2SZ. števili«.
V (MIlani, f sredo. 3. novembra 1915.
XLV!II. leto.
OVENSKI
»Slovenski Narod" velja ▼ Ljublfanl
na dom dostavljen: celo leto naprej • . • • K 24*— >1 leta     „     • • *» - •   9 12*— strt leta    .      •*.il.7.   . 6-—
i O._
•       A       ■       ■ M Ar
na mesec
v upravniitvu 8*sejeman: celo leto naprej . t . . K 22-— pol leta     „     • . . .   . H*— četrt leta     M      .  .   .  .   _ 550
na mesec .
1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. I&edal&fro: Ecaitova nlica št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in pravnike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, lo je administrativne stvari.
—— Posamezna Številka velja 20 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „narodna tiskarne" telefon št. 85.
.Slovenski Narod* velja po pažtii
zz Avslio-Ogrsko: a za Nemčijo:
ce:o ;e;o skupaj naprej
pol leta      „ n
četrt leta    „ „
na mesec   M „
!
četo leto naprej      - «  .  K C3" — za Ameriko in vse dru"c delele-:
K 25-— .  6-50 .
9  2-30 1 celo leto naprej « • • • -K o5.—
Vprašanjem glede Inseraiov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* ??jrava*ži=-c (spodaj, dvorišče levo), SnaHcra ulš-r: it 5, ioIeZoa či.£5#
ITALIJANI  SO   SE  MOTELI ZA VSAKO CENO POLASTITI GORICE, TODA ZAMANJ.
Dunaj, 2. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Včeraj so se vršili na Goriškem zopet hudi boji. Pri tern je nastopilo na Italijanski strani več s tirolske in koroške fronte vzetih pehotnih brigad. Upcrab!?a]cč ta ojačenja. Je poskusil sovražnik za vsako ceno vdreti pri Gorici. Včerajšnji napadi so bili naperjeni tako proti goriškemu mostišča samemu, kakor tudi proti prostoru pri Plave!* in na obe strani gore Sv. Mihaela. Pod težjimi izgubami kakor kdaj so bili Italijani povsod odbili. Na vrhu Podgore se bo! za posamezne kose jarkov šs vrši.
Namestnik načelnika generalnega štaba pL H o f e r, fml. « •
^OLOM ITALIJANSKE OFENZIVE OB SOČI.
Dunaj, 2. novembra. Tz vojno-porcčevalskega sta.ia I. novembra:
Kakor kaže današnje uradno poročilo, se je končala dva tedna trajajoča bitka cb Soči s polomom sovražnega splošnega napada in s popolnim vzdržanjem obrambne fronte od strani naših neomajnih čet Ta, za naše orožje zmagonosni konec, se seveda ni izvršil kar na mah, kajti odločitve v borenju za trdne pozicije dozorevajo počasi. Tako se mora tudi, kakor je razvidno iz poročila, računati s tem, da boj še vzplamti. O kaki pravi italijanski ofenzivi pa v najbližnjem času ne more biti govora. Ni vojakov, katere bi se moglo spraviti na bojišče in ni municijskih rnas. potrebnih za pripravo za napad. Za odbiti splošni napad na soški fronti so porabili Italijani glavno silo svoje armade. Konstatiralo se je med Krnskim vrliom in morjem devet sovražnih armadnih zborov z najmanj 24 pehotnimi divizijami in dvema skupinama alpin-cev. Te sile, ki so pripadale, kakor znano, tretji armadi (generallajte-nant vojvoda d* Aosta), ki je napadala dobrdobsko visoko planoto, in severno pridruženi drugi armadi (ge-nerallajtenant Fingoni), so štele pred bitko   gotovo okoli * 330.000 pušk,
1300 poljskih in gorskih topov in 180 težkih topov.
Na koroški fronti stoje razmeroma siabejše sovražne sile, na tirolski fronti štirje zbori z najmanj enajstimi pehotnimi divizijami, ki se jih lahko ceni na 170.000 pušk, 700 lah-kejših in 100 težkih topov. Te številke in število izgub, ki ni previsoko računano s 150.000, predstavljajo najbolje velikost uporabe sil in poraza sovražnika.
Da naše uradno poročilo ne omenja vjetnikov, je umevno iz razloga, da naše čete v razljučenih obrambnih bciih nimajo prilike, napraviti dosti vjetnikov. Padlo pa je v času od 21. do 29. oktobra 69 oficirjev in 3200 mož v naše roke. Tudi smo vplenili II strojnih pušk.
Oba zadnja dneva v oktobru so se vršili še hudi boji na številnih točkah soške fronte. Na Krnu je poskusil sovražnik večkrat prodreti čez svoja kritja, ali bil je vedno takoj zavrnjen. Ista usoda je zadela ponovne napade na posamezne odseke tolminskega mostišča. Odsek od Avč do Svete gore je bil včeraj popoldne pod težkim artiljerijskim ognjem. Zvečer je napadla sovražna pehota naše pozicije pri Zagori zaman. Hriba Sabotma zadnje dni niso več napadli, nasproti temu pa so poskusili Italijani, priti do goriškega mostišča s ponovnimi sunki na naše črte pri Pevmi in na podgorski višini, aH vedno brez uspeha. Ako so tu ali tam vdrli v kak jarek, so bili v njem le malo časa, ker so jih pognali ven naši bajoneti in rečne granate.
Severni odsek doberdobske visoke planote je bil nepretrgoma pod težkim artiljerijskim ognjem, Že predvčerajšnjim smo opazili, da korakajo močne italijanske sile čez Za-graj in se pomikajo proti Zdravščini. V nastopni noči je prišlo na severnem pobočju hriba Sv. Mihaela do Matih bližinskih bojev. Včeraj popoldne se je pričel tu jako močan napad, ki ga je spremljal koncentrični topovski ogenj. Hrabra honvedska pehotna polka Št. 3 in 4 pa se nista dala niti za trenotek odmakniti in sta vrgla sovražnika krvavo nazaj. Tudi na odsek južno hriba Sv. Mihaela so poskusili Italijani še nekaj sunkov, ki pa niso imeli nikake moči in so se izjalovili že v ognju.
Na koroški fronti za časa soške bitke ni prišlo do nikakih večjih bojev. Na Tirolskem so   bili poskusi
okoli Buchensteina stalno pod težkim ognjem.   Na Col di Lana se je
sovražnik nekaj stotin korakov pred našo glavno pozicijo vkopal.
PONOVNI BREZUSPEŠNI POSKUSI, PRODRETI GORIŠKO FRONTO.
Italijansko armadno vodstvo ima najbrže namen, da svojemu porazu ob Soči da še obširnejšo podlago, ker sedaj je pritegnilo v boje za goriško mostišče še nekaj svojih bojnih sil s tirolske in koroške fronte. Na vsak način, za vsako ceno hočejo Italijani predreti pri Gorici in vkorakati v mesto. Ali lahko rečemo, da tudi ti ponovni poskusi na to stran ostanejo brezuspešni. Uporaba bojnih sil s koroške in tirolske fronte ne spremeni nič na izidu bitke, zgodilo pa se je to, da je obležalo nad eno tretjino teh čet v obucnih poskusih, predreti fronto pri Ocici. Italijanski juriš na Gorico dne I. novembra je tU morda najljutejši in je sta! Italijane razmeroma več l?^w, nego dosedanji bo.i: v tern odseka. Prav pa je to, da morejo po tem potu vsi deli italijanske armade spoznati, da je nemogoče, predreti naše črte.
»Lasciate ogni snerar.za!«
Vojaški sctrudiiik »Standarda« je pisal v svoji sodbi o tretji italijanski ofenzivi: »Poroča se zopet, da je Gorica tik pred padcem. Upajmo, da se ta vest to pot udejstvi. Na Tirolskem in v Trentinu prodirajo Italijani, ali to ozemlje je končno le malega pomena za kombinirano strategijo zaveznikov, ob Soči se nahaja pot v Trst in mogoča je demonstracija proti boku Avstrijcev, ki operirajo proti Srbiji. Tam je tudi najkrajša in najlažja pot na Dunaj. Ali to je godba bodočnosti. Največja prednost italijanske ofenzive za skupno stvar obstoji v tem, da pomaga, da Avstrija izkrvavi.«
Danes morejo angleška poročila naznanjati, da se nahaja Gorica še vedno v rokah Avstrijcev in da pot na Dunaj še doigo časa ne bo prosta. Ali bi ne bilo prav, da bi zaklicali Angleži Italijanom: »Lasclate ogni speranza!«
Iz bojev za FeSgarijo.
Iz nekega pisma: Že več tednov smo imeli v svoji posesti visoko planoto rolgarije, Italijana skoro nismo videli. Pa tudi mi smo bili previdni, kajti iz dosedanjega bojevanja poznamo dobro italijansko artiljerijo. Kakor hitro se jim je prikazal pri naših pozicijah kak mož, so spustili nanj točo izstrelkov iz vseh kalibrov, kakor da bi bilo potrebno prav posamezne ljudi posebno ljuto obstreljevali. Izgub nismo imeli skoro
nobenih, ali pri tako silovitem artilerijskem ognju se človek izmuči, čemur se pač ni čuditi. Po artiljerijski pripravi pride pehotni napad. Noč in dan smo čuli v svojih postojankah, da bi nas ne zalotil sovražnik. Naše patrulje so večkrat pregnale kako italijansko stražo. Na ta način sem prišel nekoč prav blizu k sovražnim pozicijam. Sledili so z italijanske strani polagoma sunki, časih pa je divjalo grmenje topov, kakor bi se pekel odprl med Italijani. Nekoč so bili vdrli, nismo mogli vzdržati, ker nismo imeli ročnih granat, ali ko smo jih dobili, smo pognali sovražnika nazaj in mu priza-djaii občutne izgube, drugi so bežali. Sovražnik je pustil za seboj obilo mrtvih in ranjenih, precej Italijanov smo vjeii. Bili so bersaljeri. Zjutraj je obstreljevala italijanska artiljerija po svoji navadi lastne mrtvece in ranjence. Ko sem bil v rezervi, je tudi letelo na nas in šrapneli so nas obsipavali, kaj šele je bilo v prvih postojankah. Alarm. Ko smo prišli ven, so se poskrili Italijani kakor čebele v svojih jarkih. Navalili smo nanje in jih pregnali iz jarkov. Noč je potekla mirno. Zapustili smo zjutraj jarek in pustili tam stražo in odšli v gozd kakih 100 korakov naprej. Napravili smo rojuo črto in straža nam je naznanila, da so Italijani vdrli v jarek. Kmalu nato so bili že pred nami. Vse smo pobili kljub ljutemu ćirtiljerijskemu ognju sovražnika. Ob 8. zjutraj smo napadli Italijane in pri napadu sem bil ranjen in odveden v Inomost.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Danaj, 2. novembra.   Iz vojno-porcčevalskega stana:
30. oktobra. Sovražni odpor na Col di Lana in v visokem Cordevo-lu je na tem, da omaga pred ponovnimi sunki naše močne ofenzive. — Dne 28. oktobra zjutraj so napadle naše čete na vrhu grebena Salesi j (2200 m) važno oporišče sovražne j obrambe, sestoječe iz ene redu te in j nekaj okopnih vrst, ki so se tiščale j druga druge. Ko je naša artiljerija sovražne obrambne črte sestrelila, so vdrli naši infanteristi z bajonetom v nje, jih osvojili, vjeli 277 cesarskih lovcev, med njimi 9 oficirjev in so vplenili 9 strojnih pušk in obilo vojnega materijala. V krnskem prostoru je ponovil sovražnik v noči 28. na 29. oktobra svoje napade na naše črte na Vodilu in je mogel po ljutem boju jih deloma zasesti. Drugo jutro so zavojevaii naši alpinci z ljutim protinapadom izgubljene strelske jarke in so pripeljali s seboj 57 vjetnikov, med njimi 1 oficirja. V odseku pri Zagori je bil pokošen sovraž-
nik, ki je poskusil priti nazaj, z natančnim in hitrim ognjem naše artiljerije. S težkpčami združeno prodiranje naših čet na podgorskih višinah traja dalje kljub najljutejŠemu odporu sovražnika, kljub močni koncentraciji njegovega ognja in izdatne uporabe bomb z vdušljivimi plini. Na Krasu smo v prostoru Sv. Mihaela zajeli še en strelski jarek in vjeli 76 mož, med njimi dva oficirja. V središču smo zasedli male strelske jarke in vzdržali dosežene uspehe proti številnim in ljutim protinapa-dom sovražnika. Naznanjen je trajajoč promet z vlaki na železniški črti Trst - Nabrežina.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Preko Lugana poročajo, da so aretirali na italijanskem ozemlju v Pontechiassu nemškega industrijalca dr. Fr. Rdehhnga, ki je prišel preko Švice s svojim prokaristom Muller-jem, da poizve od svojih italijanskih nastavljen cev, kako se razvijajo posli tvrdke. Deževalo je in ti na-stavljenci so povabili Rochlinga in Miillerja, naj stopita v bližnji lokal, ki se nahaja na italijanskem ozemlju, bila sta tako neprevidna, da sta to storila, bila sta takoj prijeta in odvedena v zapor v Como. — Omenjeni nemški industrijalec Rochling je bival poprej v Milanu. Pogovor se je vršil v nevtralni zoni pri Chiassu, pa so ga vendar prijeli italijanski redarji.
»Corriere della sera« je poročal, da Vatikan namerava protestirati proti zračnemu bombardiranju Benetk. Res pa je, da je izrazil papež svoje obžalovanje, ker je poškodovano krasno delo Tiepolovo v cerkvi degli Scalzi, napram beneškemu patrijarhu in župniku omenjene cerkve, ali o kakem protestu ni govora. Bomba iz avstrijskega zrakoplova je veljala poslopjem železniške postaje, ki obkrožajo cerkev in tvorijo naprave tam strategično najvažnejšo točko avstro - italijanskega bojišča.
Salandra se trudi, da bi pritegnil Giolittija v krog vlade in bi rad spravil, če že ne njega, pa kakega njegovega prijatelja v kabinet, da bi se tako zlasti notranji položaj izboljšal. Ali Giolitti ve. da so mu sledili še pred par tedni korak za korakom državni policisti.
Vojne zahteve italijanskih soeijalistov.
Rfrn, 2. novembra. Razglašeni dnevni red socijalistične poslanske frakcije naglasa, da vojna služi vladi za pretvezo za vojaško neopravičene omejitve privatne in javne svobode. Internacije in izgoni se izvršujejo kot   privatne in strankarske
£f-A L*2
iS?!
Oduetn!!^ skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Po tem pogovoru ste Vi zapustili dvorec Roby Chase?«
»Da!«
»Ali ste videli, da je sir Rikard Boidon pred smrtjo podpisal kako oporoko?«
»Ne! Jaz ga sploh nisem nikoli videl, da bi bil podpisal kako pravno listino.«
»Ali ste kdaj kot priča podpisali kako listino za Rikarda Boldona?« »Nikdar .V
»Ali ste poznali umrlega odvetnika Joamesa Feliksa?«
»Slišal sem pač njegovo ime, tala, kolikor se spominjam, ga nisem nikdar videl.«
»Oglejte si ta podpis na tej oporoki. Tu stoji Vaše ime. Ali ste Vi na tej listini podpisali?«
»Ne! To ni moj podpis! Lahko prisežem, da tega nisem jaz podpisal.«
Sodni prisedniki so se spričo te izpovedi nekoliko spogledovali in drug drugemu nekaj šepetali, a to je takoj ponehalo, ker je nastopila nova priča in sicer brat duhovnika Lynda. Ta je pod prisego potrdil, da na oporoki zapisano ime Štefana Lynda ni pisano z roko njegovega brata. Zaslišanih je bilo še nekaj drugih prič in pravni zastopnik Frederika Boldona je začel uvidevati, da pravde ne dobi. Tedaj je stopil pred sodišče zadnja priča in odvetnik Jo-ames je povedal, da bo izpoved te priče vsaj tako tehtna, kakor je bila izpoved duhovnega pomočnika Lyn-da. Ta priča je bil Joames Fulton in izpovedal je gladko in jasno sledeče:
Bil sem sluga pri siru Rikardu Boldonu, dokler ni po njegovi smrti ladv Boldonova sploh odpustila ne-
kaj osobja. Onega petka pred smrtjo sira Rikarda Boldona se natančno spominjam. Tisti dan je prišel odvetnik Feliks iz Londona. Lady Boldonova je bila bolna in je tisti dan ležala. Nekako ob treh popoldne je prišel sira Rikarda Boldona obiskat tudi duhovski pomočnik Lynd. Jaz sem sam naznanil njegov prihod pokojnemu gospodu in ga sam peljal v njegovo sobo. Sploh sem bil jaz tisti
dan na vrsti za osebno postrežbo siru Rikardu Boldonu in vem prav natančno, kdo je tisti dan sploh vstopil v njegovo sobo. Odvetnik Feliks se je pripeljal, še predno je bil gospod Lynd odšel. Zato sem odvetniku Feliksu odprl knjižnično sobo, da bi tam počakal na Lyndov odhod. Res se gospod Lynd po tem ni več dolgo mudil pri siru Rikardu Boldonu. Jaz sem gospoda Lynda sam spremil iz hiše in vem zanesljivo, da sem za njim tudi hišna vrata zaprl in zakleni!. Šele potem, ko je bil gospod Lvnd že odšel, sem šel v knjižnično sobo po odvetnika Feliksa in ga pe-
ljal v sobo, v kateri je ležal sir Rikard Boidon. Odvetnik Feliks sploh ni videl duhovnika Lynda, kaj še, da bi se bil ž njim obenem mudil v sobi pokojnega gospoda Rikarda Boldona.«
Vtisk te izpovedi je bil očividen. Sodnik in prisedniki so nekaj časa kar strmeli, potem pa so se jim lica razjasnila in vsakdo v sodni dvorani je v tistem trenotku vedel, kaka bo sodba. Lady Boldonova je sicer videla, da se bliža obravnava svojemu koncu in slutila je, da teče pravda zanjo dobro, a na jasnem si vendar ni bila.
»Kaj pa pomeni vse to?4« je nag-nivši glavo k Hughu, vprašala vsa zbegana. * .
»To pomeni,« je dejal Hugh z glasom, ki je bil razburjenja ves hri-pav, »da je bil odvetnik Feliks brezvesten slepar; to pomeni, da je odvetnik Feliks ponaredil podpise na drugi oporoki, zaradi katere se vrši današnja obravnava. Ponaredil je podpise, da bi ime! tebe v oblasti in
bi te prisilil, da postaneš njegova žena, Rikarda Boldona premoženje in tebe je hotel pridobiti z veliko goljufijo. No, na srečo je že mrtev!«
»A če so podpisi na ti drugi oporoki ponarejeni, kaj pomeni to?«
»To seveda pomeni, da je veljavna tista oporoka, ki jo je Rikard Boidon podpisal dan potem, ko si postala njegova žena. Roby Chase in vse kar spada k njemu, ostane tebi do smrti — Ada, nikar se mi ne onesvesti.«
»Ne, ne! To je bila le trenotna omamljenost. Ah. Hugh, moj ljubi Hugh! Ti si ne moreš misliti, kako sem vesela in srečna. Tebi ne bo treba iti v Avstralijo in pustiti strica in teto in če se z menoj poročiš, tudi ne boš več mogel misliti, da si dobil ženo. ki je izgubila premoženje in boš moral ž njo izhajati le, če boš trdo delal. Ah. Hugh — kako je prišlo vse drugače, kakor sem mislila! Ali sem take sreče sploh vredna?«
(Konec prihodnjič.)
represalije, cenzura služi brezvest- I odpora proti vsakemu razširjenju nim ljudem, vlada trpi, da se okori- I vojne na nova bojišča in pospeševati ščajo vojni dobavatelji, dela proti treba prizadevanja po pravičnem narodni edinosti,   zato pa je treba * miru in svobodi narodov.
&nttt £el
NAŠE ČETE SO PRIČELE Z OPERACIJAMI TUDI NA ČRNOGORSKI MEJI. — ČRTA ČAČAK-KRAGUJEVAC PREKORAČENA.
Dunaj, 2. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Na črnogorski meji so pričele naše čete na številnih krajih napadati. Zavzeli smo obmejne višine Troglav in Orlovac, jugo - vzhodno od Avtovca in dominirajoče višinske pozicije na Vardaru, severo - vzhodno od Bileče. Na črti jugo - vzhodno od Višegrada, ki smo jo zavzeli, smo odbili črnogorske protinapade.
Armada pehote von Kovessa je dospela v prostor severno od Požege ter prekoračila črto Čačak - Kra-gujevac.
Armada generala von Galhvitza stoji na višinah vzhodno od Kragu-jevca in severno od Jagodine v boju. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ho fer fml.
*
ZAVEZNIŠKE ČETE V DOLINI GO-LIJSKE MORAVE. — ČAČAK ZASEDEN. — PRODIRANJE BOLGAROV PROTI NIŠU.
Berolin, 2. novembra. (Kor. ur.) iVVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 2. novembra.
Balkansko bojišče.
Severno in severo - vzhodno Čačka smo izsilili izhod iz gorovja južno Gornjega Milanovca v dolini zapadne Golijske Morave. Čačak je zaseden. Višine južno Kragujevca so osvojene. Na obeh straneh Mcrave Se prekoračena splošna črta Bagr-dan - Despotovac.
Armada generala Bojadževa je zavzela dne 31. oktobra brdo Bezdan, zapadno Slatine, ob cesti Knja-ževac Sokobanja, ter višine na obeh straneh Turje, vzhodno Svrljiga. V dolini Nišave, severo - zapadno Bele Palanke, je prekoračila Vrandol.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
BOLGARSKO    URADNO POROČILO.
Sofija, 31. oktobra. (Kor. urad.) Bolgarsko uradno poročilo z dne 31. oktobra: Dogodki na srbskem bojišču se razvijajo nadalje uspešno. V dolini Morave smo vplenili 4 brzo-strelne topove, pri nadaljnem prodiranju iz Knjaževca na Sokobanjo (ob cesti v Aleksinac) pa še 1 gorski top. Položaj v Makedoniji je ostal v bistvu neizpremenjen.
Črnogorsko uradno poročilo.
Pariz, 1. novembra. (Kor. urad.) »Petit Journal« priobčuje naslednje uradno poročilo iz Cetinja, 29. oktobra: Avstrijci so po ponesrečenem poskusu prekoračiti Drino v odseku Višegrada svoje sile znatno ojačili. 25. oktobra so dobili ojačenja, na kar so nas na celi naši fronti znova napadli. Ponesrečilo se jim je prekoračiti reko pri Višegradu. Na vseh drugih točkah so bili s težkimi izgubami odbiti. Njihovo gibanje je bilo 27. oktobra ustavljeno s tem, da smo zasedli Suho Goro (Trigonometer 1128 južno Višegrada). Boj se nadaljuje.
POLOŽAJ NA SRBSKEM
BOJIŠČU.
Po padcu Kragujevca ne preostaja srbski armadi ničesar drugega, kakor da se umakne v smeri na Črno goro. Iz doline Golijske Morave vodijo proti jugu tri dobre ceste: ena iz Požege na Sjenico in Nev-Jje, druga iz Kraljeva ob Ibaru na Novi pazar in Kosovo, tretja iz Kru-ševca na Kuršumlijo ter Prištino ozir. Kosovo polje. Prva cesta je za Srbe že neporabna. ker so naše čete že v Požegi, tretja je že danes opasna, ker se bližajo Kosovu Bolgari, ki so udarili iz Skoplja čez Kačanik. Položaj srbske armade postaja torej zelo težaven. Važno je, da so se sedaj pričele tudi operacije naših čet ob črnogorski meji.
Zasedenje Kragujevca.
Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Na višinah severno Kragujevca so se Srbi še ljuto upirali, končno pa so se morali umakniti. Kragujevac je bil že popreje evakuiran in Srbi so razstrelili tudi vse vojaške naprave. Kot prva je prišla v mesto patrulja našega 70. pešpolka, ki je razobesila črnožolto zastavo, kmalu nato so prikorakale nemške čete, ki so mesto zasedle.
Umikanje srbske armade. Pariz, 1. novembra. (Kor. urad.)
»Agence Havas« javlja iz Aten: Operacije v Srbiji se nadaljujejo. Bolgarsko - nemški načrt je odrezati srbski glavni armadi umikanje na jug. Srbski generalni štab se trudi izvršiti umikanje na novo obrambeno črto v dobrem redu. Grški vojaški krogi smatrajo, da je položaj srbske armade težaven, ne obupen. Potrjuje se, da so Bolgari Veles zopet zavzeli.
»Pester Lloyd« javlja iz Sofije: Računati se mora, da se bodo Srbi umaknili na Črno goro. Tam se bodo morali vsled velikih izgub, ki so zadele srbsko artiljerijo, znova koncentrirati. Italija jih bo preskrbela z municijo in živežem. Curiški listi so izračuni^ da so avstrijske, nemške in bolgarske države zasedle že eno celo petino srbskega ozemlja.
AngJeška pomoč prepozna. Odpor Srbov postaja od dne do dne slabejši.
Kopenhagen, 2. novembra. (Kor. urad.) »Politiken« piše: Zdi se, da se Anglija vendar namerava aktivno udeležiti boja v Srbiji. Vprašanje je le, ali bodo armade četverozveze še pravočasno intervenirale. Srbski odpor na severu postaja zadnje dni očividno slabejši in centralne države napredujejo bolj naglo kakor doslej. Kragujevac je zavzet in tudi Niš je po padcu Pirota ogrožen.
Pariz, 1. novembr.a (Kor. urad.) Posebni poročevalec »Journala« brzojavi ja iz Soluna: Akoravno se Srbi v redu in brez prenagljenosti umikajo, se vendar ne bodo mogli dolgo upirati. Srbom se mora kar najhitreje na pomoč, toda z dosedanjimi četami ekspedicijskega zbora ni mogoče izvršiti resnega udarca. Če se ententa takoj ne odloči k resnejšim ukrepom, ji ne preostala ničesar drugega, kakor da dosedaj izkrcane čete odpokliče.
Lugano, 2. novembra. »Matino« poroča dne 25. oktobra iz Soluna: Nikdo ne verjame, da bi bilo še mogoče Srbijo rešiti. Gre le še za to, da se reši vsaj glavni del srbske armade, kar je še dvomljivo. Zato se izkr-cavanja z mrzlično naglico nadaljujejo.
Poslanik Rizov o ruski politiki napram Bolgariji.
»Beriiner Tagbl.« priobčuje razgovor z berlinskim bolgarskim poslanikom Rizcvom, ki je dejal: Čim je prevzel vlado sedanji car Nikolaj je postala ruska politika Bolgarom sovražna in se da označiti s formulo: Ustanovitev velike Srbije na stroške velike Bolgarije. L. 1902. je sklenila Rusija z Bolgarijo vojaško konvencijo, v kateri je dala Bolgarija svojo armado Rusom na razpolago, Rusija pa se je zavezala, da bo branila integriteto bolgarskega ozemlja proti vsakemu napadu. Ko je 1. 1913. izbruhnila vojna s Srbijo, je Sazonov svojevoljno odpovedal konvencijo, ker je hotel Romuniji omogočiti, da napade Bolgarijo. Rusija je torej hotela, da izvrši Bolgarija narodni in politični samomor.
Francozi in Angleži se pripravljajo na zimsko vojno v Srbiji.
Iz Soluna poročajo: Francozi in Angleži gradijo v Solunu ogromna taborišča in skladišča za najmanj 150.000 mož. Solun naj postane oporišče ententinih čet v zimski vojni na Balkanu.
Iz Sofije poročajo, da se hočejo Francozi in Angleži izkrcati tudi v Kavali ter si tam zgraditi svoje drugo oporišče.
Izkrcane ententine čete ne odidejo iz Soluna.
Ententini poslaniki v Bukarešti in v Atenah označujejo vse vesti, kakor da bi nameravala četverozveza svoje v Solunu izkrcane čete zopet odpoklicati, za izmišljotine. Narobe, čete bodo še znatno ojačene ter bodo šle Srbom na pomoč. Zlasti je tudi neresnična vest, da bi bila grška vlada zahtevala, da zapuste ententine čete do dne 6. novembra grško ozemlje.
Ruska vlada kupuje transportne ladje.
Iz Bukarešte poročajo, da je ruska vlada v zadnjem času pokupila ladje romunskih paroplovnih družb, da pomnoži število svojih transportnih ladij. Zadnji čas je kupila ruska vlada Štiri večje italijanske trgovske parnike, ki so- ležali začetkom vojne v romunskih pristaniščih. Te štiri italijanske ladje so odplule pod italijansko zastavo, pa z ruskim moštvom v Odeso.
GRŠKA  NEVTRALNOST OGROŽENA?
Budimpšta, 2. novembra. »Pester Llovd« javlja iz diplomatičnega vira iz Sofije: Kakor zatrjujejo vplivni grški politiki, postaja pritisk četverozveze na Grško vedno večji. Grška vlada je vedno manj gospodar v lastni hiši. Zato se ne da brezpogojno zajamčiti, da bo ostala Grška nevtralna, akoravno sta kralj in armada za ohranitev nevtralnosti.
Asquithove izjave o grški politiki.
V angleški zbornici je govoril ministrski predsednik Asquith o splošnem vojnem položaju ter se pri tem dotaknil tudi grške politike s temi besedami: Ker mi, je izjavil ministrski predsednik, ne prodajamo kakor Nemci, lasti svojih zaveznikov za njihovim hrbtom, je obstojal do zadnjega trenotka vzrok, da smo mislili, da bo Grška izpolnila svoje zavezniške dolžnosti napram Srbiji. Venizelos je zaprosil dne 21. septembra Francosko in Anglijo za 150 tisoč mož, pri Čemer se je določilo, da Grška mobilizira; toda šele 2. oktobra je Venizelos dovolil izkrcanje angleških in francoskih čet pod formalnim protestom. Dne 4. oktobra je izjavil Venizelos, da se mora Grška držati pogodbe s Srbijo. Kralj te izjave ni hotel podati in Venizelos je odstopil. Nova vlada se je branila, stopiti iz nevtralnosti, dasiravno je izrekla željo, da bi ostala z aliiranci v prijateljskem razmerju.
Italija ne zaupa Grški.
Lvonski »Republicain« poroča iz Rima: Italijanski krogi nikakor ne zaupajo Grški in njenim izjavam ter opominjajo četverozvezo, naj bo napram grški politiki skrajno pozorna.
Venizelisti za nevtralnost.
Iz Aten poročajo: 41 poslancev Venizelosove stranke je izjavilo grški vladi, da stoje brezpogojno na stališču nevtralnosti.
Bolgarija prepušča Bitolj Grški.
Preko Berlina poročajo: Grška bo demobilizirala istočasno z Bolgarijo, morda v kakih 6 tednih. Bolgarija svojih operacij ne bo razširila na Bitolj, ki je namenjen Grški kot nagrada za njeno nevtralnost.
Romunski hujskači na delu.
»Daily Telegraph« poroča iz Bukarešte: Agitacija romunskih inter-vencijonistov postaja vedno večja. V nedeljo je bila Bukarešta vojaško zasedena, da se preprečijo nameravane demonstracije intervencijoni-stov. V vojnem ministrstvu se je vršilo izredno posvetovanje, katerega so se udeležili generalni štab in zapovedujoči generali. Na tej konferenci se je konstatiralo, da je Romunija za zmagovito vojno popolnoma pripravljena.
Posebno vojaško odposlanstvo četverozveze v Bukarešti.
»Lokalanzeiger« poroča preko Ženeve: Pariški listi javljajo, da namerava četverozveza odposlati posebno vojaško - politično misijo v Bukarešto.
Bolgarija in Romunija.
Iz Bukarešte poročajo, da je romunska vlada svojo prepoved glede prevoza blaga za Bolgarijo zopet preklicala.
KAKO PRESOJAJO POLOŽAJ NA ANGLEŠKEM.
Londonski poročevalec »Štampe« poroča, da angleško časopisje odkrito kaže pesimizem glede vojnega položaja. Časopisje vprašuje, kateri so sedaj nadaljnji cilji Nemčije, ko je napravljena zveza med centralnima državama in Turčijo in prav verjetno se mu zdi, da se bo v kratkem pripravila ekspedicija v Egipt. Časopisje pa dostavlja takoj, da sta Egipt in Sueški prekop za tak slučaj dobro pripravljena. Razen tega bi morali Nemci zgraditi 300 km dolgo železnico, da bi prišli s svojimi četami do prekopa. Tudi je veliko vprašanje, aH morejo postaviti Nemci v trenutku, ko pričenjajo Rusi pri Dvinsku s svojo ofenzivo in ko so nemške čete v Srbiji decimirane, še dosti mož za tako vojno. Če pa pripravljajo kljub temu ekspedicijo v Egipt, se prične s tem perijoda kolonijalne vojne. V zadnji vrsti pa bodo to vojno tudi odločili dogodki v Evropi. Angleška vlada se bo morala odločiti za to, da odredi veliko ofenzivo angleških in francoskih čet. Če bo tu četverozveza zmagala, je vse popravljeno, kar je izgubljeno v Srbiji.
Iz Londona poroča »Corriere della sera«, da je napravila združitev Nemcev in Avstrijcev z Bolgari !n vzpostavljenie srbskega koridora na Angleškem globok vtisk. Sicer železnica Beigrad - Niš - Sofia še ni v rokah sovražnikov, pač pa jim je že Donava na razpolago,
Vojna z Rusijo.
LJUT RUSKI NAVAL PRI BJENJA-VI SE JE RAZBIL. — USPEHI NAŠIH ČET OB STIRU.
Dunaj, 2. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Boji na fronti ob Stripi so trajali tudi včeraj ves dan. Sovražnik je poslal močne sile v boj ter vdrl v globokih napadal, kolonah pri Bje-njavi v našo pozicijo. Naše rezerve pa so ga vrgle v hitrem protinapadu zopet nazaj, pri čemer je imel v ljutih krajevnih bojih velike izgube ter pustil v naših rokah 2000 vjetnikov.
V pokrajini dolenjega Stira smo potisnili Ruse še bolj nazaj. Ruski protinapad, izvršen z velikim razsipanjem municije, se je razbil.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml.
NOVI  LJUTI BOJI PRED DVIN-SKOM. — RUSI SO NAVALILI ZAPADNO ČARTORIJSKA PA NISO DOSEGLI TRAJNEGA USPEHA.
Berolin, 2. novembra. (Kor. ur.) VVoltfov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 2. novembra.
Vzhodno bojišče.
Armadna  skupina generalfeld-maršala von Hindenburga.
Južno železnice Tukum - Riga je naš napad na obeh straneh reke Aa zopet napredoval. Pred Dvin-skom so se tudi včeraj vršili ljuti boji. Opetovani močni ruski napadi so krvavo odbiti. Boji med Sveten-skim in Iisenskim jezerom se še vrše.
V jeli smo nad 500 sovražnikov.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Nič novega.
Armadna skupina generala von Linsingna. Rusi so poskušali ustaviti naše prodiranje zapadno Čartorijska s protinapadi, izvršenimi na široki fronti in v gostih trumah. Bili so z najtežjimi izgubami vrženi nazaj. Mi smo nato nadaljevali svoje napade. Pri Sjemikovcah se je bilo Rusom mimogrede posrečilo, vdreti v pozicije čet generala grofa Bothmerja. S pretisunkom smo svoje jarke zopet osvojili ter vjeli nad 600 Rusov. Kraj Sjemikovce sam smo po srditih nočnih bo.iih danes zjutraj večinoma zopet zajurišall, pri čemer smo vjeli nadaijnih 2000 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dvi&sk ogrožen.
»Tagl'vhe Rundschau« poroča iz Ženeve, da je Dvinsk glasom pariških poročil iz Petrograda vsled ogroženja železnice Ilukst - Garbo-novič zopet neposredno ogrožen.
RUSKO    URADNO POROČILO.
31. oktobra. En »Ilja Muromec« je vrgel na kolodvor Tanerkalen jugozapadno Friedrichstadta bombe. Drugi letalci so vrgli bombe na sovražnikove vojaške transporte pri Mitavi, Schonbergu in jugozapadno Tanerkallen. Na fronti ob Dvini je na več mestih artiljerijski boj. Ob gore-
njem Njemenu navzdol reke Ljubča 46 km) so nas napadli Nemci pri vasi Krupicko. Bili so nazaj vrženi. Dalje proti jugu do Pripjata nobenih prememb. Hud boj pri vasi Huta Li-sovska, 11 km jugozapadno Čartorijska. Zapadno Čartorijska je šel sovražnik naprej proti vasi Budka. Ustavil ga je ogenj naše artiljerije in naših pušk. Tudi napad pri vasi Ko-marov se je ponesrečil. Sovražnik je poskusil prodreti pri vasi Tribuhov-ce jugovzhodno Buczacza (6 km), ravno tako v odseku limielova Lata, jugovzhodno iztoka Strupe v Dnje-ster. Vrgli smo ga nazaj deloma z našim ognjem, deloma s protinapadi.
V Baltiškem morju so naše kri-žarke vjele nemški parnik, v Botnl-škem zalivu pa je podmorski čoln »Aligator« vjel drug nemški parnik.
Rusko municijsko skladišče zletelo v zrak.
Bukareški »Romanu!« poroča iz Burdujenija: Pred par dnevi je zletelo v zrak neko veliko rusko municijsko skladišče v bližini bukovinske meje.
Novi ruski kabinet.
Iz Petrograda poročajo preko Stockholma: Duma se ta mesec še ne sestane. Nesoglasja v zadnjem kabinetu glede vprašanja zasedanja dume so dala povod, da se je ruska vlada rekonstruirala. Novi možje so za brezpogojno opustitev vseh političnih razgovorov in debat za časa vojne.
Petrograd, 2. novembra. (Kor. urad.) Poročilo petrogradske agenture: Oficijalncga potrdila vesti o i/-premembi v ministrstvih ni.
Kolera v Rusiji.
Iz Petrograda poročajo, da je vrhovni poveljnik ruskih sanitetnih naprav general Mihalij na inšpekcijskem potovanju zbolel za kolero.
Ruski  podmorski  čoln poškodoval dansko ladjo.
Kopenhagen, 2. novembra. (Kor. urad.) Ruski podmorski čoln 1. je ustavil v Vzhodnem morju dansko barko »CIaudia«, ki je bila z lesom na poti iz Gefla na Špansko. Podmorski čoln je imel razobešeno rusko zastavo in moštvo je obstojalo izključno iz Rusov. Ustavil se je ob strani barke, na kar je poveljnik z nekim dečkom kot tolmačem barko preiskal. Vsled viharnega morja je podmorski čoln neprestano zadeval ob barko, tako da je bila ta poškodovana in je morala odpluti v Kopenhagen v popravilo. Kapitan je zahteval pri tukajšnjem pomorskem sodišču od Rusije odškodnino.
Švedska stopi na stran Nemčije?
Iz Christianije poročajo: Poročevalec »Aftenpostna« poroča iz Londona: Zadnje dni se je tam govorilo, da so skandinavske države, zlasti pa Švedska, sklenile, da stopijo na stran Nemčije. V 'londonskih krogih si pripovedujejo, da je angleška vlada indirektno namignila angleškim bankam in velikim trgovinam, da naj skrbe za to, da dobe kakor hitro mogoče izplačane svoje terjatve na Švedskem, ker namerava Švedska stopiti na stran Nemčije. Banke so dobile od svoje vlade baje tudi naročilo, da naj skandinavskim privatnim osebam ne dado več kredita.
ZAPADNO B0JISCE.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI.
Berolin, 2. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 2. novembra.
Zapadno bojišče.
Razen o nočnih sovražnih napadih na Butte de Tahure in o živahnem artiljerijskem ognju na fronti med Maaso in Moslo ni poročati nič pomembnega.
Vrhovno armadno vodstvo.
• m
m
Nova ofenziva na francoski fronti in nadaljevanje vojne.
Italijanski listi trde, da je imel Joffrejev obisk v Londonu namen doseči boljše sodelovanje med vojaškim vodstvom in diplomacijo četverozveze. Vsekakor se bo prekinjena ofenziva na zapadni fronti na širši podlagi zopet pričela.
»Lokalanzeiger,« poroča iz Ženeve: Potovanje Joffreja v London je bilo že sklenjeno, predno Je bil imenovan Gallieni za vojnega ministra. Pozneje je dosegel Gallieni v ministrskem svetu, da je bil Joffre določen, da se posvetuje s Kitchenerjem o skupnih vojnih načrtih za 1916. Joffre je prinesel y Pariz nazal več
I
i 2
angleških predlogov, ki se tičejo sedanjih in poznejših bojišč.
Angleške izgube pri ofenzivi na zapadu.
London, 1. novembra. (Kor. ur.) Včerajšnji seznam izgub obsega 234 častnikov in 5564 mož, med njimi 211 Častnikov in 4303 mož od zapadne fronte. Od početka ofenzive dne 25. septembra so izgubili na zapadni fronti 2958 častnikov in 45.288 mož.
Angleška sila odpoveduje.
Iz Ženeve poročajo: »Le Matin« izve iz angleških političnih krogov, da mora francoska armada računati s tem, da Anglija ne more več pošiljati pomožnih čet na zapadno fronto. Na Angleškem sestavljajo nove čete, te pa pošiljajo večidel ob Sueški prekop in v Indijo. Anglija na zapadno bojišče ne more pošiljati čet, ker se bori za svoj lastni obstoj.
Potopljena angleška torpedovka.
London, 1. novembra. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča uradno: Torpedovka 96 se je včeraj v gibraltarski morski ožini potopila, ko je zadela ob neko službujočo križarko trgovskega brodovja. Dva častnika in 9 mož pogrešajo.
Novi vpoklici na Francoskem.
»Journal« poroča: Briand bo zahteval po vzorcu leta 18/0. splošno
29
252» Štev.
.SLOVENSKI NAKvjLr,       3. novembra idi5.
Stran
mobilizacijo vseh Francozov, da spode sovražnika s francoskih tal. V Pariz so bili že poklicani prefekti vseh departementov.
Nov angleški generalni štab.
London, 1. novembra. (Kor. ur.) Parlamentarični poročevalec »Daily Newsa« poroča, da se je bavila vlada zadnje mesece s sestavo generalnega štaba, ki je sedaj kompleten,
»Times« o Briandu.
Razpravljajoč o članih novega francoskega ministrstva, piše »Times« o ministrskem predsedniku Brindu, ko je označila, kako je iz so-cijalnega demokrata postal vodja buržoazije: Njegovi sovražniki ga imenujejo parlamentarnega oportunista in mu očitajo,da se je vzlicvsem premembam v naziranju, še vedno držal enega vodila, ki mu ga je narekovala njegova osebna častihlep-nost. Vprašanje je sedaj, če se bo Briand prilagodil sedanjim razmeram. Te razmere so vojna in sicer največja vojna, kar jih je Francija morala kdaj izvojevati. Sodi se, da hrepeni Briand po časti, postati ustanovitelj miru, četudi ne za vsako ceno. Njegovi prijatelji ga imenujejo šarwerja in celo hipnotizerja. Pred petimi leti, ko se mu je posrečilo, premagati stavko železničarjev, je veljal za edinega močnega moža na Francoskem. Ali je Briand tak mož? vprašuje »Times«. Gospod Briand je častihlepen. Zaveda se svoje moči in jo hoče izrabiti. Svojo umetnost, stvarjati mir, bo raztegnil na dneve po vojni, kadar bo čas, zaceliti rane raztrgane Evrope. Zato so tisti, ki ga najbolje poznajo in mu najbolj zaupajo, mnenja, da tiči za vso njegovo častihlepnostjo in vsem hrepenenjem po miru, globoko prepričanje, da more Francija priti do triumfa samo s tem, da vodi vztrajno in energično vojno in ne zanemari ničesar, kar more pomagati do zmage.
Proti cenzuri.
LyOn, 2. novembra. (Kor. urad.)
»Republicain« poroča iz Pariza: Listi »Rappel «, » Oeuvre,«, »Libre Parole«. »Eclair«, »Figaro« in »Journal« naznanjajo, da svojih informacij in političnih člankov ne predlagajo več cenzuri.
Mirovna pogajanja?
Lyon, 2. novembra. (Kor. urad.) Kakor poroča brzojavka iz Madrida, dementira španski ministrski predsednik vest, da hi bil pričel španski kabinet po naročilu Nemčije in Avstro - Ogrske s pogajanji glede miru.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 1. novembra. (Kor. u.) Poročilo »Agence telegraphique JViilli--: Glavni stan poroča:
Na fronti ob Dardanclah se ni pripetilo razen zdaj močnega, zdaj slabega krajevnega ognja nič pomembnega. V odseku Seddil Bahr sta se udeležili ognja dve sovražni križarki, ki sta brez učinka streljali v različne smeri.
Seddil Bahr in Ariburnu. Naša artiljerija je razdejala 3 sovražne pozicije za metanje bomb. Naše baterije v morski ožini so razpršile zbirajoče se sovražne čete, ki so jih opazili v Mortolimanu in Elias Bur-nuju.
Kavkaska fronta. Povsod smo uspešno zavrnili poskuse sovražnika v tem odseku. Sicer ni poročati ničesar.
Pri Gaiipciiju.
London, 31. oktobra. (Kor. ur.) Reuter poroča uradno: Pomožni iskalec min »Hythe« se je v noči od 28. oktobra pri Galipoliju potopil, ker je zadel ob drugo vojno ladjo. Razen posadke je bilo 250 mož na krovu. Dva častnika in 153 mož pogrešajo.
Sueški prekop v nevarnosti.
Bivši italijanski minister Luzatti opozarja na veliko nevarnost, ki grozi »civilizaciji« vsled združitve Nemcev in iurkov, ki bodo udarili na Sueški prekop ter tam pozvali mo-hamedanski svet na upor proti Angležem, Francozom in Italijanom. Italijanski listi poročajo, da je Anglija pozvala Italijo na pomoč ob Sueškem kanalu ter zahtevajo za to pomoč znatne kompenzacije v Afriki.
Perzija proti ententi.
Turški listi poročajo iz Perzije, da se pripravlja tam splošna vstaja proti Angliji in Rusiji. To potrjujejo tudi perzijski vladni litsi, ki dostavljajo, da se bo vstaja razširila tudi na Beludžistan, Afganistan in Indijo.
Po
volno posojilo!
Tretje vojno posojilo.
Pri čitanju vojnih poročil se človek vsak dan iznova vprašuje: Kdo bo naposled vendar zmagal? Taka vprašanja razpravljajo tudi državniki in vojskovodje, ki imajo resničen vpogled v potek cele vojne, a njihovi odgovori so kaj različni. Eni pravijo: Zmagala bo tista stranka, ki bo na koncu imela več vojaštva in municije. Drugi pravijo, da bo zmagal tisti, kdor si bo znal preskrbeti največ in najboljše topove. Tretji pravijo: Tista stranka, katere vojaštvo bo imelo bolje živce. Četrti pravijo: Tiste države, ki bodo dlje časa založene z živili. Peti pravijo: Katera državna skupina bo denarno močnejša. Šesti zopet mislijo, da odloči duševno razpoloženje in se sklicujejo na Leva Tolstega roman »Vojna in mir« ter na znanega dr. Friedjun-ga »Boj za nadvlado na Nemškem«, ki sta oba zastopala naziranje, da končnega izida vojne ne odločijo puške in topovi, nego duh in razpoloženje vojaštva in prebivalstva.
Nekoč je bilo v dunajskem parlamentu sproženo vprašanje, je-Ii stenografija znanost ali umetnost. Ne ravno salomonski odgovor je bii: stenografija je znanost in umetnost obenem. Ravno tako se lahko reče, da so vse zgorej navedeni razlogi namreč kanoni in puške, živci in denar, živila municija in razpoloženje, skupno pogoj zmage, kajti drug drugega izpolnjujejo.
Morda ni samo slučaj, da stoji na Dunaju vojno ministrstvo ravno nasproti ravnateljstvu poštne hranilnice. Ko so pri nas v začetku osemdesetih let ustanavljali poštno hranim., ni pač nihče mislil, da se bo ta zavod v kakih tridesetih letih tako velikansko razvil in razcvetel, da bo prvi v državi in da bo mogel v največji vojni na svetu dati svojemu vis - a - vis - u silne namreč vojnemu ministrstvu silne milijone na razpolaganje.
Poštna hranilnica financira v zvezi z bankami sedanjo vojno. Poštna hranilnica omogoča, olajšuje vojno in blaži ter poravnava njene posledice.
Armada potrebuje izrednih denarnih sredstev, ne samo za puške in topove, za municijo, čevlje in obleko, ampak tadi za živila. Če pravi ljudski pregovor, da vodi pot do srca skozi želodec, velja to v nekem smislu tudi za vojake. Vojak, ki ima dobro in zadostno hrano, dobro obleko in dobre čevlje se veliko bolje in uspešneje bori, kakor vojak, ki tega nima.
To je zakon narave. Pri tretjem vojnem posojilu gre za to. da se preskrbi našim vojakom kar mogoče dobro in izdatno hrano in vse kar treba, da bi iagije prenašali težke napore in boje.
Tretje vojno posoulo ima pa tudi namen, omogočiti državi preskr-bovanje onih, ki so ostali doma. do-čim *e njih rediteli na bojni fronti.
V korist tistih, ki nosijo seda) orožje in prelivajo kri za cesarja in za Avstro - Ogrsko, v korist, ki bi bili sedai izročeni največji bedi, če bi jih država ne nodpirala. naj vsakdo r>o svojih močeh podpiše tretjega vojnega posojila.
Božič 19151? m]fl
Zopet se bliža božični praznik, ki ga bodejo naši vojščaki v slave-polnem boju za domovino obhajali daleč od svojega doma. Pač jih bode, kakor tudi sicer ob tem času, navdajala zavest junaško izpolnjene dolžnosti s ponosnim zadoščenjem; ob tem dnevu, ki je namenjen rodbini, mora biti zanje bolesten občutek ločitve, goreče hrepenenje po svojcih.
Naše prizadevanje, jim čez meje dogodkov, čez daljavo prostora poslati pozdrav domovine v spremstvu malega znaka iskrenega in hvaležnega spomina, fie sme omagati v Ijubeznipolni gorečnosti, v delavni sili.
Še se ne morejo izpolniti glasovi svete noči, ki obetajo mir ljudem na zemlji. Še cepi neizpremenljivi zakon vojske narode v nasprotne tabore, nam vsiljuje misli in dela kipečega sovraštva. Tem vestnejše, tem zve-stejše, tem vdanejše moramo izpolniti zapoved ljubezni napram onim, s katerim nas druži najtrdnejša vez skupnosti: udanost do skupne drage domovine in vojno bratstvo.
S skromnim darom, ki je namenjen olepšati božični večer našim vojakom, prinesemo v okrutni svet orožja prijetno uro svetle sreče, jim pripravimo božično drevesce, kojega daljne lučke bodo razsvetile obenem nam lastna prsa.
Tudi letos se čuti vojni oskrbovalni urad vojnega   ministrstva — vzpodbujen po uspehu svojega  pri- j zadevanja pred letom dni — poklf- i canesa. izdati oklic k Jakemu liub££-1
ni polnemu delu, ter ponuditi svoje vodstvo in pomoč. Skrbelo bo, da dospejo božična darila, skrbno izbrana, v redu zamotana in zavarovana pravočasno v oddelkih k našim četam. Da pa se zamore vsakomu izmed naših vojakov, ki stojijo v boju. napraviti malo veselje, ne zadostuje doslej nabrani denar, v to je treba skupnega delovanja vseh."
Prosimo tedaj velikodušnih denarnih daril. Vsak, tudi najmanjši znesek je dobrodošel.
O poteku te akcije, o dospelih zneskih, izberi daril, njih nabavi bo vojni oskrbovalni urad javnost dolžnosti primerno obvestil. V upravni-štvih listov se sprejemajo denarna darila v ta namen.
C. in kr. vojno ministrstvo. — Vojni oskrbovalni urad.
IX., Berggasse Nr. 16 in 22.
P u n a j, meseca oktobra 1915.
FML. LOBL s. r.
V tem ko izročam predstoječi oklic javnosti, obračam se z zaupanjem do preizkušene patrijotične radodarnosti prebivalstva Kranjske s prošnjo za kar najštevilnejša darila.
Božično obdarovanje vseh čet domačega 3. kora vštevši prostovoljne strelce in v vojni stoječe orožnike bodo s privoljenjem c. in kr. vojnega ministrstva (vojnega oskrbovalnega urada) skupno izvedle v območju tega kora se nahajajoče podružnice vojnega oskrbovalnega urada.
Darila v natnraliiah za čete 3. kora naj se tedaj oddaiaio pri nabi-ralnici daril v naturaliiah c. kr. deželne vlade v Ljubljani (Simon Gregorčičeva ulica 20. pritličje desno) do 28. novembra 1915. Od zunaj se lahko pošlje poštnine prosto potom županstev in šolskih vodstev.
Po omemenem dnevu dospela darila se ne morejo več izročiti njih namenu.
Na darila namenjena določenim četam al* pododdelkom se bo natanko oziralo.
Daril, ki se skvarijo (meso, slanina, klobase, sveže sadje in slično), dalje daril za posamezne določene osebr* se žal ne more sprejeti.
Dar?"a v denarju se sprejemajo pri ravnate!jstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vladegr Ljubljani, pri c. kr. okrajnih glavarstvih in nri mestnemu magistratu v Ljubljani, pri vseh nreeastitih župnih uradih in pri županstvih.
Izkazi vseh daril se bodo objavljali v dnevnih listih.
L i ubijana, dne 29. oktobra 1915.
C. kr. deželni predsednik:
Schwarz s. r.
H i lini tel
Dalmatinski "unaki. Dalmatinski namestnik grof Attems je povodom aimadnega in brodovnega povelja z dne 29. oktobra odposlal na general-ohersta nadvojvodo Evgena brzojavno čestitko, v kateri je poudarjal, da se smatrajo Dalmatinci srečne, da se nahajajo pod poveljstvom gospoda nadvojvode Evgena. Nadvojvoda Evgen je odgovoril: Presrčna hvala za Čestitke povodom od Njeg. Veličanstva v armadnem in brodov-nem povelju izraženega priznanja mojim vrlim četam. Med junaki tretje soške bitke se mora imenovati sinove Dalmacije v prvi vrsti. Oni so dokazali s svojo vzorno hrabrostjo, da se prištevajo med moje najboljše vojake. Prosim Vašo Ekscelenco. da razglasite to v celi deželi in izrečete dalmatinskemu prebivalstvu mojo zahvalo za zvestobo za cesarja in državo, ki se potrjuje s strani Vaših deželanov na bojišču tako sijajno.
V Pevmi, okoli katere divjajo ljuti boji, stoji za cerkvijo na lepem višinskem prostoru vila gospe baronice Thommel. Lepo poslopje je to, park obdan z mogočnim zidom, okoli vile drevje, vse je videti kakor kaka utrdba. Na to vilo so pošiljali v nedeljo Italijani vžT'galne granate in vdušljive pline: kdo ve, kaj so tam iskali. Bilo ni drugega tam, kot nekaj ljudi, ki so iskali zavetja v podzemskih prostorih vile, potem pa šli ven in si iskali kritja kjer mogoče pred vdušljivimi plini in vžigalnimi granatami. Tudi proti pokopališču v Gorici so priletavale te dni znova številne granate.
Trg Kanal v Soški dolini. Kdor se je peljal po novi planinski železnici, je rad ogledoval od Sv. Lucije dalje krasoto Soče in oko mu je zadovoljno obstalo na trgu Kanalu, kjer krene glavna cesta iz Gor na levo stran Soče. Most, ki pelje čez reko, je bil razstreljen hitro po napovedi vojne s strani Italije, Kanal je evakuiran. Kanal je v Soški dolini jako važen kraj, od tu je imela kdaj teči žele.znica skozi gorovje, .na italijan-
sko ravnino. Ko se je razpravljalo o novih zvezah iz notranjosti naše države v ozemlje ljube zavez. Italije,so Italijani kazali na Kanal, odkoder bi se napravil velik predor, ki bi ustvarjal doslej najkrajšo zvezo s severno Italijo iz naše monarhije. Avstrijski Italijani so se pehali za železnico Gorica - Červinjan, oni v kraljestvu eo se izrekali proti in kazali na Kanal kot ono točko, na kateri naj krene zveza z Italijo. Kanal je naravno središče bližnjega pogorja na levem in desnem bregu Soče, v Kanala je okrajno sodišče, dekani-ja, trirazredna šola, cestni odbor kanalskega okraja, vojsko postajno poveljništvo, ker je od tam meja blizu in so nad Kanalom strategieno važne točke, je bilo zadnja leta tam mnogo vojaštva in mnego proučava-vanja kanalskega ozemlja: v Kanalu je pošta, davkarija, notarijat, goriški odvetniki so imeli dosti posia v Kanalu, živela je dobro tudi trgovina in obrt. Kanal ima v lepi višinski legi grad, ki je bii nekoč last vojvode Blacas, pred vojno so bili vojaki v njem. V narodnem oziru je Kanal zaveden slovenski trg, tam okoli polovice preteklega stoletja je strašila po njem nekoliko furlansčina, ki pa se je potopila kmalu v slovenstvu. Kanal ima narodno čitalnico, ki je bila ustanovljena dne 7. novembra 1867, torej bo te dneve 48 let njene ustanovitve, od istega časa ima Čitalnica svileno trobojnico. Tam je dalje veteransko društvo, cgnjegas-no društvo, sadjarsko in vinarsko drnštvo, okrajna posciihiica, zavarovalnica za govejo živino na Marija-celju, torej dosti narodnega, izobraževalnega, gospodarskega delovanja. H Kanalu spadajo: davčne občine Bodrež, Gorenja vas, Idrija, Morsko, Vrh, prebivalstva je v občini okoli 2000. Županoval je v Kanalu sedaj gosp. Ivan Gorjup. posestnik in gostilničar, ki je tudi deželni poslanec. Nahaja se sedaj v Ljubljani.
V Kobaridu je bil interniran Ur-šič s celo družino, kakor smo poročali. Na mnoga vprašanja, kateri Uršič je to, naznanjamo, da je internirana družina Uršiča, urarja in lovca, po domaČe Sokič. Krčmarica je trdi internirana, je Volaričevka iz Idrskega.
Dabnatinska uradna Hsta »Objavi telj« in »Smotra Dalmatinska« izhajata sedaj v Šibeniku.
— Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili: četovodja Valentin D o v j a k, podlovec Miha K1 e -m e n č i č, lovec Josip S k o k. vsi 7. lovskega bataljona, ter saper Ivan Legat 3. saperskega bataljona. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: lovec 7. lovskega bataljona Ivan Likar, topni carja 7. topničarskega polka Ivan Dolenc in Alfonz Loj: rezervni kadet Vladimir J e z o v š c k, četovodja, Ivan Novak, topničarji: Josip Č e r -n i g o j, Matija M a r t i n č i č, Ivan Primožič, Martin Več k o in Anton B r d a r, vsi 8. topničraskega polka; četovodja Franc G r o b 1 a r, podlovec Alojzij K e r i n, vodja patrulj Ivan M a r t e 1 j, lovci: Gabrijel Č e m a ž a r, Lovrenc F i 1 i p i č, Andrej F a j k a r, Franc K oc j an, Anton Neme. Rudolf S e r š e n, Franc Šinkovec, Štefan Širok, Jakob Tome in Andrej Vodopi-v e c, vsi 7. pešpoika. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili infante-risti 7. pešpoika: Valentin Dober-n i k, Tomaž K e v š n i k in Friderik Čer ne; korporali: Josip Jago-d i č, Anton K o v a č i č, predmojster Franc G r u d e n in topničar Ivan Petrovič, vsi 7. topničarskega polka; ognjičar M. Ko k k predmojster Lovro Marini č, vsi 8. topni-časkega polka.
— Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana, podpisali so 3. avstrijsko vojno posojilo med drugimi še: A. Šarabon, Ljubljana, 30.000 K, J. Jalen, Rateče, 10.000 K, Tinca Jalen. Rateče. 1000 K, Josip Rojina, Ljubljana, 5000 K, A. Kraje, Grahovo, 2000 K. Mestna hranilnica, Črnomelj. 25.000 K, Kastelic & Žabkar, Ljubljana. * 10.000 K, zavarovalna družba »Croatia«, Zagreb, 25.000 K, Anton Kobi, Breg, 9000 K, dr. Fran VVindischer, Ljubljana, 1000 K.
— Pri C. kr. priv. splošni prometni banki, podružnica Ljubljana, preje I. C. Mayer, so podpisali 3. avstrijsko vojno posojilo med mnogimi drugimi tudi ti-le stranke: g. Karol Jančigar, župnik v p., v Ljubljani, 2400 K, g. Henrik Kenda. Ljubljana, na T. vojno posojilo 20.000 K, na II. 30.000 K in na III. 50.000 K, skupaj 100.000 K, g. Harry Kenda mL, c. in kr. praporščak, 1000 K, g. Viktor Gartner. Ljubljana, 4000 K. ga. Filo-inena Stemberger, Mengeš, 40.000 kron. Hranilnica .in posojilnica, Šent Jernej, nadaljmh 10.400 K. gospod Julijus Elbert, Ljubljana, 10.000 K, g.
JulijMS Eibert mi., Ljubljana, 2000 K", gca. Klara Eibert, Ljubljana. 2000 K, g. Viljem Eibert, Ljubljana, 2003 K, g. tir. Erncst Geinsperjer, Ljubljana, 2000'K, g. dr. Ferdinand Eger, Ljubljana, 6»;00 K, g. Anton de Sckiava, Luibljana, 3000 K, g. dr. Albin Suyer. Ljubljana, 20.000 K, g. Rudolf groi Chorinsky in gospa Luzlja groiica Chorinskv. Ljubljana, 65.000 K. preje 85.000 K, skupaj 150.000 K. firma St. & C. Tauzher. Ljubljana. 3000 K, gospa Emilija Mikiaue. 5000 K. gospa Marijanka baronica KeJibacli, Ljubljana, 2000 kron.
— Mestna hranilnica v Rado\-ijici je v svoji zadnji skupili seji soglasno sklenila, podpisati vojnega po-sojiia 123.000 i(. (Prvega posojila je podpisala 25.000 K. drugega 50.00(5 kron.) Mestna hranilnica sprejemu tudi podpisovanje vojnega pcscjiiu.
—- Darila zu Rdeči križ. Vojn? orožnik Matija Zimmermatui v Je-drzejovru 50 K, banka »Slavija« 100 kron, odvetnik dr. Pegah od sodne poravnave 15 K; okrajni glavar v v p. Leopoki pl. Roiii 20 K; Trbše Frank v Krškem 3 K; darilo za okrepčevalno postajo od pravde dr. Gregorič - Kregar v Ilirski Bistrici,-30 K; notar A. Carii v Žužemberku (po »Slovenskem Narodu-;) U 155. 156, 160, 167/ 1915, 50 K: Dečman Pavel, računski podčastnik L razr.„ 5 K; Adolf Radlberger v Tržiču,, »stavam, 1 K; notar Demšar v Mokronogu (po :Siovcnskcm Narodu«) U 229/15, 10 K: častniška družba pri koncertu v Kazini   dne 25. oktobra
9 K; Marija Bukovec 12 K; sanitetni inšpektor in polkovni zdravnik dr. Demeter vitez BIei\vcis od mesečnih daril za 10 mesecev 100 K. Mesečna darila za oktober: Učno esobje na učiteljišču 41 K 07 vin.; koncept-ni uradniki finančne prokurature 15 kron 88 vin.; uslužbenci poštnega urada Ljubljana I. 22 K 80 vin.; učno osobje I. državne gimnazije 25 K 69 vin.; konzistorijakii svetnik profesor dr. Ivan Perne 82 K 69 vin.; okrajni nadkomisar v p. Anton Klein 2 K: Tonica Kracman in Zinka rabjan, učiteljici v Št. Lenartu pri Laškem trgu po 2 K. — Za Verne duše dan: Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo je darovalo mesto okrasa na grob iznajditelja in morraričnegu gozdarskega intendanta Jožefa Re-selja »Rdečemu križu« 20 K. — G. hraniluični uradnik in nadporečnik Emerik Lang je volil mesto okrasa
10 kron.
— Po posredovanju pcdpolkov. gosp. F. Kaučiča so za Berto Kenda nadalje darovali: vseučiliški profesor dr. Ernst Fuchs 20 K; H. W. 3 K: vseučiliški profesor in admiralr.o-štabni zdravnik v rezervi baron Ei-selsberg 90 K; oficirji in moštvo nadomestnega bataljona c. kr. domobranskega pešpoika št. 27 — 000 K. Skupaj 713 K. Prištevši prej izkazanih 2350 K, se je torej skupaj nabralo 3063 kron.
— Prošnja za zimsko perilo našim vojskom! Zopet se bliža hudi zimski čas, ki mu gledajo naši hrabri vojaki v boju za cesarja in domovino, daleč od njih doma, izpostavljeni ledenemu mrazu ruskih step, ostrim vetrovom krasa, divjim viharjem pogorja nasproii — v zavesti junaško izpolnjene dolžnosti in v upravičeni nadi na nove zmage, ki nam bodo končno dovolile vživati sadove tega orjaškega borenja v težko priborje-nem miru. Tu čuti pač vsak vrl in domoljuben državljan v zaledju srčno potrebo, podpreti naše hrabre Čete v boju proti protivnostim slabega časa in jim v prvi vrsti dopolniti zalogo predmetov proti mrazu, ki rabi kljub dobri oskrbi naše vojne uprave vedno pridatka iz prostovoljnih virov. Iz teh razlogov ustanovil se je v Ljubljani odbor častniških in uradniških dam tukajšnjega vojnega prevoznega vodstva št. 9. Le - ta si je pod vodstvom gospe stotnik Mar-tinevits nadel nalogo imenom imenovanih dam ustanoviti oddelek pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani obstoječe nabirainice daril v naturalijah c. kr. vojnega oskrbovalnega urada ter zbirati zimsko perilo, dalje blago, ki je pripravno za izdelavo gorkega spodnjega perila, oziroma denarna darila za nabavo takega, nabaviti blago in ga sam izdelati. Vsled tega se prebivalstvo mesta Ljubljane naproša, da podpira z vsemi svojimi sredstvi in močmi to domoljubno podvzetje in ta prijazen ter požrtvovalen nagib teh dam. Vsak tudi najmanjši dar je dobrodošel in se ne samo blago, temveč tudi zgotovljeno gorko perilo, oziroma denarna darila v imenu naših vrlih, dan in noč mrazu izpostavljenih vojakov hvaležno sprejemajo. Da se olajša velikodušnim darovalcem oddaja daril, vozil bo po mestu — spremljan od dam odbora — nabiralni voz, kar se bo vsakokrat objavilo v dnevnih listih. Drugače se bodo darila sprejemala v delavnici damskega odbora (dekliški licej, pritličje 2) od gospe stotnik Martinovitseve počenši z 3. novem-
brom 1.1. vsak dan od 10. do 12. ure
dopoldne ter od 5. do 7. ure popoldne — denarna darila le proti lastnoročnemu podpisu darovalca na uradno potrjeni nabiralni poli in proti objavi v dnevnih listih. V svrho izdelave blaga se slednjič prosi za brezplačno posojilo šivalnih strojev, ki naj se tudi blagovolijo prijaviti v navedeni delavnici, da se pošlje ponje.
— Vojno zavarovanje. Vdovski in sirotinski zaklad celokupne oborožene sile je ustanovil sporazumno s c. kr. notranjim ministrstvom vojno zavarovanje v varstvo tistih družin,   katerih svojci se nahajajo na bojišču. Sicer je država dolžna skrbeti za svojce bojevnikov, vendar ne more pomagati vsem in povsod. Vsled   ogromnih   stroškov državni zaklad ne bo mogel podeliti vdovam in sirotam v vojski padlih bojevnikov   večjih   dohodkov,   ampak le skromno živijensko rento.    Zato je treba samopomoči, ne toliko od države, kakor od posameznikov, ki so prizadeti vsled vojske. V ta namen se je osnovalo   vojno zavarovanje pod najvišjim pokroviteljstvom visokih   članov cesarske hiše in drugih visokih dostojanstvenikov. Osnovala se je prava organizacija, s katero se je ustanovil pomožni zaklad v preskrbo vdov in sirot. C. kr. notranje ministrstvo je izdalo 23. aprila 1915 (2609/K. H. B.) posebni odlok na politične oblasti, naj podpirajo kolikor mogoče vojno zavarovanje. Vsled tega odloka so se ustanovila deželna oblastva pri   c. kr. namestništvu v Pragi, Brnu in Ino-mostu ter pri c. kr. deželnih vladah v Solnogradu, Celovcu in Opavi. Deželno oblastvo za Kranjsko se nahaja v Ljubljani. Poleg tega ima še vsako okrajno glavarstvo na Kranjskem svoje okrajne urade, kjer se sprejemajo predlogi za vojno zavarovanje in se dajejo vsa potrebna pojasnila.    Vojno zavarovanje traja eno leto za vsak slučaj smrti, iz-vzemši samomor. Zavarovana svota se izplača brezpogojno. Zavarovanec lahko umre v vojski, v vjet-ništvu ali pa tudi vsled bolezni, pridobljene v vojni službi. Vplačani denar ni nikdar izgubljen, za kar jamči že naslov in predstojništvo organizacije. Premija je z ozirom na veliki   riziko   zelo   majhna, namreč 4Vs% pri črnovojnikih in 7% pri aktivnem moštvu in vojnih vjetni-kih. Da se organizacija še bolj razširi,   je izdalo c. kr. domobransko minsitrstvo odlok, ki podeljuje vdovskemu in sirotinskemu pomožnemu zakladu pravico, dajati predujme na državno podporo z neposrednim odplačevanjem pri c. kr. davčnih uradih. Na ta način lahko plačujejo zavarovalnino v polmesečnih obrokih tiste družine ki uživajo državno podporo. Po preteku enega leta se vojno zavarovanje lahko  podaljša( v slučaju vojske) ali pa se spremeni v živijensko   zavarovanje   pod najugodnejšimi pogoji. S tem, da se pri tem zavarovalnina vojnega zavarovanja zniža za polovico, je položen tudi temelj za nov socijalni blagor avstrijskih državljanov.   V Avstriji je potreba življenskega zavarovanja zelo velika, ker je le majhen del občinstva zavarovan na življenje. Kako potrebno je vojno zavarovanje, spričuje dejstvo, da je meseca septembra znašala celotna zavarovalna vsota nad 60 milijonov kron. Tudi na Kranjskem, kjer se je^ začelo z delom šele pred dobrima dvema mesecema, imamo velike uspehe, kar je dobro znamenje za socialno zmi-sel našega ljudstva. Natančne tozadevne podatke sporočimo javnosti v najkrajšem času. Predloge za vojno   zavarovanje sprejemajo vsi ob-občinski in župni uradi,   kakor tudi šolska vodstva in posebni pooblaščeni sotrudniki in sotrudnice.
— Renuiem za padle junake naše armade se je vršil včeraj, v cerkvi dunajskega centralnega groblja. Re-quiem je opravil vojni škof Bjelik v navzočnosti več nadvojvod ter vse na Dunaju se nahajajoče generalitete. Nadvojvoda Leopold Salvator je položil v cesarjevem imenu krasen venec na katafalk.
— Vpoklicanje bolgarskih vojaških obvezancev. Bolgarski generalni konzulat v Budimpešti razglaša, da se morajo vsi Bolgari od 19. do 50. leta in vsi Makedonci od 20. do 40. leta nemudoma vrniti v Bolgarijo, sicer jih bodo prijele ogrske oblasti ter uvrstile v interesu skupne stvari v domobranstvo ali pa v c. in kr. armado.
— Umrl je v Celovcu 1. novembra 1.1. za legarjem Franc Engelman, doma iz Kranja. Služil je pri domobrancih v Bovcu. Pogreb je bil danes itotam. Bodi mu zemlja rahla!
— Za oslepele vojake. V sklad za ustanovitev zavoda za slepe so poslali deželnemu odboru: Trgovci s sadjem v Ljubljani, mesto venca na krsto rajnkega Ivana Podlogarja 12 kron 50 vin., g. L Javornik v Žalni 20 K, g. Mihael Omabea sj. v .Višnji
gori 100 K, č. g. župnik Josip Hart- j (stare zimske čevlje, zimsko spodnjo
- j obleko, nogavice)  naj se blagovole
mann v Blagovici in župnija Blago vica 25 K. Bog plačaj!
— Naznanilo volne. Trgovci in obrtniki ki se pečajo z nakupom in j prodajo volne, se opozarjajo na pravkar izdane naredbe trgovskega ministrstva z dne 20. oktobra 1915, št. 313 drž. zak., zadevajoč zasego zalog volne; št. 314 zadevajoč vtesnitev vporabe zalog volne, št. 315 zadevajoč maksimalne cene in št. 316 zadevajoč raztezo dolžnosti naznanjevanja zalog tudi na druge vrste volne. Naredbe se dobe v knjigarnah, na vpogled so pa tudi (za Ljubljano) pri mestnem magistratu. Glede naznanjevanja zalog so dosedaj veljavni predpisi v toliko izpremenjeni, da je naznanjevati množino in vrste zaseženih zalog volne prvikrat dne 15. novembra 1915, potem pa dne 15. vsakega sledečega meseca tudi neposredno še komisiji za prevzemanje volne v c. kr. trgovskem ministrstvu v enem izvodu. Nove tiskovine se ne bodo založile in mora stranka rubrike za
pošiljati na Posredovalnico v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
— Vljudna prošnja na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Poštna zveza med Vinico in Črnomljem je tako omejena, kakor menda nikjer več na Kranjskem. Občine Sinji vrh, Vinica, Dragatuš in Tančagora s 7—8000 prebivalstva, imajo v daljavi 18 km samo eno-vprežen voz z dvema, v sili s tremi sedeži na razpolago. Po več dni stranke prosijo in se priporočajo za vožnjo, a zaman, niti s predplačili se nič ne opravi, še manj pa potniki, ki prihajajo s kolodvora v hotel Lakner in tam zaostajajo. Ako vpoštevamo še Hrvate, begunce itd., si je lahko predstaviti naval na to poštno zvezo. Dopisniku teh vrstic se je v celem letu le paikrat posrečilo dobiti prostor. Da so potniki pri takem prometu pogosto občutno prizadeti, je samo ob sebi umevno. V lepem vremenu jo že peš udarimo iz Črnomlja ali
one tri vrste vnlnp vnostaviti Ti- i pr0ti ^^mljU, a v deževju, pozimi, ™L}rLYTŽlZ°l™ Z^^Llt ! ko je navadno cela dolina pod vodo,
tedaj pa išči in drago plačaj privatne
skovi ne dobijo se, kakor dosedaj, brezplačno pri mestnem magistratu (za Ljubljano). Dosedaj obstoječa dolžnost naznanjevanja zalog volne mesecu (v osmih dneh) v dveh izvo-po stanju vsakega prvega dne v dih politični oblasti prve ostane še nadalje v veljavi in opozarja se izrecno, da se bode mestni magistrat (za Ljubljano) na podlagi strankinega naznanila, vsak mesec prepričal, je li ta svojo dolžnost tudi glede neposredne naznanitve zaloge zgoraj omenjeni komisiji. Za slučaj prestopka je pričakovati strogega kaznovanja. Volno pa smejo nakupovati le taki trgovci, ki imajo v to svrho od obrtne oblasti potrebno legitimacijo in sicer le tisti, ki so se s to kupčijo pečali pred 1. avgustom 1914 in pa če niso bili zaradi navijanja cen volne kaznovani ali če ne teče proti njim tozadevna kazenska preiskava. C. kr. trgovsko ministrstvo si je pa pridržalo pravico legitimacijo vsakomur brez navedbe vzroka odtegniti. Dne 15. novembra se bodo legitimacije odtegnile.
— Pošiljanje časopisov na bojišče. Časopisi, ki se jih pošilja na bojišče ne uživajo pristojbinske svobode, mora se jih marveč frankirati. Privatne stranke, ki pošljejo časopis na kako vojno poštno adreso, morajo prilepiti znamke, kakor so predpisane za tiskovine torej 3 ozir. 5 ozir. 10 vinarjev.
-— Naslovi na dopisnicah vojnim vjetnlkom na Ruskem se naj pišejo razločno in naj bodo popoln!. Rusija je velikanska država in ne zadostu- i je če se na primer zapiše »Karlovka j na Ruskem«, ampak navesti je poleg j kraja  tudi  gubernijo in če mogoče j tudi okraj ali poštno postajo.
— Kdo kaj ve? Janez Afer-n i k, topničarskega polka št. 3, se je vsled bolezni vrnil s severnega bo- j
jišča in se nahaja sedaj v bolnišnici j v Stevru. Če bi kdo vedel za njego- ! vega očeta Andreja ali za njegovo sestro Antonijo iz Kobarida, ki sta morala vsled vojne zapustiti domači kraj in se že od 17. maja nista več oglasila, naj bo tako prijazen in naj to sporoči na naslov: Janez Afer-n i k, k. u. k. Reservespital, Jager-kaserne, Zimmer 69 — S t e y r, Ob.-Osterreich.
— Oves. Piše se nam: Vlada je odredila splošno zaplembo vsega ovsa. Vzlic temu se ga dobi na Dunaju še vedno, dasi po silno visokih cenah. A kako naj gre pri nas. Na Ogrskem sme posestnik na deželi porabiti za konja po 4 kilograme ovsa, pri nas le 1 kilogram. Pri nas moramo torej pokladati konjem koruzo in take stvari. Ovsa ni, a treba ga je!
— Nepcrabnost riževih odpadkov. Posamezne trgovske tvrdke izrabljajo sedanje izredne razmere na ta način, da ponujajo na prodaj odpadke, ki se pridobivajo pri obdelovanju riža, takozvane riževe otrobe, kot krmilo. Ker so omenjeni odpadki samo zmlete riževe luščine in popolnoma brez vrednosti, se jih ne more smatrati kot krmilo in.se vsi udeleženi krogi nujno svare", nakupovati to blago kot krmilo.
— Žito in scčivje iz Bolgarije. Zastopniki osrednjega nakupovalnega zavoda za Nemčijo in za Avstro-Ogrsko so prišli v Sofijo, da kupijo za ti dve državi žito in sočivje.
— Za begunce z juga se bliža sedaj najhujši čas. Večinoma bosi in opremljeni le z lahko poletno obleko gledajo v hudo in trdo zimo. Posebno otroci so izpostavljeni najhujšemu trpljenju, ker niso vajeni tukajšnje hude zime. Zato se je bati, da bo imel zimski mraz ravno med otroci žrtve, ako se tem revežem ne priskoči na hitro pomoč. Posredovalni-
vozove, če jih sploh dobiš, da te ne doleti kazen pri raznih oblastih, da zamoreŠ k zdravniku in po drugih važnih, neodložljivih poslih. Slavno instance I c' P°štno in brzojavno ravnatelj-c     stvo v Trstu blagovoli blagohotno
vpoštevati navedene razmere in potrebno vkreniti, da se odpomore istim z dvovprežnim vozom, ki bi po danih okoliščinah vstregal krajevnim potrebam z najmanj 8—10 sedeži.
— Težave pri »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Vojna je naložila naši šolski družbi izredne žrtve. Cela vrsta učiteljstva je pod orožjem. Šolo v Krminu so zavzeli kleti sovragi ter o njeni usodi ni ničesar znanega. Otroški vrtec v Pevmi so popolnoma razbili. Tudi nova šola v Gorici je ogrožana vsled laških bomb in granat. Učiteljstvo teh zavodov, kar ga ni v vojski, je prideljeno drugim šolam. Stroški so torej še večji kot v rednih razmerah. Družba je odprla vse ostale svoje šole, v Trstu je celo morala dve šoli razširiti v osemraz-rednici, tako dobe vse tri ondotne Šole polagoma značaj meščanskih šol. Dohodkov ni skoro nič. Kaj bo, ako se porabijo zadnji družbini fondi? Skrčiti ali celo opuščati šole, bi bilo ravno v sedanjih časih dvakrat nevarno. Napeti moramo zadnje moči, da se vzdržimo nad krizo. Težavno je beračenje v tako hudih časih, a druge pomoči ni. Naj bi priskočili v tej stiski družbi na pomoč bolje situirani rodoljubi, denarni za-
| vodi, občine,   društva, korporacije itd. z izrednimi prispevki.
— Družbi sv. Cirila in Metoda ie poslal g. R. Osvvald z Jesenic 4 K, katere sta darovala dva Češka vojaka na Jesenicah. — Gospod dr. Adolf Serjun, c. kr. okr. zdravnik v Cerknem je poslal Družbi 20 kron mesto venca na grob svojemu stricu gosp. Feliksu Stegnarju. Iskrena hvala! — Gospa Amalija Merhar, profesorjeva vdova, je poslala Družbi sv. Cirila in Metoda 200 kron kot nov kamen v počaščenje padlega soproga g. dr. Ivana Merharja, profesorja v Trstu. Hvala!
— Javna knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« je v mesecu oktobru izposodila 3405 knjig. Knjižnica je nastanjena Pred igriščem št. 1, nasproti Marčanu na Rimski cesti, in je dostopna vsakomur, posluje pa ob sredah, petkih in sobotah od 6.—8. zvečer ter ob nedeljah in praznikih od 10.—12. dopoldne.
— Premije za pogozdovanje golicav. Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo je podelilo za leto 1915 za uspešno pogozditev goličav kmečkega posestva razpiane premije sledečim prosilcem po 40 K: Filipu Pogačnik na Dobravi pri Kropi, Jakobu Kralj na Črnivcu pri Mošnjah, Lovrencu Benetu, Podkorenom pri Kranjski gori in Francu Hočevar v Trebnji gorici pri Krki.
— Izza starih dobrih Časov. Svoje čase je bilo sto goldinarjev že toliko denarja, da je skromen človek ž njim lahko celo leto izhajal. Dva zanimiva dokumenta iz 18. stoletja kažeta, da je na grajščini Mokrice na Dolenjskem živeča grofovska rodbina Auersperg od 1. do 12. junija 1782. porabila vsega skupaj — devet goldinarjev in Šest krajcarjev. Pa nikar misliti, da je ta rodbina slabo živela. Prvih 12 6ft\ meseca Junija 178?. je rodbina pojedla 38 funtov govejega in telečjega mesa. kar Je vse skupaj veljalo 2 goldinarja 32 krajcarjev. Za kruh in žemlje so v teh 12 dneh izdali 38 krajcarjev. Vino so plačevali polič po deset krajcarjev. Za 12 dni Jim je bilo jajc za 15 krajcarjev. Za purana so plačali goldinar, za petelina
ca za goriške begunce v Ljubljani   18 krajcarjev, za gos 20 krajcarjev prosi, da jo blagovolijo podpirati vsa   in za dve kokoši ter košaro gob celih usmiljena srca pri delu priskrbeti po- I 16 krajcarjev, sebno  otrokom  begunskih  družin        — Pogreša se Matevž Rožič, zimskega obuvala. Jo&fevm dajfla' posestnik izjeme vaslitlfi. Eoere?
šanec je rojen dne 9. septembra 1841, je gluhonem, ima sive brke in lase, srednje postave, je bil črno praznično oblečen, je nosil črn klobuk ter imel pri sebi dežnik in uro z verižico. Obut je bil v štiflete. Po poklicu je krovec. Mož je šel na Vseh svetnikov 'dan popoldne z ženo na pokopališče k Sv. Križu, kjer se je zamešal med ljudi in se od tedaj nič ne ve o njem. — Komur bi bilo o njem kaj znano, naj blagovoli sporočiti njegovi ženi Ivani Rožičevi v Črni.vasi pri Ljubljani št. 16.
— Zopet nekaj novega! Nekatere mlekarice so iznašle zopet nekaj novega. Strankam, ki so že dolgoletne naročnice, so kar nenadoma začele nositi semtertja po pol, da po cel liter mleka manj, češ, zmanjkalo ga je. Drugi dan ga je pa zopet zadosti. To traja kakih 14 dni, potem ga pa kar odpovedo po cel liter, češ, ga nimamo nič več dovolj. In kako mleko! Več vode ko mleka. Pa mleka ni zmanjkalo, saj imajo v ljubljanski okolici vedno enako število molznih krav ko preje, ampak isto mleko take ženske potem po raznih kotih in vežah prodajajo nad maksimalno ceno in zato ga potem zmanjka. Mnoge mlekarice so tudi strankam leta in leta po primernih cenah donašale po malem razne zelenjave, krompirja i. dr., ako so bile te ravno v zadregi. A sedaj? Se že še dobi ženska, ki pomisli, da je že lepe sku-pičke napravila in ima tudi sedaj nekaj obzira, običajno bi pa najraje iztrgale od človeka kožo in meso. Kupujoči sloji nimajo proti temu oderu-štvu nobene druge pomoči, kakor, da si take ljudi zapomnijo ter le tolažijo s tem, da ne bo vedno vojska in bo še tudi za te prišel plačilni dan. Na take gospodarje, sosebno iz ljubljanske okolice, ki jim je sedanja vojska prinesla že na stotine izrednega dobička, pač z vso pravico apeliramo, da naj izpolnijo vsaj svojo patrijotično dolžnost in naj v jpolni meri podpišejo vojno posojilo!
— Važno za peke in gostilničarje! Prihodnji teden morajo peki, ki oddajajo krušne znamke, predložiti s krušno knjigo tudi prav natančen seznam, koliko kruha so oddali posameznim gostilničarjem. Gostilničarjem bodo namreč smeli v bodoče peki oddajati le toliko kruha, kolikor bodo oddali vsak ponedeljek na mestnem magistratu krušnih znamkinih odrezkov.
— IV. c. kr. razredna loterija.
P. n. reflektante opozarjamo, da se dobe srečke za 5. razred tekoče loterije tudi med žrebanjem tega razreda t. j. od 8. oktobra do 6. novembra 1915 pri poslovnici c. kr. razredne loterije »Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani« in njenih podružnicah v Celju, Celovcu in Splitu. — Cena srečke je za: Vs 25 K, 2A 50 K, Va 100 K in za celo 200 K. — Naročila po poštni nakaznici zadostujejo.
Županstva pozor! C. kr. namest-ništvo za Moravsko je preklicalo z dne 2. oktobra 1915, št. 46.983, dne 14. junija 1857 v Kojetinu, okraj Pre-rovo rojenega in tjakaj pristojnega oženjenega agenta Emila Fischerja, ki se brezposelno klati po svetu ter izvablja pri županstvih na račun svoje domovne občine denarne podpore. Tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju je preklicalo z dne 25. junija 1915, št. 16.810 oženjenega Ivana Kluna iz Zamosteca, občina So-dražica, ki se klati z ženo in otroci brezposelno, sosebno po Kranjskem, okoli in je letos že pri raznih županstvih izvabil na račun svoje domovne občine denarne podpore. Kjer bi se ta dva individua utegnila še pojaviti, naj se jima, Če res nista potrebna, ne da nobenih podpor, marveč se z njima obravnava po vlačugar-skem zakonu.
Nesreči. Meti Šimenc, gruntar-jevi ženi v Mengšu, je pri sekanju dreves padlo drevo na noge ter ji jo zlomilo. — Na postaji Prvačina je pa ISletnega Tomaža Novotnva, zidarja na državni železnici, konj s kopitom udaril v prsi in ga težko poškodoval.
Umrl je v Radovljici nagle smrti znani šaljivec Jožef R a č i č. v lepi starosti 74 let. Pokojnik je bil širom Gorenjske znan pod imenom »Hof-rat«. Zemeljske ostanke smo izročili materi zemlji danes ob pol 5. popoldne. Spavaj sladko!
Ciganska nadležnost. V okolici Račne že dalj časa nadlegujejo ljudi cigani, nadležne so zlasti ciganke, ki od hiše do hiše beračijo in kradejo. Dne 28. oktobra 1915 jih je v gostem grmovju v bližini tamošnjega gozda zasačila orožniška patrulja. Trije cigani, ki so bili po neki ciganki opozorjeni na nevarnost, so zbežali ter pometali od sebe citre in harmonike, katere reči je pobrala ciganka Breščak, pri kateri se je našel še dežnik in nož, takozvani »fovč«. Orožnikom se je posrečilo prijeti dve ciganki, ki pa nista hoteli povedati imena pobeglih ciganov. Izročeni sta MU sodžfik -----
V Zagorju je umrla prodajalka Alojzija K le m b a s. Bolehala je na živcih in v trenotku duševne zmedenosti je izpila veliko množino octove kisline.
Iz Celja, (f Profesor An t. R a b u z a.) Kadet v rezervi M. Šrol piše enemu svojih celjskih znancev iz jugo - zapaanega bojišča med drugim: »Naznanjam Ti tudi, da je padel rez. kadet, profesor Anton R a-b u z a. Zadela ga je granata, ki je tudi njegovemu slugi odtrgala roko.« — Profesor Rabuza je podučeval na samostojnih nemško - slovenskih razredih v Celju. Kot dobrega učitelja ga je vse cenilo.
Iz Celja. Dne 19. oktobra je padel pri nekem saperskem oddelku na jugo - zapadnem bojišču gosp. Martin P a u h e r, zidarski palir v,Celju. Pokojnik je bil zlasti priden član celjskega delavskega podpornega društva in prav dober pevec; pomagal je rad pri vseh narodnih prireditvah. Zapustil je staro mater in ne-dcletnega sina.
Iz Celja. (»Vojna« Šolsko leto na c. kr. samostojnih gimnazijskih razredih z nemško - slovenskim poučnim jezikom.) Vsled vladajočih izvanrednih razmer je izšlo letno poročilo o »vojnem« šolskem letu na c. kr. samostojnih gimnazijskih razredih z nemško - slovenskim poučnim jezikom še le pred nekaterimi dnevi. Na zavodu je delovalo 6 profesorjev in 1 pomožni učitelj (za risanje); učiteljski zbor se je skrčil vsled mobilizacije. »Podporno društvo« izkazuje v letnem poročilu premoženja 4407 kron 74 v; dohodkov le bilo 189J5 K 07 v, izdalo se je za knjige, obleko in čevlje ubogim gimnazijcem okroglo tisoč kron. Šolsko leto se je pričelo s 1. oktobrom in zaključilo s 15. junijem. Poduk se je vršil le popoldne v takozvani »stari« gimnaziji. Sprejetih je bilo začetkom šolskega leta 193 učencev in 2 hospitantinji; ostalo je koncem šolskega leta 168 učencev in 2 hospitantinji. Po narodnosti so bili vsi učenci razun dveh Čehov sami Slovenci; 62 učencev in 1 hospitan-tinja so bili iz Celja, ostali iz Spod. Štajerske. Učni uspeh je bil prav po-voljen; z odliko je izdelalo 5 učencev in 1 hospitant-inja, z dobrim uspehom pa 110 učencev in 1 hospitantinja. 26 učencev je dobilo drugi red, ostalih 6 je imelo ponavijalne in dopolnilne izpite. Zavod je bil kljub vojni, ki je gmotne razmere marsikatere družine neugodno spremenila, vendar prav dobro obiskan; kakor smo že zadnjič poročali, izkazuje tudi drugo »vojno« šolsko leto povoljen obisk.
Srečko Stegnar. Iz Maribora se nam piše: Naša narodna družba je zopet zgubila moža, ki ga bo težko pogrešala. V nedeljo dne 24. vinotoka je umrl gospod Srečko Stegnar v starosti 74. let. Zadnjih sedem let, koje je preživel kot c. kr. učitelj v pokoju, je posvetil izključno narodnemu delu. Vsa naša narodna društva izgube ž njim kakor čebelica marljivega delavca in umnega, izkušenega moža svetovalca. Odkar je pričel delovati v Mariboru diletantski oder, od takrat je Stegnar zastavil zanj ves svoj prosti čas in vse svoje zmožnosti. Ko se je ustanovilo na to »Dramatično društvo«, bil je štiri leta njegov predsednik in silno pripomogel, da se je ta naša narodna institucija tako povspela, da je postala ena naših glavnih opor pri narodnem delu. V skoraj isti meri kakor za dramatično društvo pa je deloval tudi za »Zgodovinsko društvo« in za »Glasbeno društvo«. Kaj je v vseh teh društvih storil on, častitljiv starček, tega popisati nam ncdostaja prostora, ostane pa prihranjeno za kdaj pozneje. Eno pa lahko pribijemo: Od zore do mraka in jta v pozno noč je bil v Narodnem domu, tu nadzorujoč s prijazno, ljubeznjivo besedo, tam karajoč s humorja polnimi besedami. Znal je voditi svoje ljudi tako, da prav za prav nihče vedel ni, da ga vodi tuja in ne lastna volja, A tudi radodaren je bil Srečko Stegnar in vsako narodno stvar je rad podpiral. Vse se je zgodilo z Ijubeznjivim mirom, tako, da mu nikdar ni mogel kdo očitati ničesar. Umevno je, da tudi naši narodni nasprotniki niso mogli zna-čajnemu možu ničesar oporekati, marveč da je tudi od te strani bil vedno deležen popolnega spoštovanja. Še do zadnjega je bil Srečko Stegnar čil. Tudi v sredo dne 20. t. m. je še podnevi delal in nikomur ni nič potožil, da bi se slabo počutil. Proti 10. uri zvečer pa mu je postalo mahoma zelo slabo in zadela ga je kap na možganih. Zgubil je zavest in le redko se je za par trenotkov zavedel. Končno je zaspal v nedeljo zjutraj mirno in za večno. Bila mu lahka zemljica! — Vrlemu možu, vzoru narodne rodoljubnosti, pa je med nami za vedno ohranjen prijazen spomin odkritosrčnega spoštovanja. To pa bodi v tolažbo vsem njegovim dragim, kateri danes pla-kajo nad toli bridko izgubo.
hu SkyajLčju
Iz Maribora. V mestu in polit, okraju mariborskem so zaplenile oblasti vsa jajca, kar jih pride na prodaj. Jajca se morajo oddati mariborskemu magistratu, ki jih potem prodaja prebivalstvu. Ravnotako je zaplenjen v istem okolišu krompir.
Ljubavna drama v Ptuju. V neki kavarni v Ptuju službujoča natakarica Terezija Wohlmut je imela že dlje časa ljubezensko razmerje z natakarjem Avgustom Wolfom, ki je sedaj strežnik v ptujski rezervni bolnišnici. Wolf je spoznal, da ima tehtne vzroke, biti ljubosumen. Dne 30. oktobra je prišel popolnoči v kavarno, kjer je služila njegova nezvesta ljubica, se začel z njo prepirati in končno nanjo štirikrat ustrelil iz revolverja. Zadel jo je tako, da ni upanja, da ozdravi. Seveda so \Volfa takoj zaprli, a mož se je še tisto noč obesil.
Nova hrvatska komična opera.
Zagrebški profesor Božidar Širola je uglasbil komedijo dubrovniškega renesančnega pesnika Marina Držica »Stanac», ki slika vesele in tragikomične pripetljaje kmetica poštenjaka Stanca, prišedšega s svojimi kozliči, maslom in sirom v veseljaški Dubrovnik. V petek je bila v zagrebški operi premijera. Kritika hvali delo kot pojav velikega glasbenega talenta ter iztiče zlasti narodni duh, ki preveva opero. Predstava tega najnovejšega dela hrvatske glasbe je bila sijajna. Glavne vloge so pevali gospodje Križaj (Stanac) Jarić in Sindler ter gospa Trauttner - Kra-rnerjeva. Dirigent je bil kapelnik Rukavina. Občinstvo je sprejelo opero z velikim odobravanjem.
K'"no Ideal. Včeraj predvajana draina iz serije Rite Sacchete Izgubljeni raj, je napravila na gledalce najboljši vtis. Rita S a ceh eto, ki igra v vlogi slikarjeve žene, se odlikuje po mojstrskem igranju. Posebno so ljubke in krasno uvrščene žive slike. Globoko presunljiva je zadnja scena, v kateri zabode slikar svojo, za sliko skrito ženo. — Kakor je drama resna, tako se odlikujeta obe veseloigri posrečenega humorja. V V slučaju ljubezni naslovljeni veseloigri nastopi ncprekosljivi Nordisk-komik A1 s t r u p. Zgodba lahkomišljenega, od upnikov pritiskanega mladeniča. — Tudi druga veseloigra Oskubljeni vrabec je izborna. V glavnih vlogah priljubljena Oskar Stri b o 11 in Friderik Buch. Ta spored se bo predvajal samo še danes in jutri v četrtek.
Meteor, mesečni pregled. Miiioli mesec vinotok ali oktober je bil hladen in čmeren. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 5*9°, ob dveh popoldne 10*0°, ob devetih zvečer 7'4°. tako da znaša srednja zrač-
na toplina tega meseca 7*89, za 2*6° pod normalom; največ, namreč 17*0°, je kazal toplomer dne 12., najmanj, namreč — IT9 dne 25. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 735*6 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 0'3 mm pod normalom: najvišje, namreč do 740*7, je prišlo dne 23. zvečer, najnižje, namreč do 7289 dne 1. zjutraj. — Mokrih dni je bilo 18, med temi trije, ko je padlo manj nego 1 mm dežja; padavina pa znaša vsega skupaj 137*9 mm dežja in nekoliko snega dne 28. ponoči; največ, namreč 40-9 mm je dal I. vinotok, ko je celi dan in celo noč deževalo: to je bil pravi vodotok, a ne vinotok. — O vremenu se ne da nič dobrega povedati, kajti z malimi izjemami je bil ves mesec zelo hladu in neprijazen, kakor se to vtegne redko kedaj primeriti; nebo je bilo večinoma oblačno in le malo soinca. Te enoličnosti niso mogli spremeniti vetrovi, kajti bili so slabi in so prihajali večinoma iz zloglasnega jugovzhoda. Zračni pritisk tudi takrat ni veliko kolebal. Meglo smo imeli ob petih dnevih, 17. in 18. dopoldne.
Žrebanje razredne loterije (5.
razred, 18. dan.) 100.000 kron dobi št. 69.186: 20.000 K dobi št. 17.632. Po 2000 kron   dobe   št. 4496. 6535, 12.316, 20.566, 26.705. 30.259, 58.117, 61.880, 64.774, 65.164, 70.888, 75.485, 76.496, 76.625. 84.832, 90.588, 94.015, 96.379, 102.206. 103.850.   Po 1000 K dobe št. 4661, 13.131, 16.830, 21.994, 22,017, 31.242, 31.532, 43 905, 52A20, 59.853, 60.097, 65.329, 67.688, 68.053, 73.7-12. 77.126. 77.892 S9 95? 83 972 88.942, 92.866, 93.139, 99.902,' 106.605 m 107.827. — (19. dan.) Po 5000 kron dobe št. 38.710, 49.114 in 80.253. Po 2000 kron   dobe   št. 14.301 18934 19.227, 22.403, 23.993, 33.204' 36.287! 40.320, 41.336, 41.464, 42.724 4? 998 46.818, 49.269. 49.898, 53.186. 57 449 72.732.   76.899.   78.960,   101.209 in J 04.775. Po 1000 kron dobe št. 2347, 2701, 2881, 5398, 8549, 8642. 9725, 10.975, 18.367, 23.632, 29 798, 30.371, 35.146. 36.869, 39.439, 44.464, 47.666, 50.652, 52.020, 55.907. 57.643, 57.866, 58.673, 59.572, 62.920. 66.450, 68.356, 74.341, 81.921, 84.316, 94.786, 96.322, 97.960 in 108.389.
Izpred soffife
leni z umorom grozil. France Bricelj, 56 let stari zidar iz Bizovika, že osemkrat predkaznovan, je na glasu kot silovit in pijančevanju vdani človek, katera strast ga je privedla, da je bil dan na prošnjo žene zaradi zapravljivosti pod skrbstvo. Od tega časa naprej sovraži svojo ženo in jo preganja. Dne 29. septembra t. L je prišel nekoliko vinjen domov. Pričel se prepirati z ženo, in ko se mu je ta izognila iz hiše, je skočil obdolženec za njo kričeč: »Sedaj pa moraš crkniti«, jo zagrabil za vrat hoteč jo pretepsti. Napadena je v velikem strahu klicala na pomagaje, nakar je soseda zaupila, naj svoje žene ne umori. To je v toliko pomagalo, da jo je spustil, na kar mu je ušla. Obdolženec je pa tekel z odprtim nožem za njo. a tej se je posrečilo skriti. Ko je šla kasneje na polje, je kričal obdolženec za njo: »Cakai. te bom že dobil, še nocoj boš crknila,« na to se pa postavil z nožem v roki na hišni prag kričeč: »Nobeden ne bode šel notri, jaz sem gospodar.« Žena je letela k oskrbniku, ki je obvestil o tem orožnike, kateri so Briceljnu nož odvzeli. Drugo jutro je zopet zagrozil proti ženi, da se kesa, ker ni včeraj dobro naredil, pa da bo to še lahko popravil. Kakšen strah, da je imela žena pred možem, sledi že iz tega. da se po sodnjem zaslišanjem sploh ni upala domov. Obdolženec trdi, da vsled pijanosti sploh ne ve, kaj je trakrat delal. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe.
Ni se mu posrečiio. V neki gostilni v Ribnici se ga je Jožef Jager malo preveč navlekel, tako da je padel, pri tem mu je pa odletel zavitek iz žepa. v katerem je bilo 104 K. To priliko je porabil navzoči 23 let stari France Zakotnik, mizarski pomočnik, ki je bil zaradi tatvine že štirikrat predkaznovan in si ga prisvojil. A ni se svojega plena dolgo veselil, kajti bil je aretovan, plen mu pa odvzet. Za kazen se mu je prisodilo 8 mesecev težke ječe.
Razne stvari.
* Zarota na Japonskem. Iz Tokija: V tukajšnjih arzenalih in municijskih tovarnah so odkrili   zaroto,   ki se
razteza na celo vrsto krajev na Japonskem.
* Maksimalne cene za krompir na Nemškem. Nemška vlada je določila maksimalne cene za krompir, ki znašajo v raznih okrajih 5'5 do 6*1 mark za 100 kg.
* Noblovo darilo je dobil privatni docent na dunajski medicinski fakulteti 38 let stari dr. Robert Baranv, ki se nahaja sedaj v ruskem vjetni-štvu.
* Iz bosanskih  srednjih  šol je
bilo v lanskem šolskem letu izključenih 245 dijakov in to iz sarajevskih zavodov 96, v Banjaluki 46. v Tuzli 43, v Mostaru 28, v Bihaču 24, v Travniku 17, v Trebinju 13 in v ostalih krajih 12.
* Umor Jauresa. Znano je, da je bil tik pred začetkom svetovne vojne umorjen voditelj francoskih socijalnih demokratov Jean Jaures. Pred kratkim so vjeli njegovega morilca. Ta je zdaj prosil, naj se obravnava proti njemu vrši šele po vojni, da bo imel pri svojem zagovoru popolno svobodo.
* Požari v Ameriki. Poroča se iz Settle: Pear Bine črte Funnal je zgorel. Škodo cenijo na 100.000 funtov. — Reuter poroča iz Baltimora: Dva peara v Baltimoru Ohio železnice Erie sta uničena. V njih se je nahajalo blago, določeno večidel za London in Liverpool. (Peari so velika skladišča blaga.)
* Pomanjkanje drobiža na Francoskem. Listi javljajo, da primanjkuje na Francoskem drobiža, tako da v pariških trgovinah že porabljajo pisemske znamke namesto drobiža. Državna kovačnica kuje samo zlat in srebrni denar, drobiž pa so prej izdelovale zasebne kovačni-ce, ki pa se zdaj ne morejo s tem baviti, ker izdelujejo vse municijo.
* Spreobrnjenje Kitajcev. Kitajci so se naveličali republike ter hočjo uvesti zopet monarhijo. Japonska, ruska in angleška vlada pa so izvršile demanšo ter kitajski vladi nasvetovale, da naj ostane rajše republika. Te tri prijateljice Kitajske se namreč bojijo, da bi z odpravo republike nastale na Kitajskem nove homatijp, katerih bi ne imele časa izrabiti v svojo korist.
* Umorjena rodbina. V vasi Hochstiibelau pri Gdansku na Nemškem so najbrže ubegli gojenci prisilnega vzgojevališča umorili mater, ženo in dva sina kmetovalca Schmiedofskega, ki je v vojni. Tretji
A^iajs. đask .tež}&jmm* skočil m
oknu in pobegnil. Morilci so potem užgali hišo. Trupla umorjenih oseb so dobili popolnoma zgorela. Vse dosedanje zasledovanje ni imelo uspeha.
* Oporoka čudaka-dobrotnika.
V Budimpešti je umrl v starosti 88 let Jakob baron Decsenvi, potomec stare ogrske rodbine, ki se je kot nadporoč-nik leta 1848. boril proti madžarski revoluciji. Svoje premoženje, kakih 300.000 kron, je zapustil občini Omor za ustanovo v podporo kmetovalcem te občine. Čisti dohodek iz občine se mora vsako zimo razdeliti med najrevnejše kmetovalce, a tako, da znaša najmanjša podpora 100 kron.
" „Chiesa degli Scalzi" v Be-I netkah. Kakor znano, je zadela bomba iz našega zrakoplova cerkev boso-S nogih menihov v Benetkah. Seveda bomba ni bila namenjena tej cerkvi, ki hrani v sebi krasne slike, mojstrska dela slikarja Tiepola, marveč kolodvorom. Cerkev je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Kakor se čuje, pa poškodba na slikah na stropu ni taka, da bi se jih ne dalo popraviti.
* Dunajski sekcijski svetnik in dva gališka Žida. Sekcijski svetnik dr. fialma je pred nekaj časom v parku pred dunajskim rotovžem z neko Švicarko govoril v francoskem jeziku. To sta slišala dva gališka Žida, 781etni Gelhnann in 71 letni Verstiin-dig in sta sekcijskega svetnika na-hrulila, Gellmann mu je rekel, da naj gre na Francosko, če hoče francoski govoriti, Verstandig pa je tudi povedal svoje mnenje. Sekcijski šef jima je rekel, naj se spraviti nazaj v Galicijo. Seveda so bile izrečene še druge krepke besede in so bile dvignjene palice. Gelmann je bil obsojen na 100 K. Verstandig na 30 K, dr. Halma pa tudi na 30 K.
* Cenzor. V Ustju na Češkem je pred nekaj dnevi bila predstava burke »On in njegova sestra:. Pri tej predstavi je sodeloval kot gost tudi znani dunajski komik Aleksander Girardi, ki je nastopil v vlogi pismonoše. En prizor te igre se ne vrši na odru. nego v parterju se med občinstvom. Zgodilo se je. da se je v parterju naenkrat prikazal Girardi pismonoša in začel glasno govoriti. Med poslušalci je bil pa tudi komisar okrajnega glavarstva dr. Herman Sachs, ki je v sedanji vojni tudi cenzor. Ko je dr. Sachs zagledal in zaslišal Girardija - pismonoša, je hitro vstal in šel delat mir in red. Mislil je pač, da se je kak pijanec vtihotapil v gledališče. Da se je občinstvo temu komičnemu prizoru od srca smejalo, si je lahko misliti.
* Čokolada in kinematograf. V
»Dailv Mailu« se pritožuje neki Ame-rikanec:   Bajne so svote, ki jih porabljajo naše žene za gospodinjstvo. Pravijo, da se je sladkor silno po-! dražil., Ali se sicer ne da tudi s slad-j korjem in s čokolado štediti? Nič ni i tako zoprnega, kakor je  ta pohlep-nost, s katere ženske srednjega stanu j grizejo   čokolado.   Brez prestanka I pijo ali grizejo čokolado.  Na tisoče in tisoče naših žena ne pozna druge ideje, kakor v kinematografskem gledališču zobati čokolado. Ni je zanje večje slasti,  kakor jo občutijo, kadar sede v kinematografu, gledajo sentimentalne ali. krvave  drame in jedo čokolado. Kadar je predstave in čokolade konec, pa pridejo domov, in zahtevajo od moža zopet denar za kinematograf in čokolado.
* Obsofeni goljufi. Domobransko sodišče v Plznu je obsodilo na 10 let ječe čevljarja i raeka. ki je izdeloval čevlje za vojake, pa je rabil najslabše usnje in napravil podplate debele s tem, da je podložil papir. — V Budimpešti je bila obsojena cela družba, ki je bila prevzela dobavljanje dveh milijonov kavnih kock za vojake. V vsaki kocki bi moralo biti osem gramov kave, a v resnici je je bilo povprek le dva grama. Sodišče je obsodilo Salomona Pollacka na 7 mesecev ječe in 2500 kron globe, Ludvika Lukacsa na 9 mesecev in 9000 kron globe, Bernarda Sch\varza na 6 mesecev ječe in 2000 kron globe. — Budimpeštanski odvetnik dr. Farnadv je bil obsojen na tri mesece ječe, ker je hotel podkupiti nekega višjega ministrskega uradnika s 5000 kronami, da bi mu pomagal izvršiti večjo goljufijo.
* Električno ogrete spodnje hlače. Profesor na obrtni šoli v Ino-mostu Maks Beck in dunajski zdravnik profesor dr. Schrotter sta izumila spodnje hlače. !:i se dajo električno ogreti. To je zlasti važno za vojake rxx^rmi. Spodnje hlače so voljne in se oblečejo kakor vsake druge hlače, vpletene pa so v te hlače posebne žice. Take hlače tehtajo 850 gramov. Elektrika se napelje vanje posredovanjem kabla, ki je lahko 500 metrov dolg. Te hlače grejejo celo telo in tudi roke, če jih drži dotičnik v žepu. Elek.tok znaša lahko 250 vat. Kdor ima take s^r^dnje hlače regulira
sam kontakt kakor hoče. Par takih spodnjih hlač velja 80 do 100 kron, troški za elektriko pa na uro 5 do 10 vinarjev. Poskusi z modeli so se jako dobro obnesli in se je tudi izkazalo, da so popolnoma varne. Upati je, da se začne takoj z izdelovanjem takih hlač. Na Krnu je že sneg in hud mraz.
* Mrtev in živ obenem. V sedanji vojni se je že večkrat primerilo, da so bili v uradnem izkazu padlih navedeni možje, ki so se potem oglasili in izpričali, da so še živi. Posebno zanimiv slučaj take vrste se je primeril leta 1870. v francosko-nemški vojni. Neki polir Ferdinand Doring je bil pri Metzu težko ranjen. Sanitetni vojaki so ga našli brezzavestnega in misleč, da je mrtev, so mu vzeli marko, po kateri se vojak spozna. Pozneje se je seveda izkazalo, da je Doring še živ, toda marka je bila že naprej dana, uradni izkaz je priobčil, da je Doring mrtev in Doringovi ženi je bil dostavljen mrtvaški list za njenega moža. Med tem je bil na dotičnem bojišču padlim vojakom postavljen kamenit spomenik, na katerem so bila izklesana njih imena in seveda tudi Dorin-govo ime. Doring pa je ozdravel in se je še dolgo let veselil, da ima sicer uradno potrdilo, da je mrtev in da je tudi na spomeniku ovekovečan kot mrtev, a je vendar živ in zdrav.
* Romantičen samomor. V petek je prišel v veliki praški hotel mlad mož, ki se je vpisal za barona Finka z Dunaja. Najel si je najele-gantnejši salon, kjer ga je kmalu nato obiskal zastopnik velike modne tvrd-ke. Ponoči so zaslišali hotelski sluge iz salona strašno stokanje. Vdrli so v sobo, kjer se jim je nudil čuden pogled. Gost je ležal v lakirkah, novem fraku z brezhibno uvezeno kravato in skrbno počesan ter parfumiran na divanu, kjer je stokal v strašnih bolečinah. Priklicani zdravnik je dognal, da se je zastrupil, policija pa Je ugotovila, da se piše Josip Fink in da je 281etni adjnnkt usteško - tepliške železnice. Fink si je bil dal popoldne prinesti popolnoma novo plesno toaleto, skrbno se je oblekel, počesal in parfumiral, vzel v roko Maupas-santov spis »Silen kakor smrt« ter izpil strup. Romantičnega samomorilca so prepeljali v bolnišnico, kjer bo najbrž okreval. Kaj je vzrok njegovemu teatralično - tragičnemu činu, še niso dognali.
* Armada v službi kulture. Ko
so naše čete izpraznile južno-vzliod-no Galicijo in Bukovino sovražnega gospodstva, jim je vzrasla poleg vojaške tudi kulturna naloga, da ščitijo zopet pridobljene dežele pred strašnimi posledicami sovražne invazije. Trebalo je bilo obdelati polja, spraviti žetev; vojaki so delali na poljih, vsa kmetijska opravila so opravljali in nešteto vojaških vozov in konj je stopilo v službo kmetijstva. Uspeh je viden povsodi, žetev je pod streho in polje znova obdelano. Tudi tehnične čete so pridno sodelovale na kulturnem polju. Ceste, mostove, železnice je bilo treba popraviti ali na novo zgraditi. To se je zgodilo v obilni meri; izdelane so tudi nove ceste tam, kjer so bile poprej steze. Napravljene so vodne napeljave, v hi-gijeničnem in sanitarnem oziru se je storilo povsodi izredno mnogo. Re-tabliralo se je številne mline, popravilo razrušene naprave za pridobivanje olja itd. Vse prebivalstvo in politične oblasti so polne zahvale za to civilizatorično delovanje armade.
* Atentat na princa Leopolda Koburžana. Poročali smo že, da je pevka Kamila Rubička streljala na Dunaju na mladega princa Leopolda Koburžana in ga polila s hudičevim oljem tako, da je težko poškodovan, potem pa samo sebe usmrtila. Policija je seveda preiskala stanovanje umrle Rubičke in našla tam več pisem princa Koburžana. Iz teh pisem izhaja, da je Rubička storila na princa atentat, ker ji ni hotel plačati take odpravnine, kakoršno je zahtevala, ko je princ prekinil svoje razmerje ž njo. Najprej je zahtevala 500.000 kron, češ, da se za to plačilo princu ne bo nikoli več približala in tudi ne več prišla na Dunaj. Ko princ ni hotel toliko plačati, je Rubička zmanjšala svojo zahtevo na 400.000 kron. Princu je bilo seveda tudi to preveč in ni sploh več odgovarjal na pisma, ki mu jih je pisala njegova bivša ljubica. Kje je Rubička dobila revolver, še ni dognano; hudičevo olje je kupila v trgovini blizu svojega stanovanja. Princ se nahaja sedaj v znanem sanatoriju L6w. Zdravniki sicer upajo, da mu rešijo življenje, toda v enem oziru mu ne morejo nič pomagati — princ je popolnoma oslepd, ker mu je Rubička vrgla hudičevo orje v oči.
* Madžarska skitalica v Ameriki. Budimpeštanski »Az Est« poroča iz Nowega Jorka, kako je prišel avstrijski poslanik Dumba na misel, pripraviti avstrijske jdeJkvfie,. naj jpte
izdelujejo municije za Angleže. Vi Ameriki živeč ogrski žurnalist Wil-liam Warm je poslaniku izročil spomenico, v kateri je pojasnil, da bi bilo z madžarsko - amerikanskimi časopisi lahko pripraviti madžarske delavce, zaposlene pri izdelovanju municije, da bi stavkali. To bi veljalo 15.000 do 20.000 dolarjev. Poslanik je izvedel, da je Warm bil najprej urednik madžarskega lista v Nowem Jorku, potem pa postal uradnik v Clevelandu. Poslanik je možu verjel in kmalu potem poslal znano pismo na dunajsko zunanje ministrstvo, vsled katerega je Dumba zapustil poslaniško mesto. Zdaj se je izkazalo, da je omenjeni \Villiani identičen z bivšim urednikom budim-peštanskega > Egvetertesa« Martinom Dienesom, ki je 1. 1903. po posebnem naročilu poskušal podkupiti ogrske poslance, dne 29. julija 1903. je poslanec Zoltan Pap v parlamentu položil na mizo 10.000 K, češ, da mu jih je izročil Dienes, da bi ga podkupil. Takrat je Dienes zbežal z Ogrskega. Očividno je anglijfrano ime tega pustolovca spravilo poslanika Durnbo v zmoto.
* Prorokova uje Leva Nikoja je-viča Tolstega o svetovni volni. Zdaj se je šele izvedelo, da je Lev Tolstoj v letu svoje smrti pripovedoval, kaj se mu je prigodilo. ko je razmiš-Ijeval o prihodnji usadi Evrope. V duhu je videl žensko, počivajočo na-morju človeškega življenja, na čelu je imela trak z napisom komercija-Iizem«, dočim je držala v rokah tri plamenice, predstavljajoče vojno, hinavščino in pravico močnejšega. Tolstoj je smatral to vizijo za napoved bližajočega se svetovnega požara in je o tem zapisal: Veliki vihar se bo začel 1. 1912. na jugovzhodu Evrope, in se bo 1. 1914. razrasel v splošno katastrofo. Od tega časa bo Evropa v plamenu. L. 1915. stopi na svetovni oder nov Napoleon. Vojaške vzgoje ne bo imel, a zmožen bo, obvladovati Evropo do 1. 1915. Konec katastrofe bo pomenil za Evropo začetek nove politične dobe. Vse države sveta se bodo združile v veliko zvezo. Sedanjih cesarstev in kraljestev ne bo več, in bodo le štiri velike plemenske skupine: Tevtonu Latinci, Slovani in Mongoli. Po letu 1915. bo tudi na verskem polju velik preobrat. Mogočen reformator bo povzdignil človeštvo in namesto mo-noteizma postavil panteizem. Tolstega prorokovanje končuje z naznanilom, da vstnne sredi 20. stoletja iz latinskega plemena pesniški ge^ nij, ki bo ves svet očistil. Narodi bodo po njegovem vplivu postali mo-? drejši in pametnejši, premagali bodoč komercijalizem in se povzpeli n> višjo stopnjo razvoja.
* Originalna osveta. V redakciji neuvorškega anglofilskega lista-»World« je nedavno zavladala strahovita panika. Z jutranjo pošto je prispel skrbno zavezan omot naslovljen na častite politične urednike »\Vorlda«. Že so hoteli omot odpreti, ko zasliši eden izmed adresatov razločno tikatakanje iz paketa. »Peklenski stroj!« V divjem strahu je bežalo vse in redakcija je bila praz-; na, kakor da bi se bila hudičeva mašina že razletela. Seveda so takoj: obvestili policijo, ki je odposlala vi redakcijo dva veščaka, da preišče-ta nad vse sumljivo poŠiljatev. S? skrajno opreznostjo in ob napetem pričakovanju policijske komisije in! zopet zbrane redakcije sta veščaka' zavoj razvezala in peklenski stroj razkrila. Obstojal je iz starega bu-dilnika, ki je bil zvezan z dvema starima nerabnima baterijama, katerih žica je bila zopet napeljana v dobro zaprto škatljico. Veščaka sta pa daljšem preudarku tudi to škatljicd odprla. Tokrat sicer ni nobeden za-klical »peklenski stroj«, toda navzlic temu učinek ni bil nič manj drasti-^ čen. Navzoči uradniki in uredniki soj v divjem begu zapustili pisarne^ Kričal ni nobeden in sicer radi tega! ne. ker so se vsi vržali za nosove.' V škatljici se je nahajal namreč prašek, kateremu pravijo v Ameriki radi njegovih pestilenčnih lastnosti »hudičev smrada. Tega hudičevega) smradu se WorJdova redakeija ni mogla celi dan otresti in list je izšel: tisto jutro v zmanjšani obliki. Na! dnu škatljice so našli pozneje lističj na katerem je bilo napisano, da prašek ni navadni »hudičev smrad«, temveč še vse kaj hujšega, namrečl ekstrakt iz Worldovih Člankov.
Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdecega križa".
V 164/15/8 2798
! imenu lOei. Velibutii cesaria!
C. kr. okrajna sodnija v Vipavi je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva nam. Alojzija Črnigoja zoper Janeza Kopačina zavoljo prestopka po § 7 ces. odredbe z dne 1. avgusta 1914 štev. 194. drž. zak. oziroma po § 14 ces. ukaza z dne 7. avgusta 191 o stev. 223. diž. zal:, v navzočnosti ooravirelja ar ž. pravdništva nam. Alojzija Črnigoja, prostega obtoženca Janeza Kopačina, po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, da se uporabi zakon, razsodila tako:
Janez Kopačin, 46 let star, roj. v Št. Vidu, tja pristojen, kat., vdovec, posestnik v Št. Vidu pri Vipavi štev. J 02, že kaznovan
je kriv,
da je meseca junija, julija in v drugi polovici avgusta 1915 prodajal v Št. Vidu vina, kupljena po 32 do 34 K hI, fAntoniji Vovk po 60 do 66 K hI, Mariji Kopatin pa po 60 K do 120 K hI in s tem zahteval, izrabljaje izredne razmere združene z vojnim stanjem, za vino, kot neobhodno potrebno reč, očitno čezmerne cene; storil je s tem prestopek po § 7 ces. odr. z dne 1. avgusta 1914 drž. zak. štev. 194 oziroma po § 14. ces. ukaza z dne 7. avgusta 1915 št. 228. drž. zakona in
se obsodi
po § 7 prvonavedene in oziroma § 14 drugonavedenega ukaza z uporabo § 260 b k. z. na 8 (osem) dni zapora- poostrenega z enim postom in enim trdim ležiščem in na 200 K globe, v slučaju neizterljivosti na nadaljnih 20 dni zapora in po § 389 k. pr. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja.
Vipava, 11. septembra 1915.
Kozina L r.
U VI 977/15 3
2824
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljndno vabimo nt novo naročbo. stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o praven času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
1111R
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
leto. . . E 24-— I Četrt leta... K 6-— 12-— j En mesec. . . „ 2.—
Pol leta .
• • n
V npravništvu prejeman na mesec K 1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... S 25"— I Četrt leta . . S 6-50
Pol leta
25"— I 13— I
En mesec
2"30
(in i^MaeABia!
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI. je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Ivana Dimnika, 48 let starega, v Zalogu rojenega, v Mariji Devici v Polju pristojnega, kat., oženjenega, ^ posestnika in gostilničarja v Zalogu, ' štev. 27, nekaznovanega, zavoljo prestopka po § 14 štev. 1 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, štev. 228 d. z., v navzočnosti c. kr. avskultanta dr. Pavlina kot javnega obtožitelja in obtoženca gorenjega, po predlogu javnega obtožitelja na uporabo zakona, razsodilo tako:
Ivan Jlimnih je kriv, da je okoli 13. avgusta 1915 v Vodmatu Ivanu Flegarju in 21. avgusta 1915 v Vevčah Jožefi Jeriha prodal drva klaftro prvemu po 34 K, drugi po 32 K, torej izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene zahteval; zakrivil je s tem prestopek draženja po § 14 štev. 1 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915 d. z. štev. 228 ter se po tem paragrafu z uporabo § 261 k. z. obsoja v 100 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti v 10 dni zapora ter po § 389 k. pr. reda v stroške kazenskega postopanja in izvršbe kazni.
C. kr. okr. sodišče v Ljubljani, odd. VI. dne 14. septembra 1915.
Nagode m. p.
Umrli so v Ljubliani:
Dne 29. oktobra: Aleksander Balint, Josip Wadkerti, pešca, v rez. vojaški bolnici v Marijanišču. — Lajks Szilagvi, Marcin Talarczik, pešca v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
Dne 30. oktobra: Sandor Sahi, Matija Zamuda, pešca v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Marjeta Križeij, mestna uboga, 89 let, Japljeva ulica 2. — Karel Stok, trgovski sotrudnik, 19 let, Gosposka ulica 4. — Martin Dobravec, hiralec, 70 let, Radeckega cesta 9.
Dne 31. oktobra: Fran Sammer, Vincenc Ramboušek in Jakob Jay, pešci, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Marjeta Kvas, tesarjeva vdova, 65 let, Streliška ulica 10. — Ivan Tomat, stolar, 56 let, Hradeckega vas 46. — Fran Takacs, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Josip Lapuh, pešec, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. — Alfred Kristen, topničarski desetnik, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
Dne 1. novembra: Anton Dobr-šek, domobranec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
V  deželni bolnišnici
Dne 26. oktobra: Matej Košir, kajžar, 55 let. — Fran Mohar, onemogel dninar, 55 let.
Dne 27. oktobra: Slava Medved, hči poštnega sluge, 8 mesecev. -— Jakob Smuk, krojač. 30 let.
Dne 28. oktobra: Alojzij Stdanič, ubožec
Za Nemčijo vse leto 30 K. Za Ameriko in druge
dežele vse leto 35 E. 9V Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratu se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. BgT List se nstavlja 10. dan po potekli naro čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem časa.
Dpravnistvo Jioveoskia nareda4"
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
(Kdor Ima  slabe  zobe) ga
večkrat obišče glavobol. Lahnomiselno bi bilo za zdravih dni ne misliti na tako mučne in moteče bolečine in se jim ne izogniti. Zato svetujemo bralcem, naj si v ta namen naroče Fel-lerjev bolečine tolažeči rastlinski esen-čni fluid z zn. „Elzafluid". Ne učinkuje samo pri naenkrat nastalih zobnih bolečinah takoj blažilno nego tudi zabranjuje povraćanje bolečin, ako si zobe vsak dan z njim snažimo. Raz-kužujoči njegov učinek in vonjavost uničita tudi zoprni duh iz ust. 12 steklenic tega tudi druge bolečine bla-žečega domačega zdravila pošlje kamorkoli franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvaško). Kdor ima slabe zobe, tudi navadno slabo prebavlja, ker ne more zadosti žvečiti. Pri motenju prebave jemljite voljno odvajajoče Fellerjeve rabarbarske krogljice z znamko „Elzakrogljice". 6 škatljic stane 4 K 40 h franko in je priporočljivo naročati jih obenem z „Elza-fluidom", da imate ta oba, zdravniško priporočena preparata vedno v hiši. Kdor hoče na potovanjih, izprehodih in na prostem imeti zanesljivo učinkujoče sredstvo pri rokah, temu priporočamo steklenico „Elzafluida", kar stori dobro. (v)
Dr. Richterja Liniment. s sidrom
Capsici compons. Nadomestilo za Pain - Erpeller s sidrom, je mnogo preizkušeno domače zdravilo in ga v tisoč slučajih z najboljšim uspehom rabijo za vteranje proti bolečinam pri protinu, revmatizmu, prehlaje-nju, ohromelosti, bolečinah v bokih (ishias), bolečinah v križu itd. Veliko
razširjenje Liniment. s sidrom je najbolj govoreč dokaz za izbornost tega izdelka, ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni hiši. Toplo ga je priporočati zlasti takim ljudem, ki se mnogo ran-de na prostem, ki so izpostavljeni hitri premeni vremena, se torej lahko prehlade, n. pr. vojarki, ekonomi, gozdarji, lovci, kmetovalci, ribiči, rudarji, pomorščaki, izseljenci itd.,pa tudi turisti pred napornimi hojami in po njih ter sploh vsem potujočim, ker jim pomore hitro in zanesljivo. Vojnikom na bojišču je Liniment. s sidrom pocomoma neutrudni v (pošlje se prav udobno lahko kot vojnopošt-in pismo). Dobiva se v lekarnah ali direktno od dr. Richterja lekarne »Pri zlatem levu« v Pragi L. Alžbe-tina trida 5. — Razpošiljanje vsak dan.
Izborno se Je obneslo za vojake v vojski in sploh za vsake f a kot najboljše
F.
bol oblažajoče mazanja
Etri prchlajenJD, reumatizma, gihta, nfiaenci,  prani, vratni   ia bolejti ▼ hrbta
Dr. Richter-Js
Ssdro-LmimenL
capsici compos.
SSri Sidro-FaiR-Eipeller.
Steklenica kron. - 80, 1 40,
Dobiva se v lekarnah ali
direktno V Dr. Ricbter-js lekarni ..Pri tlateni levu", Praga, L, Elizabetna cesta 6. Dnevno razpošiljanje.
MeteoroloSicno poročilo.
VlSina nad morem r>05*2
Sreiln i zrafn! tlak 730 trn.
oktobra |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura? Cc	Veti ovi	Nebo
i. »*	2. pop. 9.zv.	7260 726 4	50 57	si. zah. sr. zah.	dež
2.	7. TU	728-6	47	si. vzh.	oblačno
m TI	2. pop. 9. zv.	729 2 7298	117 66	si. jug brezvetr.	del. jasno »t
3.	7. zj. i	728-9	58	m	dež
Srednja temperatura pondel. 42% norm. 7-1, torka 77°, norm. 6 9\ Padavina v 74 urah 11-8 mm in 5'0 mm.
Proda se prav debor
2S47
ino
Ljubljana, Krakovska nI. it* 18.
b i.
Dva strokovnjaka Slovenca, v Zagrebu dobro vpeljana z velikim številom poznanih odjemalcev, iščeta linanclferfa, kateri razpolaga z gotovino od 80 do 100 000 kron za večetno dobro idočo trgovino v najlepši prometni ulici Zagreba. Trgovina bi nosila zajamčeno najmanj 30 % čistega dobička. 2855
Pismene ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „Zajamčena bodoč-iiost/2855"*
Danes 3. in Jutri 4. no¥esibra
o „Kino Central" v deželnem šlettalču:
Izberna ueseleigra!        izborno uesclcigra!
Med sedmimi najgrša.
Prvovrstna veseloigra v 2 dejanjih. — V glavni vlogi igra živahna - Anny Zlener.--
Oroficin konjar. Drama v 3 dejanjih Aktualna Unematografična vo|aa poročila.
V petek specialni večer: Za las. Drama s Henny Por t en in več dragih prvovrstnih točk, med njimi krasna veseloigra.
Telefon številka 151
3G
zmožf.a obeh deželnih jezikov, dobra računarica in izurjena v vseh pisarniških delih se takoj sprejme.
Porudbe z navedbo plačo pod „1200/ 2785" na uprav. »Slovcnsk. .Naroda«. 2785
Sprejmeta se takoj
in
283?
dva učene
iz dobre hiše, v trgovino
Josip DriiMč, SI09en!§r8dee.
vS me c « a* S sb.
najraje iz okolice Bizeljskega Služba je stalna, dobra mesečna plača ia deputat vina od vsake trgatve, stanovanje s kuhinjo, potrebna drva in eno kravo za užitek, vrt in polje, da si lahko posadi in poseje, kar potrebuje za rodbino. Lahko si pa redi tudi kokoši in dvoje svinj. 2851
Zglasiti  se  pismeno  ali ustmeno
na naslov: Vladoj Pramburger, Posfnd; Brezi e, pošta Sv. Nedelja pri Samoboru.
nz^r Najboljša in najzdravejša —ZZZZ
barva
je   dr. Draliea   „3? ERI L",   ki daje
sivim in porclečelim lasem njih prvotno
naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla,
rjava, temnorjava in črna v steklenicah
z navodilom po 2 K. velike po 4 K, pri v
Štefan Strmeli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1«
Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledaliSčne in toaletne = potrebščine itd. ===
Gonoktein. 5
Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d.
GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo: vseuč. profesor dr. J. Bukovskv, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil i. t. d.
Vereinsrekonvaleszen-tenheim des patriotisehen Hilfevereins vom „Roten Kreuze" na Dunaju, šef MU. dr. F. B a r a c h piše: Pošljite mi kakor zadnjič Gonokteina.
P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazil svoje pohvalno mnenje o rezultatih Gonokteina.
MU. dr. Ign. Kanders v Lincu piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel izvrstne uspehe in da sem z njim popolnoma zadovoljen.
Dobi se po vseh večjih lekarnah. — Škatljica K 5*—. Zahtevajte literaturo in prospekt!
Ljubljana: Lekarna Trnkozcv. Zagreb: Lekarna „Salvator". S. Mit-
teibach, Jelačlčev trg. Split: Lekarna „E Gospe? Sinjskoi",
J. Bučan. Proizvaja: Farmakološko-kemični laboratorij „HERAtt, Praga-Vršovice 552. *
Dobavttel; vojnega ministrstva in Volno • zdravstvenega združenja.
3 škatlje s 550 grami kuhane govedine ali golaža, 1 Skatlja jetrnih paštet, 1 škatlja prženic od rib, 4 škati;e norveških sardin, franko s poštnim povzetjem. Uvozna tvrdka
Moli L, Krassz stariji,
Oslek, Srvaš' os poštni pretinac 30.
z 3 sobami in nritiklinami eventueluo z vrtom se išče za februarjev termin. Ponudbe pod šifro „Februar"
na  upravništvo  »S'.ovensk. Naroda«. 2845
Ponudba.
2854
V svrko fenrtve jc želim seznaniti s Starejšo gosvico ali mlado vdovo, %i bi imela nekai gotovine. Ponudbe s navedbo imovine in če mogoče s sliko, je poslati na naslov , ^fir do vihar?ul2854u na upravnistvo vens^ega /Zaroda1', Ponudba je docela resna in se jamči ja tajnost.
Išče se
2847
L.
prekajevalca,
ki bi prevzel v najem dve sobi, skladišče, sušilnico in hlev, za februar. Več se poizve pri
Francetu Jamniku,
Ljubljana) Earlovska cesta St 4.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznan«
TaDi-cMii tinta
t^S^i  es oa9
katera   okrepčujo   lasl&če, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
£ sfelslenlea as navodom f krono.
Razpošilja se z obratno poito ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madlc. mil, medicina!, vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiiklh obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. Iskorns MIlana Leusteko
v Ltubljanl Resljeva cesta st. I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu. 18 V tel lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn fnžne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v LJubljani.
sbe
v največji izberi priporoča
BRATA
Htaria, lakirana, sta M
Prodajainicas n
Miklošičeva ulica št. 6. LJ
nasproti hotela nllnlon". —-
in
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6. E
Električna sila.
M INKA H0RVAT. modistka
jjj LJUBLJANA, Stari trg štev. 21.
II   Popravila najceneje. 2465
Oki
Popravila najceneje"
EBERLI Ovčjo
no
2117
vseh vrst in vsako množino
IPfr* kupuje po najvišjih cenah GR0BELNIK. MESTNI TRG št. 22.
FD
252. šiev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3. novembra 1915.
Stran 7.
Telefon štev. 16.
Telefon iiev. 16.
!29
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbno podjetni&tvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniska dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeci in v Opatiji. —
se za stavbna dela vsake vrste, s
2852
Sprejmem takoj
mesarskega pomočnika === točaja ===== hlapca za hišna dela.
Natančne ponudbe je nasloviti narav-
nost na:
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
In
Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .-.-.». Rezervni fondi K 71,946.392-26. — Izplačane odškodnine in kapitalije S 145,159.178*29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi siovansko-narodno upravo.
--—- Vsa pojasnila daje: -■-
! GossesKi aflti štev. 12,
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastni ban----čni hiši —
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
;gja veimear.
kolodvorski restavrater, Št. Peter na Kr. j
iščejo se
lievi
s  primernimi  prostori za vozove in
delavci za
v bližini južnega kolodvora. Ponudbe pod „stalaa stra$ka/28!3" na opr.
»Slovenskega Narod?.«. 2813
Naslednji delavci: Gaber, Debevc, Debeuz, Radettč, Kovač, Farbar, Matekovlč, Trobec, Adam, Slevc, Krivec, Glavič, Slanfak, Trsoglavee, Sehmelzer in molik naj se zbero v nedeljo, dne 14. novembra ob polnoči v Lfubljani na jnžnem kolodvoru na cesti pred glavnim vbodom, odkoder se odpeljejo ob 1. uri ponoči v Polo na delo.
Delavci, ki so se priglasili pozneje ali se še priglasijo, pa naj počakajo na drugi poziv v tem listu, ko bo šla druga ekspedicija v Polo.
v trgovino z meJ. blagom, s primerno Šolsko izobrazbo, sprejme takoj
Hnfgh FletBPsli!, Hezje.
esenca 1 steklenica 1 krono.
Odgovarja 10 limonam. 2196
Lekarna Trnkoczy LJubljana 9   zraven rotovža.
samo z ve-oletno trgovsko prakso in perfektnim znanjem siov. Sf in nemške stenografije in strojepisja, re
■eV    se sprejme    #96£ 2850 v večjem podjetju v mestu na Štajerskem
Ponudbe   z navedbe  plače  pod  „ZmoinOSt/2850" na
upravn. ..Slov. Naroda"
ZA- NOTRANJE • IN- KIRURG ICNS -ĐOL.EZN17 -PORODNISNaCA tj LtJuBLtJANA ■ KOMENSKEGA- ULICA- 4 1§
f/ &F-7drm^.pRiHfajiD** FR. DERGANC \1
3S9
umetni in trgovski vrtnar
naznanja s), n. n. oblinstvu. da se nahaja njego? 127
cvetlični salon 1
samo pod Irance štev. 2.
polsg Čevljarskega mostu.
Velika zaloga sol mm.
zftloiHje toplin, nm trakov iti! f)
Ztmanja naročila točne.
Miri n iii Mi31
■
špecerijske stroke,   trezen,  priden in
zanesljiv se sprejme tofeoj in poti ugodnimi pogoji. 2844
Kje. pove uprav. »Siovensk. Naroda«.
Manufakturist
boljša moč in popolnoma vešč stroke in zmožna prodajalka modne stroke se sprejmeta v večji trgovini v mestu na Štajerskem. 2849 Ponudbe z navedbo po zahtevi plače pod „Ugodnost 1915 2849" na upravn. „Slov. Naroda".
drogerija in jotomanu/aktura
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veliko zalogo
desinf ekci jskih   preparatov   kakor: LysoI, Lvsoform, Kreolin, Formalin, Formaiinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno.
Potrebščine za postrežbo bolnikov   in ranjencev, obvez in gumastega blaga,
konjaka, ruma in čaja. #ero/orm.   fiMnin. Pcrolin.
BE1TCIU
obdačen v železnih sodih, kateri se moralo vpo-slati, ali pa v lesenih sodih, ter
stro
cilindrovo olje
i
oddafa iz svojega mariborskega skladišča
Avstrijska družba za promet petroleja z o. z.
v Mariboru ob Dravi.
2810
L
uska kreditna banka v Ljubljani
si   Delniška glavnica 8,000.000 kron. u
2530
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup srečk za 5. razred IV. c. kr. avstrijske razredne loterije.
SgsFOB    ** —J €9   4£>c£.  &m  cd&it<z>lBi*a  rt.«*   Co.  mvam le*
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda:
Vi srečka E 40-—, *h srečke K 20-—, <A srečke B 10«—, '/a srečke E 5 —.
Cene za novo vstopivše Igralce:
i/, srečka K 200*—, lfr srečke K 100-—, *M srečke S 50*—, Vs srečke B 25-—. ____Haračila se vrše najugodneje po poštni nakaznici.
Sprejema začenši s 6. oktobrom t. L prijave za
III. 5y2% avstrijsko vojno posojilo
po origi nalnihpogojih in priporoča svojim komitentom obilno udeležbo pri razpisani subskripciji.
Naznanitev preselitve
Usofam si slavnemu občinstva vljudno naznaniti, da sem preselil svojo zalogo špecerlje, kolonialnega blaga, rudninskih vod, bencina, petroleja ln soli v lastno hišo na Kongresnem trgu 14 (preje Tili). Prodajalnlškl prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vhodu.
Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tu za najštevilnejši obisk z zagotovilom na|pazijlvejse postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem JULIUS ELBERT
2763
90
Priporočamo našim f% n  gospodinjam_n
KOLINS
iz esIMo slovenske 2 [ ----
tovarne v Ljubljani
Lepa dvonadstropna
VILA
% velikim vrtom v Ljubljani, BV se ugod&o proda. 2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Lep loka
pripraven za vsako obrt ali pisarno,
v Kolodvorski ulici št. 35, se i odda s 1* jan. 1916. 2783
Poizve se pri D« Bovieku, fo- j togralu ▼ Kolodvorski ulici 34. I
JY[odm saton
Stuchiy - J^aschke
Ljubljana Židovska ulica št 3  Dvorski &9 ?>
Osebno isbrcr.č
• m
lila lol
novosti 3 Dunaja.
ćPripzioZa. največjo  isbero klobukov
3Ci dame m deklice kakor tudi bogato
nalogo iatnih klobukov. 2unanja naročila na izbiro 3 obratno pošto.
fT £3 ran ti ran o čisto b!a?o, 5 kartonov — 25 tablic ^ 8 rebri 5 klini zavitek (4V2 kg netto) Iran:;.- po po^ti K 22*—
dobavi' as. JORDAN, ' Trat, Savana 15. 2822
Solidno blago.
g3T* ^ooravita tečno in vestno  *SS8     ^Priznano nhke cene.
sa fotografsko obrt
ss»s*«^|iaaaG *TBJfl9
. !©¥i©l5a lapMfana,
SColocSverskći ulica 35.
2782
KABERNE
Ljui9&jana5 Mestni trg 10
specijalna trpina pletenin, trikotaž in perila
priporoča svojo veliko z&Iogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice. gamaŠe, doko lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce. sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
amliei
Na debelo in drobno.
Modni salon
3U. Sedej-Strnad
3314
pripo?*oča cenjenim damam
:  klobuke le najfinejše izvršbe. :
v
Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
čevljarski mojster
v LJubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa Čevljarska dela do najfinejše izvršitve, kakor tudi prave gorske in telovatske čevlje.
Za naročila 2 dežele zadostuje kot mera priposlan Čeveii. 128
amasiHBnmHBVBHnn^i
Ljubljana^ filmska cesta št, S
pri&croče ces|- damam brasao izbero najcenejših damskih ia cirošblh Uobcko? in čepic za zimsko sezono.
S B
— I
m
GJ 3
Perilo
za gojence zavu.lov
Izdelovanje nevestinslelli oprem.
■r & !
Ustanovljeno 1866.
Perilo za deteta
v zaSogi.
Moško, damske in otroško
IJOP"   Največja izbira
Srebrn prstan z obesi- eru. lepo emafllran.....E 2'—
Srebrn prstan, lepo emajliran „Virlboa nnltls"   .  . Š 2*—
Srebrn prstan, lepo emajliran, „Stciothb vojna" c rdečim
hiliem......K 2-30
Srebrn prstan „Schfitzengra-ben" ....... K 9*—
Srebrn prstan ..Irapne!" za BllkO......K 5*—
Najboljše ure ^^^^=
najfinejše svetovne znamke, kakor tudi
zlatnina, srebrnina in namizna oprava.
Cene nizke. Cene nizke.
Za obilni obisk se vljudno priporoča
dm/ "U-
Železen prstan s srebrom pre-obleCen, lepo Izdelan S 3 —
Železen prstan s 14 kar. zlatom nreoblefien ln zlatimi robčki w K 10-—
Isti železni krstan  z zlatom
Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani.
Lastna tovarna ur v Švici.
Cenik tudi po pošti gratis.
vuk^ta^oba^^K i- i Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni.
lastnega izdelka
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= C. J. HAMANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. Č d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgofavlja najhitreje.
Istoftam prva kranjska
Motorni obrat.
IfalveCis varovanje perila.
Hajiioveiži stroji.
Pen"!a se na na&in prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna.
Priznano najpoštenejda postrežba.
<
pat
ia
O
<
o
< o
p o B
o
*%
BI*
o
n
Posteljno porje, go!i in iml
Športni prednetL
lil
□
i:
01
9Rodqi salot^ £jttbtiaqa, Židovska ulica št 8 M J
Marija
skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno
novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte.
□
j:
:i
i:
:
:
V^i   Cu l^^N
858684