Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2008 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001203.215 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 1 8 robert.dodic® porsche, si COBISS e Ilirska Bistrica, letnik XVII - št. 215. - avgust 2008 - cena 1,50 € 771318 365006 i< Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO mednarodno srečanje motoristov ILIRSKA BISTRICA 5., 6. in 7. september 2008 Moto klub FEISTRITZ prireja prvi vikend v septembru že 9. mednarodno srečanje motoristov, odvijalo se bo na že znani | lokaciji, v Vrbici. Vabimo vse motoriste, vse ljubitelje motorjev in ljudi željne zabave, da se nam pridružijo v petek 5. septembra, v soboto 6. septembra in v nedeljo 7. septembra. Vse dni bo poskrbljeno za hrano in pijačo, dobro zabavo, glasbo, igre...Še posebej vabimo motoriste na panoramsko vožnjo, ki I bo v soboto ob 17.00.Tako v petek kot v soboto se nam bodo predstavile rock in metal skupine, v soboto zvečer nas bo zabavala znana hrvaška skupina PSIHOMODO POP. Lepo vabljeni!! Moto klub FEISTRITZ • •••••••••••••e«« e SOOČENJE KANDIDATOV NA TV GALEJA S TV GALEJA TV Galeja bo v sredo, 17. 9. 2008 ob 19. uri • organizirala soočenje kandidatov za naš volilni • okraj v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Vstop za gledalce bo prost in vabimo vse, da se udeležite v čim večjem številu in povprašate kandi- • date, kar vas zanima. • Na TV Galeja bo soočenje predvajano dvakrat in sicer 18. in 19. septembra ob 20. uri. e e • s e • e e e • ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ mmmmmmiE P0NEDEUEK-PETEK 8"-12" in 15™-1900 SOBOTA ‘NOVI PAKET “ITAK" - ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA- KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket ‘SOS ali SOS plus za vse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski 8”- 12™ Q5@®0M1@1DŠS VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA Brezskrbne počitnice so prehitro minile. Pred nami je prvi šolski dan, ki bo za mnoge prvošolčke ostal v lepem spominu, za kar moramo poskrbeti tudi vozniki in ostali udeleženci v cestnem prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vas zato opozarja na skrajno previdno in strpno vožnjo, upoštevanje CPP, policistov in prostovoljcev ZŠAM, ki bodo v prvih šolskih dneh poskrbeli za dodatno varnost šolarjev. Otroci se učijo od odraslih. Poskrbimo, da bodo zrasli v odgovorne in zgledne udeležence v prometu. SREČNO NA POTI VAM ŽELIJO Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ilirska Bistrica Klub harmonika bo organiziral v sodelovanju s svetovnim prvakom v igranju na diatonično harmoniko-Denisom Novatom tečaj učenja na frajtonarco. Vsi, ki bi se želeli udeležiti tečaja lahko pokličete na tel. št. 070-758-752. Tečaj bo predvidoma začel v mesecu septembru. CERKVENIK IMA P LACU * sveže ribe * zamrznjene^ribe * bacaja in bjanjbar * konzerve ' Cgpldirjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 novih članic v septembru 2008: vadba aerobike bo potekala vsak ponedeljek na OŠ M. Vilharja v Postojni od 20. do 21. ure DANCE AEROBIKA, vsak petek pa v Epic centru v Postojni od 2030 do 2130 ure STEP AEROBIKA KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat OKNA Vprašajte nas: tel:02/ 7200 330 fax:02/ 7200 340 www.interles.si info@interles.si gf HI-TECH BLEIFREI PROFIL 7 - komorni system ELEGANCE MD 8.0 VRATA m SENČILA *** ZIMSKI VRTOVI Slovenija^ Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart Celoviti Izvajalski Inženiring n uiluii ustili ! iniisljstn DANA BESEDA OBVEZUJE muM TELVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, goipodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2. 6250 ILIRSKA BISTRICA KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 M ■. • ; ■ ■ URNIK S.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto —"m'': '>V' Neurje je po do sedaj zbranih podatkih občinskih komisij za ocenjevanje škode povzročilo poškodovanje strešne kritine na 546 objektih, predvsem na salonitnih strešnih kritinah. Po ocenah občinskih komisij škoda na poškodovanih strešnih kritinah objektov znaša 4.920.610,00 evrov. Glede na navedeno bo Uprava RS za zaščito in reševanje tudi formalno izdala sklep o oceni in verifikaciji škode v vseh treh občinah, ker predhodna ocena bistveno presega višino škode, določeno kot limit za možnost pomoči države (0,3 promilov načrtovanih prihodkov državnega proračuna ali 2.665.474,46 evrov). Vladaje za odpravo posledic neurja s točo občinam dodelila sredstva v višini 200.000,00 evrov (Hrpelje-Kozina 40.000,00 evrov, Ilirska Bistrica v višini 135.000,00 evrov in Brezovica 25.000,00 evrov), ter hkrati potrdila predlog nujnih interventnih ukrepov za odpravo posledic neposredne materialne škode na ponoči znova odkrilo kar nekaj streh, ki so jih gasilci zasilno pokrili, danes gasilci znova pomagajo domačinom pri prekrivanju streh. Vlada se je seznanila z namero Ekološkega sklada - javnega sklada o razširitvi kroga upravičencev iz naslova javnega razpisa za kreditiranje okoljskih naložb občanov na območjih, prizadetih v neurju. Vlada tudi ugotavlja, da veljavna davčna zakonodaja omogoča, da se davčnim zavezancem, ki so zaradi posledic naravnih nesreč v izrednih težavah, plačilo davčnih obveznosti odpiše ali preloži. Zato je Ministrstvu za finance naložila, da izda potrebna navodila za enoten pristop pri upravičenem odpisu davčnih obveznosti prizadetim v neurju. Vladaje še ocenila, daje bilo aktiviranje in delovanje gasilcev, zlasti prostovoljnih, Civilne zaščite in drugih reševalcev vključno s službami za vzdrževanje komunalne in energetske infrastrukture ob naravni nesreči 8. avgusta 2008, pravočasno in da so se občine učinkovito in hitro odzvale na nesrečo ter začele odstranjevati posledice. Ob tem Vlada RS, zlasti prostovoljnim reševalcem, izreka posebno priznanje. P.S. resnica ni daleč od tega mag. Milena Urh Dan po petkovem neurju so se gasilci, taborniki, jamarji in domačini v Brkinih trudili prekriti poškodovane strehe preko 400 objektov, ki jih je močno poškodovala toča. Največ škode je v vaseh Huje in Bregarje, ki soju dan potem obiskali tudi ministri Janez Podobnik, Dimitrij Rupel in Karl Erjavec ter ljudem obljubili pomoč države. uvodne besede POMAGAJ Sl SAM... Pred nami so parlamentarne volitve. Volivke in volivci imamo ponovno možnost, da na podlagi povedanega, prebranega, slišanega ali pa preprosto na podlagi tega, kdo nam je bolj simpatičen, izbiramo osebe, ki bodo v naslednjih štirih letih skrbeli zato, kako bomo živeli, se počutili in delali. Potrebno se je zavedati, da na izbiro neposredno lahko vplivamo le vsakih štiri leta in da je to naša ustavna pravica, za katero so se še v prejšnjem stoletju bojevale nekatere družbene skupine v zahodnih demokratičnih državah, ki te pravice niso imele. Naj omenim samo tri primere demokratičnega boja žensk - ki predstavljajo polovico svetovnega prebivalstva - za pridobitev volilne pravice, ki je (pre)dolgo niso imele. V ZDA so ženske volilno pravico dobile leta 1920, v Sloveniji leta 1945, v Švici pa šele leta 1971 in kot zadnja država v Evropi Lichenstein. Zato je še toliko bolj pomembno, da se te svoje volilne pravice zavemo in se v nedeljo, 21. septembra udeležimo volitev ter izkoristimo priložnost, ki jo imamo. Udeležba na volitvah je naša pravica do aktivnega sodelovanja pri sooblikovanju temeljev razvoja, hkrati pa tudi naša dolžnost do okolja, v katerem živimo. Vsak glas šteje, če ne danes, pa čez nekaj let. Vsak glas javnosti sporoča strinjanje ali nestrinjanje s politiko, ki jo kdo zastopa in vodi. Spremembe se začnejo tudi z majhnimi premiki, ki sprožijo večje, zato je glas posameznika pomemben. Sproži lahko drugega, ki se razširi med druge posameznike in posameznice, glas posameznikov pa postane glas skupine. Človek bi pričakoval, da bodo tako pomembno vlogo kot je vodenje države opravljali najbolj sposobni, pametni, pošteni in ne nazadnje najlepši predstavniki državljanov. Zgodovina nas uči, da temu na žalost ni tako. V samo izbiro predstavnikov je namreč vključena tako imenovana volilna kampanja, ki pa lahko precej popači resnico o določenem kandidatu. Temu se reče ustvarjanje javne podobe, ki se lahko do neke mere tudi razlikuje od zasebne podobe kandidata. Ustvarjanje všečne javne podobe je precej podobno reklami za razne izdelke. Namen reklame ali kot se ji uradno reče volilne kampanje je zagotavljanje informiranost volivca, da bi lahko izbral kandidata po svoji volji in meri. Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal amen! To tako je in nič drugače! Tako so mene moji starši učili in tega se držim še zdaj in učim tako svoje otroke. Nikoli nisem za mojo morebitno lenobo in nesposobnost dolžila drugega kot sebe, in vse, kar imam, sem ustvarila s svojimi rokami. Zavedam se, da življenje ni praznik, in tudi to mi pomaga preživeti. Ne zavidam tistim, ki imajo več od mene. Razen špara in Lidla in Bauhausa vidim še kaj lepšega v življenju in prav zadovoljno, čeprav skromno živim. Za konec pa namesto pozdrava, če slučajno še niste vedeli: Velik Uspeh bistriških funkcionarjev. Uspelo se jim je dogovoriti, da na štiripasovnici od Jelšan do Postojne ne bo potrebno uveljavljati vinjet. Verjeli ali ne to je največji uspeh bistriške občine. 8.AVGUST - DAN GROZE V BRKINIH Močna toča, deževje in neurje so prizadeli tudi Huje, Bregarje, Rito-meče, Celje, Kovčice, Gradišče pri Materiji in Ilirsko Bistrico. Najhuje je bilo v vasi Huje, kjer je voda zalila kar nekaj hiš. Po poročanju domačinov je bila toča velika kot jajca. Na Upravi za zaščito in reševanje so še dejali, da je na področju občine Hrpelje - Kozina (vključuje vasi Ritomeče, Čelje, Gradišče pri Materiji) in pa v občini Ilirska Bistrica več kot 15 prostovoljnih gasilskih društev in skoraj 230 gasilcev pomagalo domačinom pri prekrivanju hiš, ki jih je uničila toča, in pri črpanju vode iz stanovanjskih objektov. Po zadnjih podatkih sta toča in močno neurje v Ilirski Bistrici, Pre-garjah in v kraju Huje poškodovala več kot 350 hiš in pa 100 različnih objektov, so poudarili na Upravi RS za zaščito in reševanje. V občini Hrpelje - Kozina pa je neurje poškodovalo več kot 22 hiš in 40 gospodarskih objektov. Ker je neurje Predlog nujnih interventnih ukrepov za odpravo posledic neposredne materialne škode na stvareh zaradi neurja s točo, dne 8. avgusta 2008 ter poročilo o intervenciji in informacija o škodi zaradi neurja s točo, dne 8. avgusta 2008 Vlada RS se je na dopisni seji seznanila s Poročilom o intervenciji in informaciji o škodi zaradi neurja s točo 8. avgusta 2008. stvareh. Ministrstvo za okolje in prostor bo pripravilo načrt odlaganja in zbiranja azbestno cementne kritine, poškodovane v omenjenem neurju s točo, na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest ter Uredbe o prevzemanju odpadnih azbest-cementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja in ga do 19. avgusta 2008 posredovalo občinam na vplivnem območju neurja ter upravljavcem odlagališč iz Načrta odlaganja azbestno cementne kritine, poškodovane v neurju z viharnim vetrom in točo. Prav tako bo Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo sredstva za izvedbo Načrta odlaganja in zbiranja azbestno cementne kritine. Vlada je tudi namenila enkratno denarno pomoč v višini 26.000,00 evrov za pomoč pri odpravi posledic neurja s točo na objektu Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica. Zadnja seja sveta pred počitnicami je potekala 17. julija na Mašunu. Najprej predstavljamo vprašanja in pobude svetnikov. Rok Jenko je dal pobudo, da se občinskim svetnikom zagotovi brezplačni izvod časopisa Snežnik. Mile Uljan je želel, da se apelira na cestno podjetje, da nasproti bara Kočanija v Trpčanah postavi ograjo. Igor Štemberger je dal pobudo, da se pripravi anketo, ki bi jo poslali vsem gimnazijcem, ki so v letošnjem letu zaključili šolanje na bistriški gimnaziji, kako ocenjujejo šolanje, kader in prostore. 17. SEJA OS Ilirska Bistrica. Miranda Vrh, direktorica Centra za socialno delo Ilirska Bistrica, je predstavila poslovanje Centra za socialno delo Ilirska Bistrica. Boštjan Primc, v.d. direktorja RC Ilirska Bistrica, je predstavil poročilo o poslovanju v letu 2007. Anita Malnar, direktorica Kraških lekarn Ilirska Bistrica, je predstavila poslovanje JZ Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Na vprašanja svetnikov so odgovarjali ravnatelji osnovnih šol, direktorji javnih zavodov in župan. Rok Jenko je predlagal, da se ta primerjanja med seboj, pripravili v preglednicah. V nadaljevanju so svetniki obravnavali in sprejeli Odloka o koncesiji za graditev za obstoječe žičniške naprave na območju smučišča Sviščaki in Mašun. Ob koncu so obravnavali še spremembe vrednosti projektov in zagotovitev dodatnih sredstev za investicije osnovnih šol, gimnazije in gradu Prem ter sprejeli sklep o zagotovitvi dodatnih sredstev za investicije. Pri premoženjsko pravnih zadevah so sprejeli predlog, da občina soglaša z neodplačnim prenosom ' 4 Branko Počkaj je zanimalo kako napredujejo dela na križišču ceste Ilirska Bistrica - Podgrad. Danilo Pugelj je, glede na sprejet sklep OS v zvezi s civilno zaščito in naravne nesreče, ki so se zgodile pred kratkim, ponovno opozoril, da bi bilo potrebno kaj narediti na področju civilne zaščite. Roberta Širclja je zanimalo, kdaj bodo pripravljena merila za prodajo zemljišč v bistriški industrijski coni. Odbor za urejanje prostora in infrastrukturo je dal pobudo, da se Pospešijo postopki za izgradnjo obvoznice in zahtevo pošlje na ministrstvo za promet ter da se prouči možnost omejitve tonaže tovornega Prometa na občinskih cestah. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s poslovanjem javnih zavodov v občini. Zdenka Tomažič, vodja oddelka za družbene dejavnosti je predstavila Primerjavo osnovnih podatkov javnih zavodov. Darko Urbančič, notranji revizor pa je predstavil oceno in ugotovitve v zvezi s poslovanjem in Poročili o opravljenih notranjih revizijah pri javnih zavodih. Ravnatelji šol so predstavili svoje šole in skrajšana letna poročila. Laszlo Balazs, ravnatelj Glasbene šole Ilirska Bistrica, je predstavil računovodsko poročilo za leto 2007 m poročilo ravnatelja. Damijana Logar, direktorica Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica, je predstavila delovanje in poslovanje Javnega zavoda Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica v letu 2007. Igor Štemberger, vodja Območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica, je predstavil poslovanje 01 JSKD točka dnevnega reda nadaljuje na naslednji seji OS z obravnavo poročila poslovanja Gimnazije Ilirska Bistrica in dal priporočilo, da se pri bodočih investicijah v kotlovnice na šolah in vrtcih vedno dražji energent nafto nadomesti z obnovljivimi viri energije (peleti, lesnimi sekanci, sončno energijo) in začne uporabljati varčne žarnice. Igor Batista je ponovno dal pobudo, da se primerljive podatke po posameznih zavodih (računovodske, kadrovske, število učencev in uspehih, ipd.), zaradi nepremičnine pare. št. 1124/10 (poslovna stavba v izmeri 590 m2, poslovna stavba v izmeri 892 m2, poslovna stavba v izmeri 333 m2, poslovna stavba v izmeri 357 m2 ter neplodno v izmeri 6.562 m2), vpisane v z.k. vložku št. 1266, k.o. Ilirska Bistrica, v last Občine Ilirska Bistrica - gre za območje kasarn poleg gimnazije. Pogoj, da je občina dolžna v roku 3 let od podpisa pogodbe začeti z izvajanjem investicije in jo v 5 letih od podpisa pogodbe dokončati pa so zavrnili kot nesprejemljiv. A PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net koliSter Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 P E Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 mm iMJM® POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPEL^ SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL^ delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Komentar__________________________________________ OBRAČUN Čas hitro teče in že spet so pred vrati volitve v državni zbor. Prav bi bilo, da osvežimo obljube izvoljencev ljudstva prejšnjih volitev. Verjetno še veste, da je zmagal Milan Zver. Moram reči, da sem bil z njegovo izvolitvijo v državni zbor in še bolj, za člana vlade zelo zadovoljen. Predvsem zaradi dejstva, ker je predvolilni program dobesedno prepisal od mene. Sedaj pa je čas, da ugotovimo, kaj od obljubljenega je tudi uresničil, ali še bolje, poizkušal uresničiti. Nič. Tudi poizkušal ni uresničiti nič. Obljubljal pa je sledeče. Zavzemal se bo za izgradnjo vetrnih polj. O tem v štirih letih ni spregovoril niti besede. Če bi le imel voljo, bi predlagal spremembo zakona in gradnja bi se začela. Prioriteta naj bi bila gradnja avtoceste Postojna - Jelšane. Tudi na tem področju ni naredil nič. Še več. V tem mandatu so zgradili cestno oviro v Pivki (krožišče), njegov nadomestek (Černač) pa je celo nasprotoval edini logični lokaciji avtoceste Postojna - Jelšane. Tudi na področju regijskega povezovanja je deloval v nasprotju z interesi naše občine. Nikjer se ni pojavil v javnosti, za pokrajino Primorsko, njegov nadomestek, se je odločno zavzemal za Notranjsko. Če so to teme, za katere lahko rečemo, da ni ravno usposobljen, potem to ne moremo reči za področje šolstva. Nenazadnje je na mestu šolskega ministra preživel cela štiri leta. Pa tudi na tem področju ni naredil nič. Obljubljal je denar za našo Gimnazijo in ustanovitev samostojne Gimnazije v Ilirski Bistrici brez postojnskega protektorata. Pa nič. V tem mandatu je brez slabe vesti podpisal čekza 1.200.000.000,00 Sit za gimnazijo v Mostah, čeprav ima Ljubljane preveč srednjih šol. Prav tako je namenil 8.000.000,00 EUR za katoliško gimnazijo v Mariboru, čeprav največja svetovna mafija ne plača niti stotina v državni proračun. Za ilirskobistriško gimnazijo pa je nameni 0 sit ali eur, kakor hočete. Sramota. Je pa izpolnil eno obljubo. Da bo še prišel v Ilirsko Bistrico. In resje prišel. Igrat nogomet, na pogostitev ipd. Tudi tega mu ni bilo treba. V času, ko je država ukradla zemljišče občini Ilirska Bistrica in občanom Staroda, za mednarodni mejni prehod Starod po 0,5 EUR/m2, je Milan Zver kupoval zemljišče iste kategorije po 20,00 EUR/m2 v Planici. Kot da bi planiški kmetje plačevali 40 x več davka kot kmetje iz Staroda. Dejstvo pa je, daje bil Milan Zver izvoljen v naši občini in ne na Gorenjskem. Zavzemal pa se je za Gorenjsko. Ni pomembno ali je Milan Zver popoln nesposobnež ali lažnivec in prevarant, dejstvo je, da za občino, ki ga je naplavila na slovensko površje ni naredil nič. POPOLNOMA NIČ. Daje ironije še večja, je stranka, ki je pred štirimi leti predlagala sicer simpatičnega in prijaznega, vendar popolnoma nesposobnega Milana Zvera, sedaj kandidira ponovno nekega pritepenca, Dimitrija Rupla. Za razliko od javnosti neprepoznavnega Zvera, je Rupel javnosti mnogo bolj poznan. Pa ne po pozitivnih lastnosti. Že v socializmu je znal izkoristiti vse subvencije za svoje ne brane knjige. Po odcepitvi Slovenije in zmagi LDS-a, se je priključil tej stranki. Še pred petimi leti je v Dolenjah sanjal o maloobmejnih prehodih, o katerih ni imel pojma. Ko je LDS-u kazalo slabše, je z zasebnim avionom, katerega prevoz še danes ni plačan, priletel v roke SDS-a. Govori se, da bi se prepisal celo med cigane, če bi jim javnomnenjske raziskave pripisovale zmago na volitvah. V kolikor tega popolnega nesposobneža izvolimo v državni zbor, se resno sprašujem, ali si občani naše občine sploh zaslužimo volilno pravico, saj si z njo naredimo več škode kot koristi. Vojko Tomšič Ilirska Bistrica Sobota od 7:00 do 14:00 d.o,o. - NAJEM VOZIL - NAJEM VOZILA (1 +8) - IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (obnova vozniškega znanja) -NAJEM UČILNICE Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica, gsm: 031 644242, 041 457 125 Delovni cas: Deavmk Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota od 19:00 do 21:00 Nedelja in prazniki JANŠA ALI PAHOR? Demokracija je, kot je rekel Win-ston Churchill, obupno slab sistem, ampak boljšega še niso iznašli. S tem se strinjam, saj nisem še slišal kakšnih predlogov za sistem, ki bi bili kaj več kot skupek dobrih želja, ki padejo na temeljnem preizkusu delovanja na konkretne situacije. Demokracija pa ima tudi dobre plati. Ena od njih je ta, da vsakih nekaj let lahko rečemo vladni ekipi naj gre v time out in se poboljša. Eden od takih trenutkov so septembrske državnozborske volitve. Naj vam predstavim temelje, na katerih sem utemeljil svojo odločitev. Udeležiti se volitev za parlament, ki predstavlja slovenske državljane (najvišjo oblast v tej državi), in premišljeno oddati svoj glas, se mi zdi državljanska dolžnost. Od države pričakujem, da me bo pustila pri miru, da bo poskrbela za spoštovanje temeljnih pravil, ki nam omogočajo, da lažje živimo v skupnosti in sankcionirala tiste, ki jih kršijo, da bo ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja z denarjem, ki ji ga zaupam, da bo omogočila kakovostno nudenje storitev, ki so ji bile zaupane. Slovenski volilni sistem pomeni, da gre parlamentarni glas prvenstveno stranki, po določenih ključih pa tudi posamezniku. Osebno bi mi bil sicer ljubši dvokrožni večinski sistem, kjer se dejansko izbira konkretne osebe, kar poveča osebno odgovornost, in ki zmanjša število strank, kar avtomatsko poveča demokracijo znotraj strank samih, ki jo je po mojem mnenju odločno premalo. Pri izbiri gre torej upoštevati tako stranko kot dejanskega kandidata. Najprej o izbiri stranke. V Sloveniji je nosilec realne oblasti vlada. Vlada ima v državnem zboru večino in poslanci le v izjemnih primerih nasprotujejo vladi. Poleg tega ima v Sloveniji politika moč, ki je neobičajna za polno delujoče demokracije, kamor Slovenijo uvršča britanski tednik Economist (iz vzhodne Evrope sta tu le še Češka in Estonija, iz zahodne pa opazno manjka Italija). Strinjam se s Francetom Bučarjem, ki je dejal, da v Sloveniji obstaja pravzaprav samo politični družbeni podsistem, vsi drugi pa se šele vzpostavljajo, kar je pogoj, da postanemo “normalna” družba, karkoli že to je (zadnji del stavka je seveda moja misel). Zaradi (pre)velike moči politike in znotraj nje prevladujoče vloge vlade, je moje prvo vodilo pri oddaji glasu izbira premierja. Kandidata sta dva. Janez Janša, trenutni šampion, in Borut Pahor, izzivalec. Janeza Janšo, kot trenutno izvoljenega, ocenjujem glede na predvolilne besede leta 2004 in glede na rezultate po tem, ko smo mu zaupali vodenje države. Boruta Pahorja, kot alternativo, pa po njegovi dosedanji politični drži in predvolilnem programu 2008. Ne zanima me torej, kaj je delala SD v kateri od prejšnjih vlad, saj Boruta Pahorja tam ni bilo. Ne zanima me pretirano, kaj mi Janez Janša sedaj obljublja, ker je imel na razpolago štiri leta dejanj. Temeljna obljuba SDS pred prejšnjimi volitvami je bila Sproščena Slovenija. Da bodo torej sprostili vse potenciale in osvobodili družbo oprijema politike, ki jih je dušila. Da bodo reformirali gospodarsko okolje in državne ustanove. So to naredili? Po mojem mnenju ne. Bi to sploh lahko naredili v tem času? Najverjetneje ne. Bi lahko storili več? Da. So storili dovolj? Mislim, da ne. Dosežene so bile pomembne spremembe. Državna uprava je veliko boljša in minister Virant dobro opravlja svoje delo. Davčni sistem je boljši, kot je bil prej. Nekatere ustanove, kot je na primer Urad za varstvo konkurence, delujejo bolje, a glede na prejšnje stanje to ne pove dosti. Podjetniško okolje je veliko boljše. Ponujeni odstop ministra za promet kaže na višjo stopnjo politične kulture. Gospodarska rast je bila v tem obdobju zelo dobra, nezaposlenost je rekordno nizka in zaposlenost rase. Prevzeli smo evro, predsedovali Evropski uniji. Mogoče bi bilo reči, da v tem štiriletnem obdobju kot celoti, prebivalcem Slovenije še nikoli ni šlo tako dobro. Ne vsem in ne v enaki meri, žal, a kaj takega zaenkrat ni še nikomur uspelo. Po drugi strani pa je stranka SDS v dobršni meri samo zamenjala L s S - iz LDS v SDS. Seveda to velja tudi za njene koalicijske partnerke v meri, ki ustreza njihovi politični teži, a jih pri izbiri ne upoštevam, ker nimajo kandidata za premierja. Bila so politična kadrovanja na mesta direktorjev, šefov državnih agencij, javnih zavodov, ipd. Nekaterim institucijam, ki so bile moteče za vlado, so ali pa so poskušali spodrezati krila. Predsednik republike, poosebljen predstavnik ljudstva, sicer z malo formalnimi pooblastili, a neposredno izvoljen, je bil v osebi Janeza Drnovška deležen finančnega izsiljevanja s strani vlade in omejevanja svobode gibanja s strani vaških straž, v zvezi s primerom Strojan, na kar vlada ni reagirala. To ni kar tako. Če nekdo omejuje tvojo svobodo gibanja in država ne reagira, je to škandal, če pa se to zgodi predsedniku republike, kdorkoli že je, pa je to zaskrbljujoče in resno. Računsko sodišče, varuh za varstvo človekovih pravic, urad za preprečevanje korupcije, parlamentarne preiskovalne komisije, institucije, katerih namen je nadzirati vlado, omejiti njeno moč, so bile deležne »šikaniranja« in celo poskusov ukinitve. To je zelo slabo za državo. Že mogoče, da tudi te institucije nimajo vedno prav, a zato jih še ne gre diskreditirati ali pa ukinjati, ker ti njihova kadrovska zasedba ni všeč. Gospodarsko okolje v Sloveniji ostaja problematično. Kako drugače pojasniti dejstvo, da stopnja inflacije dvakrat presega tisto v celotnem evroobmočju, kar velja tudi, če ne upoštevamo vpliva podražitev hrane in energije. Z javnimi sredstvi se v dobršni meri ravna kot s plenom in ne plačilom ali avansom za delo. Ob vseh velikih besedah in gestah v boju proti tajkunom ne gre pozabiti, da so še do nedavnega le-ti z vlado prav lepo sodelovali. Po tem, kar vem, ne morem priti do drugega zaključka kot je ta, da so se preprosto skregali. To pa kaže na selektivno uporabo instrumentov države, kar je zelo slabo in ima vpliv na vsakogar, tudi skozi položnice za elektriko (sum kartelnega dogovarjanja) in ceno kruha. Kako naj torej vemo, ali gre za boj za moč in vpliv ali za vzpostavljanje reda? Stopnja politične kulture, ki prevladuje v okviru vlade in koalicije, ki jo podpira, je po mojem prepričanju neustrezna. Vzemimo obrambnega ministra, ki se norca dela iz preiskave finskih organov suma korupcije (Finska je na vseh lestvicah korupcije na vrhu držav z malo korupcije) pri nakupu oklepnikov, namesto da bi razmišljal ali naj odstopi takoj ali počaka do konca preiskave in bil čim bolj tiho. Vzemimo predstavnike SDS na javnih soočenjih, ki imajo na vse odgovor: Saj ste tudi vi tako. To po mojem mnenju kaže na nenavadno razumevanje volitev, ki mu sam ne morem pritrditi. To, da se po štirih letih mandata izgovarjaš na prejšnjo vlado, meni ne diši po ničemer drugem kot po izogibanju odgovornosti. To, da na očitke o nečednostih odgovarjaš s tem, saj ste vi tudi, pa se zdi naravnost škandalozno! Gospodarski uspehi pa deloma sicer so posledica ukrepov vlade, še najbolj tega, da se ljudem bolj pusti delati in se jim manj po nepotrebnem komplicira življenje, a po drugi strani so tudi ali pa še bolj posledica vstopa Slovenije v EU in priložnosti ter pravil, ki jih je to prineslo, in pa splošnega globalnega ekonomskega rajanja, ki sedaj postaja maček, upajmo, da ne bo prehud. Vlada bi lahko storila več. Bolj razbijala kartelne povezave, bolj spodbujala konkurenco. V dobršni meri so se preprosto prepustili dobrim časom in se izognili ukrepom, ki bi bili nepopularni. To je zame nedržavniško, čeprav jih kot politike razumem, da želijo predvsem še enkrat zmagati, mi pa to pove, da niso sposobni povedati in storiti stvari, ki jih bo verjetno dosti bolj boleče, četudi neizogibno, treba početi v manj ugodnem svetovnem in evropskem gospodarskem okolju. Prevzem evra in predsedovanje Evropski uniji bi se zgodilo ob kateri koli vladi, ker je pri prvem šlo za nacionalni projekt, pri drugem pa smo preprosto bili na vrsti. Oboje je ta vlada solidno spravila pod streho. Če torej strnem svoje mnenje. Kar nekaj stvari je, ki jih je ta vlada delala bolje kot katerakoli vlada doslej. A po mojem mnenju je bilo veliko preveč nadaljevanja starih obrazcev, veliko preveč zamujenih priložnosti. Menim, da je to vjado potrebno poslati v opozicijo za štiri leta. Naj se malo odpočijejo. Poglejmo še stran, ki se šele poteguje, da bi nam služila kot izvršna oblast. Še nikoli doslej nisem razmišljal o tem, da bi volil SD in njene predhodnice, kot tudi nisem nikoli obkrožil našega prvega predsednika Milana Kučana. Razlog za to je preprost. Kučan je bil bivši šef komunistične partije, pa četudi se je kasneje zavezal demokraciji, stranka pa je bila naslednica te partije. Komunizem je zame dober primer, kako se lahko dobri nameni sfi-žijo. Osvoboditev človeka je prinesla diktaturo, kjer si bil lahko najprej ubit, kasneje pa “samo” zaprt in onemogočen. Vsak po svojih zmožnostih, vsakemu po njegovih potrebah pase je v praksi pokazalo kot Vsak malo, vsakemu malo, privilegirancem pa kar že hočejo. Komunizem je preprosto bil skregan s stvarnostjo, a kaj ko stvarnost vedno zmaga, ljudje pa trpijo posledice. A socialni demokrati so že skoraj dve desetletji demokratična stranka. Še več, njihovo politično delovanje in demokracija znotraj stranke so po mojem mnenju bolj podobne temu, kot to razumejo v zahodni Evropi, kot v stranki enega od vodilnih disidentov in borcev za človekove pravice, ki je bil zaradi tega celo zaprt, Janeza Janše. Ne voliti SD na teh volitvah zato, ker izhajajo iz komunistične partije, bi bilo kot bremeniti sinove za grehe očetov. Iz tega ni bilo nikoli nič dobrega. Borut Pahor, kot kandidat za predsednika vlade, nikoli ni bil del izvršne oblasti, kar se mi zdi v redu, ker potrebujemo prelom. Sebe je predstavil kot alternativo Janši, kar se mi zdi v redu, ker je s tem dal jasno izbiro in ne zamegljuje stvari. Predstavil je svojo ekipo, kar je zame dobrodošla novost. Nasploh so njegove besede, in za dejanja kot predsednik vlade še ni imel priložnosti, v redu. Govori o spremembi načina vladanja, za kar bi bil skrajni čas. Govori o tem, da bodo potrebni tudi nepopularni ukrepi, kar je pogumno. Nimatežavstem, da pohvali vlado, kar mi sporoča, da bo gradil na doseženem, kar je modro. Sam sebi je zelo všeč, kar je dobro, ker lahko iz njega norce brijemo, kar je zdravo. Kot sem jaz to razvozlal, on sebe vidi kot slovenskega Tonyja Blaira. Ni slabo. Tony Blair je v Veliki Britaniji ohranil vso dobro zapuščino prejšnjih konzervativnih vlad in opravil potrebne popravke, čeprav je do tretjega mandata že izgubil sapo in kompas. Kako je delal prej, pove veliko že to, da je sploh nastopal in bil izvoljen trikrat. Zato Borutu Pahorju dam šanso. In ne pričakujem veliko. Samo to, da bo držal besedo in profesionalno opravljal svoje delo. Drugi del glasu pa je kandidat v našem volilnem okraju, Rok Jenko. Z Rokom sva znanca. Prvič sva preživela nekaj več časa skupaj, ko sva se na pobudo kolega Simona Kerme udeležila posveta regionalnih strank v Opatiji. Potem pa sva imela stike med mojim nedavnim ne preveč uspešnim (in nepotrebnim) izletom v politiko, nenazadnje pa tudi ob organizaciji občinskega referenduma o pokrajinah, kjer je bil Rok eden od glavnih in najbolj aktivnih. Sva si pa tudi stala nasproti ob javnem soočenju o vstopu v NATO, kjer je bil proti, jaz pa kakopak za. Meni se je zdel nekoliko zaletav, kar sicer ni nič čudnega za mladega človeka. Ambiciozen, kar je za politika potrebno. Predvsem pa, vsaj moj vtis je tak, resnično predan svojemu kraju. In bi torej bil resnično bistriški poslanec. Čeprav z zadovoljstvom ugotavljam, da je še kandidatov, ki bi bili po mojem mnenju ustrezni, pa bom mirne vesti obkrožil Rokovo ime. So pa tudi težave. Prva in najresnejša je ta, da se župan in Rok Jenko ne razumeta ravno najbolje, no, nekako kot je burja le lahen vetrič. Če bi prišlo do njunega političnega sobivanja, se bosta pač morala naučiti shajati drug z drugim. Za dobro delo in sodelovanje je dovolj lovorik za oba. Drug problem je ta, da je tako, da dobi stranka v volilni enoti določeno število mandatov, ki jih nato dobijo tisti, ki so v svojem volilnem okraju dobili največ odstotkov. Ker je naša volilna enota Primorska, kjer ima SD močna oporišča na Obali, Krasu in Gorici, ne bo enostavno. A na to ne morem vplivati in zato tudi ne bo vplivalo na mojo odločitev. Moj volilni glas gre torej tokrat socialnim demokratom. In če zmagajo, ga bodo gotovo tudi biksali. Če preveč, potem jih bomo pa čez štiri leta poslali na pavzo. Ma, celo, če bi bili oboji približno enako dobri, sem za zamenjavo, čisto zato, da politike naučimo, da je oblast minljiva in jim ni od boga dana. To mnogim od njih ne bi škodilo vedeti. Bolj, ko se bodo tega zavedali, boljše bodo delali. In to je v redu. Dejan Ujčič Zgoraj podpisani nisem član nobene stranke, se v nikakršni obliki ne ukvarjam in se ne nameravam aktivno ukvarjati s politiko in od politikov in politike pričakujem zgolj in edino to, kar izhaja iz tega besedila. (To se meni sicer zdi samoumevno, ampak ne vem, če je ravno vsem, pa sem to zapisal.) radio capris dobra družba Taiko fie... Podjetniška Tako bi lahko bilo... nr „ . .... 1( cona Ilirska Bistrica iFtodjjetniska cona Rismik Divača a Jle*"|ezero ° a Tako bi lahko bilo. Bled je ... Zmaj ma mlade - Postojna Pri nas... jih nima Drugje... po Sloveniji Pri nas.. Obrt in malo gospodarstvo ZAKAJ NAS! ZATO NAS! VABUENI NA 41. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM VCEUE Obrtno podjetniška zbornica Slovenije si predvsem zadnja leta prizadeva za rast in dvig kvalitete obsejemskih prireditev. Teh je iz leta v leto več. Na tokratnem sejmu bo sodelovala s predstavitvijo svojih storitev, predstavitvijo strokovnih sekcij in Območno obrtno-podjetniških zbornic. Pripravila pa bo tudi vrsto poslovnih srečanj, poslovno konferenco, trinajst delavnic in štiri okrogle mize z aktualno tematiko. V nadaljevanju po kronološkem zaporedju predstavljamo nekaj zanimivih obsejemskih prireditev, ki se bodo zvrstile v času od 10. do 17. septembra. V četrtek, 11. septembra bo v dopoldanskem času okrogla miza na temo finančne discipline, v času od 10.30 do 17.15 pa bodo potekale štiri zanimive delavnice: Varstvo okolja - nova zakonodaja in nove obveznosti povzročiteljev obremenjevanja okolja ( predavateljica Katarina Železnik Logar), Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi in praktičen prikaz odpovedi ( predavateljica Staša Pirkmaier), Odgovornost proizvajalcev, distributerjev in trgovcev za skladnost in varnost izdelkov ( predavateljica mag. Emilija Bratož) in Kako do »evropskega denarja« - javni razpisi ( nepovratna sredstva) ( predavala bosta mag. Larisa Vodeb in Danijel Lamperger). V petek, 12. septembra bo okrogla miza z naslovom Promocija podjetništva, postani podjetnik, na kateri bodo sodelovali dr. Viljem Pšeničny, generalni sekretar OPZ Slovenije, Danijel Lamperger, svetovalec OPZS in predstavniki Ministrstva za gospodarstvo. Istega dne bodo organizirane tri delavnice: Nagrajevanje zaposlenih v okviru obstoječega plačnega modela in kako izkoristiti finančne spodbude za novo zaposlovanje sodelavcev ( predavatelj Marko Ocvirk), Kako se izogniti pastem delovnega prava pri postopanju s problematičnim delavcem ( predavatelj Dušan Bavec) in Davčni vidik nepremičnin ( predavatelj Iztok Mohorič). V ponedeljek, 15. septembra bo okrogla miza na temo Uspeti na tujih trgih - priložnost za rast podjetja, na kateri bodo sodelovali: mag. Andrej Poglajen, pomočnik generalnega sekretarja za storitve OPZS, predstavnik Ministrstva za gospodarstvo in Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije ter direktorji predstavništev slovenskega gospodarstva v Italiji Lara Černetič, v Nemčiji Janez Trkman, v Romuniji Branko Grgič in v Turčiji Daniel Vehovar. Organizirane bodo tri delavnice: Koliko nas stanejo davčne napake ( predavateljica Janja Perme), Davčni vidik nepremičnin ( Predavatelj Iztok Mohorič) in Kako z izvedbo notranjega računovodskega pregleda poslovanja podjetja zmanjševati stroške poslovanja ter optimizirati davčno breme podjetja ( predavatelj Marko Ocvirk). V torek, 16. septembra pa bo okrogla miza na temo Varnost in zdravje pri delu-dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2008, na kateri bodo sodelovali predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predstavnik inšpektorata RS za delo , strokovnjak iz prakse in svetovalka OPZS Katarina Železnik Logar. Istega dne bodo ponovljene delavnice : Kako do »evropskega denarja«-javni razpisi ( nepovratna sredstva), Kako se izogniti pastem delovnega prava pri postopanju s problematičnim delavcem in Koliko nas stanejo davčne napake. Prijave so možne do petka, 5. septembra 2008, preko spleta www.ozs.si, na e-naslov ic@ozs.si ali po telefaksu 01/583 05 60 oz. na naslov Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije, Izobraževalni center OZS, Celovška 71, 1000 Ljubljana. Udeležba na okroglih mizah je brezplačna. Za posamezno delavnico člani zbornice plačajo 25 EUR, nečlani 50 EUR (v ceni je upoštevan DDV, gradivo in osvežilni napitek), člani A plus in člani Kluba mojstrov plačajo 20 EUR. Ob prijavi na delavnico ali kroglo mizo prejmete brezplačno vstopnico za obisk sejma ! Več o tem lahko preberete na spletni strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Alenka Penko >nezmi£ PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net MOTOKULTIVATORJI .-.-T— profi kosilnice in *%^IERBY88 duplex primerne za vse terene r Nadomestni motorji MTK Labinprogres V2 motor B&S bencinski kolesa 500x10 s frezo 70 cm cena : 1.700,00 EUR MTK Labinprogres V2 z rotacijskimi kosilnicami (mulčarji) širine 60,80 ali 85 cm cena od: 1850,00 EUR dalje RAZVOJNA KONFERENCA PRIMORSKO NOTRANJSKE POKRAJINE GZS Postojna je 11. junija 2008 izvedla PRVO RAZVOJNO KONFERENCO PRIMORSKO NOTRANJSKE POKRAJINE, na kateri so nastopili 3 uvodni govorci - generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, direktor GZS Postojna Igor Blažina in fizik, izumitelj in pisatelj Andrej Detela. Sledil je osrednji dogodek - okrogla miza o prihodnosti PRIMORSKO NOTRANJSKE POKRAJINE, ki jo je moderiral novinar Dela Boris Šuligoj, na njej pa so sodelovali pomembni ljudje iz gospodarstva naše regije in širše. Med njimi je bil tudi Rudi Bradelj, direktor RESINEZ doo Ilirska bistrica, letošnji nominiranec za Podjetnika Primorske. Po okrogli mizi je bila še podelitev nagrad najboljšim inovatorjem. Uvodoma je mag. Igor Blažina povedal: »Po 20 letih dela v Ljubljani in Vipavi sem dobil prvo službo v domačem kraju. V tem času bi s prevoženimi kilometri na delo lahko 4 x obkrožil zemeljsko oblo. Velikokrat sem razmišljal tudi o tem, da bi se odselil odtod, bližje službi. Z dilemo ostati ali oditi se soočajo mladi izobraženci iz teh krajev, ki zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest dnevno odhajajo na delo drugam. Zadržimo jih lahko le z zagotavljanjem primernih služb, ki pa jih lahko prinese le razvoj. Razvoj sloni na domačih ljudeh, ki si tega iskreno želijo. Vaša današnja prisotnost potrjuje, da sodite mednje in se vam zahvaljujem, da ste si vzeli čas in se odzvali povabilu. Valvasor je v Slavi Vojvodine Kranjske zapisal, da Notranjska obsega Kras, Pivko in kar sodi zraven in ima četvero prebivalcev , namreč Vipavce, Kraševce, Čiče in prave Kranjce. Zato se mi zdi nepotrebno izgubljati čas z diskusijami o tem ali so ti kraji Primorska ali Notranjska. Nekateri se počutijo Primorce, drugi Notranjce, vsak ve zase. Zato PRIMORSKO NOTRANJSKA POKRAJINA ime, ki ne izključuje nikogar. In tudi pokrajina ni mišljena kot upravna oblika organiziranosti območja, temveč zgolj kot pokrajina z gozdovi in travniki. Pomembnejša je vsebina, ki združuje prebivalce tega območja - Način življenja, tradicija, običaji, vrednote, sorodstva, ambicije, potrebe, želje, vizija. Ker okolje izoblikuje način življenja med gozdovi, hribi, kraškimi pojavi, jamami, ponikalnicami, presihajočimi jezeri in burjo, kar opredeljuje kraje ob vznožju Javornikov, med Nanosom in Snežnikom. Časniki pate kraje opišejo z naslovi: »Dežela presihajočih jezer«, »Krpanovo dežela«, »Dežela neizkoriščenih naravnih bogastev«. Kaj pa ljudje, kakšni smo ljudje iz teh krajev ? Kako nas vidijo drugi ? »Ti ljudje se nočejo družiti« mi je dejal človek, ki že dolgo živi pri nas in je sem prišel s Krasa. » Ta regija odklanja ljudi, ki so pripravljeni nekaj narediti« mi je dejala podjetnica, ki se je odselila v Ljubljano. In smo tolerantni. Edino v Postojni ni nihče protestiral ko so k nam prišli Strojanovi. To mi je bilo všeč. Kaj pa če to ni tolerantnost ampak nezainteresiranost ? Igor Blažina Ker ima vsaka vas svoj shod, smo se na območni Gospodarski zbornici Postojna odločili , da organiziramo razvojno konferenco regije za območje 6 občin - Ilirska bistrica, Pivka, Postojna, Cerknica, Loška dolina in Bloke, od koder prihajajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki , ki so naši člani. Ker pa je tema zanimiva tudi za negospodarstvo, smo povabili tudi vas. Da se skupaj zazremo v prihodnost in preverimo ali plujemo v pravo smer in s pravo hitrostjo. Veliko imamo skupnega. Tu smo doma. Nismo prišli včeraj in ne bomo odšli jutri. In zato nam je mar za te kraje saj nenazadnje gre za nas, naše družine, naše otroke, gre za spoštovanje do prednikov in odgovornost do zanamcev. Ker vsi ne mislimo tako, kot je rekel moj prijatelj - »Mene zanima samo še, da je spluženo do Ljubljane« Predavateljica iz Ljubljane me je nedavno tega vprašala »Zakaj pa sploh potrebujete gospodarsko zbornico v Postojni ? Ali ni dovolj v Ljubljani in v Kopru?« » Zato gospa, ker tukaj nekateri tudi živimo. Ne živijo vsi v Ljubljani in v Kopru. Zaenkrat še ne« Ekonomija obsega in maksi-mizacija učinka sta dva temeljna ekonomska zakona, ki nam zaradi redke poseljenosti in malega števila prebivalcev, ne gresta na roko in moramo neprestano dokazovati, da ni pomembna velikost, temveč veličina. V mnogih parametrih predstavljamo le 1 do 2 % deleža Slovenije, zato nam tudi država ne namenja veliko pozornosti. Po indexu razvojne ogroženosti IRO sodimo med najbolj ogrožene na podlagi statističnih podatkov, ki jih zajema Statistični urad za Notranjsko kraško statistično regijo za leto 2002. S predlogom nove pokrajinske zakonodaje, po kateri naj bi ostali brez regije, se bodo verjetno spremenile tudi statistične regije in razvojne ogroženosti ne bo več videti, ker se bomo izgubili v boljšem povprečju sosednjih obalno kraške in osrednje slovenske pokrajine. Smo najredkeje poseljena regija v državi z le 35 prebivalcev /km2, medtem, ko je slovensko povprečje 99 ljudi / km2, v Ljubljani pa živi 1000 ljudi /km2. Kar 71 % regije pokriva gozd in 54 % regije leži v območju NATURA 2000, ki je zaščiteno zaradi rastlinske in živalske pestrosti. Pod tem gozdom, ki je največji strnjen gozd v srednji Evropi in predstavlja veliko naravno bogastvo v lesni biomasi se pretaka izjemno bogato vodo zbirno območje s pitno vodo.« Poglejmo nekaj statističnih podatkov za našo statistično regijo. Gospodarska zbornica Slovenije Število prebivalcev se je po osamosvojitvi Slovenije zmanjšalo. Odšle so številne družine jugoslovanske vojske in turistični delavci. Izginila so številna podjetja, pravočasno pa so se uspela novim razmeram prilagoditi podjetja, ki so nosilci gospodarskega razvoja regije. Le-ta povečujejo proizvodnjo in storilnost, vendar pa ne morejo zagotavljati ustreznih delovnih mest za vse razpoložljive visoko usposobljene kadre v regiji, ki zato odhajajo drugam. In so jezni na domače kraje, ker jim le-ti ne morejo nuditi ustrezne zaposlitve. Jih je včasih celo sram povedati da so iz te regije. Izgubijo občutek pripadnosti. Leta 99 se je v regijo priselilo 316 oseb, odselilo pa 185 oseb, Število prebivalcev regije se povečuje, a ne zaradi rojstev ampak zato, ker se k nam priseljujejo iz drugih regij in tujine, Leta 2006 se je v N KR priselilo 881 ljudi od tega 551 tujcev. Toda - Kakšni kadri so odšli in kakšni prišli ? Kakšnih prebivalcev si želimo ? Občina Ljubljana je predstavila strateški prostorski načrt in izvedbeni prostorski načrt na parcelo natančno do leta 2027 . Župan Jankovič je dejal »Ljubljana je najlepše mesto na svetu in njeni prebivalci so del te lepote. Odlikuje jih strpnost in visoki moralni in etični principi. Ohranili bodo staro mestno jedro, ki je ogledalo mesta in se ga ne spreminja, le izboljšuje kakovost bivanja v njem in gradili nove soseske na območju 1000 ha,. Uskladili bodo javni in zasebni interes. Prebivalce smo zaprosili za pobude in mnenja. Do sedaj smo prejeli 6500 pobud. Mestni urbanist je dr. prof. Koželj, ki je odgovoren za stroko in lepoto. Zadržati moramo mlade ljudi, ki sedaj zaradi nižjih cen stanovanj v okolici zapuščajo Ljubljano. Z njimi izgubljamo intelektualni potencial. V službo itak hodijo v LJ, vsak dan se pripelje 130 000 avtomobilov, tudi otroke vozijo v vrtce v Ljubljano, ker so storitev Ljubljanskih vrtcev najboljše in najcenejše. Samo spat gredo izven Ljubljane in tam ostaja glavarina. Tega ne bomo dovolili.« Se tudi mi tako jasno zavedamo tega dejstva ? Število delovnih mest v gospodarstvu ostaja konstantno, leta 1994 je regija zaposlovala 8928 delovnih mest, leta 2007 pa 9035, V občini Postojna se je število delovnih mest zmanjšalo za 546, v Ilirski bistrici za 554, v loški dolini za 92. V Pivki se je povečalo za 233 in v Cerknici za 867. Leta 2000 se je iz Cerknice vozilo na delo drugam 1085 oseb, leta 2006 pa že 1393 od tega 1027 v Ljubljano. V občini Ilirska bistrica se je število povečalo iz'890 na 1321 , od tega 572 v Ljubljano Iz občine Postojna pa iz 1177 na 1820, od tega 1097 v Ljubljano. Iz regije se je leta 2000 v LJ vozilo na delo 1932 ljudi, leta 2006 pa 3168 . V obdobju med leti 2000 in 2007 se je v Osrednji Sloveniji odprlo 52 000 novih delovnih mest v vsej preostali državi pa 38 000. Največje pomanjkanje kadrov je torej v Ljubljani, saj se vanjo dnevno pripelje 130 000 vozil. In kljub temu se ravno v Ljubljani odpirajo nova in nova delovna mesta, ostali deli Slovenije pa se praznijo. Zakaj se nam zdi to normalno ? Zakaj to nikogar ne moti ? Moči kapitala in politike se ne da ustaviti. Lahko pa se na to opozarja in proces koncentracije moči upočasni. Zakaj se ta delovna mesta ne razpršijo tudi izven Ljubljane ? Že sedaj kar 46 % vseh gospodarskih družb v Sloveniji sedež v Ljubljani. Tudi zato, ker je gostota gospodarskih družb tam tako velika, da so zaradi tega manj pogosto pregledovana s strani davčne uprave in inšpektoratov. Ker imajo boljše pogoje dela, boljšo infrastrukturo, več informacij, večjo ponudbo. V času vedno večje konkurenčnosti so v prednosti in trend selitev sedežev gospodarskih družb v osrednjo slovenijo se bo še stopnjeval. Razlike v BDP po regijah se iz leta v leto povečujejo. Analitiki nas tolažijo, da je drugod po Evropi še slabše. Razlika v standardu bivanja med NKR in Osrednjo slovenijo je tako velika, kot bi se preselil iz Slovaške na Finsko. In to po podatkih za leto 2005. Dejanske razlike so iz dneva v dan še veliko večje a ni še podatkov za leto 2007. Da se razlike ne bi tako hitro povečevale, smo dobili Zakon o skladnem regionalnem razvoju. Regije s težavami v razvoju imajo na razpolago tudi več razvojnih sredstev, a praksa kaže, da do njih zelo težko dostopamo, ker so pogoji preprosto prezahtevni in ker so v prednosti tisti, ki imajo več informacij. Povprečna plača v regiji znaša 90 % slovenskega povprečja. V Ljubljani so plače še višje. Ko bo nekega dne ukinjeno plačilo potnih stroškov za prihod na delo, bodo vozači pripravljeni sprejeti tudi nekoliko manj plačano delo bližje domu. In če takrat ustreznih delovnih mest ne bo na razpolago, se bo zopet povečala verjetnost, da se bodo preselili bližje službi. Se bodo te družine, ki so prišle k nam tudi iz Ljubljane, že toliko opomogle, da bodo takrat kupile stanovanje bližje LJ in tako kot so prišle tudi odšle ? Samo gospodarstvo brez sodelovanja županov in države, pa takih delovnih mest ne more zagotoviti. Edina srednja šola za gozdarstvo v Sloveniji je v naši regiji. Na tem območju je tudi največji strnjen gozd v srednji Europi. Zakaj morajo biti vse nacionalne gozdarske institucije v Ljubljani ? Glavnina lokalnega gospodarstva je delovno intenzivna in izvozno naravnana ter ustvarja podpovprečno dodano vrednost na zaposlenega. Zato pomanjkanje delovnih rok nadomešča s tujci. Na drugi strani pa po stopnji dosežene izobrazbe prebivalstva NKR regija iz leta 2006 zaseda kar drugo mesto v državi z 13.64 % ljudi, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo. Pred nami je le osrednja Slovenija z 17 %. V prebivalcih NKR je torej zelo velik potencial, ki gaje potrebno le motivirati. Po parametrih, ki določajo in-dex razvojne ogroženosti pa je Notranjsko kraška statistična regija predzadnjem mestu v državi. Med najslabšimi je naša regija po številu delovnih mest na delovno aktivne prebivalce, BDP na prebivalca, dodani vrednosti na zaposlenega, po številu gospodinjstev priključenih na kanalizacijo, stroški izgradnje infrastrukture so zaradi redke poseljenosti med najvišjimi, prejeli pa smo tudi najmanj neposrednih regionalnih spodbud. Najpomembnejši krovni dokument, ki določa smer in hitrost razvoja regije je REGIJSKI RAZVOJNI PROGRAM (RRP) za obdobje 2007 do 2013, ki zajema 5 področij : gospodarstvo; turizem; razvoj človeških virov; podeželje; ter okolje, prostor in infrastrukturo. V njem je zapisana vizija »POSTALI bomo prepoznavna, gospodarsko stabilna, razvojno ekološko usmerjena regija, ki bo spodbudila lasten razvoj skozi izrabo naravnih in kulturnih danosti ter s spodbujanjem razvoja človeških virov postala znana po zdravem načinu življenja in uveljavljena turistična destinacija.« RRP ocenjujemo kot dober dokument, (ogledate si ga lahko na spletni strani RRA Pivka) kljub temu pa gospodarstveniki ocenjujemo, da ima dve pomanjkljivosti - leta 2000 je dr. Sočan izdelal strokovno ekspertizo z naslovom STRATEGIJA RAZVOJNE PRENOVE NOTRANJSKO KRAŠKE REGIJE, ki je pred 8 leti zelo dobro nakazala možen razvoj dogodkov.. RRP, kije nastajal 6 let kasneje, bi se lahko tesneje naslonil na določene ugotovitve in priporočila Strategije. Opaziti pa je tudi, daje STRATEGIJA RAZVOJNE PRENOVE že nekoliko pozabljena, saj so se vmes zamenjali direktorji, župani in občinski sveti, ki ugotovitev in priporočil Strategije ne poznajo. KOLONIJA 2008 Party pižama Indijanski večer Kot že nekaj let do sedaj, smo se tudi v letošnjem poletju odpravili na 10 dnevno nepozabno in zelo zabavno dopustovanje v Pacug na Slovenski obali. Edina razlika od prejšnjih let je bil nov datumski termin in sicer smo letos letovali od 22.julija. do 1.avgusta, ko smo vsi celi in veselo nasmejani prispeli nazaj v naš domači kraj. Organizacijo socialno zdravstvene kolonije je tudi letos potekala pod okriljem organizacije Območnega Združenja Rdečega Križa Ilirska Bistrica. Večina otrok je letovala po znižani ceni na račun zdravstvenih indikacij in prispevka Zavoda za zdravstveno varstvo. Predloge je kot vedno tudi letos potrdil otroški zdravnik. O možnostih so bili obveščeni vsi upravičenci 1., 3., 5., in sedmega polivanjem (zalivanjem). Pod vodstvom Vseh vzgojiteljev in obilo dobre volje smo izpeljali vrsto delavnic za spretne roke (verižice, frizure, plesi,...). Na obisk pa je prišla tudi Laura Novak, ki je imela popoldansko delavnico izdelovanja imobile (zvončki). Ni minilo brez izleta z ladjo s katero smo starejši se odpeljali na panoramski izlet do Izole, ter malo pohajkovali po njej; mlajši pa smo z ladjico videli čarobno dno morja, kar je bilo nepopisno doživetje. Vsak večer se je nekaj dogajalo (spoznavni večer, indijanski večer Nunalce Fejst fantje razreda. Z ustrezno indikacijo so imeli možnost do znižane cene tudi ostali otroci. Za otroke iz socialno in finančno ogroženih družin je subvencijo prispevala Občina Ilirska Bistrica za kar se v imenu otrok zahvaljujemo. V samem letovišču so poskrbeli za udobno namestitev in dobro počutje 50 otrok in šestih mentorjev, ki smo noč in dan bdeli nad živahno, rahlo razposajeno a lepo vzgojeno mladino. Na teren je šla stara-nova ekipa (z leve proti desni stojijo Maja, Nastja, Dejan, Sara, Tina, Mateja). Obenem pa se kot vodja zahvaljujem za strokovno in iz srca izvedeno delo vsem svojim vzgojiteljicam. Hvala, super ste bile. V Pacugu, kjer smo letos gosto- Vzgojitli na plaži, igre brez meja, glasbeni večer, modna pista,...). Več kot polovica otrok se že več let zapored udeleži kolonije. Njihova odločitev nam daje potrdilo, da je kolonija enkratna priložnost, da otroci preživijo del počitnic zdravo, varno, kreativno in kar je najlepše- v družbi vrstnikov. Zadovoljstvo na otroških obrazih je poplačalo ves naš trud. Radi pa bi povabili še ostale zainteresirane da se nam pridružijo ter se sami prepričajo kako nam je skupaj lepo. Na koncu pa bi se še želel zahvaliti vsem ljudem dobre volje, ki so nam z svojo darežljivostjo omogočili, da smo tudi otroke nagradili sz malenkostmi. Res iskrena hvala za vašo darežljivost in kanček razumevanja. HVALA. Pedagoški vodja Dejan Trakoštanec Za vse, ki bi želeli, da vam pošljem fotografije mi pišite na dejan.trakostanec@gmail.com Pozitivne hudičevke vali že sedmič, smo izkoristili 10 dni sončnega vremena ter sorazmeroma čisto in toplo morje. Veliko smo čofotali in se smejali ter se zabavali sz Navihančka DRUŠTVO VEZI NAŠE ŽIVUENJE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI Redno obiskujem tudi dnevni center našega društva, kjer se preizkušamo v ročnih spretnostih, pišemo čutim. Moje skrite želje pa so,da bi dobila službo, končala glasbeno Sem Terezija Strnad, stara 33 let in prihajam iz Prekmurja. Že leto in osem mesecev živim v Ilirski Bistrici, v stanovanjski skupini Vezi. Stanujem s štirimi sostanovalci in sicer z Emilom, Valerijem, Vero in Marjetko. Med sabo se zelo dobro razumemo in si pomagamo. V prostem času se ukvarjam z glasbo, rada pojem in pišem pesmi, ki jih tudi objavim v našem časopisu Metuljček. Ker rada pojem, sem se vpisala v glasbeno šolo za solo petje. Poleg omenjenih hobijev rada kuham, pečem in šivam. Emil mi rad pomaga pri kuhanju, v prostem času pa se druži s svojo punco. Skupaj kolesarita, igrata karte in fotografirata naravo. Tudi sama imam simpatijo. Marko je voditelj na radiu in z njim sem že vodila glasbeno oddajo. na računalnik, igramo zabavne igre, imamo številne delavnice, hodimo na piknike, morje in izlete. V stanovanjski skupini se zelo dobro po- šolo in si poiskala ansambel ter se vrnila v Mursko Soboto. Terezija Strnad in Emil Kovačič M DRUŠTVO PRIDOBILO STATUS DELUJOČE LAS Z 7. avgustom 2008 se lahko pohvalimo, da smo med prvimi v Sloveniji pridobili status delujoče Lokalne akcijske skupine, s čimer smo uspešno zaključili obdobje priprave Programa razvoja podeželja in izdelave Lokalne razvojne strategije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nam je na osnovi februarskega razpisa dne 31.7.2008 z odločbo dodelilo status delujoče Lokalne akcijske skupine, s tem pa tudi pravico do koriščenja sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), namenjenih za izvajanje pristopa Leader v programskem obdobju 2007 - 2013 (sredstva osi 4). Pred nami je torej pomembno obdobje, na katerega smo se v društvu zelo resno pripravljali od ustanovitvenega zbora društva v oktobru 2007. Program dela, ki smo ga sprejeli na zadnjem zboru članstvu, bo osnova za projekte v letošnjem letu, ki jih pričenjamo z jutrišnjim dnem, čaka pa nas ogromno dela, saj so na voljo le še štirje polni meseci do konca leta. Še enkrat se javno in glasno zahvaljujemo vsem tistim, ki so sodelovali pri pripravi Programa razvoja podeželja v občinah II. Bistrica, Pivka in Postojna, projektni skupini zbrani okoli Iris Suban (Open door) in vsem tistim posameznikom, ki so pristopili k formiranju Lokalne akcijske skupine. Dejstvo, da smo dosegli 91 od možnih 100 točk pri Lokalni razvojni strategiji in vseh 7 možnih točk pri partnerstvu, pove vse. Temelj je torej postavljen, začnimo graditi in ustvarjati aktivno in sposobno podeželje. USPELI SMO TUDI NA RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTA GRUNDTVIG Letošnji avgust je za delovanje našega društva očitno zelo srečen mesec. Po uspešno pridobljenem nazivu delujoče Lokane akcijske skupine smo v teh dneh dobili še odobren mednarodni projekt v okviru akcije “Učna partnerstva” sektorskega programa EU - Grundtvig. Na razpis smo se prijavili 1. februarja 2008 s projektom “Improving Opprotunities for Older People in work and Community Activitiy - VVinning the Generation Game” skupaj z vodilnim partnerjem iz Litve, ter sodelujočimi iz Bolgarije, Belgije, Italije in Romunije. Za nas je to prvi evropski projekt in sodelujemo v njem predvsem zaradi nabiranja izkušenj z delom v mednarodnih projektih, vsekakor pa se bomo potrudili za čimboljši uspeh projekta. Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom VIR: http://www.razvoj-po-dezelja.si/ NA KRN JE NAJBOUE ITI V JESENI Veliko planincev je povedalo, da so bili na Krnu, a so obžalovali, da zaradi megle niso doživeli lepih razgledov. Ker sem otroštvo in rosno mladost preživela ob njegovem vznožju vem, da Krn rad deli nasmeške zgodaj dopoldne, potem se odene v meglo- »kapo«, v kateri se skriva do popoldneva. Domačini vemo, da se je na Krn najlepše povzpeti septembra. Takrat je čist in nudi razkošne poglede čez velik del naše domovine, najlepše pa na druge, njemu podobne vršace. Tina, naša najmlajša planinska vodnica, se je odločila, da nas za dva dni popelje k Krnskemu jezeru, na Veliko Babo in na Krn. Na društvene izlete me običajno pritegne nova družba in lepota neznanega neokrnjenega sveta. Udeleženci imamo ponavadi različno planinsko znanje, izkušnje, različne strahove (izražene ali skrite), različna pričakovanja in težave z različnimi deli telesa. Vodniku je poverjena zahtevna naloga. Z novimi udeleženci se temeljito pogovori, seznani in jim po potrebi svetuje. Dan pred odhodom je po Bistriški krajih pustošila toča. Več kot pol prijavljenih je z obžalovanjem odpovedalo udeležbo, saj so doma reševali nastalo škodo. Jutro po nevihti je kazalo tako nedolžen obraz, kot bi hotelo opravičiti besnenje prejšnjega dne. Med dolgo potjo do Lepene smo »reševali svet«, temeljito smo predelali lokalno in globalno politiko. Na izhodišču nas desetarka Tina ni pustila dolgo čakati. V smeri proti Krnskemu jezeru smo srkali vlažen, mrzel in po zeliščih dišeč gorski zrak. Pot je bila senčna in ne prestrma. Koča pri jezeru me je prijetno presenetila. Temeljito je bila obnovljena pred nekaj leti. V nadstropjih imajo sanitarje s tušem! Oskrbovana je s tovorno žičnico in vsaka primerjava s snežniško kočo je odveč. Po malici je Tina postala nemirna. Glede na vreme in časovne možnosti se je odločila, da gremo na Veliko babo. Dve uri in pol, je rekla. Pobočje Babe se dviga tik nad kočo. S Sergijem sva se hecala, da Babi hodimo po kikli, čez pas in po dekolteju, a vratu ni in ni hotelo biti konca. Hrabrili so nas kratki postanki, ki smo jim rekli bifeji. Srebali smo prepotrebno tekočino in pogledovali naokoli: na prelepo Krnsko jezero in Krn, cilj naslednjega jutra. Trudni, z jeziki do kolen, smo se vrgli na (vrh) Babe. Obdajale so nas prostrane goličave, kjer so potekali nesmiselni krvavi boji prve svetovne vojne. Ugotavljali smo imena bližnjih vrhov, s spoštovanjem zrli v Triglav. Posedli smo, se objeli in slikali za Snežnik. Čeprav so bile naše noge težke in so protestirale za ponovne napore, smo morali navzdol. Zelo rada prespim v planinskih kočah. Na skupnih ležiščih je vse tako smešno. Tokrat je bil najbolj zabaven oskrbnik, ki nas je stražil in z dvorišča kričal, katera soba se neprimerno obnaša. Zjutraj smo ugotovili, da nas je zaklenil v hišo! Proti Krnu smo krenili tiho in zbrano. Bila je nedelja in imela sem občutek, da hodimo po sveti zemlji. Skalni oltarji, prelepi travniki in cvetje, v ozadju ožarjeni vrhovi gora, so bili hvaležni motivi, s katerimi smo polnili kartice fotoaparatov. Upala sem, da bom z vrha Krna ugledala rojstno vas, a smo bili žal za nekaj minut prepozni. Tik pod vrhom se je dvignila megla in predstava je bila končana. Več sreče prihodnič. Nekega septembra! Ob povratku smo v jezeru hladili pregrete noge. Srečali smo mnogo mladih družin, ki so poromale do jezera in tako preživele lepo nedeljo. Pri koči smo družno izmenjavali dobrote iz nahrbtnika in se utrujeni vrnili v Lepeno. Tega dne smo hodili sedem ur. Pojav »telečjih nog« me je opozarjal, da moram hoditi z glavo. Izlet smo srečno pripeljali do konca. Za posladek smo si ogledali še brzice reke Soče. Domačini so uredili sprehajalno pot ob reki, postavili mostičke, da smo v celoti zaužili lepoto slapov in modrino tolmunov. Voda, ki smo jo natočili v plastenko, je bila ledena še v Bistrici. Darinka Dekleva 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si OBČINO OBISKALA DELEGACIJA IZ LATVIJE V ponedeljek 18. avgusta se je na obisku naše občine mudila delegacija iz Latvije. V spremstvu Bojana Žnideršiča -direktorja Vitre ter Milene Urh -direktorice Zavoda za mednarodno sodelovanje in razvoj so si ogledali našo občino in se seznanili z našimi problemi, značilnosti ter razvojnimi možnostmi. Delegacija je prišla iz mesta oz. občine Rezek-ne, ki ima veliko skupnih značilnosti z nami. V pogovoru z Indro Brivno ter llono Igoveno smo ugotovili, da smo obe občini obmejni in to z državami, ki niso v EU, da je tudi njim osamosvojitev - kakor tudi nam prinesla številne težave pri pretoku ljudi in blaga ter zaprla številne povezave, katere so bile dolga leta vir življenja za ljudi ob meji. Ugotovili smo tudi, da imamo številne projekte zelo podobne ter da se prijavljamo na iste finančne mehanizme. Ker je tudi njihova občina ena izmed manj razvitih v državi so zelo zainteresirani za povezovanje z drugimi in za izmenjavo znanj in izkušenj. Obiskovalci so bili izredno navdušeni nad našo pesto krajino in raznoliko hrano ter nad prijaznostjo ljudi. \I D.O.O. PRfflSTDRU PROSTORSKO URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE □ D IDEJE DO VOJKOV DREVORED 2 6250 Ilirska Bistrica tel.: + + 386 (0)40 78 3 943 E-Mail: INFO@yaROŠTORU.SI NAČRTA ARHITEKTURA Izdelava vseh vrst projektov za pridobitev GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z- NJIM POVEZANO SVETOVANJE URBANIZEM IZDELAVA PROSTORSKE IN URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE TER STROKOVNIH PODLAG COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 DR. DIMITRIJ RUPEL - KANDIDAT SDS ZA POSLANCA V ILIRSKI BISTRICI SDS Ilirska Bistrica je 25.08.20-08 gostil ministra Rupla na novinarski konferenci, kjer je odgovoril na nekaj vprašanj. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v Ilirski bistrici kandidat SDS za poslanca. Ni zelo pogosto, da kateri minister »zaide« na kandidatno listo v te kraje, zato nas je najprej zanimalo vedeti, zakaj se je dr. Rupel odločil, da bo kandidiral prav pri nas. To ni prvič, da kandidiram ob meji s Hrvaško. Kot zunanji minister imam pač specifične odgovornosti in pristojnosti, ki zadevajo odnose s sosednjimi državami in dobro veste, da so v tem času prav odnosi s Hrvaško prednostna naloga. Zato sem vesel, da kandidiram v občini, kjer predstavljajo ti odnosi tako velik problem. In kakšne rešitve predlagate? Kdaj bomo lahko imeli normalne odnose s Hrvaško? In kdaj bomo lahko zopet prosto hodili v Kvarnerski zaliv, ki je bil od nekdaj »naše morje«? Postavljate mi kar nekaj vprašanj. Kot veste, je Evropska unija naložila Hrvaški, naj v okviru približevanja EU reši mejna vprašanja s Slovenijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter črno goro. Gre torej za obvezo, ki Prihaja naravnost iz Bruslja in prepričan sem, da Hrvaška to jemlje zelo resno. Navsezadnje so dogajanja o ekološko-ribolovni coni, ki jo je morala Hrvaška razveljaviti za vse države članice EU, pokazala, kako trdno NAŠ IZLET NA MAŠUN Tudi letošnje poletje smo počakali pravo vreme in se s stanovalci Doma starejših občanov Ilirska Bistrica podali na izlet. Skupaj smo odkrili že veliko lepih kotičkov Slovenije, to pot pa smo se odločili, da dan preživimo na Ma-šunu. Že takoj, ko smo prišli na Mašun smo vedeli, da smo se prav odločili: nadihali je bil čas tudi za družabne igre, sprehode in nekaj smo jih tudi zapeli. Kar nekaj stanovalcev pa se je okolice Mašuna spomnilo še iz vojnih časov ali pa so želeli videti, kje so njihovi bližnji hodili. In tako smo se, polni vtisov, segreti od sonca ter prijetno utrujeni vendar zadovoljni, vrnili v dolino. Ob tej priložnosti pa___________________ bi se radi zahvalili tudi Gostišču Mašun za prijaznost in gostoljubje. Urška Abram Dom starejših občanov Ilirska Bistrica stoji bruseljska politika za svojimi zahtevami. Ker se zavedamo kočljivosti vprašanja, smo Hrvaški ponudili možnost, da bi vprašanja meje rešili s pomočjo tretjega. Mešana komisija pripravlja izhodišča. Mi smo svoje pogoje že postavili: temelj naj bo stanje na dan 25. junija 1991, odloča naj se o celotni meji, na morju in na kopnem, ter odloča naj se po načelu pravičnosti. Mislim, da bo mogoče na tej osnovi poiskati rešitev, dokončno ali začasno, ki bo zadovoljila obe državi. To pa bo Hrvaški odprlo pot v Evropsko unijo in potem je samo še vprašanje časa, da bo tudi Hrvaška izpolnjevala pogoje za vključitev v schengenski režim, ki bo odpravil vse kontrole na slovensko-hrvaški meji. Veliko govorite o meji, ampak Ilirska bistrica je praktično odrezana tudi od Slovenije. Cesta je slaba in nevarna, z železnico pa se voziš celo večnost. Res, vem, da je to velik problem. Mislim, da mora biti ena prednostnih nalog nove vlade da Ilirsko bistrico poveže z Ljubljano s sodobno avtocesto. Znani so mi pomisleki glede trase, vendar Ilirska bistrica avtocesto potrebuje, tudi glede na dejstvo, da je Hrvaška na svoji strani meje s tem pohitela. Kar pa zadeva železnice je minister Žerjav že povedal, da bo prihodnji mandat moral nameniti veliko pozornost železnicam. Tudi zaradi čedalje dražjega goriva bo morala Slovenija posodobiti javne prevoze ter zagotoviti občankam in občanom poceni in dobre storitve. Železnica bo imela tu primarno vlogo. Ostaja pa dejstvo, da smo še vedno med bolj nerazvitimi območji v Sloveniji. Mladi zapuščajo Ilirsko bistrico in odhajajo na delo v Ljubljano ali v Koper. Res je, da izredni potencial, ki ga imate, predvsem v turizmu, še ni bil izkoriščen. Tu bo treba vlagati v infrastrukture in v stimulacijo podjetništva. Evropska sredstva bodo lahko veliko pomagala. Ilirska bistrica ima glede tega velikega zaveznika, naravo: Po eni strani razvejana pokrajina Brkinov, na drugi pa snežniški gozdovi z Mašunom in Sviščaki, lahko postanejo vabljiv cilj za številne turiste, ki se radi vračajo k naravi, obenem pa priložnost za nova delovna mesta. Seveda pa moramo zelo paziti tudi na naravo, da izkoristimo to bogastvo ne da bi ga pokvarili. Številni primeri pri nas in drugod po Evropi kažejo, da je to mogoče. naročnik SDS Po intervjuju pa nas je po občini popeljal volilni avtobus. Ilirsko bistriški odbor je skupaj z ministrom Ruplom obiskal kraje, ki jih je nedavno prizadela toča, nadalje smo se popeljali preko Prema do Jelšan in nazaj proti Knežaku in Baču. ORGANIZIRANA DRUŽBENA SKRB NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA ZA STARE, BOLNE IN INVALIDNE OSEBE Kljub temu, da se na Centru za socialno delo II. Bistrica že dalj časa trudimo informirati ljudi o različnih oblikah pomoči, ki jih lahko uveljavljajo na področju socialnega varstva, pri vsakodnevnem delu z ljudmi opažamo, da ti še vedno premalo poznajo storitve na tem področju. Največjo pomanjkljivost opažamo pri poznavanju pravic in storitev za stare, bolne in invalidne osebe, zato želimo širši javnosti ponovno predstaviti pravice, ki jih lahko uveljavljajo na področju socialnega varstva. V preteklosti je pri oskrbi starih in invalidnih ljudi prevladovala tradicionalna družinska in sosedska pomoč, v zadnjem obdobju pa obe obliki pomoči v tej svoji vlogi odpovedujeta, zato je vse več ljudi prepuščeno družbeni skrbi. V preteklosti in tudi danes se veliko gradi domove za starejše občane, kljub vsak dan novim pridobitvam na tem področju pa so ti še vedno prezasedeni in težko se kjerkoli v Sloveniji dobi kakšno prosto mesto. Zato se je socialna politika usmerila tudi in predvsem v iskanje rešitev za izvedbo pomoči na uporabnikovem domu. Tako uporabniki lahko izbirajo med različnimi oblikami pomoči. Pomoč na domu Je organizirana oblika socialne oskrbe na uporabnikovem domu, ki obsega: -gospodinjsko pomoč; nabava živil, priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega prostora z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora, -pomoč pri vzdrževanju osebne higiene; pomoč pri oblačenj, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi ortopedskih pripomočkov, -pomoč pri ohranjanju socialnih stikov; vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodniki, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznostih, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava osebe na institucionalno varstvo. Storitev je za uporabnike plač-Ijiva.Trenutna cena za uporabnika znaša 4,70 € za uro opravljene storitve, razliko do polne cene pa sofinancira Občina Ilirska Bistrica. V kolikor uporabnik nima dovolj sredstev za plačilo storitve lahko uveljavlja oprostitev plačila. Pravica do družinskega pomočnika Je pravica invalidov s ciljem, da ostanejo v oskrbi v domačem okolju. Upravičenci so polnoletne osebe s težko motnjo v duševne razvoju ali težko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi vsestransko pomoč, ki jo potrebuje. To je oseba, ki bi se lahko štela za brezposelno ali se je odjavila iz evidence brezposelnih ali je zapustila trg dela ali oseba v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom. Družinski pomočnik mora imeti isto stalno bivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (družinski člani po zakonu o socialnem varstvu so: zakonec invalidne osebe, otroci, brat sestra, stari starši, vnuki, stric, teta). Družinski pomočnik invalidni osebi nudi pomoč v skladu z njenimi potrebami in interesi, zlasti pa skrbi za: - nastanitev, nego, prehrano in gospodinjska opravila, - zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika, - spremstvo in udejstvovanje v različnih socialnih in družbenih aktivnostih. Družinski pomočnik ni dolžan kriti materialnih stroškov za preživljanje invalidne osebe.Oseba, ki opravlja nalogo družinskega pomočnika ima pravico do delnega izplačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače. Pravica družinskega pomočnika se financira:z dodatkom za pomoč in postrežbo, ki ga prejema invalidna oseba, s sredstvi invalidne osebe do višine njene plačilne sposobnosti, s sredstvi zavezancev in s prispevkom občine. Institucionalno varstvo Je organizirana oblika pomoči, ki upravičencem nadomešča ali dopolnjuje funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo, ki pomeni bivanje in organizirano prehrano, socialno oskrbo ter zdravstveno oskrbo po predpisih s področja zdravstva. Plačilo storitve institucionalnega varstva se krijejo iz sredstev upravičenca in s prispevki zavezancev. Če ta sredstva ne zadostujejo za polno kritje oskrbnine razliko krije Občina II. Bistrica. V primeru, da bo namesto upravičenca plačevala storitev občina, upravičenec pa je lastnik nepremičnin mora ta dovoliti zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnin v korist plačnika storitve. Poleg celodnevnega varstva Dom starejših občanov II. Bistrica uporabnikom nudi tudi. - dnevno varstvo, - prehrano (dostavo hrane na dom) - pranje in likanje perila ter - izposojo medicinskih pripomočkov. Skrbništvo nad odraslimi Ko na centru za socialno delo obravnavamo populacijo starih, bolnih in invalidnih oseb se pogosto srečujemo s potrebo ali s pobudo za postavitev skrbnika za opravljanje določenih vrst opravil. Namen skrbništva nad odraslimi osebami je varstvo njihove osebnosti ter zavarovanje premoženjskih in drugih pravic in koristi. Center za socialno delo postavi stalnega skrbnika vsaki osebi, ki ji je s sodbo sodišča odvzeta poslovna sposobnost, skrbnika za posebni primer za določeno vrsto opravil pa odsotni osebi katere prebivališče ni znano, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Center za socialno delo vsak primer podrobno prouči in izvede ugotovitveni postopek, zato je zmotno pričakovati, da se bo postopek zaključil v enem dnevu. Skrbnika se imenuje z odločbo, v kateri se določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil. Skrbnikje dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati z njegovim premoženjem. Brez predhodne odobritve centra za socialno delo ne more v varovan-čevem imenu sprejemati pomembnejših odločitev ali sklepati pravnih poslov. Centru za socialno delo mora redno poročati o svojem delu. Pri svojem delu se strokovne delavke centra za socialno delo pogosto srečujemo z dilemo, kako pomagati uporabniku, ki zavrača vsakršno pomoč, okolica pa nas opozarja na »neurejene« razmere in zahteva »ukrepanje« pristojnih služb. Tako kot povsod tudi v našem okolju živi določeno število ljudi, ki živijo v nevsakdanjih življenjskih razmerah. Ob obisku na domu te osebe običajno opravijo razgovor pred vrati svojega bivališča in ne želijo, da se kdorkoli vtika v njihovo privatno življenje. Če s svojim načinom življenja ne ogrožajo nikogar imajo že po ustavi pravico do zasebnosti, do osebnostnih pravic in dostojanstva in nihče nima pravice vsiljevati svojih načel in pogledov na življenje. Na centru za socialno delo se trudimo, da vse take osebe občasno obiščemo, jih seznanimo s vsemi oblikami pomoči, ki jih lahko uveljavljajo in ponudimo svojo pomoč. Osebam se nudi samo tisto obliko pomoči, ki jo sami sprejmejo ali predlagajo, nikakor pa ne moremo »na silo ukrepati« in vsiljevati svojih moralnih pogledov na življenje. Takšno ukrepanje verjetno nikomur izmed nas nebi bilo všeč. Direktorica CSD Miranda VRH ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE KONCESIONARJI SO DEL JAVNE ZDRAVSTVENE MREŽE IN POMEMBNO PRISPEVAJO K TEMU, DA LAHKO ZDRAVSTVENI DOMOVI OSTAJAJO OSNOVA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Na politično motivirane navedbe Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki zadevajo koncesije in koncesionarje, daje Zdravniška zbornica Slovenije naslednje pojasnilo: Zdravniki in zobozdravniki koncesionarji so sestavni del JAVNE zdravstvene mreže, koncesije pa prejemajo za opravljanje JAVNIH storitev. Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji tako skupaj in pod enakimi pogoji zagotavljajo bolnikom enako dostopnost do zdravstvenih storitev. Podeljevanje koncesij torej ni privatizacija, saj koncesionar še naprej ostane del javnega zdravstva in nadaljuje delo v javnem zdravstvu. Zdravnik na določenem mestu v mreži samo spremeni svoj delovnopravni položaj. Za organizacijo zdravstvenega varstva na primarni ravni so odgovorni predstavniki lokalne skupnosti pod vodstvom županov in lahko s podelitvijo koncesij zagotovijo ustrezno število zdravnikov v kraju. Zdravniška zbornica poudarja, da so koncesionarji del javne zdravstvene mreže in pomembno prispevajo k temu, da lahko zdravstveni domovi ostajajo osnova zdravstvenega varstva. Še več, zdravniki in zobozdravniki koncesionarji poleg znanja in dela namenjajo finančna sredstva za dosego čim boljše kakovosti zdravstvene oskrbe državljanov. Za nove kapacitete, ki so bile do danes vključene v sistem javnega zdravstvenega varstva, so do sedaj namenili 60 milijonov EUR. Zdravstveni domovi se bodo morali čim prej lotiti nujne strokovne in organizacijske prilagoditve današnjim potrebam državljanov Slovenije. Socialna pravičnost in dostopnost do zdravstvenih storitev se z uvajanjem koncesionarskega dela nista zmanjšali. Bolniki, ki imajo urejeno zavarovanje, za storitve, ki jih financira zavarovalnica, ne plačujejo niti v javnih zavodih niti pri koncesionarjih. Storitve so tudi pri koncesionarjih financirane iz javnih sredstev. Bolniki v javnih zavodih in pri koncesionarjih plačujejo le za storitve, ki jih zavarovalnica ne priznava. V odmaknjenih krajih se je s podelitvami koncesij dostopnost do zdravstvenih soritev povečala. Izboljšala se je stalnost, saj zdravnik, ki dobi koncesijo, ostane v kraju do konca svoje delovne dobe. Kot koncesionar namreč zdravnik pridobi samostojnost pri delu in odločitvah, samostojnost pri nabavi opreme in ureditvi prostorov, samostojnost pri organizaciji dela po svoji meri in po meri bolnikov ter večje možnosti izobraževanja grede na potrebe izvajanja dejavnosti. To so tudi glavni razlogi, ki botrujejo odločitvi zdravnika, da sprejme koncesijsko pogodbo. Zasebna dejavnost pri koncesionarjih se je pokazala kot učinkovita oblika zdravstvenega varstva. Sprejema jo večina Evrope, tudi pri nas so jo bolniki dobro sprejeli. Po neodvisnih anketah je zadovoljstvo ljudi pri koncesionarjih primerljivo kot v javnih zdravstvenih domovih. Proces podeljevanja koncesij v Sloveniji poteka načrtovano. Delež koncesionarjev v Sloveniji pa je med najnižjimi v Evropi in danes znaša 25%. l>ORA// ********** V Sloveniji sta obseg in vsebina programa zasebnih izvajalcev določeni s koncesijsko pogodbo z občino oz. državo, s katero se podeljuje dovoljenje za določeno dejavnost v javni zdravstveni mreži, ter s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki določa obseg in celo dela vsakemu nosilcu dejavnosti oz. izvajalcu posebej. Zdravniška zbornica Slovenije prim. asist. Gordana Kalan Živce c, dr. med. predsednica imežiMc PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net BEČANI V NABREŽINI V četrtek, 14.avgusta 2008 smo se Bečani udeležili občinskega praznika v Nabrežini v občini Devin-Nabrežina v Italiji, s katero je pobratena naša občina Ilirska Bistrica. Na osrednjem trgu polnem stojnic, smo se z glasbo, plesom in kulinariko predstavili tudi mi. Mimoidočim smo na naši stojnici, ki je predstavljala staro kmečko kuhinjo z mendrgo, starimi stoli in klopjo, posodo, priborom, ponudili »mojšnco«, ki jo je skuhal Godec ter recept za pripravo le-te, domač kruh in štruklje, delo pridnih vaščank, domače žganje ter letak, ki je v sliki in besedi predstavil Bač. Daje bila naša stojnica dobro obiskana so ob koncu prireditve dokazale prazne posode v katerih so bile dobrote. Velika pohvala gre otrokom, mladim plesalcem in godcem, ki so s svojim nastopom popeljali marsikaterega starejšega, predvsem med zamejskimi Slovenci, v otroška leta. Po licu pa vzpodbudili kakšno solzo sreče, veselja, spomina. Otroška folklorna skupina je ob harmonikah Davida in Viktorja zaplesala tri plese, spremljali pa so jih tudi Stojan z bobnom, Nejc s pozauno ter Gaja, Andreja in Katarina na »škant, grablje in Ione«. Vsi so poželi velik aplavz. Ples in petje se je nadaljevalo pri stojnici ob zvokih harmonike. Kdor je želel, se je lahko preizkusil v igranju na »grablje in škant«. Vsi smo bili deležni ogromnih pohval mimoidočih, pa tudi župana Antona Šenkinca, predstavnikov občinske uprave, razvojnega centra ter JSKD Ilirska Bistrica. V veselem vzdušju smo se v poznih večernih urah vrnili domov. Na avtobusu smo izmenjali marsikatero misel z željo po ponovnem druženju. Da smo vse lahko izpeljali in uspešno predstavili Bač so nam pomagali: Žagarstvo Volk - Volk Janez s.p., Bač, Žaganje Boles - Volk Bojan s.p., Bač, TIM - Bojan Žele s.p., Bač, Bar KEŠ - Keš Joža s.p.,Bač, Štolama Javor, Bač, gostilna ZALA-Zgonc Rozalkas.p., Knežak, Mesarstvo Kaluža - Kaluža Stanislav s.p., Petelinje, Avtoprevozništvo Rutar Ivan s.p., Fabci in Ara - Udovič Stanislav s.p. , Jelšane. Vsem, ki so kakorkoli pomagali in sodelovali pri programu in predstavitvi se iskreno zahvaljujemo. V imenu udeležencev iz Bača Tanja Blažek Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 , Ilirska Bistrica GSM : 040 848 940 'IŠNeeses Vse informacije na tel: 040 848 940 e-mail: sebastijan.logar@gmail.com www.kovastvo-Iogar.si TRGOVINA MIRA Trgovina s tehničnim blagom Mira Bezeljak s.p. Tržaška ulica 39, Postojna, tel. 05 720 47 53, GSM 031 460 248 TEHNIČNA TRGOVINA Z NAJVEČJO IN CENOVNO NAJUGODNEJŠO IZBIRO TRANSPORTNIH KOLES blagovne ZNAMKE HV KOLESA, d.o.o. Naša kolesa se vrtijo v vaše zadovoljstvo. OBJAVA 1. JAVNEGA RAZPISA V OKVIRU ČEZMEJNEGA SODELOVANJA Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v petek 20.06.2008 objavila prvi javni razpis v okviru čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško . Operativni program čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško vsebuje naslednje prednostne osi: ekonomski in socialni razvoj (razvoj turizma in podeželja, razvoj podjetništva, socialna integracija), trajnostno upravljanje naravnih virov (varstvo okolja, ohranjanje zavarovanih območij) in tehnična pomoč. Poleg tega program zajema še horizontalne teme, kot so razvoj človeških virov in informacijska družba. Upravičena območja v Sloveniji so Pomurska, Podravska, Savinjska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kraška in Obalno-kraška statistična regija, na Hrvaškem pa Medžimurje, Varaždin, Krapina-Zagorje, Zagreb, Karlovac, Primorsko-Goranska županija in Istra. Poleg tega se lahko izdatki, ki so nastali pri izvajanju projektov, do največ 20 odstotkov celotnega zneska sofinancirajo iz prispevka EU še v Osrednjeslovenski statistični regiji in v mestu Zagreb. Zahteva se, da je vsaj en projektni partner iz Slovenije in vsaj en iz Hrvaške. Projektni partnerji se morajo poleg tega - razen v izjemnih upravičenih primerih - na- hajati znotraj upravičenega območja. Zgornja meja glede števila projektnih partnerjev ni predpisana. Projektni partnerji morajo izpolnjevati vsaj en kriterij čezmejnega sodelovanja: skupni razvoj, skupno izvajanje, skupno osebje in skupno financiranje. Upravičeni prijavitelji in partnerji so neprofitne pravne osebe, ustanovljene v skladu z javnim ali zasebnim pravom, ki delujejo v javnem in splošno koristnem interesu in sodijo v eno od naslednjih skupin: • regionalni in lokalni javni organi; • osebe javnega prava, kot so: skladi, zavodi, agencije, katerih ustanovitelj je država ali občina ali katerakoli druga oseba javnega prava, raziskovalne in razvojne ustanove, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvojne agencije itd.; • nevladne organizacije, kot so združenja, fundacije; • gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, grozdi, ki so registrirani kot neprofitne pravne osebe; • pravne osebe zasebnega prava, ki izkazujejo neprofitni status in namen delovanja, kot so društva, lokalne in regionalne razvojne agencije, registrirane kot podjetja, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje, zasebni zavodi itd. Iz programa se lahko sofinancirajo samo upravičeni izdatki, pri čemer lahko sofinanciranje Skupnosti iz sredstev IPA znaša največ 85 % javnih sredstev. Vsak slovenski partner mora zagotoviti vsaj 5% lastnega sofinanciranja. Vsak hrvaški partner pa mora zagotoviti vsaj 15% javnega sofinanciranja. Projekti, upravičeni do sodelovanja v programu, so projekti, katerih skupni zaprošeni znesek IPA sredstev znaša od 75.000,00 EUR do 2.000.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog je 20. oktober. V času javnega razpisa bodo organizirane delavnice, kjer bodo podrobneje obrazloženi pogoji sodelovanja na razpisu ter organizirana pomoč pri iskanju partnerjev in razvoju projektov. Informacije glede delavnic bodo na voljo na spletnih straneh SVLR in EU SKLADI. V kolikor želite pridobiti več informacij o razpisu, nas pokličete na telefonsko številko 031 423 322. Zavod za mednarodno sodelovanje In razvoj projektov Belenus direktorica mag. Milena Urh Kronika POROČANJE 0 DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.07.2008 DO 15.08.2008 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 28 kaznivih dejanj in sicer 3 kazniva dejanja velike tatvine in 1 poskus kaznivega dejanja velike tatvine, 13 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 5 kaznivih dejanj ogrožanja varnosti, 2 kaznivi dejanji ponarejanja denarja, 1 primer goljufije. Prav tako so policisti na našem območju odkrili zapuščeno vozilo, za katero so ugotovili, daje bilo ukradeno na območju policijske postaje Kozina, prijeli pa so tudi eno osebo, za katero je bila razpisana tiralica, ter jo privedli na prestajanje kazni v zapore Koper. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 20 oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo iz R Hrvaške. Tujcem so bile izrečene globe in so bili po končanem postopku izročeni hrvaškim mejnim organom. Poleg omenjenega so policisti obravnavali še 16 kršitev javnega reda in miru od tega 6 kršitev v zasebnem prostoru in 10 kršitev na javnem kraju. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi, dva kršitelja pa sta bila zaradi nadaljevanja s kršitvijo pridržana v prostorih za pridržanje. Na območju naše policijske postaje se je v navedenem obdobju pripetilo tudi 28 prometnih nesreč, v enem primeru je prišlo do hudih telesnih poškodb, v sedmih primerih do lahkih telesnih poškodb, v ostalih prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo do streznitve pridržali 3 voznike. Obravnavali smo še 5 primerov poškodovanj vozil na parkirnem prostoru, 3 povoženja divjadi in en požar na gospodarskem poslopju v okolici Ilirske Bistrice. Najdene in zavarovano je bilo eno neekplodirano ekplozivno telo, za uničenje katerega je poskrbel pirotehnik. POSEBNA OPOZORILA: Policisti bodo v času od 01.09. 2006 do 15.09.2006, ob začetku šolskega leta, izvajali akcijo VARNA POT V ŠOLO. V prvem tednu jim bodo pomoč pri varovanju šolarjev nudili tudi člani ZŠAM. Vse udeležence v cestnem prometu pozivamo, da polagajo posebno pozornost na najmlajše udeležence v cestnem prometu in tako prispevajo svoj delež k varnosti otrok. Želimo si, da bi ugodne varnostne razmere ostale preko celotnega šolskega leta, tako da bodo lahko v šolske klopi v naslednjem šolskem letu sedli vsi otroci. Za dosego tega cilja pa moramo poleg policistov skrbeti vsi, tako starši, učitelji, kot tudi udeleženci v prometu. Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III # S recenzija # # Misel o knjigi.... Stuart Avery Gold, Ping: iskanje novega ribnika Prevedla Vera Čenalič (naslov izvirnika PING) Nova Gorica: založba Eno, 2007 Poznam dekle, ki živi v partnerstvu že nakaj let. Ima hčer, najstnico,in ima pokopanega moža. Torej je v odnosu z nekom, ki ji je najbrž druga ljubezen. Najbrž (tako podrobno je ravno ne poznam©). Kaj dosti vmes ni preizkušala, ker je tako ali tako v možu našla tudi najboljšega prijatelja, dobrega kompanjo-na za žur, zaupnika, sovražnika, otroka, starčka in še kaj, kar mi trenutno ne pade na misel. Skratka, bilo ji je lepo. In nekega dne se je pač zgodilo, da ji je usoda moža lepo odnesla. Kar tako. Mimo grede. Mimo plota. Mimo prvega vogala v neko petnajsto dimenzijo, kamor nam še ni dovoljeno pokukati. Naj nam še ne bi bilo, ajd. In bilo je težko pobrati se. Težko najti pot. Ampak to je še nekako šlo. Spoznala je osebo, na katero se je neskončno naslonila. Rama je bila dovolj mehka za jokanje, mednožje dovolj toplo za trenutno srečo, srce dovolj veliko, da je vanj zajelo osebo in tri dodatne otroke. In nato se je začelo. Njena zgodba namreč. Vse v redu in prav, če greš ven, ampak bognedaj, če koga drugega pogledaš. Če komu drugemu nameniš trepljaj. Bognedaj, če se s kom meniš kaj več kot minuto in deset sekund. In bognedaj, da izvem, ko me ni, da si domov (v svojo lastno bajto) koga vozila, pa četudi prijatelje. In saj veš, jaz imam kup prijateljev in ne morem jih kar tako odsloviti. Pa ti jim naredi kosilo potem, ko jih pripeljem na drink. Pa itak boš pijačo nabavila ti, a ne, moj srček. In vtem stilu dalje. Osebo, na katero je naslanjala glavo, ko je bilo hudo, je tako ali tako potrebovala kot z vijolicami naduvan zrak, torej, ja. Kuhala je in prala in nabavila hrano, pijačo in še kaj, če je bilo potrebno. In tudi oseni avtomobil je posodila in čeprav ji ga je oseba, na katero je naslanjala svojo glavo, avto razsula že trikrat, no, ja, se bo že popravilo, saj tako ali tako dela, medtem ko oseba, na katero se naslanja, vztrajno že nekaj let išče službo. In potem je tu še telefon. Ej, srček, potrebujem dvesto evrov za telefon, sej veš, če sem nezaposlena oseba, se je potrebno dogovarjati za delo in itak boš ti plačala, ker ti imaš službo - če hočeš,d a ti še posojam ramo. In tako je trajalo. Traja. Nekaj let in nekaj dni. Dekle seje začelo rediti. Okoli oči seji je pritaknilo nekaj desetin odvečnih gubic, okoli popka nekaj okroglinčastih vrtincev kože, okoli sedla nekaj pomarančnih olupkov in v glavi neskončna nasičenost s smetmi. Pred dnevi se je oseba, na katero je še vedno, a sčasoma malo manj, pa še malo manj, naslanjala glavo, odšla na dopust. In dekle se je začelo spraševati. Se na nek način prebujati. Potovati navznoter. Čeprav se na našem planetu dogaja veliko slabega, je res, da se dogaja tudi veliko dobrega. Dekle se je preko spleta spoznalo z drugimi ljudmi. Ki so ji ponujali virtualne rame. In jo budili. In jo brcali v rit. In jih je začela poslušati. In se odločati. In začela je razmišljati o tem, da je najlepše potovanje tisto navznoter. Da za prijetno življenje potrebuješ močno željo, da bi živel najboljše, kar se da, in voljo in hotenje, da boš tako živel prav vsak dan. Zavedala seje, daje sprememba pred vrati. Daje lahko moteča, da lahko porodi v njej neskončen strah. Če mu dopustiš. Toda kdo lahko predvidi natančni trenutek, ko se mu bo spremenil svet, ko ga bo božja previdnost kot strela z jasnega navdahnila z močjo, da bo lahko vztrajal ali pa se prepustil? Prepustiti se izbiri pomeni prepustiti se preobrazbi. Virtualni prijatelji so ji kot modra sova govorili, da mora iti vase. Da bi bilo prav očistiti zmedo v svojem umu. Da je treba poslušati šepet srca. In jim je ugovarjala s tem, češ lahko je govoriti. Oni pa: Začni zdaj. Ta trenutek. Bila je zmedena. Zavedala se je, da bo najboljšega prijatelja in naslonjalo za ramo prizadela. Konec koncev, ko sta se spoznala, je bil človek na dnu in mu je pomagala dvigovati se. In vendar, vedeti, česa ne veš, je lahko začetek vsega. Zavedala se je, da tako ne gre več. Njen namen, da bi spremenila svoje življenje in si omogočila in izbrala srečo, je postajal resen. Slišala je že, da mora tvegati. Tveganje spremeni priložnost v resničnost, kakršnakoli že je. Če se izogibaš tveganju, največ tvegaš. Verjemi, da zmoreš in boš. Besede ustvarijo prepričanje, prepričanje ustvari dejanje. Da bi bil gospodar svoje usode, moraš biti gospodar svojih misli. Zavedala se je tudi, da hoteti ni dovolj. Daje potrebno delovati. Da je treba biti kot voda. Voda ima neizprosno moč, da preobraža in preoblikuje stvari, ki stojijo na poti. Da je treba iti s tokom, ker ve za smer. Da se je treba uglasiti z njim v vsakdanjem žviljenju in zajezditi val ter se prepustiti. Zavedala se je, da bo lahko poražena, a poraz je lahko eden največji h učiteljev, poraz bogati, daje vednost in spoznanje. Želim ji, da bi našla moč in pripotovala globoko vase. V knjigici, ki jo preberete v uri ali dveh, gre za popotniško zgodbo, ki bi naj prebudila pot navznoter in pokazala resnični smisel življenjskega potovanja, ki presega navadno potovanje za preživetje. Zgodba, ki skozi žabca Ringa vabi, da zagrabite življenjske priložnosti in razkrijete, da ste lahko eno z vsem okoli vas. Da se lahko lotite spremembe in preobrazbe v sebi kadarkoli. Lahko ste vi sami Ping. Lahko obtičite v blatu, ali pa se soočite s številnimi izzivi in s tem tudi s srečo, ki je vedno na dosegu roke. Lahko skozi življenje lazite oslepljeni, ali pa modro stopate proti cilju. In ja, saj vem, lahko je govoriti, težje je to narediti. Vendar, če se ne lotite, ne morete vedeti, a ne? Prijetno branje želim in veliko zelo pozitivnih sprememb. In če mi nekega dne rečete, daje učitelj prišel, ker ste bili pripravljeni ravno takrat in je ravno takrat bilo najbolj prav, bom vedela, da sem mogoče mrvico za vas naredila tudi sama. Iz srca in z veseljem. Objem do naslenjič, Patricija Dodič #4 4 romanje <#<#<# » Molite, molite, »naroča Gospa, » saj v rožnem je vencu rešitev sveta » KETŠD A.Mihelčič » Danes slavimo vnebovzetje Marije, deviške Božje Matere, ki je začetek in podoba poveličane Cerkve, trdno upanje in tolažba potujočemu Božjemu ljudstvu. Nisi hotel, da bi v grobu trohnelo telo Žene, ki je nosilo Začetniku življenja in svetu rodila tvojega učlovečenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa.« Te besede so se slišale v hvalospevu ob prepevanju Marijinih pesmi povsod tam kjer so se verniki zbrali pri bogoslužju v čast praznovanja Velikega šmarna. Prepevanje pesmi na čast Materi Božji so nenadomestljiva sestavina prazničnega vzdušja. Z veseljem lahko ugotovimo, daje tudi veliko Marijinih pesmi med liudmi zakoreni- —rrr (i njenih kot ljudskih pesmi. Negotove vremenske razmere in ne obetavne vremenske napovedi niso zadržale ^tr^y množico romarjev in častilcev Matere Božje, da se nebi odpravili 15.avgusta na Veliki Šmaren k Mariji Pomagaj na dekanijsko romanje na Soze. Množica romarjev, kot smo jo sicer navajeni opaziti pri Mariji Pomagaj je tudi letos prišla na Soze od vsepovsod. Nekateri romarji so prišli na Soze peš po starih še ne pozabljenih romarskih poteh. Tako skupno zbrani romarji pred cerkvijo Marije Pomagaj pokažejo, da jih še vedno živo povezuje naša skupna katoliška preteklost in sedanjost, naša krščanska kultura in krščanske vrednote, za katere moramo skupaj poskrbeti da se ohranjajo. Romarsko sveto mašo je daroval č.g. župnik Gabrijel Vidrih ob prepevanju cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Harij ob glasbeni spremljavi Alenke Volk Penko. Med obredom romarske svete maše je mašnik v svoji pridigi zbrane vernike popeljal v razkrivanje skrivnosti zaupanja in verovanja z poudarkom ob smiselnem upoštevanju moralnih vrednot. Slovesno obhajanje mašne daritve seje nadaljevalo še z obnovitvijo posvetitve slovenskega naroda Materi Božji, blagoslovom romarjev in blagoslovom cvetja in zdravilnih zelišč . Da so zdravilna zelišča pravilno pobrana in pripravljena za blagoslov pa že vrsto let skrbi Olga Pirnat članica KETŠD A.Mihelčič iz Harij. Litanije Matere Božje, ki so za zaključek slavja povezane s prihajanjem ljudi okoli oltarja in njihovim prinašanjem darov, je svojevrstni doživljaj prav I za vsakega romarja. Po zaključeni slovesnosti v cerkvi, naj bi se tradicionalno prijateljsko druženje letos nadaljevalo ob kulturnem programu članic in članov KETŠD A.Mihelčič iz Harij in folklorne skupine G RADINA iz II.Bistrice. Žal je bilo letošnje praznovanje Velikega šmarna pri Mariji Pomagaj na Sozah prikrajšano zato veselje, saj so debele dežne kaplje posegle nad zbrano množico, ravno ob koncu svete maše. Koliko iskrenega veselja, prijateljskih stiskov rok, lepih želja je bilo opaziti na razhajajočih se romarjih vse v skupni želji: Dobimo se 14. septembra na shodni sveti maši ob skupnem praznovanju 70 . obletnice prihoda Marije Pomagaj na Soze SLOVENCI IMAMO BOGATO ROMARSKO TRADICIJO Že od nekdaj so največ božje-| potnikov privabile Marijine božje poti, zato bi Slovenijo lahko ime-Inovali Marijina dežela. Najpomembnejše slovensko romarsko središče so Brezje, poli doba Marije Pomagaj na Brezjah . pa slovenski romarski simbol. Leta 1938 je pokojni Milan G rij reprodukcijo te podobe postavil na soški oltar. Od takrat dalje se vsakega 15. avgusta v letu zbirajo na Sozah romarji od blizu in daleč. Še posebej veliko jih je ob lepem vremenu, a tudi letos, ko vreme še zdaleč ni bilo primerno za po-1 tavanja, jih je prišlo na Soze veliko. Nekateri celo peš, iz deset in več kilometrov oddaljenih krajev. Romarska sveta maša, ki jo je idaroval trnovski dekan g. Gabrijel ; Vidrih, zaradi slabega vremena, j tokrat ni bila na prostem, soška { cerkev pa veliko premajhna, da bi nudila streho nad glavo vsem tistim, ki so se prišli pokloniti Mariji. Kljub nevšečnostim so do konca obredov vztrajali pod dežniki. Med mašno daritvijo je prepe-1 val Cerkveni pevski zbor iz Harij, a Marijine pesmi so tako priljubljene | In poznane, da je Marijina pesem ( donela iz vseh grl in vsi romarji smo bili kot en sam velik zbor. |[ Po stari tradiciji so tudi letos [blagoslovili šopke cvetja in zdravil-; nih zelišč. Novost je bila obnovitev posvetitve slovenskega naroda |Materi Božji. Slabo vreme je prekrižalo na-I črte snovalcem kulturnega programa, članom KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, zato pa ni bilo na Sozah nič manj veselo. Po začetni zmedi se je od Kranjčevih in Malobukovča-j novih oglasila pesem. Harmonike so razpotegnili Dejan Iskra, Matej I Dolgan in Nadja Čebokli, saj Veliki | šmaren ni le zapovedani cerkveni praznik, posvečen Marijinemu | odhodu s tega sveta in državni praznik. Veliki šmaren je tudi čas [ za druženje in srečanje s prijatelji in znanci. Člani KETŠD Alojzij Mihelčič : se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali, še posebej Kranjčevim, Malobukovčanovim, g. Nedeljku | Dolganu, g. Toniju Janežiču, g. (Zvonku Boštjančiču, FS Gradina, j g. Gabrijelu Vidrihu pa za vzpodbuja de, dobro voljo in obilico pozitivne 1 energije. Letošnjega 8. septembra, torej Ena Mali šmaren, praznujemo 70-I letnico prihoda brezjanske Marije 1 Pomagaj na Soze. Po stari tradiciji | bodo na Sozah praznovali shod , prvo nedeljo po malem šmarnu, (torej 14. septembra 2008. Sveta maša bo ob 10. uri. Upamo, da bomo imeli tokrat več sreče z - vremenom, zato prav vse vljudno vabimo, da se nam uro pred obredi j pridružite pri harijskem mostu, da bomo kot pred sedemdesetimi leti skupaj krenili peš na Soze. Vabljeni! Tonjo Janežič Alenka Penko $ trojna dioptrija , 4 BOŽU* CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1 /2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: (5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Družinske skupine AL-ANON Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč? Pokličite avtomatski odzivnik 01 251 3000, GSM 041 590 789. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: http://al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si bistriške lokostrelske novice ARCATHLON V BOHINJU V gozdni šoli Zveze tabornikov Slovenije v Bohinju se je 1. avgusta odvijal turnir v Arcathlonu / tako imenovani lokostrelski biatlon/ , ki v poletnih mesecih kombinacijo smučarskega teka nadomešča tek čez drn in strn. Način tekmovanja je podoben kot pri zimskem biatlonu. Tekmovalec odteče štiri kroge , po vsakem krogu pa na razdalji 18 metrov izstreli v vsako od štirih tarč premera 18 cm po eno puščico. Kombinacija teka in streljanja z lokom pri lokostrelcih utrjuje njihovo fizično pripravljenost kot tudi sposobnost streljanja pod večjim fizičnim pritiskom. Turnirje tokrat organizirala Lokostrelska sekcija pri športnem društvu Partizan iz Škofje loke. Tekmovanja se je udeležilo 22 tekmovalcev iz 16 klubov. Med njimi smo imeli tudi Bistričani dva tekmovalca, MATIJO ŽLENDRA in JOSIPA MAUEVCA. Josip si je v članski kategoriji s sestavljenim lokom pristreljal prvo mesto, MATIJA pa v enaki kategoriji z ukrivljenim lokom četrto mesto. STANJE V SLOVENSKEM POKALU PO SEDMIH TURNIRJIH Sedem tekem od enajstih so slovenski lokostrelci že zaključili in uvrstitve naših so naslednje. V disciplini goli lok je pri veteranih JADRAN ČEKADA na četrtem mestu, pri dečkih je ANDREJ PRELOG deseti ter LUKA DEKLEVA devetnajsti. Pri mlajših deklicah je KATJA FIRM na šestem mestu. V disciplini sestavljeni lok sta v članski konkurenci MATEJ TAŠKAR na petintridesetem in JOSIP MALJEVAC na devetintridesetem mestu. PATRI K CEGLAR je pri dečkih na prvem mestu. Na prvem mestu je tudi DEJAN DAMIŠ, ki strelja med mlajšimi dečki. V disciplini ukrivljeni lok je med mladinci MARKO VIDMAR na drugem mestu, pri dečkih sta NEJC DEBEVEC na sedmem in MARTIN PRIMC na devetem mestu. Med deklicami je NINA VIČIČ na prvem mestu , ANA PENKO pa na šestem. Med mlajšimi dečki je LUKA GE-REČNIK na četrtem mestu . Bistriški klub po sedmih turnirjih med 31 klubi, ki tekmujejo za Slovenski pokal trenutno zaseda osmo mesto. Večino točk za omenjeno pozicijo klubu prinašajo mlajši tekmovalci. Domači klub sije namreč postavil za prednostno nalogo delo z mladimi lokostrelci in lokostrelkami. In mnenja smo, da jim to tudi uspeva. košarka POMLAJENA ČLANSKA EKIPA KK PLAME PUR V ponedeljek, 11. avgusta so s svojimi poletnimi radostmi zaključili ilirskobistriški košarkarji. Opravili so prvi zbor prenovljene ekipe ter začeli s treningi. Spremembe v sami sestavi ekipe so letos kar velike. Klub je izgubil nekaj dolgoletnih, domačih košarkarjev, dobil pa tudi nekaj novih igralcev. V enaki sestavi je klub obdržal vse mladince in kadete. Člansko ekipo bo v letošnjem letu krmaril trener Rok Zupan, ki je v preteklosti že vodil ilirskobistriške košarkarje in z njimi dosegel lepe uspehe. Kapetan PREDSEDNIK KLUBA BOJAN GORJANC ekipe ostaja izkušeni domači košarkar Martin Novak. Za člansko ekipo bodo v sezoni 2008/2009 torej igrali: UROŠ KURET, TILEN ISKRA, UROŠ TRDAN, MARKO ŠIRCEU, ANDRAŽ ŽELEZNIK, ANŽE SRE-BOVT, ANEJ SREBOVT, MATEJ PEJIČ, MARTIN NOVAK, DENIS Pomlajen KK PLAMA PUR POLH in BOJC GORJANC. Predsednik KK Piama pur, Bojan Gorjanc je o načrtih in ciljih za prihajajočo sezono povedal: »Glede nato, da imamo res mlado ekipo, eno najmlajših, če ne celo najmlajšo ekipo v 2.SKL zahod, je naš cilj sredina lestvice, ki je po našem mnenju popolnoma dosegljiv in uresničljiv cilj.« Prva tekma znotraj skupine, v kateri igra domači klub bo 27. septembra, ko bodo domači košarkarji gostovali v Portorožu. Po mnenju predsednika kluba bo to težka tekma, ker je KK Portorož dobra ekipa, vendar vsekakor verjamejo v to, da lahko presenetijo in tekmo celo zmagajo. Verjamemo v svežino in energijo pomlajene članske ekipe, zatorej bomo dogajanje nove sezone vsekakor budno spremljali. DORIS KOMEN TRENER ROK ZUPAN odbojka BISTRIČANI PRESENETILI POSTOJNČANE Da se trud ljubiteljev odbojke obrestuje, da ni javno opozarjanje na pomembnost športnega udejstvovanja brezpomenska in da smo Bistričani vsekakor primerljiva konkurenca, se je pokazalo na turnirju v odbojki na mivki, ki je potekal na postojnski plaži v okviru festivala Zmaj ma mlade. Ljubitelji tega priljubljenega poletnega športa smo d o kazal i svojo borbenost, ekipno moč ter odbojkarsko znanje ter se okronali s posebnim uspehom. Na turnirju v odbojki na mivki je sodelovalo 18 trojk. Bistričani smo tekmovali z dvema ekipama ter povsem presenetili dolgoletne udeležence podobnih tekmovanj. Ena od ekip je dosegla peto mesto, druga pa se borila v samem vrhu velikega finala. Andraž Polak, Denis Komen in David Valenčič (ekipa Čaka-laka) so v finalu suvereno premagali lanskoletno zmagovalno ekipo in po mnenju mnogih nepremagljive nasprotnike, ekipo Noe. Bistričani smo kljub maloštevilčnosti popolnoma zaznamovali tamkajšnje vzdušje ter domov odnesli najprestižnejše odličje. Fantje, ki jih nekateri s podobnih tekmovanj že poznajo, so torej v Postojni prijetno presenetili vse prisotne in kot ena redkih gostujočih ekip, domačinom odnesla zlato. Vsekakor se veselimo uspeha, ki je zagotovo pokazatelj velike priljubljenosti tega športa med nami in truda za »bistrško odbojko«. Doris Komen mali nogomet TURNIR V MALEM NOGOMETU V Podgradu - na umetni travi dne, 16.8.2008, od 17h do 21 h. Turnirja, ki se je odvijal v sklopu »kšib« in njihovim pokroviteljstvom se je udeležilo 6 ekip s skupno 37 igralci, katerih starost je bila od 13 do 25 let. Razdelil sem jih v dve skupini po 3 ekipe, tako da je vsaka ekipa odigrala najmanj dve tekmi. Osnovni cilj pri teh turnirjih je korektno igranje nogometa, koristno izkoriščanje prostega časa in druženje. Vseeno pa moram omeniti tudi rezultatsko plat. Največ znanja in izkušenj je prikazala ekipa z imenom KIRN, ki je v finalu premagala ekipo FANI SAVE z rezultatom 8:5. Največ golov je zabil Dujc iz zmagovalne ekipe. Omeniti je potrebno še najmlajšo ekipo iz Podgrada (Legende), katera je nastopila z mladimi nogometaši, ki še obiskujejo osnovno šolo. Prikazali so dopadljive igre, vendar proti starejšim, fizično močnejšim igralcem niso bili rezultatsko enakovredni. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: Dujc L., Šuštar J., Bedek Matic in Nejc, ter Kalc A. Da je turnir potekal v prijateljskem vzdušju in z poudarkom »fair playa« se moram zahvaliti predvsem igralcem samim, ki pa so mi priskočili na pomoč pri vodenju zapisnikov. Zahvaljujem se tudi vodstvu NK PLAMA, ki nam je omogočilo igranje na igrišču. Za vso organizacijo in sojenje tekem na turnirju pa sem poskrbel Kalc Vojko. KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica oldtimerji SREČANJE STARODOBNIH VOZIl Društvo ljubiteljev starodobnih vozil - Oldtimer club Postojna je v soboto, 28.06.2008 uspešno organiziralo že 3. dobrodelno mednarodno srečanje starodobnih vozil Postojna 2008. Srečanja se je udeležilo preko 100 starodobnih vozil iz Slovenije , Italije in celo Danske. Udeleženci so se začeli zbirati ob 8,00 uri pred EPICENTROM v Postojni, kjer je bil začetek in tudi konec prireditve. Pred začetkom promocijske vožnje je najprej nastopila Pihalna goba iz Postojne, udeležence in obiskovalce pa sta potem nagovorila še župan Občine Postojna g. Jernej VERBIČ in predsednik Oldtimer cluba Postojna g. Andrej VIČIČ. Karavana starodobnih vozil je na promocijsko vožnjo krenila ob 10. 00 uri v smeri proti Pivki. Prvi postanek je bil v Selcah pred gostilno Miranda. Nato se je pot nadaljevala preko Košanske doline do Parka vojaške zgodovine v Hrastjah pri Pivki. Po ogledu muzeja je karavana vozil nadaljevala vožnjo nazaj do EPICENTRA v Postojni, kamor so vozila prispela okrog 15,30 ure. Po kosilu je sledila ob 17,00 uri zaključna slovesnost. Najstarejše osebno vozilo na srečanju je bil avtomobil DODGE, letnik 1928. Najstarejše motorno kolo pa sta bila motorja - prikoličarja DNEPER iz leta 1950. Ti motorji Ljutomeru - s Puhom v Guinnesovo knjigo rekordov. Ob 17,00 uri se je pričela zaključna prireditev. V dobrodelne namene je bilo zbrano 620 EUR. Ček je bil simbolično predan invalidu TRKMAN Darkotu iz Hrašč pri Postojni, ki se je kot sopotnik ponesrečil leta 1996 v prometni nesreči pri Otočcu. Po dolgotrajnem zdravljenju prebiva sedaj v Domu za starejše občane s posebnimi potrebami v Petrovem Brdu.... Bolj kot denarne pomoči se je Darko s svojci razveselil izkazane pozornosti. Na koncu so vsi udeleženci prejeli spominsko fotografijo s starta promocijske vožnje ter spominski pokal. Kljub vročemu vremenu smo se razšli z enako mislijo - nasvidenje prihodnje leto! Oltimer club Postojna je s to prireditvijo popestril dogajanje v Postojni in širši okolici v smislu ohranjanja tehnične dediščine ter obenem pomagal v dobrodelne namene. Srečanja staro-dobnikov in druženje njihovih sorodnih duš imajo v Sloveniji že lepo tradicijo. Občudovanje urejenih starodobnih vozil je vedno prijetno. Sta-rodobništvo prerašča v gibanje in dobiva pomembno vlogo v družbi. In tako je bilo tudi v Postojni. Najlepša hvala zagnanim članom društva, pokroviteljem in vsem drugim, ki ste pripomogli k uspešno izvedeni prireditvi! Andrej VIČIČ - predsednik Društva ljubiteljev starodobnih so bili predstavljeni tudi v biltenu prireditve ter v velikem številu na sami prireditvi. S takim najstarejšim motorjem se je pripeljal na srečanje iz Ljutomera g. Franc HRIBERŠEK, ki je nagovoril vse prisotne, pohvalil prireditev ter izročil Oldtimer clubu Postojna sliko iz lanskega srečanja v VABI V SVOJO SREDINO NOVE SODELAVCE: - CNC operaterje (srednja tehnična oz. poklicna šola, po možnosti iz strojne smeri), Smo podjetje, ki se ukvarjamo z CNC obdelavami orodnih plošč in zaradi nenehnega širjenja obsega poslovanja, zaposlujemo nove sodelavce, ki bodo kos izzivom. Proizvodnja poteka na sedežu firme v Studenem in v njenih poslovnih prostorih ICC Neverke. V zameno za vaše znanje, delo in čas pa vam ponujamo izredno dinamično in kreativno delovno okolje, nagrajevanje uspešnosti in kreativnosti, možnost napredovanja in dodatnega šolanja, skrb za družbeni standard zaposlenih. Informacije na tel. št. 051/626 027 vsak delovni dan. Prijave na prosto delovno mesto pošljite na naslov: 0R0 3 CNC D. 0.0. STUDENC 102, 6230 POSTOJNA vabimo vas Za prijetno počutje in boljšo formo ta Hip, fterobi^a VlZBJcp / Hiter, vsi jen tempo današnjega življenja prinaša več obolenj in ostalih tego6, zato se Cjudje vse bolj zavedajo skrbi za svoje zdravje. Še pose6ej pri ženskah je prisotna skrb za [epši videz in idealno postavo ter kpalitetno življenje. Z aero6no vadbo krepimo srce, pCjuča in telo, ter povzročimo, da se notranje zdravje izraža tudi navzven. Tudi jaz imam lahko napeto kožo, ozke boke, raven trebuh, lahkoten koraka želeno telesno težo in nasmeh na ustnicah! Spoštovana, obveščam te, da Bomo pričele z vadbo aerobike v ponedeljek. > 1- septembra 2008 oB20h na OŠ Miroslava Vilharja v \__________________________________________________r AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Ran Uutai S«P« 25 in 35 cm mam PRODAJA DOLŽINSKA DRVA KRATKA BUKOVA DRVA Es «=#$ ODKUP NA PANJU - najem in sečnja Kakovostne storitve na podlagi večletnih izkušenj. SPL0SN0 ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 6254 Jelšane Telefon: 041/655 710 zidarstvo.stanko@siol.net >imeziiHK PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net NADAUEVANJE NEGOTOVOSTI ILIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. Na tujih trgih se je v mesecu avgustu nadaljevala velika volatilnost tečajev. Pri tem je bilo pozitivno še zlasti dejstvo, da se je nadaljeval tudi padec cene nafte. Slednji traja že od sredine julija in je cene nafte od skoraj 150 dolarjev zbil na 110 dolarjev za sodček. Prav gotovo je k temu vplivala tudi rast vrednosti dolarja proti evru, saj se nafta še vedno obračunava v dolarjih. Menjalni tečaj evro-dolar se je znižal na 1,47 iz prejšnjih rekordnih 1,60 dolarja za evro. Tudi to je dobra novica, predvsem za evropske izvoznike, saj jim nižji tečaji evra zvišujejo dobiček. Tretji opazen popravek pa so doživele cene surovin, med drugim tudi zlata. Unča zlata je padla pod 800 dolarjev, kjer je bila nazadnje decembra 2007. Tudi padec cen zlata je povezan z rastjo vrednosti dolarja. Vse to so pozitivne novice za trge (z izjemo tistih, kjer so surovine glavno gibalo trga, npr. Brazilija in Rusija), saj se z nižanjem cen nafte in surovin zmanjšujejo stroški podjetij in inflacijski pritiski. Vendar pa trgi, vsaj zaenkrat, na omenjene dejavniki niso odreagirali ravno navdušeno. Vzroke za to gre iskati tudi v ponovnih skrb zbujajočih novicah iz finančnega sektorja. Ameriška hipotekarna posojilodajalca Fannie Mae in Freddie Mac sta namreč ob rezultatih v bilancah prikazala, da imata več obveznosti, kot sredstev, kar pomeni, da nujno potrebujeta dodaten kapital. Tega pa bosta ob trenutnih razmerah in negotovosti le stežka dobila, zato obstaja tudi možnost podržavljanja obeh skladov. To pa za borzne trge prav gotovo ne bi bila pozitivna novica, saj bi preplašila delničarje ostalih finančnih podjetij. V avgustu je bila objavljena tudi negativna gospodarska rast v Evropi za drugo četrtletje (v primerjavi s prvim), kljub temu pa so se nekatere države, še zlasti Nemčija, odrezale bolje od pričakovanj. Rezultati podjetij pa so, vsaj zaenkrat, v povprečju nad pričakovanji, ki pa so bila postavljena zelo nizko. Omenjeni dejavniki vplivajo tudi na dogajanje v Sloveniji, kjer pa se pravzaprav na borzi že nekaj časa ne dogaja nič vznemirljivega. Borzni indeks se giblje v razponu 7400 - 7800 točk, v mesecu avgustu je celo konstantno upadal, kljub nekaterim pozitivnim prebliskom iz tujine. Pri tem je promet zanemarljiv, verjetno tudi zaradi dopustov vlagateljev. Brez vzpona na tujih trgih ne bo tudi rasti v Sloveniji, saj smo, za razliko od prejšnjih časov, že precej vpeti v dogajanje na razvitih trgih. Verjetno pa bo dogajanje na borzi vsaj delno popestrila pričakovana kotacija Zavarovalnice Triglav in Abanke, predvidoma v prihodnjih dveh do treh mesecih. Tudi na Balkanu se v mesecu avgustu ni zgodilo kaj pretresljivega. Še naprej se nadaljuje stagnacija tečajev, pri čemer je razočaranje še zlasti Srbija, kjer so mnogi po oblikovanju nove demokratske vlade pričakovali hitro rast tečajev. Vendar za to očitno čas še ni zrel, tudi zato, ker je v Srbiji izredno močan finančni sektor, ki pa je v trenutni nemilosti vlagateljev po vsem svetu. Kljub temu pa je mogoče prav zdaj primeren trenutek za postopen vstop v kakšno srbsko delnico, saj so nekatere fundamentalno že zelo ugodno ovrednotene. ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. Primož Hočevar, upravljavec premoženja efpBzgBuiipi nfgojpod eu efipjfz/ eujepSpp 8£T - 6Z8 - TPO ■'/oujs/g // a jasfAjes uf J9;uoi/n ‘"Mouao + ooiod -‘hobm vn vrvaoud ■ s/AJds u/ efupej&A 1 efepojd jadoM 0009 d/Z BAafjaiqag mo, HjuzoAn ui i/iudojsez ABjdeU BtUI/Jf BUBO B^Bfp^Y SKLEDA Pl Trgovina In storitve d.o.o. ’ ®*® Vojkov drevored 28, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/7110-400, 05/7110-402, 05/7110-406 , faks: 05/7110-404, e-mail: info@kledaplus.si Nudimo vam veliko izbiro: - darilnega programa - vse za dom in gospodinjstvo - barv in lakov - orodja - elektro, vodovodnega in inštalacijskega materiala - bele tehnike - malih gospodinjskih aparatov - čistil - svetil in lestencev - toplih podov, tepihov in tekačev, - skratka vse za dom in podjetjaI NOVO! V poletnem času smo podaljšali umik. Obiščete nas lahko vsak dan od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, ter ob sobotah med 7.00 in 17.00 uro. mm Cankarjeva 25, IlirskafBistrica tel.: 05 / 71 41 500 08»=. / ZAVESE■ METRAŽN0BLAGO odjsAdoj** z I SEDEZNIKI ■ OKRASNE BLAZINE IZBRANE BRISAČE ■i .T/kN \ ODEJE P0STEUNINA od ^ z 1 z 1 ' v v BREZPLAČNO ŠIVANJE ZAVES!!! f •; ' .. . 1 mm _ .a a OLLo , . z ,,, '■ -t, 1 ■| __________________ REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise URNIK NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO mimm/mm muMi Naprošamo vas, da objavljate številko transakcijskega računa za zbiranje prispevkov za odpravo posledic neurja na bistriškem. Pozivamo občane, da se vključijo v solidarnostno pomoč za odpravo posledic neurja na bistriškem. Vaše prispevke lahko nakažete na transakcijski račun Območnega združenja Rdečega križa Ilirska Bistrica, št. 10100 - 0029208538, s sklicem 08 - 2008 in s pripisom neurje. Naredimo vse, da bomo hitri in učinkoviti! Snežnik PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PORAVNAVAjr d.o.o.. Odgovarja: Vprašanje: Pred tednom dni sem bil poškodovan v prometni nezgodi, ko je vame trčil voznik, ki je pobegnil s kraja nezgode. Ni mi znano, če so tega voznika kasneje izsledili. Ali lahko kljub temu dobim odškodnino? Matjaž, Koper Odgovor: Kot oškodovanec v prometni nezgodi ste vsekakor upravičeni do odškodnine. Za primere, ko povzročitelj prometne nezgode pobegne s kraja nezgode, je v Sloveniji v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja ustanovljen Škodni sklad, ki skrbi za plačilo škod, ki jib oškodovancem povzročijo neznani vozniki motornih vozil. V kolikor pa je bil voznik izsleden, pa vam bo odškodnino izplačala zavarovalnica, kjer ima povzročtelj sklenjeno avtomobilsko zavarovanje. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFQ@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14. PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. h, il. Bistrica, gsm: osi 685 872 PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: 051 388 935 PE KOPER, vojkovo nabrežje 32, koper, oso 1314 MEDINI DAN VIURŠKI BISTRICI 13. SEPTEMBER Namen prireditve je prikazati čebelarstvo, čebelje izdelke, uporabo čebeljih proizvodov ter pomen čebel in njihova vloga v vsakdanjem življenju človeka. Cilj prireditve je približati in vsaj delno prikazati krajanom, ter tudi ostalim obiskovalcem vlogo in pomembnost, ter koristnost čebel in njihovega obstoja. Poleg tega, je naš cilj predstaviti čebelje izdelke in njihovo uporabo, delo in vlogo čebelarja, ter del bogate zgodovine tradicije čebelarstva na Bistriškem, Program prireditve smo razdelili po področjih oziroma poglavjih, ki se odvijajo v različnih časovnih terminih in obsega: -kontrolne točke z raznimi temami v sklopu organiziranega naravoslovnega dneva za vse osnovnošolce v domači občini -predstavitev domačih čebelarjev in njihovih izdelkov s tržnico -predavanje na temo vpliva medu in čebeljih izdelkov na človekovo telo -izvedbe kulturnega programa in druženja Vzporedne dejavnosti, ki bodo potekale kakšen teden pred prireditvijo -obsegajo foto natečaj na temo čebele-med-izdelki v izvedbi fotokluba Sušeč -natečaj izdelave sveč iz čebeljega voska na 7. osnovnih šolah v Ilirski Bistrici -natečaj poslikave panjskih končnic s strani osnovnošolcev v domačem kraju PROGRAM PRIREDITVE Na prireditvi bo pripravljenih 14. kontrolnih točk, z naslednjimi temami: 1. Predstavitev AŽ in ostalih panjev - od debla do panja z okroglim satovjem- cilj je prestaviti razvoj panja ali boljše čebeljih hiš ki jih čebelarji gradimo čebelam ter pomembno vlogo našega krajana Antona Žnideršiča 2. Prikaz izdelave satnika, saj današnje čebelarstvo temelji na premičnem satovju, zato ima satnik zelo veliko vlogo. Predstavili bi radi kako se satnik oblikuje iz desk, sestavi, zažiči, vtopi satna osnova in gradnjo le tega v panju- seveda po stopnjah 3. Ta točka bo namenjena prikazu in prestavitvi avtohtone slovenske čebele-to je kranjske sivke. Gre za prikaz značilnosti in posebnosti, ter prikaz čebeljih družin v steklenih panjih z predstavitvijo vseh članov čebelje družine % - * g | | i jedel medu bi umrl 40 let mei ” V/l milil TTV JLv L pi CJl namenjena predstavitvi čebelarskega društva, čebelnjakov, tradicije čebelarstva na Bistriškem, ter utrinkih iz čebeljega življenja 9. Medene pijače - tu gre za predstavitev uporabe medu tako izdelave medenega vina, medenih likerjev in medenega žganja ter razlike in način pridobivanja 10. Izdelava in predstavitev medenega peciva, ki bo pripravljeno v sodelovanju z podeželskimi Pitagora * * * * 5 6 7 8 E" .. . , , : radieija pomeni kakovos Predstavitev propolisa kot enega od čebeljih izdelkov. Gre za prikaz strganje propolisa v panju kot tudi prikaz kje pravzaprav se propolis na- haja in kasneje tudi način topljenja, uporaba in tudi degustacija le tega 5. Cvetni prah- prikaz panja z smu-kalniki za cvetni prah, uporaba cvetnega prahu, degustacija 6. Med -čebelarji ugotavljamo, da je postopek točenja medu še vedno za marsikoga neznanka, zato bo tu prikazano vse, od ometanja čebel, odpiranja satovja do točenja. 7. Predstavitev vrste medu in degustacija- namen je predstaviti razlike med medovi, tako v barvi, okusu, gostoti... Poudarek bo tudi na prikazu razlike med cvetličnim in maninem medu in degustaciji kot najboljšemu načinu prikaza različnosti. 8. Multimedijska predstavitev je ssssiiS ženami, kjer se bodo peciva pripravljala in razstavljala 11. Zgodovina čebelarskega društva in Antona Žnideršiča ki velja za enega največjih krajanov v naši občini. 12. Prikaz čebelarske opreme- cilj je predstaviti vsaj nekaj osnovnih orodij, kijih čebelarji uporabljamo pri svojem delo z poudarkom in prikazom razlik kako so počeli nekdaj in kako to počenemo danes 13. Predstavitev ČZS z poudarkom na predstavitvi slovenskega kozarca za med ter pomembnost le tega 14. Prestavitev najboljših in najlepših fotografij, sveč in panjskih končnicah, ki so jih učenci in fotografi izdelali na razpisanih natečajih Zorko Šabec D.O.O. IDRIJA INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAK0TE5NA VRATA MIIvrata - REŠITEV za vaše udobje! •liw I ..... ...