Št. 144 V Gorici, v soboto dne 12. decembra 1908. Tečaj XXXVI«!. hh&Ja trikrat na teden, in sicer v totolt, četrto* in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po po8t' projoraana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K •/,...........10 » V,..........B » Posamifine Številke stanejo 10 vin, „S0ČA" ima nasteunje izredne priloge: Ob nožem letu ..Kažipot po GorlSkem in GradiSCanskem" in kažipot po ljubljani in. kranjskih .mestih", dalje dva^ Sočec vs&& petefc in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Socac in »Primoreo« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah: Sohwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, 1. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulici št. 2-2; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčid) tiska in zal. Primorski Slovani ii Mh iseille Prav so imeli hrvatski visokošolci v Zagrebu, ki so te dni sklenili med drugimi resolucijami tudi to, da naj se dajo hrvatskemu in slovenskemu narodu v Primorju ljudske in srednje šole prej, nego se reši vprašanje laškega vseučilišča. — Ljudskih in srednjih šol nam manjka, Lahi pa so že na tem, da dobijo vseučilišče! In to vseučilišče hočejo imeti v Trstu. Pravijo, da dosežejo na vsak način, da se otvori njihovo vseučilišče v Trstu. Mogočne zayezuike v ta namen imajo v Italiji. Sicer pa jim gre vlada na roko in če se morda še prav takoj ne sprijazni s sedežem laškega vseučilišča v Trstu, se pa čez čas, kajti Lahi ostanejo pri svoji zahtevi. Tako se lahko zgodi, da se bo dvigalo v Trstu ponosno laško vseučilišče, po slovenskih in hrvatskih selih pa bo manjkalo celo ljudskih šol. Ako se uresničijo laške zahteve, potem se bo laštvo v naših deželah visoko dvignilo, potem bo nosil Lah še poftosneje po koncu glavo in še prezirljive bo gledal na nas doli ter sikal „$čave" na brezpravne primorske Slovane. Irredsutovec bo potem gospod v Primorju, Slovan suženj. Irredentizem bi se dvigal. Že sedaj so založeni z bombami po „palestrah", kjer prirerajo protiavstrijske veselice, kaj pa bi bilo še le potem? V teh dneh, ko je šel tih vzdih po laških listih za Oberdankom ter so se jim porajali spomini na Videm in Čedad, kjer so osla tepli, se obljublja irredentovcem vseučilišče v Trstu. Slovane tlačijo. Slovenci v Gorici nimamo niti jedne ljudske mestne šole, ko bi morali .meti najmanj tri! Tam ob periferiji Podturnom res stoji poslopje, namenjeno za slovensko mestno šolo, toda to ni šola; tje ne moremo pošiljati otrok. Koliko Časa že se trudijo tržaški Slovenci za slovensko šolo v mestu, pa je še sedaj nimajo. Lahi pa so že na tem, da dobijo v Trstu svoje vseuč ilišče. Z revolverjem in bombami si pribarujejo po- zicije, da bi zagospodarili neomejeno nad primorskimi deželami. Ako se to zgodi, da pride laško vseučilišče v Trst, potem se pokaže na eklatanteu način, kako vlada dviga Lahe, da more toliko bolj tlačiti Slovane. Ko bo treba poslati še vojaštva na slovanski jug, ako se vname vojna, za to bodo dobri tudi primorski Slovani, redki laški podvrženci vojaške službe pa utegnejo slediti vzgledu Oberdanka, ki je dezertiral, ko je bilo čas iti v Bosno prelivat kri za avstrijsko domovino. Vlada ima pri tem tudi še druge račune. Če zadovolji Lahe, da bodo videli tako Slovane ponižane pod seboj, potem se bo lažje razvijala nemška propaganda po Primorju. Nova planinska železnica je bila kot nalašč za nemške svrho otvorjena pod Derschatto, ki jo je postavil hitro v službo proti jugu prodirajočega nemštva. To se že pozna v Gorici in Trstu, iz Opatije pa razteza nemška roka grabežljive svoje roke po Istri. Lahi v Primorju že sedaj skrivljajo svoja hrbtišča pred vsakim nemškim privaudraucem, kaj bi bilo šele potem, ko bi jim Nemci dannadan kazali, da so z njihovo pomočjo dobili vseučilišče. Laštvo in nemštvo v Primorju bi korakalo vštric proti Slovanom. Slišijo so tudi mnenja, da bi ne bilo tako hudo, — samo Slovani bi se morali lepo okoristiti laškega orožja proti Lahom. To se pravi: primorski Slovani bi morali pridno pohajati laško vseučilišče v Trsta, da bi tako imeli akademični naraščaj v vseh strokah. Slovani bi tekmovali z Lahi in radi jezikovnih sposobnostij bi lahko vstopali v vse službe! — Najprej treba vprašati: kako bi vplivalo laško vseučilišče na raznarodovanje? Bojimo se, da jako. Že sedaj nam jemlje naše ljudi laški vpliv ; potem ko bi imeli Lahi vseučilišče v Trstu, bi bil ta vpliv še ojačen, kajti oni bi kazali: glejte, mi imamo ljudske, srednje šole in vseučilišče — vi, Slovani, nimate nič. Dajte otroke v naše šole! Ali bi to ne vplivalo nam v škodo V Bojimo, se, d a. Če je še sedaj toliko raznarodovanja v primorskih deželah, da mora človeka srce boleti, bi ga bilo potem še več. Potem pa ni treba misliti, da bi Lahi mirno gledali naval Slovanov na laško vseučilišče. To bi bili ne- miri. Če se drznejo na Dunaju streljati z re-voly«rii. kaj bi počeli šele v Trstu. Preganjali oi jih in pregnali. Zato ne sme laško vseučilišče v Trst. Vprašanje o laški juridični fakulteti pa se mora rešiti istočasno z vprašanjem o slovenski. Med obema mora biti junetim, kakor je sklenila tudi „Narodna zveza" na Dunaju, ki zahteva slov. juridično fakulteto v Ljubljani, laška pa ne sme v Trst; da ne sme v Trst, o tem so dosti prepričevalno govorili tudi tržaški Slovenci. Zaupamo „Narodni zvezi", da bo znala ubrati poti, da ne bomo prikrajšani in opeharjeni. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz AjŠe»lC6. — Kmalu bo leto, odkar se je ustanovilo tuk. „Narod, izobraževalno društvo". V začetku je štelo to društvo lepo število članov, to pa ni ugajalo nekaterim nepoklicanim gostom, radi tega so začeli ruti proti društvu, tako da so napravili razkol in da je nekaj članov odstopilo. Med temi nepoklicanimi se je posebno odlikoval znani učitelj Likar in posvečena glava iz Kronberga. Sedaj sta navedena hujskača spravila odpadnike, koji se pa že kesajo, skupaj in jim obetajo — kakor slišimo — gradove in ne vemo še kaj. Mi sicer sprejmemo vsakega odprtih rok. ki hoče kaj delati v prid naši narodni stvari, dopuščali pa ne bomo, da bi ti „na-rodnjaki" delali nepotrebne zgage. Nedavno od tega so se odpadniki, na čelu jim znani učitelj Likar iz Ozeljana, spravili skup v gostilni pri „Čubeju" na Lijaku in iineii pojedino. Jezični glasovi govore, da je bil na mizi med drugim tudi lepo rejen, pečen domači maček, ne vem sicer, ali so ga zamenjali z zajcem, govorica pa gre, da jim je dobro teknil. No slednjič, saj ni nič — maček, ali konj, samo da je meso. Pustimo mačka pri kraji, oglejmo si raje naše društvo. Kljub odpadnikom društvo deluje neumorno, ostali so pri društvu taki to- povi, da se ni bati, da bo naša narodno-na-predna trdnjava padla. Člauarice in člani se sedaj pridno uče petja pod spretnim vodstvom gosp. Antona Mladovana iz Sv. Mihola in upam, da nas v kratkem razvesele s svojim nastopom. Iz kobariškega okraja. k Kobarida. —- V proslavo 60 letnega vladarskega jubileja Njegovega Veličanstva je priredilo tuk. učiteljstvo šolsko veselico. Ob tej priliki je bilo obdarovanih z obleko 38 revnih otrok, vsi pa s kolači. V ta namen so prispevali s prostovoljnimi darovi sledeči gg. c kr. uradniki in uslužbenci v Kobaridu 50 K; okrajna posojilnica v Kobaridu 50 K; po 10 K: Peternel I. dekan, Premrou M. c. kr. notar ; Umek Fr. c. kr. fin. komisar 6 K; Brgiuc A. o. kr. poštar 5 K; Kodeli I. 4 K; po 3 K : Frandolič Olga, Miklavič Fr,, dr. Franek Fr. obč. zdravnik; po 2 K: Juretič A., Šterman Fr., Lapanje Iv., Mašera Alb., Miklavič Iv., Uršič J., Urbančič Fr., Devetak M., Oruntar L, Kregau Ljud., Miklavič A., Stres Frančiška, Miklavič Olga, Bogataj Fr.; GabrSček Ana l K 30 v; po 1 K: Gruntar Iv., Peternel Marija, Koren Iv., Komac M., Kavčič L, Penič Fl., Uršič Jožefa, Šturm I. — 1. I. 40 v. — V blagu so darovali gg.: Kalan M., Uršič A, Drešček S., Rakušček M., Gruntar Iv., VolariČ Ap., Komar M. — Podpisano vodstvo si Šteje v prijetno dolžnost tem potom izreči vsem cenjenim darovalkam in darovalcem v imenu obdarovane mladine najtoplejšo zahvalo. — Obenem se zahvaljuje tudi gosp. učiteljicama za trud, ki sta ga imeli z nabiranjem darov. — Šolsko vodstvo v Kobaridu, dne G. decembra 1908. Fr. Bogataj, voditelj. Iz krminskega okraja. \l Krffllna. — Dne 0. t. m. smo praznovali i mi knninski Slovenci GO-letnico cesarja Frana Josipa I. — To je tem bolj značilno, ker je ta prireditev prva v Krminu od strani Slovencev. Šolska veselica v čast našemu cesarju je bila v razmerju naše skromnosti naravnost Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Trefa mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRB DUMAS. = (Dalje.) In res, kdor je videl ta prizor, ve, da ne vpliva nič bolj mogočno in globoko nego razburkano morje, ki podi z zamolklim bučanjein svoje temne valove v bledi zimski mesečini. — Sakrament! pravi d' Artagnan; zdi se mi, da pomišljamo ! In če pomišljamo mi, kaj šele store lakaji ? — Jaz ne pomišljam, pravi Grimand. — Gospod, pravi Blaisois, povedati vam moram, da znam plavati samo v rokah 1 — In jaz sploh ne znam plavati, se oglasi Mou-squeton. Med tem je d' Artagnan že zlezel skozi odprtino. — Torej ste za trdno odločeni, prijatelj ? pravi Athos. — Da, odvrne Gaskonec, Bežite, bežite! Athos, vi, ki sto popoln mož, ukažite duhu, naj vlada materijo. Vi, Aramis, opravite potrebno z lakaji. Vi, Porthos, pobijete vse, kar so nam postavi na pot. Ko je d' Artagnan se stisnil Athosu roko, je pohabil ugodni trenutek, ker se je ladja ravno nagnila proti zadnjemu delu, tako da se mu je bilo treba samo spustiti v vodo, ki mu je že segala do pasu. Athos se je spustil za njim, še predno se je mogla ladija naravnati; za njim pa se je dvignila, in videti je bilo, kako se je prikazala in stegnila nad vodo vrv, za katero je bil privezan čoln. D' Artagnan je plaval proti tej vrvi ter jo kmalu Za trenutek je bil že Athos pri njem. Nato sta se pokazali izza ladije drugi dve glavi: Aramisova in Grimandova. — Blaisois me skrbi, pravi Athos; ali niste culi, d' Artagnan, da je rekel, da zna plavati samo v reki? — Če zna človek plavati, plava povsod, pravi d' Artagnan : v čoln ! v čoln ! —¦ Toda kje je Porthos? Ne vidim ga. — Porthos že pride, ne bojte se; saj plava, kakor Li'viathan sam. In res, Porthosa ni bilo na izpregled; zakaj med njim, Mousquetonom in Blaisoisom se je vršil med tem napol smeSen, napol dramatičen prizor. — Hajdimo, pravi Porthos, liajdimo v vodo. — Toda gospod, mu odvrne Mousqueton, jaz ne znam plavati, pustite me tu. — In mene tudi, pravi Blaisois. — Zagotavljani vas, da vam bom samo v napoto v tem malem čolnu, nadaljuje Mousqueton. - In jav utonem prav gotovo, predno pridem do tam, pravi Blaisois. — Ah, kaj! Zadavim vaju oba, Če se mi ne spravita ven, pravi Porthos ter ju zgrabi za grlo. Hajdi, Blaisois! Namesto vsakega drugega odgovora se je izvil Blaisoisu samo glasen vzdih, ki ga je pridušila že- lezna roka Porthosova, zakaj orjak ga je prijel za vrat in za noge, ga pritisnil kakor drvo skozi okno ter ga spustil v morje z glavo navzdol. — Upam, da sedaj ne ostavite svojega gospoda, Mouston, pravi Porthos. — Ah, gospod, odvrne Mousqueton s solznimi očmi, zakaj ste šli zopet v službo! Tako dobro nam je bilo v gradu Pierrefonds! In brez vsakega nadaljnega ugovora se je spustil Mousqueton z glavo navzdol v morje; postal je krotek in pokoren, bodisi iz resnične udanosti, bodisi ker je vplival nanj Blaisoisov vzgled. Na vsak način je bilo to od njega junaško, zakaj mislil je, da je že mrtev. Toda Porthos ni bil človek, ki bi bil kar tako zapustil svojega zvestega tovariša. Gospod je odšel tako naglo za hlapcem, da sta obe telesi skoro hkratu pljusknili v vodo; ko je torej prišel Mousqueton ves osopljen zopet na površje, ga je že držala Porthosova široka roka, in ne da bi se mu bilo treba niti ganiti, je čutil, kako se bliža s pomočjo morskega boga proti oni vrvi. V istem hipu je zapazil Porthos, kako se nekaj suče vrh valov v njegovi bližini, tako da je lahko segel z roko do tam. Prijel je to stvar za lase: fc!- je Blaisois, kateremu je že prihajal A*hos nasproti. — ,e pojdite, grof, le pojdite, .*<* potrebujem vas, pravi Porthos. In res si je pomagal Porthos s krepkimi uogami naprej, vzpel se je kakor orjak Adamastor nad valovi ter skoro dohitel svoje tovariše. Jutri na koncert Pevsk. in iilasb. društva! izborna. Privabila je natlačeno šolsko sobo občinstva, med katerim je bilo precrj takih Lahov, ki hočejo mirno z nami živeti. Omenjam med udeležniki prečastitega g. dekana in blagoroduega g. baron« Biummfelda, kateri je v svojem kratkem, jederu?t*»m govoru po-vdarjal, naj bi vzajemno z Lahi podpirali vladarsko hiš«. Plemeniti g. baron je tudi gmotno podprl stališče naše slov. šole ter obljubil svojo pomoč v potrebi, za kar smo mu le neskončno hvaležni. Tudi bližnji naši sosedje vrli Medanci niso pustili svojih bratov samih. Bili so zastopani v jako častnem številu. Hvala jim! Soične Gorice tudi ne smemo pozabiti, bila je dobra zastopana po nekaterih rodolj :h gospodih. Vspored je slav. občinstvu jako ugajal. Sledilo je vsem točkam z vidnim zanimanjem. Posebno se mi zdi vredno omeniti deklama-cijo „Slovenskim starišem", katero je deklarirala komaj 6 let stara deklica. Občinstvo je bilo kar očarano, videti tako ~ižno dete s tako prikupljivo zunanjostjo, tako gladko rešiti svojo ulogo. Tudi dvospev dveh deklic je napravi na poslušalce dober vtis, da je občinstvo dajalo duška z burnim aplavdiranjem, katerega ni hotelo biti kmalu konec. Končno naj omenim, da je tudi komaj v življenje poklicani krminski moški pevski zbor, pod vodstvom našega vrlega g. učitelja — izborno izvršil svojo nalogo. Vse druge točke so se izvršile v polno zadoYoljnost slav. občinstva, v svesti si, da jim bodemo zamogli sčasoma še kaj boljšega nuditi. Posebna dolžnost me veže, da se spomnim onega, ki je bil glava vsem«, da se je cela prireditev tako lepo izvršila — iu ta je naš dični g. učitelj R. Reja. Končno moram omeniti, da tudi v gmotnem oziru se je veselica dobro izvršila. Ci-istega prebitka je črez 37 kron. iz kanalskega okraja. Kanal, 6. grudna. — Jutri 13. grudna ob 10 uri predpoldne se vrši blagoslavljenje novega šolskega poslopja v Kanalu. — Popo-ludne ob 2 uri prirede šolski otroci lepo in jako obširno veselico, koja utegne nuditi marsikomu par lepih kratkočasnih uric. Zatorej pa se je nadejati s strani občinstva obile udeležbe. Iz komenskega okraja. PliSkMlGa. — (Zahvala) vodstvo se najtopleje zahvaljuje tuk. župan stva, oziroma slavnemu starešinstvu, ki je darovalo 15 K z namenom, da se šol. otroci na dan jubilejske slavnosti primerno obdare. — Vodstvo dvorazredne ljudske šole v Pli-skovici, 5. decembra 1908. Domeč8 vesti. „§5e#sl{ega ii) LSasbet>eLa dpašifa!" %aUU\{ ob S. z^ečei*. Za družbo s». Cirila In Metoda so nabrali Solkanski pevci v gostilni gosp. Maksroviča K 2-77. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral Andrej Peric v Selih m Krasu 3 K 80 vin. na jubilejni dan v družbi. Hvala! Darovali so: po 1 K Andrej Peric in Vinko Pahor; po 10 vin.: Josip Peric, Anton Pahor; po 20 vin.: Andrej Pahor, Anton Peric, Andrej Ferfolja, Franc Manišič Alojzij Perdec, Anton Pahor in Franc Perdec. Zl „ Dijaško kUlifljO" se je nabralo v županovi gostilni v Solkanu med tolminskimi kupci brez grofa K 6. — Dužina Merljakova od ranjkega Ivana iz Rožne doline v Gorici daruje K 6. Letošnje leto nam |e prineslo donolj dogodkov, ki so pobudili slovensko javnost, da je močm zavalovela narodna zavest in je krepko vzlr pelo čustvo vzajemnosti. Kar se je godilo v Ljubljani in drugod, je razžarilo v vseh slojih naroda veselje do skupnega dela in čnt dolžnosti, da ima vsaki po svojih močeh podpirati vsa prizadevanja, ki imajo namen povzdigniti narodno misel v kulturnem iu soci-jalnem oziru. Na novo je vzraslo zanimanje za umetniške prireditve in ob enem s ponovljeno zahtevo slovenskega vseučilišča se bolj in bjlj oglaša potreba znanstvenih predavanj. ZaCeio se je veselo napredovanje, ki ga ne motijo politični boji, in ako se bo nadaljevalo dosledno in vztrajno, gotovo ne izostanejo povoljni uspehi. Vpričo takih ugodnih predpogojev se ima vršiti jutri koncert „ Pevskega in glasbenega društva v Gorici." Trdno npamo, da upošteva slovensko občiustvo važnost tega edinega našega zavoda, ki goji vedno in po določenem načrtu tisto umetnost, ki je Slovencem najbolj priljubljena. Društvo vzdržuje trojno šolo petja in glasbe in sicer osnovno, srednjo in višjo. Nič manj kot 100 učencev in učenk dobiva osnovni in pa nadaljevalni poduk. Poleg teh pa goji močen, marljiv in požrtvovalen zbor gospodov, gospej in gospodičen koncertno petje in proslavlja blagoglasno slovensko pesem in pesmi vseh drugih slovanskih rodov. Toliki vsestranski ia visoko segajoči nameni zahtevajo mnogo truda in stroškov in prav je, ako sedaj pa sedaj opozorimo s;vensko javnost na naš važni narodni umetniški zavod. „ Pevsko in glasbeno društvo" stopa pred javnost vsako leto s pomladanskim in jesenskim koncertom ter nudi vselej skrbno sestavljen spored. Društvo ^se resno trudi, da poda občinstvu pravilno umetniško prednašane moderne skladbe, ki kažejo vso v srce segajočo in neskončno blažilno moč pesmi. Žal, da doslej naše občinstvo ni upoštevalo koncertov našega pevskega društva v tisti meri, kakor zasluži. Ali ker se je letos narodna misel krepko pobudila in se na novo vzdramiia zavest skupnih doižnostij, smemo upati, da bo krasna dvorana v Trgovskem domu pri jutrišnjem koncertu tako polna zavednega našega občinstva, kakor je bila pred kratkim ob gledaliških predstavah ljubljanskih igralcev. Mila In ribič. — Naš slavni Aškerc je sam šel med slovenske ribiče v Trst in Devin, da se je prepričal, koliko pristne narodne poezije še živi med njimi. Snovi njihovih pesmij in pripovedk je predelal umetniško, kakor to more le ženijalen pesnik, in je zbrane izdal pod naslovom „Jadranski biseri". Med ondi nanizanimi blestečimi biseri je eden najkrasnejših balada „Atila in ribič''. Kedor je nima pri roki, naj jo izvoli prečitati ponatisnjene v današnji „Soči". Pri jutrišnjem koncertu v Trg. dom u se bo ta balada pek prvikrat. Uglasbil jo je zborovodja J. Michl. Imeli smo priliko slišati pri poskušnji njegovo skladbo. Očarala je nas in vse, ki so bili poleg. Skladatelj je izvedel vso pesem čudovito lepo v baladnem značaju in se petje neizmerno lepo in melodijozno oklepa jedrnatega besedila. S prav dramatsko silo 36 nam predočuje bojna hoja Atilove vojske in njeno grozno pustošenje pri Ogleju, v bajni krasoti nam pričara mesečno noč ob bližnji Adriji in pluskanje morskega valovja ob obali. Na to riše skladba oblastni nastop kralja Atila in modri odgovor preprostega ribiča. Pa ne le v teh poglavitnih prizorih — tudi v vseh podrobnostih je skladba čudovito lepa, morda celo najlepša vsega jutrišnjega koncerta. (Dalje y prilogi.) Na prodaj je gostilna s posestvom na Slov. Koroškem pri farni cerkvi, poleg žel. postaje ter premogokopa. Dve postaji oddaljena od Celovca. — Hiša je enonadstropna, no-vozidana, s hladno, obširno j kletjo, jako pripravna za več-; jega vinogradnika ali vinskega trgovca. — Knpci naj se blagovolijo obrniti na Fr. KatiiTiiharja v Ljubljani, Soteska 4. Mali oglasi/ Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas oosežaejši se ra«una za vsako besedo 3- vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko jo manjSih trgovcev in obrtnikov v Gotici, Itatorili na dež°H (in celo v mestu) nihče ne pozna, kur nikjer ne inserirajo. škoda ni majhna. Lnennr1irna zmožna slov., nemšč. in ital. išče rfUb[JUUlblld službe kot blagajniearka ali v kaki pisarni. Naslov pove naše upravništvo. Naznanilo. — Na ruzna vprašanja slavnega obfinsrvu si dovoljujem naznaniti, da se to<"i pravO plzensko pivo prazdroj v (iorici v hotoijskili restavracijah, in sicer -. v hotelu.....Pri poŠti- ......Union' , . . Pri zlatem jelenu >..... Tri krone ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodekiti ]><> 100. 50 in 2.") litrov. Priporočani se z odlienim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za (Joriško-tinuliščansko v Gorici, tek. Josipa Verdi *U\j*2H. N. B. Kdor pije plzensko pivo pri Zlatem jelena•= prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za Dijaško kuhinjo*. Znana tvrdka in čevljarska delavnica Jas. Cociancig 6irica, Jos. Verdijeva fe'al. 25, nasproti ljudskega vrta ima ' eliko zalogo moških, ženskih in otroških čevljev, najrazličnejše vrste in kakovosti. — Usnjate čevlje lastnega l izdelka. Za sedanjo sezono ima na iz- | bero lepe suknene čevlje za doma in za ven, podložene s kožuhovino ali j pa z volnino. 1 Kar se tiče kakovosti blaga in nizkih ' cen, se ne boji nikake konkurence. i turdka usta noul jena 1. 1873. Znižane cene! Vsakdo, Znižane cene! ki pride v Gorico nakupovat si razne potrebščine za zimo, naj si Y lastno kOFiSt ogleda poprej blago pri solidni domači tvrdki J. Zornik v Gosposki ulici št. 11. Tu dobi posebno veliko zalogo zimskih pletenin, Jaegersrajc, rokauic, nogauic, golenic, uolneriih rut, uolnenih in suilenih šerp, kožuhounih hoa, gorkih podoblek vsake velikosti. Najlepša zaloga bordur za obleke, suile, Žamete, pliša in uolne in vseh potrebščin za šivilje. Pasoue, moderne, dežnike, predpasnike, galoše. Belo in barvano perilo za gospode, krauate, itd. Uence, cuetlice in pajčolane za neueste. Usnjate torbice, toiletna mila, dišaue, glaunike itd. Gorke Himalajja Čeulje za dom vsake velikoLLi, priporočljive posebno proti trganju v nogah. f a leden znatno znižane Gene. Znižane cene! Znižane cene! D' Artagnan, Aramis in Grimand pomagajo Mou-squetonu in Blaisoisu v čoln ; nato je prišla vrsta na Porthosa, ki se je dvignil na krov ter bi bil skoro preobrnil mali čoln. — In Athos ? vpraša d' Artagnan. — Evo me ! se oglasi Athos, ki je hotel vstopiti šele zadnji, kakor general, ki krije umikanje vojske. Ali ste sedaj vsi zbrani? — Vsi. odvrne d' Artagnan. In vi, Athos, imate li svoje bodalo? — Da. — Torej prerežite vrv in stopite v čoln; čoln je ostal nepremično na mestu, samo valovi so ga stresali. — Pojdite sem, Athos! pravi d' Artagnan. In s temi besedami pomoli roko grofu La Fere-ju, ki pride šele sedaj v čoln ter se pridruži tovarišom. — Čas je že bilo, pravi d' Artagnan, in skoro boste videli nekaj posebnega. XV. Usoda, In res, komaj je izgovoril d1 Artagnan te besede, ko se je začui z Jadije, ki se je začela potapljati v meglo in temo, oster žvižg. — Lahko si mislite, da to nekaj pomeni, nadaljuje Gaskonec. V tem hipu se je zasvetila na krovu luč ter začrtala v ozadju sence. Hipoma zadoni po ozračju strašen, obupen krik, in kakor da je ta krik prepodil oblake, se je raztrnil zastor, ki je zakrival luno, in na obzorju, po katerem se je razlila bleda, srebrna luč, so se pokazali sivi obrisi ladije in njenih črnih vrvi. Plahe sence so begale po krovu, in to brezumo beganje so spremljale žalostne tožbe. Sredi med temi klici se je prikazal na zadnjem delu ladije Mordaunt z bakljo v roki. Te sence, ki so begale plaho po krovu, to je bil Groslovv s svojimi ljudmi, katere je bil zbral ob uri, ki mu jo je bil določil Mordaunt; ta je bil odšel med tem najprej k vratom kabine, da se prepriča, če mušketirji še spijo, in ker ga je njihov molk prepričal o tem, je hitel dalje v spodnje prostore ladije. Zares, kdo bi bil mogel slutiti, kaj se je med tem zgodilo! Mordaunt je torej odprl vrata ter stekel k vrvici, nabasani s smodnikom; z vnemo človeka, ki ga navdaja želja maščevanja in svest si svoje stvari kakor človek, ki ga je Bog udaril s slepoto, je zažgal vrvico. Mbd tem časom so se bili zbrali Groslovv in njegovi možje v ozadju ladije, — Pritegnite vrv, pravi Groslow, in potegnite čoln k ladiji! Eden izmed mornarjev se oklene z nogama la-dijine stene, prime za vrv ter potegne; pri tem ni čutil prav nobenega odpora. Vrv je prerezana! vsklikne mornar; čolna ni več! — Kako ! Čolna ni več! vsklikne Groslo\v ter plane na rob ladije, to ni mogoče ! — In vendar je res, odvrne mornar, le poglejte čolna ni nikjer, in tu je konec vrvi. In tedaj se je izvil Groslovvu oni divji krik, ki so ga culi mušketirji. — Kaj pa je ? zakliče Mordaunt, ki je prišel iz spodnjih prostorov ter odšei proti ozadju. — Kaj je ? Naši sovražniki so nam ušli; prerezali so vrv ter pobegnili s čolnom. Mordaunt plane z enim skokom proti kabini ter ulomi vrata z nogo. — Prazna! zavpije ; o, ti vragovi! — Zasledovali jih bomo, pravi Groslovv; ne morejo biti še daleč, in popeljemo jih z ladijo ter jih potopimo! — Da, toda ogenj; vsklikne Mordaunt; zažgal sem S — Kaj ? — Vrvico. — Grom in strela ! zatuli Groslovv ter plane po stopnjicah navzdol; morda je še čas! Mordaunt odgovori na to samo z groznim smehom ; njegov obraz je bil spačen še bolj od sovraštva nego od strahu, in iskal je z divjim pogledom neba, da izpusti proti njemu še zadnjo kletvico; potem je vgel najprej bakljo v morje ter skočil nato še sam ?a njo. V istem hipu, ko je stopil Groslovv na stopnjice, da bi odšel v spodnji prostor, se je ladija odprla kakor ognjenikovo žrelo; proti nebu je šinil žareč plamen, in zagrmelo je, kakor da je počilo hkratu sto topov ; zrak je vzplamenel, šinili so skozenj goreči kosovi razstreljene ladije, potem je izginil grozni jvit, kosovi so popadali drug za drugim, evrče v j morsko globino, kjer so ugasnili, in trenutek pozneje bi bil mislil, da se ni nič zgodilo: samo zrak se je Šo I nalahko tresel. Priloga MSofie" it, I4t. z die IZ. decembra 1908. Darila za „Dl]aiko kuhinjo." ~ Dobili smo dolg seznam darov za dijaško kuhinjo. Danes ga pri najboljši volji no moremo priobčiti. Priobčimo ga pa prihodnjič. •— Rodoljubi! Spominjajte se pridno prepotrebne dijaške kuhinje. Ne Samo V gledališče, ampak tudi na koncerte je treba hoditi. Lepo, krasno petje se bo razlegalo jutri po dvorani Trg. doma. P. in gl. društvo se trudi in daje ižborne' fcfln-^ eerte, zato pa je tudi dolžnost slov. občinstva, da poseča te koncerte v obilem številu. Vsak izgovor je neumesten. — Želi se tudi obilnega obiska od strani srednješolske mladine. • -«-- Umrl )8 v Razdrtem pod Nanosom vpo-kojeni sodni tajnik dr. Hiuko Dolenc. Pokojnik je bil iz stare narodne rodbine, vrl narodnjak, kremenit značajen Notranjec. V „Ljublj. Zvonu" in „Slov. Nar." je priobčil več lepih spisov v krepki slovenščini, preve-tih s pristnim humorjem. Blag mu ostani spomin! V proračunu za leto 1909. so za našo deželo med drugimi te-le postavke: za zgradbo ceste iz Oepovana v Sv. Lucijo 128.500 K, za cesto iz Ajbe v Močilo I. obrok 25OO0 K, za preložitev ceste s Trnovega v Srpenico 4. obrok 60.000 K, prispevek za cesto v Braniški dolini 1000 K (9. obrok), za ceste med Sočo in Idrijco 100.000 K (11. obrok), za cesto z'Ušnika do Gor. Idrije 17.800 K; za nakup poslopij za državne urade v Tolminu sta določeni svod 13.604 K in 3.190 K. Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici naznanja, da se bo vršil v nedeljo 20. t. m. izredni občni zbor. Dnevni red : 1. Prememba pravil; 2. Slučajnosti. Pesem o norcu In iumpu. — v Mahničevi „Soči" na jesen 1. 1889. je znan duhovnik in semeniški profesor vpraševal dr. Antona Gregorčiča različne reči. Ali dr. Gregorčič ni odgovoril, marveč odrezal se je blizu takole: Norec ali lump more v eni sapi toliko vprašati, da pameten ali pošten človek ne more vsemu odgovoriti v jednem dnevu. — In to je resnica! Vprašanje z zlobno tendenco vred je lahko kratko, ali odgovor, kakoršen zasluži izzivajoči lump, naraste v cele kolone. -— Norcu se ne odgovarja, pa tudi lumpu ne vselej, kedar bi se njemu zljubilo. Saj bi tako tak-le lump določal, o čem in s čim naj n. pr. „Soča" napolni cele predale. Kar se nas tiče, smo dokazali doslej še o vsaki priliki, da se ne bojimo boja z odprtim vezirjem. Ni je grdobije, da je niso izigrali klerikalci proti nam. Kako smo jih zavrnili, to je čitateljem gotovo v dobrem spominu. — Ker pa vkljub vsej rarinirani zlobi vendarle ni mogoče iznajti zopet in zopet novih obrekovanj in lažij, zato ponavljajo in pogrevajo stare svoje melodije. — Dasi nam vedno prirašča mladina, ki ne more imeti pred očmi dogodkov še pred par leti,-vendar moramo izjavljati, da nas ni volja, zopet in zopet pobijati to, kar smo že večkrat pobili! ¦-- To smo hoteli povedati na uho tudi dr. Gregorčiču, ko bo zopet radoveden; ali spominjamo ga tudi njegovih besed, da: »norec ali lump itd.!...." Nezakoniti deželni odbir bi rad oddajal menda še razne dobre v zadnjem času razpisane službe. Pajer bi najbrže rad spravil nekaj svojih ljudij še do dobrega deželnega kruha. Nezakoniti deželni odbor pa nima podeljevati nikakih služb. Pajer bi rad pohitel, da bi spravil zopet celo tropo Lahov v deželne službe — ali to se ne sme zgoditi. — Sploh mora biti že konec »delovanja" tega fltila in ribič. A. Aškerc, Jadranski biseri. Balade in romaacc slovenskih morskih ribičev. Stran l".l. l:>:'.. V Ljubljani 1908. L. Sch\vcntner. Razsut je in požgnn Oglej. Kralj Atila drevi naprej ko burja ob obali. Mori, podira, pali... ,.Naj vidi tudi tod zdaj svet ob Adriji za mano sled ! Vse v moji je oblasti odslej, vse v moji lasti! A kar se mi postavi v bran, pogine naj še tisti dan! Porušite, požgite, po poti vse pobijte!" nezakon itega deželnega odbora! Izvoliti s« ima nov zakonit deželni odbor. — Vlada naj prime obstrukcioniste za nšesa pa naj jim iz-bije iz glav tiste krivične in skrajno pretirane zahteve, da se more priti do deželnega odbora, ali pa naj nemudoma razpusti de želni zbor. Vse ljudstvo je naveličano sedanjega deželnega gospodarstva. Ni vraga, da bi no ve volitve ne prioe3le potrebne spremembe, da .,m^ore^rjtiw.dežela do^jjakonitega deželnega odbora, ki more izvršiti veljavno razna imenovanja, ki so potrebna. Laško učiteljišče v Gradišču ob Soči. - v državnem proračunu za leto 1909. je zagotovljena ustanovitev laškega učiteljišča v Gradišču ob Soči. — Zahtevamo, da se premesti slov. oddelek učiteljišča v Kopru čimprej v Gorico. »Gorica" zopet iZZiva. — Povedali smo že, da „Centralna posojilnica" ni imela svojega imetja niti za nakupne pristojbine, pa je vendar kupila znano hišo na Verdijevi cesti. — Potem je zazidala v hišo še lepo število tisočakov. — Kdo vraga je vprašal »Centralno", odkod je ves ta denar, komu ga je dolžna, koliko nosi hiša, ali je denar dobro ali slabo obrestovan. -- Mi pri „Soči" smo celo pozdravili to pomnožitev slovenske posesti v najlepši ulief Gorice. Dasi »Centralna" ni še imela toliko svojega imetja, da bi se bila smela v normalnih odnošajih spuščati v tako kupčijo, vendar smo mi molčali na te stran, ker verujemo, da z manjšo ali večjo težavo vendarle obdrži to posest v slovenskih rokah, Četudi klerikalnih. Tako smo* se obnašali mi. „Goricaa pa je že neštetokrat in zadnje čase zopet zlo-voljno udrihala po obeh naprednih denarnih zavodih, kakor da bi bile njiju hiše kdo ve v kiiko nevarnost za zavoda sama. Posebno ima na piki „Trgovsko-obrtno zadrugo". — Kolikor tega ne povedo računi, ki se razpošiljajo tiskani, moremo se več povedati mi, da je temu denarnemu zavodu čisto vsejedno. ali izkaže letnega dobička deset tisočakov več ali manj. Zavod deluje izvrstno in dela lepe dobičke. Zato tu ne pride v poštev, ali neso hiše dovoljne obresti. Več nego to je vredno tisto ime, tisti ugled, ki smo dobiti, goriški Slovenci prav vsled napredkov, ki jih kaže HTrgovsko-obr!na zadruga". V ulici sv. Ivana je kupila hišo, ki je krščena „Društveni dom", ker ima že zdaj tu šest narodnih društev svoje doraovje, med temi prekoristna dijaška kuhinja. T. o. z. tudi tu veliko žrtvuje, ali kaj je to — klerikalcem mari?! »Trgovski-dom" je ponos goriških Slovencev. Glediška dvorana pa n. pr. ne daje niti toliko dohodka, kolikor znaša obrestova-nje za upravo. Ali kaj to -- klerikalce brigaV — T. o. z. bi bila tudi lahko prav dobro oddala svojo dvorano, tako dobro, da bi bila glavnica veliko bolje obrestovana, — kakor je n. pr. storila „Centralna" s svojo dvorano ! Ali kaj bi imeli Slovenci od tega V! T. o. z. služi s tem narodni stvari, koliko to stane, — to pa nikogar nič ne briga, najmanj klerikalce 1 Kakošnega pomena za goriške Slovence pa je — hotel S ii d b a h n, to je letos prav cenil — čujte! — sam dr. Anton Gregorčič, ki je poslal nekega gospoda — čujte! čujte 1 — k samemu Andreju Velikemu, češ : za božjo voljo, ne prodajati tega objekta, ker bi bila večna škoda, ako bi prišei v tuje roke. Več ni treba reči ! — Pustite nas torej pri miru s takimi oslarijami, ki so le dokaz, kako . . . neizmerno ste hudobni! Dominik Vodoplvec v goriški bolnišnici. — Dne 10. t. m. so pripeljali v bolnišnico usmiljenih In dalje, dalje ko vihar divja ob morju hunski car. Pred njim ljudje bežijo, za njim vasi gorijo. Pred njim je strah, drget, trepet, za njim je opustošen svet in mesta v razvalinah, gradovi v podrtinah... Prihaja Atila nekoč pred portič ribiški pod noč. Sedi na iskreni vranu pa gleda po pristanu. Na nebu mesec plameni in morje pljuska in šumi... Star ribič sak izpira pa v Huna se ozira... „He, starec, ali te ni strah pred mano ? Ne trepečeš plah ? Veš, kdo sem? Gospodar tvoj, kralj Atila, vladar tvoj I >Mtrr Dominika Vodopivca iz Kamenj, glede katerega se je sporočilo, da je bil napaden od kamenskega župana Vinka Vodopivca in starešine Franca Vodopivca ter da ima zlomljeno ključnico nad ramo. Mislil je, kakor pravi, doma ozdraviti, a ker se mu je le kost izmikovalu z mesta in bi dohajanje zdravnika preveč stalo, so ga pripeljali v Gorico. — Ko je šel zvečer brat Dominikov k Županu po domovnico ali sploh- neko pisavo, da bi se tam predstavil, kdo in kaj je ta Dominik, ga kamenski župan, ta vrli predsednik »Kmečke zveze" za ajdovski okraj, odslovi: „Poberi se, ne dam nič, to naj ima za spomin, kaj se pravi županu proti stat." — Menda ima vso reč sodna oblast v rokah. Pri tak. zastavljalnici bodo na ogled v torek in sredo dne 15. in 16. t. m. od 10. do poldne in od 3. do 4. ure popoldne, razna dragocena zastavila, ki se bodo prodala na javni dražbi dne 17. oziroma 21. t. m. Greprčič trdi* kadar mu tako kaže, da on nima čisto nič proti poslancu dr. Fran kotu, da bije boj radi deželnega odbora 1 e proti poslancu Gabrščeku. Ali zadnji „Prismo-jenček", ki je Gregorčičev list, pravi zopet razločno, da poslanci S. L. S. nočejo pripustiti, da bi Gabršček in Franko dobila vajeti deželne uprave v svoje roke; torej boj na klerikalni stranki gre tako proti Gabrščeku kakor proti dr. Frankotu. To pribijamo z nova, ker bomo morali morda zopet slišati farbarijo od strani Gregorčiča, da nima nič proti dr. Frankotu ! Bralno pevsko društvo „Lad!ja" v Oevlnu bo imelo svoj redni občni zbor dne 20. t. m. v dvorani pri g. M. Plesu. Poroča se nam o rajnkem nesrečnem mladeniču Merljakll iz Rožne doline, da ni bil prepirljiv ter se ni res hodil ženit y Ozeljan; tudi ni mahal z nožem okoli. Bil je dober fant. Kar se je zgodilo, se je zgodilo na Veliki Otavi. Podrobneje dožene vse preiskava. Izpred sodnlje. — Dne- 31. okt. t. i. se je vršila razprava proti „čukom" iz Mirna radi znanega napada. Zajedno so bili obsojeni F. J., .1. J. in .1. K. v denarne globe. Pri današnji vsklicni razpravi sta bila prva dva oproščena, tretjemu je z n i ž a n a globa na 5 K. Igro „mora" je strogo prepovedalo županstvo v Gradišču ob Soči. Koliko pa se jo igra v Gorici in tudi v okolici! Mestni svet goriški ima posla čez glavo. Največ preglavic mu delajo nova imena za ulice. Vse hoče prekrstiti, gospodo je pregnal ter postavil na njeno mesto Carduccija, Ko-renjski trg je dobil ime po Amicis-u itd. Kaj voda, kaj tramvaj, imena in sicer nova imena, to je sedaj glavna stvar, ki ne pusti spati mestnim očetom. Kakor smo informirani, bodo preskrbili v prvi seji „ulico Dreossi". Izvedeli so namreč, da so dobili v Beckmannovi vili kosti, zato mislijo dati tej ulici ime: Via Tre ossi (ulica treh kostij). Upamo, da po tem sklepu lahko mirnim srcem pričakujejo novo leto, češ, za letos smo Še dovolj storili v prid in povzdigo solčne Gorice. Narodna delavska organizacija. — Jutri se bo vršil shod zidarjev v Renčah. Odprti lekarni — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 13. do 20. t. m, Važno. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Če mignem, tudi tvoj pristan izgine brž pod morsko plan, in ti se zgrudiš v krvi — ne zadnji, niti prvi !" „„Kaj, ti si Atila?!.... To znaš? Z uničevanjem se baMš ?! Potem jaz več umejem! Zato se ti le smejem ! Kdor le podira, ne bojim se ga, še manje ga častim! Le kdor ustvarja, zida, junak je tak kaj prida!'" „Imej svoj čoln in svoj pristan ! Imej življenje, modrijan edini, ki na hoji ga bojni slišim svoji 1" In dalj e, dalje bunski car divja po svetu ko vihar, Pred.njim ljudje bežijo, za njim vasi gorijo. Zvoki Iz Otroških let. — Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno miio čuvstvo se pa polasti vsakega zemljana, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas, in zopet se razprši lepa siika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom „ angelsko zvonilo za božično drevesce" znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1874 na Češkem. Vsa natančneje. se razvidi o tej mični novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto. Listnica. — V Tolmin: Izročeni proti-dopis priobčimo v torek. Ta teden je veliko pomanjkanje prostora. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpečo noprckosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grenčlcami, Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Molhvo Franc, žganje in za ribanjo života, — Bolečine olaJSnjoCc in okrejičujoče sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsako vrste. Orlf?. steklenica K1-90 N« prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lokama A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Tuchlaubcn 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: A. Gironooli. Zveza narodnih društev. Prcdsedništvo »Zveze narodnih društev' opozarja tem potom vsa svoja društva na društvene knjige, katere je založila »Goriška tiskarna«. Sedaj se bliža čas rednih letnih občnih zborov in želeti bi bilo, da si omislijo društva omenjene knjige, katere olajšujejo odbornikom njihovo društveno poslovanje in so pri tem zelo pregledne za slučaj revizije od strani kakega odposlanca »Zveze narodnih društev«. Te knjige so: »Imenik članov«, »Blagajnikova knjiga« in »Inventar imetja?. Vsak odbornik se lahko sam uvede na prvi pogled v lažje poslovanje potom teh novih društvenih knjig. Predsedništvo »Zveze narodnih društev" se zopet obrača do p. n. občinstva s ponovno prošnjo po knjigah. Res so se v tem pogledu izkazale nekatere rodo-ijubkinje in nekateri rodoljubi in darovali Z. N. D. vse polno lepih knjig, katere že služijo svojemu namenu po Gorah, po Krasu, po Goriški okolici, po Brdih in po ajdovskem okraju. Toda vedno se oglašajo nova društva, ki hrepene po najkoristnejšem razvedrilu v dolgih zimskih večerih. V kratkem času razpošlje Z. N. D. zopet celo vrsto serij iz svoje centralne knjižnice po deželi. Da bo zamogla i nadalje izvrševati Z. N. D. to velevažno nalogo, prosi zopet občinstvo za knjige pripravne za vaške knjižnice. Prepričani smo, da se dobi tupatam še marsikatera knjiga, ki bi, rešena pozabnosti, rodila med priprostim ljudstvom sto-teren sad. V Koibanl se je otvorila v torek dne 8. t. la. knjižnica „Zveze narodnih društev", katero je zastopal g. učitelj Rihard Orel. Predaval je: „0 važnosti ljudskih knjižnic s pos ebnim ozirom na obmejne kraje". Udeležba je bila razmeroma velika, do 50 mož je polnilo sobo v gostilni g. Kamuščiča, celo iz daljnega Senika so prišli k predavanju. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno. Število knjig se v kratkem času še podvoji. Želimo tej knjižnici v zapadnih Brdih kar največ uspeha t Trgovsko-obrfne in gospodarske vesti. Volitev predstojništva delavske zavarovalnice proti nezgodam za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstn. — Pred-stojništvo te zavarovalnice je še zmeraj v pretežno italijanskih rokah. Volitev bo dne 16. decembra t. 1. Za to volitev se je izmej tržaških Slovanov sestavil poseben akcijski odbor, kateremu načeluje g. dr. Edvard Si a vik advokat v Trstu. Glasovnice so vse razposlane vsem podjetnikom (delodajalcem) za njih in za delavce. Kdor še ni prejel glasovnic naj se takoj oglasi za nje. Kdor je prejel glasovnice, naj jih pravilno podpiše, oziroma da pravilno podpisati cd delavcev: delavska glasovnicamora nositi podpis poverjenika delavcev in podpis samega podjetnika Pripominjamo, da so kandidatje določen! sporazumno ni8d primorskimi, kranjskimi in dalmatinskimi zastopniki. Glasovnice naj se dopošljejo pravilno podpisane »Trgovsko - obrtnemu društvu« ali pa našemu uredništvu. Volitev predstojništva delat zavar. proti nszgodam. — Narodni volilni odbor je postavil za pred-stoječe volitve naslednje kandidature za zastopnike delavcev: Za I. kategorijo: (zeiena glasovnica) Peter Može, poslovodja skladišča lesa J. Sutej v Trsta, namestnikom: J o-sip Mladovau, težak v prosti luki pri tvrdki Kremmer A: Co. v Trstu. Za II. kategorijo : (vijoHasta glasovnica) V1 a i doti)ači 2 8 Li, T OBSTOJEČA strokovna krojaGnica prve vrsto za vsaki stan. Velika izber modernega blaga vsake vrste in najnovejše mode iz inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega perila, Blago na meter, gotove obleke pelerine in sako za dame prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsakemu postrežem, Cdina zalogo opraue k uniformam za gospode sokole c in kr. častnike: uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k puradu', *i oblekam, tudi orožje samo v trgovini m. Poueraj u GoriJ na trauniku št. 5. fla zahteuo se pošiljajo uzorci na dom, radi mere pa pridem osebno. Hedžet & Koritnik, Gorica. Od 2. t. m. sva vsemu blagu cene jako znižala. Prepričajte se! Peter Gotic čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši) PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. 1. nasproti „fflonta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po poŠti. Veika zaloga vsakovrst ili ugotovijouli čevljev. Edino zastopstoo najboljšega čistila (krema) za čeulje in USIlje v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Pazite na znamko in zahtevajte izključno le take škatije, ki nosijo grb su. Cirila in ffletoda. Vsi Jrugi izdelki niso pravi. BMT* CENE ZMERNE -^J55® Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. Kdor hoče potovali liiiro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe „Severno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čez Bremen v liew-York (pir- traja le 7 dni. •"90 Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. — Cene zmerne. Dobra hrana. ---- Listke se lahko kupi v Trstn pri — TRST = Piazza Giuseppina 1. M Robert Spiegel sevec parceliranega zemljišča za stavbe. Lega krasna in zdrava. Isto se nahaja v mestu in obenem služi za letovišče. Natanjčneje se izve pri lastnikih: Katerimi in Rajmund Gorian, Gorica Via Teatro 4. Poprava in komisijska zaloga dvokolcs in Si. idluih strojev pri BATJELU I Gorica Oia Duomo 3—4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi ceniki franko. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem. Najnovejši stekleni nakit J za božično Jdrevesce 12 kosov sortiranih, skrbno zavitih v karton, po velikosti in izvršitvi po K 40, 50, - 60, - 70, -80, 1- , 130 2'—. 6 koso" v kartonu, po velikosti in izvršitvi ij po K —-60, 80. K --90. Izbera 24 kosov K — 80, 1—, 120; 36 kosov K 135. 1-60, 2-; 48 ko-* sov K 210. 250, 260; 60 kosov K 220, 280. 320. 3 zrakoplovi iz stekla K 50. BožiCni angcljCok K —'40, —-50, — 60. -Lametta (augeljski lasci) zlati in srebrni 1 zavitek K =06. Žica za orehe 100 kosov K —20. SveCice 24 kosov v kartonu K —-50, vefje —60, 15 kosov v kartonu K —-58, —-75, držači za sveče, ducat K -—.50. Razpošiljale proti naprej plačilu. Naročila čez K 2 — —=— proti povzetju. —=— Razpošilja o. kr. dv ni vložnik llans Konrad, v Mosteh št. 1875 (Češko). Na zahtevo pošljem ilustrovan cenik brezplačno in poStnine prosto. I Šivilje pozor! , Vse potrebščine za napravo modnih oblek, okraski, svila, | baržun, pliš in podlage vseh vrst kupite od sedaj naprej po izjemno nizki ceni v Trgovskem Domu Pregrad & Černelič Gorica. Ivan Kravos na Komu št II. GORICA na Komu it. I! sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in Popraoila se izuršujejo točno. Cene zmerne. Išče se mlad mož, zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi — za mesto v nemški pokrajini. Oni, ki so zmožni tudi hrvaščiue ali italijanščine imajo prednost. Ponudbe pisane v nemškem jeziku, ie nasloviti na naše upravništvo pod šifro: „Trgov-ska moč". A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvrak iz Istre, Dalmacije Kolfette, Bari in Ntes 3 prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, i'20, 1*36 i'44, i'60,180 *•-, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mj|a jn sveč.------------------ Cene zmerne* Čilski solifer zajamčen 15-10 kron 24— za 100 kg. Plačljivo v 30 dneh brez popusta. Originalni žaklji bratto za netto — vagon v Reki. Naročila se sprejema do 30. i. m. pri ARA & VIZZICH TRST. Cenj. dame in gospodje - pozor Imate že šivalni stroj 1 Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktor a« m najboljšega 1Z 6po dolgoletn h skušnjah sva se prepričala da ostane .Original« le najboljši- Driginai-ictar a stroji pdoclSt„1 uporabi brezšumuo. Originsl-Victoria stroji tsjgr za domačo rabo in obrtne nameno. Brigiml-Victoria stroji ™*$i za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrd&a stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oriflinal-Victoria stroji ^S" lek vseb dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat Bi pred nakupom »Original-Victoria stroje. : .Edina zaloga »Oigtnal-Tictoria«! strlev In drugih Šivalnih strojev, dvokolesl, >J »pncb«, orofla, manierjo In vseh lovsklls| ^: priprav pri tvrdM KBRŠBVANI & CUK GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnica RITA CASTELLO št. 4. Največji dobitek! Naznanilo |Za do!)i,ke Oarar-Mark 600.00fl[ sreae. | tira država Prvo žrebanje 17. decembra Vabilo k udeležbi ------dobitnih šans ===== pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonou 841.476 mark dobitkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija Ji 300.000 Mk. I 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 » > 200.001 .11,. 30.000 » i » » «0.000 . 7 > »20.000 • I . , 50.000 > 1 1:>.000 » i » » 4.5.000 »11» • 10.000 » 1 , -> 40.«« •<> » 4« » r,.ooo v 1 . ¦> :i.").ooo » 10: » « 3 .«»oo . 1 » . 30.000 » lila » - 2.000 » 1 dobitek > lr0.000 > :>3» » » 1.000 . 1 d > «0.000 » 693 » » 300 » 1 » > 50.000 I 181 » 200 » V celem obsejra loterija, katera ie 7 razredov MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^^^^5^-^ , žaSe v Soteski Gorica drž. kol. - Solkan *a^^rS(fe^ («ast verskega zaloga). hnAgo irttro: Trst, ft flella Caserma l\. L latarurban. telet: Gorica št. 74, Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Codc v. Edit. Zaloge: Solkan , Trst, Via della cascrma 4; Reka, Via delle Pile št. 2 ; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposhije okroglo 40O uslužbencev ter ima nad 1T>0 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil - T,astne električne centrale. — Letna produkcija K tiOO.OOO. Izdeluje pc^ Uvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska rsserva K 180.000. — Reserva za izgube H 21.000. j Tadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. . 1 1 V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razreda iu 60.000 M., v 4. na 65000 M., v r>. na 70.030 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Sreči- »nje je postavno določeno na dan 17. decembra. Cene srečkam I. razreda so sledeče: cela orig. srečka BL 6'— ali K 7--pol „ „ „ 3- — „ „ 350 četrt „ „ „ 1-50 „ „ 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanjn uradno listino, ne da bi jo moral Sc-le zahtevati. Izplačevanje io doposiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naiočiia sprejemam proti pivzetju ali pa ptoti naprej plačilu. Oglasili se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 17. decembra. zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschaft v HAMBURGU. Novost! Dl^no! j Registriran u zoreč! Oblastveno zavarovano! Briljanlno angel. zyonilo za božič, drevo št 1 popolnoma iz kovine s 5 pozlač. angelci, 30 cm visoko. Garantira se za fiinkcijoniranje. Najlepši kras božičnega drevesca, ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina. Pritrdi se lahko takoj na največjo ali najmanjše drevo -; preprostim nasajenjem Postavljeno na mizo se rahi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo pač funk na nje pritrjeni izboljšani jekleni l.etički pa udarjajo na troje zvoncev in bla<,-ozvočno, srebrnočijto zvonenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K* Kf3 3 k°si K 4. I 6 kosov K 7.50 I 12 kosov K 1S.50 '•*»«> i „ „ 5.20 I 9 „ „ 10.80 I s4 „ „ 26.50 Po povzetju 20 vinarjev več. Št. 2. Ravnoisto zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleclcgantiio in posebno fino ponikljano. s sukanimi stebriči za zvonce in tremi prekrasno žarečimi srebrnimi la-metastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče.fprekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom ved B'M O- 3 kosi K 550 I fi kosov K 10.50 I 12 kcsov K 20-25 (R L. > 4 „ „ 725 9 „ „ 15.50 | 24 „ „39 50 Po nov/t-tin 20 vin. vi-r. I Kdor naroči več kosov, dobi.iO lepili, umetno izdelanih razglednic, med temi božične in novoletne razglednice, katere stanejo povsod I 10—12 vin. Zamena dovoljena*ali pa se vrne denar, torej nizsube ! Naročila je nasloviti pravočasno na j c. in kr. duorni dobauitelj Hans Konrad u mosten št. 1874 Češko). 1 Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik s 3000 slikami, ki Vam ga pošljem, zastonj in prost. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnfon Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici teVališče Jos pa Verdi štev- 33 in v podrnžni delavnici na Tržaški cesti v lastni biši (v bližini g. Črnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznourslnega blaga iz austrijskih in angležkili touaren najrazličnejših kakouosti za vsaki stan. Josip Patek naslednik KarolaČufer prva in edina slovenska kleparska delavnica v (iorici, Križna ulica štev. 8. (Via Croco) izvršuj? vsa stavbena in galanterijska dela |i3 ničrt h. Posebno se priporoča vsem kme-lovalcem za: mehe za žvepianje po zadnjem sistenni, škropilnico za vitrijol, polivalnike za vrle. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in [io zmerni ceni. SVOJI K SVOJIM! Hfiftr lioče obvarovati sebe ali svojo flVUUI doco prod kašljem, liripavostjt., katarjem, zasliženjem, boleznim v vratu, prod krenim in oslovskim kašljem naj kupi Kaiser-jeve prsne karamele, ¦/, znamko 3 smreke. Te karamele so zdravniško priznane in priporočeno. ">.r>oo oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojrek 20 in 40 vin. I doza 80 vin. Dobi se pri: A. de Giroucoli Gorica. I. Cristofoletti — Gorica. Rugiero Kiirner Gorica. G. B. Pontoni - Gorica. A. Mazzoli Gorica. L Gliubich Gorica. I. Huss Vipava. M. Kozpner Ajdovščina. Anker-Paiti-Expel!er , povsod pripozuaao kot najboljše sredstvo >roti prehlajeajn itd. Za ceno SO vin., K i 40 in 2— se dobi po vseh lekar...h. Pri nakupu tegn tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si- I drcm" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTER.IF.VA LEKARNA ! Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje po zc io i.izkili cenah. Sivo perje, sluibono 1 kg 2R; boljSa vrsta Z K 40 |U#7T\ Vin.; poluhelo 2 K 80 ^5?^ vin. : belo 4 K; belo. puh 5 K 10 vin.; 1 k«' najfmejSe snežuo-belo, sknbcno 6 K 40 vin.. 8 K. 1 ki? puh-pcrj<\ sivo S. C . 7- ".belo fino R iO; najlinejie iz prsnega perja 12 K. PoSiljatve "> kg. poštnine prosto. Posteljna oprava iz gostega, rudečega, višnjevega, belega ali rumenkastega naukinga. 1 pernica dolga 180 cm. široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo. vsaka po 80 cm dolga. 58 om široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16- s polupuhom L 20. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine za pod glavo K 3-—. 3'50. 4- . — Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12. višje — poštnine prosto. Neugajajočo blago se vrne denar. S. Benijsch In Deschenitz št. 810. (JeŠko (Bohmerwald). HHr- Ceniki zastonj in poštnino prosto, "^tfli POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoSe dobro In Miro potorati i francoskimi parobrodl tai H*tm t Aauriko, maj pifta pred odhodom od dom« it poJ»aafla ba m*o zzz==^rr==zzrzz=zzz=r najstarejšo firmo - .....-¦ -J_- Zwllchenbart, Basel (Švica) IkatnOalM^li l Za dobro in hitro eksp edicij o se grajan tira. Varstvena znamka: „Stdro" iinitnenf. Ga psi c s comp. Nadomestek za I k „ Elatem lego " v Pragi Elisabcthgasse Stov. 5 nov*. Onevao razpcSiljanjo.