LITIJA ★ ★ ? 24. 12. 1941 MAJ 1990, ŠT. 5 : : • • • • i -ICfM 8 Zli. 70 LITIJA i DOBILI SMO SE NA SITARJEVCU Prvomajske podelitve sindikalnih priznanj w , Ze po tradiciji se Litijani l. maja zbero na Sitarjevcu. Nič drugače l ni bilo tudi letos. Začuda veliko jih je bilo, mnogo več, kot so napovedovale črnoglede prerokbe. Sproščeni in zanosni so sredi zelenih gozdov prisluhnili slav-j nostni besedi predsednice občinskega sindikalnega sveta Litija, to-l varišice Helene Hiršel, gledali plesni nastop skupine F in zaploskali (dobitnikom letošnjih sindikalnih priznanj. Prejeli so jih: Eli Da-jmjan iz OŠ Litija, Sonja Peterlin iz IUV, Vida Kopatin iz GP Litija, DO sindikata Kovine Šmartno in Janez Izlakar iz SCT IAK Kresni- ca veselo razpoloženje je s svojim ansamblom poskrbel Ado jOla, da dobro razpoloženi udeleženci kar niso mogli v dolino. J.S., foto: M.Š. •.•>:■ • -.v J*****.- :£v3e> '••'OC < -.^OTOK^ . m rm_« • • ■ ■ ■ * • • » *m . or \m • • w^ .....• • * O L« ■ -Jt »V ' v C - " • vi } ■•■•>.■ 2 . r •>:•:•' r - «nBT> ....... • • v ■ • • • »j • • • • • -.v.v. •.'.V.-.N'. .v.. *.v • • • fc» • • ■ • * - £».*.V» . •*- % • • IKJ . . . %v.w,Vflr •.v.* ••V«"«' • - • _ • • • • • • • • JLl • • ..■.v.*.*.* • .* I • • r. m . . . - • ■ • • • » • • PQpp ^ ^".'•'•1 • • «jQTf • * * ~» * • * J iTTt • . . • • C*' • ^« k *>•_#* • • • • . ■ • • • » » ■ k* nrir • fc. a • • » • • • ■ _aJC# * • • • • m m m ' v* JUL • O* . - . . • • . • • • • • • • • • • » • • • , ■ *••*. ..1 • • • m • . .«•■ • - • * • ••••••• • ' • • • • " . . . • • • • • *j • • • «1 . • •> . . ♦ - • • « m m m m • • • • • a • • • • • • MW ■» • ■ • • • • ^■Tjrv • • • • • • • • • • • • .....j •Xv: • • •% • • . • • • • . . . . . • • • • • . . . . » • • • • • » • ■T - * ■ • • • « ■ • • ■ OC« * • • • • ■ • 1 * • • • • • • • • m * • *in II i. ■tmVHHIIIIB^ DOC« • ■ • • .°%7 dobitniki sindikalnih priznanj. m • m •_• • * • • • • • • • • i • • • • • 1 • • • • • • * • • • _ • • • • • • • • • • • < • • • • - • - • • • • • • • «••••••• •••••• . 9 • • ' • • • • • • • • • ' • • • • • • • » ....._*2" .• . . • • I • • • • • • • • • • - • • • • •. • • • • •••••••• * • i • • • • • • • • Letos se je na Sitarjevcu zbralo veliko ljudi 999999999994 VOLITVE ^0 Za nami so volitve, ki smo jih označili za najbolj demokratične v zgodovini slovenske države. V Litiji smo ponovno izvolili Mirka Kaplja za predsednika občinske skupščine. S svojim odnosom do ljudi in delom si je pridobil zaupanje, tako da bo kapitanu »naše barke« tudi v naslednjem mandatnem obdobju, podpredsednik skupščine pa je postal Nace • Šteferl, ki so bo zlasti zavzemal za uresničevanje idej zelenih in kakovostnega dviga drobnega gospodarstva. Sestavo nove vlade smo zaupali znanemu aktivistu iz jevnice -Slavku Rokavcu. Prepričani smo, da bo z zagnanostjo in ambicioznostjo prebudil ves litijski gospodarski prostor. Tudi v zborih smo izvolili vodilne može: v DPZ je postal predsednik Stane Černe, podpredsednik pa Rudi Bregar, v ZKS je bil izvoljen za predsednika Martin Fele, za podpredsednika Jože Jančar, v ZZD je postal predsednik Bojan Železnik, podpredsednik pa Andrej Štritof. Demokracija je pravica in odgovornost ljudi. Doslej smo jo bolj razumeli kot pravico, in če bo tudi sedaj tako, bo življenje taklo po starih tirih. Tudi ob volitvah smo se prepričali, da se bo potrebno še marsikaj naučiti. Demokratično je, da se stranke med seboj pogovarjajo in pridejo do sporazumov in to se je v občinskem družbenopolitičnem zboru jasno izkazalo, saj tu sedijo le zastopniki posameznih strank. Drugače pa je bilo v ZZD in ZKS; tu pa so tudi »neodvisni« odborniki, ki odgovarjajo svojim volilcem in prav njim je potrebno omogočiti svobodno odločanje, sicer bodo imeli občutek vsiljenih sklepov in pritiskov. Pa naj bo dovolj, potrebno bo »učenje«. Čaka nas delo, suverenost in perspektivo za mladi rod bomo dosegli le s skupnimi napori, odrekanjem in znanjem. Zato, novi mandatar Slavko, veliko srečanje pri izbiri svojih ministrov, izberi ljudi, ki radi delajo, imajo znanje in zaupanje ljudi. Pa srečno, župan MIRO s svojo druščino. Franci Kančar, foto: M.Š. • • • • ........ • #» ...... • •••••••••• • •••••••••• • • • . • • • • .... ........ • •••«•. •••••• ■.".*.•>. w'.v, v.v i • • • . . «^Cjl • • • Miro Kaplja, predsednik Skup ščine občine Litija Nace Šteferl, podpredsednik Skupščine občine Litija mi »»• • ■ vSS Slavko Rokavec, mandatar za sestavo izvšnega sveta Stane Črne, predsednik družbe nopolitičnega zbora Odborniki zbora KS Skupščine občine Litija Odborniki DPZ Skupščine občine Litija • • » • » • • ■ • I • • «:•••• Odborniki ZZD Skupščine občine Litija Bojan Železnik, predsednik zbora združenega dela Martin Fele, predsednik zbora krajevnih skupnosti Poslovalnica Petrol ob Zasavski cesti prejela že vrsto priznanj I I L" E je že tako, da zaenkrat še ne proizvajajo avtomobilov, ki za pogon ne bi potrebovali goriva. Zatorej je mojdro in prav, da se z njim oskrbiš, Šepredno se odpraviš na vožnjo. Kaj lahko se namreč zgodi, da te konjiček pusti »na cedilu«, pati potem ne preostane drugega, da stopaš ali pa se Icar peš odpraviš s kanglico po dragoceno tekoči- V Litiji imamo kar dve prodajalni, kjer te rešijo takih skrbi. Če prihajaš iz ljubljanske smeri, zaviješ na črpalko pri postaji, iz zasavske smeri pa je najbližje ta nasproti Kegljišča. Istra-benzova je bila včasih, danes pa sta obe Petrolo- vi. Oglasili smo se oni dan prav na tej črpalki. Ne zato, da bi napolnili rezervoarje, pač pa zaradi novice, daje črpalka pred kratkim prejela posebno priznanje. Bil je lep, sončen dan. Na črpalki je vladal običajni vrvež. Avtomobilskij rezervoarji so se napolnjevali z drago tekočino, šolarji, mladi člani RK so ta dan pobirali prostovoljne prispevke, mi pa smo se z beležnico in fotoaparatom v roki pogovarjali z vodjo poslovalnice LUDVIKOM KOFOLOM. O priznanjih seved, o čem drugem pa naj bi se. Mladi, 8-članski kolektiv, ki mesečno pretoči 520.000 1 goriv in ustvari še za 279.00 din prometa s prodajo dodatnega materiala, je nanje ponosen, saj mu veliko pomenijo. Ni šala, če ga dobiš za urejeno okolico, za solidno poslovanje. Tovariš Kofol nam je pripovedoval, da tekmuje vseh pet TOZD-ov. Vsako leto ga razpišejo. Letošnje priznanje za prvo mesto jim je bilo izročeno v hotelu Špik. Sledi pa mu seveda še denarna nagrada, kar tudi ne gre prezreti. Doslej je bilo že kar nekaj priznanj. 1986. leta so ga dobili za 5. mesto, 1987. za 2., 1988 za 3.-4. mesto, lani pa za 1. V trajni lasti imajo že en pokal, trenutno pa so imetniki tudi prehodnega. Tudi vetrobransko steklo očistijo, če le ni prevelikega navala Da je črpalka lepo urejena, so opazili tudi drugi, saj se na častnem mestu nahajajo tudi diplome turističnega društva in občinsko priznanje. Prijeten vtis daje poslovalnica, to je že treba reći. V času. ko se za naše okolje in nešega po- trošnika začenjajo boljši časi, je to še kako pomembno. Mlademu kolektivu želimo, daje tako naravnan tudi v prihodnje. Pa iskreno čestitamo. Foto: GO Pogled na črpalko z za s a vske smeri Vodja Petrolove črpalke na Za-savski cesti tovariš Ludvik Kofol V vitrinah in na steni je kar nekaj priznanj in pokalov Podelili so nagrade in priznanj a »Inovator leta« 1989 Priznanja in nagrade petim inovatorjem s področij gospodarskih dejavnosti v naši občini smo podelili 16. 5. 1990 in sicer tokrat v Predilnici Litija. Priznanja in nagrade so prejeli: 1. CVETO KOS in METOD LOVŠE iz Predilnice Litija za inventivni predlog z naslovom Kontrola izrabe ščetk v elektromotorjih. S to inovacijo so v Predilnici odpravili zastojne ure pri elektromotorjih, ki so jih povzročale pogoste menjave ščetk. >: : •v. .. . «• v. . v.\v '." .v- v.\yB ........ y.. 2. TONE PLANINŠEK - krojač iz IUV, PE Šmartno pri Litiji za dve izboljšavi v postopku strojnega oblačenja gumbov v usnje in napalam. Delo je postalo lažje, hitrejše in kvalitetnejše. 3. JOŽE HAUPTMAN, elektro-specialist iz IUV, PE Šmartno pri Litiji za tehnično izboljšavo na transportni napravi sušilnice kož in za dopolnjeno kontrolirano brizganje lepila na steklo. S to izboljšavo stroja deluje brez izpadov, poraba lepila pa seje občutno zmanjšala. 4. Mercator-Kmetijska zadruga Litija pod vodstvom dr. Marije RAJČEVIC, dipl. ing. agr., za raziskavo Uporabe tapio-ke pri poletnem krmljenju molznic. Raziskava je v letu 1989 dosegla vidne pozitivne rezultate. Tapioka je pokazala ugoden učinek na konsistenco mlečne maščobe in ni vplivala na metabolični profil krav. Stroški krme za kg mleka so bili pri obrokih s ta-pioko za 6 % manjši. Predlagatelji nalog so prejeli priznanja, ki jih je izdelal znani akademski slikar Jože Meglic, podelil pa predsednik Odbora za raziskovalno dejavnost pri Občini Litija, Jože Dernovšek. Simbolične denarne nagrade pa je prispeval Odbor za raziskovalno dejavnost Litija. Vsem INOVATORJEM ISKRENE ČESTITKE! ■ M. K., foto: M. Šušteršič V sprejetih prostorskih dokumentih, ki opredeljuje gradnjo na mestnem območju Litije, je ob občinski zgradbi vzdolž Ulic« Mire Pregljeve predvidena gradnja po-slovno-stanovanjskega objekta. Zgradba predstavlja enega izmed objektov, ki naj bi oblikovali glavni mestni trg ob blagovnici Centromer-kur, z druge strani pa bi objekt dopolnjeval strukturo urbanih prostorov mesta in povezoval že obstoječe in predvidene centralne programe ob njem. Družbeno podjetje Marking Maribor in Skupščina občine Litija sta { v začetku letošnjega leta na osnovi dogovorov ob zadnjem občinskem prazniku občine Litija podpisala protokol s ciljem uresničevanja skupnih interesov pri izgradnji po-slovno-stanovanjskega objekta. Na osnovi tega dogovora je Marking Maribor ob sodelovanju odgovornih predstavnikov občine Liitje na svoje stroške pripravil idejni osnutek prostorske in arhitekturne zasnove novega objekta. Poslovno-stanovanjski objekt naj bi imel enake višinske gabarite kot občinska zgradba, tj. terensko etažo, visoko pritličje ter dve nadstropji. Poleg tega, da bi prostorsko zaključeval novi kare in sooblikoval atrijski trg, bi objekt skupaj z obstoječo šolsko zgradbo in novo večnamensko dvorano prostorsko določal in oblikoval prostor Ulice Mire Pregljeve, ki bi tako dobila značaj mestne ulice. V objektu je z ozirom na pomembnost lokacije dan poudarek javnemu programu. Tako je objekt namenjen pretežno trgovsko-poslovnim dejavnostim in le delno stanovanjem. Na osnovi predhodne globalne ocene potreb so v objektu predvideni: - poštna enota, - različne trgovine, - gostinski lokali, - poslovno-pisarniški prostori, - stanovanja s pomožnimi prostori. Območje, predvideno za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, je zazidano stavbno zemljišče. Trenutno so tu: kmečka domačija, last Antona Lindnerja, stanovanjsko-gostinski lokal Matije Čuriča in del pomožnih prostorov Centromerkur-ja. V letu 1988 so bili vsi ti objekti ocenjeni, Marking si bo v letošnjem letu pridobil revalorizirane sodne cenitve za vse te objekte. Lastniki so seznanjeni z aktivnostmi glede odkupa oziroma določitve nadomestnih lokacij in načeloma ne nasprotujejo odkupom zgradb in zemljišč. V komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Litija se zbirajo podatki interesentov, ki želijo v omenjenem objektu pridobiti poslovne prostore in ki bi bili pripravljeni na sovlaganja. Interesentov je že veliko, pojavljajo pa še novi. Da bi Marking Maribor lahko nadaljeval z začetnimi aktivnostmi priprave in izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta, je IS SO Lilija sklenil z Družbenim podjetjem Marking Maribor posebno pogodbo, kjer je med drugim opredeljeno tudi naslednje.: Družbeno podjetje Marking Maribor bo nastopal kot investitor izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta zahodno vzdolž Ulice Mire Pregljeve po sistemu gradnje za trg ob upoštevanju sprejete urbanistične dokumentacije, ki opredlejuje lokacijo in namembnost objekta. Pridobil bo v last zazidano stavbno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev in funkcioniranje objekta, kar bo urejal s pogodbami s sedanjimi lastniki na osnovi poprejšnjih dogovorov z njimi. DP Marking Maribor bo kot bodoči investitor v roku veljavnosti lokacijskega dovoljenja pridobil gradbeno dovoljenje in nato v roku 3 let dokončal poslovno-stanovanjski objekt ter pridobil uporabno dovoljenje. Pod konkurenčnimi pogoji bo skušal prednostno vključiti v gradnjo domačo gradbeno firmo GIP Gradmetal Litija, kot tudi druge izvajalce iz občine, ki bi lahko sodelovali pri gradnji objekta in urejanju zemljišča. Pri sovlaganju in nakupu poslovnih prostorov in stanovanj bodo imeli prednost podjetja in organizacije ter občani iz občine Litija. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja skrbi za koordiniranje aktivnosti in usklajevanje vseh aktov, ki jih bo pripravil DP Marking Maribor J realizacijo izgradnje objeku L* prava idejnih projektov, invcsSt ski program s ceno, oprema posfcČ nih prostorov in stanovanj, unoravi matenalov itd.^IS in\r» upravni organi bodo tekoče potrebna dela za pridobitev dovrv ljenj za gradnjo in uporabnih oW ljenj, kot tudi sodelovali pri prodS stanovanj in poslovnih prostorovV primeru, da DP Marking iz kafai nihkoli razlogov ne bi v določetSi rokih pričel oz. dokončal gradnk bo moral pridobljeno zemljišče o£ prodati dogovorjenemu novemu in! vestitorju, ki bi nadaljeval predvidene aktivnosti. Družbena podjetja in ustanove ter občani, ki bi želeli sodelovati pn izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta, naj svoje predloge in želje čimprej sporočijo Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja. Tam lahko dobijo tudi druge potrebne informacije. Predsednik komiteja: Viktor Šešok, dia. pređTlđea »bjelct Južna fasada Vzhodna fasada Nova trgovina vŠmartnem Staro središče Šmartna, ki je že več let kazalo dokaj klavrno podobo, le-to počasi spreminja. Vse bolj ga oživljajo zasebne prodajalne. Tokrat vam predstavljamo trgovino z mešanim blagom Muc bazar, ki jo je sredi aprila odprl Borut Maček. Kupci največ povrašujejo po tujih živilih in drugih izdelkih, ki pa niso dosti dražji kot v tujini. Tako ima lastnik na voljo sokove, sladkarije, ribje konzerve, špagete, drogerijo in športno opremo, od domačih živil pa je najbolj iskan dnevno svež grosupeljski kruh, otroci pa radi segajo po sladoledu Pekabela. S prometom in obiskom je v prvih štirinajstih dneh Borut zadovoljen, upa pa, da tako mislijo tudi kupci in da mu bodo začetniške napake, ko začasno zmanjka določenih artiklov, oprostili. Vesel je njihovih pripomb in skuša po: nudbo prilagoditi povpraševanju, saj naročene tehnične predmete posameznikov preskrbi v roku enega tedna, r Z junijem pa bo uvedel še dostavo na dom, in sicer v primerih, ko bo njegova vrednost presegla 1.000,00 din. Sicer pa ga lahko pokličete na telefonsko številko 881-340, in boste zveden vse, kar vas zanima. nh In še, kdaj je trgovina odprta/ ^ ponedeljkih, sredah in petih od 8. «j 15. ure in od 18. do 21. ure, ob tojKm od 8. do 18. ure, ob sobotah od o. ou 15. ure, ob nedeljah in praznikih p* <*> 8. do 12. ure, medtem ko je ob cem kih zaprta. Boris Žužek I I I I ir l Občutno višje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda Skupščina Republike Slovenije je v marcu letos sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih. Objavljenje v Uradnem listu RS, št. 9. Da bi se občani lažje odločali, na kakšnih zemljiščih bodo lahko gradili, jim v zvezi s tem dajemo krajšo informacijo. Odškodnino mora plačati vsak, ki spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda, če se to zemljišče v nadalje ne uporablja več za kmetijsko proizvodnjo. Po novem zakonu se je odškodnina najbolj povečala za najboljša kmetijska zemljišča (njive, vinogradi in travniki višjega katastrskega razreda), za manjvredna in gozdove pa nekoliko manj. Občina Litija je uvrščena v II. katastrski okraj, razen k.o. Prelesje, ki je uvrščeno v tretjega. Trenutna vrednost točke (objavljene v Uradnem listu RS, št. 9/90) je 5,00 din. Funkcionalno zemljišče, od katerega je potrebno plačati odškodnino, se izračuna tako, da se upošteva tloris objekta in 4,0 m zemljišča okoli objekta, npr.: če ima objekt dimenzije 8,0 m x 7,0 m, se funkcionalno zemljišče izračuna takole: (8 + 8) x (7+ 8) = 16 x 15 m = 240 m2. Funkcionalnega zemljišča je torej 240 m2. V primeru, da je na območju gradenj izdelan zazidalni načrt ali drug izvedbeni akt, se dot funkcionalno zemljišče smatra celotna površina, ki jo določa zazidalni načrt ali drug izvedbeni akt. Primer izračuna za njivo I. razreda, če znaša funkcionalno zemljišče 240 m2: 240 m2 x 400,00 dinje 96.000,00 din. Odškodnina se mesečno valorizira v skladu z indeksom cen na drobno v Republiki Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja zavod R Slovenije za statistiko. Odmerjeno odškodnino je potrebno plačati v 15 dneh po prejemu odločbe. Če odškodnina ni plačana v tem roku, mora zavezanec plačati tudi zamudne obresti. Brez potrdila o plačani odškodnini ni možno izdati gradbenega dovoljenja. Sredstva, zbrana z odškodninami za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda, se uporabljajo takole: 30 % odškodnine ostane občini, v kateri leži ze-i mljišče, 15 % se dodeli republiškemu Skla-I du za sofinanciranje programa varstva okolja, 55 % sredstev pa gre republiškemu komiteju za kmetijstvo, i Občina ta sredstva uporabi le za pripravo I strokovnih podlag za varstvo in urejanje I kmetijskih zemljišč ter planiranje in za ob-t činski program urejanja kmetijskih zem-I ljisc. w Republiški sklad lahko sredstva porabi [za: f - spremljanje onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda in vzpostavitev ustrezne službe, - razvoj ekološko prijaznejših tehnologij v kmetijstvu in gozdarstvu, - pripravo sanacijskih programov za Kmetijska zemljišča in gozd. Del sredstev odškodnine zaradi spre-[ piembe namembnosti kmetijskih zemljišč Ijn gozda, ki se zberejo pri republiškemu I komiteju za kmetijstvo, se uporablja za nadomestitev proizvodnih možnosti pozidali zemljišč in za spodbujanje razvoja območij z omenjenimi možnostmi za kmetijsko proizvodnjo, in sicer osuševanje zemljišč, vzdrževanje in sanacijo melioracijskih sistemov, namakanje, komasacije kmetijskih zemljišč, agromelioracije, pripravo razvojnih projetkov in študij za celoten razvoj podeželja, sofinanciranje izgrad- nje infrastrukture v območjih z omenjenimi možnostmi kmetovanja in sofinanciranje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja VREDNOTENJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ GLEDE NA KATASTRSKO KULTURO, KATASTRSKI RAZRED IN KATASTRSKI OKRAJ Katastrske kulture in razredi njive, travniki barjanski plantaže pašni- gozd nero- Število točk po vinogradi, ekstenzivni travniki gozdnega ki do skupinah katastrskih plantažni sadovnjaki drevja vitno okrajev sadovnjaki, III. hmeljišča II. 1 80 60 2 75 55 3 65 50 4 1 • • 55 40 5 2 1 40 30 6 3 1 2 30 20 7 4 2 3 1 20 15 8 5 3 4 2 1 10 10 6 4 3 2 5 5 7 4 3 3 3 8 5 4 2 2 6 5 1 1 7 6 1 1 8 7 1 1 8 0 0 N 0 0 Prijetnejše čakanje na vlak • • • jh> • •.-. . • • • .v.-. • • ■ • ••••••• • ••••••• • ••••••• • ••••• • ••••••••• • • • • • •••• • • • - ■ • • • • • - • • ... .«•••■•••• • ••• »• • • • • ■•••.••••••»•• «J» ... . • • • ■ • " mm • • ••••••• •••• • • • ■ . • • • • • • • • • • • * » • • • • • • • - • • • • • • • • • • • • • • • • • • m • • • • • • • • • • • ■ • • • • Že nekaj mesecev stojita na ploščadi Železniške postaje Litija dva kioska: Okrepčevalnica »Papa« in časopisni kiosk. Odprta sta od 5. do 15. ure. V Okrepčevalnici dobite tople in hladne jedi ter pijače. Po potrebi pa se prilagaja s svojo ponudbo tudi želji potrošnikov. V časopisnem kiosku pa je možno kupiti vse vrste časopisov. Besedilo in slika: K. Š. OB ZVONOVEM JUBILEJU VEČ PRIREDITEV Ob stoletnici delovanja je pevsko društvo ZVON iz Šmartno pripravilo več prireditev, s katerimi je hotelo prikazati sedanji kulturni utrip kraja. 21. aprila jc že petič uprizorilo na domačem odru Gobčevo opereto Planinska roža, ki jc še vedno pritegnila pozornost mnogih obiskovalcev. Tri dni pozneje so se v šmarski dvorani predstavili trije pevski zbori domače osemletke; oba otroška zbora je vodila Lojzka Koritnik, mladinskega pa Janko Slimšek. Za klavirsko spremljavo sta poskrbeli Urška Meglic in Urška Mohar. Posebnost večera sta bili dve zabavni glasbeni točki, ki ju je pripravil zborovodja Janko Slimšek s člani mladinskega zbora ob pomoči likovnega pedagoga Jožeta Meglica in sta navdušili polno dvorano obiskovalcev. Tik pred dnevom OF je bil dobro obiskan večer glasbe, petja in plesa, kjer so nastopili Folklorna skupina Javorje, ki jo vodi Ida Dolšek, Zasavski rogisti z vodjem Danetom Namestnikom in Šmarski oktet pod vodstvom Rudija Vidica. Pno soboto po prvomajskih praznikih so imeli celovečerni koncert šmarski tamburaši, ki delujejo pri Folklorni skupini Javorje; ves čas jih vodi Urška Meglic. Glede na pripravljeni program in kvaliteto izvajanja bi si zaslužili večji obisk, a tudi maloštevilni poslušalci so jim navdušeno ploskali, domače kulturniške skupine in Zveza kulturnih organizacij Litija pa so jim čestitale ob petletnici uspešnega delovanja. V petek, 10. maja zvečer, je Zvon organiziral svečanost na šmarskem pokopališču, s katero je želel počastiti vse pokojne pevke in pevce Zvona ter njihove zborovodje. Šmarski oktet je prvič izvedel nagrobnico ustanovitelja Zvona Ivana Bartlja Človek, glej, dognanje svoje. .., pet pesmi pa je zapel tudi mešani zbor pod vodstvom Marjance Vidic. Skladbe je povezovala recitator-ka Anuška Potisek z izbranimi odlomki iz psalmov in Gradnikove poezije. Čeprav seje v slabih treh tednih zvrstilo pred jubilejnim koncetrom kar pet prireditev, jih je obiskalo nad 900 Šmarčanov in okoličanov. Tamburaški orkester Folklorne skupine Javorje na celovečernem koncertu Svečanosti na pokopališču, kjer smo počastili spomin ustanovitelja Zvona Ivana ^artJain vseh pokojnihčlanov Zvona in zborovodij, sta prisostvovala tudi oba Bartlova vnuka Srdan Tur k iz Ljubljane in Alenka Sakač iz Zagreba Boris Žužek, foto: M. Š. občanov lanMi 'mm&Bm*:* ^ »»:•*«»*. u J^^'7Tulturnega Slavnostni koncert Zvona ob stoletnici je bil v soboto, 12. maja 1990 \d\or?^T[ Glas\la doma v Smartnem. O tej osrednji svečanosti bomo poročali v naslednji stevim NEKAJ NO VIC IZ LI TIJSKE ŠOLE pAN MLADOSTI LETOS ŠE PESTREJŠI - Velika izbira dejavnosti rekreativno razvedrilne vsebine, koncert vrstnice Doris Urbančič, krajši izleti in planinski pohod. Vse to odlikuje letošnje praznovanje dneva mladosti, ki tudi že leta nazaj ni bilo obremenjeno z ideološkimi predznaki. Glavno vodilo tistih, ki so pripravljali načrt dejavnosti za ta dan. je bilo, postaviti v ospredje interese učencev, obenem pa jim na nevsiljiv način pokazati tudi kaj lepega. Tako bo v dvorani na Stavbah zelo obetavna mlada pevka iz Maribora, Doris Urbančič, ki jo na gostovanjih spremlja s kitaro njen oče, Rado Urbančič. Izkušenejši planinci se bodo podali na KUM, spet drugi bodo šli plavat v Hrastnik, dva razreda sedmošolcev bosta obiskala svoje vrstnike na Vačah in se skupaj z njimi podala na GEOSS, obiskali pa se bodo tudi učenci iz Kresnic in Jevnice. Na igrišču in v telovadnici pa bodo vse dopoldne potekali medraz-redni mnogoboji v igrah z žogo. Šestnajsta revija zasavskih glasbenih šol Najboljši učenci zasavskih glasbenih šol nastopijo vsako leto na reviji glasbenih šol Zasavja. Praviloma je to v enem od zasavskih središč, tako je letos prišla na vrsto spet Litija. V Sindikalni dvorani na Stavbah se nam je v torek, 15. maja 1990, predstavilo kar 65 učencev. Igrali so vse, od narodnozabavnih instrumentov (citre) do najbolj zahtevnih. Poslušalci v dvorani - res jih ni bilo veliko, morda tudi zaradi slabega vremena - so uživali v tem čudovitem svetu glasbe, kot je rekla povezovalka Maja. Še in še bi jih poslušali! Z litijske glasbene šole so se predstavili člani harmonikarskega orkestra pod vodstvom Uroša Hribarja Pianist Igor Dekleva med vaškimi osnovnošolci Chopin, Debussv, Gersh-win. Pri pouku glasbe so jih učenci že spoznali in poslušali njihove sklade. Tokrat so pred njimi ponovno zaživeli. Predstavil jim jih je Pianist Igor Dekleva. v To je bilo nenavadno doživetje za učence, pa tudi za Pianista, ki je vajen nastopati v dvoranah velikih mest Po svetu pred množico glasovnih sladokuscev. Zanima-0 SaJe, kako ga bodo sprejete ušesa, ki najraje prisluhnejo lahki zabavni glasbi. Vsako skladbo je najprej Predstavil, nato pa izvabil iz črno-belih tipk. Tišina v dvorani in aplavzi so potrjevali, daje umetnikov nastop dosegel cilj. Učenci so glasbo doživljali skupaj z njim. Razgovor, ki je stekel po nastopu, je bil prisrčen in sproščen. Šolarji so spraševali, njihov gost pa je pripovedoval o začetkih svojega igranja na klavir, o vtisih in doživetjih z gostovanj in o svojem osebnem sprejemanju in doživljanju glasbe. Lepo, nepozabno srečanje. Umetniku iskrena hvala. Milka Rogelj Zaključne ekskurzije Petošolci se bodo letos že tradicionalno podali na Dolenjsko. Ogledali si bodo Jurčičevo domačijo in se ustavili v Dolenjskih Toplicah. Učenci šestih razredov si bodo ogledali izkopanine v Šempetru, poleg tega pa še jamo Pekel in Mozirje. Sedmošolci bodo šli na Gorenjsko do Bleda, osmošolci Rozmanovega trga in Vač načrtujejo pot po Koroški, kjer si bodo ogledali kulturne spomenike naših zamejcev. Dva razreda šole na Bevkovi ulici pa bosta odšla na izlet \ Slovensko primorje. M.B. Priprave na slovesen zaključek šolskega leta Letošnjim osmošolcem posvečamo v teh dneh kar največ pozornosti, saj jih bo moralo precejšnje število v sredini junija na preizkusih znanja iz slov. jezika in matematike dokazati, da so sposobni za vpis na zahtevnejše srednje šole. Temu namenjene so bile nivojsko diferencirane ure matematike in slovenskega jezika in ustvarjalni dodatni pouk nekaterih ključnih predmetov. Osmošolci se bodo poslovili na tradicionalni svečanosti, ki bo v četrtek. 14. junija ob 17. uri. Tako bodo učenci lahko brezskrbno preživeli zadnji šolski dan, v petek ne bodo imeli pouka in se bodo lahko nemoteno pripravili na sprejemni izpit, ki bo v soboto. Učenci ostalih rarzedov pa bodo pripravili svoje razredne prireditve, na katere bodo povabili starše in tako na prijeten in malo drugačen način zaključili šolsko leto. Učenci nižje stopnje se bodo zbrali 22. 6. ob 16.30, višje stopnje pa eno uro kasneje. Mladi zgodovinarji pripravili zanimivo razstavo Na šmarski šoli že več let uspešno deluje zgodovinski krožek, ki ga vodi predmetni učitelj zgodovine Tone Škrabanja. Doslej so nas njegovi člani vsako leto presenetili z razstavo. Letos so raziskovali zgodovino domače šole. Vse leto so marljivo zbirali potrebno gradivo. Precej dokumentov so dobili doma ali pri krajanih, nekaj pa so si jih sposodili v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani, obiskali pa so tudi Slovenski šolski muzej v našem glavnem mestu. Razstava je bila odprta od 12. do 14. maja, in so si jo, poleg odraslih, ogledali vsi šmarski šolarji. Boris Žužek, foto: M. Š. m • • • • GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Kon-čar, Marina Krnel, Gorazd MavretiČ, Slavko Rokavec, Marjan Šuštaršič, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Tisk: A. Jovano-vič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Pannova 9, tel. 881-102. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. IZ KRAJE VNIH KRAJEVNA SKUPNOST SAVA KRAJEVNI PRAZNIK Letošnji krajevni praznik KS Sava, ki se je prejšnja leta praznoval kar dovolj svečano ob 1. maju, je letos minil brez proslavljanja. Družbenopolitičnih organizacij po aprilskih volitvah ni bilo več, tudi pionirske organizacije in kurirčkove torbice ni več. Škoda, da niso postavili mlajev v veselje otrok, tako kot včasih na Savi in Sp. Logu. Krajani živijo v tihem pričakovanju, kako bo potekalo življenje po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Zanima jih, kako jih bo štiri leta zastopal poslanec Vili Mandelj v zboru krajevnih skupnosti SO Litija. Razmišljajo, zakaj aprila 1990 ni uspel referendum za krajevni samoprispevek, čeprav so decembra 1. 1972 na Savi uvedli prvi krajevni samoprispevek v litijski občini, poleg občinskega, in potem še druge do julija 1990. Veliko se je naredilo s samoprispevkom, sedaj bo treba iskati drugačne oblike pridobivanja sredstev. Savski most je v kritičnem stanju. Ali mora res priti do nesreče? Že septembra 1988. leta je bilo ugotovljeno, da ni več varen za prehod, in je bilo obljubljeno, da se bo edini pokriti leseni most, ki spada med kulturne znamenitosti Slovenije, obnovil. Nov vzdrževalec, Komunalno podjetje Litija, je 9. maja most zaprl s prometnim znakom. Kako naj ljudje z levega in desnega brega Save hodijo v šolo, v službo, na železniško postajo? Šolska zgradba je v slabem stanju. Zaradi razpokanih sten in varnosti otrok starši zahtevajo, da se čimprej pristopi k pridobivanju sredstev za novo gradnjo. Strokovno mnenje o neustavljivem širjenju razpok je podal Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane na prošnjo SO Litija. Obrat TKG na Savi še ni praznoval desete obletnice, a je že v krizi. Polovica delavk se mora voziti v Ljubljano, ker tu ni dela. Čeprav ni bilo za krajevni praznik proslave, kjer bi se poročalo o pridobitvah, lahko rečemo, da se je v tem letu veliko naredilo in se še dela. Na zadnji pro'slavi ob dnevu žena je predsednik skupščine KS Sava Bine Merzelj zelo aktualno orisal današnje življenje družine. Otroci pa so mamicam s petjem, plesom in dramatizacijami povedali, da jih imajo radi. In prav je tako. Kakšno pa je življenje brez ljubezni? Stranke so nam veliko obljubljale, vendar bo treba najbrž še kar naprej upoštevati pregovor kdor se delu izmika, ga lakota pika. Zato lahko vidiš, kako ljudje v Lešah, na Savi, v Ponovi-čah in na Sp. Logu pridno delajo po njivah, vrtovih, urejajo domove in hodijo v službo. Pred lepo urejenim gasilskim domom in na novem asfaltiranem igrišču redno trenirajo skupine mladih gasilcev in se pripravljajo na občinsko tekmovanje. Najbolj aktiven je gradbeni odbor za izgradnjo vodovoda pod vodstvom Ivana Lovšeta, kar je bilo prikazano tudi na televiziji po snemanju delovne akcije v nedeljo, 6. maja 1990. Z gradnjo novega vodovoda za zdravo pitno vodo se je pričelo že leta 1988 in se bo še nadaljevalo do dokončne faze, saj je trasa od Save do Ponovič dolga 6100 m, s hidranti pa bodo zagotovili tudi požarno varnost. Do sedaj so zgradili rezervoar, črpališče, zajetje, povezali cevovod med zajetjem in črpališčem, cevovod od Metnika do Save pa povezali z rezervoarjem. Krajani so se odločili, da prispevajo v letu 1990 3.500 din, vsako gospodinjstvo pa opravi še 80 delovnih ur. Finančno pomoč je dala območna skupnost Ljubljanica -Sava, od SO Litija pomoči ni bilo. Na delovne akcije hodijo ob sobotah in nedeljah, včasih tudi ob drugih dnevih popoldne. Naredili so tudi odvodnjavanje leske ceste, ker je poplavljala voda ob neurjih na železniški postaji. Cevi (200 m) je plačala komunalna skupnost, delo pa je bilo v lastni režiji, brezplačno in prostovoljno. Kljub delavnosti si ljudje vzamejo čas za rekreacijo; lovci hodijo na lov, ribiči ribarijo, nekateri pa se radi poveselijo v gostilni Berdajs, pri Tinčku in v gradu Ponoviče v upanju na boljše čase. Angelca Ocepek KS KRESNICE »Inventura« pred iztekom petletnega planskega ol III ll bia Ob iztekanju petletnega obdobja, v katerem so si krajani na njegovem začetku zadali različne naloge, se v ospredje postavlja vprašanje: katere od načrtovanih nalog so uresničili oziroma katerih ne? Ker se hkrati izteka tudi mandat vodstvu krajevne skupnosti (skupščini in svetu), se (ne)hote s preglodom uresničenih nalog vsiljuje tudi ocena uspešnosti posameznikov, ki so pred leti prevzeli odgovornost za izvedbo programov. Uvodoma je pomembno poudariti, da je bilo veliko dela vloženega že v samo pripravo oziroma določitev vsebine programa. Ker je bila osnova oziroma pogoj za uresničitev nalog dodatno zbiranje sredstev s samoprispevkom, je bilo nujno pripraviti tak program, ki naj bi ga sprejela in na referendumu potrdila velika večina krajanov Kresniškega Vrha in Kresnic. To je avtorjem načrta očitno uspelo, saj je bil samoprispevek izglasovan z veliko večino glasovalcev. Če aktivisti krajevne skupnosti ne bi tesno sodelovali s krajani ter na zborih krajanov in sosesk predstavljali ponuđenih programov in upoštevali predlogov sokrajanov, takšnega glasovalnega izida zagotovo ne bi dose- gli. In katere so pridobitve v minulem obdobju? V prvi vrsti manjkajoča kanalizacija v Kresnicah. Nujno bo dograditi še priključke do objektov, ki se se- daj še niso priključili. Obnovljeno je bilo vodovodno zajetje in velik del dotrajanih cevi na vodo iz Zg. Kresniškega Vrha proti Kresnicam. Svet krajevne skupnosti upa, da mu bo do konca leta uspelo zgraditi še nov rezervoar pri cerkvi v Kresnicah. Modernizirana je bila cesta iz Kresnic do Zg. Kresniškega Vrha (3,5 km), od tega je 1200 tekočih metrov že asfaltiranih. Upati je, da bo v tem letu položen asfalt v celoti do Kresnic, najmanj pa do »Lese«. Mladinci so dobili svoj dolgo pričakovan prostor v gasilski garaži. KUD in Društvo upokojencev pa skupen prostor poleg sedeža krajevne skupnosti. Močno je bila posodobljena oprema civilne zaščite in Gasilskega društva. Dograjeni so novi več namenski prostori (120 m2) v Športnem domu in povečane rekreacijske površine (balinanje, nogomet). V teku so razgovori za pridobitev zemljišča za gradnjo mrliške vežice, kar je skupna naloga krajevnih skupnosti Jevnica in Kresnice. Poleg telegrafsko naštetih nalog je bilo oprav Ijenih še veliko drugih del in opravil, ki niso nepomembne, vendar bi podrobno naštevanje porabilo dragoceni prostor. Vse našteto, in tudi nenavedeno, pa je bilo moč doseči le ob sodelovanju velike večine krajanov in ob velikem prizadevanju sokrajanov, ki jim je bilo zaupano vodenje krajevne skupnosti. M. V. K S PRIMSKO VO Dobili asfaltno povezavo V sredini maja seje zgodil za Primskovo zelo pomemben dogodek. Že lansko leto je bilo v kraju asfaltiranih več cest (preko 6 km), med njimi tudi cesta proti Šentlovrencu, in sicer do meje med občinama Litija in Trebnje. Te dni pa so delavci cestnega podjetja Novo mesto asfaltirali še preostali (trebanjski) del te ceste do Šentlovren-ca. Tako je Primskovo končno le dobilo asfaltno povezavo z (upravičeno lahko zapišemo) vsem svetom. Za ta korak (asfaltiranje) so se Trebanjci odločili predvsem zato, ker ima veliko njihovih občanov v našem kraju vikende in vinograde. Cesta pa je bila pred tem v zelo slabem stanju in ob močnih nalovili skoraj neprevozna. Ta pridobitev pa je velikega pomena tudi za Primskovljane, ki so zaposleni v trebanjski občini (mizarsko podjetje Hrast), in za tiste, ki se vozijo na delo v Ljubljano. w Omenimo naj še, da se je o tej povezavi govorilo že več let. Za o smo krajani sedaj, ko seje to končno uresničilo, še toliko bolj MihaOvnik STI OBČINE LITIJA Zgodovinske znamenitosti na Gradišču pri Primskovem Na vrhu Gradišča, kjer je nadmorska višina 592 m, bodo ljubitelji zgodovine našli kaj nekaj kulturnih spomenikov, ki si jih je vredno ogledati. I Najprej so tu ostanki obram-I bnega tabora, ki so se ohranili iz [ ćasa turških vpadov. Po starem [ ustnem izročilu je bil omenjeni I tabor nepremagljiv in so Turki I prišli z dolenjske strani le do t hriba Kuklja. I' Sredi teh ostankov tabora, ki E jc zal zelo slabo ohranjen, pa i stojijo tri cerkve. Največja je I bozjepotna Marijina cerkev, ki I je v jedru srednjeveška gotska I stavba z delno še ohranjenim I obokanim prezbiterijem (pre-I zbiterij je probtor okoli glavnega I oltarja). To je arhitektura, ki spada v drugo polovico 14. stoletja, se pravi v gotski slog. Druga cerkev, v sredini, je o zunanjosti še najmanj podobna cerkvi, saj je bila pozneje preurejena v šolsko stavbo. Za razliko do prve ima ta ravno zaključen prezbiterij, zato sodijo, daje bila zgrajena v 17. stoletju. Tretja, najmanjša, vendar najstarejša je cerkev sv. Petra (na sliki). Na zunaj je močno podobna cerkvi Matere božje v Šmarju pri Sežani. V prezbiteri-ju je ohranila gotski rebrasti obok. Na notranji strani stene ladje so vzidani reliefi, ki ponazarjajo zadnjo sodbo. Po nekaterih podatkih je v njej tudi grobnica bogenšperških grašča-kov. Žal pa ni ostalo nobenih točnejših zapiskov o tem, saj so bili med zadnjo vojno, ko so tudi v tem kraju potekali hudi boji. uničeni oz. zažgani. ■ Prav slednja cerkev pa je najbolj prepuščena zobu časa. Že več desetletij ni bilo opravljeno nobeno vzdrževalno delo - po-: pravilo. I In kaj pomeni propadanje talcih zgodovinskih objektov za t (tako majhen) slovenski narod? t • Od vsepovsod vsako leto pri-r hajajo k nam (v Slovenijo) turi-5*i> ki bi radi uživali naše lepote. Zanimajo jih predvsem lepote narave, vendar pa ne samo te. '■ Ogledati si želijo tudi naše umetnine, zgodovinske spome-1* nike, kulturno dediščino. Z nji-*ni lahko dokažemo drugim na-r(Jdom, da Slovenci nismo od /♦ Xveraj, ^ smo narocj z globoko l godovinsko kulturo. In kako r^o to dokazali, če nam vse to :P°Sastvo preprosto propada in h ^nJa? Prav zanimivo bi bilo o tem slišati mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine R Slovenije. Odgovor bi verjetno bil, da ni denarja. Toda, kje najdemo denar za to npr. Avstrijci, za katere vemo, kako lepo imajo ohranjene in vzdrževane take kulturne spomenike. Za konec pa ne smemo pozabiti omeniti še to, da je v letih od 1876 do 1890 bival oz. služboval na Gradišču (Primskovem) župnik Jurij Humar, ki je slovel kot čudodelni zdravnik. Njegov grob najdemo na pokopališču, spominska plošča pa je vzidana v cerkev. Prav po omenjenem g. župniku pa je Gradišče oz. Primsko-vo poznamo po vsej Sloveniji. Miha Ovnik Najstarejša cerkev sv. Petra K S JE VNICA Prvomajska tekmovanja Športno društvo ENOTNOST iz Jevnice je med prvomajskimi prazniki organiziralo zanimiva športna tekmovanja v treh panogah in sicer malem nogometu, tenisu in balinanju posameznikov. 30. aprila je potekal turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo šest ekip. Najuspešnejša je bila ekipa NK Enotnost, kije zasedla 1. mesto, 2. mesto je pripadlo ekipi Kres-niške Poljane, 3. mesto pa Kotlarstvu Godec. Sodelovale so še ekipe Veterani, Gostilna Žerjavica in Senožeti. 2. maja je bil organiziran teniški turnir. Lepo, sončno vreme je privabilo 28 tekmovalcev in 5 tekmovalk. Na odlično pripravljenih igriščih smo si lahko ogledali zanimive dvoboje. Finalisti so se pomerili šele v poznih popoldanskih urah. Doseženi so bili naslednji rezultati: moški: 1. Jerič Borut, 2. Jerina Matjaž, 3. Jerič Dušan in 4. Jerebic Tomo ženske: 1. Primožič Tatjana, 2. Brunec Lili, 3. Kotar Jelka, 4. Mali Nina. Zmagovalci so prejeli denarne in praktične nagrade. 6. maja pa je bilo v okviru prvomajskih tekmovanj organizirano balinanje za posameznike. Prijavilo seje 14 tekmovalcev in 2 tekmovalki. Nagrado za 1. mesto je prejel srečo Kotar, za 2. Jože Godec st., 3. Lado Obolnar in 4. Marjan Jerina. V mesecih maju in juniju načrtujemo naslednje prireditve v organizaciji ŠD »ENOTNOST« Jevnica: 22. maj - športne igre in piknik Filozofske fakultete Ljubljana 25. maj - športne igre in piknik ŽG SVTK Ljubljana 2. in 3. junij - turnir v malem nogometu in turnir v balinanju - četvork 7. junij - gostovanje ZLATE SELEKCIJE NEDELJSKEGA in MOPED SHOWA 18. maj-27. maj - začetni in nadaljevalni tečaj tenisa JK Občina Litija, Komite za urejanje prostora in varstvo okolja obvešča DELAVCE, ZAPOSLENE PRI OBRTNIKIH v občini Litija, da je razpisan natečaj za zbiranje prijav in ugotavljanje upravičenosti za dodelitev posojil za gradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš v zasebni lasti (pridobitev nove stanovanjske površine). Rok za oddajo prijave je do vključno petka, 15. junija 1990. Vse ostale informacije, besedilo razpisa in poseben obrazec za prijavo dobite pri strokovni službi Komiteja (prejšnja stanovanjska skupnost Litija). IZ KRAJE VNIH SKUPNOSTI KS GABRO VKA IN DOLE Novice iz OS Lojze Hostnik-Jovo in podružnične šole Dole Naravoslovni dan V četrtek, 26. aprila, smo imeli sedmošolci iz Gabrovke in z Dol naravoslovni dan. Obiskali smo Zdravstveni dom v Litiji. Najprej smo odšli v laboratorij, kjer smo si ogledali pregled krvi in urina. V prvem nadstropju, kjer je EKG, so nam pokazali, kako pregledujejo delovanje srca in kako merijo kapaciteto pljuč. Dr. Marko Kolšek pa nam je predaval o puberteti. Nazadnje smo odšli še k sestri Moniki, ki nam je povedala veliko novih stvari o krvnem tlaku. Le-tega smo si lahko tudi izmerili. Naravoslovni dan v zdravstvenem domu je bil zelo za- nimiv. Kulturni dan 13. aprila smo imeli učenci višje stopnje OŠ Lojze Hostnik-Jovo 3. celodnevni kulturni dan. V Cankarjevem domu v Ljubljani smo poslušali Čudoviti svet orglanja. Velika dvorana in orgle v njej so res veličastne. Organist Saša Frelih-Mišo nam je predstavil razvoj orgel, njihovo zgradbo, seznanil nas je z nekaterimi zanimivimi orgalami in seveda tudi z orgelskimi skladbami ter skladatelji orgelskih del. Predavanje je bilo popestreno z diapozitivi, igranjem na orgle, petjem. Slišali smo tudi flavto, trobento in violino, seveda ob spremljavi orgel, ki omogočijo s svojimi zvočnimi in tehničnimi možnostmi najširšo paleto izraznih odtenkov. Za zaključek smo lahko na orgle zaigrali tudi mi, učenci. Obiskali smo še Narodno galerijo, kjer smo si ogledali del stalne zbirke. Tekmovanja V petek, 13. aprila, je bilo v OŠ Litija občinsko tekmovanje iz angleščine. Iz Gabrovke in z Dol so se ga udeležili trije učenci: Jasna Vr-tačnik (9. mesto), Tatjana Jesenšek in Špela Simončič. V soboto, 21. aprila, smo šesto-šolci, sedmošolci in osmošolci tekmovali za srebrno Vegovo priznanje. Občinsko tekmovanje iz M A je bilo v Šmartner. Iz Gabrovke in z Dol se je v znanju matematike preizkušalo sedem učencev. Osmošolka Špeka Simončič pa je zasedla drugo mesto in se bo udeležila tudi republiškega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, ki bo 19. maja v Ljubljani. Eva Šekli Sabina Resnik Petnajst let moškega pevskega zbora KUD Fran Levstik Moški pevski zbor KUD Franc Levstik iz Gabrovke je v petek, 27. 4. 1990, priredil slavnostni koncert ob 15-letnici delovanja v dvorani OŠ v Gabrovki. Zbor je bil ustanovljen v marcu 1975. leta na pobudo nekaterih pevcev - Viktorja Korelca in Alojza Grma ter učitelja glasbe Matije Pač-nika. Tov. Matija je v zboru prevzel tudi mesto dirigenta in njemu gre zasluga, da je zborovsko petje v Gabrovki ponovno zaživelo. Zaradi obveznosti na novem delovnem mestu, ki jih je prevzel tov. Pačnik, je zbor v februarju 1981 ostal brez zborovodje. Toda pevci so želeli nadaljevati z delom v zboru, saj so začetne težave uspešno prebrodili. Na pomoč jim je začasno priskočil Ivan Fojkar iz Litije in ta je v zborovod-sko delo uvedel Ivana Kolarja, ki je zbor vodil do novembra 1984. V sezoni 84/85 so pevci peli pod vodstvom Toneta Torija, v maju 1986. leta pa je zborovodstvo prevzela to-varišica Marjana Kralja iz Litije. Zbor je v letih svojega delovanja sodeloval z mnogimi zbori. Na prvem mestu je seveda domači ŽPZ, sledijo pa zbori iz najrazličnejših krajev Slovenije. Poudariti moramo zlasti sodelovanje na vseh prireditvah v domačem kraju, kjer je MPZ reden gost. Seveda se zbor udeležuje tudi občinskih revij, Zasavske revije, poje na Taboru v Šentvidu in na marsikateri slavnosti, ki je organizirana na nivoju občine v Litiji, Bo-genšperku in še kje. In prenekateri-krat zazvenijo njihove žalostinke ob poslednjem slovesu naših sorodnikov, prijateljev, sosedov, sodelavcev. Jubilanti so za jubilejni končen iz svojega repertoarja izbrali šestnajst pesmi. Solista Franc Prijatelj in Stane Miklič sta s svojima izbranima glasovoma popestrila nastop. Pevci, ki v zboru pojejo dlje kot pet let, so prejeli bronaste Gallusove značke, ki sta jih podelila predsednik ZKO Litija, Boris Žužek in Rosana Maček. Pevci so ob svojem jubileju prejeli mnogo čestitk, najlepša pa je bila polno zasedena dvorana, kar pomeni, da ljudje našim pevcem radi prisluhnejo. Zbor verjetno ne bi slavil, če mu ne bi v preteklosti in seveda tudi v letošnjem letu stale ob strani orgasnizracije združenega dela, ustanove in tudi posamezniki, ki so zboru priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi ali kako drugače. Zbor je v zahvalo podelil priznanji Presadu - svojemu pokrovitelju, OS Lojze Hostnik-Jovo, plaketi pa KS Gabrovka in Mizarstvu Gabrovka ter se zahvalil še vsem, ki so kakorkoli pomagali, kadar se je zbor znašel v težavah. Pevci so se seveda zahvalili tudi svoji dirigentki Marjani Kralj, ki jo delo z zborom navdušuje, čeprav ji prinaša mnoge obveznosti. Omeniti moramo tudi predsednika zbora Franca Kotarja, ki ima največ zaslug, da je zbor kontinuirano delal. Večerje popestrila Folklorna skupina iz Javorja z ljudskimi plesi. Slavljenci so za zaključek zapeli skupaj s pevci, ki so v preteklosti iz najrazličnejših vzrokov prenahali s petjem. Pevci želijo, da bi bila njihova pesem mogočnejša, zato vabijo vse nekdanje pevce, da se vrnejo nazaj v zborovske vrste in jih tako pomnožijo. Anica RESNIK KS ŠMAR TNO Vaja šmarskih gasilcev • • - • • • • • . • • • » • ■ • • • • • • • • . 'j* • • » •••• • • • • • •» . • A • • • • * V - . • • * * " *.*•*.'.' . . .". •*• • * m • • • .N/.-.v. . .v. . m % 0tf • • • • • • ■ ^ m • - • •_• • •_ ■ ......«■ • • • ••••••••• • • • • *_* «...••«.-•••• • • • ..... • • • • • • • v ...... V četrtek, 4. maja - na dan sv. Florijana, zaščitnika gasilcev, so člani Gasilskega društva Šmartno izvedli »mokro« vajo. Tako kot nekdaj so namesto s sireno naznanili »požar« z bitjem »plati zvona«. Okoli kulturnega doma, kjer je vaja potekala, seje kmalu zbralo precej krajanov. Gasilci so prikazali gašenje požara z vodo in drugimi sredstvi (prah, pena), videli pa smo tudi, kako poteka reševanje ljudi iz gorečega objekta. Kot je povedal njihov predsednik Marjan Kahne, bo vaja na dan njihovega zaščitnika postala tradicionalna. Boris Žužek, foto: M. Š. KS LI TU A Tenis pod reflektorji Kakor v lanskem letu, je tudi letos od 1. maja dalje odprto teniško igrišče na Velikem vrhu. Igrati je možno vsak dan od 8. do 20. ure. V kratkem pa bo dokončana razsvetljava igrišča in bo možno podaljšati čas igranja pozno v noč. Vsak obiskovalec (igralec ali samo gledalec) pa se lahko odžeja m okrepča s pravo domačo hrano. * Besedilo in slika: K. PISMA BRALCEV Nemalo presenečen sem v Glasilu občanov občine Litije zasledil v pismu bralcev tarnanje gospe Mili Škarja o nečloveškem, nekulturnem in necivilizaeijskem odnosu sorodnikov oz. sosedov . do nje. Najprej moram povedati, da ji nihče niti najmanj ne čeli otež-kočati bivalnega statusa v vasi Kresniške Poljane. Prav nasprotno, celo zelo zadovoljni bi bili, če bi opazili, da se je tudi ona enako kot mi vsi vključila v pravo vaško življenje. I sem je po- \ znano, da smo vsi vaščani med seboj zelo složni, da skupno sodelujemo na delovnih akcijah, organiziramo razne prireditve, se pomenkujemo, sestanku jemo in tudi skupno rešujemo določene probleme. Prepričani smo. da bi k vsem utečenim navaclan pripomogel tudi kakšen dodaten glas bodisi odobravanja ali pa nestrinjanja. Prav pri zadnjem ni bilo nobenega odmeva. Pa naj sc povrnem na jedro oz glavno vsebino pisma. Rad bi vse tiste, ki do sedaj poznajo samo enostransko prepričanje, prepričanje gospe Mili Škarja. seznanil, tako KS kot tudi vse »slučajne« bralce občana, tudi o drugi plati. Skupni vodovod je bil zgrajen leta 1965. in sicer za tri hiše: ERŽEN, stan. št. hiše 15. PARKEU. stan. št. hiše 14. in za takrat še živečo PETEK Amalijo, stan. št. 16. ki je tudi financirala za eno uporabno pipo in ki io je tudi uporabljala, in ne za izgradnjo celotnega vodovoda Družine Eržen in Parkelj so tudi vseskozi vzdrževale skupni vodovod Ko so hišo pod sedanjo št. 16 odkupili Škarjevi (starši gospe Mili Škarja i. so jo obnovili, dozidali in seveda tudi potegnili vodo na vse mogoče priključke, kar je še sedaj sporno (ji tega niti ne oporekamo;. Pred nekaj leti pa se je KS Jevniea odločila za izgradnjo javnega vodovodnega omrežja in napeljavo le-tega po vsej krajevni skupnosti. I si smo bili zainteresirani in sprejeli smo vodo iz javnega vodovoda. Tako je na prejšnji skupni vodovod ostala priključena le gospa Parkelj. stara več kot 80 let. in gospa Mili Škarja. Pri sosedova i h (Parkljeviht imajo tudi živino in jo tudi napajajo z vodo iz skupnega vodovoda in nejavnega. Ker je ta skupni vodovod .star že preko 20 let. ga je verjetno kljub rednim vzdrževanjem načel zob časa ali nekaj temu podobnega. Zato vode nisem nikoli zapiral, ampak je to posledica zamašenih cevi pri dotoku v rezervoar. Le-to je ugotovil .sosed, ko je odstranjeval napako. Ob tem bi vprašal gospo Mili Škraja. na koga bi se obrnila glede napake, če bi bila sama priključena na skupni vodovod, in zakaj ni že prej sprejela priključitve na javni vodovod. Ob koncu pisanja pa samo še tole: Nikakor se ne čutim dolžnega, da bi moral gospo Mili Škarja SERVIS Tomosovih dvokoles z motorjem, mopedov, izvenkrmnih motorjev, motornih žag, vrtnih kosilnic, motorjev za agregate in vodne črpalke. POSEBNA PONUDBA! Vrtne kosilnice s katalizatorjem in košem za travo, cena 5.900,00 din. Informacije in naročila: Moto servis, Marokova 8, Litija ODPRTO: Vsak dan od 16. do 19. ure, torek in četrtek tudi zjutraj od 9. do 12. ure. obveščati o kakršnihkoli napakah na skupnem vodovinlu. če ni nikoli pripravljena sodelovati pri nobeni stvari. O kandidaturi oziroma izboru za delegata sem mnenja, da naj bodo izbrani ljudje, ki so pripravljeni delati in uresničevati zastavljene cilje. Gospe Mili Škarja priporočam, da naj o vseh stvareh zelo temeljito premisli in naj se za usodne korake odloča po trdnih prepričanjih. Za vse neresnične stvari želim javno opravičilo v Glasilu občanov, sicer se bom obrnil na pristojno sodišče. Istočasno pa bi uredniški odbor Glasila občanov vprašal: »Ali je to mogoče splet političnega boja. čigave interese se jim zdi bolj pametno ščititi in na kakšnem temelju gradijo osnovno celico vasi?« Uredniškemu odboru nalagam posebno skrb pri presoji in objavi pravilnosti in utemeljenosti vsakega članka oziroma prispevka, posebej tudi v bodoče. Hvala za razumevanje in objavo! ERŽEN JOŽE Pripis uredništva: Na vprašanje, zastavljeno uredništvu, odgovarjamo. Objavljanje pisem bralcev ni nikakršen politični boj, je samo izvajanje dogovorjene programske politike uredništva. Ne lastimo si razsoje, naš namen je le, da se problemi, kjerkoli že so, prikažejo in potem tudi rešijo. Za resničnost podatkov in verodostojnost navedb pa odgovarja z imenom in priimkom podpisani avtor. Uredništvo SERVIS biroelektronika biromehanika Obveščamo vas, da smo odprli nov servis pisarniških strojev. Servisiramo: - pisalne stroje - mehanske, električne, elektronske - računske stroje - vse vrste namiznih strojev - registrske blagajne - mehanske in elektronske (trgovske in gostinske). Servis je odprt: ponedeljek, sreda, petek: od 11. do 17. ure torek, četrtek: od 7. do 15. ure sobota: od 8. do 12. ure Naslov: Zupančič Andrej, Mala Kostrevni-ca 14 a, Šmartno pri Litiji, tel.: (061) 882-073 SE PRIPOROČAMO! Dom Tišje, Šmartno pri Litiji odda v najem skladiščni prostor v izmeri 150 m2 v Črnem Potoku, najboljšemu ponudniku. Ogled vsak dan od 6. do 12.ure. u ZAHVALA 14. marca 1990 nas je za vedno zapustil naš oče, mož, brat in stric DOMINIK HAUPTMAN iz Velikega Vrha 27 pri Litiji Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, delavkam iz Predilnice za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za pomoč v težkih trenutkih bolezni upravi Doma Tišje, posebno tov. Grošlju. Hvala tudi tov. Toriju iz Skupnosti socialnega skrbstva. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in tov. Matu Savšku za lep govor. Hvala vsem! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete FRANČIŠKE VIŠNIKAR iz Brezovega pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje, prispevali za sv. maše in jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi govorniku tov. Dušaku in pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem isrena hvala. Žalujoči: hčerke Tilka, Lojzka in Jožica z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage mamice, hčerke, sestre in tete TATJANE CESTNIK Iz Litije se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ustno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Zdravstvenemu domu Litija, pevcem za zapete žalostinke, godbi ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Rože niso Še usahnile, sveče niso ugasnile, spomin nate je Še živ, kot tiste dni, ko si odšel. 6. julija bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi očka, mož, sin in brat MARTIN BORIŠEK iz Cerovice 9 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Boriškovi Skrb, delo, bolezen in trpljenje tvoje bilo je življenje. Bolečino in trpljenje si prestala, zdaj boš v preranem grobu spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete JULIJ ANE RESNIK iz Tlake pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo govorniku Stanetu Mikliču za izrazito ganljive besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru, pevcem KUD Gabrovka za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žal ujoci: vsi njeni O j, ti grenka smrt nemila, kako oster je tvoj meč, solza za solžico kane, našega Srečka ni več. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica SREČKA MEDVEDA Iz Gornjih Jelenj se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem IUV Usnjarne Šmartno, pogrebcem, praporščakom, prevozniku Otmarju Medvedu, Domu Tišje za vso nego in skrb, dobrim sosedom, posebno Ivanki Sluga, sorodnikom in prijateljem za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tov. Vrtačniku za poslovilne besede in g. župniku za lep cerkveni obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: bratje in sestre ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete PEPCE OSOLNIK iz Slivne pri Vačah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje in podarjeno cvetje, gospodu župniku za oprav je obred, govorniku za besede slovesa ter pevcem za zapete žalostinK . Zahvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. . . • Žalujoči: vsi njeni L • L 1 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše dobre žene, mame in sestre IVANKE SKUBIC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter osebju Zdravstvenega doma Litija, ki so bili z nami v tem težkem trenutku, nam pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Žal ujoči: mož Karel, sin Janez, sestra Marija in brat Tone 5* •X- i2 * An* ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete JOŽEFE JUVAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo upravi in osebju Doma Tišje za vso skrb in nego. Iskrena hvala g. dekanu in g. patru Jožetu Lampretu za lepo opravljen cerkveni obred ter šmarskim pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V lepi starosti in po daljši bolezni nas je zapustila naša stara mama, babica in tašča MARIJA ULCAR Iz Zavrstnika Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč v težkih trenutkih in za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala cerkvenim pevcem in g. župniku za lepo opravljen -obred. Lepa hvala tudi gasilskemu društvu, pogrebnikom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči: zet Franc, snaha Fani, vnuki: Mihela, Franci in Darka, Nevenka, Fani, Nataša z družinami •3 ZAHVALA Ob boleči izgubi brata in strica JOŽETA MRZELA iz Šmartnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraženo sožalje in darovano cvetje, Domu Tišje za organizacijo pogreba, pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga obiskovali ter pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej iskrena hvala zdravstvenemu osebju Doma Tišje za skrbno nego in lajšanje trpljenja. Žalujoči: vsi njegovi. Navzgor se Širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, na okenca zagrnjena večerno sonce sije. v SPOMIN Maja minevata dve leti od smrti našega dragega STANISLAVA ZAGORCA Iz Črnega potoka Vsem, ki ste ga meli radi in se ga kakorkoli spominjate, prisrčna hvala. Vsi njegovi V Času gorja pred veliko nočjo, v tistih večerih pred samim vstaje njem, takrat je Žalost prekrila zemljo. ZAHVALA V sredo zvečer, 11. aprila, seje tragično od nas za vedno poslovil naš dragi BENJAMIN BAJEC iz Tihaboja 17 pri Ga b rovk i Vsem sosedom in gasilcem iz Tihaboja dse prav lepo zahvaljujemo za tolikšno pomoč, ki so nam jo nudili. Prav tako velja zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem MPZ KUD Gabrovka ter vsem, ki so darovli cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pepca, sin Jožko, hči Ivanka, mama in sestre Že leto eno v grobu spiš, ne mine ura, dan ne noč, da ne bi bil med nami ti navzoč. Ni moč izmeriti, kako boli, ko tebe, dragi sin in bratec, več v našem domu ni. v SPOMIN na RADA I OSTREZA Iz Golišč pri Kresnicah Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Starši, sestre in brat v imenu vsega sorodstva Izobraževanje odraslih Tudi Delavska univerza Litija zaključuje pouk po posameznih programih. Tako se je končalo šolanje za oblikovalce kovin, prekvalifikacijo v prodajalce, komercialne tehnike in obratne strojne tehnike. V tem sestavku pa bi vas radi opozorili na nove oddelke oz. oblike izobraževanja, za katere se bo pouk pričel v septembru. Pričeli oz. nadaljevali bomo s predavanji za 1. letnik šole za prodajalce in 1. letnik šole kovinarske usmeritve oz. za voznike-avtomehanike. Te smeri dajejo IV. stopnjo izobrazbe. Kljub temu da so slušatelji teh smeri že opravili nekaj izpitov, imate še vedno možnost, da se vključite v izobraževanje. V septembru bo stekel pouk tudi za dve obliki V. za-htevnostne stopnje. To sta obratni strojni tehnik in komercialni tehnik. V oktobru pa se bodo pričela predavanja po programu promet in zveze, in sicer za prekvalifikacijo v voz-nika-avtomehanika iz drugih poklicev. Vpišejo se lahko vsi, ki so končali katerokoli šolo IV. stopnje zahtevnosti. V tem sestavku smo vas opozorili le na nekatere oblike naše dejavnosti. O vseh drugih preberite v razpisu. ZAHVALA Še enkrat se zahva- niče za ta večer. Radi ljujemo vsem, ki so nam pomagali pri organiziranju kulturnega večera »Glasba, beseda in barve« 20. aprila 1990 in ki smo jih zapisali na vstop- bi se zahvalili še Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija, Lojzetu Simončiču in Mizarstvu Litija. Litijski oktet Občane Litije, ki iščejo primerne poslovne prostore za opravljanje mirne obrtne dejavnosti OBVEŠČAMO da imamno za oddajo v najem še nekaj poslovnih prostorov na naslednjih lokacijah: 1. Objekt Ponoviška cesta 12 v Litiji (Ukmarjeva hiša) - poslovni prostor v izmeri okoli 22 m2 v I. nadstropju, - poslovni prostor v izmeri okoli 46 m2 v I. nadstropju. 2. Objekt Jerebova ulica 3/a v Litiji (Jerebov hram) - s preureditvijo prostorov opuščene kotlovnice je možno pridobiti okoli 31 m2 poslovne površine. 3. Objekt Valvazorjev trg 11 (Farbarjev grad) - s preureditvijo izpraznjene stanovanjske enote je možno pridobiti okoli 70 m2 poslovne površine v I. nadstropju. Vse ostale informacije lahko dobite po telefonu 881 005. Pisne prijave z natančnim opisom obrtne dejavnosti bomo zbirali do 15. junija 1990. OBČINA LITIJA Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Delavska univerza objavlja za šolsko leto 1990/91 RAZPIS za vpis I. v program srednjega usmerjenega izobraže- na •j vanj a 1. strojna usmeritev - program strojništvo, smer oblikovalec kovin, iS letnik, SR, IV. stopnja (vpisujemo že tudi v 2. in 3. letnik) - program obratni strojni tehnik, 1. letnik, NAD: V. stopnja (šolanje traja 2 leti) 2. promet in zveze - program vožnja motornega vozila, smer voznik-avtomehanik, 1. letnik, SR, IV. stopnja (vpišejo se lahko kandidati s končano osnovno šolo, šolanje traja dve leti in pol) - prekvalifikacija v voznike-avtomehanike (vpišejo se lahko kandidati s končano šolo IV. stopnje; šolanje traja 6 mesecev) 3. poslovno-finančna in trgovinska dejavnost - prodajalec, 1. letnik, SR, IV. stopnja (vpisujemo f že tudi v 2. in 3. letnik) - komercialni tehnik, V. stopnja (pogoj za vpis je končana šola za prodajalce, šolanje traja 2 leti) II. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja (tečaji): - tečaj lahke in težke gradbene mehanizacije - tečaj za voznike viličarja - tečaj tujih jezikov (nemški, 1., 2. stopnja, angle- 3 ški, 1. stopnja) - tečaj za skladiščnike - začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja - tečaj z gostinske delavce « - tečaj iz varstva pri delu • 90 - strojepisni tečaj. - higienski minimum III. Za potrebe delovnih organizacij in občanov organiziramo tudi druge izobraževalne oblike, ki v tem razpisu niso navedene Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, tel. 881-182, vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 16. ure. OBVESTILO Zaradi izvajanja pripravljalnih in vzdrževalnih del za peš cono v Litiji bo Valvasorjev trg od Jerebove unce do zahodnega vogala Farbarjevega gradu od 1. julij* 1990 naprej zaprt za ves motorni promet. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja SO Litija ■ I Zdaj bo šlo pa čisto zares Iz dneva v dan nas je več, lju-bifeljev in igralcev tenisa namreč, kar nas zelo veseli in nam daje moči pri zadnjih gradbenih delih. Za nami je tudi že prvi tečaj za šolske otroke, v soboto, 19. maja, pa so zasvetili tudi reflektorji. Za igranje v večernih urah je izredno zanimanje, zato je na voljo le še nekaj prostih mest. Pohitite z rezervacijami! Obenem pričenjamo tudi s tečajem tenisa za ženske. Ti tečaji bodo v večernih urah, pod reflektorji, ko so tudi naše žene in mamice lažje vzamejo čas zase, pa tudi sicer je večerni hlad prijetnejši za igro. Torej, vabljene! Prijave sprejemamo vsak dan (tudi ob nedeljah) od 17. ure dalje v naši brunarici. Ker pa se bližajo počitnice, ne bo odveč obvestilo, da bodo tečaji za otroke med počitnicami potekali dopoldne, in sicer v strnjeni obliki - en tečaj štirinajst dni -ker so pač poletne počitnice povezane z letovanjem ob morju, v hribih, pri starih mamah in podobno in bo tako lažje uskladiti vse želje in dejavnosti naših na-debudnežev. V teku pa so tudi priprave na javno otvoritev igrišč z velikim teniškim piknikom, ki bo 23. junija in na katerem vas bodo zabavali Veseli Zasavci. Poskrbeli bomo, da ne boste lačni in žejni, odšli pa boste lahko tudi bogatejši, kot boste prišli, če vam bo le sreča pri srečelovu naklonjena. Torej, kmalu nasvidenje! Tenis park AS Nova rekorda Litijskega teka mali OGLASI Ugodno prodam 10 močnih čebeljih družin na 9 in 10 AŽ satih s panji ali brez. Cerar Franc, Mala Sela 13, 61252 Vače pri Litiji Cerar Franc, Mala Sela 13, 61252 Vače pri Litiji Prodam novo zunanjo elektro p omarico s trifaznim števcem in I uro prodam 10 % ceneje. I Prodam tudi betonski meša-l lec, malo rabljen, po zelo ugod-I ni ceni. f Vprašajte pri Zamanu na Partizanski poti 3, Litija. Tradicionalnega litijskega teka se je tudi letos udeležilo blizu 100 tekačev z vseh strani Slovenije. V lepem majskem popoldnevu se je tudi tokrat pisana množica tekačev in tekačic podala na 12 km dolgo progo, ki so jo marljivi organizatorji Partizana Litija izpeljali po običajni trasi: od Valvasorjevega trga proti Podšentjurju in navzgor do Bajde-ta, nato pa do Pogonika in skozi Podšentjur spet nazaj na Valvasorjev trg, kjer je bil cilj. Tudi letos je bilo geslo teka »tekmuj sam s seboj - vsak je zmagovalec«. Na cilju so vsi tekači dobili lične spominske medalje. Tako kot običajno pa so organizatorji dali priložnost tudi tistim, ki tekmujejo tudi z drugimi in najboljšim podelili posebne nagrade in medalje. Udeležba kvalitetnih tekačev je bila kar imenitna, saj je bil lanskoletni zmagova- plesne skupine »F«, ki jo vodi Mojca Inti-har. Število tekačev iz litijske občine je bilo tokrat zelo skromno. Pri izvedbi teka je s sredstvi sodelovalo Mizarstvo Gabrovka. Rezultati: Moški do 30 let: 1. Grabar (Ptuj) 39,07 2. Kemperle (Zlatarstvo Banič) 39,46 3. Drnovšek (Litija) 40,56 Moški od 31 do 45 let: 1. Lah (Kovinotehna Celje) 40,26 2. Umek (AK Donit) 40,52 3. Veršnik (Zlatarstvo Banič) 41,35 Moški nad 45 let: lec Tomaž Drnovšek iz Hotiča »šele« peti, 1. Gregorič (Kranj) 43,20 pri ženskah pa je Veronika Bohinc ponovila lanskoletni uspeh in spet premočno zmagala. Letošnji zmagovalec Geza Grabar iz Ptuja je obenem tudi izboljšal lanskoletni Drnovškov čas za 21 sekund in postavil rekord proge. Tudi Veronika Bohinc iz Kopra je svoj lanski rekord izboljšala kar za minuto in 52 sekund. Škoda, da ni bilo več gledalcev, saj v mrtvi Litiji tovrstne prireditve pomenijo prijetno osvežitev, še posebej tudi zaradi nastopa 2. Fortuna (Partizan Kranj) 44,26 3. Vencelj (Hobi Šentvid) 46,56 Ženske do 30 let: 1. Vidovič (AK Koper) 44,44 2. Kocjančič(AK Kočevje) 55,48 3. Sirca (Nova Gorica) 55,51 Ženske nad 30 let: 1. Bohinc (AK Koper) 44,01 2. Kotar (Trbovlje) 52,25 3. Čelhar (Kranj) 54,24 Š. S., foto: M. • • • • • • • • • • • • • • • • • i • • • • • • * • • • • Prodam garažo v Litiji, Trg na Stav b*h, inf. na tel. št.: (0601)81-105 Kolesarski vzpon na GEOSS in biatlon na GEOSS Letošnjemu kolesarskemu vzponu na GEOSS se bo prvič pridružila še ena disciplina - gorski tek. Udeleženci bodo izbirali med dvema možnostma: Lahko bodo na GEOSS samo kolesarili (kot doslej) tisti, ki bi se radi preizkusili še v teku, pa se bodo po kolesarjenju podali še na 10 km dolg gorski tek-torej BIATLON! Kolesarski vzpon na GEOSS - Geometrično središče Slovenije - je zaradi svoje privlačnosti in dobre organizacije v Sloveniji dobil med privrženci kolesarjenja velik ugled. Vsako lete se ga udeleži množica kolesarjev od vsepovsod, ki potem v središču Slovenije doživlja prijetne občutke, saj, navsezadnje, iz Litije pa prav do GEOSS-a niti ni tako lahko prikolesariti. Organizatorji so se letos odločili, da udeležencem ponudijo še nekaj več, in sicer BIATLON GEOSS. Kdor bo hotel, bo po kolesarjenju r t KDAJL KJE, KAKO Kolesarski vzpon na GEOSS in BIATLON GEOSS bosta 24. junija 1990. Start za vse udeležence bo hkraten, in sicer ob 10. uri pri Kegljišču v Litiji. Vsi udeleženci bodo najprej odpeljali propagandni krog po litijskih ulicah, nato pa v strnjeni skupini do Sp. Hotiča. Od tu naprej pa vsak po svoje, kakor bo komu všeč. Cilj bo, priti na GEOSS; s kolesom, lahko tudi malo peš, ali pa še s tekom. Kolesarska proga je dolga 16 km z višinsko razliko na 600 m, tekaška pa 10 km z višinsko razliko na 200 m. Prijave bodo organizatorji sprejemali na startu od 8. ure naprej. Startnina še ni določena. stiščem Kmečki turizem Ki-movec v Sp. Slivni. Že 100 do 200 m pred gostipčem bodo biatlonci zapeljali na desno polovico ceste, o če-; mer jih bodo opozarjale tudi oznake na cestišču. Na kolesarskem cilju bodo odložili1 kolesa in se podali na tekj Čuvanje koles bo organizirano na posebnem prostoru! Tekaška proga poteka takole: Sp. Slivna - Mala Sela -Vrtače - do kmetije pri kam-nolomu - tabla PTT na juž* nem pobočju Slivne - Zg. Slivna - Štance Laze - Gora - Sp. Slivna - GEOSS (cilj).j MEDALJE Vsak udeleženec bo za kolesarski vzpon na GEOSS prejel medaljo, ki bo letos imela posebno obliko in se-bino. Tudi vsak biatlonec bo na cilju prejel medaljo, ki pa bo nekoliko drugačna od kolesarske. Posebne medalje bodo prejeli tudi prvi trije v posameznih kategorijah. Kategorije bodo: - kolesarski vzpon na GEOSS: moški in ženske - biatlon GEOSS: moški do 30 let od 30 do 50 let nad 50 let Ženske: do 30 let nad 30 let VSAK BO ZMAGOVALEC! Tudi letošnji kolesarski vzpon na GEOSS in BI-ATLON GEOSS sta prireditvi, ki imata predvsem stprostitveni namen. Vendar pa bo prisoten tudi tek-movalni duh. Kdor bo hotel, bo tekmoval tudi z drugi- mi, v glavnem pa vsak sam s seboj. Kdor bo prikolesa- j ril na GEOSS, bo zmagovalec, tisti, ki pa bo opravil še tek (BIATLON), pa še posebej. Vsak bo zato prejel lepo medaljo, aplavz in priznanje za vse premagane klance, ovinke, kilometre in pretočen znoj. Seveda pa sta kolesarski vzpon na GEOSS in BIATLON GEOSS kar zahtevni preizkušnji za vsakogar. Zato naj se ju g udeležijo le tisti, ki so stalno dobro pripravljeni za pre~ magovanje večjih naporov. pretekel še 10 km dolgo tekaško stezo, ki so jo prireditelji izpeljali po slikovitih pobočjih Slivne. Izvedba prireditve bo zaradi tega nekoliko zahtevnejša, udeleženci pa se bodo morali odločiti za eno izmed ponujenih variant: če bodo na GEOSS samo kolesarili - kot doslej - ne bo nič drugače: start bo v Litiji pri Kegljišču, cilj pa točno pri obeležju GEOSS-a na Sp. Slivni. Tisti, ki pa se bodo odločili za BIATLON, se bodo prav tako prijavili na startu pri Kegljišču v Litiji in tudi startali skupaj z vsemi ostalimi kolesarji. Vendar pa bo zanje kolesarski cilj pred go- ORGANIZA- TORJI ZTKO Litija (koordinator), Partizan Litija, Športno društvo Vače, Turistično društvo Vače in Litija, Projekt Vače 81, Gasilsko društvo Vače, KS Vače in Hotič. NA GEOSS-u BO LEPO "M Organizatorji pripravljajo na Sp. Slivni in v okolici GEOSS-a vrsto dejavnosti: srečelov (vsak udeleženec dobi srečko), glasbo, domače specialitete, nagrade za POSEBNE NAGRADE ZA NAŠEMLJENE ■ Tisti, ki bodo prikolesarili ali pritekli na GEOSS našemljeni v karkoli, le da bo veselo in zabavno, bodo prejeli še posebno nagrado! >