jutrih v nedeljo 2. t« m« vsi na spominsko svečanost v Bazovico! LVI • Štev. 206 (1894) PHIMDHSKI DMEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post, 1. gr. TRST, sobota 1. septembra 1951 Trojanski konj federacija nenni- . čašica Čistnl PSI’ Je bila doslej pnuesek vtoali-teni znan samo po Prilikah ^ Teiner ob razni,fl Prtdruii,V n^twem imenu trombi t. 0* 9las VidcUHevi tkih 2, na m'znjih °bčin- "o listo nastopila z last- jo beJlS Provramcm, ki se od vida- ^ijevskt, *® razlika med. vi-m Teiner jev im *kvliau‘ S kaierim *e Pred-PreJ? V Prrtvoltini borbi? do kL?Sto v tem- da Teiner dak p?Ve teto, kar Vici P™,,) Je? case 7,0 J50! zamol- »ien čŽZl JVreba- zad' "Jim “ „,,,5fet3 med danag- stališčem «federacije ^ tTiaŠka - Ca KpI se pred krat- PSi; Podi ki-in !e enJr ’ In fcar so ~ in »ajuišii J!,? P°trdili tudi atcera , V^dstavniki italijan- n°rene razlikTrliZma' Ui praV PSl Toilap' poslanec tw. ie nnJ3(lr,^Ce'm Parlamen- *°*nikŠtfTkaj dreet>i na U' mai‘ ,fer0nci ti Trstu po n!,vWtt: propagandnih *4ro ^avku izluščimo j’e oWoV povedal da tuta» stalnega sta- ?*> mZ°‘redj!tv° za «revi-fcuf - P°®°dbe«, to je, °*»Uja Tr£a^Ba ViZ; * foliji*. k* »'-•Oio56 ^štetokrat prika- S^rno ijon takole: Za- '°Sodbe ^vajanje mirovne J?0 Pripravila tla rti ’ Ja “SOlUZU> ,fisfU ,e,)- Dopisniku vre- r,lIkliam»eriie. <,Illustrazio-/č' *akn ■ ^ na vpraša- l-3 ?!e zahteva priklju-dJ^tevat; ^Hji, odgovoril: ,?sti sM,-, P-rew^ Porn,erii ob-ifost.u, n;e stance. Boije je r?l4i «*«a, 5. 5^*" ’ Je i/^e9o?x> deblocca-Potem Pa bo-■■•e poi si vese vedno z de-i ■ K zavitostjo izrečeno «, u rinish^01^1 Paietta, ko r«?il fcot k ,mdamentu na-Qm1: *lzvH ^ mtriot» in tir c j<> 3anje mirovne po-p0,;'C, za Pr^hučitve STO». V n !..*?«« Patriot* in v 2 re««jo °nenii celo pulj, med mirovne l Nennijev o po- bolj glasilo j Raši. "folči.Ne glede na centra!„TO2Slr3a "jeaova *>£a*e^-™čod J. Viri (le(iinfl njegova li- ko U molči ganska lista«. rnolči *JU"6Ka list h eliken, ' navidezno ta- *bi-riv*h nr^tiyrot^u.v stali' ^(ni ^ jih veze hoč« skupni akciji — ft-iM za u dTU°a kot i^itTv £ tjii» ^Iq Do, ■‘^itet, CM3, za Vredno ri ~ Se mU 'n3e. ■ “a poue suoje .»i Vi- 8fOi0 !la <3a bo «lb-^ ^al Po«taui« ena-bi l,0». to 50 ”* Teinerjevo hJT Pral>!’ Porušiti *. fci ^ ^d«no ruz------------------- žv^Zl vetftki, da - ličnem svojemu ire- fin lstfšču v tria, . e le tržaškem!) n da obemi Oa oje mnenj, 'e izrekel, Ce ... Oa v R>mu po Mnfoiw!1“d"rfcu iznašli %°*a'i wwS W ^bii; ^ obenem ht vo,iVc°e™v svojih V?*«!; f*a f/a bc- ne tr- če Italiji ”1 b° Z(lČel l,f> Vi w n.e bo »torij — V* Erav rnl-ilni kampanji, ^e,\^ne~ker vih v Trstu Odi- V° ^eS50' «« Pride c Cd^ii «oae j,/'! Proletariat Ki* ^ dru* ^ ° tem » »0 Rajoni ni ^i;nb !a* n, \Sern naporom. WQh ^> e- ti.,^ Tzoškega dc-.Po. izdaja l^kn 011 *, ’ ■ 1 Poskusi lbl^hLi ir> V r,^li6W^mi toma££Z*'itnejHh ^ Z «ed tr- tS^ke^eX,° dole u2 za (o so je dej- da se Vidali ni upal stopiti pred svoje volivce z «bolj-šo rešitvijo», da je moral sestaviti volilni program, v katerem je sredstvo demagoško spremenil v ciilj, skratka dejstvo, da ga je strah, svojim vo-Ulcem odikrito povedati, kaj hoče. Demagogija 32 predvolilni borbi na žalost ni neobičajna stvar. Ta demagogija je ponavadi obsežena v neštetih obljubah, ki so z dnevom volitev Pozabljene — toda demagogije, ki skriva svoje dejanske cilje, ki lovi glasove pod enim geslom, da jih nato zlorabi za podpiranje drugega, nasprotnega gesla — take umazane demagogije so menda zmožni samo kominformisti. «Bo4jšo rešitev», ki slejko-prej ostaja bistvo kominformi-stičnega stališča glede Trsta — to nam potrjujejo številne izjavef besede, članki zastopnikov italijanskega kominjor-mizma v zadnjih dnevih, ki niso nič manj iredentistične kot n. pr. misinske, ki poskušajo dokazovati De Gasperijevi vladi, da je premalo jKitriotič-na in da izdaja tdtalijanske nacionalne interese» — to «boljšo rešitev» je za Vidalijem podedoval «njega m!ajši», Teiner. To nam kaže prvič, da je tudi kominformistom jasno, da bodo na parolo «boljše rešitve* dobili mnogo manj glasov kot na program brez tega namigovanja, ki diši po Italiji, in drugič, da se kominformisti kljub temu »boljši rešitvi» niti na volitvah nočejo odpovedati. Sklep: «bol}ša rešitev» je cilj, vidalijevski program pa sredstvo, s katerim se naj z lažjo in podlo prevaro pridobi čim več glasov, ki jih bo mogoče, v ugodnem trenutku, uporabiti za podporo prav temu iredentistične cilju; torej poskus, da se tržaškemu proletariatu s prevaro vsili objektivno podpiranje pohlepnih načrtov italijanskega imperializma. Vidali, ki je obupal nad možnostjo, da odkrito spelje tržaške, delavce na iredentistične pozicije, se postavlja v vlogo trojanskega konja italijanskega iredentizma med tržaškim proletariatom in poskuša doseči svoj cilj s prevaro. Toda Vidali ni Odisej; kar se je posrečilo prvemu, bo spodletelo drugemu. Tudi Italijani t FLRJ obsojajo besno iredentistično kampanjo Izjava uglednega italijanskega književnika prof. Erosa Sequija-Italijanski optanti nočejo iz Jugoslavije in vedno večje je število tistih že izseljenih optantov, ki se vračajo in takih, ki bi se radi vrnili iz Italije, pa nimajo sredstev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Proti iredentistični aotijugoslova/nski kampanji lei jo obsojajo vsi jugoslovanski narodi, so nastopili tudi predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji. Ugledni italijanski književnik prof. Eros. Sequi je dopisniku Tanjuga izjavil, dia Italijani v Jugoslaviji spremljajo brez razburjanja bisno iredentistično kampanjo okoli Trsta. «IEaJijani vedo, da se 7. žalitvami, lažmi in fantastičnimi zahtevami iz fašistične dobe tržaško vprašanje ne bo reši-loa, je 'i skupni obrambi Zahoda. Ta sporazum, je pripomnil visoki komisar, bi lahko nadomestil sedanji okupacijski statut v Nemčiji. Francoski zunanji minister Schuman je pred svojim odhodom v ZDA na tiskovni konferenci izjavil, da bi o morebit-1 nem bombardiranju Kitajske v I primeru neuspeha pogajan-j za premirje na Koreji morali odločati Združeni narodi, ker je to politično vprašanje in ne ((izključno vojaško«. Nato je Schuman izjavil, da je francoska vlada načelr-o naklonjena sprejemu Grčije in Turčije v atlantski pakt, treba pa je proučiti praktične in tehnične posledice tega sprejema. Frar.cija je tudi naklonjena tihomorskemu paktu, ki naj vključuje tudi indokitajske pridružene države. Francija ne želi, da bi Združeni narodi razpravljali o vprašanjih Severne Afrike, ker morajo o tem razpravljati Frar.eija in zakoniti predstavniki prizadetih ozemelj, Francija je naklonjena vklju čitvi nemških oddelkov v evropsko vojsko, noče pa, da bi Nemčija imela svojo lastno vc.jsko. «0 posarskem vprašanju ne bodo razpravljali ne v Washingtonu, ne v Ottawi», je dejal Schuman, ki je dodal; «Rajši ne govorim javno o tem vprašanju, ker to samo ovira sporazum, ki ga zavezniki, Francija, Nemčija in Posarje želijo čimprej«. Francija bi želela ntv sestanek štirih velikih za razpravljanje o avstrijski mirovni pogodbi, da vi-dii, ali je mogoč kompromis. Glede japonske mirovna pogodite je Schuman izjavil, da hoče Sovjetska zveza, «ki je stopila v vojno proti Japonski samo zadnjo minuto«, imeti glavno besedo pri teni. Nato je Schumam na tozadev. no vprašanje govoril tudi o francoski pobudi za «moralno rehabilitacijo Italije« in je dejal, da po njegovem mnenju ni re-zivija italijanske mirovne pogodbe prvi korak, ki naj bi ga napravili, pač pa naj bi pred tem tri velike države «zavzele odločno, javno in svečano stali. Iče v korist izboljšanja položaja Italije«. Dejal je tudi, da bodo v Wa-shingtonu govorili o Trstu, poudaril pa je, da to vprašanje ni v nobeni zvezi z akcijo, ki se je podvzela v korist Italije in za njen sprejem v OZN. Razbijači enotnosti Objavljamo pismeni pred,lt>g Glavnega odbora Osvobodilne fronte trem slovenskim političnim skupinam SDZ, SKSZ in SNS za enotni nastop na volitvah v podeželskih občinah cone A, ki je bil poslan, potem ko je bilo iz predhodnih razgovorov jasno, da je enoten mi. stop v občini Trst vseh skupin, ki so na stališču neodvisnosti Tržaškega ozmelja, nemegoč zaradi negativnega zadržanja teh skupin: Na seji Glavnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško oremlje, ki je bila dne 23, t. m., Je prišla dj izraza težnja in želja, da bi na bodočih upravnih volitvah nastopili Slovenci enotni v obrambo svojih nacionalnih pravic in gospodarskih koristi. Glavni odbor je to željo slovenskega prebivalstva pozdravil kot pozitivno in koristno in kot tolmač teb želja je sklenil, da vam predlaga skupen nastop pri bodočih volitvah v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina. Se posebej je bila poudarjena potreba po enotnem nastopu v občini Devin-Nabrežina zaradi njenega posebnega nacionalnega položaja. Ce se strinjate s tem predlogom, bi se morali sporazumeti o nazivu enotne liste, volilnem znaku/ številu kandidatov, razdelitvi odborniških mest in enotnega volilnega programa. Z naše strani predlagamo kot naziv za enotno listo: »Enotna slovenska lista za občino................ o volilnem znaku, ki ne bi smel biti strankarski znak nobene skupine, bi se morali sporazu. meti. Pripominjamo v tej zvezi, da ni za nas načelno vprašanje število kandidatov naših pristašev, ki bi prišli v poštev za enotno listo, niti ni načelne važnosti razdelitev odborniških mest, ker stojimo na stališču, da naj kandidirajo in bodo odborniki ljudje, ki bodo znali vztrajno, dosledno in odločno zastopati narodnost ne pravice Slovencev in se boriti za gospodarski napredek našega prebivalstva. Z željo, da tudi vi upoštevate upravičene težnje slovenskega prebivalstva po enotnem nastopu pri bodočih upravnih volitvah, pričakujemo vaš pravočasen in zadovoljiv odgovor. GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TR2ASKO OZEMLJE: Predsednik: BABIC BRANKO, 1. r. Kaj so predstavniki vseh treh skupin, ki jim je bil ta poziv Osvobodilne fronte poslan, nanj odgovorili? Oni so v dolgem odgovoru predlc-g OF za enotni nastop enostavno odklonili. Odgovor so objavili v včerajšnji ((Demokraciji«; podpisali ga so dr. J. Agneletto, inž. M. Sosič in dr. F. Tončič. Kot vzrok svojega odklonilnega stališča pa navajajo en sum razlog — čeprav se vračajo v tem dolgem odgcn:oru celo v leto 1946. Ta razlog se glasi: «Sledi tudi, da niti Slovan-sko-italijanska ljudska fronta, ne Osvobodilna fronta in ne KP za STO Dod vodstvom g. Branka Babiča, niso za brezpogojno realizacijo in ohranitev STO v vsem njegovem obsegu v smislu mirovne pogodbe«. To Pa je seveda le dozdevni razlog. Resnični razlogi, katerih v svojem odgovoru niso navedli, pa ležijo v sebičnih strankarskih interesih treh skupin, ki enotni nastop odklanjajo. In zaradi tega je nujno v nasprotju z željami in težnjami vsega slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju, ne glede na politično pripadnost, da Slovenci na oktobrskih volitvah nastopimo enotno, da ne izgubljamo svojih sil v medsebojni borbi, ko so nam tako zelo potrebne za borbo proti odkritim in prikritim kominformovskim iredentist_ ki nas hočejo ponovno zasužniti s priključitvijo Tržaškega ozemlja k Italiji. Najboljši dokaz za to pa je prav Enotna slovenska listu, sestavljena v občini Repentabor, ki smo jo včeraj objavili. Ce primerjamo včerajšnji poziv kandidatov te liste z današnjim negativnim odgovorom, nam šele postavlja do kraja jasna razlika ne eni strani voditelji, ki zaradi sebičnih strankarskih interesov odkla-njajo enotnost, ne drugi strani pa odločna volja za ustvarjanje enotnosti med ljudstvom, ki se zaveda, da si lahko samo enotni priborimo naše pravice, ki jih teptajo. Iz tega sledi ena sama ugotovitev: krivda za škodljivi la. ceni nastop Slovencev v tako važnem trenutku našega političnega življenja pada na voditeljie. Zato bo padla krivda nanje tudii za vse posledice. O odklanjanju enotnega vo- Tajnik: STOKA FRANC, 1. r. lilnega nasto-pa s strani dr. Agneletta, inž. Sosiča in dr. Tončiča bomo še pisali. Za danes pa naj omenimo na kratko le dve stvari Ko «dokazuje;o», da Osvobodilna fronta ni za STO, na majajo resolucijo konference KP. za STO od 10. avgusta t. I. češ da je v njej rečeno, da je KP «za realizacijo STO le pogojno in šele tedaj, ko bo tudi v coni A, ustvarjeno stanje, ki velja sedaj v coni B«. Ne bomo navajali obrazložitev in komentarjev, ki so bili s strani vodilnih članov Osvobodilne fronte v Trstu izrečeni v zvezi z omenjeno resolucijo, da bi dokazali, kako je za lase privlečen zaključi k v odgovoru, češ da OF ni zo STO in da zato odklanjajo enoten nastop. Povedali bomo rajši, da tudi n. pr. glasilo ene izmed njihovih skupin «Katoliški glas» v stvoji predzadnji številki ni bil takšnega mnenja, kakršnega je v gornjem odgovoru sedaj nenadoma njen predstavnik. «Katoliški glasa je zapisal o tesoluciji KP STO, da je njeno bistvo prav v tem, da zastopa stališče realizacije STO in da je vse ostalo nebistvenega pomena. Eden izmed očitkov v odgovoru treh skupin jt zadeva o «mučnem položaju tukajšnje titovske politične skupine zaradi odločnega odpora eksponentov v coni B proti uresničitvi STO...« Ne nameravamo zagovarjati «eksponentov v coni B». Navedemo naj le, kaj o delovanju teh eksponentov piše n. pr. zagrizeni sovražnik vsega, kar je slovensko in vsega, kar zagovarja uresničenje STO. in ki prav v včerajšnji številki na sx>oji četrti strani besno napada ravno te uekspo-nente v coni B», «Značilna 'je vest, ki jo je objavil slovanski titovski tisk glede povečanja oddajne sposobnosti radijske postaje v Kopru, ki jo oni nesramno imenujejo «Radio Trst, jugoslovanska cona«. 2e ime je samo po sebi program...«. Tako piše najmočnejši iredentistični italijanski list. In ves Trst ve. da to pot ne laže. Sn Spacal. Tov. Spacal spada med one Tržaške Slovence, ki so začeli med prvimi kalvarijo Slovencev pod fašistično Italijo. Bil je tovariš bazoviških junakov in kot tak zadovoljstvom razpravlja po vaseh repentaborske občine, kandidati in podpisniki pa so se začeli že posvetovati o sestavi programa, po katerem se bodo ravnali pri bodočem upravljanju občine. Kaže pa, da ta enotnost ni pogodu nekaterim voditeljem SDZ iz Trsta, kajti drugače si ne moremo tolmačiti njihovega prigovarjanja, naj ne gredo Repentaborčani tako enotno na volitve, ampak naj raje sesta-vijo strankarsko listo itd.. Naravno je, da s tem n.e delajo za enotnost. ampak da skušajo to, kar je že ustvarjeno, omajati in ribariti v kalnem, izkoriščati morebitna nesoglasja občanov v svoje strankarske namene. Tega se Repentaborčani dobro zavedajo, kakor so se tudi izrazili na zadnjem širšem posvetovanju kandidatov in podpisnikov, da tiste stranke v Trstu, ki so iskreni pristaši miru in enotnosti tržaških Slovencev in demokratičnega prebivalstva, morajo dosežene uspehe in nadaljnje prizadevanje po krepitvi enotnosti Repentabor-čanov vsestransko podpreti, nikakor pa ne ovirati. poskusil že mlad fašistične zapore in internacije. Ko nas je včeraj radovednost prignala na razstavni prostor, se kar nismo mogli znajti med nenavadnim vrvežem. Kladiva in žage so se oglašale iz vseh mogočih smeri. Tovariši in tovarišice so marljivo listali, zbirali, prenašali, risali, barvali, lepili neštete slike, grafikone, zemljevide in vsega raznega materiala, ki bo primerno razvrščen in razporejen v prostornih oddelkih razstave. Med tem marljivim rojem čebel smo se skoro počutili odveč, a radovednost nas je le držala, da smo bežno pogledali tu in tam, ne da bi motili marljivost tovarišev, ki imajo vsi dela dovolj in y nekaterih ozirih tudi preveč. V dvorani in sosednih prostorih so vse stene prevlečene z zavesami, ki so popolnoma iz-premenile notranjost prostorov. V dvorani se v pravokotnih, vijugah vrstijo mize in stojala in pridne roke hitijo z nameščanjem razstavnega materiala, ki je gotovo preskrbel prirediteljem mnogo truda zaradi„svo-je velike količine in nelahke izbire. Na tej razstavi je res uspelo, da zberejo zgodovinske vrednosti 30-letne borbe primorskega ljudstva, Q(j siik in pismenih dokazov i2 leta 1918 do današnjih slik in tiska, od pisma do umetniškega kipa, od lepaka do umetniške slike, od ročnega izdelka do grafikonov in zemljevidov je roka prirediteljev seg-gla v yse važnejše dogodke in borbo našega naroda na Primorskem. Lahko rečemo, da take povezanosti in dokumentarnosti naše zgodovine zadnjih 30 let, kot je prikazana na razstavi, ni do danes uspelo prikazati še na nobeni dosedanji razstavi. Kljub temu da je razstava zelo bogata in obširna, je vsaka slika, vsak predmet dogodek za-se. Naj poudarimo našo trditev s kratkim primerom. Med raznimi slikami iz zadnje predvojne dobe nam je obstal pogled na znanih obrazih šentjakobčanskih pevk, ki so slikane ob grobu Simona Gregorčiča. Za površnega obiskovalca je to le ena slika med številnimi. Slika sama p« je v resnici najlepša zgodovina ljubezni tržaških Slovencev do našega naroda, njegovih pesmi in pesnikov. Sentjakobčanski pevci so priredili izlet na grob našega pesnika v onih časih, ko je bila slovenska pesem zločin, ko je bil obisk slavnega slovenskega pokojnika «proti-državno rovarjenje in kazni vredno dejanje«. Tudi obleke deklet niso običajna ženska le- IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Podjetje “Vino,, se pripravlja na odkup grozdja in vina V novi vinski kleti podjetja »Vino« v Skoci-janu je te dni zelo živahno. Delavci sestavljajo in čistijo sode, urejujejo nove prostore, tako da bo ob trgatvi vse pripravljeno za stiskanje grozdja, ki ga letos nameravajo odkupiti v velikanskih RtfTožinah. Poleg stalnih cementnih čistem je vinska klet dobila letos večje število novih sodov, ki jih je nabavila tovarna »Tacen« iz Ljubljane. Sode, ki držijo od enega in pol do tri in pol vagone vina so namestili v preurejene prostore ter bodo imeli skupne prostornine okoli 330 vagonov. Z novimi sodi bo letos vsaj deloma rešeno vprašanje sortiranja vin, kajti do sedaj so vina vlivali v ogromne cementne cisterne, pri čemer je kvaliteta seveda trpela. Z novimi sodi, predvsem pa z večjim odkupom grozdja, bo podjetje «Vino» skušalo letos dvigniti kvaliteto istrskih vin. Grozdje bodo razdelili po posameznih vrstah in ga stiskaii z modernimi hidravličnimi stiskalnicami, ki so že v vinski kleti, mošt pa bodo nato prelili v manjše sode. kjer bo zavrel v vino. Na ta način bo zajamčena pristnost in kvaliteta vina, pa naj bo to refošk, malvazija ali kako drugo vino žlahtne vinske trte. Da bi kmetje raje prodajali grozdje kakor yino. so bile letos določene za grozdje zelo visoke cene, posebno še, če jih primerjamo s cenami na inozemskem tržišču. Tako bodo plačevali navadno grozdje po 1,5 din za stopinjo sladkorja, malvazijo, burgundec in refošk po 1,70 din, pa-bernet, merlot, pinot, marzemin in moškat pa po 2 din za stopinjo sladkorja. Pri odkupu vina bodo cene yinu za okoli 20 odst. nižje z ozirom na odkupne cene grozdja. Trgatev bo začela okoli 15. septembra, do takrat bo v vinski kleti v Skocijanu vse pripravljeno za odkup grozdja, sortiranje in stiskanje. Vinogradniki bodo morali pač do takrat premisliti, ali se jim bolj splača po izredno ugodni ceni prodati grozdje, ali pa ga sami predelati in potem prodajati vino. Poleg priprav za predelavo letošnjega grozdja v vino, pa v vinski kleti oziroma zraven nje gradijo nove prostore in objekte, tako da bo iz vinske kleti kmalu nastala velika tovarna in destilerija. V bližini prostorov. kjer bodo stiskali grozdje, gradi sedaj petnajstčlanska strokovna ekipa iz Slovenije šest silosov za tropine. Dva sta že izgotovljena, ostali pa bodo nekaj dni potem, ko bodo dobili potrebni cement. Pod silosi, v katere bodo lahko spravili naenkrat okoli 90 vagonov tropin, bodo postavili velike kotle za žganjekuho ter obrat za destilacijo. v neposredni bližini bo tudi obrat za izkoriščanje grozdnih zm kajti znano je, da se iz 10Q kg zrna pridobi 11 do 13 kg odličnega jedilnega olja. V novih obratih bodo prav tako pridobivali vinski kamen, po katerem je povsod veliko povpraševanje. , Prevo Zalo na zgodovinskih tleh. Opozarjamo tiste, ki imajo možnost iti na Koroško, da prisostvujejo temu velikemu kulturnemu dogodku. „Rokovnjadi“ v štandrežu Ker je dež prekinil prejšnjo nedeljo Jurčič - Govekarjeve «Rokovnjače», je prosvetno društvo «0. Zupančič« sklenilo, da bo jutri, v nedeljo igro ponovilo na istem mestu in po znižanih cenah. S tem v zvezi opozarjamo interesente, da se bo prireditev vršila eno uro prej, in sicer ob 19. uri in da bo pričetek točno ob napovedanem času. Predprodaja vstopnic se bo pričela ob 15. Dodelitev stanovanj INA Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo in pokrajinska komisija za dodelitev novih stanovanj sta razdelila 32 novih stanovanj v Tržiču. Sest izmed njih z možnostjo prodaje, pet za državne, pokrajinske in ob- činske uslužbence odnosno | uslužbence javnih in socialnih ustanov. Nadalje bodo oddali v najem šest stanovanj po pet prostorov, 14 stanovanj po 6 prostorov z možnostjo prodaje, irj 6 stanovanj po 6 prostorov uslužbencem ostalih javnih podjetij. Popravni izpiti Dijaki in dijakinje, ki imajo popravne izpite, naj se zglasijo 1. septembra dopoldne v Dijaškem domu. ker se bodo pričele ponavljalne lekcije. S seboj naj vsakdo prinese po eno odejo. Nove poštne tarite za inozemstvo Pokrajinsko poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo v zvezi z nekaterimi spremembami poštnih tarif za tuzem-stvo, ki so stopile v veljavo s 1. avgustom, s 1. septembrom stopile v veljavo nove spremembe poštnih tarif za inozemstvo, in sicer: Pisma: za prvih 20 g 60 lir, za vsakih 20 g več po 35 lir. Dopisnice: a) navadile po 35 lir; s plačanim odgovorom 70 lir. Razglednice: s samim datumom in podpisom ali pa 5 besed 12 lir; za več kot 5 besed 35 lir. Sporočila o rojstvu porokah, smrti in podobno 12 lir. Tiskovine za vsaJciih 50 g 12 lir. Blagovni vzorci: za prvih 100 g 25 liir; za vsakih 50 g več po 12 lir. Ekspres: poleg navadlnega frankiranja po 85 lir. Druga navodila si interesenti lahko ogledajo na posebnih tiskovinah, ki so nabite na poštnih uradiih. Prijava vina Goriška občina obvešča vse pridelovalce vina, da morajo dti vkljiučno 5. septembra prijaviti vse vino. ki so ga imeli v kleteh 31. avgusta, na potrošniškem davčne-m uradiu. S seboj naj prinesejo potrdilo o prijavi lanske trgatve. Obiščite razstavo OF v Trstu V nedeljo 2. septembra dopoldne bodo ob 10-letrjici ustanovitve Osvobodilne fronte odprli v Trstu na stadionu «Prvi maj« jubilejno razstavo «Naša borba za svobodo«. Goriškim Slovencem toplo svetujemo, naj to razstavo obiščejo. Najvažnejša naloga De Gasperija je v njegovem počitniškem domu v Val Sugani te dni obiskala delegacija istrskih ((predstavnikom. V razgovoru je italijanski ministrski predsednik med drugim dejal, da bi se pustil rajši sežgati, kot da bi pri vprašanju Trsta odje-njal. Dejal je nadalje, da bo tudi vnaprej predstavljalo tržaško vprašanje prvo in najvažnejše vprašanje njegove vlade. Vse to njegovo go v or en j e se res lepo sliši in ga ni težko izreči če pomislimo, da se ie mož lep čas sprehajal v prijetnih smrekovih gozdovih in užival blagodati, ki jih nudi polni žep. Ne vemo pa, če se preprosto italijansko ljudstvo, ki dan na dan trpi v pomanjkanju in živi brez dostojne in gotove strehe nad glavo, strinja z izjavami italijanskega ministrskega predsednika. Mnenje ljudstva je prav gotovo drugače. Prav malo mu je mar za Trst, ampak mu je veliko več za to, da bodo v domačiji, to je v Italiji postaiv Ijene stvari na pravo mesto, to se pravi, da bi bila v Italiji čim-prej odstranjena brezposelnost, preskrbljena vsaki družini dostojna streha nad glavo in primerno stanovanje, da bi se omejile bolezni in prostitucija, skratka, da bi zavladal pravičen gospodarski in družabni red, v katerem ne bo prevladoval strah pred jutrišnjim dnem. Prepričani smo, da se ogromna večina goriškega ljudstva strinja s tem našim razglabljanjem, ker, na žalost, na lastnih ramenih občuti, da ni za Italijo niti za sedanjo italijansko vla-do važno vprašanje Trsta, ampak je na prvem mestu predvsem in samo vprašanje, kako izboljšati sedanjo življenjsko raven. Z motorjem ob voz Rešilni avlo Zelenega križa je včeraj zjutraj moral v Gradiško po 25-letnega Alda To-madlina. ki se je bil ponesrečil z motorjem na Majnioi. Tomadin se je zjutraj kot običajno pripravil na delo v livarno Safog v Gorico s svojim motorjem. Vozil je s prtu cejsnjo hitrostjo, ko mu je nena. doma presekai pot neki kmečki voz. Zaradi brzine. se ni mogel umakniti vozu in je z vso silo zadel vanj. V bolnici Brigata Pavia so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je pri sunku zlomil desno ključnico in- povzročil globoke rane na glavi. Zdraviti se bo moral 30 dni. če ne nastanejo morebitna komplikacije, Taborniki in brigadirji, pozor! Vse tabornike iz Ribna pri Bledu vabimo, da se udeležijo komemoracije bazoviških žrtev, ki bo v nedeljo 2. septembra t. 1. v Bazovici. Zberemo se na Ul. Fabio Se-vero št. 5 ob 9.30 uri. S seboj vzemite hrano za ves dan. Vodstvo Stab II. tržaške brigade vabi brigadirje, da se udeležijo spominske svečanosti za bazoviški, mi junaki, ki bo v nedeljo 2. septembra v; Bazovici. Zborno mesto na stadionu «Prvi maj» ob 9. uri. Stab II. tržaške brigade PROSVETNA DRUŠTVA ((TRŽAŠKI ZVON« je pričel z rednimi pevskimi vajami. Prosimo pevce da se vaj redno udeležujejo, kajti pred nami je več nastopov. Udeležili se bomo ((Bazoviške proslave«. Nastopili bomo 9. septembra t. 1. • V Barkovljah se vpisuj a no od 19. do 20. ure v P«’ rih P. D. «M. Matjašič« Ul. vedo 43. j. Podrobnejše informacije^^ te na navedenih krajin vanja. * # * Okrajni odbor OF it kraj obvešča svoje 61>? a. sepieniDra. vpisuvo™-^ sprejemajo za sektorje Sv. Skoljet, Kolonja. VOM, «, Skupna cena vožje, prenočišča za člane ,ir ji Obvestilo dvolastnikom Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča v Jugoslaviji in ki nameravajo sekati drva, da morajo vložiti prošnje do 20. septembra 1951. Za vse potrebne inlorm^cije naj se zglasijo pri ((Kmečki zvezi« v Trstu, via F. Filzi 10-1. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. avgusta 1951 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 1 oseb, porok pa je bilo 14. Poročili so se: ognjegasec Carlo Ceccolini in gospodinja Fausta Millo, uradnik Mario Cheni in gospodinja Erm-inia Pattor, uradnik Giovanni Marzin in učiteljica Ca-rolina Borsatti, tiskar Luciano Gherbac in gospodinja Luciana Lepore, elektricist Giordano Gaspari in pletilja Anita Palcich, železničar Gualtiero Marziali in gospodinja Iris Gigante, delavec Vincenzo Palumbo in delavka Giu-seppa Alario, uradnik Bruno Bernardini in šivilja Silva Verzier, mehanik Wagner Ciofi in, šivilja Anita Milanese, tesar Dimi Maur in kem. delavka Bruna Lubič, delavka Bruna Lubič, delavec Mario Bacinello in gospodinja Agnese Verziera, uradnik Gennaro Quin-dici in prodajalka Stella Riaviz, delavec Francesco del Cielo in prodajalka Giuseppa Maria D’Ambra, delavec Angelo Carucci in gospodinja Kresna Scarpa. Umrli so: 70-letna Amelia Lon-go por. Godina, 80-letna Carolina Toso por. Pavan, 72-letni Luigi Solaro, 67-letna Antonija Hreva-tin por. Rumen, 62-letni Lodoviko Francesco Svagel, 75-letna Ivanka Graziani por. Gallignani, 54-letni Luigi Giuseope Pin. mesta in Sv. Alojz dn^ jj stadior.-u «Prvi maj» ’ j) 12. in od 16. do 20. ^ sektorje Sv. Vid in _ ° Mji vsak torek, četrtek inTI1iri» od 19. do 21. ure v UUJ Vito 17 in za sektor jj). Katinara dnevno pri t0^' gorici Cok - Gašparijevi < nierju- .f i« & sovnih organizacij 2.900 l’r> nečlane 3000 lir. -j lft Vpisovanje se zakl)uc septembra. -I- -St- OF III. okraja organizi1^ septembra 1951 enodnevni ^ v ŠKRBINO pri Komna vanje od ponedeljka 27. •4 pri Cirilu, Ul. S. Marca^"' stilna «La Speranzao) vS3f.ii3S od. 19. do 21. ure, ob ne $ pa od 10. do 12. ure 'nJSe* ključi nepreklicno 5. bra zvečer. * * * . Odbor OF III. okraja ?r‘.f 3-dnevni izlet r.-a zagrebst j., lesejem 22., 23. in 24., sW bra. Vpisovanje pri Cif" t* S. Marco 21, gostilna “ ranza» vsak dan od I 20.30 ure. # # * „ T, jrsi' Okrajni odbor OF v. $ sprejema vpisovanja za. r.a velesejem v 22., 23. in 24. « z vlakom in motoc'*. sledečih krajih: v sedežu (v Jercogovi “Jar.#1 v Boljuncu pri tov. ’# Marjanu, v Borštu pri ri, v Ricmanjih pri tov. (oV-Silvestru, v Domju Sturmanu Josipu, v Prej JJtf’ pri tov. Bandi Mirku. Vae(j*! kovljah pri tov. Slavcu f minu.št. 61, v Stramri. f tov. Lazarju, v SkofU8^ tov. Sancinu Frar.-cu in jp* vjah pri tov. Jamšku J°n(^ Vsa pojasnila dobite -' vedenih mestih. septe! Planinsko društ^ 9. septembra izlet r;a A o #n Meveo z vzponom na . 1 Viš in Kanin. Vpisova0j ^ Ul. Machiavelli 13 do 6' tembra. Zahval^ , Vsem, ki so r.-a kafer'*'® i čin izrazili svoje soza ... nenadni smrti našega gega brata, strica in Liimniiu ši/a se tem potom iskreno ljujemo. •Pogreb se je vrši* f ožjem krogu. Sv. maša < i _ ft, t. kojnika bo v sredo cerkvi Sv. Vincer/ca Žalujoče družine Benko in Athanassi8^is-,9 F ob SV* Trst - Atene 31. av«1 ZAHVALA Družina VALETIC se iskreno zahvaljuje nemu odboru, pevcem in vsemu članstvu prosvete društva «1. Cankar« in «F. Marušič«, Roditeljs^e svetu osnovne šole v Ul. Donadoni in vsem Pr^a . FKA^ ■n"1 ljem, ki so spremili našega ljubega ob njegovi zadnji poti. pok. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan 2; Bicciola, Ul. Oriani 2; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 14; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Sked. nju. Portorož IZLET ZA Veliko revijo ob morju 1. SEPTEMBRA 1951. Pričetek ob 21. uri na Trgu Svobode. ADEX-IZLETI Na zagrehšhi velesejem ki bo od 15. do 30. septembra 1951. Vpisovanje Adria • Express ZagrebSki velesej^ JS Izleti «Adex» z aV manom in vlako® #rJ, 20. do 23. sep IZLET v Maribor in ^ 29. in 30. sept«® z avtopu imano*®' t>r* ADEX - :—T*1* Enodnevni 16. septembra v Postojno * Komen dvodnevni 1/l* ^ 15. in 16. v Ljubljano tridnevni tlle' 15., 16. in v Rovinj Adri. Vpisovanje Pr* Express», U'- ' aal> 5 b - tel. 29243 se primorski dnevnik 1. septembra 1951 JIIBILEJM RAZSTMii OSVOBODILNE FROIMTE NAŠA BORBA ZA SVOBODO Razstava bo odprta 2. DO 16. SEPTEMBRA mm miES ibiii BOBiia i mišim« Naj večja elektrolivarna v Jugoslaviji prične danes obratovati Ko smo se v Ljubljani ustavili pred poslopjem Litostroja, ki je nad sto metrov dolgo in združuje tri prelepe tovarniške dvorane razen skladišč, delavnic in upravnih prostorov pa garderob s prhami, z veliko jedilnico itd. — ne smemo misliti, da se je z novo livarno jekla, največjo in najsodobnejšo v državi, končal boj za zgraditev Litostroja. Ne le da bodo morali na primer zgraditi še kovačnico, marveč bo treba nadaljevati trdo borbo za usposabljanje strokovnih moči. Pred nami je nova livarna, ki bo potrebovala okrog sto livarjev. Koliko jih je? Morda okrog 20. Tudi te barve v novi livarni So nove. Ali ste že videli stare železarske obrate in livarne vsaj zunaj? Mračni, sivi, zakajeni in odbijajoči so, nobene vesele barve ni nikjer. Ce je že kaj svetlobe, jo daje navadno umetna luč ali sij razbeljene kovine. Zato tu obstaneš kar raztresen in malo zmeden pod močnim vtisom barvitosti in vedrine velike dvorane, ki jo obliva svetloba skozi visoka okna, pravzaprav steklenih sten, ki so ob lepem vremenu nebesno sinje. Druge stene in razmeroma zelo tanke, kar elegantne železobeton- ske stropne konstrukcije pa so skoraj snežno bele. Tla so posuta z debelo plastjo skoraj ži-vorumenega livarskega peska. Pod stropom se «sprehajata» dva mostna tako imenovana tekalna žerjava (25^tonski in 20-tonski) brez hrupa. Vzdolž dvorane so že razpostavljeni kalupi in modeli, ob njih pa so na delu oblikovalci, livarji, ki pripravljajo (oblikujejo) modele za prve odlike iz jekla. Ob prvem pogledu po dvorani človek se najprej pozanima za arhitekte in konstrukterje zgradbe. Tudi te načrte je po zamisli strokovnjakov Litostroja (oddelka za kapitalno graditev) izdelalo podjetje «Slo-venija-projekt«. Betonski predalčni nosilci, ki imajo le približno 14 x 14 cm debeline pri razpetini 28 metrov, so montažni; prvič so jih uporabili tu. Tudi s tem so naši strokovnjaki (statik ing. Smrekar) pokazali, da se morejo že uspešno kosati s tujimi. Srednja, največja dvorana je oblikovalnica modelov in hkrati livni prostor. Vzporedna, 16 m široka dvorana ni ločena od srednje s steno; to je tako imenovani prečni prostor in je-drarnica. Prva peč, ki nam vzbudi pozornost, je največja. V njo drži tir iz oblikovalnice; Slovensko l)ajoc?ewrfm V2du^u Pripravil v ietll e1Q^.ersaiske§a miru Sr^o Z i* i dne 11 iulija Ciie v Sni-* ]anske Provoka-^bivakh,1 U’ ki ^ splitsko 1 T10dgovoril0 z ma-'oniBn. -Italijani so z mo-vojne streljati Ve' Italiia^°ala je odgovorila niim V -16 biI° zadetih, ki ;1 fregatni kapitan I, 361)0 operaciji umrl. Jf tržaški6 ie bil Povod, da '"battitJTriestino di lahuiska?^ izdal 12- iuli' ^Tmanifest proti Slo- "'rneBj'3-0' Italijani so : kije «p, J13 itaIijanske začeli « Sr °bala . “alijanov »ti tem uP°rabljajoč bombastično ^°čih f”‘.‘.iDastično besedišče !^icanem asistov- Na shodu, , "a Velikem trgu 13. p'Unta huiciJ’ 3e Francesco w Proti si zbrano Nica _ lovencem v?'0tlah jo 3e razumela, v treh ^ dJ.,, vdr>a Proti Narod- tiM^aviu ?a r-‘ask°čila in ga eia J^niIni posodami pe- mnozi-v Trstu, h H, ln bomba »i« ie “ami zažgala, gorelo več dni, it, tir,« Zaneten vedno zno-S »°S.ne’ Petnadstropne 5C?rarčiera in naileP- >lo inrrsta ie ostalo golo, l H ip razkopano zidovje. 5 trnrt. V:se> kar so nabira- t£e in°rt.,Si,over*'ske organi- 'Ha Sliška°Ve let. wst< društva a 1904 od zidave dalje. V Na-"u je bilo tudi tr-d^Sk° gledališče. i lni med lWana je bila v sl 1,1 je bema kriloma hi-nadstrfa*a sarn° do dru-L^tra TJa' Ta dvorana . ^ zgorela so ,fJ..Vendar so mogli ^ar^, stanovaIci, 2alotii „ ... Dos 'skak; Jdališkenanjo in Se rešili. Do HIŠ« ogenrfer70b.e sPOčetka ‘ zi„<_ .J' Z^to so jo v ze v torek njeno stekle, še istega dne ki jih je stavbi, da so 'ov;1110 POgortip kljub temu> da it bif0°»olr.omae.ZaStražen°, ta‘ biio^ralzpraznm- Kar Slabesr 80 odnesli> kar vr5, Le n,^,So razmetali na O>etoy iT Jhen dei rešenih ,s,o„P"Šel v roke po- lco. , doma vencev, kot ki so jih relikvijo. zS ‘ 3e VPc i/."' , arhlv Dramatični*1 gradivor8°Cenim Zg°' Viziti W svoje V S,° iz*ubiIa J ‘^cife , fla društva in or- žr-'ica,‘ rgpr1adivom, gledališka delo 1 in s Požrt-iea lom izdelane kulise imetje 4»ž ^«)e, kr . Vi? °mu v lmele sv°i se' »iJu drja ' T un’čenem stano- His>8im °SiPa, Vilfana ^ Si e zeoh rokopis že SCe“V^ tržaškega žl°veških - P°Ieg ne' W miliioJ ,zrtev več sti sam lir takratne !> bju doma° P°ŽigU Na' ^ J r.azbitiK • lste§a dn^ druo-h1 oplenienih V) s^J v Trstu slovanskih e°ega Primorja. \ VeQce j— obdolžili, da so f ^ n° brambo po-‘edaj • y^°tovi;raiie bn° m<> % °žie ’ da Je bilo edi-^W^vi2iH arodnem domu K'^,tiekai S °vfnskega gle-sk Wernd,arih’ nerablji-S. ^lir,ov °Vega Ostema za u ?,r nekaj sa- 1astV' gledališče v Trstu VABILO in Nemec», «vsako serce o kateri pravijo razvedrila, vsako Sedemdeset let pred požigom Narodnega doma se je že uprizorila prva slovenska igra v Trstu,; to je bila igra «Tat v mlinu» ali «Slovenec poročila, da je čelo razjasnila» JAMO TIH dne S.f8brnvaija 1889 s-lsd.iiač-u. ^©rj-ce". Pfi ttsmhn* i JPm} in utr** Avfnt r prit*n Revček Andrejček. Po igri ples, »c- t4> %* »ri uri ..~ Plakat gostovanja ljubljanskega dramskega osebja y Trstu dne 9. leb ruarja 1889 ci tem bolj zavedli-kaj so izgubili z uničenjemT^arodnega doma in največje svoje gledališke dvorane. V vrsti pregledov gledališkega življenja v Trstu so ohranili zgodovinsko sliko te panoge svojega umetniškega udejstvovanja, ki jim je dokazovala rast in razvoj našega jezika v mestu, pred prvo svetovno vojno Po številu slovenskega prebivalstva največjem slovenskem mestu. Deloma oomo sledili dozdaj navadni periodizaciji v opisih razvoja slovenskega gledališke, ga življenja v Trstu, deloma pa bomo naslednji kratki opis prilagodili smotrnejši časovni razporeditvi, kolikor jo narekujejo ugotovitve študija zgodovine naših gledališč na Slovenskem. /• '■ Josip Prunk, 1902 prvi tajnik in dejanski organizator »Dram. društva« iti«, ''a za sa- relfvil. Stare' že žgočih u..,lte uprizorjenih l8er je oh ’h ljudskih ^ sl»»ž!tiT2®m mai»i bi zato <<^fatamb0ali- S itVa).Veriginega doma je bil >di >kegr^ših ukre-} kmaiua 'zma, ki jNo ž,^deii poiH°,aneksiii ir-' '"liji Videnje y o in kul-Oaii Ju8osl, Jovanov v dragocen tr V -»-O io . SS"stkaj 'Vencem em vsako Josip Negode, najstarejši še živeči tržaški igralski diletant L j Revolucijsko leto 1848 je v Trstu rodilo ((Slavjansko društvo«, ki se je ustanovilo 23. oktobra 1848. in ki mu je spočetka predsedoval Ivan Vesel-Kosfeski, za njim pa Ivan Ce-rer. Društvo je izdajalo v letu 1849 mesečnik «Slavjanski rodoljub«, ki mu je bil urednik Ivan Cerer, leta 1850 pa list ((Jadranski Slavjan«, ki ga je urejal Simon Rudmaš. ((Jadranski Slavjan« je poročal o tem, da so predstave, ki jih je društvo priredilo, zelo ugajale in da članstvo želi, naj bi jih- uprizarjali še več. Na zadevni predsednikov poziv se je javil Feliks Globočnik, ki je bil prvi slovenski režiser v Trstu. Uprizoril je prvo slovensko igro v Trstu, za katero imamo zanesljive podatke. To je bilo 2. junija 1850, ko je prišla na slovenski oder v Trstu Stepanekova igra «Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec«, uprizorjena tudi na drugih slovenskih odrih. Igra je po poročilih «vsako serce razvedrila, vsako čelo razjasnila« in predsednik društva, koroški rodoljub Simon Rudmaš je zapisal v društvenem časopisu: «Jas rad obstojim, kar sim si tada v spomini zapisal: da me še ni nobena kazališčna igra tako veselila, kakor naš Tat v mlinu«. Ta sicer skromna uprizoritev slovenske igre je vzbudila pozornost tudi pri domoljubih zunaj tržaškega mesta, predsedniku «Slavjanskega društva« pa je nudila priložnost za ugotovitev, «da je naš oder, naše gledališče pred nami« in da «slaver.‘ski jezik počnje javno značenje dobivati«. Nekaj zatem je v društvenem glasilu neki Jozipič obširneje razpravljal o vprašanju gledališča v članku, naslovljenem «Drobtin-ca o narod, kazalištu slovenskem« in sicer ob glasovih listov, da se v Ljubljani pripravlja ustanovitev slovenskega gledališča (Kordeš). Članek je izredno zanimiv zgodovinski dokument, ker poudarja važnost nalog gledališča kot sredstva za ohranitev narodnosti in navezuje na istočasna podobna prizadevanja domoljubov v Ljubljani. Toda kljub prizadevanjem domoljubov se slovensko gledališče tedaj še ni moglo ustanoviti ne v Ljubljani in ne v Trstu. Bachov absolutizem je zamoril idealne napore pri prvih poizkusih za organizacijo slovenskega gledališča. Prva naslednja slovenska gledališka predstava v Trstu je bila šele 1868. Prebujenje društvenega življenja v Trstu, ko se dne 29. januarja 1861 ustanovi prav tu prva čitalnica na slovenskih tleh, omogoči začetni razvoj | gledališkega življenja na Tržaškem. Čitalnice začno ustanavljati tudi v najbližji tržaški okolici (Rojan 1874). Prav pri čitalnici v Rojanu so leta 1878 ustanovili gledališki odsek in že oktobra 1878 uprizorili Linhartovo ((Zupanovo Micko«. Prvi igralci so bili Kobalova, Dolinar, Bremec, Mihalič in Karis. Gledalcev se je že pri prvi uprizoritvi nabralo toliko, da so jo morali ponoviti v nekem skladišču v Ulici Coroneo. Prav tu so še uprizorili igre: «Eno uro doktor«, «Mutec« irj ((Bob iz Kranja«. V gledališču «Fenice» so igrali Slovenci prvič leta 1880. Novo gledališko središče se je izoblikovalo leta 1882, ko je Josip Negode pri Sv. Ivanu zbral precej diletantov okoli sebe. To so bili: Negode, Godina, Peršič, Vatovec, Micheluzzi, Ponikvar in njegova žena, obe Nadliškovi •— pisateljica Marica irj Tončka, Marc Jožica. Ta skupina je začela z živahnim uprizarjanjem iger in se je po svojih članih še dolgo uveljavljala v tržaškem gledališkem življenju. Najprej so uprizorili igro ((Vagabund«, na prvi novembrski dan pa po ljubljanskem vzgledu Raupa-chovo žaloigro ((Mlinar in njegova hči« Mlinarja je igral Negode. Dosegli so uspeh in so žaloigro morali ponoviti v Skednju in pri Sv. Magdaleni. Z ustanovitvijo raznih pevskih društev se je igranje še bolj razširilo tudi v Skedenj in Barkovlje. Toda središče je ostalo pri Sv. Ivanu, kjer je bil duša vsega dela v Ljubljani kot kiparski punkter živeči Josip Negode (r. 25. februarja 1858 v Trstu — Rocol). Z mladeniškim zanosom vam še danes pripoveduje o svojem delu za igre, posebno po času, ko je Trobec kupil staro šolo in so v njej napravili dvorano z odrom. Tu je bil Negode vse: režiser, masker, zagrinjalo in kulise so bile njegovo delo. Ena prvih iger je bila za tržaške razmere prikrojena Kers. nikova enodejanka ((Berite No- ki se je v njihovi upri-imenovala ((Berite Edi- vice!«, zoritvi nost!« Sčasoma se je že navedenim diletantom pridružila nova sku. pina igralcev Germekova, Odi-nalova, Grebenc, Kariž, Stoka, Križ in drugi. Ta kader prvih stalnih diletantov je dolgo časa vztrajal pri svojem delu, najdlje Jaka Stoka, ki je pozneje prevzemal tudi režisersko vodstvo predstav in začel pisati burke za naše ljudske odre: Ne kliči vraga!, Trije tički, Moč uniforme, Mutasti muzikant, Anarhist, ki jilr je sam založil in prvi dve navedeni izdal celo v dveh izdajah. Mnogo spodbude je prvim tržaškim diletantom dalo gostovanje ljubljanskega gledališča, ki je bilo pod Borštnikovim vodstvom dne 9. februarja 1889 v gledališču «Fenice». Predstavo je priredilo Tržaško podporno in bralno društvo v Trstu. Igrali so Morrejevo ljudsko igro s petjem «Revček Andrejček«. Vendar so poleg ljubljanskih igralcev mladega Borštnika, Danila, Verovška, Zvonarjeve, Gostičeve, Nigrino. ve itd. nastopili v nekaterih vlogah tudi tržaški diletanti Negode, Kobalova, Grebenc (Borovščakov), Slavik. Dopisnik iz Trsta je tedaj poročal ((Slovenskemu narodu«, da so Ljubljančani lahko ponosni na svoje dramatično osebje in da so bili Tržačani kot strogi kritiki jako zadovoljni z njim. Sad tega gostovanja je bil kmalu viden: tržaški diletant-je so nekaj let zatem nastopili v gledališču «Politeama Rosset-ti», kjer so uprizorili Borštnikovo igro «Stari Ilija«, z Ne-godetom v glavni vlogi. Nasprotno pa je ostalo gostovanje tržaške diletantke Kramar-jeve v ljubljanskem gledališču neuspel poizkus. Moremo soditi, da je prav gostovanje ljubljanskih igralcev spodbudilo Ponikvarjevo in Grebenca, da sta proti koncu stoletja združila najboljše mestne in okoliške diletante v majhen ansambel. Pod okri- ljem ((Slovenskega pevskega društva v Trstu« je ta ansambel s pomočjo članov tega društva in njegovega kapelnika Bartelja uprizoril igro s petjem ((Čevljar baron«, pod okriljem Ciril Metodove družbe pa Govekarjeve ((Rokovnjače«. Pridružil se jim je še . «Lumpacij vagabund« pod vodstvom Grebenca in Kariža. Polemika, ki jo je ob uprizoritvi ((Rokovnjačev« sprožilo Govekarjevo uveljavljanje avtorskih tantijem, je tržaške diletante poučilo o potrebi še tesnejše povezave in kolektivnega zastopstva. Doba občasnega diletantskega udejstvovanja tržaških ljubiteljev gledališča se je ob tem času končala. Združila je vse dosegljive sile in pripravila tla za ustanovitev ((Dramatičnega društva«. Namen,, ki so ga določili gledališču že rodoljubi v petdesetih letih, je nekako izpolnila: uveljavila je slovensko govorico na odru in pritegnila k slovenskim predstavam številno občinstvo in ga s tem priklenila v narodovo občestvo.' po njem bodo vozili v peč modele, izdelane iz mešanice peska in gline. V peči se bodo modeli dobro posušili, nakar bodo šele uporabni, da se bo po njih oblikovalo jeklo, ki ga bodo topili v dveh elektrope-čeh. Sušilno peč je pravkar prižgal konstrukter ing. Zadnik. Mislili bi, da je kurjač. Obraz mu žari ne le od delovne vneme in vročine, marveč od zadoščenja. Z upravičenim veseljem razkazuje šefu livarne, kako imenitno gori premog ter izvrstno ogreva peč. Preden so peč preskusili, še ni bilo nobenega dokaza, ali bo mogoče uspešno kuriti s premogom ali pa bodo morali uporabljati oglje in koks. Premog daje najlepši plamen — ne bodo potrebovali koksa! Tudi to je velik uspeh. Priče največjega uspeha pa smo ob sosedni peči. To ni peč v navadnem pomenu besede. Močno kovinsko ogrodje, nekoliko podobno velikemu kotlu, oblagajo s šamotnimi zidaki. Posebej, nekaj metrov vstran, pa končujejo oblogo pokrova peči, ((klobuka«, ki ima premer okrog 2.8 m. Delo pri peči je na splošno končano. Pred dnevi so peč prižgali, livarno pa bodo slovesno izročili v obrat danes 1. septembra. To je peta elektropeč za topljenje jekla v državi. Dve obratujeta na Jesenicah, po ena pa v Guštanju in Zenici. V Guštanju se je usposobilo pet topilcev za novo livarno. Na^ koncu dvorane stoji še ena peč. Prva, ki je že končana je francoska šesttonska. Zdaj so jo začeli oblagati. Obratovati še ne bo začela tako kmalu, ker manjkajo še nekateri pomembni sestavni deli v zvezi z električnimi napravami. Sicer pa bi zdaj tudi še ne bilo dovolj električne energije za obratovanje obeh peči. Prva peč bo n. pr. porabila na uro 1000 kilovatnih ur energije. Ko bosta elektrarni v Mostah in Medvodah že obratovali, bo pa tudi za Litostroj dovolj električnega toka. Poglavitno ni peč sama. Obe peči je Jugoslavija prejela na račun reparacij. To lepo zveni. V resnici pa ni prejela niti ene cele peči. Sestavni deli so bili zelo malomarno demontirani, nezavarovani pred vlago, razmetani in manjkali so tehnični dokumenti. Toda ne le tehnična dokumentacija: ko so ljudje lani jeseni začeli ugotavljati, kaj je Jugoslavija pravzaprav prejela, so morali poskusno sestavljati peči. Dognali so, da jim je marsikaj manjkalo. Pozimi so izdelali načrte, spomladi pa so zgradili temelje in začelo se je montiranje ter izpopolnjevanje r.a--prav. Najveeja težava je bila. zgraditi, izpopolniti ter montirati električne 'naprave, ki' 'šo pravzaprav srce nove livarne. Brez teh naprav, ki so združene v posebnem paviljonu ob prvi peči, bi elektropeči ne bilo. Ob tako imenovani komandni’ mizi ali pultu (stikalni plošči) je cela vrsta instrumentov, regulacijskih relejev, kontrolnih aparatov, signalnih naprav itd., da je celo elektrarna mnogo manj zapleten obrat. Poleg je še transformator, ki bo spreminjal tok 10.000 voltov napetosti na razmeroma nizko napetost okrog 80 do 165 V. Mnogih instrumentov ni bilo. Marsikaj so morali še posebej naročiti v tujini, zelo mnogo naprav pa so sami priredili iz raznih drugih instro mentov. Prvič v Jugoslaviji so domači strokovnjaki postavili sami takšno električno napravo. Zdaj je vse to delo končano in nestrokovnjak ne more izdati, koliko truda, vztrajnosti in iznajdljivosti je zahtevalo. Ob komandnem pultu bo poslej stal mojster, medtem ko se bo jeklo topilo v električnem loku, da bo tudi Litostroj začel vlivati izdelke, kakršne je bilo treba doslej uvažati. Livarna bo delala predvsem za potrebe Litostroja, n. pr. vlivala bo jeklene turbinske lopatice. Vendar pa bodo tu vlivali tudi razne strojne dele, ki jih Litostroj ne izdeluje. Pomen novega obrata nestrokovnjak težko presodi. Začetek obratovanja livarne jekla pomeni toliko kakor izročitev prvih oddelkov v obrat. Povsod v oddelkih velikega novega obrata so se vročično, vendar smotrno in z zaupanjem v lastne sile pripravljali na začetek obratovanja. Vse največje težave so premagali — skrbi ni več. Le ena skrb teži vodilno osebje: Kje dobiti dovolj livarjev? Litostroj se je razvil v nekaj letih, to pa je prekratka doba za usposobitev številnih strokovnjakov. j Letalski prevozi v stalnem razvoju Sedma letna glavna skupščina Mednarodne zveze za letal, ske prevode, ki bo v Londonu prvič po vojni, bo od 10. do 14. septembra ped predsedstvom predsednika letalske družbe BOAC, sira Miles Thomasa; gostiteljici pa bosta letalski družbi BOAC in BEA. Na otvoritvenem zasedanju v westmin-sterski šoli bo glasnik britanske vlade pozdravil nad 150 zastopnikov 62 članic združenja in drugih mednarodnih organi, zacij Na konferenci bodo med črugim določili tudi obsežne smernice za stalne odbore in konference o prometu ter podučili glavnega ravnatelja o stališču posameznih članic, katerega naj zastopa pri mednarodni organizaciji za civilen letal, ski promet in v drugih ustanovah. * * St Na raziskovalni parnik britanskega ministrstva za kmetijsko in ribištvo «Sir Lance-lot», ki je na poti iz Velike Britanije v Sredozemsko morje,. . sta. &e vkrcala fjva potapljača, ki bosta fUmala lovljenje ribiški^ vlakov z mrežami, v prizadevanju,' da' najdeta odgovore r.a razna vprašanja ribičev ter izdelovalcev ribiških mrež. Na krovu sta nadalje tu. di dva britanska znanstvenika, ki bosta z znanjem, katerega sta si pridobila pri sličnih lanskoletnih poskusih, in z izboljša nimi filmskimi aparati skušala odkriti sredstva za izboljšanje ribiške opreme, s katero bi lahko v krajšem času in z manjšimi stroški ujeli več rib. 13. julij 1920 v Trstu »Narodni dom» gori pred očmi občinstva in gasilcev Japonska sest let po porazu pred sklenitvijo (Nadalj. iz prejšnje številke) V vseh teh številkah pa ni nikjer števila 240.000 ljudi, ki so jih po uradnih japonskih statistikah šteli za pogrešane v tem1 smislu, da nii za njimi nobenega sledu. Med civilnim prebivalstvom je zahtevala vojna 299 485 mrtvih, 146.204 težko ranjenih, 167.318 lahko ranjenih irj 24.010 pogrešanih. Največ žrtev so povzročila zračna bombardiranja: Tokio 97.031 mrtvih, Hirošima (prva atomska bomba: Ura- nium 235) 86.141 in Nagasaki (druga atomska bomba: Pluto-nium) 26.238 mrtvih. V industriji je bombardiranje napravilo največ škode v kemični industriji, kjer so bile uničene najvažnejše naprave, ter v rafinerijah nafte ter v industriji umetne nafte iz premoga, kjer je bila uničena nad polovica kapacitet. Se večja pa je 'izguba zaradi tega, ker Japonska nima v ec svojih dobavnih virov za surovine, kar so bile prejšnje kolonije, in se mora sedaj popolnoma preusmeriti. Posebno ]e važno, da je odpadla Kitaj-io q’ k*, ie dajala pred vojno 12.S odst. japonskega uvoza. Koreja n pr. je dajala pred vojno 13.5 odst. vsega japon-skega uvoza. Poleg tega pa so bila ta ozemlia tudi najboljši odjemalci za japonske proizvode (Kitajska 17.3, Koreja 14.9 odst.)* III. OGROMNO NARAŠČANJE PREBIVALSTVA Kakor pred vojno tako je tudi po vojni eden glavnih problemov japonskega gospodarstva, izredno močno naraščanje prebivalstva. V dvajsetih letih pred vojno od 1920 - 1940 se je japonsko prebivalstvo po. večalo od 56 na 73 milijonov ljudi, torej za 1? milijonov ljudi, to je pa toliko, kolikor jih šteje n. pr. sedaj Jugoslavija ali med Japonskimi sosedi Filipini! Zato pa je tudi gostota prebivalstva ena največjih na svetu: leta 1949 223 prebivalcev na km2, v Evropi, Belgija in Nizozemska imata gostoto 282 in 299, druge industrijske države pa znatno manjšo gostoto. Najnovejše številke o prebivalstvu na Japonskem kažejo naslednjo sliko: štetje 1. avgusta 1948 80.2 milijona ljudi štetje 1. oktobra 1950 pa 82.151.000 ljudi. V primeri s predvojnimi leti kljub vojnim izgubam in drugim faktorjem, ki so vplivali na zmanjšanje števila prebivalstva, je torej prebivalstvo v 10 letih naraslo na samem japonskem ozemlju zopet za 9 milijonov ljudi, čeprav je bil napredek počasnejši kot prej. Toda izredno povečanje števila prebivalstva kljub negativnim faktorjem je pripisovati še nečemu, kar širši javnosti ni znano, je pa tako velikega obsega, da se evropske prisilne migracije sko-ro ne morejo primerjati z nji- mi. Edina še večja migracija v zgodovini zadnjega časa je migracija med Indijo in Pakistanom po delitvi Indije leta 1948 na dve državi. Septembra 1945 je bilo namreč nad 6.6 milijona Japoncev izven ožjega japonskega o-zemlja, tako vojakov kot civilistov. Po drugi strani pa je bilo 1.2 milijona nejaponskih vzhodnjakov na Japonskem in še 0.2 milijona zopet nejaponskih vzhodnjakov, ki So se želeli preseliti nazaj v svojo domovino, beguncev iz svojih bivališč. Vse te množice prebivalcev so se začele preseljevati v jeseni leta 1945, kar je bila ogromna migracija. V ta namen je vozilo 188 japonskih ladij in 185 ameriških ladij z japonskimi mornarji s kapaciteto 200.000 oziroma 332.000 potnikov skozli leto dni. Po podatkih, ki smo jih posneli iz publikacije «Selected Data on The Occupation of Japan« (izdal Glavni stan Vrhovnega poveljnika za Zavezniške sile in Poveljstvo Daljnega vzhoda) je bilo stanje repatriacije dne 31. marca 1950 naslednje (v tisočih): repatriacija Japoncev: Kitajska 1.501.000, Mandžurija 1.045.000 (ostalo je v Mandžuriji še okoli 60.000 Japoncev)) jugovzhodna Azija 711.000, južna Koreja 595.000, Formoza 479.000, avstralsko področje 139.000, Filipini 133.000, otoki v Tihem oceanu 131.000, otoki Riuku 69.000 itd.; po sovjetih kontrolirana ozemlja: Dairen 226.000, Karafuto (Sahalin) in Kurili 293.000, Sev. Koreja 323.000 in Sibirija 468.000 (cenijo pa, da je tedaj bilo ne-repatriiranih Japoncev na Sa-halinu in Kudilih 79.000, v Sibiriji pa 232.000). Skupno se je torej Japoncev vrnilo v domovino 6.246.000, ostalo pa jih je tedaj v navedenih ozemljih še 372.000, V nasprotno smer pa je šel tok emigrantov iz Japonske — Nejaponcev. Preselili so jih 1.192.000, od tega južnih Korejcev 945.000, Riuki-jevcev 180.000, Formožanov 34.000 irj Kitajcev 32.000. To pomeni, da je veliki del prirastka pripisovati predvsem vrnitvi Japoncev v domovino, ker je znašala čista migracija v dobi 1945-1950 5.1 milijona ljudi v korist Japonske. Drugo polovico ogromnega prirastka 10 milijonov ljudi v zadnjih desetih letih pa je pripisovati naravnemu prirastku. Po podatkih že omenjenega japonskega Statističnega letopisa in Statističnega urada Združenih miru narodov je znašal naravni prirastek japonskega prebivalstva v povojnih letih: 1947 1.540.554 1948 1.750.790 1949 1.773.154 Za leto 1950 nimamo na razpolago absolutnih podatkov o naravnem prirastku, pač pa relativne številke, ki kažejo naravno prirastek prebivalstva (to je rojeni manj umrli) na 1000 prebivalcev. Naravni prirastek je bil leta 1950 samo 21.6, medtem ko je bil leta 1949 samo 17.5. To je nastopilo predvsem zaradi velikega padca rojstva, ki so se zmanjšala od 1949 na 1950 od 33.2 na 28.5, kar ni moglo kompenzirati zmanjšanje umrljivosti v istem razdobju od 11.6 na 11-0; DRAGO POTOČNIK (Nadaljevanje sledi) * * * Verdijev uRequiem» bodo izvajali v gledališču Fenice v Benetkah 8. septembra. Ta prireditev je na sporedu za V. beneško glasbeno jesen, ki je vključena v XIV. mednarodni festival sodobne glasbe na beneški Biennali. Delo bo izvajal orkester in zbor milanske Sca-le pod vodstvom dirigenta De Sabata, CANKAR v srbohrvaščini Cankarjevega uMartioa Kačurja« je pravkar izdala vi srbohrvatskem prevodu sarajevska «SvjetIost», in sicer vi 5.000 izvodih. Zagrebška «Pro-4vjeta» pa je izdala na 318 straneh Cankarjevo prozo pod naslovom «Odabrana dela« (v cirilici). V knjigi s 17 strani obsegajočim uvodom, ki ga je napisal Dušan Puhale, je troje obsežnejših Cankarjevih pripovednih del: Hlapec Jernej, Zgodba o Simunu Sirotniku in roman Na klancu. Obe knjigi sta pravzaprav ponatis prevodov Djure Radoviča, ki so nedavno izšli v prvih dveh knjigah Cankarjevih del v založbi beograjske «Prosvete». V Novem sadu pa bodo izdali knjigo Cankarjevih novel v madžarščini. »Gorski venac« Petra Petroviča Njegoša je bil pred kratkim preveden v šip-tarski jezik. Prevedla sta ga Espo Mikuli in Zef Mikal. *** Slovenski sJikarji so bogato zastopani na Drugi zvezni razstavi jugoslovanskih likovnikov, ki so jo v soboto 25. avgusta odprli na Cetinju. Razstava je prirejena v zvezi s proslavo stoletnice Njegoševe smrti. Razstavlja skoraj 200 umetnikov iz vseh republik nad 300 del; 35 slovenskih umetnikov razstavlja 95 del. * * * V Celju imajo svoje Mestno gledališče, ki si je za sezono 1951-52 napravilo sledeči reper. toarni načrt: Schiller «Maria Stuart«, Calderon ((Sodnik Za-lamejski«, Ostrovski «Gozd», L. M. Tolstoj ((Vstajenje«, Achard ((Življenje je lepo«, J. N. Ne-stroy ((Pritličje in prvo nadstropje«. R. Dobovišek ((Habakuk« (Vesela ljudska igra s petjem. Glasba: Radovan Gobec), F. K. Meško «Pri Hrastovih«, Milčinski «Volkašin» (Glasba Emil Adamič). Jakob Spicar »Pogumni Tonček« (Mladinska igra s petjem, glasba Avgust Cerar). J. Ogrinec «V Ljubljano jo dajmo«, Pecija Petrovič «Ploha». Otvoritvena predstava bo «Mari.a Stuart« v režiji Milana Skrbinška, člana SNG v Ljubljani, ki bo obenem prevzel umetniško vodstvo gledališkega ansambla. * * * Zdravstveni priročniki) dr. Mirka Černiča, ki bo izšel med ostalimi knjigami Prešernove knjižnice, bo v kratkem doti-skan. To bo pravi zdravstveni leksikon, ki bo v poabecednih geslih nudil iskalcu razlago zdravstvenih pojmov. Knjiga ne bo kak pripomoček za mazače in šušmarje, temveč bo bolj ali manj zdravstveni učbenik. Knjiga bo imela približno 2500 gesel in okoli 150 risb. Ze samo ta knjiga presega vrednost 100 dinarjev, za katere bo Prešernova knjižnica naročnikom poklonila kar pet knjig. * * * «Seskov dom« v Kočevju in ((Fizkulturni dom« v Črnomlju sta z odlokom predsednika Sveta za znanost in kulturo vlade LR Slovenije razglašena za kulturna spomenika iz narodnoosvobodilne borbe. V poslop. ju «Seškovega doma« so se oktobra 1943 v osvobojenem Kočevju prvikrat v zgodovini slovenskega naroda zbrali njegovi svo'-.Jno izvoljeni zastopniki iz vseh krajev Slovenije, tudi iz Slovenskega Primorja 'n Koroške. V Fizkulturnem domu v' Črnomlju pa je februarja 1944 prvikrat zasedel SNOS — Slovenski narodnoosvobodilni svet. * * * Ob stoletnici Njegoševe smrti bo izšlo razen celotne izdaje Njegoševih del več publikacij o velikem pesniku in njegovi dobi. Poleg izdaj na Cetinju in Beogradu bo v Ljubljani do konca leta natiskan luksuzni «Album o Njegošu« z barvnimi prilogami. Na Cetinju pa bodo razstavljene vse knjige, kar jih bo izšlo pred proslavo Njegoševega jubileja. Strah zločincev pred bazoviškimi žrtvami Spominjam se, s kako težkim srcem smo sledili procesu naših hrabrih fantov pred posebnimi sodiščem v Trstu. Vsi smo ve-, deli. da se je njih usoda sklenila že v Rimu. Sami Italijani, pri katerih sem bila v službi, in katerih mnenje sem imela priliko slišati, so rekli: «Una bella messa in scena«. Nekateri so se celo kar zgražali. Meni je bilo kot materi hudo za Bidovčevo mamo. Hodila sem na Ponteroš in od daleč gledala, kako je tiste dni stalno slonela na vratih trgovine in gledala mimoidočim v oči, češ od teh bom zvedela za usodo svojega sina. Stalno sem hodila tudi okoli sočne palače, ker sem ves čas nekako upala, da se mora nekaj zgoditi, da bodo naši junaki rešeni. Saj se je nekaj pripravljalo, a nismo vedeli, od kje bo prišlo. Vse ulice so močno zastražili tiste dneve, kajti večni bojazljivci, ki niso imeli čiste vesti, so se ves čas nečesa bali. Toda nobena pomoč ni bila možna in hrabro so vsi štirje junaki šli v smrt. Drugi dan Po izvršeni sodbi, sem šla z družino v gledališče Rossetti. Ne vem, kaj so prirejali, a ko smo šli, je bilo lepo sončno popoldne. Okoli 6. ali 7. ure zvečer pa je začelo kar z jasnega grmeti. Ljudje so začeli vsi vprek bežati iz gledališča: «1 jugoslavi, i jugoslavi...« so vpili. Panika je bila taka, c!• .. V lej slikoviti hiši v Ke songu so se začela, razbila, spet začela in spet razbila pogajanja za premirje na Koren. Trenutno je hiša prazna, upajo pa, da se bodo v njej kmalu , spet sestale delegacije, morda z nekaj več sreče kct doslej. .r.. KINGSTON, 30. (Jamajka) — Dokončni podatki o izgubah, ki jih 'je povzročil pred dvema tednoma strahoviti orkan na otoku Jamaiski, Kažejo, da je število smrtnih žrtev 154. Vihar je pustil brez vsakih sredstev 12.500 ljudi. Bevilacgua bo tekel Coppi pa morda ne MILAN, 31. — Predsednik italijanske kolesarske zveze Rodoni je danes zvečer potrdil, da bo Bevilacqua sodeloval v italijanski reprezentanci na mednarodnem kolesarskem cestnem prvenstvu za profesionalce. Nadomestil bo Pasottija. Negotova pa se zdi udeležba Coppija, ki je danes obolel. Takoj so poslali k njemu zdravnike, ki upajo, da se bo morda le popravil do sobote ob 9.30, ko je zadnji čas za pregled koles. Ce Coppi ne bi mogel nastopiti, bo šesti italijanski zastopnik vendarle Pasotti. Mitri v Varese VARESE, 31. — Danes je prišeil v Varese boksat: Tiberio Mitri, ki se bo danes zvečer na stadionu Ossola srečal s Fran cozom Gilbertom Stockom. ATENE, 31. — Angleška lahkoatletska reprezentanca je premagala grško s 96:84 točkami. Rezultati so bili povprečni. LONDON, 31. — Belgijska waterpolo reprezentanca je v Cheltenhamu premagala angleško s 4:2. mmmm PRED NOGOMETNO TEKMO JUGOSLAVIJA - ŠVEDSKA Slabi izgledi za nedeljo po trening tekmi z BSK Državna reprezentanca je podlegla moštvu BSK z 1 :3 (1:0) - Edini gol je dal Vukas BEOGRAD, 31. — Danes zvečer je prispela v Beograd švedska nogometna reprezentanca, ki se b0 v nedeljo srečala z jugoslovansko. Jugoslovanski zveznis kspetan je pctrdii za to tekmo postavo, ki je nastopila v četrtek v trening - tekmi proti BSK. BEOGRAD, 31. — Jugoslo- vanska državna reprezentanca, ki jo v nedeljo čaka težka preizkušnja v tekmi s Švedsko, je v četrtek igrala trening tekmo proti beograjskem moštvu BSK, Po boljši igri je zmagal BSK s 3:1 (0:1). Edini gol za reprezentanco je dal Vukas. Za državno reprezentanco so igrali naslednji nogometaši: Stinčič; Stankovič, Colič; Bo-škov, Horvat, Spatjič; Ognja-nov, Mitič, Bobek, Zebec (Mia-dinič), Vukas. Jugoslovanski listi pripominjajo, da bo državna reprezentanca, če ne bo igrala bolje kot na trening - tekmi, imela zelo težko delo s Švedsko, če se bo hotela častno izmazati. Angleški mulatski bokear Randolph Turpin, ki bo v kratkem branil naslov svetovnega prvaka pred Raycm-Sagarjem Robinsonom, govori pred mikrofonom. Najboljši rezultati z lahkoatletskega dvoboja Jugoslavija - Anglija BEOGRAD, 31. — Po u- spešr.-em dvoboju jugoslovanske lahkoatletske reprezentance z Angleži objavljajo časopisi številne bilance tekmovanja. Med drugimi je tudi zanimiva tabela o najboljših rezultatih na tem tekmovanju: 100 m: 10.2, Bailey (A) 1109 točk. 1500 m: 3:47.0, Ottenheimer (J) 1100 točk; 3:48.6, Bannisiter (A) 1076 točk; 3:50.0, Eyre (A) 1056 točk. 800 m: 1:49.7, Wint (A) 1068 točk; 1:51-3 Ottenheimer (J) 1020 točk. Kroetac 16.28 Savidse (A) 1061 točk. 20.58 Glasbena fantazijo. letanti glasbe iz *e »Trije naslovi« radio° Plesna glasba. V •IIIUIIII I Ulil ......................................................... Illllll.....UMU.......I......IMIMIIMIIIIII.....III.................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIUllillMIIIUII.II....UUIUUIIIUUUUIU.IIUU...............Ulil.........IIIUIUIUII.......................................................I....IIIIIIIIIIIIUIU...IIIIUIIIIIIMIIIII...IIIUIUIIIIIIIUIIIIU.....IllllllUIIIIIIUUtUUI.....I........IIIIUIIIIIIIIIUIIIIIII...1.......111»""""" J 10.000 m: 30:11.2 Peiry (A) 1059 točk. 400 m: 47.2, Wint (A) 1056 točk; 47.8 Higgins 1014 točk. 200 m: 20.9, Bailey (A) 1048 točk. Jugoslovanski lahkoatleti so letos porušili 20 državnih rekordov. Ottenheimer je na čelu svetovne lestvice na 1500 m in poleg tega eden izmed najboljših evropskih tekačev na 800 m. Brnad je najboljši letošnji evropski skakalec v daljino. Tudi Segedin, Djura-škovič, Gubijan, Žerjal, Sabo-lovič, Ceraj in štafeta 4 x 400 m so med najboljšimi v Evropi. Pravijo, da je to zelo dober znak za olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Helsinkih. Pojasnjena skrivnost krušne blaznosti"? H Policija je aretirala mlinarja in peka, ki sta manipulirala s pokvarjenim žitom - Še vedno 35 žrtev v bolnici - Huda oblika ergotizma MERAN, 31. — V drugi etapi kolesarske dirke po Dolomitih, Trident-Meran. je 'zmagal Gio-vanni Roma, ki je prevozil 129.5 km v 3 urah 37’15” s povprečno brzino 33.489 km na uro. V istem času je prišel na cilj tudli Giu-dici, medtem ko je zmagovalec včerajšnje etape Padovan prišel na cilj s 4’47” zaostanka. BARI, 31. — Na današnjih poskusnih vožnjah za nedeljsko avtomobilsko dirko za veliko nagrado mesta Bari so bili doseženi zelo dobri časi. Najboljši je bil Argentinec Gonzales, ki je z avtomobilom Ferrari 4500 prevozil progo g povprečno brzino 140.56 km na uro in s tem porušil vse dosedanje rekorde proge. Znani Argentinec Fan.gio danes ni vozil, ker še ni imel na razpolago avtomobila, enako tudi Francozi, ki zastopajo tovarno Simca. BEOGRAD, 31. — Dubrovniški Jug je v waterpolu premagal znano nizozemsko moštvo De Meuwen z 8:3 (3:1). PONT SAINT ESPRIT, 31. — Francoska policija je aretirala 41-Mnega mlinarja Maurice Mailleta iz Saint-Mar. tin-La-Riviere, ,po preiskavi glede izvora moke, iz katere je biil napravfljen kruh, ki je povzročil množično blaznost. Mlinar je bil aretiran y Poi-tfcrsu. Sioer proti njemu še niso bile izrečene določna obtožbe, vendar menijo, da bo prišel pod sodišče zaradi umora iz malomarnosti. Obenem 2 Mailletoim je policija aretirala tudi peka Rolanda Bruere, tudi iz Saint-Martin-La-Riviere. Kot je sporočila policija, je Bruere prodal Mailletu 12 stotov pokvarjenega žita, ki ga je. dobil pretipaštavno y zameno za moko. Verjetno je prav iz tega pokvarjenega žita Maillet namlel usodno moko. Maillet je na* policiji izjavil, da se miu je zdelo, da moka ni dobra in d!a jo je zaradi tega «iz previdnosti« prod!al da-le® proč od svojega kraja. Dr. Albert Gabbaj je izjavil, da je 35 žrtev čudne bolezni še vedno v bolnici. Med njimi so trije v življenjski nevarnosti, sedem Pa jih jf v deliriju ali žrtev strahotnih halucinacij. Bolniki so nameščeni v bolnicah v mestih Nimesr, Avignon, Montpellier in Mont des Vergues. «Krušna blaznost* je še včeraj napadla nekega 34-letnega delavca, ki jo po povratku z dela dobil nenadne močne krče. Ta dogodek je v mestu povzročil novo paniko. Zdravniki so medtem ugotovili, da gre pri bolezni za rr.Očno obliko ergotizma, ki ga povzroča neka ržena snet. Skoraj sto žrtev lovcev na glave NOVI DELHI. 31. — Indijski ministrski predsednik Nehru je danes izjavil v parlamentu, da so letos 24. marca lovci na glave iz rodu «Nag'a», ki živi v najbolj divjih predelih severne Burme, vdrli v indijsko obmejno vas Nokhu in odnesli 93 glav. Nishru je dejal, da so glavo-rezi zažgali 400 hiš, uničili pridelke in obglavili 93 oseb. Dodal je, da so lovci na glave pet dni kasneje ponovili napad, da pa takrat ni bilo žrtev, ker so vsi prebivalci zbežali iz vasi. Nehru je tudi dejal, da ta incident ne mere vplivati na politične odnose med Indijo im Burmo, ker gre za dogodek ki se ponavlja vsako leto. V severni Burmi še vedno živijo plemena, ki poznajo človeško žrtev in lov na glave. V vsaki hiši je z glavami okrašena «hiša ljubezni«, y kateri se v določenem času združujejo mlad; pari. Člani plemena hodijo po svetu še popolnoma nagi. Nov rekord v preletu čez Atlantik ALDERGROVE (Belfast), 31. — Dvomotorno letalo ((Canberra#, prvi reakcijski bombnik, ki ga y Angliji serijsko proizvajajo, j!e, dosegel danes nov rekord v' preletu čez Atlantski ocean, y smeri Vzhod-Zahod1, Letalo, ki je vzletelo na letališču Aldergrove. je preletelo Atlantik v 4 urah in 19 minutah s> povprečno brzino 768 km na uro. Letalo istega tipa je že februarja preletelo Atlantski ocean in doseglo neuradni rekord, ki pa je bil danes potolčen. za 18 minut. Letalo je letelo iz Irske- do Nove zemlje (3315 km); pilotiral ga je podpolkovnik Roland’ Beamont. Med poletom je na zadnjem delu poti pihal močan vihar, ki j& dosegel brzino do 130 km na uro. ((Canberra* ima dva reakcijska motorja. WASHINGTON, 31. — Ru- sko-ameriški razgovori o povračilu sovjetskih d01goy iz dobav po zakonu o posojilu jn najemu, ki bi se morali obnoviti danes, so bili odigodeni na prihodnji teden. Do prekinitve je prišlo na zahtevo sovjetske vlade. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je sovjetska nota ponavljanje starih argumentov, ki zahtevajo zmanjšanje vsote, k:i jo mora ZSSR vrniti. KINO v X«STC Excelsior. 16.30: «Nept'*n°va E. VVilliams. , p(f Nazionale. 17.00: «^1^ gyeva» D. Lynn, ch. ^ Fenice. 17.00: ((Detektivov2 ba» J. Scott, S. Emme«- fi, Arcobaleno. 16.30: «E1 P Russell, J. Payne. Astra Ho jan, 17.00: «T0‘“ L, t Alabarda. 16.30: «Mestm KV Gable, L. Young. m, Azzurro. 16.00: ((Bronasta r M. 0’Hara, M. Carey. j Belvedere. 15.30: «Otok %,// Garibaldi. 15.00: ((Vljucie«'' D. Brian, M. Reymon4!lii Ideale. 16.30: «Jutri bo P',. V. De Sica, A. M. Impero. 17.00: «Prost W Croccolo, N. Taranto. Viale. 16.00: «Narobe Sheridan V. Mature. ^ Italia. 16.00: ((Molčeči SB»" lan Ladid. rfl Kino ob morju. 16.30: ** vrata« Pierre Blanchar. a Marconi. 16.30: «Kako oče» B. Hope, L. Bali. J Massimo. 16.00: «Fanta5tlC" mornica« M. Toren, R. Novo Cine. 16.00: «Se vihP va» E. Flynn, A. Sheri«”' ](i Odeon. 16.00: «Na snežnih 4p.r»nie, J* .«*! nor«" Vit«11 Savona. 16.00: «To moje Vittorio Veneto. 16.00: « sti» W. Holden, W. B«^ POLETNI KINO: Javni vrt. 20.30: ((Hal**0®^ sokoli«. F. Severo. 20.30: «SOS . vl .,s Rojan. 19.45 in 21.45: Brocchetta. 20.00: «Mojete ogrelo«. Skoijet. 20.30: »Čudovita 31 ščina». Ginnastica. 20.30: ((Ženska*'. Vittoria. 20 in 22: «Noi in RADIO JlitiOSLOVASS*.1, CO N K T K * * SOBOTA 1.9.195** Oddaja v slovenščini: Poročila ob 7.00, 23.05 — 7,15 Jutranja « Dve uverturi. 14.00 Pe^te veorih melodij. 14.30 O #. do aanes. 14.35 Igra ".j !» jan Vodopivec. 17.30 1® Jaf lucije: a) Mutasti s» n»L (III.). 18.00 Igrajo g hala. 18.15 Skoz svet berkj iz sodobne franc<""Alj' ževnosti. 18.30 Ravel: 0? ,„v. h Avtobus v prepad SALZ.BURG, 31. — Na avtomobilski cesti preko Velikega Kleka (Grossglookner) se je prevrnil avtobus, ki je prevažal skupino nemških turistov. Štirje potniki so mrtvi, 31 pa je ranjenih. Policija je1 izjavila, da se je avtobus prevrnil v prepad, ker zavore niso pravilno delovale. »VELIKA REVIJA OB MORJU" dne 1. 9. 1951. ob 21. uri na trgu Svobode v Portorožu PROGRAM: Operne arije solistov ljubljanske opere, balet, jazz, muzikalni artisti, plesni artisti - Ježek • Rum psi • Iksi Konterensira Božo Podkrajšek Po prireditvi prosta zabava v vseh hotelih v Portorožu. Vstopnina: Din 200.—. 150,— in 100.—; Lit 500.—, 300,— in 200.—. Zaradi tehničnih ovir parnik «Vida» ne bo vozil v soboto I. septembra t. I. iz Trsta v Portorož na prireditev ((Revija ob morju«. Udeležence iz Trsta bodo prepeljali udobni avtobusi. — Prijave in predprodaja vstopnic: «Adria - Express», Trst — Putr.ik, Portorož. Nastop ljubljanskih s° Veaer sobotni večer. 21-’ 7 zvoki. 22.00 Lahka S>aw Plesna glasba. J Oddaja v italijanščini: 12.00 Veliki ar' Lahka glasba. 20.00 Glasba iz filmov, lijanska lirika. M 1, O V K S * J % 12.00 Arije iz franfjK mantičnih oper. 12.40 ^ glasba. 13.00 Pisan SP°‘ sko narodne in umetn gljj 14.40 Lahka solistična 15.15-15.30 Jakov Gotova •-« nično kolo. Igra orke>* Ljubljana. 18.10 HrvatsK' glasba. 18.30 Oddaja 19.10 Drobne skladbe v strov. 20.00 OKrogle, 0 jce y skočne za ples pa Pe?J pj\) in zgodbice vmes... 22.J pjP in razvearilo. 23.15 razvedrilo. 'I UST U- , t 11.30 Za vsakega ne, nvt. 3ga pV Obljube in dejstva. l2^_c,ii (f 1*1 ‘i duet. 13.30 Lahka sinijevi skladbi. 12.33 ih 13.0u Šramel kvintet Plesna glasba. 18.00 GlaS ^ 18.15 Schubert: Simron^t.jii D-duru. 18.39 Arije iz oP m Oadaja za najmiaj5e 'suj. y tančica. 19.30 hahk»tl*eM Pestra »lasba. 20.30 y nega položaja na Lahki orkestri. 21.00>0%$ tazije in arije. 21.30 ^ M 21.45 Vesela glasba. * J variete. 22.30 Plesni ’ polf‘ motivi. 23.35 Nočni glasba T It H * (,w 11.30 Orkester C. -i Klavirski kvartet. f-jf na glasba. 13.20 OrKeS« Gergolija. 14.10 Soriano. 14.30 Plošče. ritmi. 15.10 Folklorna 15.45 Oddaja za bolni^' _ ' i 19.15 pesmi. 20.30 kester Wil Lorin. ni koncert. 19.00 9 ,,n) 42. ZAGONETNA NEZNANKA Leta so tekla, mala Micka je rasla, dorasla je pod vrh ln dobila moža. Izbral ga ji je oCe. Izbranec Nace Smuk je bil vdovec brez otrok. Na sklo-njenem hrbtu je nosil že ne. kaj križev, malo plešast je bil ln v obrazu mu je stalo zapisano, da vina bas ne sovraži! Toda imel je lepo domačijo, najlepšo v Kosezah, in je zlasti bil voljan narediti pismo tako, da bo žena za njim dedič. Preudarjala sta zakonska Menartova: Smuk ni hudoben; kdo ve, morebiti bo ubogal ženo ln ne bo veB pil čez potrebo, pa bo prav in bosta oba srečna. Ce ne in se bo de. dec še naprej zalival, kakor se zaliva zdaj, ga pa bo sko. raj konec, grunt ostane njej in bo tudi prav. Micka, pridna in delavna, s*, s takimi računi ni belila glave; videla je lepo domačijo, ki zanemarjena hrepe- ni in kliče po gospodinji, kakor zapuščeno dete po materi. Moža je štela le za neizogibno pritiklino pri do-mačiji, kakor v hlevu voleta. Seveda vola v hlevu, če ne dela dobro, se ga iznebiš in si omisliš boljšega, dedec ti pa ostane in ga mora gledati in naj ima toliko cesarskih napak, da ga še cigan ne bi maral zastonj... Micka je torej postala gospodinja in se lotila reda in ker današnji svet tako pe-lja, da ni moč odsloviti moža, naj je še tak, je tem hitreje odslovila vsaj njegovega hlapca Rabuzo. Ta Rabuza Je bil oženjen, toda skregan z ženo in sta hodila vsak svojo pot za svo. jim zaslužkom. Imela sta otrok, kakor če beraču s česalom greš skoz lase, pa se nista kaj prida brigala zanje. Le včasi sta jim prine-sla od kake strani kos kruha ali par krompirjev v svoj brlog ob občinski bajti, drugače so nebogljenci pač ži-veli pri tisti hiši in tisti skle. di, kateri so bili najbolj blizu, kadar je bil čas južine ali večerje. Ta Rabuza je torej služil takrat pri Smuku. Več poslov ni bilo treba, ker je bil večji del sveta oddan v zakup. Pa še Rabuza Je bil Smuku bolj pajdaš nego hlapec. Oba sta bila enako vneta uda bratovščine onega svetega Stefana, ki ne stoji v oltarju, ampak na mizi, in mora biti poln, a nikakor vode. Vkupe sta častila tega svetnika, posedala po krčmi in prepričevala drug drugega o svoji imenitnosti; do-ma pa je žalostno mukala živina lačna in žejna in klicala dobrosrčnih sosedov na pomoč, da ji pride kateri po-kladat ali Jo napajat. Ta slavni mož je torej mo-ral od hiše in gu niti ni bi-lo treba dosti goniti. Izjavil je, da itak ne bi ostal, zakaj batiranka ga ne bo komandirala, in je šel In odslej raj^i dnlnarll, kadar, koder in kolikor se mu je ljubilo. Na njegovo mesto je prišla grčava Rotička, s stopami GOSPODIČNA MICI NAPISAL FRAN MILČINSKI - I kakor slon, z glasom kakor žandar, ki je, če je bilo treba podkovati konja, v ko-bal ga zajahala h kovaču z viržinko v ustih. Bala se ni biriča ne hudiča, dela pa tudi ne. — Rotička je bila začetek. Njej sta sledila drugi in tretji posel, tim ju je zahtevala potreba sirečega se gospodarstva. V velikem de. lu so pritegnili v pomoč še Menartovi. Tako je zlezel Smuk očitno v manjšino in se mu je godilo, kakor se pri nas pač godi manjšinam. Zlasti ko so bili tolikanj navzkriž njegovi in njegove boljše polovice nazori o potrebi in koristi pl-jače. Ne pijače vobče, saj piti mora vsaka stvar, ki diha pod milim nebom, ampak o potrebi in koristi onih odlič. nejših tekočin, katere so edine prihajale v poštev pri Smuku. Skratka, dobri Smuk bi bil gagal kakor riba na podu, ,da ni imel izza boljših časov še tu pa tam razposojen kak goldinar, ki ni zanj ve-dela prevarčna in natančna gospodinja. Te kljuke Je po malem poterjeval — krede ga je bilo od kraja še sram — da si «ga» je mogel ku-piti merico ali dve. «Ga!» — «Ga» je namreč kratica za blaženo opojno te. kočino. «Ga» in nič drugega — pa najširši krogi vedo, kaj. Iz kratkosti kratice je moč sklepati na obširnost njene vloge, zveni pa Iz njene oblike hkratu tajinstveno spoštovanje do pojma, ki tiči za njo — kakor da ga ne kaže imenovati vnemar. Da bi rekel, da je Smuka ženitev kaj prida poboljšala, potemtakem ni, da bi rekel. Vendar prve mesece nista preslabo vozila vkupe, dokler se je mlada žena držala mo. drega materinega nauka in je molčala, kadar je bil Smuk muhnjen. Ce je dedec poln, ne kaže vanj drezati. Toda težko je molčati onemu, ki ima od Boga jezik, od šivilje pa krilo... * * * Poteklo je blizu leto dni, odkar Smuk ni bil več vdo. vec, pa je nekega lepega dne zopet sedel v Sipljevi krčmi. Pred njim na mizi je stalo pol litra vina, postrani klobuk na glavi pa je pričal o tedanjem vznesenem razpoloženju svojega gospodarja. Ob drugi mizi sta stala in se menila sosed Žerjav in krčmar Sipelj. Žerjav se je menil o Sipljevi čistilnici, ki bi jo rad dobil na posodo, Sipelj pa, ki ni rad posojal, je stokal o putiki, ki da se mu oglaša v palcu švepave desne okončine, in sta sukala tok pogovora vsak na svo. je kolo. Dobremu Smuku Je bil čas dolg. Prekladal se je z ene-ga komolca na drugega, premikal klobuk iz slikovite lege nad desnim ušesom v še slikovitejšo nad levim, po. praskaval se po glavi — pre. tet in pol, dolgčas je, — ka-kor popoldne pri nauku! Ce bi imela onadva vsaj pošten one, pomenek, takšen, da bi se izplačalo vmes ziniti kako moško... Čistilnica, čistilnica! Da bi ga strela, tega Žerjava! Ci. stllnica! Kakor da njemu, Smuku, oponaša brezdelje ln mu zavida kapljo vina. Pri tej vročini! Ob taki vro-čini ni nikomur zameriti, Če ga stisne polič ali dva. Ci. stilnica! Pojdi se...! Mu je pa še ljubše Siplje-vo čvekanje o putiki in bolečinah v palcu. Tod se prsj lahko pritakne kaka pametna beseda iz lastnih bogatih izkušenj. In jo je pri. taknil. «Hardun!» je rekel in se preložil na drugi komolec, 4ko sem služil komis in so ml šla leta h koncu, hardun! — jaz pa bolan. V hrvaški deželi, on6 se pravi mestu - Zagreb. Vroče je bilo, har. dun! da so cepali od vročine kakor muhe — mene pa zeblo kakor psa. V špitalu sem ležal marot, pa pravi rogamencarcet in reče: .Smuk’, reče, jaz se te ne upam izonegati, kje rajši umreš, tukaj ali doma?’» Hardun! Dobri Smuk Je prekinil svojo zanimivo povest — oni dve žlamborl ga ne poslušata! Čistilnica in čistilnica! —■ Zmajal Je glavo in pocedil dolg in poča-sen pij uvek pod mizo. Zmislil si Je drugo. Natočil je in polni koza- rec porinil tja od pljusknila blažena ,, ^ rob. cZerjav, na, JLA i Žerjav, bahač ^f' v mar ni vzel PrlJ nudbe. Tako je prisilil ® m nega Smuka k p ,,5/ klicanju. «Zerjav, ,, jav, ali sl gluh?» .j* Zdaj se mu je zeyf>J dar oglasil. Ali «0^/ kor je Smuk Prl , pfb; je po pravici srnLatlj,J vati. Cevsknil je v j $ J vodi! Sam pij. \e Ce nisi, pa pusti:Lsrr | i._M_ o IrrčP1" JI - M pomeknlla s fcrc sobe. «0 primoj!» j® Smuk. «0 je z glavo ln sl P ^ J buk v docela n°v’ slikovit položaj. Nak, ta svet! Potegnil je pre Ko j jo je bil žerjav £ je ^ jazno odklon^ ^ V odpil. Onih dveh čuti v veži. sam. .jjg (Nadalje UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, /II. nad. — Telefon Stev. 93-808 in 94-638. - Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 in od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 301a-I Tel, 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mese{n0 ( ^ Poštni tekoči račun za STO . ZVIJ: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozem^e* Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z°Z'