Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K.
Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K r50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.--------------------------------------1
Geslo :
Vse za vero, dem, cesarja.
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 11. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.-------------------------------------------------------
V Gorici, 24 marca 1915.
12, številka.
II. letnik.
Vojni dogodki.
Srditi boji — ponočni napadi.
Dunaj, 19. Uradno se objavlja:
V-Karpatih, v ozemlju pri Lupkovvu in Smolniku živahen artiljerijsiki boj. Na višinah jugozapadno od Baligroda izvršeni ponočni napad Rusov je bil odbit po kratkem boju. Močnejše sovražne sile so napadle dopoldne naše postojanke severno od Uzoškega prelaza. Kakor dne 14. t. m., so bile tudi včeraj odbite ob težkih izgubah. Na bojni fronti v jugovzhod. Galiciji so se vršili včeraj srditi boji. Mnogoštevilni ponočni napadi, ki jih je izvršil sovražnik tokrat proti sredini in levemu krilu naše postojanke, so se vseskozi ponesrečili ob trdnem in vztrajnem nastopu naših čet. Sovražnik je imel zelo težke izgube. Bojišče je pokrito z mrtveci. 5 oficirjev in 500 mož sovražnika je bilo razoroženih in ujetih. Na frontah v zapadni Galiciji in na Poljskem nobene izpremembe.
Rusi krvavo odbiti.
Dunaj, 20. Uradno se objavlja:
Na karpatski fronti se niso vršili
‘‘nobeni posebni dogodki. V nekaterih
delih je bil živahen topovski boj. Se^ verozapadno od Nadwcrne je bil la-heh napad več ruskih bataljonov, ki je .približal našim postojankam do sto korakov, krvavo odbit Na ostalih delih bojne fronte v jugovzhodni Galiciji vlada razmeroma mir. Na Poljskem in v zapadni Galiciji nobenih dogodkov. Hrabra posadka Przemysla je izvršila včeraj po daljšem času izpad, tokrat v vzhodni smeri. Zadela je na močne sovražne sile in se že po večernem boju umaknila za utrdbeni pas.
Svete petere rane Jezusove.*)
(Kadar jih verni na veliki petek poljti-bujejo.)
Slava tebi. rana verla Leve noge Jezusa!
Zmage znak si: glavo sterla Kači zli je noga ta;
Zbodli so te greha terni.
Ko me iskal je Pastir.
Rana! varno me zagerni Ko besni skušnjav nemir.
Čast ti bodi, rana draga Desne noge Jezusa!
V temi svetiš, zvezda blaga.
Kažeš pot zveličanja;
*) Opazka: Mislim, da sem vstre-gel vsem častilcem blagopokojnega Pesnika, da sem tu priobčil predstoječo, času primerno, krasno njegovo pesnitev. Natisnjena je bila prvikrat v Mohorjevem koledarju za 1. 1880. pod črko -V na zadnji strani, namesto na prvi. i’ako je ostala ta .krasna pesem čisto Pozabljena in ni dobila do zdaj prostora v nobenem zborniku Gregorčičevih Poezij.	Župnik F a b i j a n. (
Ruske sile premagane.
Dunaj, 21. Uradno se objavlja:
Karpatih je prišlo včeraj na fronti med Užoškim prelazom in med sedlom Konieezno do srditih bojev. Že v noči 20. t. m. so poskušali sovražni oddelki z nepričakovanim nastopom zavzeti posamezna naša oporišča. Bili so. povsod odbiti ob težkih izgubah. V jutranjih urah so se obnovili ruski napadi v velikem obsegu. Boji, ki so se razvili, so se vršili v posameznih oddelkih tekom celega dne. Bo večera so bile proti našim postojankam ob Sanu pri Smolniku in Alsopagoniju prodirajoče ruske sile premagane; 1070 mož je bilo ujetih.
Premys! častno kapituliral.
Dunaj 22. 111.
Po štiri in polmesečnern obleganju, ko je dospela na konec svojih sil, je trdnjava Przemysl dne 22. t. m. častno kapitulirala. Ko so oskrbovalne zaloge sredi tega meseca začele primanjkovati, se je odločil general pehote, pl. Kusmanek, za zadnji napad. Iz-padne čete so dne 19. t. in. zgodaj zjutraj udrle preko trdnjavskega pasu in so vztrajale v sedemurnem boju proti
močnim ruskim silam do skrajnosti. Končno je bila posadka Vsled sovražne premoči prisiljena, da se je umaknila za trdnjavski pas. V naslednjih nočeh so prodirali Rusi na več frontah proti Pr-zemyslu, Ti napadi so se, kakor vsi prejšnji razbili v ognju hrabro branjenih utrdb. Ker je po izpadu dne 19. t. m. tudi najskrajnejše varčenje z oskrbovalno zalogo dovoljevalo samo tridnevni odpor, je dobil trdnjavski poveljnik med tem ukaz, da po preteku tega roka in po uničenju vojnega materijala prepusti trdnjavo sovražniku. Kakor je
Ga začertal mično krasnoj Je Gospoda uk, izgled.
Slast zaverni, rana! časno,
Ki le zmede pravi sled.
Zdravje moje, sveta rana Leve roke Jezusa!
V tvoji kervi bo oprana Duša vsega madeža;
Kras si roki, ki podpira Nje, ki grudi jih slabost.
Meni, rana! naj izvira Moč iz tebe in krepost.
Hvala tebi, rana mila Desne roke Jezusa!
Ti poveš mi, kaj storila Roka ta je milostna:
Blagodarj, čuda nova Bili nje so čini vsi.
Vir dobrot in blagoslova •
Bodi meni, rana ti!
Čudio si mi, silna rana Desne strani Jezusa!
Njemu ti si v persi dana,
Ki se dal za greh sveta;
Dal za me življenje svoje,
Kaj zato bi dal mu mar?
Dar mu bodi serce moje.
Bodi, rana ti! altar.
Zložil Simon Gregorčič.
naznanil neki letalec trdnjave, se je faktično posrečilo, uničiti utrdbe skupno s toplovi, municijo in utrdbenimi na-pravimi še pravočasno. Požrtvovalno vztrajanje in zadnji boj posadke ne zasluži nič manjšo hvalo kakor hrabrost v prejšnjih naskokih in bojih. To pri-poznanje junakom Przemysla ne bo odrekel niti sovražnik. Padec trdnjave, s katerim je morala armadno vodstvo računati že pred daljšim časom, nima nobenega vpliva na položaj v velikem.
Rusko-neinško bojišče.
Berlin, 19. Položaj pri Memeiu je še nepojasnjen. Dozdevno so vpadli le slabejši ruski oddelki. Protiodredbe so odrejene. Vsi ruski napadi med Piskom in Orzycom so bili odbiti, deloma ob težkih izgubah za sovražnika. Položaj južno od Visle se ni izpremenil.
Francosko bojišče.
Berlin, 18. Sporoča se: Francoski napad na našo postojanko ob južnem pobočju Loretske višine je bil odbit. Francoski delni napadi v Šampanji, so bili ustavljeni s protinapadi. Včeraj zvečer zopet obnovljeni francoski napad ■je bi L odbit ob težkih izgubah za sovražnika. V Argctnih so včeraj boji oslabeli. Francoski letalci so metali na odprto alzaško mesto Schlettstadt bombe, od katerih je imela učinek le ena, ki je zadela učiteljiški seminar, ubila dva otroka, deset pa težko ranila. V odgovor nato je bila obstreljevana trdnjava Calais z bombami težkega kalibra.
Berlin, 20. Ob cesti v Vpern, pri St. Eiois, smo odvzeli Angležem neko skupino hiš. Na južnem pobočju Lorett-ske višine je bilo neko skrivališče, kjer so se še nahajali Francozi, izčiščeno. V Šampanji je potekel dan v splošnem mirno, potem ko so naše čete ob jutranjem svitu iztrgale Francozom nekaj jarkov. Francoski delni napadi severna od Verduna in na vzhodnem robu višin ob Mozi pri Combre, so bili odbiti ob težkih izgubah za sovražnika. Na naše postojanke na Reichsackerkopfu in Hartmannsweilerkopfu so izvršili Francozi več napadov, ki so se pa razbili ob težkih izgubah v našem ognju že pri razvijanju.
Alpski lovci.
Berlin, 21. Pri Vpernu je bilo razbito neko francosko letalo. Pri Loret-ski višini sta bila odbita dva francoska napada. V Šampanji soi operirale naše čete uspešno in prekopale več jarkov; pri tem je bilo ujetih 299 neranjenih Francozov in en oficir. Od alpskih lovskih bataljonov hrabro branjena višinska postojanka na Reichsackerkopfu je bila zavzeta včeraj popoldne z naskokom. Sovražnik je imel jako težke izgube in je pustil v naših rokah tri o-ficirje, 250 mož, 3 strojne puške in e-nega metalca min. Francoski protinapadi so bili odbiti.
Boj za Dardanele.
Carigrad, 18. Iz turškega glavnega stana se sporoča, da se je dne 18. t. m. pri obstreljevanju Dardanel vsled ognja turških baterij potopila francoska o-
kiopnica »Bouvet«. Ladja se je pogreznila ob vhodu v Dardanele.
Carigrad, 18. Ob 11. uri je začelo 14 sovražnih oklopnic zopet obstreljevati Dardanele. En del se je popoldan vmaknil, 5 ladij pa je nadaljevalo obstreljevanje do 5 popoldne.
Carigrad, 19. K včerajšnjemu bombardiranju Dardanel se poroča še sledeče: Sovražno brodovje je obstajalo iz 16 oklopnih križark, 3 križark in več rušilcev. Bombardiranje utrdb, ki se je pričelo ob 1/212 dopoldne, je bilo itcn-čano šele okoli šeste ure zvečer, nakar se je sovražno brodovje oddaljilo. Angleška oklopnica »Irresistibiie«, ki je bila resno poškodovala, se je nagnila tako močno, da je pljuskala voda na topove ladje. V tem položaju je obstala ladja, ne da bi zamogla izvršiti kaka gibanja. Druga, na enak način po-škovana križarka je bila »Afrika«, ki pa se je kljub temu, da se je mečno nagnila na eno stran, zamogla oddaljiti. Razven teh je bilo zadetih cd naših strelov še več drugih ladij. Ta srditi, sedemurni boj, tekom katerega sta se, kakor je bilo že poročano, potopili francoska oklopnica »Bouvet« in neka sovražna torpedovka, se je končal z zmago turških utrdb.
Konečno se sporoča, da sti bili gori imenovani angleški križarki opolnoči potopljeni.
Carigrid,'20. O dardanelski bitki v četrtek se še poroča: Angleški linijski ladij ste se potopili vsled ognja Dar-danosa. Druga potopljena linijska ladja tipa »Vengeance« se je držala do mraka na vodi, nakar se je potopila, petem ko jc bilo moštvo večjidel rešeno. Več o-pazovalcev je konstatiralo, da je bila linijska ladja »Oueen Elisabeth« petkrat, oklopnica »Inflevible« pa trikrat zadeta. Sovražni izgubi treh linijskih la ■ dij, enega rušilca torpedovk iu enega o-skalca min, stoji na turški strani nasproti poškodovanje 4 topov, cd katerih je bil le eden modern. Nobena druga baterija ni bila niti najmanj poškodovana, četudi je streljal sovražnik dobro. Pri nekem fortu n. pr. je bilo opaziti 70 udarcev, večinoma od 8 cm granat »Oueen Elisabeth«. Izgube na moštvu so na turški strani majhne; znašajo 21 mrtvih in 51 ranjenih, med njimi je malo težko ranjenih.
Darovi.
Jubilejni darovi za »S4 oven sko sirotišče«:
P. n. gg.: Anton Bratina, vikar v pokoju, 15 K, (kot »postno miloščino« s prošnjo, da bi nedolžne sirote molile za dušno in telesno zdravje); dr. Ign. Kobal, stolni vikar, 5 K, dr. P. Šorli, stolni vikar, 5 K; Nekdo v Gorici 2 K; A-dolf Urbančič, mesar 1 K; Frančišek Čebron 20 vin.
Novice.
Smrtna kosa. Dne 19. t. m. opoldan je umrl po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v Hrušici pri Podgradu v Istri, prečastiti gospod monsignor Anton Rogač, vitez Franc Jožefovega reda, dekan v Hrušici itd. Pogreb se je vršil v nedeljo ob 10. uri prepoldan. Pokojni monsignor Rogač je bil neutruden delavec na gospodarskem polju. Ustanovil je »Posojilnico in hranilnico« v Podgradu, mlekarno »Hrušica« in »Gospodarsko zvezo« za podgrajski o-kraj. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč!
Vpcklicanje superarbitriranega moštva. Vojno ministerstvo je odredilo, da se vpokličejo s 1. aprilom 1915 v nadaljevanje aktivne vojaške službe vse one osebe moštva, ki so bile na podlagi prezentacijskega izvida o priliki mobilizacije I. 1914 superarbitri-rane in katerih dopust oziroma pusti-tev v neaktivnem stanju traja vsled dotičnega superarbitrijskega sklepa čez 1. april t. 1.
Oglas. Glasom izvestij došlih kratkim potom iz zadružnih krogov c. kr. ministerstva za poljedelstvo vlada neki mej kmetskim prebivalstvom zbor trošenja govoric o predstoječih daljnih vojnih zapletkih nemala vznemirjenost, ki se javlja zlasti v tem, da posestniki na deželi postopajo popolnoma negospodarsko s svojim denarjem spravljajo in poskrivaje ga brezobrestno namesto, da bi svoje prihranke nalagali v kmetske kreditne zadruge ter se tako okoriščali z obrestmi. S takim nespametnim postopanjem odtegujejo se z druge strani tudi zadrugam in njihovim zvezam potrebna obratna sredstva, kar neizmerno otežuje njihovo poslovanje. Vspričo tega skrajno nepovcljnega razpoloženja ljudstva,moramjevnovič resno svariti, da se ne vdaja popolnoma neosnovanim bojaznim. Denarna sredstva se dado baš v sedanjih težavnih Časih ne glede na obresti veliko bolje in važnejše hraniti v kreditnih zadrugah, zlasti v takih, ki slone, kakor Raiffeise-novke, na neomenjenem poroštvu vseh članov, nego na domu posameznega posestnika. Kmetski varčevalci naj se torej zopet oklenejo kmetskih kreditnih organizacij prepuščajo jim ves svoj denarni prebitek, kar bode stalno njim in posojilnicam v prilog. Od c. kr. okrajnega glavarstva. C. kr. namest. svetnik: Rebek.
Za preskrbo goriške dežele je nakupil do sedaj naš dež. odbor: 39.540 kvintalov pšenice, 40 vagonov ječmena, 40 vagonov moke, 400 vagonov koruze in 5 vagonov činkvantina. Razim tega je bilo kupljenih tudi 50 vagonov krompirja, od katerega je dospelo do sedaj 20 vagonov, 30 vagonov ga pa ima še priti.
Seja glede preskrbe naše kronovine
se je vršila te dni pod predsedn. Nj ekscelence gospoda namestnika Fries-Skene v Trstu. Navzoč je bi! deželni glavar isterski, župan tržaški in deželni glavar goriški dr. Faidutti.
Pozor! Tvrdka '1'. Rossler v Tešnu na Labi je začela prodajati neko moko, ki obstoja do 60% iz krede, silikatov in semletih orehovih lupin. Ta »moka« je zdravju škodljiva in se občinstvo zato nato pravočasno opozarja.
Spomeniki za vojake. C. kr. naučno ministerstvo razpisuje tem potom javno tekmo za spomenike padlim vojakom. Domači umetniki naj vpošljejo tozadevne načrte na c. kr. naučno m:-nisterstvo. Razpisanih je osem daril: 2 po 15.000 K, 2 po 8.000 K, 2 po 6.000 K, in 2 po 4.000 K.
Nemško vojno posojilo. Nemško vojno posojilo, ki je bilo sklenjeno te dni
je doseglo nepričakovano svoto čez 10 miljard mark.
Konji za poljedelce. Kakor poroča dunajski list »Zeit« je dala vojaška u~ prava na posredovanje nižjeavstrijske-ga gospodarskega sveta tamošnjim kmetovalcem do sedaj 270 konj, ki so nesposobni za vojaško službo. Konji se oddajajo vsake 4 tedne in sicer v skupinah po 40 -	50. Sedaj je prošenj zo-
pet za 2500 konj, ker je pri spomladanskih delih konj bolj potreba kot navadno. To misel je sprožil v našem listu v zadnji številki dopisnik z goriške okolice, kjer je posebno pomanjkanje vozne živine in bi take konje prav radi kmetovalci prevzeli.
Veliko efektno loterijo v korist u-bogim otrokom, vdovam in sirotam naših padlih junakov in v korist invalidom priredi »Slov. Straža« v Ljubljani. Loterija obsega 1715 dobitkov v skupni urednosti 20.000 K. Ena srečka stane 1 K. Žrebanje se vrši že 31. maja 1915.
Seja predsedstva državnega zbora.
V zadnji seji se je obširno govorilo o pritožbah radi cenzure. Dognalo se je, da se od zadnje seje cenzura ni zboljšala. Govorilo se je tudi o aprovizaciji in o možnosti novega dovoza živil. Predsednik Silvester bo govoril z niini-sterskim predsednikom! o raznih nasvetih, ki so jih glede preskrbe živil in zdravstvenih razmer podali posamezni člani.
Pismo našega sotrudnika z bojišča.
15. 3. 15. Huda zima je te dni nastopila v Karpatih, in sicer taka, kakoršne še nismo imeli. Hud mraz z vetrom je Pihal več dni zaporedoma, vmes pa so priletavale snežinke, Snega je zapadlo po nekaterih vaseh en meter visoko. Promet po cestah je bilo zelo otežko-čen. Na tisoče ljudi — mož in žensk -je več dni zaporedoma kidalo sneg z glavnih in postranskih cest, koder se vozijo vojne potrebščine. — Železniška črta	je bila tako zame-
tena, da vlaki niso mogli nekaj ur voziti. In še sedaj se vrši premet le s težavo. Štiri do pet lokomotiv (dve spredaj in dve do tri zadaj) vlečejo in po ■ rivajo železniške vozove
Ta stranska železniška črta je zelo velike važnosti za naše čete,
— Boji se v Karpatih vrše z vso srditostjo, in človek mora le občudovati naše čete, ki se v tako slabem vremenskem času junaško bore na življenje in smrt z Rusom. Vreme je za naše čete skoraj vedno jako neprijetno in za sovražnika ugodno. Gost in droben sneg z vetrom naletava vedno našim vojakom v oči, tako da otežkočuje streljanje, medtem ko Rusom sneg naletava v hrbet. A kljub temu ne more sovražnik zaznamovati nikakoršnega napredka. — Naši in ruski vojaki so dobro zakopani v zemlji tako, da le šrap-neli težkih havbic morejo prodreti v to podzemeljsko prebivališče. — Seveda ni zdravo spati v teh podzemeljskih luknjah posebno ne ob težavnem vremenu. A opomniti je, da v teh prostorih ne leže vedno eni in isti vojaki, ampak se menjajo vsaki dan. Eden dan in eno noč prežijo na sovražnika eni, drug; dan in drugo noč pa drugi. Ostale čete, ki se ne nahajajo v prvi ognjeni črti prenočujejo v malih slovaških kočah v raznih občinah širom Karpat. — Kjub temu, da se vedno Rusi v vojnih okopih, je vojakom seveda vseeno mraz. Ruski ujetniki so pripovedovali te dni, da je le v eni noči preteklih dni zmrznilo pri enem pešpolku 160 mož, noge pa so ozeble nad 200 drugim vojakom. Naši so vsled mraza tudi trpeli. Mnogi so si v temni noči pomagali na ta način, da s tekali po snegu in si tako razgreli noge in se obvarovali pred zmrzalcm.
Gbleka naših, vojakov v prvih ognjenih črtah je precej osmojena od ognja, o-koli katerega se vojaki grejejo. Le dobra in gorka hrana drži po koncu naše čete, ki junaški vstrajajo na bojišču v strah sovražniku. — V bližnji bodočnosti se tukaj pričakujejo veliki boji, ki bodo najbrže odločilni za Karpate. Vsaj iz vojnih priprav se da to sklepati. Mi pričakujemo z mirnim srcem te buke. ker smo prepričani, da sovražniku se ne bo posrečilo prodreti skozi naše močne vrste v notranjost ogerske dežele. — Boji se sedaj vrše skoraj povsod na galiških tleh. — Vojaki pričakujemo, da spomlad nam prinese kaj novega, razveseljivega. Dal Bog! — V aprilu se bede začelo z obdelovanjem polja tudi tu na bojnem polju. Ogrski Slovaki imajo v Karpatih še precej zemljišča, a ker nimajo skoraj nič več goveje živine in tudi konj jako malo, bodo pri setvi pomagali vojaki z vojaško priprego. Tozadevni razglasi so se že izdali, ki so zelo razveselili slovaško prebivalstvo. Te dni se razglasilo vojakom, da za vsako najdeno rusko puško doti vojak 2 K nagrade, civilna oseba po 4 K. Ruskih pušk se je tu v Karpatih še precej našlo. - Z vojno pošto smo sedaj zelo zadovoljni. Goričani dobimo naša pisma iz domovine že po treh dneh. — Tudi vojaki se sedaj pozdravljamo z nemškimi pozdravom: »Gott strafeEngland«! (Bog kaznuj Anglijo!) Naj bi jo le kaznoval. Saj je v največji meri ona kriva tega groznega evropskega krvoprelitja.
V ruskem vjetništvu se nahajajo sledeči naši vojaki: Benčič Jakob, Bo-letič Albert, Blažič Anton, Bizjak Anton, Berlot Janez, Kosovel Rudolf, Košuta Marij, Dorčič Anton, Filipič A-lojz, Jerončič Henrik, Kajpar Anten, Jeluška Karl.
V	Nišu na Srbskem se nahajajo sledeči naši vojaki kot vjetniki:	Bizjak
Anton, 27. dom. polka, z Dol- Otlice. Bremec Ciril, 27. dom. polk, iz Tolmina. Brezigar Franc, 22. polk, iz Deske!. Blažič Ivan, obmejni lovec, iz Lokvice. Fikfak Martin, 22. polk, iz Kožbaue. Gcrgolet Anton, 27. dom. polk, iz Doberdoba. Ipavec Anton, obmejni lovec, iz Ročinja. Hvalič Josip, 27. dom. polk, iz Solkana. Krapež Josip, 27. dom. pob, z Dol-Otlice. Kolenc . Alojz, 27. dom. polk, z Lokvi. Likar Anton, 27. dom. polk, z Dol-Otlice. Mozetič Anton, 27. dom. polk, iz Bilj. Pilon Josip, 27. polk, iz Ajdovščine. Petrovič Evgen, 27. dom. p. iz Bilj. Stanovnik Paul, 29. bat. iz Sežanščine. Šuligoj Anton, 27. dom. polk, iz Kala. Sfiligoj Miha, obmej. lovec, iz Biljane, lomšič Janez, 27. dom. polk, iz Gorice. Velikonja Anton, poročnik, iz Šmihela pri Šempasu. Vrtovec Rafael, 27. dom. polk, iz Gorice.
V	ruskem ujetništvu so od 27. domobranskega polka: v Atkarsku, gubernija Saratov, Josip Batagelj iz Škulj, rojen 1880, Ivan Belingar iz Solkana, 1886. Josip Čehovin iz Gabrij, 1890. I-van Gulin iz Bat, 1890, Anton Švab iz Devina, 1888. korporal Anton Sfiligoj iz Gorice, 1889, Josip Simčič iz Kojskega, Štefan Štrukelj iz Bat, , 1889. -Od 17. polka je v ujetništvu v Tamboru Viktor Turel iz Vrtojbe, rojen 1881, ranjen, _ v ruskem ujetništvu v Pereje-slavju se nahaja Ivan Petejan, najbrž iz Mirna, vojak 27. domobranskega polka, ki je bil v prejšnjih seznanih izkazan za ranjenega.
Po bolnišnicah v tujih deželah so
bili poi seznamih 238—243 ti-le vojaki z Goriškega: v Sarajevem Josip Ipavic iz Gorice, korporal 27. domobranskega polka, ranjen na levi nogi; v Liptošent-miklošu na Ogerskem Fran Jež iz Grgarja, 97. polka, ranjen na desni roki; v Celovcu Alojzij Klančič iz Ločnika, 7. pešpolka, bolan; v Sarajevem Valentin
Sosov iz Gorice, 27. dom. polka, ranjen na desni strani života; v Boksatanji Fr. Bavden iz Lečnika, 47. polka, ranjen na levi roki; v Kermendu Alojzij Mihelj iz Gorice, 87. polka, bolan; Andrej Černič iz Šempetra pri Gorici, zrakaplo-vec, zvinjenje leve noge, je bil v bolnišnici v Šombateliju; v Perjanosu Josip Badalič iz Gorice, 27. dom. polka, ranjen na desni roki; v Nagivaradu Anton Perko iz Gorice, zrakoplovec, bolan; na Dunaju Viktor Susič iz Gorice, četovodja, 27. dom. polka, ranjen na levi roki; Mihael. Velušček iz Gorice, 97. polka, bolan; v Konjicah Fran Devetak iz Gorice, pešpolk št. 47., ranjen na desni strani života; v Brasu je bil Marij Furlan iz Gorice, 97. polka, ranjen, v Gradcu Kamilo Podbršič iz Gorice, 97. polka, ima zmrznjene noge.
Po seznamu izgub 247 do 250 so po tujih bolnišnicah ti le vojaki z Go'-riškega: v Celovcu Alojzij Brumat iz Fare, Fran Lulik iz Gorice, Avgust Pavlin iz Gorice, Ciril Peršič iz Vrtojbe, Anton Rebek iz Gorice, Josip Štrc-sar iz Gorice, Josip Žnidaršič iz Škocjana, vsi vojaki 8. poljskega topničar-skega polka, vsi bolni; v Seebachu A-lojzij Lepušček z Loma na Kanalskem, ranjen v trebuh, korporal 97. pešpolka; v Boksabanji Fran Bandev iz Ločnika, ranjen na levi roki, pešpolka št. 47.
Dražbe. L Na predlog zahtevajoče stranke trgovske tvrdke Franc Kotnik v Verdu, bo dne 8. aprila 1915, predp. ob 10.30 uri. pri sodišču v Ajdovščini v izbi št. 2 na postavi odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zemljišč-.knjiga: Dobravlje, vi. št. 101 (ena pe-tinka) edino telo. 484. edino telo, Skrilje, 212, edino telo. Cenilna vrednost: K 1050. Najmanjši ponudek: K 700. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
2. Na zahtevo dr. Ivana Šket v Gorici se vrši dne 12. aprila ob 8 in poi
zjutraj pri goriški okrajni sodniji odd.
III. javna B raz ta nekaterih nepremičnin d. o. Trnovo. Vrednost 2160 K. Pod svoto 1440 K se ne prodaje.
Preskrba z živili v Trstu. Bančni konzorcij, ki skupno z občino in s trgovsko zbornico preskrbuje Trst z živili, je nakupil do zdaj 20 železniških voz koruze in nad 200 železniških voz moke v vrednosti 1.250.000 K. Občinski svet je'v svoji zadnji seji sklenil, da nakupijo 60 železniških voz riža, 20 voz testenin, 40 voz koruze, 10 vez fižola,
1 voz slanine, 150 voz moke in 10 voz ječmena.
Slovenec oslepel v vojni. Zagrebški »Obzor« poroča: V zagrebški bolnišnici se je nad tri mesece zdravil e-noletni prostovoljec Slovenec Rudolf Maruzza iz Trsta. V bitki pri Valjevu dne 25. novembra mu je granata poškodovala obe očesi, tako da je popolnoma oslepel. Nedavno so Maruzzijevi starši prepeljali sina v Trst.
Mrtvi in ranjeni. V zadnjih seznamih izgub 4. domobranskega polka čitamo: Mihael Drišek iz Solkana, rojen leta 1889, umrl v septembru; Alojzij Gomi-zelj iz Dutovelj, rojen 1889,-umrl L oktobra; Ivan Ušaj iz Gorice, rojen 1884, ranjen. Od 17. polka sta izkazana za ranjena: Jakob Kuk iz Tolmina in Ivan Strah iz Uokve.
Aretirani armadni dobavitelji.
»Az Est« poroča: Oblasti so aretirale budimpeštanska veletržca Belo Kolina in A. Varanija, ki sta dobavljala armadi blago za uniforme. Brezvestna liferanta, ki sta zaslužila več milijonov, sta oddajala vojni upravi tudi blago, namenjeno za ženske obleke najslabše kakovosti. Iz tega blaga napravljene uniforme so se raztrgale predno so vojaki, ki so jih oblekli, sploh na bojišče prispeli. Preiskava se še nadaljuje in pričakovati je nadaljnih aretacij.
Zopet aretacije dobaviteljev. V
Rudapešti so bili aretirani neki I. Gliick, 1. Sperling, in M. Singer, ker so potom nekega konzorcija predali erarju 24.000 vojaških črevljev, katerih podplati so bili iz popirja. Ravno tako so bili aretirani načelniki firm Neumann, Galanti in Hecht ker so izdelovali vojaške o-bleke namesto iz volnenega iz navadnega bombažastega blaga.
Italijanski dezerterji. »Slovenski narod« sporoča: V Beljak so v torek pripeljali 3 italijanske dezerterje, vojake alpinskega polka. Prišli so v polni o-pravi preko gorskega prelaza Dogna v Zajzersko dolino, kjer so jih naše straže prijele. Pri zaslišanju so izjavili, da so 'bili v vojni v Tripolitaniji, v dokaz te-•ga so pokozali hrabrostne medalje, ki so jih dobili v priznanje junaškega za-držanja.Kot vzrok svoje dezertacije so navedli, da so se že naveličali predolge vojaške službe.
Paša v državnih gozdnih. Uradno se poroča: Prepoved o pitanju živine z žitom odteguje znaten del živil pitanju živine; ker se je omejilo klanje mlade živine in telet, se mora poskrbeti, da se razširi paša. Poljedelsko ministerstvo je zato naročilo vsem gozdarskim ravnateljstvom, kakor tudi ravnateljstvu grškega pravoslavnega verskega zaklada, naj se leta 1915 dovoli paša na vseh primernih pašnikih gozdov, ki so last države ali gozdnih zakladov, v kolikor bi paša bistveno ne škodovala gozdarstvu.
Pegasti legar v Št. Petru na Krasu.
Iz Št. Petra se poroča: Pri tukajšnjih delih zaposleni 45-letni Savo Simič iz Bosne je v noči na 18. t. m. umrl na sumljivi bolezni. Raztelesenje je dognalo, da je umrl na pegastem logarju. Kako je bclezen nalezel, se še ni dognalo. Odredilo se je takoj vse potrebno, da se bolezen ne razširi. Nadaljnjih slučajev
l dc-siej ni ter je upati, da jih tudi v bodoče ne bo.
Novi predpisi glede kruha in peciva. »Wiener Zeitung« priobčuje mini-stersko naredbo, s katero se deloma iz-preminjajo dolcičbe ministerske naredbe z dne 30. januarja glede kruha in peciva. S to naredbo se politične dež. c-blasti že pooblaščajo, da lahka omeje proizvajanje drobnega peciva ali pa popolnoma prepovedo. Proizvajanje ne-cslajenega prepečenca je dopustno sa-mo z d o Vel jen jem politične oblasti. Izdelovanje slaščic je dovoljeno samo s to omejitvijo, da smejo rabiti za testo samo eno petinko od celotne teže pšenične in ržene moke. V veljavi ostane določba, da smejo slaščičarji samo dvakrat na teden izdelovati pecivo. Sicer pa se v kratkem preuredi po določenem načrtu vsa preskrba s kruhom in pecivom, čim bodof- izgotovljene krušne karte.
i	Izgredi zaradi draginje v Benet-
' kah. Dne 18. t. m. je zopet več sto razburjenih 'ljudi poskusilo naskočiti mestno hišo, da bi protestirali proti dragU nji živil. Trgovci na Markovem trgu so hitro zaprli svoje prodajalne, ker je razsajajoča in s palicami oborožena množica vse bolj naraščala. Kličoč: »Lačni smo, dajte nam kruha in dela«, je množica razbila kavarniške mize in stole na Markovem trgu in v sosedni plzenjski pivarni ter potolkla okna pri nezaprtih trgovinah. Med policijo in o-rožniki ter med množico je prišlo do spopadov in je bilo nekaj žensk in nekaj orožnikov ranjenih.
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo1 nam javlja:	V smislu določb
odloka c. kr. trgovinskega minister-stva z dne 9. decembra 1914, št. 48472/P iz leta 1914 se izpremene poštni uradi Bilje (politični okraj Gorica), Drež-nica pri Kobaridu (politični okraj Tolmin) in Trviž (politični okraj Pazin) 1.
aprila t. 1. v poštne nabiralnice z razširjenim delokrogom. Kraji, ki tvorijo! dostavljalne okraje tačasnih poštnih uradov v Biljah, oziroma v Drežnici pri Kobaridu in v Trvižu, se po izpre-menitvi teh poštnih uradov v poštne nabiralnice pridele dostavljalnim okrajem poštnih uradov v Mirnu, oziroma v Kobaridu in v Pazinu.
»Goriška zveza« opozarja člane svojih zadrug, da ima še v zalogi s e-z a m o v e tropine, krmila za prašiče, klajno apno, žveplo, super-fosfat in žveplen o kisli amonijak, zadnje gnojilo kot nadomestilo čilskega solitra, katerega letos ni dobiti. —
O slovenskem polku v Karpatih
piše »Berliner Tageblattu« vojni poročevalec Leonhard Adelt: »Bil sem gost pri polku. Pili smo šampanjca in studenčnico. In dognali smo, da smo se že srečali pred štirimi meseci v bitki pri No\vem miastu. Polk je korakal mimo nas pojoč. Pesem je bila tuja in o-tožna. Vprašali smo in izvedeli, da so to Slovenci, ki so peli v svojem jeziku. Podpolkovnik je pripovedoval samo o svojih vojakih, ki so vrli m junaški fantje, pripovedoval je o mrtvih in o onih, ki so mu še ostali.
Štetje živine na Štajerskem. — Da se zamore natančno dognati, koliko živine je na Štajerskem in kako je treba v bodoče urediti uporabo mesa v deželi, je c. kr. namestnija odredila štetje goved, telet, svinj, ovac, konj, kokoši in kuncev. Štetje se vrši te dni in ga bodo vršili občinski uradi. Posestniki se prosijo, da gredo županom in drugim možem, ki bedo od občine pooblaščeni za šteje živine, na roko, da se delo o-iajša. Pri vsaki hiši se napiše polo Papirja, koliko živine in kakšne vrste poseduje dotični posestnik.
Poslanec dr. Steinvvender je napisal v »Tagesposti« prav temeljit članek, ki se bavi z raznimi špekulanti, ki sedaj pokupujejo kmečka posestva. Delavcev ni, obdelovanje'gre težko iz-podrok in tako razni agentje lahko pregovore ljudi, da prodajo posestvo za majhen denar. To bi morale oblasti takoj zaprečiti, ker to pomeni v večih krajih pogin kmečkega stanu.
Central-Bio. Programi tega tedna obetajo prav umetniške predstave. Nastopi zopet Heni Porten in drugi priljubljeni umetniki našega občinstva. Poročila z bojišča in vojne ilustracije vzbujajo splošno pozornost.
Mestne vesti.'
m Molitev za mir. Zadnjo nedeljo so se zopet vršile v tukajšnji stolnici molitve za mir, kakor je to želel sv. Oče v svojem najnovejšem odloku. Po slav-. nostni sv. maši je bilo izpostavljeno Najsvetejše in je ostalo izpostavljeno do večera. Ob 4 in pel je bila primerna pridiga, na to so se zopet molile predpisane molitve za mir. Verniki, ki so ta dan spovedani in obhajani molili po namenu sv. Očeta pred Najsvetejšim, so zadobili popolni odpustek.
m Profesorska vest. V stalni pokoj je stopil ptofesor tukašnje c. kr. višje realke g. Ferdinand Seidl.
m Osebna vest. Prvi državni pravd-nik gosp. A. Jeglič je dobil radi prestale bolezni daljši dopust. Nadomestuje ga drž. pravdnika namestnik g. Zorzi.
m Zopet odlikovan. Naš goriški rojak g. Franc Cigoj, c. in kr. rezervni poročnik, sodnik v Voloskem, se je sedaj zopet povrnil na bojišče. Prej je bil odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost, sedaj je dobil še nemški železni križ.
m Ranjeni in bolni v Gorici. —
Došli so: Josip Drnovšek, Fran Bru-
net, Nikolaj Fornazarič, Anton Kastelic, domobranski polk št. 27., Ivan Uk vat, Karol Mittendrein, Lucijan Zanizer, Jurij Zelenik, Fran Farman, Martin Prašek, Jurij Zalmanek, črnovojniki, Henrik Umerhaned, obmejna stotnija, Alojzij Vižintin, železnižka stražna, stotnija, Nikolaj Fornazarič, 5. polka, Anton Cecotti, 20. lovskega bataljona, Vaclav Smrček, Rudolf Varliček, u-lanca, Rudolf Schiefer, enoletni prostovoljec, Valentin Humar, Ivan Mar-tinelli, orožniška asistenta, Dominik Cu-lot, postrežnk, Anton Sirk, Angelj Sirk, 30. maršbataijona, Ivan Jordan, 20. lovskega bataljona, Ivan Gregerl, kolesar, Anton Babichy, zrakoplovec.
m Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Kocjančič, ki se sedaj nahaja ranjen v Tomsku v Sibiriji. Naznanjen je bil, da je mrtev, pisal pa ni od 25. avgusta. Lahko si mislimo, da vlada sedaj veliko veselje v Kocjančičevi družini.
m Dijaški kuhinji so darovali:	2
K gg. uč. Trebše, Žaga, nadživinozdr. Martelanc; po 3 K (čin.) — gg. Ivan Kravos, trgovec; prof. Mastnak; 4 K g. nadpoštar Kovačič, Sv. Lucija; po 5 K gg- Adolf Mlekuž, Bovec; naduč. Stergar; neimenovan št. 7; 6 K g. odvetnik dr. Podgornik; po 10 K gg. Vaclav Kožnar; odvetnik dr. Treo; prof. Zupančič; 100 K okrajno posojilnica v Kobaridu. Vsem prisrčna zahvala.
m Avtomobilska nezgoda. V petek opoldan je zadel vsled razmočenih tal neki vojaški avtomobil ob tramvajski voz. Vojaki, ki so se vozili v avtomobilu, so zadobili majhne poškodbe po rokah in na obrazu. Vse potrebno ob-vezanje se je izvršilo v lekarni Liberi na Korzu. Nato je prišel drug vojaški avtomobil in je vlekel pokvarjeni voz v vojašnico. — Sicer pa je treba pripomniti, da v našem mestu vozijo avtomobili dosti prehitro. Posebno je to nevarno na mestih, kjer se ustavlja tramvaj in esebe stopajo gori in doli. Tam bi morali počakati, da se ljudje odstranijo, kajti sicer se bo lahko zgodila kedaj kaka huda in težka nesreča kot se je to pripetilo že na Dunaju in drugodi.
m Glasovi iz občinstva. Od raznih strani in po raznih listih se pojavljajo pritožbe, ker se po mestu pometa pred prodajalnami ravno okoli osme ure, ko gre največ ljudstva in posebno otrok po ulicah in pa da se cteplje razne tapete še vedno kar skozi okno na u-lieo. Drugod je kaj takega sploh čisto nemogoče, pri nas se to vrši dan na dan, ne da bi se kaj storilo proti. Ne s stališča zdravja, pa tudi ne s stališča elegance in lepote teh pojavov ni mogoče odobravati, ampak jih je treba obsoditi kar najstrožje.
m Za »Rdeči križ«: gospa pl. Ko-stelecky 10 K. grofica Batyanj K 10, gospa pl. Almstein K 10, Marehesa Pati lucci K 10, gospa, ki noče biti imenovana K 50. Vse te dame so podarile te svote mesto venca na grob gospoda Kamilo pl. Heuripuez. Gospa Binder K 6, firma Cesciutti K 20, gosp. general Fernengel K 200, iz nabiralnic K 30.53, iz nabiralnice baronice Bianchi v Rubijah K 9.74, iz nabiralnice Enrica Je-lercig K 27.13, Wilhelmina Mosetig K 50, druga gospa, ki noče biti imenovana K 20.
m Izpred sodišča. Proti dr. A. M. se je vršila pred goriškim okrožnim sodiščem kazenska razprava pci § 305 k. z., češ, da bi bil s svojimi govorjenjem o Italiji, Przemyslu in Rusiji zakrivil pregrešek po omenjenemu paragrafu. Dr. A. M. je bil aretiran v Gorici, odveden na ljubljanski grad in slednjič izročen okrožnemu sodišču v Gorici. Razprava je trajala od 9. ure dopoldne in je končala ob 1 in pol popoldne z oprostitvijo obtoženca. Sodni
dvor je spoznal inkriminirane besede deloma za nedokazane deloma za ne-kaznjive.
m Francoska granata. V izložbi tvrdke Pintar in Lenard v Raštelju se nahaja velik del francoske granate pre-mira 19 cm, ki je bila izstreljena dne 19. okt. 1914 na polotoku Lustiea pri Novem gradu.
Goriška okolica.
gor. Grgar. Morilec črnovojnika Sedevčiča iz Grgarja je že aretiran. Poročali smo, da je bil v noči od zadnjega pondeljka na torek na Zaloški cesti v Ljubljani v prepiru smrtno zaboden 27 let stari posestnikov sin črno-vojnik Alfred Sedevčič iz Grgarja. Ljubljanski državni policiji se je posrečilo dobiti ubijalca v roke. Kakor znano, je bilo poročanoi, da se je Sedevčič zapletel v prepir s tremi fanti razgrajači, s kateremi je popival na Selu. Neki stražnik se je po teh podatkih spomnil na neke razgrajače, ki so tudi prejšnje večere ondi razgrajali. Dotični razgrajači so bili prijeti in res sta dva povedala, da sta bila usodnega večera v družbi z 19-letnim Albinom Florjančičem, sedlarjem iz Črne na Koroškem. Povedala sta, da se je Florjančič prepiral s Sedevčičem in ga potem zabodel. Mladi ubijalec je sedaj že na varnem.
gor. Misijonarji na Gradu pri Mirnu
prirede na praznik Matere Božje 25. marca popoldne od 2 in pol do 3 in pol javno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Namen češčenja je, izprositi primorskim vojakom srečo in tolažbo, njih družinam pa mir in potrpežljivo vdanost v namene božje. Po češčenja je ob 3 in pol pridiga in potem pete litanije Matere Božje. V petek 26. marca je praznik žalostne Matere Božje, drugi glavni praznik na Gradu. Ob 5. in pol je ta dan pridiga, nato sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Zadnja maša je ob 8. uri. Popoldne je cfo 6 in pol sv. blagoslov.
gor. Ravnica. Umrl je v Ravnici nad Gorico 35-letni Avguštin Belingar. Pokojnik je dovršil kmetijsko šolo in bil več časa oskrbnik pri uršulinkah v Gorici. Naj počiva v miru!
gor. Šteferjan. Po šestih mesecih se je oglasil iz ruskega vjetništva Albin Pintar, doma iz Šteferjana. Pismo je hodilo po pošti ravno 80 dni. Nekateri so bili že pisali Pintarjevim, da je Albin padel; nekdo je pa sporočil, da mu je prav on napravil na grobu križ. No, sedaj je dognano, da Albin Pintar ni mrtev, ampak vjet na Ruskem.
gor. Podgora. Za slepega vojaka Markiča, doma iz Podgore, se je nabrala čedna svota 4000 kron. Od tega kapitala bo on sproti vžival primerno rento in bo vsaj deloma olajšano njegovo bedno stanje.
gor. Banjšice. Dne 20. marca je mirno v Gospodu zaspal previden s sv. zakramenti g. Ignac Madon star 26 let. Njegovega pogreba se je vdeležilo več gg. duhovnikov in obilo vaščanov. Vsem bodi izrečena srčna zahvala, pokojnikovim preostalim pa naše sožalje. Banjškar.
Ajdovski okraj.
ajd. Z Vipavskega sporočajo, da je bil te dni tamkaj aretiran nekov tržaški potepuh, ki je hodil po ajdovskem okraju in tam okoli pobiral denar, češ, da ga pošilja potom amerikanskega konzulata v Srbijo vjetnikom. Počasi so pa začeli nekateri sumiti o tem ptiču in nazadnje so ga ajdovski orožniki a-retirali. Zdi se, da je več denarja izvlekel iz ljudi in jih tako precej oškodoval.
Sicer bi pa tudi naši dcželani bili lahko že enkrat bolj previdni in bi ne verjeli vsakemu pohajaču, ki se priklati med nje.
Kanalski okraj.
kan. Deskle. Predzadnjo nedeljo je pogorelo v vasi Podbrdo-Deskle dvoje hlevov z vso krmo in z vsem gospodarskim orodjem. Če bi ne bili prišli naglo gasit, bi bilo vseh pet tamošnjih posestnikov prišlo v nesrečo. Prizadeta gospodarja sta sicer zavarovana, a težko da bodeta lahko pokrilo z zavarovalnino vso škodo.
Komenski okraj.
kom. Padel na bojnem polju. Kakor se sedaj uradno sporoča je padel na bojnem polju g. dr. Makso Abram, notarski kandidat in e. kr. rezer. nadporočnik pri 97. pešpolku. Pokojnik, ki je dosegel komaj 32 let, je bil iz znane Abramove družine v Tupelčah pri Kobdilju na Krasu. Naj v miru počiva!
Sežanski okraj.
sež. Iz Krepljem. Vojni čas je, in vsled tega je tudi draginja, vendar kmetje semtertja naročujejo pri našemu Gospodarskemu društvu vmetna gnojila. Pa si sem večkratov opisoval, kako vmetna gnojila z vspehom vporab-Ijati, se kljub temu z gnojili nepravilno ravna in ravno to je posledica, da se te gnojila obsojajo. Marsikdo bi vtegnil reči, kaj je to kaj posebnega segniti v vrečo, prijeti gnojila z roko in jih po zemljišču potrositi; temu pa ni tako. Ponovno opišem, kako gnojila z vspehom vporabljati.
Gnojiti je treba osobito njive in vinograde z vsemi tremi gnojili z- dušikom, s fosfati in kalijevimi gnojili. Skušnja je dokazala, da fosfatna gnojila je treba porabljati že v jeseni. Kali v zgodnji spomladi, enako tudi dušična gnojila, katera se kupi v obliki amonijevega sulfata ali abnega dušika. Nikakor se ne smejo mešati in obenim trositi amonijak in Tomaževa žlindra skupaj, in se supersfofatom in domačim gnojem tudi ne. Kalijeva sol se sme mešati, ko se gnojila trosijo, tega dragocenega gnojila pa ne smemo pogrešati, kajti ako bi hotel opisati vse dobrote, ki nam jih to gnojilo trajno de-naša, bi mogel spisati celo knjigo, zaradi tega je zamorem le priporočati.
Ako se vmetna gnojila ne vporab-
črnovojništva predsednika našega društva gosp. Franca Tavčar, vsled tega je mogoče, da kdor se obrne na društvo za kak nasvet, se ga lahko vse stransko in pravilno pouči.
sež. Tomaj. Pogreša se podlovec Ivan Štoka iz Tomaja, ki je služil pri 7. lovskem bat. 1. komp. Pisal ni več od 12. nov. 1914. Ako bi kdo vedel kaj o njem, naj sporoči to njegovi ženi Karli Štoka, Tomaj št. 59.
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. G. SCHMIDTA odstrani kmalu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in nagluho. Cena steklenice K 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni G. CRISTOFOLETTI v GORICI.
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne železnice
g Gorici, Gosposko ulico št. 19.
Prodaje točne ure vseh vrst zlatnina in srebrnina vse po nizki ceni.
Edino moderno delavnico
z električno gonilno silo toplo priporoča
Josip Lipicer.
Stolna u . 7, (v župnijski hiši)
preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stare pr sode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka.
Volno
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojš-nem plačilu, ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina R. STERMECKI, Celje, štev, 18 Štajersko.
Velika svofa denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik — Brezplačna pojasnila pošilja :
Srečkovno zastopstvo 18, Ljubljana.
[jajo pravilno, ne da ni povoljnega vs~ peha, ampak je ptcsledica, da še celo rastlinam škodujejo.
S tem pa zaključujem ta moj spis želeč, da bi ti moji navki padli na rodovitna tla in obrodili stoteren sad. Prilično omenjam, da je vojna oblast v-sled intervencije poljedeljskega mini-sterstva na Dunaju z dne 16. avgusta 1914 št. 38.247 oprostila vojaške službe
»V ^

in razno blago pošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna
R. STERMECKI v CELJU, Štajersko štev. B17.
Zahtevajte zastonj cenik 3 slikami čez tisoče stvari. Pri naročilih iz Amerike, Nemčije in Balkana treba denar naprej poslati.
P
m
m
Konfekcijska trgovina
J. MEDVED
priporoča svojo veliko zalogo oblek, klobukov in čevljev.
Odlikovana pekarna in sladčičarna
K. Draščik
v &ORICI na KO RX IT
(v lastni hiši).
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 In ulica Gorno štev. 4
izvršuje naročita vsakovrstnega peciva, torte,, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno-ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu; občinstvu. Cene jako nizke.
i	fSf		s
	(Si		&
			
[zdajatelj konsorcij „Goriškega Lista“ Odg. Vimpoišek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov		urednik Josip M. Zimic.)	
	ZALOGA LESA.		
Slavnemu občinstvu priporočam svojo trgovino z lesom. Prodajam in kupujem les vsake vrste. Imam svojo lastno navadno in cirkularno žago, ki se nahajati v prav dobrem stanju. Zaradi pomanjkanja osobja oddam, ako se kdo oglasi, žago tudi v najem ali jo tudi celo prodam.
P o d g o r a, št. 305.
JAKOB MIKLUŽ.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sred Raštela štev. 7.. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje ni.nberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in ritij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; po.rebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni veneš in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letno čase
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zalega za kramarje, kroš njarje, prodajalce pi sejmih in trgih po deželi P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
a
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
C ne zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici
Prva slovenska trgovina i. jedil- fzf Všt	ni m blagom	'r
(j) Anton Kuštrin, (j)
^ v Gorici Gosposka ulica št. 25-
I
0
00	""'“'avija na dom. jl
eznici in pošti, ni
$
A. v d, BERI NI
Gorica, Šolska ulica št. 2.
gela zalogo olikinega olja pire vrste;
najboljši tvrdki iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari
in Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno; Kron —	160,,,
176, 192 2 —, 2 40 3 —, za luč, po 112 vin.
N?, debelo cene ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno..
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. — Gene zmerne.
				
sp.	P§		P	i® m
m
m
ms
„ CENTRALNA POSOJILNIC
• REGISCROVATtA ZADRUGA Z OTREJenO ZA\?eZO
► v GORICI

obrestuje hranilne vloge po 5(|/o- Baje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razim nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	---- Odbor.
ms
m
m


XXXXXXXXXXXXX3QOCXXXXXXXXX3GOq:
Lekarna Cristofolotti v Gorici na Travniku.
Trskino (Stokflževo jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti.
Iuvrna steklenica tega olja na ravnoroene barve p° K i-40, bele barv« k 2.
Trskino želeanato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne naravo.
Trskino jetrno olje se železnim jodeeem.
S tom oljem se ozdravijo v kratkem časa z gotovostjo vse kostne boležni, žlezni otroki, golše, malokrvnost itd.
—_-====A-” Ceus ene (steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Iforvegije, preiSče se vedno v mojem kem. laboratorju n jamčiti svojim čč. odjemalcem ^lede čistote in stalne
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamči sposobnosti za zdravljenje.
Crlste^folettijeva pijača 1® kine in žeieaa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem.
^ ___— Ena steklenica stane 1 krone 60 vinarjev. —= „
BxXXXXXXXXyQCXKXXXXXXXXXXXXX3QQ&l
Centrala LjllbSjaiUL podružnice : Celje, Celovec, Saraievo. Solit. Trst.
Vloee na knjižice po 4 C V v tekočem računu po dogovoru
Rrinlška glavnica K 8,000.000« ■Rezenm« zaklad K 1,000.000.00
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja,
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
-	----- Eskont menic ------
—	Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje.. Safes.
Nakazila v-jinozemstvo.
Kreditna pisma.