Leto 1891.
38‘J
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVI. — Izdan in razposlan dné 16. oktobra 1891.
(Obsega štev. 151. —153.)
151.
Razpis finančnega ministerstva z dné 1. oktobra 1891. 1.
Istran prigleda tistih narejalcev kisa, kateri upo' Obijajo za narejanje kisa žganje davka prosto.
Deloma izpreminjaje poglavje III. B., št. 2. *•) v pravilniku o žganji, namenjenem za davka j sto uporabo (Priloga D, Drž. zak. št. 133. iz 1888.), ukazuje se porazumno s kraljevo-oger-1,11 finančnim ministerstvom to-le:
I- Vsak narejalec kisa, kateri hoče dobiti do-: ,‘° za davka prosto uporabo žganja za nare-yw Ie kisa (jesilia, octa), pridejati mora svoji do-j 1 Prošnji v dvojnem napravku tudi natančen, pa ležem obložen popis svojega narejališča in Popis obratnega načina, katerega se drži 1 dejanji kisa.
ij0 Nirejalci kisa, ki že imajo zgoraj omenjeno keR •’ moraj° ta popisa donesti dodatno naj-8tloje do 1. dné januvarja 1892.
n&Vi<y Popisu narejališča je s podatkom prostornine '*de|Sl' ne samo vse prostore, ki se uporabljajo za Vanje in shrambo kisa, ampak tudi vse delav-Oaprave in vso posode za shrambo.
*N«h.)
Uporabljati druge prostore, delavniškc na prave in posode za shrambo, izvzemši prenosne posode, dovoljeno je samo proti poprejšnji zglasitvi.
V popisu obratnega načina je obširno razložiti način, ki se uporablja pri narejanji kisa.
Sosebno je omeniti, ali se kisove kadi uporabljajo posamez ali zvrstoma, koliko kadf je v eni vrsti, s katero alkoholovo količino se uporabljajo postavne, oziroma pristavne drozge in kolikokrat na dan se kadf s temi drozgami napolnijo.
Prav tako je navesti, koliko se primeroma dobiva kisa iz enega kektolilra alkohola.
Podjetnik je zavezan tistemu načinu obrata, katerega je zglasil, ter mora vsak odstop od njega in pa vsak motež v pravilnem obratu nemudoma naznaniti pristojnemu oddelku finančne straže in to naznanilo ob enem zapisati v spodaj predpisani narejni vpisnik, in sicer črez celo široko stran vpisnika.
O podanem popisu zaukaže finančno oblastvo prve stopinje vzprijeti izvid.
En izvod izvida, opremljen z uradnim potrdilom, izroči se stranki; taista je dolžna, pokazati ga na zahtevanje vsak čas nadzornim organom.
Drugi izvod pa ostane pri finančnem oblastvu.
II.	Na mesto zapisov, katere so narejalci kisa opravljali do sedaj, morajo ali oni sami ali pa po
78
namestnikih, katere je treba imenovati oblastvu, pisati narejni vpisnik in prodajni vpisnik po priloženem vzorci.
Tiskovine za ta vpisnika je proti povrnitvi napravnih stroškov dobivati v paginiranih in parafiranih zvezkih, katerih nit je pod uradnim pečatom, pri uradu ali organu, katerega določi finančno oblastvo prve stopinje.
V	narejni vpisnik je zapisovati nastopne podatke :
1. Precej po vsakem denaturovanji množine alkoholovitost in kisovitost uradno denaturovanega žganja.
2- Množino denaturovanega žganja, katera se vsak dan odvzame iz denaturovalnega bednja, precej potem, ko se je odvzela.
Kadar bi se po zglašenem načinu obrata iz denaturovalnega bednja odvzela potrebščino enega dné presegajoča množina denaturovanega žganja v ta namen, da se še na dalje izredči, tedaj je treba to kisovo drozgo spraviti v posebno, z uradno lestvico opremljeno posodo ter v izdelovalnem vpisniku zapisati množino, alkoholovitost in pa kisovitost izredčene kisove drozge.
Prav tako je v vpisnik zapisavati množino drozge, katera se za narejanje kisa vsak dan odvzame iz te posode.
3.	Številke kisovih kadi, ki se vsak dan uporabljajo.
4.	Množino kisa, narejeno v poslednjih 24 urah, vsebino njene kisove kisline in številke posod, v katere se je shranil dogotovljeni kis.
Ta vpis je treba opraviti najkosneje naslednjega dné do 9. ure zjutraj.
5.	Dan in uro vsakega vpisa.
V	narejni vpisnik naj tudi pripadninski organi vpisujejo posledek svojega pregledovanja.
Narejni vpisnik je treba polletno završiti 1er v popreskušnjo predložiti finančnemu oblastvu prve stopinje.
Vpisi v prodajni vpisnik naj obsegajo, kar se je spečalo kisa, s podatkom, koliko ima kis vsak-krat kisove kisline, in podjetnik je dolžan, vse predpisane razpredele tega prodajnega vpisnika natančno izpolniti.
Ako se narejalec kisa krivega stori večkratnega prestopka gledé na zgoraj zaukazano knjigovodstvo, smé mu finančno [deželno oblastvo na dobo največ enega leta za njegovo narejanje kisa ustaviti prejemanje davka prostega žganja.
III.	S koncem vsakega pol leta je vzprijeti uraden izvid o zalogah denaturovanega žganja in dogotovljenega kisa.
Sevéda se smejo zaloge ovedovati tudi mimo tega, ako je to v koristi pripadninstva.
Pred poistimbo zaloge je završiti narejni in pa prodajni vpisnik, in na to ovedeti zalogo denaturovanega žganja in dogotovljenega kisa, katera mora po knjigah biti v shrambah.
Ako se najdena zaloga ne strinja sè zalogo, katera bi morala biti v shrambah, smé se opustili izprožba kazenskega postopanja tedaj, kadar znaša odstop, kolikor gré za denaturovano žganje, 5% in pa, kolikor gré za zalogo kisa, 10°/0 množin-v shrambah najdenih pri poslednji poistimbi zaloge in od tega časa na dalje prejetih, oziroma narejenih.
Knjigam ustrezno završitev in pa najdene zaloge je v narejnem vpisniku postaviti na videž i® najdene zaloge prenesti v novi narejni vpisnik.
Kolikor gre za kako neresničnost ali nepravilnost v knjigovodstvu, uporabljajo se določil3 §§. 387. vštevši do 395, v kazenskem zakonu ° pripadninskih prestopkih.
IV.	Denaturovanje žganja, prejemanega davk3 prosto za narejanje kisa, opravlja naj se t'lk0, kakor je bilo zaukazano do sedaj; vendar ®e smé denaturovano žganje imeti v nobenem sW čaji veče alkoholovitosti kakor 46% Pr' 13° Réaumurjevih.
Steinbach s. r.
Kronovina
Finančni okraj . Davčni okraj .
Narejni vpisnik št..
narejališče kisa
za
a v
za dobo od
do
pop. št
			Množina uradno denaturovanega			V uporabo vzeta množina denaturovanega				
vpis se je opravil			žganja			neposredno iz denaturovalnega bednja				
	ob kateri			to	I		b) da se nadalje izredči za daljšo dobo			
	uri		v hektolitrih	JD 'o -C	1	a) da se		Posledek opravljenega		
leta, meseca,				M	Denaturata odsl kisline	precej	.			
dné	po dné	po noči	litrih	a !« So s "rt fi ‘C a*		podela v* litrih	množina v litrih	množina izredčene drozge v litrih	alkoholo-vitost pri 12° R.	številka posode za shrambo
Številka	Množina vsak dan dogotovljenega kisa po odstotkih kisove kisline v litrih			
				
kisovih kad, ki so se uporabljale dné,	9	£		2®
kadar se je vpis opravil	O.	O a	&4	a
žganja
iz bednja za denaturat, ki se še nadalje, izredčuje, v litrih
O p o m n j a





Kronovina
Finančni okraj . Davčni okraj .
Prodajni vpisnik št.. . .
.............a v.......................pop. št.
o spečavanji narejenega kisa za leto ....

Tekoča številka	Datum vpisa		Ime	Stan (posel)	Bivališče in popisna št.
	mesečni dan	ura	'prejemnika		
				«	
Množina spečanega kisa po odstotkih v njem obsežene kisove kisline v litrih								
S?	22	s?	s5		==	_^e	s5	s?
a	a	a	a	a	a	a	a	a
		(		/				


153.
Kazglas ministerstva za notranje stvari z dne 6. oktobra 1891. L,
da se je Njegovi c. in k. Visokosti gospodu nadvojvodi Viljemu kot velikemu nemškemu križev-niku dodeljena pravica svobodnega razpolaganja z imovino nemškega viteškega reda razširila sè zneska 10.000 gl. k. d. na znesek 30.000 gl. a. v.
Njegovo c. in k. apostoljsko Veličanstvo je po poročilu ministerstva za cesarsko hišo in vnanje stvari blagovolilo z Najvišim odločilom z dné 27. julija 1891. 1. osebi Njegove c. in k. Visokosti vélikega nemškega križevnika nadvojvode Viljema na podstavi Najvišega odločila z dné 17. oktobra 1803. 1. (Drž. zak. št. 102.) dodeljeno pravico svobodnega razpolaganja z imovino nemškega viteškega reda razširiti sè zneska 10.000 gl. k. d. na znesek trideset tisoč goldinarjev avstrijske veljave.
Taaffe s. r.
153.
Ukaz ministerstev za trgovino in finance v porazuinu z minister-stvom za notranje stvari z dné 8. oktobra 1891. 1.
zastran dopolnitve in izpreméne pristanskega redu za c. k. pristanišče ob bodenskem jezeru v Bre-genci z dné 6. aprila 1870. I. (Drž. zak. št. 49.).
Porazumno z ministerstvom za notranje stvari se ukazuje lakč-le:
Kot pristanski komisar v c. k. pristanišči ob bodenskem jezeru v Bregenci naj odslej v prenesenem področji posluje voditelj nadzorstvu plovstva po bodenskem jezeru c. k. generalnega ravnateljstva državnih železnic, kateremu je pridodan pristanski mojster iz staleža plovstvenega osebja c. k. državnih železnic.
Ravnokar imenovanemu pristanskemu komisarju je torej podajati v pristanskem redu omenjena naznanila, in njemu pristoji rokovanje s pristanskiin
redom, kolikor se ta tiče prometa v pristan^1 samem, in pa kaznovanje prestopkov pristanski redu. ki se dogodé v tem oziru na pristanski11 prostoru.
Kot pristanski komisar odločuje voditelj teg* plovstvenega nadzorstva tudi o sporih zastran P* čila pristojbin, ki jih je plačevati za rabo pristan«1, naprav, zastran jemanja in plačila pilotov (privodn kov), zastran nagrade za shranitev (otetnine) J zastran povračil za kako drugo pomoč, o spo" I zastran poškodeb pristanskih staveb in o izgrefll 'j katere napravijo osebe, spadajoče k moštvu v0 • ' proti nadzornim organom, svoje uradovanje >*vr J jočim, kolikor taki izgredi ne spadajo v podrt®-1 | občega kazenskega oblastva.
Pri vseh naredbah, ki se tičejo colnijskih k° listi, mora pristanski komisar postopati vS^. v porazumu z načelnikom vélike colnije v Breg6®
Rekurze proti kazenskim razsodbam p! skega komisarja je napotiti na c', k. okrajno varstvo v Bregenci.
irista"-
gla-
Ako poslednje razsodbo pristanskega
ko®1"
dalje®
sarja potrdi ali zlajša, ni več dovoljen na1 priziv.
Pristanišče in vsi k njemu spadajoči P^jjjp stori, vse delavnice, vsa hranišča in pa stan*,. plovstvenega nadzorstva c. k. generalnega ,a.ä0
~t)C* . r
teljstva avstrijskih državnih železnic v Brege'
zavezani pripadninsko-uradnemu prigledu. se o njih popolnoma uporabljajo določila c°.
redil
dné IR J
in#
in državnomonopolnega 1835. 1. o preiskavah.
•*x; c®’
Nadzor o prometu blaga po pristanišč1' ^ nijski pregled potovalcev in popotne prtljage pripadninsko uradno čuvanje ladij in slnžriik0^ -njih pristoji c. k. véliki colniji, čuvanje pristan5 okoliša na_ zunaj pa c. k. finančni straži.
Kar se tiče pravic čolnih uradnikov, P uradnikov in nastavljencev finančne straž1' ®^0. na čuvanje vozil v pristanišči, merodajna tična določila colnega in državnomonopolneg*
z dné 11. julija 1835. 1.	.
'niste1*1*
Določila v ukazu trgovinskega mi»
bé 11,0
z dné 6. aprila 1870. 1. (Drž. zak. št. 49.)' bi s temi naredbami ne bila v soglasji, izgu
Ta ukaz zadobi moč s 1. dném J 1892. 1.
llacqueheni s. r.
Steinbacb