Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. Din. 1.
15. štev.
V Ljubljani, 14. aprila 1923.
Leto V.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Telefon št. 77.
NARODNO-SOCIJ/UJSTIČNI TEDNIK • m mesec. Izhaja ob sobotah.
Mak
Sp
Tov. dr. Ivo Polileo iz Zagreba je na našem nedeljskem zborovanju izrecno- naglasil, da je bila narodno-socijali-stična stranka prva v Sloveniji, ki je potom shodov zahtevala pošten sporazum med Srbi in Hrvati. To njeno stališče jo je tudi vodilo na kongres v Zagrebu, ki je imel namen, ta sporazum realizirati.
Kako prav smo imeli narodni soci-jalisti, da smo se z vso odločnostjo potegovali za sporazum, dokazujejo dogodki, ki so v teku. Vrše se pogajanja, od katerih zavisi, ali bo sploh prišlo do sporazuma ali ne. Mi smo mnenja, da do tega mora priti, ker je le v sporazumu spas naše edinstvene jugoslovanske države.
Zakaj široke plasti naroda tako težko pričakujejo sporazuma? Zato, ker vidijo v sporazumu izboljšanje obupnih razmer, v katere smo zašli. Iz teh razlogov so te dni tudi. tisti krogi, ki so bolj centralistično orijentirani, predvsem uradniki, nevoljno sprejeli vest o obnovitvi radikalsko-demokrats-ke koalicije, dobro vede, da bi taka politika pomenila nadaljevanje dosedanjega neznosnega , protisocijalnega kurza v naši državi, kateri je iz uradnikov, ki so v prejšnjih časih povsod uživali ugled, napravil berače. S temvečjim zadovoljstvom pa so ravno ti krogi sprejeli naj-novejšo vest o sporazumu.
Nas mora v tem času zanimati, kdo je tisti, ki se sporazumu najbolj protivi.
1 o so demokrati s Pribičevičem na čelu! l'a mož dobro ve, da; bo mogel samo toliko časa igrati vlogo, dokler se Hrvati ne bodo udeleževali parlamentarnega dela, dokler torej ne bo prišlo do sporazuma. Zato je bilo vse njegovo delovanje osredotočeno na to, da je postavljal ovire prihodu Hrvatov v Beograd. Kadar je bil v parlamentu govor o tem, da je treba doseči sporazum s Hrvati, je vedno zatrjeval, da smo Jugoslovani in da ne obstoje ne Srbi! ne Hrvati in da zato 'ni treba sporazuma med tema dvema*, ki jih v resnici ni.
Take modre državnike imamo- torej v letu 1923. Poglejmo nazaj v 1. 1888, da vidimo, koliko so bili takrat: pred nami. V Beogradu izhajajoči dnevnik »Politika« je te dni prinesel zanimiv članek, v katerem naglaša, da sc je ime-*a Srbija pred približno 30 leti boriti s Podobnimi težkočami, kot sedanja naša ■Jugoslavija. Takrat so bili na vladi naprednjaki in liberalci, ki jih ljudstvo, ni maralo in kateri so delali podobno politiko, kakor pri nas v zadnjem času radikalci in demokrati. Srbski narod je bil takrat zbran okolii zastave srbske radikalne stranke, ki je bila takrat še socialistična, in je napovedal režimu boj do skrajnosti. Kralj Milan je, videč nevarnost, ki preti državi, poklical dne 'l ; oktobra 1888 zastopnike nasprotujoč: ] si strank na razgovore in dose-ffel se je sporazum na podlagi: revizije ustave. Režimske stranke so morale Popustiti in zmagala je radikalna stran-
* *svo<<?, demokracijo, zmagalo je
• . S V°’ k* ne bilo prišlo do sporazuma, bi boji gotovo divjali naprej ter dovedli državo do. razpada.
1 o je lep nauk za tiste naše politike, ki so protivni sporazumu in reviziji ustave, brez katere je vsak sporazum izključen. Iz zgodovine se je treba u^ti. In ako so celo krogi, ki stoje okoli beograjske »Politike«, ki je brez dvoma
zelo Patri jotičen list, prišli do zaklju6
ka, da 1
ter nasprotovati' tako-zvanemu Pribiče-vičevemu integralnemu jugoslovanstvu, ki je istovetno s centralistično ureditvijo države. Smo na stališču, da se mora brezpogojno obdržati edinstvo jugoslovanske države, toda država je lahko, kljub temu edinstvena, čeprav ni urejena centralistično. Ce to naziranje ne prodre, se bližamo žalostnim časom, ki lahko vedejo do razpada države, česar nas Bog obvaruj!
Je mogoče izboljšati sedanje raz-
^ ere edino na podlagi revizije ustave, potem se bodo morali izpametovati pač udi tisti zaslepljeni naši krogi, ki jih Je tudi pri nas v Sloveniji nekaj, kateri s oje za Pribičevičevo ideologijo in Kroze s palicami in koli vsem onim, ki i se drznili zahtevati revizijo ustave, 0razum med Srbi, Hrvati in Slovenci,
Socijalizem je izgubil enega svojih najboljših mož. V nekem sanatoriju v Schwarzwaldu na Nemškem, kjer je iskal ozdravljenja svoje težke bolezni, je umrl Julij Osipovič Martov, komaj 50 let star. Končano je življenje, ki je bilo tesno zvezano z veliko zgodovino ruske revolucije. Cela tragika ruske revolucije se zrcali v dejstvu, da je moral umreti soustanovitelj nove, revolucionarne Rusije daleč od svoje domovine, iizgnan od ruske revolucije.
V devetdesetih letih preteklega stoletja, v času revolucijonarskega dijaškega gibanja na petrograjski univerzi sta se odlikovala dva mlada revolucionarja: Ljenin in Martov. Navdušene dijaške demonstracije v letu 1898 so potegnile prvikrat za seboj tudi delavske mase. Tedaj je zaprla carjeva policija Ljenina in Martova. Skupaj sta bila izgnana v Sibirijo, skupaj sta šla 1. 1900 v inozemstvo, skupaj sta ustanovila v inozemstvu »Iskro«. Bil je to odločilen korak v razvoju ruske revolucije.
Ruska industrija je bila še mlada, rusko delavstvo nešolano, nepoučeno. Govoriti delavstvu o političnih ciljih socializma, si v devetdesetih letih ni upal noben socijalist. Mladinski intelektualci in dijaki, ki so bili) so-cijalisiti, niso mogli napraviti drugega, kakor organizirati mezdne boje. Šele »Iskra« je stavila mladi inteligenci nalogov pripravljati delavske mase za politični boj in jih organizirati proti carizmu. Šele iz razširjevalne organizacije »Iskre« se je rodil ruski socijalizem.
Iskre, ki sta jih širila Ljenin in Martov potom »Iskre« so se vnele. Ruski delavski razred se je vzbudil, začel se je zbirati okoli socijalistične inteligence, začel je revolucijonarni boj. StTanka socijalistične inteligence se je morala preleviti v revolucionarno stranko delavstva. V tem trenutku pa so se
ločila pota dveh mož, ki sta delovala do tedaj v največji slogi, pota Ljenina in Martova.
Najprej je bilo samo organizacijsko vprašanje, ki jih je ločilo. Martov je hotel, da se uvrste za socijalizem pridobljeni delavci v strankine organizacije, ki so se sestavljale do tedaj le iz »poklicnih revolucionarjev«, in da se stranka marksistične inteligence preosnuje v delavsko stranko. Ljenin pa je zahteval, da se mora osnovati tajna in centralistična stranka, sestavljena le iz »poklicnih revolucionarjev« in marksistično šolanih intelektualcev, ki mora voditi že socialistično čutečo, pa ne še marksistično izšolano delavsko maso. Navidezno se je šlo le za način organizacije.
V resnici pa se je skrivalo v tem prepiru že vse veliko historično nasprotje.
Martov je hotel proletarsko demokracijo, organizacijo delavskih mas po evropskem vzorcu, v kateri odločujejo delavci sami, Ljenin pa organizacijo zarotnikov, ki je postala pozneje, tako zlasti ruska:	»Pametni absolutizem«,
organizacija »revolucionarjev po poklicu«, ki naj bi vodila proletarijat. Proletariat sam nima o ničemer odločati.
»Revolucionarji po poklicu«,'ki tvorijo stranko, morajo v interesu proletari-jata odločati nad proletarijatovo diktaturo. Ta prepir za organizacijo je ločil ruske socijaliste leta 1903 v menjševi-ke, ki so sledili Martovu, in boljševike, ki so stali na Ljeninovi strani.
Ob izbruhu svetovne vojne je živel v Parizu. Medtem ko so se nekateri njegovi prijatelji, med njimi slavni Pleha-nov, zavzeli za entento, je on zahteval, da se zavzame sovražno stališče proti vsem vojskujočim se državam. Ko je izbruhnila ruska revolucija, je biVal v Švici. V »plombiranem« železniškem vozu se je peljal skozi Nemčijo domov. Toda v trenutku, ko je zmagala revolucija, katere duševne predpriprave so bile v obilni meri njegovo delo, se začenja tragika njegovega življenja. Najprej je prišel v nasprotje s svojimi strankinimi pristaši, ki so podpirali Ke-rcnski-ja. Ko je zmagalo v stranki njeno levo krilo, katero je vodil on, je bilo že prepozno. V novembru 1917 je bila z zmago boljševikov pokopana ruska demokracija. Ko so dobili1 boljševiki vso moč, so skušali dobiti na svojo stran tudi Martova. Toda bilo je zastonj. Martov ni hotel iti ž njimi. Ponujali so mu najvplivnejše mesto, on je vse odklonil. Ostal je v sovjetih in strastno pobijal boljševike. Boljševiki so ga sovražili, toda blizu se mu niso upali. Povedal jim je v obraz, da to, kar oni uganjajo ni ne socijalizem, ne komunizem, temveč da je neumnost.
Ker pa je njegova bolezen, tuberkuloza v vratu, v letih lakote silno napredovala, je moral iti leta 1920 v inozemstvo. Boljševiki so bili srečni, da so se ga iznebili, saj jim je bdi on najbolj nevaren. V Rusijo se ni vrnil več.
Kljub temu, da je bil težko bolan, je delal v inozemstvu neumorno'. V Berlinu je ustanovil »Soc. Vjestnik«, katerega so vtihotapljali v boljševiško Rusijo, kakor svoj čas »Iskro« v caristično. Kakor za prostost ruskega delavstva, tako se je boril do zadnjega zdihljaja tudi za mednarodno solidarnost proletariata.
In sedaj ga ni več! Mož je mrtev, ideja bo živela! Naj se razširi danes po velikih ruskih planjavah, kjer se bori za novi družabni red ruski kmetski narod, ki je prišel šele pred nekaj desetletji iz robstva. Kajti izkazalo se je, da je po-grešen socijalizem, ki misli* da bo osvobodil proletarijat le s tem, da ga podvrže diktaturi »revolucionarjev po poklicu«; bodočnost ima v Rusiji: in na celem svetu le oni socijalizem, ki ga je zastopal Martov, to je socijalizem demokratične samoodločbe proletariata. Proletariata ne bo osvobodil od še tako visokih gospodov usiljeni socializem, prostost bo napočila proletarijatu šele tedaj, ko bo duševno tako zrel, da ne bo prenesel nobenega gospodstva več, ker gospodstva potreboval ne bo! ~ To je bila velika misel, ki je izpolnila Martovo življenje, in ta misel ne more umreti, kajti prostost si more izbojevati Proletarijat le sam!
Kedaj pride za nas vstajenje?
(Velikonočna črtica državnega uslužbenca.)
Na mizi stoji šestero krožnikov, napolnjenih s koruznim močnikom, za mizo sode štirje bledi otroci, na nizkem stolcu mati z dojenčkom v naročju, na voglu mize pa oče v oguljeni obleki, ter
topo zre v pripravljeno jed.-----
Iz sosednje hiše se sliši veselo-raz-posajeni krik lepo oblečenih otrok, ki se igrajo s pirhi ter raznim dišečim pecivom. Poleg njih na mizi igra gramofon vesele koračnice. Na pročelju hiše se sveti lepa tabla z zlatimi črkami, zraven table pa je nalepljen plakat protituberkulozne lige, ki se reži
kakor v zasmeh bednim, ki nimajo česa jesti.-----------
Otroci so že pojedli svoje borno kosilce, oče pa še vedno, zre zamišljen preko krožnika v sredino mize. Šestletni Tonček vpraša: »Tata, zakaj nisi kupil mesa in šunke za danes, ko je vendar velika noč?« Otrok ne dobi odgovora. —
Nato pa osemletna Milka: »Mama* ali ne znaš več napraviti potice in takega lepega rumenega kruha, kakor ga imajo pri K.
Materi zdrknejo dve debeli solzi na dojenčka ter pravi: »Letos nismo imeli moke, prihodnje leto pa bom napravila dve veliki potici, da boste vsi siti'. Otrokom se pri tej lepi obljubi razvozljajo jezički ter začno vsi naenkrat pripovedovati, kaj vse da imajo- K.-ovi- otroci. Tonček pravi: »Slavko ima lepe rumene čevlje, čepico z lepilm trakom, sladke bbnbončke, dosti šunke, ki jo je dal tudi psičku.« Milka hiti pripovedovati: »Joj, mama, da bi ti. videla kako lepo krilce ima Marica! In punčko ima, ki spi in gleda.« Tako hilte pripovedovati, vsak hoče več povedati, kaj vsega imajo drugi otroci, koliko pirhov, kakšne barve, kako lepi so itd. Oče ne more več poslušati, srce se mu krči, nervozno vstane od mize ter gre v drugo so-bo. Da ne bi slišal hreščanja gramofona in razposajenih glasov, ki jih potrto srce ne more prenašati, zapre okno im se vsede k mizi. Glavo položi v dlani, oči so mu orošene, predi oči mu stopi cel potek njegovega življenja od deti-n-stva do danes, ko je oče štirih otrok. Kako lepo je bilo svoj čas na veliko noč! Trije otroci so bili doma. Mati je takoj po maši pogrnila mizo, vsaki je dobil košček blagoslovljenega kruha, vsaki svoj rdeči pirh, pozneje še potice, šunke, mesa, tako da ni vedel, kaj je bolje in kaj bi najprej pojedel. Na Veliko noč je moralo biti vse zadovoljno!
In danes? Kakšno veliko noč imajo on, njegova žena, ki je bleda in uvela, njegovi otročiči, ki jim ne more nič nuditi! — Solze ga žalijo, da vidi temo pred očmi, in v tej temi se zvijajo- neke čudne pošasti, ki se mu reže v obraz.
Kdo neki je zakrivil to, da se nahaja v tem obupnem položaju? Vedno- priden, deloven, nikdar ni pijančeval, ne zapravljal in vendar je prišel v to obupno bedo. Kaj je vendar zagrešil? —
Povojne razmere, korupcija, veriž-ništvo, nepoštenje, zapravljanje, brez-potrebno razkošje, lakomnost, zavist itd. Vse to čita v časopisih, in vendar tega ni kriv on in ni niti najmanj soudeležen pri vseh grehih in neredno-stih, pa je vendar kaznovan, mora trpeti, grozno trpeti in ž njim njegova žena ter nedolžni otroci, ki niso nič drugega zakrivili, kot da so- slučajno prišli na svet, kakor on pred štirideset timi leti.----------
Iz bližnje cerkve sliši zvonenje. Kristus jc vstal, prepeva se veseli aleluja. Grozne misli mu roje po glavi...
Ah, sotrpini1, kedaj pride naše vstajenje? -------
To zakasnelo socijalno sličico podajamo radi tega, ker je povsem resnična ter jasno kaže, kam je dovedl-o- gospodarstvo brezvestnili vlad tak-ozv. srednje sloje. Kako je moglo tak-o daleč priti? Krivi so si navsezadnje svoje bede drž. uslužbenci sami, ker se ne morejo uživeti v dejstvo, da so iaktičn-o delavci, delavci uma, pravi tovariši manuelnega delavca ter da spadajo v proletarske vrste, ne pa da delajo štafaž-o kapitalistom, ki jih za trdo delo in neomajno zvestobo tirajo v obup.
Državni nameščenci! če že za lastn-o osebo iz nekega napačnega p-onosa prenašate raje vso revščino, samo da se smete prištevati v vrste burzujev, mislite vendar na svoje družine, na svoje nedolžne otrou
ke! Rešite jih s tem, da sc združite v enotno strokovno organizacijo, ki bo že v svojem bistvu, ker drugačna biti ne more, predkapitalistična. 2e ta korak sam bi vam olajšal sigurno prav izdatno vaš položaj. Kaj šele, če bi se že enkrat odločili za skupni nastop z ročnim delavstvom! Dokler pa tega ne bo, zastonj pričakujete vašega vstajenja, ker ne bo vstat nikdo za vas, temveč morate in morete vstati edino sami!
Politične vesti*
Notranjepolitični položaj, Otroška igra, drugače ni mogoče imenovati naše politike, se nadaljuje. Prišli smo v tej igri že tako daleč, da z
amputacijo, s katero so grozili Srbi in naši demokrati in radikali, ne bo nič. »Jutro« že piše, da Srbi na amputacijo ne mislijo ter konštatira, da so Srbi to misel že zavrgli ali bolje rečeno, da je nikoli imeli niso. Tudi srbski listi amputacije nič več ne omenjajo. »Jutro« je tudi mnenja, da pisanje o amputaciji škodi naši državi silno na ugledu. Amputacija je torej že izginila. In ko jo preboli še »Slov. Narod«, bo pozabljena. Tako smo postali zopet za nekaj »tako lepega« revnejši. Da pa bi kdo ne mislil, da so postali naši politiki tudi pametnejši, so iznašli hitro neko drugo kost, na kateri bodo glodali zopet par tednov. Ta nova iznajdba pa ni nova in smo bili že prej prepričani, da pridejo prej ali slej ž njo na dan. Radič, Korošec in Spalio so —
veleizdajalci.
Radikali imajo dokaze v rokah! Tako, sedaj bo stvar zopet interesantna in naši časopisi bodo imeli zopet o čem pisati in ljudje o čem govoriti. Cim bolj neumna je kaka stvar, tem bolj se zdi ljudstvu verjetna. In prepričani smo, da bodo sicer popolnoma pametni ljudje vse verjeli, se jezili in debatirali po gostilnah s tako vnemo, kakor da bi šlo res za kaj državotvornega. — Prav ta-
in to je cela naša politika, Da bi pa slcrbele za državo in narod, o, to jim niti v glavo ne pade!
Kdo je pri nas državotvoren?
Po dosedanjih izkušnjah je pri nas državotvoren:
1. kdor pripada stranki', katera je slučajno na vladi,
2. kdor odobruje vsako lumparijo vladne stranke,
F. A. Mignet:	12.	nadalj.
Zgodovina francoske revolucije.
1789—1814.
Od 5. maja do noči 4. avgusta 1789.
To zagotovilo je potolažilo ljudstvo za nekaj časa, tako da je mogel odbor bolj nemoteno delati na organizaciji ljudske brambe. V manj kot štirih urah je bil načrt izdelan, preudarjen, sprejet, natisnjen in nabit. Sklenilo se je, da se za enkrat zviša stanje pariške meščanske garde na 48.000 mož. Pozvali so vse meščane, da se vpišejo vanjo. Vsak okraj je dobil svoj oddelek, vsak oddelek svojega vodjo; vrhovno poveljstvo nad to meščansko vojsko so ponudili vojvodi Aaumontskemu, kil si je izgovoril rok 24 ur, da se odloči. Medtem je bil imenovan de la Salle kot drugi poveljnik. Zeleno znamenje so zamenjali z rdeče-modrimi kokardami (barvi mesta Pariza). Vse to se je zgodilo v nekaj urah. Okraji so odobrili ukrepe stalnega odbora. Pisarji, gojenci rano-celstva, vojaki mestne straže, vse kar je bilo nekaj več vredno, francoska telesna straža, vse je ponudilo svoje moči odboru. Straže so se počele sestavljati ter pohajati po ulicah.
Ljudstvo je nestrpno čakalo, kdaj se izpolnijo obljube predstojnika trgovcev. Toda pušk le ni bilo, mračilo se je že, vse se je balo noči in z njo napada od strani vladnih čet. Ljudstvo je mislilo, da je izdano, ko je čulo, da so pri bar-jerah (ovirah) ustavili 50 centov smodnika, ki naj bi bil skrivaj prišel iz Pariza. Sedaj pripeljejo zaboje z napisom:
3. kdor nima pojma ne o državi, ne o narodu,
4. kdor ploska, kadar si gotova klika polni žepe z državnim denarjem.
Po dosedanjih izkušnjah pa je proti-drzaven vsak:
1. kdor želi in dela, da bi se odpravile krivice,
2. kdor hoče, da bi prišel cel narod do blagostanja,
3. kdor hoče dobro državi in narodu in je proti temu, da bi peščica ljudi iz-žemala cel narod.
Mislimo, da ni več daleč čas, ko bo pomenila beseda »državotvoren« naj-hujšoi psovko.
Ni sporazuma.
Od volitev sem je že štiri tedne. Narod je pri volitvah jasno pokazal, kaj želi. Toda oni, ki jih je narod1 izvolil, sedaj po volitvah nočejo poznati njegove volje. Pašič študira, kako bi speljal Hrvate in Srbe na led, ni mu pa prav nič mar, kako bi ustregel narodu. Pašiču gre v prvi vrsti za tos, kako' bi ostal na vladi in kako bi iztisnil iz Hrvatov in Slovencev še več denarja. V pondeljek dne 16. aprila bi se moral sestati novoizvoljeni parlament. Ker Pašič neče sporazuma, temveč nadvlado Srbov, za katero pa sta on in njegova radikalna stranka preslaba, bi doživel že na prvi seji poraz. Temu se hoče izogniti balkanski državnik Pašič s tem, da poda v nedeljo dne' 15. aprila ostavko. Vsled tega bi bil sestanek parlamenta odgoden, ker bi nastala vladna kriza, katero bi Pašič zavlačeval kolikor mogoče dolgo in bi tako še dalje vladal. Smo pač na Balkanu! Ako tako vladanje ni protidržavno', potem ne vemo, kaj naj bo; še protidržavno! In vendar se ne najde niti en radikalni ali demokratski list, ki bi ožigosal to , protidržavno Pašičevo vladanje.
Demokrati in vlada.
Demokrate, kot stare izkušene in vajene koritarje ter korupcijoniste silno jezi, da jim je dal Pašič brco iti jih vrgel iz vlade. Na vsak način bi prišli
Davidovič.
Listi pišejo, da je nastal v demokratski stranki zopet razkol. Davidovi-čeva in Pribičevičeva skupina da sta si zopet v laseh. Ta razkol ni od danes ali včeraj. Kakor se bodo naši čitatelji še dobro spominjali, je obstojalo nesoglasje že dolgo, dolgo pred volitvami. V starem parlamentu je že igral ta razkol veliko vlogo. Iz njega so se porajali veliki upi. Davidovič, tako se je zatrjevalo, je pravi mož! Če se bo; on lo-
artilerija. Pri pogledu nanje se ltotolaži razburjenje. Spremljajo jih pred mestno hišo. Mislili so, da se nahajajo notri iz Charleville pričakovane puške. Ko pa jih odpro, najdejo v njih le staro platno in drva. Ogorčeno predbaciva ljudstvo mestnemu odboru in predstojniku trgovcev izdajstvo. Ta se opravičuje, češ da je bil sam prevaran ter pošlje ljudstvo, da bi pridobil časa, oziroma, da se jih znebi, k kartuzijancem po orožje. Pa tudi tu ga niso dobili. Vrnili so se še bolj nezaupni in besni, kot so odšli. Odbor je sedaj izprevidel, da ni druge pomoči kot ljudstvo oborožiti ter je dal takoj napraviti 50.000 sulic. Da prepreči nered pretekle noči, da mesto razsvetliti ter odredi, da hodijo po vseh ulicah straže.
Drugo jutro je zahtevalo ljudstvo, ki se prejšnji dan ni moglo oborožiti, zopet že na vse zgodaj od odbora orožje ter mu prcdbacivalo izbegavanja prejšnjega dne. Odbor je zastonj iskal povsod orožja; ni ga bilo iz Charleville, ne pri kartuzijancih, tudi arzenal je bil prazen.
Ljudstvo, ki ga sedaj ni bilo mogoče na noben način potolažiti, se je podalo v velikanski gruči v invalidnico, kjer je bilo precej orožja. Ni se balo čet na Martovem polju ter je udrlo kljub guvernerjevim prošnjam v kleti in odneslo 80.000 pušk, se polastilo sabelj, mečev, topov ter odpeljalo vse, zmage pijano v mesto. Topove so postavili pri vhodih v predmestje, na tilerijskem gradu, na obrežjih in mostovih, da tako zavarujejo mesto pred vojaštvom, če-gar napad so pričakovali vsak trenotek.
čil od Pribičeviča in vzel krmilo v svoje roke, bo zavladalo pri nas pošteno politično življenje. Davidovič je prišel celo na zagrebški kongres, govoril je tam v smislu revizije ustave in mislilo se je, da postane vsled Davidovičeve-.ga nastopa razkol popoln ter da je za-naprej vsaka skupnost med Davidovi-čem in Pribičevičem izključena. Prišlo je drugače. Davidovič in Pribičevič se nista razšla. Demokratska stranka je ostala cela, kakor so s ponosom poročali demokratski listi. Davidovič je sicer rešil stranko, toda; izgubil je s tem narodovo zaupanje in mandate. Ne samo njemu, tudi onim, ki so šli ž njim in stavili nanj, vsem se je godilo enako. Davidovič je napravil slabo uslugo sebi, narodu, državi, pa tudi demokratski stranki, kateri je žrtvoval vse, ni pomagal. To so posledice polovičarske politike, neodločnosti in cincanja.
Davidovič je mogoče vsega osebnega spoštovanja vredna oseba. Odločen, dalekoviden, samostojen in velikopotezen državnik in politik pa ni. Ce bi bil to, bi bile razmere danes drugačne.
In sedaj sta si Davidovič in Pribičevič zopet v laseh. To lasanje se bo nadaljevalo tako dolgo, da ubijeta drug drugega. Nade, ki jih je stavil narod svoj čas na Davidoviča, so splavale po vodi, po vodi je splavalo tudi zaupanje vanj.
Naravno.
Očitali smo »Napreju«, da je njegova pisava nemarksistična. Rekli smo, da bi v slučaju, ako bi Marks še živel, obsodil tak socijalizem, kakor je »Na-prejev« s krepkimi besedami, ki so mu bile v sličnih slučajih lastne. »Naprej« je naša pisava zadela v živo. Toda namesto, da bi ovrgel naš očitek, se je vrgel na psovanje. Naravno! Ubogi »Naprej« ni mogel drugače. Ker mu je marksizem, katerega po svojem mnenju zastopa, povsem nepoznan, tudi našega očitka razumel ni. »Naprej« je'pač eno stoletje prespal. Ako ne bi živeli v letu 1923. po Kr., bi delal »Naprej« lahko konkurenco Weitlingu ter bi lahko ploskal Fourier-u, ki je bil mnenja, da je bog vse tako lepo napravil; in kaj lahko bi se izkazal in ovekovečil tudi z iznajdbo, da so vse to klerikalci pokvarili. Sanje o »naravnem socijalizmu« so bile vendar tako lepe, ta presneti Marx pa je vse pokvaril in zmešal pamet celo »Napreju«. — Sedaj čakamo zopet na nove psovke, ki nam jih bo serviral »Naprej«.
Brat »Nove Pravde«, prekmurski narodno - socijalistični tednik »Naš Dom« pride v svoji 3. številki v uvodniku »Kaj bo?« do sledečega zaključka: »Edino sporazum med centralisti na eni ter avtonomisti (ali federalisti) in revizionisti na drugi strani more voditi do rešilne točke. Treba popustiti enim kakor drugim. Avtonomisti ne smejo izgubiti iz vidika, da more za posamezne pokrajine in za posamezna plemena biti od koristi le taka avtonomija, ki nam naše Jugoslavije ne bo razbila ali oslabila, marveč jo jačiia. Centralisti pa se morajo otresti naziranja, da je avtonomno gibanje protidržavno, protisrb-sko ali protijugoslovensko gibanje, ki da je inspirirano od zunaj in ima namen, razbiti državo. Sporazum mora biti na pošteni, odkritosrčni podiagi, sicer je le od danes do jutri. Netrajen sporazum pa ni vreden rezultat ogromnega političnega dela, ki ga je vršil in ga še vrši jugoslovenski narod v boju za centralizem in proti njemu.
Do sporazuma; pride, ker mora priti. V politiki mora odločati trezen prevda-rck, ne pa momentana čuvstva, prijateljstvo ali sovraštvo. In ker vemo, da so Pašič, Radič in Korošec trezni politiki, da je vsem trem pri srcu dobrobit naše skupne domovine, ne dvomimo, da br v doglednem času ne prišlo1 do sporazuma. Ni treba, da pride že jutri-Nagel sporazum itak nima notranje sile. Le počasi se da premostiti prepad, med tako nasprotujočimi si političnimi nazi-ranjt. A, če se enkrat prepad premrnsti, potem drži most trdno. Ako pa do sporazuma vendarle ne pride, potem nimamo pričakovati ničesar dobrega. Škode pa ne bomo trpeli samo mi Slovenci in Hrvatje, ampak še v večji meri Srbi.«
„Nova Pravda" !n „Maš Dom“ sta edini glasili Narodno-socijalistične stranke.
Svetovni presiedL
MEDNARODNA SOCIJALISTIČNA KONFERENCA.
V Bregencu (Vorarlberg v Avstriji) se vrši te dni mednarodna socijalistična konferenca. Na konferenci sta zastopani II. in IIVe. intcrnacijonali. Konferenca je uredila poslovni red hamburškega kongresa, ki se vrši 21. maja ter sklenila pravila socijalistične delavske internacijonale, ki bodo predložene hamburškemu kongresu. Nadalje se je posvetovala o gospodarskih posledicah mirovnih pogodb.
ČEKOSLOVAŠKA.
Koliko knjig se tiska na Čehoslovaš-kem? Leta 1921 je bilo tiskanih 5838 novo spisanih knjig, za 2226 več, kakor leta 1920. 1708 knjig je vsebovalo lepo književnost, 766 godbo, 641 pravo, politiko in upravo. V češkem jeziku je bilo spisanih 4953, v nemškem 659 in v drugih jezikih 226 knjig. Kakor je razvidno iz navedenih številk, napredujejo Cehi naravnost grozovito hitro.
BOLGARIJA.
Obsojeni ministri v ječah. Pred kratkim smo poročali, da so bili obsojeni bolgarski ministri, ki so zakrivili, da se je udeležila Bolgarija vojne. Sedaj poročajo iz Sofije, da so obsojene ministre prepeljali v Slivno in jih zaprli v ta-mošnje ječe.
ROMUNIJA.
Notranje zmede in primera z Jugoslavijo. Slično notranjo krizo, kakor Jugoslavija, preživlja tudi Romunija. Tudi Romunija je postala po svetovni vojni velika in njeno povečanje je bilo slično temu Jugoslavije. Nova Romunija, kakor Jugoslavija sta dobili dežele, ki so bile kulturno na veliko višji stopnji, kakor predvojna Romunija in Srbija. Popolnoma naravno je torej, da je morala izbruhniti v obeh državah notranja kriza. Novo priklopljeni kraji v Romuniji, kakor v Jugoslaviji, niso zadovoljni z vladama v Bucaresti oz. v Beogradu. Ljudje, ki so živeli do prevrata v Evropi, se z balkansko kulturo ne morejo sprijazniti. Ljudje, katerim
prinaša balkanski način vladanja osebne ali politične koristi, očitajo Hrvatom in Slovencem plemenski šovinizem, mržnjo do Srbov in do države. Toda mi smo popolnoma prepričani, da bi se Srbi, če bi bili živeli v Sloveniji in Hr-vatski in bi bili do prevrata navajeni evropskega vladanja, ravnotako uprli Beogradu in njegovim balkanskim maniram, kakor se upirajo Hrvati in Slovenci. Tu ne gre za plemenski šovinizem, ne za kako protidržavnost, to je boj dveh popolnoma različnih kultur. Na eni strani Evropa in upravna poštenost, na drugi strani Balkan in naj-gnjusnejša korupcija. Da je naša nazira-nje pravo, nam jasno dokazujejo romunske razmere. V Romuniji se nahajajo v novo pridobljenih krajih sami Romuni, torej živi v stari Romuniji, kakor tudi, ako jih hočemo tako imenovati, v osvobojenih krajih eden in isti na-' rod. Kljub temu pa najdemo v Romuniji do pičice iste notranje boje, kakor v Jugoslaviji. Romuni, ki so živeli do prevrata na Ogrskem in v Avstriji, torej v Evropi, se ne morejo sprijazniti z novo romunsko vlado, ki je popolnoma balkanska. Romuni v novih krajih se bojujejo s skrajno srditostjo proti stari Romuniji oz. proti načinu vladanja, ki je sličen onemu v predvojni Romuniji. Kaka je balkanska kultura in balkanska vlada pove najbolje govor voditelja sedmograških Romunov, Vajde, ki je bil pred vojno romunski poslanec v ogrskem parlamentu, po vojni ministrski predsednik Velike Romunije. Vajda je pred kratkim izjavil v romunskem parlamentu: V budimpeštanskem parlamentu so morali romunski poslanci veliko prestati, toda tako, kakor dela ž njimi nova domovina, ni delal ž njimi niti stari krvnik Tisza.
Upamo, da je po tej črtici postala naša notranja kriza našim čitateljem povsem umljiva.
FRANCOSKO . NEMŠKI SPOR.
Velikanska pogrebna manifestacija v E s s e n u. Kakor smo zadnjič poročali, so Francozi ustrelili v Kruppovih tovarnah 13 Nemcev, tovarniških delavcev. V torek, 10. t. m. se je vršil pogreb teh žrtev. Od padlih delavcev se je v žalnem govoru poslo-
ko, kakor so prej debatirali o amputaciji ... Ko veleizdajstvo ne to več senzacij on el n o, bo cela zadeva zopet utihnila. Potem bo treba iznajti seveda zopet kaj novega, zanimivejšega. Take so naše državotvorne stranke
raje danes kakor jutri zopet nazaj. Toda Pašič se jih oteplje z vsemi štirimi, kajti sedaj je cela klobasa njegova, sicer bi jo pa moral deliti. In Pašič naj postane na stara leta komunist?!
vil Krupp sam. Pogreba se je udeležilo nad pol milijona ljudi, ki so' vsi defili-rali ob skupnem grobu. Do incidentov ni prišlo, ker je francoski poveljnik najstrožje prepovedal svojim vojakom pokazati se v uniformah v mestu.
Poročila z dežele.
Zagorje. Pri skupščinskih volitvah dne 18. marca t. 1. je dobila naša stranka v Zagorju 101 glas, to je nekaj manj kol poprej, kar je pa z ozirorn na vse-občo polomijo, ki je vladala, še vedno častno število. Vsem našim zavednim volilcem prisrčna hvala! — Na Veliki pondeljek uprizorilo je »Bratstvo« iz Zagorja v Sokolskem domu v Litiji igro »Erazem Predjamski«. Dvorana je bila popolnoma zasedena. — Žalostno pri tem je dejstvo, da »Bratstvo« iz Zagorja — sami Sokoli — ni smelo igrati v Sokolskem domu v Zagorju, ker tega sedaj vladajoča gospoda pri odboru ni dovolila! Pripomniti je, da je eden brat Karol Kolenc — našel celo smrt pri zgradbi Sok. domu v Zagorju. Ampak zapomnite si, gospodje pri odboru Sokola, da je ves naraščaj naš, in po tem računajte! — Pri nas.se je pojavilo nekaj čisto novega. So to — mladeniči, ki preže ponoči po cestah ter hrulijo njim neljube ljudi. Pravijo, da sta tudi) dva učitelja med njimi. Baje hočejo braniti narod in državo. To je danes lahka naloga, ko imamo lastno državo. Kje so bili pa takrat, ko smo se v Zagorju bili na življenje in smrt za narodnost? Ni jih bilo, tedaj je bilo prenevarno! — Sedaj se dela pri nas na zgradbi nove ljudske in meščanske šole. Vse to je skrajno potrebno, a žal imamo, kakor vedno, tako tudi sedaj, razne coklje in zavirače, ki hočejo vse preprečiti. Toda volja prebivalstva je trdna in bomo ■oboje dosegli, ker hočemo doseči!
Strokovni vestnik.
Delavski pokret proti ofenzivi kapitala.
Pred kratkim so se sešli zastopniki vseh razrednili delavskili strokovnih organizacij na posvetovanje o korakih, ki jih bo treba podvzeti proti ofenzivi kapitalizma. Sklenilo se je, da nastopijo v boju vse na razrednem stališču stoječe strokovne organU-zacije. Za nedeljo 22. aprila se bodo sklicali po vseli večjih krajih Slovenije delavski protestni shodi. Na te shode že naprej opozarjamo vse naše organizirane tovariše in neorganizirano delavstvo ter jih vabimo, da se pridružijo boju proti kapitalistični ofenzivi. V prihodnji številki »Nove Pravde« priobčimo poziv delavstvu, ki so ga izdale v tem boju združene strokovne organizacije.
Prvi maj — delavski praznik. Ponovno pozivljemo še vse one podružnice, ki nameravajo proslaviti naš praznik s shodom, da nam nemudoma to sporoče, da jim določimo govornika- Prijave po 22. t. m. se ne bodo upoštevale. Naj ne bo naše podružnice, ki ne bi proslavila 1. maja. — Tajništvo NSZ.
Podružnicam NSZ! Zadnjo okrožnico popravljamo v toliko, da se naj protestni shodi vrše, če le mogoče, v nedeljo dne 22. aprila ali pa pred tem dnem. — Tajništvo NSZ.
Občni zbor NSZ v Zagorju. Tovariši! Delavci! Bliža se 6. maj, ko pohitimo med naše tovariše rudarje v Zagorje, da v tem industrijskem kraju položimo račune o svojem delovanju in zadobimo nove moči za nadaljnje delo. Ta dan mora vsak zaveden narodni delavec priti v Zagorje, da se pridruži manifestaciji narodno-zavednega proletariata. Tovariši! 6. maja vsi na občni zbor Narodno-socijalne zveze v Zagorje!
Mladinski vestnik.
Seja zastopstva JNSM se vrši v nedeljo, dne 15. aprila ob 10. uri dopoldne v »Narodnem domu« v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsedstva.
2. Poročilo posameznh organizacij.
3. Naš položaj z ozirom na rezultat volitev v narodno skupščino.
4. Določitev referatov za kongres.
5. Slučajnosti.
Glasom organizacijskega reda tvorijo zastopstvo mladine poleg članov izvrševal-nega odbora, nadzorstva, dveh delegatov načelstva NSS še predsedniki in tajniki posameznih organizacij, oziroma njihovi pooblaščeni namestniki. — Osred. izvrševalni odbor JNSM.
Tedenske novice.
VABILO
k
rednemu občnemu zboru Narodno-socijalne tiskovne zadruge, ki bo v petek, 20. aprila 1923 ob 8. uri zvečer v tajništvu NSS v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo in sklepanje o bilanci za poslovno leto 1922.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitev načelstva.
5. Volitev preglednikov računov.
6. Slučajnosti.
Nadzorstvo.
Mesečni sestanek krajevne organizacije Maribor se vrši v soboto, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu, Grajski trg štev. 1. Prisostvuje zastopnik načelstva. — Naslednjega dne dopoldne se vrši ožja konferenca v istem prostoru.
Seji ožjega in širšega izvrševalnega odbora naše stranke sta se vršili v soboto, oziroma v nedeljo v Ljubljani. Na obeli sejali so bili zastopani delegati iz cele Slovenije, med njimi tovariš dr. Politeo iz Zagreba. Razpravljalo se je predvsem o vzrokih našega nazadovanja pri volitvah in o bodočem našem delovanju. Sprejet je bil sledeči sklep:
»Širši izvrševalni odbor narodno-soci-jalistične stranke sprejme z odobrenjem na znanje poročilo načelstva o izidu državnozborskih volitev. To poročilo podaja smernice za naše bodoče delovanje. Stranka nadaljuje svoje delo po začrtanem programu naprej. Širši izvrševalni odbor pooblašča načelstvo, da ukrene vse, kar se mu zdi potrebno za širjenje in poglobitev narodnega socijalizma med jugoslovanskim delovnim ljudstvom.«
Nadalje so bili sprejeti še razni predlogi za strankin zbor, ki se vrši o binkošt-nih praznikih v Ljubljani. Odobren je bil tudi referat zastopnikov narodno-socijali-stične mladine glede mladinskega kongresa.
Narodno-socljalistlčni tednik »Naš Dom«. Pokret narodnega socijalizma se širi. V Murski Soboti je izšla že tretja številka »Našega Doma« kot narodno-socijalistične-ga glasila, ki ga izdaja in urejuje tovariš dr. Slavko V e s n i k. Priporočamo zlasti funkcijonarjem naših organizacij, kakor vsem našim tovarišem, ki se zanimajo za narodno-socijalistično gibanje v Prekmurju, da se na list naroče in ga s tem podpirajo. »Naš Dom« je drugi narodno-socijali-stični tednik v Sloveniji. Uspehe bomo dosegli le, ako bomo požrtvovalno delali. Tudi izid volitev nam nalaga to dolžnost.
Šovinistični nacijonalizem. V zadnjem času so pri nas vstali novi preroki, ki niso šli v šolo k našim slovanskim bratom Če-hoslovakom, ki imajo na čelu države Ma-sarika, ampak k italijanskemu Mussoliniju. Po programu so Pribičevičevci, saj je njihov inspirator Pribičevič, katerega so na nekaterih zborovanjih (Zagreb, Novi Sad itd.) nosili na svojih' ramah, čeprav je ta mož največja ovira za sporazum med Jugoslovani. Ne bi se pečali z njimi, ako bi se ne bilo pripetilo, da so člani organizacije jugoslovanskih nacijonalistov, kakor se imenujejo, začeli dejansko napadati člane našega mladinskega društva »Bratstva«, v katerem se izobražuje delavska mladina v narodnem in socijalističnem duhu. Slučaj se je pripetil v Šiški in bomo o njem še govorili. Vsakomur se mora pač čudno zdeti, da se ti »nacijonalisti« zaganjajo samo v one ljudi, ki ne soglašajo s politiko demokratske stranke, pa čeprav so najboljši Jugoslovani. V Primorje naj se gredo pretepat z italijanskimi fašisti in na Koroško s »Heimatsdienstlerji«, če imajo že toliko korajže preveč. Da bodo videli, kako je njihov šovinistični nacijonalizem upravičen, citiramo pasus iz govora senatorja čehoslo-vaške republike, Vaclava Klofača, našega voditelja, ki ga je imel na shodu v Ljubljani in Mariboru o priliki svojega obiska: »Kdor nima ljubezni do ljudstva In kdor nima čuta socijalne pravičnosti, ta ni na-cijonallst! In če to tisočkrat trdi, on je lahko predvojni šovinist in lie vem kaj vse, toda — še enkrat povdarjam — nacijonalist ni! Nacijonalistična politika mora imeti konkretni socijalni program in mora v prvi vrsti Iskati svojo osnovo v ljudstvu In med njim delati — delati!« To so besede, ki si jih naj naši »nacijonalisti« dobro zapomnijo.
Poskusni alarm »Orjune« v Slov. Bistrici. — V nedeljo 8. t. m. je napravila Orjuna pod krinko ustanovitve Orjune v Slov. Bistrici poskusni alarm svojih čet, ki pa se je krvavo končal. Tekla je slo-
venska kri, brat je streljal na brata v svoji lastni državi, pred očmi varnostnih organov, pred očmi naše oborožene sile, našega vojaštva, ki je v mestu nastanjeno. Ranjenih je 7 oseb, od katerih se dve borita s smrtjo. — Ne bomo za danes kaj več govorili o teni, govoriti hočemo potem, ko bo preiskava končana, ko bo sodišče izreklo sodbo, kdo je tega kriv oziroma kdo je streljal, kdo je napadel. —
Za danes pripominjamo le, da bi naj vspri-čo razburjenja, ki je zavladalo med ljudstvom v splošnem, naše oblasti kratko-malo zabranile slično delovanje »Orjune«, ki je očividno zašla na napačna pota. — Ali nam je v tako resnih časih takih pobojev treba?
Naša stranka in 1. maj. Opozarjamo naše krajevne organizacije na delavski praznik 1. maj, ki naj se povsod praznuje, kakor ostala leta.
Fašlstovski napad na tiskarno »Edinost«. Danes teden so napadli fašisti zopet tiskarno »Edinost« v Trstu. Pobili so vse šipe ter prodrli do strojne dvorane, katero je stražilo pet karabinjerjev, tako da ni bilo še hujše škode. Napadalci so seveda odnesli pete.
»Delavske Novice«, glasilo slov. komunistične stranke, so prenehale izhajati.
Našega zanimivega romana »Tajinstve-ni morilec deklet« še marsikdo ne bere, ker smo začeli z nadaljevanjem iz »Jugoslavije«? ko je prenehala izhajati. V številki 17 »Nove Pravde« dne 28. t. m. bo izšla pregledna vsebina vsega v »Jugoslaviji« priobčenega dela tega romana. Vse naročnike prosimo, da opozore na to okolnost svoje znance, ki še niso naročeni na »N. P.« ter jih spomnijo, da naroče pravočasno potom dopisnice št. 17 »Nove Pravde« in pa vse številke, ki so prinesle roman. Ker ni mnogo izvodov prejšnjih številk na razpolago, bomo upoštevali naročila v isti vrsti, kakor jih prejmemo.
Novi tisočaki. Kakor poročajo iz Beograda, je ravnokar dala Narodna banka v promet nove tisočdinarske bankovce. Stari bankovci bodo v kratkem razveljavljeni.
Prošnja. Odbor za prevoz v Judenburgu leta 1918 po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pešpolka in odbor za postavitev nagrobnega spomenika vsem, ki so padli za našo svobodo, prosi vse one, ki hranijo posebno zanimive spomine na dogodke tistih dni v Judenburgu, Radgoni in Muhrau, da blagovolijo te spomine popisati in poslati na imenovani odbor. Tako bi bili zlasti zanimivi spomini očividcev poteka uporov v Judenburgu, Radgoni in Muhrau, osebni spomini na ustreljene žrtve, na njih zadnje dni itd. Posebno dobrodošli bi bili spomini dogodkov v Kotorju, Pulju in Codrojpi, zlasti ako se tičejo ob teh prilikah ustreljenih in justificiranih oseb jugoslovanske narodnosti.
- Jugoslovanske dobrovoljce prosimo za popise dogodkov na solunski fronti in Do-brudži, v kolikor so ti dogodki v zvezi z junaško smrtjo posameznega slovenskega dobrovoljca. Tudi osebni spomini o življenju in razpoloženju teh junakov v obče v dobrovoljskih legijah morejo dvigniti in poglobiti spomin na padle borce za našo svobodo.
Odbor prosi za omenjene opise in popise do 24. aprila t. 1. na naslov: Dr. Tone Jamar, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5-
Pod naslovom »Trbovlje« je izdala »Slovenska socijalna matica v Ljubljani« 64 strani obsegajoči zvezek socijalnih slik in misli Toneta Seliškarja v pesniški obliki. Autor jih je posvetil »vsem sajastim bratom in sestram, ki umirajo na našem, s krvjo omadeževanem planetu«. Broširan izvod stane 12 Din, vezan pa 17 Din.
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju, r. z. z o. z. je naš denarni zavod. Zato pozivljemo vse naše tovariše in somišljenike, da se ga poslužujejo. V ostalem opozarjamo na današnji oglas.
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! čudili se boste! Dobrodejen pri drgnenju .celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvoj-nate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev s 5% doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUB1CA DONJA, Elzatrg št. 357. Hrvatsko.
Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik »KARO-čevljev«, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157.
THE REX Co., Ljubljana
Gradišče 10. • Telefon št. Z68 int.
Kopirni stroji „ALEXA“
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
		Prejšnji
	Ta teden	teden
	dinarjev	
100 švic. frankov stano	1820-—	1855-—
100 franc, frankov „	600 —	000' —
100 laških lir „	488- —	492' —
100 čeških kron „	293-—	298.50
100 nemških mark ,,	0-49	0-47
100 poljskih mark ,,	0-26	0.27
100 avstrijskih kron „	0-14	0-14
100 ogrskih kron ,,	2'30	2-30
100 bolg. levov „	74-98	72-50
100 dolarjev „	9800-—	9800-—
100 ungl. funtov „	46450- —	4(3500- —
Razpredelnico čitajte tako: Aho hočete kupiti		
na pr. 100 angl. funtov, morate dati zanje ta teden 40450 dinarjev, prejšnji teden pa je stalo 100 angl. funtov 46500 dinarjev.
Cttriška borza.
	11. aprila	3. ‘aprila
	švicarskih	frankov
100 dinarjev je stalo	5.45	5.40
100 franc, frankov „	37,—	35.80
100 laških lir „	27.20	27 05
100 čeških kron „	16.33	16.10
100 nemških mark „	0.026	0.03
100 poljskih „ „	0.014	0.01
100 avstrijskih kron „	0.0077	0.0075
100 ogrskih „ „	0,125	0.12
100 bolg. lovov „	4.12	4,-
100 dolarjev „	547,—	541.25
100 angl. funtov „	2547,— 2533.—	
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta I.
Tajinstoeni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Clifford se dvigne ter. v slovo še do-dene:
»Strašni Jak se je sedaj menda nekaj umiril. Že več tednov ni čuti o njegovih grozodejstvih in prebivalstvo postaja polagoma mirneje.«
»Morda se pa nahaja med onimi, ki so jih v zadnjem času osumili in odvedli v zapor,« meni Hardy.
»Mogoče, dasiravno tega ne morem verjeti, kajti ta mož mora biti neznansko pretkan!«
Nekaj minut kasneje stopi Clifford iz hiše v Bukovem drevoredu. Iz njegovega obraza odseva izraz peklenske zlobe. Ves zatopljen je v razmišljevanje, na kak način bi najlažje osumil Ellen Morris in jo privedel v naročje svojemu brezsrčnemu gospodarju.	,
Zakladi vSnorskl globini.
Tajinstvena hiša na zapadno - obrežni cesti štev. 19 je svojim dosedanjim prebivalcem služila še vedno kot bivališče. Število prebivalcev se je povečalo za enega. Kot nov sostanovalec je prišel Dik — pod tem namišljenim imenom so ga poznali njegovi tovariši — mlad, naobražen in olikan mož, ki je nekoč kot dozdevni krovec osvobodil zaprtega Jima iz ječe.
Postal je v resnici najintimnejši zaupnik Jakov, v največjo jezo Jima, katerega je njegova ljubica Eliza s svojimi zlobnimi sumničenji vedno bolj podpihovala proti voditelju — Jaku.
Kakor je bilo pričakovati je Bessy Wil-kes in Molly Gordon v najkrajšem času vezalo prav prisrčno prijateljstvo. In povsem naravno! Obe mladi deklici sta bili popolnoma navezani druga na drugo, ker ju Eliza skoro ni pogledala, kaj šele, da bi se spustila z njima v razgovor. Jak, tajinstveni posestnik hiše, se je pa redkokdaj in še tedaj le za nekaj trenotkov pokazal v hiši.
Tisti večer, ko sta Hardy in Clifford razpravljala in kovala nove načrte, sta sedeli obe deklici v svoji udobno opremljeni sobici v živahnem kramljanju. — Ravnokar sta si povedali svoje doživljaje in usodo. Bessy brez ovinkov prizna svoji novi znanki, da jo je močna in silna osebnost tajin-stvenega Jaka, kateri se ni mogla ustavljati, privabila v njegovo hišo.
»Jaz sem se pač pod vse drugačnimi okoliščinami dosedaj prebila skozi življenje kot druge deklice« zaključi svoje pripovedovanje. »Nimam niti staršev niti sorodnikov, že izza mojih mladostnih let sem bila prepuščena sama sebi, in resničen čudež je, da sem si v svojih raznili službah kot natakarica mogla ohraniti svojo deviško čast. Mnogokrat se mi je bilo •boriti s težkimi izkušnjavami, vendar sem vse premagala. Bi se li bilo to tudi zgodilo, ako bi me bil mož s krinko privil k sebi, to ...«
Bessy umolkne, toda njen molk pove več kot bi mogla izraziti z besedami.
»In ti hočeš ostati tu, Bessy?« vprašuje Molly Gordon.
»Da, to hočem! Že od nekdaj je imel
tajinstveni mož zame nepremagljivo privlačnost. To nagnjenje me je dovedlo celo v službo policije. Sedaj sem si svojo usodo sama izvolila in se čutim, čeprav ne ravno srečno, vendarle zadovoljno.«
Molly objame svojo lepo prijateljico.
»Ampak Bcssy, premisli vendar, da je velik pregrešek, kar dela mož s krinko. Ako odkrijejo to zagonetno poslopje in te zalotijo v njem, boš morda morala prestati strašen udarec usode?«
»O, potem umijem zanj« odvrne Bessy. »Moje življenje mu je na razpolago, ker mi ga je velikodušno podaril, ko sem bila v njegovi oblasti. On je plemenit, on je dober, on je tudi tebi prizanesel, akoravno si rnu skoro ugonobila najzvestejšega tovariša.«
MolIy gleda pobito v tla.
»Mnogo bi dala za to, če bi mogla izvedeti, kdo je pravzaprav ta tajinstveni mož. Toda v tem se s teboj povsem strinjam, Bessy, on je v resnici plemenit. Še prav dobro se spominjam onega strašnega jutra, ko sem se brez vsake pomoči nahajala v njegovi oblasti in sem vsak trenutek pričakovala smrtnega sunka. Oprostil me je okovov, in ko sem klečala pred njim« — Moily močno zardi — »in je uprl .svoje oči vame, tedaj sem mislila, da je moja deviška čast v nevarnosti. Iz sramu — bila sem le napol oblečena — sem mislila, da se udero tla pod menoj, potem pa moja bojazen — nagnil se je k meni, da me objame. Mojo čast sem smatrala že onečaščeno, toda takoj se je umaknil. Njegove ustnice so še-
petaje izgovarjale ime Ellen, in njegova strast, ki me je že navdahnila s smrtnim strahom, je namah izginila.«
Krasne Bessyne oči se sanjavo svetijo.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Brandner.
Konfekcijska tovarna
Frao Derenda 8 Cie.. Ljubljana
Pisarna: Emonska cesta 8. telef. interurb. 318. Tovarna: Erjavčeva cesta 2, nasproti dramskega gledališča. Telefon interurb. 294. Najmodernejša in največja tovarna moških dečjih in fantovskih oblačil.
77 $W~ Konkurenčne cene. TUB
suiMHiiiiiiuiiiiiHmiiuiiiiiiiiiiiiuimuiuuiifmniiiumiiismiiniiifiiniitnniinumutuiilui
P A
I kaučuK potpe f oiKe in po tplate
A
Prednosti!
Ceneje
in
znatno trajnije nego od kože!
Vars tv o proti vlagi i mraza!
llil
•• .■ •+.KV 'S'
Zbirka opernih in operetnih tekstov.
Izšli so sledeči zvezki: Štev. 1. Tajnost.
„ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„	4.	Gorenjski slavček.
„	5.	Mefistofeles.
„	6.	Prodana nevesta.
„	7.	Nižava.
„	8.	Vrag in Katra.
„	9.	Čarostrelec.
„ 10. Janko in Metka.
„ 11. Zapečatenci.
Izdala in založila
v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 3 Din.
Pozor!
Pozor!
i
■
6
■
■
8
Največja izbira damskih svilenih klobukov in slamnikov, najnovejšl modeli. Žalni klobuki vedno v zalogi
v modnem salonu
Ida Škof-Wanek
naslednice
LJUBLJANA	Pod	Trančo	št.	2
Poleg železnega mosta.
Predelava in preoblikovanje slamnikov ter klobukov. Točna postrežba 1	Priznano	solidne	cenel
i
I
AMUDITI
^1	tudi	Vi ne sme-
te, ampak poj-7	dite	takoj	in
oglejte si velikansko zalogo sukna, volne, platna, cefira, hlačevi-ne, robcev, mo-drovine, ter sploh vso manufakturno robo v veletrg. R. Stermecki, Celje, katera prodaja radi velikanskega nakupa direktno iz prvih svetovnih tovarn po čudovito nizkih cenah. — Zahtevajte cenik. 104
V ISljll 1.2.20.1.
Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul. 4.
Najvišje Obrestovanje vlog na hranilne knjižice in vtokočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na daljše Odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In od 2. do 6. ure popoldne.
■ ■HM
MEHANSKA BANKA, »n
Delniška glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva: .... Din 30,000.000*—
Podružnice:
Bled
Jesenice	Prevalje
Cavtat	Korčula	Sarajevo
Celje	Kotor	Split
Dubrovnik	Kranj	Šibenik
Hercegnovi	Ljubljana	Tržič
Jelša	Maribor	Zagreb
Metkovič.
Amerikanski odio.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
82
Gradbeno podjetje
Ing. DOHIČ in DBII6.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
Oglasi ii tioui Prandi imajo uspeh!
S Za vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles « g v ognitt in lakiranje avtomobilov se priporoča g
| Tone Malgaj f
8 Ljubljana «S
8 Kolodvorska ulica št. 6. S
a
ROSI JA-FONSIER
zavarovalna in pozavarovalna družba v Beogradu.
Osnovni kapital 5,000.000 dinarjev. Ravnateljstvo podružnice za Slovenijo v Ljubljani, Sodna ul. 2|1.
Družba Izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1. zavarovanje proti požaru;	5. zavarovanje vseh transportov;
2. zavarovanje proti posledicam telesnih 6. zavarovanje jamstvene dolžnosti;
nezgod;	7.	vse	vrste	zavarovanj življenja pod najugodnejšimi
3. zavarovanje proti škodi po toči;	pogoji;
4. zavarovanje proti vlomu in tatvini; 8. zavarovanje stekla.
Glavna zastopstva se nahajajo v vseh večjih krajih. 1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani!
| Ustanouljena (900 || PeinBSka gBavnica m rezervni zakladi cca E€ 150,@$©.©0®"— |j .Ustanouljsna I9DD “
Čekovni račun št. 10.509* — Brzojavni naslov; BANKA, Ljubljana. — Telefon št 261 in 413.
Se priporoča na ose u bančna stroka spadajoče posle. — — — Obrestuje vloge najusodneje. — — — Prodaja srečke razredne loterije. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Mo vi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
i
B BBBBBBBB MMMM BBBBBBBB BBBBi
"S 6i| |U)S9N ‘euef|qn
BBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBB BBBBBBBB BBBBBBBB BBBBBBBB BBBBBBBB BBI
n )IAOJ.VNU3a ‘O
BBBBBBBB CBVBOOOe BBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBB BBBBBBBB
eusAoSj) eiflsfPMajuoM
BBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBB BBBBBBBB BBBBBBBB