164. številka. Ljubljana, v petek 19. julija 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MOD. Izhaja 7BAk dan «v«***r, iitiaifr cedeče in praznike, ter velja po po&ti prejemau 7* ii Mitro-o^e r»ke dežele r.a '.Be leto 15 gld., za pol leta S gld., zi» ftetrl leta 4 gld., ca jeden ooeaec 1 gld 40 kr.— Za Ljabljv.no brez pošiljanja na dom ra vbo leto 13 gld., za četrt leta .'i tfld. BO k*., za joden mesec l gld. 10 kr. Za po&iljanje u:i dom računa Be po 10 kr na mesec, po 30 kr. ta četrt leta — Zk tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiriatopne petit-vrete po H kr., če se oenaoMo jedenkrat tiska, po 5 kr., če >e dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat :ili večkrat tiska. Dopisi naj se izvoU frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongres.cm trgu št. IM L' n r :i v a 1 (, t v u naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse Administrativne stvari. t Štefan Stambulov. Ločil se je vsled zločinskega napada iz tpga »veta bivši bolgarski ministerski predsednik Štefan Stambulov. Vodil je precej let osodo Bolgarije. Naj se sodi o njem, kakor hoče, gotovo je, da se ima sedsnji knez Ferdinand le njemu zahvaliti za prestol. Tudi bi brez njega se ne bil tako dolgo držal na prestolu, kajti priljubljenosti ni ni pridobil, kakor si jo je prednik njegov. Stambulov je bil velik nasprotnik Rusije, toda on v tem oziru ni bil sam. Razpor z Rusijo ee ne začenja pod njim, temveč že pod Cankovom in Karavelovom. On je le z veliko doslednostjo Sel po potu, katero so že nastopili drugi, samo, da na tem potu ni poznal nobenih mej. Kdor se mu je ustavljal, tega je skušal kar uničiti. Sicer se pa od neke strani baš sedaj razkriva, daje Stambulov, koje bil Kanlbars v Bolgariji in tudi še pozneje bil za sporazumljenje, a sta ga ovirala ministra Grekov in Načevič. Tudi je še pozneje ruski diplomat Tatiščev si prizadeval napraviti spravo mej Rusijo in Stambulova vlado, a v Peterburgu o tem niso ničesa marali slišati, ker Stambulovu niso zaupali in ker sploh na kako sporazumljenje niso mislili, dokler vlada Koburžan v Bolgariji. Seveda natančno ne moremo vedeti vseli teh razmer, a to le zaradi tega omenimo, ker bas te dni se po Sotiji govori, da ni toliko Stambulov oviral sprave, kakor knez Ferdinand sam. To mnenje seveda posebno razširjajo Stambulova pristaši, da hujskajo proti knezu. Pokojni Stambulov pri vseh svojih napakah ni bil brez privržencev v Bolgariji. Tako se je videlo pri volit vi v Trnovem, kjer je le za nekaj glasov ostal za vladnim kandidatom, da si je vlada pri tej volitvi napela vse sile proti njemu. Od kar je knez odstavil Stambulova, bil se je mej njima hud boj na življenje in smrt. Vprašanje je bilo le, kdo izpodrine druzega. Vlada je napela vse sile, da uniči Stambulova, a upala se ga vendar ni prav prijeti. Preiskava proti njemu se je odlašala in odlašala in gotovo to najbrž zaradi tega, ker so knez in sedanji ministri imeli dovolj povoda, da se bivši ministerski pred Doktor Strnad. (Spisal Fr. G o vek ar.) Vil. (Konec.) Nakrat sem ga zagledal sredi dveh bujnih, živahnih blondink, s katerima se je šalil, da so se vsi trije glasno smejali. Jedna se mi je zdela nekaj starejša, morda tridesetletna, dočim je bila druga komaj nekaj nad dvajset let. Strnad je nosil uniformo; bil je že vojaški nadzdravnik. Komaj me zagleda, oprosti se od svojih dam, poljubljajoč starejši roko, dočim se je mlajši le smeje poklonil. „Duša moja, kaj je zaneslo Tebe v to avstrijsko Sodomo!" — ogovoril me je stiskajoč mi roko. »Prišel sem delat lizika tJ, — odvrnem mu jaz. „Aha, aha? Torej mi res ne misliš postati nikdar kamerad? To je pač ukus. Zobe dreti, prenapolnjene želodce izpirati, pa malomeščankam dvomiti . . . diven poklic! Prokleto, zavidam Te!" »Glej ga čudaka!" — odvrnem mu jaz, — »zdravniški poklic iz ves t no ni zabaven in poetičen n» kmetih, — no, nikjer. Vsekako pa so mi moje sednik ne postavi na zatožno klop. X njim so vkupe delovali in Stambulov je narod zatiral le v sporazum-Ijenju s knezom Ferdinandom. Vlada se niti prav upala ni predlagati zatožbe. Sprva so iskali zasebnih tožnikov. Stambulov in njegova vlada storili so mnogo krivic, a vendar ni nikdo se upal začeti tožbe. Ljudje so si mislili, kaj bode pa potem, ako se razmere zasnčejo in morda pride zopet Stambulov na krmilo. Naposled je večina sobranja le sklenila, da naj se začne preiskava. Sedaj je pa šlo težavno za gradivo. Člani dotičnega odseka so vse prebrskali po ministerstvih, a niso dosti našli, ker so sedanji ministri sami spravili vse v stran, na kar bi se za-tožba mogla opirati. Žele pri prefekturah se je našlo več dokazov proti Stambulova vladi. Gotovo je, da se je vlada pravde jako bala, knez pa tudi, kajti Stambulov je najbolje vedel, kako nepostavno je bil voljen knez in če bi bil razkril, kako se je volilo tedanje sebranje, bi Kobur-žana gotovo ne bila priznala nobena država in ne bilo bi diuzega kazalo, nego pobrati svoja kopita. Naravno je. da pri tacih razmerah ni težko v Bolgariji pripraviti narod na misel, da so umor najeli knez in pa sedanji ministri. Mi nismo te misli, a novejša poročila iz Sofije pa zatrjujejo, da ondu vedno bolj prevladuje tako mnenje. Vlada je baje že sklenila proglasiti izjemno stanje, da tako zajezi neko gibanja, ki se proti nji začenja. Smrt Stambulova utegne imeti še velike posledice. Govori se že, da se knez Ferdinand večne povrne v Bolgarijo in se odpove prestolu v korist svojemu sinu, ki prevzame vlado pod regentstvom Rusiji prijaznih mož. Na drugi strani se pa že agitnje proti koburški vladarski rodbini sploh. Mej ljudstvom razširjajo se podobe, na katerih je naslikan mali sin Battenberžanov, ko lasa prestolonaslednika Borisa. Umor Stambulova utegne torej biti začetek velikih zmešnjav na balkanskem polotoku, o katerih se dan- n niti misliti ne da, kako se končajo. Državni zbor Na Dunaji. 18. julija. Poslanske zbornice današnja seja ima poseben pomen. Danes se je pri tretjem branju vzprejel pacijent mje hvaležnejše kot Tvoji dve krasotici, kateri si radi mene kar na lepem zapustil brez recepta ... Li ne, prijatelj ?* „Ha, ha, ti dve sta Ti zdravi kot ribi v vodi!" — smejal se je Strnad, položivši mi roko pod pazduho, ter me peljal v vrtuo gostilno, kjer sva sedla za mizo v sonci košatega kostanja. „Pa kdo sta bili oni dve lepi dami? — Zopet ljubiš?" Prebledel je za hip, potem pa se prisiljeno zakrohotal .Zopet! — Ljubim! — Beži, beži, prijatelj! Jaz še nisem menda ljubil nikdar. O, domišljeval sem si, veliko domišljeval Imel sera vzburjeno živi je! Sedaj pa sem zdrav! — Saj ljubezen je izguba pameti, kot pravi modri Seneka, — majhna epilepsija, kot uči Demokrit, — blaznost, kot trdi izkušeni Heine. Ali ne misliš i Ti tako? — Jaz sem prepričan o tem. Ljubezen je bolezen, ki za-tare v Človeku značaj, ponos, načela, vse, vse, — da se izneveri samemu sebi, lovi nek fantom, se smeši pred celim svetom, dokler se zopet ne zave iz svojega vročinskega agonizma. In potem ga je sram, — tako sram!" Hitro je govoril te besede in obraz se mu je oblil s krvjo srda. novi civilnopravdni nd in se je s tem dognala važna reforma. Glasovanje se je vršilo začetkom seje in sicer so bili vsi zakonski načrti vzprejeti z veliko večino. Po glasovanju, katero 88 je zvršilo ob splošnem odobravanju, so poslanci čestitali vodji pravosodnega ministerstva in poročevalcem Zbornica je na to nadaljevala razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva. Posl Biins je govoril o propadanju kmet-skega stanu, zavračal očitanje, da je tega kriva liberalna stranka in rekel: kmetski stan je do leta 1878. četudi počasi napredoval, od 1. l^T',1. pa, čim so prišli konservativci, Cehi m Poljaki na krmilo, je čedalje bolj propadal. Posl. V a h n j a n i D je razpravljal o položaju galiških kmetov in o izseljevanju v Ameriko. Posl. Hagenhofer je zagovarjal bivšega poljedelskega ministra Falkenliavna in rekel, da je samo levica kriva, da ne obveljajo dobri zakoni, ki bi kmetu pomagali, kakor na pr. verska šola. Posl. baron Molsberg je v imeni Coronini-jevega kluba obžaloval napade na grota Kalkeuhayna in potem zagovarjal veleposestnike« Posl. vitez Brenner je govoril o kmetijskih razmerah. Posl. Rogel je zagovarjal grofa Falkenhayna in opravičeval postopanje nemških konservativcev glede celjske postavke. Govorili so še posl. Morre, I> <• t z, Rutovv-ski in Lupul. Proračun se je vzprejel. Zbornica je potem razpravljala o proračunu pravosodnega ministerstva. Govorili so posl. grof P i ninski, H o fm a n -\Yellenliof, Polzhofer in Lueger. — Prihodnja seja bo jutri. V 1 Juhljitul. 19 julija Zjedinjenje Staro- in JMladočehov na Mora vskem je že skoro gotovo. Mladočeški klub je z veseljem pozdravil ponudbo moravskih »Staročehov in popustil odločitev izvrševalnemu odboru v Pragi in izvrševalnemu odboru ljudske stranke moravske v Brnu Vsekako je pa mnogo upanja, da se oba izvrševalna odbora izrečeta za združenje. ,Toda ne. (emu — sram? Vsi ljudje smo jednaki, inanj ali bolj hinavci, lainjivci, brezznačaj-neži, nedosledneži . . . uzorov, živih uzorov ni ! Jaz varam tebe, ti izrabljaš mene, tretji bije po naju f 1 kratu. dočim vkrade četrti tretjemu dobiček, za kar ga ubije peti itd. Drug drugega goljufamo, vsi lažemo, vsi se izneverjamo, — eh, pa smo si veu-der tako ganljivo ljubeznivi prijatelji, — o, celo ljubimo se ! Ha, ha ?" Tako je skakal od misli do misli nervozno, pretrgano govoreč z blišč« čimi se očmi, dočim se mu je na obra?u gibala vsaka mišica. Poznalo se je na njem neredno življenje. „Pa čemu te morim s temi starimi frazami! No, ti sam si kriv, . . . spomnil si me na one dogodke v Ljubljani in Celovcu!" „Da, oprosti vprašanje: kako si se razšel z Marto?" — vprašam ga. „Razsel? — Razšla se sploh nisva. Vso stvar je rešil moj brat. Ona je bila takoj povsem zadovoljna, saj prostost, neodvisnost je njeno življenje. Sedaj je par tednov na Dunaji ; v hotelu „Central" ima svoj salon. Menda išče engagement ali pa novega bankirja! — Tudi jaz sem jo že parki a t obiskal. Zakaj bi je pa ne? Ozdravljen sem; — ne iščem več, kot morem dobiti! In Marta je de vedno Obsedno stanje v Sofiji. Sedanja bolgarska vlada nikakor ne stoji posebno trdno. Na vseh straneh ima mnogo nasprotnikov. Zaradi tega si pa baje misli izkoristiti napad na Stambulova v to, da proglasi obsedno stanje v deželi. Sploh je napad na Stambulova spravil vlado v veliko skrb, kajti vidi se, da je glede javne varnosti se precej želeti ne le na deželi, temveč celo v glavnem mestu samem. Več političnih oseb je že dobilo pretilna pisma, mej drugim tudi Radoslavov. Nekateri krogi v Sofiji celo žele, du bi se proglasila vojafika diktatura. Posebno vojni minister Savov bi rad postal diktator. Po našem mnenju tako posilno sredstvo ne bode izruvalo bolezni, na kateri boleha Bolgarija. Stambulov je skušal tako vladati, a naposled pa le moral iti. Vsa kako pa v Bolgariji nekatera znamenja kažejo, da bi utegnil mir priti v nevarnost. Posebna poročila o makedonskem vstanku iz Sofije so imela večkrat dostavek, da je v Bolgariji vse mirno Taka zagotovila so običajna le tedaj, kadar se boje kake vstaje. Bolgarska deputacija pri carju Bolgarska deputacija je bila sicer pri carju vzprejeta, a v nobeni slovesni avdijenciji. Sploh je <;ar proti deputaciji bil jako zdržljiv, kar kaže, da vspeh deputacije še ni popolnoma gotov. Ruska duhovščina pa povsod metropolita posebno odlikuje in tudi vrhovni načelnik svete sinode je pri priliki nenavadno prijazno pozdravil metropolita. Ruska duhovščina se vidno trudi, da bi napravila spravo mej Rusijo in Bolgarijo, ne ve se pa, če bole to mogoče pri sedanjih razmerah v Bolgariji. Volitve v Angliji se vrče* za konservativce in liberalne unijnniste ugodno. Voljenih je že 801 unijonist, 71 liberalcev, 40 prot iparnellovcev, 3 patneovci in 2 kandidata delavske stranke. Kon-servativci in liberalni unijonist i pridobili so 54 mandatov, zgubili pa 10. Sedaj je že gotovo, da bode v novi zbornici konservativna večina, le to je vprašanje, če bode toliko konservativcev voljenih, da bi mogli izhajati brez liberalnih unijonistov. V tem slučaju bi pač konservativci poskušali polagoma liberalne pristale si otresti. Dopisi. f. Gorenjskega* 17. julija. (Izlet kranjskega gasilnega društva v Vintgar in na Bled) vršil se je preteklo nedeljo vkljub sobotnemu preroku o najugodnej šetn vremenu. Izletnikom pridru- J žilo se je razun kranjskih taraburašev še več gospode iz mesta. V Radovljici pridružil se je oddelek tamošnjega gasilnega društva s svojim podnačelnikom, V Lescah oddelek Begunjskega gasilnega društva s svojim načelnikom g. A vsenek-om, na postaji Ja-vornik pozdravil nas je oddelek .Jeseniškega gasilnega društva s svojim načelnikom g. A. Traven. Gorjanski naduč-itelj g. Jos. Žirovnik j ozdravil nas je in se ponudil s prirojeno mu ljubeznivostjo nam za spremljevalca. Skupno odkorakala je družba, ki je narasla do 70 članov, z drugo gospodo iz Kranja z Javor-niške postaje in prispela v jedni uri na mesto, kjer se čuje neko divje bobnenje. Izletniki, ki so prvikrat napravili to pot, so se jeh kar vpraševati, kaj će to biti. V kratkih 10 minutah prepričali smo se, od kod to bobnenje in šumenje. Pri Slapu smo, pri Sumu. Tukaj pozdravi nas v prijaznih besedah Gorjanski župan g. Jakob Žumer. Težko je bilo ločiti se od te naravne krasote. Sli smo skozi Vintgar. Za to pot potrebovali smo pač več časa, kakor po programu. Novinci kar niso mogli naprej, čudili so se prirodi, vpraševali po mojstru, ki je napravil pot, skozi to krasoto. Divja ta voda borila se je toliko tisoč let za pot, ki jo danes ima, v tej tesnobi pa stoji si nasproti kar navpično in mogočno skalovje, kakor najvišje hiše. Prišli smo do srede Vintgarja, kar slišimo pozdrav Gorjanskih fantov iz topičev. Družbo že itak presenečeno po prirodni lepoti je naravnost ganil odmev tega pozdrava. Na konci dodelane poti pridemo do restavracije Hpri Vintgar-ju*. Na prostoru pred restavracijo pozdravita nas gasilna društva Blejska in Gorjanska, na čelu jima g. pod-načelnik A. Verhunc in načelnik g. V Jan. Gorenjski nam bratje izrazili so željo, imeti mali spomin na Vintgar in naš sestanek. Bleski fotograf g. Lerget-porer, ki ima poleg Gorjanskega župana g. Z umerja tudi zasluge za Vintgar, fotografiral je združena gasilna društva, ki so povabila v to družbo tudi zaslužnega Gorjanskega župana. Odkorakali smo iz Vintgarja z najlepšimi vtisi preko Gorij na Bled. V zgornjih Gorjah iznenadi nas nadučitelj g. Josip Žirovnik po nežnih rokah s šopki iz svojega izvrstno vrejenega vrta. V spodnjih Gorjah pozdravi nas pod-načelnik Gorjanskega gasilnega društva g. V. Černe, na katerega vrtu smo se nekoliko ohladili. Na Bledu imeli smo v gostilni Blejskega župana g. Peternela dobro pripravljeno kosilo. Po kosilu nastopili so dobro izvežbaui tamburaši si. bral. društva kranjskega, in udarili na splošno zadovoljnost. Iznenadi! pa nas je tudi Blejski mešani pevski zbor, ki ga vodi nadučitelj g. Rus, Občinstvo postalo je vsled točnega izvajanja milih domačih postni posebno navdušeno, kar je pokazalo s tem, da je zahtevalo z burnim ploskanjem ponavljanje vsake točke. Gorenjski gasilci mej seboj rekli so marsikatero koristno besedo v gasilskem oziru, kakor tudi povdarjali potrebo j e d n o t e kranjskih gasilnih društev v jezikovnem vprašanji. Prišla je ura, ko jo bilo treba odkorakati k zadnjemu vlaku v Lesce. Temu poročilu sledi pa naj jedna sodba iz hvaležnih src kranjskih gasilcev za hratovske sprejeme Ridolj-škeuiu. Begunjskemu, Blejskemu, Gorjanskemu in Jeseniškemu gasilnemu društvu, Gorjanskemu županu, g. Jak. Zumerju na prijaznem pozdravu in njegovi udeležbi, uadučitelju Gorjanskemu g. Jos. Zirovniku, ki se je od poroda (šega izleta do ločitve žrtvoval in gladil pot, g. nadučitelju Rusu, ki nas je izneuadd s svojim lepim zborom, tako tudi zboru si. bralnega društva kranjskega za prijateljsko udeležbo in prijazno sodelovanje. Odlična gospoda iz Kranja, ki je prišla z opoldanskim vlakom k koncertu, pokazala je svojo naklonjenost društvu. Vsem kranjskim gasi Ic-tm ostane ta izlet nepozabljen in kličemo svojim gorenjskim bratom: „Poraozi Bog! Na svidenje !" Občni zbor kmetijske družbe kranjske v četrtek, dne 18 julija 1895. V mestni dvorani Ijubljmski se je zbralo ob i', uri zjutraj okoiu 100 članov, katere je pozdravil prvomestnik ces. svetnik M u r u i k s primernim nagovorom in pričel zborovanje predstavljajoč vladaeg* z stopnika markija Gozzanija. Izrekel je zahvalo vladi za izdatne podpore ter pozdravil navzočega dež. glavarja De telo, proseč ga, da podpira družbo. Omenjal je smrt dveh Članov cesarske rodbine, nadvojvodij Viljema in Albrehta, kateri po-shdnji je bil velik pospešitelj kmetijstva sploh; dalje smrt člana župnika Mesarja. V znak sožalja se člani dvignejo s sedežev. Omenja veliko nesrečo, ki je zadela vso kranjsko deželo po potresni katastrofi, in obisk cjsarjev, kateremu gre hvala za izdatne državne podpore. Družba obžaluje odstop poljedelskega ministra l/alkenhavna, katerega kranjska dežela ohrani lepa, pikantna in ljubezniva, jako ljubezniva ženska. Oh. njeno src«'- je tako veliko! Ha, ha!'* „In kaj si bil ukrenil radi RazikeV" — vprašam ga nadalje. „ Največjo budalost ; no, ona je bila pametna, previdna, kot so naše male solidne vrle malome-ščanke bolj ali manj vse! — Po onem vdarcu radi Marte zasvetilo se mi je takoj v glavi. Spoznal sera, da sem bil slep in gluh, ker sicer bi se mi tolika blamaža ne mogla prigoditi. No, preveč sem si domišljal, zato sem padel tem globočje! — Po tem pa sem hotel rešiti se pred seboj, pred svojo vestjo; hotel sem k jedni kazni pridejati še drugo, ponižanje: piaal sem Reziki, naj mi odpusti, naj pozabi, naj bo moja žena! Ona pa, ha, ha! _ resuo, pošteno dekle! — mi je odgovorila tole pismo, katero nosim vedno seboj. Imponira mi. Pa čuj sam! Gospod doktor! Da priznate svojo krivdo, me veseli. Zares veliko sem trpela, veliko prestala, saj sera Vas ljubila iz vse duše, iz dna svojega srca. Ljubila sem pWič! V dolgih mesecih zapuščenosti pa sem tudi veliko premišljevala ter spoznala, da je bilo bolje tako. Skromno priprosto dekle bi Vas ne mogla nikdar zadovoljiti ; — nesrečna bi bila oba. Odpu- ščam Vam torej, gospod doktor, vse, dasi je pozabiti žal! — ne bom mogla nikdar! Vedite, da Vas nisem ljubila le zato, da bi me poročili . . . Hotela sem Vas imeti vsega, vsega, za večno, nedeljeno, samo jaz. Ker to ni bilo in pri Vašem (gotovo modernem !) temperamentu in značaju menda ne bo nikoli mogoče, jaz pa tudi nimam veselja biti le objekt eksperimentiranja, vračam Vam z lahko vestjo Vašo besedo. — Želim Vam še vko srečo v bodočem življenji ter ostajam itd. Rezika R. V Ljubljani .... „Vidiš, taka je moja bivša Rezika! Niti dr. Strnadu ni hotela biti več v igračo. Ha, ha, ha! Sedaj pa moram iti, prijatelj! Gospa p! Hellmer-jeva mi je dala le pol ure dopusta." Vstal je in položil denar na mizo. „Ona velika blondinka?" — vprašam ga začuden. nDa; — udova dvornega advokata, jako pe-tična in življenja željna ženska. Veš, vjeti me hoče; — no, ali se podam, se še nisem odločil! Kdaj se vidiva zopet V Pridi drevi v oporo; predstavim Te I bllmerici in njeni sestrici Melaniji! Tudi Melanija bo imela nekaj nad stotisoč. — Torej prideš?** »Gotovo pridem.* Stisnila sva si roki ter se razšla do svidenja.. . v dobrem spominu, ter se nadeja, da bode tudi njegov naslednik jednako naklonjen družbi. Delovanje družbe je bilo jako obširno. Na Dolenjskem se utegne uvesti nova industrija, to je pridelovanje sladkorne pese in izdelovanje sladkorja. Končal je svoj govor kličoč Slava vladarju, ki je prvi pospešitelj kmetijstva, kateremu klicu so se pridružili vsi navzoči s trikratnim Slava in Živio-klicem. Ravnatelj Pire je potem poročal o delovanju glavnega odbora, o katerem dobijo člani tiskano poročilo, ki je letos glede na razmere, nekoliko krajše. Iz njega posnamemo poglavitne točke: Leta 1894. je družbi pristopilo 361 novih pravih udov, tako da je imela konci tega leta 18 častnih, 9 do-pisujočih in 2963 pravih udov. Vseh podružnic je bilo 1894. leta G9. Na novo so se ustanovile podružnice v Kramu (mesto), v Šenčuriju pri Kranja, v Kokri, v Srednji Vasi v Bohinju, v Loškem Potoku in v Št. Petru na Krasu. V začetku leta 1895. so se na novo ustanovile podružnico v Gorjah, v Pred-osljah pri Kranju, v KoŠani, v Studenem, v Velikih Lašičah in v Vinici, tako da je bilo ob spisovanju poročila že 7G podružnic, katere so imele nad 3000 udov. — Glavni odbor je imel leta 1894. šest sej, mej temi dve v pomnoženem odboru. K sejam od bora za podpore sta bila povabljena zastopnika vis. c kr. deželne vlade in vis. deželnega odbora. Vse obravnave glavnega odbora, samostojnega konjerej-skega ter samostojnega ribarskega odseka, kakor tudi izvršitve njihovih sklepov, so se objavljale v družbenem uradnem glasilu — Občni zbor za leto 1893.. dne 14. junija 1894. leta, storil je več sklepov, katerih je glavni odbor nekaj rešil sam v zmislu občnega zbora, nekaj pa jih je izročil in priporočil dotičnim oblastvom. Dne 29. novembra 1894. leta je bil v Trebnjem izreden družben občni zbor, kateri je sklepal o potrebuih korakih, da bi se na Dolenjskem začela pridelovati sladkorna pesa. Tudi te skiepe je glavni odbor rešil vse. — Družbene podkovske šole prvi polletni tečaj je obiskovalo 10 učencev, drugi polletni tečaj pa 9 učencev. Starejših kovačev, ki niso hodili v Šolo, oglasilo se je leta 1894. za skušnjo 34. VeČina njih je bila s Kranjskega, nekateri s Štajerskega in s Primorskega. — Gospodarstvo v družbeni drevesnici je ostalo tudi minulo leto tako, kakeršno je bilo prejšnja leta. Spomladi I. 1894 se je pod navadnimi pogoji oddalo kakih 14.000 visokodebelnih drevesec. Ker družbena drevesnica nikakor ne zadostuje, vzel je giavni odbor zopet kaka 2 orala zemljišča v bližini v zakup, da bo moči vzgajati več drevja. — Na v zakup vzetem uzornom dvorcu na Viču se je leta 1894. gospodarilo strogo po gospodarstvenom načrtu, ter je bil uspeh vsled ugodnih razmer boljši nego je bil proračunjen, tako, da je bilo moči odpisati več investicijskih troškov. — Ribje vahŠče in vzgoje val išče na Studencu se je zboljšalo in je tako urejeno, da se lahko na jedenkrat izvali 150.000 ribic. — Družbeno uradno glasilo „Kmetovalec" je leti 1894. izhajalo že XI. leto ter se ga je tiskalo 4000 izvodov. Z ičet.kom leta 1894. se je priloga „ Vrtnar* opustila, „Kmetovalec" pa se je povečal ter prinaša tudi sadjarstvo in vrtnarstvo zadevajoče sestavke. Za družabnike nemške narodnosti je glavni odbor naročil tudi za 1. 1894. na račun družbe nemški kmetijski list „Oricouom". — Družbena pisarna je rešila 1894. leta 1113 prav uradnih aktov, in 11 824 opravilnih spisov o strokovnih vprašanjih, o poizvedbah, o prodaji semenja, strojev, knjig itd. — Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal s tem, da je udom naročal dobrega semenja. Pri tem je imel glavni odbor 17.159 gld. 51 kr. denarnega prometa. — Umetnih gnojil, katerih naročitev dražba posreduje, porabilo se je 1. 1894. zopet več. Ker je visoko c. kr. kmetijsko mimsterstvo obljubilo podporo za povzdigo planinstva, začelo se je delovati na to, da se bo postopalo po dobro premišljenem načrtu. Namerava se pred vsem napraviti uzorno in poskusno planino. — Vinarstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modro galice. Naročila je je 70 000 kg ter jo oddala po znižani ceni. Po znižani ceui je družba oddajala tudi t rt ne škropilnice, nekaj pa jih je tudi podarila. — Glede pospeševanja vinarstva je omeniti tudi nasta v ljenje deželnega potovalnega učitelja za vinarstvo. — Sadjarstvo je družba podpirala na ta način, da je oddala več tisoč sadnih dreves. Izven tega pa je družba sodelovala pri ustanovitvi zadružnih naprav za koristno porabljenje sadja. — Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je oddajala čistokrvne bike plemenjake ter prirejala premovanja-Premovanja goveje živine so bila, kakor je sklenil občni zbor, v Trnovem, v Žužembergu in v Moravčah. — V pospeševanje ovčarstva je družba, kakor prejšnja leta, tudi I. 1894. kupila ovnov bergamaške pasme ter jih je oddala posestnikom, ki se pečajo z ovčarstvom, za četrtino kupne cene. Preskrbela je 11 ovnov. — Tudi svinjerejo je družba pospeševala s tem, da je oddajala mrjasce plemenjake, in sicer velike bele angleške pasme (jorkširske); leta 1894. jih je po deželi razdelila 02 za polovico kupne cene. Valeči; sklepa občnega zbora se je 1. 1894. v Novem Mesta priredilo premovanje prašičev. Razstavo je prav spretno izvršila novomeška podružnica. — Da h* pospeševala čebelarstvo, prevzela je družba v založbo rokopis o čebelarstvu, katerega je nagradil deželn. odbor. Rokopis je družba proti konca leta 1894 dala v tisek, in leta 1895. bo izšla knjiga s podobami. — Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je glavni odbor uspešno deloval vsled deželne podpore. — Kolikor je glavni odbor vzmogel, podpiral je tndi kmetijski pouk. — Konjerejskega odseka samostojno področje je imel konjerejski odsek kmetijske družbe in je pospeševal vse konjerejske reči v naši deželi. Odsek je oskrboval leta 1894. vse naredbe za povzdigo konjereje v deželi ter je deloval po svojih pravilih in na podstavi svoje pogodbe s c kr. vlado. Odsek je leta 1889. začete dirke nadaljeval tudi to leto ter je z državno in deželno podporo priredil šesto dirko v St. Jarneju. Vsled odsekovega prizadevanja se je I. 1894. priredil tudi semenj za nakupovanje konj za ces. kr. vojno, in sicer v Št. Jarneju. Odsek je tudi sklenil povzdigniti rejo težkih konj v kranjskem in kamniškem okraju ter v ljubljanski okolici. Novo podvzetje odsekovo v prospeh konjereje je ustanovitev rekahšča za žre-beta v Št. Jarneju, katero se je vsled podpor vlade, dežele in kranjske hranilnice odprlo že leta 1894. — Glavno delo samostojnega ribarskega odseka leta 1894. je bilo vodstvo ribjega vališča in vzgejevališča na deželnem posestvu na Studeucu pri Ljubljani. Po deželi se je oddalo 21 000 postrvskih iker in ribic — nekaj za plačilo, nekaj zastonj — izven dežele pa se je prodalo 24 000 iker in ribic. Prodalo se je tudi nekaj jednoletnih postrvi j, 100 dveletnih šarenk pa se je zamenjalo za 500 majhnih krapov, da bodo po ribnikih pojedali okrak, kadar nekoliko odrastejo. — Poročilo o svojem delovanju predlaga glavni odbor slavnemu občnemu zboru ter stavi predlog: Slavni občni zbor naj blagovoli to poročilo vzeti na znanje in naj izreče svojo najiskre-nejšo zahvalo visokemu ces. kr. kmetijskemu mini-sterstvu, visoki c. kr. deželni vladi, visokemu deželnemu zastopu in slavni kranjski hranilnici, ki so drnžbo v njenem delovanju vedno jako podpirali. Poročilo se je vzelo z glasnim odobravanjem na znanje. Učit. dr. Kom i h je izrekel željo, naj bi se pri deljenji posojil postopalo, kolikor mogoče v prospeh kmetovalcev. Dež. posl. Lenarčič je poročal o denarnem stanju družbe v I. 1895. Skupnih dohodkov je bilo 07.97F) gld. 4 1 kr. Stroškov istotoliko po odbitem ostanku v blagajnici v znesku 2319 gld. (18 kr. Družbino imetje kaže aktiv 40 -120 gld. 19 kr. ali po odbitih pasivih (neporabljene podpore) 38.709 gld. 5 kr. Proračun za 1. 1890 kaže dohodkov 14 200 gld., stroškov pa 13.740 gld., preostanka je torej 500 gld. Računski sklep, izkaz imetja in proračuu so se odobrili brez ugovora. Prvosednikom je bil zopet izvoljen zaslužni dosedanji predsednik ces. svetnik M u r n i k, v glavni odbor pa gg. Fr. Povle, Henr. baron Lazza-rini in adjunkt V. H oh rman Potem so se razpravljali predlogi posamičnih podružnic. Glede živinoreje predlagajo: Novomeška podružnica, naj ne uvede murbodensko in oberintalsko in švicarsko pleme, ki se že nahajata v deželi, a ne v zadostnem številu; podružuica v poljanski dolini nasvetuje, naj se -zvedenci za iicencovalne komisije jemljejo izmej domačinov, da bi bile ceneje; podružnica Lesce, naj se kupujejo biki beljanskega plemena; (pri tem predlogu je izreklo več članov željo, naj se jemlje ozir na zaostalo dolenjsko stran); podružnica Boh i n j s k a Bistrica. Naj hodi živinozdravnik iz Radovljice redno vsak mesec v Bohinj in naj se v to svrho določi potrebna nagrada; podružnica črnomaljska želi, da se premovanje živine priredi letos v Črnomlju; podružuica v Lescah, naj se uvedejo ovni okviškega plemena; novomeška želi pet mrjascev berkširskega plemena; novomeška stavi predlog glede gnojenja travnikov in pridobitve krme. Glede vinoreje želi črnomaljska podružnica, da veščaki dobivajo ameriške trte zastonj; da se naprava novih vinogradov vrši pravilno in se nastavijo nadzorniki; novomeška podružnica želi olajšav pri oddaji živinske soli; podružnica v Pod-kraju želi olajšav glede davčnega zakona, dalje, da bi stroški skupne razdelitve zemljišč bili ceneji; mokronoška podružnica predlaga, naj se olajša obrtnikom po deželi izvrševanje svoje obrti. Podružnici v Mošnjah in v Poljanski dolini želita spremembe lovskega zakona glede zajcev in lova in da bi cenitve škod bile pravičnejše. (Vikar Hladil i k predlaga, naj bi občni zbor izrekel svoje obžalovanje, da se je pri sklepanju lovskega zakona tako malo oziralo na interese kmetskoga prebivalstva, kar se je vzprejelo.) Po obširnih debatah so se vsi predlogi omeujenih podružnic odobrili, nekateri drugi pa odklonili. Posamične predloge sta stavila g. župnik Brulc in g kulturni inžener Po ur. Prvi je predlagal, naj se rezarstvo živine uredi, da ne bodo neiaurjeni rezači izvrševali tega dela in provzročevali kmetovalcem škode. Glavni odbor naj stori v tej stvari potrebno, morda s tem, da se odpre tečaj za rezarstvo. Drugi je predlagal, da se ustanovi kmetijsko-kemiška poskusna stacija v Ljubljani in se naprosi kmetijsko ministerstvo za podporo, oziroma da jo ustanovi na državne stroške. Oba predloga je občni zbor po kratki debati vzprejel in naročil glavnemu odboru, da stori, kar je treba, da se izvršita predloga. Zahvalivši se vsem za mnogobrojno udeležbo zaključil je prvomestnik zborovanje ob 1. uri po-poludne. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 19. julija. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči javno sejo. Otvorivši sejo naznanil je župan Grasselli, da je te dni v Solnogradu umrl častni meščan ljubljanski grof O'Donnel, kateri je povodom znanega atentata leta 1854. našemu presvetlemu cesarju rešil življenje: gospod župan izrekel je vdovi po kojnika pismeno sožalje mestne občine. Občinski svetniki vstali so v znamenje sožalja raz sedeže. Nadalje je naznanil župan Grasselli, da mu je došel dopis c. kr. deželnega predsedstva, katero je sklenilo, za razdeljevanje podpor vsled potresa pomoči potrebnim privzeti svetovalce, ki poznajo krajevne in osebne razmere. V dopisu pozivlje se občinski svet, naj imenuje po dva člana v svetovalstvo za razdeljevanje podpor mej poškodovane hišne posestnike ljubljanske in v svetovalstvo za podporo trgovcev in obrtnikov. V prvo svetovalstvo izvoljena sta bila per acclamationem gg. Gogola in dr. Tavčar, v poslednje pa isto tako gg. Klein in Trče k. Obč. svet. Šubic, ki se je oglasil potem za besedo, omenja, da bodo tudi ravnokar izvoljeni odposlanci občinskega sveta imeli nekoliko upliva pri razdeljevanji podpore, odnosno brezobrestnega posojila. Govornik vsled tega opozarja na okolnost, da so nekateri hišni gospodarji stanarino vsled potresa svojim strankam neutemeljeno zelo povišali, nnki hišni gospodar na Mestnem trgu, ki ni imel skoraj nikake škode, kar za 50 do 75 °/„ Nezaslišano je, izkoriščati nesrečo na tak način v lastno korist. Taki posestniki so se že sami odškodovali in torej podpore več ne potrebujejo. Zatorej predlaga, naj občinski svet svojim odposlancem naroči, da se je pri razdelitvi podpore na take gospodarje ozirati šele v zadnji vrsti, isto tako tudi na one hišne gospodarje, ki so svoja poslopja le površuo popravili. Po nekaterih opazkah obč. svet. Vel ko-vrha in Ra v niha rja bil je predlog vzprejet. Obč. svet. Hribar stavil je nujni predlog glede gradnje lokalne železnice iz Ljubljane na Vrhniko. Na Vrhniki osnoval s* je v ta namen poseben konsorcij. Ta železnica bi se odcepila pri kilometru 440 od južn^železnične proge ter bi pe Ijala mimo vasij Brezovica in Lukovec v Lig, odkoder bi s« po posebni progi ali pa po državni cesti speljala mimo Drenovega griča in Smje gorice na Vrhniko. Trgovinsko ministerstvo je že dalo pravico za trasovanjo te proge in je konsorcij izročil napravo generalnega projekta in proračuna želez-ničnemu podjetništvu Neufeld na Dunaju. Zgrajeuje te železničue proge bilo bi že v navadnih razmerah velike važnosti za Ljubljano, v sedanjih pa je nujno potrebno. V Ljubljani potrebovalo se bode namreč v prihodnjih petih letih silno mnogo stavbenih ma-terijalij, zlasti opeke in kamenja. Dasi se snuje v okolici ljubljanski dvoje novih opekarnic z okroglimi pečmi, vender ae sme trditi, da vse opekarnice bližnje okolice ljubljanske ne bodo producirale toliko opeke, kolikor je bode z* popravo starih poslopij iu za nove zgradbe potreba. Pri tem pa se je bati, da se bode cena opeki prav izdatno zvišala, ako se ne poskrbi za večjo produkcijo, katera bode ustvarila konkurenco. Da je vrhniška opeka izredno dobra, je znano. Zaleti je torej, da se omogoči uvoz te opeke v kolikor mogoče veliki množini v Ljubljano. Ne manje nujna je ta lokalna železnica zaradi uvažanja kamenja, katerega se nahaja več lomov v Logu prav ob projektovani železnici, in pa za uvažanje stavbenega lesa iz ligojen-skih, horjulskih in podlipskih gozdov. Govornik konečno predlaga: Visokemu c kr. trgovinskemu mintsterstvu odpošlje naj se nujna prošnja, da smatra zgrajeuje lokal noželeznične proge, ki bi vezala Vrhniko z Ljubljano, za zgradbo v sili, in da temu primerno uravna tudi prispevek države in da jo, predpostavljajoč pravočasno rešitev vseh predpriprav, vzprejme v zakonski načrt o lokalnih železnicah, ki se imajo zgraditi v letu 1896. — Predlog je bil soglasno vzprejet. (Konec prih,) Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. julija. — (Poročilo o sinočni seji obč. sveta i smo morali zaradi nedostajanja prostora pretrgati. Po vzpre etji Hribarjevega predloga glede vrhniške lokalne železnice je obč. svetnik Gogola predlagal, naj se načrt stavbinskega reda čim prej izdela, ali naj se vsaj izdela novela k zakonu. Obč. svetnik Sene-kovič je za ti naučni in šolski odsek poročal o nakupu kraujski stavbinski družbi lastnega poslopja na cesti na Rožnik in o nastanitvi dveh mestnih šol. Obč. svetnik Šubic je poročal o ponudbi dež. odbora glede nakupa neke parcele, obč. svetnik dr. Stare pa o napravi tlaku na Sv. Petra cesti. Stavbinski rekurzi so se rešili v tajni seji. — (Regulacija mesta.) Mestnemu magistratu sta danes došla dva naročenih načrtov za regulacijo našega mesta. — (Ljubljanske mestne dole.) Mestna dekliška osemrazredmca pri sv. Jakobu je imela v prt tekinn šolskem lotu 42G učenk. Na zavoda je poučevalo poleg voditeljice gospe Moosove in kateheta sedem stalnih in jedna pomožna učiteljica. Vere so bile vse učenke rimskokatoliške; po narodnosti je bilo 415 Slovenk in II Nemk; v Ljubljani je stanovalo 412 učenk, zunaj 14. Šolski obisk je bil jako povoljen; nobena učenka ni bila v pohajanji šole zanikerna, le 2 sta bili manj pridni. Za višji razred je bilo sposobnih 346 deklic, nesposobnih 74, 6 je ostalo neizprašanih. — Šo-larska knjižnica je štela 522 knjig, izmej njih 318 slovenskih in 1204 nemške. Tudi na tej šoli je bilo zdravstveno stanje jako povoljno; umrla je mej letom jedna sama d -klica. — (Zrelostni izpiti) na c. kr. moškem učiteljišči za katere se je oglasilo 21 kandidatov, se začno 20. julija in končajo 23. julija, na c. kr. ženskem učiteljišči bodo trajali od 2 l. do 31. julija. — (Policijske vesti.) Služkinja Neža Kovic, ki je bila zadnji čas brez službe, hotela je včeraj v kranjski hranilnici zastaviti dragoceno molitveno knjigo. Ker je bil sum opravičen, da je knjiga ukradena, naznanila se je stvar policiji. Kovic je izjavila, da ji je knjigo poklonil njen ljubimec Jože Brajer, bivši hlapec pri Karolu Tillu, vsled česar se je pri njem včeraj izvršila hišna preiskava, ki je {»opninem opravičila sum, da je Brajer v prodajalnici kradel, kajti našlo se je mnogo mo-litvenikov, podob in drugih stvarij. Jože Brajer in Neža Kovic izročena sta bila deželnemu sodišču. — Mestna policija prijela je včeraj služkinjo Frančiške Jančar iz litijskega okraja, ki je bila zaradi hudodelstva tatvine zasledovana v kranjskem policijskem listu. — (Podružnice družbe sv Cirila in Metoda za Bled in okolico) občni zbor bo v nedeljo dn>* 21. julija ob 5. uri popoludne v gostilni pri „ Finžgarju" v Gradu. — (Požrtvovalnost na Krasu.1) Za Ljubljano in druge po potresu poškodovane kraje na Kranjskem poslale so nadalje nahrane milodare sledeče občine: Dutovlje 30 gld. -10 kr., Berje 0 gld. in Zvonik 65 gld. (.'2 kr. : skupaj 101 gld. 32 kr. Duhovski uradi in občine političnega okraja Sežanskega so odposlali torej do zdaj milodare v gorenje svrhe potom c. kr. okr. glavarstva v Sežani na c. kr. namestništvo v Trstu v skupnem znesku 1323 gld. 90 kr. — (Pevski zbor pivški.) S Pivke se nam piše: Spomladi se je preselil g. Frančišek Štele, pevovodja dobrosnaOS kamniške „Lire" k nam. Nekaj dni no njegovem prihoda osnoval se je v zavednem Zigorji pevski zbor. Oglasilo se je 30 pevcev in pevk. Gospod Slele se je z veseljem poprijel težavnega dela ter z neumorno vztrajnostjo uril priproste glasove; navduševal svoje pevc* za slovensko pesem, kitera je mogočno orožje proti sovražnikom naše narodnosti. Tri tedne po ustanovitvi je nastopil zbor „Pivskih pevcev" na veselici v Št. Petru, prirejeni v prid Ljubljančanom, ter prepeval v občno zadovoljstvo. Pod izbornim vodstvom g. Steleta zbor vrlo napreduje. G. pevovodja je tu pokazal, da ae da tudi iz priprostih glasov napraviti lep zbor, treba je le dobre volje za dobro stvar. Pohvalno je omeniti tudi gg. Alojzija in Frana Domicelja ter gosp, nadžupana Križaja iz St. Petra, ki so pripomogli k ustanovitvi pevskega zbora in so mu jako naklonjeni. — (Slovenska posojilnica v Šent Jarneji) vabi vse svoje zadružnike k izvanrednomu občnemu zboru, kateri se bode vršil dne 28. t. m. popoludne ob 4. uri v posojilniški pisarni. — Ubegel prisiljene©) Te dni je pobegnil v Jesenicah 42letni prisiljenec Jožef Fischboek od oddelka prisiljencev ljubljanske prisilne delavnice, ki delajo pri kranjski industrijski družbi. Begun je pristojen v Gramstetten v politiškem okraju Line. — (Nemški Gradec in štajerski Slovenci.) Demonstracije, katere vprizarjajo štajerski Nemci, na čelu jim graški nacijonalci in liberalci zoper celjsku utrakvisfično gimnazjo, so štajerske Slovence jako razdražile. Njih najkrotkejše glasilo pravi, da štajerski Slovenci ne morejo in ne smejo več Gradca smatrati za svoje deželno stolno mesto in da se bodo morali slovenski deželni poslanci vprašati, ali smejo sploh se kd>»j iti v deželni zbor, ki zboruje v Gradci. Skoro v istem zmislu se je izreklo slovensko politično in gospodarsko društvo za politični okraj ljutomerski na občnem zboru, na katerem Be je vzprejela resolucija : „V Ljutomeru zbrani slovenski volilci izrekajo zahvalo slovenskim deželnim in državnim poslancem za njih odločno narodno postopanje, poeebno glede vprašanja celjskega ter žele, da bi se sedaj, ko je razpadla koalicija, skušali naši državni poslanci zjediniti po možnosti hitro v jednem klubu; odobravajo tudi popolnoma izstop deželnih poslancev iz deželnega zbora štajerskega, ter pričakujejo, da ae ti ne vrnejo poprej v deželni zbor, dokler ne zadobe zadostnega poroštva, da bode se deželni zbor oziral na narodne in kulturne potrebe in na zahteve slovenske tretjine štajerskega prebivalstva. * — (Narodna čitalnica v Ptuji) priredi v nedeljo, dne 21. julija 1805 1 v „Narodnem domu" gledališko predstavo. Igrala ph bo tridejanska veseloigra „ Težke ribe", čeftki spisal M. Ba lučki, poslovenil J. Debevec. Začetek ročno ob 6. uri popoludne. Predstava vrši se pri upodnpm vremenu na prostem. Vstopnina: za ude ptujske čitalnice .10 kr., za neude f>0 kr., za kmete in dijake 20 kr. za osebo. — (Trtna uš v Istri) V občini Motovun se je pojavila trtna us" v nekem vinogradu in je okrajno glavarstvo poreško za ves motovunski okraj prepovedalo izvažati trte. — (Intendant hrv. nar. gledališča) zaslužni dr. Stjepan pl. Miletić je detinitivno odstopil. Tako vsaj poroča „Agr. Tagblt". Ban je imenoval provizornim vodjo vladnega svetnika Chlupa. Za hrvatsko gledališče je odstop dr. Miletira nena-domestna izguba. — (Izginulo dekle.) Dne 28. maja je izginila dvanajstletna Frančiška, hči vdove Reze Golubić na božji poti v doljnji Stubici na Hrvatskem, ne da bi se bilo od takrat, kaj izvedelo o njej. Sodi se, da se je pogrešana deklica pridružila romarski procesiji, ki je prišla isti dan s Kranjskega v doljnjo Stubico. — (Razpisane službe.") Mesto evidenčnega višjega geometra za zemljiški kataster z bivališčem v Novemmestu, oziroma mesto evidenčnega geometra 11. vrste ali evidenčnega eleva na Kranjskem. Prošnje v štirih tednih predsedstm Finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Pri c kr moški kaznilnici v Mariboru mesto adjunkta v IX. čin. razredu, s prostim stanovanjem in emolumenti za kurjavo in svečavo. Prošnje do dne 10. avgusta višjemu državnemu pravd-ništvu v Gradcu. Darila s Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela družba „pri Feritne uu v Ljubljani 2 kroni Si2 vinarjev za dober dovtip najboljšega ljubljanskega dovtiparja. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Bizoi stTrlze- Dunai 1!>. julija. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva. Posl. Povše se je potegoval za obnovitev kaznilnice na ljubljanskem gradu. Jako zanimiv je bil govor vodje pravosodnega ministerstva Kralla glede Schonbornovega ukaza o subjektivnem postopanju pri tiskovnih deliktih. Dunaj 19. julija. V levičarskem klubu se je sinoči unela živahna razprava o vprašanju, kako naj levica postopa pri tretjem branju proračuna. Večina je za to, da naj klubovi člani glasujejo kakor hočejo. Do sklepa še ni prišlo. Za danes je klub zopet sklican na sejo. Dunaj 19. julija. Štajerski nemški poslanci se snidejo danes na posvetovanje, kaj storiti, da bi levico prisilili glasovati pri tretjem branju zoper proračun. Sofija 19. julija. Prebivalstvo je dosti mirno. Stambulov leži na mrtvaškem odru, a kropit ga hodijo le njegovi prijatelji. Prebivalstvo ga niti ne miluje in neče policiji iti na roko pri zasledovanju morilcev. Bruselj 19. julija. V zbornici so se primerili burni prizori. Socijalisti so zahtevali, naj se ustavi kraljeva apana/.a in kričali: Živela republika! Večina je hrupno demonstro-vala proti socijalistom. Ministerski predsednik je vzkliknil: „Kako se drznete tako žaliti dobrotnika prebivalstva", na kar so socijalisti kričali: „Lep dobrotnik, ki velja na dan 15.000 frankov.- Narodnogospodarske stvari. — Zagotovitev posteljne slame. V namen zagotovitve posteljne slame, potrebne za deželno-brambovske čete v Ljubljani za dobo od 1. sept. 18«).") do konca avgusta 189G, vršila se bode dne 2iJ. julija 1895 ob 10. uri dopoludne v pisarni upravne komisije v deželno-brambovski vojašnici v Ljubljani ponudbena obravnava. Potrebščina znaša približno -loO meterskih centov posteljne Blame, katero je oddati v nastopnih obrokih, in sicer: 1. januvarja 4500 1. aprila 4000 kq, 1. maja 4500 Ay, 1. junija 7000 foj, 1. avgusta 14.500 ty, 1. septembra 4500 Ay/, 1. oktobra t>000 Av/, skupaj 45.00** kg, Pri tej obravnavi sprejemajo se pismene in ustne ponudbe. Razglas, zadevajoč to obravnavo, se lahko vpogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Umrli so r aL ju bi Jani: 17. julija: Gabrijela Štrukelj, postnega slnge hči, 4 leta, Resljeva ceita, fit. i6. V deželni bo lafeti 15. jnlija : Ana Per, delavka, 37 let. Meteorologično poročilo. Julij Čas opazovanja Stanje barometra v mm. ! Tempe-! ralura Vetrovi Nebo 18. 9. zvečer 733-8 18*4« C| si. svzh. oblačno 19. n 7 zjntraj 2. popol. 734-4 7328 17-00 H 279° C> si. svzh. si. jvzh. megla jasno Mokrina v mm. v 24 urah 110 Srednja včerajšnja temperatura 92*4, za 21° nad normalom ID-U-iriaJsisa, borza dne* 19. julija 1895. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4° 0..... Ogerska zlata renta 4" „....... Ogerska kronska renta 1 ..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice ......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark . , 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 18. julija 1895. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 860 gld. Državne srečke iz 1. 18l>4 jio 100 gld.. Dunava rrg. srečke 50/o P° 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4 10 zlati zast. listi Akcije anglo-avHtr. banke DO 800 gld. Traniway-društ. velj. 170 gld. a. v. Papirnati mbelj....... 100 gld 80 kr. 100 95 n 12.S ■ 50 0 101 ■ 20 t 123 n 40 • «9 n 70 10f>K n — n 399 n 25 ■ 121 • 55 59 42'/, 11 • 88 • 9 64« a ti 46 n — t 5 a 73 ■ 151 gld. 25 kr. 195 n 50 ■ 131 n 50 • 199 m n 50 n 23 ■ — • 23 it 50 174 n — • n — • 1 » 29 •/« it Zahvala. Za mnope dokaze sočutja o smrti naše iskreno ljubljene sestre, odnosno tete in svakinje, gospodičine Uršule Gcršič za mnogobrojno udeležbo pri njenem pogrebu, za poklonjene vence in za lepo nagrobno petje izrekajo svojo najiskrenejšo zahvalo (oni) žalujoči sorodniki, V Ljubljani, dne 10. julija 1805. ali išče službe kot odgojitelj domači učitelj. Več pove iz prijaznosti upravništvo „Sloven-skega Naroda". (932—2) 4i =J3Č» <>, z v gubu nabranimi prsi po gld. 29- — 12 komadov, prodaja promptno iz zaloge ali pa narejene po meri, kakor tudi iihjrliM-iAe in najpolldoeje (824—15) v ovratnikih in manžetah. Henrik Kenda, Ljubljana. \aj boljše voSči'o sveta ? Fernolendt voščilo za čevlje. Ces. kralj, privileg. tovarna utem. I. 1832 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje umu)«' trpežno. ^=^= Povsod v zalogi. ■■ (3-29) Zaradi poimrejau) naj se pazi natanko na moje Ime IT St. Fernolendt. ~wm Poštni paketi, katerih vsebina (4 kilo voščila) je uor-tirana, pošiljajo ne za posknšnjo poštnine prosto po 1 gld. 80 kr. na vsako pofttno postajo. C. tr. flavno ravnateljstva avstr. drž, felgnlc. Izvod iz voznega reda v«*l!*»-vxi.«gr» odi 3.. j-o-nija. 1805. VMtopno omanjanl prihajal'*! In odha]alnl c»«l omagani 10 * »r*đmšmmrop0hmm ******. SradajMTropakJ eu Ja krajnarna tam t Ljub-tjtfnl mm t mio a U napre). Odhod la LJubljane ijui. kol.) Ob 1M. ur* 3 min. p** nori oaabnl vlak t Trbla., fonlabal, Baljak, Oslovio, Kranaarafmtn. Ljubno, imu Helclhal ▼ Aun.ee, Iichl, Gmuu-fian, Bolii9grad, Lenri-Oaateiu, Zeti na Jeieru, Inomott, Čarih, 8te>r, Lin«, Bu«! »Javite, PlaanJ, Marijina vara, Kgar, Karlova vara, Vran* oova vatra, Prago, Idpaijo, DanaJ tU Amatatten m tU url 10 mi«, tjvtntf moiani Tlak t Noto rooito, Kooavje. O* 7. uri JO mita. tjtttrtij aaabnl Tlak t Trbla, Pontabal, HoLJak, Ca. IriTor, Vranaanafeate, Ijjnbno, DnnaJ, 6a« Nelattia.1 t Holnoa*rail, nuna rta Amatattan. Oa 11. ur* tO mit*. rfof«>/u**r meeani Tlak t Sovo meato, Ko6aT]e Raaun taft* ob nedeljah in praznikih ob S. url Htt minut popoludne oiobni Tlak t Lieace-Uled. Prihod v lajubljano (juž. kol.). Oa 5. aar* 011 min. ttfutruj oaebni Tlak a Dunaja «ia Ara« te t ven, I.ip-aije, Prmge, Franoorih TarOT, Karlovih tmtot, Kgra, Marijinih varov, Planja, HuJnjovio, Sotnocrrada, Tjtnaa, Htejra, Omunilena, Iaohla, Aui-•eea, Zella na jeieru, Lend Gaatelna, Ljuboega, OeloTO«, Beljaka, Fran.enafe.l«, Trhlia M ». —rt 1U min. mjutntj meeani Tlak la Kočevju, Novega mnata. Ot> 11. uri V« «Ntta. doftvturtne oaebni vlak a Dunaja Tia Amatetten, Llpatje, Prag«, Franoorih TaroT, Karlovih varOT, Igra, M arij i n ib ▼arov, PliMija, BudejeTlo, Solnograda, Idnoa, Stnyr», Pariaa, Ooih-vc, Onriha, Bregnioe, InornoaU, /ella na Jeaeru, r.oml Oarieina, Ljnbnega, Oalovoa, Pontabla, Trbla* Oa a. uH 3» mm pojioludn* maianl Tlak la Kooeri«, Novega rneaU, Oa 4. Mri UR min. ftttpoliuin* eaebnl Tlak a Dunaja, Ljnbnega, Helathala, Beljaka, OeloToa, Franeanefeal«, Pontabla, TrbUa. Ob 0. atH 4 min. ***>rW oeebnl Tlak a Dunaj* preko Amatetten a in r^nbnecr*. Beljaka, OeloToa, Pontabla, Trhlia. Oa 9. url »5 min. iv+šrr mo*»n! vlafc i« Koćeri«, NoTega Moite. Kamin tega ob nedeljah (n prnanlkih ob lO. uri 40 mina«« arecer oaobn Tlak la L>oaec-ltleda. i 7. a. a. 10. oa o. a ti. . v Odhod lx LjublJ-vne (dr<.. kol > •ari »9 min. »tfutr,ij v Kamnik. , OS . jn(;(()lii((in , . . ao „ rvi<**r . , II lO „ e*W»»r ,, „ (ele.iuji Tlak le ob ne<;ona; l prekrasen prstan od imi-tovanega zlata z lepim kamenom; 1 prekrasen suiodkovnik; 1 prekrasen ustnik za smodke; :\ komade gumb za prsa od doublć-zlata z siiuili briljanti; 2 komada gumb za vratnike od imitovanega zlata z mclnmiko; S komada mehaničnih mansetnih gumbov; 10 Komadov finesa angleškega papirja ta pismu in 10 komadov finih angleških zavitkov za pisma. — Vseh teh 35 prelepih prediretov sem primoran oddati za smeSno nizko ceno 2 gld.. kateri doslej So ni bilo primere. Da se vsak dvom izključuje, izjavljam, da sem pripravljen javno potrditi, da ima ura sama dvojno vrednost. Će bi komu roba ne ugajaln, so denar drage volje vrne, tako da je za kupca izključVn vsak risiko. Pofiilja dokler zaloga traja, s poštnim povzetjem Krakovska razpošiljaInica ur F. VVINDISCH Krakov, Mlodowa Ur. 11 B. (830—1) Podružnica v Ljubljani zagrebškega stavbnega podjetništva Pilar, Mally & Bauda arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri. Tehnični bureau: (726—23> Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakotiskega mostu). Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludne. Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov strofi kov, novih zgradobin prezidav sploh stavbnih del vsake vrste. trademakk Vi Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je želodčni ali Marijaceljski liker. 1 »teklenloa atane 20 kr., 6 atoklenlo 1 gld., 3 tuoate atoklenlo 4 gld. 80 kr Dobiva so (U37-2) v lekarni Ubalda pl. Trnk6czy-ja v LJubljani, zraven rotovža in se vsak dan s prvo poŠto razpošilja. Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 j. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". T/$A D-00^A