PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze STEV._NO. 742. CHICAGO, ILL., 1. decembra (December 1st), 1921. LETO—VOL. XVI. Upravništvo (Office) 363» WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864. Reforme in izpopolnjevanja so členi v verigi razvoja. Ko je bila iznajdena prva parna lokomotiva, ni bila popolna. George Stephenson je iznašel po dolgem trudu leta 1814 prvo porabno parno lokomotivo. On ni bil edini, ki se je trudil iznajti vozeči stroj. On je le izpopolnil napore drugih pred njim izdelati stroj, ki je bil praktično poraben. Primerjajte Ste-phensonovo lokomotivo z današnjimi. Videli boste, da je razlika ogromna. Da se je prišlo do tega, je bilo treba nad sto let dela in danes drve ogromne lokomotive do šestdeset in tudi več milj na uro. Leta 1807 se je Robertu Fultonu posrečilo konstruirati prvi parnik za plovbo na reki, ki je vozil pet milj na uro. Tehniki so to iznajdbo skozi sto let izboljševanja izpopolnili tako daleč, da vozijo danes po oceanih ogromni parniki z brzino, o kakršni ni Robert Fulton niti sanjal. In ne parna lokomotiva, niti parnik, še nista popolna, kajti popolnosti ni. Ostarelost — ta je. Kadar ena reč ni več porabna, kadar postane zastarela, se umakne drugim, novim iznajdbam; toda nobena reč ni zastarela, dokler niso porojene že druge, ki jim je dana naloga, da nadomestijo stare. Parna lokomotiva se bo umaknila električni lokomotivi, kadar bo napredek na polju elektrotehnike prišel dovolj daleč. Kočije po ameriških mestih so se umaknile avtomobilom. Starokopit-na poljska orodja se umikajo modernim poljedeljskim strojem. Toda vzelo je dolga stoletja, predno je kmet izboljšal svoj najprimitivnejši plug in prišel do železnega pluga. Vsaki dan nam prinaša izboljšavanja, kajti tak je zakon evolucije. * * * Beseda reforma pomeni iz nekaj obstoječega napraviti boljše. Navadno se aplicira na politične administracije, na posameznike, toda njen pomen je splošen. Vse, kar je podvrženo reformiranju, se reformira. Vsaka stvar, ki se jo da izpopolnjevati, se izpopolnjuje. Kadar ni ničesar več za izpopolniti, tedaj stvar pogine sama od sebe; ali bolje, obsojena je poginu, ker so jo prekosile druge reči, ki se izpopolnjujejo. Monarhizem n. pr. se ne more več reformirati, zato je obsojen poginu. Človeštvo se je reformiralo že v toliki meri, da ne potrebuje več monarhizma. Zato žive danes le še o-stanki tega starodavnega sistema vlad. Ruski carizem, oziroma fevdalni sistem, ki ga je zastopal carizem, se ni mogel več reformirati. Vsaka večja reforma v modernejši družabni sistem bi mu izpodkopavala tla, zato se je držal svoje stare poti in poginil na nji. Nasledili pa so ga elementi, ki imajo v sebi vse pogoje za resničen razvoj v napredek. S padcem carizma je Rusija šele stopila iz dolgotrajne otopelosti na pot pravega razvoja. Sedaj se uvajajo reforme — izboljšavanja in potem nove reforme in nova izboljšavanja. Kakor vzame stoletje, da se izboljša ena tehnična iznajdba, tako vzame stoletja, da se izboljšuje družba — ljudstvo ene ali druge dežele. In v tem je zapopaden razvojni napredek. * * * Zadnjih par let se v delavskem gibanju mnogo govori in piše o "reformistih", oportunistih itd. Pred razkolom v socialistični stranki leta 1919 je michigan-ska državna organizacija socialistične stranke sprejela sledeči dodatek k svoji konstituciji: "Vsakega člana, lokal, ali branžo, ki propagira legislativne reforme, ali ki podpira organizacije, u-stanovljene z namenom propagirati take reforme, se mora izključiti iz socialistične stranke. Eksekutiva državne (pokrajinske) organizacije se pooblašča vzeti čarter vsem tistim lokalom, ki kršijo ta dodatek." Socialiste, ki propagirajo reforme, so levičarji napadli, kajti "z reformami se utrjuje kapitalistični sistem. Ta sistem je treba zrušiti, ne pa ga utrjevati. Zato boj reformistom." Socialistična stranka ima takozvani minimalni program, svoje takojšnje zahteve, ki se jih lahko izsili že v kapitalistični dražbi. Komunisti so leta 1919 zavrgli minimalni program in so se borili za cilj — za socialistično uredbo družbe. Najprvo zrušiti sedanji sistem — potem uvesti socializem. Komunisti tudi na tem polju stopajo nazaj na realna tla. Povprečni delavec vidi le svoj današnji dan. Danes bi rad čim več ugodnosti. Danes želi krajše delovne ure, večjo plačo, boljše higijenične razmere, več pravic. V oktoberski izdaji glasila zedinjene komunistične stranke "The Communist" je tudi sledeče priznanje: • "Mi moramo imeti v našem programu tudi takojšnje (minimalne) zahteve. Potom propagiranja takojšnjih zahtev bo naša stranka lahko prišla v stike z masami delavstva in jih pridobila za komunizem. Edini način, potom katerega mi lahko postanemo resnična predstraža delavskega gibanja je, da se udeležujemo vsakdanje borbe delavstva." Na nekem drugem mestu v isti izdaji pravi: "Da bomo odpravili neznosno izoliranje naše stranke. . . . moramo ustvariti legalno organizacijo, ki bo aktivno posegala v vse faze razrednega boja — na industrialnem polju, na parlamentarnem polju, sloneča na platformi, ki bo odgovarjala zahtevam zakona kakor je uveljavljen od vladajočega razreda.? In naprej: "Stranka (komunistična) mora navajati delavstvo na boj za takojšnje življenske potrebe. Mi moramo imeti takojšnje zahteve." In še naprej: "Premogarji v W. Virginiji se ne bore za proletar-sko diktaturo ampak za pravico organiziranja. Borba za takojšnje zahteve bo — bolj kot propaganda in agitacija— prepričala delavstvo o potrebi strmoglaviti kapitalizem." Leta 1919 so govorili drugače. Takrat so napadali socialistično stranko vsled njenega minimalnega programa in njene aktivnosti na vseh poljih razrednega boja. Toda spoznanje jih je privedlo nazaj na ista pota taktike, po kakršnih hodi socialistična stranka. Propagirali bodo reforme, udeleževali se bodo parle-mentairnih akcij, sploh vseh akcij, katere so pred dvema leti še obsojali. * * * Zdrav razum uči človeka, da vzame danes toliko kolikor more danes vzeti. Odklanjati malo, zato ker ne moreš dobiti vsega, je absurdno. Tudi tisti, ki pravijo, "vse ali pa nič", ne izvajajo tega načela v praksi, ker je protinaturno. Najhujši radikalci mnogokrat sodelujejo v organizacijah, ki čisto nič ne rušijo sedanjega sistema, pač pa mu še pomagajo. Delavstvo samo ne bo nikdar delovalo -na to, da spravi ekonomsko življenje kapitalistične družbe v stadij kaosa, ker bi s tem bilo delavstvo najbolj prizadeto. Kapitalizem sam bo napravil to delo, kakor ga je deloma že, v enih državah bolj v drugih manj. Ampak delavstvo zahteva reforme, ker hoče tudi danes jesti in se vsplošnem ne briga, kak bo sistem čez petdeset ali sto let. In ravno potom minimalnega programa je zašla ideja socializma tako globoko v delavske mase. Ker danes še ne morem vreči kapitalizma, moram iz njega iztisniti zase vsaj toliko, kolikor mi je danes mogoče. Jutri bom morda dobil nekoliko več in pojutršnjem še več. Socialisti vemo, da bo delavstvo kljub temu izkoriščano, kajti izkoriščanje bo odpravljeno šele takrat, kadar bo odpravljen kapitalistični sistem. Ta ne bo izbrisan iz površja čez noč. Mi imamo lahko jutri v Washingtonu socialisitčno vlado, toda v Zedinjenih državah zato jutri še ne bo socializma. V sovjetski Busiji imajo vlado, ki si je dala za glavno nalogo uvesti socialistični sistem. Toda federativna ruska republika še nima socialističnega sistema in ga še dolgo ne bo imela. Tega ne trdimo mi, ampak ljudje, ki so na krmilu sovjetske vlade. Sovjetska Rusija gradi sedaj šele temelj za socialistični sistem v Busiji. Sedaj uvaja samo reforme v gospodarskem in političnem žvljenju. In od reforme do reforme, od zboljšanja do izboljšanja, vodi pot do v socialistični sistem. Skokov v preminjanju gospodarskega sistema ni. Skoki so mogoči v političnem življenju, v gospodarskem ne. In potem gredo navadno tudi v političnem življenju nekaj korakov nazaj. Vsaka revolucija je napravila velik skok naprej in vsaka je potem storila nekaj korakov nazaj. * * • V tej deželi imamo številne zakone, naperjene direktno proti delavskim interesom. Odprava teh zakonov in jih nadomesti z boljšimi pomeni reformo. 0-mejevanje izkoriščanja potom zakonov je tudi reforma. Prepoved otroškega dela v industriji je reforma. Zakoni, ki protektirajo ženstvo, vposlje.no v industriji, so reforme. In nihče ne bo vodil boja za take reforme, ako ga ne bo delavstvo. Nič ne pomaga obsojati reformiste. Delavstvo, ki dela v enem gotovem obratu, si hoče izboljšati položaj danes in si ga bo izboljšalo < toliki meri, kolikoršna bo njegova moč za izsiljevanje izboljšanj. Ljudstvo ene države, ali del tistega ljudstva ki misli, propagira en gotov radikalen zakon. To ljudstvo ni v večini, vendar pa je njegov pritisk dovolj močan, da izsili od vlade vsaj del svoje zahteve, kar sicer ni mnogo, ampak to ljudstvo se bori za reforme naprej. In ko si pribori eno reformo, zahteva drugo, tretjo, četrto. In čim več si jih pridobi, bolj spoznava, da je treba ene temeljite reforme, odprava profiturskega sistema. Ako bi bilo po našem, bi prešli preko vseh počasnih reform in izboljševanj v socializem. Ker vemo, da je to nemogoče, gradimo pot v socializem kakor je v obstoječih razmerah mogoče. To je edina zdrava pot, edina praktična, edina uspešna pot. Komunisti prihajajo nanjo nazaj in to je znamenje, da se nazori bistrijo, da se fakta tudi na skrajni levici spoznavajo v jasnejši luči. Kadar bo odločal zgolj razum v gibanju vsega zavednega delavstva, bomo lahko zopet strnili naše sile in socialistični tok bo šel hitrejše naprej k cilju. Boj, cilj in sredstva. Neodvisen, samostojen boj delavstva — to je nauk socializma, to je naše stališče in na vprašanje: "Je li v obče mogoča osvoboditev delavcev brez socializma?" — bo odgovoril slehern zaveden delavec: Ne! V socializmu je rešitev, v socializmu je osvoboditev! — Dokler obstoji današnja uredba človeške družbe, kapitalistična uredba, se morejo izpreminjati samo oblike suženjstva — ali suženjstvo ostane: eno trpljenje se more odpraviti, pa se zato pojavi zopet drugo. Na zemlji sta danes dva sveta, dva razreda ljudi. Na eni strani stoje oni, ki so pograbili vse bogastvo, in ki lahko uživajo brez truda in skrbi. Na drugi strani so delavci brez vsakršnega posestva, proletar-ci, katerih edino bogastvo je delovna moč, ki jo morajo prodajati, ako hočejo živeti, a s tem, da jo prodajajo, ustvarjajo kapitalistom nova bogastva. Na eni strani je toliko bogastva, da ga njegovi gospodarji ne morejo vsega užiti, pa če bi si tudi izmišljali najra-zuzdanejše užiteke — na drugi strani pa je pomanjkanje in stradanje. Kdor nič ne dela, uživa, ter se skoraj duši v izobilju. Kdor pa dela nima kruha! Ako bi se to dogajalo, po nekem večno nerazumljivem zakonu, tedaj nam v resnici ne bi nič druzega preostajalo, nego da se udamo v božjo voljo in otožno čakamo, kaj da še pride, da čakamo na smrt. Ali danes vemo in znamo, odkod krivica prihaja, mi vemo, kaj je vzrok tega nesmiselnega, neznosnega sistema. Mi dobro vemo, da so kapitalisti gospodarji dela samo zategadelj, ker so v posesti delovnih, proizvajalnih sredstev: zemlje, tovarn, rudnikov, strojev itd. Mi vemo, da je delavec v težki odvisnosti, ker ne more sam razpolagati s svojo delovno močjo, nego jo mora prodati onim, ki so si prisvojili vsa delovna sredstva. A . kakor hitro nam je to znano, tedaj vemo, da bo delavec svoboden šele takrat, kadar bo odpravljeno kapitalistično gospodarstvo, kadar bo res gospodar delovnih sredstev in vsled tega tudi gospodar svojega dela in njegovih produktov. Ali čim nam je vse to znano,, ne smemo obupno čakati, da se na bogve kakšen čudežen način zruši kapitalistični sistem in nad njegovimi razvalinami zašije solnce socializma. Ne smemo nikdar pozabiti, da je vsakršen uspeh v človeškem življenju odvisen od moči. Neumestna potrpežljivost, prazno upanje ni rodilo še nikakršne zmage: zmiraj je odločevala moč. Kapitalizem ne vlada po "milosti božji", nego s silo svoje moči. In vladal bo, dokler se ne pokaže, da je delovno ljudstvo močnejše, silnejše. Nikjer ni zapisano, kdaj bo delavski razred zrušil kapitalistično družbo; ali tudi brez vsakršnjih proračunskih koledarjev je gotovo, da bo ljudstvo treščilo ob zemljo zlato tele v tistem času, ko bo delavska moč večja od kapitalistične. V boju mora delavski razred zbirati bojno moč, ki je za zmago potrebna. A v vseh delavskih bojih je najboljše in najodločnejše orožje poleg organizacije — delavsko časopisje. Prav za prav si tudi močnih delavskih organizacij brez delavskega časopisja misliti ne moremo. Kapitalisti vedo, kaj je časopisje, in od kapitalistov se lahko naučimo, kako je treba časopisje ceniti. Ogromna je moč časopisja in kdorkoli stoji v boju je moral spoznati njegovo moč. Časopisje je izzivalo vojne in sklepalo mir: postavljalo je in rušilo vlade, pripravilo je tudi pot kapitalističnemu izkoriščanju. Brez časopisja, brez tiska ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor tudi ne more gospodariti brez železnic in parobrodov, brez brzojava in pošte, brez borz in bank. Časopisje je kapitalističen ščit in meč, glasnik in prorok. S pomočjo časopisja vlada kapitalizem silnejše nego vlada s krono in žezlom. Odikar se je delavstvo začelo buditi, spoznati sve-je naloge in zbirati svoje sile, ima kapitalistično časopisje še eno, posebno svrho: zavajati delavce, odvračati jih od njihovega boja in ciljev. Niti ena podlost in četudi še tako nespodobna, ni da je kapitalistično časopisje ne bi uporabljalo v svrho zavajanja in zatiranja delovnega ljudstva. Kapitalistično časopisje laže o peklu in raju, da bi v delavcih ubilo zdravo pojmovanje o življenju na zemlji. Kapitalistično časopisje slavi najokrutnejše izkoriščevalce ter poveličuje naj-črnejše poneumnjevalce. Odkar je delavstvo začelo misliti s svojo glavo, prinaša kapitalistično časopisje od časa do časa tudi kako resnično vest o socializmu — seveda med stotinami lažnjivih vesti —, samo da bi delavce laže zaslepilo ter se kazalo, kakor da bi bilo vsem slojem pravično. Danes se to časopisje ljudstvu prilizuje, jutri ga bo zopet ogoljufalo in izdalo. V resnici služi to časopisje samo protidelavskemu kapitalizmu. Kdor brani privatno lastništvo delovnih sredstev, ta brani kapitalistični sistem, ta vzdržuje suženjstvo delavskega razreda. Nasproti odkritemu in prikritemu kapitalističnemu tisku stoji bojevno socialistično časopisje. Socialistično časopisje stoji in pada z delavskim razredom. To časopisje je zmiraj in brez prestanka na strani tlačenih, a proti vseisn tlačiteljem. Socialistično časopisje je najmočnejše delavsko orožje in sicer tem močnejše, čim bolj je razširjeno. Sodrugi! Vam je li vse to jasno, ali pojmite pomen svojega časopisja? Ali pojmite slovenski delavci važnost časopisja za delavsko gibanje med Slovenci? Proletarci! Vi to pojmite, zato boste šli na novo delo in napeli vse sile, da poleg dela za organizacije čim najbolj razširite tudi naše časopisje, povsod in na vse strani, kjerkoli žive in delajo slovenski delavci! Delavci! Socialisti! Vsi na delo! Poučujte svoje tovariše o važnosti organizacije in časopisja! Pridobivajte zmerom nove člane socialistični organizaciji. To je prvi, to je najnujnejši posel in noben socialist se ne sme odtegniti delu za organizacijo in prepotreb-nemu časopisju! Delavci, sodrugi! Zavedajte se, da brez organizacije in časopisja ne morete voditi osvobodilnega boja. Upoštevajte vsikdar, da boste zmiraj potom svojega časopisja najlažje razgnali mrak, ki obdaja le še preveč vaših bratov, katere bo samo čitanje naših časopisov privedlo v naše vrste ter jih trajno priklenilo na našo bojno organizacijo! Delavci, vedite, da vam samo socialistično časopisje osvetljuje pota, po katerih vam je hoditi v boju za vsakdanji kruh. Delavsiko časopisje vas uvaja v boj ter vas usposoblja zanj. Ono vas neprestrašeno brani in zagovarja, ono vas vedino uči in hrabri, ono vas teši in navdušuje. Zato pa, slovenski delavci, slovenski proletarci, bodi vaše ge-islo: Delajmo neumorno in neprestano za našo socialistično organizacijo, vsak izmed nas naj smatra za svojo častno dolžnost, da pridobi organizaciji par novih članov; ali delo za organizacijo izpopolnujmo s tem, da agitiramo za svoj list. Organizacija in časopisje! Zanemarjati ne smemo ne enega, ne drugega. Organizacija je brez moči brez časopisja, kakor na drugi strani tudi časopisje ne more uspešno izvrševati svojih nalog, ako ne stoji za njim organizacija! Tako organizacijo, kakor časopisje, oboje zaeno moramo pospeševati, ako hočemo, da bo naše delo popolno, naš boj uspešen. Narobe svet. Kapitalistično časopisje kaj rado napada agitatorje strokovnega in socialističnega gibanja in jih zmerja z demagogi in sanjači, češ, da zavajajo delavstvo v sanje, ki se ne bodo nikdor realizirale. Te napade vrši kapitalistično časopisje z namenom, da drži delavski razred v kapitalističnih sanjah, ki se realizirajo z nepopisno naglico in grozo vsak dan v življenju. To vidi lahko vsak, kdor ima oči, da vidi, in možgane, da misli. Posebno jasno se vidijo rezultati tega sanjarstva iz raznih statistik, ki jih izdajajo razne države o bogastvu. Iz uradne statistike Zedinjenih držav je razvidno, da se ceni bogastvo te dežele nad pet sto miljard dolarjev, in da pade po tem računu na vsakega od 106 miljonov prebivalcev približno $5,700 premoženja. Če si oženjen in imaš otroke, bi moralo biti tvoje premoženje torej tolikokrat po $5,700, kolikor članov šteje tvoja družina. Zmencaj si svoje oči, delavec, iz t rez ni svojo glavo, preglej svoje premoženje in preštej, koliko ti manjka. Če nimaš toliko, kolikor bi moral imeti na podlagi teh številk, tedaj so te kapitalistične sanje prav realno ukanile. — Koliko jih je, ki bi vedeli za vzroke primanjkljaja, ki ga imajo? Zelo malo. Kajti če bi večina vedela za vzroke, bi se zdavnaj pobrigala, da odpravi sistem, ki ji ne da, kar ji gre ter bi ga nadomestila s takim, ki bi ji dal, kar ji po vsi pravici spada. Ker se večina ne briga za spoznavanje vzrokov, jemljejo njen del logično drugi. Kapitalistično sanjarstvo funkcionira za interese kapitalističnega razreda s čudovitimi rezultati. Statistika, ki je na roki, nam pravi, da ima 65 odstotkov prebivalcev v Zedinjenih državah le 5 proc. premoženja; 35 odstotkov 33 proc. premoženja in 2 odstotka ljudi 65 proc. premoženja. Za boljšo ilustracijo si predstavimo hlebec kruha, razrezanega na 10 enakih komadov. Hlebec predstavlja bogastvo dežele. Sto ljudi je pri mizi. Ti ljudje predstavljajo prebivalstvo dežele. Po zdravi logiki bi človek sklepal, da mora dobiti vsak en kos kruha, ker ima vsak en želodec. Da podpremo asumcijo bolj de-taljno, dodajmo, še, da bi moral dobiti vsak en kos kruha zato, ker so relativno vsi delali in producirali hlebec. Seveda, vsi niso enako producirali; nekateri so producirali več, drugi manj, kakor je bilo že delo ali nedelo. Med njimi je naravno tudi takih, ki niso nič. producirali. Med temi, ki niso nič producrali, so otroci (ali tudi otroci morajo v nekaterih državah, zlasti na jugu, producirati že v svoji zgodnji mladosti) in pa razni kapitalisti. Toda med tem ko ne dobe otroci starišev, ki producirajo, nič, in stariši komaj toliko, da se borno prežive, dobe otroci kapitalistov, ki v nobenem slučaju ne producirajo, in stariši teh otrok, ki le v redkih slučajih kaj producirajo, ogromno bogastvo. Po razmerah kakršne so danes, dobita dva pri mizi pričujoča (kapitalistični razred) 65 kosov kruha, 35 proc. (srednji ali meščanski stan) 33 kosov, in 65 proc. (delavski razred) le 5 kosov kruha. Tako se deli premoženje Zedinjenih držav in v vsaki današnji kapitalistično urejeni državi. Med tem dvema odstotki ljudi ima največji kos J. D. Rockefeller, ki se ceni po tej statistiki na $2,-500,000,000; potem pridejo Vanderbilti s $500,000,000; Astorji s $500,000,000; Gugenheimi s $500,000,000 itd. itd. — kdo bi jih vse našteval. V teku vojne pravijo, je nastalo nad 25,000 novih miljonarjev. Nedvomno bo vsak pritrdil, da je taka delitev premoženja nepravična in da je svet narobe. Toda zakaj je svet narobe? Kdo ga drži narobe? Zgodovina nam pravi, da je svet postavil narobe človek s svojim hrepenenjem- po bogastvu in sijaju, pri čemer pa je postal žrtev svojega lastnega stvarje-nja. Kar je nasledilo uspehom njegovega prizadevanja za dosego bogastva in sijaja, so le posledice tega, kar je dosegel. Poneumnijevanje in suženjstvo — vse to je moralo služiti vspostavljenemu namenu: pridobivanju bogastva. Na ta način je postalo pridobivanje bogastva po neumerjenih in slepih potih za človeka sredstvo zasužnjevanja, namesto sredstvo osvoboje-vanja. Današnji kapitalizem zasužnjuje, mori in tlači. Ali naj ostane pridobivanje bogastva za vedno zvezano s suženjstvom človeka? Ali naj ostane človek za vedno žrtev pradedov, ki jih je poklical v življenje svoj čas, da izpolnijo gotove zgodovinske naloge? Socialisti pravimo da ne. Hrepenenje po privatnem bogastvu kot stimulus, da se je mogel človek uspešneje razvijati iz primitivnega v popolnejše življenje, da se je mogel povspenjati iz barbarizma v civilizacijo, da je mogel opustiti orodje iz lesa in kamna, da je mogel zamenjati z blata zgrajeno kočo s palačo in neznanje z znanjem, da j& mogel izumiti stroje, odkriti paro, elektriko, železnico, avtomobil in tisoč drugih reči, ki imajo služiti pripravljanju poti v višjo civilizacijo je bilo svoječasno na mestu. Toda kapitalizem je to zgodovinsko nalogo v glavnih potezah in v mnogih krajih že izvršil. Organiziral je truste in monopole in organiziral mednarodne zveze. Na podlagi svoje osnove je kapitalizem svoje delo izvršil, in znamenja, ki so tukaj, kažejo, da ako ne pride na njegovo mesto pravočasno njegov naslednik socializem, ki ima osvoboditi delo in vspo-staviti bogastvo v službo tistih, ki producirajo, v Službo tistih, ki žele pobratimije narodov, se zna zgoditi za človeštvo katastrofa, kakršne ne pomni svet. Zadnja vojna je pokazala to možnost. Naš razum se ne upira zgodovinskemu procesu, stopnjevalnemu napredku in razvoju človeške družbe. Vse to nam je tako razumljivo, kakor nam je razumljiv nauk o razvoju naše zemlje in vsega, kar je na njej. Naiš razum se upira le podaljšavanju tiste slepe poti, ki je bila v časih primitivnejšega življenja neizogibna, a je danes za resnično civilizacijo nevarna, ker je preživela. Zato pravimo: če hočemo ohraniti civilizacijo, ki je bila doprinešena v kapitalistični dobi, in ki je izvezana s suženjstvom delavskega razreda, mora prevzeti njeno nasledstvo razred, ki je zanjo doprinesel v dolgi in mučni dobi njenega razvoja največ žrtev. Svet je danes narobe. S tem ne trdimo, da leži krivda samo na eni strani. Nikakor ne. Krivda je na obeh straneh. Kajti resnici na ljubo je treba priznati, da bi se naloga postavljanja sveta na noge vršila mnogo uspešneje, če bi se delavstvo bolj. zanimalo, da iznajde, kako stoji svet danes. Delavci so izvršili pod kapitalističnim inženirstvom v načinu življenja velikansko revolucijo, ki pa je ostala, kar se lastništva orodja produktivnih in distributivnih sredstev tiče, za delavce neplodna. Ta neplodnost ima svoje vzroke v tem, ker delavstvo ni izvršilo glede tega lastništva revolucije v glavah. Zamišljeni so v kapitalistične sanje — v sanje, ki kažejo premične slike danes in so pozabili nase popolnoma. To se vidi najjasneje ob času volitev, ko glasujejo vedno in vedno za kapitalistične inženirje, ki so se izkazali prave mojstre nad delavskimi možgani tudi v njihovem privatnem življenju. Svojo nesamostojnost mora plačevati delavstvo pri mi- ■ zi bogastva na ta način, da dobi toliko, kolikor si je ' samo določilo, ko je glasovalo za kapitalistične inže- 1 nirje. In morala tega? — Delavstvo se mora samo pobrigati, da postavi svet na noge. To je mogoče storiti z ] organizacijo, v kateri edini je moč; z izobrazbo, ki jo organizacija in njena literautra in časopisje daje. Narobe svet ne bo več narobe, kadar bo delavstvo ' hotelo. — F. P. Klavniško delavstvo je vzrujeno, ker mu vele-mesarske tvrdke kar zdržema trgajo plače. Njihove unije pa so tako razrahljane, da so brez moči napram mesarskim kraljem. Nič ne pomaga, zabavljati proti i mesarskim tvrdkam. Delavstvo, vposljeno v klavnicah mesarskega trusta, je v veliki večini nazadnjaško in take so tudi njihove unije, ali ostanki njihovih unij. To delavstvo bo treba najprvo vzgojiti za moderni in-dustrialni unionizem, izobraziti ga bo treba v sociali-stičnem duhu in potem bo boj proti mesarskemu tru-stu ložji. Italijanski fašisti si še niso uhladili svojih vročih patriotičnih glav. Svojo teroristično igro vodijo naprej. V Trstu so koncem novembra ubili predsednika unije tiskarjev in tiskarji po vsej Italiji so glasom poročil proglasili enodnevno generalno stavko kot protest proti temu umoru. Na konferenci "za omejitev oboroževanja" je prišlo na dnevni red tudi vprašanje o strupenih plinih za porabljanje v vojnah. Namen je bil, da bi se rabljenje strupenih plinov v vojnah odpravilo potom mednar-rodnega sporazuma. Toda — gospodje diplom at je so pripovedovali, da so "strupeni plini braniki civilizacije." Nemčija, ki je prva pričela rabiti take pline v zadnji vojni, bi bila po tej logiki braniteljica civilizacije. Med vojno so jo imenovali hunsko državo. Rendezvous. J. S. Turgenjev.—Prevel J. J. (Konec). — Dolgo, Viktor Aleksandrovič — pravi koneč-no s komaj slišnim glasom. — A! (Sname čapko, veličastveno potegne z roko po gostih, močno privitih laseh, ki so se začeli skoro prav pri obrveh in z dostojnostjo ozrši se naokrog, varno pokrije zopet svojo dragoceno glavo.) — A jaz bi bil skoro popolnoma pozabil. Razven tega, glej, de-žek! ( Zopet zazdeha.) Dela je strašno veliko; vsega ni mogoče preskrbeti in on (gospod) se še krega. Jutri odpotujemo . . . — Jutri? — —izpregovori deklica in u
, Z*«.
Predsednik:: Frank Segula; tajnik: Jacob Po,;». box 141, Hos-tetter. Pa.; blagajnik: Joseph Zabkar, R. F. D. 1, b. uia Slak, box 201; blagajnik: Sophia Urbani, box 563. — Vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popol. v prostorih sobrata
Alojzija Urbandida. 35 Tenery Road.
"Naprej do Zmage", itev. 75, Wyano, Pa.
Predsednik: John Golobic; tajnik: John Renko, box 432; blag.: Fr. Ravnikar, box 233. Vsi v Wyano, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v družbeni hiši itev. 96.
"Slovenija", štev. 78, Miller Run, Pa.
Predsednik: Ignatz Pajk; tajnik: Frank Sadar; blagajnik: Frank Sadar. Vsi box 1. Miller Run. Pa — Seja vsako prvo nedeljo
v mesecu pri sobratu Antonu Beršanu.
"Bonairski Slovenci", štev. 79, Bon Air, Pa.
Predsednik: John Medle; tajnik: Peter Bukovec, b. 734, Cone-maugh. Pa.; blagajnik Frank Turšid, b. 153, Conemaugh, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri popi. v lastnem domu v Bon Air. Pa.
"Sloga", štev. 80, Philadelphia, Pa.
Predsednik: John Petan; tajnik in blagajnik: Joseph Kozo-le, 2555 Salmon St., Philadelphia, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Prvi Maj", štev. 81, Bishop, Pa.
Predsednik: Jožef Rožanc; tajnik: Andrew Renko. box 148, Cecil, Pa.; blagajnik: Anton Maslo, b. 143, Cecil. Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. v S. N. D. v Bishop, Pa.
"Jezero", štev. 82 Ringo, Kans.
Predsednik: Mihael Pencel, Box 192; tajnik in blagajnik: Peter Benedict, Pox 172. Vsi Ringo, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani Konzumnega društva.
"Terbanska Dolina", štev. 83, Cleveland, O.
Predsednik: Frank Vrabec; tajnik: Ant. Smith. 6028 St. Clair Ave.; blagajnik: Anton Kašid, 1002 E. 61st St. Vsi v Cleveland, O. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani it. 2. ob 9. dopoldne.
"Radnlci naprej", štev. 84, Farming ton, W. V a.
Predsednik in tajnik: Mijo Skrtid, Box 58, Farmtngton, W. Va.; blagajnik: Vid Kasunich, Box 11, Broomfield, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hiši štev. 46.
"Napredek", itev. 85, Skidmore, Kans.
Predsednik: Simon Repovše, R. R. 1, Weir, Kans.; tajnik in blagajnik: Ant. T. Jamnik, R R. 3, box 63, Columbus, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri J. Zakrajšeku.
"Naprej", Livingston, 111., št. 86.
Predsednik: Mike Cirar, b. 106; tajnik: Rudolf Pavliha, box 226; blagajnik: Mihael Stražid, box 677. Vsi v Livingston, 111. —• Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v prostorih Ferd. Gorecki.
"Rudedi prapor", itev. 87? Bentleyville, Pa.
Predsednik: Andrej Lovšin, b. 683; tajnik in blagajnik: Alojzij Humar, box 108. Vsi v Benthleyville, Pa. — Seja vsako druso nedeljo v mesecu pri sobratu Louis-u Humarju.
"Naprej", itev. 8S, Nokomis, 111.
Predsednik: George Plahutnik, box 531; tajnik in blagajnik: Ivan Kranjc, box 672, Nokomis, 111. — Seja vsako tretjo nedelja v mesecu ob 2. pri popold. pri sobr. John-u Krainz-u.
"Slovenec", itev. 80, Eckhart Mine, M d.
Predsednik: Anton Stodin; tajnik: Frank Posenel, RFD. 1, Eckhart Mine, Md.: blagajnik: Anton Komac, b. 56, Eckhart Mine, Md. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold. pri sobr. Franku Poženelu.
"Vstanite Bratje", itev. 80, Gross, Kans.
Predsednik: Ivan Erjavec, b. 52; tajnik in blag.: Frank Homa*. box 95; Vsi v Gross. Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Gorjanski hrib", it. 91, Greensburg, Pa.
Predsednik: Florian Ausec; tajnik: Jos. Šume, R. 1, box 6; blagajnik: Franc Pire, R. 7, box 140. Vsi v Greensburg, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mrs. Mihevc dvorani v Haydenville.
"Združeni Slovani", itev. 92, Girard, Kana.
Predsednik: Anton Potisek. R 4. b. 138; tajnik in blag.: Frank Kravanja, R. 4, box 304. Vsi v Girard, Kans. •— Seja vsako 8. ned. v mes. v dvorani North Edison.
"Zmaga", št. 93, Bryant, Okla.
Predsednik: Frank Pirman, box 170, Bryant, Okla.; tajnik in blag.: Anton Potokar, box 110, Bryant, Okla. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hall, Victoria Camp.
"Sv. Barbara", št. 95, Standardville, Utah.
Predsednik: Marko PetriS. b. 1621; tajnik: Leo Pirnat, box 1654; blagajnik: Marko Petrid, box 1621. Vsi v Standardville, Utah. -—- Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prost. sobr. A. Cesar.
"Svobodni bratje", itev. 96, Duluth, Minn.
Predsednik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St.; tajnik: Frank PiSkur, 308—97th Ave. W.; blagajnik: Michael Spehar, 403—97th Av. W. Vsi v New Duluth, Minn.—Seja vsako 3. nedeljo v mesecu w prostorih sobr. J. Pikusha.
"Temelj Naroda", štev. 97, Rhone, Pa.
Predsednik: Alojz Grošel, 322 Front St., Rhone, Pa.; tajnik: Frank Pipan, 130 Pine St., Nanticoke, Pa.; blagajnik: Mihael Jarh, 142 Espy St., Rhone, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Antona Wachules-a, 320 Front St.
"Slovenska Združitev", it. 98, Standard, IIL
Predsednik: Ivan Stare, Box 232, Standard, 111.; tajnik in blagajnik: John Lapuh, Box 296, Granville, 111. — Seja vsako prvo nedeljo po 15. v dvorani Viljem Konstantine.
"Tiha Dolina", štev. 99, Herminie, Pa.
Predsednik: Frank Hribar; tajnik: Frank Stermlan, box 2t7: blagajnik: Frank Vozel, b. 347. Vsi v Herminie, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mes.
"Zvezda", štev. 100, Forest City, Pa.
Predsednik-: Lorenc Kotar, box 246; tajnik Matija Kamin, box 491; blagajnik: Martin Muchitz, box 537. Vsi v Forest City, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
"Združi se Slovenec", štev. 101, Midway, Pa.
Predsednik: John Leskovec, box 78; tajnik: Martin Strupek, box 75; blagajnik: Jakob Rupnik, b. 462. Vsi v Midway, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dverani SNPJ.
"Vodnik", itev. 102 Farrell, Pa.
Predsednik: Matevž Steblaj, b. 841; tajnik: Jernej Okorn, 1108 Beechwood Ave.; blagajnik: Jožef Germ, box 194. Vsi v Farrell, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. D. Domu. 1112 Beechwood A v«
"S. Ana", št. 103, East Helena, Mont.
Predsednica: Kata Stipčič; tajnica: Ivana Andolsek, box 162; blagajnica: Marija Rigler, box 118. Vse v East Helena, Mont. — Seja vsak« prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani
"Sv. Barbara", štev. 104, Luzerne, Pa.
Predsednik: Frank Podmenik; tajnik: Ant. Osolnik, 868 Ben-net Street; blagajnik: Joseph Sperlik, 864 Bennett Street. V»i v Luzerne. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ▼ dvorani "Firemen's Bldg."
"Rdeči Orel," št. IBS, Whit. Valley, Pa.
Predsednik: Jurij Previč; tajnik: Anton Rozima, S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, box 458.—Vsi v Export, Pa.—-Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Kr. Slov. Domu, White Valley.
"Livada", št. 106, Bear Creek, Mont.
Predsednik: M. Rihar, b. 67; tajnik: Frank Golob, box 220; blagajnik: Jožef Tomšič, box 68. Vsi v Bear Creek, Mant. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Del. Domu.
"Slovenski Dom" št. 107, Homer City, Pa.
Predsednk: Filp Krašek, box 265; tajnik: Anton Modic, box 227; blagajnik: Anton Kalister, b. 489. Vsi v Homer City, Pa. — —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2, pop. v Slov. N. D. *
"Triglav", štev. 108, Chisholm, Minn.
Predsednik: Jos. Ostruh; tajanik: Anton Pustoslemšek, 213 W. Chestnut St.; blagajnik: Frank Vidmar, 823 W. Popler St. Vsi v Chisholm, Minn. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Jana Graheka.
"Nova Domovina", štev. 109, Cherokee, Kans.
Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Ivan Telban, b. 169; blagajnik: Frank Premk, box 21. VBi v Cherokee, Kans. Seja vsako 2. ned. v mes. v Leo Preložnikovi dvorani.
"Slovenska Navada", štev. 110, Hartford, Ark.
Predsednik: Frank Dolinšek, box 39; tajnik: Ivan Zimerman, RFD 1, b. 2, West; blagajnik: Jos. Hribar, box 1. Vsi v Hartford, Ar. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu pri sobr. J. Hribarju.
Stev. Ill, Duryea, Pa.
Predsednik: Frank Močnik; tajnik: Andrew Strukel, 276 Columbia St.; blagajnik: Jakob Brecelnik, 198 Cherry St. Vsi v Duryea, Pa. —• Seja vsako prvo soboto v mesecu v John Wasta Hall.
"Triglav", štev. 112, Detroit, Mich.
Predsednik: Anton Janežič, 619 Kern Ave.; tajnik: Jos. Božič, 161 Victor Ave. H. P.; blagajnik: Charles Perušek, 161 Victor At.,
H.	P. Vsi v Detroit, Mich. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Victoria Hall. 424 Ferry ave. E.
"Sloga", štev. 114, Blockton, Ala.
Predsednik: Frank Božič, P. O. B. 23 W; fajnik in blagajnik: John Stimec, box 167, West. Vsi v Blockton, Ala. — Seja vsa- * ko prvo nedeljo v mesecu pri sobr. J. Kulovitz-u.
"Svoboda", št. 116, Willock, Pa.
Predsednik: Frank Sedey, Box 247; tajnik: Anton Sotler, b. 212; blagajnik: Anton Pire, b. 116. Vsi v Willock. Pa. Seja vsako
I.	nedeljo v mesecu v dvorani Willock Social Ass'n.
"Za združenje", štev. 117, Broughton, Pa.
Predsednik: Mihael Mali, box 166; tajnik: John Dolinar, b. SE; blagajnik: Ivan Gitnik, box 186. Vsi v Broughton, Pa. Seja vsaka prvo nedeljo v mesecu v lastni dvorani.
"Sv. Barbara", št. 118, Fleming, Kan«.
Predsednik: Joseph Gerant; tajnik: Anton Skubie, RR 2, box 64, Pittsburg, Kans; blagajnik: Fr. Line, RR 2, Cherokee, Kans. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Fr. Speharjevi dvorani.
"Svoboda", št. 119, Jack'* Vili«, Kans.
Predsednik: Jakob Baloh, RR 8, box 88; tajnik in blagajnik: Silvester Sraj, R. R. 2, b. 199, Mulberry, Kans.
"Slovenski Bratje", št. 120, Gilbert, Minn.
Predsednik: Frank Podržaj, box 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Frank Press, box 627 Gilbert, Minn.;, blagajnik: Jersey Maček, box 133, McKinley, Minn. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Združeni Slovenci", št. 121, Little FalU, N. Y.
Predsednik: Frank Borštnar; tajnik: Frank Malevasič, box 827; blagajnik: Anton Mlinar, 3 Cord St. Vsi v Little Falls. N. Y. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenem domu 18 Selley Island.
"Jugoslavia", št. 122, Imperial, Pa.
Predsednik: Joseph Ule, box 91; tajnik John Malidel, box 13; blagajnik: Jakob Dolinar, box 226. — Vsi v Imperial, Pa. — Seja vsako 2. ned. ob 10 uri dop. v Slov. Domu.
"Lincoln", št. 123, Springfield, ID.
Predsednik: John Goršek, 414 W. Hay St.; tajnik: Josef F. Kren, 1900 E. Stuart St.; blagajnik: Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Vsi v Springfield, 111. Seja vaako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Zlata Zarja", it. 124, Primero, Colo.
Predsednik: Ivan Tomšič, box 461; tajnik in blagajnik: Luka Bergant. box 411. Vsi v Primero, Colo. Sega vsako 2. nad. v mM.
"Rožna Dolina", štev. 125, Burdine, Pa.
Predsednik: John Markovits, b. 243, Burdine, Pa. ; tajnik: Vincenc Vidmar, box 41-M, Presto, Pa; blagajnik: Ignac Krek, box 67, Presto, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani, v Presto, Pa.
"Sv. Barbara", št. 126, Cleveland, Ohio.
Predsednik: Anton Bokal, 727 E. 157 St.; tajnik: Vincent Bla-ško, 643 E. 160th St.; blagajnik: Frank Ule, 16219x Traffalgar Ave. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako 2. ned. v mes. v Slov. Domu 15816 Holmes Ave.
"Slovenski Bratj«", št. 127, Irwin, Pa.
Predsednik: Jos. Benigar; tajnik in blag.: Matevž Breznik. RFD. 2, b. 132. Vsi v Irwin, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Bratje", št. 128, Indianapolis, Ind.
Predsednik: Louis Banič; tajnik: Frank Luzar, 760 Haugh St.; blagajnik: Jacob Lekše, 929 Ketschan St. Vsi v Indianapolis, Ind. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu.
"Sv. Barbara", št. 130, Eveleth, Minn.
Predsednik: Anton Rahne, b 178; tajnik: Ant. Fritz, lit Grand Ave; blagajnik: John Rahne, 426 Fill ave. Vsi v Eveleth, Minn. Seja vsak« 2 ned. v mes. v Moose dvorani.
"Sv. Barbara", št. 131, Calumet, Mich.
Predsednik: Jos. Dragman; tajnik: Joseph Weiss, 4054 Accorn St. (Yellow Jacket); blagajnik: Joseph Srebernjak, 611 6th St. Vsi v Calumet, Mich. — Seja vsako prvo ned. v mes.
"Zarja Svobode", št. 133, Leadville, Colo.
Predsednik: Joe Klun; tajnik: Mark Popovič; blagajnik: John Fajdiga. Vsi v Leadville, Colo., box 389. — Seja vsakega 12teg» v mesecu.
"Slovenec", štev. 134, Van dl in g, Pa.
Predsenik: Jos. čebular; tajnik: John Skrbeč, box 217;
blagajnik: Jdseph Jerin, box 88. — Vsi v Vandling, Pa__Seja
vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slavček", št. 135, Oak View, Colo.
Predsednik: John Strumbel; tajnik in blagajnik: Alojzij Zupan, box 34 Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Ojsterca", št. 136, Dietz, Wyo.
Predsednik: Tomaž Pire; tajnik: Ivan Pečovnik; blagajnik: Fr. Voler. Vsi box 62, Dietz, Wyo.—Seja vsako drugo ned. v mesecu, v Somerset dvorani
"Sava", št. 138, Somerset, Col«.
Predsednik: Josip Krai, box 42; tajnik: Alojzij Zumek, box 167; blagajnik: Mihael Karnelj; box 134. Vsi v Somerset, Colo.— teja vsak« 1. ned. v mes v Somerset Hall.
"Združeni Sobratje", št. 139, Universal, Pa.
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172; blagajnik: Tom. Previč, b. 12. Vsi v Universal, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slcv. N. D.
"Slovenski Bratje", št. 14», Pinevilie, Mina.
Predsednik: August Filipčič; tajnik: Frank Bezek, box 426,
Bivabik, Minn.; blagajnik: Val Bezek, b. 231, Bivabik, Minn._
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Val. Bezeku.
Prijatelj delavcev", štev. 141, Sublet, Wyo.
Predsednik: John Janišek, b. 126; tajnik: Jos. Rakun, box 86;
blagajnik: Frank Kumpre, box 145. Vsi v Sublet, Wyo. _ Seja
vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popol. v Fr. Cirey dvorani "Zapadni Vrt", št. 142, Winter Quarters, Utah.
Predsednik: Vincenc Raunikar, box 191; tajnik in blagajnik: Leo Koss, box 116. Vsi Winter Quarters, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Antonu Pistotniku.
"Zvon", št. 143, Dodson, Md.
Predsednik: John Milavec; tajnik: Max Selak, box 45; blagajnik: John Milavec, box 56.—Vsi v Dodson, Md.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v hiši štev. 38.
"Slovensko-Hrvatski Bratje", št. 144, Grays Landing, Pa.
Preds.: Jos. šaroc; tajnik: Jacob Zupančič, b. 69, Masontown, Pa.; blagajnik: Martin Ziglar, b. 662, Masontown. Pa Seja vsako
1.	nedeljo v mesecu v dvorani M. Ziglerja.
"Sv" Barbara", št. 145, Jollet, in.
Predsednik: Frank Hočevar. 1120 N. Broadway; tajnik: Alojz« Martinčič, 1410 Center St.; blagajnik: Ignac Ko«tele, 748 Šumeti Street. Vsi v Joliet, IIL — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli.
"Sobratje naprej", it. 146, Penns. Sta, Pa.
,„„ Predsednik: Simon Grošel, box 128; tajnik: Tomaž Salamon. b. 128; blagajnik: Frank Pittner, box 104. Vsi v P«nn Sta.. PaT — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski bratje", it. 147, Frontenac, Kans.
Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnik John Kolar, box 216;
blagajnik: Karol Slapšek, box 11. Vsi v Frontenac. Kans. _ Sejs
vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani zadružne prodajalne.
"Narodna Zmaga" št. 148, Cuddy, Pa.
Predsednik: John Jenko; tajnik: Matija Galičič, box 207; blagajnik: Lovrenc Bašel, box 131. Vsi v Cuddy, Pa. Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu ob 2 uri opold. pri sobratu L. Bašelu.
"Sloga", št. 149, East Palestine, Ohio.
Predsednik: Anton Jurjavčič; tajnik in blagajnik: John Boiič, P. O. box 162. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. pri br. John-u Božiču.
"Slovan", št. 150, Slovan, Pa
Predsednik: Mih. Klenovšek, box 169, Atlasburg, Pa.; tajnik in blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa. — Seja vsako treti« nedeljo v mesecu.
"Postojinska Jama", št. 151, Delagua, Colo
Predsednik: Anton Udovič; tajnik: Andrej Milavec, box 68-
blagajnik: Anton Bergoč, b. 136. Vsi v Delagua, Colo _ Seja
vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali
"Napredni Radnici", itev. 152, Johnstown. Pa.
Predsednik: Joseph Bačani; tajnik: Viktor Horvat, 726 Maple Ave.; blagajnik: Vincent Jagič, 724 Maple Ave. Vsi v Johnstown pa.—Seja vsako drugo nedeljo v mesecu, 726 Maple Ave.
"Rudeči Prapor", itev. 153, South view, Pa.
Predsednik: Anton Rupnik; tajnik in blag.: Ferd železnik, b. 8. Vsi v Southview, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. un dop. v Slov. Nar. Domu.
"Jugoslavia", it. 154, Sugarite, N. Max.
Preds.: Ivan Kash, b. 116: tajnik: Fr. Lukančič, b. S«; blagajnik: Anton Podboj, box 8. Vsi v Sugarite, N. Mex. Seie vsako
2. sredo v mes. ob 7. uri zvečer.
"Jugoslavija", itev. 155, Klein, Mont.
Predsednik: Max Pollak, L. b. 12; tajnik in blag.: Mike Krive, box 135. Vsi v Klein, Mont. — Seja vsako drugo ned. v mes. ob 2. uri pop. v Republic Hall.
"Šopek Vijolic", štev. 156, Cleveland, O.
Presednik: Aug. Botko; tajnik: Andrej Likar, 8501 Independence road; blagajnik: Jos. Zorn, 8826 Bading Ave. Vsi v Cleveland, Ohio. Seje vsako 8. ned. v mes
m .•u0p?m.ba\. T?jn"te druitev, ki najdejo kakšno pomoto, istotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosto, da mi J™d™a sporoče. da se nedostatki v imeniku ki izide prihodnjič,
S sobratskim pozdravom
Blaž. Novak, tajnik S. D P. Z.
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto.
naročnike,
ki jim je naročnina potekla, prosimo, naj jo takoj obnove. Ne čakajte tirjatve iz upravništva. S točnostjo nam prihranite delo in ob enem pomagate listu, ki v Časih te draginje tako zelo potrebuje pomoči.
Sodrug, vzemi si za nalogo pridobiti Proletareu vsaj enega novega naročnika. Razširimo list, ki je edino glasilo slovenskega socialističnega delavstva, organiziranega v J. S. Z.
Oglašajte priredbe vaših klubov In društev tudi v Proletareu. Ako jih oglašate v drugih listih, zakaj jih ne bi tudi v Proletareu, ki je glasilo in last slovenskega delavstva, organiziranega v J. S. Z.?
Ako si želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.


Ako hočete vašim sorodnikom v Jugoslaviji ali Julijski Benečiji o-skrbeti dober list, jim naročite Proletarca.
Trgovina z mešanim blagom
Živ bi bil človek tudi brez mila ia krtače; ampak podoben bi bil vendar bolj svinji kakor človeku.
Ali ste že čitali knjigo "Svetovna vojna in odgovornost socializma' in brošuro "V novo deželo"? Naročnina za obe knjige je 1.10. Svoto pošljete lahko tudi v poštnih znamkah.
CHICAGO, ILL.
Zaloga vsakovrstnega blaga, spodnje obleke, čevljev, klobukov in lepotičja za ženske, raznovrstnih ur itd.
Pridite in se prepričajte.
Kdor izreze ta kupon in ga zaeno s tem oglasom prinese seboj, mu damo pri vsakem nakupu 5% popusta. NE PREZRITE TEGA!


1908-12 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Tel. Canal 2183
MEDNARODNA MLEKARNA
Trgovina z mlekom, maslom itd., na malo in veliko. Sporočite nam tele-fonično in mi vam bomo dovažali mleko na dom.
Za čiščobo in sanitarnost jamčimo.
EDINI HRVATSKO-SLOVENSKI FOTOGRAF V CHICAGI, ILL.
Včelik
UMETNIŠKI FOTOGRAF.
Izdeluje raznovrstne slike, prve vrste delo. Ako vas doslej še noben slikar ni zadovoljil s svojim delom, pridite k meni in spoznali boste, kaj je slikarska umetnost.
ženitvene in društvene slike so naša specialiteta. Vsako delo £je garantirano.
IVAN VČELIK, 1147 W. 18th Street (Corner May St.)
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvorniška znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr.
Prijatelj v Potrebi
spaiBja0siEiaasisjEiaE]sisEHsiai5EiEEJ3Ji
POZOR! POZOR!
Darila za Božič, Novo leto, svatbe, itd.
Krasne umetniške slike slavnih ukrajinskih slikarjev Molitorja in Joža Uprka.— V zalogi imamo slike tudi drugih umetnikov. Oglasite se pri
A. CERVENY
3846 W. 26th St., Chicago, III.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje y družinah.
Kašelj in prehlad.
V tem letnem času vlada kašelj in prehlad pri odrastlih in pri otrocih, Ce se zanemari, se razvijeje iz njega komplikacije, ki se lahko nevarne. Izegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Severa'a Cold and Crip Tablets (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.—Hitro odpomod proti kašlju dobite, če vzamete
gevera's e
Cough Balsam
(Severjev Balzam zoper kašelj). Pomirjuje razdraženost, omehča izločevanje, ustavi kašelj, povzroča laglje dihanje in pomaga pnrodi povrniti normalne stanje. Večje steklenice 50 centov, manje S5c. Pri lekarjih.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPipS, IOWA
"THE MHWflUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, 2 $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.	C
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.

Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
CARL STROVER
LAWYER
and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3989.
Naročajte najboljši in najbolj razširjen socialistični dnevnik v Ameriki
"THE NEW YORK CALL"
112 Fourth Avenue,
. NEW YORK, N. Y.
Naročnino za dnevne in nedeljske izdaje $12 za celo leto; $7 za pol leta; $4 za tri mesece; $1.50 za en mesec; samo nedeljske izdaje $3 na leto. Samo dnevne izdaje $9 i\a leto; pol leta $5; en mesec $1.25.
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« t stari kraj;
kadar želite poslati svojim sto-rakrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug po«el s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 J0BNST0WN, PA.
FARME
PINET0WN, NORTH CAROLINA
ZA POJASNILA PIŠITE:
A. H. SKUBIC & CO., S