■	1 J


L

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4
^	mm mm	^
« ■ I ^^	I ^^ ^^ | . I II I ^^

List slovenskih delavcev v c-Ameriki.

The f*rst Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.
4

Eaters* ac Sewal-OlMi Matter, September ti« 1903, at the Post Office at Kew York, N. Y., under the Act ef Ooagreee ef March lS7t.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 148. — ŠTEV. 148.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 25, 1906. — V PONEDELJEK, 25. ROŽNIKA. 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Naselniski zavodi. Sargentova izjava,
glavni naselniški komisar ne pričakuje novega naselniškega zakona
Naseljevanje na jugu po njegovem zatrdilu dobro napreduje.
nova bolnica.
Prvič, odkar je |x> senatu zopet imenovan glavnim naselniškim komisarjem. dospel je v soboto Sargent zopet na. naselniski otok KI lis Island v new-yorskej Inki. Tu so ga vprašali o njegovem mnenju o sprejetju novega naselniškega zakona in ml je odvrnil, da pri se«lanjeir. /.»sedanju 'kongresa ta preti log ne bmle sprejet, kajti kongres je prez.apos.en /. tlnigimi pred-lt»gi.
Ker je glavni komisar nedavno bil na jugu. kamor hoče vlada jioslati kolikor mogoče mnogo naseljencev, so ga na Ellis hdandu tudi o tem vprašali. <>n t rdi, tla naseljevanje na jugu dobro napretluje, zlasti skozi luke Galveston in New Or.eans.
Z u]»ravo n ratio v na Kllis Islandil je zelo zadovoljen, zlasti pa z novo bolnico za živčne bolnike, ktera bode veljala «!IN>.INNI.
TOČA V SEVERNEM DELU DRŽAVE NEW YORK.
V countyju Ulster padala je kakor oreh debela toča.
Kingston, N. V.. 24. jun. Včeraj po-
jm>Imine razsajala je tukaj najhujša ne villi u, kar jih je bilo v tukajšnjem countvju v letošnjem letu. V New I'altzn padala je |»et minut toča, velika kakor orehi in j • napravila zlasti pri satlju veliko škodo.
Ilesiek l-aiu. N. v., 24. jun. Včeraj l«opoludtM* divjal je tukaj izreden vihar / nejMipisiiim dežjem. Kolodvori |U>»ton & Maine ter New York Central železnice so bili nekaj časa jx^xd-in.ii a obdani z vodo, ktera je tudi veliko mostov odnesla. V razne hiše je udarila strela in brzojavna zveza je no v sod i razdejana.
Žitna skladišča zgorela.
< 'bieago, lil., 24. jun. V elika žitna Hkla.lišča A. in It. na Archer Ave. in Wood St., ktera >ta Ia>t George A. Seavernsa sta zgorela. V skladiščih je bilo 1 oo.ooo bušljev žita. ktero je vse /irorelo. Vsled izredne vročine so zgo-rela še tri druga jmslopja, dočim so morale vse v bližini stanujoče rodbine bežati i/, svojih stanovanj. Skupna škoda znaša £150.000.
Sporazum med premogarji in lastniki rovov v Michiganu.
Saginaw, Mich., 24. jun. Strajk pre-mogarjev države Michigan, kteri je trajal od 1. aprila nadalje, je sedaj končan. Obe stranki sta včeraj sklenili p.godbo, v sle«! ktere tse uveljavi t plačilna lestvica iz leta 1W)3. Predsednik Mitchell, kteri je prisostvoval spravi, je danes odpotoval domov. Premogarji prično v ponedeljek zojM-t z delom.
Štrajk predilcev svile.
Allentown. Pa., 23. jun. Delavci tukajšnje predilnice svile, tvrdke (liver-natul liro*. iz New Yorkn, kterim so plačo znižali za 10 odstotkov, so pričeli štrajkaii. I delodajalci trdijo, da so bili priinorani plačo znižati vsled slabe trgovine.
Zaklad v kovčegih.
Chicago, III., 23. jun. V Hammond u, Jud., so vsled prošnje odvetnikov Ca-liadian Pacific železnice zaplenili dva kovčega, v kterih je bil«» za $60.000 vrednostnih listih. Kovčega sta last bivšega agenta imenovane železnice, Chas. F. Wenhama, kteri je obtožen, da j«' poneveril fondov v znesku 120 tisoč dolarjev.
Tudi ako je hiia, v k te rej prebivate, I« tako majhna, je v njej vedno dovolj proetora za Sidro Pain Ezpeller proti revmatiaxra, oslabelosti in druge bo-Steklenice po 60 in 25 eantor.
Zadnji teden poslovanja kongresa.
V OBEH ZBORNICAH SE DELA SEDAJ Z VSO MOGOČO HITROSTJO.
Letošnji kongres bodo najbrže že v soboto zaključili.
PREDLOGI.
-o-
Washington, 2."». junija. Kongres bo mora i izredno hitro hiteti, ako bode v resnici hotel s prihodnjim tednom svoje letošnje zasedanje končati, toda razni senatorji so prepričani, da bode tekom tega tedna vse delo dovršeno. Preti vsem se morajo rešiti vsi dovolil veni predlogi in konferenčna izročila. Ko bodo proračunski predlogi rešeni, pride še na vrsto predlog o uravnanju Železnikih tovornih cen. Vsa potrebna dela bodo že v petek iončana.
Med dovolitvenimi predlogi ima senat za izvršiti naknadni proračunski predlog, o k tereni pa ne pride do dolge debate.
l'redh/g za uravnavo železniških tovornih cen bode sprejet.
Tudi v zastopni.škej zbornici bodo -kužali dokončati vsa dela tekom tega tedna.
Na cuadui proračunski predlog bode danes sprejet. tem se vrši posvetovanje o nasclniškem predlogu, pri kten-m bodo skušali določbe glede »dike in povišanja davka razveljaviti. Potem pridejo na vrsto predlogi o javnih |Mis|opjih, pmti j hi n a reja n ju živil itd., 'kar vse bode do petka kon-
čano.
Izvoz in uvoz.
Vladina izvestja,
STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKEGA ODDELKA NAŠE VLADE ZA L. 1905.
Uvoz in izvoz v Evropo je v primeri z drugimi leti neko'iko nazadoval.
TRGOVINA Z DRUGIMI DEŽELAMI.
REVOLUCIJA V SAN DOMINGU.
Jiminez prevzel vodstvo ustašev.
Washington, 24. jun. Semkaj se poroča. da je bivši samloniinški predsednik Jiminez prevzel vrhovno povelje ustašev. (ilasom |H>ročil je ustaja v San Domingu zelo resna.
Skladišče tobaka zgorelo.
V* East Hartfordu, Conn-, zgorelo je skladišče trgovca s tobakom Wm, H. Hunting!'. Škoda znaša $200.000. Zgorelo je 2"»00 zavojev tobaka.
Štiri osobe utonile.
Iz Nevvjxu-ta, Yt., se poroča, da se je na jezeru Memphramagog prevrnil čoln, v kterem so bile štiri osobe, koji so utonili.
Suša v Texasu.
V Te vas u je zavladala laka Suša, da bodo pridelali le malo koruze. Le v srednjih pokrajinah države je položaj nekoliko ugodnejši.
Volitve v Panami.
Colon, Panama. 2.">. jun. Municipal-ne volitve v Panami so se včeraj mirno za vršile. V kolikor je dosed«j znano. je vlada zmagala, toda končni izid volitev še ni znan. Rano zjutraj je pri-'do tukaj med nasprotujočimi si strankami <lo l>oja in več osob je ranjenih.
Washington, 2"). junija. Vladini trgovinski oddelek objavlja podatke o našej trgovini v poslovnem letu 1905 Od vsega v imenovanem letu uvoženega blaga prišlo je iz Evrope 4S odstotkov, iz dežel Severne Amerike (Mexico in Canada) 20 odstotkov, iz Južne Amerike 13 odstotkov, iz Azije 11 odstotkov, iz Avstralije 2 odstotka, iz Afrike lr'(.
Od našega, v istem letin izvoženega blaga odpade na Kvro|*» t>7. na severo-ameriške dežele 17. na Južno Ameriko 4. na Azijo S, na Avstra ijo 2 in na Afriko 1 odstotek. Ako primerjamo te številke z onimi prejšnjih let, vidimo, tla je uvoz iz Evrope nazadoval, kar velja tudi ■> našem izvozu v Evropo.
Uvoz iz Evrope je od JfaS4,000,000 v letu l!K>."> napredoval «lo ">41 milijonov dolarjev v letu 190.1, trnla v primeri z zadnjimi leti je vendarle nazadoval.
SMRT VSLED LAKOTE.
Skoro neverjetno je, da je nedavno umrl nek moški vsled lakote. Neverjetno, kajti povsodi vidimo nesmiselno nakopičevanje mesa in drugih jestvin, kar vse je znak splošnega blagostanja. Neprestano vidimo in eujemo, kako postaja velika množina prebivalstva podvržena raznim želodčnim lx>lez-nim„ ktere nastanejo od prevelikega uživanja mesa. Celo otrokom se daje meso v velikih količinah in tako vzra-stejo s pokvarjenim pnebavalnim si-stemoin, vsled česar so redni sužnji raznih pilul in drugih zdravil. Za vse to imamo pa samo jedno sredstvo, namreč Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero je namenjeno vsem takim neprilikam. ktero hitro odstrani vzroke Ixdezni: zgoščevanje krvi in poslabšanje organov. Ono vedno podeli prebavalnim organom njih normalno delavnost in truplu naravno razpoloženje. Ako VaSe prebavijanje ni v redu, rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono Vam podeli novo kri. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI.
Italijanska kraljevska dvojica v nevarnosti .
Benetke, Italija. 23. junija. Kra j Victor Emanuel in kraljica Jelena sta danes odpotovala iz Kima v Ancono, kam^r so od tukaj v svrlio varnosti poslali vojaštvo in detektive.
V Bari (Pugliel so zaprli nekega anarhista, kteri je bil na potu i/. Pa-tersona. X. J., v Ancono, in kteri je na sumu, da je hotel umoriti "<ralja Victor Emanuela. Anarhist je naj-preje potoval v Aleksandrijo, severna Africa, in od tam v Hari, da bi zmede svoje zasledovalce. Tudi v Marseille, Francija, so vjeli nekega anarhista, kteri je bil na i*>tu v Ancono. Nadalje so aretovali tudi v Pisi nekega anarhista.
KTU-U-U-U-U-U-.-.- "i— — ~ - — — — —	- mmm^mmmmm m mmm
KRETAKJE PAŠNIKOV.
Doipeli m:
St. Ltiuis junija iz Southamptona
s 712 jHitniki. Cedric 23. junija iz Liverpoola s 7.")7 potniiki.
Etruria 23. junija iz Liverpoola z 963
potniki.
Caledonia 23. junija iz Glasgowa z 821 potniiki.
U.tonia 24. junija iz Reke s 1742
potniiki.
Daspeti imajo:
Oceana iz Hamburga.
Georgic iz Liverpoola.
Cheruskija iz Hamburga.
Bordeaux iz Havre.
Teresa iz Trsta.
St. Louis iz Southamptona.
St. Andrew iz Antwerpena.
La Gascogne iz Havre.
Erny iz Trsta.
Vaderland iz Antwerpena.
Armenian iz Liverpoola.
Nieuw Amsterdam iz Rotterdama.
Kronprinz Wilhelm iz Bremena.
Carmania iz Liverj>oola.
C.erty iz Trsta.
Odplnli boda:
Princess Alice 20. junija v Bremen. Ultonia 2G. junija v Liverpool. Cevic 2G. junija v Liverpool. Teutonic 27. junija v Liverpool. Noordam 27. junija v Rotterdam. Deutschland 28. junija v Hamburg. Ija Provence 28. junija v Havre. Erny 28. junija v Trst. Vaderland 29. junija v Antwerpen. Cedrio 29. junija v Liverpool. St. Louis 30. junija v Southampton. Etruria 30. junija v Liverpool. Caledonia 30. jrmija v Glasgow. Graf "Waldersee 30. junija v Hamburg.
La Gasoogne 30. jumija v Havre. Bordeaux 30. jumija v Havre. Sofia Hobenberg 30. junija v Trst.
Trojni umor
v Washingtonu, Pa.
V OKOLICI IMENOVANEGA MESTA NAŠLI SO VČERAJ TRUPLA TREH UMORJENIH MOŽKTTT.
Morilci so truplo premogarja Mihaela Prebika položi1 i na že-leznični tir.
TRAMP JE MORILCI.
Rumena mrzlica v državi Louisiana.
NA MISSISSIPPSKEJ KARAN-TENSKEJ POSTAJI SO DOGNALI LETOŠNJI SLUČAJ NEVARNE BOLEZNI.
Bolnik je dospel iz Havane, Cuba, s parnikom HoLstein.
V RIO DE JANEIRO, BRAZIL.
Washington, Pa., 2o. junija. Včeraj zjutraj so našli v okolici tukajšnjega mesta trupla treh umorjenih moških. Truplo premogarja Mihaela Prebika. eegar lobanja je bila prebita, obe nogi zlomljeni in kteri je bil vrhu te?:a še ustreljen, so našli na žeiez-nicnem tiru Wabash železnice pri Independence. Morilci so truplo najbrže odnesli na tir, da bi svoj zločin prikrili. Ko so ljudje Prebika zadnjikrat videli, je imel pri sebi večjo svo-to denarja. Preje se je prepiral tudi z neškim rojakom, kterega bi morali konstablerji zapreti.
Pri Burgettstownu našli s«> |>m1 nekim vagonom truiplo Josipa Simi»sona. kteri je bil tudi premogar. Simpsona je nekdo umoril s krampom. Pri (Ji.-kesonu. blizo Baltimore and Ohio železnice, st» našli truplo nekega liepo-znanca, kterega so morilci umorili iz roparskih namenov- Policija je prepričana, da umore izvršili trampje.
NA VEŠALIH.
Vesti iz Rusije, j Upori v Moskvi
MOSKVI JE NASTOPILO TOPNIŠTVO PROTI NEZADOVOLJNIM DRUGIM VOJAKOM.
Dolenja zbornica gosudarstvene dume zahteva ustanovitev odgovornega kabineta.
UPORNI MORNARJI.
Morilec gospe Holisterjeve je prejel zasluženo kazen.
Chicago, 111., 23. jun. Včeraj so tukaj obesili morilca gospe Bessie Hol-listerjeve, Rilianla Ivensa. Morilca so obesili v zajwrn tukajšnjega countvja.
Kakor smo v 4<Glas Nanxla" v mi-nolej zimi poročali, je Ivens umoril gospo Bessie Hollisterjevo ponoči dne 12. januarja, t. 1., ko se je vračala domov o«l nekega pogreba. Naslednji dan je Ivens naznanil svojemu očetu, da je našel za očetovo mizarsko delavnico truplo neke ženske. O tem so na to sporočili policiji, ktera je takoj pričela sumiti, tla je umor izvršil mladi Ivens, kteri je kasneje svoje dejanje tudi pri poznal. Nesrečnico je potem, ko jo je ujel, odnesel v delavnico, kjer jo je k rim i ne 1 no zlorabil in potem z žico zadavil.
Naznanilo rojakom.
Minoli petek smo odposlali Rev. Francis Turku v San Francisco, Cal., svoto $70, ktere smo mi nabrali za po potresu oškodovane rojake. To pot smo spoznali za najboljšo, ker novci, nabrani od našega naroda, naj pridejo tudi v istini našim rojakom na korist.
Upravništvo "Glas Naroda".
Morilec svoje šene.
Cleveland, O., 23. jun. Tukajšnja policija je danes aretovala William Braselia iz Rochestra, N. Y., in gospo Mary Gilmorejevo, s ktero je hotel uiti. <Truplo gospe Braseheve so našli minoli torek pri Roehestru v kanalu in so takoj pričeli sumiti, da je umor izvršil njen zginoli mož. Brasch je svoj zločin priznal in dejal, da je to storil, ker se je zaljubil v gospo Gilmorejevo, ktera je 23 let stara vdova.
Denarje v staro domovino
pošiljam«:
za % 20.50 ............ 100 kron,
s& $ 40.90 ............ 200 kron,
za % 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1020.00 ............ 5000 kron.
Foitarina j« Titote pri tok vso tak. Doma m nikatan« vsot« popolnoma Izplačaj« bm vinarja «tfUtk&.
Vak denarna potUjalr« izplačaj« cJtr. poitai kranilni vri ▼ 11. d« 12.
Dtuij« ua podati J« maJprUU-Mj« 4m $26.00 ▼ l«toHal ▼ pripor«i« mb aH nftetraraam plan, vdM« Mtote w PimMo PMW IbMf
F1AVK Mim
New Orleans, La., 25. junija. V mississippskej karantenskej jiostaji 'ktera je otldaijena od tukaj 1)7 milj Ih» reki navzgor, dognali so prvi letošnji slučaj rumene mrzlice v Louisiani. kterega tudi državna zdravstvena oblast pripoznava. Bolnik je nek cuban-ski mornar, kteri je dospel semkaj IS. junija s paruiko-m Holstein iz Havane .
Predsednik državne zdravstvene »»■blasti. dr. C. 11. Irion, izjavlja, da [>o njegovem mnenju rumena mrzlica v lAunisiani ne bode več nastopila epi-demično, akt> se bodo izvrševali sedanji 'karantenski predpisi. Louisiana ima sedaj ob Golfu pet karantenskih postaj.
V Rio de Janeiro, Brazil, imajo tudi rumeno mrz/ico in kraj tega sta se tam prij>etila tudi dva slučaja kuge. To potrjujejo častniki iz Brazila do-šlega parnika Sallust.
Iz Avstro-Ogrske. Dogodki v Libercu.
OBISK CESARJA FRAN JOSIPA NA ČEŠKEM SE JE USPEŠNO ZAKLJUČIL.
Govor češkega ministra Pacaka v prid sprave z Nemci.
V ČEŠKEM NARODNEM DOMU
Liberec, Češka, 2-">. junija. Obisk cesarja Fran Josipa v tukajšnjem če-ško-nemškem mestecu se je za vršil sijajno in več, nego po voljno. Cehi in Nemci delujejo roka v roki in tako prijateljstvo med obema narodoma št nikdar ni obstalo. Vse slavnosti so se d<»sediij vršile popolnoma nemoteno in v najlepšem sog asju med Cehi in Nemci, tako da se zamore že sedaj trditi, da je cesarjev obisk v Libercu (Reichenuergu) obrodil kar najlepše sathive. Javno mnenje postaja takti v čeških, kakor tudi v nemških krogih vedno boljše in splošno se izraža na-da, da bt>de sedaj, kt» je pričetek mirni uspel, mogoča tudi popolna sprava meti obema narodomu.
V	mestuej hiši sprejel je cesar 200 nemških županov iz Češke, kterim je v kratkem govoru priporočil, naj se sporazumejo s Čehi v povzdigo in pn>-speli kraljevine Češke. Češki minister dr. Pacsik je sprejemu tudi pri-sost voval.
V	soboto zvečer sta oba ministra. Čeh Paeak in Nemec Prade, obiskala tukajšnji češki narodni dom. V svojem govoru je minister Paeiiik povdar-jal, da je jedilni želja vlade poravnati obstoječa nasprotstva. Trgovski minister Čeh Foršt je govoril v istem smislu.
Dunaj. 25. junija. Avstrijska delegacija je razburila vso Ogrslko. Proračunska deputacija je stavila predlog, vsled kterega naj Ogrska v nadalje plača vsako leto 24 milijonov kron več za i>okritje skupnih izdatkov Avst ro^Ogrsike. Ta predlog je pro-v z rt »čil v Budimpešti veliko ogorčenje in časopisje besno napada Avstrijo. iSedaj zahtevajo tudi vladini časopisi popolno ločitev Ogrske od Avstrije.
Dunaj, 25. junija. Gibanje med avstrijskim delavstvom v prid generalnega štrajka se izredno hitro razširja in ako vprašanje o volilnej reformi ne bode hitro rešeno, prične vse delavstvo štrajkati. Vlada namerava delavstvo sedaj ublažiti z amnestijo za vse one, kteri so bili areto-vani v zvezi z demonstracijami v prid volilnih reform.
NAZNANILO NAROČNIKOM.
Vse one naročnike, kterim smo poslali račun in obvestilo o potečenej naročnini, vljudno prosimo, da blagovolijo isto do konca tega meseca poravnati, oziroma ponoviti, sicer bode-mo s pošiljanjem lista prenehali. Upravništvo "G'asa Naroda".
London, 25. jun. Tukajšnjemu listu "Standard" se brzojavlja iz Moskve, da se je včeraj zvečer izven mesta v smeri Iloditiškega polja slišalo streljanje tojH)v in pušk. Podrobnosti ni mogoče dobiti, pač pa se zatrjuje, tla so tamkaj zborovali nezadovoljni vojaki moskovske posadke, ktere je moralo topništvi« razgnati.
Petrograd. 25. jun. Konservativna srednja stranka v državnem zboru, o-ziroma gorenjej zbornici parlamenta je sklenila zahtevati odstop (ioreniv-kinovega kabineta, kterega naj >e nadomesti z ministri i/, parlamenta.
Bivši poljedelski minister Jermolov se je izrazil, tla je sedanji položaj do skrajnost i napet in da se mora sedanja vlada umakniti druge j.
Odesa, 25. jun. Ko je bila križarka Nižnij Novgorod na |>otu i/. Odese v Sehastopolj, so se mornarji uprli in pripluli nazaj v Odeso.
Varšava, 2">. jun. V predmestju Wola so včeraj teroristi ustrelili dva policaja, dočim so jednega ranili. I'm kasneje je ista tolpa ustrelila nekega pol i c i j s k e ga n a red n i k a.
V	I'iotrkowu na Poljskem so teroristi ustrelili dva višja policijska lira dni k a.
Petrograd, 24. jun. Osrednji odsek
ustavnih demokratov sklenil je včera j izdati adreso, naslovljeno vsej deželi, da na ta način označijo stališče stranke v dt»lenjej zbornici parlamenta. Z adreso hočejo ustavni demokrat je tudi pojasniti, čemu zahtevajo odstop mi-nisterstva Gorvmykin. Ta adresa je naperjena tudi proti poslancem soci-jalnih demokratov, kteri vedno bolj nasprotujejo ustavnim demokratom.
Glede agrarnega vprašanja parlament še ni na jasnem. To vprašanje s«« zamore rešiti edino le potom kompromisa.
Vesti, da so včeraj v Bjalistoku, Vilni in drugih mestih na Poljskem zojH't preganjali zidove, so neosnova-ne. Povsodi vlada mir.
Petrograd. 24. jun. Blizo Pahlove tovarne v Narvskem pivdniestju so včeraj jjonoči umorili nekega policijskega narednika.
Kerč, 24. jun. Revolucijonarji so včeraj na tukajšnjih ulicah umorili orožniškega stotnika Šerematjeva. Njegova žena je težko ranjena.
Petrograd, 23. jun. Iz Bjalistoka se poroča, da vlada tamkaj zopet panika, ker se širijo govorice, tla se bode klanje Židov nadaljevali*. Povsodi so žid-je obesili na vrata svojih hiš podobe svetnikov in Kristusu, da se tako čuvajo pred daljnimi napadi. Povsodi je videti vojaške patrulje in vojno pravo Še vedno obstoji.
Ufa, 23. jun. Včeraj so tukaj na ulici ne|x>ziiani zločinci umorili veleposestnika kneza Manvelova in sicer najbrže iz političnih vzrokov.
V	vasi Krutnjagorki pri Voronežu so kmetje do skrajnosti ogorčeni na orožnike, ker sta jim dva usmrtila neko kravo.
Berolin, 23. jun. Semkaj je dospel neki prebivalec (čifut) mesta Rjali-stok, kteri se je tamkaj mudil za času klanja Židov. O teh dogodkih poroča on sledeče:
"Dne 14. junija so bile velike slavnosti, ker je bila 40letnica prestopa tamošnjih katoličanov v pravoslavje. Policija in vojaštvo je bilo oboroženo. Dasiravno do nemirov ni prišlo, so bili židje v velikem strahu in so se poskrili.
V	četrtek je mnogo čifutov zopet odprlo svoje prodajalniee, ker na nevarnost ni nihče mislil. Nakrat se je pa razširila po mestu govorica, da so židje vrgli bombo med pravoslavno procesijo. Med klici "proč s čifutari-jo", napadlo je ljudstvo, oboroženo s kol mi, bližnje židovske hiše, iz kterih so stanovnike pognali na ulice in razdejali vse, kar so našli. Vojaštvo je pričelo na Žide (T) streljati in množica jih je do smrti pretepala.
V nekej hi>i >o usmrtili nekega pravoslavnega dijaka, tlasiravno je zatrdil, tla ni žid. V stanovanjih rodbin Makowski. Bačites in BoUmaun so našli mrtvecev.
Dr. Kpstein od židovske bolnice je odšel s pomočniki Sehlomtner in Sko-ezvnski ranjencem na (huiioč. Sku-czyufkega je nekdo ustrelil, \<» je nekega ranjenca zavezoval, dočim se je Epstein rešil.
Napadi so meti tem postajni; vedno hujši. Hiša rabinea Moziltevn je po-|M>rnoma razdejana in M«»zil,;c\ j • u-smrten.
Takoj za ]»iavoslavnimi so pi eli tudi katoličani z napa ioni. Oni so udrli v čifut>ke hiše in »o u-:i: ;ili vsakogar, kterega so dobili, med tem ko je vojaštvo na drugi -t rani r.ice streljalo na ;".idov>kc hiše. Ko so bile hiše na jednej strani oplenjene, j ri-čela je množica s plenitvijo na druge j strani. Tako se je godilo na I.;ih>-vej in Tikočinovej ulici, kakor tudi na trgu. Množica je vojaštvo navdušeno |M»zdravljala in j>tiveljnik. general l»o-gajevskij. jej je baje po vojaški o«|-zdravljal. \*>e žitlovsk hiše v predmestju liojari -o razdejane in oplenjene. One zidove, kteri so hoteli bežati {hi železnici, so železničarji sami
jHtbili.
To poročilo prihaja i/ židovskih virov in je torej pred vsem pretirano ter kot tako nezanesljivo.
Petrograd, 23. jun. Pri \čerajšnjej seji dolenje zbornice gosudarstvene dume, nadaljevala se je debata o Stoljpiiiovcj izjavi. < icon:: janec Ra-miš .Vli je podal v imenu >'ranke ■-<>-cijalnih demokratov resolucijo. > ktero se dolži ministre, da >o odgovorni za razne umore, radi česar se zahteva, da se ministri obtožijo. Stranka "kadetov" je zahtevala, tla kabinet nemudoma odstopi, ker razmere more ublažiti le ministerstvo, ktero je odgovorno ljudstvu.
Vesti o nezadovoljnosti vojaštva so zelo pretirane in j>o večini neresnične. 24 mož preobraženskega jwilka >o zaprli, ker ► delili med tovariše revolu-cijoiiarne spise.
Policija za plen j nje dan za dnevom radikalne častipist*	avstrijskem
uzoru.
Kutajs. Kavkaz, 23. jun. Rudarji v (latum s<> pričeli štrajkati za povišanje plače.
ROOSEVELT V PANAMO.
Predsednik odpotuje prihodnjo jesen na prekopovo ozemlje.
Washington, 24. jun. Y Belej hiši se zatrjuje, da bode predsednik Roosevelt potoval v jeseni na panamski ist-mus. Od|K)tovnl Imde v oktobru in potovanje je odmerjeno za dobo treh tednov. Vsled tega potovanja je predsednik odjiovetlal obisk v San Pranci-scu. O predsednikovem potovanju še ni nič natančnega znano.
Dvojni uboj.
V ronnelsville. Pa., >o zaprli Hrvata Mihajla Komaea, ker je obdol-žen, tla je v prepiru ubil delavca Toni Bosleyja in Rob. Collinsa. \ >i trije so bili pri pretepu pijani.
Odklonjene ponudbe.
Fall River, Mass., 21. jun. linijski predilei tukajšnjih pretlilnic so odklonili jHinudbo svojih delodajalcev iti naročili svojim delegatom, da zahtevajo uvedbo plačilne lestvice iz leta ltH>4. Delodajalci zborujejo danes o tem vprašanju. Delavci nameravajo zopet štrajkati, ako se jim plača uo poviša za 12 in pol odstotka.
Cenjenim rojakom newyorske kolonije na znanje.
Poroča se nam, da je nas rojak Rev. Slavko Blaznik dobil minolo soboto dekret za svojo novo službo in sicer v cerkvi sv. Ivana Št. 250 E. 72d St. v New Yorku.
Vzpored glede slovenske službe božjo objavimo, kakor hitro bode dolo-
1
... v.-"i - li ■ • ••	■ 1j' 'h:
il
GLAS NARODA"
slovenskih d-jlavcev v Ameriki.
VSedniK:	Editon
ZM.AGOSTJVV VALJAVEC.
Publishes
FRANK SAKSER, 1K)9 Greenwich Street, New York City-
ia. leto velja list za Ameriko . . . $3.00
44 pol 1-ta............. 1.50
Ca Evropo, za vse irto.......4.50
vt " " pol leta.......Z50
44 «< .« č.m lcta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
*GLAS NAW.ODA .xhaja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov.
«GLA8 NAROOA^
("Voice of the People")
**»uec! eve.> day, except Sundays and Holidayc.
Subscription yearly $3.0C. Advertisement cn agreement.
Zz oglase ao deset vrstic se plača X centov.
Dopisi bre.'. podpira in osebnosti se ic natisnejo.
Denar naj se blagovoii pošiljati po Vlon*,y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov ^trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nu.ir.ani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatv -m naiedfce ia^lrv.
"Gfo ; \oroda"
Greenwich Street, New York Citv*
Columbia in Colombia
\ par tednih vršil so bode v Eio de .In ' m nanatneriški kongres, kte-jcira namen je utrditi in razširiti prijateljic jh>^ih11h' in razmere med ra/.-tniini lTpiiU.ikami zapadne polute. To je zelo potrebno, kajti tu prijateljstvo dejansk :.i veliko in zveza med našo in dnuirni republikami je zelo rahla. J>a j< temu tako, dokazuje nam dogodek i'.adii.tili ilni. Hepuhlika Colombia je svoj< _:a poslanika v Washing-t u: 111. .-efior Mcudoza, odjtozvala, da tako ponovno protestuje proti nastopil Zj< -lin.n'.siU držav napram Colom-<biji povodom ustanovitve nekdanje ••oloitttr. j-ve države Nueva G rcnada v samostojno republiko Panamo.
l>a>iravno velja tudi v novem svetu princip -tareua sveta, po ktereni ima moč prednost preti pravico, je z ozirom na Cniombijo pravica odločno na naši j -t rani in jeza Colombije za-inore pri m»> obuditi le rute moči in ]>omilovalnega smeha. Columbia še vedno ni ]H»zabila, da je naša republika ustanovila in podpirala " revolucijo'' v Panami. Se lx>lj nego tnltr-ganje Paname oil Colomhije j>a boli pa tri jote \ Colombiji dejstvo, da niso dobi.i :iiti centa pri razdelitvi denarja za prednostne pravice naše republike na panamskem istmiK. Ako bi bilo mogoče, da bi nastopila Colombia rodilo j m >t pri kakem nepristranskem ~'»di-< u, bi jej slednje mogoče še prisodilo ;akod odškodnino — ako bi bilo to namreč mogoče. Toda ker ni ničesar več zadobiti. je Colombia izgubila tudi ^\oje praviee. V zavesti, da ''siiKi'' jaki, zarnoremo sedaj vso zadevo prezirati in pri panameri-škcin kongresu preiti k nevneinu redu. —
Slučaj Colombia je torej detinitivno tesen. Lepo ni bilo obnašanje in rav-aianje yap«' republike proti Colombiji, Toda neuiuevno je, kako naj ono stvar sedaj jHi ravnamo.
Kljub temu lw>do ime e Zjedinjene države pri pauameriškem kongresu prvo ulotrn — toda koncert bi 1»il bolj harmoničen, ako bi Colombia mesto z diplomatično vljudnostjo nastopila sedaj z iskrenim prijateljstvom. — Vljudnost -i - silo lahko jxivsodi iz-p< sinji nto. dobrohotnost in prijateljstvo si zamoremo pa 1«' pridobiti, ako se |n»s/u/ujemo gesla "Golden Rule". Na taik n.tčin bode imel panarneriski kongres trajno vrednost.
Nasprotnikom nase= Ijevanja.
Nasprotniki naseljevanja se zamo-icjii i/. Sinelairove brošuire proti elii-eaškiiu mesarjem mnogo luiučiti. Naseljenci niso le oni zlobni ljudje, kteri tMlv/.ctuajo domačinom in preje v A-meriko došlitu ljudem bogato pašo, Iva »or je to citati v okrožnicah lie-st net Um League, temveč med njimi je tudi mnogo tacih naseljencev, kteri ameriški domačini ali tu rojeni Američani na uprav neč-uven način izkoriščajo.
Chieaški mesarji i>a žal niso jedini kapitalisti, kteri dobivajo vsled nevednosti in ne<»kretnosti naseljencev svoje milijone. Jeduaika dejstva, ka-koršua je napisal Sinclair o ohieaških klavnicah v svojej knjigi "Jungle", izamorejo se napisati tudi o naših tovarnah za >ladkor, ktere niso d nize ga, nego grozni mlini sladkorjevega tru-sta. —
Milijonar, kteri dene zjutraj kristalni sladkor v svojo kavo, ne misli, da je morda i>adel kak delavec v kotel js»ln vrelega sirupa in da se je njegovo truplo tudi spremenilo v sladkor. Zaoimivo bi bilo dognati, koliko delavcev te obrti izvrši samomor,
ker ne morejo več prenašati tacega pekla že na tem svetu.
Mogoče bi nasprotnike naseljevanja zanimalo, da so žene, deklice in otroci naseljencev, kteri delajo v krojaških delavnicah, skoraj ravno tako slabo pačani, kakor o t roe i rojenih Američanov, kteri delajo v predilnicah južnih držav.
Pri nas se toliko piše o zmagoslavju ameriških obrti po vsem svetu/. Toda trdovratno se molči, v koliko so do te-ga "triumtV pripomogle slabe plače, ktere dobivajo ubogi delavci.
V Ameriki je Še prostora za milijone naseljencev, ako bi t rust i, kor-]>oracije in kapitalisti ne ustvarili si-stem, kteri vsakemu naseljencu one-« mogoči živeti na čioveški ali ameriški način.
Vsakemu članu zloglasne "Immigration Restriction League" naj se jiošlje po jeden iztis Sinelairove knjige "The Jungle".
DOPISI,
Scranton, Pa.
Cenj. g. urednik:—
V	listu " (i I as Naroda" sem čital, da so ]m i nekod i nekteri Slovenci brez dela. Tem naznanim, da se tukaj lahko dobi delo v premoguvih rovih, lvterega veseli to delo, naj se obrne na jiodpisanega, kteri daje rad vsa }K>jasnila.
Pozdrav vsem!
('has. Ratais. 311 Fig St.
Oakmont, Pa.
Dragi "G as Naroda'':—
Kaj i nip »sloma se sliši od nesreč med našimi rojaki, ktere nas glasno opominjajo, da se preskrbimo zanje, dokler je čas.
V	našem ;kraju se je dne 12. junija ponesrečil v tovarni Fran Vatovec, in sicer tako, da je IS. junija umrl v bolnici v Pittsburgu za poškodbami. O-menjeui rojak je prišel še le pred tremi meseci semkaj iskat sreče, kot na tisoče drugih, a je našel hladni grob.
Dmia je bil Zgornih lxv.ee na K ran jskem.
liodi mu lahka tuja zemlja!
Ivan Bole.
Denver, Colo.
('. gosjxid urednik:—
Prosim, da bi sledeče natisni.i v "Glasu Naroda".
Dne 10. junija je društvo sv. Jožeta št. 21 J. S. K- .L blagoslovilo svojo novo zastavo v cerkvi sv. Jožefa v Globevilie z veliko slovesnostjo in parado. Nova zastava je napravljena iz čiste težke svile in velja $300.
llo< em {k»pisati ta praznik naše tukajšnje naselbine, kteri ne bode pozabljen dolgo med našimi rojaki. — Zjutraj ob S. uri so se sledeča drur štva zbrala v dvorani: sv. Jožefa št. LM, hrvatsko društvo, srbsko društvo, slovaško društvo in poljsko društvo. \1ako društvo je bilo s svojo zastavo. Vivdnika (marshalla) parade sta bila brata Max Malicli in Ivan Kapoš; oba sla jahala na le|K» okinčanih konjih. Ona sta uredila društva v vrsto iu red, da so korakala ihkI vodstvom line godbe v cerkev. Društvo sv. Jožefa št. 21 je bilo okinčalo svojo novo zastavo in Vsi udi so se ndexv.ili te slovesnosti. Predsednik društva g. Josip Jarc je bil vodnik svojega društva. Lepa parada je bila: korakalo je v vrsti nad 000 mož. spadajoči k zgoraj omenjenim drnštvam. Srbs'\o društvo je bilo v uniformi. Precej za godbo je korakalo okoli 100 mladih, lepo oblečenih deklic z lepimi amerikanskiiui zastavicami v rokah, za njimi jeduako -tevilo dečkov. Parada je bila cele ImiI mi.je dolga iti se je vila ]*> iztočni 40. ulici potem po Franklin cesti; nato -o se obrnili na 45. ulico in došli pred
ceikev ob 10. ivri.
V	cerkvi je bila slovesna služba božja, nakar je župnik blagoslovil za-
tavo. Po blagoslovi jen ju so se vsa društva ndc.ežila veselice in plesa v Narodni dvorani. Bila je#izvrstno dobra godba in ples.
Se več kot to je imelo društvo sv. Jožefa, kajti ko so šteli denar rano drugo jutro, našteli so čistih W20 za blagajno.
Poselmo moram omeniti rojaka g. losipa Jarca, predsednika društva sv. Jožeta; on je neumorno delal za blagor svojega društva; on je vabil druga društva iu druge rojake za ude-ležibo tega praznika. Čast komur čast; a to je brez dvoma zaslužil g. J6sip Jarc od vseh bratov in rojakov v Den-verju.
S prijateljskim pozdravom bi ležim R. B. Derganc.
Chellwood, B. C., Canada.
Dragi mi "Glas Naroda":—
Prosim, da natisnete sledeče vrstice v list. Po jasni t i mo ram n am reč cenj e-nim rojakom, tistim, kterim sem že odpisal, ter tistim, (kteri še čakajo odgovora, kako je tukaj.
Kakor nobena dobra stvar ne čaka dolgo, prav tako je bilo s tukajšnimi zemljišči. Človek se mora za talko -tvar hitro odločiti in ne čakati. Zemljišča so v tem kraju že vsa oddana Od 15. aprila do 1. junija je prišlo semkaj nad štirideset tisoč novih naseljencev, a med vsemi temi le jeden
Sloveaiee, namreč Ivan Rejc, kteri je prišel iz Iron Mountain, Mich. Moji rojaki so torej prepozni.
lvdor pa še želi priti, dobijo še vedno zemljišče, a le za denar. Vsak drugi "section" je namreč od kompa-nije, ktera prodaja zdaj oral od $7.50 do $9. A ta cena zopet ne bode dolgo ostala. Tukaj nameravajo namreč zgraditi dve novi železnici; ko se to zgodi, se bode cena vsaj podvojila.
Kdor premore torej nekaj gotovine in želi jK>stati farmer, naj brž pride in naj ne odiaša, ker bode sicer zopet prepozno.
Po/.drav vsem rojakom, širom Amerike, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo uspeha.	Ivan Sedlar.
Gospa Margareta.
"Jako mi je žal. da je prišlo med nama tako daleč, ali sklep je storjen: Niti ene minute nočem in ne moreni več žrtvovati Tebi. S Teboj živeti mi je nemogoče, dihati pa s Teboj isti zrak v eni sobi, ne, vsa duša moja se temu proti vi. Vse med nama mora biti končano, vsaka zveza pretrgana, da, pretrgana na vekomaj!"
Gospod Berčič je čital pismo svoje žene in velika osuplost je bila razlita cez njegovo ob.ičje. Žila na sencih mu je konvulzivno trepetala, kot da se ima v>a!k hip utrgati, oči so mu gledale z nepopisnim strmenjem, bolnim razočaranjem in gnjusom na drobno popisani papir v njegovih rokah. Polastila se ga je težka razburjenost, ves je drgetal in pred njim se je zibalo pismo; črl j so se zvijale kot kače in ga pikale s strupenimi jezički.
Naslonil se je na okno, široko odprto. položil pismo pred-se iu zastr-mel na zeleno, krasno se razpenja-jočo planino tik pred vilo, v kteri si je najel stanovanje. Vedel je, da niso sanje, kar je ravnokar čital. kar se godi ž njim. ali vsejedno mu ni bilo jasno, če ni to vse skupaj samo šala.
1 >n bi mu njegova Margareta pisala to pismo, se mu je zdelo nemogoče. Ali pisava je njena, podpis njen, vse mrzlo in strupeno.
Razprostrl je zopet pismo in začel čitati od kraja. Besede se niso iz-premenile, zvenele zlobno, dihale o-trovne pšice. Ni se jih mogel privaditi, iu spočetka je čital počasi zlog /a slogom, in čutil je v prsih, kako mu ledeni srce, kako mu hladne struje po I je jo }m> telesu, in se nabira v njem teža, ga pritiska in duši.
Nadaljeval je gos]K«l Berčič, čital pismo svoje žene. Gospa Margareta je pisala: "Mislil si, da sem Tvoja sužnja. da se moram pokoriti vsaki Tvoji kaprici. "Ljubica, daj mi poljubček!"' < >, to so Tvoje besede, kako so mi zoprne, in kolikokrat si me mučil s svojo hinavsko ljubeznivostjo in medeno osladnostjo. O, stokrat bi Te tajši ubila s pogledom, o, da nisem imela moči Te zastrupiti s jmljubi! Mislil si. da sem priklenjena iut-te, da se Te ne morem rešiti nikoli. Ali ne!"
ZojM't se mu je zameglilo pred očmi. dvignil je oči in se ozrl skozi okno. Pred njim blesteče }>olje. div-tio v svojih prelivajočih se barvah, sladko v svojih poljubih, žarkih in ognjenih. Ta omami ji va krasota ni bila zanj. zagrnil je okno in sedel na naslonjač.
Misli so se mu motale |>o glavi, črne ni irrožne. Skrhal se je umiriti in misliti trezno, razsodno. Kako je pri-lo do tega,, do izbruha te silovite t rast i, do tega demonskega ognja, ki mn 1 palil srce in obisti ?
'Malo cinizma", si je |xmavljal. ' rna o cinizma, da razsekani te sence, ta razgalim to ostudno potvaro. Margareta. kaj mi je Margareta ! Krvoločna hijena, ali no, hijena se boji živega, mrtvega bi me izkopala iz groba in mi razgrizla drob. M ar-gareta pa ini pije živemu kri, strupi možgane in kolje razum. O, prekleta!"
1'strašil se svojih besed in nadaljeval mirnejše. Skozi zastor je prodrl solnčni žarek, svetel in nedolžen; tedaj se je ubogi mož spomnil svoje neveste Margarete. To je bilo davno, ali to je bil edini lep spoimin njegovega življenja. Videl je Margareto, krasno bitje, kot v zarji, vso razble-ščano od nebeškega ognja. Kdina ta slika je bila vzrok, da ni že takoj po poroki razseikal nenaravnih vezi, ki so ga oklepale na to ženo.
Bila je v njej razdevajoča strast, ki ga je žgala in morila vsa leta njunega skupnega življenja, ali ljubezen, tisto slepo čuvstvo, edini zlati spomin na jxiroko ga je odvračal, da je mirno trpel njeno silno sovraštvo, da so se starale njegove bolečine.
S pismom še ni bil pri kraju. Vzel je je v roke in čital:
* ' Vidiš, sam Bog Te je kaznoval, da si obolel; jaz mislim, da si se zastrupil sam, da se je razlil Tvoj jedki žolč po telesu. Ne, nisi niti obolel, ampak Tvoj gnjev, zeleni srd Te je gnal od mene, ker ga nisi mogel razliti nad menoj... In sedaj sem zopet svobodna in tako neizrečno srečna, kakor nisem bila več od tedaj, ko sem
Cast in hvala doktorju Leonardu Landesu!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivaneič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y.,
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali Dpišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
Te spoznala. Hladna zloba Tvojih besed, pikrih opazk... "
Se par vrst je bilo v pismu, in spoznala se je na pisavi strast in sovraštvo. Temno mu je postalo pred očmi, temno v duši. S prsti je oklenil glavo, stisnil dlani na senci in čutil, kako mu divje bije žila, kako mu nekaj reže po možganih.
Padel je na zot'o in nagnil glavo, kot da pričakuje poslednjega usmiljenega udarca.
Bil je še mlad mož. ali bled, bolno-bled, brezkrvnih lie, tipalih, tenkih ustnic in globoko udrtih, ugaslih oči. Zavzdihnil je tako obupno in grozno, kaikor bi vstal vzdih iz groba, kakor bi se utrgal od mrtvega srca. l^ežal je, ne da bi se ganil, roke so visele od njega, t rde in brez moči, prsi so se mu dvigale v dolgih presledkih in lirople. Oči je imel zatisnjene, raz-tnr.šeni lasje so se oprijeli jxdnega čela.
''Margareta!" Kot onemogel protest je izrekel to ime.
"Margareta!" Čez dolgo je zaklieal drugič, votlo in ubito. "Moja bela nevesta!" Čudovito jasno je to izustil. kot hi videl zahajajoče solnee in bi se zlata zarja v ila v njegova usta. Blazen smeh mu je nato zaŠu- ' mel iz ust. dokler mu ni krčevit drget i&lenil zob.
Dvignil se je zopet, urno je vzpel ! jvokoncu in razprostrl roki, kakor bi j hotel vreči raz sebe breme, in začel je stopati po sobi.
"Žrtev sem svoje naivne dobrote, svoje velikodušne neumnosti", je v mislih govoril. "Da. da. to je bila nor<»t, in prav mi je!" Zakričal je i na glas in se zasmejal. "Sani sem kriv, da se je to zgodilo, sam sem na svojih prsih vzgojil otrovnico. Njeno prokleto naravo stan gojil, njen greh sem gojil!" Skoro /. naslado se je tega sjmniinjal in čutil v sebi neko zadovoljstvo, neko plemenito zadoščenje, da se na njen kaznuje tuji greh.
1 > so ..... skozi dušo pros a leta,
odkar se je poročil s prekrasno Margareto, o kteri so govorili bla/.iraui zaljubljenci kot o solnčni kraljici ter se ji laskali, češ, da je najlepša deva na našem planetu. Imela je tudi svojega dvornega poeta: to je bil nesrečni Miljutin. /.e!** nadepoln mladenič. kteretuu pa je demona tako zavrt ila možgane, da se mu je zmešalo. Pel je himne in začenjal:
O, ti moja Margareta, moje duše moč, ti razpela si mi. sveta, krog srca obroč.
Slednjič pa se je nesrečnež ustrelil. —
To je bila Margareta, o kteri je bil nesrečni mož že zdavnaj prepričan, da mu bode v jH)gulw>, v smrt. Bil je visok uradnik, imel lastno premoženje, a vse ni zadostovalo. (Jrabil se je za lase zaljubljeni mož, klel in plačeval. Vse je izdal zanjo, vse razme-tal za njene toalete, za soareje in nazadnje se je zadolžil. Da bi več zaslužil, je sprejemal' razna pisarska dela, in včasi delal jh> vele noči. Sramotno, suženjsko delo in ničvredna plača. Ve je delal samo iz ljubezni do Madgarete, in to še celo potem, ko je opazil, da ga nesramno vara. in sieer preti njegovimi očmi. Vedel je, da ga zasmehuje kot zaljubljenega tejK-a, ali nisi mogel jxunagati.
Vse to mu je razjedlo zdravje ter ga pobilo duševno in telesno tako zelo, da je neko jutro prebivši vso noč pri pisalni mizi se zgrudil s stola in obležal tkot mrtev.
Margareta se je tedaj vrnila od neke dobrodelne veselice. Spremljali so jo trije kavalirji, vso razposajeno, vso v svili in cvetju, vso kipečo veselja, zdravja, življenja. Stopila je k možu v sobo in ga videla na tleh.
"Fej, škandal!" je viknila skozi zobeke.
"Kaj je to T" in pritisnila robec na ustnice. Kot bi opazila smrt v njeni lastni osobi, je pobegnila iz sobe, skEcala vso hišo, a sama se za-
prla, in ni je več bilo na dan. Mož se je odpeljal v morsko zdravilišče, a Margareta ga ni niti spremila. Ostala je v mestu pri svojih zaljubljenih podanikih, pri lepih, elegantnih kavalir-jih.
Ko je prišel gospod Berčič do konca svojih premišljevanj, se mu je o-br az zjasnil. Odgmil je okno in se jel prav veselo razgledavati po lepi okolici. Po senčni aleji se je sprehajal zaljubljen parček. Ljubeznivo sta si pretila in -e objemala. Zelo zadovoljen je bil ž njima in iz objesti jima vrgel pred noge kosmato breskev. Potem se je skril. Sedel je nato k mizi in iz dolzega časa začel pisati: Voda je najzdravejša pijača na svetu.
Drugi dan je prišlo zopet pismo od Margarete. Bil je istotako nizko, ra-tinirano nizko.
"Sedaj vidim, kaj si mi bil, kakšen tiran, zloben duh mojega življe-nja..."
Nasmejal se je nato in se zamislil. Poklical je hotelirja ter plačal ves dolg in za dva dni naprej.
Na večer je hodil po sobi dolgo in mislil. Bledo lice mu je gorelo v intenzivni svetlobi, in oči so tlele. Bil je videti jako lep njegov obraz, poln duhovitih uians iu globokega življenja.
Stopil je k omari, odprl predal in j>oiskaI svetlo stekleničko.
"Ka'io ljubezniva je moja ženka", ja /.animiral. "Vse mi je lepo preskrbela..."
Pogledal je steklenico proti luči. varno je vzel iz nje zamašek iu jo zavihtel v roki:
"Na tvoje zdravje, krasna Margareta!" Izrekel je veselo napittii-co, izpil do dna,' legel na divan in umrl.
* * *
Afekt i rano se je smejala in udgr-jala s pahljačo |m> roki dolgega kava-irja, pl. Sonnenberga. Pravili so o njem. da je grof. da ima mnogo konj, sieer pa da je velik bahač.
"Reci, kaj naj storim? Drugega mi ni mogoče. Ze to je bilo grozno, strah me je same sebe."
"Ne bodi otrok, drugače ne moreš biti moja." Vzel jo je v naročje, zaokrožil njeni ustnici ter jo poljubil. —
Margareta se je zamislila.
"In za poroko mi kupiš brilijantne uhane?''
"Vse. ikar želiš. — Ali si mu dala strupa na {x>t1?"
"Sam si mi nasvetoval."
"ln tako da gaje našel gotovo?"
dedal'jo je z bodečimi očmi in stiskal okrog pasa.
"Satani si!"
"Satana!" 4 O os pa Margareta je dobila drobno brzojavko. Preeitala jo je hitro in vstala zelo razburjeno.
"Kaj ti je?"
"Titaj ! Mrtev je___" Izgovorila
je te besede z razdvojenim čuvstvom. Strah in izj>olujenje želje, oboje se je izražalo v njih.
"Mrtev je..." Ponovila je te besede in sedla tiho iu se zagledala sre-|h> pred-se.
"Kaj mi s vetu,ješ?"
"Kaj ti svetujem? Stori, kar ti veleva srce."
"Kaj mislite, gospod grof, ktera' obleka mi bolje pristoja, ali baržutia-sta ali iz črne svile?"
"Tega jaz ne vem. Ali žalovati moraš vsekakor, da ne bode govorice. ''
"No, da, to se razume. Ali glej, brzojavka je dvoumljiva: "Umn je nenadoma." Morda pa naravne smrti, kar bi bilo seveda še lej>še."
"To je prav vsejedno, ljuba moja Margareta."
"Zdi se mi, da mi črna svila še najlepše pristoja, in uhani z biseru"
Nagnila se je k njemu in mu pogledala v obraz. Ustrašila se je njegovih potez in se obrnila v stran.
"O bil je vsejedno. jako prijazen mož in mnogo se imam zahvaliti njemu. Žalovati moram dostojno. Kaj mi svetoijeit"
Slovenska katoUSko
0=
podp. društvo
o
svete Barbare
Xa Zledlnjene državo Severno Amerike,
Sedež: Forest City, Pa.
tnfcwpartrano dm 31. januarju 1902 v državi Punnwvf ■«.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 647, Forwrt Oity, F», Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Rmm, Trn. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pe. ... H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Olty, W*.

NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, flu ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ' ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomaa, W	r "
FRANK SUNK, P. 0., Luzerne, Pa.	-.u, _ •
POROTNI ODBOR:
KaROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. 0., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Fa. Dopisi ma} se poialjajo I. tajniku: Ivan Telbam, P. • ]H |n **** Olty, Pa.	* ^
Društveno glasilo Je "GLAt NARODA".

jeilini zaščitni zdravstveni zavod tej
ini011 a za
ljenjem plača.
Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki.
ROJAKI SLOVENCI:—
To zdravišee opazilo je, da noki nesramni individuji vse bolj in bolj navaljujejo na naš siromašni delavski narod, hvaleč se brezobra-ino in laž-njivo s svojim tobo/.rijun iskustvom in znanostjo v novinah, ktere oglase zamorite vsaki dan citati. Tem nesramnežem ni svrha naš narod zdraviti, marveč njih <-ilj je, izsesati ga, kakor pijavke, a kadar vidijo, da so ga oželi do zadnjega centa, ne marajo več za nje<?a. Dakako tudi vsakomur garantiraj o za popolno ozdravljenje s pretvezo, da nm ves denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa ialibog nikakor resnično ni, kajti kafcor hitro uvidijo, da je nemogoče še kaj izvabiti, prepusti ti takozvani " Saniaritani" v volč-jej koži takega siromaka nemilostni usodi njegove bolezni, vsled česar marsikdo svoje poverenje z lastnim živ-Da se pa tem ljudem še bolj posreči naš delavski narod o njih trditvah uveriti, prestavljajo razne medicinske knjige i/, nemškega in francoskega na slovenski jezik, samo da lo/.je ubogega delavca v svoje kremplje vjamejo, ter se pri tem še nesramno trditi upajo, da so te knjige oni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigam svet-i&ih učenjakov, ter se na ta način s tujim znanjem lispajo in slepijo nas narod.
SLOVENCI! Zatoraj vas o)>ozarja to zdravišč.*, čuvajte se takih malovrednežev, dokler je čas, ker drugače bodete to pozneje brit ko obedovali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI, KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker na ta način bodete zgubili le svoj te. prislužen denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete.
ROJAKI! Ako kedo izmed vas bol nje in ima željo zopet poj>olno in temeljito se ozdraviti, naj ne crre k tujcu, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJEMU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take ljudi pa zamorete najti samo na SLOVENSKO-HRVATKEM ZDRA-VIŠČU, ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukreniti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja.
Vsak človek ima prosto voljo, ter mu prosto stoji, obrniti se, kamor hoče. Da se vam pa 'krivica ne godi, imate tukaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVISCE, kjer zamorete z mirno vestjo in j>opolnim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem se bodete sami prepričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdravišče j*»d ravnateljstvom slavnoznanega zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a vsakemu, kte-rega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdravljenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v svoje zdravljenje ne sprejema.
Na tem zdraviščn zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tudi vse TAJNE možke in žensko bolezni; tudi vsem onim, ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamogji, ali pa so jiii še bolj pokvarili, se to zdravišče najtopljeje priporoča, ker na tem zdravišen bodo, če je še količkaj mogoče, zaželjeno i»>in<^č zadobili.
Za rojake, kteri se hočejo osobno na tem zdravišču zglasiti, so uradne ure oh delavnikih od !>. zjutraj do 5. popoludne, od nedeljah in pravnikih pa od 11. predpoldne do 3. {»opoldne.
Vsi drugi pa, kteri želijo na tem zdravišču se zdraviti pustiti, semkaj priti jim pa mogoče ni, naj svojo bolezen v materinskem jeziku v pismu natanko opišejo, ter naj pisma naslovijo na spodaj navedeni naslov:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON.
33-4 W.	St.
NEW YORK.
"Stori, kar ti veleva srce." In gospa Margareta je v elegantni obleki, v črni svili in velikih uhanih žalovala za svojim možem.
DAROVI.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Ivan Nachtigal v Soprisu, Colo., f>0c. Živel darovalec in njoga nasledniki !
OPOMIN.
Vse one, kteri so kupovnli razna pohištva pri Grdina <5i Pucel, sedaj Anton Grdina, in ostali dolžni ter se preselili brez da bi naznanili svoje prave naslove, opominjam tem potom, da v kratkem času iste naznanijo na spodaj naveden naslov. V slučaju, da se ne oglasijo, iskani bodo s polnim imenom na podlagi zakona Zjedinje-nih držav in to na njihove stroške.
Anton Grdina, 6108 St. Clair Ave.; N. E., (25-27—6)	Cleveland, Ohio.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST.
To je prva in jedina slovenska stilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami
Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Phone.
Občevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cenj. rojakom toplo priporoča
Anton Flori, lastnik gostilna.
JiipslovansjM Katol, Jednota.
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
Uli ADNlKx:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calmmet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomoini tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbinf, Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 106, Ely, Minn.
1	NADZONRNIKI:
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberre St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, N«h.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph'« Hospital, Chicago, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine ua glavnega tajnika: GEORGE L. BROZIOH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Bos 105, Ely l>linn., po svojem zastopniku in nobenem dru-jrem. Zast« pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednota.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj Be i>ošiljajo na predsednika porotnega i.dbora: JAHOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki raake pritožbe.	c_"	...
Društveno rlaaflo j«: "GLAS NARODA".
PROŠNJA.
Novo društvo sv. Jurija v Itendangu, Pa., žeii pristopiti k Jugoslovanski Kat. Jednoti. Imfena udov so:
Mm .o Toin«<- rojin	<'ert. ccrt. ">143, Ivan Zunič 1SS2 eert. št.
.Mil. \| k.. Starašijiir 1m»7 eert. ">M."». Ivan Jaklič ISS:J eert. 5144J, Ivan Šu,J.,. ls.Su iM-rt. ."»147, Matija Biiiu- 1S77 eert. 514S, Jakob Čudovan 1880 ,m• ri. 514!». Martin Papir 1S75 r. rt. 5150. Marko Kralj 1SS3 eert. 5151. Iv. 1' 'in:k	r.-i-t. 5152, Ivan K.-meri 1SS2 eert. 515;;. Jurij Kralj 1882
cci t, 5154,Ivan Sirm-t- 1-sSU eert. 51.",5, Simon Lu/ar I860 eert. 5156, Mail Savor I s s 5 <-ort. 5157, Jurij Kralj 1S87 eert. 5158, Ivan Luikanie 18(53 ,•«■ m. 515!». Jurij JakljeviV- lsSl eert. 51(50, Josip llusič 1879 eert. 5161, 1 \;i:i Stublar	eert. )Ki2. Matija Kralj 1880 eert. 5163, Jurij Pezdere
iN.ii f it. 5164. A it"! K '-meri 1878 rert. 5165, Fran Špehar 3882 eert. 51(50, Matija Gregurie ls72 eert. 5167, Ivan Križe 1868 eert. 5168, Ivan ]',,/., u 1S7:S eert. ."»16f. Ivan lvri/.an lsso eert. 5170, Matija Vardjan 3S77 4*i rt. "»171. Peter t'Vrnie 1884 eert. 5172, Ivan Jaklevie 1873 eert. ."»173. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 31 udov.	•
GEO. L. BROŽIČ, gla^ .u tajnik.
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Vilharjev spomenik se slovesno od-kri.ii-. kak..r je čuti, due 12. avgusta V Postojni. Obenem se vrši velika ljudska slovesnost. Nameravajo se baje i/.dati tudi njegove pesmi v drugi izdaji.
Železni most čez Doblirieo pri Črnomlju naravnost s trga bodo gotovo začeli delati že prihodnje leto. Most ta je res nujno potreben; koliko ne-sreč se je /e pripetilo vsled obeh klan-eev!
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. (Nadaljevanje.) Porotna obravnava proti K. Zoretu. bivšemu trgovcu na Jesenicah je trajala zopet skoraj do 11. ure ponoči. Predsedoval je sodišču svetnik Eisner, votanta sta bila svetnik Vedernjak in pristav Kaiser. zapisnikar dr. Skaberne, državno pravilništvo je zastopal dr. Kremžar in zasebne udeležence «lr. Poček. Ob-toženea je zagovarjal dr. Furlan. Zore je bil oproseen enoglasno nastopnih obtožb: 1. I >a je prišel v konkurz, ne da lii se mogel izkazati, da so ga samo nesreče brez njegove krivde privedle v nezmožnost, svoje upnike popolnoma poravnati: 2. da ni potem, ko
dol-jovi že pravo premoženje prese-jali. sani takoj konkurza pri sodniji napovedal, niarve da je še nove dolgove delal, plačila dajal in zavarovanja nakazal; 3. da si je od skupila za svoje štaeunsko blago prisvojil svoto 1600 K, ž njo nekaj dni po otvoritvi konkurza pobegnil v Reko, hoteč odpotovati v Ameriko in da je od te svo-te potrošil znesek 360 K in je tako prikril del svojega premoženja ter s tem spre vrgel pravi stan konkurzne mase, da bi njegovi upniki na svojem imetju 600 K presegajočo škodo trpeli. Obsojen .je bil edino le radi tega. ker predpisanih trgovskih knjig ni vodil _ na tri dni strogega zapora.
Zanimivosti Zoretovega konkurza. Jesi niški trgovec Zore je bil pred ljubljanskimi porotniki soglasno vseh hudodelstev zaradi kterih je bil tožen, oproščen. Pred občinstvotn in pa pred javnost jo so pa bili obsojeni oni, ki so Zoretovo premoženje uradno cenili tako nizko da se .je moral vsakdo nad tem zgražati. Zaprisežena cenilca, jeseniška trgovca Treven in Krašivoc sta cenila n. pr. meter parhenta za obleko po 25 v, žepne rute po 5 v, liter špirita po 25 do 30 v itd. Tako sta ta dva moža cenila blago v konkurzu. Pred porotniki sta pa morala priznati, da je blago tri- do štirikrat več vredno. Izgovarjala sta se s tem, da se je sodni zapisnikar zmotil, ko je dotiene cene zapisal. Kako neverjeten je ta iz.
govor, se vidi že iz tega, da bi se bil moral zapisnikar skoraj pri vsaki ce-nilni številki zmotiti in pa tudi iz te-ga. ker je cenilec Krašovie vse blago (M.zneje na podlagi svoje cenitve na javni dražbi kupil. — Tudi o sodniku v Kranjski gori, ki je bil ob cenitvi Zoretovega premoženja konkurzni ko-misar in ki je cenitev vodil, je čudno, da je kupil Zoretov motor za samo 150 K.
Železniški poštar na zatožni klopi.
Ivan Mursehetz iz Bica na Spodnjem Štajerskem doma, je bil kazenskim potom iz Bovca prestavljen v Železnike. Kot strasten sovražnik Slovencev je v Bovcu uganjal take reči, da so ga vsled posredovanja politične oblasti prestavili kazenskim potom v Železnike. Tu je nastopil svojo službo dne 1. julija 3905, a mož se ni poboljšal. Bil je surov in oduren s strankami, nereden v svojem službovanju, vdal se je pijači, pa tudi v službenem oziru je uganjal nereduosti, tako. da je bilo priniorano poštno in telegrafično ravnateljstvo v Trstu vsled premnogih pritožb odposlati poštnega komisarja v Železnike, da natanko preišče poštni urad. To se je zgodilo letos dne 15.
)
marca. Revizija je dognala, da je Mtir-sehetz za časa svojega službovanja v Železnikih poštni erar za 3017 kron oškodoval. Tik pred revizijo sta z vlo-/nim listkom vplačala in sicer tvrdka I. C. PeemŠar i/. Železnikov 2107 kron in Jožef Boneelj. trgovec ravno od tam 423 kron. Murschetz teh vsot ni .vpisal med dnevne račune, in tudi v blagajni se ni našlo več kakor okoli 500 kron. Dne 9. februarja je po vlož-' nem listu odposlal Franc Demšar iz Zalega loga na T. Koširja 67f) K. Ta svota pri jMištui hranilnici na Dunaju ni bila nikoli zabilježena. /ošir jo je ( dobil izplačano šele po reviziji, ko je i bil Murschetz že v zaporu. Obdolže-i nec ne taji primanjklja ja, odločno se pa temu upira, da bi bil zakrivil izne-verjenje. On pravi, da so ga lahkomiŠ-ljemrst, raztresenost in pozalTTjivost do tega privedli, da se je v svojo škodo zmotil — pri sprejemu in oddaji denarja ter da je iz teh okolnosti ta primanjkljaj nastal. Preiskava je pa dognala, da je prejšnje defravdaeije z novejšimi vlogami pokril. Znano je, da je obdolženec zelo potratno živel, si izdržaval v Ljubljani ljubimko, h kteri se je večkrat vozil, ni čudo torej, da s svojo letno plačo ni mogel izhajati ter je segel po tuji lastnini in delal dolgove, kterih oma 2568 K. Priča Marija Logar je izpovedala, da si je Murschetz letošnji predpust nakazal 600 K, ktere je v Ljubljani dvignil in jih večinoma zapravil. V svoji odsotnosti je najel za substitucijo poštno upraviteljico, ktero je moral iz svo-
jega plačati. Odposlani poštni komisar je imel pri reviziji jako težavno delo, ker se je Murschetz posluževal tudi falsifikatov. Treba je bilo posamezno stranko zaslišavati. Ko se, je obdolženee razkrinkanega čutil, je revolver sprožil proti svoji glavi in se le neznatno poškodoval.
Roparski morilec aretiran v Kočevju. 1'ri Kočevju so v opekarni B. Muz-zolinija aretirali delavca Emilija Mau-ro, kterega sumijo, da je v Monako-vem lani izvršil roparski umor. Mau-ro je iz Monakova pobegnil in je mislil, da l>o v kočevski opekarni na varnem, a se je motil, prepeljali so ga v Monakovo. Med potjo je zatrjeval, da je nedolžen.
Rimsko grobišče na Dunajski cesti v Ljubljani. Na posestvu "Kmetiške posojilnice" na Dunajski cesti našli so zopet zanimive izkopnine. Poleg prejšnjih grobišč so odkrili novo, ki najlaže pohaja iz IV. stoletja po Kr. Poleg priprostih opečnih grobov so odkrili mnogo tako zvanih obiteljskih grobov in primitivnih rakev; ti grobovi imajo proti notranjščini male stopnice, kamor so v tisti dobi pogreb-ci polagali k mrliču darove. Poleg so priprosti odprti grol>ovi z mrličevemu duhu poklonjenimi vrči, krožnikom in grobno svetilko. Našli so še nože z bronastim ročem, zaponke, pašne o-kraske, koščene igle za v lase. steklene bisere, dva priprosta zlata uhana in več srebrnih ogledal Največja zanimivost pa je mala lončena posoda, polna okra-kov, kakoršnih še niso našli med izkopinami n aKranjskem. Prof. Belar je posamezne grobove fotografiral in slike poklonil ljubljanskemu muzeju.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Lovska nesreča. Janez Tvačič. 21 let star, kmečki sin iz Stare vasi, občina Videm, je bil dne 3. junija z lovskim paznikom Fr. Korit nikom na lovu. Koritnik je prepustil svojo puško Iva-čiču, naj bi streljal vrane, sam pa je šel plačat nekega delavca za delo prejšnjega tedna. Ko Ivačie čaka tako z napetim petelinom na vrane, vidi, da gre po pešpoti njegova nečakinja, ktero je imel nekaj rodbinskega govoriti. Gre torej k nji. se ustavi, opre se na cev puške in se začne pogovarjati z nečakinjo Antonijo Zupančič. Petelin se je na neznan način sprožil, in ves strel je zadel Ivačiča v prsa pod desnim ramenom. Tvačič se je na tla zgrudil in je takoj umrl. Koritnik se bo moral zagovarjati zaradi prepustitve o ro ž j a I v a č i č u.
Nesreča. Ivarol Jerič, rojen 1. I860 v Spielfeldu, ki je delal pri zgradbi mostu čez Savo in Krko pri Brežicah, je padel dne 5. t. m. popoldne z odra in je ostal takoj na mestu mrtev. Zapustil je ženo in enega otroka.
Vihar v Gradcu. Od 6. na 7. j um je divjal v Gradcu nečuveno hud vihar, ki je razkrival strehe, podiral dimnike in ruval drevesa po drevoredih. Zaradi nočnega Časa se ljudem ni zgodila nobena posebna nesreča.
HRVATSKE NOVICE.
Sklicanje hrvatskega sabora. Kakor javljajo iz zanesljivega vira, bo hrvatski sabor sklican koncem tega meseca. Sabor lx> najprvo uvel poroto in nato izvedel druge svobodoumne reforme in sicer po onem redu, kakor bo tO bolela združena hrvatsko - srbska koalicija.
Pobratimstvo Madjarov in Hrvatov.
Kakih 40 poslancev neodvisne Košu-totve stranke je obiskalo %pod vodstvom grofa Battliyanija hrvatski klub v Budimpešti. Batthvani je nagovoril Hrvate, naglašaje, da veseli pristaše načel iz 1. 1848. ker se sporazum-ljajo ogrski, hrvatski in srbski narodi z madjarskim narodom, in začeli izvajati jxisledice iz dejstva, ker smo od Boga navezani eden na drugega in da se borimo za naše koristi. Došli smo, da vam čestitamo na vašo izjavo v sa-boru. Gorov je končal hrvatsko: Živila draga bračo Hrvati! Hrvatsko je odgovarjal dr. Medakovič, da so Madja-ri. Hrvati in Srbi udani skupnim idealom svobode in da jih vodi veliko Ko-Šutovo ime. Na predlog Battliyanijev so skletoili, da se medsebojno tikajo.
Krvoločen defravdant. V. Spa nič, pisar v Oseku, je svojemu šefu pone-veril. 300 kron ter pobegnil v Zagreb. Tu je vzel izvoščeka in odpeljal se ž njim proti Sesvetim. V bližini mesta je ustrelil na kočijaža dva strela iz samokresa ter kočijaža težko ranil. Nato je defravdant-napadalee pobegnil v Sv. Ivan. Ranjeni kočijaž se je privlekel do orožniške postaje ter je zločinca naznanil. Spanič je že aretiran.
RAZNOTEROSTI.
Ljubezenska drama med bratom in sestro. Pred rimskimi porotniki je bil nedavno podčastnik Roberto Tomasini obdolžen, da je imel s svojo sestro kaznjivo ljubimsko razmerje ter jo je nato ustrelil. Brat in sestra sta se ljubila že izza mladih let in da bi ube-žala strasti, se je zaročila deklica z drugim možem, dočim je tudi brat iz tega vzroka pričel z drugo deklico. Toda vse prizadevanje je bilo zaman, strast je bila večja kot preudarjenost, zato sta sklenila skupno umreti. Brat
je pognal sestri krogi jo v sree ter se
nato sam nevarno ranil, a je ozdravel.
Izvedenci so izjavili, da ga je bolna strast tako prevzela, da ne more biti odgovoren za svoj čin. Porotniki so ga nato oprostili.
Umor in samomor, V Oberleuthen-dorfu je 321etni trgovec Eminger prepiru ustrelil svojo ženo in potem sebe.
Umor radi ptičjega gnezda. Blizo Brume v Furlaniji je 131etni knietski deček Sanson našel ptičje gnezdo. Neki 121etni Lorenzoni pa je trdil, da je gnezdo njegova last, češ, da ga je prej našel. Nato se je vnel prepir in Lorenzoni je svojega tovariša sunil z nožem v trebuh. Nesrečnež je umrl v goriški bolnišnici.
Zanimivo odkritje o trozvezi. "N. \V. T." priobeuje izjavo vplivnega avstrijskega državnika o dobi avstro-uemške zveze in o trozvezi. Zvezo so sklenili prvotno za dobo šest let. Podaljša se pa sama ob sebi, ee se dve leti prej ne odpove. Nemčija ni še ni-•kda odpovedala. Pač pa je Italija vedno dala, oziroma zahtevala pojasnil. Razprave o nadaljnem trozvezinem obstoju so bile mnogokrat zelo dolgotrajne. Pred dvema leti so pa trajale najdalje, ker so izpremenili celo besedilo. Italija je namreč zahtevala, da morajo izločiti vse, kar bi pomenjalo kako ost proti Francoski.
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: SAIL O ON. :—
Na razpolago imam tudi lepo keg Ijisč«. Tožim vedno »veže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prekomorske črta po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvez; sem % banko Frank SakseT v Nev Yorku.
Svoji k svojim I
Z velespoštovanjem	.
JOSIP KOMPAR1,
8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111
Izdelovalci dog dobe delo!
Pišite v angleškemjili nemškem jezikn:
C H AS. 0. WEINAR, Room 20 Theatre B'Pd'g., Houston, Texas.
Delo dobe izdelovalci dog
in izurjeni delovodja.
MAX FLEISCHER,
258 (iroie Street, * (30 j:in)	Memphis, Tenn.
Najbolja mazila za lase.
"CRESCENT", edino, po zdravnikih preskušeno in priporočeno sredstvo, ki okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje las in pospešuje rast las eelo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velite škatlje $5.00.
LAPUHOVO OLJE (Ivlettenwur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25.
MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15.
LORBERJEVO OLJE, staro slavno, nep-ekošeno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15.
ROŽMARINOVA VODA, radi svo jega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25.
MAZILO ZA BRKE IN BRADO.
nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25.
CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jačiino sredstvo za lase. Steklenica $1.10.
Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, dobra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05.
Čittgte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Order.
P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. Y.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali laznjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zd ra vi jen je svoje
bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino ie na:
Dr. E. C. COLLINSJMedical Institute,'
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma lil tameljito znana ter edini more v ros-uici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina phuah, prsih, želodcu,
črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, ktikor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v prlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlait-nje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, ffiht, trganje in bolečine v kri/u, rokah, nogah, Ud ih in boku, zkito žilo (hemeroitle), grižo ali pre liv, neČfsto in pokvarjeno kri, ^ otekle noge in telo, vodenico,božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-1 učijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglusenje, vse bolezni na oreh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajile spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane po pol-
noma tajno.)	ia»
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", kat« ro je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. k. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark Za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih roiakov.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins
J	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posl .tli Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se Še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem ^ Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
Slavni do"ktor Collins M. i.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo k.ir je Više drus^e medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni t ni več in nolu-n maznlj se nm več nr izpusti. Sedaj ji.' C i ^ t ■ j pop lno-ma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za \ aš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume, Box 97, Forest City, Pa.
Zatora j vojsilii! zakaj da bolujete in trpite? Yse vašo bolezni, trpleilja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku ---natanko naznanite koliko ste staii, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St, New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.	r
l.šfun rojaka F h'AN l»OT( H' A H.I A.
kteri je 11. junija teira leta prišel v Ameriko in kolikor mi znano, >e nastanil nekje v Pittsbursru. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj :ra blagovoli naznaniti: Anton Prime. 15ox Brought on, Pa. (25-27—G)

— I
I'elefon 20d4. "
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E.. Cleveland O
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanj* in popravljenje harmonik. Delo na pravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpei no in dobro. Cene trivrgtnih od $2l do $45. Plošče so iz najboljšega ciu ka. Izdeiuijem tudi plošče iz alum> nija, nikelja ali medeniae. Ceoa tr vrstnim ie od	Ho
Ura za vse življenje $5.95.
Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej je označeno 14k jamčena za '2<> let od strani izdelovalcev. Izgleda ;n se nosi kakor solid«« zlata ura, ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-sovjem, dragimi kameni in lirequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 18, ali pa srednje št. 1«; in ženske št. fi ter male, veličine O. Ure razpošiliamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, prečno plača, in ako mu ugaja, potem plača agentu $5.95 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošliemo krasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezplačno. Razun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elgmovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite natančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172
163 E. Randolph St., Chicago,^11.
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Mi knpnjemo in izdelujemo pogodbe za francoske dege in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ngodsL FRIEDLAENDEB ft OLIVEN CO., Bhreveport. La.	P. O. Bex 60S.
t	Frank Petkovsek
i	214-718 Market Street Waukegan, 111.
ji	priptroča rojakom svoj
I^SALOOIN, U^
I	v kterem vedno toči sve/e )>ivo, dobra > I na iit whiskey, t»-r
i	ima na razpolago fine smodke.
s	V svoji PRODAdALMCl ima vedno sveže groee*
I	rije po nizkih cenah.
I	Pošilja denarje v start) domovino zelo hitro in ceno; v
a	zvezi je z Mr. Frank Sakserjeni v New Yorku.
E,...........l^^fcA nflSfet -.
I jjLmaA^ijJL-^ rA.
A Kdor hoče denarja
ški zavod. Dobra, prava m cena zdravila. Slovenski zdravnik, ^^ ki ima e^ropejsko in ameriško zdravniško prakso.
a \	IN i humbug!
Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena za M^^L vsako bolezen po sebej in natančno po zdravnikovem pred-pisu. Kecepti so vsakemu bolniku vpogled. Zdravimo vse piučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, notne, vratne, krvne kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notra-M nje in zunanje bolezni in vse tajne moške in ženske bolezni. f W Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do ti zvečer, m	i^ob sredah od 9 zjutraj do 8 zvečer in ob nedeljah od '.»zjutraj
do 1 uri popoludne.
THE WORLDS MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK-
Bell Phone: South 143
0 Cuy. Phone Cent. 1619
THE STANDARD.BREWING GO.
izdeluje najboljšo vrsto pivs.
137-Train St.
Cleveland, O.
kar V«s
IOEINT
U1 „,. , ve|i" nabada imenika ramo\rstnih
naših bicikljev, v katerem so opisana naša izborna KOLESA, bic kh po nujnižjihi centih, neeo jih zamorejo izdelovati ali prodajati drugi izdelovalci na svetu. Pišite nam le na jednej dopisnici "pošli-te mi \ aš cenik" in poslali Vam bodeino vse cenike poštnine prosto. V njih so natančno naslikani in popisani vsi naši modeii; videli bodete razliko med delom prvega reda in ceneno konštrukcijo. Raz-tolmačili bodemo kako prodajamo kolesa in vse pripadajoče dele direktno kolesarjem ceneje, nego jih ie mogoče kupili pri prodajalcih.
.VII ^tolmail»mo kako pošljemo vsakomur povsod 1 !SA POSklS brez jednejja centa deposlla in kako pustimo vsako kolo za DESETDNEVNO PROSTO POSKt-SNJO. Vso to bodete izvedeli ako nam pišete dopisnico.	r IvllJV.«rT7 dokažemo, da Vam zamoremo prodati boljši bicikel za manjši denar, nego ktera-koli druga tvrdka, ktera se bavi z izdelovanjem in prodajanjem bicikljev. Naše jamstva so dobra kolesa in nizke cene. Razpošiljamo direktno iz tovarne ktera jamči za kolesa. VI zamorete zaslužiti lahko denar, ne da se bavite z drugim delom. Potrebujemo AGENTA KOLESARJA v vsakem mestu, da nas zastopa, kterem u ponudimo zelo ugodno mesto ako se ponudi za službo takoj. AKO ŽE IMATE KOLO. nam vse-jedno pišite, kajti v ceniku so za Vas velevažne informacije.
Stopala, zavore, držala, posamezna kolesa, sedla, pedala, razne dele za popravo in vse drugo se prodaja pi i nas za polovično ceno nego jo računajo po-pravljalci bicikl ev. Zahtevajte naše kataloge.
IN© čalcajt©, temveč pišite nam še danes dopisnico. Ne nameravajte kapiti , bicikel ali gonila dokler ne poznate nove in izborne ponudbe. Vse to velja le jedno dopisnico. Pišite seda].
MEAD CYCLE COMPANY, Dept J. L. CHICAGO, ILL.
r \
Kako je stari Molek tatu iskal.
(Nadaljevanje.)
A 7. Molkom ni bilo govoriti. Kakor V>?seu m> je zakadil v sina, <la j« ta komaj odnesel pete. Hitel je proti domu. irtkal hlajM-a in drugih, da pridejo jhi očeta, ki se mu je oeito pamet zmetala. Molek pa je »opet stopil v res. "Luka ni tat," je dejal skoro zadovoljno sim pri sebi, ne, bi bil od-govoril, kak>»r jt* prorokoval Ostriže-noc." Čakati je treba drugega. In ni bilo treba dolgega čakanja. Zopet so -<■ euli koraki i*> slabi kamen it i cesti, in velik mož dvema svinjskima lon-cema, v vsaki roki enega držeč, se je prikazal pred risom.
" K.j«' imaš moj denar?" je zatulil Molek.
Oni je izpustil lonea na tla, da so erepinje zazvenele kamenju, ter od- j skočil v robidovje nad cesto. A Molek je bil takoj pri njem, in v tem trenutku sta se tudi sjK)znala. Bil je (Joro-j vernik.	T'
"Ali noriš — kali Molek? Piskre mi boš plačal!" je vpil sedaj napa-
"Denar, denar!" je sopihal oni in vitiiei s\ojo vejo.
< ioropei'-nik jo je itak, kakor prej Luka, fn»bral navzdol proti Straži, češ, Molek je ob pamet.
A ta At- ni bil zadovoljen. "Ta tudi 111 tat." si je mislil in v tretjie stopil v ri>. Čakal je dolgo; deset je bila ura že zdavnaj odbila, kar začu.fe večji ropot po ersti. Tu jih je šlo več. — pa naj jih Im kolikor hove, jaz planem vanje, — je mislil Molek in tako j tudi storil.
"Kje imaš moj denar?" je zakričal I v tolpo, ki se mu je bližala. Dva vola -ta odskočila kakor besna, eden na de-no, eden na levo, v sredi med njima v odprti vrzeli pa se je pokazala dolga, koščena postava mešetarja Miška.
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajcnja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpcllerjem
Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt. v New Yorku izjavlja : Dr. l<ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najbo jŠe sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
hlajenji
F. Ad. RICHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
Dalje ni poslušal; skočil ali bolje planil je kvišku, vrgel zagovarjalki turščieen storž ob glavo in rjovel kakor obstreljen medved:
(Konec prihodnjič.)
Cenik: knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
blazen. Nayzlie vsemu oporekanju so
, ga vlekli zvezanega domov. To je bilo met iu, ter od-	.......
, ,, , , i pa preveč. Domov prisedsi se ie stan esto. A Molek	... , ,	. v. . ...
zgrudil na klop pri peci ter bridko
zajokal, kakor otrok: "Ta sramota, ta sramota!" je vzdihoval. Vsem se je jel smiliti, odvezali so ga, in v začudenje vseli je bil čisto pameten. Šel je ko drugokrat spat, a večerjati se
Gonil je par volov za tujega kupca iz Vač proti Ljubljani, in sedaj je nasproti stal staremu sovražniku Molku. Iz prva je bil tako osupel, da ni mogel ziniti besede.
"Kje imaš moj denar?" je tulil vnovi Molek in sedaj še Ixtlj hripavo in besno, ko je spoznal mešetarja.
Ta >!■ ji- pa zlobno namuznil. Ni bil eden ti-tili ljudi, ki imajo občutljivo kožo in v kozji rog se tudi ni dal u-giuui:
"linam ga, — imam!" >e je zasmejal nagla>. A v t»*ni trenutku ga je Molek že držal za vrat.
"Na, sedaj ti* pa jaz imam! Nazaj daj, kar -i vzel!" je vpil stari, in tu sta že oba ležala na tleh v risu in rila in se valila na skalo.
Mešetar je >poznal, da je boj resen, in da mu gre sedaj -/.a kožo: preverjen je bil, da j«' stari popolnoma znorel ob pamet; zakaj da si je imel marsikte-ro na duši in na vesti, glede Molkovih siotakov pa se je čutil in imel za tako nedolžnega, da ni drugače soditi motivi. nego da je stari znorel. Zato se ga je otepal in branil na vso moč; a Molek je v svoji sveti jezi zmagoval; uprl se je še enkrat močno ob onega, prevalil se ž njim jhi kamenju in prišel vrhu njega; pokleknil mu je na komolca in sedaj ga je pestil:
"Daj sem denarje, ali pa povej, kje jili imaš ?''
Miška je stokal in klel, a geniti se ni mogel. "Pamet, parnet. ljubi moj Molek. vse bom povedal," je tolažil starega. A ta ga je tako divje pogledal. da ga je groza izpreletela. Jel je klicati na ves glas na pomoč in se v svojem smrtnem strahu sklonil z vso silo pokoncu, da se je res otresel onega. Sedaj je bil pa mešetar- na vrhu in da Molku ni prizanese!, nam ni treba praviti. Klofutah lasal in suval ga je. da je sedaj stari jel na vso moč klicati: " Pomagajte — pomagajte!"
"Čakaj, jaz ti pomagam!" je pritrjeval mešetar ter iznova pritegnil j h > onem. A sedaj je prišla v istini porno"-. Luka in floropečnik sta hitela s tremi drugimi |>o bregu navzgor; vsi so bili prepričani, da je oče zblaznel, in -o ga hoteli ujeti in zveza ti, da ne bo kake nesreče. S strahom začujejo zdajci klieatije na pomoč; glasu niso spoznali in drli so brez sape naprej; prvi je bil Luka na lieu mesta, se zakadil z vso silo v gručo, ki; se je valjala po tleh, ter porinil oba bojevnika narazen. Sedaj stoprv je spoznal Miška. Ta je klel in se pridušal, da je Molek blazen, da mu je vola splašil, da ga je hotel umoriti, — Molek pa je venomer vpil vmes: "Tat, tat, kje imaš moj denar T**
(Joropečniku in Luki ni bilo treba dolgo pripovedovati, da se očetu blodi ]>o glavi, nego sta ga prijela in s pomočjo drugih Miška krepko zvezala — kakor pravega norea.
Molek je strmel: "I kaj pa hočete, tolovaji?" je za vpil ter izkušal pretrgati vezi na rokah. A zaman.
"Le mirni bodite, oče, vam je slabo! Pojdimo domov!"
"Kaj mislite.da sem zblaznel, kaj?' je kričal stari ter zatrjeval, da je tako pameten kot drugi; — jel je pripovedovati o Ostrižencu in o risu — a to je druge le še bolj prepričalo, da je 4
j mu ni zljubilo.
Drugega dne se je oglasil mešetar Miška povprašat, kako je staremu; dejali so mu, da je pri pravi pameti, in da je moral biti tudi sinoči. Mati je celo grdo gledala mešetarja.
4'No. čakaj. — dobro!" je dejal Miška, "če je bil pameten, potem bo pa tudi pred sodiščem odgovarjal!"
In tako se je zgodilo.
Mešetar je tožil Molka zaradi raz-žalenja časti, in ker Molek ni hotel odpuščanja prositi, ali sploh preklicati svoje trditve, da je Miška — tat. je bil obsojen na tri dni zapora. Moral jili je presedeti v ječi na Brdu.
VI.
To je bil najhujši udarec. Kolikor ga je že trla vsa druga nezgoda, izguba novcev, posmehovanje sosedov, — doma neprijazni obrazi, vendar sta obsodba in kazen Molka najbolj trdo zadeli. Postaral se je do jeseni skoraj za nekaj let in hrbet je nosil že malo sključen. To je pa tudi mater jelo skrbeti; a če je možu kaj prigovarjala, naj stori to ali ono, naj pije kako do-»nače zdravilo, jo je zapodil kar izgr-da. —
"Z očetom gre pod zlo." je dejal •udi Luka nekega dne.
"I seveda!" je pritrdila mati; 'pa kdo mu jxtmore ? Tisti nesrečni denar! "
"Jaz bi rada vedela, da li je res ukraden!" je vzdihnila Anka.
"lie/i. beži!" je ugovarjal Luka. "Spravili so ^-a, to jaz pravim, in se jim je zmešalo. Saj sami ne vedo, koliko imajo. Goropeeniku so vendar posodili — in potem so ga gori na cesti napadli! Meša iu blodi se jim včasi po glavi, — pomagati pa ni moči."
".laz bom pa poslala po staro Mesojedo v Razborje; ona pomore v vseh In dežnih iu ume razne pripetljaje in uroke odgnati in zagovarjati," je trdila mati Reza.
Otroka sta bila zadovoljna, in zmenili so se. da |w\jde sin prihodnji petek ]>o Mesojedo, liilo je že okoli svetega Lukeža, in isti petek popoldne, ko so drugi pričakovali stare čarodej-ke in padarice — kakor so ji dejali, je jela pihati ostra burja, tako, da je tudi Molek doma ostal, in pri peči sede zbiral nekaj turščičnih stržev, ter jih pokladal na gorko peč, da se hitreje posuši. Niti sanjalo se mu ni.kaj hočejo domači nocoj ž njim ukreniti. Proti večeru se je res oglasila Mesojeda, stara, sključena baba od onkraj Save. ki so ji ljudje mnogo verjeli in se vdajali njenim vražam in še lxdj njenim čudnim zdravilom. Molek jo je pozna), a nikdar je ni posebno maral, in če je priberačila mimo hiše, ji je dal rad brž kos kruha ali kak krajcar, da je le dalje šla. Nocoj mu pa celo ni bila povolji; zagodrnjal je poluglasno, ko je sedla na klop ob drugi strani peči in najrajši bi jo bil zapodil; toda ostri piš okoli hiše ga je opomnil, kako neusmiljeno bi bilo tako ravnanje. Zato je molčal in samo hrbet obrnil proti starki. Pa ta ni dolgo mirovala. Ko je bila zaužila nekoliko ruleka. ki ji je ž njim postregla Reza, je šepnila:
"Danes je prvi dan, nocoj prvi večer! Nocoj je mladi }>etek — mlaj — to je pravo!" Reza pa je prikimala veselo in zadovoljno. Oče se ni zmenil za ta pogovor. Zdajci pa se je vzravnala sključena Mesojeda kvišku, stopila sredi sobe in uprta z levico ob kratko grčavo palico, jela z desnico, v kteri je držala šop suhe praproti, mahati po zraku proti Molku. Govorila je pri tem nekaj čudnega, nerazumljivega — in Molek, ki je privzdignil glavo, je začuden zrl ta prizor. Pa kmalu je razumel, da velja vse to njemu.
Starka se mu je bila približala in udarila s praprotjo po njegovi rami, in pri tem je čul Molek čudne besede:
NA PRODAJ.
Radi odpotovanja v stari kraj prodam lepo urejeno dvonadstropno hišo s saloonom vred, kakor tudi vso upravo pripadajočo stanu 14 fantov. Iliša je oddaljena samo Šest (korakov od velike železne tovarne, v kterej dela več tisoč osob. Cena in plačilni pogoji po dogovoru. Vsak, kdor želi natančnosti, naj se obrne pismeno ali ustmeno na:
John Mlakar, ■">25 CO t h Ave., Greenfield, West Allis. (22-27—6)	Wis.
.....^rUltlrniilill.....lili" ...mil-:■■■<ffli-.....mh—^IH..«Hi,.....d>» .db.—Hlfr.
NAZNANILO.
Rojakom. Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.
Moj SALOON se nahaja pod St. 409 W. Michigan St., in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso aosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago tavljam.
S spoštovanjem^
JOSIP SCHARABON,
40Q W. Michigan St.,
duluth, min>'
||fl! miff.iiiiiiipiiii'lfflM'Miy.i.

Zi
BRZOPARNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Ha vre :
La Provence .28. jun. ob 10. uri dop. La Lorraine.. 5. jul. "10. " tl
V Bremen :
Kronprinz Wilhelm
3. julija ob 12.30 popoludne.
V	Hamburg : Deutschland. .28. junija ob 9. uri dop.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop.
Parniki Austro-Americana-črte:
Sofia Hohenberg ..30. junija opoldne Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Vaderland ..30. jun. ob 10.30 dop.
V	Hamburg:
Gr. Waldersee 30. jun. ob 11.30 dop. Amerika .... 5. jul. " 4. uri zj.
V	Rotterdam :
N'oordam ..27. jun. ob D. uri zj.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Vorku.
, Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City.
io si namenjeni
J ah pa sorodnike ter prQaielje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeS naipošteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh. ipttnitnili parobrodnib družb
Gad in gadica, Modras, modrasica, Kača, k aeon--
naravna	1 /2 j
KALIFORNIJSKA VINA *
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstni tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naroČilom naj gg. naročniki dopošliejo denar, oziroma Money Oraer. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Veraioat SL, Saa Francisco, CaL
MOLTVENTKI.
Dušna pasa (spisal irairli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 75c. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. ikost
•fl-aO, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.,
zLata obreza SOe. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, OOe.
Otroška pobožnost, platno, rudeča
obreza 2oe. Premišljevanje o Presv. Rešujem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, polusnje, zlata
obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje 7oc., zlata
obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost,
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
* .. — it
niti ""WW* i ~ * -m^it&rjTkt PESML
A. Aškcrc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. A. Aškerc: Primož Trubar, 50c. F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50e. Vojaiiov-K. Majster: Poezije. 00c.
k	■j- »
POVESTI IN ZGODOVINA
Aladin s čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20 e. Avstrijski junaki, 90e. Baron Trenk, 20e. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20e. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, lOe.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20e.
Cvetke, 20c.
Čas je z'ato, 20e.
Črni bratje, 20c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih bra
tov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20e. Evstahija, 15e. General Laudon, 25e. George Stephenson, oče železnic. 40e. Golobeek in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20e. Grofica beračica, 100 zveskov $0.50. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20e. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena srača, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromi\ 20e. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., eesar mehikanski, 20e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25.
Marija, hči polikova, 20c.
Marjetica, 50c.
Materina žrtev, 50c.
Mati Božja z Bleda, 10c.
Miklova Zala, 30e.
Mirko Poštenjakovič, 20c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mrtvi gostač, 20c.
Na indijskih otocih, 25c.
Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pre ga j ana in poveličana. 20e.
Nesrečnica. 21k*. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20e. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50e. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40e. Od pluga do krone, 75c. Pavlih a, 20 e.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20e. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15c. Repostev, 20c.	•
Ribičev sin, 10c.
Robinson Cmsoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40c.
Rodbina Polaneških, 3 zveziki $2.50.
Roparsko življenje, 20c.
Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c.
Senilia, 15e.
Sita, mala Hindostanka, 20 c. Skozi širno Indijo, 30e. Spisje, I5e.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20e. Srečolovec, 20e. Stanley v Afriki, 20e. Stezosledec, 20e. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20e. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20e. Sveta noč, 15e. Sv. Notburga, 20e. 60 malih povestij, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20e. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c. Venček prii>ovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30e. Vrtomirov prstan, 20e.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Zmaj iz Bosne, 40c.
Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Žalost in veselje, 40e. Ženinova skrivnost, 20e.
UČNE KNJIGE.
Za anglaški jezik:
Angleščina brez učitelja, 40e. Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40e.
Za nemški jezik:
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Ahnov nemško-ang'eški tolmač, 75c. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90e. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovenslto-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40e.
uge:
Abecednik, vezan 20e. Četrt-o berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40e. Evangelij, vezam 50e. Katekizem, mali, 15e. Katekizem, veliki, 30e. Prva nemška vadnica, 35e. Spisje, loe.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
veeano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šoj, 30e.
RAZNE DRUGE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Godčevski katekizem, 15e. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30 c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c.
Navodilo za spisovanje raznih pisem.
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30 c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih
pisem, 25e. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, GOc. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bnkve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem,
30e.
Zbirka domačih zdravil, 50e.
ZEMLJEVn)I:
Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Zemlja, 25c. Zj edin j ene države, 25 c.
RAZGLEDNICE:
Tiratij«ka. narodna noša, ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in rasne druge, po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. Ave Marija, 10c.
SLAVONIA
CUNARD LINE
PARNiKJ PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJN NEW TORKOM.
PARNIKI IMAJO J1JIO OBSEŽ£m POKBI1 PROSTOR E5.0TI? ZA SETANJI2 POlTaBO*	Ri^BKOr
odpluje iz New Yorka tine 10. julija.
odpluje iz New Yorka due 17. julija.
odpluje iz Xew Yorku (Lie 31. julija.
TOTONlA, 9LAV0N1A in PANNONIA ^ parniia na a,a vi laka Ti parm&i so napravljeni po najnovejšem kroja in zeio priklada/ ^s. tretji razred., /EDILA ao dobra i a potnikom trikrat na da» po postrežena
Vožnje Justko prodajajo poocia5če_a agentjo to
Canard Steamship Co., Ltd,
Sroažffif, Sew Torfe,	126 State St, Boston
6? Dearborn at10 sfihicayo.
FAUNA
CARPATHIAN
Comoagnie Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INQMQSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARMK1 SO:
! "La Lorraine" na dva vijaka.......
| "La Savoie" ,, ,, ,, ......
. "La Touraine" ,, ,, „ ......
' L'Aquitaine" ,, ,, ,, ......
La Bretagne"....................
"La Champagne" .................
"La Gascogne"....................
.........1'2,000 ton, 25,(100 konjskih moči.
.. 1*2,OOO . . 10,' k h ( . it 1,1 h m t , . . 8,ihk»
. . H,IMH) . . , 8.(KK)
25,1H«) 12,011«) hm i tljlNtO
'.tt0< H)
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej Tedno ol) četrtkih ob 10. uri dopoludneiz priitauisčft št. 42 Jiortli River, ob Morton St-, N. 1.
•LA PROVENCE
La Gascogne •LA LOHKATNE •LA TOURAINE La Bxetagne
28. junija 1906 *LA PROVENCE 26. julija 1906. 30. junija 1906. • LA LORRAINE 2. avg. 1906. 5. julija 1906. La Gascogne	9. avg. 1906
12. julija 1906. La Breta-ne	16. avg. 1006.
19. julija 1906 *LA TOURAINE 23. avg. 1906. Parnima z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
POSEBNA PLOVITBA:
La Gaseogne »ltie 30. junija oh :{. uri jn(jx»hnlue; samo 11. in III. ra/.rt 1.
Mm W . Ko2mir&ki,	apul ?a zt.|Hl.
1 Lcertcrn > t., c iicdvo, i ■ * —
Tr ;n ti i?--^ . ^ -..i .
AUSTBO-AfflEBICAN LISE
Regularni potni parniki
"SOFIA HOMEIVBERG" Otlpluje 30. junija
^GIULIA" odpluje 14. julija "GEORGIA" odpluje 21.:julija.
vozijo med.INuw V o r k o m , Trotom In Rtko.'<
NajpripraMJejSa in najctnejta ]tinlT<<lia <*itit t Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica \ t-lja dt> Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na jtainik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington^St., New York-
THE FOREST CUT BREWIHB CO.
- Jedina Češko-Slavjanska -
protitrustna pivovarna družba
======= v Clevelandu, O. =====
Vari iz najbolj&ejra amerikanskega sladu in iz importi-ranega češkega hmela iz Zntca
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnstovega jarma.
Naša pivovarna nahaja se na Union StFGCt^ nasproti Wheatland in Homeivood St. ^	Matej Bečko, kolektor.	.....