Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. U- i/. — seKcije sa dravsko banovino v Ljubljani I Jk*^ _ ^ i; — „ U DrACIlpZ/l// Uredništvo in uprava: Ljubljana, Franliikaruka ulica 6/1. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne tprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Narolnina letno = rlcacl/llll JjK lAUfJlM ''fl Ual/CIU» = 60 Din za inozenutvo 80 Din. Člani lekcije J. U. U. plaiajo litt s llanarino. Oglati po cenika in dogovora, davek posebe. Poit. lek. rai. 11.1S3. Telefon 3112 Ne nazaj — Gospoda moja, vi ste vzgojitelji mladine. Kakršni boste vi, takšna bo naša mladina, a kakršna bo mladina, tak bo tudi narod in njegova bodočnost. In kaj je najvažnejše v tem vašem vzgojiteljskem poklicu? Kaj je nam kot narodu najbolj potrebno, da pridobimo ugled in priznanje ostalih velikih narodov? Potrebni so nam krepki moralni karakterji, močne vrline. Brez tega ni napredka, ni zdravega življenja, vse je navidezno, lažnivo, izumetničeno. Naš narod ima slavno preteklost, znano in priznano. In glejte, vse kar imamo od preteklosti, vse kar je v njej sijajnega in slavnega, to je od ljudi visoko moralnih, silno čistih in nedosegljivo značajnih v vsem in povsod; junaštvo v obrambi, samozatajevanje v ustankih proti tiraniji, krepost v hiši in prijateljstvu, iskrenost v odnošajih, ne-umornost pri delu, gojitev vrlin ob goslih in hišnem ognjišču, ob puški in jataganu, ob vedrem in neustrašljivem pogledu, ob lahkem skoku, ki dohiteva in doseže, ob častnem delu in vsem kar smo dosegli, nesebičnost v vsem in vdanost za vse kar je dobro, — na kratko — vse kar je dvigalo Srbijo, kar jo je stavljalo na prvo mesto na Balkanu in kar ji je ustvarjalo državni napredek, prijatelje, ki so jo občudovali in neprijatelje, ki so jo spoštovali. (Kralj Peter I. o vzgoji značajev.) V predvojni dobi je bila naša organizacija eden izmed najboljših fortov narodno - napredne stranke. Družile so jo ideje in boj proti neznosni materialni bedi. Premnogo šibkih značajev je podleglo groznemu pritisku nasprotnih političnih strank, ali pa so jih omehčale lepe obljube, ugodnejša eksistenca. Med protivniki so se čez noč znašli tudi ljudje, ki so jih lastni politični prijatelji izigrali in pritirali do življenjskega prepada. Ne bom podrobneje razpravljal o teh žalostnih časih, saj je dovolj glasno govoril človek in pol — naš Cankar. Njegova beseda je kresala v živo vsem, ki so se zavedali, kaj da pomenita šola in učiteljstvo. Naša organi-začna zapuščina iz 1. 1913. »Dejanja govore« ni še preperela, dovolj je spominov na njo. Nekako v dolžnost si štejem, da na orga-nizačnem pragu osevtlim naše spomine in pota, ki smo jih prehodili v borbi za svojo eksistenco, dokler je še čas. Pojavljajo se znaki, ki bi lahko ogrožali vse težko priborjene pridobitve polpretekle dobe. Divide et impera! je bilo geslo, ki nas je nekoč slabilo. Strah pred poginom pa večkrat ojači še najslabotnejšega. Tudi nas. V borbi za kruh se je naša organizacija prerila do im-pozantnih manifestacij v ljubljanskem Mestnem domu 1. 1917. Zbor so nam razbili po vladini odredbi. Ivanu Cankarju, ki je sledil Kačurju po njegovih trnjevih potih, policija ni pustila, da bi v našem imenu izbruhal blato, ki smo ga bili polni na živih telesih. Žalosten je spomin na šolsko stavko in nič veselejši oni, na debelo tiskani naslov: Boj za kruh dobojevan. Zavedali smo se resnosti življenja. Zašli smo v ogabno povojno dobo, dobo večnega prerivanja, stalnih sprememb, v čase, ko so se vlade preminjale kakor aprilsko vreme. Z njimi seveda tudi ljudje, in zaostajali niso niti učitelji. Mešalo se je, danes zrnje, jutri plevel. Petnajst let bo tega, kar se je učiteljstvo udružilo v UJU. Prelomili smo tradicije in iskali stikov z vsemi frakcijami tedanjih politično organiziranih učiteljskih zvez. UJU je bilo tu. Ni pa bilo zdravo. Zunanja politika ni pripuščala, da bi bili orga-nizačni temelji enotni. Demokratsko in radikalno misleče učiteljstvo na eni, socialistično -sindikalno orientirana mladina na drugi strani, skupščine bojne poljane, glave predsednikov bojne trofeje, to je bilo naše desetletno stanovsko pozorišče. Boji so bili vedno srdi-tejši in so polagoma vodili k razpadu. Glasilo UJU je danes napadalo Protiča, jutri Pribiče-viča, strasti so se palile, razburjenje se je prekladalo z rame na ramo. Nemir je dosegel vrhunec na skupščini v Subotici 1. 1925. V največjo vihro smo posegli Slovenci in uprav nas so pozvali, da smo tedaj v organizacijo zasadili prvo lopato depolitizacije. (»Učiteljski tovariš«, 10. IX. 1925.) Kar smo zahtevali od demokratov in radikalov, smo morali spraviti v sklad z domačimi razmerami, saj smo i pri nas imeli demokratsko, radikalno, socialistično in s. kmetijsko strujo in SLS. Ob vsakokratnem režimskem prevratu se je pokazala na organizačnem nebu krvava zarja persekucij, nameščanj in premeščanj, premetavanje nadzornikov. Lahko bi bilo govoriti o vseh nemoralnih dejanjih, težko pa bi se bilo izjaviti, katera »partija« je bila človekoljubnejša. Značaji so se majali, danes tu, jutri tam, ogrožena je bila morala, ogrožena vzgoja značajev. Pest je krivila hrbtenice. Dovolj nam je bilo tega. Sramovati smo se začeli lastnega stanu. Uprli smo se, uprli lastni organizaciji, vsem strankam in to tedaj, ko so sedeli na ministrskih stolih naši ljudje, ne nasprotniki. Da bi zasigurali učiteljstvo pred razraču-navanji političnih strank, smo sklenili v delegaciji, naj se službena mesta podeljujejo ne-glede na politično prepričanje, po službeni starosti in družinskih potrebah. Ker se pa vodstvo ni hotelo ozirati na zadevne sklepe, je moralo pasti. Zadevna revolucija — ni bila osebnega, pač pa zgolj stanovsko - pravnega značaja. S celjsko deklaracijo so se odprla orga-nizačna vrata vsemu slovenskemu učiteljstvu. Eni so prihajali, drugi odhajali, eni so se vračali, drugi vztrajali. Danes — kakor kaže — se povračamo v zmešnjave. Uprav danes, ko smo ozdravili celotno organizacijo JUU in jo faktično šele pričeli graditi na zdravih temeljih, danes naj jo popustimo ravno v okviru naše banovine radi nekaterih osebnih razra-čunavanj in napačnega tolmačenja organi-začnih borb, ki so zgolj stanovskega značaja? Naša vest, vest ljudi, ki smo kedaj stali v prednjih borbenih vrstah in morali prenesti premnogo žaljenj, je mirna. Delo organizacije je odprta knjiga, lahko je zasledovati njena pota. Ne rečem, da se niso med nami pojavljala sem in tja tudi kaka nesoglasja, niso pa bila osebna, saj so stala za nami celokupna društva. Učiteljstvo je faktor, ki ga javno življenje rabi, rabi ga narod, rabi domovina in najvišje priznanje mu je izrekel Nj. Vel. pok. kralj Aleksander. Ko ni bilo političnih strank, se je učiteljstvo z dušo in srcem oprijelo svojega vladarja, da mu pomaga ustvariti zdravo Jugoslavijo. V času, ko ni bilo političnih strank, se je učiteljstvo znašlo v delu na gospodarskem polju sredi med ljudmi različnih naziranj. In uspevalo je to delo, le žal, da je ta lepa doba tako hitro minula. Prišle so volitve, ki je k njim bil vabljen ves narod — brez razlike. In prav tedaj se je pokazal veliki vpliv učiteljstva med ljudstvom, če strankarske strasti ne razdirajo plemenitega stvarjanja. Ustanovili so JNS. Vsem strankam so bila vanjo odprta vrata. Veliko učiteljev je, ki so njeni pristaši in vodijo njene organizacije. Oni, ki bi radi metali radi narodnjakov blato na učiteljsko organizacijo, naj potrkajo na vrata svojih političnih strank in naj vprašajo, koliko je bilo v nji učiteljskih somišljenikov, ki bi pri njih nastopali tako, kakor so oni pri JNS, ki je zasluge tako dobro »priznavala«, saj se je zavedala, da učitelji delajo radi tvorbe, ne za tvorce. V avdijencah so sprejemali deputacije visoki vladni funkcionarji, ki so jim iznašali pritožbe radi tovarišev, ki niso bili njihovi politični somišljeniki, pritoževali so se radi dejanj, ki sami niso trpeli radi njih, pred celokupno zbrane poslance in senatorje so stopali in grajali njihove nepravične sklepe glede zmanjšanja družinskih doklad, ki so njim samim bile že davno odvzete, vlagali so proteste, pismene in ustmene, radi premeščanj, denuncijacij, tako da so jih osebno zasovražili in jim celo grozili. Tako narodnjaki, ki niso kričali, a danes morajo govoriti, ker kriče drugi. VSEBINA: ---- :«.-,... M Cd'1 r "1 "•irp.irn' v ... •__i\ i Ni znak 2000 letne kulture, če Lah za eno glavo napoveduje smrt sto glavam Abesin-cev, za JUU pa ni znak, da smo preživeli 10 -letno premirje, če se damo oplašiti od dogodkov dneva. Mislimo dalje — in ostanimo v stanu le učitelji. Nikomur organizacija ne brani, da se ne bi udejstvoval v novih političnih strankah, z mirno vestjo pa lahko zahteva, da se učitelj v njej uveljavlja tako, kakor to zahteva interes šolstva (saj proti tem interesom učiteljstvo nikdar ni delalo). Šola je breme za ljudstvo, težko ga nosi, to vedo demagogi; tudi mi vemo to, a ratK tega ga ne kaže otežavati še s spomini na zlate čase, ko šolstvo ni bilo obvezno. Snubec hvali — mož bije. Tudi vera je znova prišla na politično bojišče. Tovariši! Dobro leto je od tega, ko se je na skupščini JUU v Beogradu pojavila zahteva, da bodi glavni smoter organizacije »boj klerikalizmu!« In kdo je tedaj zavrnil predlog ter pridobil večino skupščine za to, da ostani organizacija zgolj stanovsko-borbenega in prosvetnega značaja? Pristaši JNS — zastopniki dravske banovine! (Govoril je tov. F. Lapaj-ne, op. ured.) Tovariši, ne nazaj, prespolska je pot! Josip Lapajne. Pismo češkoslovaškega učiteljstva Savez češkoslovaškega učiteljstva Praga VI., Vratislavova ul. 8. Telefon 450-25. Št. 4489-V. V Pragi, 3. jan. 1936. Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju Beograd. Spoštovani tovariši in bratje! Resnično vzradoščeni smo čitali v beograjskem listu »Politika« poročilo o delovnem zborovanju Vašega udruženja, iz katerega smo se prepričali o tem, da živi jugoslovansko učiteljstvo istim idealom kakor češkoslovaško učiteljstvo. Vidimo, da smatrate tudi Vi svojo učiteljsko organizacijo za upravičenega tolmača prosvetne in demokratske politike, za branilca svobode, ki se aktivno vpleta v tok javnih dogodkov v državi in vpliva na javno mnenje. Tudi Vi se ne zado- voljujete samo z ozko stanovsko delavnostjo, na katero bi hoteli napotiti učiteljstvo razni sovražniki državljanske svobode učiteljske organizacije. Ta soglasnost in aktivnost naših organizacij nas navdaja z veseljem in krepi naše prepričanje, da bo jugoslovansko in češkoslovaško napredno učiteljstvo tudi v bodoče našlo večkrat priliko za bratsko sodelovanje na konkretnih kulturnih vprašanjih. Prosimo Vas, da sporočite vsem svojim članom naše iskrene bratske pozdrave in željo za mnoge uspehe v vseh plemenitih težnjah, ki jih ima Vaše udruženje. V bratski vdanosti za savez češkoslovaškega učiteljstva: Vacl. Medona, E. Vlasek, tajnik. preds. Vprašanje nadaljnje učiteljske izobrazbe (Konec.) III. Uradno pospeševanje nadaljnjega izobraževanja učiteljstva v območju poedinih srezov. Kaikor že omenjeno, se je doslej za samoizobraževalno akcijo uradno storilo bore malo, dasi bi uradna avtoriteta mnoge preko-modne učitelje zlahka spravila k delu. Pogrebna je torej mnogo večja aktivnost prosvetne uprave, ki pa naj s preveliko uradnostjo ne odbija, nego s prenosom akcije v poedine sre-ze nadaljnje izobraževanje nekako individualizira. Njega organizator mora biti vsekakor sreski šol. nadzornik, ki naj bi bil neuradno tako že v stikih z delovnimi zajednicami. Uradno pa imej na razpolago dve učinkoviti sredistvi: poskusno šolo v kraju, kjer je njegov urad, in sreske učiteljske konference. Poskusna šola bi se lahko polagoma (z nameščanjem odlično sposobnih učiteljskih oseb) razvila na šoli (ali eni izmed šol) v kraju, kjer je sresko poglavarstvo, začasno pa bi zadoščali tudi poedini poskusni razredi. Tu bi se na osnovi dobro premišljenega načrta ter s popolnim upoštevanjem posebnih prilik v sre-zu preizkušale novejše vzgojne in učne me- tode, tu bi imeli učitelji priložnost proučiti uspehe in neuspehe, ko bi dogovorno s sreskim šolskim nadzornikom v manjših skupinah prihajali hospitirat. Posebno za mlajše učiteljstvo bi bile takšne hospitacije, ki bi jim sledil natančen razgovor pod nadzornikovim vodstvom, neprecenljive vrednosti. Sreske poskusne šole bi bile vedno tudi v središču sre-skih učiteljskih konferenc, ki bi se naj shajale vsaj enkrat na leto ter trajale po 2 dneva. Na teh konferencah bi se naj prerešetala vsa aktualna vzgojna in učna vprašanja, razgrnila letna bilanca uspehov in neuspehov v srezu, stavili predlogi, izdelali delovni načrti za naslednje leto — vse z neprestanim upoštevanjem krajevnih razmer in tekom časa pridobljenih izkustev. Centralna osebnost na teh konferencah bi naj bil sreski šolski nadzornik, ki bi moral vskočiti povsod, kjer bi drugi odpovedali in čigar suvereno obvladanje celotne materije bi mu pridobilo brezpogojno (neuradno, pristno) avtoriteto. Sedanje šolskopolitič-ne razmere nadzornikom ne dopuščajo, da bi se udejstvovali v označenem zmislu, tudi če bi Ne nazaj! Pismo češkoslovaškega učiteljstva. Vprašanje nadaljnje učiteljske izobrazbe. Zaščita članstva. Drobiž iz kronike naših dni. G. Ilija Maričič. Volja naroda naj obvelja tudi na šolskem polju. Podatki proti JUU. LISTEK: Spominu upravitelja Friderika Kramarja. — »Učitlarjenje« pred sedemdesetimi leti. Splošne vesti. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Mladinska matica. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. bili drugače sposobni, zato bi bilo nujno potrebno ločiti zgolj administrativno delo od pedagoškega vodstva. Prvo naj bii se poverilo (kakor je svoječasno v »Učit. tov.« predlagal L. Zupane) sreskemu šolskemu referentu (običajno dosedanjemu pisarniškemu pomočniku sres. šol. nadzornika), drugo pa samemu nadzorniku. Te reforme so tako neznatne, da bi jih z dobro voljo lahko izvedli, v prid učiteljstvu in s tem narodnemu šolstvu. IV. Uradno pospeševanje nadaljnjega izobraževanja učiteljstva v območju banovine. Slično kakor sreski šol. nadzornik mora bano-vinski šol. nadzornik skrbeti za izpopolnjevanje učiteljstva celotne banovine. Še več! On bi prav za prav moral biti duhovni vodja izobraževalne akcije, od njega naj bi prihajale direktive, pobude in navodila sreskim šolskim nadzornikom, pri njem naj bi dvomeči in ae-gotovi prejemali odgovore in napotke. Važno sredstvo bi mu bila vzorno organizirana ba-novinska poskusna šola, na kateri bi morali delovati najodličnejši učitelji. Ta šola, ki bi bila pod neposrednim vplivom banovinskega šol. nadzornika, bi naj bila nekaka matica sreskim poskusnim šolam, h kateri bi se zatekali njih učitelji po vzore, nasvete in pobude. Učitelji ban. poskusne šole pa bi spet redno morali v tuje države z visoko razvitim šolstvom, da bi se okoristili z njih uspehi, proučili nove metode ter jih potem našim razmeram primerno prenesli k nam. Z njimi bi seveda moral vselej tudi ban. šol. nadzornik, ki bi naj bil teoretično in praktično odlično poučen o vseh pedagoških pokretih in prizadevanjih. Banovinske učiteljske konference so spričo ogromnega števila učiteljstva ter velikih stroškov nemogoče, zato pa bi moral ban. šol. nadz. organizirati in voditi daljše (2—4 tedne trajajoče) stalne počitniške pedagoške tečaje, na katerih bi se izčrpneje in s potrebno znanstveno poglobitvijo obravnavala važnejša poglavja iz območja celotne pedagoške teorije ter se po možnosti (v banovinski poskusni šolii) pojasnjevala odn. ponazarjala s praktičnimi primeri. Za pedag. počitniške tečaje bi seveda trebalo pridobiti najodličnejše strokovnjake, ki jih premoremo, banovina pa bi jih morala podpreti tudi gmotno, kar je z manjšimi zneski itak storila že tudi doslej. Da so počitniški pedag. tečaji koristni, potrebni in celo zaželeni, izpričujeta oba poč. ped. teč. »Ped. centrale« v Mariboru, ki ju je le-ta priredila 1. 1933. in 1. 1935. s presenetljivo lepim usjjehom (udeležba vsakokrat okrog 100 učiteljev, ki niso samo žrtvovali 14 dni počitnic napornemu delu, nego utrpeli tudi dokajšnje gmotne žrtve). Moja sodba je, da bi banska prosvetna uprava s pomočjo pedagoških organizacij »Slov. šol. mat.« in »Ped. centr.« mogla organizirati takšne tečaje s čisto drugačnimi sredstvi, z večjo avtoriteto in v izdatno razširjenem obsegu. Privabilo pa bi tudi tiste mlade učitelje, ki so ali prerevni ali še premalo pedagoški zainteresirani. Iz gornjih izvajanj je razvidno, da je za nadaljnje izobraževanje učiteljstva ban. šol. nadz. nenavadno važna oseba. Od njega je v mnogočem odvisno,' kakšdn pedagoški duh vlada med učiteljstvom, po njegovi iniciativnosti, njegovem znanju in energiji se često ravna podvig narodnega šolstva v banovini. Zato je morda še bolj kakor pri sreskih šolskih nadzornikih odločilna osebna kvaliteta ljudi, ki zavzemajo položaj banovinskih šolskih nadzornikov. Kar se tiče njih znanstvene kvalifikacije, ki sicer ni najvažnejša, čeprav neobhodno potrebna, jo itak točno predpisuje Zakon o narodnih šolah. Doslej so, žal, pri večini imenovanj preveč odločali politični preudarki, vendar bi bil že čas, da se upošteva tudi strokovna plat, morda vsaj tako, da se posli dele. One, ki so bolj ali manj v zvezi z vsakokratno politično konstelacijo, naj opravlja neizogibni politični eksponent vladajoče stranke, zgoraj orisano in razno drugo čisto strokovno pedagoško delo pa naj bi bilo poverjeno nepolitičnemu pedagoškemu strokovnjaku. Na ta način bi se ob nastopajočih političnih spremembah preprečila skrajno škodljiva prekinitev dela, začrtanega praviloma za daljšo dobo. Sodim, da bi takšen kompromis mogla brez oklevanja sprejeti vsaka politična stranka, politični volk bi bil sit in pedagoška koza cela. IV. Posebni strokovni tečaji so končno potrebni predvsem podeželskemu ali v izvest-nih prilikah delujočemu učrttljsTVU; kmetijski,-vrtnarski, sarnaritanski, gospodinjski, tel6va$ ni, športni i. si. tečaji. Pravilortia se naj ustanovah, kjer je največ pbgojvv, za res ničen' uspeh (kmetijski iVa' lfrttetijškib Solab, vrtnarski na vrtnarskih, gospodinjski na ženskih, sarnaritanski v Zdravstvenih domovih itd.). Trajajo naj dalje časa' (rtajmarij po 3 mesece), posedajo pa jih naj le tiste učiteljske osebe, ki se morejo poleg primernih sposobnosti in veselja za stvar izkazati tudi z iz vestnim predznanjem. To so glavne možnosti nadaljnjega izob raževanja učiteljstva. Še kratka prippmba o stroških, ki sicer niso bogve kalko visoki, krpa v J iriasnjfh' fSžtfifeffltf pmditics vseeno opla-še. Nujno potrebna je zadostna podpora! iz banovinske blagajne za vse navedene akcije, najmanj pa povrnitev stroškov pri sreskih učiteljskih konferencah (kar se je že itak vršilo tudi pred vojno). Sredstva za nadaljnje izobraževanje bi se brez .velike težave dobila tako, da bi' sč' nekoliko skrčile podppre mno-gOŠtevinnm društvom1 in se uporabile v gor-pji rt-anien. £a barisko upravo bi bilo tk> toliko B^JSi, kei bi iVp'6rab(V demvrja točno kontrolirala in sproti ugotavljala tudi rezultate, kar je drugod često nemogoče. Mimo tega pa bi z ifvigoto učiteljstva predvsem pridobilo šolstvo in z njim široki ljudski sloji. Moj'a izVafjtfn'ja ntidijo samo1 bežen pregled potrebnega in možnega, manjka še natančen. v vseh podrobnostih izdelan načrt. Tega radi pičlega prostora tu ne morem podati, potem pa je pri njega sestavi potrebno sodelovanje mnogih bistrih in izkušenih glav. Zaenkrat mi zadošča, ako vzbudim zanimanje učiteljstva in odločujočih činiteljev, od katerih bo odvisno, da moje besede ne ostanejo gias vpijočega v puščavi. Gustav Šilih. G. Iliia Maričič Zaščita članstva 9. Hafner Angela, učiteljica, Šmartno pri Kranju — Š.t. Lfenart. 14. VI, ,1933- št. 2377. — 14. VI. 1933, št. 196. — 19. VI. 1933. št. 2377. — 28. VII. 1933. št. 196. — 28. VJI. 1933. št. 196/1. — 1?. IX. 1933. št. 466. — 13. X. 1933. št. 721. — 17. VI. 1933. št. 2444. — 17. VI. 1933. št. 2444/1. — 17. VI. 1933. št. 2444/2. 10. Erjavec Franc, pčitelj, M,o'ste. 11. XI. 1932. št. 694. — 14. XI. 1932. št. 704. — 14. XI. 1932. št. 705. 11. Kotnik Zorko, šolski upravitelj, Rečica ob Savinji — Videm. 20. II. 1932. št. 380. 20. II 1932. št. 1407. — 25. II. 1932. št. 1326. — 25. II. 1932. št. 1420. — 24. II. 1932. št. 1403. — 29. II. 1932. št. 1471. — 24. II. 1932. št. 1403/1. — 24. II. 1932. št. 1403/2. — 25. II. 1932. št. 1403/3. — 24. II. 1932. št. 1403/4. — 25. II. 1932. št. 1420. — 2. IV. 1932. št. 1841. — 7. IV. 1932. št. 1854. — 22. VI. 1932. št. 2437. — 22. VII. 1932. št. 2437/1. — 22. VI. 1932. št. 2437/2. — 17. VI. 1932. št. 2457. — 17. VI. 1932, št. 2457/1. — 8. VI. 1932. št. 2360. — 8. VI. 1932. št. 1444. — 21. VII. 1932. št. 40..— 29. VII. 1932. št. 79. — 2. VIII. 1932. št. 93. — 22. VIII. 1932. št. 93/1. — 29. VIII. 1932. št. 216. — 29. VIII. 1932. št. 216/1. — 28. X. 1932. št. 447. 8. X. 1932. št. 446. — 8. IV. 1932. št. 1895. — 7. VI. 1932. št. 2365. 12. Primožič Ran, šolski upravitelj, Mekinje. 6. XII. 1932. št. 851. — 7. XII. 1932. št 851/1. — 7. XII. 1932. št. 851/2. — 7. XII. 1932. št. 851/3. 13. Peterim Alojzij, učitelj, Kočevje. 7. VI. 1934. št. 2819. — 9. VI. 1934. št. 2839. — 9. VI. 1934. št. 2839/1. — 9. VI. 1934. št. 2839/2. — 14. VI. 1934. št. 2853. — 19. VI. 1934. št. 2966. — 21. VI. 1934. št. 2966/1. — 21. VI. 1934. št. 2966/2. — 21. VI. 1934. št. 2966/3. — 21. VI. 1934. št. 2966/4. — 21. Vi. 1934. Št. 2966/5. — 25. VI. 1934. št. 2073. — 2. VII. 1934. št. 18. 14. Golobic Angela, učiteljica, Jesenice. 26. XI. 1932. št. 789. — 26. Xl. 1932. št. 795. — 26. XI. 1932. št. 795/1. — 26. XI. 1932. št. 795/2. 15. Vardjan Marija, učiteljica, Semič. 31. I. 1933. št. 1265. — 31. I. 1933. št. 1265. — 1. II. 1933. št. 1262. — 1. II. 1933. št. 1281. — 1. II. 1933. št. 1283. — 3. II. 1933. št. 1233. — 3. II. 1933. št. 1293. — 7. II. 1933. št. 1316. 16. Gams Dragica, učiteljica, Moste — Marenberg. 3. XI. 1933. št. 828. — 3. XI. 1933. št. 828/1. — 9. XI. 1933, št. 971. — 16. XI. 1933. št. 1073. — 28. XI. 1933. št. li65. — 29. XI. 1933, št. 1173. — 5. XII. 1933. št. 1223. Jaklič Vida, Učiteljica, Grosuplje. Dodatek: 8. VI. 1932. št. 2360. — 8. VI. 1932. št. 1444. 17. VI. 1933. št. 2444. — 17. VI. 1933. 2444/1. — 17. VI. 1933. št. 2444/2. Lampe Pavla. Dodatek: 16. VI. 1935. št. 201. — 16. VI. 1935. št. 201/1. — 17. VI. 1935. št. 196. — 28. VIII. 1935. št. 346. — 28. VIII. 1935. št. 346/1. (Dodatek k podatkom objavljenim v prejšnji številki »Učit. tov.«) Drobiž iz kronike naših dni Osrednja os zanimanja menda vsega sveta je italijansko - abesinski spor. Ti dogodki pa ne zanimajo samo odraslih, temveč^ tudi mladino. Le poglejmo malo po naših šolah, posebno tja, kjer ni učitelj pri svojem šolskem delu gluh za utripanje zunanjega sveta. Na steni visi zemljevid Afrike in v odmorih je okoli njega cel generalni štab malih »generalov«, ki bi po svoje rešili zadevo kar z eno potezo. V delovnih dnevnikih zaslediš skice zemljevida Abesinije in sredozemski bazen z angleškimi oporišči. In naiša mladina se razume na sankcije in jo zanima petrolej ... Po vsem tem je razumljivo, da je v šolah prizadete Italije Abesinija na dnevnem redu. Seveda tista divjaška, barbarska Abesinija ki se tako brani sprejeti pokroviteljstvo naroda z dvatisočletno kulturo, ki želi Abesinijo samo — civilizirati. • Sankcije so vplivale tudi na italijansko šolo. Radi varčevanja s kurivom in razsvetljavo je pouk skrajšan in traja le od 10. do 13. oziroma od 13. do 15. ure. * Prostih dni imajo precej. Na dan napovedi vojne so bili otroci brez pouka, prav tako, ko jc bila Adua zavzeta in maščevan poraz iz 1896. leta. . , Ko so stopile sankcije v veljavo, zopet pouka prost dan. 18. decembra — dan poročnih prstanov — tudi nič šole. f • Tudi otroci So stopili v akcijo v borbi proti sankcijam. Vsak učenec je moral prinesti v šolo nekaj starega železja. Deca je iskala in zbirala zarjavele žeblje, polomljene obroče in drugo ropotijo. Tudi trgovci s starim železom so imeli nekaj kupčije: učitelj Se mora izkazati patrijotičnega in navdušenega za bodoči rimski imperij; deca seveda tudi. Vsak pa nima doma zarjavelih žeblje v. Tudi zlato so sprejemali učitelji v šoli. Neki učenec v tržaški okolici je, »navdušen« od svojega učitelja, ukradel materi zlato na-kitje in ga oddal v šoli. Ko je hotela mati radi izsiljevanja zlato skriti, ga ni bilo več. Po fantovem priznanju je hitela v šolo. Odgovor učitelja. .. <>Ne moremo vrniti; fant je zlato daroval Domovini«. V Idriji so učenci 5. razreda zbrali nekaj zlata in ga poslali goriškemu pokrajinskemu Spominu upravitelja Friderika Kramarja Lejte, prijatelji, pa smo zopet izgubili iz svoje srede .tovariša in človeka, ki je s svojim položajetn krepko in nepozabno zaoral na prosvetni njivi našega naroda. Umrl je g. Friderik Kramar, Škofjeločan in dolgoletni upravitelj deške šole polnih 37 let, mož, ki mu je bila naša pisana Škofja Loka življenje in smrt. Iznenada se je poslovil od nas. Še poslovilne besede ni utegnil izreči. Na predvečer je bil še ves zgovoren in šaljiv, kakor vedrio, nasledhjega dne dopoldne pa je omahnil... Milo se nam je storilo pri srcih. In kako tudi ne? Saj je bil pokojnik živa prispodoba, slika, naših tovarišev, ki so v preteklih dece-nijih kovali bodočnost stanu m šoli, saj je z njim legel k večnemu odpočitku senior učiteljstva škofjeloškega okraja. Pred dvema letoma smo se ga spominjali kot trdnega krepkega 70 letnika, danes pla-kamo ob njegovem vendarle preranem groba. Naš tovariš Kramar se je šolal najpreje na realki in potem na učiteljišču v Ljubljani, potem pa je služboval samo eno leto v Poljanah, ko je bil že premeščen v njemu toliko ljubljeno Škofjo Loko, ki ji je ostal potem najboljši in najžvestejši prijatelj do konca. Očetovskega unravitelja, dobrohotnega svetovalca in človeka, ki je izkustva in dognanja življenja prenašal tudi na šolska tla, je imelo vse rado. Nikoli ni gledal mrtvih črk, trdih paragrafov, povsod je njegovo upraviteljstvo združčvalo dobro srce, pameten nasvet, besede, ki so vzpodbujale, a nikoli ubijale. novi načelnik ministrstva prosvete za osnovno nastavo. G. Maričič se je rodil 17. marca 1885. leta v vasi Zatoni' v srfcfcu bbnkovačkem (primorska banovina)'. Gimnazijo je dovršil v Zadru, filozofijo (klasične študije) pa v Gradcu, kjer je diplomiral irt položil pvotfesofeki izpit. Kot gimnazijski profesor je služboval v Šibeniku, Zadru in Splitu. pu zedinjenjU leta f920. je deloval v Splitu pri pokrajinski vladi za Dalmacijo. Leta 1923. je bil imenovan profesorjem moške gimnazije v Beogradu, nekoliko pozneje pa je bil dodeljen ministrstvu prosvete kot referent za Dalmacijo, 24. nov. 1924. je bil imenovan v istem ministrstvu za inšpektorja, a šest dni nato za načelnika srednjih šol pri ministrstvu prosvete. Upokojen je bil 1925. leta kot profesor tretje mošku gimnazije v Beogradu. Odzval se jc konkur-zu, ki' ga je razpisala Vojna akademija na izpraznjeno mesto in bil pozvan. Tako je bil postavljen kot profesor vojne akademije za načelnika osnovnega šolstva. G. Maričič je pisatelj udžbenikov iz latinskega jezika za srednje šole, a skupno s profesorjem g. A. žeželjem je urejeval Biblioteko jugoslovanskih klasikov. Znan je kot vešč kulturni delavec in kot dober poznavalec šolskih in prosvetnih razmer. Nadejamo se, da bo g. Maričič znal na tem svojem delikatnem mestu ohraniti popolno objektivnost in da bo imel v mislih vedno le dobro v prid šole in prosvete." fašističnemu tajniku. Učitelj Giordani je dodal navdušeno patrijotično pismo. Podpisati so ga morali vsi učenci; med njimi 11 letni Repulus, sin rudarja Repulus Viktorja, ki je umrl v konfinaciji na Liparskih otokih 16. aprila 1931. * Žrtev sankcij so postali tudi poslednji štirje nemški listi južnih Tirolcev. Medtem ko je bil uničen jugoslovanski tisk v Italiji že leta 1930., so poadiški Nemci imeli še nekaj listov. Radi sankcij so morali omejiti vsi italijanski listi svoj obseg nemškim pa je bilo izhajanje prepovedano. Med temi listi, »žrtvami sankcij« je tudi mladinska revija »Der kleine Postillion«. • Dvatisočletna kultura bo zasijala tudi Abesincem. Neko poročilo rimske agencije Štefani se glasi: »Ob priliki svečane avdijence zastopnic mater in vdov vojnih žrtev, so izročile ministrskemu predsedniku Mussoliniju zastavo za prvo italijansko šolo, ki bo ustanovljena v osvojenem Makale«. Članice deputacije so ob tej priliki zaprosile, da se šola imenuje po Mussolinijevi materi: »Rosa Maltoni Musso-lini«. »Giornale d' Italia« piše: »Prva italijanska šola, ki je bila te dni otvorjena v Adui za deco domačinov opozarja še enkrat kulturni svet na akcijo, ki jo razvija Italija v zaledju svojih čet v Abesiniji.« Slovenska deca v tržaški okolici in severni Istri je imela svojevrstno božičnico. Na božični dan so našli v mnogih domovih obešene na kljuke, odložene na prag ali na steno, položene v skedenj ali v vežo, zavojčke naslovljene na otroke v hiši. V zavojčkih je bilo poleg perila, pletenin ali nogavičk, sladkarij in nekaj slovenskih knjig tudi voščilo s pozivom naj otrok ljubi svoj dom v katerem živi od nekdaj slovenska beseda in slovenska pesem, Naši ljudje, pa tudi italijanske oblasti so xelo radovedne kdo je bil skrivnostni Božiček. D. L. Volja naroda naj obvelja tudi na šolskem polju V »Domoljubu«, št. 1., od dne 2. januarja priobčen je pod gornjim naslovom naslednji članek: Pred vajn'o je bilo učiteljstvo deželna Kranjska vojvodina je učiteljem urejevala plače in imela tudi sicer večji ali manjši vpliv na šolstvo sploh, tudi na tisti del šolstva, ki ga je državna uprava prihranila za svoj delokrog. V krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetih se je ponašalo ljudstvo s svojimi zastopniki, pa tudi Cerkev je imela kot največja učiteljica narodov, v šolskih svetih nekaj besede. In končno je tudi učiteljstvo pošiljalo v tolsike korporacije svoje odposlance in je tako lahko zagovarjalo svoje stališče in branilo svoje pravice. Res ni pred vojno bilo vse, kakor bi maralo biti. Kdcr dela. se lahko moti. Plače tudi niso bile previsoke. Pa se je že živelo, če ne bolje, pa vsaj tako kot danes. Na službo ni bilo treba čakati. Po dovršeni maturi si bil takoj nastavljen. Plače se niso spreininjale vsako leto in nikdar se ni zgodilo, da bi ne debil prejemkov točno prvi dan vsakega meseca. Istočasno z. odlokom upokojitve, so ti bili nakazani novi pokojninski prejemki. In stalnost? Učitelj je ostal trdno na sv.:jem mestu neglede na politično mišljenje Izjeme — par pri- merov premestitve — le potrjujejo pravilo. Pa še pri tistih redkih slučajih, izvršenih predvsem v korist šolstva, je bilo premeščenje združeno z neverjetnimi težavami. Disciplinska preiskava in sledeči priziv so vso zadevo tako zavlekli, da je bilo mero-dajnim gospodom — kakor je izjavil nekoč učitelj in pisatelj Jaklič France, že tako rekoč žad, da so sploh sprožili misel za prestavo. Trdna je bila torej stalnost učiteljstva tiste dni in vzlic temu, da je bila večina slovenskega učiteljstva neverjeti > zagrizeno nasprotna takratnim deželnim gospodarjem ne samo v političnem, temveč tudi v kulturnem in gospodarskem pogledu. Večina slovenskega učiteljstva ni nikdar prisluhnila resničnemu glasu naroda, ampak se je postavila vedno v opreko z njim. Pri raznih volitvah je večina učiteljstva podpirala vaške mogočnjake in oderuhe pTOti volji staršev in davkoplačevalcev. Liberalno učiteljstvo je ustanavljalo po deželi društva in družbe, ki so bile v nasipretju z miselnostjo večine slovenskega naroda Liberalno učiteljstvo je bilo tisto, ki je naročalo in širilo veri in Cerkvi sovražen tisk. dopisovalo v liberalne liste in v njih sramotilo poštene slovenske može in nesebično na-cijonalno slovensko duhovščino na način, ki ga zaznamuje samo jezik najbolj zavrženih mestnih »pajzelnov«. !■■■■■■■■■■■——■umi i m1 iiiiiiiiMumi—minili i Svojemu učiteljskemu zboru je bil ljubezniv predstojnik. In se je to tudi poznalo. Na njegovega godu dan, je bil vedno pripravljen zanj šopek izbranega cvetja in učitelji in učiteljice so hiteli takrat na njegov dom, da mu izrečejo svoje čestitke. Spomini. .. zgolj spomini... kajti zdaj je upravitelj Kramar v grobu in krasni sveži venci in šopki in kite cvetja prekrivajo prezgodnjo gomilo, Pdd njegctvlm VOdstvolh je bila šdla leta 1894. razširjena v štirirazrednico in še jo je vodil on, ko so ji primaknili še dVa razreda, do sedanje stopnje, leta 1922. Pa tudi izven šole ni bil naš tovariš neznan. V mladih letih so mu prerokovali v Talijinem hramu sijajno bodočnost, ki pa sc ga. kljub temu ni oprijel. Je ostal g. Fric Zvest šoli in katedru, pa čeprav je res, da je dosegal s svojimi kreacijami na odru Narodne čitalnice prvovrstne uspehe. Med prvimi je bil tudi na humanitarnem polju ... Z vso ljubeznijo se je oklepal polnih 44 let gasilstva, kjer je zavzemal razne vidne in odlične položaje. Naše besede so le naj skromnejša skica iz življenja moža, ki je imel pogreb kakršnega doživljamo pri pokopih naših najboljših ... Učiteljstvo iz škofjeloškega in kranjskega okraja, predstavniki domačih oblasti in korporacij, pa gasilci iz vse župe in nešteti tihi čestilci in spoštovalci, pa učenci od vsepovsod, so prihiteli, da pospremijo svojega učitelja in upravitelja na njegovi zadnji poti. Zavile so se ulice v nemo tugo, ko se je razvil veličasten žalni sprevod ... Zdaj je konec ... Blagoslovljena ruša krije telesne ostanke moža, ki smo mu dolžni hvalo in zahvalo! Ave anima candida! V. D. tam „Učitlarjenje" pred sedemdesetimi leti in „Tovariš" Izraza »učitlariti« si nisem izmislil sam. Rabili so ga že v prvih letnikih »Učiteljskega tovariša«. V posmrtnici učitelju Francetu Cve-ku iz Škofje Loke pišejo, da je »neprestano skozi 38 let učitlaril na poglavni fantiški šoli«. 2,c v tistih letih so polagali vso važnost rta vsakodnevno pripravo za pouk. Učitelj Škfet je sestavil celo kar pet pravil s katerimi Si naj spraša vsak učitelj svojo vest preden stopi med svojo ljubo mladež. Takole pravi naš vneti prednik: »Povprašaj se« 1. Kaj bom danes svoje učence učil? 2. Kako jim bom s tem poukom koristil? 3. Kako bom ta ali oni besedni pomen razjasnjeval in ga s pripravnimi pripodobami dokazoval1? 4. Kako bom govoril, da me bodo vsi učenci pazno poslušali si to tudi v serca vtisnili in v posnemo poštenega vedenja obračali? 5. Kako bom na koncu poduka v kratkem celi govor povzel, da ga bodo učenci, kakor v ogledalu videli?« Tako so se pripravljali na pouk že pred tričetrtstoletjem, ko je hodila v šolo le polovica za šolo godnih otrok. A že v tistih časih so se med sabo prek-ljali pristaši stare in nove šole. Evo vam dveh zanimivih primerov pouka čitanja iz tedanje šole: Učitelj »starega« kopita — pred tričetrtstoletjem... dobro zamirkati. Vidite, ta puhštob ima en štrah ir. en punkt gori! Ta puhštob je »i«. — Vpite vsi: iiiiii! Tako je prav! Le flisek za-mirkujte, kmali bote pohštabirali in brali v prateltofu. Kdor pa se ne bo flisek učil, bo staberle za malco dobil! Vpite le še iiiii!... »Novodobni« učitelj« pred 70 leti... — »Poslušajte, ljubi moji, vam bom nekaj povedal: Tinček je sedel pri ognjišču, ko so mati kuhali, in jim reče: Vidite mati, kako iskra hitro-šine v dimnik?« Recite še vi tako, kakor je Tinček rekel! Kaj je šinilo v dimnik? Kateri glas se pri besedi iskra najpervi Sliši? Ali se še pri kateri drugi besedi sliši ta glas? Kako poje petelin? Poglejte, tukaj na desko vam bom naredil znamenje, katero pomeni glas »i«. Najprej naredim navzgor tanko črto, potem potegnem zraven nje debelo, katero na dnu na desni strani nekoliko gori zakrivim. Naredite tudi vi tako itd.« Pač lepa slika napredka! Tisto leto, ko je postal Andrej Vavken stalni učitelj v Cerkljah pri Kranju, se je kot odličen glasbenik močno razjezil na nekega romarskega organista. Takrat so opravljali ta posel povečini naši stanovski tovariši, ki so skušali vpeljati v cerkev pravi duh pobož-nosti. Vavken je v našem »UT« pošteno lopnil po tistih organistih, ki še igrajo med povzdigovanjem »Flajšhaverpolko« in razne valčke, kakor se je to godilo celo na Šmarni gori. Kdo je odpravil iz naših šol krščanski pozdrav »Hvaljen Jeaus«? Morda državna postava? Ne, am pak slovenski liberalni učitelj. Kdo je na vse načine oviral katehetovo delo v šoli in cerkvi? Slovenski liberalni ucibeljt Kdo se je norčeval po gostilnah in drugod iz naroda, ki je hotel ostati zvest veri in Cerkvi? Slovenski liberalni učitelj. Itd. Skratka: slovensko liberalno- učiteljstvo je dosledno grdilo na ta ali oni način vse, kar je bilo najmanj 90 od sto Slovencem sveto in nedotakljivo. Večina slovenskega učiteljstva je pustila čisto iz vidika, da je njegova dolžnost tako v šoli, kakor izven nje, hoditi ramo ob rami z večino slovenskega naroda. Zato je nastal med narodom in večino učiteljstva tekom let globok prepad, ki še danes na široko zija in je videti nepremostljiv. Po voj-ni liberalen učitelj svojega protiljud-skega stališča ni ¡»premenil. Na njegovo prizadevanje je postala šola in vzgoja otrok nekak monopol hrezverskega sv. bodomiselstva. Šolske svete so razbili, da so se iznebili zastopnikov Cerkve in staršev, ki jim po naravni in božji postavi gre prva in glavna beseda pri vzgoji mladine. Liberalni učitelji so z največjim nasiljem uvajali med odrasle in Šolsko mladino društva, ki jih je slovenski narod odlcčno odklanjal in jih odklanja Liberalen pedagog si je prizadeval, da izpade iz šolskih knjig vse, kar bi cikalo na versko vzgojo. Če pa ;e tu ali tam ostala slučajno kakšna drob-tina verske vsebine, jo je liberalni učitelj pri pouku prezrl ali pa celo na svoj način smešiL Prirodopis in prirodoslovje je dajalo liberalnemu vzgojitelju povod, da je posamezne pojave v naravi tolmačil učencem v smislu, ki je verskim načelom nasproten. Zgodovina je postala liberalnemu učitelju dobrodošlo sredstvo, da je omenjal učencem kot dognano resnico to, kar so v raznih zgodovinskih' slučajih lažnjivo poročale liberalne in socialistične protiverske agitacijske brošure. Liberalen učitelj je z nedeljskimi prireditvami in zleti odvračal našo mladino od cerkvenih dolžnosti in tako polagoma miniral dtbro versko vzgojo slovenskega naraščaja in s tem, kaikor nam Francija dokazuje, tudi ogrožal obstoj naroda in države. Največ podlih denuncijacij proti najodličnej-šim slovenskim možem je izšlo v povojnih letih ravno iz liberalnih učiteljskih vrst. Vse to dokazujejo zapisniki in ovadbe pri raznh oblasteh. Liberalen učitelj je stvoril stanovsko organizacijo, ki naj bi združevala vse učiteljstvo brez razlike na svetovni nazor. Kako si je liberalni učitelj v praksi predstavljal to vsestanovsko organizacijo, je pokazala polpretekla doba, ko je soglašal, da so bili na nadzorniška, kakor tudi na vsa druga važnejša učiteljska mesta in v korporacije imenovani samo ljudje liberalnega svetovnega nazora. Slomškarji so bili dobri samo za plačevanje članarine in za štafažo pri raznih zborovanjih in prireditvah. Liberalen učitelj je bil, ki ni protestiral, kakor bi lahko proti številnim neupravičenim premestitvam krščansko mislečega učiteljstva v polpretekli dobi. Se več! Ravno liberalen učitelj je svojega stanovskega tovariša in tovarišico, tudi člana stanovske organizacije denunciral pri šolskih oblasteh in cvajal pri znanib organizacijah pod pretvezo premajhne delavnosti v »nacionalnih« društvih. Liberalen učitelj j« očital tovarišu krščanskega mišljenja celo protidržavnost, iker je ta še morda hodil v cerkev in nadzoroval otroke pri službi božji. Večina slovenskega učiteljstva. ki je v polpreteklem času krivila hrbtenice pred vsako vlado, ne gleda na veliko delo sedanjega režima z dopa-dajenjem. Nekatera zborovanja tudi v tem pogledu nekaterim niso več stanovska zborovanja, ampak dobrodošli sestanki za protirežimsko agitacijo. To ni nič čudnega, zakaj večina liberalnega si. venskega učiteljstva trdno drži s tistimi, ki so sedanji vladi najbolj nasprotni. Po svojem mišljenju in po svojem delovanju večina slovenskega učiteljstva plava še vedno v »Jutrovih« vodah. Kam vodijo te vode, vemo danes vsi. Ali ne v naš gospodarski, nacionalni in državni razdor? Sedanja vlada oprta na resnično zaupanje naroda, hoče, da pride volja naroda dp veljave na vseh poljih narodovega življenja. Zato je treba onemogočiti delovanje vsem, ki mečejo visokim ciljem sedanjih državnih gospodarjev tako ali tako polena pod noge. Dosežene so že nekatere izpre-mernbe v državni upravi in drutiod. Le na šolskem polju, za državo in narod .najvažnejšem, še ni prejelo slovensko ljudstvo tega, kar hoče in želi. Ker smo prepričani, da je današnji vladi več na zaupanju ogromne večine kralju in državi neomajno zvestega slovenskega naroda, kakor pa na zahrbtnem rovarenju poedincev, ki jih narod odklanja, pričakujemo z vso gotovostjo, da bo sedanja vlada tudi na šolskem polju vpoštevala ljudski glas, in neglede na materialne žrtve, uredila v Sloveniji v korist države celotno šolstvo tako, kot hoče slovensko ljudstvo in ne tako, kot zahtevajo ljudje, ki so se že davno ločili od zdravega slovenskega debla. Skratka: slovenski narod zah- naslovom: Potovanje za Savo. Nekateri naši zemljepisci menijo, da je bil prav ta Praprot-nikov članek povod za imenovanje vse te pokrajine pod skupnim nazivom Zasavje, ki jc danes že ^splošno v rabi in imamo celo potopisno knjižico R. Badiure s tem naslovom. L. 1862 so se vršile volitve za deželni zbor in je zanimivo, da je v volilno borbo segel ludi naš »UT«, ki je bil sicer le šolski list. Med drugimi je kandidiral v volilnem okraju Trebnje tudi ustanovitelj CMD in kasnejši litijski notar Luka Svetec, takrat adjunkt pri kanton-ski gosposki v Kočevju. Kot ga je »UT« priporočil za volitev vsemu učiteljstvu za deželnega poslanca, je o njem tudi povedal, da je: »izversten slovničar in verli podpornik naših šolskih knjig.« Naše stanovsko glasilo pa je tudi budno pazilo na našo narodno nošo ter je krtačilo vse tiste, ki jih je novodobna moda pridila. Takole piše: »Tuja kultura je zanesla že mnogo krinolin med naša kmečka dekleta. Ako srečaš krinolinko, ki se ji na široki cesti skoro ogniti ne moreš, pa gledaš od kod da pride, boš videl, da je doma iz bajte, ki ima s slamo zamašena okna. To je »Fortschritt« po mislih tistih, ki se imajo za »Gebildete«. O, uboga .slovenska mladost ako boš stopala za tako kulturo!« Tako se je boril naš »UT« proti nemškemu vplivu, zato je seveda z radostjo naznanil v zaključni letni številki 1. 1862 sporočilo vsem šolskim prednikom in učiteljem naj se v slovenskih šolah nemščina ne uči več. Zal je veljalo to uradno obvestilo, ki ga je izdal tržaški škofijski konzistorij, le za šole v tržaški okolici. Kratek komentar k tej uradni odločbi je bil takole zaključen: »Ta modra naprava je sploh veselo sprejeta.« -nč- teva za svojo mladino dobrih, slovenskih učiteljev in pravih ljudskih vzgojiteljev do božji in narodovi volji. Priobčujemo gornji članek v informacijo člaas-tvu JUU. Učiteljstvo naj se prepriča s kakšnega stališča ga tretira »Domoljub«. Namen članka je čim bolj oblatiti učitelj stvo med narodom in mu vzeti ugfed, ki si ga je pridobilo s svojim šolskim in izvenšolskim delom. Ali narekuje tako pisanje čut odgovornosti za posledice, ki jih povzroča taka go- Podatki V teh dneh so prejeli nekateri člani JUU dopis sledeče vsebine: »V Ljubljani, dne 14. januarja 1^36. Cenjena gospa — gospod — gospodična! Glede na »Dodatek«, ki ga je ljubljanska sekcija JUU razposlala pod kuverto na vse svoje člane Vas prosimo, da nam v obrambo izvršenih poprav krivic na pristojnih mestih nemudoma pošljete podatke o Vaših korakih, ki ste jih event. ukrenili v slučaju Vašega preganjanja in čim podrobnejše in točnejše podatke o korakih in izjavah, ki ste jih prejeli od JUU, ozir. o zaščiti, ki bi jo po Vašem mnenju in pričakovanju l^hko dobili, * je niste bili deležni. Gre namreč za to, da objektivno ugotovimo, je H JUU storilo napram svojim članom katoliškega svetovnega nazora svoje dolžnosti ali ne. Od več strani imamo že v rokah gradivo, iz katerega bi lahko upravičeno sklepali, da JUU napram katoliškim učiteljem v zadnjih letih svoje dolžnosti ni izvršilo. Seveda Vas prosimo, da nam vsaj v prepisih pošljete event. dokumente (odgovore JUU in slično), nanašajoče se na Vaš slučaj. L. S. Tajništvo JRZ Ljublj ana« » * » JUU z JRZ ni imelo nikakega posla. Iz dopisa se vidi, da stranka sedaj zbira podat- nja? Ali je morda to novo poglavje o avtoriteti, ki naj jo ima učitelj kot vzgojitelj naroda, posebno otrok? Ali narekuje to vzgoja ljubezni do šole, ki naj se med narodom čim bolj utrjuje? Presojo članka prepuščamo učitjeljstvu in ostali javnosti, opozarjamo pa na škodljive posledice takih neutemeljenih napadov, ki morejo povzročiti neprecenljivo škodo ne samo celokupnemu učiteljstvu, marveč tudi šoli in s tem narodu. proti JUU ke glede zaščite članstva JUU katoliškega svetovnega nazora. Z ozirom na trditev, da »JUU ni izvršilo napram katoliškim učiteljem svoje dolžnosti«, moramo ugotoviti, da JUU od svojega članstva ni prejelo takih pritožb. Dejstvo je, da je JUU ostro nastopilo za svoje člane katoliškega svetovnega nazora proti »Jugoslovenski nacionalni stranki« ne samo v poedinem slučaju, temveč celo na ba-novinski skupščini. Da ne govorimo o neštetih intervencijah na banovini in v ministrstvu. Sekcija JUU za dravsko banovino bo z ozirom na tovrstne izpade proti njej dala s tiskovnim procesom priliko, da razčisti to zadevq tudi napram javnosti. Iz tega razloga prosimo vsa sreska društva, da dostavijp na razpolago sekciji takoj overovljene prepise vseh dopisov, ki pridejo v poštev z njihove strapi, čtyne - ppedincp pa, da stavijo (proti vrnitvi) sekciji na razpolago eventualne svoje privatne dopise jn izjave glede zavzemanja JUU za nje, da jih priključi materialu, ki ga ima sekcija in centrala JUU glede intervencij in korakov storjenih v obrambo omenjenih članov JUU. JUU sekcija za dravsko banovino. V Ljubljani, 22. januarja 1936. Ivan Dimnik, Metod Kumelj, predsednik. tajnik. —1 Premestitev 109 učiteljev v naši banovini prinaša »Slovenec«, »Jutro«, »Slovenski dom« in »Slovenski narod« od 15, I. —I O predavanju proti klerofašizmu, ki ga je imel neki študent na neki srednji šoli piše z zgražanjem »Slovenec« od 15. I. —1 O obupnem stanju naših mapjšin v Avstriji in v Italiji piše »Slovenski dom« od 15. I. Doseči bi morali, da bi dobili tam slovenske šole in učiteljišče, sicer grozi našim manjšinam smrt. —1 Nova dva popravka je prinesel »Slo venec« 16. januarja na očitke proti JUU v številki z dne 28. in dne 29. decembra 1935. —I O slovenskih učnih knjigah piše daljši cianek J. Šolar v »Slovencu« od 16. jan. —1 O Kulturbundu, nemških manjšinskih šolah in o kočevskih Slovencih ima daljši članek »Slovenec«, z dne 19. I. —I Nekaj črtic o šoli v Komendi dobimo v »Slovencu« od 19.1. Na tej šoli se je šolal tudi dr. J. Ev. Krek. —1 Proti JUU ima zopet strupeno notico »Slovenec« od 19.1. — O popravkih, ki jih pošilja JUU pravi, da nič ne zaležejo. Spravlje se predvsem na organizacijo, češ, da je prisilila svoje članstvo, da je izstopilo iz raznih tudi karitativnih društev. —1 O krivicah, ki se gode Slovencem na Koroškem na šolskem polju poroča »Slovenija« od 17.1. —1 Spomenico proti monopolizaciji šolskih knjig — piše »Slovenija« od 17. I. — ni hotela podpisati Zveza kulturnih društev. — Proti monopolizaciji knjig — pravi »Radio Ljubljana«, št. 4., v svoji kultijrni kroniki — so se postavili vsi, ker monopolizacija pomeni največjo nevarnost za slovensko šolstvp in kulturo. To vprašanje je eno izmed redkih v slovenski zgodovini, ki so se ob njem strnili vsi še tako različni krogi v skupno fronto in s tem pokazali enodušno voljo naroda. —1 Zaradi razpusta »Kulturbunda« so se oglasili nekateri nemški listi, ki vidijo v tem kršenje mednarodne obveznosti proti narodnim manjšinam — kar bi znalo tudi kaliti prijateljske odnošaje med našo državo in Nemčijo. (»Deutsche Zeitung«, 19.1.) —1 Na napade na učiteljstvo v »Slovencu« in v »Domoljubu« prinaša »Jutro« od 19. I. uvodnik »Pred četrt poletja«, kjer statistično dokazuje, da so imeli učitelji, ki so bili člani »Slopi|kove zveze«, od 10—25% do-klado na svojo pl^čo. —1 Priprave za novo šolsko reformo. Na seji ministrskega sveta dne 17.1. se je sklenilo reformirati naše celotno šolstvo, ki naj se prilagodi današnjim potrebam. Priprave za to reformo izdela poseben odbor, ki je sestavljen iz ministrov prosvete, kmetijstva in trgovine ter dr. Behmen in dr. Krek. (»Jutro« od 18.1.) —1 Meščansko - šolsko učiteljstvo naj bi napredovalo lahko do 4. skupine I. stopnje — je zahtevala posebna deputacija učiteljstva pri ministrstvu. (»Jutro« od 18. j.) —1 Na pavšalne napade »Slovenca« na napredno učiteljstvo odgovarja po svoje tudi »Pohod« od 20. I., ki prinaša obenem zanimivo izjavo ene »žrtve« J. N. S. - arskega režima. Ista številka lista polemizira s »Slovencem« tudi v zadevi unifikacije šolskih knjig ;r. i.::r. r. -- v«r,-ui>:v ""• ii- Mladinska matica —mm Vsebina 4. številke »Našega roda«. Ribičič: Uvodna. Kunčič: Sošolca. (Pesem ) Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba. Karalij-čev-Potokar: Ižo-Mižo in Klan-Klan. Young-Kunaver: Bivališča ljudi v tujih deželah. Ban-drovski - Vodnik: Profesor. Ocvirk: Trije kralji. ***: Vseved. ***: Trije potepuhi. * * *: Zimsko veselje. Župančič: Od bombaža do preje. — ***. Kako se ljudje pozdravljajo. — Zanimivosti iz zdravilstva v Abesi-niji. — Sicherl: Mladi smučar. — Mladina piše. — Uganke. — Nagrade. — Številka je izredno bogato ilustrirana in ima poleg ilustracij Sirka, Sedeja, Ravnikarja še mnogo risb in fotografskih posnetkov. —mm Ekspedicija 4. štev. »Našega roda« se je začela včeraj. Danes lahko dobijo list v upravi vse ljubljanske šole. Opozarjamo vse cenj. poverjenike, ki niso poslali še naročil za 4. številko, da to čimprej store. —mm Ker s 5. številko skoro vsako leto pade število naročnikov, opozarjamo cenj. poverjenike, da se potrudijo, da se to tudi letos ne ponovi. Kdor preneha biti naš naročnik izgubi tudi pravico do knjig ob koncu šolskega leta. Naša gospodarska organizacija —g Članom Učit. samopomoči. Po sklepu zadružnega načelstva Vas obveščamo, da so umrli v mesecih oktober, november in december 1. 1935 sledeči člani: Gorazd Katinka, Ljubljana, Mihelič Marija, Sv. Jurij ob Ščavnici, Pestevšek Karel, Maribor, Potočnik Marjana. Ljubljana, Plhak Marija, Žabja vas, Rainer Jožef, Zg. Potekava, Marinič Julka, Sv. Urban pri Ptuju, Hafner Angela. Šmartno pri Kranju, Dekleva Marija, Stožce pri Ježici, Dr. Romih Tomaž Novo mesto, Supan Ignacij, Brežice in Fersch Josipina, Maribor. Označba: 357. do 358. smrtni slučaj. Splošne vesti — Nov učni načrt meščanskih šol. Na januarskem zasedanju je razpravljal glavnj prosvetni svet poleg drugih vprašanj tudi o novem učnem načrtu za meščanske šole. — Največ se je razpravljalo o tem, ali naj bo meščanska šola neke vrste prehodna šola iz osnovne na srednje in višje, ali naj ii»a značaj povsem strokovnih šol. Glavni prosvetni svet je po ijzčrppi debati prišel do prepričanja, da morajo biti meščanske šole take, da bodo nudile splošno vzgojo, kakor srednje šole, samo s to razliko, da bodo skušale s svojim programom ustvariti pri učencih dispozicije za gotovo strokovno izobrazbo, a da se najnadarjenejšim učencem dovoli prehod v srednje šole in to po dopolnilnem izpitu. Zaradi tega je po zakonu o meščanskih šolah določeno, da naj bodo razdeljene v tri vrste: kmetijske, obrtno - industrijske in trgovske. Novi učni načrt je prirejen za vsako teh šol, tako, da se bodo med seboj razlikovale po smeri, programu in po učnih predmetih. Tega doslej še ni bilo. Poleg tega so sestavljena tudi nova navodila za vsak učni predmet. Kmetijski tip meščanskih šol je vzet po vzorcu francoskih višjih narodnih šol, a tip obrtno - industrijskih in trgovskih po vzorcu češkoslovaških meščanskih šol, ki so dosegle izvanredne rezultate. Skoro vsak četrti Ceho-slovak je dovršil to šolo. Meščanske šole n.) Češkoslovaškem so vzgojile ves meščanski gospodarski stan. Nasprotno so v Franciii ustvarile višje narodne šole racionalne in napredne kmete. — V zvezi s tem vDrašanjem je rešeno tudi vprašanje učbenikov. — Novi učni načrt je poslan ministrstvu prosvete v svrho uveljavljenja. — Članom-dolžnikom dravograjskega učiteljskega društva. Do konca društvenega leta znaša naša mesečna članarina Din 16.—. Nekateri letos še dinarja niso plačali! Dobijo se tudi taki, ki imajo dolgove še od lani! Do konca januarja bi bila morala prejeti na redni članarini Din 8224.—, pa sem prejela samo Din 5012.75! Toraj Din 3211.25 manj! Kako naj poravna društvo obveznosti napram sekciji v Ljubljani? S čim naj krije lastne stroške? Kdor se je prijavil in prejema stanovske liste, naj izpolnjuje tudi društvene obveznosti! — Prijavljajte in odjavljajte se-n>eni! Mira Gačnik, Guštanj. — JUU sresko društvo Krško poziva vse svoje članstvo, ki je v zaostanku na članarini še za leto 1934.-35-, da poravna dolg čimpreje. Istočasno prosimo one člane, ki niso poravnali obveznosti v tem letu, da to storijo, ker sicer se vsota veča in vedno težje je potem poravnati dolg. Članarina do 31. dec. 1935. znaša glasom sklepa odbora Din 17.—, od 1. jan. 1936. pa Din 16.—. — Prosimo tovariše, ki so premeščeni, da poravnajo svoje obveznosti pri društvu, preden se odselijo. Blagajnik. — Učiteljem — učencem f prof. A. Gvajca. V Ljubljani bo otvorjena kolektivna posmrtna razstava del f Gvajca združena s spominskim večerom, katerega prirede pod vodstvom prof. Saše Šantla, hvaležni učenci v počastitev svojega nepozabnega učitelja in vzgojitelja. — Vse, katerim bi udeležbo zabranila oddaljenost, presrčno vabilo k sodelovanju s tem, da nam pošljejo spominski list, katerega bomo na večeru prečitali. Zamislite se v svojo učno dobo in vsak bo lahko kaj zapisal ob spominu na blagega učitelja, svetovalca in prijatelja f prof. Gvajca. Dopise naslovite na sekcijo JUU v Ljubljani. — Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani ima svoj 61. redni občni zbor v ponedeljek 17. februarja 1936. ob 19. uri 30 min. v sejni dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. — Zborovalni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. — 2. Poročilo upravnega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1935. s predlogom o razdelitvi prebitka. -— 3. Poročilo nadzorstvenega odbora o delovanju i o letnem računu z^ let