GLAS NARODA Lisf sloi^sldli delavcevy Ameriki. TELEFON: OHtfam 5-1242 Entewd M Second Oku Matter September il. 1901, at the Port Offlee at Hew York, X. Y, Act of of March 3, 1879. TELE70H: OHebM 1—1141 No. 267. — Stev. 267. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 15, I 937 - PONDELJEK, 15. NOVEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, V BRUSLJU SO JAPONSKO PROGLASILI ZA ZLOČINKO —^———^____ _ General Motors zavrača delavske zahteve VSI DOKAZI KI JIH JE NAVEDLA JAPONSKA V SVOJE OPRAVIČILO, SO BIU ODLOČNO ZAVRNJENI SovjeUka unija je pripravljena podpirati vsako mirovno akcijo. — Splošno se govori, da bo Italija zapustila konefrenco. — Na konferenci bo najbrž solstavljen načrt, kako bi vse države pomagale Kitajski proti Japonski. KITAJSKA ČRTA i ZOPET PREBITA BRUSELJ, Belgija, 14. nov. — Delegat je na bruseljski konferenci so danes privatno Ugibali, kaj bo storil Mussolini. Ako bo pomagal državam, ki so nastopile proti Japonski, ali bo pa poklical s konference svojega zastopnika) Italijanski delegat se je bil včeraj odločno zavzel za Japonsko, iz česar je mogoče sklepati, da Italija ne bo spremenila svojega stališča. Italijanska delegacija je v neprestanem stiku s svojo vlado ter z japonskim poslanikom Saburo Kurusu. Konferenca bo najbrž jutri odgodena do sobote, kajti belgijski kralj Leopold in belgijski vnanji minister Henry Spaak odpotujeta jutri v London po važnih opravkih. Ker je Japonska zavrnila že dvoje vabil, da bi se udeležila konference, ji je bilo poslano že tretje. Ce bo zavrnila tudi to, ni nobnega upanja, da bi jo bilo mogoče pregovoriti. Japonska se zaveda, da bo lahko dosegla svoj cilj, če bo njena armada tudi v bodoče tako uspešno prodirala in dosegala take uspehe kot jih je prejšnji teden. BRUSELJ, Belgija, 14. novembra. — Osemnajst držav, ki so zbrane na konferenci v Bruslju, je preko italijanskega protesta označilo Japonsko za 4 zločinko" med miroljubnimi narodi, ker se noče pogajati za mir na Kitajskem. Konferenca je potrdila ostro izjavo Združenih držav, Anglije in Francije. Izjava preti s strožjimi odredbami, med katerimi je tudi popolna pomoč Kitajski, ako se bo Japonska še dalje upirala. Izjava pravi, da je Japonska "izven reda z ostalim svetom." Italija, ki je takoj ob pričetku konference zagovarjala Japonsko, je takoj zavrnila izjavo. Italijanski glavni delegat grof Luigi Aldrovan-dri-Marescotti je rekel, da pod nobenim pogojem je more sprejeti, niti deloma, niti v celoti, take obsodbe. Diplomati se boje, da bo Italija, ki je podpisala leta 1922 v Washingtonu pogodbo devetih držav, na čije podlagi je bila sklicana sedanja konferenca, zapustila konferenco. Nemčija, ki je skupno z Italijo in Japonsko združena v protikomunistični zvezi, na konferenci v Bruslju ni zastopana. Delegati Združenih držav, Anglije, Francije in Kitaj ske so ostro obsojali Japonsko in po njihovih govorih je bila sestavljena v ostrih besedah resolucija, ki obsoja Japonsko. Resolucija zavrača vse dokaze Japonske, s katerimi hoče opravičiti svoje vojne operacije na Kitajskem. Ta resolucija skuša združiti javno mnenje celega sveta proti Japonski in hoče položiti temelj za načrt, po katerem bodo države pomagale Kitajski v vojni proti Japonski. Ruski delegat Vladimir Potemkin, ki se je pogosto spopadel z italijanskimi delegati, je rekel, da bo sovjetska unija podpirala vsako mirovno akcijo. Japonski tanki vodijo pot v Kiating. — Pri Šang-haju so imeli Kitajci 400,000 mrtvih in ranjenih. ŠANGHAJ, Kitajska, 14. novembra. — Japonska armada dalje pritiska na kitajsko armado, ki se umika v nove obrambno črto 50 milj zapddno od Sanghaja. Japonska glavna armada ju sedaj v posesti trdnjave Kiating, ki je najbolj utrjena točka kitajske obrambne erte. Mesto je od vseh strani obdano z rekami in žičnimi ovirami. Japonsko le»vo krilo, ki pro-jdira od Hangčov zaliva, pritiska proti Kašingu, ki je središče železnic in važnih cest. Nevtralni opazovalci so z ozirom na naglo napredovanje Japoncev pri Šanghaju mnenja, da bo kitajska obrambna sila zdrobljena ter navajajo za vzrok naslednja dva presenečenja : 1. Tuji opazovalci niso nikdar pričakovali, da bo Japonci pred Šangliaj poslali tako močno armado. Znano je, da general Macuj poveljuje pri Sanghaju 220,000 vojakom. Kitajska kaže znamenja, da nima rezerv. Kitajci imajo na severnih frontah najmanj 400,000 vojakov, pri Sanghaju pa 70 do 60 divizij. Opazovalci cenijo kitajsko armado pri Sanghaju na 7000 tisoč vojakov. Na celi fronti pri Sanghaju so imeli Kitajci okoli 400,000 mrtvih in ranjenih. Proti 220,000 Japoncem stopi nasproti še komaj 300,000 slabo opremljenih in iavežba-nih Kitajcev, ki se bodo komaj mogli vstavljati Japoncem, ki imajo izborno artilerijo in veliko zračno brodovje. Mnogi vojaki, ki so prišli iz notranjosti dežele, niso niti znali rabiti modernega orožja. Kitajski bataljon, ki je iz Nan-taa pribežal v francoske konee-cije, je prinesel s seboj dva moderna nemška proti zračna topova in dovolj nabojev, toda iz njih ni bil oddan niti en strel. Kitajci so povedali Francozom, da niso znali rabiti topov. MUSS0LINIJEV SIN JE SREČNO USEL BOMBAM Španski aeroplani so bombardirali letališče na Majorki. — Bruno Mussolini se je vrnil v Rim. RIM, Italija, 14. nov. — I! ducejev pustolovski sin Bruno Mussolini je komaj ušel smrti, ko so španski republikanski le talci bombardirali letališče na Majorki, kjer je bil pri fašistični zračni sili. Benito Mussolini je poklica L svojega sina domov, ko je polkovniku Attilio Biseu, poveljniku škadrona, kateremu je bil dodeljen tudi Bruno Mussolini, skočila roka iz členkov rami, ko je bil vržen proti neki steni. Znano je, da je bil Bruno zelo razočaran, ko je moral postavati na Majorki, ker mu ni bilo dovoljeno, da bi se boril z republikanskimi letalci. Zaradi tega se je pogosto pritožil pri svojem očetu. Bombardiranje Majorke je bilo izvedeno «v torek. Republikanski letalci so vrgli na letališče več bomb in ena bomba je padla pred »vrata hangarja, v katerem je bil Bruno z nekaterimi italijanskimi letalei. Bomba je padla' blizu njihove skupine in vsled razstrelbe so bili vsi vrženi na tla in tudi Bruno Mussolini. Polkovnika Bisea je vrglo proti neki steni. Odkar je prišel Mussolinijev sin na Majorko, so republikanski letalci pogosto bombardirali letališče, tako da je sedaj skoro neporabi;o. Bruno, katerega spremljal polkovnik Biseo, je pristal na vojaškem letališču Montecello bilzu Rima ter se je takoj z avtomobilom odpeljal k svoji materi. R00SEVELT0VA VNANJA POLITIKA Očitajo mu, da ne vpo-steva volje kongresa. — Amerika bi se morala na Daljnem iztoku Sama boriti. — Uporaba nevtralnostne postave. ATLANTIC CITY, N. J., nov. — Tukaj se vrši konvencija New Jersey State Teachers Association. David H. Pepper iz New Yorka je razpravljal o predsedniku ter o ameriški nevtralnostni postaviti ter rekel, da je vrgel predsednik to postavo med staro šaro. Po njegovem mnenju vojna na Kitajskem ni 44postavna'' vojna, in s tem je vse povedano. Govornik, ki je član Foerign Policy Association, je izjavil, da bi se po mnenju administracije vsako posredovanje iz jalovilo; Vlada se pomišlja in ne ve, kakšno ulogo naj bi i-grala v tekmi med fašističnimi diktaturami ter demokratski mi in komunističnimi državami. Po mnenju govornika bi u-poraha nevtralnostne postave v kitajsko - japonskem sporu precej škodovala Japonski, obenem bi pa spravila Ameriko na prag vojne. Toda pomisliti je treba, dt< bi se morala v slučaju vojne Amerika sama bojevati z Ja-1 >onsko. SPORAZUM MED U. M. WORKERS IN PREMOGOVNIMI BARONI DETROIT, Mich., 13. nov. — Delavcem zaposlenim pri General Motors, ki pripadajo United Automobile Workers of America, je bil danes na izredni skupščini predložen osnutek nove delavske pogodbe. Delavstvo s pogodbo najbrž ne bo zadovoljno, ker se bo smatralo prikrajšano v svo jih pravicah. Nova pogodba naj bi nadomestila sedanjo, ki je bila sklenjena pozimi po 43 dni trajajoči stavki pri General Motor>. Po novi pogodbi naj bi imela General Motors pravieo v slučaju "divje'* stavke odpustiti vse udeležence. ROMUNSKI KABINET JE RESIGNIRAL Tatarescuov kabinet je odstopil. — Sestavo novega kabineta je kralj poveril voditelju kmet-ske stranke. PREGANJANJE SL0VENCEVNA GORIŠKEM ITALIJA KLICE VOJAKE RIM, Italija, 14. novembra. — Pod zastave so bili nenadoma poklicani trije rezervni razredi s 50,000 vojaki. Vlada za to ni naznanila vzroka, razun da bodo vojakom dana "posebna navodila." BRANDOS STAR 81 LET WASHINGTON, D. C., 14. novembra. — Najstarejši član zveznega najvišjega sodi š č a Louis Dembitz Brandeis je dosegel starost 80 let. Brandies, ki je liberalen, je bil imenovan v najvišje sodišče leta 1916. . Svojega rojstnega dne ni obhajal, temveč je bil na seji najvišjega sodišča kot vsak drug dan. Aretirani so bili, ker so poslušali radio - poročilo iz Madrida. — Italija se ne briga za pogodbo z Jugoslavijo. BUKAREŠTA, Romunska, 14. novembra. — Romunski fašisti so dobili nov hud udarec, ko je po odstopu Taterescuove-ga kabineta kralj Karol poveril nalogo za sestavo novega kabineta Ionu Michalacheu, |predsedniku kmetske stranke. Tatareseu, ki je bil štiri leta na čelu vlade, je kralju po-jdal svojo ostavko pri kosilu v kraljevi palači. Štiri.ure i>o-zneje je dobil Malache, ki je bil že mnogo let največji nasprotnik kralja Karola, naročilo, da sestavi novo vlado. Associated Press poroča, da je kmetska stranka odklonila sodelovanje z narodno stranko, ki je nasprotna Židom. Ta po-goj pa je kralj stavil Mala-eheu. Sedaj še ni znano, ako bo Malache odklonil kraljevo ponudbo, ali pa bo sestavil kabinet brez narodne stranke. Politični opazovalci pravijo, da je izbira Malachea velikanskega pomena za domačo in tujo politiko, kajti ta izbira dokazuje, da se je kralj Karol, o katerem je javnost domnevala, da hoče raznim fašističnim strankam dati vso moč, slednjič odločil, da obdrži liberalno parlamentarno ustavo. NHROClTE SE NA 41 GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI I SLOVENSKI DNEvJlX V AMERTP1 OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" ■ ■». i _^ .....m , ULICE IZ ZLATA HELENA, Mont., 14. nov.— Kdor hoče hoditi po zlatih u-lioah, naj gre v Heleno. Preiskava kamnfo, ki ga bodo rabili za tlakovanje neke u-lice, je dognala, da je v kubičnem jardu kamenja za 60 centov data, ker pa ni dovolj za trgovsko pridelovanje tinta. _.V^-. - _ ^ GORICA, Italija, 14. nov. — Nedavno je policija aretirala mnogo ljudi, ker so v javnem prostoru poslušali radio iz Madrida. Nekateri so bili izpuščeni, o-stali pa se nahajajo v zaporih. Med temi je tudi lastnik prostora, ki se imenuje "Kamen-šek in Jug", v Solkanu. Navzlic prijateljski pogodbi, ki je bila nedavno sklenjena med Italijo in Jugoslavijo, policija zapira Slovence kot prej. Nedavno so bili obsojeni na zaporno fcazen 5 let v Ponzi na« sledji: Karol Sirk, Ant. Hro-vat, Anton Fonda, Alfonz Ske-bin, Peter Perkav^c, Albin Kralj in Anton Boneta. Sirk je bil obsojen, ker je razžalil nekega vojaka, ki je bil v abesin-ski vojni, ostali pa so agitirali proti Italiji. Mirko Kralj se je skušal v . .......... 'm . ,_ ^...j^mV^l i* ■ WILK1NS V KANADI EDMONTON, Alberta, Kanada, 14. novembra. — Polarni raziskovalec sir Hubert \YiI-kins je s svojimi tovariši z aeroplanom dospel v Edmonton iz Regine. Wilkins bo nekaj dni ostal v Edmontonu, nato pa bo odletel proti pokrajinam severnega tečaja, kjer bo iskal ruske letalce, ki so se izgubili na poletu čez severni tečaj v Združene države. kaznilnici v Trstu obesiti. Pod strogo policijsko nadzorstvo sta bila tudi postavljena dva slovenska duhovnika, ker sta nastopala proti faši-tičiiim društvom v Grahovem. Po dva dni trajajoči konferenci so se lastniki rovov trde ga premoga in voditelji United Mine Workers sporazumeli glede delavske pogodbe, ki poteče meseea aprila prihodnje leto. John L. Lewis, predsednik organizacije in predsednik C. I. (>., je izjavil pozneje: — Sporazumeli smo se v vseh ozirih. CHICAGO, III., 13. nov. -Uslužbenci Medinah kluba so zastavkali, ker se vodstvo ni držalo jH)godbe glede delovnih ur in plače. DETROIT, Mich., 13. nov.— Uradniki Hudson Motor Car Co. in United Automobile Workers so izjavili, da bo tovarna, ki je vsled stavke dva dni počivala, začela v ponedeljek zo|>et obratovati. Stavkalo je 10,000 delavcev. BALTIMORE, 13. nov. — Nat'I Labor Relations Board je obdolžil danes Philipps Packing Co., SIN JE ZAKLAL OČETA Pohlep po denarju In posestim je* zopet terjal svoj6 žrtev. Torišče groznega zločina je bilo tokrat Pohorje, kjer so zločini silno rediki. Pri Sveta Treh kraljih na Pohorju imajo Pongračevi lepo posestvo, ki je last 824etnea?a Martina Pom-^raca. -Pri njem je stanoval tudi njegov 43-lefaii sin Anton Pongrac s svojo 36-letno ženo Marijo. Vsi skupaj so s hlapci leto za ietom pridno obdelovali polja in gozd, tako da je (bilo v hiši precejšnje blagostanje. V zadnjem Pasu pa so se pri Pongračevih pričeli prebirati. in to predvsem zavoljo tega, ker stari Pongrac ni hotel ustreči želji svojega sina, da •bi mu izročil posestvo. Tako sta se tudi te dni oče in sin pred domačijo prepiral«. Bilo je okoli 8. ure. Beseda je dala besedo. Nenadno je sin izvlekel iz žepa nož ter ga zasadil svojemu očetu v vrat. Oče se je takoj zgrudil na tla ter obležal nezavesten v mlaki krvi. Iz hiše so pritekli hlapci, ki so starega Pongraca prenesli v hišo, kjer pa je nekaj trenutkov zatem redih nil, ker. mu. je bila prerezana žila odvodnica in je nesrečni Pongrac izkrvavel. Sin se jee naslednjega dne, . . vv . podal v Slovensko Bistrico, dvigih s. sproti otoeseajo vse THE LARGEST SLOVENE DAILT TJ8 U33. [othbm otoku po kjer je povedal, kaj je storil. Orožniki so ga takoj godali k Sv. Trrm kraljem ter uvedli obširno preieika'vo. Zaradi suma, da je Marija Pongračeva nagovariala svojega »noža Antona k zločin«, so orožniki tudi njo prijeli ter sta bila mož in žena izročena v zapore. O zadeli je bilo obveščeno mariborsko državno tožilstvo, ki je odredilo raiztelesenje pokojnega Martina Pongraca, Podrobnosti in ozadje tega žalostnega zločina bo seveda pojasnila šele natančna preiskava/- otroci, nič hudega sluteči, ponudili par koščkov karbida. Ubožec, ki so mu otroci prigovarjali, da so to dobri sladfcorč-k'i, ji'h je seveda pojedel. Od takrat je potem ležal delj časa rhgibno in «e je vmes ones vešča!. Silno se je izprefttenil, vendar se je natposled zdelo, da bo nevarnost prebolel. Kakor senca se je siromaček trudno vlačil okrog. Povzročal je svoji ubogi materi vdovi obilo bridkih sskirbi. Naposled pa ga nebo le poklicalo k sebi. OBSOJENA ZARADI UMORA POSESTNIKA ROSJA Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila velika kazenska raaprava proti 28-letne-mu posestniku Antonu Horva-tu iz Podvinca, 25-letnemn po-sestnikovemu sinu Simonu Bezjaku iz Kicai^ja, 38-letni posestniški hčeri Rozaliji Kova-čec. Obtoženi so bili, da so 15. marca v vasi Spodnjem Velo- je zunanjost, pri čemer mu do-J Pri Do™vi na ^f' bro služi tudi nakradena ahlp>kem polju zaklali pos^tnika ! Jožefa Bojsa. Anton Horvat je obsojen na 10 let ječe, Simon Beajak na 10 let in 5 mesecev ječe, oba t-udi na plačilo MURSKIM SREDIŠČU 2268 din. Pocestnica Terezija Kovačee in Roža li j a Kovačec sta bili oproščeni vsake krivde in ka-ani. JOŽE URBANC V OKOLICI RAKE Odkar je Jože Urbane, znani razbojnik iz ^frtvic v krškem okraju, pobegnil iz kaznilnice v Nišu, se zmerom "rcnova po-" javlja v raznih krajih na Dolenjskem. Nedavno smo poročali o velikem vlomu, ki ga je izvršil v Jelšah blizu svojega domačega kraja. Pretekle dni pa se je pojavil v okolici Rake, kjer je iponoči vlomil v hišo posestnika Antona Žabkarja, v Kržišah. Odnesel je več različne obleke. O njegovih po- orožnidke postaje na Dolenjskem ki Urbanča zasledujejo. Delo pa jim je precej otežtkoče-110, ker Urbanč naglo izmenju- ka. VELIKA SKODA V med podganami -4 -p Na P«\*lovenaT«toiku'v Tihem oceanu je neka francoska družba imela več let delavce, ki so delali konserve. Družba, pa je nazadnje na svoje delavce kar pozabila in noben pa mik se ni več ustavil m tistem otoku. Ko je nekega dne vendarle primal tam tuj pamik, je bilo živih le <Še malo delavcev, pa še ti so bili V5?i sestradani. Ko so jih preipeljali v domovino, je na-s*tal velik škandal in pa pravda, ■ki pa še bo končala tako, da bodo žrtove dobil vsaj nekaj odškodnine. Xekaj podobnega se je pa zgodilo Američanom. Na podlagi mednarodnih pogodb imajo Združene države dolžnost med lovom na tuljenje imeti na obrezi h vseh Aleutskih otokov svo-je straže. Kadar mine čas lova. morajo ladje (stražnike odpeljati domov. Taka straža 3 mož je bila izkrcana tudi na tako zvanem Podganjem otokhr. Ker pa je bilo skrajno slabo vreme, ujornace ladje >niso mogle priti p"o te stražnike. Že me-sfea februarja letos bi bili morali priti po nje. Vreme pa je to preprečilo. Medtem sta se v •čolnu smrtno ponesrečila dva stražnika, ostal je le še eden, MacOlsen.- Sam je ostal na sa-motmem otoku ibrez smtetev, sredi neštevilnih čred podgan, ki so ga "nadlegovale in griale. Nazadnje je ušel podganam v mrežo, ki je bila razpeta pod stropom. Toda tudi tukaj so ga našle. Prav gotovo bi ga bile živali požrle, ko bi nazadnje ne bila prišla pomoč. Toda mo-Ž je 'bil sama kost in koža. Koso ga prepeljali v Ameriko, bo videli, da je že skoro blazen. Sedaj ga bodo morali zdraviti. NOV ITALIJANSKI PRAZNIK. Na zadnji seji italijanskega ministrskega sveta so na Mussolini je v predlog sklenili, da se 25. april proglasi za državni praznik. Teiga dne se je rodil kom je zločin takoj i vi sladkorčki postali za siro-prijavil orožnikom, ki so začel j maka usodni. Že pred meseci poizvedovati za morilcem. Po- so mu neki majhni nerazsodni 1K0 se je te dni utrgal oblak nad Murskim Središčem, je voda vdrla v rove rudnika Pakle-nice in povzročila silno škodo. Pred katastrofo je ta rudnik dobavljal mesečno 300 do 400 vagonov. Zdaj -pa So delavci v glavnem na delu, da rov o-čistijo. Ponekod so zakopane tudi drage črpalke. MLADA 2RTEV UŽIVANJA KARBIDA Rodbina (pokojnega delavca Laznika'v G listanju, je imela 12-letnega fanta, ki je bil zaradi božjasti in defektnosti oproščen obiskovanja šole. Zaradi duševne zaostalosti so poredni I otroci z njim uganjali često nedopustne šale. Se nainedotž-nejša je bila ta, da so iriu obljubi jali košček sladkorja in NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okrhju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš nori potovalni zastopniV FRANK AHLIN Rojake prosimo- naj mu poskušajo ustreči pri nabiranj« naročnine. Uprava Glas Nhroda REKORDER V SLEPARIJAH ..... - v je Dušan Kost ič. o katerem srno že poročali, kako se je izdajal za advokata. Preiskava proti njerriu se nadaljuje in se je izkazalo, da je Kostič izvršil nenavadno veliko število sleparij, da gotovo odnaša rekord v Jugoslaviji. Kot doktor je bil tudi zaročen z neko dedinjo bogatega trgovca in je bilo za poroko že Tse pripravljeno. Sta ri trgovec pa je vendar začel dvomiti nad znanjem in advokatskimi sposobnostmi svojega bodočega zeta in tako jo je Kostič tik pred poroko pobrisal. Preiskavo vodi beograjska policija. Nekateri ljudje so taki kakor Butalec, ki je prvič videl avtomobil. Avtomobil se je bil bas takrat nekoliko pokvaril. Šofer je ležal pod njim in popravljal. Butalec .pa tpravi: — To da bi šlo? Nikdar ne. Za nič na svietu ne. Kako naj bi šlo brez konj? Nikdar ne bo šlo. Šofer je popravil napako, del h krmrlu in odbrzel. Bntalen je kar safio 'vzelo, ko je zijal za njim. Slednjič pa pravi: — Povem vam, ta hudič se ne bo nikdar ustavil. Oglas v starokrajskem listu: Izgubila se je denarnica na poti od "Belega volka", do "Fajmoštra", do "Dalmatinske kleti", do "Narodne kavarne", do "Zlate ribe", do "črnega orla". Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati v u-pravi lista. Še deset dni je do Zahvalnega dne. Deset dni imamo toraj časa premišljevati, zakaj naj bomo na Zahvalni dan hvaležni. Blagor ljudem, ki so odprte glave. Pri enem ušesu jim gre notri pri drugem pa ven. Danes se sestane ameriški kongres k posebnemu zasedanja. Ena poglavitnih predlog, ki so na vrsti, je predloga gledfr minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa. Oe bo vzakonjena in če bo kot postava najstrožje izvajana, bo to ena največjih pridobitev ameriškega delavstva, f^p Iz precej zanesljivega vira sem zvedel, da pride na svetovno razstavo, ki bo leta 1939 v New Yorkn, ljubljanska Glasbena Matica, ki je po zatrdilu (nemških, francoskih in čeških kritikov eden najboljših pevskih zborov — če ne najboljši — v Centralni Evropi. Stošest-deset pevcev in pevk. Nekaj bo prispevala jugoslovanska vlada, nekaj blagajna Glasbene Matiee, nekaj pevci sami, nekaj bodo pa morali a-meriški Slovenci žrtvovati. Kajti to bo dogodek, ki bo nanj tudi ameriška Slovenija lahko ponosna. Bilo je pred leti v cerkveni dvorani na Osmi. Šel *em večerjat za odier, kjer mi je postregla s klobasami in kislim zeljem rdečelična Miss Marv, vneta društveniea, dobra igralka in pridna delavka za vsako splošno stvar. — Pa imaš fanta, Mar}'? — jo vprašam. — Nak, — odvrne, — mar so mi dedci. — Pa sama stanuješ? / — Ja, sama. — Pa se rtič ne bojiš, če bi. kdo prišel trkat na vrata. — Kaj me briga, če trka, toda notri ga pa ne bo. Na polici poišče ročno torbico ip potegne iz nje osem in-čsv dolg ključ, ki je vagal- najmanj pol funta. — Vidiš, Zgaga, — mi pravi, — to je 'ključ. — Zdaj si lahko misliš, kakšna je ključavnica in da nihče notri ne more. — Pa boš vedno sama ostala! — Vedno sama. Mar so mi dedci... In vidite, tako se človek za' govori, posebno pa ženska. Štiri ali pet let je mmilo izza tistega časa. Včeraj po dopoldanski maši se je pa Mary poročila. Dojrti sreče ji želim. RUSKA VODITELJA t .T* Naroda" ' UMmm**' 9LOTKNVO KHUmw ttMTAMI fttak Sakser, Pravcat J. Lupah*, Sec. "QUI MABODA" ____*■>»■» . ItaVtt M Kdplai li «*M«I » M prtoMoJe)o. Domt m] m HUMI p» Mmv OMn-M ^»»itl knj« auo&dkw, d* m twm fcfrtiMfr mum^L š* *\t*tH mjfimt —daniti mm mm cay mm**, MZ** a tam* - "" ^r, - *__ Ca ealo lato valja aa l—li m Sa Itaw York m nU M* f7joo Kiudo fa.00 It pot tott ...............Hm fftJSC f* pol tat»....................9*40 Sta iMHMtn m ealo tato • ».a. 91M K* fctrt tata.................. im Ta pot teti'.....................WH MOtaa Narata" tate]* niki dan lnwl Mddj ln fnmdkm ■ _i—.___- . ItLAS NABOOA". H« W. 1Mb Btrw*, Hem I«i (L 1. Telephone: CHelsea 3—1242 G L W'AR01>rA » New York. MfonJay, November IS, 1937 BLAZNHCOVA Pritjka za leto 1938 "c^ŽSc ■' 8 poštnino vred. 816 Wtst 18th 9MI tlew York, f1. ISCEM ŽENSKO — KI domača hiSna dela. Kaj vac po dogovont ali pismeno. — ajrobla koder, 1649 8 A^V Chicago, HI. j •, ^iM T--■—1—^ . ^Ti _... ^ f . • ... , ti-. j .. - i; ' Josip Stalin, dikUtor Sovjetske mri* in Elemente Voroti-k I Ur, komisar la otounbo, v jaupavm pogovoru. V l* s • «1»šf ' '■> * , .. t . WTT- IT ' 'TT-r«-1... .. ■ f. ■' ' ' —. — POŠILJATELJE OPOZAR^^ld, MJ Mkaiaja pri paMUMvafe Lakm»B (taprtoer sto, iveitt, Umi) mmr* mkmm^kgTSJPmS^ aM»Hre)e 1» —Mfcta M^M hTm!?^ f I * ^ (Tl>y<> PW*M> ■Ta ^^ ca aa a^ nwi^M^iCTniiiniiniw Ji M n A -A J| W ' BaVtfllUI-nrttt; taBWfcimitlt11« IW- iptwtltl I lUXUfi^ Fm I KUIH*1 I'nnXISN m m RWKWOT DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNiEVNEM ^ KURZU f JUGOSLAVIJO | V ITALIJO trn I 2.M______Din. 119 Za $6.35 .......... Ur 1M . S i.N________Dto. m nits----------li» saa mt__Dto. M* $ 29JS0 .......... Ur 500 $11.65_______na. m $ W.0t--------------Ur 16N ftiM__Ml I6H I112JS«----------Ur 26M MS N___________Dto. tm ima------Ur IIN _- «-■ t KER SE CENE SEDAJ HlTllO Al EN'J A JO "®0 NAVEDENE CBN« PODVRŽENE SPREMEMBI (JOIU ALI DOLI Za Izptoiila vetjih ineakav kai igaraj naveden®, bodisi t dinarjih »n lirmb dovoljujem« i«-l»lji* p«f*je. Izplačila v ameriških dolarjih Za 'tplaUJe $ S.- n«rate jmtoU...........6.79 i •• * zzzisSE " * _________t^H^l Prajnanlk dnM w »tnretn kraju Izplačilo v dolarjih. MAAnu UVRAujimo PO gabim uma« ZA mfamrn«^ /t *: SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY "Gli. N.^ok*" 1 •u mm im mu* " * ' " r' ^--MSw vom. n. i. VSAK LETNI | CAS SBOAJ LAHKO PRIPRAVITE PEHTRANOVO POTICO ... J PCHTKANOVR ŠTRUKLJE ... II IM laka **» p«M»o i»ocij* Utoto i kmHTTinoin ptfatiMtn "ESTRAGOST- TEKavor" (Reciiitmd U. S. Patent Office) CENA NA DROBNO % FUNT. ftKATUI II MM. Rojaki alt rojakinje, ki bi jih reoeUlo prodaja« t »rojih doma-Qh naaelMoah to prUjobljeno in «fcati» dUavo, naj pUejo aa na AaJJaa pojaanAa iadekwaiou*lu , nupoWjalcn: ALOIS AUSENIK tappak7n!y. iz Slovenije \ N^RODi^i I polil jamo v staro dofj imovino. Kdor ga ho-j j če naroČiti za svojep t sorodnike ali pri jate-1 rije, to lahko stori. — d ! .Naročnina za s t a r.iJB i kraj stane $7. — V i f Italijo lista ne posi- i Ji jamo. ^J sestniik Okorn. drugega ui \*eolastiti moči ter m« obljubljali narodu deveta nebesa. Po znanem uzoreu je začel predsednik Getulio Vargas ( opozarjati javnost na rdečo nevarnost, na pogubne posledice komunizma ter je ponovno odpravil ustavo. V zadnjih šestih letih je Brazilija sežgala ali pa vrgla v morje petdeset milijonov vreč kave, skušajoč s tem zvišati ecuo temu pridelku. Ta politika se pa ni obnesla. Brazilija proda dvajset odstotkov manj kave kot jo je svoječasno pro-. dala. Brazilsko gospodarsko življenje je odvisno od tujezem-skega kapitala predvsem od ameriškega in nemškega. Nemški kapital je dobil premoč, kar ameriškim kapitalistom seveda ni bilo povšeči. Amerika je dobila na svojo stran (ictnlia Var-gasa- Ameriška državna zakladnica je dala zadnje poletje Braziliji kredit v znesku 60,000,000 zlatih dolarjev. To je seveda ojačilo Vargasovo stališče, obenem mu je pa tudi omogočilo ustanoviti prvo večjo fašistično državo v Južni Ameriki. Ameriški vpliv in nemški vpliv sta postavila temelj fašizmu seboj. Ko bomo stopili s hribov, ne I>0 več toliko snega. Prišli homo do koč, kjer .bomo prenočili in vsi bomo dospeli v Line!" To j.- bil upor. T«wla — ali ne stoji smri pr«4d vrati! Ali ni ž«* |io vs-.-li iztegnila svoje strašne koščene roke.; j Ali se vezi niso rafltvezale in sto-ji človek proti človeku! Ti ali , jaz! Kdo ima prav! Ti si star. j jaz sem mlad! Ti tako skl» -nil. jaz pa ne. Jaz ne! Ali ne ! sinem živeti, da bom delal! Zakaj naj se žrtvujem smrti? t Opatu je bilo ime Konrad.j Sedel je pri draigih in j«« bil ves s<»sut od gorja t« h tednov, j I "Zakaj?" je odgovoril mlade-: ■ niču. *\Ker tamle preži -ovraž-j jnik, ker je ondi mmročen kralj; • — proti vn i k." "Ali bo prišel! Zdaj, v t«*m mraau."* je vprašal t*hal«1. 14 Doslej ya ni bilo in ga ne bo o«ltlej. In če prnle spomladi, takrat bomo sjiet varji in kralji p nek a jo! Ali nam kdo kaj pomaga?" "Nihče." : "Ali se kaka država briga za nas ?" Opat ni odgovoril. Totražo. Pojdi ti. Hiald." Tedaj je odšel mladenič ven in je stal s sulico, zavil se je v plaič in se je dalje pričkal sam s seboj. "Zakaj, le zakaj?" — a odgovora ni bilo. Ko se je bil sriet vrnil v sobano, so vsi molčali in tmli I'liakl ni več iznova začenial. Potem se je ulegel opat Konrad, da ni nikdar več vstril. A njrgovo oko je poiskalo mlad:--linea in zasopel je: "Ti!" ; "0<1 lakote je itmrl." je de-: jal eden od bratov, "zakaj, ka-idar je nam dajal, je sam sebi pri trgal." Zdaj je bil Tbald gospodar, določil ga je rajni. * 'poslednjo voljo. Ali bodo odšli zdaj! Sklonjenih glav «0 stali okrog mrtveca in so ga položili v mir in pokoj. Potem so čakali. KaJ ko m* bo rbald odločil? Ali bo did ukaz za odhod! Neki menih je dejal: "Ozračje je mračno. Sneg se topi." To se pravi: zdaj je prilika! Pojdimo! Pbald molči. Dan poteče ju tudi prihodnji. \'a večer drugega dne začne s|»et snežiti. Zdaj je pač vse dokončano. Sedijo v sobani in i I bald «leli poslednji kos kruha. I Zdaj je 011 tisti, ki ne vzame ni-! |č«^ar zase. Zdaj je 011 pogla-j J var, a | »onions t ga veže. Ozn-: 1- na t>ičlo število bratov, ki soj še (»stali živi. Potem ni več •kruha. Hlapec se oglasi: "Za-j kai, rbald!" Ta ne odgovori. Hlapec nadaljuje: "Mogoče bi se nam še posrečilo." Tbald vpraša: "Zakaj me bi-j •ječ!" I Hhrptc ga zavrne: "TvojeI ; lioMide 'ponavljam. Kdo se zme-j ni za na*! N Uičh!" "Nihče," pritrdi Tbald. "Pa naval ie." "Navzlic." Ali ima ogenj še kaj toplote!j Skupaj zdijo in Tbald začne j irovnriti: "Zakaj?" spet vprrt-j :a. "Zodn» tijo? Sključeno se tiščijo dnrg »Iru-ge^a, v halje so zaviti. Sobana je temna. Tbald se o-dasi. "Našli nas bodo. A kmalu ne bo nihče od nas mogel govoriti. N'e ImmIo mogli razumeli. zakaj se nismo hoteli." "Pa ti!" vpraša hlapec, "ali ti zdaj razumeš?" "Ker." pravi Tbald. s težavo zbere misli in dokonča. "Ker smo vzdržali na straži." "Vsi so na straži ob meji pomrli oil lakote, leta dvanajst sto osemnajstega," je zapisal kronist. _*■ '- <■_:_-_____ ^BSSSB Miiičso vMlji, inMpa«, vUc* in utrnjenasti — hiti« U^NITU kumte steklenico DANES. _V vlik—tih Kc in Tte. LA GUARDIA IN DEWEY Pri zadnjih volitvah je bil ponovno izvoljen za •newyorskega ž n pa na La Guardia, za državnega pravdnika pa Thomas Dewey, ki je kot poseben prosekutoi spravil premembna, vendar je sadje važno za človeško telo zaradi vitaminov in rudnin, ki jih vsebuje. Neki adravniš-ki inozemski list pa zlasti poudarja, kako je sadje uspešno za zdravljenje srčnih ibofrani. Pri -teh boleznih je krvin obtok nopravilen in kri ne more zadostno odpravljati raznih odpadkov iz posameznih celic. Zatorej se v telesu nabere preveč soli in poedini udje morajo obdržati v sebi zadostno količino vode, ker v "telesu ne sme biti več soli. kakor je je treba. Zato nastanejo vode-nična uaipihnenja. Ker kri tudi premalo kisika dovaja v celice, se ogranične kisline v telesnih celicah zadostno j-je se-žgo i nniorajo biti nevralizira-ne z natrijevim bikarbonatom ki m\ telo potrebuje, da s pomočjo krvi spravi ogljikovo kislino v pljuča, kjer *e izloča. £e pa ogljikova kislina zaostaja v celicah, moti kemični pro-ees, ki je važen Zji življenje. Da pa se okropi moč srca in more vplivati na motnje presnav-ljanja, je pa sadje in njeirov sok izvrsten pripomoček. Ker nisa sadje nič kalori, tudi ne obremenjuje telesa s težko pr<'-bavo. In ker ima «ače v Dundal-ku v irski ljudovladi obsodilo 11a mesw dni joče. ker je ob slovesu z Irnke, kjer je prebila svoje počitnice, svojemu prijatelju dala poljub. Poljub bi morda ne imel tako h tudi h posledic. da se ni zgodil'11a cerkvenih tlflli. Irska je pred dvema letoma sprejda zakon, ki strogo kaznuje vsako zbujanje javnega zgražanja na cerkvenih tleh ali pa v njih bližini. Julija je ime. la le to »srečo, da je Irsko že zapustila. ko so jo tam obsodili. Toda nje prijatelj je moral plačati dva funta globe, kajti sodišče njega ni zašilo. Sodnik je dejal, da izreka za mladenko zajporno kazen zavoljo tega, da bi 6e mkoli več ne vrnila na Trsko. (e se bo vrnila, bo morala pač sedeti. Olankova je prva hitdodelka, ki so jo kaznovali popovem zakonu. Ko so ji povedali o sod-bi, je dejala, da niti več ne ve, kako se je imenoval mladenič, katerega je poljubila. Slučajno rc je seznanila z njim in ker se je čutila zelo osamjeno, ga je poljubila. KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET ' . NEW YORK, N. Y. Znanstveni in .... ... . Poučni Spisi AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda Tez. 3 »trani. Cen« ..............L4t Ufaa knjiga n Nemce in sa one, ki so nem-Klne zmožni. »AMERIKA IN AMEBlKANCL Spisal Rev. J. M. Trunk.' G08 straul. TrUa Te*. Cefta......5.— Opis posameznih driav; priaeljevanJe Slovencev; njihova droatra to Urufa asruuoe ontanore. Bogato iluatriraoo. ANGLEŠKO SLOVENSKO RERILO. SeatafU dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................8.— SIRSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........4« BODOČI DRŽAVLJANI naj naraf* knjiži*. — "Haw to brcam a rfUien af trn United Stoles". STATES. V tej knjigi so vsa pojssniia in zako- . kil za naseljence. Cena .................. / BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....M DENAR. Spisal dr. Kari EngllA. 236 strani. Cena ........................ M Denarni problem je zelo zapleten in teta ven ln ga ni pogote storili vsakomur jasnoga. Pisatelj, ki Je znan CeSkl narodno-guspodsr-ski strokovnjak. Je razftirll svoj- delo tako, da bo slutilo slehernemu kot orientaCni spis i denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal mnjo Da- Izr. 278 strani. Cena irda vez............. 1.59 broS............. 1J» Zelo koristna knjiga zn vsakega 21viuoreJ«-a; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO 0RR1DA DO BITOUA. 1«* -tranl. Cena .7t Zanimiv potopis s slikami »««tin krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legrart. 143 strani. H slikami. Cena .......................... \^ GOSTILNE V STARI MIBLJAM 51 strani. Ona ...........................69 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez;««- zgodovina aiovenske prestolice. IZ TAJNOSTI PRIHODE, 83 ftraul. Cena .... .50 Poljudni splal o naravoslovju In zvezdoznan-atvn. IZBRANI SPISI 4A MLADINO. Spisal Franc Levstik. 2*J0 strani. Cena ................ JO Levstik, rju strani. Cen« hrotL ..JO ves. 1.1Q JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellfc. Prvi in drogi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del .... J9....II. Oel J9 Zemljepisni pregled; natančni podatki o pre-blTalatvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, 64 strani. Cena tidovez .... J6 BroS. .... JS KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... J9 KRATKA ZGODOVINA 8L0VENCEV, HRVATOV IN SRBOV, as strani. Cena.........39 KNJIGA 0 LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 125 KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. J9 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vei 144 «t». Cena .75 Navodila za izračuna nje okroglega, /ezane-ga in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 ftr.' Cena...... .79 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .79 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo naiega velikega kritika, inpisatelja ln Jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom Cena .... J9 MISTERIJ DUfiE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani., Oena ........................L— Razprava o blaznoatl la ^oaledlcsh pijančevanja. MATERIJA in PNERGUA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. .1*0 strani. Cena..........1.55 Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Poljudno pisana razprava o bnkeatui uoderne ananoatL MLEKARSTVO. Splaal Anton Pevc. 8 slikami. 168 atranL Cena ........................L— Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SP1S0VNDL 100 strani. Cena.... .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ^"^avnlb ln ienltnib pisem. , NAROD, Ki IZUMIRA. 101 strani. Cena .... M Poljuden ouis najeevernejtoga naroda na sve-tu. aiegove iege ln navada. NASA PRVA KNJIGA. Splaal Pkvel Here. 00 atranL Trda vez. Cena .................. .79 To Je nekak slovenski abecednik, sestav ljen po nsorcn ameriiklh učnih knjig- H alikami Primarno aa otroke, katere hočeta a»odtl slovenskega pravopisa. NASE ŠKODLJIVE ŽIVALI T PODOBI ta BE- , SRDI. Opisal Fran Erjavec, 224 stranL BroS. .49 ( OB 594ZTNICI DR. JANK1A EV. KREKA - M atranL Ona .......................... J3 Napisano v spomin motu, ki Ja mrvi med nami nspnfao propagiral v«Uko mmJo Jngo-otovaaatva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez...2J9 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo »ar iele-zolivaretvo. ODKRITJE AMERIKE, spiral H. MAJ A K. Trije deli: 1U2, 141. 1X5 »trani. Cena mehko vez. JO Cena vezane .M rolju'len ln natančen opis odkrit ia novega sveta. Spis se člta knkor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 «tr.. .15 Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar je pri nnkupn ln prodaji »otrebno. PROBLEMI SODOBNE flLOZOKlJE Spisal dr. F. Veber. :t41 strani. Cena .70 Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se Loče seznaniti z glavnimi čKami sodobna filozofije. RUSK! REALIZEM. K|>lsal dr. Ivan Prijatelj. 413 st-ani. Cena ..........................1J0 V knjigi so opUani pretlhodnikl in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. VELIKA SANJSKA KNJIOA. S slik.ml. 2S6. struni. Cena ............................ JO SLOVENSKA KUHARICA, s. M. T. .talinfek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 straul, li'fw tnlii vezana. Cena ..................0.— STANLEY V AFRIKI. 122 stranL Ona ...... JO Doživljaji slavnegH raziskovalca, ki le *>rvl raziskal "črni kontinent". SPOMINI. .Zjln.. Jože Lavtiinr.) strani. Ona......1J4 V tej ktijfi ntuja naš znani jiot<4»lsec župnik iuivtiž^ir spomine na svoj« brezštevilna po-tovanja. SANJSKA KNJIGA .......................... JO SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1U0 strani. Cena .90 SPLO&NI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cen« broš..........................50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 71W in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Ceaa .............. JO SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venskl slovar in kratko slovnico slovfcuskega lil nemškem jezika. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felldta ' Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. v~*na. Cena 1.45 V knjigi je nad Seststo najvažneJSIu kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena broS. ........................ UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................U9 VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... JO Zbirka zanimivih in kratkofasnih spretnosti; burke in šaljivi poskusi; vedeževaina tabela; puuktlranje; zastavice. VOSČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... JO Zbirka vo&ilnlb listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JO VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI, — 100 strani. Cena ........................ J9 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stranL Cena .......................... M V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam v je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in Časnikarja. SODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cen«..«......69 Zbirka zanimivih spisov, ki as trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... .99 Knjiga je IzSla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise moC. k« so s svojim delom privedli slovenski narod *« aqienjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 stranL Cena.. JI Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojafike republike aaporofiklh kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠtA. 62 strani. Cena...... .49 V knjižici uajdeS v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohranil in sv o- . Je zdravje. , ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... 1J9 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi Ja 07 krasnih slik. EDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1J9 Hlgijena doma ln v iolL Opi* bolezni pri mladlnL SL0VENIC PUBLISHING COMPANY > 216 WEST 18th 8TBEET _NEW YOBK. W. Y. A Ljubezen za ljubezen ROMAN 12 2IVUEUA O ZA "6Utt NARODA" PRIREDIL: I.H. O I 124-1 i O Njegove oči 'bliščijo .poželjivo, toda Hana tega ne vidi Globoko povesi oči nad svoje delo in ne odgovori. Trpka bolečina napolnuje njene prei, da si mora vse to dopustiti. Nikdar se Je ni tako zavedala svoje odvisnosti, kot tedaj, kadar jo je Herbert nadlegoval. Herbert pa še dalje govori, smatra njen molk za ugodno znamenje, da prične popuščati v svojem odporu, toda ne opazi, kako z vTsemi svojimi silami zadržuje grenke solze, ki so se ji dvigale v očeh pri njegovih (besedah. Slednjič pa ji pride rešitev. Lizika se zopet vrne. Svoje razburjenje potlači in vidi, ko stopi iz gozda, Herberta stati pri Hani. Naglo skoči bližje. Henbert jo vidi prihajati in jo jezno pogleda. "Zopet prihaja žalba ob nepravem času. Torej Hana, po poljub, ki si mi ga še dolžna, pridem ab prvi priložnosti." Hana tudi na to ne odgovori in Herbert pravi zadovoljno: "Brez odgovora v tem slučaju dvakrat pritrdiš. Sedaj pa konec, lepa gospa!" Medtem pride Lizika. "Kam pa tako hitiš?" jo vpraša ibrat. . Lizika ga zvedavo pogleda, nato pa pogleda Hano. "Hitela sem, da te pozdravim. Ali s polja?" "Kot vidiš. Sicer pa sem se naveličal cele ure biti na kljusi na soncu. To ni prijetno. Ve ne veste, kako dobro imate pod košatimi lipami." Lizika sede. "Ali si kaj hotel od Hane, Herbert?" ".Zadnje čase si bolj radovedna, kot si bila prej. Kaj pa naj hočem od nje — enkrat pogledati, kaj dela tukaj." "Šiva perilo, kot vidiš." Herbert sede na stol in se guga. "O, kako je toka j lepo hladno. Lizika, lahko greš in mi prineseš čaj in kak prigrizek." "Tam-le pred hišo stojie Fric, pokliči ga, da ti prinese čaj, Herbert opazi, da sra Lizika nočejpirstiti samega s Hano. Ali je mosroče zadniič |><>noči kaj opazila, ta žaba? Počasi mu je postajala nadl< zna. vedno se je pojavila, kadar je bil pri Hani. Slednjič Herbert vstane in pravi malomarno: "Malo bolj bi mogla biti postrežljiva, kadar se tvoj utrujeni brat vrne s polja in si poželi malo čaja. iSedaj pa le pnsti, bom mjsi pil čaj v svoji sobi." Niti Lizika, niti Hana ne odgovorita na Tijeg-ove besede in tako odide, malomarno držeč roke v žepih in žvižgajoč pred se. Ko "rzgine v hišo, se Lizika skloni čez Hano ter ji pogbila v srloboko sklonjeni obraz. Na njenih trepalnicah vidi viseti solze. "Hana. ali je bil zopet predrzen?" Hana globoko vzdihne. "Ne vem, kako -naj to prenosom, Lizika," ji pravi s tresočim glasom. "Kar se upa meni reči, je grozno." Lizika se vzravna, pripravljena na boj. "Samo naj se varuje! Povedala bom oi>tu." "Prosim, ne stori tcira. kajti na mene bodo padala samo očitanja. Oče bo povedal tvoji materi, mati pa bo svojo jezo stresla nad menoj." "Toda tako ne sme več namvj! Očeta bom prosila, da materi o tem ničesar ne pove. Jay, pa le morem pričati, kako si >brez vsake krivde." TTana si naglo obriše solze. "Prosim te, Lizika, pusti. Tudi tvoj oče bo nazadnje še hud na mene. .Taz na sem samo vesela, da me saj on ne zmiria. Ako mu Vmi nanravila kako nenriietnost. bo o tem Tvovedail materi. Potem wa bodo mosroče opazili, da mi stoli* ob strani in mogoče tw> Koš smela več govoriti z menoj. Zaradi tega pa bi bila zelo žalostna." Lizika jo iskreno objame. "Rada bi vedela, ako ie še kdo tako reven in pomilovanja vreden kot ti. Ko bi -ti le mojrla prav pomagati! Vqš. kako te imam rada in kakor ie Altviese pust in prazen, vendar želim, da bi mogla ti od tod. Ali v velikem svetu ne moreš nikjer najti prostora, kjer bi mogla živeti?" Hana zmaie z glavo. "Kaoratorij, češ, da jo itak potrjuje za ■svoja znanstvena raziskovanja. Ta šahovska potega miroljubnega zakonca pa mu je pripomogla do Nobelove nagrade. Paprika se je par dni valjala po laboratoriju. Baš takrat pa se je prof. Szentgvo-gij bavil -z vitaminom C. Tedaj se je spomnil paprike in se hotel prepričati, ali ni tudi v t eni sadežu ta vitamin. Našel ga je v presenetljivo veliki hmnoži-nah. &ele to odkritje mu je omogočilo nadaljnja raziskovanja, ki so mu prmesla seda i slavo in premoženje. Včasih je res dobro, če človek pusti tudi ženskam kaj veljati. • ml. Stekel sem takoj k najbližjemu telefonskemu avtoma-1 tu in sporočil stvar Služ i bujoči uradnik mi je dejal, naj stopim do policijske stanice v Commercial Street. Med t. m bodo iskali ukradeni avto. Najel sem taksi in ko sem se z njim pripeljal pred komisari-jat, je pred njim že stal moj avto. Natančno pet minut pozneje ga je bil neki policist u-sta-vil in je ljudi v njem aretiral. Tehnično pa se je stvar izvršila takole: Pogovor »ilcradenčev /. 4 je istočasno poskušala stanica v Commercial Street in od tu so ga takoj oddali naprej na sobo za sporočila v Scotland Yardu. Scotland Yard je jx>slal natančni opis voza na vse patruljske vozove policije, ki so opremi jeni z brezžičnimi »prejemniki. Osem minut potem, ko se je tatvina zgodila, je neki policist že ustavil avto. 'London ran i uporabljajo '999' poviprečno 2 sta stanovala neka zakonca. Mož S" je mudil pogostoma drugje i>o o-pravkih, pa se je med njegovo 37-lctno ženo in študentom kma ln razvila ljubezenska idila. Tis tega večera vsta se bila Billi in njegova ljnbavniea sesetala. Nenadno se je mož vrnil domov in žena je v strahu, da bi ju ne zasačil, zvlekla mladega moža k oknu ter mu ukazala, naj skoči dol. Ker se je obotavljal, ga je sumila, da je strmoglavil brra glasu v globino. (Vvlje in nogavice, ki jih je bil pustil v sobi, pa je še hitro vrgla za njim. 0 Božiču... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSlLJATVE v DOiviOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI - Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 16th Street New York City Pošljite sedaj, da bodo dobili pred prazniki ................................................................... .ntlllllTi,|%..*tlllll||| t,|llllllt|,. .......... '■iiimiiHiUlMiiiiiiili1l,Hiinimi ,|i.:iiii«iI' ,'liiiiiii!i,!liiiiii,ilii| 1«II.,H1>» ........................ Številka 999. V Londonu imenujejo poseben oddelek policije, ki se bavi s primeri umorov iin ropov, enostavno "999," kajti to je številka, s katero ga lahko o»b vsakem času telefoničrio prikličeš. Ta oddelek se odlikwje zlasti s svojo brzino. Te dni so na neki londonski ulici ukradli ob 11.30 avtomobil tri mimute pozneje so stvar sporočili posebnemu oddelku in poteklo je potem komaj pet minut pa je imela policija avto in roparje v svojih rokah. Policija je v tem primeru delovala hitreje, nego je mogel okradenec razumeti. On sam pripoveduje. "Ob 11.30 sem ugotovil, da je moj avto, ki je stal poleg 'Shoredityhfoafca cecfcve, kgi- KONFERENCA V BRUSLJU Za gospodinje Kuharske Knjige... Pogled v dvorano, kjer so zbrani zastopniki osmih držav, ki razpravljajo o položaju ne Daljnem iztoku. Japonska ni v poslala svojega zastopnika. tmmmmmamm Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. « V knjigami "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: wmmmmmmmmmmumum LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. - broširana $1.25. . . vezana $1.50 SPRETNA KUHARICA Vezana 248 strani. Cena $1. SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja— 728 strani. Cena $6. KNJIGARNA "GLAS NARODA* 216 WEST 18th STREET NEW YORK liiiniBi||^|iiiiiii||||i|fffii«flii||a.(|itiiiii|||Kfil||iai( mMliHl»W