Turizem
Kidričevo • Vstop v Green Lake po novem plačljiv
O Stran 5
Aktualno Gorišnica •
Zakaj so svetniki bojkotirali sejo
O Stran 3

i 1 ¡ Štajerski
Ptuj, torek, 6. julija 2021
Letnik LXXIV • št. 51 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR
RADIOPTUJ
89,8 «98,2»104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Podravje •
Evropski milijoni za kolesarske steze
O Stran 3
Podjetništvo Ormož • Širitev obrtne cone in tehnološki park
O Stran 5
Zdravstvo Ptuj • Se
bo gradnja urgentnega centra naposled pričela?
O Stran 6
V središču Videm • 34 otrok na čakalnem seznamu za vrtec
O Stran 6
Podravje Trnovska vas •
Občina bo od Mercatorja odkupila prostore
O Stran 10
Podravje • Borzne cene žit v prid kmetom, bodo takšne tudi odkupne?
Za ječmen več kot lani, a ne dovolj
Pred tednom dni so na polja zapeljali kombajni, začela seje letošnja žetev. Tudi letos je aktualno vprašanje oblikovanja odkupnih cen. »Odkupovalce in predelovalce žit smo pozvali, da kmetom letos za pšenico plačajo med 180 in 225
evri,« je poudaril Franc KUčan.
Več na strani 2.
f É##ÍÉtP
Črtomir Goznik
Markovci •
Za gradnjo kolesark postopki razlastitve
jKronnka
Orban poslal cepivo, ki se mu izteka rok
COVIP-19
Corona vi rus Vaccine
AstraZeneca
inyection Only
^Stran 24
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE
h
EGA TEDNIKA!
Obs.kleqitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju!
Štajerski TEDNIK
Simonov zaliv
r~. it. -fV^J- ** , 5«
ji,
%
Več v notranjosti časopisa.

2 Štajerski
Aktualno
torek • 13. julija 2021
Podravje, Slovenija • Borzne cene žit v prid kmetom; bodo takšne tudi odkupne?
Kmetje kupcem priporočili žitni cenik
Cene žit so v zadnjih mesecih na svetovnih trgih doživljale strmo rast in dosegale rekorde. Razlogov je več: od povečanega povpraševanja Kitajske, izvoznih carin Rusije in Južne Amerike do arktičnega mraza v ZDA. Po podatkih, ki jih je Evropska komisija objavila konec junija in ki so razvidni iz priložene tabele, so se v maju cene za pšenico v Evropski uniji v povprečju gibale med 233,8 in 211,1 evra za tono, po svetu pa med 242,1 in 245,8 evra. Tona koruze je vEUv povprečju stala 258,9 in po svetu 250,1 evra, za tono ječmena pa je bilo treba v EU plačati 219,5 in po svetu 204,2 evra.
Koliko bodo za svoj pridelek iztržili slovenski kmetje? Kaže, da precej manj. V začetku prejšnjega tedna se je sestala komisija za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki kmečkega sindikata, kmetijsko-gozdarske zbornice in kmetijskih zadrug. »Analizirali smo trenutno dogajanje na svetovnih blagovnih borznih trgih in se odločili, da odkupovalce in predelovalce žit pozovemo, da ceno ob letošnjem odkupu pšenice nastavijo med 180 in 225 evri po toni,« je povedal predsednik komisije Franc Kučan.
Za ječmen več kot lani, a ne dovolj
»Po izkušnjah iz prejšnjih let naj se pri pšenici oblikujejo štirje kakovostni razredi, torej za krmno pšenico, B2, Bi in A. Zaradi vremenskih neprilik pričakujemo slabšo letino tako glede količine kot kakovosti, saj zrnje zaradi vročinskega vala prisilno dozoreva. Rastline težko zdržijo takšne spremembe, kot smo jim bili priča od zime dalje: dež, suša, spet dež, nato pa vročina. Odkupovalci bi morali vztrajati pri predlaganih cenah; zasajenih je bilo 7.000 hektar-
Zaradi vročinskega uala pšenica hitreje dozoreva, pridelek bo manjši.
jev manj pšenice, povpraševanje je veliko, poleg domačih, kot je Perutnina Ptuj, so se pojavili tudi veliki 'krmilaši' iz Italije, ki potrebujejo veliko krmne baze, ta pa je trenutno draga. Torej se da iztržiti višjo ceno. Obenem predlagamo, da strošek analize kakovosti ob prevzemu na odkupnem mestu prevzame pridelovalec, vsi nadaljnji manipulativni stroški, vključno s prevzemom, pa naj bodo v breme odkupovalca.« Priporočali so tudi odkupno ceno ječmena, katerega odkup se je pravkar začel, in sicer naj bi kmetje za tono iztržili med 170 in 180 evri. Že zdaj je jasno, da se to ne bo zgodilo, saj denimo
Branko Valenko: »Eno so želje in usmeritve, drugo pa realnost, kajti na koncu je vedno tako, kot reče kupec.«
Kmetijska zadruga Ptuj na svojih odkupnih mestih za ječmen ponuja med 160 in 165 evri za tono, odvisno od vsebnosti vlage. To pa je vendarle precej več kot lani, ko so se cene gibale med 120 in 125 evri. Ali to pomeni, da kmetje tudi za pšenico ne bodo plačani toliko, kot priporoča komisija? Kučan namreč pravi, da je ječmen vedno merilo za pšenico.
Brez pogajanj o ceni pšenice
Obenem je opozoril na dejstvo, da tudi letos ne bo pogajanj o ceni pšenice. Spomnimo na lansko afero, ko se je razvedelo, da so se na malici v Sebeborcih zbrali največji kupci slovenske pšenice, kjer naj bi določili ceno pšenice. Zato so bili v komisiji za odkup in prodajo žit že lani prepričani, da so jih partnerji v žitni verigi pustili na cedilu, saj niso upoštevali njihovih izhodišč za ceno žita. Usklajevalnih sestankov med pridelovalci in kupci žita ni bilo, slednji so namreč samovoljno objavili cenike in začeli odkupovati žita.
»Letošnja pogajanja so odpadla, ker je od njih odstopila Zbornice
kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice. Kmetje, ki že tako ves čas poslušamo, kako ne moremo določati cen, naj bi namreč v preteklosti dajali neprimerne in nekorektne izjave, zaradi česar naj bi se v nadzor cen vpletla Agencija za varstvo konkurence (AVK).«
Govorice o kartelnem dogovarjanju
Kdo je sprožil govorice, da naj bi AVK deležnike v žitni verigi opozorila, da pogajanja pomenijo kartel-no dogovarjanje in so zato vprašljiva, ni znano, dejstvo pa je, da je bil sredi junija lani na kmetijskem ministrstvu sestanek predstavnikov zadružnega sistema, živilskopre-delovalne industrije in kmetov, torej vseh ključnih deležnikov, ki zastopajo interese posameznega dela žitne verige. Na njem naj bi direktor AVK Andrej Matvoz zbrane opomnil, da morajo upoštevati pravila konkurence: da se prodajna oz. odkupna cena med kupcem in dobaviteljem oblikuje prosto, odvisna pa je tudi od načina odkupa, ki je lahko neposredno med kmetom in mlinarjem, med kmetom odku-povalcem oziroma zbiralcem in mlinarjem ter kmetom, zadrugo in mlinarjem. Pridelovalce je na noge dvignila pridelovalna cena pšenice, ki so jo izračunali na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) in s 6,6 evra za urno postavko razvrednotili
Franc Kučan: »Odkupovalce in predelovalce žit smo pozvali, da kmetom letos za pšenico plačajo med 180 in 225 evri.«
kmetovo delo. Kučan je bil takrat prepričan, da je nekdo namerno želel očrniti pogajanja.
Ceno diktira kupec
In kaj na očitke o letošnjem odstopu od pogajanj pravi Tatjana Zagorc, prva dama Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij'? »Različni sektorji, ki delujejo v okviru naše zbornice, so na inštitucije, ki so deležniki žitne verige, naslovili povabilo k sodelovanju v žitni verigi 4.0. Pod njega so se podpisali vsi pomembni sektorji pridelave in predelave: mlinarji, peki in proizvajalci krmil, saj nas v prihodnje čaka vrsta izzivov na področju pridelave in predelave, novih tehnologij, zavarovanj in promocije. Sodelovanje želimo nadgraditi v
Cene kmetijskih surovin - žitarice, maj 2021
	Evropska unija 27	Svet
Žitarice		
	mesečno povprečje EUR/t	mesečno povprečje EUR/t
Pšenica	233,8-271,7	242,1-245,8
Ječmen	219,5	204,2
Koruza	258,9	250,7
Vir: Evropska komisija, 28. 6. 2021
smeri strokovnih tem, ki odražajo sodobne tehnološke izzive in izboljšanje konkurenčnosti. Sektorji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij zato ne izstopajo iz žitne verige, temveč jo še krepijo. Vedeti je treba, da je proces odkupa žit utečen proces, kjer lahko pridelovalci izbirajo med različnimi odku-povalci ali pa že imajo sklenjene pogodbe z njimi. Pridelovalci bodo tako prodali pšenico različnim organizatorjem odkupa: kmetijskim podjetjem, zadrugam, mlinarjem, proizvajalcem krmil ali trgovcem z žiti, ti pa jim bodo ponudili ceno, kot jo narekuje trg. Tako poteka tudi pri drugih pridelkih. Odkupne cene ječmena in pšenice bodo torej odvisne od kakovosti pridelka in trenutne cene na trgu.«
Da je odkupna cena odvisna od kupca, se strinja tudi Branko Va-lenko, direktor Kmetijske zadruge Ptuj: »Eno so želje in usmeritve, drugo pa realnost, kajti na koncu je vedno tako, kot reče kupec. Cene ječmena so znane, o ceni pšenice pa bomo vedeli več konkretnega, ko bo na njivo zapeljal prvi kombajn.«
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: SD
Foto: SD
Podlehnik • Energetsko pogodbeništvo
Energetska sanacija šole in medgeneracijskega parka
Podlehniški svetniki so dali zeleno luč za energetsko pogodbeništvo z občinama Lenart in Sveta Ana v Slovenskih goricah. Na zadnji izredni seji so potrdili izvedbene in podrobnejše dokumente (predinvesticijsko zasnovo, upravičenost izvedbe projekta po javno-zasebnem partnerstvu, investicijski program).
Spomnimo, da je občina Pod-lehnik sprva sodelovala z občino Videm, vendar je ta od projekta nepričakovano odstopila. V okviru skupnega partnerstva bodo v pod-lehniški občini energetsko sanirali stavbi osnovne šole in medgenera-cijskega parka v Dežnem.
Vodilna občina projekta je občina Podlehnik. Kot je povedal župan Sebastian Toplak, si bodo prizadevali, da bo projekt tokrat realiziran: »Vse bo odvisno od tega, ali bomo uspeli najti zasebnega investitorja, s katerim bomo sklenili pogodbo za obdobje največ 15 let oz. kakšno leto manj.« V tem času bo občina plačevala stroške energije v enakem obsegu kot do sedaj, izbrano podjetje si bo vložek investicije povrnilo s prihrankom energije.
»Želimo si, da bi se na javni razpis, ki bo kmalu objavljen, prijavilo več podjetij,« je dodal Toplak. Občina bi tako imela možnost izbire in boljše možnosti za pogajanja. V skladu z zakonom o javno-za-sebnem partnerstvu bodo občine izbrale zasebnega partnerja na podlagi javnega razpisa s postopkom konkurenčnega dialoga, na katerem se bodo z izbranim podjetjem dogovorile glede vseh obveznosti in izvedbe investicije.
Energetska sanacija obeh stavb bo stala 410.000 evrov
V novembru se bodo prijavili na javni razpis ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje ener-
getske prenove stavb v lasti občin. Predmet sofinanciranja so operacije celovite energetske prenove stavb v (so)lasti in rabi občin. Če ne bo zapletov, bi se lahko dela začela v začetku prihodnjega leta in zaključila do poletja. Terminska ča-sovnica je nekoliko manj ugodna, saj se bodo gradbena dela izvajala v času izobraževalnega procesa. Kljub temu bodo poskušali delo organizirati tako, da bo čim manj moteče za učence in šolske delavce.
Energetska sanacija osnovne šole je ocenjena na okoli 350.000 evrov, medgeneracijskega parka pa 60.000 evrov. Polovica sredstev bo breme zasebnega investitorja, predvidena višina državne subvencije je 197.000 evrov, strošek pod-lehniške občine pa 5,87 odstotkov
od celotnih stroškov investicije. V okviru energetske obnove šole bodo zamenjali vir ogrevanja - kurilno olje bo nadomestila toplotna črpalka oz. geosonda (življenjska
doba 50 let). Na stavbi v Dežnem bosta izolirana fasada in ostrešje.
Celovita energetska prenova je usklajena izvedba ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe
(fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode).
Estera Korošec
Foto: EK
Podlehniški svetniki so na zadnji izredni seji potrdili izvedbene projekte za energetsko sanacijo osnovne šole in stavbe v Dežnem.
torek • 6. julija 2021
Aktualno
Štajerski	3
Gorišnica • Seja občinskega sveta zaradi nestrinjanja s podražitvijo in nesklepčnosti odpadla
Predlog novih cen vroč kot žerjavica
Prvič v 19 letih, odkar občino Gorišnica vodi župan Jože Kokot, in menda tudi prvič v vsej zgodovini samostojne občine, to je od leta 1994, seje zgodilo, daje seja občinskega sveta zaradi nesklepčnosti odpadla. Razlog: nestrinjanje svetnikov s predlogom o povišanju cen za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Gorišniški občinski svet šteje 11 članov. Pet jih je bilo na seji prisotnih, pet se jih je opravičilo. Medtem ko je župan upal in čakal, da se jim na seji pridruži svetnik, ki se predhodno ni opravičil, ga je uspel priklicati po telefonu, a mu je ta pojasnil, da je nujno zadržan zaradi službenih obveznosti. Župan Kokot je bil nad situacijo vidno razočaran, enako tudi pet preostalih članov občinskega sveta. „Pričenjam 15. redno sejo in jo zaradi nesklepčnosti tudi zaključujem. Vsem, ki ste prisotni, se opravičujem, da je prišlo do tega," je dejal prvi mož gorišniške občine.
Za razpravo in predstavitev poročil so bili na seji prisotni komandir policijske postaje Gorišni-ca Milko Panikvar, vodja medobčinskega redarstva Robert Brkic ter predstavnika Komunalnega
podjetja (KP) Ptuj Tanja H. Sternad in Dejan Bele. Slednja sta na sejo prišla kot razlagalca gradiva za predlog o povišanju cen ravnanja z odpadki. Prav ta točka dnevnega reda je bila tudi jabolko spora, da se je seja iztekla, kot se je: zaradi nesklepčnosti občinskega sveta je ni bilo moč izvesti. „Komunalne odpadke moramo na neki način rešiti. Opravičujem se vsem, ki ste prišli zaman. Tako kratke seje še nismo nikoli imeli," je pojasnjeval župan.
Razočaranje in nejevolja župana ter petih svetnikov
Na seji navzoči svetniki so poudarili, da je ravnanje njihovih kolegov, ki na sejo niso prišli, neodgo-
vorno. „So izvoljeni predstavniki ljudi, in ko bi se moralo odločati o pomembnih, resnih zadevah, prisotnost na seji opravičijo," je bilo slišati v sejni sobi. „Gre za podražitev v vrednosti ene škatlice cigaret, pa je toliko govora in prahu okoli tega. To je absurd, kar se dogaja oziroma se je zgodilo," so negovodali.
Sok: „Želimo samo čiste račune"
Silvo Sok, ki je bil med tistimi, ki so izostanek na seji opravičili, je povedal, da je razlog za to odločitev nestrinjanje s povišanjem cen za komunalne odpadke. „Želimo čiste račune in nič drugega, to je vse. Predvsem me moti, da nam je bilo na seji odbora za gospodarstvo 22. junija povedano, da so cene v občini Gorišnica trenutno 40 odstotkov nižje kot v sosednjih občinah. Z dvigom cene bi se po pojasnilu KP Ptuj cenam v soseščini približali. V Štajerskem tedniku ste 23. junija objavili primerjavo cen za odpadke v regiji in širše po Sloveniji. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je KP že s trenutnimi cenami med najdražjimi, po zvišanju cene bi bili najdražji. Ker nam
je bilo na seji odbora predstavljeno drugače, sem od vodstva KP Ptuj zahteval demanti (popravek) na članek v Štajerskem tedniku. Kako naj vem, kateri predstavljeni podatki so pravilni: tisti, o katerih govori KP Ptuj in da je cena 40 odstotkov nižja od drugih v regiji, ali tisti, ki ste jih predstavili v Štajer-
skem tedniku? Zato smo KP Ptuj pozvali, naj podatke v časopisu, če niso pravilni, demantira," je pojasnil Sok.
Ker se svetnik Sok sklicuje na podatke, ki smo jih objavili v našem časopisu, je treba povedati, da smo jih pridobili neposredno od izvajalcev, torej podjetij, ki
skrbijo za ravnanje s komunalnimi odpadki. Med prejemniki našega novinarskega vprašanja (9. junij) je bilo tudi KP Ptuj, vendar nam odgovora niso posredovali, zato smo si njihove cene v javno dostopnih podatkih poiskali sami. KP Ptuj objavljenih podatkov ni demantiralo.
Mojca Zemljarič
Silvo Sok: „Ker gre med našimi občani za zelo občutljivo zadevo, moramo imeti vse podatke, cene in izračune pripravljene ter obrazložene zelo natančno, da bo slika popolnoma čista in bomo podražitev, kakršnakoli že bo, lahko s čisto vestjo potrdili ter z argumenti in številkami stali za svojimi odločitvami."
Markovci • Občina za kolesarsko stezo v razlastitve
Prvič v zgodovini bodo razlastili občane
Občina Markovci z desetimi občani ni našla dogovora glede odkupa zemljišč, ki so potrebna za gradnjo regionalnih kolesarskih povezav. Z okoli 140 lastniki, kar je nekaj več kot 80 odstotkov, so pogodbe o odkupu že podpisali. Ta odstotek je po besedah župana Milana Gabrovca še višji, če bi odšteli tiste, ki so v tujini oz. so neznani.
»Teh nekaj preostalih lastnikov se dobesedno norčuje iz nas. Naredili smo vse, da bi z njimi našli skupno rešitev, ker pa se nismo mogli dogovoriti, smo začeli postopke razlastitve. To se bo zgodilo prvič v zgodovini naše občane. Gre za legalni postopek in druge možnosti v takih primerih pač niso na voljo,« je povedal Gabrovec, ki razlastitvam sicer ni naklonjen.
Župan je na zadnji seji svetnike seznanil z vsebino dopisa enega izmed lastnikov, s katerim niso našli skupnega jezika. V svoji zahtevi je zapisal, da bo na prodajo pristal samo pod pogoji, če mu bodo staro ograjo nadomestili z ograjo proizvajalca Mastnak, ki naj bi bil eden
dražjih. Med drugim zahteva ob koncu brežine robnike, ki bi preprečevali stekanje meteorne vode, ter dodatno izolacijo ob hiši in dre-nažno cev, ki bi preprečevala morebiten vdor vlage v hišo.
Vse te zahteve so za Gabrovca nesprejemljive in tudi nesmiselne, saj se bo na celotni trasi kolesarske steze uredilo odvodnjavanje. Najbolj ga je presenetil zapis: »Ker bo kolesarska steza speljana čisto blizu hiše, kjer so bivalni prostori, in bo motena posest, zahtevam 100.000 evrov, da si uredim bivalne prostore v zadnjem delu hiše.« To je za Gabrovca nesramno izsiljevanje, ki se mora enkrat končati: »Kaj naj še mi kot občina naredimo? S t.
i. pritožniki smo se večkrat sestali, hodili na njihove domove, projekt smo spreminjali, zdaj pa to žal ni več mogoče.« V začetku junija so jim še enkrat poslali dopis za odkup zemljišč in jih v primeru dodatnih vprašanj oz. kakršnihkoli pomislekov ponovno naslovili na občinsko upravo. Rok za odgovor je bil 21. junij, do tega datuma se ni odzval nobeden.
Časa za pridobivanje
|*(V v	v •
zemljišč več ni
Po besedah Branka Zorka, ki je na markovski občini zadolžen za investicije in režijski obrat, so glede pridobivanja zemljišč že v zaostanku, zato bo treba pohiteti. Občina
Deset občanou ne želi prodati suojik zemljišč za potrebe izgradnje kolesarskih stez (fotografija je simbolična).
Markovci je med drugim zadolžena za izvedbo javnega naročila, v okviru katerega bodo iskali najcenejšega izvajalca za traso Ptuj-Markovci-Gorišnica. »Projekt gre naprej, ne glede na teh nekaj pritožnikov. Vsi, ki so doma ob glavni cesti, se premalo zavedajo varnostnega pasu ceste in pravic, ki jih ima na teh območjih država. Nikakor ne moremo dovoliti, da manjšina izsiljuje večino in postavlja nemogoče zahteve,« je pojasnil Zorko.
Svetnik Zvonko Črešnik največjo težavo vidi na delu kolesarske steze na začetku Borovcev, ki je širši od štirih metrov. Po njegovem mnenju bo zaradi tega v prihodnosti uničenih kar nekaj gradbenih parcel. Zorko mu je odgovoril, da je bilo glede tega že kar nekaj razprav. »Vsi vemo, da je to zaradi klančine na tem območju. Projekt, ki je šel skozi postopek recenzije, je zaključen in pika! Nobenih sprememb več ne bo. Pripravljali so ga za to usposobljeni in pooblaščeni ljudje.«
Markovska občina naj bi si ves čas prizadevala, da bi projekt izpeljali na pogodbeni način, a jim sedaj v celoti očitno ne bo uspelo. Dejstvo je, da je kolesarska steza na nekaterih območjih speljana zelo blizu hiš, kar bo vsekakor zmanjšalo kakovost bivanja. V kolikšni meri bi morali njihovim dodatnim zahtevam ugoditi, glede na to da so oškodovani, pa je sedaj že drugo vprašanje.
Estera Korošec
Podravje • Odobrena evropska sredstva
Novih 20 km kolesark
Vladna služba za evropsko kohezijsko politiko je minuli teden sprostila 8,3 milijona evrov za gradnjo kolesarskih povezav. Slaba polovica tega denarja prihaja v Spodnje Podravje.
Gre za sredstva, ki jih občine prejmejo v skladu z dogovorom za razoj regij, pri čemer je Spodnje Podravje kot regijski projekt opredelilo gradnjo kolesarskih povezav. Vse trase se začnejo na Ptuju, gredo pa v smeri Markovcev in Go-	Foto:CG
rišnice, Hajdine, Kidričevega in Majšperka, Juršincev in Destrnika. Zanimivo je, da se je med kolesarkami, ki se bodo gradile z evropskimi sredstvi, znašel krak proti Destrniku, o katerem v javnosti doslej nismo veliko slišali. Velja pa spomniti, da je povezava proti Dornavi bila lani jeseni iz projekta umaknjena.
Kolesarska povezava od Ptuja skozi občino Markovci v občino Gorišnica bo dolga blizu 11 kilometrov. Sofinancerski delež iz Evropskega sklada za regionalni razvoj zanjo znaša 1,6 milijona evrov, celotni krak je ocenjen na 3,5 milijona evrov. Za 11 kilometrov kolesarske poti Ptuj-Juršinci bosta občini prejeli 1,7 milijona evrov, vrednost projekta v celoti je 3,4 milijona evrov. Kolesarska steza bo na novo zgrajena v dolžini osmih kilometrov. Dobrih 300.000 evrov za gradnjo kolesarske povezave prejme tudi občina Destrnik. Uredila bo dva kilometra kolesarske poti, s katero se bo povezala z naselji v mestni občini Ptuj. Celotna vrednost gradnje tega odseka je 735.000 evrov.
Zakaj v paketu ni trase čez Dravsko polje?
Med projekti, ki bodo sofinancirani, ne najdemo kolesarske steze od Ptuja skozi Hajdino in Kidričevo v Majšperk. Kidričevski župan Anton Leskovar je dejal, da sklep o sofinanciranju pričakujejo konec poletja. Iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so sicer sporočili, da imajo v obravnavi še 29 vlog za kolesarske povezave v skupni vrednosti skoraj 70 milijonov evrov. Čeprav so sredstva iz finančne perspektive 2014-2020 z zadnjimi odobritvami v celoti izkoriščena, bo vlada po pojasnilu SVRK v kratkem sprejela odločitev o zagotavljanju pogojev še za pričetek izvajanja ostalih projektov.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
torek • 13. julija 2021
Dornava • Modernizacija cest
Obnavljali bodo tudi most
V občini Dornava so končali modernizacijo dobrih 600 metrov dolgega cestnega odseka med Mezgovci in Strelci. Cesto so na vsaki strani razširili za 60 centimetrov, dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP), vrednost naložbe je bila okoli 60.000 evrov.
Cesto od Strelcev proti železniškemu prehodu in Mezgovcem so razširili za dober meter, na vsaki strani za 60 centimetrov.
„Ta cesta je kar veliko v uporabi, razširitev je bila večletna želja. Sedaj smo projekt realizirali in obnovljeno cesto že tudi odprli. Opažamo, da je na njej precej prometa, predvsem zato, ker se navezuje na regionalno cesto Ptuj-Ormož," je pojasnil župan občine Dornava Janko Merc. Povedal je tudi, da so s CPP podpisali pogodbo za prepla-stitev ceste Pisanec-Dolnji breg na območju Polenšaka. Uredili bodo 600-metrski odsek, dela so predvidena za avgust, vrednost pogodbe je blizu 88.000 evrov. Za letos je bila v načrtu še obnova ceste Slomi -Polenšak, vendar bo zanjo po besedah župana Merca najprej treba urediti lastništvo. Občina ima zbrane tudi ponudbe za obnovo mostu v Lasigovcih, izvajalca bodo predvidoma izbrali v teh dneh.	MZ
Destrnik • Spet začeli z fizioterapijo
Nadomestili koncesionarja
Zdravstveni dom (ZD) Ptuj je v drugi polovici junija na De-strniku odprl nove prostore fizioterapije, ki so jih dobili po tistem, ko se jim je odpovedal donedavni koncesionar. Kot je povedala direktorica ZD Metka Petek Uhan, bodo tako nadaljevali njegovo delo.
Prostore fizioterapije na Destrniku so posodobili, nabavili notranjo opremo in ustrezne aparature, za kar so porabili okoli 25.000 evrov.
Dejavnost fizioterapije bodo izvajali 48 ur tedensko, ob torkih bodo namreč odprti ves dan, v sredo in četrtek pa do 16. ure. Ambulanta bo namenjena vsem z ustrezno napotnico za fizioterapijo, torej ne le lokalnemu prebivalstvu, saj so pridobili dodaten program za skrajšanje čakalnih dob.
Kot je še povedala direktorica, fizioterapija že deluje in je dobro zasedena.
Sta
Slovenija • Novost: vikend vozovnice
Za družine in skupine
Ministrstvo za infrastrukturo je 1. julija pri potovanju z medkrajevnim avtobusnim prometom in domačim železniškim prometom za eno leto uvedlo vikend družinske in skupinske vozovnice, čez vikende bodo tudi enotne vozovnice občutno cenejše.
Vikend vozovnica za družine in skupine potnikov do pet oziroma do 10 oseb, med katerimi je vsaj en otrok v starosti do 14 let, bodo omogočale neomejeno število potovanj z medkrajevnim avtobusom ali z vlakom ob sobotah, nedeljah in praznikih v obdobju štirih zaporednih dni. Cena vozovnice bo 15 evrov za skupine do pet oseb in 30 evrov za skupine do 10 oseb.
Druga novost je, da bodo potujoči vse sobote, nedelje in praznike v obdobju prihodnjega leta dni lahko potovali s 75-odstotnim popustom na vseh enotnih vozovnicah v medkrajevnem avtobusnem in domačem železniškem prometu. Ugodnosti bodo v veljavi vse do konca junija prihodnje leto. Ministrstvo bo sicer z novim šolskim letom uvedlo tudi poenostavitev sistema subvencioniranih vozovnic za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih. Vse subvencionirane relacijske vozovnice bodo nadomeščene z eno samo vozovnico, ki bo veljala za neomejeno število voženj na celotnem območju Slovenije. Vozovnica bo veljala skozi celo leto, ne le do konca šolskega leta, cena bo 25 evrov na mesec.
sta
H
Ptuj • Podjetje Zerox bo letos staro 20 let
Družbeno odgovorno podjetje s čutom za ljudi
Pred 20 leti seje Roman Zemljarič iz Dornave podal na samostojno poklicno pot. Po uspešno zaključenem izobraževanju, smer elektrotehnik, je ustanovil podjetje Zerox. »Svojo poslovno pot sem začel z veliko motiviranosti in zagnanosti. Tako kot takrat sem tudi danes prepričan, da se tam, kjer je volja, vedno najde tudi pot.« Letošnjo obletnico bodo
skupaj s sodelavci obeležili jeseni.
Prve prostore za delo si je Zemljarič uredil kar v domači garaži, nato pa najel prostore na Rajšpovi ulici, kjer je bil sedež podjetja kar deset let. Pred petimi leti so kupili stavbo v Žabjaku, ki so jo obnovili in v njej uredili ustrezne poslovne prostore ter skladišče. Baza podjetja ostaja na Ptuju, kljub temu da večino posla opravijo čez mejo, največ v Avstriji in Nemčiji, kjer delajo preko svojih izpostav. Po letu 2007 so namreč začeli iskati nove poslovne priložnosti v tujini, kjer so uspeli, saj jim vse do danes dela še ni zmanjkalo. Svoje storitve so med letoma 2010 in 2016 ponujali celo v ZDA. Med prepoznavnejšimi partnerji, s katerimi so sodelovali, sta podjetji Airbus in italijanski Ferrari.
V najboljših časih je bilo v podjetju Zerox zaposlenih več kot 100 ljudi, danes jih je okoli 45, od tega nekaj več kot polovica v tujini. »Trenutno so ob meni sodelavci, s katerimi zelo dobro sodelujemo, se spoštujemo in razumemo. Pri svojem delu in odnosu do zaposlenih se trudim biti v prvi vrsti človeški. Prav tako bi rad izpostavil, da z vsemi tujimi delavci ravnamo popolnoma enako kot s slovenskimi,« je povedal Zemljarič in dodal, da so kljub težavam delali tudi v času epidemije, ko so imela številna podjetja težave z izvedbo projektov: »Nekateri so dobesedno

Roman Zemljarič, ustanovitelj podjetja Zerox: »Tam, kjer je volja, je tudi pot.«
pobegnili domov, naši delavci pa so ostali in svoje delo kot dogovorjeno tudi opravili, na kar sem zelo ponosen.«
Poudarek na
• 1	v	» *
izobraževanju in inovativnosti
Ker se vedno manj mladih odloča za poklicna izobraževanja, imajo velike težave z zagotavljanjem ustreznega kadra. Kot ugotavlja Zemljarič, je iz leta v leto večja 'katastrofa', saj mojstrov več ni, prav tako je vse manj mladih, ki bi jih zanimala elektroinštalaterska dela.
Vsako leto sodelujejo s ŠC Ptuj in sprejmejo na prakso kar nekaj dijakov, vendar se jih po končanem šolanju večina ne odloča za zaposlitev v podjetjih, kot je Zerox. »Pri nas plače nikoli ne zamujajo, plačila so poštena. Zaposlenim smo delo olajšali s prehodom na digitalizacijo. Velik poudarek dajemo izobraževanju, saj smo že tretjič vključeni v Kompe-tečni center za razvoj kadrov za ino-vativne stavbe,« je dodal Zemljarič. Ponosni so na vse več storitev, ki jih ponujajo potrošnikom, saj skušajo slediti novostim in trendom (elektro montaže, elektro meritve, inteligen-
tne inštalacije, toplotne črpalke, površinsko ogrevanje, prezračevanje z rekuperacijo, klimatske naprave, centralni sesalni sistemi ...).
V podjetju se zavedajo pomena družbene odgovornosti, zato skušajo na različne načine pomagati tako lokalnemu okolju kot ljudem v stiski. Več kot deset let sodelujejo v projektu Botrstva v Sloveniji in tako pomagajo štirim otrokom. Odzvali so se tudi na prošnje Centra za socialno delo Spodnje Podravje in pomagali pri morebitnih obnovah stanovanj.
Estera Korošec
Trnovska vas • V občini 16 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč
Svetniki naklonjeni moderni gradnji
V Trnovski vasi pripravljajo spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN), saj je zanj prispelo 80 pobud občanov in poslovnežev.
Osnutek spremenjenega in dopolnjenega OPN so izdelali v podjetju Sapo; njegova predstavnica Danijela Kure Kastelec pa je povedala, da je v naseljih občine Trnovska vas skupno še 16 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč. Prostor na območju od večnamenske dvorane proti Trnovcem bi namenili obrtni coni, je dodal župan Alojz Benko, svetnik Manfred Jakop pa je predlagal, da se v okviru študije strategije razvoja občine 2020-2030, ki je prav tako
v pripravi, dobro razmisli, katere so tiste gospodarske dejavnosti, ki bi jih lahko umestili v neposredno bližino središča občine in ne bi bile moteče.
Načini gradnje se spreminjajo
Občino Trnovska vas sestavljajo strnjena in razpršena naselja, ki so bila v preteklosti izrazito podeželska, stavbe pa posledično tudi takšne arhitekture. Z novogradnja-
mi so se v zadnjih letih slogi gradnje začeli pošteno mešati, zlasti v strnjenih naseljih, tako da lahko danes rečemo, da se v občini mešata tradicionalna in sodobnejša gradnja. Po do sedaj veljavnem odloku je v Trnovski vasi dovoljena le tradicionalna gradnja, pa tudi pripravljavci novega so v osnutku zapisali, naj bodo stavbe »oblikovno in funkcionalno povezane« z obstoječimi v naselju. Svetnik Andrej Amuga pa je predlagal, da se dovolijo gradnje
Če bo predlagani prostorski načrt dobil zeleno luč, bo v Trnovski vasi dovoljena tudi gradnja sodobnih varčnih hiš.
vseh vrst, torej takšne z dvokapno, enokapno ali ravno streho. Prepričan je namreč, da bo možnost gradnje modernih hiš pritegnila mlade in se bodo zato v večji meri odločali za življenje v Trnovski vasi. Njegovemu mnenju je pritegnil tudi župan, saj se mu zdi prav, da gradnja sodobnih stavb ni rezervirana le za mesta, ampak je dovoljena tudi na vasi.
Kaj poreče okoljsko ministrstvo
»Dejstvo je, da se spreminja način gradnje, ljudje vse bolj postavljajo varčne hiše, te pa se oblikovno ne skladajo s tradicionalnimi,« je razložil Benko. »Zavedam se, da se ravna streha med dvema hišama z dvo-kapno ne ujema, tudi zraven spomeniško zaščitenega prostora ob cerkvi je ne more biti, v razpršenem ali novem naselju, kot je denimo tisto, na katerem načrtujejo 18 hiš, pa to ni moteče. Zdaj se nam namreč dogaja, da ljudje odhajajo, ker ne morejo graditi, kot bi hoteli, saj ne dobijo dovoljenja.«
Danijela Kure Kastelec je opozorila, da bo glede gradnje modernih hiš na vasi ministrstvo za okolje in prostor gotovo zahtevalo konkretne obrazložitve, svetniki pa so ji kljub temu naložili pripravo OPN tako, da bo predvidel tudi sodobno gradnjo.
Senka Dreu
Foto: MZ
Foto: SD
Foto: SD
torek • 6. julija 2021
Podjetništvo
Štajerski	5
Kidričevo • Poletna sezona v ŠRC Pleterje
Nič več brezplačno, za vstop plačilo tri evre
Športno-rekreacijski center (ŠRC) Pleterje ob Zelenem jezeru (Green Lake) je v vročihjunijskih dneh vabil množice obiskovalcev. Prostor ob jezeru je postal priljubljena
točka za preživljanje prostega časa za obiskovalce vse od Ptuja do Maribora in tudi širše.
Foto: Green Lake
Konzumacija, ki sojo uvedli za vstop na Zeleno jezero, je med obiskovalci dvignila nemalu prahu, saj je bilo doslej območje prosto dostopno. Najemnik ŠRC Damijan Krumpak pravi, daje konzumacijo (vavčer) tri evre za odrasle in dva za otroke moč uvnočiti za nakup pijače. Uvedba konzumacijeje po Krumpakovih besedah namenjena vzdrževanju lokacije, zagotavljanju čistoče in ohranjenju urejenega videza okolice. Novost je tudi odpiralni čas centra, kije od 9. do 22. ure.
Foto: MZ
Pogled na plažo ob jezeru
Koncesijo za turistično-reke-racijski del gramoznice je občina Kidričevo sklenila s podjetjem ŠRC Pleterje. Lastniki podjetja so ob sklenitvi koncesije bili Dušan Kuhar (Betonarna Kuhar), Cestno podjetje Ptuj (CPP) in CWS Cablewake Systems s hrvaške
Reke. Namen je bil, da ptujski gradbeni podjetji ob jezeru zgradita infrastrukturo ter prostor uredita za zagon turistične in rekreacijske dejavnosti, medtem ko se je hrvaški partner zavezal zgraditi žičnico za deskanje na vodi. Seveda ni šlo brez težav in
zapletov. CPP je lani iz lastništva izstopilo, tako sta danes družbenika Kuharjevo podjetje Dujardin in hrvaški CWS. Z rekreacijsko-tu-rističnim kompleksom ob gramoznici upravlja najemnik, podjetje Promocije, ki ga vodi Damijan Krumpak.
Upajo na odprtje vodne vlečnice
Ob zelenem kidričevskem jezeru je urejena plaža, po travnatem pobočju nad njo so zasajena drevesa, postavili so mobilne gostinske objekte, možna je izposoja supov in drugih športnih rekvizitov, urejeni so prostor za avtodomarje, sanitarije in tuši, celotno območje centra so opremili z wifi signalom. Prav tako je zaživelo koncertno prizorišče. Kmalu nameravajo zagnati še žičnico za deskanje na vodi (wake park), je napovedal Krumpak. „Tehnični pregled je za nami, čakamo poročilo in dovoljenje. Računamo, da bi vlečnico zagnali do 10. julija, kar bo centru nedvomno dalo veliko dodano vrednost, na kar čakamo že leto dni."
Sogovornik je dodal, da si je ob jezeru možno izposoditi supe, prisotna sta inštruktor supanja in reševalec, na voljo so rešilni jopiči. „Odločili smo se, da bomo za dejavnosti, ki jih izvajamo, poskrbeli za varnost, zato tudi imamo reševalca za sladke vode in jezera. Vodimo tudi postopke, da bi prihodnje leto pridobili status kopalnih voda. Na lokaciji sicer še vedno velja status prostega kopanja na svojo odgovornost."
Plačilo konzumacije razburilo obiskovalce
Številne obiskovalce Zelenega jezera je minule dni presenetil plačljiv vstop. Razlog za takšno odločitev so po besedah Krumpaka stroški vzdrževanja. „Čisto mesto Ptuj nam je lani skoraj vsak drugi dan odpeljalo velik zabojnik smeti, ki so se nabirale na plaži. Da bi
zagotovili čistost prostora, smo se odločili za uvedbo plačila konzumacije. Treba je vedeti, da s čiščenjem in vzdrževanjem prostora nastajajo stroški (razkužila, čistila, toaletni papir, storitve čiščenja ...). Prazniti je treba koše, ki so nameščeni po celotnem območju. Nastajajo stroški, za katere smo kar nekaj časa razmišljali, iz katerega vira jih pokrivati: ali uvesti minimalno simbolično vstopnino ali pa konzumacijo oziroma vavčer, ki se ga lahko unovči za plačilo pijače. Pretehtala je odločitev o konzuma-ciji, kar je sicer dvignilo ogromno prahu. Konzumacija ni vstopnina, je kupon - vavčer, ki ga obiskovalec ob plačilu prejme na vhodu, možno ga je unovčiti za napitke in sladoled. S tem nismo nikomur ničesar vzeli, temveč samo obiskovalce prosili, da z nakupom ene pijače pripomorejo k vzdrževanju reda in čistoče."
Zagnali koncertno dogajanje
Green Lake je namenjen tudi organizaciji koncertov. Zadnjo soboto v juniju so pripravili koncert skupine Dan D. „Po moji oceni je bila tista sobota eden najlepših dni ob jezeru, odkar sem tukaj. Res je bilo lepo in sproščeno. Preizkušali smo vodno vlečnico, Dan D so se pripravljali na večerni nastop in muzicirali že med tonsko vajo, v amfiteatru so posedali obiskovalci in jih med tem poslušali, na plaži so bile družine, večerni koncert je bil pika na i lepo izpeljanemu dnevu. Dejansko sem tisti dan doživel vizijo razvoja centra, kot jo imam ves čas v glavi, to je ustvariti družini prijazno okolje za oddih, rekreacijo in sprostitev," je dejal Krumpak in napovedal še nekaj drugih nastopov za letošnje poletje. 16. julija v goste prihaja Tadej Toš, zagotovo bo moč prisluhniti še kakšnemu akustičnemu koncertu.
Mojca Zemljarič
Velik del gramoznice še vedno gradbišče
Ob gramoznici Pleterje je turistično-rekreacijski dejavnosti namenjeno štiri hektarje veliko območje. Kopanje v jezeru je prepovedano in na svojo odgovornost, na kar opozarjajo table. Pretežni del pleterske gramoznice je sicer še vedno gradbišče in bo tako ostalo še leta in leta, če ne desetletja, saj gre za pravo zakladnico gramoza za potrebe gradbeništva. Lastniki zemljišč, na katerih se črpa gramoz, so pojavno dostopnih podatkih CPP, Kuhar, Epson (Emeršič - EM Grad) in Podlesnik (tlakovci).
Ormož • Ukrepi za spodbujanje gospodarstva
Širitev obrtne cone in tehnološki park
Ormoški občinski svetniki so na zadnji seji pred poletnimi počitnicami potrdili več dokumentov, ki bi lahko za tamkajšnje gospodarstvo prinesli boljše čase.
V drugi obravnavi so dali zeleno luč za podrobni občinski prostorski načrt za ekonomsko-poslovno cono Ormož, ki obravnava 46 hektarjev stavbnih zemljišč. Nekatera so deloma že pozidana, nekatera prazna. Severni del ekonomsko-poslovne cone nameravajo Ormožani komunalno opremiti, za kar so svetniki potrdili projektno dokumentacijo (DIIP). Projekt komunalnega opremljanja je ocenjen na 1,5 milijona evrov, od tega bi 1,1 milijona evrov pridobili iz evropskih virov in državnega proračuna. Realizacija projekta je predvidena do leta 2023. Zgradili bodo dovozne ceste, mešane površine za kolesarje in pešce, elektrodi-stribucijsko omrežje, vodovod, ka-
nalizacijo, telekomunikacije, plinsko omrežje in javno razsvetljavo. „Doseči želimo strateške cilje, ki smo si jih zadali. Prav tako sledimo cilju doseganja gospodarskega razvoja občine," menijo v vodstvu ormoške občine. Konkurenčno prednost pri razvoju gospodarske aktivnosti vidijo v bližini meje s Hrvaško: „Glede na majhnost Slovenije je nujno, da vstopimo z gospodarskega stališča na tuje trge in si razširimo možnosti poslovanja ter sodelovanja s sosednjimi državami."
Svetnika Simona Kolmaniča je pri potrjevanju projektne dokumentacije zmotila sestava delovne skupine, v kateri sta direktorica občinske uprave Milena Debeljak in direktor
Javne razvojne agencije (JARA) Matej Rogač, oba sta pravnika. Kol-manič je razmišljal, da bi bilo v delovno skupino smotrno vključiti še druge izobrazbene profile, denimo inženirja gradbeništva. „To bi lahko bila za njih tudi dobra referenca," je razmišljal. Župan Danijel Vrbnjak je povedal, da je pri pripravi dokumentacije (DIIP-a) sodelovalo več sodelavcev občinske uprave, ki so različnih izobrazbenih profilov. Direktorica Debeljakova je dodala, da je predvideno, da se bo delovna skupina pri oblikovanju investicijskega programa razširila.
Tehnološki park velikosti 2.000 m2 za 2,3 mio evrov
Naslednja investicija, ki bi lahko pripomogla k razvoju gospodarstva v Ormožu, je tehnološki park. Njegova gradnja bi veljala okoli 2,3 milijona evrov, občina bi za projekt prav tako črpala evropska in državna sredstva, predvidoma 1,6 milijona evrov. Gradili bi objekt velikosti
2.000 m2 v dveh etažah, gradnjo pa prav tako končali v letu 2023. Župan je pojasnil, da bi v tehnološkem parku bili med drugim na voljo prostori za proizvodne dejavnosti. Vanj bi preselili podjetniški inkubator in Jaro. Sedaj poslujeta v prostorih starega sodišča, a so že postali pretesni. Zato je občina pristopila ksno-vanju načrtov za tehnološki park, ki bi ga gradili v obrtni coni. Cilj lokalne skupnosti je obdržati mlade podjetnike in jim pomagati na poslovni poti. „V pritličju objekta tehnološkega parka bi bili servisni in proizvodni prostori, sanitarije, garderobe, trgovina in prostor za pre-zentacije, v nastropju pa pisarne, konferenčna soba, predavalnica ... Poseben prostor v nadstropju bi namenili učnemu vozlišču družbeno odgovornih idej. Tehnološki park bi bil namenjen razvoju in podpori novim, mladim, inovativnim podjetjem. Objekt bi projektirali in gradili tako, da bi ga bilo kasneje, če bi se za to pojavila potreba, možno dograditi," so pojasnili v vodstvu občine Ormož.
Svetnik Matej Hebar je namero o gradnji tehnološkega parka pozdravil. „Potreba po tem v občini je," je poudaril. S Hebarjem se je strinjal Ferdinand Šulek, Simon
Kolmanič pa je dodal, da bi bilo smotrno razmišljati še o povezovanju z izobraževalnimi institucijami, tudi univerzo.
Mojca Zemljarič
V občini Ormož posluje 180 gospodarskih družb, pet zadrug in 413 samostojnih podjetnikov. Podjetja so ustvarila 161 milijonov
evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička,
zaposlovala so nekaj čez 2.000 sodelavcev. Podatki so povzeti iz projektne dokumentacije, ki sojo pripravili na občini Ormož in pri Javni razvojni agenciji.
Foto: MZ
Ormoška občina namerava v obrtni coni graditi komunalno infrastrukturo in tehnološki park. Za oba projekta se nadeja črpanja evropskih in državnih sredstev.
6 Štajerski
V središču
torek • 6. julija 2021
Ptuj • Delovni obisk vlade v ptujski bolnišnici
Končno dovolj denarja za gradnjo urgentnega centra
Odkar si ptujska bolnišnica in celotno Spodnje Podravje prizadevata za začetek gradnje urgentnega centra na Ptuju, seje na ministrstvu za zdravje zvrstilo že osem ministrov. Sedanji, osmi, Janez Poklukar je v samo dveh mesecih naredil največji korak v smeri realizacije projekta. Finančna konstrukcija je zaprta, novembra letos bo predvidoma objavljen razpis za izbiro gradbinca, dela naj bi končali februarja 2023. Po letih in letih (praznih) obljub naj bi to vendarle bil ključni korak do izvedbe te še kako pomembne naložbe.
Projekt izgradnje urgentnega centra na Ptuju je ocenjen na 6,5 milijona evrov. Po številnih spremembah in novelacijah naj bi bil zdaj optimalen. Kot pravi direktori-
Kaj če bodo ponudbe izvajalcev višje od zagotovljenih sredstev?
Edina prispela ponudba na razpisu za izbiro gradbinca je leta 2018 za dvakrat presegala takratno projektantsko oceno. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bodo ponudbe gradbenikov tudi tokrat višje od predvidene projektantske ocene in bo zagotovljenih sredstev premalo, minister za zdravje odgovarja: „V primerujavnih naročil in preseganja dogovorjenih vrednosti so postopki jasni, določeno je, kdo mora zagotoviti dodatna sredstva in kaj se sme. Pri tem ne vidim nobenih težav, da zato ne bi prišlo do izvedbe."
ca SB Ptuj Anica Užmah, so ga racionalizirali, kolikor je bilo možno in smiselno, zagotovljena sredstva bi morala zadostovati za izvedbo del in nabavo opreme: „Mislim, da bi glede na trenutno preverjanje cen in tudi podražitve ta sredstva morala zadostovati. Taka je tudi ocena projektantov. Ta projekt ni primerljiv s tistimi pred letom 2018. Tisto je res bil projekt, ki ni bil skladen z enotno metodologijo za gradnjo urgentnih centrov. Posebej smo ponosni, da smo zbližali potrebe z zmožnostmi in leta 2020 naredili popolnoma nov projekt, ki je tik pred realizacijo." Na podlagi novega projekta je bilo jeseni lani pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Kjer je volja, je tudi denar
Ministrstvo za zdravje za projekt urgentnega centra Ptuj zagotavlja 4,4 milijone evrov, od tega 3,4 iz proračuna in 980.000 evrov iz naslova prodaje nepremičnin. „Da je projekt še kako pomemben za Podravje, so že leta 2017 pokazali posamezniki, gospodarstvo in občine, pa tudi zaposleni v bolnišnici. Zbrali so 620.000 evrov za financi-
ranje te naložbe, kar je vračunano v zapiranje finančne konstrukcije. Razliko 1,5 milijona evrov zagotavlja bolnišnica iz svojih sredstev, kar je v veliki meri možno zaradi prizadevanj zaposlenih, ki so v zadnjih treh letih omogočili pozitivno poslovanje," je po srečanju z ministrom na Ptuju povedala direktorica bolnišnice Anica Užmah.
Kot pravi, je sprejeti sklep vlade najpomembnejši in ključni korak na poti do realizacije: „Zdaj pa je res dokončno. Zbližamo le še stališča, kdo bo vodil razpis in kakšni bodo pogoji. Večino že vemo. V kratkem bomo imeli še en sestanek in to bo podlaga za objavo razpisa za izbiro izvajalca del. Pri tem ministru s to ekipo smo vse uspeli realizirati v dveh mesecih. Aktivno smo se začeli pogovarjati že z obiskom državnega sekretarja Franca Vindišarja."
Minister Poklukar: »SB Ptuj je pomemben zdravstveni zavod«
„SB Ptuj je pomemben zdravstveni zavod v regiji, brez njega si zdravstvene oskrbe ne moremo predstavljati. Seveda je prvi korak
Foto: ČG
Minister za zdravje Janez Poklukar je minuli teden na Ptuj prinesel izjemno dobre novice. Je s tem zapletov konec?
k zagotavljanju nujne zdravstvene oskrbe urgenca. Vlada RS je na seji sprejela sklep o načrtu razvojnih projektov z dopolnitvijo za obdobje 2021-2024, ki prinaša ptujski bolnišnici manjkajoča sredstva. Vesela novica je, da se gradnja lahko prične. Hkrati smo z vodstvom bolnišnice govorili tudi o drugih posodobitvah, ki jih potrebujejo," je ob obisku Spodnjega Podravja povedal Poklukar. Terminski plan gradnje je predstavil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Robert Cugelj. Predvideno je, da bi do konca novembra objavili javni razpis za izbor izvajalcev. Do februarja
2022 bi ta moral biti izbran, objekt bi lahko bil zgrajen do februarja 2023. "Veliko dela nas čaka, objekt je zahteven, a sem prepričan, da
bomo skupaj z vodstvom ptujske bolnišnice uspeli realizirati dogovorjeno," je napovedal Cugelj.
Dženana Kmetec
Dražba nepremičnin predvidoma septembra
Za zagotovitev dela sredstev bo bolnišnica prodajala 12 stanovanj, eno garažo in eno zemljišče. Dražbe so predvidene jeseni letos. „Gre za nepremičnine, kijih ne potrebujemo nujno za izvajanje svoje dejavnosti. Prodaja je bila planirana že leta 2017, zdaj smo se o tem dokončno dogovorili, "je pojasnila direktorica Užmahova.
Središče ob Dravi • Že 10 let brez zdravnika
Bodo občine zagotovile dodatek k plači zdravnika?
Zdravnika za pet dni v tednu, kot so ga imeli v zdravstvenem domu v Središču ob Dravi do leta 2011, nimajo že 10 let. »Bili smo potrpežljivi, saj so nam vse od tedaj obljubljali, da bomo zdravnika ponovno dobili,« je poudaril središki župan Jurij Borko. Po posebnem sestanku na temo zdravnikov v ormoški javni zdravstveni mreži nič kaj ne kaže, da bi se to v kratkem tudi lahko zgodilo.
Foto: DZH
Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi
Septembra lani so v središko ambulanto dobili mlado zdravnico, poleg nje je delal še dotedanji zdravnik. »Pacientom sta bila na razpolago skupaj v bistvu 6 dni v tednu, saj sta delala vsak 3 dni, v sredo celo dve izmeni, potem pa je bila zdravnica naenkrat zaradi covida in porodniških odsotnosti umaknjena v Zdravstveni dom (ZD) Ormož,« je povedal župan Jurij Borko.
V občini Središče ob Dravi imajo statistično gledano najstarejše prebivalstvo v Spodnjem Podrav-ju. »Prebivalstvo se sicer manjša, vendar je naša prioriteta, da si zagotovimo zdravnika pet dni v tednu,« je povedal župan. Po njegovih besedah so na sestanku 20. junija letos z vodstvom ZD Ormož in župani sosednjih občin Ormož in Sveti Tomaž odkrito govorili o tem, da bo očitno treba tudi na ministrstvu za zdravje osebno preveriti, ali obstaja kakšna možnost za dodatek občine k stimulaciji plače za zdravnika. »Plačni sistem v javnem sektorju je znan, mogoče pa tudi z občinskim dodatkom koga privabimo. Leta tečejo, obljube pa se zaradi pomanjkanja kadra ne uresničijo. To se vleče že deset let. Izkoristili bomo vse pravne in druge možnosti, da zdravnika dobimo in ga tudi obdržimo.«
Situacija naj bi se izboljšala šele prihodnjo pomlad
Po besedah direktorice ZD Ormož Vlaste Zupanič Domajnko so bili župani seznanjeni, da tudi zaradi epidemiološke slike ZD Ormož ne razpolaga z dovolj zdravniškega kadra za dodatno razporeditev zdravnikov v zunanje ambulante: »Zdravnica, ki smo jo
dodelili v Središče ob Dravi, se po razporedu vključuje v urgentno ambulanto, v covid ambulante, za omogočanje cepljenja, pokriva tudi porodno odsotnost zdravnice v ambulanti Sveti Tomaž. Strokovni vodja dr. Hekič je hkrati vodja SNMP in je zadolžen za razporejanje zdravnikov, ena zdravnica pokriva poleg splošne ambulante še vsakodnevno ambulanto v Centru starejših občanov, druga zdravnica pa ima ogromno opre-
deljenih pacientov - nad slovenskim povprečjem. V maju 2021 je bila podeljena koncesija družinske medicine v Ormožu. Začelo se je koriščenje letnih dopustov, ki jih moramo zagotoviti zaposlenim zaradi zelo obremenjujočega dela v času epidemije. Realno bo, da bomo lahko zdravnico ponovno razporedili v ambulanto Središče v aprilu 2022, ko se konča porodni dopust manjkajoče zdravnice.«
Darja Žganec Horvat
Videm • V vrtcih prostorska stiska
34 otrok na čakalnem seznamu
V vrtcih občine Videm se ponovno srečujejo s prostorsko stisko. Zaradi pomanjkanja prostora je zaenkrat pred njegovimi vrati ostalo 34 otrok; 15 izmed njih jih bo sicer starostni pogoj za vpis v vrtec izpolnilo med šolskim letom.
V enotah vrtcev Videm in Sela se srečujejo s prostorskimi težavami.
Medtem ko je v Leskovcu prostora za sprejem otrok dovolj, ga v Vidmu in na Selih primanjkuje. „Minula leta smo povečan vpis reševali z začasnimi oddelki, letos, žal, začasnih oddelkov več nismo mogli oblikovati zaradi prostorske stiske. Oddelke smo oblikovali v skladu s pravilnikom o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in so polno zasedeni. V Vidmu imamo oblikovana dva oddelka prvega starostnega obdobja, en kombiniran oddelek ter dva oddelka drugega starostnega obdobja. Skupaj imamo 114 otrok. V enoti Sela imamo dva kombinirana oddelka in 38 otrok. V enoti Leskovec smo sprejeli vse vpisane otroke (52) razen dveh, ki še ne izpoljnjujeta starostnega kriterija," je pojasnil Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm, pod okriljem katere delujejo vse tri enote vrtca. Za videmsko enoto vrtca je na čakalnem seznamu 19 otrok, za selsko pa 13.
Po besedah ravnatelja Murka potekajo med ministrstvom za izobraževanje in občino Videm pogovori o zagotovitvi začasnega oddelka z zmanjšanim normativom, kar bi omogočilo, da bi lahko sprejeli otroke s čakalnega seznama.
MZ
torek • 6. julija 2021
V središču
Štajerski	7
Ptuj • Rebalans občinskega proračuna
Prerazporeditve sredstev
Po drugem rebalansu proračuna za leto 2021, ki so ga ptujski mestni svetniki potrdili junija, bo občinska blagajna letos predvidoma obsegala okrog 37 milijonov evrov. To je za kar 1,2 milijona več od lani decembra sprejetega proračuna. Obeta se nekaj novih investicij, pa tudi sprememb že načrtovanih projektov.
V proračunu je spremenjenih kar nekaj postavk, dodane so tudi nekatere nove investicije, ki jih načrtujejo izvesti še letos.
Februarja letos so ptujski svetniki potrdili prvi rebalans, pri katerem ni šlo za spremembo višine proračuna, pač pa je bil potreben zaradi skupne zadolžitve javnega sektorja na ravni občin. Z drugim, junijskim rebalansom se spreminja tudi višina proračuna. Načrtovani prihodki se znižujejo za okrog 778.000 evrov zaradi odpisov najemnin za poslovne prostore, znižanja turistične takse in podobno. Po sprejetih spremembah znašajo blizu 28 milijonov evrov. Razlika med prejemki in izdatki proračuna ostaja nespremenjena, tri milijone evrov.
Za kaj se zagotavljajo dodatna sredstva v proračunu
V rebalansu je kar nekaj novih postavk, pri nekaterih se spreminja le višina planiranih sredstev, Nova postavka je gradnja meteornega kanala in vodovodne tekalne kanalizacije v Rabelčji vasi v znesku kar 290.000 evrov. Dodatnih 20.000 evrov je namenjenih za pripravo digitalne strategije pametne občine. Povečuje se delež sredstev za ureditev kulturne dvorane Grajena s 85.000 na 115.000 evrov zaradi uskladitve s ponudbenimi vrednostmi izvedbe investicije v ogrevanje ter oceno investicijsko vzdrževalnih del. Več sredstev od decembrskega plana bo šlo tudi za vzdrževanje in urejanje cestne infrastrukture. V načrtu je nabava novega kombija za razvoz hrane za potrebe Vrtca Ptuj.
Sredstva so zagotovljena tudi za rušitev in pričetek priprave do-
kumentacije za Koteks (90.000 evrov), 160.000 evrov za postavitev gostinskega objekta s sanitarijami v Ljudskem vrtu, 215.000 evrov več je rezerviranih za ureditev vežice na Rogozniškem pokopališču (skupaj po novem 710.000 evrov) ... Za rekonstrukcijo Slovenskogoriške ceste občina namenja dodatnih 130.00 evrov in povečuje sredstva za ureditev javne razsvetljave za dodatnih 50.000 evrov.
Se pa nekatere postavke v občinski blagajni znižujejo. Za 40.000 evrov manj je predvidenih sredstev za ureditev žitnice, zagotavljajo le deset tisočakov. Privarčevali bodo tudi zaradi neuspeha Ptuja pri kandidaturi za EPK, v proračunu so s tega naslova prerazporedili kar 147.000 evrov.
Rebalans tudi zaradi reorganizacije dela občinske uprave
Eden izmed razlogov za sprejem rebalansa MO Ptuj za leto 2021 je reorganizacija dela občinske uprave. Ustanovljen je nov Oddelek za pravne zadeve in ravnanje s stvarnim premoženjem, ukinjen pa Oddelek za negospodarske dejavnosti. »Če ne bi bilo reorganizacije dela občinske uprave, rebalans niti ne bi bil nujno potreben. Ker smo to pripravljali, smo obenem korigirali še prihodke in odhodke. Po rebalansu je proračun nekoliko višji, ne vemo pa še natančno, kakšna bo realizacija,« je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek.
Dženana Kmetec
V načrtu začetek ureditve objekta na Potrčevi 34
Občina namenja 50.000 evrov za ureditev poslovno stanovanjskega objekta na Potrčevi 34. »Ta sredstva so namenjeni plačilu priprave projektne dokumentacije. Namen gradnje poslovno-stanovanjskega objekta je zagotovitev novih prostorov za četrtni skupnosti Center in Ljudski vrt. Na podlagi upravičevanja ekonomičnosti projekta se bo izvedla gradnja v maksimalnem obsegu, s čimer bomo pridobili še 10 do 13 stanovanj,« svoj načrt predstavljajo na občini.
Ptuj • O bodočem urejanju stavbe upravne enote
Postopki spremembe lastništva potekajo
Stanje stavbe v Slomškovi ulici 10 v centru mesta, kjer je sedež Upravne enote (UE) Ptuj, nikomur ni v ponos. Lastništvo objekta si zaenkrat še vedno delita MO Ptuj in država oziroma ministrstvo za obrambo. Občina naj bi se kmalu tudi pravnoformalno v zameno za druge nepremičnine odrekla lastniškemu deležu, upravljanje bi prevzelo ministrstvo za javno upravo. Bo država v prihodnje kot edini lastnik primorana za poslopje bolje skrbeti?
V kratkem naj bi edini lastnik te stavbe postala država. Kaj bo občina dobila v zameno za 75-odstotni lastniški delež, še ni znano.
Več let je bilo gibanje okrog objekta, v katerem deluje UE Ptuj, nevarno. V zadnjem letu je občina stanje nekoliko sanirala, a gre za majhne, kozmetične popravke, čeprav je jasno, da je celotna stavba potrebna temeljite obnove.
Dejstvo, da je lastništvo objekta deljeno, vsako investicijo le otežuje. Prav zaradi neurejenih pravnofor-malnih razmerij je pred letom dni vodstvo ptujske občine, ki je lastnica 75% deleža objekta, predlagalo ureditev razmerij. Strinjali bi se bodisi z najemom bodisi z zamenjavo objekta za druge nepremičnine. Zdaj naj bi bili blizu tega, da se lastništvo v celoti preda v roke države. Občina namreč od lastništva objekta nima nič, saj za to, da v njem deluje UE Ptuj, ne prejema nikakršne najemnine. Bolj kot prednost jim lastništvo predstavlja breme in stroške. Kot solastnica je namreč dolžna skrbeti
za varnost objekta. V zadnjem letu so zagotovili sredstva tako za sanacijo objekta kot kritje stroškov statične presoje, kar je bilo potrebno zaradi posledic potresa. Na vprašanje, kaj želijo v zameno za prenos lastništva in kakšni so terminski plani, iz MO Ptuj odgovarjajo: »Pogovori ob obisku ministra Koritnika so tekli o prenosu, zdaj so na potezi strokovne službe, zato je o rokih preu-ranjeno govoriti.«
Koritnik: 'Smo tik pred finalizacijo dogovora'
Stoodstotno lastništvo države bi lahko pospešilo in poenostavilo tudi prihodnja vlaganja v obnovo. Če ne drugega, bo znano vsaj to, kdo z objektom upravlja in kdo točno je zanj dolžan skrbeti ter pod kakšnimi pogoji. »Osnutek sporazuma je že pripravljen in je bil poslan županji
Nuški Gajšek. Tudi srečala sva se v sklopu vladnega obiska in menim, da smo v fazi finalizacije dogovora. Stavba je dejansko potrebna obnove, o tem sem se prepričal tudi ob ogledu,« je po obisku Ptuja povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Prepričan je, da je ključno to, da se strinjajo o smiselnosti prenosa lastništva, o drugih podrobnostih pa se bodo že dogovorili. Ena od teh je prenos celotnega lastništva na državo. »To bo stvar dogovora. Občina je pred nekaj dnevi posredovala seznam nepremičnin, ki bi jo zanimale, mi pa moramo zdaj pogledati, katere so v upravljanju ministrstva za javno upravo ter kaj je smiselno in ekonomično,« je povedal Koritnik. Zagotovil je sicer, da ne bodo čakali na ureditev prav-no-lastniških razmerij, pač pa bodo sočasno urejali vse potrebno za začetek čim prejšnje obnove. Ocene
o sredstvih, potrebnih za sanacijo in obnovo, še nimajo. »Opozorili so me, da so kamnite glave padale pred stavbo upravne enote. To je treba rešiti, da bo stavba varna. Racionalni bomo pri tem, vsekakor pa je najpomembnejše, da se sanacija izpelje, ne glede na sredstva.«
Vzdrževanje in obnova stavb, ki so v lasti države, na Ptuju doslej praviloma ni potekalo tako, kot bi si želeli. Morda bo v tem primeru drugače in bo prenos lastništva pomenil korak na bolje. Ne nazadnje pokriva ptujska UE široko območje Spodnjega Podravja in jo dnevno obišče več sto uporabnikov. Varnost bi morala biti ključna, a tudi ustreznost notranjih prostorov, ki zaradi starosti in dotrajanosti kar kličejo po posodobitvi.
Dženana Kmetec
Slovenija • Odkupne cene nižje, hrana dražja
Pade le po plečih kmetov in potrošnikov
Po podatkih državnega statističnega urada so bili stroški v prvem letošnjem četrtletju v povprečju za skoraj štiri odstotke višji kot v prvem četrtletju lanskega leta.
Če na drugi strani pogledamo odkupne cene kmetijskih pridelkov, ugotovimo, da so bile te v prvih štirih mesecih 2021 za skoraj pet odstotkov nižje kot v istem obdobju lani. Za 3,8 odstotka so bile nižje cene živali, med katerimi so najbolj padle odkupne cene prašičev, in sicer kar za dobro četrtino. Kmetje so v povprečju manj dobili tudi za liter mleka, za 6,8 odstotka pa so dobili manj za rastlinske pridelke; pri tem so se najbolj znižale cene krompirja, za 4,9 odstotka pa tudi sadje.
Ker se hrana v trgovinah vse bolj draži, napovedi pa niso nič kaj obetavne, saj se višanje cen očitno še ne bo tako kmalu ustavilo, je senca krivde za nastalo situacijo takoj padla na primarnega pridelovalca hrane, torej kmeta. A na Kmetij-sko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) odločno zavračajo, da bi bili kmetje razlog za višje cene. Nasprotno, pravijo, kljub temu da se višajo stroški pridelave, torej cene surovin, reprodukcijskega mate-
riala in energentov, se ne zvišujejo tudi odkupne cene, kar bi vsaj malo ublažilo večje stroške. Zato se je vse več kmetij znašlo v težkem položaju in pred dejstvom, ali ima sploh še smisel nadaljevati. Ne le, da nič več ne zaslužijo, mnogi kmetje beležijo le še izgube. Zato
se njihova krovna organizacija sprašuje, kdo v Sloveniji od kmeta pričakuje, da bo delal zastonj.
Ob tem je prav žalostno, dodajajo, da mora potrošnik za hrano plačati vse več, kar pomeni, da si ostali deležniki v verigi: odkupo-valci, predelovalna industrija in
trgovina te stroške vkalkulirajo v končno ceno, medtem ko kmetje te možnosti nimajo. Po mnenju zbornice je zato nesprejemljivo, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.
SD
Foto: CG
Foto: CG
Foto: PK
8 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 6. julija 2021
Ptuj • Kmetija štirih generacij, ki z inovativnostjo tudi v kriznih časih uspešno posluje
Butično, domače in kakovostno s kmetije Čeh
Kmetija Čeh iz Podvincev je družinska kmetija, na kateri se ukvarjajo s pitanjem telic. V hlevu imajo povprečno okrog 450 glav živine. V večini jo prodajo za meso preko zadruge v Italijo in Celjskim mesninam. S prodajo oz. odkupom niso imeli nikoli težav, kjer je kakovost, težav ni. Trudijo se, da čim več krme pridelajo doma, da spitajo kakovostno govedino. Kljub temu da cene niso najboljše, pri Čehovih ne tarnajo. Ukvarjajo pa se tudi s pridelavo česna, čebule in krompirja.
Na kmetiji živijo štiri generacije. Vsi delajo na kmetiji, to je tudi njihov edini prihodek. Nosilka kmetije je 32-letna Sandra, snaha pri hiši. Mlada generacija je spodbudila predelavo čebule, česna. S temi izdelki so že osvojili trg, morda pa se bodo nekoč lotili še predelave mesa.
Hišni svet: vsi delajo, vsi investirajo, vsi tudi odločajo
„Mi nismo kot neko podjetje, kjer so šef in zaposleni. Mi smo družinska kmetija, vsi sku-
paj delamo, vsi skupaj se tudi odločamo, o vsem v povezavi s kmetijo, o nabavi strojev, gradnji novih objektov in podobno. Tudi ko ste me klicali za intervju, sem vsem povedala, da bom kmetijo predstavila za časopis. Imamo neke vrste hišni svet, ki ga sestavljamo: babica Ana, moževa starša
Janko in Jožica, mož Matjaž in jaz ter najini hčerki Hana in Hajdi. Pri vsakem kosilu se o nečem pogovorimo, da na koncu pridemo do skupne odločitve. Vsi vlagamo v kmetijo, zato mora biti vse, za kar se odločimo, tudi v dobro vseh. Plač si ne izplačujemo. V ospredju je vedno kmetija, seveda pa moramo vsi preživeti, tudi dopust si privoščimo. Veliko vlagamo v posodobitev, v zadnjih letih smo posodobili strojni park. Lani smo postavili nove stolpne silose. V kmetijo moraš vedno vlagati, da lahko greš s časom naprej," Sandra Čeh predstavi kmetijo štirih generacij, na kateri stavijo na butično, domače in kakovostno.
Spontano se je ob pridelavi česna, čebule in krompirja pri mladih rodila ideja o tem, da bi začeli predelovati npr. čebulo, ki estetsko ne ustreza prvemu klasu za prodajo, saj je ne želijo zavreči. Zdaj jo predelujejo in jo prodajo po višji ceni kot surovino, zaradi dodane vrednosti.
Trudijo se, da bi bila surovina čim kakovostnejša, da je lahko tudi končni izdelek kakovosten. Ohranjajo tradicionalne načine pridelave, okopavajo ročno. Bolj kot se trudiš za pridelek, boljši je, poudarja Sandra, ki nam je
predstavila izdelke kmetije Čeh, ki so bili nagrajeni z zlatim priznanjem na letošnjem ocenjevanju izdelkov festivala Dobrote slovenskih kmetij.
S predelavo do dodane vrednosti in potrditve kakovosti
„Naši zlati izdelki so česnov čips, česnov čips z vrtninami, česen v prahu (grobo mletem prahu) in česen v prahu z vrtninami, kjer so dodane začimbe v stilu variante domače vegete, posušena rdeča ptujska čebula v kolobarjih in mleta rdeča ptujska čebula. Vse izdelke sem, preden so šli na trg, testirala v domačem okolju, s sorodniki, sosedi, ker sem želela pridobiti čim več mnenj. Na nek način se moraš navaditi, naučiti uporabljati nov proizvod. Če si celo življenje kuhal s svežo čebulo, tega ne osvojiš čez noč. Sčasoma pa se navadiš, naučiš uporabljati tudi posušeno čebulo v kolobarjih. Paziti pa moraš na razmerje. Če si za neko jed prej uporabil kilogram sveže čebule, bo posušene dovolj 10 dag. Ko pride v stik s tekočino, spet nabrekne in pridobi na teži.
Opazila sem, da posušeno čebulo pogosteje uporabljajo mladi, tudi zaradi hitrejše priprave jedi, ki potrebuje večje količine čebule. Zagotovo je dobra alternativa sveži čebuli, še posebej pa takrat, ko nimaš časa, ko moraš na hitro zgostiti kakšno omako ipd. Odziv pri potrošnikih je dober, četudi izdelkov nismo posebej promovirali. Prodajamo jih v butičnih trgovinah po vsej Sloveniji, ki se ukvarjajo s prodajo domačih izdelkov."
Kmetija Čeh svoje nagrajene izdelke ponuja v različnih vrstah embalažah, papirni, plastični in stekleni. Na kupcu pa je, da izbere, kar mu najbolj odgovarja. „Šest zlatih priznanj je bilo za nas seveda veliko presenečenje. Seveda si vsak, ki sodeluje na ocenjevanju, za svoj izdelek želi najboljše. Nismo pa pričakovali, da bomo za vseh šest izdelkov prejeli zlata priznanja. Prvič smo na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij sodelovali lani, ko smo prejeli tri zlata priznanja," je zadovoljna Sandra Čeh, saj ta zlata priznanja potrjujejo, da delajo dobro, kakovostno in da so se glede predelave odločili pravilno, da gre za izdelke, po katerih trg povprašuje.
Foto: Črtomir Goznik
Sandra Čeh: „Naša kmetija je družinska kmetija, vsi skupaj delamo in odločamo, se veselimo vseh priznanj. Ponosni smo na šest zlatih priznanj na letošnjem ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij."
Majšperk • Grajsko ocenjevanje vin
Šampion beli pinot
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk je v sodelovanju z občino prvič organiziralo Grajsko ocenjevanje vin. K temu projektu so majšperški vinogradniki pristopili pred tremi leti. Gre sicer za tradicionalno, že 22. ocenjevanje vin, na katerem sodelujejo vinogradniška društva iz Oplotnice, Slovenske Bistrice, Poljčan, Makol in Studenic.
Foto: Lidija Bezjak
Na 22. Grajsko ocenjevanje vin so prinesli 86 vzorcev.
Na ocenjevanje vin so vinogradniki iz šestih vinogradniških društev prinesli 86 vzorcev, od tega jih je bilo 70 normalne trgatve in 16 pre-dikatov (vin posebnih trgatev). »Z letošnjim odzivom domačih in okoliških vinogradnikov smo zelo zadovoljni,« je povedal Zvonko Marčič, predsednik društva.
Povprečna ocena vseh vzorcev je bila 18,27, kar je po besedah Mar-čiča več kot odlično. Med vzorci normalne trgatve so prevladovali rumeni muškat, sauvignon, laški rizling, traminec, renski rizling ... Med njimi se je znašel celo vzorec penine rose. Komisija je imela težko delo, saj je morala izbrati najboljše med najboljšimi. Na grajsko ocenjevanje vin lahko vinogradniki prinesejo samo vzorce tistih vin, ki so na lokalnih ocenjevanjih že dosegla zlata priznanja.
Veliko zlato diplomo so prejeli: Beno in Zinka Zager za beli pinot, suhi jagodni izbor, Vika in Rado Plajnšek iz Makol za sauvignon, jagodni izbor, ter družina Pušaver iz Makol za laški rizling, jagodni izbor. Šampion grajskega ocenjevanja v Majšperku je z najvišjo oceno na ocenjevanju postal beli pinot, suhi jagodni izbor, Bena in Zinke Zager iz vinogradniškega društva Studenice.
EK
Gornja Radgona • Rezultati kakovosti izdelkov na letošnji Agri
Vsebnost sladkorjev končno manjša
59. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra bo letos v Gornji Radgoni potekal od 21. do 26. avgusta, ocenjevalne komisije pa so že zdaj ocenile kakovost poslanih izdelkov.
Ocenjevale so sveže meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke ter sokove, brezalkoholne pijače in embalirane vode. Komisija je pregledala 432 vzorcev mesa in mesnih izdelkov 46 podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Poleg drugih priznanj je za razliko od lani, ko jih je bilo 26, podelila »le« deset šampionskih nazivov. Večletna šampionska rekorderka Perutnina Ptuj tokrat ni tako blestela, saj domov ni odnesla polovice laskavih nazivov, kot se je to zgodilo v letu 2020. Pripadla sta ji dva šampiona kakovosti: za poli
hammy brez dodanih polifosfatov in kolekcijo puranjega mesa natur. Je pa ptujski perutninski gigant tudi letos prejel priznanji za varovalne mesnine in tržno ponudbo mesa, »pobral« pa še priznanje za inovatorstvo.
Visoka kakovost izdelkov
»Število prijavljenih vzorcev je naraslo, povečalo se je tudi število sodelujočih podjetij, še vedno pa pogrešamo številčnejšo udeležbo proizvajalcev iz drugih držav,« je
dejal predsednik komisije za meso in mesne izdelke Božidar Žlender, zadovoljen z nadpovprečno kakovostjo ocenjenih vzorcev.
Na 35. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je sodelovalo 22 podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Belgije z 211 izdelki. Komisija pod vodstvom Stanke Podkrajšek, ki je zadovoljna, da se je »končno nekoliko zmanjšala sladkost izdelkov in da proizvajalci poskušajo slediti trendom zdrave prehrane«, je podelila osem šam-pionskih nazivov. Od tega so kar štirje pripadli Pomurskim mlekar-
Z ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov v okviru letošnje Agre
Foto: Agra
nam: za njihovo mleko v prahu, sir ementalec, ljutomersko maslo in ljutomersko surovo maslo brez laktoze.
Vina še čakajo na ocene
Sokove, brezalkoholne pijače in embalirane vode so v okviru pomurskega kmetijsko-živilskega sejma ocenjevali 25. 39 podjetij iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije in Srbije je poslalo 136 izdelkov, komisija pa je podelila pet šam-pionskih nazivov za izdelke, ki so tri leta zaporedoma prejeli veliko zlato medaljo. »Prijetno nas je presenetilo tako veliko število vzorcev kot sodelujočih podjetij, tudi vse več manjših, zlasti pa njihova izvirnost in kakovost. V široki paleti izdelkov najdemo nove kombinacije okusov, predvsem pa tudi pijače z manjšo vsebnostjo sladkorja,« je dejal predsednik komisije Janez Hribar.
Ocenjevanja izdelkov v okviru letošnje Agre pa še niso povsem zaključena, saj julija sledijo državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona, Biovin, mednarodni Traminer Challenge ter mednarodno ocenjevanje medenih pijač, avgusta pa še ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo.
Senka Dreu
torek • 6. julija 2021
Kmetijstvo
Štajerski	9
iz Podvincev
„Delo na kmetiji moraš imeti rad"
Življenje na kmetiji je drugačno, dela se od jutra do večera, ker ni urnika. Vse pa je odvisno od organizacije, ko je delo, poprimejo vsi, da je čim prej končano. „Delo na kmetiji moraš imeti v srcu, v tem delu se moraš najti, da ti ni težko iti v hlev. Osebno bi lahko tudi cele dneve pakirala izdelke.
Vsak najde neko svojo pot, na kateri je srečen, ker opravlja delo, ki
V
kmetija Celi
01 frC^'1
v t&Sv. ■
"«'H C»h I Sin«'»'**
ga ima rad. Želela sem si nekaj novega. Zelo pomembna pa so izobraževanja, ko greš na novo pot. Letos je bilo zaradi korone veliko izobraževanja na spletu, kar mi je osebno odgovarjalo. Vedno se nekaj naučiš, lahko nekaj dodaš, spremeniš, izboljšaš, npr. pri embalaži. Ljudje kupujejo z očmi, vse je pomembno, ni pomembna samo vsebina, tudi zunanjost prodaja izdelek," o svojem delu, življenju na kmetiji in odločitvi za novo pot, pove Sandra, ki ničesar ne prepušča naključju.
„Nisem želela fotografije, želela sem risbo. Narisal jo je Aleksander Fenos. Posušena ptujska čebula v kolobarjih v stekleni embalaži z veduto Ptuja je lahko tudi zelo lepo darilo za vsakogar," pa je Sanda kot ponosna Ptujčanka pojasnila svojo odločitev o uporabi ptujske vedute na tej embalaži. Zdaj pa se na pot med kupce že podaja povsem nov izdelek, sol s česnom, ki jo uporabimo za soljenje mesa, zelenjave. Na Ptuju je njihove izdelke mogoče kupiti v trgovini Škrnici.
Foto: Črtomir Goznik
f
Zlati izdelki kmetije Čeh
Z vrečko domačih izdelkov ne boste nikoli zgrešili!
Sandra Čeh prisega na domače pridelke in izdelke, tudi ko gre za obdarovanje. Ne bo vas obdarila kozarci, skodelicami za kavo ali podobnim. V njeni darilni vrečki bodo vselej domači proizvodi. Prepričana je namreč, da če kupiš nekaj uporabnega, nekaj, kar gre skozi želodec, da ne moreš zgrešiti. „Zdi se mi pomembno, da kupimo nekaj domačega, ker s tem spodbujamo celotno okolje, če kupimo od vsakega kmeta nekaj in to zapakiramo v lično škatlo, darilno embalažo. To je posebno darilo. Lahko greš vsaki teden na rojstni dan, vsakokrat z drugačnim darilom, ker je izbira domačih proizvodov naših kmeti) resnično velika," razloži Sandra svoj način obdarovanja z domačimi pridelki oz. izdelki.
Foto: Črtomir Goznik
Čisto nov izdelek: sol s česnom
Prihodnost kmetijstva je v povezovanju
Sandra Čeh vidi prihodnost slovenskega kmetijstva v večjem povezovanju kmetij, še bolj bi se morali povezati, poudarja, da bi lahko uspešno tržili vse tisto, kar naše kmetije proizvedejo, visoko kvalitetno in butično proizvodnjo.
Kmet lahko pridela dober izdelek, problem pa je, ker ga pogosto ne zna prodati. Od države pa si želijo več pomoči pri sanaciji posledic vremenskih ujm, zlasti še toče v zadnjih letih, ki imajo za posledico tudi manjšo kakovost pridelka. „Samo zavarovanje površin oz. pridelka ni rešitev. Primorani smo zavarovati naše površine, ker živali brez hrane ne morejo ostati. Če
zaradi toče ostanemo brez koruze, jo moramo kupiti, četudi ne vemo, kakšna je njena kvaliteta," ugotavlja Sandra, ki komaj čaka jesenski festival dobrot slovenskih kmetij, da se le-te pokažejo z najboljšim, kar imajo, da se bo v mestu znova veliko dogajalo, da bo živelo. In da tudi sami predstavijo svoje izdelke tistim, ki jih še ne poznajo.
MG
Podravje • V kolobarjenje vključiti več zrnatih stročnic
Stročnice pomembne za prehrano ljudi in živali
Soja je ena izmed najpomembnejših zrnatih stročnic v svetovnem merilu predvsem za potrebe kakovostne beljakovinske surovine za živinorejo. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) je pri nas pridelamo vse manj.
Udeleženci delavnic na Žipovi njivi soje
Podobno kot v večini razvitih držav je živinoreja v Sloveniji zelo odvisna od soje, to pa ob majhni lastni samooskrbi pomeni samo močno odvisnost panoge od uvoza. Strokovnjaki zato priporočajo povečanje lastne pridelave, s katero bi kmetje zmanjšali tudi porabo dušikovih mineralnih gnojil, kajti zrnate stročnice so sposobne s pomočjo simbioze z nekaterimi bakterijami vezati dušik iz zraka.
Povečati interes za pridelavo soje
Na slovenskih njivah že dolgo prevladuje žitni kolobar; njegova popestritev, denimo s sojo ali drugimi zrnatimi stročnicami, kot so fižol, grah, lupina, bob in čičerika, bi zmanjšala pojav nekaterih glivičnih bolezni in škodljivcev, ki jim ugajajo ozki kolobarji. To je večini kmetovalcem in stroke že poznano, a verjetno premalo spodbudno, da bi samo zaradi tega povečali obseg pridelave, zato kaže v prihodnje poiskati drugačne vzvode za povečanje njihove pridelave.
»Zrnate stročnice so pomemben del prehranske varnosti države, bodisi neposredno kot hrana za ljudi ali posredno kot krma za živali. V človeški prehrani so stročnice hranilno bogata živila, saj jih
odlikuje velika vsebnost beljakovin z dobro aminokislinsko sestavo in visoko vsebnostjo olja v semenu, zaradi vseh teh dobrih lastnosti pa se jih uporablja tudi za krmo živali,« razlaga Manfred Jakop z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ki vodi projekt evropskega inovativnega partnerstva (EIP), prenaša pa znanja in izkušnje raziskovalnih institucij, kmetijske svetovalne službe in kmetovalcev. V okviru projekta so nedavno v Spodnjih Verjanah v občini Sveta Trojica na njivah kmetijskega gospodarstva Žipo potekale delavnice za kmetijske svetovalce in pridelovalce. »Seznanili smo jih z uporabo različnih kombinacij fitofarmacevtskih sredstev in možnostjo zmanjšanja odmerkov v kombinaciji z mehanskim zatiranjem plevelov ter uporabo česal in okopalnikov v soji. Največ zanimanja je poželo delo z zvezdastim česalom v stročnicah in koruzi.«
Korak k prepolovitvi uvoza
Udeležencem delavnic so strokovnjaki predstavili tudi optimizacijo tehnologij pridelave, s tehnologijami toplotne obdelave soje, s sestavo krmnih obrokov za različne vrste domačih živali in
možnostjo procesiranja stročnic za humano prehrano. Vodja pridelave v podjetja Žipo Klemen Kaučič pa je spregovoril o večletnih izkušnjah, ki jih imajo v podjetju z ohranitvenim načinom pridelave soje in drugih poljščin v Pesniški dolini.
»Zrnate stročnice poleg povečanja vsebnosti humusa v tleh in izboljšanja strukture tal ponujajo
tudi možnost zmanjšanja emisij to-plogrednih plinov, k čemur je Slovenija zavezana v naslednjih letih. Dušik, ki ga metuljnice v simbiozi z bakterijami vežejo iz zraka, je namreč edini vir dušika v kmetijstvu, ki ni povezan z emisijami didušiko-vega oksida. To lahko v kmetijstvu dosežemo s setvijo zrnatih stročnic in drugih metuljnic, kar je zapisano
v mnogih sprejetih strateških dokumentih. S sprejetjem izhodišč skupne kmetijske politike (SKP) pri pridelavi beljakovinskih rastlin je EU naredila resen korak k prepoloviti uvoza soje iz tretjih držav. Slovenija ima tako možnost, da se s primernimi ukrepi znotraj nove SKP priključi vodilnim državam v regiji pri pridelavi beljakovinskih rastlin.
Z dodatnim vlaganjem v ustvarjanje regijskih centrov za čiščenje, skladiščenje, termično obdelavo in ostalo dodelavo semena bi namreč omogočili trajno povezavo v celotni beljakovinski verigi in s tem večjo samooskrbo, povečan delež krme brez GSO in možnost razvoja novih produktov,« je sklenil Jakop.
Senka Dreu
10 Štajerski
Podravje
torek • 6. julija 2021
Ptuj • Porodnišnica: življenje se vrača v normalo
Očetje so bili potrpežljivi ...
Od konca junija so v ptujski porodnišnici partnerjem znova omogočeni obiski, in sicer po sistemu PCT (prebolelost, cepljenje ali testiranje). Enako velja za prisotnost očetov pri porodu. A ker je porod veliko krat nepredvidljiv dogodek, bodo na Ptuju pri tem zelo prilagodljivi. Ob uporabi zaščitne opreme lahko spremljevalec (izjemoma) sodeluje tudi brez izpolnjevanja pogoja PCT.
Foto: CG
Bosiljeva: „Vsak primer obravnavamo individualno."
Doslej so partnerji pokazali veliko mero razumevanja in potrpežljivosti za vse ukrepe, s katerimi skrbijo za varnost porodnic in novorojenčkov. „Sistem PCT smo uvedli za prisotnost pri porodu. Ne bomo pa strogo dosledni, zavedamo se, da je porod nepredvidljiv dogodek, in kadar partner pred prihodom v porodno sobo ne bo uspel opraviti testa, tudi če ne bo cepljen ali prebolevnik, bomo naredili izjemo in mu omogočili prisotnost. Upošteval bo stroga navodila uporabe zaščitnih sredstev, vzdrževanje distance in prepoved gibanja drugje kot v porodni sobi. Bolj pazljivi bomo tudi mi. Seveda ga bomo prosili, da čim prej opravi testiranje, saj nikakor ne želimo vdora kovida na oddelek. Nismo ga imeli v času hude epidemije in pazljivi bomo tudi zdaj. S tem bi ogrožali druge mame in novorojenčke, tako da bomo posebej pazljivi," je trenutni sistem dela predstavila predstojnica ginekološko-porodne-ga oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Damijana Bosilj.
Prvi stik so zmeraj omogočili
Leto, ki ga je zaznamovala epidemija, je bilo posebno tudi z vidika prisotnosti očetov pri porodu in obiskov. V drugem valu so sicer v ptujski porodnišnici partnerjem dovolili prisotnost pri porodu, obiski pa skladno z navodili NIJZ niso bili možni. „Vse ukrepe so očetje dobro sprejemali. Zavedali so se, da so ti ukrepi zgolj zaradi varnosti otrok in mamic. Res smo zadovoljni, da ni bilo težav, vsi so pokazali veliko mero potrpljenja in razumevanja," je izkušnjo zaposlenih s spoštovanjem ukrepov za zajezitev virusa predstavila Dragica Trstenjak, vodilna babica v ptujski porodnišnici.
Tako ona kot Bosiljeva izpostavljata, da so zaposleni vlagali velike napore v to, da so očetje v vsakem primeru vendarle vzpostavili prvi stik z otrokom: „Prvi dan po porodu smo omogočili prvi stik. Izjemoma, ko sta bila mamica in otrok dalj časa v porodnišnici, smo dovolili tudi obisk. Vsak primer smo obravnavali individualno. Zdaj smo srečni, da je najhujše mimo in da lahko začnemo vzpostavljati drugačen sistem."
Deset porodnic s koronavirusom
V ptujski porodnišnici so v zadnjem letu opravili deset porodov, pri katerih je bila nosečnica okužena s koronavirusom. To je bilo precej naporno, a so bili uspešni in do širjenja virusa ni prišlo. Zdravstveno osebje ptujskega ginekološko-porodnega oddelka je doseglo visoko mero zaščite proti koronavirusu: precepljeni so prav vsi zdravniki ter okrog 80 % babic in medicinskih sester, nekaj pa je tudi prebolevnikov.
Dženana Kmetec
Prejšnji teden izvedli prve urice za nosečnice
V času epidemije, ko druženja in srečanja niso bila priporočljiva, nekaj časa niti dovoljena, seveda uric z nosečnicami, kijih več let organizirajo v ptujski porodnišnici, ni bilo. Zelo so veseli, da so jih minuli teden lahko po dolgem času vnovič izpeljali in predstavili svoje delo bodočim mamicam. Naslednje druženje, takrat na prostem, bo avgusta. Statistika porodov v ptujski bolnišnici je še naprej zelo spodbudna: glede na primerljivo obdobje lani so letos opravili že skoraj 50 porodov več. V kratkem bodo ponovno ponudili 24-urno možnost epiduralne analgezije, saj jo zdaj izvajajo po dogovoru. Zelo veliko zanimanja je za porode v vodi, kar seje zraven ultive in oxidula izkazalo za dobrodošlo metodo lajšanja bolečin. „Ogromno porodnic, ki so prvič rodile v vodi, se tudi v drugo odloči za to," ugotavlja babica Dragica Trstenjak.
Trnovska vas • Uspela pogajanja za nakup pritličja »občinske« stavbe
Dogovorjena cena znaša 58.500 evrov
Solastnik stavbe, v kateri domuje trnovska občinska uprava, je Mercator, a je na svojo nepremičnino v Trnovski vasi pozabil, saj leta vanjo ni vložil niti evra, zato je njen pritlični del nezadržno propadal
Foto: SD
Občina Trnovska vas se je slednjič uspela dogovoriti za odkup Mercatorjevega pritličja v stavbi, v kateri domuje občinska uprava.
Urejena ni bila niti etažna lastnina, občina pa je morala sama kriti vse stroške vzdrževanja. Čeprav si je župan Alojz Benko dolgo prizadeval, da bi se z »najboljšim sosedom« dogovoril za odkup pritličja, pogajanja nikdar niso pripeljala do epiloga in objekt je še naprej ka-zil podobo središča občine. Cena 71.500 evrov brez davka na dodano vrednost namreč za občino ni bila sprejemljiva. A niso odnehali, kljub temu da so se pogajalci na Mercatorjevi strani z leti menjavali in so zato pogajanja večkrat zastala.
Sledi obnova cele zgradbe?
Kot kaže, pa je vztrajnost slednjič obrodila sadove, saj so se uspeli dogovoriti, da trgovino in gostinski lokal z neto tlorisno površino dobrih 209 kvadratnih metrov na lokaciji Trnovska vas 42 odkupijo za 58.500 evrov. »To je znesek, ki je končno za obe strani sprejemljiv,« je dejal Benko, pri tem pa poudaril, da gre za dogovor, saj pogodba še ni podpisana. »Če bomo posel izpeljali, nekaj dodatnih stroškov še bo, denimo z nakupom dela zemljišča s pripadajočim parkiriščem, a upam, da nam bo tokrat uspelo.«
Kaj bo občina storila s pridobljeno nepremičnino, še ni določeno. »Ne prehitevajmo, najprej postanimo lastniki, da bomo lahko začeli gospodariti. Prav je, da bodo prostori naši, da bomo lahko šli v obnovo cele stavbe in zanjo končno
lahko tudi kandidirali na razpisih, saj tega doslej nismo mogli, ker smo zaradi solastništva imeli zvezane roke. Ideje seveda so, nabor najboljših bomo zbrali v strategiji razvoja občine, ki jo pripravljamo. Občinska uprava se v pritličje ne bo selila, morda pa bomo tam uredili medgeneracijski center. Vsem ni treba iti v dom upokojencev, za mnoge je lahko rešitev kakšna dnevna varianta varstva. Bomo videli.«
Stanovanje za začasno bivanje
Spomnimo, da je bila stavba, v
kateri je danes občinska uprava, zgrajena leta 1894 za potrebe osnovne šole, kasneje pa je bila v pritličju majhna Mercatorjeva prodajalna. Ta je svoja vrata zaprla, ko je konkurenčni trgovec v neposredni bližini postavil veliko, sodobno trgovino. Od takrat so prostori samevali in propadali ter, kot rečeno, niso bili v ponos kraja. Občina je pred kratkim že odpravila eno večjih trnovskih pack, in sicer je odkupila in podrla prav tako razpadajočo Kirnovo domačijo, na prostoru katere bo zrasla nova pošta. Svetniki pa so potrdili nakup še ene nepremičnine,
in sicer stare hiše z zemljiščem v Bišečkem Vrhu 13. »Tam smo prav tako bili solastniki, saj smo plačevali za domsko varstvo. Ves čas so bile težave glede stroškov, zato smo se zdaj dogovorili, da nepremičnino odkupimo za 10.000 evrov. Malce jo bomo obnovili, da bo primerna za začasno bivanje denimo nekoga, ki mu je pogorela hiša ali se mu je zgodila kakšna druga tragedija. V občini nimamo nobenega takega prostora in menim, da je prav, da ga dobimo,« je sklenil Benko.
Senka Dreu
Podlehnik • Minister Hojs na zunanji schengenski meji
Za občine ob meji 2,5 milijona evrov
Ministrstvu za notranje zadeve je tudi letos uspelo zagotoviti dodaten denar za občine ob zunanji schengenski meji, je ob obisku vlade v občini Podlehnik povedal minister Aleš Hojs: »Poiskali smo vse rezerve in uspeli zagotoviti 2,5 milijona evrov, kar je sicer okoli 10 odstotkov manj denarja kot v lanskem letu.« Spomnimo, daje 32 občin lani prejelo 2,8 milijona evrov, potem ko so opozorile, da zaradi povečane prisotnosti policije in vojske prihaja do povečane izrabe infrastrukture, posledično pa do višjih izdatkov.
Obmejne občine bodo prejele enkratno povračilo, ki se bo izvedlo na podlagi predloženih računov, utemeljitve namenske porabe in drugih listinskih dokazov. Župani jih morajo ministrstvu za notranje zadeve posredovati do konca novembra. Kot je povedal Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, so hvaležni, da je vlada prepoznala problematiko lokalnih skupnosti ob schengenski meji in našla denar tudi za nekoliko bolj odmaknjena obmejna območja: »Želimo si, da bi to bila v prihodnje sistemska rešitev, neodvisna od sklepov vlade oz. prizadevanj notranjega ministra.«
Mejni prehod omejuje prehod okoliškim prebivalcem
Toplak je izrazil zadovoljstvo, da je bil minister tudi na mejnem prehodu Gruškovje, ki je v času turistične sezone daleč najbolj obremenjen mejni prehod v državi. »To čutimo ne samo tisti, ki smo neposredno ob njem, ampak
tudi sosednje občine, saj se turisti izogibajo zastojem pri nas in povzročajo nove zastoje drugod,« je razmere opisal župan Podleh-nika in dodal, da je velika težava tudi schengenska meja, saj se tako kmalu še ne bo poslovila. »Do takrat si bomo morali vsi skupaj prizadevati za večjo pretočnost mejnega prehoda. Prav tako je lokalno
prebivalstvo na eni in drugi strani zelo omejeno, saj prehoda ni mogoče prečkati s kolesi in enosledni-mi vozili. Ogromno ljudi onstran meje se obrača na nas, da bi odprli prehod za lokalni promet.«
Anton Butolen, župan občine Žetale, je izpostavil, da bi se to lahko rešilo z odprtjem nadvoza v neposredni bližini, ki bi bil namenjen
samo lokalnemu prometu. Mnenja o tem so deljena, saj bi se lahko zgodilo, da bi se promet evropskih turistov preusmeril mimo avtoceste. »V tem trenutku je zelo težko reči, kakšne bodo rešitve. V prvi vrsti moramo počakati na vstop Hrvaške v schengensko območje,« je dodal Butolen.
Estera Korošec
Foto: CG
Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, se je seznanil s težavami obmejnih občin.
torek • 6. julija 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Priznanje države in občine najzaslužnejšim v boju proti koroni
»Zaščitne maske za občane Ptuja sem šivala v bolečinah, a nisem odnehala!«
Najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam je Vlada Republike Slovenije podelila spominske znake »za požrtvovalnost v boju proti COVID-19«. Gre za tiste, ki so pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni prispevali največ. Zraven državnih spominskih znakov je sočasno posebna priznanja podelila tudi MO Ptuj. Vsak izmed prejemnikov je prispeval pomemben delež k preprečitvi hujše katastrofe.
Z uredbo je Vlada določila potencialne prejemnike spominskega znaka »za požrtvovalnost v boju proti COVID-19«. Ta se lahko podeli medicinskemu osebju, pripadnikom Civilne zaščite, Policije in Slovenske vojske ter drugim domačim (izjemoma tudi tujim) posameznikom, skupinam, samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, zavodom, društvom, nevladnim in drugim organizacijam.
Spominski znak je kovinska značka srebrne (bele) barve, na kateri so upodobljeni antikorona, okoli nje venec lovorjevih listov kot simbol zmage in državni grb, ki ga sklepa. Simbolično je upodobljena tudi Asklepijeva palica, ki se vzpenja nad prevrnjeno in prema-
gano krono. Predloge za podelitev spominskega znaka je obravnavala strokovna komisija, ki jo je imenovala Vlada RS. Na Ptuju sta znake podelila županja Nuška Gajšek in Janez Merc, poveljnik Civilne zaščite Ptuj in podsekretar za področje zaščite in reševanja na MO Ptuj.
Nekateri opozarjali, drugi vozili hrano šolarjem domov, tretji šivali maske - vsi so nam reševali kožo
Kot je povedala ptujska županja Nuška Gajšek, jih je vlada lani pozvala k posredovanju predlogov za prejemnike znakov: »Po letu dni
Prejemniki spominskega znaka za požrtvovalnost in priznanj Mestne občine Ptuj
Šivilje prostovoljke izdelovale zaščitne maske
Na zelo pomemben način so svoje k zajezitvi širjenja virusa prispevale prostovoljke, ki so šivale zaščitne maske. Ena izmed njih je Marija Tili, ki jih je kljub bolezni in težavam, ki jih je sama imela z zdravjem, zašila več kot tisoč: »14 dni po operaciji noge sem se lotila šivanja. Na prošnjo svakinje sem začela šivati maske za Dom upokojencev Ptuj. Ves čas sem šivala iz reciklaže. Delala sem dneve in noči. Ponosna sem nase. Čeprav velikokrat v bolečinah, sem potrpela in šivala naprej. Borila sem se že z drugim rakom, a nič me ni ustavilo. Veliko sem dala skozi v tem času covida, korone pa k sreči nisem dobila. To priznanje mi izjemno veliko pomeni.«
smo jih dobili in sprejeli odločitev, da jih podelimo svečano. Prav vsi prejemniki si to zaslužijo. Najbrž smo še koga pozabili, a smo se res trudili, da znaki in priznanja pridejo
v prave roke. Vsak je pomagal po svoje.« Nekateri so šivali zaščitne maske, drugi skrbeli za razdelitev zaščitne opreme, tretji so šolarjem na dom vozili šolska kosila, četrti so
skrbeli za spoštovanje ukrepov ...
»Dobljena je bitka, ne pa še vojna. Epidemija še ni zaključena, spremljamo dogajanje po svetu in vemo, da se bo treba pripraviti na
Spominski znak Vlade RS in priznanje MOP so prejeli:
Matej Gajser, Marija Tili, Janez Merc, Janez Strelec, Rozalija Ojsteršek, Branka Cmrečnjak, Danica Žižek, Marica Kolarič, Marjeta Moran, Irena Toplak, Majda Strgar, Tatjana Brigita Mohorko, SOU občin v Sp. Podravju, Medobčinsko redarstvo, Javne službe Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, SB dr. Jožeta Potrča Ptuj, Dom upokojencev Ptuj, Območno združenje RK Ptuj ter krajevne organizacije RK Grajena, Ptuj in Rogoznica, Območna gasilska zveza Ptuj, PGD Ptuj, PGD Podvinci, PGD Turnišče, PGD Grajena, Marija Voda Kajzer, Uprava RS za zaščito in reševanje - izpostava Ptuj in Mestna občina Ptuj.
morebiten četrti val. Mi smo doslej nadzirali ukrepe, ki jih je predpisala vlada. Posamezne pristojnosti so prenesli na nas,« je povedal Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev, ki so med prejemniki spominskega znaka Vlade RS. Kot pravi, so imeli v zadnjem letu veliko dela: »Največ težav smo imeli okrog novega leta na območju Ljudskega vrta. Razumemo mladostnike, ki so se želeli družiti, a smo bili v posebni situaciji, k sreči smo se uspeli lepo dogovoriti. Glob nismo pisali, le opozarjali smo ljudi. Izrekli smo več kot sto opozoril.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
Videm • Še o občinskem prazniku
Trije županovi sprejemi
Župan občine Videm Branko Mariničje v sklopu prireditev ob občinskem prazniku priredil tri sprejeme: za osnovnošolske odličnjake, doktorje znanosti in prejemnike priznanj na razstavi Dobrote slovenskih kmetij.
Utrinek s sprejema osnovnošolskih odličnjakinj
Zlate odličnjakinje Daša Drevenšek, Lana Kaisersberger, Vita Krušič, Lucija Vajda, Eva Vidovič Malek, Lana Curman in Monika Milkovič so se sprejema pri županu udeležile v spremstvu ravnatelja Roberta Murka in razrednikov Klementine Orešek, Dejana Štuheca ter Davorina Horvata. Župan Marinič jim je čestital za lep šolski uspeh in jim podaril županove petice. „Vseh devet let ste dosegli odličen uspeh, za kar velja iskrena čestitka. Devet let biti med najboljšimi po učnem uspehu, zahteva kar nekaj dela in vztrajnosti. Čestitam vam, staršem in učiteljem. Želimo si, da v nadaljnjem šolanju ne pozabite na občino Videm."
Čeprav se je šolsko leto končalo in so se počitnice šele začele, smo vodstvo videmske občine povprašali, kako je z vpisom učencev v videmske šole za jesenski čas. Šolo Videm s podružnicama Leskovec in Sela bo v novem šolskem letu obiskovalo 456 učencev, od tega 333 v Vidmu, 92 v Leskovcu in 31 na Selih. V Vidmu bo prvošolcev 24, v Leskovcu 21 in na Selih 7. V vse tri vrtce so vpisani 204 otroci: v videmskem jih bo predvidoma 114, v Leskovcu 52 in na Selih 38.
Drugi županov sprejem je bil namenjen doktorjem znanosti. Župan Branko Marinič je pojasnil, da se je za organizacijo tega srečanja odločil zaradi njihovega doprinosa k razvoju in prepoznavnosti občine. „Občina ceni njihovo znanje in uspešnost, zato smo se jim tudi želeli zahvaliti," je dejal Marinič, ki je v goste povabil Lauro Rožman Krivec, Marjetko Korpar, Alena Krajnca, Aleksandro Petrovič, Janjo Hojnik in Tanjo Trafela Črnivec, vsi so doktorji znanosti.
Tretji županov sprejem je bil namenjen nagrajencem na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Sprejem so priredili v Vidovi kleti, ob tem je občina povabljenim podelila priznanja za prispevek k promociji in ugledu lokalne skupnosti. Na sprejem so bili povabljeni Ida Vindiš Belšak, Štefanija Vidovič, Mitja Šibila, Maks Kostanjevec, Kmetija Zavec, Boris Svenšek, Srečko Drevenšek in Andrej Rožman.
MZ
Podgorci • Proslava ob 18. prazniku krajevne skupnosti
Plakete najzaslužnejšim krajanom
Osrednji dogodek 18. praznika KS Podgorci je bila proslava s podelitvijo plaket, ki je na predvečer dneva državnosti potekala v gasilskem domu v Cvetkovcih.
Foto: Zdravko Munda
Prejemniki plaket KS Podgorci
Slavnostni govornik, župan Daniel Vrbnjak, je uvodoma povedal, da se v KS Podgorci kljub epidemiji vseeno dosti dogaja. Nanizal je številne zaključene in še potekajoče investicije in projekte, pa tudi prihajajoče izzive v občini in širše. V nadaljevanju se je zahvalil vsem društvom KS Podgorci, ki se udejstvujejo in pomembno vplivajo na razvoj turizma občine Ormož.
Martin Kukovec, predsednik KS Podgorci, ki mu teče že četrti mandat, se je ob svečanem dogodku spomnil častitljivih obletnic, ki spominjajo na bogato in raznovrstno zgodovino kraja: 500-letnica cerkve sv. Lenarta v Podgorcih, 110 let kulture v Podgorcih, 200 let šolstva v Podgorcih, 160 let izgradnje železniške proge. Ob koncu se je za dobro in spoštljivo sodelovanje zahvalil občinskim delavcem z županom na čelu. Omeniti ni pozabil niti hišnika Lenarta, ki skrbi za videz kraja, pa tudi društev, ki tako ali drugače skrbijo za lepšo in kvalitetnejše bivanje v KS Podgorci.
Na osrednji slovesnosti so podelili plakete trem najzaslužnejšim krajanom. Letos so jih prejeli: Terezija Majcen, Jožica Megla in Friderik Notersberg.
Z bogatim kulturnim programom so slovesnost popestrili: folklorna skupina Podgorci, Cikovske dikline in vokalna skupina Oslušari, pogostitev za vse prisotne pa so pripravile gospodinje domačega aktiva kmečkih žena.
Darja Žganec Horvat
Foto: TM
12 Štajerski
V središču	
torek • 13. julija 2021
Ptuj • Zavod za turizem vabi na Ptuj
S kratkimi filmi do čim več obiskovalcev
Ptuj kot ena najlepših slovenskih destinacij turiste in obiskovalce v poletnih mesecih vabi z dvema odličnima kratkima filmoma. V prvem predstavljajo ptujske poletne festivale, v drugem pa zanimive točke za rekreacijo in aktivnosti na prostem. Odziv domačinov na oba predstavitvena filma je odličen, ustvarjalci pa upajo, da bodo pritegnili tudi čim več turistov.
»Poletna sezona je res v vzletu in resnično upamo, da nam bo uspelo na Ptuj pritegniti čim več obiskovalcev in turistov. Video vsebine so v zadnjih letih, ko je velik del promocijskih aktivnosti turističnih destinacij vezan na digitalne kanale, res ključnega pomena,« odločitev za naročilo dveh predstavitvenih filmov pojasnjuje Katja Ertl, vršiteljica dolžnosti direktorice Zavoda za turizem Ptuj.
V prvem videu so na kratko predstavljene značilnosti in posebnosti ptujskih poletnih festivalov. Režiserka Saška Sagadin je s pristnimi izjavami Ptujčanov, ki so redni obiskovalci ptujskih festivalov, predstavljala njihove vtise in na podlagi tega za obisk festi-
valov skušala navdušiti še ostale.
»Z drugim videom pa smo želeli prikazati Ptuj kot zanimivo desti-nacijo za aktivnosti na prostem, idealno tudi za družine. V obdobju epidemije se je namreč pokazalo, da je izrednega pomena prav ponudba aktivnosti v naravi. Ptuj ima srečo, da je kljub svoji mestni srčiki obdan z naravo,« dodaja Ertlova. V tem filmu nastopata športna ambasadorja Ptujčana Dejan Zavec in Bernarda Jurič, avtor pa je Boštjan Selinšek.
Oba filma sta posebna vsak po svoje in dejansko odlično predstavljata lepote in pestro ponudbo Ptuja. Tudi če mesto vidimo vsak dan, ponujata drugačno perspektivo in vpogled v tisto, kar pogosto prezremo kot samoumevno.
Foto: CG
Oba filma sta odlična, vsak pa ponuja nekaj drugačnega. Odzivi na družbenih omrežjih so zelo dobri, ustvarjalci upajo, da bodo k obisku Ptuja s temi video predstavitvami prepričali tudi turiste.
Na Zavodu za turizem Ptuj si želijo, da bi to prepoznali tudi turisti. Letos si jih tudi ponudniki turistič-
nih kapacitet želijo bolj kot kadarkoli prej.
Dženana Kmetec
Ptuj • 17 let ljudskih pevcev DU Turnišče
Praznik ljudske pesmi in glasbe
V Domu krajanov so zadnjojunijsko nedeljo praznovali ljudski pevci DU Turnišče. Povabili so na koncert ob svoji 17-le-tnici. Skupino vodi Silva Kajtezovič, kije tudi njena mentorica.
V njej pojejo: Erika Krajnc, Milica Bedrač in Rozika Selinšek , Silva Kajtezovič, Danica Kmetec in Pepca Podpečan ter Janko Rogina, Janez Topolovec in Tinček Bedrač .
Za to priložnost so pridno vadili in se predstavili z novima pesmima: Na travni jasi in Srečen je.
Na prazničnem koncertu so se jim pridružili: Ljudske pevke DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, Ljudski pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina; Ljudske pevke FD Antona Štrafela Markovci, Štajerski frajtonarji KD Hajdoše, Ljudski pevci Trta, KUD Maksa Furjana Zavrč, Fantje iz Jurovc KUD France Forstnerič Videm in Ljudske pevke KUD Antona Slodnjaka Juršinci.
Letošnji koncert si bodo Ljudski pevci DU Turnišče in vsi nastopajoči še posebej zapomnili, saj je to bil eden prvih skupnih nastopov po več mesecih prekinjenega delovanja in nastopanja zaradi korona krize. Pevski in glasbeni ter siceršnji
prijatelji, predani ljubiteljski kulturi in poustvarjanju, so komaj čakali,
Ljudski pevci DU Turnišče so praznovali 17-letnico delovanja.
da se ponovno srečajo in zapojejo, da se poklonijo lepi slovenski ljudski pesmi in tradiciji.
Za lep in doživet koncert jim je čestitala ptujska županja Nuška Gajšek. Čestital pa jim je tudi predsednik DU Turnišče Franc Zupanič z željo, da še naprej ohranjajo ljud-
sko pesem in da doživijo še veliko koncertov. Zahvalil se je vodji skupine Ljudskih pevk DU Turnišče Silvi Kajtezovič za organizacijo koncerta in vsem drugim, ki so ji pri tem pomagali.
Na koncertu pa so se z minuto molka poklonili spominu na pre-
minulega ustanovnega in prvega predsednika DU Turnišče Jožeta Mi-lošiča. Bil je velik podpornik ljudskega petja in pobudnik za ustanovitev skupine ljudskih pevcev pri društvu, da bi ljudska pesem še naprej živela in se prenašala iz roda v rod.
MG
Ormož • Odprtje festivala Ormoško poletje 2021
Na poletnem odru le slovenski izvajalci
Obiskovalce ormoškega poletja čaka vse tja do 15. julija kar 15 različnih prireditev - koncertov, gledaliških nastopov in zabav za otroke.
Po slavnostnih fanfarah Trobil-nega kvarteta GŠ Ormož, ki so naznanile odprtje ormoškega poletja, je zbrane nagovoril in jim ob dnevu državnosti čestital direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Vršič. Prisotnim je predstavil bogat repertoar letošnjega ormoškega festivala, na katerem so na domačem odru letos dobili priložnost koncertiranja izključno slovenski izvajalci.
Vedno razpoloženi Andrej Vršič
pa obiskovalcev prireditve, zbranih pred ormoško grajsko pristavo, tudi tokrat ni pustil ravnodušnih: »Karte za prireditve so vam na voljo v naši vinoteki, to pa zato, da lahko vzamete še kakšno buteljko s sabo.«
V nadaljevanju večera je zbrane s slovenskimi ljudskimi skladbami raznežila Etno skupina Kralj Matjaž, v katerem koncertirajo trije vrhunski glasbeniki, doma iz Prekmurja, Štajerske in Koroške.
Darja Žganec Horvat
Trio Kralj Matjaž na odru festivala Ormoško poletje
Foto: Lenka Keček Vaupotič
Foto: MG
Ormož • Slovenski dnevi knjige
Živa knjiga
V ormoški knjižnici so se odločili za spoznavanje zanimivih ljudi iz domačega kraja po metodi živa knjiga, kar pomeni zavedanje, da kakor koli so knjige bogate z zgodbami, tako tudi med nami živi mnogo ljudi, ki imajo svoje zgodbe, ki bi si zaslužile mesto v knjigi, vendar še niso zapisane, verjetno tudi nikoli ne bodo, so pa doživeto izpovedane iz ust ljudi, ki so o njih pripravljeni govoriti. Namen žive knjige je, da se odpirajo tabuji, preprečujejo predsodki, stereotipi.
Foto: arhiv knjižnice
Spoznavanje zanimivih ljudi in njihovih zgodb
V goste so povabili rejnico Boženo Tot, ki je v pogovoru z obiskovalci delila tiste lepe, pa tudi manj lepe in celo težke trenutke ob vzgajanju rejniških otrok, in Stanka Ivanuša, upokojenega kriminalista, ki je prišlekom izpovedal osuple zgodbe iz svojega poklicnega življenja, po drugi strani pa jih v vlogi lokalnega turističnega vodnika nasmejal z anekdotami iz domačega okolja.
Druga mama
Rejnica Božena je spregovorila o svojem čudovitem, pa vendar težkem in odgovornem poslanstvu, o skrbi za otroke, ki v svojih matičnih družinah nimajo dobrih, kaj šele idealnih pogojev za popotnico v zdravo odraslost, o tem, kako jo kličejo otroci, o dilemah mam in očetov, njeni vlogi mame v odraščanju rejniškega otroka, do tega, kako se spopada s travmami, ki jih otroci doživljajo, ko pridejo hudi trenutki, saj otroci prinesejo s seboj iz svojega otroštva marsikatero težavo, ki vpliva na njihovo nadaljnjo življenje in njihove lastnosti.
Stanko Ivanuša, upokojeni kriminalist, je pripovedoval o svojem razburljivem življenju, kjer se je po službeni dolžnosti ukvarjal s preprečevanjem prodaje drog, sledil tihotapskim mrežam in kriminalnim združbam, ki so preprodajale droge prek slovenskega ozemlja. O nekaterih stvareh seveda ni mogel spregovoriti, saj so tajne ali pa za koga celo nevarne. Povedal je, da je bila v času njegovega službovanja tudi cela njegova družina v tveganem položaju, dostikrat so mu grozili, ga celo hoteli ubiti. Obiskovalcem je zaupal, da je imel poleg tega kar nekaj ponudb z možnostjo prestopa na drugo stran, vendar je neomajno zagovarjal svojo poklicno etiko.
■ ■v i	v • i • i
Učenje za življenje
Stanko Ivanuša pa je aktiven tudi na področju preprečevanja zlorabe drog na lokalnem območju, je predsednik lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti, v njej pa tudi deluje. Na eni strani se bori proti temu, da bi trgovina z drogami prišla do uporabnikov, po drugi strani pa se trudi ozaveščati in izobraževati mlade o škodljivosti drog in o tem, kako se odmakniti od teh nevarnih substanc.
Zanimivo je bilo slišati, da sta se poti Stanka in Božene v nekem trenutku življenja tudi prekrižali. To je bilo obdobje, ko je Boženina varovanka prišla v skušnjavo z uživanjem nedovoljenih drog. Takrat je »druga mama« nastopila v vlogi, ki ji je bila zaupana, ter deklici in sebi priskrbela ustrezno strokovno pomoč pri domačem strokovnjaku.
Darja Žganec Horvat
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK
Atletika
Dvojna zmaga za Veroniko Domjan
Stran 14
Atletika
Kristjan Čeh drugi v Oslu in Stockholmu
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • Prijateljska tekma
tednik
Motokros
Tim Gajser sedmi v Italiji
Stran 15
Plavanje
Pridobivali izkušnje, nabirali pa tudi medalje
Stran 15
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áftietec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Aluminij poražen proti Romunom
Aluminij - UTA Arad 1:2
Aluminij: Janžekovič, Martic, Aze-movic, Bolha, Krefl, Pečnik G., Marin-šek, Prša, Bizjak, Pečnik T., Kadric; d 60. minute: Banic, Mlinar, Grajfoner, Petek, Ploj, Pušaver, Nkama, Čer-mak, Majcen, Flakus Bosilj; trener: Oskar Drobne.
Nogometaši Aluminija so se v soboto zvečer na svoji zelenici pomerili z romunsko ekipo URA Arad. Kidričani so odlično začeli obračun, saj so z uvodnim pritiskom prišli do enajstmetrovke, potem ko je gostu-
joča obramba nepravilno zaustavila Tilna Pečnika. K izvajanju najstrožje kazni je pristopil Aljaž Krefl in suvereno ugnal nemočnega romunskega vratarja. Rdeče-beli bi lahko v nadaljevanju svojo prednost povišali, a v 18. minuti je sledil protinapad, po katerem je Aljaž Krefl nesrečno premagal nemočnega kapetana domače ekipe Luko Janžekoviča. Dobrih deset minut pred iztekom polčasa smo videli potezo tekme, ko je gostujoči igralec Idriz Batha z dobrih petindvajsetih metrov z izjemnim strelom iz prostega strela premagal
Rdeče-beli so doma doživeli minimalen poraz.
Tenis • Grand slam v Wimbledonu
Zidanškova v Wimbledonu med dvojicami izpadla v drugem krogu
Glavni fokus Tamare Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj) v Wimble-donu na tretjem letošnjem turnirju za Grand slam je bil usmerjen v posamični nastop, v katerem je v prvem krogu izpadla proti izkušeni in zelo kvalitetni Čehinji Karolini Pliškovi. Bolje je naši najboljši teniški igralki šlo v igri dvojic, kjer je sodelovala z Američanko Sabrino Santamario. To je odlična igralka dvojic in je tokrat v Londonu zamenjala standardno partnerico Zidanškove, Nizozemko
Arantxo Rus. Slovensko-ameriška kombinacija je v prvem krogu gladko odpravila Španko Laro Arruabarre-no in Argentinko Nadio Podorosko z rezultatom 6:3 in 6:2. 23-letna Ko-njičanka in 28-letna Američanka sta na travnati površini prevladovali v vseh prvinah teniške igre in zasluženo napredovali v drugi krog tekmovanja. Tam ju je čakala dvojica Nadja Kičenok / Raluca-Ioana Olaru. Ukrajinsko-romunska kombinacija je na dvoboju imela kanček več sreče,
Nogomet • Žreb NZS
vratarja Janžekoviča za popoln preobrat. Po zaostanku z 2:1 so igralci Aluminija zagospodarili na zelenici, vendar so v zaključkih akcij bili premalo zbrani, da bi izenačili. V nadaljevanju je prvoligaška ekipa iz Kidričevega prevladovala v igri in nanizala nekaj lepih akcij. Tako so bili blizu izenačenja Marcel Čermak, Tilen Pečnik in Aljaž Ploj, a zadetka niso dosegli, kar je pomenilo, da je romunska ekipa UTA Arad v Kidričevem zabeležila minimalno zmago z 2:1.
David Breznik
Aluminij in Drava začneta prvenstvo doma
Nogometna zveza Slovenije je na Brdu pri Kranju pripravila žreb za tekmovalno sezono 2021/2022. Izžrebali so pare Prve lige Telema-ch, 2. slovenske nogometne lige in Pokala Pivovarne Union. Prvoligaši novo sezono začenjajo 17. in 18. julija, ko bo v Kidričevem tekma Aluminij - Koper. Kidričani, ki trenutno sestavljajo igralsko zasedbo za novo sezono, bodo 15. septembra proti Kopru igrali tudi v Pokalu Pivovarne Union. Nogometaši Drave, ki bodo
nastopali v 2. slovenski nogometni ligi, ki se prične 1. avgusta, bodo na Mestnem stadionu na Ptuju gostili ekipo Beltincev Klime Tratnjek. Obe najboljši ekipi z območja MNZ Ptuj Aluminij in Drava se bosta na uvodu v novo sezono predstavili pred svojimi gledalci, ti pa si želijo, da bi se sezona 2021/2022 potekala čim bolj po načrtovanem planu oziroma čim bolj normalno.
David Breznik
Prva liga Telemach, 1. krog, 17./18. julija:
ALUMINIJ - KOPER BRAVO - KALCER RADOMLJE MURA - CB24 TABOR SEŽANA CELJE - MARIBOR DOMŽALE - OLIMPIJA
2. SNL, 1. krog, nedelja, 1. avgusta:
DRAVA PTUJ - BELTINCI KLIMA TRATNJEK NAFTA 1903 - KRŠKO ROLTEK DOB - JADRAN DEKANI PRIMORJE - ROGAŠKA RUDAR VELENJE - KRKA TRIGLAV KRANJ - GORICA VITANEST BILJE - ILIRIJA 1911 BREŽICE TERME ČATEŽ - FUŽI-NAR VZAJEMCI
Pokal Pivovarna Union, 1. krog, sreda, 15. septembra: KALCER RADOMLJE - KRKA GORICA - BRAVO ALUMINIJ - KOPER CB24 TABOR SEŽANA - CELJE
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave bodo startali v prvenstvo proti Beltincem.
Foto: Črtomir Goznik
saj sta trinajsti nosilki turnirja dvoboj dobili po dveh podaljšanih igrah s 7:6 (4) in 7:6 (5). O napredovanju so odločale malenkosti in kanček več sreče v podaljšanih igrah obeh nizov. Te sreče je Tamari Zidanšek tokrat zmanjkalo, čeprav se je med dvojicami s Sabrino Santamario prikazala v dobri luči in le kakšen uspešnejši udarec jima je zmanjkal, da bi se uvrstili v osmino finala največjega teniškega turnirja na svetu.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek na trenungu na Ptuju
14 Štajerski
Šport, reportaže
torek • 13. julija 2021
Atletika • Atletski pokal Slovenije
Atletika • Diamantna liga
Dvojna zmaga za Veroniko Domjan Kristjan Čeh dvakrat drugi
Atletski klub Velenje je prevzel organizacijo dvodnevnega tekmovanja za Atletski pokal Slovenije za člane in članice. Tekmovanje so Velenjčani dobro izpeljali, na njem pa so se z zmagami in rezultati izkazali naši najboljši atleti Luka Janežič, Maja Mihalinec Zidar, Anita Horvat, Maruša Mišmaš Zrimšek in Tina Šutej.
Med slovenskimi atletskimi olim-pijci verjetno pogrešate ime Kristjana Čeha, a v Velenju ni tekmoval, saj je v teh dneh nastopil na dveh tekmah diamantne lige v Oslu in Stoc-kholmu. So pa barve Atletskega kluba Ptuj zastopali Veronika Domjan, Maja Bedrač in Žan Viher.
Ptujska trojka je bila prijavljena v petih disciplinah , v katerih je dosegla dve zmagi ter drugo, peto in
sedmo mesto. To jim je v skupnem seštevku ekip za Atletski pokal Slovenije prineslo pri ženskah sedmo, pri moških pa petindvajseto mesto, medtem ko je v obeh kategorijah prepričljivo zmagal ljubljanski Mass. Med posameznicami je prvi dan tekmovanja Veronika Domjan zmagal v metu diska. Njej najdaljši met je meril 53,78 metra, ob tem pa je zabeležila še en prestop in met, dolg 52,49 metra. Drugi dan je članica Atletskega kluba Ptuj osvojila prvo mesto v suvanju krogle, potem ko je to orodje sunila do 14,28 metra. Maja Bedrač je v svoji glavni disciplini, skoku v daljino, zaostala le za Nejo Filipič (Mass Ljubljana), ki je skočila kar 648 centimetrov, medtem ko je naša skakalka pristala tik za mejo šestih metrov, pri 594 centimetrih. V svoji drugi disciplini, teku na 100 metrov z ovirami, je Bedračeva zasedla peto mesto s časom 14.46 sekunde. Pri moških je iz ptujskega kluba tekmovala le Žan Viher in v skoku v daljino zasedel
sedmo mesto; njegov najdaljši skok je meril 674 centimetrov.
Po tekmi v Velenju se bosta sedaj Bedračeva in Viher osredotočila na svoj letošnji glavni nastop sezone - na evropsko prvenstvo za mlajše člane in članice, ki bo od 8. do 11. julija v Talinu, tam pa bo tekmoval tudi najboljši ptujski atlet Kristjan Čeh.
Maja Bedrač tekmovala na balkanskem prvenstvu
Smederevo je gostilo 74. balkansko prvenstvo za člane in članice, na njem pa so slovenski atleti osvojili številne medalje. V Srbiji je barve Slovenije zastopala tudi Maja Bedrač, ki je tekmovala v skoku v daljino. Članica Atletskega kluba Ptuj je najdlje skočila 574 centimetrov, kar je zadostovalo za petnajsto mesto. V tej disciplini je zmagala Romunka Florentina Costina luscu, ki je skočila kar 665 centimetrov.
David Breznik
Veronika Domjan se je izkazala v Velenju.
Atletika • 18. ormoški nočni ulični tek 2021
Zmaga Krevsa z odličnim rezultatom
Prvi ormoški ulični tek sega v daljne leto 2003, ko se je prvič v zgodovini po ormoških ulicah zapodilo 76 nastopajočih. Prva zmagovalca sta bila Marija Trošič in Boris Špes. Rekordno udeležbo je AK Ormož zabeležil leta 2020, ko je v vseh kategorijah nastopilo 199 tekačev. Rekorda proge držita Hrvatica Lisa Stublic s časom 13:10 iz leta 2009 v teku na 4000 metrov in Kenijec Philip Kip-kurgat Yiego leta 2010 s časom 13:23 v teku na 4800 metrov.
Tokrat je potekal že 18. ormoški nočni ulični tek, ki se ga je v vročem vremenu udeležilo 145 sodelujočih. Najprej so se na progo podali otroci, rojeni leta 2010 in mlajši. Pri dekletih se je zmage veselila Živa Majdič pred Ulo Jurčec in Meto Bezjak. Pri fantih je krog, dolg 550 metrov, najhitreje
odtekel Vid Kukovec, na stopničkah pa sta se mu pridružila še Miha Ke-lenc kot srebrni in David Erman kot bronasti. V otroški kategoriji letnikov 2006 do 2009, ki so tekli dva kroga oz. 1100 metrov, sta si zmagi pritekla Iva Tia Kolarič in Lukas Dovnik. Drugo mesto sta zasedla Klara Strelec in Gabi Škorjanec. Lukasu in Gabiju se je na stopničkah pridružil kot tretji Tit Grabovac. Med otroškimi tekači se z največjo udeležbo tudi tokrat lahko pohvali Športna šola Dada.
Sledil je družinski tek, na katerem je sodelovalo pet družin, kar je rahlo razočaranje glede na število družin v preteklosti. Najhitreje je 1100 metrov odtekla družina Pajek, sledila je družina Jurčec in kot tretja družina Pintarič. Verjamemo, da bo na naslednjem družinskem teku teklo več
Foto: Črtomir Goznik
Odličen metalec diska Kristjan Čeh
Foto: Črtomir Goznik
družin. Tudi tek društev oz. klubov UE Ormož je bil v preteklosti bolje obiskan in s tem bistveno kvalitetnejši. Prvič so se zmage veselili člani NK Ormož pred člani RK Ormož in gasilci iz Ivanjkovcev. Sodelovali sta še dve ekipi: Ekipa da te skipa in Zmagovalke.
Ob 21. uri je sledil glavni tek, kjer so se ženske (12 tekmovalk) podale na progo, dolgo 4000 metrov, saj so morale odteči pet krogov, in moški (41 tekmovalcev), ki so se podali na progo, dolgo 4800 metrov - odteči so morali šest krogov. Pri ženskah je suvereno slavila Špela Gonza iz AD Štajerska s časom 14:04, kar je 22. najboljši čas v zgodovini vseh osemnajstih ormoških nočnih uličnih tekov: »Zame je tek v Ormožu bil trening, kjer sva si s trenerjem
Kristjan Čeh postaja stalnica med svetovno atletsko elito, kar je potrdil z dvema drugima mestoma na mitingih diamantne lige v Oslu in Stockholmu. Član Atletskega kluba Ptuj je v norveški in švedski prestolnici pokazal konstantnost v metu diska, prav tako pa je obakrat dobro nastopil v tako imenovanem super finalu.
Na prvi tekmi v Oslu je orodje po serijah letelo do znamk 63,48, prestop, 66,01, 66,68 in 66,25 metra. Pred finalno serijo je trenutno najboljši metalec diska Daniel Stahl vrgel 68,65 metra, medtem ko je tretji, Lukas Weisshaidinger, vrgel 65,67 metra. Odločilni met se Avstrijcu ni posrečil, medtem ko smo videli pravo dramo za zmago, saj sta Slovenec in Šved vrgla enak rezultat 65,72 metra, a je Stahl zmagal, saj je imel pred tem daljši met od Čeha. Po tej napeti tekmi se je osmerica
izbrancev v metu diska sešla v nedeljo na novem mitingu diamantne lige v Stockholmu. Na domačem mitingu Stahl ni dovolil presenečenja, saj je vodil celotno tekmo in status najboljšega metalca diska na svetu potrdil tudi v super finalu. Šved je po petih serijah imel najboljši rezultat 68,64 metra, drugi je bil Litovec Andrius Gudzius z rezultatom 66,97 metra, tretji pa Kristjan Čeh z rezultatom 66,62 metra. Ptujčan je ta rezultat dosegel v prvi seriji, sicer pa je v rednem delu tekmovanja naredil še tri prestope in še en veljaven met, dolg 64,41 metra. V super finalu je naš metalec nastopil kot prvi in dosegel znamko 64,74 metra, Litovec Gud-zius je vrgel 63,43 metra za tretje mesto, medtem ko je Stahl zanesljivo zmagal z metom, dolgim 68,23 metra.
Po drugem mestu v Stockhol-mu je Kristjan Čeh za STA povedal: »Aaah, drugo mesto - to je bilo kar tako, ni pošteno. Pravilo, da vrstni red med prvo trojico določa zadnja serija, je slabo za atletiko. Poleg tega je bil med peto in šesto serijo zelo dolg premor - med serijama je minilo kar 15, 20 minut. Katastrofa. Kar
pa se mene tiče in mojega nastopa, za mano je nova lepa tekma, imam konstante daljave na zelo visoki ravni kot že vso sezono. Danes nisem najbolj čutil diska, ampak imel sem dobre izide in ne nazadnje ostalo bo to drugo mesto.«
V Skandinaviji je član Atletskega kluba Ptuj vnovič potrdil svojo kvaliteto in se izkazal z dvema drugima mestoma na tekmah diamantne lige. Po nastopu v Stockholmu bo Kristjan Čeh aktiven ponovno že ta konec tedna, ko ga čaka nastop na evropskem prvenstvu za mlajše člane in članice v Talinu. Pred to tekmo je ptujski atlet za STA napovedal: »V Estoniji na EP pričakujem dobre mete in da naredim to, kar sem sposoben - da se osredotočim na tehniko in na kvalifikacije, ki so vedno lahko zelo naporne. V finalu pa želim dobro nastopiti. Vloga favorita, ki jo imam, mi ni v breme, tega ne čutim. Meti na zadnjih dveh tekmah so normalni, kot na treningih, ni bilo nekega presežka.« Čeh bo v Estoniji branil zlato medaljo, osvojeno pred dvema letoma v Gavleju na Švedskem, kjer je zmagal z rezultatom 63,82 metra.
David Breznik / STA
zadala cilj, kakšen čas moram odteči, in tako se nisem ozirala na uvrstitev. Sem pa seveda vesela vsake zmage. V Ormožu sem tekla prvič. Lahko pohvalim progo in predvsem vzdušje ob progi. Škoda, da konkurenca ni bila močnejša, saj bi tekma bila precej zanimivejša. Zagotovo pa se v Ormož še vrnem,« je povedala Špela, sicer odlična gorska tekačica.
Na drugo in tretje mesto sta se zavihteli članici domačega AK Ormož: Andreja Gorčan (15:03) je osvojila
Foto: Uroš Krstič
Utrinek z nočnega teka v Ormožu
drugo, Petra Jenko (17:11) pa tretje mesto.
Pri moških so ibla pred tekmo pričakovanja in želje, da zmagovalec odteče čas pod štirinajstimi minutami. To je zmagovalcu Mitji Krevsu, članu AD Štajerska, s časom 13:52 uspelo, je pa to peti najboljši rezultat v zgodovini ormoških nočnih uličnih tekov. Hitrejši od zmagovalca so v preteklosti bili že omenjeni Ke-nijec Philip Kipkurgat Yiego (13:23) ter še dva Kenijca Isaac Toroitich Kosgei (13:33) in Micah Kiplagat Sa-moei (13:43) ter Madžar Laszlo Toth (13:38). Do zadnjega, šestega kroga sta bila na vodilnem mestu izenačena Krevs in Rok Puhar (13:59), a je slednjemu v zaključku teka zmanjkalo moči za zmago, tako da jo je s sedmimi sekundami zaostanka moral prepustiti Krevsu. Krevs je s svojim dosežkom postal najhitrejši Slovenec na ormoškem nočnem uličnem teku. Rekord iz leta 2005 je s časom 13:54 držal Boštjan Buč: »Prvi štirje krogi so minili v dvoboju med menoj in Puharjem, nato sem se odločil, da v zadnjih dveh krogih napadem, uspel sem si priteči manjšo prednost in jo do konca brez večjih težav zadržal. V zadnjem času sem tekmoval na tekmah zaprtega tipa brez prisotnosti gledalcev, danes pa v Ormožu ni bilo tako in sem tekel pred lepim številom gledalcev, kar me je zelo
razveselilo. Vzdušje ob progi je bilo res odlično, še posebej na tistem delu, kjer so nas glasno vzpodbujali bobnarji. Letos se v Ormožu vidimo še enkrat, in sicer 5. septembra na vašem 20., jubilejnem polmarato-nu,« nas je na koncu z veselo novico o svojem prihodu septembra v športni park Mestna graba razveselil Krevs. V boju za tretje mesto je v ciljni ravnini Klemen Španring (14:52) prehitel domačega junaka Blaža Orešnika, ki se je moral s časom 14:53 sprijazniti s četrtim mestom.
Na koncu so najboljši iz vseh tekov od glavnega organizatorja, AK Ormož, generalnega sponzorja prireditve, Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož ter občine Ormož, prejeli medalje, pokale in denarne nagrade. Priznanja sta poleg Ivana Goloba, predsednika atletskega kluba, delila še župan Danijel Vrbnjak in direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Vršič.
Organizatorji že razmišljajo o naslednjem, devetnajstem ormoškem nočnem uličnem teku, ko želijo preseči številko 200 sodelujočih.
5. septembra pa nas v športnem parku Mestna graba čaka že jubilejni, 20. ormoški polmaraton, po besedah organizatorja z močno domačo in mednarodno udeležbo.
Uroš Krstič
torek • 6. julija 2021
Šport
Štajerski	1S
Motokros • Dirka svetovnega prvenstva
Tim Gajser sedmi v Italiji
Slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva v italijanski Maggiori v razredu MXGP zasedel sedmo mesto. Zmagal je Nizozemec Jeffrey Herlings pred rojakom Glennom Coldenhoffom in domačinom Antoniom Cairolijem.
Gajser se na blatni progi, ki se je v koledar svetovnega prvenstva vrnila po šestih letih odsotnosti, ni najbolje znašel. V obeh vožnjah je zaostal na startu in nato lovil tekmece. V prvi vožnji je zasedel peto mesto, v drugi pa šesto.
Štiriindvajsetletni Gajser, sicer zmagovalec prve dirke sezone v Rusiji in drugouvrščeni na drugi v Veliki Britaniji, ostaja v vodstvu skupnega seštevka s 124 točkami. Pred današnjim zmagovalcem ima šest točk prednosti, tretjeuvrščeni, Francoz Romain Fabvre, jih ima 107, Italijan Antoni Cairoli na četrtem pa 105.
Elitni razred MXGP je postregel z dokaj umirjeno prvo vožnjo. V kvalifikacijah je Gajser zaostal samo za Jeffreyjem Herlingsom. Na startno
rampo se je postavil ob Nizozemca. Na prvo merilno mesto je pripeljal na sedmem mestu in se nato hitro prebil do petega mesta, na katerem je vozil vse do cilja.
Drugo vožnjo je zaznamoval dež. Start se Gajserju ni posrečil, na prvo merjenje časa je pripeljal na 14. mestu. Na blatni in na posameznih delih zelo spolzki progi je bilo prehitevanje sila težko in tvegano. Gajserju to ni vzelo poguma, boril se je po najboljših močeh, celo odvrgel blatna očala in vozil brez njih. Na koncu se
mu je tvegana vožnja brez očal obrestovala, saj je ciljno črto prečkal na 6. mestu.
V šibkejšem razredu MX2 je slovenski predstavnik Jan Pancar dirko končal na 14. mestu. Prvo vožnjo je končal na 16. mestu, drugo pa na trinajstem. Zmagal je Italijan Mattia Guadagnini in tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Pancar je 15.
Naslednja postaja svetovnega prvenstva je 18. julija velika nagrada Nizozemske.
STA
Izidi:
MXGP:
-	1. vožnja: 1. Romain Febvre (Fra), 2. Jorge Prado (Špa), 3. Antonio Cairoli (Ita) ... 5. Tim Gajser (Slo)
-	2. vožnja: 1. Jeffrey Herlings (Niz), 2. Glenn Coldenhoff (Niz), 3. Antonio Cairoli (Ita) ... 6. Tim Gajser (Slo)
-	skupno na dirki: 1. Jeffrey Herlings (Niz), 2. Glenn Coldenhoff (Niz), 3. Antonio Cairoli (Ita) ... 7. Tim Gajser (Slo)
-	SP skupno (3): 1. Tim Gajser (Slo) 124, 2. Jeffrey Herlings (Niz) 118, 3. Romain Febvre (Fra) 107
Plavanje • PA Kurent
Pridobivali izkušnje, nabirali pa tudi medalje
V soboto, 26. junija, so se plavalci Plavalne akademije Kurent udeležili 20. mednarodnega plavalnega mitinga Veronika v Kamniku. Nastopilo je 457 plavalcev iz 23 slovenskih klubov. PA Kurent je zastopalo 13 plavalcev: Rene Mesaric, Jurij Peteršič, Matija Šprah, Jaka Štalcer, Andraž Vamberger, Frida Dimovski, Eva Hvaleč, Žanin Krušič, Lina Maltarič, Brina Mojsilovič Meznarič, Zala Mojsilovič Meznarič, Nuša Planinšec, Ema Zoreč in trener Borut Petrovič.
Tekmovanje je štelo tudi za razvojni pokal, namenjen najmlajšim kategorijam. Tokrat se je najbolj izkazala prav najmlajša članica ptujske akademije Brina Mojsilovič Meznarič (letnica 2012), ki je nastopila v dveh finalih, na 50 m delfin in 50 m prosto, ter v obeh osvojila bronasto medaljo. Na tekmovanju so „kurenti" nastopili tudi z dvema štafetama 4 x 100 m mešano MIX, pri čemer je ekipa v postavi Matija Šprah, Jurij Peteršič, Brina Mojsilovič Meznarič
in Frida Dimovski je osvojila srebrno medaljo.
Tudi ostali člani so odplavali dobro in popravili osebne rekorde ter se uvrščali tik pod stopničke. Posebna
Motociklist Tim Gajser
Kikboks • Državno prvenstvo
Člani KBV Ptuj odlični
Brina Mojsilovič Meznarič (PA Kurent, desno) je v Kamniku stopila na zmagovalni oder.
pohvala gre Matiju Šprahu, Andražu Vambergerju in Nuši Planinšec, ki so se prvič udeležili tekmovanja.
UR
Jadranje • Tekmovanje na Ptujskemjezeru
Judež dobil	praznično regato
Četrto leto zapored je Brodarsko	regato ob dnevu državnosti 2021. jadrnic tipa Optimist, Evropa, Laser
društvo Ranca Ptuj v sodelovanju	Po popolnem sobotnem brezvetrju 4.7, Laser Standard, Flying Sailor in
z Jadralno zvezo Slovenije izvedlo	se je v nedeljo na jezero podalo 14 Skipper 17 (500). Organizatorji so iz-
Foto: David Breznik
Regate ob dnevu državnosti 2021 na Ptujskem jezeru so se udeležili: Uroš Judež (Laser Standard), Jaka Solina Petrovič (Laser 4.7), Sašo Brbre, Matic Brbre, Tine Flac, Ivo Kancler, Jan Bor Sabath, Jure Varja-čič, Luka Sarič, Mare Kancler, Mai Zahovič (vsi Optimist), Metka Sabath in Tomi Drevenšek (Skipper 17), Kristjan Flac in Nina Šeruga (Flying Sailor) ter Jelko Veldin (Evropa).
V soboto, 19. junija, je v dvorani Šolskega centra na Ptuju potekalo državno prvenstvo v point-fightingu in light kontaktu, na katerega se je v vseh starostnih kategorijah prijavilo 236 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov. Videli smo številne nastope predvsem mlajših selekcij, kar dokazuje, da kikboks ohranja priljubljenost med mladimi, ne glede na težke razmere delovanja, s katerimi se sooča slovenski šport. Spremljali smo več odličnih obračunov, tudi ptujskih tekmovalcev.
Predsednik Kickboxing zveze Slovenije Vladimir Sitar ob nekoliko manjši konkurenci ugotavlja, da se kljub zapletenim razmeram mladi vračajo v klube in s svojimi trenerji izkazujejo pripadnost temu športu: »Res smo bili vsi izredno veseli, da smo se po dolgem času videli in tekmovali med seboj.«
Prvenstvo, ki ga je gostil KBV Ptuj, je potekalo skladno s trenutnimi epidemiološkimi razmerami in smernicami NIJZ. »Mislim, da smo prvenstvo organizirali brez napak in vzorno, tako da bi lahko marsikdo prišel pogledat, kako se v teh razmerah organizira tekmovanje. Zahvaljujem se članom upravnega odbora in drugim članom Kluba borilnih veščin Ptuj, vsem trenerjem in tekmovalcem za dosledno upoštevanje navodil, vsem staršem in drugim spremljevalcem pa za izkazano razumevanje,« je še poudaril Sitar.
Državni prvaki v point-fightingu
Ptujčani (okrog polovica jih je nastopala v dveh kategorijah) so osvo-
peljali dve navigacijski regati in dve »palici«. Po štirih plovih je bil skupno najboljši Uroš Judež, ki je tekmoval na jadrnici olimpijskega tipa Laser Standard. Bivši odličen član Brodarskega društva Ranca Ptuj je imel v jadrnici majhno prednost pred večinoma mlado konkurenco.
»Po letu dni sem spet jadral in sem na tekmovanju zelo užival. Jadral sem dobro, za zmago sem izkoristil svoje bogato jadralno znanje,« je dejal zmagovalec.
Za Judežem se je uvrstil zelo nadarjen mlad jadralec Jaka Solina Petrovič, ki je tekmoval z jadrnico tipa Laser 4.7, medtem ko je bil tretji najboljši »optimist« Sašo Brbre.
0 tradicionalni regati ob dnevu državnosti 2021 je predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesaric povedal: »Regata se iz leta v leto razvija, glavno vlogo pa imajo naši mladi jadralci, ki so se izkazali s svojimi nastopi na vodi. Zelo smo se potrudili z organizacijo tekmovanja, ki je zaenkrat bolj domače, 'ptujsko', a verjamem, da bo čez čas postalo razširjeno s tekmovalci iz celotne Slovenije.« Jadralci so tekmovali večinoma s svojimi jadrnicami, šibek južni veter pa je pihal z močjo štirih do petih vozlov.
David Breznik
Foto: Arhiv KBV Ptuj
Tekmovalci KBV Ptuj so bili na domačem tekmovanju odlični.
jili 7 prvih mest. Zaradi poškodb so finalne borbe predali najboljši ptujski člani Patrik Šulek, Lara Vuzem Vajda in Timi Sitar. Prvo mesto so osvojili: Tia Rodošek med deklicami nad
36	kg
Jaka Kozel med dečki do 36 kg in nad 36 kg
Jan Petrovič med mlajšimi kadeti do 32 kg
Doris Šulek med starejšimi kadeti-njami do 50 kg in nad 50 kg Tilen Repina med mladinci do 84
kg
Drugo mesto so osvojili:
Pia Kozel med deklicami do 27 kg Val Štegar med dečki do 33 kg in do 36 kg Tim Arnuš med mlajšimi kadeti do
37	kg v
Taja Šibila med mlajšimi kadetinja-mi nad 47 kg Larisa Vidovič med mlajšimi kade-
tinjami do 47 kg
Teo Kostanjevec med starejšimi kadeti do 47 kg Tilen Repina med mladinci do 79
kg
Nik Jamšek Grobelnik med člani do 63 kg Patrik Šulek med člani do 89 kg Lara Vuzem Vajda med članicami do 60 kg Timi Sitar med člani do 69 kg Tretje mesto je osvojil Teo Miloš-ič med dečki do 36 kg, peto pa Lea Skledar med mlajšimi kadetinjami do 42 kg.
Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Matej Šibila, Franc Vrbančič, Aleš Skledar, Mateja Erlač in Edvard Štegar, ekipo Ptuja sta vodila Timi Sitar in Gašper Mlakar Valentin.
Za KBV Ptuj:
Franc Slodnjak
Šah • DP mladih do 12 let
Dve bronasti medalji mladim ptujskim šahistom
V organizaciji OS Smarje-Sap in v sodelovanju s ŠK En Pasant je bilo izvedeno ekipno državno prvenstvo v standardnem šahu mladih do 12 let v moški in ženski konkurenci. ŠD Ptuj je tokrat sodelovalo z dvema ekipama pri šahistkah in eno pri šahistih.
Udeležba na državnem šahovskem prvenstvu mladih do 12 let je potrdila, da si mladi še kako želijo tekmovanj v živo. Med mladinkami je nastopilo osem ekip, od tega kar dve iz ŠD Ptuj, kjer je imela več uspeha prva ekipa v postavi Zoja Pintarič in Eva Medik, ki je osvojila odlično 3. mesto. V sedmih krogih sta dosegli tri zmage, dvakrat sta remizirali (tudi v medsebojnem dvoboju z drugo ptujsko ekipo), dvakrat pa sta morali priznati poraz.
Številčnejša je bila udeležba pri fantih, kjer je med 15 ekipami izred-
no uspešno nastopila tudi ekipa ŠD Ptuj, ki je prav tako osvojila 3. mesto in bronasto medaljo. Ob tem so mladi ptujski šahisti sedemkrat zmagali in samo dvakrat izgubili. Posebej se je izkazal Tilen Kovačec, ki je v devetih partijah oddal le en remi in bil z 8,5 osvojene točke najboljši posameznik prvenstva. Zmagovalca v obeh konkurencah sta postala državna prvaka do 12 let za leto 2021, po najboljše tri ekipe pa so prejele pokale.
Vrstni red dekleta (8): 1. ŽŠK Maribor Poligram 14 točk, 2. ŠK Postojna 12, 3. ŠD Ptuj I 8 točk (Zoja Pintarič in Eva Medik, vsaka po 4 točke) ... 6. ŠD Ptuj II 5 točk (Arandjela Horvat 1/7, Alisa Beranič 4/7) ...
Vrstni red fantje (15): 1. ŠD Vrhnika 16 točk, 2. ŠK Komenda 14, 3. ŠD Ptuj 14 (Tom Crnjakovič 1/6, Tilen Kovačec 8,5/9, Anej Levanič 6,5/9, Mihael Kukovec 2/3) ...
Silva Razlag
Foto: MXGP
1G Štajerski
Ljudje in dogodki
torek m 6. julija 2021
Ptuj • Minister Dikaučič obiskal sodišče
Prostorska stiska v arhivu
Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je v okviru vladnega obiska v Podravju obiskal Okrožno in Okrajno sodišče na Ptuju, kjer so spregovorili o problematiki prostorske stiske v arhivu. Del rešitve bo zagotovo predstavljala vzpostavitev centralnega dokumentacijskega in digitalizacijskega centra, meni Dikaučič.
Projekt se nanaša na digitalizacijo listin, ki so nastale oziroma nastajajo v okviru poslovanja sodstva. "Preko 200 milijonov dokumentov bi bilo tako shranjenih na enem mestu, potrebe po fizičnem arhivu pa bi se bistveno zmanjšale na vseh sodiščih. S projektom bo po prvih ocenah zagotovljenih okvirno 50 delovnih mest.". Dikaučič je izrazil tudi zadovoljstvo, da se na sodišču v čim večji meri že poslužujejo vi-deokonferenčne opreme za izvedbo zaslišanj.
Ministrstvo je v zadnjem letu za okrožna in okrajna sodišča v Podra-vski regiji zagotovilo pet kompletov videokonferenčne opreme, v letošnjem letu pa načrtujejo še dodatna dva kompleta za velike dvorane ter predvidoma pet za srednje dvorane.
Dikaučič se je srečal tudi s predstavniki državnega odvetništva, državnega tožilstva, vodstvo ministrstva pa je obisk zaključilo s srečanjem z začasnim predsednikom Višjega sodišča v Mariboru, Brankom Reismanom, s predsednico Okrožnega sodišča v Mariboru Alenko Zadravec in s predsednikom Okrajnega sodišča v Mariboru Marjanom Premzlom. Pogovarjali so se o prostorski in kadrovski problematiki in o izboljšavi tehnične opreme.
Ministrstvo za pravosodje je v letu 2020 sicer uspelo zagotoviti dodatna evropska sredstva, realizirali so 12 odstotkov več evropskih sredstev od načrtovanega. V zadnjem letu dni so v podravski statistični regiji tako začeli ali končali več investicij. Med temi sta izvedba ohlajevanja in sanacija obstoječega ogrevanja na Okrožnem sodišču na Ptuju ter prenova prostorov za obiske v mariborskem zaporu.
Dornava • Društvo Vitezi Pesničarji
Kosili travnik pri dvorcu
Člani društva Vitezi Pesničarji, ki ga vodi predsednik Mirko Slod-njak in šteje 115 članov, so pri dornavskem baročnem dvorcu priredili košnjo s starodobnimi strižnimi kosami in kosilnicami BCS.
Foto: MŽ
Skupinska fotografija udeležencev košnje v idiličnem ambientu dvorca Dornava
Zaradi epidemioloških ukrepov je bilo delo društva v minulem letu okrnjeno, zato so se junijskega srečanja vsi toliko bolj veselili in razveselili. Ko so delo končali in travnik pokosili, je sledila zakuska. Na družabnem dogodku se je zbralo nekaj deset ljubiteljev tehnične dediščine ter starih navad in običajev. Vitezom Pesničarjem so se pri košnji pridružili člani Konjeniškega društva iz Nove vasi pri Markovcih. Kosili so travnik pri oranžeriji za dornavskim dvorcem. Za ta del grajskega kompleksa so člani društva Vizeti Pesničarji v preteklosti tudi skrbeli oziroma ga deloma urejajo še danes. „Prostor okoli oranžerije smo pred 11 leti počistili in vzdrževali. Na travniku smo posadili 53 češenj, ki smo jih pred dvema letoma presadili v sadovnjak za oranžerijo. Tam je sedaj visokostebelni sadovnjak s 115 drevesi, na katerega smo vsi ponosni. Seveda se nadejamo skorajšnjega začetka del na objektu oranžerije. Dobro sodelujemo s skrbnikom dvorca Mirkom Cigulo, ki je sedaj gonilna sila v grajskem kompleksu. Mi mu pomagamo, smo pa bili prvi, ki smo pred dobrim desetletjem začeli urejati območje okoli grajske oranžerije in obujati prostor. "
MZ
Ptuj • V centru za družine številne brezplačne aktivnosti
Druženje generacij v Špajzi modrosti
V centru za družine Špajza modrosti, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Ptuj, bodo v poletnih mesecih na voljo številne aktivnosti tako za otroke kot njihove starše. Gre za prostor druženja različnih generacij ter za izmenjavo dobrih praks in pozitivnih izkušenj.
Za otroke od prvega do šestega razreda ponujajo tri tedne počitniškega varstva med 7.30 in 15.30.
Prvi teden se je iztekel 2. julija, sledita še tedna od 26. do 30. julija in od 23. do 27. avgusta. Kot je povedala Janja Kafel, organizatorica izobraževanja, želijo na tak način staršem vsaj malo olajšati stiske z iskanjem varstva v poletnih mesecih. V času počitniškega varstva bodo lahko otroci sodelovali pri različnih aktivnostih, poskrbljeno pa bodo tudi za prehrano. Otroke čakajo kreativne ustvarjalne delavnice, sprostitvene igre in različne dejavnosti na prostem.
Ob tem bo v juliju in avgustu v Špajzi modrosti na voljo še nekaj drugih brezplačnih vsebin za mlade. Nadaljevali bodo že tradicionalno delavnico Rubikova kocka, sledilo bo še nekaj ustvarjalnic na različno tematiko: poslikaj si svojo majico, arhitektura iz krompirja, moja figurica iz plastelina v živi risbi, oglje je moja tehnika ... Počitniške aktivnosti bosta izvajali strokovni sodelavki Saša Bezjak in Martina Frangež.
Izobraževalne vsebine za odrasle
V ptujskem centru za družine pa v času poletnih počitnic pripravljajo tudi številne izobraževalne vsebine za odrasle. V sodelovanju s strokovnjaki različnih področij bodo organizirali tri spletna predavanja na različne teme, kot so vzgoja otrok, porod in vloga mame v družini, vsak prvi četrtek v mesecu vabijo na brezplačno svetovalnico Družinska razmerja, na kateri bo govor o izzivih, ki jih prinaša razveza zakonske zveze oz. prene-
hanje zunajzakonske skupnosti.
V začetku julija se bo znova sestala podporna skupina, namenjena ženskam in mamicam, ki bi želele svoje tegobe deliti z drugimi. Kot je pojasnila Kaflova, bo delo potekalo v skupini v obliki pogovora in medsebojne izmenjave mnenj. »Namenjena je vsem ženskam, ki želijo in potrebujejo več za boljše počutje, za lažje prehajanje trenutnih stisk in sprejemanje sprememb,« je pojasnila Kaflova.
Ker so ljudje v času epidemije zelo pogrešali druženje in pristen stik, so se odločili za organizacijo
treh dogodkov druženja ob kavi in čaju za vse generacije. Obiskovalci se bodo družili, vmes srkali kavo ali čaj ter se pogovarjali o različnih problematikah, nato pa se bodo lahko skupaj podali v galerijo, kino ali pa ostali samo pri klepetu.
Vsi programi so brezplačni, saj jih sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter občina Ptuj. Število udeleženec je omejeno, zato so potrebne prijave na 051 389 660 ali info@lu-ptuj.si.
Estera Korošec
Ormož • Delovni piknik društva Antonovanje na Kogu
Mleko je od naše krave Marte
Delovni piknik društva Antonovanje na Kogu, letos že sedmi po vrsti, se je odvijal v znamenju praznovanja dneva državnosti, druženja, spoznavanja in odkrivanja novih možnosti domače turistične ponudbe.
»Naš cilj, vsebina srečanj že od samega začetka, je obujanje spominov na čase izpred 30-ih let, obenem pa ozaveščanje ljudi o pomenu lokalne hrane, tudi v času piknikov,« je povedal predsednik društva Slavko Perc, ki je zbranim tudi predstavil izvor pripravljenih domačih dobrot, po katerih so segli na srečanju. Omeniti ni pozabil niti Sandija, ki je pekel palačinke »iz mleka, ki ga je dala krava Marta«.
Tajnik društva Ivan Škrlec, domačin in obenem soustanovitelj Društva električnih vozil Slovenije, je kot turistični trend zadnjih desetih let pri nas, obenem pa kot osnovno sredstvo za prevoz v večini drugih držav, predstavil električno kolo: »Turisti, ki pridejo v naše kraje, sprašujejo, kje si je moč izposoditi električna kolesa.« Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, pa je ob tej prilož-
nosti pripeljal tri električna kolesa, za katera je povedal, da jih je moč dobiti ob vnaprejšnji rezervaciji v izposojo v ormoškem TIC, tako za 4-urno izposojo za 15 evrov kot tudi za celodnevno izposojo za 30 evrov. »Z električnim kolesom si lahko privoščimo turo, daljšo od 80 kilometrov. Nevede pa lahko v zelo kratkem času dosežemo kar veliko hitrost, zato se usedemo nanj vedno in samo z 0,0 %« alkohola,« je zbrane še podučil Škrlec in v nadaljevanju predstavil še električni avtomobil, za katerega je prepričan, da bo »v prihodnosti postal nepogrešljiv za mobilnost starejših oseb tudi v domačem okolju«.
Manjka jim samo še nekaj ovac in osel
Tajnik društva Antonovanje na Kogu Ivan Škrlec je zbranim predstavil še zastavljene načrte v
prihodnosti, za katere so v društvu prepričani, da jih bodo s skupnimi močmi tudi izpeljali.
Tako jih v kratkem čaka prikaz košnje, mlatve in mletja pšenice, pa septembrska razstava fotografij v avli Občine Ormož, priprave v sklopu Martinovanja, že sedaj pa teče beseda o Antonovanju 2022. Pred osrednjim dogodkom, ob božiču, društvo vsako leto ob petju in igranju božičnih pesmi tudi okrasi center Koga z veliko smreko in jas-
licami. Kot vedno optimistično razpoložen tajnik društva je prisotnim dal vedeti, da Jezusa in Marijo že imajo, želijo pa dobiti še nekaj ovac in osla.
Kogovski organizatorji so letos v čast domovini gostili tudi Trobilni kvintet Kulturnega društva Ormož pod vodstvom Slavka Petka, ki zbranih z izborom in izvedbo znanih slovenskih narodnih pesmi ni pustil ravnodušnih.
Darja Žganec Horvat
Uživanje ob melodijah Trobilnega kvinteta
Foto: Sonja Kamplet Rotar
Ptuj • ZRS Bistra z novimi prostori
Za razvoj podjetništva
Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, ki gaje mestna občina kot javni zavod ustanovila leta 1994, je junija v središču mesta odprlo dodatne prostore, namenjene delovanju tamkajšnjega podjetniškega oddelka.
Za investicijo so se odločili, ker so bili doslej njihovi prostori v drugem nadstropju in so bili za invalide nedostopni
"Želja po tem, da bi dobili nekakšen coworking prostor v starem
mestnem jedru, je tlela že dolgo, zato smo se z županjo uspeli dogovoriti, da nam je mestna občina dodelila zapuščene prostore. Hkrati pa smo uspeli pri kandidaturi za projekt Podjetno nad izzive (PONI),
preko katerega bomo v treh letih izobrazili 36 mladih bodočih podjetnikov, zato smo v prostorih opremili šest delovnih postaj," je povedal direktor ZRS Bistra Štefan Čelan.
Mestna občina je objekt uredila
do tretje faze, kar jo je stalo dobrih 20.000 evrov, vso opremo pa je Bistra pridobila s pomočjo razpisov, na katerih je počrpala slabih 35.000 evrov.
sta
torek • 13. julija 2021
Aktualno
Štajerski	17
Zeleni nasveti
Nega paradižnika poleti
V zadnjem članku smo govorili o tem, kako lahko paradižniku pomagamo predvsem premagovati vremenske razmere, ki so letos za vse - za nas in rastline - res težke. Samo dotaknila pa sem se nege paradižnika, saj se mi je zdelo pomembneje, da vas opomnim, da uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin ni potrebna in nujna.
Danes pa si poglejmo, kakšna je pravzaprav poletna nega paradižnika; večina navedb velja tudi za druge plodovke na vrtu.
Pojav rumenih delov lista med listnimi žilami
Mnoge to prestraši. A gre za preprosto pomanjkanje magnezija. Ko postane vroče, se to prične kazati močneje. Mnoge to prestraši in pričnejo rezati liste ali po nepotrebnem uporabljati sredstva za varstvo rastlin. Pa ni treba ukrepati. Ti listi počasi končujejo svoje delo in ne škodijo. Če pa vas res motijo, uporabite listna gnojila z magnezijem, tudi namočene koprive bodo omilile ta pojav. Ukrepanje z listnimi gnojili, ki vsebujejo magnezij, je potrebno le, če se ta pojav širi navzgor po rastlini.
Rumenenje spodnjih listov, vijolično obarvanje listnih žil ali listov
Oboje je posledica mrzlega maja. Preprosto prehladno je bilo, da bi rastline lahko sprejemale hranila, zato so ostale brez njih. Posebej problematičen je bil sprejem fosforja. Vijolična barva je znak tega. A na listih ne bo težav, večja težava je, da so koreninski sistemi letos zaradi tega slabši, manj razviti. Vročina zdaj pa prav tako ne pomaga koreninam, saj zanje to ni v redu.
Zato je nujno, da rastline res redno in pogosto namakamo, tla okoli njih pa prekrijemo z zastirko. Vseeno je, kaj uporabite, le da so korenine na hladnem, vlažnem in zavarovane pred pripeko sončnih žarkov.
Foto: Miša Pušenjak
Vsekakor pa bo dobrodošlo zalivanje s pripravki, ki vsebujejo morske alge, ali pa z gabezovim (ne kopriv-nim) pripravkom.
Odstranjevanje listov
Pri nas velja, da zaradi vsake malenkosti ljudje v strahu takoj odstranijo liste, ki se jim ne zdijo v redu. Pa to ni prav. Listi so tisti, ki s hrano oskrbujejo plodove in celo rastlino. Iz hranil v zemljo s pomočjo vode in sonca poteka v njih največji čudež narave, fotosinteza, preko nje pa nastaja vsa hrana za rastline in preko njih tudi za nas. Zato liste odstranimo le, če so res čisto rumeni, potem je njihova funkcija končana. Ne odstranjujemo zvitih listov. Ta pojav je posledica močnega sončnega obsevanja. Rastline skrijejo zgornjo, občutljivo listno površino, na kateri je največ listnih rež. Tako zmanjšajo izgubo vode.
Odstranjujemo samo res obolele liste, to so taki, ki imajo večje lise rjave barve z rumenim robom (črna pegavost), ali ovenjene, sivo rjave povešene konice listov (krompirjeva plesen). Tudi liste, ki imajo veliko število okroglih ali suhih peg, odrežemo. Res pa je, da je odstranjevanje spodnjih listov, ko so ti že
opravili svojo funkcijo, del tehnologije pridelave paradižnika. A te liste odrežemo šele, ko so spodnji plodovi dosegli sovjo velikost, še bolje pa, ko se pričnejo barvati. Pri tem pustimo zadnji list pod plodovi do pobiranja. Enako lahko delamo tudi vse poletje. Ne pozabite pa, da tedensko lahko odstranimo največ 5 listov. Bodite tudi pozorni, da pri rezanju listov ne izpostavite plodov preveč soncu, da jih ne bo ožgalo.
Kalcij in kalij
Foto: Miša pušenjak Vsi vemo, da imamo pri plo-dovkah s tema dvema hrani-
loma vedno več težav, posebej pri visokih temperaturah. Zato svetujem, da s tema dvema hraniloma plodovke redno oskrbujemo. Sama predlagam, da rastlinam prvi teden dodamo kalcij skupaj s kakšnim biostimulansom. Lahko so to kalcijeva listna gojila, lahko so to alge, lahko pa predvsem razredčeno mleko, v kisu in kasneje vodi namočene jajčne lupine ali pa namočene koprive. Kalcij seveda dodajamo preko listov.
Naslednji teden pa rastlinam dodamo kalij. Ponovno so to lahko kalijeva listna gnojila, lahko so to namočeni nadzemni deli gabeza. Kot biostimulans, torej pripravek , ki rastlinam pomaga v boju s stresom, pomanjkanjem hranil ..., lahko dodamo pripravke, ki vsebujejo aminokisline, alge ali rastlinske izvlečke, lahko pa tudi čaj iz cvetov ognjiča ali pripravek iz regrata, lahko tudi gozdne praproti.
Ja, paradižnik je res postal kralj vrtov, kot tak pa seveda zahteva tudi nego.
Miša Pušenjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK	SREDA	ČETRTEK
grahova juha,	zajčji paprikaš,	želodčkova kisla
narastek z zeljem,	testenine, solata,	juha, pražen
kranjska klobasa,	puding	krompir, sladica
zavitek s skuto in		
ribezom		
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
PETEK	SOBOTA	NEDELJA
milijonska juha, korenčkova juha, porova juha, paprika, polnjena pečena rebra, mlad perutničke na z rižem, v omaki, krompirček, solata, žaru, pečen palačinke	strjenka z malinami krompir z ajvarjem,
zelenjava, sladoled
PONEDELJEK
zelenjavna enolončnica, carski praženec
Narastek z zeljem
Sestavine: 1 čebula, 3 stroki česna, 1 kg zelja, 100 g masla, sol, poper, muškatni orešček, 250 ml zelenjavne juhe, ovseni kosmiči, 500 g krompirja, majaron, kumina, mleko, drobtine.
Čebulo in česen olupimo in sesekljamo ter prepražimo na maslu. Dodamo na rezance narezano zelje, sol, poper, muškatni orešček in prilijemo zelenjavno juho. Kuhamo 40 minut, nato k zelju vmešamo še malo ovsenih kosmičev. Krompir olupimo, operemo in narežemo. V slani vodi ga skuhamo do mehkega. Nato ga pretlačimo ter mu dodamo maslo, majaron, poper, muškatni orešček in kumino. Po potrebi dolijemo še mleko. Pekač namastimo in potresemo z drobtinami. Vanj položimo zelje, nanj pa damo krompir. Obložimo s koščki masla in pečemo 20 minut pri 180 °C.
Zajčji paprikas
Sestavine: na kose narezan zajec (ali kunec), 1/2 kg čebule, mleta paprika, majaron, lovor, poper, domača vegeta ali sol, 2 korenčka, vejica peteršilja, rdeča paprika, feferon (po želji).
Na maslu posteklenimo pol kilograma čebule in dodamo na kose narezanega zajčka/kunca. Popražimo ga ter začinimo z mleto papriko, majaronom, lovorom, poprom in vegeto ali soljo. Dodamo še na kolobarje narezan korenček in malo peteršilja ter dušimo na majhnem ognju eno uro. Če je zajček mlad, bo skoraj končan, divji pa potrebuje tudi 2,5 ure. Dodamo še na kose narezano rdečo papriko in po želji feferon. Dolijemo toliko vode, da je meso pokrito, in še 1 l zraven. Po želji vkuhamo cmočke iz gladke moke (vodne vrabčke), pokusimo, ali še manjka kaka začimba, in kuhamo še 30 minut.
18 Štajerski
Na sceni
torek • 6. julija 2021
Skrinja domačih viž - FestivaL Vurberk 2021
S skladbo Adijo, korona' v slovo koronskim časom
Ansambel bratov Žerjav je nastal na pobudo bratov Damjana in Mateja, ki sta že kot mlajša želela ohranjati družinsko glasbeno tradicijo in razveseljevati ljudi. Najprej sta na različnih dogodkih igrala kot harmonikarja, nato pa v svoje nastope dodala še bas kitaro. Kmalu pa se je pojavila še želja po zvoku kitare. Zato sta se odločila, da poskusita ustanoviti skupino.
Imena ni bilo težko izbrati, saj sta legendi slovenske narodno--zabavne glasbe, brata Avsenik, že pred mnogimi leti pokazala, kakšno je lahko ime skupine, če v njej igrata brata. Brez oklevanja je nastal Ansambel bratov Žerjav. Sedež ansambla je v domači vasici bratov. Poleg Damjana in Mateja, ki še vedno skrbita za harmoniko in bas oz. bariton, ansambel sestavljata še kitarist
Jan Rudman in pevka Eva Ru-dman. Člani so veliki prijatelji, povezuje jih velika ljubezen do glasbe in želja po razveseljevanju ljudi.
Ansambel bratov Žerjav je v prvi vrsti narodno-zabavna skupina, sicer pa igrajo različne zvrsti glasbe, tudi slovensko zabavno, hrvaško, tuje uspešnice oz. glasbo, brez katere ne mine nobena zabava. Repertoar prilaga-
jajo glede na dogodke, vselej pa ga obogatijo tudi z lastnimi skladbami. Besedila jim pišejo priznani slovenski tekstopisci: Igor Pirko-vič, Matej Kocjančič, v preteklosti tudi Fanika Požek in Majda Re-bernik. Pri glasbi so se kot avtorji podpisali: Toni Sotošek, Peter Fin-k,Tine Lesjak in še nekateri drugi, ustvarjajo pa tudi člani ansambla sami. Kot je različen njihov repertoar, tako so različne tudi tematike njihovih skladb: govorijo o ljubezni, domovini, različnih situacijah, so zabavljaške. Ob glasbi za zabavo in ustvarjanju lastnih skladba Eva in Jan poskrbita tudi za glasbo na matičnih uradih, na porokah, tako da jim ni tuje niti romantično obarvano vzdušje. Vsi člani ansambla so zelo pozitivno naravnani, tako da je v njihovih sklad-
bah mogoče najti več tematike s pozitivno in veselo vsebino, pove Damjan Žerjav. Trenutno največ nastopajo na porokah oz. različnih obletnicah po celi Sloveniji. Radi se odzovejo tudi vabilom na koncerte drugih ansamblov, predvsem pa vabilom za dobrodelne koncerte. Nekajkrat so že nastopili tudi na slovenskih veselicah v Nemčiji.
„Slovenska narodno-zabavna scena se je sčasoma nekoliko spremenila, kljub temu pa ohranila korenine ljudske glasbe. Dokler se narodno-zabavna glasba sliši tako na zabavah osemnajstletnikov kot tudi na obletnicah za 50 ali 60 let in več, je naše mnenje, da je to korak v pravo smer, ne glede na spremembe, ki se v glasbi dogajajo. Še ne tako dolgo je bilo sramotno, če si igral harmoniko, danes si z njo
največja 'faca'," je povedal Damjan.
Ansambel bratov Žerjav se festivalov sicer redko udeležuje, prepričani pa so, da so ti zelo pomembni tako za ohranitev narodno-zabav-ne glasbe kot za prepoznavnost ansamblov. Želijo še naprej razveseljevati ljudi in uživati na glasbenih odrih. Skupaj z vsemi drugimi pa si želijo, da bi bilo čim manj takšnih obdobij, kot smo jim bile priče v zadnjem letu, da se ljudje ne bi mogli družiti, da tudi glasbeniki ne bodo več prikrajšani za druženje z ljudmi. Med korono jim je uspelo posneti pesem Adi-jo, korona, v kateri na hudomušen način in z nekaj verzi predstavljajo situacijo, v kateri smo se znašli zaradi covida-19.
Majda Goznik
Foto: zasebni arhiv
Ansambel bratov Žerjav
Ormož • Prostovoljstvo v MCO
Turizem po meri mladih
V mednarodnem projektu, napisanem za dva prostovoljca, je v goste v ormoški Mladinski center (MCO) že prišla Angelika s Poljske, ki marljivo raziskuje domačo turistično ponudbo, v bližnji prihodnosti pričakujejo še mladega prostovoljca iz Grčije.
Gre za projekt Evropske solidarnostne enote, ki so ga poimenovali Turizem po meri mladih. Namenjen je dvema mladima prostovoljcema, ki bosta raziskovala turistično ponudbo Prlekije z okolico ter pripravila turistični paket. Angelika že marljivo raziskuje turistično ponudbo, v bližnji prihodnosti pa pričakujejo še fanta iz Grčije.
Desetmesečno raziskovanje
Projekti prostovoljstva nudijo mladim priložnosti za sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih, v katerih odgovarjajo na pomembne potrebe družbe, prispevajo h krepitvi skupnosti in ob tem omogočajo pridobivanje veščin in sposobnosti za osebni, izobraževalni, socialni,
državljanski in profesionalni razvoj. Prostovoljci, ki se vključijo v projekte Evropske solidarnostne enote, dobijo povrnjene stroške poti, hrane in bivanja, mesečno pa prejemajo tudi žepnino.
Angelika je gosteh v Ormožu od aprila letos. »Je prva prostovoljka, ki je prišla v naše kraje na desetmesečno raziskovanje turistične ponudbe naših destinacij,« je povedala Tjaša Šnajder, koordinatorica projekta.
Angelika se je resno lotila dela in pripravlja vsebine, ki jih bo predstavila v turističnem paketu za mlade. Najprej se je lotila študije obstoječega turističnega gradiva, prav tako se aktivno seznanja z lokalno turistično ponudbo. MCO trenutno vso energijo namenja iskanju drugega prostovoljca, ki bo Angeliki pomagal pri pripravi turističnega paketa, predvidoma bo to prostovoljec iz Grčije.
Darja Žganec Horvat
. - ¡¿L
Foto: arhiv MCO
Na fotografiji spredaj direktor JZTKŠ Ormož Andrej Vršič in prostovoljka Angelika s Poljske, v ozadju (od leve) Tjaša Šnajder, Jana Petek, ormoški župan Danijel Vrbnjak in Maruša Piberčnik
Ormož • Pedagoginja Majda Podplatnik Kurpes
O nadarjenosti otrok
Nadarjenost ima mnogo obrazov. »Menim, daje vsak otrok za nekaj nadarjen. Še več: vsak otrok je rojen genij. Če bi v vsakem otroku videli nadarjenega otroka in bi z njim ustrezno ravnali, bi bili rešeni številni vzgojni problemi,«je povedala Majda Podplatnik Kurpes, pedagoginja v šolski svetovalni službi v OŠ Ormož.
Po njenih besedah so po zakonu o osnovni šoli kot nadarjeni opredeljeni učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola jim zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela, jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela.
Ljudje smo si med seboj različni, kar je v veliki meri posledica različnih kombinacij inteligenc. »Pristajam na teorijo o več inteligencah, ki jo je razvil profesor Howard Gardner s harvardske
univerze, ki trdi, da obstaja vsaj sedem osnovnih inteligenc, ki jih moramo upoštevati, če želimo razumeti, kako deluje um: jezikovna, matematično-logična, prostorska, telesno-gibalna, glasbena, medosebna - socialna in osebna. Vsak otrok premore teh sedem vrst inteligence v različnih razmerjih. Nekdo je lahko slab v matematiki, pa bistra glava za jezik, po naravi družaben in povprečen športnik; nek drug otrok je morda matematični genij, hkrati pa pevec brez posluha, sijajen bralec, a brez občutka za medsebojne odnose.«
»Strokovno si želim, da bi tudi v Sloveniji naraslo število osnovnih šol, ki bi uporabljale metode poučevanja z upoštevanjem nadarjenosti vseh učencev,« je še povedala Majda Podplatnik Kurpes in zaključila s hindujskim pregovorom: »Nič ni plemenitega v tem, da si boljši od koga drugega. Resnična plemenitost je, da si boljši od svojega prejšnjega jaza.«
Darja Žganec Horvat
Majda Podplatnik Kurpes zagovarja metode poučevanja ob upoštevanju nadarjenosti vseh učencev.
torek • 6. julija 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Žetale • Župan sprejel bodoče prvošolčke
Piskali vrtcu v slovo
V vrtcu Žetale je tudi letos ob zaključku šolskega leta odmevala himna mini maturantov. Skupaj z vzgojiteljicama so se odpravili na obisk k županu Antonu Butolenu in mu zaupali marsikaj zanimivega.
Foto: Občina Zetale
Župan Butolen med mini maturanti
Pogovarjali so se vrteških dogodivščinah, pa tudi o tem, kaj bodo postali, ko bodo veliki. Vseh deset je povedalo, da se se veselijo počitnic, pa tudi tega, da bodo kmalu šli v prvi razred. Župan je mladim obiskovalcem izročil simbolično darilo, ki so ga bili vsi zelo veseli.
Zatem je odmeval glas piščalk in tista znana »Mi smo mini maturanti« na poti vse do vrtca, kjer so se poslovili še od mlajših vrtčevskih prijateljev, drugih vzgojiteljic, s ponosom sprejeli vsa priznanja in medalje, ki so si jih prislužili s pridnim delom, in odkorakali v novo prelomnico na svoji življenjski poti. Kot je povedala Silvestra Klemenčič, ravnateljica vrtca Žetale, bodo jeseni prestopili prag šole, vrtec pa bo ostal le še spomin: »Verjamem, da bodo vsi uspešni na svoji nadaljnji poti, da bodo skupaj premagovali ovire, a naj jih bo čim manj.«
EK
Podlehnik • Sprejem za mlade
Knjige za zlate učence
Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, je tradicionalno sprejel učence OŠ Podlehnik in jim podelil županove petice.
Foto: Občina Podlehnik
Zlati učenci OŠ Podlehnik
Odličen uspeh vseh devet let šolanja so dosegli:Anže Hren, Tilen Je-renec, Zoja Sluga in Timon Zore; samo v devetem razredu pa Nataša Tomič. Ob tej priložnosti je župan Toplak vsem čestital za dosežene uspehe ter jih nagradil še s knjižnimi nagradami.
Prav tako je sprejel dvanajst minimaturantov, ki zapuščajo vrtec in bodo septembra prvič sedli v šolske klopi. Zaželel jim je dolge in brezskrbne počitnice ter uspešen skok v šolo.
EK
"' > i
Foto: Občina Podlehnik
Podlehniški župan med minimaturanti
	
Štajerski tednik -	
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami	
na spletu	
z aktualnimi novicami	
vsak dan!	
Da boste J-L-	A
izvedeli prvi! Vffi	
Hajdina, Ptuj • Državno gasilsko tekmovanje
Novi uspehi gasilcev in gasilk
Knežje mesto Celje je bilo v začetkujunija gostitelj Državnega gasilskega tekmovanja z več kot 3.000 udeleženci. V dveh dneh seje na tekmovanju merilo 389 tekmovalnih enot v vseh kategorijah, med tekmovalci pa so bili tudi gasilci iz Območne gasilske zveze Ptuj: mladinci PGD Ptuj, starejši gasilci PGD Gerečja vas, članice AinB ter člani B PGD Hajdoše.
Skupinski posnetek uspešnih hajdinskih tekmovalnih enot na občinskem trgu
Kot je na državnem tekmovanju poudaril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, je bilo državno tekmovanje tudi priložnost za testiranje nove opreme, programa za ocenjevanje tekmovalnih disciplin in nabiranje izkušenj za organizacijo gasilske olimpijade, ki bo prihodnje leto prav tako v Celju.
Čeprav se je državno tekmovanje prestavilo za eno leto, so Ptujčani imeli to srečo, da v ekipi mladincev menjave niso bile potrebne, s čimer so se soočali v drugih gasilskih društvih. V ptujski ekipi so bili: Teo Potočnik, Iris Štumberger, Luka To-minc, Žiga Šterbal, Boris Potočnik, Ina Ostroško, Sara Štumberger, Jasna Sanja Štiberc, Neva Dolinček in rezerva Ema Kukovec. Njihove
mentorica Ana Mlakar je povedala, da so se na državno tekmovanje pripravljali od aprila letos in imeli dober občutek: »Dosegli smo odlično 6. mesto med 46 ekipami. Vedeli smo, da nas bodo kazenske točke stale prvega mesta, a na koncu nismo bili razočarani.«
V PGD Hajdoše eno prvo in dve drugi mesti
Člani B PGD Hajdoše so v Celju osvojili naslov državnih prvakov, članice A in članice B so bile druge in so postale državne podprvakinje - vsi so pridobili vstopnico za kvalifikacije, ki bodo prihodnje leto, starejši gasilci PGD Gerečja vas pa so bili na koncu deseti, kar je prav tako dober rezultat.
Za dober nastop na državnem gasilskem tekmovanju je vsem tekmovalnim enotam iz občine Hajdi-na čestital in jim pripravil sprejem tudi župan Hajdine Stanislav Glažar. Tekmovalcem je ob tej priložnosti čestital tudi poveljnik gasilskega poveljstva občine Hajdina Ivan Brodnjak, ki je sicer tudi nastopil na državnem tekmovanju v ekipi članov B PGD Hajdoše. Po sprejemu v občini Hajdina so predstavniki tekmovalnih enot strnili vtise in Lidija Terbulec, ki ima za sabo največ nastopov na olimpijadah in državnih tekmovanjih, je povedala, da je tudi zanje gasilsko državno tekmovanje predstavljalo velik izziv. »Priprave in treningi so bili zaradi epidemije zelo okrnjeni, kar se je poznalo tudi
■
Foto: TM
na rezultatih. S temi rezultati smo si vse tri ekipe ponovno zagotovile nastop v kvalifikacijah za gasilsko olimpijado, naše želje in cilji pa so še višji. Želimo si nastopiti na olimpijadi v Sloveniji, pred domačo publiko, kar nam prestavlja velik izziv,« je še dodala.
Martin Kaisersberger, ekipa starejših gasilcev PGD Gerečja vas, je odkrito priznal, da so malo razočarani nad 10. mestom, a vseeno zadovoljni. Janko Žumer, član B PGD Hajdoše, je bil nad osvojenim prvim mestom seveda upravičeno navdušen, članici A in B PGD Hajdoše Metka Vidovič in Tjaša Glažar pa sta bili z osvojenima drugima mestoma nadvse zadovoljni.
TM
Dravsko polje • Visit Ravno polje povezuje šest občin
Aktivno, kulinarično, drugače
Turistična destinacija Visit Ravno polje nadaljuje uspešno zgodbo povezovanja občin in lokalnih ponudnikov na območju Dravskega polja. Prvi sta se povezali občini Kidričevo in Starše, sledila je pridružitev občine Miklavž na Dravskem polju. Trojčku so se junija priključile še tri: Hajdina, Videm in Rače-Fram.
Destinacija združuje več kot 80 ponudnikov, na trgu se želijo pozi-cionirati kot butična zelena destinacija s številnimi petzvezdičnimi doživetji. „Turistična destinacija Visit Ravno polje, ki je 18. januarja 2019 stopila na turistični trg, kaže rezultate vztrajnega dela in pozitivne učinke povezovanja. Jedro destinacije je Dravsko polje, ki si na eni strani podaja roko s Halozami, na drugi s Pohorjem, leži pa med vodilnima mestoma v regiji, Ptujem in Mariborom. V destinaciji imamo več kot 350 ležišč, ponujamo vinska, kulinarična in adrenalinska doživetja, predstavljamo kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi, prezentiramo
kulturno dediščino, na voljo so različne oblike rekreacije in udejstvo-vanja v športu, uživanje v naravi in še marsikaj drugega. Posebnosti v naši ponudbi so vinska degustacija v letalu, vožnja z novodobno kočijo 21. stoletja, zlatokopstvo ...S pridružitvijo treh občin dobiva destinacija nove zgodbe: o kralju svetega grala Parzivalu; o tem, kje je bil skuhan prvi pohorski pisker; rimskih bogovih, ki so živeli v Mitrejih; domačijah iz 19. stoletja, kjer še vedno hranijo razstavo pražnjih in delovnih oblačil preteklosti ter obujajo življenje nekoč. Smo prava izbira za vse, ki si želijo oddiha na podeželju stran od mestnega vrveža. Pri Slovenski turi-
stični destinaciji smo letos pridobili certifikat Green and safe (Zeleno in varno), saj želimo turistom ponuditi varen oddih," je povedala koordi-natorka destinacije Sonja Breznik, ki je več kot zadovoljna, da jim je v dobrih dveh letih na Dravskem polju uspelo povezati že šest lokalnih skupnosti. „Zelo smo veseli pridružitve novih občin. Verjamem, da je v povezovanju moč in to velja še posebej za turizem. Trudimo se, da je ponudba pisana na kožo sodobnemu turistu, ki si želi novih doživetij, nekaj drugačnega, spoznavanjed lokalnega okolja, kulinarike, življenja," je dodala Breznikova.
Utrinek s predstavitve razširjene destinacije Visit Ravno polje in podelitve akreditacijskih izkaznic lokalnim turističnim vodnikom; na fotografiji so župani in podžupan vključenih občin, poljski veleposlanik s soprogo, koordi-natorka destinacije in vseh 13 lokalnih vodnikov..
Na lov za tranzitnimi turisti
Razširitev območja in ponudbe pa ni vse, kar je v minulih dneh pridobila destinacija Visit Ravno polje. 13 kandidatov je uspešno končalo usposabljanje za lokalne turistične vodnike, priznanja in akreditacijske izkaznice so prejeli na slovesnosti v sredini junija. Svečanega dogodka so se udeležili župani in podžupan v destinacijo vključenih občin: Anton Leskovar (Kidričevo), Anej Lukan (Starše), Egon Repnik (Miklavž na Dravskem polju), Stanislav Glažar (Hajdina), Branko Ledinek (Rače--Fram) in Branko Marinič (Videm). Prav tako so na slovesnost povabili veleposlanika Poljske Krzysztofa Olendzkija. Povezovanje s poljsko diplomacijo lahko kraje ob podra-vski avtocesti na področju turizma pripelje do pozitivnega rezultata. Proti hrvaški obali se namreč skozi Dravsko polje peljejo milijoni poljskih turistov. Ker je destinacija Ravno polje na polovici njihove poti, je turista za dan ali dva smiselno pritegniti in zadržati tudi v Podravju. Veleposlanik Olendzki je destinaciji Visit Ravno polje ponudil možnost sodelovanja pri promocijskih aktivnostih.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Štajerski TEDNIK
24 Štajerski
Križem kražem
sreda • 20. junija 2021
Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice
Dan državnosti (28.)
Stopiva pred blok in že čez minuto sediva na avtobusu. Njeni starši naju vabijo v eno izmed priljubljenih šanghajskih restavraciji. Menda so navdušeni, da bodo končno spoznali zahodnjakinjo, mi pravi Jieyi, moja nova prijateljica.
Zadnja leta Slovenci na dan državnosti (petindvajsetega junija) po domovih sicer izobesimo zastave in nato med poročili ujamemo odsek s kakšne kulturne prireditve, a to je praviloma vse. Razne piknike in praznovanja običajno prirejamo, ker je to dela prost dan, in ne, ker bi na tak način zavestno praznovali neodvisnost države.
Kaj bi porekli, če vam povem, da se na Kitajskem ta praznik slavi cel teden? Obsega sedem zaporednih dela prostih dni, znanih tudi kot zlati teden (00 0; huangjin zhöu). Dan državnosti (prvega oktobra) obeležuje spomin na formalno razglasitev ustanovitve Ljudske republike Kitajske leta 1949. Ta dan je zaznamovala zmaga komunistične partije v kitajski državljanski vojni, s katero je Ljudska republika Kitajska zamenjala Republiko Kitajsko.
Prvega oktobra tako običajno potekajo slavnostna praznovanja z ognjemeti in koncerti po vsej državi. Ne manjka niti vojaških parad, množičnih športnih in kulturnih prireditev. Proslava, ki je potekala prvega oktobra 2019, je zaznamovala 70-letnico Ljudske republike Kitajske, zato sem po vsej državi
naletela na velike plakate in ogromne rožne skulpture, ki so častile ta visoki jubilej. Javna mesta, kot je Trg nebeškega miru (Tiananmen Square) v Pekingu, so bila odeta v praznične barve, portreti spoštovanih voditeljev, kot je Mao Zedong, pa so bili javno razstavljeni.
Zlati teden je čas, ko se na Kitajskem zgodijo velike počitniške migracije. Velika večina prebivalstva se v teh dneh namreč vrača domov
in zato so nekatere letalske, železniške in avtobusne vozovnice rezervirane že mesece vnaprej.
To je tudi teden, ko sem se odpravila na prvo potovanje po Kitajski. S prijateljicama Saro in Ma-rianito smo se podale v provinco Henan, ki leži v dolini Rumene reke v osrednji Kitajski (gre za kraj, od koder naj bi izvirala kitajska civilizacija). In ne, nismo bile edine, ki smo se odpraviljale tja — po gneči so-
deč smo plavale v oceanu kitajskih migrantov.
Del poti smo prevozile z nočnim vlakom, ki smo ga rezervirale kak mesec prej. Kupile smo najcenejše sedeže, saj so bili na voljo le še ti. Na Kitajskem je mogoče kupiti različne kategorije vozovnic: najcenejša je vozovnica za trdi sedež, nato mehki sedež, sledijo ji trdi spalnik, mehki spalnik in delux mehki spalnik ter tako imenovana stoječa vo-
I .,"„......OI ...di..1!.Lili., 1.i

A HI 71 &
blodnjak
zastarel izraz za oksid
kit ubijalec
glasbeni interval
narek
izroditev, izroje-vanje
britanska pevka
(rita)
naša igralka (majda)
tomo
Cesen
cestna vijuga, serpentina
igralka rina
ječmenov kruh
audijev karavan
indigo
znakza -
množenje tatum o'neal
institucija
Čebeli
podobna
2u2elka
velik klanec
ruska počitniška hiša
zbor devetih pevcev marijan novina
filmska zvezda v ameriki
topo gledanje
stoječi kapnik sardeli podobna riba
najvišji vzor
starejši moški, dedec
kovica, zakovica
pisateljica peroci
deček
spomlad. žito
tropski les za pohištvo
čokata žival pevka in plesalka geržina
tv vodi- oborožene teuica sile kake
Sirca ros države
striženje
železov oksid
prvi moški po bibliji goveja samica
14.grska črka
agavi podobna rastlina
hrvaška pevka vuica
nina puslar
am. pisatelj levin prevajalec ker-mauner
kraj pri črnem kalu
tkanina za obveze
sodobnik carjeva keltov hči
4. in 18. črka stalna besedna zveza
sinko, sinček
nina ivanič
bruce lee
črkovna uganka, preme-tanka
žival, ki ima peruti in kljun
Je boginja lepote in ljubezni. Prvotno je veljala za boginjo plodnosti, zaščitnico vrtov in vinogradov. Je Jupitrova hči in Vulkano-va žena. Njen sin Enej je legendarni ustanovitelj antičnega Rima, zato so se Rimljani imeli za njene potomce. Verjeli so tudi, da boginja lahko pripomore k večji plodnosti ljudi. V času Julija Cezarja je bila najbolj spoštovana. V grški mitologiji ji ustreza Afrodita. Na sliki je skupaj z Amorjem.
IDIOM - stalna besedna zveza, značilna za določen jezik ali narečje, JARINA - spomladi posejano žito, RATAN - tropska vzpenjava rastlina za izdelavo pohištva
Foto: Mateja Toplak
Dan državnosti se obeležuje z različnimi praznovanji, ki jih organizira vlada (tudi v Hongkongu in Macau). Na fotografiji je ogromna praznična rožna struktura, postavljena v enem izmed parkov.
Foto: Mateja Toplak
Praznovanje se prične ob šesti uri zjutraj z dvigom zastave na Trgu nebeškega miru (Tiananmen Square) v Pekingu. Na slovesnosti sta prisotna četa bataljona častne straže in nacionalni orkester.
zovnica. Nekateri vagoni drugega razreda namreč omogočajo nakup vstopnice brez sedeža. Cena je sicer enaka ceni vozovnic za trde sedeže, a je na voljo le takrat, ko so razprodani vsi drugi sedeži. Za številne vlakovne povezave, zlasti za priljubljene proge, so stoječe vozovnice edine, ki ostanejo v času poletnih počitnic in drugih praznikov.
Drugi del poti smo namesto z vlakom (vsi po vrsti so bili razprodani) premagale s petimi nabasanimi lokalnimi avtobusi! Ena izmed prijateljic, Sara, ki živi na Kitajskem že leta, naju je celo pot opozarjala na policijo in strožji nadzor (predvsem za tujce), ki služi preprečevanju nasilnih in terorističnih incidentov in se izvaja med praznovanjem državnih praznikov. Posmehovala sem se njenemu strahu, medtem ko smo čakale na majhni avtobusni postaji. Na vročini, skupaj z več ljudmi, kot jih lahko sprejmeta dva avtobusa, smo čakale v nepregledno dolgi "vrsti". To na Kitajskem pomeni v krogu nagnetene ljudi, ki čakajo na isti cilj. Takrat se je od nekod prizi-bal varnostnik. Nekaj je govoril v mojo smer, jaz pa sem mu pomaha-
la in skomignila z rameni. "Kaj si mu rekla, kaj?!" me takoj napade Sara. Pogleduje na levo in desno in pravi, da nas bodo sedaj sigurno popisali. Hodi gor in dol in pogleduje na vse strani. Ne vem, česa se sploh boji in kaj naj bi nas skrbelo, a razumevajoče ji prikimam in jo prijateljsko lopnem po hrbtu. Zelo hitro, še preden se Sara pomiri, se nam približajo trije policisti. Ne govorijo angleško, a nakažejo, da moramo z njimi. Sara me pogleduje in si od sile poka členke na rokah, medve z Maria-nito pa z nasmehom stopava za to smešno procesijo. Na policijski postaji nam vzamejo potne liste, nato nas pustijo čakati. Tu in tam nas pogleda kak policist, neka ženica pa nas eno za drugo fotografira in nato spet izgine v pisarno. Čez kakšne pol ure, ko ugotovijo, da nismo teroristke, nas izpustijo.
"No, in česa si se ti tako bala?" vprašam Saro, ko se vrnemo na avtobusno postajo. Pogleda za sabo in s tihim glasom pravi: "Ti ne veš, kako je živeti na Kitajskem." Nato se spet obrne in opreza z leve na desno, kakor da nam sledi banda obritoglavcev.
Foto: Mateja Toplak
Prazniki so čas, ko se večina prebivalstva odpravi domov, gre za tako imenovane počitniške migracije.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
torek • 6. julija 2021
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Za vlado ali za vodo?
V nedeljo nas, dragi moji vodoljubci, čaka referendum. Na njem bomo odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?"
Ja - spet bomo imeli svojo usodo v svojih rokah. Ampak - roko na srce: ste si prebrali Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), o katerem bomo v nedeljo odločali? Najprej bi si morali seveda prebrati sedanji zakon, potem pa njegove spremembe in dopolnitve, da bi sploh vedeli, o čem odločamo. Priznam: nisem si prebral prvotnega zakona. Tudi ne (celotnega) zakona o spremembah in dopolnitvah. Ker pač nisem strokovnjak za to področje. Kaj šele pravnik, da bi razumel vse kaveljce, v posameznih členih skrite pasti, ozadje in razloge za spremembo
zakona ... - Pa bom vendarle odločal - in (so)odločil. To je pač demokracija. Demokracija nepoučenih in nevednih. - Pa ne zdaj vihati nosu, ker vas je 90 odstotkov-kaj 90, kar 99 odstotkov! - takih kot jaz. Na podlagi česa naj se torej »nepoučeni in nevedni« odločimo? - Seveda na podlagi mnenjskih voditeljev. A nimamo vsi istih mnenjskih voditeljev. No, nekateri nas niti ne zanimajo. Recimo to, kaj misli 'slavni' Marko P. ali 'veleigralka' Tanja R. o tem, me ne zanima. Ker vesta o vodi, da jo sestavljata dva H-ja in en O, enako kot jaz! Naj torej verjamemo predlagatelju -'vodnemu' ministru, ki trdi, da novi zakon kot novost uvaja, da bo treba
za posege v priobalno in prirečno območje dobiti posebno soglasje? Ne pove pa, da na tem istem območju dosedanja zakonodaja ni dovolila nič početi, zato o kakšnem soglasju niti ni govorila. Za ta soglasja 'v javnem interesu' pa se ve, da se skozi denarna očala vse vidi veliko lepše, kot se potem izcimi. Pa še se rado zgodi, da 'javni interes' potem kane v zasebni žep. Konec koncev je vsak kafič javni prostor, kamor ima celotna javnost dostop - a mora ponudniku tovrstnih javnih storitev plačati iz zasebnega žepa ...
Kakorkoli že: ne bom vam solil pameti, kako se odločiti na referendumi. A najslabša možnost bi bila, da na referendum ne greste. Ker trenutna vlada ima svoje navdušence tako naučene, da bodo šli glasovat. O čemerkoli.
Maš vodni strokovnjak Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
1	9							4
		5			8		9	
	3					1		
5	6				4	9	2	
						4	1	5
			1	8				
			8					
9				3		6	7	
2	5		6		9		3	
Od torka do torka
Tbdejev zrtikoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥		€	OOO
Bik	¥	©©©	€€€	OO
Dvojcka	¥¥	©©	€	OOO
Rak	¥¥¥		€€	OO
Lev	¥¥		€€€	O
Devica	¥	©©©	€€	O
Tehtnica	¥¥	©©©	€	OOO
Škorpijon	¥¥¥	©	€€€	OO
Strelec	¥¥	©©©	€	OOO
Kozorog	¥	©©©	€€	O
Vodnar	¥¥¥	©©	€	OO
Ribi	¥	©©©	€€	O
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(velja za teden od 6. do 12. julija 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Velika Nedelja • Mini maturanti
Srečno, dragi šolarji!
Vrtec v Veliki Nedelji v tem šolskem letu zaključuje 22 mini maturantov.
Po besedah vzgojiteljice Petre Trstenjak so zelo prijazna in prijateljska skupina, na katero se lahko zaneseš. To so dokazali tudi z zaključno prireditvijo, za katero so pripravili kar eno uro bogatega programa. V tem šolskem letu so sodelovali v kar petih na daljavo vodenih natečajih. Najbolj jih je zanimal razvoj dinozavrov skozi zgodovino do danes, odkrivali pa so tudi skrivnosti vesolja.
Skupina mini maturantov je bila skozi celo šolsko leto vključena v projekt Erasmus+, Skozi igro v angleščino. Starši mini maturantov in njihovi mlajši vrstniki imajo možnost varstva v vrtcu pri Veliki Nedelji vse do konca avgusta, potreba staršev po počitniškem varstvu pa bo določala delovni čas odprtja vrtca.
DŽH
Ormož • Proslava ob dnevu državnosti
O domovini in domu
Na predvečer dneva državnosti je na odru pred grajsko pristavo v Ormožu potekala občinska proslava, na kateri je bil slavnostni govornik župan občine Ormož Danijel Vrbnjak.
Foto: Lenka Keček Vaupotič
Dijakinje Gimnazije Ormož v ulogi balerin in recitatork
»Državo smo dobili z borbo in orožjem. Tudi mi jo soustvarjamo in prispevamo za njeno delovanje. Zrasla nam je v srce in jo nosimo vedno pri sebi. Slovenija je naša domovina, Ormož pa naš dom,« je povedal župan in zaključil z razmišljanjem o domovini, stari 30 let, ki bo kot zrela država morala stopiti vsem izzivom nasproti.
V kulturnem programu so poleg Pihalne godbe in Trobilnega kvarteta ormoške glasbene šole sodelovale še balerine domače glasbene šole, obenem dijakinje ormoške Gimnazije in mlada pesnica Sandra Kumer.
DŽH
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. 0.0., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Marija Peter, Videm.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Štajerski TEDNIK
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. julija 2021
na morju v dru; :b Radia Tednika Ptu j
n skupi ne ATP
Vab/jeni - uživajte poletji
v Informacije in rezervacije:
Skupina ATP, Domino center Ptuj, sJ.: 70 2 1150.
i	» .	J
X. A,	¿1	■
znmtb
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom piačevai/-a mesečno po položnici.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje.
Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR.
NOVI NAROČNIKI POZOR!
posebno ponudbo smo pripraviH za ttete, ki se boste naročili na Štajerski tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021
ATP
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9.2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da bo
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
radioPTUI
torek • 6. julija 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
Umrli so
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
moido.segulo@radio4cdnik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radfo4ednik.si,
tel. 02 749 3410, za veije objave predhodno pokličite.
Štajerski1TEDNIK
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM KMETIJO v občinah Hajdina, Videm in okolici. Tel. 041 881 643.
NAJAMEM kmetijske površine. Plačilo od 300 € naprej. Tel. 041 881 643.
KUPIM vse traktorske priključke in traktor. Tel. 041 529 684.
PRODAM hidralično stiskalnico za grozdje 450 litrsko, cena po dogovoru. Tel. 031 744 943.
Rudolf Janžekovič, Stojnci 100, roj. 1944 - umrl 23. junija 2021; Jožef Milošič, Ptuj, Ulica prvega maja 7, roj. 1938 - umrl 24. junija 2021; Antonija Ivančič, roj. Kokol, Belski Vrh 4, roj. 1951 - umrla 24. junija 2021; Ivan Lampret, Sp. Sveča 12a, roj. 1943 - umrl 26. junija 2021; Janko Milošič, Ptuj, Draženska c. 3, roj. 1953 - umrl 28. junija 2021.
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
j
B
TTEZOV V ČRNEM
„tozkrivamo ozadje srečanja slovenskih '¡tonov malteškega viteškega reda Kdo seje v idilično gorenjsko vasico ¿ergas pripeljal z luksuznim maseratijem L P
VpedofHske aH finančne škandale vale ten„ ' ,aiteške viteze premeščajo v druge	^
<ww.reporter.si
MALTEŠKI VITEZI
Mračne skrivnosti vitezov v črnem
DARJA GAJŠEK
Narodnozabavna glasba bo preživela ne glede na trende in globalizacijo
ZAKAJ NI VEČ ZANIMANJA ZA CEPLJENJE
Ustanovitelj sledilnika Luka Renko bije plat zvona
SEBASTIAN KURZ
Korupcijska afera zatemnila kanclerjevo zvezdo
Skromno si živel,
v življenju mnogo pretrpel.
Nihče pa ne ve,
kaj si si takrat želel.
Tam sedaj mirno spiš,
a v naših srcih pa vedno še živiš.
SPOMIN
5. julija je minilo leto dni, ko si nam odšel, dragi mož, svak, boter in brat
Stanko Horvat
Z GRAJENŠČAKA 40A
Le mirno spi in si odpočij, saj na tvojem grobu lučka vedno ti gori.
Žalujoča žena Anica
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Pesnica in OŠ Pesnica prireja oddajo Otroci pojejo
slovenske pesmi in se veselijo.	___^___p
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Pesnica.
Oddaja bo v sredo, 7. julija, ob 18. uri na Radiu Ptuj ter Facebook in Youtube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Občina Pesnica.
radioPTUI
I
Štajerski

TelekomSIovenije
m
Perutnina Ptuj
SAZAS
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Piran in OŠ Lucija prireja oddajo Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Lucija.
Oddaja bo v sredo, 7. julija, ob 19. uri na Radiu Ptuj ter Facebook in Youtube profilu Radia Ptuj.
gmpojiuo >
SUSSS"
T A L V 4*
Lahkota prihodnosti
oaem
dravske elektrarne maribor
Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov
ATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Občina Piran.
^ oculus
- Weltweite Industriemontagen -
KLIMA PTUJU d®,®.
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE
Slovenija • AstraZeneca iz Madžarske bo kmalu neuporabna
Orban poslal cepivo, ki se mu izteka rok
Slovenija si je v začetku junija od Madžarske izposodila 300.000 odmerkov cepiva proti covidu-19 proizvajalca AstraZeneca. Na slovesnosti pred sedežem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ga je sprejel predsednik vlade Janez Janša. Takrat je dejal, da »bo Slovenija na ta način do poletja ustavila epidemijo in lahko računala na sproščeno poletje«. Sporočil je tudi, da »od danes ni več vrst, saj se lahko cepi vsak, ki to želi«.
merkov cepiv utrjejo politični vpliv. Ob Sloveniji je Madžarska cepivo poslala tudi v Severno Makedonijo, kjer ima Orban že več let velike politične interese. Medtem ko imajo poslovneži iz njegovega kroga v tej državi v lasti večje število medijev iz kroga tamkajšnje opozicije, je v Budimpešti zatočišče pred roko pravice našel nekdanji makedonski premier Nikola Gruevski. Madžarska je cepiva posodila tudi Češki, ki ji je Slovenija donirala 10.530 odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech.
Madžari cepivo donirali tudi Zelenortskim otokom
Le nekaj dni po tem, ko je v Slovenijo prišlo cepivo iz Madžarske, je njen zunanji minister Peter Szijjarto sporočil, da bodo 100.000 odmerkov cepiva Astra-Zenece donirali Zelenortskim otokom, nekdanji portugalski koloniji, ki je zahodno od Afrike v Atlantskem oceanu. S tamkajšnjim državnim vrhom je Orban zgradil prijateljske odnose, saj obe državi po njegovem druži »krščanska kultura«. Tako premier Ulisses Correia e Silva kot Orban sta bila podpredsednika Krščanske demokratske internacionale (CDI), ta položaj pa je v preteklosti zasedal tudi Janša. Madžarska je Zelenortskim otokom odobrila tudi 35 milijonov evrov posojila za projekt razvoja kmetijstva ter upravljanja z vodami in odpadki, pri katerem bodo imela glavno vlogo madžarska podjetja. Primož Cirman, Tomaž Modic, Vesna Vukovič (Necenzurirano.si).
Večina cepiva, ki si ga je Slovenija izposodila od madžarske vlade, bo očitno končala v smeteh.
Toda Janša je javnosti zamolčal, da je Slovenija od Madžarske dobila cepivo tik pred iztekom šestmesečnega roka uporabe. To je razvidno iz pogodbe med Madžarsko in Slovenijo o izposoji cepiv, ki smo jo od ministrstva za zdravje pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Kot razkriva dokument, se 137.200 odmerkom cepiva rok uporabe izteče 31. julija, torej čez manj kot mesec dni. Pri preostalih 162.800 odmerkih se bo to zgodilo 31. avgusta. »Cepiva, ki nam jih je posodila Madžarska, pripadajo štirim različnim serijam. Rok uporabe je različen in odvisno od roka uporabe se cepilnim centrom prednostno pošiljajo tiste serije, ki bi jim rok lahko potekel,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje. A vse to pomeni, da bo morala Slovenija ob dosedanji hitrosti cepljenja, ki se v zadnjih tednih drastično upočasnju-je, veliko večino »madžarskih« odmerkov že v kratkem zavreči ali pa jih podariti kateri od drugih držav.
Slovenska usluga Madžarski
Kaj je torej smisel dogovora z Budimpešto? Janševa vlada ga je poskušala prikazati kot dobrodošlo pomoč in gesto dobre volje
prijateljske vlade Viktorja Orbana, njenega najtesnejšega političnega zaveznika v EU. Toda v resnici je krajšo v tem dogovoru potegnila Slovenija. Madžarski je pomagala, da se znebi cepiva, ki ga kmalu ne bo več mogoče uporabiti. V tej državi imajo že nekaj časa težave s prevelikimi zalogami cepiv. Kot ena od redkih držav EU se je Madžarska dogovorila tudi za dobavo ruskega cepiva Sputnik in kitajskega cepiva Sinovac. Po zadnjih podatkih so tako na Madžarskem, ki ima manj kot 10 milijonov ljudi, do zdaj prejeli že več kot 15 milijonov odmerkov cepiv različnih proizvajalcev. Za primerjavo: v Sloveniji smo brez upoštevanja madžarskega izposojenega cepiva prejeli 1,7 milijona odmerkov. Tudi na Madžarskem se je cepljenje s poletjem upočasnilo. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) so v povprečju porabili manj kot dva od treh prejetih odmerkov.
Poleg tega ni šlo za donacijo. Pogodba jasno določa, da bo morala Slovenija vrniti enako količino cepiva, torej 300.000 odmerkov. Po pogodbi, ki jo je v imenu naše države podpisal direktor NIJZ Milan Krek, lahko to stori najpozneje
do konca leta, ko se bo cepljenje zaradi pričakovanega drastičnega povečanja števila okužb spet pospešilo. Slovenija si je torej izposodila cepivo v času, ko ga ne potrebuje, vračati ga bo morala takrat, ko bo potreba po cepivih spet večja.
Orbanova diplomacija cepiv
Po naših informacijah obstaja možnost, da bi lahko Slovenija na Madžarsko poslala cepivo drugega proizvajalca. Tega sicer pogodba, ki smo jo pridobili, ne dopušča. Toda iz pojasnil ministrstva je mogoče razbrati, da jo je mogoče tudi spremeniti. »Slovenija mora vrniti cepivo AstraZenece, in ne drugih cepiv. Če Slovenija cepiva tega proizvajalca zaradi višje sile ne bo zmožna vrniti, mora o tem obvestiti madžarsko stran in se ponovno dogovoriti o obliki vračila,« so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar. Skupna vrednost odmerkov, ki si jih je izposodila Slovenija, po pogodbi znaša 534.000 evrov.
Dogovor s Slovenijo je del tako imenovane cepilne diplomacije, s katero si Madžarska, Rusija, Kitajska in druge države v posameznih državah v zameno za pošiljke od-
COVIP -19
Coro navi rus Vaccine
A
AstraZeneca
inyection Oniy
Foto: Dreamstime
Ptuj • Umor v Gerečji vasi
Napovedan začetek sojenja
Na ptujskem okrožnem sodišču je za ta teden razpisan predobravnavni narok za lanski umor v Gerečji vasi.
Na zatožno klop bo sedel Silvo Drevenšek, ki je obdolžen, da je vzel življenje svoji nekdanji partnerici in njenim staršem. Primer je dodeljen sodniku Marjanu Strelcu, predobravnavni narok je razpisan za sredo ob 13. uri. Drevenšku bodo sodili za umor, ki naj bi ga zagrešil na grozovit in zahrbten način iz brezobzirnega maščevanja.
Do trojnega umora v Gerečji vasi je prišlo lani na božični dan. Drevenšek naj bi po življenju trojice stregel z nožem, s katerim naj bi se tudi samopoškodoval. Policisti so mu prostost odvzeli v kratkem času po tragičnem dogodku, bil je tudi na zdravljenju v bolnišnici. Umor je zelo pretresel Gerečjo vas in občino Hajdina, kjer ljudje kar niso mogli dojeti, kaj se je zgodilo v njihovi soseščini.
MZ
Hrastovec • Sodba zaradi poskusa zadušitve
Štiri leta zapora
Varovanka Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec sodišča ni prepričala, da je bila neprištevna, ko je januarja letos poskušala z blazino zadušiti sostanovalko. Štiriletne zaporne kazni ne bo prestajala v zaporu, temveč na forenzičnem psihiatričnem oddelku mariborskega kliničnega centra.
Obramba sc na odločitev ne bo pritožila.
Foto: STA/M24
Obtoženo poskusa uboja je sodnica mariborskega okrožnega sodišča prvič poklicala na zatožno klop maja, a predobravnavnega naroka takrat ni izpeljala, saj se je zaradi vedenja obdolžene v sodni dvorani zdelo, da ne razume dobro, kaj ji očitajo in kakšne posledice ima lahko njeno priznanje. Izvedenec psihiatrične stroke Mladen Vrabič je ugotovil, da obtožena 3. januarja ni reagirala v neprištevnem stanju in nima težav z razumevanjem, njen odvetnik Nenad Zečevič pa je s strinjanjem tožilstva na naroku dosegel, da je sodišče za dodatno mnenje angažiralo še psihiatričnega izvedenca Mateja Kravosa.
Izvedenec Kravos je ocenil, da je bila obtožena v času kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, podrobnosti njegovega mnenja pa javnosti niso dosegle, saj je sodnica ta del naroka označila kot tajen.
Zaradi poskusa uboja je sodnica obdolženo obsodila na kazen štiri leta zapora, prestajala jo bo na forenzičnem psihiatričnem oddelku UKC Maribor in ne v zaporu.
Samo Strel
OKNA, VRATA Fl
GARAŽNA VRATA www.naitors.si
NAT70RS.OO
Tel.: OZ 74113 BO. Mab: 031 793 204 Gorišnica i. Gorišnica
IZKORISTITE POPUSTE
AKCIJA; Alu vhodna vrata |
Rojstva: Saša Galun Zakelšek, Majšperk 37, Majšperk - deklica Ota; Petra Letonja, Pristava 16, Cirkulane - deklica Tijana; Gordana Šori, Juršinci 78, Juršinci - deklica Timea; Amadeja Butolen, Popovci 1ga, Videm pri Ptuju - deček Liam; Anja Bele, Sveti Jurij 20a, Rogatec - deklica Zoja; Tjaša Luci, Mali Brebrovnik 40, Ivanjkovci - deklica Melisa; Kaja Pinter, Celjska cesta 14, Vojnik - deklica Isa; Anja Ivanuš, Gorišnica 54, Gorišnica - deklica Sara; Suzana Časar, Breznikova cesta 17, Benedikt - deček Anže; Sandra Horvat, Zagorci 62, Juršinci - deklica Ariana; Natalija Ozvatič, Trnovski Vrh 41a, Destrnik - deček Filip; Klementina Jelen, Spodnje Gruškovje 18, Podlehnik - deček Jaka; Vanja Mesarec, Zamušani 5, Gorišnica - deklica Iva; Boža Likavec, Ob potoku 3, Slovenska Bistrica - deklica Vita; Katja Cegnar, Suhadol 10, Loče - deklica Pia; Patricija
Lucija Lovišček, Radvanjska cesta 29, Maribor - deček Julijan; Polona Bizjak, Sveta Ana v Slovenskih goricah 30a - deklica Iza; Lea Zupe, Spodnja Gorica 54, Rače - deček Blaž; Martina Pintarič, Verače 39b, Podčetrtek - deček Kristjan; Karmen Basič, Loka 30, Starše - deklica Anamarija; Urška Drumlič - deklica Emili; Danijela Dobovičnik - deček Lan; Andreja Kores Poje - deklica Aneja; Dolores Cafuta - deklica Kiara; Kaja Zagoršek -deček Nai; Samantha Sarah Štrafela - deček Calvin Timo.
Poroke - Ptuj: Franci Vajda, Bukovci 134, in Tamara Horvat, Ptuj, Muršičeva ul. 14; Danilo Emeršič, Ptuj, Rimska ploščad 23, in Tatjanca Kamenšek, Borovci 26a; Matija Brmež, Sp. Velovlek 32b, in Sara Šešerko, Nova vas pri Ptuju 97; Primož Vidovič in Karmen Kolarič, Gerečja vas 96; Viktor Prelog in Mateja Puc, Dornava 44; Marjan Vesenjak, Podlože 29b, in Sabina Murko, Sp. Hajdina 76; Sašo Slavec in Danijela Kodrič, Dobrina 3; Aleš Podgo-relec in Katja Vodušek, Maribor, Ul. heroja Nandeta 50; Branko Majhen, Gradišča 21, in Aleksandra Zlatnik, Pušenci 17; Uroš Kukovič in Katja	^
jj.	Jurše, Maribor, Cesta XIV. divizije.
Ca
* C?
* :S-
Ako je na Lovrenca in Antona lepo, bo še jeseni tako.
Danes bo jasno, zjutraj bo po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 27 do 32 °C. OBETI
V sredo in četrtek bo sončno in vroče. Nad naše kraje v višinah z vetrovi severovzhodne smeri priteka postopno toplejši in bolj suh zrak.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	I Petek i
06.07.2021	07.07.2021	08.07.2021	
#	#	«t	
			
20	20	24	25
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
29	33	35	27
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
Si			A
Hm>aivetra2.6nifs	Hitrost veira2.0nn/s	Hitrost vetra3.7m/s	Hitrost vetral.3m/s
Vir: ARSO