_ Kupujte i^JNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni OPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI •Volume Kupujte VOJNE BQNDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 25, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 45 VOJAŠTVO OSI SE UMIKA SKOZI KASStRINSKI PRELAZ so morali ugotoviti, da je bojna sreča opoteča. - Zavezniki jih potiskajo stalno nazaj. ITALIJANI NE ZAMUDE NOBENE PRILIKE ZA PREDAJO novinska agencija da se nemške motorizi-rigj umikajo skozi Kasse-za seboj srditp stražo, ki odbija ^ ^apade zaveznikov. prihaja vedno več ^ h edinic angleške osme ar- priij.,- ° ^areth črte, s čemer da gg . ^fdno jasneje na dan, Vj izpremenila Rommelo-pora^ ^ njegov definitiven prelaz je pod ne-ognjem težke artile- ^ ^avezhikov. ameriških čet g armado na tii-februarja. (Za-ZaJcitg ' Triumfalne čete, in "if ameriških bombni-ila letalih, ki so pre- Jl^^ke Stuke izpod ne- ba, potiskajo nevzdržno naprej proti Kasserine prelazu za umikajočimi se Rommelovimi pan-cer kolonami in za italijansko pehoto. To so tisti Amerikanci, ki so se morali umakniti pred prodi-rajočimi Nemci, nakar so se u-stavili in obrnili ter pričeli zadajati porazne udjirce sovražniku. Italijani pripravljeni na kapitulacijo Z ameriško armado v Tuni-' siji, 24. februarja. — Italijanski vojaki v Tunisiji posvečajo veliko skrb dejstvu, da imajo v svojem žepu vedno pripravljene bele robce. Neki italijanski vojni ujetnik je izjavil: "Vsi Italijani imajo vedno pri rokah bele robce, da ž njimi pomahajo, čim uzro a-meriško vojaštvo." Delavcem Alcoa naprave je bil izročen ultimat Pet dni v letalu Vojni delavski odbor jim je ukazal, da se imajo nemudoma vrniti na delo, ali pa bodo odslovljeni. D, ^sedanji rezultati Jugoslovanskega relief funda skupaj $236,975, namenjene vojnim ujetni- so že naročene. ^ ze naročene, ^ "Jugoslav Relief Fund, ve. United Jugoslav Relief Fund 1- ^^kor znano pod po- onn/JoioSan ^^^tvom društva Ameri-of Jugoslavia, je že % iti potrebno za vkrca-y taborišča jugo-i ujetnikov, ži- pošiljk ^ dola>.^- četrt milijo- Gospod Thomas J. j' ^a^tional chairman U-^ Rehef Funda-a, ^0 dobrodošlo novi- ,^ilravii ra»^ f. katere bo gQ ® Mednarodni Rdeči ^^Rienjene bolnicam in ozemlju Jugosla-onj 'Cer v prvi vrsti otro- L. ^°ava obsega 50,000 ži-% ?j®v za invalide in i zdravniških in l^^bojev. Pošiljke za . namenjene onim u-v^^lo zdravje je o- } %li J, nezadostne prehrane. ^ ®^anjkanja zdravniške vsebujejo tiloj j 'jala za približno ^ Prpd!! mesec. Njih vse-g. ®'^lja približno tako ^^il itd., kakor do- bo soudeležen v novo organiziranem National War Fund-u, iz katerega bo v bodoče dobival potrebne prispevke. Trenotno in do končno veljavne ureditve tega vprašanja, pa dobiva United Jugoslav Relief Fund še vedno prispevke iz War Chest-ov in drugih ustanov, ki razpolagajo z denarjem za podporo u-jetnikov. GANDHI JE BOLJŠI POONA, Indija, 24. februarja. — Mohandas P. Gandhi je pričel danes preživljati zadnji teden svojega za 21 dni določenega posta. Te dni je prestal krizo, pred katero je bil silno slab, toda sedaj pa se mu je stanje nenadoma obrnilo na bolje in njegovi prijatelji pravijo, da bo post srečno prestal. ^ domača rodbin- . 0. ^ v®. , ^liti individualnim V York Relief Fund v ^ deželem War ^ožnogi ^edinjenih državah te prve velike doba- Včeraj popoldne je regionalni Vojni delavski odbor izročil 150 stavkujočim delavcem 3—F departmenta v plavžih Aluminum Co. of America ultimat, ki se je glasil: ali nazaj na delo, ali pa za stalno z dela! Omenjeni ultimat je bil dan po seji med delavskim odborom in vladnimi preiskovalci ter zastopniki delavske unije. Stav-karjem je bilo rečeno, naj se danes vrnejo na delo, ali pa bodo avtomatično odslovljeni. Odbor je dalje izjavil, da se bo nato, ko bodo v napravi zopet zavladale normalne razmere, uvedlo preiskavo glede nesporazumov v tovarni in glede odgovornosti za ta stavko. Predstavniki kompanije in u-nije so izjavili, da se strinjajo s tem odlokom ter so zagotovili odboru svoje sodelovanje. Stavka se je pričela pretekh ponedeljek, ko je bilo na enem izmed treh šiftov odslovi jenih na ukaz predstavnikov zračne sile pet delavcev zaradi zavlačevanja dela med kurjači peči. Priprave za invazijo LONDON, 24. februarja. .— Reuterjeva brzojavka iz Curiha v Švici naznanja, da vozijo preko Pirenej proti španski meji vlaki dan in noč nemško vojaštvo, obstoječe večinoma iz preizkušenih veteranov. BERN, Švica, 24. februarja, - Poročilo iz Havra, ženevski Tribuni naznanja, da so nemški letalci nad Anglijo dognali, da se delajo v Angliji velike priprave za invazijo kontinenta. Nemški letalci so opazili izredno veliko živahnost in vrvenje v angleških pristaniščih, nad katerimi se vlačijo oblaki umetno narejenega dima, s katerim hočejo Angleži zakriti svoje akcije v pristaniščih. Poročnik na dopustu Na dopust je prišel Freddie F. Leustig, ki je te dni avanzi-ral za poročnika pri konjenici. Freddie je edini sin poznane trgovske družine Mr. in Mrs. Ben-no B. Leustig, 1034 Addison Rd. H konjenici je prostovoljno pristopil pred dvemi leti in kolikor je nam znano, je edinji slovenski častnik pri ameriški kbnjenici. V svoji lepi uniformi se zelo postavi in kot se je izrazil, mu vojaški stan ugaja. Jutri se bo zopet povrnil na svoje službeno mesto v Fort Riley, Kansas. Naše čestitke nad uspehom! 'Recepcija brez kaviarja HlT februar- ^ , Je vršila na sov- ^ištvu v Wash % ^«Vecano_______________ V recepcija v pro- letnice ustanovitve % DnT ®tregli pri štirih ^^^Ijšimi jedili in pi-\,%li J'f^^polago je bilo tu-^!^^ne ruske vodke. sk.. "'e TURČIJA BO ZAPLETENA V VOJNO Urad za vojne informacije v Washingtonu naznanja, da je Ismet Inonu, predsednik Turčije, povedal svojemu ljudstvu, da je "vlada storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi ne bila potegnjena v vojno, toda je jasno, da so bila vsa njena prizadevanja zaman in da ji to ne bo uspelo." Rekel je, da se vlada že štiri dolga leta trudi, da se ne zaplete v vojno, in da so jo priprave za obrambo stale o-gromne vsote denarja. Javni forum arja ]e manjkalo. Pri Maksimu Litvinu in njegovi ženi so bili poleg ostalih v gosteh podpredsednik Henry P. Wallace in njegova žena, admiral Leahy, in Donald Nelson, načelnik Vojnega produkcijske-pi- ga odbora. Na čelu inozemskih diplomatov pa sta bila angleški veleposlanik lord Halifax in njegova žena. v nedeljo ob 7:30 zvečer bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. javni forum ob priliki 25-letnice ustanove sovjetske armade. Govoril bo Jack Perilla. ravnatelj prosvetnega dela komunistične stranke, ki je že mnogo potoval po Rusiji ter se na lastne oči prepričal o vrlinah sovjetske armade, zato bo povedal marsikaj zanimivosti o tej herojski vojski, ob kateri si je Hitler že in si bo še polomil svoje zobe. Občinstvo je vljudno vabljeno k temu javnemu predavanju, na katerem bodo nastopili tudi drugi govorniki. — Vstopnina je prosta. Na sliki je letalski seržant Philip G. Bookman,, ki je nedavno v snežnem viharju treščil s svojim letalom na.^zemljo, fc;erj ga je zamrlo. V k^ini svojega letala je prebil nato letalec pet dni, nakar so ga in rešili. Rusi hočejo prerezati nemško fronto na dvoje Nemške trditve o ruskih izgubah so delirične, razen če štejejo Nemci tudi vse civilne žrtve, ki so jih ma-sakrirali. Zavezniški bombniki pogreznili japonsko ladjo Bombniki so pogreznili v Rabaulu eno japonsko bojno ladjo, dve nadaljni in neko trgovsko ladjo pa so poškodovali. Komunike generala MacAr-thurja naznanja, da so zavezniški bombniki jpogrjznili v Rabaulu nek6"'japofis'lftS" bojno ladjo, dve nadaljni bojni ladji in neko trgovsko ladjo pa so poškodovali. To je bil že drugi zaporedni dan zavezniških uspehov v Rabaulu, kjer so dan poprej zadeli zavezniški bombniki s svojimi bombami neko japonsko križarko in neko trgovsko ladjo. ^ Nad Novo Britanijo je neki zavezniški bombnik, ki je bil na izvidniškem poletu, napadlo 13 japonskih letal. Bombnik je poslal s svojimi izstrelki četvero japonskih letal v plamenih v morje, nato pa srečno dosegel svojo bazo. Ameriški bombniki so zopet bombardirali japonsko letališče na Mundi ter obstreljevali neki transportni parnik, ki je bil natrpan z japonskim vojaštvom. Današnja poročila naznanjajo, da prodirajo Rusi na har-kovski fronti direktno proti za-padu v prizadevanju, da prere-žejo na dvoje celotno nemško obrambno črto. Mobilne ruske čete prodirajo zapadno od zavzetega Lebedina, 83 milj severnozapadno od Har-kova, dočim se približujejo druge čete nemškim železniškim bazam v Vorožbi in Poltavi, severnozapadno in južnozapadno od Harkova. Pred Orlom, proti kateremu prodirajo zdaj Rusi od štirih strani, si prizadevajo zdaj očistiti 400 milj dolgi kos železniške proge, v čije središču je Orel. Poročila iz Moskve naznanjajo, da prihaja z veliko brzino pomladno tajen je, ki bo zavrlo ruske ofenzive. Moskva dalje izjavlja, da je nemška trditev, da znašajo ruske izgube 18,200,000 mož, deli-rična in da Nemci najbrže prištevajo k temu številu tudi vse ruske žene, otroke in stare ljudi, ki so jih masakrirali v Rusiji. FANATIK HITLER NAPOVEDUJE VEČJO GROZO IN TEROR Hitler poziva naciste, naj zlomijo vsak teror z deserternim terorjem, - Napoved strašnega in neslutenega inferna. BLAZNI FANATIK HOČE S SEBOJ VRED POTEGNITI VES SVET V PREPAD Stalin odgovoril Rooseveltu ARETACIJA ZAMORSKEGA ZDRAVNIKA LOS ANGELES, 24. februarja. —- Oblasti so aretirale dr. Eugene Nelsona, zamorskega zdravnika, ki je bil obtožen posilstva in operacije za odpravo zaploditve. Priča je izpovedala, da jo je zdravnik kriminalno napadel, ko je sprejel od nje honorar za ilegalno operacijo. Zamorski zdravnik Nelson je bil svoječasno oženjen z belo lepotico Helen Lee Worthing, ki je bila plesalka v proslulem zboru Ziegfeld Follies. Sovjetski premier Josip Stalin je odgovoril predsedniku Rooseveltu na njegovo brzojavno čestitko k 25. obletnici ustanovitve rdeče armade. Stalin je v svojem odgovoru dejal, da se strinja s prepričanjem predsednika Roosevelta, "da bodo ruske armade utrle pot k splošnemu porazu osišča." Stalinova .brzojavka se glasi; "Prosim, sprejmite mojo iskreno zahvalo za vašo prijazno čestitko k 25. obletnici rdeče armade in za vašo laskavo pohvalo njenih vojaških uspehov. "Strinjam se z vašo izjavo, da bodo uspehi rdeče armade u-trli pot uspehom našim skupnim prizadevanjem za dokonqni poraz našega skupnega sovražnika." Tatvina gasolinskih knjižic V tem mesecu je bilo iz par-kanih avtomobilov ukradenih že 28 knjižic za nabavo gasolina. Oblasti svare, naj ljudje nikar ne puščajo teh knjižic v avtomobilih katere puščajo na cestah" ali na prostorih za parka-nje.'Med onimi, ki so jim bile ukradene knjižice, je tudi rojak James Kolar, stanujoč na 4168 E. 147 St. Tat je vlomil v njegovo garažo na domu, kjer mu je ukradel njegove A, B in C knjižice. ZA VIŠJO PLAČO COLUMBUS, 24. februarja. — Senatu je bila predložena predloga, da se zviša plača Cuyahoga county prosekutorja od $5,500 na $7,500 na leto. Prejšnja predloga, ki je predlagala zvišanje na $9,000, je bila že poražena. Senat pa je soglasno sprejel predlogo za zopetno uslužbenje vpokojenih učiteljskih moči kakor tudi drugih-državnih u-službencev, katerim pa se za časa vposlitve ukine penzija. LONDON, 24. februarja. — j Hitler je danes zopet izrazil svoje zaupanje v zmago, obljubil je mobilizacijo vseh "duhovnih in materialnih dobrin Evrope, "česar svet še ni videl, toda dal je tudi razumeti, da utegne vojna trajati še leta in da so še vedno velike težave na domači fronti. Hitler je dajal razumeti, da ni "v^ Nemčiji in v okupiranih dežekh vse tako kakor bi moralo biti ter je pozval nacijsko stranko, da mora "zlomiti teror z desetkratnim terorjem." Firerja ni bilo na svetlo Hitler pa ni govoril osebno, temveč je bila njegova izjava zopet prebrana, in sicer to pot v Monakovem, kajti "firer se nahaja še vedno s svojim vojaštvom na fronti." Hitler je izjavil, da bo Nemčija mobilizirala svoje in vse druge sile, ki so ji' na razpolago, v tako gigantskem obsegu, kakršnega svet doslej še ni slutil. Gorje ljudstvu poraženih dežel "Niti najmanj se ne bomo o-botavljali, zahtevati od dežel, ki so odgovorne za to vojno, da doprineso svoj delež k tej gigantski borbi," je rekel Hitler pri čemer je imel v prvi vrsti v mislih poraženo Francijo. "Mi se ne, bomo ozirali na življenja tujcev ob času, ko se zahteva največje žrtve od življenja domačih ljudi," je rekel sadistični blaznik, s čemer je dal razumeti, da čaka podjar-mljene narode še veliko večje gorje. Smrt izdajalcem "Stranka mora uvesti pro-sveto v kraje, kjer so to pro-sveto odklonili, in teror mora zlomiti z deseternim terorjem. Uničiti mora izdajalce, pa naj se nahajajo slednji kjer koli in v kakršnikoli maski." To je bilo zdaj v mesecu dni že drugič, da je Hitler indirekt-no govoril nemškemu ljudstvu. Svojim poslušalcem je dejal, da so se naučili od njega fanatične vere v nacizem, nakar jim je zagotovil, "da me danes inspirira enak fanatizem, ki me ne bo nikoli zapustil, dokler bom živel." Vera v mesijantsvo "Jaz imam pravico smatrati, da me je previdnost določila za izpolnitev mojih nalog. Zakaj brez te odločitve previdnosti, kako naj bi bil preživel in premagal vse zapreke in napade na Nemčijo in jih kronal z zmagami, kakršnih ni svet še nikoli videl, istočasno pa prenesel največje žalosti, ki bi bile zlomile nešteto drugih, manj močnih značajev?" Strahotna napoved Iz njegovih gornjih besed je razvidno, da bo ta fanatičen blaznik, ta v kot potisnjena zver, ki ve, da so ji ure štete, segel pred svojim padcem po zadnjih obupnih sredstvih, s katerimi bo preobrazil svet v pravi inferno. Gorje poraženim narodom in Nemcem samim, kajti pred svojim padcem bo ta stekel pes storil to, kar je bil obljubil v svoji knjigi "Mein Kampf," katerim napovedim o-staja do pičice zvest: S seboj vred bo potegnil v prepad tudi Evropjo in če mogoče ves ostali svet . . . Pobiranje asesmenta Danes je 25. februarja, in tajniki društev bodo pobirali ases ment za tekoči mesec. Ako ga še niste poravnali, plačajte svoje prispevke gotovo do 8. ure nocoj. Nov grob V Lakeside bolnišnici je preminil poznani Anton Batič, stanujoč na 661 E. 159 St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poro čali jutri. Strop cenam sveži solati in špinači Restavracije bodo dobivale poslej za polovico manj prezerviraqih živil kot so jih dobivale doslej. WASHINGTON, 24. februarja. — Urad za administracijo cen je določil danes strop cenam za solato in špinačo, in sicer komaj nekaj ur zatem, ko je naznanil racioniranje prezer-viranih in drugih živil za restavracije, katerih količina bo okrnjena na polovico. Od četrtka dalje ne bo smel noben trgovec zahtevati za svežo solato in špinačo več, kot je bila cena tem živilom zadnjih pet dni. To pomeni, da bodo ljudje še vedno lahko jedli v restavracijah. (ako sploh bodo), toda restavracije bodo dobile vseh prezerviranih živil v kositrnih škatljah za polovico manj kakor doslej. Kako bodo mogli lastniki restavracij v bodoče postreči svojim gostom, to je njihova stvar, ki pa se zdi neizvedljiva. CHURCHILL NA POTU OKREVANJA LONDON, 24. februarja. — Zdravstveno stanje premierja Churchilla, ki je imel pljučnico, se je zelo izboljšalo in je sedaj izven nevarnosti. Danes je že kadil, na postelji sedeč, svojo priljubljeno črno cigaro. RACIONIRANJE ŽGANJA COLUMBUS, 24. februarja. — Senatu je bila predložena predloga, ki predlaga racionira-no prodajo žganja na drobno, in sicer na bazi: en kvart za, vsako odraslo osebo na teden. Izreden motiv bratomora NORFOLK, Va., 24. februarja. Hilton Howlett, 25 let stari uslužbenec nekega hotela, je danes priznal, da je ustrelil svojega invalidnega brata, 31 let starega Edgarja, da "bi ga združil z njegovo materjo." Mrs. Howlett je umrla nekaj ur poprej, preden je brata u-strelil. Howlett je dejal policiji, da je mater vedno bolelo srce ob j misli, da bo morala zapustiti j brez zaščite svojega hromega i sina in da\ je ponovno izrekla ' željo, da bi umrl istočasno 3 njo. "Ko pa sem videl svojo mater mrtvo v bolnišnici, se mi je stisnilo srce," je rekel Howlett, in v meni je dozorel sklep,, da ji izpolnim njeno zadnjo željo. Šel sem domov ter brata ustrelil in ga rešil nadaljnih i nadlog." STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 25. februarja, 19 UREDNIŠKA SHiAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tjy Carrier In Cleveland and by flaU Out ol Town: (Po raznaSalcu v Cleveland to po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo lato)_________________________________ Por Half Year — (Za pol leja)_____________________________________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) __ ...$6.60 3.50 2.00 By Mai] in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)________ Por Half Year — (Za pol leta)_____ Por 3 Months — (Za 3 mesece)______ ..$7.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Poi One Year — (Za celo leto)_________ Por Half Year — (Za pol leta)............................................. ..$8.00 _ 4.50 Entered Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. lastnem dvorišču Nemčije," ter da morajo anglosaški narodi še nadalje sodelovati z Rusijo." "Na svetu pa je samo ena Rusija: Rusija sovjetov," je rekel Masaryk. "Zelo slavna in prekleto zmožna Rusija ... Hitler bi zdaj že lahko vedel, da se boljševiškega strahu med nami nihče več ne boji." UREDNIKOVA POŠTA Kdo je izumil totalitarno vojno Plesna veselica Cleveland, Ohio. — Društvo i finitivnega sklenili. Ako ne bo denarja, tudi ne bomo pošiljali v r7 . -r deputacij v Washington, in mi "Soča . št. 26, S. D. Z. priredi ^, •' . ^ - , , , J . vendar vemo, da samo s pomoc- 104 kakor vsako leto društveno veselico v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., in sicer se vrši dne 6. marca. Vabljena so društva iz okolice, da nas posetijo na ta večer. Prijazno se tudi vabi cenjeno občinstvo od blizu in daleč, ker bo bas pustna sobota. Imeli bo- ALI NE BO NIKOLI KONEC APIZANJA? V našem uvodniku v torek smo navedli dejstvo dobitke in nekatere bo razmerah, ki vladajo v Franco vi Španiji, kakršne je ugotovil časnikar Hamilton, poročevalec lista "New York Times," ter o apizanju, katerega je deležen general Franco od etrani našega državnega departmenta. Danes bomo navedli novejši slučaj tega nerazumljivega in demokracije nedostojnega apizanja fašističnega diktatorja. Nikomer ni potrebno, strinjati se z Ernestom Hemingway jem, vendar pa mora vsakdo potrditi dejstvo, da je]vabim na veselo svidenje dne 6. on eminentno obdarjen umetnik. Njegov slavni roman iz j marca v Domu zapadnih Slo-španske državljanske vojne "For Whom the Bell Tolls" vencev. je kupila Paramount filmska družba, ki je izdelala na njegovi podlagi krasen in pretresljiv film. Tega filma pa ne bodo predvajali: Cardenas, španski poslanik v Zedi- doletela sreča. Za plesaželjne bo pripravljena dobra godba, ki bo svirala komade, da l>o kar veselje poslušati jih. Veselični odbor bo skrbel, da bo vsega dovolj pripravljenega za jesti in piti Torej vas še enkrat prijazno Odbor. jo ameriške vlade bo mogoče doseči zopetno svobodo naše zasužnjene stare domovine. Nekateri ljudje so čudno trdovratni _^li pa nič ne mislijo. Na primer tisti, ki odločno odklanjajo kak prispevek za fond za pomoč našim rojakom v starem kraju. Navaden izgovor takih ljudi je, da bodo že sami poslali pomoč svojim sorodni- White Valley, Pa. — Sicer sebe ne prištevam kakšnim do njenih državah, je namreč protestiral proti njegovemu j pisnikom, oglasim pa se vseeno. predvajanju, in Francu naklonjeni državni department vsekakor ni čutil potrebe, pokazati Francovemu agentu, kje so njegove meje. Ta slučaj je škandal prve vrste. Samo spomnimo se, kako smo se mi v Zedinjenih državah zgražali, ko so nacijski diplomatje v južnoameriških držkvah protestirali proti ondotnim antinacijskim filmom, na primer proti Charlie Chaplinovemu filmu "Veliki diktator," ko smo izjavljali, da je nezasHsno, da si drznejo nacisti protestirati. Danes pa smo sami tako daleč prijadrali, da fašist Franco v Madridu predpisuje in določa, kakšne filme sme svobodno in demokratično ljudstvo Zedinjenih držav gledati in kakšnih ne sme!... GOEBBELS RENČI Zadnji Goebbelsov govor v Športni palači nam nudi jasen dokaz o resnični veliki krizi v nacijskem režimu, dočim se vali ruska fenomalna ofenziva nevzdržno naprej in dočim se z vsakim dnem bolj bliža realizacija odločitev v Časablanci. Goebbels renči kakor v pasti ujeta zver. Od nemškega ljudstva zahteva nečloveške žrtve ter grozi s strašnim terorjem vsem, ki bi se drznili mrmrati. Danes ni nobenega dvoma o tem, da je v nacijskem načrtu brutalno zatrtje vsakega odpora y notranjosti Nemčije in v zavzetih deželah in da so naciji trdno odločeni, iztisniti tekom prihodnjih mesecev zadnjo srago energije iz ubogih ljudi. Sedanja vojna zadobiva čim! dalje bolj obliko tako zvane, totalitarne vojne, to je vojne, ki se ne vodi samo proti sovražnim oboroženim silam, ampak proti sovražnemu narodu v celoti. Odtot njeno ime. Po njenih načelih naj se vojne strahote razširijo na, vse sovražno ozemlje z uničujočimi napadi bombnih letal na mesta in naselja, naj se moralno in materialno stre sovražni narod. Totalitarne vojne niso izumili Nemci, kakor bi se dalo sklepati pd dejstvu, da so oni prvi začeli uvajati njene metode. Duhovni oče vojne teorije je italijanski general Douhet. Njegova kariera je jako razgibana. Že pred svetovno vojno je kazal izredno zanimanje za le- kom v stari kraj, kadar bo pot . , , , . t,t • t • J ' talstvo, tako da so ga imenova- odprta. Ne pomislijo pa, da; ' norca" Med prvo morda nihče njihovih sorodni-, ^ . • u-i ^ i- • , , v J..... : svetovno vojno le bil dodeljen i- kov ne bo vec med zivimi, in nei , J J ^ pomislijo, da bodo potrebov&lil^^J^'l^kemu genera^emu pomoči tudi tisti, ki nimajo ni.|bU' kjer je mielpi^ko slediU kakih sorodnikov v Ameriki. 1«^ ^lizu vojnim akcijam proti Taki ljudje naj bi pomislili,!Avstriji. Z izvajanjem teh ope-kako bi se počutili, če bi bilii'^acij m bil prav nic zadovoljen lačni, brez strehe in obleke, pa!^" kot polkovnik, dodeljen ar- Nastala je takozvana "Dou-hetova doktrina", in nacistična Nemčija je priznala Douheta kot svojega velikega učitelja. Tudi v Rusiji je njegova dok-1 trina vzbudila veliko zanimanje, o njej je bila napisana cela vrsta knjig in "douhetizem" je predmet posebnih študij v ruskih vojnih šolah. Douhet meni, da odvisi u-speh v vojni od tesnega sodelovanja kopnenih, pomorskih in zračnih sil. Dočim je na kopnem in na morju obramba jako lahka, je v zraku silno težavna. Zato je zračni napad postal najmočnejše bojno sredstvo moderne vojne. Douhet uči, da ima zrakoplovstvo nalogo razdeja-ti letišča, uničiti zaloge pogonskih sredstev in tvomice sovražnika. Letalstvo ne sme tratiti časa v zračnih borbah, njegova bistvena naloga je, da o-sredotoči vse svoje sile za napad na sovražnika življenska središča. Vse kopne in pomorske vojne operacije naj podpira letalstvo; "gospodstvo v zraku je predpogoj za izvojevanje zmage." Nadmoč v zraku — pravi Douhet — varuje državo in njeno industrijo pred sovražnimi napadi in ji nudi možnost, da se vse njene kopne in Z domače fronte Ko smo zadnjo nedeljo' mirovno konferenco pr' Dreniku, smo zastopali ^ ^ ilt J* bi jim nihče ne hotel dati niti jgenei^la J^guia, ki je o giie vržejo proti na- sprotniku, ki se bo radi tega ker se nihče drugi ne oglasi. Morda si bo pri tem kdo mislil: "Pa naj bi še Jijrij posnemal druge in molčal." O tem ima lahko vsak svoje mnenje. Jaz sodim, da je prav, da dopisniki napravimo nekaj dela urednikom. Sicer so pa dopisi v nekaterih listih zelo zanimivi. Seve da, nekateri so pa tudi nekoliko manj kot zanimivi. Na primer taki, ki na dolgo in široko pripovedujejo, koliko in kaj je ta ali oni kupil, kako izborno mu je postregel, kam ga je najprej peljal in kam še zatem, itd. Hvala je lepa reč, kadar se servira v pravi meri, samo hva^ lisanje pa začne presedati vsakemu, tudi tistemu, kateremu je namenjeno. Po mojem mnenju bi bilo v teh časih bolj primerno, da se prenehamo medsebojno hvaliti in začnemo zbirati prispevke,za naše rojake v starem kraju, da bomo imeli na razpolago fond, ko bo vojna končana, da bomo lahko takoj najpotrebnejšim pomargali. Zdaj je čas za zbiranje tega fondh. Na naši društveni seji smo nedavno debatirali, kako bi mogli finančno pomagati Sloven- koščeka kruha, niti ponošene | perirala v Karniji, je ostro kri-srajce, sahio zato, ker reveži ne | tiziral vrhovno vodstvo italijan-bi imeli nikakih sorodnikov med vojske. Svoje kritike je iz-tiiitimi, ki bi jim lahko poma-j^ažal v številnih spomenicah, ki gaji j jih je pošiljal ministrom in raz- Seja postojanke št. 25 JPO,-'nim osebnosti v Rimu. Ena tak-SS, ki se je vršila 31. januarja šna kritika, ki jo je napisal v v Claridgeu, Pa., je bila prilič-no dobro obiskana, lahko pa bi bila še bolj, če bi se društva in posamezniki bolj zanimali. Prihodnji mesec bo preteklo eno jeseni leta 1916 bi ga bila skoro moral boriti v najbolj neugodnih okoliščinah. Bombardiranje iz zraka naj bo uvod k vsaki o-fenzivi na kopnem ali na morju, kajti bombniki utirajo pot motoriziranim kolonam in zanaša- ca !jo zmedo med sovražnikove če- ustanoviti zjutraj. es«; ivoj Kl»jl ei% ti be Edin®' je bilo, dobilo P'^s viška. Nemci pr®' svojo kol Preje so Forberc, s ^ pravijo rik. ''' Naša""' PetrovčiČ(^ rekli, d"/ v špital. se domačin 'J da bom | mač. Kaj te? Di-ušt^'" se je ker stala kariero. Tedaj se je nam-j i" ^ -- na _ v____j;,_____1.____________I te in njeno zaledje. Douhet pri-j numaro manj kot 9 slanec v rimski zbornici, prof. Mosca, ki je prišel obiskat svo- "I™"!!' I ™ f I Pisuje glavno vlogo bombnikom, I Ima številko 11 S.D.Z. V soboto, dne 27.-bomo šele videli kaj praviti za 30-letnico. Iz Časopisja po dočim bi lovska letala po njego- j, .,-1 . :• mi TAt.4- - vem mnenju imela le postran- leto, odkar je bila ustanovljena j jega srna v Tolnezzu. Douhet je; vloge ta postojanka in dosedaj so i imel priliko, da se je sestal s največ prispevale sledeče našel-1 poslancem in mu je zaupal spo- . azvoj operacij na zapadu pa bine: Clitidge, White Valley, I menico, v kateri je kritiziral vr-i^® pokazal, da ta njegova tr i-j. Export, Greensburg, Yukon inihovno vodstvo vojske. Todaj^^^^"^ lovska letala i Pleasant Valley. Dosedaj je bi-■ razmišljeni poslanec je spome-|®® ^ ^ neštetih primerih odlo-1 lo pri tej postojanki skupaj | nico izgubil in slučaj je nanesel, | ^ posegla v borbo, nabranega $668.84. Bivši bla-; da so jo našli orožniki, ki so jo j ^, svoji knjigi trdi Douhet, takoj poslali vrhovnemu poveljstvu. ' znal gajnik je poslal $365.11, na zadnji seji je prišlo $297.73, in jaz sem izročil blagajniku Sker-lu prejete prispevke v znesku $6.00. Ako bi bilo nekoliko več zanimanja, bi bili lahko nabrali že vsaj en tisoč dolarjev. Odboru JPO,SS bi podpisani priporočal, da naj bi pri eni bodočih sej vzel v pretres su-Kestijo da bi DO vojni izdal!,^ preiskava, spominsko knjigo, v kateri naj ^ . , skemu ameriškemu narodnem 1 GoebuGls hocG vliti zunanjemu svetu strah pred | svetu, ki je bil ustanovljen na I ruskimi zmagami. Kakor divjaki v pričakovanju viharja | Slovenskem narodnem kongre-j in neurja, tako tudi nacisti zdaj mrzlično drgnejo svoj j su v Clevelandu meseca decem-čarobni kamen: Goebbels javno poziva Veliko Britanijo iNekateri so priporočali, da in Zedinjene države, naj se še ob času sporazumejo s hitlerizmom, ki tvori "zid pred boljševizmom." Goebbels je že dobil svoj odgovor v Časablanci. bi bila navedena imena vseh i prisperv-alcev, da bi otroci in otrok otroci lahko videli še čez 50 ali sto let. To je seveda samo moja sugestija in bi rad videl, da se še drugi izrazijo, kako mislijo o njej. Jurij Previc, bivši tajnik post. št. 25 JPO,SS. Vrvohni poveljnik general Ca-dorna se je naravnost zelo razburil, zlasti ker je bila v spomenici izražena kritika tudi nad vodstvom vojnih operacij pri Gorici, ki so se za generala Cadorno uspešno končale z zavzetjem Gorice, Odrejena je bi-tekom katere se I je izkazalo, da je bila spomenica natipkana s pisalnim stro- APEL LAŠKEGA FAŠISTIČNEGA GOBEZDAČA Nacijski apel na Anglijo in Ameriko za sklenitev; vzela in naj bi se vsak član obvezal pri-, spevati en dolar na leto. Jaz se s priporočilom nisem strinjal,! Demanti o dostavi sovjetske note ki ga je rabil urad generalnega štaba, kateremu je bil dodeljen Douhet. Medtem pa je tudi poslanec Mosca javil orožnikom, da je na povratku iz Tolmezza izgubil neke listine, kar so orožniki seveda tudi takoj sporočili vrhovnemu poveljstvu. Obroč preiskave o avtorju ško kontrolo nevtralnih da predstavlja vojna ogromen napor, tako za oborožene sile,; kot za civilno prebivalstvo, ki; ^eue Zueric er je v tem naf)oru neločljivo po-; januarja, poroča iz ^ vezano z borci na fronti. Gre | j® odredilo rva ^ ^ _! stvo zunanjih zadev, gudi®'' torej za skupnost za celo in ne-i'''^^" ' j,e ^ deljivo, ki se kot enoten orga-IP^f iz zapora vse nizem bori za svoj obstoj. Iz te | ^^ačekove Hrvas ugotovitve je Douhet izluščil stranke (približno formulo o totalitarni vojni. v končen svojih spisih predvideva tako i t)orišču blizu zvano bliskovito vojno, ki naj;'"®^ j® ^ ig letalstvo. Tisoč terniranih, odkar zadnjič rekonstruiram bi jo odločilo petsto bombnikov naj bi noč in dan obsipalo z bombami sovraž-1 ne čete na pohodu, bombardira-' lo mesta in tvornice, železniška rji' Iz Zagreba, 12. ja^^ križišča in mostove ter na ta! dovoljenja za ^ način zlomilo moralni odpor j r azveljavljena od prebivalstva. Tako bi vojna kon-! naprej. V Zagrebu s p čala še predno bi se prav za hirati ustaške prav pričela. morajo oddati ' stranke, ako ne vrse ^ službe. Te uniforme ne ustašem na boji^^' spomenice se je čim dalje bolj I Belo knjiga O p I S U j e ožil in naposled je moral Douhet priznati, da je spomenico on sestavil. Zadeva je imela zanj neuspeh nacijev s peto kolono vZ.D,. United Press prinaša danes ker sodim, da bi se primeroma'vest iz Londona, da je pred-; zelo neprijetne posledice. Mo-I malo članov temu odzvalo po-.gtavnik jugoslovanske vlade iz-^ral se je zagovarjati pred voj-i sebno tisti bi se ne odzvali, ki so Javil, da jupslovanska vlada v nim sodiščem, ki ga je obsodilo i ^ ^ pripo- Londonu ni prejela iz Moskve ^a leto dni vojaške ječe. je Državni department ravno rocilo je bilo, da naj bi se vsa nobene note. ki bi vsebovala i " Neue Zuericher januarja poroča iz da so na Hrvaškem ^ be in takse na znam^^' ^ oP* Dokumentirana študija, ki joi „ , , . . »ugor* , v . , , r olje, alkohol, caj, 3"» .jjm' Državni department ravno- v. , . 11 JI J I i.ivT i,- začimbe m vse koz"' Po prestani kazni je bil Dou-1 kar izdal pod naslovom "Natio- : M "P'^ojen, toda v januarju'™' Socialism", nazorno opisuje pobotanega miru, je naletel v teh deželah na odgovor, i člane, kateri bi potem na svoji i generala Draže MihailovicR je bil po ponovni pre- "aj kaki^nega je zaslužil. Ponavljajoč p,vi tak apel, ki ga je-J; od.oči.i,^_kak„ naj bi »e vilnem ravnanju m postopanju ^ 1918 je bil po ponovni pre-: največji politični polom N&ci- — namreč njih neuspeh, da naredil Go-bbek v svoiem o-ovon/v RpHinn ko I'^^^alo po hišah. Med kolektor- ..i iic7..Dailv Herald" ^'^^ktivaciji dodeljen ge-jbi v Druženih državah zgradili naitflll LrOuDDels \ svojem govoiu v lieinnu v času, ko I no pHph oH vsiikPM L ^ Herald . neralnemu komisarijatu za zra- mogočno peto kolono. J naj bi bil po eden od Vbakega, United Press izjavlja tudi, da I ^opiovstvo. • | Bela knjiga, obsegajoča 500 ranja prispevkov uspe-^'^? predstavmk agenture Tass, Kmalu po vojni je bil imeno-1 strani, ki je bila nalašč izdana apeliral na London in Washington, naj slednja dva pri- sen in bi se tudi pokazalo, kate- 2^.° van za generala, pa kljub temu ^ob desetletnici ustanovitve na parate. Vojna iznosi od 10 do 60 o so Rurf uničevali zadnje ostanke nemških armad, je adaj: Sito! dTbfb.Tta ' ViiffiniO' Gayda, znan Mussolinijcv gobezdač v Rimu,! čin zbiranja prispevkov usi poznata Sovjetsko Rusijo kot "resničnega sovražnika." Tudi odgovor na besede tega predrzneža je kmalu domovini. Bilo je 1 iri T\ • J. T Tf J • ' j> . rečeno, da imajo društveni taj- piisel. Elmer Davis, ravnatelj Urada za vojne mforma- pravico kolektati, če- cije, je namreč označil ta apel za manever, da se povzroči gar . . tej stvari znano le to, kar je čiri so tisti, ki zele v resnici po- v "Daily Herald"-u. SMASH nil I se je kmalu potem umaknil v cijske države pod Adolfom Hi-, I zasebno življenje in se posvetil tier jem, podaje podrobne po-1 i pisateljevanju. jdatke o organizaciji in meto- j ! SMRT NA ELEKTRIČNEM; General Douhet je napisal dah, ki so jih vporabili, da bi j pa jaz še nisem videl. V STOLU j več vojaških strokovnih del, pridobili milijone Nemcev, žive-j---------- razkol med anti-Hitlerjevo koalicijo. Davis je izjavil, da resnici je bilo nekaj takega I WETHERSFIELD, Conn., 24. | med katerimi sta najbolj po- čih v inozemstvu, za nacijsko I me". 2. Razširjanje ni niti misliti na to, da bi naredil ta apel kak vtis v sklenjeno na seji postojanke:februarja. — Snoči je bil u- membni njegovi knjigi — "La i^aziranje. 'rov, kot je oni o Washingtonu ali Londonu • 25 JPO,SS, toda omen jena, smrčen na električnem stolu Pe- guerra integrale" in "La guer-j Izmed teh opisanih metod so žavljanstvu. 3. Izi-aPJ I Da imajo taki apeli prav tako malo izgleda na uspeli »rK.nizadJ. je lotena od'ter 25 let stari maši- r, „el 10_". Ta dva spisa sta 1. nacijska propaganda stre- patriacljo in repatr^^ , . I- L-,. • K, IT. M. - • L' - Slovenskega ameriškega narod- nist, ki je lanskega junija knmi- postala priročnika nemških vo- meča za tem, da sc izpodkopa-■ silno registriranje meu naiocil bMOpe, je pa pokazal Jan Masaiyk, ceskl ^^.^a sveta. Moja želja je, da:nalno napadel, nato pa umoril jaških krogov ki so Douhetu vajo demokratske ustanove dru-'nozemskih deželah minister za vuanje zadeve. V svojGm govoru, ki ga je i,} na prihodnji seji kaj več,66 let staro upokojeno šolsko nadeli ime "Clausewitz zračne gih dežel in da se vkorenini ide-jda so Nemci povsod imel v Londonu, je izjavil, da "morajo biti bitke na o tem pogovorili in tudi kaj de-1učiteljico, Miss Ellen Burke. vojne". Ija, da so Nemci "mojstrsko ple-'podložni nemškemu P 25. februarja, 1943. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. PKOGRESIVHE SLOVEHKE AMERIKE PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne 4. februarja, IdSJf. Inkorporirana dne 27. junija, 1938. GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO Zena^ izkoristi \t prid 6bl j e n o ( svobodo pravil- | "o in korakaj j 2 duhom časa j naprej! J GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK New Supreme Board Members of Prog. Slovenke 1942—1945 PREDSEDNICA: Paula Kline PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar TAJNICA: Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. BLAGAJNIČARKA: Cecelia Subelj ZAPISNIKARICA: Danica Hrvatin NADZORNICE: Mary Zakrajsek, Augusta Franceskin, Vera Candon. PROSVETNI ODBOR: Nezika Kalan, Frances Gorshe, Marion Candon. UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, 0. «X30636X36X36)06X3636X' % Krožfei Poročajo... "?^nelo" od krožka št. 2. Malo zakasnelo je to-le moje POROČILO KROŽKA št. 1. Lepo uspela prireditev za vojake I ve pri vojakih ter da so jih rav-'no ta večer precej pogrešale. [ In potem mama Dobnikar! O-Ina je odkrila spominsko ploščo. I naš krožek en cel "štant" sa-jmih želodčnih dobrot. (Tu na tiho priporočam našim članicam, da pijete od danes naprej le grenak "kafetek", da bo naš "štant" bolj pocukran!) Enega ne smem pozabiti povedati in to je, da smo bile na zadnji seji zelo vesele, ker smo ponovno sprejele v našo sredo dve novi članici. Apeliram še na ostale zavedne Slovenke, da storite enako in nas razveselite na prihodnji seji. Rada bi še kaj pisala, pa mi danes ne gre pero izpod rok. Ponovim naj le še enkrat, da ne pozabite naše igre 28. marca. Zal ne bo nikomur, ki nas bo o-biskal, to vam zagotavljam! Za krožek št. 3 — Gusti Zupančič. Za Rdeči križ Draga skrivna sestra! . , , , . Dobila sem tvoje ime. Spom- Precej je Mo dela s to pn-;Ne vem kako je mogla ^na vse ^ J ,saki priliki. reditvijo, kar pa se vse pozabi,to tako junaško prenesti. Njen bi te in prenese, samo da ni izgube, starejsi sin je bil eden prvin, ki por ""1 --------- ---- —" so članice zadnjo sejo sliša- je padel v tej vojni, poleg tega niir°p. "bolje pozno, kot Mg tozadevno poročilo, so bile i ima še dva sinova pri vojakih. ^ pravi star pregovor, ki naravnost presenečene. Ker je' drži tudi v tem slučaju Naši 3e bila a božična seja in zabava prav prijetna. Izmenjale o darilca, našle naše "skriv-® sestre" in dobile za to leto P®t nove. Nekatere so prine-sladkorja in kave, ^ tsm, ko 80 druge prispevale Srn za mesenino in tako ^^^Ijučile leto v splošnem ^^ovoljstvu. Izvolile bilo preje slišati od. strani članic in tudi od javnosti precej kritike, naj omenim le toliko, da se nismo niti doteknile naše blagajne, temveč smo jo celo precej močno ojačile. V prvi vrsti mora iti vse priznanje našim vrlim članicam, ki so napekle toliko vsega, da smo z darovi prav lepo obložile in okrasile vse mize. Brez prosto- Ce 23 . r sledeče uradni- voljnih prispevkov bi se v da-ca iGto: predsedni- inašnjih časih ne moglo kaj ta- nj Šubelj; podpredsed- Dani( Trdno je držala v Vsaki roki sliko svojih sinov in ko jo je naposled naš župan nagovoril: "Ma^ videla vsaj vsak mesec enkrat. Zatorej pridi vedno na sejo, ki je vsako tretjo sredo v mesecu. Jaz mislim, da so naše seje zelo zanimive. Ko je dnevni red izčr- ma Dobnikar". se jI je »able- priliko pogovarjati v , , . , se o kuhi, ročnem delu in dosti scalo v njenih oceh,-nekaj, kar I, , . , . , , , •' . , ' , i . .drugih stvari. Večkrat imamo bi lahko nazivala, hvaležnost. ! ,__■„ -m j j • Nasmehnila se je Mr. Lanshetn ^^^^ in ko 10 je vprašal: Kaj ne, . . ^ ^ ^ ^ , I vojni rehf. Govorila nam je ta- mama Dobnikar, da ste ponos- , , on • v ko od srca, o trpljenju velikega , , -r i t. t r> na na svoje sinove? ' — je ze-, , „ a A • , bra zabava. Igral bo J. Pecon , - J , „ I ruskega naroda, da je navduši-1 , ^ u- na korajzno odgovorila: ' Da. , v,__. ^ , v., orkester. Posebno vabimo nase „ . , " . v , la clanice, da so se pridružile Pripel 11 le na prsi šopek: , i - , . , ^ . 1.1 • 1 ^ , • slovenskim ženam, ki pletejo in cvetlic, kot simbol priznanja ' r j Edward Bykovski, mornar, ki je bil ranjen na Salomonih, apelira na newyorskega župana La Guardio, naj slednji vse ukrene, da bo kampanja Rdečega križa čim uspešnejša. Nadaljna poročila krožkov Progresivnih Slovenk bodo priob-čena v jutrišnji številki. Plesna veselica krž. I Dne 20. marca priredi krožek št. 1, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd plesno veselico, na kateri se obeta do- , , . , . . , šivajo , v klubovih prostorih materam, k. darujejo v tej bor-1 ; gND) vsak če- uaui« H K . • ■ P™«""", ker gotovih stva- bi svoje najdražje - kn svoje popoldne. Skrivna sestra, lary zTkr.,- ^ " == 'P'"" Isl se tudi že pridružila? Ako i^krajsek; zapisnikanca Irei so naše žene takorekoč pri- ključen. prijazno vabljena Na januarski seji se je na- Jose , zapisnikarica rej so naše žene takorekoč pri- ključen. ce Jq Zakrajšek. Nadzorni- {trgale od svojih ust — ali od- i Sledila je prosta zabava Mar Skabar, Jennie Po- merkov. Katerim ni bilo mogo- kateri, upam da smo se vsi na Skabar, Jennie Po oj , ^°yce Gorshe. Prosvetni ^al ■^Snes Zalokar, Nežka ces^r' Okorn, Fran- orshe, Frances Turk, Jos. sosednje krožke na veliko vde-ležbo. —v Ženice, jaz vam povem, da je to naša redna letna veselica, ko praznujemo dan sv. Jožefa! Ali se spominjate, kaj je predstavljal ta dan v starem merkov. Katerim ni bilo mogo- kateri, upam da smo se vsi do- L , , tiA L ,,^1 kraju, ko smo bile še mlade?! J______i.: .. ________nr-r. irvioH TVTo-,,,«^ UiaillLami ^14 Za VOi- . , r,;b-/lo». če darovati v blagu, so darova- oro imeli. Navzoč je bil tudi le v gotovini. brat naših dveh članic, t. j. P. V imenu krožka št. 1 se vam lesnik, sedaj kapitan Cesnik vsem prav lepo zahvaljujem Vojaki sicer nisw prišli vsi no in flanelo. Članice niso daja- le po deseticah, pač pa so se jim Oh boy, jaz ne bom nikdar po zabila!!! — Zato vas pa zago- tavljam, da bo tudi tukaj lušt- « . , , v, , ■ pokazali v rokah kar dolarji. Ko-, , On ima zelo nevarno službo, do-^ .v, ino m vam priporočam, da na- . važa namreč velike bombnike i ' ? r. w ! pj'avite velik križ na koledarju tja nekam, kjer potem napada- ° ^ ^ |na 20. marca. Pripeljite seboj kar se iih le prnavilo, oziroma . v ... ■ 1-1 1-1 • -1- i J , 10 sovražnika z niimi. le bilo povabljenih, toda temu t , ,, . njega je bila navzoča cela Ces- Me smo storile r," ^ , nikova družina m tudi oce lo še dosti posnemalcev! Saj ni nihče kriv. Pole"" ® me smo pripravljene delati. j svojo dolžnost in to je glavno. m Skabar A Stok • a Lazar, Jennie : jiq ® Josephine Meznaršič. sjj odbor; Joyce Gor- Maria Zakrajsek. božični seji smo po-'^^ši aktivni članici F. Mary Peterk. Ker sem ravno pri njih, se|™'°V . , . & m je bolezen. Naše srčne r""«' "f"?' klim zahvaMti Mr. in Mrl kes-l"" ™ "»J , 3e So H D u; - • 1 javec, mi je pokazala nazadnje ,, „ , novega in poslusa, kako nego- Lt bi cimpreje okreva- / i i i. j - i ,xccfis siumach r"11 Inc iTiis, fioiir si'to .'i' n- ; '.-.artlttim. ii'-i ally prr-j^iili. th? fa..:.-. ..-ioT i.r.L-r.-s Kr...Hn f„r ymptomaiir rollef—me-ia-a.o^ like those in iidl-r.na. Tsblet? No ItiJi'lTo iu*l]«na Urine? rcjufo't In t J'ffy or doublp y»»ur money bacl: u.i roturii cf LuUle K C'c r.: all ^ Oglašajte v Enakopravnost: Come to Our Dance Saturday! I hope that th^ readers of Enako's Saturday English Section have already decided, to come to the "Carnival Dance" given hy the Young Progressive Slovene Women, after reading my last column. As the days pass and I am getting more tickets sold I am more and more sure, that there will be a big crowd at this affair. And I not only think, but know positively, that everyone present will have a good time or I'll want to know the reason why not-'So, folks! Don't forget— Saturday, Feb. 21th at the "Slove ni an Workingmen's Home on Waterloo Rd.! The Club Reporter Esther Zupane Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. ciairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. Za collinwoodsko in euciidsko okolico: Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 Si, IVanhoe 4680 bo Še pravočasno natančneje pina poročano. Po predstavi bo j Mrs. Gorjup menda ni spala splošna zabava in ples. cel teden, tako je gruntala, ka- Progfam odkritja plošče, na | Da nam bo mogoče podati to ko naj vrže balinček. Enkrat g nekoliko teles- kateri je lepo število imen na- predstavo, se moramo zahvaliti, sem jih tako-le na skrivaj po- sklenile or- slovenskih fantov, ki se bo- dramskemu društvu "Naša zve-j slušala, da izvem kaj imajo v odsek ali pjja našo novo domovino — zda", ki nam gre tako lepo na grifu, ko so me pogruntale — ^ so vsako sredo Ameriko, je bil kratek. Odprl roke. Člani društva se zavedajo, ('G vas veseli, jg ^r. J. Lokar, nakar je da smo "Progresivne Slovenke" ^ _ i predstavil občinstvu n-ašega žu- ustanovljene na podlagi ' na^ ary Zakrajsek, jpana Frank Lauscheta. Govor prednih idej in kulture, zato ^^nica-poročevalka. | Mr. Lauscheta je bil jedrnat, a jim na tem mestu izrekamo le- kratek. Mož je vedno pazil, da po zahvalo. ne bi kaj rekel, kar bi privabilo i Četrtega aprila bo pa zopet I solze v oči navzočih m^ter. Čim en dan, ko se bodo sešli vsi lo-I je prišel dc ginljive besede ali kalni krožki in to v Delavskem ! izraza, je hitro pritaknil kako domu. VršTl se bo namreč velik Hej, ta-le pa na ušesa vleče — Marjana — premufajva se! — Ta bo vse zamerkala in nas po-črnila v papirju — Ja, ja, saj Secretary's Corner All out to secure new members during our Progressive Slovene Women's Victory membership Campaign, which starts with ttie 1st day of March 1943, and ends on the last day' of August 1943. ' This campaign is not only a membership campaign, but also a way of helping Uncle Sam sell HOW YOUR SALVAGE HELPS HIM Ste potrebne, da vas kdo malo'more War Stamps, for, pocrni! — Vendar drugič malo Each member who secures 10 "merkajte" na našo tlagajno! new members will receive a Če bi me "vinale" tistih $5, bi;prize c^f $2.50 in War Stamps, jih lahko "šenkale" v ruski 1 If 5 members are secured a "vor relif"! — Pa za enkrat I prize of $1.25 in War Stamps smešno, da je bil smeh. Zave- semenj ali "bazar". Kaj vse se jVam še prizanesemo — samo .will be given, and if 1 member dal se je, da je navzočih precej bo prodajalo še ne vem za go- glejte, da se kaj takega več ne [is secured you will receive a ★ * 'mater, katere imajo svoje sino-,tovo. Slišala sem le, da bo imel pripeti — drugače — ha ha! l25c War Stamp. Each one of I METAL SCRAP STCEl HfLMIT CONTAINS APPROXIMATELY SAME AMOUNT OF METAL AS A 4^WT IRON KETTLE WASTE RUBBER RUBBER IS USED FOR PADDING OF STEEL HELMET AND ALSO CAS MASK STRING IT HELPS TO MAKE MATERIALS FOR WEBttMC ^WOOLLEN RAGS >^^CAN BE REWOVEN INTO UNIFORMS. MORE SCRAP METAL BAYONET WEIGHS APPROXIMATELY THE SAME AS 9' SAUCEPAN SCRAP METAL AGAIN! RIFLE INCLUDES AS MUCH METAL AS A FLAT IRON AND THREE TINS WASTE PAPER ONE OLD ENVELOPE CON TAINS ENOUGH PAPER TO MAKE 50 CARTRIDGE WADS BONES W / k PROVIDE GLYCERINE FOR CARTRIDGE FIRING CHARGE HOUSEWIVES IN BRITAIN hoard every bit, of "rubbish" around the house. Thii British Government poster shows them how every scrap of •alvatfe helpi the boys on the battlefrontt. STRAN?, ENAKOPRAVNOST 25. febiuarja, 19^ p. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN —I. DEL — Živ in zdrav? — je ponovila Carmen z glasom, ki je pričal, da te vesti ni nič kaj vesela. — Pozabila sem ti predstaviti tvojo sestric no Heleno de Peuiioet, ki sem ti o nji tako pogosto pravila. — Helena, to je moj brat, tvoj bratranec Ramon. — Sestrična! — je dejal Ramon in krepko stisnil podano mu roko. — Da. Presenečen si! — se je oglasila stara grofica. — Vse ti povemo. Ah, kaj vse vama moram povedati, otroka, odkar se nismo videli! — Tvoj mož! — je vzkliknila naenkrat Helena. Vsi so planili k ranjencu. Kosilnica s Saint-Hyriexom je stala pred grajskimi vrati. Ob skrbni negi si je diplomat kmalu opomogel in je bil seveda neizrečeno hvaležen svojemu svaku, ko je zvedel, da se mora njemu zahvaliti za življenje. Carmen je povedala o svoji čudežni rešitvi samo toliko, da so jo valovi zanesli na breg, kjer so jo našli ribiči. Robert d' Alboize se je bil pa oprijel plavajočega kosa razbite ladje in je srečno priplaval do brega. Zdaj je pa čas, da povemo 'čitateljem, kdo je bila Helena de Penhoet. Njen oče, Gerard (le Penhoet, je bil mlajši brat grofice de Montlaur. Tudi on je bil mornar in nekega dne se je vrnil v penhoetski grad potrt in zamišljen, čez nekaj dni je sklenil povedati, kaj mu teži srce. Bil je oženjen. V Braziliji, kjer se je mudil dve leti, se je seznanil z mlado čudovito lepo ženo in se do ušes zaljubil v njo. Ker je pa odločno odklanjala vse njegove poskuse približati se ji in navezati z njo ljubavno razmerje, je sklenil vzeti jo. Lahko si mislimo, kako j.e učinkovala ta vest na njegovo mater in sestro. Pustolovka v njehovi rodbini! Ali je bilo mogoče, da je potomec tako slavnega rodu pozabil, kaj je dolžan syojemu imenu? Gerard se pa za te predsodke ni prav nič zmenil. Bil je bogat. Zapustil je rojstni grad, kjer je bil vzgojen, in se naselil z lepo ženo v okolici na skromnem posestvu. življenje pa ni dalo prav strogi rodbinski sodbi.. Pustolovka se je izkazala za najboljšo ženo iiv ko je pozneje rodila dražestno Heleno, Jfe bila po splošnem priznanju najnežnej-ša in najbolj ljubeča mati. ■ Tako je minilo dobrih osem let, ko je nenadna katastrofa znova razvezala zlobne jezike; in če je mogoče verjeti oprav-Ijivcem, so bili pomisleki Gerard ovih svojcev utemeljeni. Nekega dne je Gerard na lovu ubil vojvodo d'Esperaca, mladega, v pariškem visokem svetu dobro znanega plemiča, potil Gerard po svetu in v Bue-lastnika sosednega posestva. Kmalu po tej nesreči se je nanos Airesu ga je pobrala kolera. Iz tega so sovražniki gospe de Penhoet sklepali, najprej na tihem, potem pa odkrito, da je bil vojvoda d'Esperac ljubček mlade žene in da ga je njen mož ubil, da bi opraJ svojo čast. O Gerardovi smrti se je pa govorilo, da je ni zakrivila kolera, kakor so zvedeli njegovi prijatelji ,temveč da si je sam končal življenje. Nesrečnež baje ni hotel preživeti svoje sramote. Ali je bilo natolcevanje krivo, da je kmalu umrla tudi grofica de Penhoet ali pa jo je pobrala bolezen, ki je sledila silnim duševnim bolečinam, tega nihče ni vedel. Komaj leto dni po moževi smrti je umrla tudi ona in uboga Helena, stara šele deset let ,je ostala sirota. Sorodniki so jo spravili v samostan sester sv. Jožefa v Ren-nes, kjer je kmalu postala ljubljenka redovnic. Učila se je zelo dobro in življenje v samostanu ji je bilo prijetno. Ko se je vrnila po materini smrti črno oblečena in vsa objokana v samostan, so jo obsu-le družice z najiskrenejšimi izrazi ljubezni in sočutja. Največja vrlina mladine je, da zna samo ljubiti in se ne zastrupi s sovraštvom. Obrekovanje in natolcevanje, ki se je širilo o grofici de Penhoet, je moralo utihniti pred nedolžnimi očmi njene hčerke. In čudno, med vsemi gojenkami je Helena najbolj ljubila Carmen da Montlaur. Ker vpričo Carmen o Pen-hoetovih ni nihče črhnil niti besedice, ni dekletce ničesar vedelo o sorodstvu s. svojo družico. šele po smrti grofice de Penhoet je zvedela nekaj resnice. In ko je zagledala Heleno v žalni obleki in vso objokano na pragu samostana, se ji je vrgla v naročje. — Veš, — je vzkliknila, — SEE WHAT YOU'RE INVESTING IN! WAR SAYINGS BONDS k Ženske delavke pri železnici — Ne sili vame, Ramon, sem ti že rekla, da ne dovoli Saj dobro veš, da svoje bes nikoli ne vzamem nazaj Ta zakon je izključen! Na sliki vidimo prizore na železniških "jardih" v Chicagu, kjer je sedaj zaposlenih mnogo žensk pri delih, ki so jih doslej opravljali samo možki. moja sestrična si! Ne vem, zakaj so bili najini roditelji sprti. če hočeš, se bova pa midve tem bolj ljubili, da nadomestiva izgubljeno ljubezen. — Iz srca rada, — je odgovorila Helena vsa srečna. In med deklicama se je razvilo najiskrenejše prijateljstvo. Nekega dne, ko je bilo Carmen že petnajst, Heleni pa šestnajst let, so poklicali Heleno v govorilnico. Po dolgih ovinkih so ji povedali žalostno novico. Dolga pravda, ki so jo bili začeli po smrti grofa de Pen-hoeta njegovi družazniki v industrijskem podjetju, kamor je bil vložil vse svoje premoženje, ta pravda proti vdovi in po njeni smrti proti hčeri, se je bližala za Heleno neugodnemu zaključku. Sirota je bila uničena. Ko jo je Carmen vprašala, kaj namerava početi po tem nepričakovanem udarcu, je odgovorila skromno: — Imam učiteljsko izpričevalo. Nas notar Allard mi je pravil o ruski rodbini, kjer bi lahko dobila službo domače učiteljice. Naslednjega dne se je odpeljala Carmen k svoji materi ni ostala pri nji dva dni. To je bilo v času, ko se je Ramon mudil v Mehiki. Ko se je vrnila, jo je spremljala namestu stare vzgojiteljice Yvonne mati sama. Kmalu je predostjnica poklicala Heleno. — Drago dete, — ji je dejala, — veselo novico imam za vas. Tu je gospa grofica de Montlaur, vaša teta. že davno je želela objeti svojo nečakinjo. Zvedela je, da hočete zapustiti domovino, pa vas proti, da tega ne storite, da ne zapustite svoje družice Carmen. Vzgoja vaše prijateljice še ni končanu; vi jo dokončate in mirno boste živeli z njo in njeno materjo v gradu. — Si zadovoljna? — jo je vprašala Carmen boječe in solze so se ji zalesketale v očeh. — Sta zadovoljni? — je vprašala grofica de Montlaur. — O . . . mati! — je za jecljala Helena vsa srečna; padla je pred grofico na kolena in ji hvaležno poljubila roke. Toda stara grofica nikoli ni mogla zatreti v sebi sledov zam-čevanja Helenine matere in tako se ni mogla odločiti, da bi sinu pisala, da je vzela Heleno k sebi. Zato je bil Ramon tako presenečen, ko so mu predstavili se-strično, ki za njo splcdi vedel ni. , Življenje je teklo prebivalcem penhoetskega gradu od tistega dne mimmo in srečno. Samo Carmen je bila nekam zamišljena in otožna. Zvečer je sedela Helena navadno pri klavirju kraj Ramona, ki ji je obračal liste, in prepevala pesmi starih mojstrov, gospa de Montlaur se je kratkočasila z ročnimi deli ali igrala s Carmen karte, Saint-Hyrieix je pa čital novine. In tako se je počasi ljubezen lic v y|| oreca v nesreči ne. Veste tudi, da je na svetu malo tako odkritih značajev in plemenitih src, kakor je njeno. Samo ona me lahko osreči. Ljubim jo. Ali dovolite, da jo vzamem ? — Te ona ljubi? — Mislim, da me. — Ti je to povedala? — Ne, mati . . . Nisem je vprašal. Hotel sem prej govoriti z vami o svojih namerah. Mislim pa, da sem tako srečen, da sem ji všeč. In prepričan sem, da sem našel v nji ženo, ki bi si jo želela vsaka mati za svojega sina. — Govoriš o materi. Ali veš, kdo je bila njena mati Ramon je zardel. Čutil je, kako se mu krči srce. — Mati, vem v prvi vrsti, da mora spoštovanje zadržati otroka na pragu materinega življenja. Kaj mi mar to, kar govore j _ Oprostite, mati, ta zalt_ o njeni materi zlobni jeziki! i bo sklenjen najpozneje čez dv; — Ta plemenitost je vredna! meseca ... ali pa umrem. tebe, Ramon. Toda mi drugi, me i jaz sem povedal svoje. Tudi prave matere, me imamo dru-1 sem Montlaur in tudi jaz gačne dolžnosti. Me se ne moremo ukvarjati samo z ideali in željami svojih otrok. Odgovorne smo pred svojo vestjo za njihovo srečo, za rjjihovo bodočnost, za nesreče, ki bi jih utegnile zadeti zaradi naše Inalo-marnosti. Odgovorne smo tudi za čast svojega imena, me, ki smo si jo znale ohraniti, proti onim, ki je nimajo. — Če ima to natolcevanje Helenine matere — in zagotavljam vas, mati, da gre zgolj za natolcevanje - lago, kako more biti Helena odgovorna za grehe svoje matere ? — Kakšna mati, taka hči, pravi previdnost. In ta previdnost me prav resno sili odkloniti tvojo prošnjo. — Odklanjate dovoljenje? — Da, Ramon, odklanjam, ker je to moja dolžnost. Nikar ne misli, da nimam Helene rada. Zelo rada jo imam kot ljudko mladenko, zares vredno pozornosti. Razmišljala sem že o tem, da bi jo omožila s poštenim človekom, ki bo znal ceniti njene vrline. Nikoli, nikoli pa ne bom dovolila, da bi se Montlaur oženil s hčerko matere, ki je njeno ime onečaščeno. — O, mati, nikar ne poslušajte obrekovalcev! . . . jemljem svoje besede nazaj — Ramon, tvoja mati ti z& veduje molčati in iztrgati si ^ srca to ljubezen! — Moja mati mi zapoveduj® umreti! — Živel boš in tega dekk^: ne vzameš. — Še enkrat vas prosim, ti, oprostite mi, toda Hel®"" vzamem. Grofične oči so se srdito iskrile. Drznil si je protiviti ^ sploh kakšno pod-'njenemu povelju! Vstala je iztegnila roko. — Izgubite se, gospod! zaklicala. ; —T Takoj, mati . . . toda P"® nite, da se ne vrnem dmS" ^ nego kot mož tiste, ki jo izbral. Čez dobro uro je pustil grad. Po njegovem du je začela stara grofica ^ mišljati, kaj bi počela. Heleno — ne, to misel je opustila. Sicer je bilo pa ' verjetno, da bi šel RaWD njo. (Dalje prihodnjič) JOE GROSEL 15410 WATERLOO BOAD P A P I R A B Tudi napravimo obloke Se priporočamo v naklonjen ,jies) 1 ( ( i Mrs. Dennis Mullane iz New Yorka je zamudila neko vprašanje tekom tako zvanega "radio quiz" nakar je ravnatelj radio-postaje svetoval vsem poslušalcem, naj ji pošljejo vsak po en cent, s čemer bo kupila^ vojne honde }sa'svojega 11-letnega sina, ki je pri marinih. Teh penijev se je nabralo za $11,000. polastila Ramona in Helene^ ne da bi jo sama klicala. Najprej ju je zblišala velika simpatija: enak okus, enaki nazori, enaki ideali, to ju je zbližalo. Potem je pa ljubezen klila vsako uro, vsako minuto močneje. On je našel v nji novo, neznano lepoto, ona je videla v njem vzor plemenitega moža. Grofica de Montlaur je to ljubezen kaj kmalu opazila, ni pa mislila, da" je pognala že tako globoke korenine.. Poleg tega pa ni mogla verjeti, da bi se sin resno zaljub^ brez njenega dovoljenja. Da bi mogel njen vedno ubogljivi sin Heleno vzeti, to ji še na misel ni prišlo. Saj ni bilo izključeno, da požene materina kri otroka na isto pot in' da je dodedovala Helena vse slabe lastnosti svoje matere. Nekega dne je bil Ramon z materjo v salonu. Grofica je či-tala trgovske dopise in pregledovala račune, sin se je pa držal za glavo in razmišljal. — Mati, — je izpregovoril slednjič. Grofica je dvignila glavo, — Kaj bi pa rad? — je vprašala mehanično. Videč resen in zamišljen sinov obraz je odložila papir in se obrnila, rekoč: — No, kaj pa je, Ramon? — Mati, — je ponovil sin. Obmolknil je še za hip v ea- dregi, potem se je pa ojunačil in odgovoril: — Mati, ljubim sestrično Heleno. Iz vsega srca jo imam rad in rad bi se oženil z njo. Prosim va^ blagoslovite najino zvezo. Grofica de Montlaur prvi hip sploh ni odgovorila. Obsedela je nepremično, zdelo se je,