hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radece TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 2, letnik 21 21.01.2010, cena 1,13 € d® SW Sl® I HSH @ fag/M on o Migerslrf Sff ^irmmvaltem O ZANESUIVE 0 orni Frieeve fmhmmsns i Knjige lahko kupite tudi na vseh okencih POŠTE SLOVENIJE V 3 VSlDšSilJšš J Šparg/ji A . tikjt m gojm Jf v '■J Ite M mt'iSwi m (m V* Andrej Ftir Več kot le kuharske knjige: Postrvi, iz reke na mizo, Planeti v loncu, Šparglji, 0 Martinu, moštu, goski in vinu in Po Božiču diši d° -40% oi'mn';^ j la direktna info@grafika-gracer.si ali preko telefona: 03 5452 666 knjige, katalogi, r,evije, brošure, mape, dopisi, kuverte, vizitke, koledarji, plakati, letaki, zloženke, embalaža, pisarniški obrazci. Začel je Gutenberg, nadaljujemo pa mi. oblikovanje ofsettisK digitalni tisk (manjše naklade) !e/am (večje naklade) 'dflrOij nje, rezanje, broširanje...) založništvo VSEH VRST TISKOVIN f NcraFiKa__________ Orugrater Grafika Gracar d oo . Lava /b, 3000 Celje ■ tek: 03 5452 666, gsm: 031 822 533, e: info@grafika-gracer.ii,' '.grafika-gracer.si Morate prebrati: Na Dolu o enencm in obrovljivih virih ŠraRT je pomemaen -naeeRire si PReonosr 90 oni KOLesaRjema za zeLeni rgkord ZemLje InreRVJu: AnoReja ŠeveRicaR Kopitrik pozimi 'D® aT P^olgost življenja našega je kratka Ly (Prešern)...in vendar te-to teče dalje, kljub temu, da je nastala ob smrti našega sodelavca in prijatelja Petra Motnikarja velika in nenadomestljiva vrzel. Kljub temu ali prav zaradi tega je prav, da Zasavc s sodelavci vztraja v teh, nič kaj rožnatih časih. Zasavje se še vedno ubada z ekološkimi težavami, ki pa so se jih Zagorjani odločili tudi aktivno reševati. Ako bodo vsaj registrirali črna odlaga-šča odpadkov, bodo že veliko storili, da pa občino tudi očistili smeti, bodo morali pa še dokazati. % Hrastniški občinski možje še razmišljajo o pristopu k daljinskemu ogrevanju, ki ga (smelo) načrtuje Termoelektrarna Trbovlje, kljub temu, da bi s tem le malce razbremenili onesnaževanja ozračja. Ločeno zbiranje odpadkov, ja, tudi tega premoremo, ker zakon to zahteva, a kaj ko jih je čedalje več in, joj, kam bi del?! Špecu: MaRjana KanižaR Izemamo naj ŠPORTniica Zasavja za 2009 A. PoRenniK: Ljubi sovRažnuca Obisk evnopsKeca paRLamenra ©m m Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanti Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. V Trbovljah pa še kar cvetijo ceste, zasavska od Trbovelj do Litije je po ugotovitvah mednarodne komisije cesta smrti, da o smeteh, ki ostanejo vsak vikend v mestnem parku in njegovi okolici, sploh ne govorimo. Prvi januarski dnevi so ob življenje spravili tudi, že nekajkrat nadomeščeno, lipo, ki jo je Turistično društvo Trbovlje ob zadnji posaditvi privezalo ob kol in ogradilo zaman. Obglavljena je bila - že spet. Kultura, s katero se prizadevno ubada že 45 let Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, se z njo spopada DDT z Novim medijskih mestom in 30 let Delavski dom Trbovlje, je pravzaprav ena sirotica, ki ob vseh osiromašenih denarnicah prebivalcev te stežka preživi. Naši vrli voljeni parlamentarci z ministri vred pa, kot da niso s tega našega malega sveta. Premetavajo milijarde levo in desno in jih po ovinkih vodijo na svoje račune. Tudi v Zasavju so ljudje, ki jih začrviči po teleščkih, z virusom ali brez njega, in se zatečejo po zdravita, ki pomagajo odpraviti težavo ali pa jih še nekaj naredijo. Večinoma jih tudi drago plačajo. Hja, človekove pravice so hudo relativna zadevščina, da o pravicah bolnih sploh ne izgubljamo besed. Že zdavnaj dogovorjenega CT aparata v trboveljski bolnici še vedno ni... Ja in vendar se vrti - zemlja namreč in z njo mi - še bolj verjetno pa je, da vrtijo nas...razprodaje, obljube, načrti in, ob vsem tem se je na ta januarski večer še zadnji lunin krajec prekucnil in podoben bolj ali manj polni-prazni skledi. Zveni znano? Prav nič čudno ni, da trboveljski sneženi mož na zadnji strani tokratne številke časopisa gleda s ta belimi... % Urednica Marta j|pl - / Naslednja številka ZASAVCA izide 04.02.2010 - J Naslovnica: »Na zdravje« z Zagorjani ter Slika: Marko Piko V r za avc + Občinska uprava v Zagorju je preprečila Novi generaciji SLS praznovanje ob dnevu samostojnosti. V Novi generaciji SLS o.o. Zagorje ob Savi smo ogorčeni nad ravnanjem občinske uprave, ki je z vsemi sredstvi preprečila politično prireditev na tleh občine Zagorje. Sramotno in nedemokratično ravnanje, ki spominja na komunistični režim izpred 20-ih let obsojata tudi občinska odbora SLS in NSi. »Padec demokracije v Zagorju? Se vračamo 20 let nazaj?« se sprašujemo mladi iz novonastalega podmladka SLS. Namesto da bi zagorska politična večina v duhu demokracije pozdravila aktivnosti mladih, so nam že na začetku pokazali »Pravila igre v Zagorju«. Člani Nove generacije o.o. Zagorje ob Savi, smo se 26.12.2009 odločili obeležiti dan samostojnosti in enotnosti. Praznik samostojne, neodvisne in demokratične Republike Slovenije smo hoteli proslaviti s postavitvijo stojnice, kjer bi mimoidočim brezplačno ponujali tople napitke in domače pecivo. Namen akcije je bil opozoriti mlade na ta velik praznik in predstavitev Nove generacije. Pridobili smo vsa potrebna dovoljenja s strani krajevne skupnosti, oddali prijavo na policijsko postajo ter prošnjo za uporabo javne površine na vložišče Občine Zagorje ob Savi. Čez nekaj dni smo prejeli klic direktorja občinske uprave, da nam na »tako velik praznik ne more izdati dovoljenja za praznovanje« in da mora o naši prošnji še razmisliti. Dan pred božičem, oziroma uro pred zaključkom delovnika na zadnji delovni dan pred prazniki smo prejeli klic občinske pravne službe, da nam prošnjo zavračajo. Razlog naj bi bil, da se s svojo prireditvijo nismo vključili v »program novoletnih prireditev«. Do tega pogoja občina nikakor ni upravičena, saj ima vsak pravico organizacije prireditev na javnih površinah, v kolikor s tem ne krši pravic drugih. Naš namen pa ni bil vključevanje v občinski program, še manj pa konkuriranje občinskim prireditvam. Naš namen je bil programsko in lokacijsko zelo oddaljen od občinskega. Tega so se očitno na občini dobro zavedali, saj smo bili deležni precej nenavadne obravnave. V želji, da nam občina poda pisni odgovor, je gospa na liniji hotela vedeti, zakaj ga potrebujemo? Na večkratno opominjanje, da nam na pisno vlogo pripada pisni odgovor, tega nismo prejeli. Čez nekaj minut je vodja prireditve dobil opozorilo Policijske postaje Zagorje, da so prejeli obvestilo predstavnikov občine, kateri naše prireditve ne dovolijo. Gre za neobičajno hitro in usklajeno delovanje med občino in represivnim organom, kakršnega bi si v kakšni drugi situaciji lahko samo želeli. Zato smo se odločili, da Občino Zagorje ob Savi nominiramo za nagrado za zelo inovativno krčenje birokracije. Na podlagi vsega dogajanja smo se mladi iz Nove generacije o.o. Zagorje na »prepovedani« dan odpravili pred tržnico Zagorje. Tam smo mirno protestirali proti demokratično nepojmljivemu ravnanju občine in političnemu enoumju v Zagorju. Razgrnili smo tudi transparente, s katerimi smo izrazili ogorčenje nad ravnanjem občinskih organov s slogani: »Konec demokracije v Zagorju« in »42. člen ustave RS - pravica do mirnega zbiranja in javnega nastopanja.« Na prizorišču smo bili kratek čas, saj za protestni shod nismo imeli dovoljenja. O vsem smo obvestili tudi Varuha človekovih pravic RS, ki bo zadevo še podrobneje raziskal in preučil možnost upravnega spora. Štiri dni po načrtovani prireditvi je na sedež o.o. NG prispel pisni odgovor občine: »Sporočamo vam, da vam dovoljenja za uporabo javne površine v željenem terminu ne moremo izdati zaradi pričetka številnih že prej načrtovanih prednovoletnih prireditev v občini v okviru programa. O tem smo vas pravočasno tudi telefonsko obvestili.« brez slehernega pouka o pravnem sredstvu, kot ga zahteva zakon o upravnem postopku. Pa kdo bi jim zameril, saj za takšen odgovor pravna osnova ne obstaja. V Zagorju pa so se medtem skozi ves teden odvijale Občinske prireditve, s katerimi se župan Matjaž Švagan rad pohvali. Na nobeni od njih ne manjka sloganov v stilu »Švagan ma vas rad.« Nas pa zanima, če ima tudi župan takšne probleme s pridobivanjem dovoljenja za lastno promocijo? Nova generacija SLS o.o. Zagorje ob Savi ...zdaj je na potezi občina Zagorje, da utemelji svojo zavrnitev, pa ne s programom prireditev... Invalidi so tukaj in zdaj Lep pozdrav vsem Zasavcem! Sem Trboveljčan in sem zadovoljen, da lepo skrbijo za ceste, kakor tudi za snago. Boli pa nas invalide, da so nas dali na stranski tir od Kešetovega (K 4) do pokopališča. Ni parkirnega prostora za avto. Greš v K 4 k frizerju, že dobiš »pohvalo« pod brisalce, kljub znaku za invalida na avtu. Policisti so nas pustili pri miru, so bili vsaj ljudje in tudi sedaj so policisti dobri in imajo do invalidov lep pristop - vsa čast njim. Od leta 1984 hodim ob berglah, čedalje teže, avto še vozim v nujnih primerih do zdravnika in trgovin. Sem 80 % invalid. Tisti, ki nam, invalidom, zatikajo listke, naj bi šli do trgovin, pa bi videli, da (skoraj) nobeden ne upošteva parkirišča, ki je rezervirano za invalide. Tudi v občini Trbovlje ne. Alojz Grobijar, Sv. Planina 22, 1420 Trbovlje Občina po meri invalidov? za avc Bil je še najstnik, ko sva se spoznala. Marljiv mlad fant, uporaben v uredništvu takratnega Zasavca. Takrat eden redkih, ki je znal na diktat pisati v računalnik brez slovničnih napak. Še več, v tistih časih so novinarji in dopisniki pisali na roko, redki na pisalni stroj, Peter pa nam je vse to vnašal v elektronsko obliko. Le tako smo lahko postavili časopis, ga predali v oblikovanje in potem ure in ure gledali in brali, lektorirali in še popravke delali. V vseh fazah je bil nepogrešljiv. Sobote in nedelje pred izidom Zasavca je Peter neumorno prepisoval, ponedeljke in torke pa smo po cele dneve in pozno v noč pregledovali faksimile, jih popravljati in potem korekture nosili v pripravo za tisk. Poteg tega pa je še pokrival različne dogodke v Zasavju in jih novinarsko približal bralcem. Kjer koli je nastala »luknja«, da nismo mogli biti prisotni, je vskočil Peter. O športnih dogodkih, predvsem nogometnih, je poročal tudi za druge časopise, sčasoma jih je pisal tudi za bralce Zasavca. Ob teh silno napetih dnevih se nam je polno dogajalo. Razpravljali smo o naslovnicah, za skoraj celo leto. In jih potem tudi ustvarjali. Z vsemi policijskimi postajami v Zasavju smo imeli izjemno dobre stike, za takratno »kronično« smo dobivali poročila in potem jih je naš Peter tudi malo hudomušno zaokrožil. Takrat smo bralcem Zasavca predstavljali avtomobile, ki smo jih dobili v testno rabo. Peter je pri tem vedno sodeloval, vozil, preizkušal, ocenjeval. Kasneje je tako »padel« v ta avtomobilizem, da je sam iskal modele in distributerje, ki so jih zanimale objave testov v Zasavcu. In ni jih bilo malo. Ta bencin (in včasih nafta) je Petru pustila pečat. Zadnja leta je bil namreč predsednik Fiat kluba Slovenije. Vsa ta leta je pri Zasavcu predstavil celo paleto športnikov, športnih delavcev, trenerjev, ljudi povezanih s športom, ki so delovali tudi na drugih področjih. Dostikrat je bil kritičen in to tudi zapisal. Nekateri so mu zamerili, vendar ni nikoli prekršil novinarske etike, zapisal je tisto, kar so mu povedali, dokumentirano. Bil je zvest samemu sebi, včasih celo v svojo škodo. Takšen je pač bil, naš Peter. V noči z osmega na deveti januar je omagalo njegovo veliko srce, ni zdržalo naporov, ki jih je zahrbtna pljučnica postavila. Kruta je usoda, ko pobere mladega moškega ravno na pragu novih izzivov in uspehov! Sodelavci Zasavca se te bomo spominjati po tvoji vedrini in pripravljenosti pomagati kjer koli. In vem, da bomo težko zapolnili vrzel, ki je tako nenadoma zazijala med nami. »In memoriam« zapisal MM ZASAVČEV LITERARNI RAZPIS V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc razpisuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo. Vaše stvaritve pošljite do petka 13. februarja 2010 na naslov: Uredništvo Zasavca, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto pa dajte poleg izpisa na papirju še CD z besedilom in priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v kuverti pa podatek o vašem imenu, priimku in naslovu. Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v drugi februarski številki Zasavca v prilogi LIST! Praktične nagrade bodo nagrajenci dobili po pošti. Vabljeni k ustvarjanju! Urednik List-a Boštjan Grošelj 21. janii za avc müezc Občina Trbovlje objavila razpise Sredi januarja so v Občini Trbovlje objavili razpise za sofinanciranje programov društev in organizacij s področij športa, kulture, splošne porabe v občini Trbovlje v letu 2010 ter za štipendije v študijskem letu 2009/2010. Okvirni zneski razpisov za leto 2010 bodo znani po sprejemu proračuna Občine Trbovlje za leto 2010, ki bo obravnavan na seji občinskega sveta 1. februarja. Razpisi in vsa dokumentacija, vključno z obrazci za prijavo so dostopni na spletni strani občine www.trbovlie.si in na sedežu Občine Trbovlje, Mestni trg 4, na Oddelku za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, v sobah št. 44 in 46, od 15. januarja 2010 dalje. MaH Zagorjani v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu V organizaciji društva Ekologi brez meja bo 17. aprila 2010 v Sloveniji potekala največja prostovoljska okoljska akcija v zgodovini Slovenije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Organizatorji želijo v okviru projekta do aprila popisati in kartirati čim večje število divjih odlagališč v Sloveniji. Na dan akcije pa želijo zbrati vsaj 200.000 ljudi iz vseh koncev Slovenije in jih združiti v čiščenju divjih odlagališč, okolic šol, vrtcev, naselij ter sprehajalnih poti. Ocenjujejo, da bodo očistili več kot 10.000 popisanih divjih odlagališč in iz narave odstranili okoli 20.000 ton odpadkov. Vključiti nameravajo vse prebivalce Slovenije, ne glede na starost, izobrazbo, etnično, versko ali politično pripadnost. Doslej verjetno največja ekipa prostovoljcev (strokovnjakov, članov nevladnih organizacij, podjetij, prostovoljnih društev, tabornikov, skavtov, vojske in drugih akterjev slovenske družbe) namerava v enem dnevu odstraniti odpadke, ki so odvrženi v gozdovih, na hribovskih poteh, obrežjih rek in morja ter ob poteh in cestah v urbanem okolju. Več o akciji si lahko preberete na www.ocistimo.si. Povod za odločitev za organizacijo vseslovenske čistilne akcije je estonska akcija Let's Do It 2008. v kateri je skupina 50.000 prostovoljcev v petih urah iz narave odstranila 10.000 ton odpadkov. Akciji so se že priključili Zagorjani, Občina Zagorje ob Savi in Javno podjetje Komunala Zagorje kot logistična in finančna podpora in lokalni organizatorji prostovoljcev. Obnovili bodo register divjih odlagališč v občini Zagorje ob Savi in pripravili skupine prostovoljcev. Vabijo vse zainteresirane, da na spodnji kontaktni številki sporočijo, kakšno pomoč so pripravljeni nuditi oziroma na kakšen način pomagati. Lokalna organizatorja prostovoljcev sta: Aleksander Kos (070 828 519.aleksander.kos@slo-kabel.si) in Rok Pirnat (031 619 822, rok.pirnat@t-2.net MaH Pestro in zahtevno leto za TET Končno je po štirih letih čakanja in po šestnajstkratnih dopolnitvah Termoelektrarna Trbovlje dobila okoljsko dovoljenje. Le to jim dovoljuje obratovanje naprave za proizvodnjo 600 megavatov toplotne moči in odlaganje nenevarnih odpadkov v Praprotnem z zmogljivostjo 9,7 milijona ton elektrofilterskega pepela, žlindre, kotlovskega prihu in trdnih ostankov iz čistilne naprave. V letošnjem letu je pred podjetjem veliko velikih izzivov. Največja investicija, ki ta trenutekpoteka, je pet milijonov evrov vredna pretovorna postaja za premog in bo po predvidevanjih končana do junija letos. Med izvajanjem trimesečnega letošnjega remonta se bodo generalno lotili remonta turbine bloka 4, v sklopu katerega nameravajo pripraviti vse potrebno za gradnjo sistema daljinskega ogrevanja. V letu 2010 se mora trboveljska elektrarna s svojimi investicijami umestiti med strateško pomembne investicije v »zeleni knjigi«, pravzaprav v nacionalni energetski program - NEP. Pet let je minilo od končanja ekološke sanacije. V tem sklopu je bila zgrajena razžveplevalna naprava. Odkar je zgrajena čistilna naprava, elektrarna beleži petnajstkrat manjši izpust S02 v ozračje, se pa po izpustu ogljikovega monoksida še vedno uvršča med največje slovenske onesnaževalce. Po tridesetih letih so se v TET ponovno odločili v prid projektu daljinskega ogrevanja, pričakujejo pa podporo vseh treh zasavskih občin - čakajo je odločitev hrastniške občine in njihovega dobavitelja toplotne energije. S tem projektom naj bi bilo ogrevanje za prebivalce vseh treh občin cenejše, oskrbovali pa bi z njo 200.000 ljudi. Lani je Termoelektrarna Trbovlje proizvedla 423 gigavatnih ur energije iz naslova prednostnega dispečiranja in 215 gigavatnih ur za prosti trg. Prihodki so dosegli dobrih 52 milijonov evrov od tega je petino sredstev vložila v investicije. MaH Projekt ReSource s sloganom Spreminjati probleme v priložnosti stopa v drugo leto svojega delovanja. Regionalni in znanstveni partnerji iz petih srednjeevropskih držav v njem raziskujejo optimalne rešitve, ki jih ponujajo opuščena rudarska območja, prepoznavajo primere dobrih praks in iščejo poti, kako izboljšati konkurenčnost in privlačnost nekdanjih rudarskih predelov Srednje Evrope. Projekt Srednja Evropa je program EU, ki spodbuja sodelovanje med državami srednje Evrope, da bi izboljšale inovativnost, dostopnost in svoje okolje, da bi se povečala konkurenčnost in privlačnost srednjeevropskih mest in regij in spada v četrto prednostno območje. Območje, na katerega se nanaša program, meri 1.050.000 kvadratnih kilometrov, kjer živi 148 milijonov državljanov. Vanj so vključene regije iz Avstrije, Češke, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Slovaške in Slo- venije. Ob izteku prvega leta so pripravili poseben časopis, ki natančneje predstavlja sam projekt in posamične aktivnosti v prvem letu delovanja, kratko pa napoveduje tudi nekatere dogodke v letošnjem letu. Časopis je izšel v petih jezikih v elektronski obliki in je dostopen na spletni strani projekta ReSource: http://www.resource-ce.eu/uploads/newsletter/newsletter_ ReSource_slo.pdf. Izvajanje projekta ReSource se je začelo leta 2009 in bo trajalo 39 mesecev do marca 2012. Celoten proračun znaša 3,2 milijona evrov, prispevek evropskega sklada za regionalni razvoj je okrog 2,5 milijonov evrov. MaH Suče se pReesTavi šLaveitui ta svet u Center za razvoj Litija bo tudi letos organiziral predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (21 .-24. januar 2010). Pod skupno blagovno znamko Srce Slovenije se bo predstavilo 7 občin in več kot 30 podjetnikov, turističnih delavcev in društev. Na razstavnem prostoru bo obiskovalce pričakala baronica Ana Maksimiljana, pletle se bodo slamnate kite, zgodila se bo rokovnjaška poroka, dišalo po svežem pecivu... podrobnejši program dogajanja je na spletni strani www.razvoj.si. Januarja odhaja Srce Slovenije tudi na Finsko v Helsinke, na enega največjih evropskih turističnih sejmov (obišče ga približno 84.000 obiskovalcev in poslovne javnosti). Srce Slovenije bo nosilec predstavitev Slovenije. Obiskovalci sejma bodo spoznali kraje tudi skozi glasbo in sliko, saj bo umetnik in glasbenik Lado Jakša pripravil posebne inštrumentalne prezentacije podob Srca Slovenije v multiviziji. V začetku meseca februarja bodo predstavniki Centra za razvoj Litija obiskali občino Kumanovo in regionalno agencijo Severno-vzhodne regije, ki ima sedež v Kumanovem, v Makedoniji. Predstavnikom regionalne agencije bodo na tridnevnih delavnicah posredovali znanja o črpanju evropskih sredstev, o organiziranju lokalnih akcijskih skupin ter s področja strategij lokalnega in regionalnega razvoja. V poletnih mesecih pa bo Center za razvoj Litija povabil Makedonce na več dnevni študijski obisk v Slovenijo, kjer jim bodo predstavniki Centra za razvoj Litija s predstavitvijo projektov, ki jih center izvaja, predstavili primere dobre prakse. Sodelovanje in prenos znanj v Makedonijo bo potekalo v okviru projekta z naslovom Prenos znanja v Makedonijo, ki ga je odobrila Služba vlade za lokal- no samoupravo in regionalni razvoj. Projekt je bil pridobljen na razpisu Javni razpis za sofinanciranje projektov bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih Občinski odbor SDS Hrastnik je pripravil v petek, 15. januarja 2010, javno tribuno v kinodvorani na Dolu, kjer je gostovala evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Nekateri zasavski gospodarstveniki so z gostjo najprej obiskali Igorja Hrovatič iz podjetja Sončna energija d.o.o., ki jim je predstavil inovativen produkt s področja izkoriščanja sončne energije. Gre za patentirani izdelek z imenom HIBRID FV - TOPLOTA. Bistvo je povzel Igor Hrovatič z besedami:“ Osnova HYBRIDA so fotovoltaične celice, ki zaradi hlajenja in drugačne montaže generirajo do 20 % več električne energije kot sicer. Do 54 % sončne energije, ki se pretvori v toplotno energijo, se koristno uporabi za segrevanje sanitarne vode, prostorov, hotelov, bazenov, za predgrevanje vode v industriji ter uporabo v kombinaciji s toplotno črpalko...“ Serijska proizvodnja tega modula in prodaja se bo pričela v drugi polovici leta 2010. Dr. Romana Cizelj je bila povabila zelo vesela, saj so informacije na terenu tiste, ki so nujne za delo evropske poslanke. Področje obnovljivih virov energije postaja izjemno pomembno, saj lahko vlagamo tudi v svoj razvoj in virov ne kupujemo le od drugih držav. Hrovatič je izpostavil še nekaj problemov v zvezi z inovacijami: nezaupanje slovenskih investitorjev v takšne izdelke, visoke obrestne mere pri kreditih, malo državnih spodbud, predvsem pa komplicirani patentni postopki. Poslanko je pozval, naj se v Evropskem parlamentu zavzema tudi za uveljavitev enotnega evropskega patenta. Okroglo mizo na Dolu so sestavljali predstavniki iz gospodarstva: Ervin Renko, Termoelektrarna Trbovlje (predstavnik vodstva za ekologijo), Milivoj Radak, pravni svetovalec v Lafarge Cementu d. o. o. Trbovlje, Branko Majes, direktor Uprave družbe TKI Hrastnik in Bojan Klenovšek, svetovalec generalnega direktorja RTH. Predstavniki ekoloških organizacij: Uroš Ma- /gor Hrovatič iz Hrastnika - podjetnik in inovator ceri in Boštjan Pihler, predstavnika Eko kroga - Društva za naravo varstvo in okolje varstvo ter Branimir Bajde, član trboveljskega občinskega sveta iz vrst stranke Zelenih in Zelene koalicije. Pogovor pa je vešče povezovala Anita Gošte. Dr. Romana Jordan Cizelj se dobro zaveda svoje naloge, da zakonodajo v Evropskem parlamentu sooblikuje in poveže z našim okoljem. Razložila je tudi oblikovanje skupne energetske politike, ki je sedaj vključena v Lizbonski pogodbi in katere glavni cilji so zanesljiva dobava energije, konkurenčnost in trajnostni razvoj. V okviru tretjega paketa, ki ureja liberalizacijo notranjega trga, je Slovenija dobila sedež agencije Acer, ki bo skrbela za delovaje trga energije. Drugi paket pa je podnebno-okoljski in določa državam članicam, kako bodo zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. Dr. Romana Jordan Cizelj, diplomirana inženirka elektrotehnike, magistrica jedrske tehnike in doktorica znanosti s področja jedrske tehnike, je z zanimanjem prisluhnila tudi prizadevanjem za boljše okolje, ki so jih razložili zasavski gospodarstveniki. Seveda so predstavniki okoljskih organizacij marsičemu oporekali, kar je značilno za vse podobne okrogle mize zadnjih let. Dr. Cizljeva je bila mnenja, da so konflikti normalni, med njimi pa manjka državna politika, ki bi morala prisluhniti obema stranema. Če so zakoni s tega področja slabi, naj jih politika spremeni. Vsi pa so se strinjali s tem, da denar, ki ga dajejo onesnaževalci za sanacijo okolja, v občinskih proračunih ne bi smeli porabiti za druge namene. Besedilo in slike: Fanči Moljk avc _________t&yn ®)| Vse ««liusjie v La£3Ree Cemeivrn vj le^f« BisTvesÄ vm iat(Qij)§KQ^ myoAimm^ Preteklo leto je bilo za družbo Lafarge Cement Trbovlje prelomno. Družba je prejela okoljevarstveno dovoljenje, ki ji omogoča dolgoročno konkurenčnost in obstoj. Dokazali so, da je tehnologija sosežiga v cementarnah varen in učinkovit način zmanjševanja količine in koristne uporabe odpadkov ter obenem tudi priložnost za kreiranje novih delovnih mest v celi verigi upravljanja z odpadki. To nenazadnje dokazujejo uspešne okoljske politike najbolj ozaveščenih držav EU. Slovenija v tem trenutku nima infrastrukture potrebne za predelavo lastnih odpadkov. Zato poleg slovenskega dobavitelja, ki predeluje slovensko plastiko, Lafarge Cement pridobiva večji del gorljivih odpadkov - odpadne plastike od avstrijske družbe, locirane 5 km od slovenske meje. Med surovinami tega dobavitelja predstavlja pomemben delež tudi odpadna plastika iz Slovenije. Odpadna olja in odpadne gume dobavljajo družbi izključno domača podjetja, ki jih zbirajo na področju Slovenije. Slovenija na žalost zaradi zamujanja pri uveljavljanju evropske direktive in izgradnje infrastrukture za predelavo odpadkov preliva akumulacijo in morebitna nova delovna mesta v sosednje države. Razlog za pomanjkanje infrastrukture so pogosto tudi nasprotovanja javnosti postavitvam regijskih centrov z ravnanjem z odpadki in projektom termične predelave. V skladu z odločitvijo vodstva družbe Lafarge Cement Trbovlje podjetje po začetku nadomeščanja klasičnih goriv z alternativnimi redno obvešča zainteresirano javnost o izmerjenih emisijah. Ker v decembru preteklega leta naša proizvodnja ni obratovala, tokrat namesto rednega mesečnega poročila o emisijah prilagamo letno poročilo. Od meseca julija naprej je mogoče na spletni strani www. lafarge.si spremljati tudi dnevne podatke o emisijah, ki se osvežujejo na vsake pol ure. Poročilo o trajnih meritvah emisije snovi v zrak iz razžveplevalne naprave v peči klinkerja v Lafarge Cement Trbovlje za leto 2009 Predmet trajnih meritev na centralnem izpustu razžveplevalne naprave klinker peči z mlinom surovin in mlinom premoga ter elektrofiltra hladilnika klinkerja so: - žveplovi oksidi, - skupni prah, - dušikovi oksidi, - celotne organske snovi, - plinaste anorganske spojine klora, - plinaste anorganske spojine fluora. Za preračun izmerjenih koncentracij na predpisane referenčne pogoje se merijo tudi sledeči parametri: - koncentracija kisika, - temperatura, - vlažnost, - volumski pretok, • tlak. V letu 2009 je družba Lafarge Cement prejela okoljevarstveno dovoljenje. V skladu z izdanim dovoljenjem so pričeli v mesecu maju 2009 nadomeščali del fosilnih goriv (petrol koks in premog) s t.i. alternativnimi (t.j. gorljivi odpadki odpadna plastika, odpadna olja). Postrojenje za odpadne gume je bilo dokončano v mesecu oktobru, tako družba od oktobra 2009 dalje uporablja za nadomeščanje fosilnih goriv tudi odpadne gume. Naprave za proizvodnjo klinkerja, ki uporabljajo t.i. alternativna goriva se smatrajo kot sosežigalnice in izpuste obravnava Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic in pri sosežigu odpadkov. Tako so v skladu z Uredbo v mesecu maju pričeli obratovati pod spremenjenimi, nižjimi zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi za emisije v zrak. V letu 2009 so obratovali 179 dni. V tem času so nadomestili okrog 5.000 ton fosilnih goriv z alternativnimi, pri čemer so porabili 3.999 ton gorljivih odpadkov odpadne plastike, 978 ton odpadnih olj ter 901 ton odpadnih gum. Vse dnevne so bile povprečne vrednosti parametrov za leto 2009, ki se merijo trajno, izpod zakonsko predpisanih meja. Ker se na centralnem izpustu odpadni plini iz razžveplevalne naprave mešajo z odpadnimi plini iz elektrofiltra hladilnika klinkerja, se uporablja za izračun zakonske meje t.i. mešana kalkulacija, kot je določeno v 29. Členu Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja. Prav tako so bile pod zakonskimi mejami tudi vse vrednosti za težke kovine, dioksine / furane in benzen, ki se merijo občasnih. Dnevni podatki za leto 2009* so bili: - prah: letna povprečna vrednost 12 mg/m3, zakonska dovoljena vrednost je bila 40 mg/m3 - S02: letna povprečna vrednost 6 mg/m3, zakonska dovoljena vrednost je bila 95 mg/m3 - NOx: letna povprečna vrednost 334 mg/m3, zakonska dovoljena vrednost je bila 613 mg/m3 - TOC: letna povprečna vrednost 73 mg/m3, zakonska dovoljena vrednost je bila 128 mg/m3 - HCl: letna povprečna vrednost 0,2 mg/m3, zakonska dovoljena vrednost je bila 10 mg/m3 - HF: letna povprečna vrednost 0,0 mg/m3, zakonska dovoljena vrednost je bila 1,3 mg/m3 *Vsi izračuni upoštevajo celoletno povprečje, kar vključuje podatke za obdobje januar-april 2009, ko niso uporabljali alternativnih goriv ter obdobje maj-december, ko so jih. prah 502 NOx TOC HC« HF Letna povprečna vrednost trajno merjenih parametrov izražena relativno glede na zakonsko mejo leto 2009 pred uporabo alternativnih goriv in po pričetku uporabe V letu 2009 je proizvodnja klinkerja obratovala 179 dni. V tem času so pri normalnih pogojih delno nadomeščali fosilna goriva s t.i. alternativnimi, v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Vse emisije trajno merjenih parametrov (t.j. prah, dušikovi oksidi, žveplovi oksidi, TOC, HCl, HF) so bile v letu 2009 v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja ter Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in sosežigalnic. Trajne meritve so se opravljale v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja ter o pogojih za njegovo izvajanje. Prav tako so bile pod zakonsko predpisanimi mejami vse emisije snovi v zrak (težke kovine, dioksini/furani, benzen) ki se merijo občasno . MaH 21. januar 20*! Z3 5)VC ® tient__________ iCi VJ ^R|HQ^Ij1JQ§f1rl V/ torek, 12. januarja 2010, je Tomo Garantini, direktor Regionalnega centra za razvoj Zasavje, predstavil novinarjem tekočo problematiko, načrte in uspehe. O krizi, ki trenutno pesti državo, meni, da v Zasavju niti ni najbolj kritična. Medtem ko so po drugih pokrajinah odpustili tudi do 2000 zaposlenih, se je ta številka v zasavskih podjetjih vrtela okoli 50. Pravi, da temu botruje tudi pravilna razvojna politika. Veliko pozornosti so vlagali v razvoj podjetništva in ljudi in polovico sredstev iz zasavskega zakona namenili podjetništvu, pol pa v ljudi. „Taka politika bi morala prevladovati povsod v Sloveniji,“ je prepričan Tomo Garantini. Veliko si obetajo tudi od petega razpisa evropskih sredstev za razvoj regij. Spomnil je tudi na podjetniške inkubatorje, ki so pred leti zaorali ledino ravno v Zasavju in tako pomagali podjetnikom pri začetnih težavah. Ob tem je omenil novo pridobitev v Zagorju, ki bo zaživela v naslednjih mesecih. To je preureditev dela rudniških kopalnic v Zagorju v podjetniški inkubator. Prostori inkubatorja so bili doslej v zgradbi RCR le pisarniški, z Vašhavo pa ima zdaj Zagorje enako kot Hrastnik in Trbovlje tudi Skulpturo Nejca Slaparja Kristalizirani košček globine so postavili v začetku decembra in pomeni simbol rudarjenja proizvodne prostore za podjetja na začetku podjetniške poti. V Vašhavi, kot se objekt imenuje v rudarskem žargonu, bo inkubatorju namenjenih polovico pritličnih prostorov. Kot nosilec zasavskega mrežnega inkubatorja bo RCR z njimi tudi upravljal. “Še sam se čudim, da je iz tako neuglednega objekta lahko nastala tako imenitna stavba,“ je dejal Tomo Garantini. Objekt krasi tudi odlična skulptura Kristalizirani košček globine, kot ga je imenoval avtor Nejč Slapar. Kot nekak pomnik rudarstva. Bolj opazna je ponoči, ker ima osvetljeno notranjost. V jeklo pa so jo spremenili v izlaški družbi Skitti. V razvojni program zasavske regije za obdobje 2010 do 2012, vezan na peti javni razpis, sodi vsekakor projekt V tri krasne, ki temelji na programu iz leta 2009. „Zastavili smo dobro, saj so možnosti na področju turizma premalo izkoriščene, čeprav imamo kar dobre možnosti,“ je dejal. „Tistim, ki že zdaj delajo na tem področju, se obetajo nove možnosti.“ Med velike uspehe tega področja za lansko leto sodi tudi izid Vodnika po Zasavju Romana Rozine, saj je po mnenju zunanjih opazovalcev lahko po kvaliteti za zgled tudi drugim regijam. Nekaj pozornosti so namenili tudi priložnosti v energetiki in odpiranju novih delovnih mest na področju sončne industrije, čemur tudi v svetu namenjajo vedno več pozornosti. Vašhava med urejanjem-november 2009 Pogovor je tekel tudi o projektu Podjetno v svet podjetništva, ki so ga leta 2007 ponudili državi, pa ni bilo odziva. “Vsako leto imamo okoli sto diplomantov,“ je razlagal Tomo Garantin, „in slaba polovica bi se jih lahko vključila v projekt podjetništva. Razdelili bi se na skupine po sedem do osem diplomantov, ki bi se lotila določene zamisli. V enem letu bi sestavili poslovni načrt in vse potrebno za registracijo podjetja...“ Tako delajo tudi drugod po Evropi in v nekaj letih se stroški, ki jih vložijo v te skupine, povrnejo, če zaživita vsaj dva projekt - približno 200.000 evrov. V Zasavju bi se po mnenju Toma Garantinija lahko začela razvijati dva podjetna projekta za turizem in za učinkovitejšo izrabo energije. Besedilo in slike: Fanči Moljk, Vašhava: arhiv RCR Tomo Garantini, direktor RCR OGWI NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 J C*1 Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 ! Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Telefon:......... Naslov:................................ Davčna številka: Podpis:......... L __________________________I /71/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFTI 6SN 040 267 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel.: 03/56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG. PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03/56 32 865 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje. štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica.mam@siol.net,www.marn. infonnacija.net za avc [0 POMMtM Podjetniški kotiček Irene Meterc: Z idejami na plan - razpisi so tu! Razvoj, usposabljanje, evropsko sodelovanje in investicije - predstavljamo vam najzanimivejše razpise leta 2010 Tudi teta 2010 bodo na slovenski in tudi evropski strani objavljeni številni razpisi, s katerimi boste lahko financirali svoje projektne ideje, investicije in razvoj. V vsakem primeru vam evropski projekti omogočajo pridobitev novih partnerjev, novih trgov in razširitev lastnih obzorij, njihovi multiplikativni učinki in prihodnje poslovne sinergije pa so tisto vodilo, ki prepriča tudi največje dvomljivce. In kaj vse vam evropski in slovenski razpisi ponujajo v letu 2010? Stroške investicij si lahko podjetja in javne institucije povrnete prek različnih razpisov ministrstev za gospodarstvo, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za kulturo, ki se bodo odpirali vse leto. Raziskave in razvoj - z roko v roki Če razmišljate o razvoju novega produkta, novega modela ali tehnologije, naj vas opomnimo na razpise 7. okvirnega programa. Z njim EU financira predvsem razvojne aktivnosti in raziskave pa tudi različne podporne dejavnosti, kot so na primer organizacija konferenc, delavnic in izmenjava dobrih praks. Različni razpisi v okviru 7. okvirnega programa se bodo v 2010 odpirali vse leto, vendar za pripravo zares odlične projektne ideje ni nikoli prezgodaj. Omenjeni program je namreč namenjen financiranju razvoja na različnih področjih, od družboslovja do medicine, nanotehnologije, IKT-sektorja ter drugih tehnoloških področij. Za podjetja je še posebej zanimiv razpis Raziskave v korist malih in srednjih podjetij (Research for the Benefit of SMEs), ki tem omogoča financiranje najema zunanjih raziskovalcev, boljši izkoristek rezultatov raziskav in pridobitev novega tehnološkega znanja. Razpisi 7. okvirnega programa so torej odlična priložnost za vsa podjetja, da se povežete z najboljšimi raziskovalci in tako poiščete rešitve za različne poslovne izzive. Usposabljanje za poklicne kompetence Tudi za podjetja in institucije, ki najbolj cenijo svoje zaposlene in njihovo znanje, bo v letu 2010 veliko priložnosti. Že januarja bo izšel razpis za podporo razvoju kompetenčnih centrov. Za sodelovanje na razpisu je treba sestaviti projektno partnerstvo, ki bo v obliki projekta načrtovalo in vzpostavilo model nadaljnjega razvoja poklicnih kompetenc zaposlenih (od razvojno tehnoloških do mehkih veščin). Po zdravi pameti bo moral ta model nujno vsebovati tudi sodelovanje z raziskovalnimi organizacijami. Predvideno število sofinanciranih projektov je 10, njihova vrednost pa se bo gibala od 100 tisoč do 500 tisoč evrov. Poleg omenjenega razpisa vas opozarjamo še na druge možnosti sofinanciranja izobraževanj in usposabljanj: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije bo v januarju 2010 objavil razpis Izobraževanje in usposabljanje za konkurenčnost in zaposljivost, evropski program Vseživljenjsko učenje: Leonardo da Vinci pa vam omogoča prijavo poklicne mobilnosti (prijave sprejemajo na Cmepius do 5. februarja). Če vam Evropa ne ponuja dovolj, se lahko prijavite tudi na razpise EU Gateway Programme, ki ponuja sofinanciranje poslovnih misij (business missions) za prodor na japonski in južnokorejski trg. Slovenija na križišču Evrope Včasih pa je za uspešen projekt dovolj, da se le ozrete okoli sebe. Položaj Slovenije na »križišču Evrope« je ena izmed največjih strateških prednosti naše države, kar lahko izkoristite tudi v okviru črpanja nepovratnih sredstev EU. Slovenija ima namreč izjemne možnosti udeležbe v programih teritorialnega sodelovanja, saj je vključena v vse evropske programe transnacionalnega sodelovanja -programe Območje Alp, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa in Mediteran. Poleg tega imamo na voljo še štiri programe čezmejnega sodelovanja, z vsako od sosednjih držav. EU bo v okviru teh programov podprla tiste projekte, ki so usmerjeni v inovacije, izboljšanje okolja in preprečevanje tveganj, povečevanje mobilnosti ali pospeševanje urbanega in regionalnega razvoja. Sodelovanje v teh programih je izjemno privlačno, ker gre za območje, ki ga dobro poznamo, zato lahko ponudimo ustrezne rešitve. Še pomembneje, obvezno projektno partnerstvo lahko sestavimo s svojimi poslovnimi partnerji. Tako z njimi še poglobimo sodelovanje in dobro spoznamo trge, ki so nam blizu. Razpisi za omenjene programe so že napovedani, odprti bodo v prvi polovici 2010, prvi bo razpis programa Srednja Evropa v marcu ali aprilu. Poleg navedenih razpisov in pozivov bodo prihodnje leto objavljeni še številni drugi, tako da bo priložnosti za uresničevanje projektnih idej več kot dovolj. Pravočasno se pripravite nanje in izkoristite vire, ki vam jih ponuja Evropa. I.M. Osnovno podjetniško usposabljanje Območna obrtno - podjetniška zbornica Trbovlje bo organizirala osnovno podjetniško usposabljanje za potencialne podjetnike. V okviru javnega poziva za izvajanje lokalne razvojne strategije LAS, Društva za razvoj podeželja Zasavje na območju občin Zagorje, Trbovlje in Hrastnik je zbornica prijavila program podjetniškega usposabljanja, ki bo organizirano po posameznih sklopih: - poslovna ideja, - poslovni načrt, - pravni vidiki poslovanja - statusne oblike gospodarskih subjektov, - postopek registracije gospodarske družbe in samostojnega podjetnika, - raziskava trga in trženje, - osnove knjigovodstva in računovodstva, - možnosti koriščenja instrumentov podpornega podjetniškega okolja. Usposabljanje bo brezplačno, udeleženci pa bodo prejeli potrdilo, ki dokazuje pridobitev osnovnih podjetniških znanj. Prijave zbirajo do 31. januarja 2010. Več informacij lahko zainteresirani dobijo na Območni obrtno-podjetniški zbornici Trbovlje, Mestni trg 5d, po telefonu 03 56 32 950 ali po e-pošti: tea.urbanija@ozs.si. Besedilo: Irena Vozelj §i?tRftf m pcMüieiiii^ejiiij ® niteitjTe m Začenja se drugo leto glasovanja v akciji izbiranja nai društva in naj prostovoljca. Glasovalna akcija poteka pod okriljem projekta MREST - Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga izvaja Sklad dela Zasavje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada. Projekt je namenjen promociji nevladnih organizacij v zasavski regiji. Vsi prostovoljci in društva, ki boste uvrščeni v glasovanje, boste brezplačno predstavljeni na spletni strani projekta ter v posebnem časopisu, ki bo izhajal v njegovem sklopu. Kar je bilo lani, je minilo, zdaj se vse začenja znova. Tudi tisti, ki lani niste glasovali ali dobili glasov, imate popolnoma enake možnosti za visoko uvrstitev kot tisti, ki so prednjačili v letu 2009. Za lanske zmagovalce pa je letos priložnost za potrditev doseženih rezultatov. Dokažite, da lanska glasovalna vnema ni bila prehodnega značaja, ampak izraz vaše zvestobe društvu, ki mu pripadate in/ ali katerega delo cenite. Izkažite se ter postavite vaše društvo in njegove prostovoljce na zemljevid prepoznavnih nevladnih organizacij in prostovoljcev v Zasavju. Bolj boste zagreti za glasovanje, višje bodo uvrščeni vaši favoriti. Prva tri društva in prvi trije posamezniki dobijo priznanja (zlato, srebrno in bronasto) ter praktične nagrade. Vsa nižje uvrščena društva in prostovoljci prejmejo priznanja za sodelovanje. Pravijo, da se je treba začeti na zimo pripravljati že spomladi. To modrost je vredno upoštevati, ko se odločate za glasovanje. Prej boste začeli in obsežnejša bo vaša kampanja, večje zadovoljstvo vas bo preplavljalo, ko bodo jeseni razglašeni končni rezultati. V zadnjih tednih glasovanja je sicer mogoče nadomestiti nekaj zaostanka, a čudežev ni mogoče delati, če nimate ustrezne podlage. Čas za tlakovanje poti do uspeha je sedaj. Priložnost izgubljena ne vrne se nobena, zato je vredno izkoristiti vsako glasovnico. Sleherna promocija vašega društva in vaših zagnanih prostovoljcev je dobrodošla. Poleg tega glasovanje omogoča vsaki glasovalki in glasovalcu, da pride v boben za žreb. Na jesenski sklepni prireditvi bomo namreč izžrebali deset nagrajencev, ki bodo prejeli praktične nagrade, že ob vsakokratnem izidu Zasavca pa bo eden od glasovalcev prijetno presenečen, ker bomo glasovalce tudi sproti nagrajevali za njihovo prizadevnost. Izkoristite možnost sodelovanja v akciji. Kako? Izrežite spodnji glasovnici ter na eno napišite naziv društva, ki se vam zdi najbolj prizadevno, na drugo pa ime najbolj pridnega in predanega prostovoljca - po vašem mnenju. Upoštevali bomo samo pristne glasovnice, tako da fotokopirane ne pridejo v poštev, za dodatno poštenost in transparentnost glasovanja pa smo glasovnice tudi označili. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. §3? Mrest §9? Mrest Mr* ta navlodnih orgoniiocij Z&Zs} 'Hl)U Cesta zmage 65, MIO Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Marinka Demec iz Litije je doživela popolno preobrazbo v Studiu Las tik pred novim letom. Verjamemo, da smo ji na ta način polepšali trenutke pričakovanja, saj je razlika v preobrazbi očitna. V uredništvu tudi v letošnjem letu pričakujemo vaše kupone na naslovu: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. V novem letu vam želimo veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! KUPON SIILSKA PREOBRAZBA Ime: Priimek: : : Ulica: Kraj:_ Telefon: KjcJgrater Pkvi avioemML m eimtw&m üOäan m trrui Ali ste že opazili ta avto med vožnjo po litijskih ulicah? Da je nekaj posebnega, opozarja že s svojo svetlo zeleno barvo, ki je ponavadi sinonim za čisto, okolju prijazno energijo. *— -'•4 -c iifciflf?! Gre za prvi avto na električni pogon v Litji, ki je prvič po mestu zapeljal 21. septembra 2009. Avto, ki ga je v celoti zasnoval in izdelal domačin - Litijan in direktor televizije ATV SIGNAL Litija, Franc Babnik, ima za pogon vgrajen elektromotor in lahko z enim polnjenjem prevozi 40 km. Uspešno je prestal homologacijski pregled in s tem dobil uraden naziv -avto na električni pogon. Prvi avto na elektriko je bil v Litiji na zadnji dan v letu 2009, to je 31. decembra, tudi registriran na Upravni enoti Litija. S tem je pridobil vse potrebno, da se lahko uradno in povsem legalno vključi v promet. Vsi, ki jih takšna vozila zanimajo, si lahko več preberejo in ogledajo na portalu evalbum.com, na portalu YouTube pa je tudi posnetek vožnje. O prvem avtomobilu na električni pogon v Litiji, ki je v celoti plod znanja domačina, bodo obširnejšo reportažo pripravili tudi na lokalni televiziji ATV Signal Litija. Električni avto Franca Babnika je zagotovo vreden vse pozornosti, saj je to vozilo prihodnosti. Žal, sedanja vlada ne razmišlja tako, saj bo tudi ta avto obdavčila z davkom na izpuh, čeprav ga sploh - nima. Besedilo in slike: Vladimir Jakopič aNazoßäviea Na srečo, v torek, 1 Z. januarja 2010, v Ljubljani ni snežilo. Na parkirnem poligonu pred studijskim centrom Televizije Slovenija pa so bili veliki kupi snega in ogromne luže, ki so godbenike zagorskega pihalnega orkestra SVEA spominjale na norveške fjorde. Vsi so bili tam. Uniformirani zagorski knapi, družina Poredoš, pleharji, ata Perkmandelc, Tarnal Perkmandelc, Dobovčani, Kumlanci, Zagorjani, Čopovi iz Podkuma, njihovi fantje in dekleta,... slišali so se zvoki ansambla Igor in Zlati zvoki. V studiu so jim po segmentih predstavili scenarij oddaje Na zdravje. Razen zagorskih glasbenikov, je bila večina prvič na snemanju oddaje, v kateri ni niti malo predaha in se vse giblje, prepeva, igra, pleše in veseli. Prisotni so poskrbeli za res dobro vzdušje, ki se bo, upajmo, videlo tudi v sami oddaji jutri zvečer, 22. 01. 2010 na TV SLO 1. Lojzi Čop iz Podkuma, iz družine, ki obvlada veščine gostinske ponudbe, je tekmoval pod budnimi očmi stroge komisije. Postat je zvezda kuharskih in natakarskih spretnosti. Peli in igrali so zagorski godbeniki. Član Tria Eroika, Matjaž Robavs, katerega predniki so izpod Čemšeniške planine, tako prisrčno opisuje kraje pod planino, da bi ga kar naprej poslušali. Kovač Martin je s seboj prinesel svoje viteške oklepe in znanje o tem preciznem delu delil z ostalimi. Rudarji nekdanjega Rudnika Zagorje so v svojih črnih uniformah popestrili sceno in tudi njihova jamska škrata sta opravila svoje delo. Tarnal je zaplesal, da je bilo veselje, ata Perkmandelc pa je povedal svoje in voditeljema v dlan stisnil kos »tapravga kuot-ma«. V oddaji ne manjkajo navijači, plesalke in plesalci, fantje Ansambla Zasavci so z »Malo Zagorjanko« zažgali, tako da so zarajali vsi na prizorišču. Piko na i sta postavila Lojzi in vitez v oklepu, ko sta z meči odprla šampanjec in »predsednik«, ki je prišel na koncu in povedal čisto po zasavsko: »MAT KURJA, STE PA DOBRI!« Vsi sodelujoči verjamejo, da je oddaja NA ZDRAVJE dobra popotnica za leto 2010. V njej so ljudje dobre volje, ki jih vodi glasba, smeh, vedrina in omamni okus tradicionalnih dobrot Čopovega Lojza, ki so bile na jedilniku naših babic in dedov. Morda bo že jutri na jedilniku »grenadir marš«, krompirjev golaž, »fun-šterc«, majhne jetrne klobase in »toukuc«, jedi, ki so nastopajočim popestrile zaključek snemanja. Kako so se odrezali, poglejte na SLO 1 v petek, dne 22.1.2010, zvečer. Foto: M. Piko, tekst: J. L. Ifaaifgniie nogimt Predprejšnja sobota je bila oblačna, pone- L kod meglena, vremenoslovci so strašili s pr- \ šenjem... Ravno prav za izgovor, da v takem pa res ne bomo okrog hodili. Če pa te kdo povabi na sprehod, vseeno ne odkloniš, saj veš, da se boš vrnil med štiri stene čisto prerojen in dobre volje. „Res je, tudi v takem vremenu obišče našo kočo za vikend kar precej ljudi. Le ob hudih nalivih raje počakajo, da mine..,“ nam je povedal Miran Suhodolčan, predsednik PD Rimske Toplice, ki je ta vikend v prijetni kopitniški koči dežural. Podobno je bilo gotovo tudi na drugih zasavskih kočah. Megla je tudi lepa - sploh na Kopitniku Na Kopitnik vodi pot mimo Štorovčanove domačije Tudi s sanmi bi šlo po tej poti Miran Suhodolčan, predsednik PD Rimske Toplice Novoletna voščila so še kar aktualna Besedilo in slike: Fanči Moljk Stanko Leskovšek, Trboveljčan, je zadnjih nekaj let zadovoljni stanovalec Doma upokojencev F. Salamon v Trbovljah, kjer se lahko nemoteno posveča svojemu najljubšemu opravilu slikanju. Kot šestletni kratkohlačnik je z barvami popestril črno belo sliko na koledarju, tako da je bilo videti, kot bi v prostor posijalo sonce in ga razsvetlilo. In od tedaj dalje je risal, slikal, barval... Kot priučeni ključavničar je delal v raznih zasavskih podjetjih, nazadnje je služboval v Varstveno delovnem, centru v Zagorju. Zdaj je upokojen in predalnik v njegovi sobi se polni s slikarskimi bloki, v katerih zmanjkuje prostora za vse., kar ustvari. Bil je član Relika Trbovlje, sodeloval na skupinskih razstavah, v Domu pa je imel že nekaj samostojnih razstav. Stanku v življenju ni bilo z rožicami postlano in vendar ga je le-to obdarilo z občutkom in veseljem za ustvarjanje. Preizkuša se v različnih tehnikah in z različnimi materiali. Slika za dušo, po naročilu in kar tako...Ob obisku v prostorih doma na Tereziji je z veseljem pokazal svoja dela in zagotovil, da bo še veliko slikal in risal in seveda, razstavljal. Besedilo in slike: MaH Skupina Orlek, ki je lani prepričljivo okupirala ljubljanski Cankarjev dom, je pred kratkim izdala nov videospot skladbe Okruški večera. To je že drugi video z albuma Anduht. Gre za »LIVE« verzijo te skladbe. Video je iz promocijskega koncerta že prej omenjenega albuma, ki je bil spomladi 2009 v Delavskem domu v Zagorju. Tako kot na posnetku je tudi na koncertu z Orleki nastopil Celjski godalni orkester pod vodstvom dirigenta Nenada Firsta. Avtor glasbe je harmonikar in klaviaturist Orlekov Jure Tori, besedilo je prispeval Rudi Medved, aranžma Orleki, za orkester pa Tomaž Rauch. Posnetek, ki se vrti na radijskih postajah, je seveda studijski. Na prvi novoletni dan je bila skladba izbrana za popevko tedna na nacionalnem radiu in se že uvršča na glasbene lestvice tudi po drugih slovenskih radiih. Tokrat gre za povsem drugačno skladbo, intimno, skoraj komorno izvedbo, kakršne od skupine Orlek nismo ravno vajeni, kljub temu, da so znani po odličnih baladah že od samega začetka. Po njihovem lastnem okusu in tudi mnenju nekaterih glasbenih kritikov so prav njihove balade najboljše skladbe na njihovih ploščah, čeprav jih zaradi živahnih koncertov včasih ne morejo uvrstiti v koncertne programe. M.T Ljubljansko zasavski Metalci Chaosstar so ob izdaji albuma Ufetime predstavili tudi nov logotip. Narisal ga je v Angliji živeči Belgijec Christophe S., ki mu ne pravijo zaman »Gospodar logotipov«. Zaradi odličnega odziva se je ljubljansko/zasavska zasedba odločila za ponovno sodelovanje z njim. »Novo sodelovanje ni nastalo zaradi logotipa, ki je na nek način nedokončana zgodba, kot vedo naši fani,« pravi kitarist Beast. ___________________________ Razlog za ponovno vzpostavitev kontakta z vedno zaposlenim Christopheom, ki je ustvaril logotipe stotinam bendov, je preprost Chaosstar bi radi popestrili celotno grafično podobo banda z novim simbolom in grbom. »Izvirni simbol ima premehke linije glede na logotip, zato bi radi novega; poleg tega pa bi radi neke vrst grb, ki bi predstavljal člane banda in kraje, iz katerih prihajamo, seveda na zanimiv način. Radi bi ^ 1 £ \ obdržali simetrijo in art deco, ravno zato je »Gospodar« idealna izbira.« Idejo za grb je v grobem skiciral Beast, Christophe pa je bil nad njo navdušen, na hitro naredil skico in bendu zatrdil, da gre za enega njegovih najboljših projektov v letu 2010. Chaosstar nestrpno pričakujejo novo mojstrovino izpod svinčnika izjemno kreativnega Cristophea, ki mu je tudi všeč glasba slovenskega četverca - za prvo sodelovanje ni želel plačila, ampak njihov album Lifetime! @ mjum Kulturdi cenren Deiavsui DORI iRBOVLie V četrtek, 28. januarja 2010, ob 19.30 uri, gostujeta na odru trboveljske gledališke dvorane Nataša Tič Raljan in Tadej Toš s Fojevo komedijo Svobodni zakon. To je priprava na zakon in zakonska obnova: Iskreno in brez fige v žepu! Pojeva besedila Mati, Svobodni zakon ter druga so v 80. letih nastajala na pobudo France Rame, ki je že od leta 1977 dalje, začenši s serijo oddaj za državno televizijo Spregovorimo o ženskah in lepljenki Vse za dom, posteljo in cerkev, kritično ocenjevala realne možnosti ženske emancipacije, glasno opevane enakopravnosti moškega in ženske in se neusmiljeno norčevala iz primitivnosti moškega šovinizma. V Sloveniji je bila komedija Svobodni zakon prvič uprizorjena v režiji Jaše Jamnika, 4. decembra 2000 v Mestnem gledališču Ptuj, z naslovom Svobodno razmerje. Samanta in Rok Ribič sta zakonca srednjih let; Primorka in Štajerc, ki sta si spletla gnezdo v Ljubljani. Rok Ribič, neutrudni čezplotni rekreativec, se mora soočiti z dejstvom, da se je za tovrstno športno aktivnost ogrela tudi njegova žena in da ga bo na tem področju vsak čas posekala. SAMANTA: Doma noče, zunaj pa je kot pitbul: vse bi raztrgal! Kako hudiča naj jaz vem, kaj si ti pri seksu želiš? In kaj je tisto, kar ti jaz ne znam narediti, vse druge babe pa znajo?! ROK: Zakaj teh stvari ne moreva razčistit kot dva normalna človeka?Koza zmešana! MaH iRBOvue - novo meousKo mesTo 2010 V petek, 22. januarja 2010, ob 18.00 uri, bo v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah predstavitev projekta Trbovlje - novo medijsko mesto 2010. V lanskem letu so v DOT predstavili novo vsebinsko bit Trbovelj kot novo medijsko mesto. Načrti so ambiciozni! Direktor Zoran Poznič ob opazovanju podobnih institucij v Sloveniji ugotavlja, da slonijo na sofinanciranju države, da sicer bogatijo kulturni prostor s prireditvami, vendar ga realno siromašijo, ker ne spodbujajo in ne načrtujejo celovito, torej da bi ustvarjale nove dodane vrednosti z lastnim izobraževanjem in s sodelovanjem in spodbujanjem gospodarstva. V okviru projekta Trbovlje - Novo medijsko mesto pripravljajo unikaten, celovit projekt Trboveljski novo-medijski krog (circulus vitiosus) in tako imenovano turinsko šolo. Circulus vitiosus DDT v bodoče ne bo sklepal sodelovanj z drugimi ustanovami, ki so vezane na financiranje Ministrstva za kulturo, torej države, ker s takim načinom ideje in projekti samo kolobarijo med nekaj izbranimi ustanovami in ne prinašajo univerzalnega razvoja na polju novomedijske kulture. Princip razmišljanja o uspešni ustanovi na področju kulture je pragmatičen: ne glede na politične tokove in pozicije si mora institucija zagotoviti realna sredstva iz lokalnega okolja v višini približno 40 %, sredstva gospodarskih sponzorjev naj znašajo 30 % in ostalo naj bi bilo realno sofinanciranje države. Z3 ave Trbovlje Novo medijsko mesto želi postati vodilni dejavnik na področju novih medijev v ožjem okolju (Slovenije, kot dela evropske skupnosti) in ne bo popuščalo pritiskom kulturnih lobijev ter bo zaradi vpetosti v zasavske hribe ostalo nedotaknjeno, kot do sedaj. Sodeloval pa bo z umetniki posamezniki in skupinami, ki bodo pripravljene realizirati projekte pod okriljem koncepta Trbovlje Novo medijsko mesto, ki je vzporedno tudi spodbujevalec turizma in gospodarstva. V Trbovljah in okolici bodo naselili prazne prostore z novomedijskimi instalacijami in novomedijskimi kosi za vedno. To naj bi postalo osnova za turistični obisk Trbovelj, tako da bo do izraza prišla tudi ostala ponudba. Turinska šola Pomeni način realiziranja projektov novomedijske umetnosti. DDT bo s svojimi povezavami pridobil nekaj uspešnih visokotehnoloških podjetij, ki bodo financirala bivanje ter zagotovila tehnologijo za mednarodno šolo v kateri bodo sodelovali študentje znanstvenih fakultet in likovnih akademij, ki bodo dobili nalogo izumiti in oblikovati primeren sistem elektronskega vstopa v prostore, kjer bodo naseljene novomedijske instalacije in novomedijski kosi s skeniranjem roženice, prstnimi odtisi, zaznavanjem por na koži ipd. Podjetja, ki financirajo to poletno šolo, dobijo v zameno nekaj praktičnih rešitev, kako digitalizirati urbana okolja. V uvodu k programu za leto 2010 je jasna strategija vzpodbujati visokotehnološko industrijo v Trbovljah, razvijati medijski turizem. Smelo in drzno! MaH MG Svoboda Trbovlje Štilčki 2010 za 2009 Trinajstič bodo letos člani Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje izbrali »naj« med seboj. Tradicionalna prireditev bo v petek, 22. januarja s ponovitvijo čez teden dni, 29. januarja ob 19.00 uri v gledališki dvorani Doma Svobode v Trbovljah. Nikar ne zamudite podelitve trboveljskih Oskarjev! MaH Knjižnice vanijo Knjižnica Antona Sovreta začasno zaprta Knjižnica Antona Sovreta bo dobila v februarju nove prostore v centru Hrastnika - nekdanja poslovna dvorana nad banko, Trg Franca Kozarja 7. Zaradi selitve bo od 25. januarja do 12. februarja 2010 knjižnica zaprta, zato uporabnike vljudno prosijo za razumevanje. Pričakujejo jih v novih prostorih! F.M. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje V četrtek, 27. januarja 2010 ob 17.00 uri bo v pravljični sobi Tončka Knjigoljuba na Mladinskem oddelku pravljična ura Kdo ima čas za medvedka?, ob 19.00 uri pa pripravljajo potopisno predavanje Dotik Himalaje z Alenom Cizej v čitalnici oddelka za odrasle. Knjižnica Litija V osrednji knjižnici v Litiji bo v sredo, 26. januarja 2010 ob 19.00 uri svoje vtise s potovanja po Ukrajini z obiskovalci delil Damjan Končnik. Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje V knjižnici Kisovec bo 25. januarja 2010 ob 17.00 ura pravljic, v matični zagorski knjižnici pa 28. januarja ob isti uri. Domačinka Sabina Bregar bo 26. januarja ob 18.30 predstavila v knjižnici v Zagorju svojo pesniško zbirko Kjer je volja, tam je pot LiTeRanninarečaj JSKD Ol Zacoiue JSKD Koordinacija Osrednje Slovenije, Območna izpostava Zagorje ob Savi razpisuje literarni natečaj na temo leto 2010 evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Razpis Leto 2010 - Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti poziva k ustvarjanju na temo, kako je videti življenje na robu družbe. Vabijo vas, da se osredotočite na pojave v svojem neposrednem okolju, ki so lahko usodno povezani z dogajanjem po vsem svetu in jih opišete. Odločite se za eno izmed naslednjih štirih tem: - prizori iz življenja družin, v katerih ni nihče zaposlen, še posebej zgodbe otrok iz teh družin; - zgodbe o nasprotjih, ki izhajajo iz razlik med bogatimi in revnimi; - zanemarjanje medsebojnega spoštovanja med ljudmi; - pretirano poveličevanje pomena denarja. Pogoji sodelovanja so: 1. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki pišejo literaturo: poezijo, prozo, dramska besedita ali eseje. 2. Avtorji morajo imeti prijavljeno stalno bivališče na območju koordinacije JSKD Osrednja Slovenija ( Ol Kočevje, Ol Ribnica, Ol Cerknica, Ol Logatec, Ol Vrhnika, Ol Ljubljana okolica, Ol Ljubljana, Ol Ivančna Gorica, Ol Litija, Ol Trbovlje, Ol Zagorje ob Savi) - ali pa obiskujejo srednješolsko izobraževanje na geografskem področju, Kunum ---------------------------h katerega pokriva koordinacija JSKD Osrednja Slovenija. 3. Avtorji lahko pošljejo prozo in eseje, dolge do 8 strani; poezijo - do 5 pesmi in krajša dramska besedila. 4. Prispela literarna dela morajo biti napisana z računalnikom in poslana v treh izvodih. Označena morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico z naslednjimi podatki: ime in priimek, domači naslov -naslov šote, izobrazba poklic, starost in šifra. 5. Avtorji s tem, da pošljejo prispevek na razpis, soglašajo, da jih odstopijo za morebitno objavo brezplačno. Organizator bo objavil dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal finančnim možnostim organizatorja. 6. Prispela literarna dela bo pregledal strokovni sodelavec za literaturo JSKD. 7. Prispevke je potrebno poslati do 25. junija 2010 na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Zagorje ob Savi Cesta 9. avgusta 5, p.p. 20 1410 Zagorje ob Savi 8. Izbrani literarni prispevki bodo objavljeni v skupnem zborniku, ki bo izšel 3. decembra 2010. Dodatne informacije - 040 498 497, Vanda Kopušar, Območna izpostava Zagorje ob Savi, JSKD-Koordinacija Osrednje Slovenije. Aktivro DRŽavLjansrvo Terra Libera, društvo za spodbujanje aktivnega državljanstva in Občinski odbor ZARES Nova politika Trbovlje organizirata prvo predavanje z naslovom Aktivno državljanstvo v soboto, 23. januarja 2010 od 10.00 ure dalje v Delavskem domu Trbovlje. Aktivno državljanstvo je aktivno sodelovanje oz. participacija državljanov v družbi na političnem, gospodarskem, kulturnem in socialno-družbenem področju in temelji na zagotavljanju človekovih pravic, demokracije, medsebojnem spoštovanju in ter nenasilju in odprti komunikaciji. Center za vseživljenjsko učenje Evropske komisije je izvedel v 19 evropskih državah merjenja stopnje indikatorja aktivnega državljanstva. Rezultati so Slovenijo uvrstili med Evropske države z nizko stopnjo aktivnega državljanstva, ob bok Italiji, Španiji in Poljski. Namen predavanja je odpreti prostor za razmišljanja o aktivnem državljanstvu tudi v Zasavju ter predstaviti kratko analizo trenutnega stanja. Vabljeni vsi, ki vas zanima področje aktivnega državljanstva in participacije. Program bo obsegal predavanje Domena Saviča in Barbare Kvas na temo Komuniciranje politikov z državljani, Sašo Ornik se bo dotaknil teme Anonimni spletni komentarji med resničnostjo in lažjo, sledilo bo predavanje Simona Delakorda o Elektronski participaciji državljanov kot političnem razmerju na primeru oblikovanja politik EU in nazadnje še predstavitev projekta Mladinske virtualne knjižnice aktivnega državljanstva Mateja Uduča. Aktivna sodobna družba od posameznika pričakuje, da bo po svojih močeh prispeval in poskrbel vsaj zase, medtem ko je pri posameznikih še vedno globoko ukoreninjena zavest, kjer posameznik pričakuje, da bo namesto njega samega zanj poskrbela družba. MaH ^ Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih ^ srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in l konjičkih kaj več. > Špegu za iJSi m*} m* Devetletna Marjana z bratom in starši Da ni časa? Ne, mislim, da to lahko dokaže Trboveljčanka Marjana, ki zna in zmore čez čeri, ki ji stojijo na poti. Obiskovala je srednjo ekonomsko šolo, a ko ni bilo službe v pisarni, je odprla trgovino, danes šiva ... Vzame si in ima čas zase, za svoje konjičke, saj želi, da uživa življenje zdaj, da ji ne bo kasneje žal. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Otroštva v rudniški koloniji, kjer smo se vsi poznali, se dobro razumeli in si pomagali med seboj. Bili smo v stiku z naravo, vedno smo si vzeli čas za igro. Imela sem res lepo otroštvo, ki se ga rada spominjam. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? V srednji šoli je profesor Simončič prepričal moje sošolke, da so prišle k meni domov in me pregovorile, da sem se vrnila v šolo, potem ko sem jo po končanem drugem letniku zapustila zaradi nosečnosti. Prav tako mi je v srednji šoli veliko pomagala profesorica Blažičeva, ko sem se po porodu prišla nazaj v šolo. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. V Hrastniku sem hodila v osnovno šolo Heroja Rajka, nato sem se vpisala v Srednjo ekonomsko šolo v Trbovljah. Po končani srednji šoli sem se zaposlila v trgovskem podjetju Prvi junij Trbovlje, kjer sem delala deset let. V juniju 1990 sem odprla majhno trgovinico z imenom TA-JA. Po letu dni sva začela z možem tudi šivati in v trgovini prodajati svoje izdelke. Danes se z možem Janijem uspešno ukvarjava s šiviljstvom. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? V življenju vedno doživiš drobna razočaranja, ne morem pa reči, da bi katero posebej izpostavila. Lahko rečem, da sem ponosna na svojo družino, ki mi vedno stoji ob strani, še posebej na svoja dva otroka, ki sta izjemna, me vedno pod- pirata in sta mi v veliko oporo. Imam veliko prijateljev, tistih pravih, ki vedno priskočijo na pomoč, ko jih potrebujem in zelo veliko sorodnikov, saj je bilo v očetovi družini štirinajst otrok v mamini pa pet. Vsako leto organiziramo srečanja bratrancev in sestričen, tako da ohranjamo in poglabljamo medsebojne vezi. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Zelo težko je reči, kako bi bilo, če bi izbrala drugačno pot. Ko si starejši, vedno rečeš: Dobro bi bilo imeti to pamet in tisto mladost! Seveda bi bilo v mojem življenju lahko marsikaj drugače, ampak je, kar je in sem zelo zadovoljna s svojim življenjem. Mislim, da ga ne bi zamenjala za kakšnega drugačnega. Vesela sem, da mi danes uspeva početi, kar sem si v mladosti želela, a si včasih nisem upala začeti. Nekdanji predsodki in pomisleki so me z leti zapustili, sem bolj samozavestna, pogumna in racionalna. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? V mojem življenju se vedno veliko dogaja, saj sem človek, ki ni nikoli sam. Družina Kanižar Na žalost sem ostala brez nekaj zelo ljubljenih oseb. V rudniški nesreči v Hrastniku sem izgubila brata, leto dni kasneje mi je za levkemijo umrl petletni sin. Ker znam zreti v prihodnost z optimizmom in pozitivno mislijo, živim vedno za sedanji trenutek in se zavestno ne obremenjujem s preteklostjo. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Sem samostojna podjetnica, zato se moj delavnik razlikuje od večine drugih ljudi, ki so zaposleni v podjetjih ali ustanovah. V svojem lokalu preživim večino dneva ob šivanju. Z možem preživiva skoraj štiriindvajset ur na dan skupaj, največ v šivalnici, saj brez njega si ne morem predstavljati šivalnice, kjer sprejema stranke, jim svetuje, merL.Delava deljen delovni čas, da vmes nabavim živila in skuhava kosilo, nato pa spet v lokal do šestih zvečer. Po šesti uri zvečer si najprej vzamem čas za svoje konjičke. Ponedeljki so rezervirani za bowling, torki za odbojko na Cankarjevi šoli, ob sredah imam uro treninga hip-hop mame in zatem še uro vadbe trebušnega plesa, ki mi zelo veliko pomeni, zato takrat najbolj uživam. Četrtki so namenjeni obisku Doma upokojencev, kjer vadimo orientalske plese s soplesalkami, ki so tudi moje najboljše prijateljice. Vesela sem in hvaležna Danici Hren, ki nam je ponudila prostor za vadbo, me pa v zameno zato rade nastopimo pri njih kadarkoli nas povabijo, saj so stanovalci doma zelo hvaležna publika. Zvečer postorim vsakdanja gospodinjska dela: perem, likam, pospravljam,... pač vse, za kar ni časa čez dan, ker sem praktično ves dan od doma. Petki in vikendi so namenjeni družini, prijateljem in vsemu za kar med tednom zmanjka časa. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Moji hobiji so sočasno moje sprostitve. Ob vikendih smo skoraj vedno kje v hribih, saj je mož jadralni padalec, od vetra pa je odvisno, kam se odpravimo. Veliko sprostitve imam ob trebušnem plesu, saj tudi veliko nastopam, to mi je v največje veselje. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Izletov imava z možem največ v poletnem času, ko se z jadralnimi padalci srečujemo po različnih krajih Slovenije pa tudi v tujini, največ v Istri in Kvar-nerju. Predlansko leto smo potovali po Zahodni Evropi z avtodomom, lansko leto smo bili v Turčiji, kjer je mož kot prvi Slovenec skočil z gore Tahtali, ki je visoka 2365 m. Upam, da se tja vrnemo tudi letos, saj Turčijo kot deželo s prijaznimi ljudmi obožujem. Kje se srečujete s kulturo? Ko mi čas dopušča, si ogledam predstave Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, kjer je nekaj let nastopala S soplesalkami orientalskega plesa tudi moja hči Janja. Zame so to čudoviti igralci, saj vse delajo z veseljem in srcem. Najbolj so zanimive njihove podelitve Štilčkov, priznanj, ki si jih medsebojno podeljujejo. Ko rabijo obleke za predstave, jim z možem šivava kostume. Enkrat letno grem na kakšen koncert, posebno če nastopa Bjelo dugme ali Goran Bregovič s tru-bači. Rada obiščem predstave orientalskih plesov, ki ji ni malo, saj veliko nastopajočih pride v Slovenijo tudi iz tujine. Najraje na kakšnem kulturnem dogodku sodelujem s svojimi soplesalkami orientalskih plesov. S predstavo Karavana Saiph smo se lani predstavile in si jo želimo letos ponoviti. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Gospodinjstvo mi ni pisano na kožo, imam pa srečo, da mi pomagajo vsi družinski člani, še posebno hčerka Janja. Ne kuham rada, ampak moram, ko ni druge izbire, rada pa likam. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Ne, nisem človek, ki bi lahko živel v samoti. Uživam z ljudmi, rada delam z njimi. Okoli sebe imam vedno družbo, še posebno prijatelje, res imam srečo, da jih imam toliko. Ne, ne morem si predstavljati, da bi živela drugače. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Mislim, da vsakemu, ki prihaja iz Zasavja, le-to da svoj pečat. Nikoli ne skrivam, od kod prihajam in sem zelo velik lokal patriot. Z možem sva včlanjena v celjski klub jadralnih padalcev Albatros, a se ob vsaki priliki trudiva, da jih pripeljeva leteti v Zasavje, na Mrzlico, Kal, Kopitnik, Gore... Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Ker že vse življenje živim v Zasavju, se srečujem z istimi ljudmi, s katerimi sem delila mladost, šolanje, službo, tako, da se srečujemo še vedno, z enimi bolj, z drugimi manj. Kar nekaj jih je, s katerimi pa smo ostali zelo dobri prijatelji še iz otroštva. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Trudim se, da v vsako družbo prinesem smeh, dobro voljo, optimizem. Zato trdim: Nikoli ne smeš obupati, pa naj bo še tako hudo! Besedilo: Irena Vozelj, slike: fotoarhiv Marjana K. © ŠPORT - AKCIJA Izbiramo: A !l-C fk o a kM Spoštovane bralke in bralci! Kot vsako leto doslej, bomo tudi tokrat, skupaj z vami izbrali Naj športnike Zasavja za preteklo leto 2009. Izbirali bomo v naslednjih kategorijah: - naj športnica in športnik Zasavja 2009 - naj mladi športnik in športnica Zasavja 2009 - naj trener Zasavja 2009 - naj ekipa Zasavja 2009 - naj športni delavec Zasavja 2009 V uredništvu smo v vsaki kategoriji nominirali po tri kandidate, kar pa seveda ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojo kandidatko, kandidata oziroma ekipo. Pravila glasovanja: 1. Glasuje se izključno s kuponi, objavljenimi v časopisu Zasavc -fotokopij ne upoštevamo! 2. Na glasovnico vpišite v vsaki kategoriji po tri imena. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena ali v kateri od kategorij neizpolnjena, ne bo veljavna! 3. Predlogi za naj športnike in športnice, trenerje, ekipe in športne delavce morajo biti za Zasavčane oziroma sodelujoče v zasavskih klubih od Litije do Radeč! 4. Vsak lahko pošlje več glasovnic. Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza in lahko predlagate svoje kandidate, ki pa morajo izpolnjevati naslednje kriterije: - za ekipe, da tekmujejo v 1. državni ligi - za športnike in športnice, da so člani ekip, ki nastopajo v 1. državni ligi, v individualnih športih, da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopili na evropskem ali svetovnem prvenstvu - so športniki, ki so člani prvoligaških ali drugoligaških ekip iz tujine - za mlade športnice in športnike, da nastopajo v mlajših kategorijah na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopali na mednarodnih tekmovanjih in na evropskem ali svetovnem prvenstvu - za naj trenerje lahko predlagate tiste, ki trenirajo prvoligaške ekipe oziroma posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj špor- r tnike in športnice - za naj športne delavce lahko predlagate vse, ki niso nominirani kot trenerji, niso aktivni kot športniki, opravljajo pa delo športnega delavca najmanj pet let V uredništvu smo v vsaki kategoriji predlagali po tri kandidate, vi pa lahko poleg predlaganih glasujete tudi za druge, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. V prvem krogu bomo glasove sprejemali do tridesetega januarja, nakar bomo našim nominirancem dodali v vsaki kategoriji še po tri, ki bodo prejeli največ glasov s strani bralcev in bomo s tem glasove prenesli v drugi krog. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 27. marca 2010 do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 01. aprila. V prvem krogu bo prvo mesto točkovano s 3, drugo z 2 in tretje z 1 točko. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2009 1. Nai športnica in športnik Zasavja 2009: - Mišo Brečko (FC KÖLN) - Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik) - Žiga Šantej ( Karate klub Trbovlje) 2. Nai mladi športnik in športnica Zasavja 2009: - Luka Mravlje (Plesna šola Urška Zasavje) - Tea Lopan (Karate klub Trbovlje) - Tilen Zajc (KK PONDOKWAN Izlake) 3. Nai trener Zasavja 2009: - Miha Kovačič (Karate klub Trbovlje) - Peter Kauzer st. (BD Steklarna Hrastnik) - Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake) 4. Nai ekipa Zasavja 2009: - Karate Klub Trbovlje - KBV PONDOKWAN Zagorje - SK ZAGORJE 5. Nai športni delavec Zasavja 2009: - Igor Grčar - Matej Kaiser - Ivo Poličnik Glasovnice pošiljajte na naslov: Uredništvo Zasavca, p.p. 79, 1420 Zagorje -if £ h * v 4r K 1 GLASOVNICA za av ŠT. 2/2010 4- NAJ EKIPA ZASAVJA 2009 1. mesto:__________________ 2. mesto:___________________ 3. mesto: hrastmk - trbovlie - zagone - litija - radeče I. NAJ SPORTNIK-CA ZASAVJA 2009 1. mesto:__________________________ 2. mesto:__________________________ 3. mesto: 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2009 1. mesto____________________________ 2. mesto___________________________ 3. mesto ______________ 2. NAJ MLADI ŠPORTNIK-CA ZASAVJA 2009 1. mesto:___________________________ 2. mesto:____________________________ 3. mesto:____________________________ Glasoval sem Ime in priimek: Naslov: 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2009 I I. mesto:___________________ ■ 2. mesto:___________________ 3. mesto:____________________ L ____ ____ ____ ___ ____ ____ Telefon: Davčna številka: J Karate AMHnSauagMtoittSHV V soboto, 9. in nedeljo, 10. januarja Z010, je v Samoboru pri Zagrebu potekal mednarodni karate turnir, 19. GRAND PRIX CROATIA 2010. Na letošnjem turnirju je nastopilo preko 900 tekmovalcev iz 18 evropskih držav. Turnir je potrdil sloves enega najkvalitetnejših v tem delu Evrope, ki že nekaj let zagotavlja odlično kontrolo forme pred evropskim prvenstvom, ki bo prvi vikend v februarju. Trboveljske barve so v Samoboru zastopali Patricija BUKOVIN-SKI in Almin SALKIČ v katah in Tim ŽLAK, Tea LOPAN, Aljaž VESENJAK in Timi UMEK v športnih borbah. Vodila sta jih trenerja Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL. Turnir je veljal kot zadnja kontrolna tekma pred februarskim 37. Mladinskim evropskim prvenstvom, ki bo od 5. do 7. februarja v turškem Izmiru. Na izbornih tekmah konec preteklega leta so si nastop na tem prestižnem prvenstvu z dobrimi rezultati izborili Tea LOPAN, Tim ŽLAK in Aljaž VESENJAK. Najboljšo formo je tokrat pokazal Almin SALKIČ v katah, ki je v kategoriji mladincev osvojil bronasto medaljo. Ostali tekmovalci so prikazali dobre nastope, vendar vidnejšega rezultata niso dosegli. Trener Miha KOVAČIČ meni, da rezultati v športnih borbah niso realni odraz sposobnosti trboveljskih tekmovalcev. Vsi tekmovalci so v ključnih trenutkih naredili manjšo napako, ki je odločila v prid nasprotnika. Sledil bo temeljit trening in stopnjevanje forme do evropskega prvenstva v začetku februarja. Najboljši klubski tekmovalci so se pretekli konec tedna udeležili reprezentančnih priprav. Besedilo in slika: Miha Kovačič Smučanje S tekmovalno sezono so, 9. in 10. 1. 2010, začeli tudi cicibani, ki so se pomerili na dveh tekmah v veleslalomu za Pokal vzhodne regije. Obe tekmi sta bili v Črni na Koroškem. Cicibanska ekipa SK Zagorje in SD Zasavje letos ni tako številčna kot lani, saj barve klubov zastopata le dve cicibanki. V soboto je Anja Žibert prvič stopila na stopničke in sicer za drugo mesto, Sara Poropatič pa je bila 9.. V nedeljo so bili rezultati podobni. Anja je bila ponovno druga, Sara pa je zasedla 11. mesto. Tekma za dečke in deklice v slalomu za Pokal vzhodne regi- je na Golteh je bila zaradi slabe vidljivosti pred štartom odpovedana. Več sreče z vremenom so imeli mladinci, ki so se v Kranjski gori pomerili v dveh veleslalomih za točke FIS. Nina Žnidar iz SK Zagorje se je na obeh tekmah uvrstila med deseterico. V soboto je bila 8. v nedeljo pa 5. SK laporje za avc NEPRIJAZEN ČLOVEK (EKSPR.) AVTOMOB. OZNAKA SLOVENIJE VLADE DIVAC SLOVENSKI KNJIŽEVNIK TAUFER GOROVJE Z VRHOM ELBRUS OZNAKA UZ-BEKISTANA CUCEU ANTIČNO RAČUNALO IZRAELSKI OČAK KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RENU LEPO VEDENJE NAJVEČJA ŽLEZA GLINA. ILOVICA ROGOVJE BREZ PAROŽKOV TALNA OBLOGA NEKDANJI ARABSKI EMIRAT KAR JE KJE TUJE IZKORIŠČ. Z VISOKIMI OBRESTMI OSEBNI ZAIMEK STRUPEN IGLAVEC IRENA KOHONT AMERIŠKI MUZIKAL ZLAT KOVANEC SETER, VISKI OBRI VNETJE SLUZNICE H IdEREl lOCCBna [d REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. 6 9 1 7 4 5 3 2 8 4 7 3 8 2 1 9 5 6 5 2 8 9 6 3 1 4 7 2 3 9 4 1 6 8 7 5 8 4 6 5 3 7 2 1 9 1 5 7 2 8 9 6 3 4 3 8 2 6 7 4 5 9 1 9 6 4 1 5 2 7 8 3 7 1 5 3 9 8 4 6 2 SUDOKU 4 2 6 1 8 7 9 7 5 8 9 4 1 8 2 5 9 3 6 3 5 1 5 6 3 KAKURO NURIKABE 1 3 6 6 4 — 4 — 5 — 5 2 3 5 — 2 — za avc nuar 2010 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 30. 01. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 02/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Sla-ščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 01/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Marija Laikovič. Opekarna 20 a, 1420 Trbovlje - 20,86 € 2. Majda Bizjak. Golovec 40, 1420 Trbovlje 12,52 € 3. Štefka Steban. Farčnikova 59, 1410 Zagorje ob Savi 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINAH BRGLEZ JAKA IN MAJ V ZAGORJU P0LCELI KELH <5CC Ö... S/kM€) C.80 € POSEBNA OD 21 \ POI J. D NUDBA TRAJA DO 3.2.2010 " i- ■- ' / i VABLJENI DA NAS OBIŠČETE IN SE SAMI PREPRIČATE O KVALITETI NAŠIH IZDELKOV TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 TRGOVINA MAJ C.ZMAGE 12 A, ZAGORJE Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 29. 01.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBEIICA YRAÖiVIÖ IRolej Yohroxorjero % IZlflKE, Tel.: 05/56-74-137 Kuhamo s Stašo Pecivo s pudingom in čokolado Sestavine: 6 jajc, 9 žlic sladkorja, 6 žlic moke, 9 žlic mletih orehov, 112 pecilnega praška, 7 dl mleka, I vaniljev puding, 3 žlice moke, 200 g sladkorja, 250 g masla, čokoladne banane, čokoladni preliv Priprava: Jajca penasto stepemo in dodamo sladkor. Stepamo, da masa postane penasta, in nato dodamo moko s pecilnim praškom in mlete orehe. Maso pečemo v srednje velikem pekaču pri 180 stopinjah. Ko je pečeno, testo prerežemo na dva dela.V I dl mleka vmešamo puding, moko in sladkor ter vse skupaj postopoma vmešamo v preostalo vrelo mleko. Kuhamo, dokler se ne zgosti, in ohladimo. Maslo penasto stepemo in mu počasi dodajamo maso. Polovico kreme namažemo na spodnjo polovico biskvita, nanjo pa zložimo po dolžini prerezane čokoladne banane. Nanje namažemo še preostanek kreme, pokrijemo z drugim biskvitom in prelijemo s čokoladnim prelivom. Dober tek! Stašo 21. januar 2010 za avc Drage bralke, cenjeni bralci! Mladost ima enako kot starost dobre in slabe strani. Družba bi morala izkoristiti potenciale mladih in starih. Mladi imajo pogum in velike ideje, stari preudarnost in modrost. Žal mnogi mladi ostarijo, ko bi morali biti najbolj živahni in polni energije. Pri tem mislim na črnogledost mladih, ko jim kaj spodleti. Tega se naučijo od starejših. Srečno starost imajo predvsem tisti, ki celo življenje ohranijo igrivost in željnost spopadanja z izzivi. Kdor si ne upa izraziti samega sebe zaradi strahu pred mnenjem drugih, je lahko ugleden in spoštovan, a zadnji in najbolj pošten sodnik je obraz, ki zre vanj iz ogledala. Ali se mu upate pogledati v oči? Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) IZGUBLJENOST Malo časa ti še ostane, zato moraš dan podaljšati o noč. Izkopati moraš čarobne besede in jih zvariti v odmevno instalacijo. Zvezde so daleč, vse bolj megleno, steze zarasle, težko jih boš našel Vlado Garantini LJUBCA Lice tvoje, deklica, je kot cvet rdeč, ur'ca blizu tebe vsaka bil spominček bi mi več. Cvetka cvete kakor ti, a od tebe lepša ni. Maks Marinčič »Mladost si laska in verjame, da bo vse dobila. Starost je neusmiljena.« (Jean de La Fontaine) MI, VI, ONI Mladina išče boljšo prihodnost, nekateri nam pomagajo, a le redki dajo možnost. Koga naj vprašamo za mnenje, da naredimo boljše življenje? Preživljamo dneve veselja, a hkrati smo ujeti v času trpljenja. Pristali smo v dobi norih let, ne obsojajte nas napak, raje poslušajte to pesem in nas poskušajte razumet'! MI smo postavljeni pred dejstvo, mladina ali starina, lepo povabljeni v naše kraljestvo. Potrebujemo več radosti, zato mi, vi, oni občutimo svet mladosti. S poslušanjem nismo nič izgubili, takšno ali drugačno vzgojo smo si pridobili. Svet stoji na nas z osnovami, ki jih imamo od vas. Potrebujemo priložnost za dokazovanje, saj mladina dobi osebnost, ko dolgo preživi oblikovanje. Odvisni smo od vas, ki ste nad nami, a hočeš nočeš prihodnost je pred nami. VI ste svoje delo naredili, upam, da ne zaman, saj ste mu veliko časa namenili. Hvala za trud in potrpljenje, mi, vi, oni podprimo boljše življenje. Iščemo pomoč za zmago, ko se skrivamo na cesti pred zasavsko nesnago. Za nas ni nikomur mar, medtem ko nas ubija francoski denar! Prodane duše od njega živijo, mrtve priče so rekle »adijo«. Ne dovolijo nam priti do uspeha, a vseeno se bomo borili, vsaj dokler se teror ne neha. ONI prevlado imajo, kujejo nova pravila, se z našimi življenji igrajo. Cas je, da se prebudimo, mi, vi, oni skupaj zaživimo. Saamuel L. --------h Aleksi) Porednik: LIUBI SOVRAŽNIKA! »Butelj, malo glej, kako voziš! Takšnemu nesposobnežu jaz že ne bi dal izpita,« je primer kritiziranja naravnost v 'ksiht'. Človek, ki na ta način izrazi svojo jezo nad voznikom, ki ravna proti njegovim predstavam o normalnem obnašanju v prometu, se 'spuca'. Sprosti svojo jezo, čeprav na način, ki naj bi bil po nekem splošnem prepričanju popolnoma nesprejemljiv. Kako pa se počuti okarani voznik? Vsekakor ne dobro. V njem vejejo občutki nesposobnosti, prestrašenosti, zavrženosti in še česa. Ponavadi je tako osupel, da svojemu 'peglarju' ne uspe vrniti niti besedice. Požre kritiko in slabo počutje sprosti na nepravem mestu. Ne mislim zagovarjati nadiranja, vendar bi kritizirani najbolje storil, če bi sledil svetopisemskemu načelu: Ljubi svojega sovražnika. »Kaj te pa trka, Aleksij?« si morda mislite. »Če bi mene nekdo takole nadrl, bi ga užgal.« Ob takšnem razmišljanju večine ljudi ni čudno, da živimo v svetu, polnem zamer in nasilja. Ta je neposredna posledica nesposobnosti ljubiti sovražnika. »Ampak kako naj ljubim nekoga, ki mi povzroča gorje?« boste vprašali. Tukaj nastopi ključni obrat, ki ga žal le redki razumejo, čeprav bi jim korenito spremenil življenje - na bolje! Ni potrebno ljubiti sovražnika, dovolj je ljubiti sebe. Zaradi ljubezni do sebe je nesmiselno sovražiti ljudi, ki nam povzročajo krivico oziroma počnejo stvari, ki se nam zdijo krivične. (Krivica namreč ni ena sama. Kar se nekomu zdi krivično, ni za nekoga drugega nič posebnega. Velikokrat čutimo krivico, ker smo preveč malenkostni in menimo, da nam ne sme nihče niti krivega prsta pokazati.) S tem ko trpimo ob dejanjih drugih, dajemo drugim moč nad našimi mislimi, besedami in dejanji. Zakaj bi podeljevali moč krivičnežu oziroma človeku, ki nam vzbuja slabe občutke? Če smo sovražno nastrojeni do našega sovražnika, počnemo prav to. Na ta način pljuvamo v lastno skledo. Naš sovražnik ni vreden tega, da bi ga podpirali. In točno to delamo, kadar gojimo negativne misli in čustva v zvezi z njim ter njegovimi besedami ali dejanji. Vedeti moramo, da si občutke določamo sami. Niso nam vsiljeni od zunaj. Naučili smo se na določen način reagirati na dražljaje iz okolja, vendar imamo na srečo tudi sposobnost ravnanja po lastni volji. Seveda se je najlažje prepustiti vodstvu čustev in strasti, a potem postanemo njihovi sužnji. Zapravimo svojo svobodo, svojo sposobnost gospodarjenja z lastno usodo. Marsikdo misli, da mu je način življenja vsiljen od zunaj. Resnica je drugačna: vsakdo je sam krmar svoje duše. Nihče nam ne more ničesar vsiliti od zunaj, če tega nočemo. Lahko si za določen čas podredi naše telo, toda duša je svobodna in bo prej ali slej krenila po svoji poti. Pomembna je naša pot, kajti s sledenjem poti, ki nam jo narekuje srce, naredimo največ dobrega ne le zase, ampak tudi za soljudi. Če sovražimo, smo za sovraštvo v celoti odgovorni mi sami. Podlegamo sebičnosti, na katero smo tako navezani, da smo prepričani, da so za vse naše težave in slabe občutke krivi drugi. Najprej iščemo krivdo izven sebe. Ponavadi smo s tem tako zaposleni, da niti ne pomislimo, da bi utegnili krivdo nositi (tudi) mi sami. Vsekakor pa smo v celoti odgovorni za svoje misli, besede in dejanja. Lahko za stiske in težave krivimo druge, ampak s tem samo podaljšujemo sa-mouničevanje. Zakaj bi dajali moč nekomu, ki ga preziramo? Usmerimo svoje misli drugam in ne bomo se več obremenjevali z njegovo 'žlehtnobo'. Če bomo z mislimi pri dejavnostih za razvijanje naših ustvarjalnih potencialov, bo »neznosno breme, ki so nam ga naložili drugi,« pomembno toliko kot lanski sneg ali španska vas. Če se ne bomo več obremenjevali z njim, bo to breme »čudežno« izginilo. To bo jasen dokaz, da nas ne morijo drugi, ampak se grizemo sami. Kako čudovit bi bil svet, če bi to vedeli in skladno s tem spoznanjem živeli vsi ljudje. Imeli bi raj na Zemlji. Ne gre za to, da bi pred življenjskimi izzivi in udarci bežali v vzporedne svetove ter si domišljali, kako je vse čudovito, kako »angelčki veselo nam pojo in nas ujčkajo«. Gre preprosto za to, da ne igramo vloge žrtve, temveč v vsakem položaju prevzamemo popolno odgovornost za svoje ravnanje in naredimo vse, kar je v naši moči, za najboljšo možno rešitev. Manj žrtev in več zmagovalcev - to je tisto, kar potrebuje človeštvo. Navajeni smo (prikrito) sovražiti sebe in zaradi tega soljudi. Zakaj se ne bi navadili ljubiti? za avc Kino Delavski dom Zagorje Petek 22.1. ob 19.00 STARA MAČKA, druž. kom. Sobota 23.1. ob 19.00 ŠKATLA, nadnarav.triler Nedelja 24.1. ob 19.00 STARA MAČKA Ponedeljek 25.1. ob 19.00 ŠKATLA Torek 26.1. ob 19.00 Film teater: SHINE A LIGHT, glasb.dokum. Petek 29.1 ob 17.00 JELENČEK NIKO, anim. druž.pustol.-sinhron. ob 19.00 AVATAR, domiš.akc. spektakel Sobota 30.1. ob 17.00 JELENČEK NIKO ob 19.00 AVATAR Nedelja 31.1. ob 10.30 JELENČEK NIKO ob 17.00 JELENČEK NIKO Ponedeljek 1.2. ob 17.00 JELENČEK NIKO ob 19.00 AVATAR Kino Izlake Nedelja 24.1. ob 19.15 ŠKATLA,nadnarav. triler Nedelja 31.1. ob 19.15 AVATAR,domiš.akc. spektakel Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 21.1. ob 18.00 PLANET 51 ob 20.00 LJUBEZEN SE ZGODI, rom.kom. Petek 22.1. ob 18.00 AVATAR, domiš.spektakel ob 20.45 LJUBEZEN SE ZGODI Sobota 23.1. ob 10.00 PLANET 51 ob 18.00 AVATAR ob 20.45 LJUBEZEN SE ZGODI Nedelja 24.1. ob 10.00 PLANET 51 ob 18.00 LJUBEZEN SE ZGODI ob 20.00 AVATAR Ponedeljek 25.1. ob 18.00 PLANET 51 ob 20.00 AVATAR Torek 26.1. ob 18.00 PLANET 51 ob 20.00 AVATAR Sreda 27.1. ob 18.00 AVATAR Četrtek 28.1. ob 18.00 LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES,rom.kom. Petek 29.1. ob 18.00 ob 20.00 LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES MLADA LUNA, domiš. rom. triler Sobota 30.1. ob 18.00 ob 20.15 MLADA LUNA LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES Nedelja 31.1. ob 18.00 ob 20.00 LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES MLADA LUNA Ponedeljek 1.2. ob 18.00 ob 20.15 MLADA LUNA LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 21.1. ob 18.00 MOJA GRŠKA AVANTURA, rom.kom. Petek 22.1. ob 19.15 BOŽIČNA PESEM, anim. pustol. Sobota 23.1. ob 17.00 ob 19.00 BOŽIČNA PESEM MOJA GRŠKA AVANTURA Nedelja 24.1. ob 17.00 ob 19.00 BOŽIČNA PESEM MOJA GRŠKA AVANTURA Sreda 27.1. ob 19.00 MLADA LUNA, rom. shrljivka Četrtek 28.1. ob 18.00 MLADA LUNA Petek 29.1. ob 19.00 JELENČEK NIKO, anim. druž.pustol.-sinhron. Sobota 30.1 1. ob 17.00 JELENČEK NIKO ob 19.00 MLADA LUNA Nedelja 31.1. ob 17.00 ob 19.00 JELENČEK NIKO MLADA LUNA Kino Dol pri Hrastniku Petek 22.1. ob 17.00 BOŽIČNA PESEM, anim. pustol. Petek 29.1. ob 17.00 JELENČEK NIKO, anim. druž.pustol.-sinhron. Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega j dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! \ ime in priimek točen naslov: podpis: L http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah. Št. 51 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: | Napišite ime io priimek režiserja filma AVATAR! Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: I Grafika Gracer d.o.o. • ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna | dobitnika dveh kinovstopnic, ki jih lahko dvignete z izvode Zasavca in vašim osebnim dokumentom na blagajn kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Tokratna srečna izžrebanca sta: Žani Belicijan (Zagorje) in Franc Dolenc (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo ■ Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje mali oglasi SLOVENIJE /druženje Športnih mz Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Začetni tečaj deskanja Datum 19.1.2010 Organizator Univerzitetna športna zveza Maribor Dodatne informacije 02/ 234 21 40,02/ 234 21 41. www.zdravazabava.com Začetni tečaj smučanja Datum 19.1.2010 Organizator Univerzitetna športna zveza Maribor Dodatne informacije 02/ 234 21 40,02/ 234 21 41. www.zdravazabava.com Začetni ali izpopolnjevalni tečaj plavanja Datum 19.1.2010 Organizator Univerzitetna športna zveza Maribor Dodatne informacije 02/ 234 21 40, 02/ 234 21 41, www.zdravazabava.com 2. Zimski pohod v Potočko zijalko Datum 23.1.2010 Organizator PD Solčava Dodatne informacije 040 418 518, rudi.iezernik@siol.net Tekaški dnevi 2010: Lahkih nog radovedni naokrog Datum 23.1.2010 Organizator Športno društvo Mladi up Dodatne informacije 051 346 897, www.tekaskitrener.si. urban@tekaskitrener.si ali urban@praprotnik.si Zimski ples v Ljubljani Datum 23.1.2010 Organizator Plesna zveza Slovenije Dodatne informacije 01/ 430 22 84, www.plesna-zveza.si. info@plesna-zveza.si in Društvo Vrtnica Ljubljana lkarel@siol.net Zimski tečaj gorništva za nezahtevne ture Datum 23.1.2010 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije Andreja Tomšič, 040 666 198, www.pd-limatica.si Vincekov pohod (Hrvaška) Datum 24.1.2010 Organizator PD Planika Maribor Dodatne informacije Franci Rajh, 041 797 712 Tradicionalni zimski pohod Golčaj - Špilk Datum 24.1.2010 Organizator PD Blagovica Dodatne informacije Bojan Pustotnik, 041 710 681, bolan.pustotnik@helios.si. www.planinskodrustvo-blaoovica.si 5. Zimski pohod na Tolsti vrh Datum 24.1.2010 Organizator PD Nazarje Dodatne informacije Marjan Ostruh, 041 435 581, www. pdrustvo-nazarie.si Smučanje z olimpijsko kartico - 50 % popust pri nakupu dnevnih vozovnic Smučišče Logarska dolina Datum: 18.1.2010 do 22.1.2010 Dodatne informacije: snežni telefon 041 182 522, www.looarska-dolina.si. info@loaarska.si Velika planina Datum: 25.1.2010 do 29.1.2010 Dodatne informacije: snežni telefon 041 182 515, www.velikaolanina.si + Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Najamem Prostor in osebo za prodajo vina v zasebni hiši ali zasebni trgovini v Zasavju. Nudimo dobro provizijo od prodaje. Info. 041 885 266 Iščem delo! Tel.: 031 729 957 Prodam Prodam prašiče 120 do 160kg in svinje 200 do 300 kg.Prašiče lahko tudi dostavimo. Tel; 041 561 893 Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. Parketarstvo - talne obloge Peter Kocmur, s.p., Gsm - 041 706 350 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): © KOFEtKANJE ■■-('■■--H-—------------- Kofetkanje s preteklostjo - 6. del üh Minna». IMi Raje se vrnimo na Gamberk in poglejmo, kako so Konrad in njegovi tam živeli. Bivalne prostore nam bo najbolje predstavilo povzetje temeljite študije dr.Gorazda Makaroviča » 0 bivalni in stanovanjski kulturi na romanskemu gradu Gamberk ». Citiramo uvod v študijo o romanskih viteških stanovanjskih razmerah na gradu Gamberk na podlagi rekonstrukcije in sledov: » Na gradu so bili trije bivalni prostori, stranišče in pomožni prostori. V bivalnih prostorih so bili leseni podi in gladko ometane stene. Bili so slabo ogrevani z dvema kaminskima ognjiščema in z dimnimi kanali v predelni steni. Prostori so bili večnamenski: v njih so jedli, delali in spali. Skupni spalni prostori so bili velike zidane niše, za pohištvo sta rabili dve majhni zidni niši in še nekaj lesene opreme. Na prebivalca je prišlo manj kot 9 m2 povprečne bivalne površine. V prostorih je vladal mrak. Z vodo so se oskrbovali iz studenčnega vodnjaka pod grajskim gričem. Porabljena voda in fekalije so padali k stavbnemu vznožju, posledica tega je bil obilen mrčes.« Že na zunaj se je videlo, da je bil ta, tako utrjen stolp, zidan za namene nadzora in obrambe vzhodnega dela andeškega gospostva, saj je zidan grobo in brez okraskov in simetrično klesanih vogalnih kamnov. Bivalne razmere tudi plemstvu tedaj niso bile naklonjene. Svetlobna okna so bila majhna, stekla niso poznali. Borna dnevna svetloba je prihajala skozi strojene svinjske mehurje. V bivalne prostore se je prišlo skozi mogočen vhod, ki pa je bil po tedanji utrdbeni veljavi za celo nadstropje nad tlemi. Do njega so v mirnemu času prihajali po lesenih stopnicah, v času ogroženosti pa so te stopnice enostavno potegnili noter in težka hrastova vrata zaprli. Da pa se ne bi s temi težkimi, z železom okovanimi vrati vsak dan z odpiranjem in zapiranjem mučila služinčad in gosposka, so v mirnemu času služila »zmuzljiva« (ustrezen prevod iz srednjeveške nemščine) vratca. Ta so bila vdelana v vhodna vrata in z njimi vred na notranji strani po potrebi zapahnjena z močnimi bruni. Vhod v gamberški bivalni stolp je bil premišljeno izbran nad najbolj strmim delom griča, da napadalci niso mogli vrat razbiti z oblegovalnim ovnom. Za vsak slučaj pa je za obrambo služila še lokostrelska lina nad vhodom. Najnižji prostor v stolpu, pod črno kuhinjo, je bil namenjen skladiščenju hrane in pijače za primer obleganja. Saj je bilo le-to povsem običajen način osvajanja gradov, seveda, če se ni mudilo ali pa, kadar oblegani niso mogli pričakovati pomoči od drugod. Bi jim, grajskim, vsekakor enkrat zmanjkalo hrane in bi se bili primorani predati. Vode na Gamberku ni bilo. So jo morali hlapci v škafih nositi na grad. Deževnice namreč zaradi visoke strehe niso mogli loviti in tako tudi kapnice ni bilo. Higienske razmere na tedanjih gradovih so bile, za naše današnje pojme, obupne, kar pa se jim je tiste čase zdelo povsem normalno. Vode je večinoma vedno primanjkovalo. Tudi navada umivanja je bila tiste čase »na vsake kvatre enkrat». Pa sanitarije? V ajželj, tako so takrat imenovali stranišče, se je povsod, tudi na Gamberku, prišlo v najvišjemu nadstropju skozi vhod v kamnitem zidu. Na zunanji strani grajskega zidu je bil kamnit pomol, na kateremu je bil ograjen, s skodlasto streho pokrit lesen sedež z luknjo v deski. Tako se je grajska gospoda olajšala kar po zunanji steni gradu navzdol, za zaključek opravka pa je v košarici iz protja čakalo suho listje. Služinčad je podobne skrbi opravljala, razumljivo, »na terenu«. So skopali kar kakšno jamo. Vedeti namreč moramo, da so vse utrdbe na višini, tudi Gamberk, imele pobočja povsem očiščena drevja in grmovja. Zaradi varnosti, da sovražnik ne bi imel kritja. Prav za Gamberk se na Valvasorjevi podobi to lepo vidi. Bolj za nadzor dogajanja po dolini kot pa za obrambo je bil na vrhu, pod streho bivalnega stolpa, naokoli speljan leseni hodnik, tedaj hurda imenovan. Na njem je bil noč in dan čuvaj. Kastelan je izbiral le tiste z dobrim vidom. Merilo za oster vid pa je bila že od nekdaj, še pred tem časom, dvojna zvezda v ojesu Malega voza. Čez dan je bilo treba paziti na popotnike in tovornike, na dim, ki bi se dvigal iz hoste, kjer bi tlačani na črno žgali oglje, ponoči pa na drobne lučke bakel, ki bi osvetljevale pot tovornikom, ki bi se radi izognili plačilu mitnine in to-vornine. So se tudi takšni našli. Sporazumevali so se tiste čase na daljavo z rogovi. Za tistih nekaj običajnih gospodovih ali kastelanovih povelj z gradu na pristavo so imeli dogovorjene zvoke in njih število. Povsem drugače pa je bilo na lovu. Kadar so prišli lovit kamniški gospod grof, je signale z rogom odrejal njegov lovski mojster. Kastelan je že dneve prej pri županih odredil, kolikšno število gonjačev bo potrebno in njihova zborna mesta. Posebno za lov na merjasca, ki je bil v gamberškemu lovnemu območju najbolj številčen in je bil nadvse nevaren, saj so tiste čase lovili le s kopjem in samostreli. ...se nadaljuje... M.K. a avc», ivRQ^Ki ^tdiLiPi^iifir'=mem se idj Študentje podiplomskega programa Fakultete za družbene vede v Ljubljani so se pod vodstvom prof. dr. Bogomila Ferfile odpravili na enotedensko ekskurzijo v Bruselj na ogled evropskih institucij. Jasna Gabrič, katere glas Zasavci poznajo z Radia Kum, je strnila vtise v pričujočem zapisu. »Pred obiskom Bruslja sem o njem imela bolj zmedeno podobo in niti ne vem, zakaj. Občutek, da gre za eno veliko dolgočasno mesto, polno birokratov pa me je varal. Moram priznati, da je Bruselj zanimivo, čisto in družabno mesto. Morda je k temu spoznanju pripomoglo tudi praznično vzdušje... Kako poteka življenje in delo v Bruslju si najbrž vsak predstavlja po svoje. Evropske institucije vsi opazujemo le od daleč in si predstavljamo, da so to veliki birokratski stroji. Po ekskurziji sem mnenje spremenila. Ste vedeli, da je Bruselj največje lobistično središče s 14.000 lobisti? Da Evropska komisija zaposluje cca. 24.000 ljudi? Da ima lahko vsak poslanec 3 asistente? Da bo Slovenija neto prejemnica evropskega denarja do leta 2013, nato pa bo neto vplačnica? Ja, veliko zanimivih podatkov smo izvedeli in ob nekaterih smo se tudi precej čudili. Obisk smo pričeli na predstavništvu Slovenije v Bruslju, kjer sta nam dva izmed govorcev malce bolj podrobno predstavila njihovo delo: kako je treba znati lobirati, kaj vse se v Bruslju dogaja iz dneva v dan in da je prav vsak dan še kako razgiban. Naslednji dan je sledil ogled sedeža Evropske komisije. Zanimiva izkušnja. Še posebej sem bila navdušena nad energično predstavitvijo gospe, ki kot pravnica prisostvuje pogajanjem pri širitvi Evropske unije. Precej slikoviteje opisala, kako potekajo pogajanja, kaj se med njimi marsikaj dogaja, malo pa nas je ošvrknila tudi glede odnosa Slovenije do Hrvaške. V spomin se mi je posebej vtisnil obisk evropskega parlamenta. Presenečena sem bila nad velikostjo oziroma majhnostjo te institucije. Pričakovala sem, da je veliko večja, da je parlamentarna dvorana precej bolj prostorna. Morda zato, ker sem pred tem že obiskala Evropski parlament v Strasbourgu, kjer sem bila nad veliko parlamentarno dvorano navdušena. V evropskem parlamentu so nas zelo lepo sprejeli, podrobneje so nam razložili delovanje parlamenta in sestavo institucij (delitev na parlament, evropski svet in komisijo). Orisali so spremembe, do katerih je prišlo s sprejetjem Lizbonske strategije. Ključne spremembe te strategije so v tem, da je EU dobila skupnega zunanjega ministra in predsednika parlamenta, ki naj bi EU zastopal zunaj njenih meja. Z Lizbonsko pogodbo se je okrepila tudi vloga Evropskega parlamenta. Pridružil se nam je slovenski evropski poslanec Zoran Thaler, ki je odgovoril na nekaj naših vprašanj in bil kasneje z nami še na večernem neformalnem srečanju. Ekskurzijo smo končali na eni izmed slovenskih lobističnih firm in na sedežu NATA. Tudi to je bila zanimiva izkušnja, saj smo dejansko lahko občutili utrip delovnih dni v takšnih institucijah. Ko človek spozna, kako velike so, kolikšna množica ljudi dela tam in kaj počnejo, si ne more kaj, da ga ob koncu takšne ekskurzije ne bi vsaj malce zamikalo, da bi morda svojo pot kdaj nadaljeval v kateri izmed njih. J.G. Caritas Haiti prosi za pomoč ob katastrofalnem potresu V torek, 12. januarja 2010, je hud potres prizadel prebivalce Haitija, ki so zaradi revščine in drugih naravnih nesreč izpostavljeni že sicer. Slovenska Karitas se je pridružila akciji mednarodne Karitas, ki je v podporo Caritas Haiti poslala humanitarno ekipo za nujno pomoč. Prizadeti potrebujejo šotore, medicinske pripomočke, hrano, vodo in tablete za prečiščevanje vode. Številni so zakopani v ruševinah. Komunikacija po telekomunikacijskih omrežjih je otežena. Slovenska Karitas je za nujno pomoč namenila 10.000,00 €, odprla pa je tudi poseben račun, kjer bo zbirala namensko pomoč. Darovalci sredstva lahko nakažejo na: TRR: 02140-0015556761, namen: Haiti in sklic: 8400 21. januar 2010 ... AW 2D6W6 Zivimci s; spRQfiiiejPj&iiüiji Večinoma ljudje razmišljamo kaj je bilo in kaj bo. S sedanjostjo, temu trenutku, ki ga živimo, posvečamo vse premalo pozornosti in časa. V življenju budističnih duhovnikov velja, da ne obžalujejo preteklosti, niti ne razmišljajo o prihodnosti. Živijo v sedanjosti, zato sijejo in vedno so veseli. Živijo v skupnosti od milosti dobrih ljudi, ki jim darujejo vsakdanjo hrano. Prav tako življenje v skupnosti zahteva posebna pravila. Prepovedano jim je pridelovanje hrane, posedovanje denarja in posesti, morajo biti v stiku z družbo in biti vredni podpore. Budistični samostani so kraji, kjer je mogoče živeti, sprejeti učenje in pravila, kjer vsakdo občuti, da sta služenje in podpora cenjeni. Držijo se vedenja, da se o dobroti ne misli površno, saj ne verjamejo, da nič ne more pomagati k izboljšanju. Vrč vode se polni s kapljicami, z nepretrganim tokom kapljic. Enako se dogaja modrim, ki dosežejo srečo v vsakem trenutku. Zato je potrebno v življenju vedeti, kaj je prav in to negovati, opustiti pa vse kar je napačno, neumno, nevredno in povzroča škodo, nezadovoljstvo. Da se človek izključi in doseže mir je potrebna meditacija. Ena med njimi je meditacija notranjega uvida, ko vadimo um za razvoj miru. Zanjo je treba imeti čas, svetel prostor in se popolnoma sprostiti. Prvi januarski ponedeljek so se v osnovni šoli Slavka Gruma, na pobudo Jarussri Wichai Vozelj iz Kisovca zbrali vsi, ki so želeli spoznati meditacijo. Pozorno opazovanje dihanja, anapana-sati. Vodil jo je Simon Mandelj, bivši budistični menih na Šri Lanki. Srečanje o življenju in menihih gozdne tradicije je pripovedoval Ajhan Suvacco, ki ga je spremljal njegov tajski kolega Ajhan Susamahita. Obiskovalce večera je zanimalo, kako se preživljajo z darovi, koliko imajo stikov s svojimi domačimi ... Težko je razumeti zahodni civilizaciji, da se je mogoče ločiti od materialnih dobrin, oditi in opustiti običajno življenje in ga zamenjati za skromnost, odvisno od darov. Zanimivo je njihovo razmišljanje, kako se prakticiranje razdeli na tri vidike: Kjer je pokončnost, je modrost, in kjer je modrost, je pokončnost. Za pokončnega modrost je, za modrega pokončnost je, za modrost ter dobroto pa je oznanjeno, da sta najboljši stvari na svetu. Besedilo in slika: Irena Vozelj Zdravilne rastline na domačem vrtu ^ Attidia sarawi» L Domače ime: česmik, česnjak, sesun, luk... Česen je poznan iz egipčanskih časov in je priljubljena sestavina naše prehrane. Priznavamo mu številne zdravilne lastnosti, kuharji pa ga častijo zaradi čudovitega vonja in okusa, ki ga daje jedem. Zdravilni del rastline je zrela čebulica. Zdravilnost Največji zdravilni učinki so v treh sestavinah česna: žveplo vsebuje eterično olje znanega vonja, rastlinsko vezavo jodove spojine, manjšo količino kremenčeve kisline. Navedene snovi učinkujejo na večjo prekrvavljenost sluznice, kar spodbuja prebavne organe k večji aktivnosti. Česnov sok normalizira pomanjkljivo delovanje jeter in žolčnika. Je diaforetik, ki pospešuje znojenje, olajša izkašljevanje, je tudi antiseptik, bakteriostatik, razkužuje, onemogoča bakterije, glivice in viruse, znižuje krvni tlak, uničuje črevesne zajedavce. Uporaba v ljudskem zdravilstvu Največji pomen pripisujejo učinkovinam v česnovi tinkturi. Priprava: 250 g slovenskega česna, 1 l žganja vsaj 60 %. Olupljen česen narežemo, prelijemo z žganjem in dobro zamašeno steklenico ali kozarec pustimo stati pri 30°C štirinajst dni. Vsebino vsak dan pretresemo. Čez 14 dni vsebino odcedi- mo. V času nalezljivih bolezni - gripe, vsak dan 1 uro pred jedjo zaužijemo 10-15 kapljic, razredčenih v vodi ali čaju. Če smo že zboleli, vzamemo dodatno dopoldne in popoldne še 20 kapljic česnove tinkture. Pri nespečnosti popijemo zvečer kozarec mlačne vode, v katero smo zmešali 25 kapljic česnove tinkture ter 1-2 čajni žlički medu. Česen uporabljalo za lajšanje težav tudi pri vnetju grla, oslovskem kašlju. Česen zmešamo z lojem v mazilo, s katerim več krat na dan zmasiramo vrat in prsi. Lahko uporabimo tudi česnovo tinkturo. Pri bolečih pikih žuželk rane poškropimo s česnovim sokom in popijemo nekaj kapljic tinkture. Ob prehlajenem želodcu, napenjanju, trebušnih krčih Šilce česnove tinkture razredčimo s pogreto vodo ter masiramo trebuh..... Opomba Sveži česnov sok je več vreden kot vsak česnov pripravek. Pripravila: Ceda « STiaa y/ao/ia /)o(re/>a o ž/oJje/ijwje fie/t(/o, /t nas bo firi/iraoi/narec/it/, Aar zmoremo. (/?, ‘M Snierson 05.01.2010 Polonca Kropivšek, Loke 5, Izlake - sin Feliks Kozamernik 07.01.2010 Janja Pavšič Jurca, Viška cesta 27, Ljubljana - sin Jon Jurca 09.01.2010 Vlasta Jež, Trg Franca Fakina 2 b, Trbovlje - hči Katarina Novak 11.01.2010 Vincencija Brilej, Polana 57c, Jurklošter - sin Tian Špitaler Saša Kmetič, Prapreče-del 7c, Trbovlje - hči Galina Izgoršek 12.01.2010 Nejka Ostanek, Jesenovo 40b, Čemšenik, Zagorje -sin Filip Lazar Emina Mehinovič, Podvine 51, Zagorje - hči Erna Maja Šlebir, Zidani most 6, Laško - sin Matic Trošt Natalija Kovač, Ul. Sallaumines 5a, Trbovlje - hči Sara Glavač Anita Karničnik, Narof 2, Izlake, Zagorje - sin Nik Lukmar 13.01.2010 Kristina Zupančič, C. 20. julija 2, Zagorje - sin Nik Dragana Prodanovič, C. I.maja 22, Hrastnik - hči Aleksandra Blatnjak Živa Rus, Vinska c. 5, Zagorje - sin Alen Čop 14.01.2010 Maja Sakelšek, Kešetovo 4, Trbovlje - sin Blaž Ahac Maja Rakič, C. 20. julija 2, Zagorje - hči Neja Hribar 15.01.2010 Vanja Vulelija Tavčarjeva 7, Jesenice - sinova Alen in Benjamin Dedič Maruša Steklasa Drečnik, Novi dom 33, Hrastnik - hči Ana Drečnik Anita Jerman, Dobrljevo 15, Čemšenik, Zagorje - sin Klemen Berdajs 16.01.2010 Urška Levec, Ulica talcev 7, Radeče - hči Maša Jazbinšek 17.01.2010 Amina Husič, Bevško 10, Trbovlje - sin Ahmed ISKRENO ČESTITAMO! M4& mMMXT ©j Živim zunaj mesta. Okrog mojega doma je travnik, gozd in veliko ptic. Ptice so plašne živali, to vemo vsi, zato jih redko vidimo od blizu in jih skorajda ne moremo ujeti. Ker rada opazujem ptice, sem očija prosila, naj mi priskoči na pomoč pri gradnji ptičje hišice. Najprej sva naredila spisek, kaj potrebujeva, in s tem spiskom sva se odpravila v trgovino. Potem je oči narisal načrt hiške in lotila sva se dela. Malo sva žagala, malo sva brusila in veliko merila. Seveda sem morala zabiti kakšen žebelj. Hišica je velika in namesto zadnje stene ima steklo. To sva izumila zato, da lahko opazujem ptice v hišici. Ima tudi podstrešje in ga imenujemo ptičja valilnica. Čeprav bomo šele spomladi videli, kako so se ptice odločile. Ptičjo palačo sem prepleskala z rjavo zaščitno barvo, oči pa jo je pritrdil na balkon moje sobe. V hišico sem nasula zrnja in oreščke in opazovala, če bo kakšen ptiček prišel. Po dolgem času sem obupala, saj sem pričakovala, da bodo kar na hitro prileteli. Vendar po nekaj dneh sem le opazila eno, nato dve ptici in bilo jih je že ogromno. Opazovala sem jih, a čez čas sem postala že utrujena in sem pozabila, da se ne smem premakniti, zato sem jih seveda prestrašila, tako da so se vse razbežale. Upala sem, da se bodo kaj kmalu vrnile, ampak sem se zmotila, saj jih ni bilo kar precej časa. Rekla sem si, da bom ta čas, ko čakam na novo skupino ptic, počela nekaj drugega. In že sem zagledala, kako čepijo na našem javorju in oprezajo proti hišici. Sčasoma so se pričele vračati. Najprej na balkon, potem pa tudi po hrano. Ptičjo menzo sedaj obiskuje več vrst ptic. Poznam vrabčke, ti so rjavi debeli in najbolj pogumni. Pridejo v hišico in se dobro najejo. Največ je siničk, z rumenimi trebuščki, ki jih deli črna črta. Siničke so radovedne, a plašne. Priletijo v hišico, poberejo zrno in ga pojedo na drevesu. Najlepši sta dve taščici, ki sta zmagovalki v plašnosti. Ko z rdečimi trebuhi priletita, tudi dihati ne smem. In zdaj nimam pojma, kaj je moje najljubše opravilo. Mogoče gradnja krmilnice z očijem ali pa opazovanje ptic. Verjetno kar oboje. Brina Zupan, 6. a © HeFiw/ammicA Leto športnih vrhuncev Leto 2010 bo leto športnih vrhuncev. Že teden po izidu druge številke Zasavca v tem letu, bo v teku evropsko prvenstvo v rokometu. Naši rokometaši so se znašli v izjemno težki skupini skupaj s Švedi, Nemci in Poljaki. V igranju s tako težkimi nasprotniki zna vsaka zmaga pomeniti že tudi napredovanje v nadaljnje tekmovanje, hkrati bo zmaga pomenila tudi pravi podvig. Naslednji mesec, februarja, se bodo pričele zimske olim pijske igre, na katerih ima kar nekaj naših športnic in športnikov možnosti poseči po visokih mestih. Poleg veliko znanja bodo naši aduti potrebovali tudi kanček sreče in upamo lahko, da se bomo veselili ob podelitvi medalj. Petra Majdič v teku na smučeh, Robert Kranjec v skokih, Andrej Jerman v smuku, Tina Maže v vseh disciplinah alpskega smučanja, so glavni aduti slovenskega športa na tokratnih zimskih olimpijskih igrah. Presenetijo pa lahko tudi drugi, kot so biatlonke in biatlonci pa nekateri alpski smučarji, ki se občasno spogledujejo z rezultati najboljših v svetovnem vrhu in deskarjev tudi ni za odpisati. Pri vseh potencialih naših športnikov bi se le ti morali na 01 v Vancouvru med 12. in 28. februarjem pretolči do kar nekaj medalj. Sam napovedujem vsaj tri, kakšnega bleska bodo, pa je odvisno od dnevne forme in razpoloženja posameznih športnikov in kot že rečeno od fortune. Od 11. junija do 11. julija 2010 se bomo ljubitelji nogometa tresli ob spremljanju tekem naših nogometašev na mun-dialu. Resnici na ljubo smo lahko zadovoljni s kakovostjo naše elitne nogometne lige, ki skorajda vsako leto spreminja svoj naziv, ker se praviloma vsako leto menjajo tudi glavni pokrovitelji, da imamo lepo število talentov, ki se nogometnih vrlin učijo v tujih klubih in tako omogočajo našim selektorjem sestavo neverjetno močne in konkurenčne reprezentance. Je pa tudi res, da imamo poleg dobrih nogometašev, ki igrajo v tujih klubih širom Evrope, dobre domače strokovnjake, kot sta Srečko Katanec in Matjaž Kek, ki sta dokazala, da se da, kljub skromni izbiri, sestaviti tehnično podkovano, borbeno in homogeno državno selekcijo. Kakšne izide na SP -ju bodo dosegli naši, je težko napovedati. Uspeh so dosegli že z uvrstitvijo na zaključne igre v Južni Afriki, vsaka zmaga in vsak dosežen gol na prvenstvu in morebitna uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja pa bi moral zadovoljiti še tako zahtevne ambicije, gledano z navijaškega zornega kota. V Turčiji se bodo od 28. 08. do 12. 09. 2010 pomerili košarkarji na svetovnem prvenstvu. Tudi tokrat bomo lahko med svetovno elito občudovali naše športnike, košarkarje. Na zadnjem evropskem prvenstvu v košarki so se naši visokorasli fantje uvrstili na četrto mesto in vzbudili apetite po visoki uvrstitvi tudi na SP. Če bo Memiju Bečiroviču uspelo sestaviti ekipo, ki se bo v celoti podredila skupnemu cilju in trenerjevi avtoriteti, je ob kakovosti, kakršno imamo v naših igralcih, ki zaradi pomanjkanja denarja iščejo boljši kos pogače podobno kot nogometaši in rokometaši v tujini, mogoče pričakovati tudi boj za medalje. Slovenija ima potencial in nesluteno veliko talenta. Pa ne samo v športu, tudi na drugih področjih Slovenci sleherni dan dokazujemo kako velik je lahko majhen narod. Velika bodočnost majhnega naroda je v človeških virih. Mefisto Kdo sem in kaj se mi dogaja - razprodaje Po decembrskih so prispele tudi januarske razprodaje tokrat vse ponujajo še bolj ugodno, še bolj poceni. Tako poceni, da že sam sebe kaznuješ, če ne kupuješ. Đabe, bagatela, sconti... Včasih sem si na ta način lahko privoščila kvaliteten plašč, škorenjce in še kaj... Zdaj pa... takole: tisto, kar je drago, je tudi po znižanju še vedno drago za naše obubožane denarnice. Obstajajo zeeeeelo poceni zadeve, ki pa pomenijo samo še metanje denarja v smeti. Pogrešam solidno blago, ki se je nekoč dobilo za solidno ceno. Kdo je že rekel: Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni! Kupiš majico, jo opereš in že na eni strani visi nekaj krpi podobnega, zverižila se je, spremenila obliko, barvo....mogoče celo svoje sestavine ? ° Čisti bombaž je osnova lepe črne jopice, ki jo je treba še oprati. Groza, le kaj tako smrdi med čistim perilom. Je slučajno padlo vmes še kaj umazanega? Ne, nova jopica, ki je oprana z .... in nadišavljena ter omehčana z.... ima tako nagravžen vonj, da si je nihče ne upa obleči. Če se bi pa to slučajno zgodilo, se kljub parfumom in podobnim zadevam od nje ves dan širi tako neprijeten vonj, da je vsem v okolici neprijetno. Lej ga šmenta, menda je to neki posebni bombaž. Hm, da ni bio? Zato tudi takšna bio vonjava.... Samo, jopica ni kupljena na razprodaji, kar pomeni, da se tudi po normalni poti lahko velikokrat kupi kakšnega potuhnjenega mačka v Žaklju. Previdnost je mati modrosti. Vedno in povsod. Se zgodi, da naše dame, ki gredo v akcijo, da bi si pridobile novo garderobo, večkrat pridejo nazaj domov s polno denarnico, kar na koncu koncev le ni tako slabo. Tiste srečnice pa, ki so našle košček sreče na eni od teh mamljivih razprodaj, z veseljem razlagajo do najmanjših podrobnosti - kje, kako, zakaj in koliko. Ah....droga... pa še poceni ni. Izgubiti se v nekem trgovskem centru in pozabiti na zunanji svet je eno od sodobnih mamil, ki mu podlegajo cele družine. Gremo v šoping! Sodobno in moderno preživljanje prostega časa. Nakupovanje za celo družino, otroci se igrajo v njim namenjenih kotičkih, potem skupno kosilo, mogoče še obisk kina.... Vsekakor je to še vedno bolje kot, da gre vsak na svojo stran. Družina je skupaj in obisk tržnega centra za vikend to zveni tako svetovljansko. Vse se svetlika, trušč in gneča, mamljive ponudbe, pregreti prostori, pridih zatohlosti in denar, ki žuli. Moški so lovci, a ženske nabiralke. Kaj res? Sicer pa zaradi minulih praznikov sestradane denarnice ne prenesejo kaj bolj zahtevnega, kot je smučanje na Rogli, na primer, odhod v toplice ali... treba je preživeti najdaljši mesec v letu. Trgovci si zadovoljno manejo roke (?), vsaj tako je bilo do sedaj in se pripravljajo na Valentinovo in pusta. Letos sta si nekako zelo blizu in to nikakor ne bo brez posledic v denarnicah. Nekateri so si nakopali kup kreditov za draga darila. Dragi moji, se je splačalo? Dvomim. Pa sploh ne bom več polemizirala o glamurju in kaj biti mora in kaj ne... Če vas do sedaj ni izučilo... Mene je, verjemite! StaR ’J'IaJaaA * 23. julij 1952 je šest ustanovnih članic, (Belgija, Francija, Z. Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska), osnovalo Evropsko skupnost za premog in jeklo, iz katere se je preoblikovala v Evropsko skupnost, kasneje preimenovano v Evropsko unijo. Kolonizacija še vedno vztrajno poteka v smeri Združenih držav Evrope, (ZDE) le s to razliko, da smo novodobni sužnji v tej sintetični skupnosti na tej strani Atlantika postali narodi na geografskem obrobju ZDE. Kjer pa, jasno, ne veljajo milozvočni evropski zakoni o človekovih pravicah. Razlog za tak odnos mačehe Evrope je pravzaprav bizaren. Poglejmo. Od dveh vojn in še ene hladne povrhu (upo)rabi Stara celina za svoj nadaljnji obstoj Kitajski model a la ena skodelica riža za en dan. Sistem modrega celofana in rumene pentlje, za katerim se, za zdaj, še vedno uspešno skriva v varovalne barve oblečen represivni aparat, zaenkrat, z malo denarja in z besednjakom, prirejenim za in na račun lačnih želodcev, še zagotavlja svoj najboljši maksimum. Za uvedbo tega perfidnega sistema je v vsaki od novo pristopnih članic potreboval poskusne kunce. Spomnimo se Mure in Gorenja. Ljudje bodo sicer stavkali, a jih bo po dobrem starem receptu obiskal minister za gospodarstvo, mogoče še premier, ki obljubita prestrukturiranje, spremembo zakonov, finančno injekcijo in davčne olajšave. Za stečajnega je pa danes že tako vsak dober. Od vsega tega seveda nič ni, ljudje pa morajo živeti. Ženske se z vdajo v prostitucijo zavestno odpovedo ponosu, da tako preživljajo družino. Tiste, ki tega ne storijo takoj, se, v upanju po boljšem življenju, razselijo po tej isti Evropi, ki jih je spravila ob ponos. Zapiti gastarbajterji iz stare juge so nam lahko še vedno živ opomin. Milejši ostanki so naši bratje z juga, razseljeni po gradbiščih, rudnikih, smetiščih, železarnah, železnici in pristaniščih po Deželici. Brez družin, ki so nekoč razpadale zaradi deutsche marke, danes pa zaradi evra. Sledi prozorna finta. Razpad družbe v obliki državljanske vojne, ki jo nekateri Slovenci poimenujejo „večtisočletni sen naših dedov,,. Kot udeleženca v tej vojni na strani teritorialnih enot se bojim, da bodo tudi mene nekoč v bodočnosti, danes še nerojeni, obsojali, kot je danes poražencem moderno obsojati partizanščino. Da razčistimo. Partizani so se borili za svobodo in ne za uvedbo komunizma po koncu vojne na tleh Jugoslavije. Danes vemo, da so bili izkoriščeni v korist manjšine. Isto se je zgodilo teritorialcem v desetdnevni vojni. Če bi ti ljudje vedeli, v kaj se bo spremenil „rdeči režim, po osamosvojitvi, verjetno ne bi šel nihče po puško...V tako, od zdaj naprej na vekomaj razklano družbo, ni težko naseliti tujcev, ki netijo rasno, versko in gospodarsko nestrpnost. In kot da še ni dovolj, se pojavijo domači izdajalci, tudi tisti v črnih kutah, ki v svoje žepe tlačijo nekdaj skupno bogastvo. Scenarij je znan. Paradoks zapisanega ni neka imaginarna zadeva. Nekdaj skupna lastnina je zasmehovana, treba jo je „pravično,, razdeliti. Nikoli prej videni in slišani zlatousti v belih srajcah obljubljajo hitre zaslužke brez dela. Ljudje so ovce, kamor eden, tja vsi. Vakuum rdečega enoumja je še prisoten, zato ga je potrebno čim hitreje izkoristiti. In tako danes mi ta paradoks živimo, ga dihamo, pijemo in jemo. Po vsem naštetem se državo še ekonomsko kolonizira, ta odvisnost pa pomeni poslušnost in ubogljivost. Na vodilna državniška mesta se pod farso demokratičnih volitev postavi ubogljive, pardon, upogljive voditelje, njihova politična barva ni pomembna. Od tu ni več daleč do ekološke prostitucije. Iz centralnih delov Evrope se začenjajo na obrobja unije seliti industrije z zastarelo tehnologijo, ki posledično še dodatno ekološko obremenjujejo okolje. In če nam narava že ne podari kakšnih obilnejših poplav, potresov ali pankontinentalnih požarov, se gremo vmes še kakšno vojno ali dve. Če ne gre drugače, tudi na svojih tleh. Vojna ima več obrazov. In najbolj krvave so tiste, za katere ne vemo. Te se za „zaprtimi vrati,, vodijo vsak dan. Vojna za prevlado medijev, za nafto, vodo, hrano, zemljo, vesolje, vojna za Arktiko in Antarktiko...vojna za pravice do vojne nadvlade, ki jamči preživetje. Kajti vojna je velik business. Konvencionalne oblike vojskovanja so preteklost. Razlike med vojno ali vremensko napovedjo ni. Terorizem, hrana, recesija, voda so vojne, v katerih se vsakodnevno dogajajo bitke z zmagami ali porazi ljudi. Planet je vsakodnevno v vojni s človekom. Časa ni in tudi ne obstaja, svetloba je lenoba v primerjavi s hitrostjo, s katero človeštvo drvi skozi vesolje, ne zavedajoč se svojega še vedno neodkritega poslanstva v njem. In za vse sta kriva Albert Einstein in Adolf Hitler. Le počasi, bom pojasnil. Drugi je poskušal teorijo prvega prenesti v prakso, kar pa ostalemu svetu ni bilo všeč. In v čem je finta? Hitler je sanjal tisočletni Veliki Reich, ki bazira na suženjstvu. Dobili smo Veliko Evropo, ki bazira na suženjstvu. Na podlagi te izkušnje je bil drugi model združitve Evrope z isto vsebino speljan mnogo bolj perfidno. Vendar pa tudi tukaj ni šlo brez človeških žrtev. Bila jednom jedna zemlja...Dolfe je iztrebljal Jude in Slovane, Evropa zaenkrat trebi Turke, cigane, afriške azilante in muslimane. Danes nam je jasno, da čas, v katerem je živel Dolfi, še ni bil zrel za kaj takega. Zato se ni čuditi izbruhu vojne v tekmovanju izumov v vojne namene. Ta v samo štirih letih svet časovno katapultira v prihodnost, v kateri se nam zaradi naše evolucijske nezrelosti dogajajo stvari, ki se nam praviloma še ne bi smele zgoditi in jih zato ne znamo obvladovati. Torej živimo predčasno prihodnost. Pred drugo svetovno vojno smo po zraku frčali z dvokrilci, ki so se komaj, komaj odlepili od tal, po njej je človeštvo dobilo reaktivni pogon in atomsko bombo. Amerika se je rodila v krvavi bratomorni vojni med Severom in Jugom, ki je vzplamtela zaradi suženjstva. In Amerika še vedno temelji na principu suženjstva. Vendar že spoznava, da Afganistanci, tako kot Vietnamci, niso Indijanci. Pri njeni vlogi v svetu ji stoji tesno ob boku Evropa in z njo mi, ki varujemo njene interese. Ja prav je zapisano. Njene interese. Torej smo Evropejci sužnji Amerike, ki zato, da imamo mir pred njo, pošiljamo na vojne fronte svoje sinove. Toda nihče več se ne spomni, kje sploh leži vzrok za vse te vojne brez smisla. Namesto, da bi človeštvo strmelo k razcvetu, blaginji, umetnosti, razcvetu ekologije in ljubezni med narodi, zaradi vojn živi v temi, ki jo povzroča sovraštvo, zaneteno od plačancev. Človek je nekaj najslabšega, kar se je lahko zgodilo temu planetu. Jože Ovnik Celje - skladišče D-Per 6/2010 5000025833,2 COBISS o