be so. oproščeni, niso pa od vojaki v službi, b) vojaški ki so dodeljeni armadnim krajinah in občinah, d) bol-[ke italijanskega Rdečega i dejansko službo, e) bolni" vojaškega malteškega reda lista« fašistovske stranke Rim, 3. julija, n. Uredbeni list fašistovske stranke objavlja: Tajnik stranke je po členu 81. pravil izvedel naslednje disciplinske ukrepe: Izgnan je iz fašistovske stranke Massa Giovan-ni, veletrgovec, z naslednjo utemeljitvijo: »Kot imovit trgovec se je hudo pregrešil proti vojni disciplini glede tkanin s tem, da je blago skrival in zviševal cene ter tako pomagal črni borzi. Je izdajalec nad žrtvami vsega ljudstva.« Izbrisani so bili iz fašistovske stranke: Fedri-gotti-Brossi Federico. kmetijski inženir, iz naslednjega^ razloga: »Poslan je bil v koncentracijsko taborišče, ker je odgovoren za skrivno klanje živine \n ee je hudo pregrešil proti disciplini v prehrani,« Scialvia Gustav, korporativni nadzornik v ministrstvu za vojno izdeUvo, ter Vespignani Giuseppe, uradnik v ministrstvu za vojno izdelavo, in sicer iz naslednjega razloga: »Policija ju je konfinirala zaradi Spekulacije pri dodeljevanju kontingenli-ranih izdelkov, pri dovoljevanju novih industrijskih naprav in raznih koncesij in sta se tako izkazala nevredna, da bi se borila v vrstah stranke* Izkaznica stranke je bila odvzeta: Santorelli Carlu, predsedniku industrijskega sindikata mehanikov v Milanu ter delegiranemu upravniku delniške družbe Bratje Macchi v Varesu, in sicer iz naslednjega razloga: »Kot delegirani upravnik delniške družbo se ni držal sindikalnih pogodbenih določil za ravnanje z delavci ter se upiral zahtevam zveznega tajnika po večjem in pravičnejšem razumevanju za pravice in potrebe delavcev. S tem je pokazal, da nima tistih sposobnosti in duhn, kakor so spodobi tistemu, ki se bori v vrstah etranke.« uspehi pri ameriškem hkrcauj* PoStnfna plačana » rotoriri M Spedizione to abbooamento postal« Slovenski Prezzo • Centi Ur 0.50 Štev. 148 V Ljubljani, v soboto, 3. julija I943-XXI Leto VIII. LckiJnCn* pooblaiCenka ta oglaievaoje Italijanskega io tujega | Urednilttc la. spitfti Kopitarjeva t, Ljubljana. | Concesslonaria esdastra per la pnbblldU dl provealenta ttaliana Isvorai Uniona Pobblicitt ttaliana &A. Milano. = ttedazione, AmmlnUtrazionei Kopitarjeva 4, Lobiana. = ed e« te ra: Uoloo« Pobblicitt ttaliana & A. Milana Bollettino n. 1133 Nuove perdite deU’aviazione nemica 7 velivoli abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Palermo e stata nuovamente bombardata que-sta note daH’aviaxione avversaria; tra i numerosi edifici danneggiati 6 il palazzo Reale; non ancora preeisate le uerdite della popolazione. Le artiglierie oontraeree hanno abbattuto 4 velivoli caduti 1 a Romagoolo, 2 in mare a largo della stessa localita, ed 1 a nord di Slerracavallo. Incursioni di minore rilievo sono segnalate sn Catania e Cagliari; le batterie della difesa di-struggevano a Catania 1 velivolo. In combattimenti impegnati con la caccia ger-manica 2 «Spitfire» precipitavano nelle acque di Malta. * Nota: A seguito deH’incursione del giorno 30, citata nel bollettino di ieri, sono stati ulterior-mente accertati tra la popolazione di Palermo, 74 morti e 286 leriti. Le vittime causate alla popolazione della costa Calabra dello stretto di Mes-sina, dall’azione aerea avversaria nella notte sul 30 giugno, aseendono a 10 morti e 36 feriti. Vojno poročilo št. 1133 Nove nasprotnikove letalske izgube 7 letal sestreljenih Italijansko uradno vojno poročilo it. 1133 pravi: Nasprotnikovo letalstvo je nocoj znova bombardiralo Palermo. Med številnimi poškodovanimi poslopji je kraljeva palača. Izgube med prebivalstvom še niso ugotovljene. Protiletalsko topništvo j« zbilo 4 letala, ki so padla 1 pri Romagnolu, 2 v morje pred istim krajem, 1 pa severno od Sferracavalla. Poročajo o manj pomembnih napadih na C a -tanijo in Cagliari. Obrambne baterije so v Cataniji uničile 1 letalo. V bojih z nemškimi lovci sta dve letali vrste »Spitfire« treščili v morje pri Malti. v * Pripomba: Zaradi napada dne 30. junija, ki ga omenja včerajšnje uradno vojno poročilo, so med prebivalstvom v Palermu ugotovili nadaljnjih 74 mrtvih ter 286 ranjenih. Žrtve, ki jih je' povzročil nasprotnikov napad v noči na 30. junij med prebivalstvom ob kalabrijski obali Mesinske ožine, znašajo 10 mrtviih ter 36 ranjenih. iz •mmmmm Rim, 3. j stranke r' ' pravil f ni, ■ Moralni m narodni pomen razširjenja delovne službe v Italiji t Rim, 3. julija, s. Vojno stanje, zlasti pa moderno vojno stanje, zaposluje vse narodne sile za obrambo in za napad ter daje največjo podporo delovne sile vojnim napprom, brez česar bi vojaška organizacija ne mogla dolgo uspešno obstajati ter bi morala omahniti in sc zrušiti. Iz tega se da razlagati, zakaj so vse vojskujoče se države morale preučevati in naglo rešiti vprašanje o delovnih 6ilah, s tem ko so pod različnimi naslovi in po različnih organizacijskih načelih izvedle mobilizacijo delovnih sil.' Italjanom in fašistom se nujnost delovne službe ter njena, v bistvu moralna utemeljenost, zdita prav tako jasni in določni, kakor so jasna in določna načela, na katerih temeljita fašistovska država ter korporativna ureditev. Fašistovska revolucija je delo dejansko postavila., za .tempij politične, in pravne organizacije naroda. V vladavini, kakor je ta, ki je iz dela naredila merilo za socialno koristnost posameznika in za bistvo gospodarstva, delovna služba ni navadno prisilno orodje, čigar uporabo nalagajo vojne potrebe. V taki vladavini ima ta služba dosti višji in temeljitejši moralni pomen, ker jo gledamo v luči tistih osnovnih načel fa-šistovskega nauka, ki so zdaj prodrla že v narodno vest. _ Iz tega izvira, da je delovna služba vredna, da jo postavljamo na isto moralno raven kakor vojaško službo. Kmet, ki ljubi zemljo, de-delavec v delavnici in tovarni, vsi, od najvišjih do najnižjih, ki pomagajo pri izdelovalnem naporu naroda pod orožjem, stoje danes junaškim vojakom ob boku ter Si z njimi delijo čast služiti domovini. Prvi in drugi so tvorci zmage. Opravljanje delovne službe je treba torej smatrati za enega najplemenitejših zunanjih izrazov v razmerju, ki veže posameznika z državo. Z razglasom o tem, da so v delovno službo poklicani štirje moški in ženski letniki, in sicer od 192- do 1925 (katerim utegnejo slediti še drugi) , je zakon o disciplini v vojnem času stopil v novo izvajalno razdobje. Poseg pristojnih ustanov se je zdaj v pretežni meri obračal k tistim panogam delavcev, ki so poklicno in Pri Sorogobušu so se Sovjeti po hudih izgubah umaknili Zavrnjeni so bili tudi ruski sunki ob Kubanu - Veliko čiščenje v zaledju srednjega odseka končano - Včeraj so Angleži izgubili 11 letal vzetih 194 utrjenih taborišč za tolpe. Banditi so izgubili mnogo ljudi in velike množine orožja in vojnega blaga. Pri napadu številnih angleških lovcev in bombnikov na nemški ladijski sprevod so pred nizozemsko obalo pomorske zaščitne enote in protiletalsko topništvo na'prevoznih ladjah sestrelile 7 sovražnih letal. Ena naša ladja je bila poškodovana po bombnem zadetku. Nad obalnim področjem zasedenega zahodnega ozemlja so nemški lovci včeraj sestrelili še 4 sovražna letala. Hitlerjev glavni stan, 3. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Ob kubanskem mostišču so se sovražni sunki zrušili v obrambnem ognju. Več krajevnih napadov pri Dorogobušu je bilo zavrnjenih, sovjetske čete pa z izgubo več sto padlih in ujetih vržene na izhodiščne postojanke. V zaledju srednjega odseka so oddelki in policije, ojačeni z edinicami vojske in oddelki letalstva, uspešno zaključili veiiko očiščevalno akcijo. Razdejanih je bilo 350 utrdbic in za- Določila glede delovne službe Rim, 3. julija, s. V pojasnilo uredb glede vpoklica k pregledu za delovno službo letnikov 1922, 1923, 1924 in 1925 60 bile objavljene tele natančnejše določbe: 1. Delovne službe so. z~~' pregleda izvzeti: a) vojaki v 1 vpoklicanci, c) vsi, ki so r zborom v državi, ]—' ničarske | J križa, ki. <~ čarke ]— i t Nadaljnji { na Salomonskih otokih Tokio, 3. julija, s. Japonski cesarski glavni stan poroča: Japonske ladje in letala so 1. julija nadaljevale z napadi na področje otoka Rendova. Izid dvodnevnih boje^je naslednji: 1 križarka razreda B potopljena, 1 križarka, tudi razreda B, močno poškodovana, 4 veliki in 1 mali rušilec potopljeni, l prevozna ladja hudo poškodovana, 77 sovražnikovih letal sestreljenih. 31 naših letal se še ni vrnilo. Rendova je koralni otok in leži sredi skupine Salomonskih otokov. Dolg je 10 km, širok pa 5 km ter lezi približno 8 km jugozahodno od. otoka Nova Georgija. »Osaka Mainiči« piše, da so japonske sile na Sa\su. Podtajnik stranke na tolažilnem obisku v Livornu Livorno, 3. julija, s. Podtajnik fašistovske stranke nar. sv. Leonardo Gana je včeraj zjutraj dopotoval v Livorno ter je v spremstvu zveznega tajnika in podtajnika takoj odšel na kraje, prizadete po nasprotnikovem divjaškem napadu. Med obiskom po različnih najbolj prizadetih krajih so je razgovarjal z rodbinami ponesrečencev, se zanimal za njihove potrebe in se prepričal o različnih pomožnih ukrepih, ki se po zaslugi fašistovske zveze že izvajajo. Nato je obiskal zbirališča prizadetih v Ardenzi ter v Antignanu. Tu je tudi obiskal bolnišnico Rdečega križa ter se pogovarjal s tistimi, ki so bili ranjeni pri nasprotnikovih napadih. Prizadetim in ponesrečenim je podtajnik prinesel pozdrav ter izraz živega zanimanja podtajnika stranke. Vesti 3. julija Sovjetski poslanik v Perziji Athennn je bil »poklican v‘Moskvo zaradi gospodarskih nesogla-■* sij med Angleži in Amerikanci ter Rusi. Pri ameriškem izkrcanju na otoku Rendova v skupini Salomonov so japonska letala in mornarica potopile'do sedaj 25 ladij, od katerih je bilo devet vojnih V istem času so Amerikanci izgubili 130 letal, Japonci pa 52. točko e) je potrebna prav taka izjava kakor pri prejšnji točki. 3. Uprave, javni uradi, podjetja, ustanove in tvrdke, ki-so mobilizirane za delovno službo, bodo morale napr^v^ijjseznaii^ vsega moškega in ženskega osdbja ter izstaviti podpisuno izjavo, ki bo izpričula, iF so bile mobilizirane. , Angleški vojni cilji glede Italije - v pravi luči Rim, 2. julija, s. Angleška propaganda vsak dan razločneje govori o vojnih ciljih proti Italiji. Po zatrdilu nekega znanega tednika »mora Italija prenehati kot velika sila v vojaškem smislu« in zaradi tega ji je treba naložiti »tiste ozemeljske politične in gospodarske omejitve, ki ji bodo potrebne, da jo razorožimo in držimo razoroženo.« Za tem tednikom je prišel še »Economist«, ki sicer priznava italijanske omikovalne zasluge na afriških tleh v imperiju in v Tripolitaniji, ki pa pravi:’ »Porazni razlogi se bore zoper misel, da bi katero koli italijansko posest vrnili kaki italijanski vladi, tudi če bi to bila liberalna in demokratična vlada brez slehernih fašistovskih sestavin.« Četudi »porazni razlogi« niso točno povedani., jih je vendar lahko ugotoviti v izključnih koristih v težnjah angleškega imperializma po izključni oblasti nad svetom. Dragocena je trditev, da teh posesti ne bi vrnili niti domnevni demokratsko liberalni vladi, ki bi bila brez fašistovskih sestavin. To potrjuje, da Anglija ne misli pobijati toliko italijanske vladavine kakor pa ves italijanski narod, ki je docela razumel in je pripravljen upirati sc obljubam, grožnjam in nasilju ter se boriti prav do zmage. Amerikansko pričevanje o sovjetskih izgubah Ankara, 3. julija, s. Posebni dopisnik lista »New York Iierald Tribune«, ki je v zadnjih šestih mesecih potoval po Rusiji, piše: »Vsi vedo, da je ruska vojska imela doslej nad štiri milijone mrtvih in da je ta številka le majhen odstotek resničnih izgub, h katerim je treba prišteti še 15 do 20 milijonov ruskih civilistov, ki. so padli sovražniku v roke in izginili. Če upoštevamo samo mrtve in računamo, da jih je od 20 milijonov ljudi nažlo šest milijonov smrt, pridemo do sklepa, da znašajo celotne izgube 10 milijonov življenj. Neki ruski polkovnik mi je rekel: ,Povejte svojim rojakom, da je brezplodno tako pogosto peti hvalnice in govoriti o prijateljstvu. Zelo všeč nam je, da toliko govorite in pišete o junaštvu ruske vojske, a bolje bi bilo, čo bi malo bolj pomislili na ogromno ceno, ki smo jo morali plačati.'« Ameriški dopisnik potem pripominja, da so živila za civilno prebivalstvo strogo racionirana in da dobiva samo vojaštvo zadostno hrano. V Moskvi, pravi, je petnajst dni zaporedoma spraševal: »Kaj lahko danes jem pri vas?« a vselej je dobil isti odgovor: »Juho, kruh in oves.« Obrok mesa je tako neznaten, da ljudje dejansko jedo samo kruk in krompir. dba časnikarja Jožefa Debeljaka Jouffifu/eujct lit*.*f. / tituli M r, Ob Debeljakov! »Bog te živi, stari prijatelju mi kliče v pozdrav in le stiska mojo roko. Kdo naj bi le bil? Vrag vsemi moj slabi spomin za osebe! Vsekakor pa mora biti moj dober prijatelj, kajti udarec, s katerim me je oplazil po hrbtu, bi mi vzel kmalu sapo. Najbrž je opazil moj zaiudeno zvedavi pogled. »Kaj me ne poznaš? Mar ne vet, kdo sem?« Zakaj ni človek v takem primeru odkrit9 Zakaj ne povem naravnost: temveč odgovarjam, leakor napravimo v vseh takih trenutkih: Zaaliiavali : tov.Boris KiVič.tov.Intok.tov. Marke B«lin Ni mogoče od njega dobiti nikakoga Jannaga odgovora,tera- lejo svoje poslanstvo. V ponedeljek, dne 28 junija, so komunisti zadali lepo osnovno šolo v Telčah pri Mokronogu. Zaman jebilo vse prizadevanje domačinov, da bi jim pustili to poslopje, v katerega so vložili toliko truda in lastnih žrtev. Komunisti so tudi v tem kraju izpolnili del svojega kulturnega poslanstva; zažgali ao edino kulturno svetišče majhne slovenske vasi, njegovo ljudsko šolo. Komunistična dejanja znova opozarjajo vse naivneže, da se ne dado preslepiti kakršnim koli novim komunističnim krilaticam, kajti dejanja dokazujejo, da komunisti vztrajajo pri svojem uni- Prijetno presenečenje Zakaj se mi smeje ta človek? Ali me celo zasmehuje? Mogoče se je pa pravkar spomnil no dovtip, ki ga je včeraj slišal, pa ga šele danes razume? Toda ne, smehlja • se mi naravnost v obrat kakor star, dober znanec. Jaz pa tega človeka z zabuhlim obrazom niti ne poznam. Sedaj prihaja naravnost proti meni. Moj Bog, kdo le bi naj to bil? Ze od daleč mi maha z roko v pozdrav. Obrnem se, če ne velja nazadnje le komu drugemu. Toda ne, za menoj ni nikogar. »Bog zdrav in Najbrž je »Kaj me Zakaj ni kaj ne povem kakor napravimo v vseh »Seveda... Kam pa mislii, da te iie bi poznal!« »Kako ti kaj gre?« vpraša. »Dobro. In tebi ?« »Hvala. Enako.« Hm, kdo naj bi bil? Vem o njem samo toliko, da se likava in da mu gre dobro. Človek je v življenju le marsikaj doživel: iolo, počitnice, službe, vojsko, potovanja, kavarne... Kam naj ga vtaknem? V katero kavarniško dobo svojega življenja? Kje sva sedela skupaj, v ljudski šoli, v gimnaziji ali v kakem taborišču? Stavim mu zvito vprašanje: »Kaj pa delajo vsi drugi?« »Vsi drugi? Kdo na primer?« vpraša. Za boljo voljo, je to neprijeten človek! Kaj mu naj na to odgovorim? »Prijatelji,« rečem in potne kaplje mi stopijo na čelo. Nekaj časa preudarja. »Prijatelji? Zadnje čase nisem prišel z njimi skupaj.« Ne, tako ne pridem dalje. Napravim še en bojazljivo oprezen poskus. »To so bili lepi časi,« rečem z globokim vzdihom brez vsakega prepričanja. »Da, bili so lepi časi!« Ne smem popustili. Enkrat bo vendarle nekaj izdal, česar se bom mogel oklenili. »Kje pa si sedaj zaposlen?« ga vprašam. ' »Se vedno pri istem podjetju.« " Z eno besedo: tikava se, dobro nama gre, s prijatelji se že dolgo ni sešel, v ostalem je pa zaposlen še vedno pri istem podjetju. Zakaj mu nisem povedal takoj pri pozdravu, da ga ne poznam? Stvar postaja mučna. Nenadoma se mi vzbudi strahovit sum: ta človek me niti ne pozna! Samo ena želja me navdaja: da bi se lega tiča čimprej iznebil. Na vogalu ulice se ustavim. »Na zdravje!«' se hočem posloviti, ne popolnoma brez skrbi. »Peljem se s tramvajem.« »To je izvrstno; tudi jaz se peljem.« In zopet me oplazi po hrbtu. »Precej si se zredil, vendar sem te takoj spoznal. Ali se ti ne zdi, da sem se zelo spremenil?« v »O, prav nič. Spoznal *#m te ie od daltč!« " »Bedak!« oštevam sam sebe, medlem ko stopam v vos. *Mar li ‘je bilo tega treba?« Bilo bi najmodreje, da bi skočil med vožnjo iz voza. To pa ne gre, kajti moj prijatelj me pelje v notranjost. Nama nasproti sedi lepo dekle. j Prijatelj me sune t rebra. *Se še spominjaš?« vpraša in mi pomenljivo pomežikne. »Seveda,« odvrnem in pomežiknem nazaj, fi Zašepeta mi v uho: »Ali imaš še vedno ženske tako rad kol kdaj?« Ta človek me v resnici pozna! »Ti si bil od nekdaj velik malopridnež!« mi šepeta dalje. Sedaj ni ie več nobenega dvoma, da me pozna! Nenadoma skoči pokonci. ” »Oprosti, izstopiti moram. Na svidenje! Rad bi se kdaj sešel s teboj, da bi malo pokramljala o starih časih. Kaj praviš k lemu?« »0, zelo rad!« ’ »Pokliči me po telefonu,« pravi in mi seže v roko. »Katero številko pa imaš?« ga vprašam ves obupan, misleč, da bom vsaj zdaj zvedel, kdo ie. te se gnete med vrati in od tam mi zakliče nazaj: »Našel jo boš v seznamu — pod mojibt imenom.< < f Debeljak Josip. Če ste naročnik Slovenskega doma, dobite naš »QU0 VADIŠ« v knjigi Smrtna ved vedno b pogojniki če.ako itd.,vse pa diši mrtčno po BibaJloviČevBtvu. - Juetificiran 4.7.42, že za 25 lir! Zgoraj objavljamo fotografski posnetek smrtne obsodbe časnikarja Jožeta Debeljak«, ki so ga komunisti umorili po enotedenskem mučenju v nekem gozdu blizu Kompolj pri Dobrepoljah. Kompoljci ne morejo pozabiti sivolasega in skrušenega Debeljaka, ki so ga morilci vlačili po kleteh, stradali in mučili, nato fia umorili blizu taborišča z drugimi žrtvami. Debeljak, tako pripovedujejo Kompoljci, ki so govorili z njim se nekaj ur pred njegovo smrtjo, je vzpodbujal vaščane: »Ljudje božji, vztrajajte, bodite previdni, saj bo bolje«. In tega skrušenega in preganjanega človeka je potem zadela komunistična roka. Zakaj je mora! Debeljak pasti? Bolehen in ves skrušen ie našel zavetišče kot begunec pri Riglerjevih v Dolenji vasi pri Ribnici in tu je ždel v majhni sobici in pisal. To je bilo vse njegovo delo. Objavljena smrtna obsodba pa nam dovolj i‘asno priča, zakaj je bil Debeljak v napotje omunističnim krvolokom. Vabili so ga k sodelovanju, on pa se ni mogel odločiti 7a morilce. Ko so ga odpeljali in zaslišali, je ostal trden mož. Za njegovim podpisom, iz katerega odseva njegova možatost in načelnost, pa sledi smrtna obsodba. Kratka je: Justificiran 4. 7- 42. Na Debeljakov vprašujoči glas: »Sem za vašo stvar, če se bori za slovenski narod,« so nam komunisti odgovorili najbolj jasno z njegovo smrtno obsodbo in justifikacijo. Debeljak je padel, njegove vzpodbudne besede pa Kompoljci še vedno ponavljajo ob ve- čerih na klopicah pred hiSami, kjer je hodil križev pot pokojni pisatelj in časniltar. »Ljudje božji, vztrajajte, bodite previdni, saj bo bolje.« In ob njegovih besedah se vzpodbujajo, da še laže vztrajajo v borbi proti morilcem našega naroda! obletnici Leto dni poteče 4. julija, kar se je prvim vrstam mučenikov po enajstdnevnem trpljenju v gozdovih pridružil s tragično smrtjo tam pri Kompoljah časnikar Jože Debeljak. Tragičen je njegov konec, kajti s krvjo je orosil zemljo, ki mu je bila najdražje v življenju; njegovo ljubezen in priklenje-nost na rodno grudo mu je usoda vračala s kupo, napolnjeno z grenkobo in trpljenjem. — Reven, brez be^ča, je sejal dobroto s prijazno besedo do vsakogar, poln idealizma in vere v lepoto. S kroglo so mu izkazali hvaležnost. Mirno sniva med mučeniki na dobrepoljskem pokopališču, molčeč opomin, ostro svarilo sjnovom svoje domovine, ki ga je v žalostne dni privabila iz tujino v svoje krilo. Duša pa za Kajne prosi pri Bogu: Oče, odpusti jim krivico, ki so mi jo storili... V spomin mu bodi črtica, ki jo je napisal malo pred smrtjo. Knjiga, ki jo boste brali in gledali, je »Q U O VAD1S« — naš roman v slikah. Komunisti zažgali šolo v Telčah pri Mokronogu Ljubljana, 3. julija. Komunistična propaganda se na vse načine prizadeva, da bi preslepila ljudstvo z novo taktiko, 6 spremembami v vodstvu in raznimi oklici. Njeno delo je težko, kajti ljudstvo, ki dane« ne verjame več komunističnim lažnikom in zvodnikom, ki je prebridko okusilo komunistično »svobodo in pravico«, so komunisti zato v svoji propagandi res začeli z novo taktiko, toda njihova dela izpričujejo, da še naprej z vso krutostjo in brezvestnostjo, ki sta la6tni le morilcem, nadalju- žgali Zaman za- »Bog blagoslavljaj, varuj in shrani ta kraj in vse, ki v njem jrebivajo . J.« je pri telovskih procesijah prosilo ljudstvo v senci razvalin, sledov komunističnega uničevanja v Sloveniji. Slika nam kaže prizor iz procesije v Begunjah pri Cerknici med blagoslovom pri Ma-lencovi hiši, požgani in uničeni lani v septembru. Izšli so Janeza Jalna »BOBRI« II. del »ROD« Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah čevalnem programu, spremenili pa so le taktiko zavajanja. Zato so tudi zaman vsi klici komunističnega dramaturga Vidmarja Josipa, katerega to sedaj komunisti izvolili za predsednika svoje rdeče organizacije, da bi nadaljeval uničevalno delo, katerega si je začrtala KPS s tisoči umori, nasilji, požigi in ropi! Ljudstvo pozna krvoločne volkove, četudi menjajo svoj kožuhi Opozorilo trgovcem in potrošnikom Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce, z racioniranimi živili in zadruge v Ljubljani, naj dvignejo dne 5.^ in 6. julija nakazila za sir, maslo, marmelado in milo v Gosposki ulici 12, I. nadstr. Trgovci naj pridejo po nakazila že v prvih jutranjih urah. Potrošniki mesta Ljubljane morejo dobiti do 9. t. m. pri svojih trgovcih na odrezek »l(Mk 100 gr mehkega sira in 60 gr parmezana ter na že določene odrezke 120 gr masla. Dotični, ki si ne bi nabavili živil v prej omenjenem roku, bodo-izgubili pravico do nakupa. , Ostala količina masla »e lao, dftlij^naknadno. Razdeljevanje novega krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo delile v dnevili od 5. do 9. julija sledeče tvrdke: A. Nicklsbaoher, Pražakova, Kmetijska družba, Novi trg, I. delavsko konzumno društvo, Kongresni trg, , Konzumno društvo Vič, Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic in A. Šarabon, Zaloška cesta, potrošnikom prvo pošiljko novega krompirja, in sicer 1 kg na odrezek >103« na navadne živilske nakaznice (modre), izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Prodajna cena krompirja je določena na 2.40 lire za kilogram. EIAR — Radio Ljubljana Sobota, 3. julija: 12.20 Plošče iPol ure za vojaka«. 12.30 'Poročila v slov. 12.45 Valčki, polke in mazurke. 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slov. 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino. 13.50 Komorna glasba. 14 Poročila v ilalij. 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent Sijanec — sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček — operna glasba. 15 Poročila v slov. 15.15 Pokrajinski vestnik. 17 Napoved časa; poročila v italij. 17.15 Nove plošče Cetra. 18 Gospodinjsko predavanje v slov. 19.30 Poročila v slov. 19.45 Politični komentar v slov. 20 Napoved časa; poročila v italij. 20.20 Pripombe k dogodkom. 20.40 Lirična prireditev družbe EIAR: Gounod: Faust. 22.45 Poročila v italijanščini. m. a. VA» S IBS) KBXXXVAX.*I BOHU ? »Vedno bolj sc bojim,« je pripomnil s tihim glasom. Naglo se je zasukal ter stekel po stopnicah. »Preostane samo še eno upanje... eno samo upanje.« Pomignil nam j«, naj gremo za njim. »Moral bi bil na to pomisliti že prej.« Sli smo zn njim v dr. Blissovo delovno sobo, ne da bi mogli uganiti, kaj Vanče misli. »Pismo bi moralo biti v tej sobi,« je nadaljeval ter pri tem skušal skriti svojo nemirnost. »To bi bilo dosledno... Vse je prav za prav v tem našem primeru neverjetno dosledno, naravnost računsko natančno, tako da bi' morali dobiti jasno sliko... Res, preveč je vse dosledno-.. In vprav to je tista slaba točka--« Začel je naglo in z vso vnemo brskati po papirju v dr. Blisso-vem košu. Kmalu je potegnil iz njega dva koščka zmečkanega rumenega papirja. Pazljivo si jih je ogledoval, in tedaj smo lahko opazili, da so bila žnamenja na njih narisana z zelenkastim črnilom. Potem ju je dal proč in nadaljeval z iskanjem. Prav kmalu je imel nabranih kar ccl kupček raztrganih koščkov rumenega papirja.« »Mislim, da bodo zdaj vsi,« je dejal in spet vstal- Sedel je na stol in začel tiste koščke papirja razpostavljati po mizi. »Nekaj »časa se bo že treba pomuditi, ker pa poznam precej dobro egipčanske hieroglife, mislim, da mi ne bo preveč težko znova sestaviti pisma.« Začel je pokladati papirčke drugega k drugemu. Markham, Heatb in jaz pa smo stali za njim in pasli radovednost. Ccz deset minut je bilo pismo že zloženo. Tedaj je iz enega izmed predalov pisalne mize Vanče potegnil širok list belega papirja, ga namazal s klejem in začel nanj lepiti koščke raztrganega pisma. »Evo ti, dragi Markham,« jo vzdihnil, »tu je zdaj tisto nedokončano pismo, za katerega je Salveter dejal, da ga je pisal dopoldne od pol desetih do desetih.« Pismo je bjlo napisano na polovico pole rumenega papirja, takšnega, kakor smo ga bili videli v muzeju. Zgoraj so bile štiri vrste starodavnih egipčanskih pismenk, hieroglifov, narisanih z zelenkastim črnilom- Vanče je s prstom pokril skupino hieroglifov in nam začel razlagati: »Tole je hieroglifski znak za a n k h , in tole znak za w a s ... Tu na koncu pa je tudi znak za besedo t e m-« Pogledal nas je v oči in njegova izredna resnost me je kar presenetila. »Mladi in srboriti gospod Salveter je priznal, da je v svoji neumnosti pisal pismo izvoljenki, in sicer v jeziku faraonov. Rekel je, da je dal svoje zaljubljeno in nedokončano pismo v mizni predal v muzeju. Ugotovili smo, da v tistem predalu pisma ni več, pač pa da ga je nekdo strgal in vrgel v papirni koš v dr. Blissovi delovni sobi. Enkrat sem pa le jaz tisti, gospod narednik, ki hoče iti dalje, ki se mu mudi- Če hitro kaj ne ukrenemo, se utegne zgoditi še kaj hujšega, kakor pa se je že. Treba pa je pri tem našem delu imeti možgane na pravem koncu. Ne smemo se lotiti česa takšnega, kar je zloČihec hotel, da bi storili. Rad bi nas ujel v silno premeteno nastavljeno past, in če ne bomo pazili na vsak svoj korak, jo bo morilec lepo pobrisal na svobodo, mi pa se bomo obrisali pod nosom-« Heath je nekaj pogodrnjal in si začel ogledovati zloženo pismo. »To je pa r*js silno primeren način pisanja ženskami« je pripomnil zasmehljivo. »Zaposlite me rajši s preiskavanjem kakšnega roparskega napada, pri katerem so pokali samokresi. Zločinov. kakršen je tale. imam že dovolj.« Markham je bil globoko zamišljen, kakor so razodevale gube na njegovem čelu,, »Poslušaj, Vanče,« je dejal, »ali mar misliš, da je Kyleja umoril človek, ki je raztrgal pismo in ga potem zagnal v papirni koš v dr. Blissovi delovni sobi?« »Ali sploh še dvomite o tem?« se je znova začudil Vanče. »Kakšen namen pa naj bi bil vendar^el pri tem, za božjo voljo?« »Tega še no vem- In vprav to je tisto, zaradi česar se bojim « Vanče je pogledal skozi okno. »Toda uničenje tega pisma prav gotovo igra pomembno vlogo v tej zapleteni žaloigri... in dokl«r ne najdemo zanesljivega dokaza, ni nobenega upanja na kak uspeh.« »Pa vendar,« je vztrajni Markham pri svojem, »c® je pismo takšno, da je zaradi'njega v nevarnosti tisti, ki g“ Jp pisal, se mi zdi, da bi bilo moralo zločincu koristiti- Ker ga je pa strgal, je bilo zanj najbrž brezpomembno.« lleath je najprej pogledal Vanceja, nato pa Markhama. »Morda ga je pa Salveter sam raztrgal,« je izrazil svoj pomislek. »Kdaj?« je mirno vprašal Vanče- »Kako pa naj jaz to vem?« se je kar malo razjezil narednik. »Morda ga je strgal tedaj, ko j« umoril Kyleja-« »Če bi bilo temu tako, potem gotovo ne bi bil priznal, da je pismo pisal « »Pa dobro,« se še vedno ni dal ukloniti Heath, »morda ga je pa raztrgal pred nekaj minutami, ko ste ga poslali ponj.« »No, in potem ko ga je raztrgal, naj bi ga bil po vašem mnenju zagnal v tale koš, kjer smo ga nazadnje naŽli mi, kaj? Ne, ne, gospod narednik. Vse to ne bi bilo posebno pametno. Če bi se bil Salveter ustrašil jn če bi bil hotel, da pismo izgine, bi ga bil gotovo popolnoma uničil, verjetno zažgal in tako no bi pustil za seboj nobenega sledu.« Tudi Markham je bil naravnost osnpnjen nad hieroglifi* Nemirno je zrl v koščke papirja, ki jih je bil Vanče tako lepo spet sestavil. Prva julijska sobota na živilskem trgu Ljubljana, 3. julija. »Stoje po vrsti kot hiše v Triestu. Pred 14 dnevi ni bilo takega drenja okoli borovničark, kot je danes. Zakaj? Takrat so bile borovnice že po 5 lir, dane6 po 3.50 liter. Gospodinje pač, štedijp in varčujejo s kuhinjskim mesečnim proračunom. Je pa še vedno veliko zanimanje za borovnice,« tako je pravil davi neki starejši gospod Jakob, ko je opazoval dolgo vrsto žensk in moških, ki so sc vrstili ob Ljudski knjigarni na Vodnikovem trgu, kamor so danes prestavili prodajalke borovnic. Včeraj so še mnogi marljivo nabirali ta gozdni sadež, ki ga je še vedno dovolj na Golovcu in drugod. Neka ženska z Rudnika pa je imela davi smolo. Ko je pri Rakovniku vstopala v tramvajski voz. se ji je košara prevrnila in na tla so se vsule lepe borovnice. Ni jih pobrala, pustila jih je tam in se naprej z drugo košaro odpeljala. Kaj nam drugače nudi živilski trg prvo julijsko soboto? Je običajen tržni dan. Že prav zgodaj je bilo sila živahno vrvenje. Zelenjadarice in solatarice so se postavile na drugem živilskem otoku z .najlepšo solato in različno zelenjavo. Danes je bilo zanimivo na trgu, da je bilo domačega novega krompirja kar na poljubno in veliko izbiro. Iz Sneberja je nekdo dobil nekaj vreč lepega novega krompirja, ki ga je prodajal po 7 lir kg. Precej je bilo poleg tega zgodnjega krompirja tudi »kifelčarja«. O krompirju nej danes še omenimo eanimivost, ki so jo leta 1873., torej pred 70 leti, objavile Blei-weisove »Novice«. Te so objavile članek nekega učitelja, kako je gojil krompir..Takrat šo ni bilo tako razvito umno poljedelstvo. Člankar je opiso- val, kako je gojil krompirjeve cvete in kako je nato ne gomolje, marveč krompirjeva semena sadil. Posrečilo se mu je, da je dobii iz tega srednje debel krompir. Semena je vsadil kakor paradižnike. Nato je sadike razredčil in jih presadil. Sadike so obrodile srednje debele gomolje. Lani so mnogo pisali o tem, da je primerno krompirjevo cvetje porezati. Pač je veliko bolje, da se cvct pusti in da krompir zori, kakor to določajo naravni zakoni rasti. Poleg krompirja so branjevci imeli naprodaj zelo mnogo uvožene čebule in uvoženega korenja. Nekdo je prodajal že prvi stročji fižol — prekelj-čar. Mnogo je bilo dalje na izbiro lepega trnovskega in krakovskega ohrovta, zelene kolerabice in pese. Živilski trg prvo julijsko soboto je nudil tudi mnogo sadik, Prodajale so mnoge vrtnarice in ob-dclovalke trnovskih vrtov sadike ohrovta, zelja, pese in kolerabe. Mnogi so jih precej nakupili, kajti sedaj je ugoden čas za sajenje sadik. Na trgu je bilo dalje nekaj jedilnih buč, ki leto« lepo rastejo. Tudi kumar je sedaj vedno več na izbiro. So prav lepe in debele. Najživahnejše vrvenje je bilo opažati okoli 10 dopoldne. Naval kmetic iz okolice je bil danes mnogo večji kot druge sobote. Dva živilska otoka sta bila popolnoma zasedena. Mnoge gospodinje so stikale za gobami. Bilo jih je nekaj naprodaj. Prava sezona za poletne gobe pa, šele pričenja. Naj ie omenimo, da so Trnovčanke pripeljale na trg mnogo glav egodnjega zelja. Glava po 4 lire. Branjevci so bili na trgu založeni z limonami, ki so bile po 1 liro komad. Šinkovcu v slovo! Na praznik Kristusovega vnebohoda si je med svojimi kopalci izbrala Ljubljanica prvo žrtev: vzela je življenje 21 letnemu Tonetu Šinkovcu iz Zg. Brezovice pri St. Jerneju. Dva dni ga je skrivala v svojih kalnih, zaradi deževja naraslih globinah in le neutrudnemu prizadevanju Tonetovih prijateljev ee je zahvaliti, da je bilo njegovo truplo tako kmalu rešeno iz njenih hladnih objemov. Kako je odjeknil glas o Tonetovi smrti med sorodniki, prijatelji in znanci, prelepo kaže — in to naj bi bila vsaj majhna uteha njegovim bridko prizadetim domačim — nadvse ljubezniva pozornost, ki jo je bilo deležno njegovo truplo. Kapelica sv. Jurija na Zalah, kjer je ležalo v sottoto in nedeljo, je bila neprenehoma polna kropilcev, poslav- IMMINENTE PRIHODNJI SPORED al Cine - v kinu UNION Un forte dratnma che vi commuoveri Pretresljiva drama la doii del sanaue Stas kuri i / Premiato alla XI Mostra Clnemstografica di Venezia. — Film nagrajen na XI. beneški iilmski razstavi. Con — Igrajo: ROBI RAPP — LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN Hežijaf EDMUND HEMBERGER Produzione - Produkcija: GOTTHARD FILM Esclusivita - lzposo;evanje: LUX>F1LM ljajoCih se od njega. Premnogi so s seboj prinesli cvetja, tako da je bila kapelica bolj podobna cvetniku kot pa kraju smrti. Kolikor pa znanci ni6o utegnili priti k slovesu na Zale v nedeljo, so prišli v ponedeljek k blagoslovitvi trupla, ki jo je opravil pred prevozom v domačo vas preč. g. gempetrski župnik. Nadvse ganljivo pa je bilo, ko so sprejeli Tonetovo truplo v njegovem rojstnem kraju, kako so ga hodili od blizu in daleč kropit in molit za pokoj njegove duše in kako so ga spremili na njegovi zadnji poti. Imel je pogreb, kakršnega je le redkokdo deležen. Vsem, ki so kakor koli pri tem pomagali, zlasti preč. duhovščini, ki jo Toneta spremila na pokopališče od hiše, bodi na tem mestu izrečena najpri6rčnejša zahvala. Vso to pozornost pa je Tone tudi zaslužil. Ne morebiti toliko zato, ker je bil dober delavec, strokovno naobražen, priden, priročen, vesten in temeljit, da ga je cenil V6ak mojster. Ne, Tone je bil dober človek, ki si je s svojim vedrim in blagim značajem osvajal ljudi. Kdor ga je spoznal, ga je na mah vzljubil, tako da moremo zapisati, da ni imel neprijatelja. Počivaj v miru, ljubi naš Tone, vsem njegovim domačini pa naj bo Bog usmiljeni tolažnik. Z navadno dopisnico poslano uredništvu »Slovenskega doma«, si lahko v prednaročbi zagotovite naš roman v slikah: »QU0 VADIŠ« Dodatne živilske nakaznice za težke delavce Dodatne živilske nakaznice za težke delavce za mesec julij bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v torek, 6. julija, številke 1 do 100, v sredo, 7. julija, številke 101 do 200, v četrtek, 8. julija, številke 201 do 300, v petek, 9. julija, številke 301 do 400, v soboto, 10. julija, številke 401 do 500, v ponedeljek, 12. julija, številke 501 do 600, v to* rek, 13. julija, številke 601 do 700, v sredo, 14. ju- ________ ulaliro i Cm- Hj«, številke 701 do 800, v četrtek, 15. julij«, ite- | ^er£ Sv Jm.5j ob gjavnici _ G *en an dcr TimrtSU,viS;.Srs»t.«» s**._n*. in v ponedeljek, 19. julija, Stev^ke 1101 do 1200. Podaljšanje rokov za zvišane pokojnine nameščencev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 16.' julija 1942-XX št. 150 s spremembami zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, upoštevajoč, da še vedno obstoje pogoji, zaradi katerih so se pokojnine zvišale in smatrajoč za potrebno, da so roki iz členov 2. in 13. omenjene naredbe podaljšajo, odreja: Člen 1. Veljavnost določbe členov 2. In 13. naredbe z dne 16. julija 1942-XX št. 150 s spremembami zakona o pokojninskem^ zavarovanju nameščencev se podaljšuje za ves čas vojne. Clen 2. Ta naredba je stopila v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. V nekaj vrstah ■f* V Novem mestu je dne 29, junija nenadoma umrla 5-letna Estera Movrin, hčerk« davčnega uradnika v Metliki. ■f V Orehovici so dne 29. junija^ pokopali na tamošnjem pokopališči* gospoda Jožet* Novaka, trgovca in gostilničarja. Tri smrtne žrtve nesreče. V Zagorju ob Savi so so smrtno ponesrečili delavci Srečko Vozelj, Jože Oražem in Ivan Kunst, ki so bili uslužbeni pri gradbeni tvrdki Frdlich & Knilpfel. Umrla sta v Mariboru 60 letni železniški nameščenec Štefan Žmigoc in uradnikov sin Edvard Potočnik. Poročila sta se v Ptuju Ludovik Dirnhofer in Marija Klajnšek, oba iz Ptuja. Nesreče. Desnico si je zlomila 13-letna dijakinja Terezija Kejzerjeva iz Ljubljane. 49-letna žena posestnika Roz« Peterlinova iz Velikih Lašč se je opekla na desni nogi S koso se je urezal v desnico 15-letni sin delavca Janez Čot z Brezovice. Desno nogo si je zlomila pri padcu 18-letna hčerka posestnika Jožica Osolnikova iz Prečne. Pri nogometu se je ponesrečil 18-letni vrtnar Drago Kostanjšek iz Ljubljane; tovariš ga je z nogo sunil v trebuh. Ključnico si je zlomil pri padcu 6-letni sin sluge Franc Valentinčič z Rudnika. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. Nov« grobova. V Šmartnem pod Šmarno goro je umrla ga. Marija Škofova, stara 32 let. Bila je pridna in dobra žena, ki je živela v vzglednem zakonu z mizarskim mojstrom in posestnikom Jožefom Škofom. Zapušča štiri otToke. S krožne žage skobelnega stroja je odletel kos lesa mizarskemu mojstru Jakobu Noču iz Begunj v trebuh. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je ponesrečnec umrl. Dočakal je 33 let. Zapušča dva otroka. Povečanje elektrarne v Velikovcu. V Izredno kratkem času se je po prizadevanju velikovškega župana posrečilo razširiti elektrarno v Velikovcu. Pred dnevi je župan sklical vse, ki so bili pri teh delih zaposleni, in se jim zahvalil za njihov trud. Sprememb« krajevnih imen na Spodnjem Štajerskem. Mariborski dnevnik objavlja dalj&o razpravo o krajevnih imenih na Spodnjem Štajerskem ter utemeljujoč njihov nemški izvor navaja med drugimi naslednje spremembe krajevnih imen: Hrastje se bo oaslej imenovalo Eichen, Košaki — Freigrabent Krčevina — Burgvvald, Pobrežje — Drauweiler, Apače — Abstal. Sladki vrh — Siissen-berg, Ššavnica — Steinztal, Lugač — Lugaus, Gornje Gradišče — BurgberjJ, Flitvičkl vrh — Eben-berg, Lastomerci — Lazmersdorf, Boračova — Čuelldorf, Rihtarovcl — Richtersdorf, Gerlova — Girlau, Bunčani — Walte*idorf, Kristanci — iKri-stersdorf, Banovci — Greifenau, Logarovci — He-gersdorf, Boreči — Schiitzenau, Budišovci — Wol-fau, Kokoriči — Lindenbach, Berkovski Prelogi — Werkdorferwald, Lukavci — Storchendqrf, Pristova — Meierhoefel. Presiha — Durchschlag, Ščavnica — Steinz, Negova — Negau, Gornji Ivanci — Oberhansdorf, Spodnji Ivanci — Unterhansdorf, Ivanjki vrh — Hansberg, Lukač pri Negovi-— Au-dorf, Terbegovoi — Trebkoisdorf, Kupetinci — Kuppendorf, Vresje — Pirchdorf, Grabonoši — Grabenach, Galušak —* Kalussen, Kralovci — Ko-nigstrog, Berkovci — Werkdorf, Kuržinci — Mei-sterdorf, Selušc — Dorfleln, Dragotinci — Karlstal, Stara gora — Altberg, Kozlavci — Wohlfart, Vodi-slavci — Buchcnbach, Godomercl — Hermanns-berg, ’ Grabonoše :— Grabenberg, Sitarovci — Si-tersdorf, Radislavci — Radelsdorf, Blaguš — Feld- Opozarjamo, da bodo upravičenci dobili dodatne živilske nakaznice samo s potrdilom in to samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti na-kaznice prevzete. Podjetja morajo še v juliju pri-javiti svoje delavce mestnemu preskrbovalnemu uradu v Ljubljani v žasu od 20. do 25., v ostali pokrajini p« od 15. do 20. v mesecu za naslednji mesec. Mali gospodar • Žegoza obveščata svoje člane, da bodo izgotovljene kunčje kožice na razpolago njih lastnikom samo drugi teden v četrtek in petek dopoldne in popoldne v prodajalni, Gallusovo nabrežje 33. richsdorf, Vogrišovci — Bogricht, Vitanovci — Veithofen. Iz Cerknice Preložitev ceste pri Turkovem ovinku. Pred. dnevi so pričeli z gradbenimi deli na novem cestnem odseku, s katerim bodo odpravili nevaren Turkov ovinek, kjer se je zgodilo že mnogo prometnih nesreč. Pri delili je zaposlenih večje število delavcev, tako da bodo dela kmalu končana. Cerknica se že srdaj pripravlja na dan sv. birme, ki bo 18. julija. Dan prej, v soboto, 17. julija, bo sv. birma v Begunjah. Ljubljana Koledar Sobota, 3. malega Uega srpana: Srce Marijino; Hijacint. mučenec; Leon 11., papež. Nedelja, 4. malega srpana; Prokop, opat; Urh, škof; Berta, devica. OhvoNtflu Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj vršil mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Ljubljana, Korytkova ulica 18, tel. 36-24. Križanske molke kongreganiste vabimo, 'da se zanesljivo udeleže mesečnega shoda jutri, v nedeljo, 4. julija, ob petih popoldne. Važna oznanilal Po govoru bo darovanje za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Žegoza — Mali gospodar obveščata vse člane, da je bilo 2. julija t I. zaključeno razdeljevanje krmil za junijski obrok. Krmila sama bo- mo delili počenši s 5. julijem, in sicer: 1. teden, 5. julija, od št. 1—1000, drugi teden, 12. julija, od 1001 do 2500, tretji teden, 19. julija, od 2501 5. julija, od št. 1 rugi teden, 12. julija. do 4000. Za vse dneve velja sledeči abecedni red: Ponedeljek od A do G. torek H do L, sreda M do 11, četrtek S do Ž. Kdor ne pride ob do-fcičenem času, mu krmila zapadejo. Vsak član dobi pri prejemu krmil novo popisno polo, ki jo naj vestno izpolni in takoj odda v pisarni. Pri komur bo ugotovila kontrola, da je prijavil več živali, kot jih ima v resnici, bo izgubil pra* vico do prejemanja krmil. Davčna uprava za mesto v Ljubljani poziva vse delodajalce, ki so plačevali u6lužbenski davek v davčnih znamkah, da odvedejo ta davek v gotovini za II. četrtletje do 15. t. m. s seznami, iz katerih morajo biti razvidna vsa imena uslužbencev, višina plače ali mezde in odpadajoči uslužbenski davek, prispevek za obrambni in bednostni sklad in event. druge davščine. Obenem se pozivajo vsi zamudniki, ki tega davka za I. četrtletje še niso plačali, da to takoj store, da se izognejo krfzenskim posledicam. Sezname uslnžbenskega davka je vlagati v sobi št. 14-, Vodnikov trg 5-11., kjer dobe delodajalci vsa potrebna pojasnila. Glasbena šola »Sloga« priredi letošnjo V. produkcijo v ponedeljek, 5. julija, ob 18 v svoji glasbeni dvorani. Nastopijo gojenci pevskega in instrumentalnih oddelkov. Petrolej za junij. Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec junij tako, da v sredo, 7. julija, pridejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do Č, v četrtek, 8. julija, D do F, v petek, 9. julija. G do'I, v soboto, 10. julija. J in K. v ponedeljek, 12. julija, L do N, v torek, 13. julija. O in P, v sredo, 14. julija, R do š. v četrtek. 13. julija, T do V in v petek, 16. julija, Z in Ž. Urad bo petrolej nakazoval upravičencem izključno samo navedene dni, in sicer vsak dan od 8—10 in od 15 do 17 na Krekovem trgu 10, v Mahrovi hiši, soba št. 1, I. nadstropje. Ljubljansko gledališč©’ Drama: Sobota, 3, jul., ob 19.30: »Skupno življenje«. Red B. Nedelja, 4. julija, ob 19.30: »Deseti brat« Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Zadnjikrat v sezoni. Ponedeljek, 5,, julija: zaprto. Opera: Sobota, 3. julija, ob 19: »Prodana nevesta«. Izven. Cene od 2h lir navzdol. Nedelja, 4. julija, ob 19' »Don Pasquale«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 5. julija: zaprto. SP0RT Nedeljski domači športni spored Igrišče Ljubljane: 13.30: Mars ml.-.Hermes ml. 16.30: Mars rez.: Žabjak rez. 18.00: Mars : Hermes; prvenstvena tekma I. razr. Igrišče Korotana: 16.30: Korotan rez.: Vič rez. 18.00 Korotan : Mladika; prven. tekma II. razr. Igrišče Mladike: 9.30: Mladika ml„: Žabjak ml. 10.30: Mladika rež.: Ljubljana rez. Igrišče Marsa: 10.15: Tobačna tovarna ml.: Vič ml. Stadion (lahka atletika): 9.00: Tek na 100 m in žensko lahkoatletsko tekmovanje. Stlrl stavbene parcel« po 680 m’ r Dobre- poljah poleg tupne cerkve naprodaj. Ponudbe: Kmetijsko drultvo Dobrepolje. Kolumb odkriva Ameriko Kolumb ni hotel oditi iz reke, temveč je ukazal, naj za-plovejo po njej navzgor in odveslajo do kraja, kjer so se bili Indijanci znova zbrali v velikem številu. Bili so vsi pomazani i rdečo barvo in nagi, kakor so jih bile rodile matere. Nekateri so imeli v laseh zataknjeno pero uli pa perjanice, vsi pa svežnje sulic. Kolumb pravi: »Približal se«, Se jim, jim dal nekaj kosov krulia in zahteval, naj mi dajo v zameno sulice, ki so jih Imeli. Silno radi so privolili in za vsako od njih so dobili po en zvonček ali medeninast prstan ali pa steklen hiser. Tako so bili vsi pomirjeni, sc približali našim čolnom in Se naprej prinašali, kar so imeli, in dajali za vsako malenkost, katero smo jim ponujali v zameno. Mornarji so ubili želvo in ji razsekali oklep. Mornarčki z ladje pa so dajali Indijancem za liohct velike kose, ti pa so dali zanje po sveženj sulic. Prebivalci so podobni ostalim domačinom, katere sem doslej srečni. Tudi oni mislijo, da smo prispeli z neba. Vse, kar imajo, dado za sleherno ponujeno jim malenkost, ne da bi sc nad tem zmrdavali. Zato mislim, da bi dali tudi zlato in dišave, ako bi jih imeli.« »Ker sem zapazil lepo kočo, ki ni bila kaj posebno velika, imela pa je dva vhoda kakor vse ostale koče tukaj, sem stopil tja in zagledal čudovito delo, namreč neke vrste stanovanje s sobami, narejenimi tako, da jih ne znam popisati. 8 stropa so visele školjke in drugi predmeti. Misleč, da je ta prostor svetišče, sem poklical Indijance in jih s kretnjami pobaral, ali tukaj opravljajo svoje molitve, toda odgovorili so ml, da ne, pač pa se je eden od njih povzpel do stropa, pobral vse * njega in mi vse skupaj podaril. Jaz sem sc mu zahvalil s tem, da sem mu daroval nekaj drugih stvarc.« vf>trI1 Torek, 4. decembra. — Kolumb je dal vzlic šibkemu vetrn razpeti jadra in odplul iz tega pristanišča, kateremu je bil vzdel ime Sveto pristanišče. , , . čez dve milji je zapazil lepo reko, o kateri je govoril včeraj, in obplul obrežje. Poldrugo miljo naprej sc izliva v morje majhna rečica, vendar je ustje ugodno in morje globoko. In četrt milj naprej pa je zagledal neznano velikansko reko, ki mora imeti tudi dolg tek. Njeno ustje je bilo široko okrog sto korakov rez vseh plitvin in globoko osem seznjev. Kolnmb je poslal naprej čolnič, da bi mornarji izmerili globino. Kmalu nato je ng . da je sladka vodo segala globoko v morje in to ga je nagnilo k domnevi, da je bila ta reka močnejša kakor vse, kar jih je doslej odkril. Mnenja je bil, da se mora v okolici nahajati veliko število indijanskih naselij. .................................... . .. Nedaleč stran je bil lep zaliv, ki bi prihajal v poštev zlasti pri vožnjah iz smeri severovzhoda, jugovzhoda in jugozahoda. Sreda, 5. decembra. - Vso noč do sončnega vzhoda je Kolumb ostal na morju, da bi si podnevi ogledal zemljo, ki se je vlekla proti vzhodu. Ko je sinil dan, je zagledal na vzhodni strani nov rtič, oddaljen dve In pol morski milji. Ko je dospel do njega, je ugotovil, da se obrežje vleče proti jugu, od tam pa proti jugozahodu. Približno sedem morskih milj naprej je zagledal lep in visok rtič. Sprva je sicer mislil zapeljati proti njemu, ker pa je imel namen priti do otoka Baneque, o katerem so Indijanci trdili, da ga je mogoče doseči iz severovzhodne smeri, je'opustil to misel. Toda tudi do tega cilja m mogel, ker je začel vleči nasprotni severovzhodni veter. Na nadaljnji vožnji je zapazil na jugovzhodu kopnino, In sicer silno velik otok, o katerem je imel nekaj podatkov od Indijancev. Ti so ga nazivali Bohio in o njem zatrjevali, da je obljuden. Pred prebivalci tega otoka so imeli vsi ostali velik strah, ker so jih imeli za ljudožree. Mnoge čudovite stvari so roparjev), nieeovi Indijanci pripovedovali o teh krajih, toda Kolumb pristavlja, da jim ni preveč verjel, pač pa se mu iezdeloverjetneje da so bili prebivalci Bohla umnejši in bistrejši in daso ostal prebivalce lovili in jih odvažali v sužnost, ker so bili pač ne- “‘"S.S £££» vet,, i. «*■-»tilJEs.SfS je zaradi ujene ogromnosti smatral za cel.no. Doslej je: samo ob enem delu obrežja prevozil 120 morskih milj. Mahnil J®J* P'°‘> jugovzhodu, kajti na tisti strani je zagledal novo kopnino. Veter je bil za plovbo ugoden, ker je vleke od severa. Kolumb pravi, da so v teh krajih noč. trajale po 15 or. Ker je bila ladja Nifla hitrejša od njegove ji je Kolnmb ukazni, naj izplove naprej in pregleda pristanisče, ki ga je b zagledal na obzorju. Ko je ladja Santa Mana prispela do vhoda tega pristana, podobnega zalivu v Cadixu. se je Kolumb zavoljo noči vsedel na svoj čolnič in začel meriti globino. Izkrcanje na španskem otoku. Četrtek, 6. decembra. - Ko je nastopila jutranja zaitfa. je bil Kolumb od pristanišča oddaljen štiri morske milje. Dal mu je ime »Marijino pristanišče«. Kasneje je Kolnmb ime spremenil v Sv. Nikolaj. Lepemu rtiču, ki je molel proti jugu, Je dal ime Zvezda. Zdelo se mu je, da je ta rtič skrajna južna točka otoka, razdalja do njega pa je znašala kakih 28 morskih milj. Pred očmi »e je pojavila na vzhodni strani še neka druga zemlja, podobna otoku, oddaljena kiikih 10 milj. Razen tega je na vzhodu zagledal nov lep in ostro začrtan rtič, katerega je imenoval Slonov rtič. Oddaijen je bil 54 milj. Na južni strani je zapazil velik zaliv odnosno špranjo med gorovjem in morjem, ki se mu je zdela podobna reki. Oddaljena je bila 20 milj. Nekateri mornarji so zatrjevali, da gre za preliv, ki ločuje večjo zemljo od manjše, ležeče na vzhodu, in kateri je vzdel priimek Tartaruga (znamenita Tortuga, gnezdo morskih niso tako ne,-tci, ko, no, ko takšna, ki ne n kakor trava, Očividno se je srednji brat obotavljal iti nad dravskega zmaja; zato je lepa gospodarica njegooo omahovanje podnetila z zatrdilom; da ga bo po opravljenem uboju vzela za moža. Te besede so ga vžgale; zgrabil je svojo sekiro drvarico ter se takoj napotil proti deroči Dravi, sredi katere je ležal Kačji otok. 50. Ko je stal vrhu strmega dravskega obrežja, je v skrbeh zrl tja na Kačji otok, ki da je poln strupenih kač; slišal je, da jim vlada kačja kraljica z zlato kronico, čuva pa da jo dravski zmaj. Podvomil je, da bi ga mogel sam ubiti, zato se je v sili spomnil svojih dveh bratov ter si živo zaželel, da bi bila zdaj pri njem, zakaj vsi trije da bi zmaja prav gotovo z lahkoto ubili. 51 V tem hipu ji a je zrasel pred njim beli duh, ki mu je govoril: »Zaman si si želel obeh bratov, zakaj mlajši, ki si ga ti oslepil, še živi in je zdrav; ker pa je nore pameti, ni tako nor, da bi ti prišel pomagat ubijati zmaja. Tvoj starejši brat pa ti ne more priti na pomoč, ker je zaprt v globoki ječi limbuške graščine/« 25 letnico letala, ki je povsem iz kovine, bodo praznovali drugo leto. Prvo taksno letalo so razkazovali 1. 1919. na velesejmu v Leipzigu. Letalstvo je bilo takrat tako rekoč se v povojih in zato res ni bilo nič čudnega, če je vse hotelo videli takšno letalo. Zgradil ga je prof. Junkers in ie bilo narejeno iz samega duraluminlja. Zdaj imajo ono prVo, povsem iz kovine zgrajeno letalo v Junkersdvem muzeju v Dessau-u. »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tislcarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani! Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-03. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 Ur. —-Posamezna številka 50 cent. Ameriška samovolja v francoski Afriki zbudila povsod nejevoljo V Washingtonu se potegujejo za Girauda, v Londonu in Moskvi pa za De Gaullea Tanger, 2. julija, s. Po pordčilih, ki so dospela v Tanger, da so Amerikanci De Gaullea odslovili, s tem da so ga posebej obvestili, da Združene države še niso voljne sprejeti njegovo posredno ali neposredno vmešavanje v politične ali vojaške zadeve v francoski severni Afriki. S tem so namignili tudi Angležem, da bodo vsako prigovarjanje v prid De Gaulleu odločno zavrnili. Vrh tega je Eisenhower francoskemu osvobodilnemu odboru sporočil v prav jasnih besedah, da mora Giraud ostati edini poveljnik francoskih sil, ki so se pridružile angleškim in ameriškim četam, in da ne bodo trpeli nobenega poskusa De Gaulleovega vmešavanja proti taki odločitvi in proti sedanji razporeditvi francoskih vojaških sil. Pravijo, da je washingtonska vlada odobrila Eisenhower-jevo ravnanje ter svojemu zastopniku naročila, naj De Gaulleu osebno sporoči sklepe Združenih držav, ki ga zadevajo. . Washingtonska vlada se je naveličala sporov med Giraudom in De Gaulleom ter angle-' škili spletk, ker so v Londonu hoteli po vsej sili ščititi svojega varovanca, ki naj bi po angleških željah dobil vojaški nadzor nad francoskimi silami. Medtem ko se Angleži niso mogli jasno odločiti ter v takem položaju iskali tisoč pomočkov, da bi se končna ureditev tega vprašanja zavlekla, je Amerika vozel kar prerezala in uveljavila svojo voljo. Jasno je, da so v de-caullističnih krogih skrajno jezni, tako da se je Dati, da bi med pristaši obeh generalov utegnilo priti do hudih zapletov, širi se tudi glas, da bi vvashingtonska odločitev utegnila zbuditi nejevoljo tudi v Moskvi. Zatrjujejo namreč, da je degaullistični odbor v Londonu nedavno sklenil tajno pogodbo s sovjetsko vlado, ki mu je poslala 100 tisoč frankov kot ]>odporo za De Gaulleovo stvar. So morda tudi med rastlinami kakšni butci? Sila zabaven in tudi poučen razgovor med učiteljem in rastlinarjem Učitelj: Ti ne veš, koliko sem se že jezil nad nekaterimi svojimi učenci, pa vse zastonj! Ves razred mi bodo pokvarili. Ne morem z njimi nikamor naprej. Prezabifi so. Ničesar ne razumejo, kar jim razlagam. In tudi vo!j*e ni* majo nobene, da bi sc kaj naučili. Mislim, da bi bilo pač vseeno, če bi namesto njih posadil v klop nekaj krompirjev! Rastlinar: Prosim te, nikar mi ne žali krompirja. Nikar ne reci, da je krompir neumen ali zabit. Živo bitje, ki se zna prilagoditi na tako različna podnebja, stvar, ki jo je mogoče pridobivati v tako različnih oblikah in barvah, je lahko vse, samo gumpfec ne, da veš. Le zamisli si, kakšen bi bil omikani svet, če ne bi bilo krompirja, ki je tako malo izbirčen glede zemlje, v kateri rase, a navzlic temu tako bogato obrodi in daje človeku odlično hrano, ki je izboren nadomestek za kruh in druge močnate, jedi. Polovica ljudi bi v krajih, kjer ie naseljenost zelo gosta, moralo pomreti od lakote, če ne bi bilo krompirja, ali pa vsaj stradati. Učitelj: To je zasluga ljudi, ki krompir sade in ga goje. Rastlinar: že res, pa tudi zasluga krompirja, ki je prej uspeval samo v daljnih krajih, a se je pozneje pustil gojiti tudi pri nas. Ne samo kmet, tudi rastline morajo opraviti ogromno delo, morajo se učiti in se po tem, česar 60 se naučili, ravnati. Učitelj: Torej dobro. Jaz sem spravljiv človek, in poleg tega krompir tudi silno rad jem. Pa pustiva pri miru. No, saj res ni tak gumpec, kakor sem mislil. Si zdaj zadovoljen? Pa vendar so tisti moji učenci v razredu neumni, kakor... no, kakor trava. Rastlinar: Imaš sploh kaj pojma, kakšno delo trava opravi, da se prilagodi razmeram! Kako se upira na primer suši, kako se brani, če hodiš po njej, kako silovito se upira hudi zimi po gorskih krajih, kako se vedno znova opomore, če jo živina popase, ali če jo kosec pokosi! Ah ne, trava je stvar, ob kateri mora človek, naravnost osupniti, če pomisli, kaj vse stori in 'Zmore. Pomisli samo tole: Brez nje ne bi bilo na svetu nobene živali, ki se rada ,pase in ki tako rekoč živi od same trave... In kaj bi bilo s človekom, če ne bi bilo na svetu nobenih takšftih živali! Trava raste cejo po gorah. po pustinjah in stepah, _ v vodi, slani in sladki, in navsezadnje so tudi razna žita, riž, koruza in sladkorni trs neke vrste trava! Učitelj: No, če moji učenci niso nmni ko trava, so pa takšni bu kakšna druga rastlina, recimo samo ni tako razširjena po svetu pač pa tudi nič kaj posebnega ne zmore, ‘^aj sO vendar med rastlinami prav gotovot udi takšne, ki so za življenje na zemlji čisto nepotrebne, odveč, neumne. Rastlinar: Med rastlinami da so takšne: Kaj Kaj pove?! Ne, ne, ni jih ne, pač pa ravno nasprotno. Videl sem v čisto samotnih, neobljudenih deželah ob južnih morjih na primer kokosove palme, ki rode orehe, a ni žive duše tam, da bi jih potrgal in pojedel, pač pa enostavno popadajo na tla in jih voda odnese v daljne kraje. Tak kokosov oreh voda lahko nosi celih štirideset dni, pa iz njega še vedno lahko vzkali drevo. Res, naravnost smolo bi moral imeti, da ga po dolgih štiridesetih dneh ne bi voda vrgla kam na breg, kjer bi bilzanj več ali manj ugoden življenjski prostor.» Učitelj: že res, da je kaj takšnega mogoče, toda priznati moraš vendar, da bi bilo zelo pot trebno, če bi rastline, ki nam služijo kot surovine, zboljšali, na primer buno, ta umetni kavčuk,- ki bi lahko imel še dokaj bolj.še lastnosti kakor pa guma, ki ga dobivajo iz naravnega kavčukovega drevesa. Iz tega se vendar jasno vidi, da rastline same od sebe morejo doseči le gotove meje. In kakor veš, človek neprenehoma stika za novimi kavčukovimi drevesi, to se pravi, da s prejšnjimi ni zadovoljen, ker so preveč »omejena«, če se smem tako izraziti. Rastlinar: Da, res je. človek res stika za vedno novimi drove^i, ir. katerih bi lahko dobival boljši gumi. Toda če piomislimo, da gumijevo drevo »lievea« tam, kjer raste še kot divje drevo, zavzema prostor, ki je dosti večji ko Evropa, da so ga iz Novega sveta prinesli v Stari svet, namreč v južno Azijo, in da danes uspeva povsod, v Indiji, pri Malajcih, v Severni Avstraliji in drugod — ne s »heveo« tudi ne bo nič, dragi moj. Potem pa je vendar treba pomisliti, da je na svetu mnogo različnih vrst gumijevega drevesa in da vsako leto dobimo še kakšno novo. In ktončno, kakšna duhovita iznajdba za samoobrambo je vendar gumi! Tisti mlečni sok, če kdo drevo rani, hitro zalije zarezo, ko da bi na rano vlil olja. Poleg tega pa ta tekočina tudi precej zoprno smrdi, tako da se je vsak izogiba, če le more. Tako se drevo | samo skuša ubraniti svojih sovražnikov. In oči-i vidno ta mlečni sok, ki se cedi iz takšne vrste dreves, tudi res nima kakšnega drugega na- mena, ko skrbeti za samoobrambo kavčukovega drevesa. Učitelj: Zašla sva malo na stranpot. Pritrditi mi vendarle moraš, da so na svetu rastline, pa naj bo to kjer koli že, ki nimajo sposobnosti, kakor si se bil izrazil, da bi se česa naučile. Čisto enostavne, preproste, mislim. Rastlinar: Prav najbolj preproste rastline imajo največje sposobnosti prilagoditve, in »učiti set je v resnici samo druga beseda za »prilagoditev« ter rodi iste posledice. Glej, kanadska elodea je gotovo ena najbolj preprostih rastlin, pa vendar prepotuje vso zemeljsko oblo. Briga jo,_ če je voda, v kateri raste, mrzlej^a ali toplejša. Enostavno preraste druge rastline, in spomnil se boš morda, koliko dela je bilo treba, če so jo hoteli iztrebiti iz kakšnega jezera, kjer se je< bila tako boliotno razrasla. Da o eno«taničnicah sploh ne govorim! Te gospodujejo po vsem svetu in jili pasati nosijo okrog in okrog zemlje. Učitelj: Z drugimi besedami se po tvojem to pravi, da med rastlinami sploh ni nobenih butcev. Ta je pa res dobra. Med živalmi so namreč takšne neumne butice. Sam sem imel priliko videti prave topoglavce med psi in mačkami. In bral sem tudi, da se nekatere živali izogibajo drugih ne morda samo zato, ker da se jih boje. pač pa, ker jih je nekako sram, ko se od njih ne morejo zaradi svoje topoglavosti ničesar naučiti. Tak je na primer divji osel. Zakaj če se je kakšno bitje zmožno sploh kaj naučiti, potem se v gotovih mejah lahko nauči tudi kaj nenavadnegu — to ve vsak pedagog. Rastlinar: Kje pa sva že začela? Aha, pri butcih V tvojem razredu. Prišla pa sva do ugotovitve, da med rastlinami ni prav nobenih butcev nikjer, vsaj zdi se, da je tako. Prav ima?, to je res nekaj presenetljivega. Vendar pa je še dokaj presenetljiveje, da ljudje tega se vedno ne vedo, in to navzlic temu, da imajo že od pradavnih časov opravka z vrtnimi in poljskimi rastlinami. Učitelj: Potemtakem ne bi smeli reči, da je kdo neumen ko krompir, pač pa kvečjemu: krompir, ki je neumen ko kakšen šolar! Rastlinar: Pa tudi to ne drži. In poleg tega celo najbolj neumni ljudje nočejo tega slišati in svet bi moral biti čisto drugačen, da bi to primerjavo pravilno razumel. In v tem primeru bi bili ljudje z njo najbrž zelo nezadovoljni. Rovarjenje kitajske komunistične stranke Nanking, 2. julija, s. Kitajski opazovalci pripisujejo nekaj pomena obisku Kai Cena, voditelja kitajske komunistične stranke, v Moskvi. Obisk spravljajo v zvezo z obsežno vstajo, ki zdaj divja po severozahodnih kitajskih pokrajinah proti Čangkajškovi vladi. Po trditvah te vlade uživa vstaja vso podporo kitajske komunistične stranke. Iz Čung Kinga poročajo, da kitajski poslanik v Rusiji Fu Ping Čang pazljivo spremlja delo kitajskega komunističnega odposlanstva v Moskvi. Japonke so se odpovedale klobukom Amsterdam, (CE). Vse japonsko gospodarstvo se je zdaj že podredilo zahtevam sedanje vojne. Strnile so se vse narodne sile, da zado-ste vedno večjim potrebam po vojnem blagu. Spričo tega je bilo nujno potrebno uvesti še nadaljnje omejitve pri izdelovanju stvari, ki niso bistveno važne za vojno, in vseh onih, ki bi krile potrebe civilnega prebivalstva. Tako so svoj čas na primer uvedli na Japonskem enotno obleko za civilno prebivalstvo. Zdaj so pristojna oblasti — poroča agencija CE -— odredile, da se morajo tovarne, ki izdelu* jejo oblačilne predmete, omejiti na izdelovanje samo ene vrste moške obleke, narejene po evropskem kroju. Za Japonke pa imajo v načrtu enotno obleko, in sicer treh vrst po evropskem vzorcu. Prva je za sprehode in praznike, druga je delovna, tretja pa športna. Poleg tega poročajo, da so se Japonke odslej odpovedale klobukom. Skrivnosti z nevidnega bojišča Plavi las Da se bomo razumeli, jo bom imenoval Marcelle Dubois. Ženska, o kateri bom v tej zgodbi pripovedoval, je namreč bila moja tovarišica v vohunski in obveščevalni službi. Toda nikar ne mislite, da je bila kaj dosti podobna tako imenovanim vampirjem, kakor si ljudje vohunko po navadi predstavljajo. Ni-imela ne zelenih oči kakor'kaka filmska Mata Uari, ne telesa, podobnega telesu tigrinje. Bila pa je lepa ženska. A še več kakor lepota je bilo vredno to, da je imela možgane in pol. Vem za dosti njenih uspešnih in zmagovitih nastopov, pa samo za en neuspeh. In to pot vam bom razodel zgodbo o tem neuspehu, četudi se bo zdelo, da nisem prav hud kavalir. To zgodbo mi je povedala sama. Bilo je -to poleti 1921, in sicer v hiši prijatelja P. M. Cii. Kellerja, kjer sem se po naključju snet srečal z njo, potem ko se žc več let nisva videla. * Ko smo sedeli v veseli druščini, nam je kar na lepem rekla: »Povedala vam bom zgodbo o plavem lasu,« Pogledali smo jo malce začudeno, a ker smo vedeli, da je njeno pripovedovanje zmeraj zanimivo, smo se pripravili, da bi jo poslušali. Preden je začela, se je za nekaj časa zamislila, pa ne za dolgo. S prsti je nemirno prebirala kroglice na dolgi ovratnici iz koral, ki ji je padala na prsi. Nazadnje je sunkoma pustila ovratnico, se vzravnala, z odločnim gilvom obrnila obraz k nam in vzkliknila: »No torej, prijatelji moji, poslušajte to storijo...c _______V o h n n g k i sp I P’rla se je po nas, za trenutek utihnila, potem pa nadaljeval'!: »Nekdo med vami prav dobro ve, da sem pozimi leta 1916 bila v Holandiji. Ve tudi, da se nisem mudila ondi zaradi tega, da bi občudovala tiste slavne mline na veter, ki je Holandija z njimi gosto posejana, kakor je znano vsakomur že z razglednic... Natanko'leto poprej se je odigrala strahotna žaloigra miss Ca-vellove, a njen strašni in pretresljivi konec ni nič zmanjšal gorečega hrepenenja belgijskih domoljubov po svobodi. Iločem reči, da še' je navzlic temu vsak dan primerilo, da je kak drzen človek skušal pobegniti iz zasedene Belgije. Tak poskus je bil neznansko nevaren in tvegan, zakaj meja je bila zastražena, da bi niti miš ne menda čeznjo. Zapirale so jo ograje iz bodeče žice, v katero so spustili električni tok hude napetosti. Nešteto ljudi je tam pustilo življeuje. Veste, da si še_ dandanes ne znamo dobro razložiti, kako je pri vsem tem bilo mogoče, da so ljudje vendarle mogli bežati iz Belgije. Ne bom izdala prav posebne skrivnosti, če povem, da so begunci le prav poredko kdaj bili navezani samo na lastni pogum in na lastno srečo. Pomagala jim je namreč na široko razpredena, popolna in kar 'se da delavna skrivna organizacija. .Njeno delovanje je beguncem omogočalo, da se iim je zakonito hrepenenje po svobodi izpolnilo. Tudi jaz sem tiste čase delala prav pri tej reči in pomagala pri begu. Četudi, sem bila na Holand- , skem, to je, v nevtralni državi, sem vendar morala imeti oči in ušesa na široko odprta, zakaj vohunov je kar mrgolelo. Neznatna malenkost bi bila zadostovala, da bi bili človeka lahko razkrinkali in ga dali izgnati iz Holandije. roman v slikah Izide V lepi, veliki knjigi (obseg 21« strani) in bo veljali mehko vezana izdaja . . . 32 lir za naročnike Slov. doma . 25 lir v polplatno vezan .... 45 Ur v celo platno vezan na najboljšem papirju . . . . »S lir Cas za prednaročbo do 5. avgusta. Naroča se na naslov: Uredništvo » Slovenskega doma « Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva *, III. nadstropje. Nekaj mesecev sem delala, ne da bi se bilo kaj primerilo, ali da bi bila kakršna koli nevšečnost moje delo ovirala. Nisem si mogel želeti lepšega miru za nalogo, .zaradi katere so me bili poslali tja. Nekega grdega dne pa sem začela vohati nekaj sumljivega, ney kaj nenavadnega, nekaj, kar mi ni bilo prav nič po volji. Ni bilo nič točnega ali prijemljivega, nič takega, kar bi me bilo moglo po pravici vznemirjati. Toda vendar se mi je zdelo, da zapleteno koles,je naše tako brezhibne organizacije ne teče več tako gladko in pravilno, kakor je teklo vse dotlej. Vi, ki ste sami bili v obveščevalni službi, si pač lahko mislite, kako mi je bilo pri srcu in v kakšno muko so mi bile te čudne slutnje in neprijetni občutek, da nekaj neznanega zavira mene in moje delo. Zdaj se je zame začel zelo razburjen in nemiren čas. Bojazen, da bi me utegnili razkrinkati, je bila vsak dan ostrejša in obupne,jša. Prenašala sem jo vedno teže. Zdelo se mi je, da mi ta strah jemlje vsako voljo in vso moč. Zdelo t-e mi jc, da mi skoraj ni več mogoče opravljati dela, od katerega je oilo odvisno življenje ne malega števila ljudi, ki so vse stavili samo na to kocko. Tiste čase je bilo edinkrat v mojem življenju, da sem začela dvomiti sama nad sabo in da tem začela celo obupavati. Neprenehoma so me preganjale čudne raisfi, ki so mi malodušno govorile: .^aj nisem drugega kakor šibka, nebogljena ženska, slabotna, neznatna, krhka stvar, ki jo lahko vsak vel;r odnese.’ V zmedeni duši se mi jo obujal spomin na dogadke, ki so bili neznansko daleč, a so vendar to moje žalostpo razpoloženje še stopnjevali iu ojačevali- Nekega večera se mi je pa konec koncev, ko sem poprej ne vem kako dolgo skrbno pazila na vse stvari okoli sebe in na stanje, v katerem «em jih puščala, le zazdelo, da so moje listine, ki sem jih imela zaklenjene v enem izmed svojih kovčegov, narahlo zmešane in da ni v njih več tistega natančnega reejp, v katerem sem jih pustila. A nisem verjela na prvi pogled in na prvi vtis. Morda sem v tisti zmedenosti sama kaj premetala ali prebrskala, kje sem pa mogla vedeti ali se spominjam vsake malenkosti. Saj nisem bila več sposobna nadzorovati sebe, svoje stvari in vtise tako strogo in bistrovidno ter hladnokrvno, kakor je v naši neznansko težki službi neogibno po-trebno. (Dalje-)