, ki vnašajo v
sodili so tudi nered in škodljive spremem-; materialne odnose med panogami ekonom-be v zunanjetrgovinskem režimu. Z novi-, sko neupravičena razmerja in še bolj kremi predpisi zveznega izvršnega sveta so; pe etatistične tendence v federaciji.« bile namreč uvedene v zunanjetrgovinsko j Iz vsega tega je razbrati, da se republika poslovanje velike spremembe in to »tri me- J Slovenija odločno usmerja k avtonomnemu sece po poteku zakonitega roka« in »brez j reševanju svojih gospodarskih problemov predhodnega posvetovanja z gospodarstvom 1 in zunanje trgovine, kar je samo pozdra-ter s takojšnjo veljavnostjo«. V slovenskem viti, ker v tem je edini izhod iz nepresta-
ŽIVINOREJCEM
Pokrajinski konzorcij bikorejskih postaj opozar-J3 vse živinorejce goriške pokrajine, da veljajo °d I- januarja dalje nove tarife za govejo opleme-nttev, in sicer v izmeri, kot je že. v veljavi v sosedni videmski pokrajini.
Za rjavo alpsko psamo od 3700 do 4000 lir,
';a furlansko ostane pa neizpremenjena, to je
4000 Hr.
^ _   —___	,
Opomini i% ptoe bootoono oo^no
uradnem listu pa so bile objavljene še teden dni kasneje. Posledica je ta, da podjetja zmanjšujejo proizvodnjo ali celo u-stavljajo delo v posameznih obratih, »mnogim pa grozi, da bodo morala v kratkem proizvodnjo v celoti ustaviti. Velika poslovna škoda nastaja tudi zaradi tega, ker v nastalem položaju ni mogoče sklepati pogodb s tujimi partnerji.«
EDINI IZHOD IZ TEŽAV
»Spričo tolikšne zakasnitve so se pristojni upravni organi v federaciji zatekli k metodi, da uradniki rešujejo probleme posameznih podjetij popolnoma diskretno, kar povzroča popolno neenakopravnost podjetij in krepi nemogoče birokratske postopke,« je rečeno v poročilu o seji, ki ga jc objavilo »Delo«. »Upravni odbor je ugotovil, da poleg težkih posledic, ki so nastale zaradi nezakonitih postopkov zveznega izvršnega sveta, ogrožajo normalni razvoj gospodarstva, posebno še predelovalne industrije, tudi nenadne in prakticistične spre-
nih gospodarskih težav, ki mučijo Jugoslavijo. Težave gotovo niso v bistvu gospodarskega, ampak birokratskega značaja.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
V nedeljo, 28. januarja ob 16. uri (ABONMA
OKOLIŠKI)
Oskar WIlde:
«KAKO VAŽNO JE BITI RESEN«
(komedija v treh dejanjih)
DRAMSKI ODER P. D. IVAN CANKAR
V soboto, 27. t. m. ob 20.30 v dvorani p. d Ivan Cankar — Ul. Montecchi 6 - IV. nadst.
premiera Aleksej Arbuzov MOJ UBOGI MARAT himna mladosti v tre.h delih (prvič v slovenščini)
Nastopajo: Ornela Cuk, Filip Fischer, Ivan Verč Scena: Ivan Verč Sodelujeta: Sandi Pertot, Alenka Colja Poslovenil, odrsko priredil in režiral: SERGEJ VERČ PONOVITEV v torek. 30. t.m. ob 20.30 v isti dvorani
■ ■ ■ s:i
V RUSKEM UJETNIŠTVU i
Iuž.-J. K. ■ ■ ■
Mahorka, mahorka, dober si tobak, kdor pokadi, velik je durak! Durak je dobe-sedno »neumnež«. Zanimiva pa je beseda »velik«, ki se rabi zlasti za kaj odličnega, kot »veliki knjaz«, veliki geroj — junak, ker drugače uporablja Rus za »velik« besedo »bolšoj«.
Saj kakšenkrat smo dobili tudi dobre ruske papirose, pri katerih je bil dolg filter in majhna cigareta in zlasti dobri so bili tisti od tvrdke Mjasojedov v Odesi. Navadno pa je pela mahorka. In po mahor-ko sem šel v lavko na dan sv. Nikolaja. Kakor hitro sem prestopil prag, sem videl dve dolgi mizi z različnimi dobrotami, v kotu pa lučko pred ikono sv. Nikolaja. Gospodar me je takoj prijel za roko in peljal pred sv. Nikolaja: v levo roko mi je dal precejšen kolač, v desno pa gorečo svečo. In tako sem stal pred sv. Nikolajem.
Kaj naj delam? Sklonil sem glavo in res nekaj molil, a bolj malo, potem pa mislil, kaj naj naredim, da bo vse v redu in da ne bo gospodar užaljen.
Vzorca nisem imel, da bi posnemal, ker sva bila sama z gospodarjem. Nisem ravno klel, a skoraj, zakaj sem prišel prav danes po mahrrku in še sam. Ko sem stal kakšne tri hitre očenaše dolgo, sem se obrnil. Gospodar me je zopet prijel za roko in me peljal za mizo. Vsedel sem se, kolač dal predse, svečo zabodel v kolač in gledal dobrote. Medtem mi je gospodar našel vilice, ki so najbrž bile edine pri hiši. Tudi nekaj ostanka od hrane je bilo na vilicah, kar je izdatno povečalo tek. Pogumno sem vzel kos kruha, vtaknil košček v usta in žvečil. Z vilicami sem nabodel kos sarme in jo nesel z desno proti ustom, z mezincem leve roke, katero sem držal bli-
zu ust, pa sem sunil sarmo z vilic, da je padla pod mizo, kjer jo je ujel gospodarjev pes in hitro pogoltnil. Štiri različne dobrote sem tako pokušal in pes mi je bil silno kvaležen, tako da ni nikdar več lajal name. Gospodar mi je ponudil tudi črnega vina, takega kot smo ga pili, ko smo se vrnili iz Kišineva. Vino sem popil. Nekje iz ozadja je prišla domača gospodinja. Pozdravila je in se hitro umaknila. Morala je biti blizu svoje ure. Zelo nerodna je že bila. — Zanimalo pa me je, kakšen praznik praznuje gospodar? Danes je sv. Miklavž, torej so Romuni kot Bolgari, ki praznujemo imendan in ne tako kot Srbi, ki praznujejo, oziroma slavijo slavo. Vprašal sem gospodarja in po dolgem sva se razumela : Romuni ne praznujejo ne imen-dana in ne slave, pač pa sta. ši z ženo na dan poroke izbrala sv. Nikolaja za zaščitnika in zato ga tiiko praznujeta. Medtem so prišli trije Moldavani v lavko, jaz sem plačal svojo mahorko, vzel kolač in svečo, dal gospodarju roko in šel.
(Dalje)
Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR