297. številka. Ljubljana, petek 29. decembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Imhapi \ »k ilan. izvzeiušt ponedeljke in dneve po praznicib, ter velja po poŠti prejeman xa a v ■ tr o - o ge r ak e dežele za celo leto lfi *ld., za pol leta 8 jrld., •a četrt leta 4 g\d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na d mi ne računa 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah" i u za rijake velja zniizua cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejenmn za četrt leta 3 gU\. — Za oznanila se plačuje od četinstopne petit-vrste ti kr , če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št 3 „gledališka stolba". O pra vii i št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina na zadnje četrtletje 1876 in naš list stopi v deseto leto svojega javnega delovanja. Prosimo, da ne le vsi stari gg. naročniki ob pravem času naročnino ponove, nego, da naš list tudi v one narodne kroge spravijo, kamor do zdaj nij prodiral, ker le potem bode mogoče tudi listu samemu boljšim biti in duševno bogatejšim.
„Nlov. \ar<Mp' velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto      ....   13 gld.   — kr.
Za pol leta.....ii   „   54» „
Za četrt leta     ....    3   „   30 „ Za en mesec     ....     1   „   1© „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za celo leto.....Mi gld.  — kr.
Za pol leta   .   .      .   . »   — „
Za četrt leta     ...        4k   „    — ■
Za en mesec..... .1   „   -iO „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za «lijttk<' volja ziii-&t*iitt cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta £ gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   n    „   '&   „  — „
tajo narodom pod Turčijo, vse se jim kar na en dan v krilo meče, za kar so* drugi kulturni narodi stoletja, ali vsaj desetletja borili se, trpeli, prosili, kri prelivali, učili ter učili prej svoj narod in ga pripravljali. Turek pa, neomikan, top, s koranom več kot zadovoljen, vse evropstvo, torej tudi konstitucijonalizem sovražeč, absolutizma sul-tanskega uže po svojej veri navajen — on naj na en dan tak velikansk skok v civilizacijo stori, kakoršnega drugi vse krepkejši, vse žilavejši, vse duhovitejši narodi v stoletjah in po dolzih trudih nijso vselej mogli! Turki, ti topi fanatiki, naj bodo zreli za državno obliko, za katero se zrele ne izkazujejo Evropci stare korenine? To nij nič.
Zato je pa cela turška ustava smešna komedija, toliko vredna kakor kraljevska krona iz papirja, katero si norec na glavo posaja in govori, da je zdaj kralj. Ves pameten svet je razglašenje turške ustave s smehom, ali vsaj z neverujočim odkimavanjem sprejel. Celo angleške novine ne sodijo drugače. „Times" pravijo v uvodnem članku, da „te reforme bodo ostale na papirji v teoriji, dokler bode krščanstvo muhamedanom izročeno. Garancij je treba."
Teh garancij pak, okupacije Bulgarije in Bosne, Turčija valjda ne bode privolila. Pri odpiranji konference je namreč turški pooblaščenec Savfet-paŠa rekel: „Porta je pripravljena dati svojim podložnim toliko pravic, kolikor to dopušča njena celokupnost in čast.u No, to je premalo. Rusija hoče, da so Bul-gari in da so Srbi v Bosni in Hercegovini več ali metij neodvisni; to se ne sklada s ce-lokupnostjo ali nedotakljivostjo Turčije. In ker je Turčija na tako koncesijo siljena samo zavoljo tega, ker so bili njeni slovanski pod-
nično je tudi to: ko hitro v službi kakega mogotca zmanjka potrebnega pooblaščenca (gospodarjevega zastopnika), takoj sopiše k njemu, da bi poprejšnjega komisarja namestil s tem ki ima v njegovem okraji imovite stričke in prijatelje, in od katerega uže nin vimu te svoje činljivosti izposojuje nekoliko sto rub-Ijev. A če priporočenec pride v dotično službo in gospodovo zaupnost pridobi si, brž se za plete z njim v tesno zvezo; vsak pot, kadar je v mesti, kder pooblaščenčevi sinovi obi-skujo učilnice, pošlje po nje, in nadari jih s krabicami — polnimi sladkora, a celo gospo pooblaščenko prijetno in nenadno počesti s kako lepo svileno robo. Na povračilo lastnega uradnika (gospodarja, pooblaščenca, žganjarja) okani, ker mu neče plačati pravične služnine, temuč še prihranek mu pobere časi; a ko se uradnik pripravlja, da ga zaradi te krivice zatoži zemskej vladi, v tem plemenitaš vse tožabno prizadetjo uniči vsled svoje znanosti
ložniki na orožje vstali, da to neodvisnost pribore, nij nič kaj častno za Turčijo, če se uda. Tudi sicer postajejo Turki ošabni. Mithad-paša je, kakor se angleškim „L)aily NewsM piše, rekel: „Ko smo mi (Turki) v to deželo prišli, bilo nas je šest sto; mi bomo to deželo le zapustili, kadar nas bo samo šest." To je jasno. Turek obeta braniti se do zadnjega moža.
Ustava njegova je bila morda še zadnji poskus, ali se ne da še enkrat Evropi malo peska v oči vreči, vsaj da se še kaj časa dobi. Nij se posrečilo. Za to smo, kaže se, po raz-glašenej turškej papirnej ustavi, katera se nikoli izvesti ne more, bližje voj ne, nego smo bili pred osmerni dnevi, ko je Mithad-paša, toliko hvaljeni turški reformator na krmilo prišel.
Da smo vojni bliže, priča tudi najnovejši telegram iz Carigrada od 27. dec., ki nam je došel, ko je bilo spredaj stoječe uže stavljeno. Glasi se: „Z d i se za gotovo, da porta ne bode vseh (en bloc) predlogov velevla8tij odbila. Zdi se, da so pooblaščenci pripravni, da bi proti vnos t porte prelomili, o nekaterih posameznostih še razgovarjati se začeti, če se le izrečeni principi vzdrže. — Večina diplomatov si dela velike trude da bi zabranili popolen razdor.'* — Tako ofi-cijalen telegram onih, ki so vedno mini upali. Vsak le h ko vidi, da se tu uže iz zadnje piščalke pišče, mir visi na zadnjej drobnej nitki.
Teorija in praksa.
Vednost išče resnice, prizadeva si najdeno zrnice oživiti, predstavlja je človeštvu, ter predlaga, da se sprejme kot kažipot po zamotanih, zmot polnih potih življenja. Resnica
s pooblaščencem tistega gospoda, katerega moč je sodbi podloga. Pa je sam ves zamotan v državne in sodnijske razmere, a ne plača ni beliča. Njegov pooblaščenec v mestu se sam bori z njimi, — pa ne le sam bori, temuč manjše stroške plačuje z lastnimi novci, a brez kakovega drugačega priznanja, nego da ga Damon, kadar pride v mesto, vabi na svoje množne gostije. Pooblaščenec rad ustreza temu vabljenju, kajti vsled gospodovega posredovanja mu je svoje razmere izročil neki mogotec, katerega ima priliko dobro skubsti, a ga tudi krvavo dere, nekega drugega magnata pa ima v izdatnem najemu posestvo, do katerega mu je pripomogel Damon sam. Če bi kdo rad kupil kako dedno vas, ali v najem vzel kak kos zemlje velikega gospodarja, ali ne mara kaj veliko novcev varno rad naložil na obresti, smelo se sme zateci Damonu v zavetje, pa se mu gotovo na tem ražnu speče pečenje in pečenino. Ker mu je ta ali ta star
Turška ustava.
V včerajšnjem svojem političnem razgledu smo povedali, da je novi turški vezir Mithad-paša dal Turkom in vsem ki so pod njim, ustavo ali konstitucijo z vsemi svoboščinami, kakoršne cveto v Belgiji, v izglednoj parlamentarnoj državi. Od tiskovne svobode do odgovornosti ministrov, vse svobode se obe-
Plemenitaš stare Poljske.
(Po Jaroši Bojti spisal L. G. P.) Damon, poljsk plemenitaš in vlastnik poštene vasi v enej zahodno-ruskih gubernij, — ta božji krst je v druščini najprijetnejša duša, zato nij čudovito, ker ima mnogo znancev. S plemstvom je znan, in v pričo njega se, kolikor more in kakor zna, zlobi na mo-goštvo (magnate), a vendar zahaja k vsem mogotcem; ker zna koledarje brati, nobeno leto ne zamudi godovnega dne, da bi ne jezdil ali se peljal — če prav deset in dvajset milj daleč, razodet svoje najponižuejše voščilo kakemu mogotcu za god; ali ysu ta skrb: v možgane zabija ljudem, o katerih trdi, da jih ne more čestiti, — vse to kaže in laže narodu, ka je žrtvovanje samega sebe na postrežbo in dobro drugemu plemstvu.   Pa res-
največkrat priliko, državljanom odkazati prostorček pod ključem. Naj bi se tedaj vsak dan vsak list vsacega časnika kontisciral, potem bi bila tiskovna svoboda popolna, ker konfisciranje je znamenje tiskovne svobode, naj se vsi državljani pregrešijo zoper kazenski zakonik, ter vtaknejo v luknjo, potem je državljanska svoboda popolna. Čim večkrat tedaj se pregreši žurnalistika zoper kazenski paragraf, tem svobodnejša je, ker je tem bolj preganjana zavoljo tega. Tak je najnovejši nauk o svobodi — to se ve tiran do skrajne doslednosti. Ali bode njegovemu avtorju čast delal po svetu?
Vendar nemara se je pa mož botel samo malo norca podelati iz žurnalistike, da bi z dvomljivo dobrim dovtipom odvrnil od sebe sum, da on sam in tovariši dajo časnikarstvu, ki jih kritizira, priliko pregrešiti se in zato preganjanim biti. A ta teorija je res uže praksa. Tim hudobnejši dovtip. Kaj pa takrat, ko se kako uvodno članče niti ne pregreši zoper kazenski zakonik in je vendar konfiscirano? Je-li to tudi znamenje tiskovne svobode?
Visokostoječi mož je dejal in on mora vedeti, ker sedaj je praktik, prej ko je bil apostol tiskovne svobode, bil je pa teoretik.
Resnica, da je tiskovna svoboda potrebna je spoznana, a ministri, stranke, zasebniki gredo mimo nje, se jej uklonijo, nekateri resno, drugi šaljivo, ter gredo dalje, kajti ona je včasih — sitna, ker vtakne nos tja, kjer ga ne potrebujejo sedaj.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 28. decembra.
n*tttnatin»hi namestnik in glavni poveljnik v Zadru Rodić je potoval 26. t. m. na Dunaj; ali v političnih opravkih, ali ne, o tem se ne pove.
Mi iv4*iss v ,,Narodne Novine" poročajo, da je cesar iz svojega premoženja poklonil 1500 gld. odškodnine prebivalcem iz Nebluja in Kruge v hrvatskej granici, katerim je 100 oboroženih Turkov, mej temi turški vojaki, poropalo 2. nov. t. 1. in sta bila dva Hrvata ranjena, jeden pa umorjen. Škode je avstrijskim podložnikom 3300 gld. — Zakaj pa na ta slučaj ne vpijejo nemški in mađarski časniki, kakor so na Srbe zarad „Ma-rosa" in ladije ,,Radecky"? I to je poglavje o časti monarhije! Turek sme Nemcem vse, le na Slovane bi hujskali?
Vnanje d.r£ttTe.
Iz tšelgmfin se poroča ,N. W. T."f da je tja došel ruski general Ni k i ti n, ia prevzel povelništvo nad ruskimi prostovoljci. Govoril je oficirjem in dejal: „V osmih dneh, upam, boste priliko imeli svojo izkušeno hrabrost pokazati."
General Wrede je baje prosil odpusta.
Ni Zukič niti Marinovič baje nijsta mogla sestaviti konservativnega ministerstva. Zato je mogoče, da to ostane, zlasti ker je sitna reč i Marošem pri kraji.
Min tim a» tt terja v posebnej, vsem velesilam, zlasti na konferenci izročenej spomenici, da sme biti samostalna in nevtralna država kakor Belgija in vsakovrstne zveze za svojo hrambo in eksistenco delati.
Preko iVew- l'»rfr« se poroča, da je v San Domingo vstala revolucija. Predsednik republike Gonzales je bil odstavljen in je ubeguil.
Dop
181.
I k Krunja 27. dec. [Izv. dopis.] Dan sv. Štefana si mora Kranjska Čitalnica vpisati mej svoje najlepše dneve, kajti zopet enkrat je pokazala, da vrhu vseh zaprek, ki se dandenes stavljaj o čitalnicam in sploh vsem društvom, ki delajo za razširjanje slovenstva, ter za pošteno razveseljevanje mej slovenskim ljudstvom, — da društvo naše nikakor ne zaostaja v svojem delovanji, temveč, da vidno napreduje. Napovedana je bila ta dan Veselica, katero smemo prištevati mej najboljše letošnjega leta. — Prvo točko „Vogelnove Cigane" izpeljal je nad pevski zbor z znano mu spretnostjo in pogumom. Zares veliko truda moral je imeti g. dirigent Terdina, da je napravil našej čitalnici tako petje, katero jo povzdiguje nad vse čitalnice slovenske dežele, kajti razen v Ljubljani nemajo inorda nikjer tako stalnega in močnega zbora, ko v našem črnem mestu. Zatem sledila je Abtova: „Čujem nad toboj", za sopran-solo s sprem-Ijevanjem na glasoviru; vrlo dobro izpeljala je to, gotovo ne lahko kompozicijo, gospica Je-lica Florijanova, ter navdušila nas jako za priljubljenega in uže znanega nam vglasbitelja. i Po burnem plosku, ki je sledil tej točki, nastopi goslar g. Meier, rojen Dunajčan, ki se nij branil nastopiti v dvoranah čisto siqvenskih, ter zopet pokazal, da se neki pravi Nemci vendar zelo razločujejo od naših nem-š k u t a r j e v, ki se od daleč ogibajo vsakaterej slovenskej napravi. In kak vspeh je imel mojster. Reči moramo, da smo slišali uže ne-katerekrat igrati na razne muzikalične instru-
večna, a prej ne videna, razkrije tako svoje žarno obličje človeštvu, katero jo spozna, jej prikloni glavo, ter — ide dalje. V zavesti zmote, katera se po zavesti prestvari v laž in krivico, koraka človeštvo dalje po prejšnjih potih, ter išče, kakor Ribničan konja v dolu, Če tudi dobro ve, da je v gori.
Resnica pa živi v knjigah, lepih frazah za parado, — spoznana, a ker največkrat ne prinaša precej neposrednega dobička, živi kot beračica nespostovana.
Spoznanje, „da so si bratje vsi narodi", rodilo je krasni stavek: „ljubi bljižnega kot samega sebe". Dvajset stoletij ga uže nosi po jeziku ves tako omikani svet, a dvajset stoletij je ostal le lepa teorija, zrno resnice, mimo katerega divja človeštvo naprej svoj sebični pot; vsak posamezen tega mnogo glavnega bitja sovraži svojega bližnjega bolj, nego sebe ljubi. Teorija še nij praksa, beseda še ne meso postala, in kdor trdi, da je, sam sebi laže, kajti posamezni Čini nijso odločilni, ko je razgovor o državi, o človeštvu. Vekov je treba, predno jedna tako jasna resnica zavlada v dejanskem življenji, resnica za katero je oznanovalec njen dal kri in življenje.
Spoznanje, da samodoločba narodov stvarja dobro urejene države, rodilo je mej drugim tudi nauk o svobodi besede — govorjene in tiskane, nauk o resnici, da človek ima nedotakljivo pravico, povedati svoje misli. Ta nauk je Še primerno mlad. Krasen nauk o onem delu državljanskih svobodščin, o katerem se je reklo, da se po njem vse druge izgubljene zopet lehko privojujejo. Vsi, ki so vneti za srečo človeštva, nosijo ta nauk vedno kot dragocen prapor pred soboj in oni, ki ga zametavajo, poslužujejo se ga po mogočnosti, da bi ga uničili. Nij se tedaj čuditi, ako ta resnica, — boreča se s protivniki — nij stopila še v dejansko življenje, ako je tudi tu lepa teorija še daleč od dejanskega izpelja-vanja, tem men j, ker možje vednosti, ki se tudi prištevajo njenim apostolom, nijso zanjo žrtvovali ni krvi, ni življenja, ampak k večjemu profesorsko stolico, zamenivši jo z višjim sedežem, s katerega se sedaj šalijo s prejšnjo svojo ljubljenko. Ali je nemara kaj dru-zega, ako se v nekem parlamentu on dan trdi, da je znamenje tiskovne svobode, če je žurnalistika pogosto preganjana? Glej! glej! Po tem bi morala tudi ona država naj svobodnejša biti, v katerej ima kazenski zakonik
plemenitaš posodil nekoliko tisoč novcev, in če se mu upnik malo pred obrokom razodene, da bode treba vrniti posojilo, precej ima na jeziku kako srečno „partijo" za njegovega sina, nasvetuje to in to, obeta, da potare vse zapreke do nje itd., — kako torej bi upnik mogel tiščati v tako hvaležnega dolžnika?! Če se mu obljuba ne posreči, napne vse svoje žile in če se mu dobro steče, da mu stari plemenitaš vrh poprejšnjih še drugih novcev na posodo. — Na svojem domu ima Damon celo množino služnega osobja, ali ni služnikom ni služabnicam ne plačuje. Gojiteljem in goji-teljicam od meseca do meseca odlaša s plučo, — da, pa jih tudi zna čudovito korenito prepričavati : ko novce dobodo vse ob enem, da bodo imeli istino, katera se ne razleze tako lehko; a tudi obresti jim obeta. Učitelji in učiteljice čakajo in čakajo, Damonovi otroci pa se vsled očine prekanjenosti vspešno, a brezplačno odgoj ujejo.
A kako živi Damon! kako izborno ima vino! kako izvrstnega ima kuharja ! Kdor ga obišče: ali, kak „magnat" ali kak magnatov urednik, ali plemenitaš — ali pletnenitašev „mandatar", ali kak cesarsk uradnik ali sta-novsk, vsak se sme nadejati, da dohode klobaso dobro nabasano in slastno. Stanovski pooblaščenec je njegov domač prijatelj, dvorski žitničar pa je tudi precej pri njem, da mu le migne. Da, celo prvosednik je dosti potov na njegovem domu, a le malokedaj mu kaj odreče; pa kaj V — saj do te visoke figure vdanosti je največ pomogla plemenita-ševa žena.
Soprogo ima vljudno, lepe rasti, dvorljivo, — sam je naučil jo oboje to. Kader prvosednik pride, streže mu Damon se starim oger-skim vinom, Damonka pa se svojim omladnim smehom; po obedu se soprog dostojnemu gostu opraviči in pove, da ga mora zapustiti na j nekoliko ur, zato da mu pripravi razstavljene
konje, soprogi pa priporoči, naj kratkočasi gospoda prvosednika, a Brnelo jej mora prepustiti nalog, da gostu osladi nekoliko trenotkov. Ali na povračilo: kader koli je poštna dražba ali vozarska, ali pa če so na najemnej dražbi kamerna posestva, — nič se ne zgodi brezi upliva plemenitaševega, ki ima vselej nekaj dobička od tega, pa mu vendar nihče ne zameri, kajti kar Maček sam izvije iz trte, to z njim vred použijo vsi drugi. Za tega delj nij ni enega plemenitaškoga shoda noben pot brez njega. O volitvah stanovskih uradnikov nasvetuje in priporoča poboljške — in spremlja k volitvam soduike in maršalke. Da, tudi kandidatje na guberniško maršalstvo se mu priporočajo za podporo; eden njih mu je prav pred volitvijo posodil novce, „ad captan-dam bene v o len tiani", eden pak ima uže dolgo časa v njegovem varstvu mošnjico novcev, — in opomnil ga je uže večkrat, kedaj jih vrne; ali Damon pozna svojo stopnjo v
mente, a tako krasnega igranja se ne spominjamo. Najtežje pasaže je izpeljal g. Meier z največo lahkoto, igraje memo tega na pamet, kak memo znanega umetnika slavnega Krežme v Ljubljani tudi Se nikjer nijsem opazil. Vse je bilo zamakneno v gosli, katerim je izvil mojster zdajci žalostno melodijo, precej zopet pa je v burnem tempo pokazal nam, kako zna izraziti na svojem instrumentu največjo veselost, životo in pogum. Vse muzikalične nianse izpeljal je s tako lahkoto, da je občinstvo kar strmelo, ter nij jenjalo poprej ploskati, da je umeteljnik zopet nastopil, ter celo točko ponavljal. Vrlo na strani stal mu je pevovodja ljubljanske čitalnice g. Stiickl, ki je pomagal k takemu vspehu, da je občinstvo enoglasno izreklo misel, da kaj tacega se v Kranji še nij slišalo. — Gospodičina Ana Jugovic nas je s Stocklovim alt-solo: „V tebe upam" jako razveselila; tega vspt.ha pa si jo bila vrlo izobražena pevka tem bolj gotova, ko jo je na glasoviru spremljal vglasbitelj sam, kar je napravilo na občinstvo dober utis. Gospodičina je morala tudi ponoviti svoje naloge. Ipavčev: „Kdo je mar?" jako težavno kompozicijo, so pevci s toliko natančnostjo in spretnostjo izpeljali, da je gotovo slavnemu našemu vglas-bitelju napravila dostojno čast. Vse to pa se imamo zahvaliti gg. Terdini in g. G., ki vstrajno in neustrašljivo delata za povzdigo petja, in katerima na tem mestu, kakor tudi vsim drugim sodelovateljem, izrekamo najtoplejšo zahvalo za mnogi trud in pot, katerega jim je prizadelo aranžiranje te veselice. — Po besedi začel se je ples, katerega so se naše krasotice udeležile v precej obilnem številu ; drugo kadriljo plesalo je IG parov, kar je gotovo lepo število za naše ne posebno obljudeno mesto. Radost brala se je vsakemu ha obrazu; tu izrečemo samo upanje, da nam čitalnica kmalu zopet napravi veselico, ki nas bo ravno tako razveselila in zanimala kakor nas je zadnja.
Cz IttiMijc [Izv. ilop. j Danes samo nekaj čisel. Pred nekoliko časom obelodanila je rezultat svojega truda komisija državne kontrole za leto 1875. V tem velikanskem računu, napisanem z gromadnimi števil kanti, nahaja se mnogo tvarine, katera i vam bode morebiti jako zanimiva, ker ona nam kaže razvoj v finančnem obziru ravno iste države, nasproti katerej je pokazalo pred nekolikimi dnevi zapadno-evropsko židovstvo previdnost in skrb, katera bila bi dostojna bolj visokih namenov, čem zadrževati v blagotvornej delavnosti gospodarstvo, h kateremu prostirajo
milijoni nesrednih, njemu jedno plemenih kri-stijanov slovanskega juga roke, brezsilne od solz in ponedolžno prelite krvi, za pomočjo, in to skoro pomočjo.
Naši vladi ostalo je od vseh stroškov za leto 1875. do prvega januarja tekočega leta 40,547.843 rub. t. j. suma, kakoršna se redko nahaja v računih najbogatejših držav na svetu. A se nam predstavlja tem večja, ker je v našem budgetu še pred 10 leti blistal deficit nad 60.000.000 rubi j. Rez tega denarja bilo je v kasi železničnej 85.193.189 rub. čistega ostatka, in ta svota z više pokazano, priča nam jasno, da R u s ij i v resnici nij bilo nij malejše sile soglnsiti se na pogoje, kakoršne smo brali v listih od za-graničnih bankirov. Bilo bi jih dosta, da bi vlada mogla razpisati ne eden a dva, tri domače zajme ali posojila.
Državni dolg se od leta do le zmanjšuje V petih letih se je svota procentnega dolga zmanjšala za 88,084.211 rub. A svota kreditnih biletov, nepokritih s razmenim 'fondom , ponižala se je samo v 1875. letu za 50 milijonov rubljev. V dolgovnej knjigi naše države ostalo je še k 1870 leta dolga: 1.236,884.634 rub. z 51G.08G.593 rub. nepokritega papirnega dolga. K tima sumama še nij vračunen dolg državne banke in ona svota, katera se vsako leto plačuje za pogašenje vnotrenega zajma. Na drugi strani država ima velikansko premoženje v Čistem kapitalu pod raznim naimenovanjami 187,345.576 rub. in v svoti, katero vam ima razposojeno raznim ohčestvam, fondom in posanmim osobam — 896,717.185 rub.
Ta račun v resnici more obradovati vsacega, še tak šktupoloznega domačina in iste inozeince, kateri pričakujejo od Rusije velikih dejanj v prihodnjih, a blizkih trenot-kih, ki so prepričani, da je historična m i-sij a Rusij e za (turško) slovausko pleme ravno ista, katera je bila Prusije za pleme nemško. In tako mi nij treba povdarjati, da je domača pečat bila iznenađena s tem finančnim poročilom in da ga je primerno pozdravila. —r.
Domače stvari.
— (Ljudska kuhinja.) Za ustanovitev ljudske kuhinje v Ljubljani se pridno pripravlja in nadejati se je, da bode prav kmalu otvorjena. Razen mnogih obljubljenih daril denarnih in naturalnih je najimenitnejše to, da je ljubljanska hranilnica prepustila prostorna spodnja poslopja „strelica" brezplačno za ljud-
sko kuhinjo. Zdaj, ko je draginja zaies tako huda, da si reveži ne morejo pripraviti in kupiti gorkih zdravih jedil, ker še celo za kruh denarja pomanjkuje, pač je jako koristen tak zavod, kakor je ljudska kuhinja, v katerej se bode dobilo kosilo za 10 soldov in sicer juha, meso in prikuha. ITbogim dijakom, delavcem sploh vsacemu kateri bode hotel za malo plačo zdravo kosilo dobiti, ustrezala bode ljudska kuhinja. V sosednjem Gradcu imajo uže tako kuhinjo od leta 1868. sem in kakor iz letnih sporočil razvidimo imajo tam za ta zavod uže 22306 gld. 63 kr. premoženja s katerim se bo s časom kupila posebna hiša za ljudsko kuhinjo. Leta 1875 so v gra-škej ljudski kuhinji 64.930 porcij ono v razprodali, kar kaže, da je dobro obiskana. — Pri takem zavodu so pa gospe v prvej vrsti potrebne, da prevzemo vodstvo v kuhinji in razdelitev jedil, kajti mo>,ki za ta posel nijso praktično izurjeni, imele bodo tedaj naše bla-gosrčne gospe lepo priliko skazati ubozim siromakom dobro dejanje, ako bodo pomagale revežem z dobro hrano postreči.
— (Slovensko gledališče.) Prva predstava v novem letu hode 2. januarja 1877. Predstavljala so bode prvikrat veseloigra v 2 dejanjih „Ujetniki carevne", in tudi prvikrat burka s petjem v 1. dejanji „Opalek pred sodbo."
— (Z im sk o o bi eko), katero so čitalnične gospe in gospodičine, njim na čelu gospe Murnikova in ltlei\veisova izdelale 50 otrokom mestnih Sol (25 dečkom in 25 deklicam), delilo se je 24. t. ni. Ob 11. uri se zbero ohdarovanei v čitalnični dvorani, kjer so se sošle tudi njih dobrotuico in precejšno število mladinoljubov. Pričujočo nagovori dr. Rleiweis omenivši, da so uže od leta 1865 v čitalnici delili ubogi šolski mladini zimsko obleko. Orlova družina je začela to krščansko delo, ki se vsako leto nadaljuje. Hvalno omeni delavnosti skrbljivih gospej in gospodičin, pred vsem pa neutrudljivost gospe Murni ko ve. — Otrokom se je potem razdelila pripravljena obleka, katero so v stran-skoj sobi precej oblekli, odloživši svojo navadno uže ponošeno. Končno je otrokom še govoril gosp. Andrej Praprotnik, vodja I. mestne šole. Oziraje se na pričujoče božične praznike, ko je angelj zaklical „slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji1', je priporočal obdarovanim pridnost in marljivost, ter kazal, kako najlepše svojo hvaležnost pokažejo dobrotnikom in dobrotnicam. Ko seje v imenu otrok zahvalil za prejete darove, so pristopili
ljev, katere je bil zaigral v igri z njim, pop pa ga je pogosto terjal, naj mu jih odšteje; ob pogodbah nij nikedar živemu krstu vrnil istino, nij plačal obresfij, vrh tega pa se „no-tabene" vendar nij razprl z nobenem upnikom ; da-si je bli/.o poludrug tisoč srebrnih rubljev zakartal, pa je vendar precej plačal jih zato — ker to je eden takih dolgov, ki so mu sveti; tri vozove polne nakupljene robe je poslal soprogi domov, sam pa jo se seboj prinesel sto rumenjakov v škrabici in dvajset srebrojakov v žepu, če prav je, ko je z doma šel, nesel s seboj jedva 500 nakazilih rubljev, ki mu je bil pooblaščenec posodil jih, nekoliko sto rumenjakov pa gospodarsko prim.ščiue. Res je vreden, da mu jo človek zavisten, ker je tako dobro in srečno preživel pogodbe. (Dalju iirih.)
volilnem zboru; v pričo svedokov ga zagotavlja: če prav je vrnilni obrok še daleč, vendar le poravna vse lehko, ko hitro bode treba, ali pa — če prav precej. — „Aspirant" na maršalstvo po takih besedah navadno omeni blezu to-le: „Oh, gospod, ali sem se ti zameril ali ka-li, ker se hočeš tako naglo iznebiti me V Saj vendar ne bi bil mogel nikdor boljše naložiti svoje istine, dve, tri leta ti le bodi na dobro, sicer pa, kaj bi dalje govorila o tem, kar nij nič V Damon je mej važnejšimi „figurami" v volilnej skupščini, vsem je svetnik, vsakemu rad kaj pošepeče na uho a kogar vjame na limanice, tega potle pase in napaja, pa le deželi na srečo in d;i bi prijateljem pomogel na boljše, sam sebi ne skrbi za nikakoršno čast. Na onufrijskein sem nji (v Rrdičevu) nij nič skopejši; tu kupuje štiri konje  vojvodičiču h kočiji,  gospe knstehuiki
prodaja voli, starešinski lajša razmerje do Hatpergra, podkumernik pa ga prosi, da bi bil priča (sekundant) boju z ulanskim tisočoi-koui, in da posledno zadrego ohladi tako, da poteši kri, poteši čast čutljivenui kavalirju. Ali ves njegov „genius" se pošteno razvija o kijevskih pogodbah, ni misliti si ne more človek, kako je mogla moč, kako čas mogel odločiti mu, da v desetih dneh uredi toliko, toliko pomiri razvetranih razmer. Mi/.nikovenui namestniku je pri Safnaglu svetlino (brilijant) kupil na darilo njego vej nevesti, katerej je sam tolkel na zaročni zvon; podpisal se jo za pričo devetim različnim pogodbam, do katerih je največ pomogel sam; plesišča ni.j Zgrešil nobenega, pri gcneral-guberiuitorji je bil trikrat; ruske cerkve metropolita je preprosil, da popa iz njegove vasi premesti kani drugam, zato ker se mu je zameril zaradi tisoč rub-
otroci k polnim mizam, kjer jih je čakala pogača in dr. Otroci in navzoči so se oboji prav veseli razšli.
— (Vreme) se nam je naenkrat sprevrglo ; po deževji in malem snegu, imamo zadnja dva dni oster mraz.
— (r o t ep u ha,) ki je nedavno nekega kmeta z Gorenjskega opeharil za 25 gld., je včeraj policija vjela, ko je poskušal ravno taisti manever z nekim drugim, ki mu pa nij hotel dati 25 gold., nego ga je rajši za vrat zgrabil in policajem izročil.
— (Kamniška čitalnica) napravi besedo dne 31. decembra t. 1. s sledečim pro-pramom: a) Strauss: Vesel po celem svetu, za 4 roke na glasoviru, b) V tihi noči, čve-terospev. c) Fmlauft: Mlada kri, za dvoje citre, d) Ena suknja štiri roke, šaloigra v enem dejanji s kupleti, e) Ples. K tej veselici najuljudneje vabi vse čestite gospode, kateri naj blagovolijo tudi sposobne neude upeljati
Odbor.
— (Iz Novega mesta) se „S1." piše: V nedeljo 17. t. m. je bila predstava v naši čitalnici; igrali ste se dve krajši igri; dvorana je bila natlačena v pravem pomenu besede, dokaz izdaten dovolj, da narodni živelj v našem mestu še ne ginuje. Le večkrat kaj tacega, potem bodo nemčurski rogovi kmalu krajši.
— (Savinja) je vsled dežja pred prazniki iz struge stopila in travnike preplavila. Tudi od drugod se čuje o jednacih povodnjih.
Razne vesti.
* (Avstrijska vojska) imn zdaj enega feldmaršala in glavnega inšpektorja, nadvojvoda Albrechta, 12 feldcajgmajstrov, 10 generalov kavalerije (taista šarža,) 68 feldmar-Sallajtnantov, 102 generalmajorja in 272 polkovnikov. Načelnik generalnega štaba je feld-maršallajtnant Anton baron Schbnfeld. V generalnem štabu je 30 polkovnikov, 40 pod-polnikov, 46 majorjev, 124 stotnikov prvega razreda in 121) nadporočnikov. Vojna marina ima enega admirala (feldcajgmajstra), Antona barona Burguignona, enega vice-admirala, Miroslava barona Pockha, 5 kontre-admiralov in 16 kapitanov linijskih ladij.
— (Zdravstvene razmere) avstrijske armade nam kaže vojaško statistični letnik 1873, ki je nedavno izšel. Najmanj bolnikov je bilo v vojaškem poveljništvu Požunu, največ, kakor uže mnogo let sera, v Teme-švaru. V bolnicah je bilo leta 1873 111.338 bolnikov, teh je umrlo 3809 mož, najmanj njih v Insbruku, največ v Temešvaru. Največ jih je umrlo v juliju in avgustu, najmanj v oktobru in novembru; po narodnostih je umrlo najmanj Čehov, največ Rumunov. Največ je umrlo prostih v%jakov, manj častnikov in podčastnikov. Polk pijonirjev je trpel največ na skorbutu, revmatizmu in bezgavkah; pri pešcih je vladal bronhijalni katar; pri kavaleriji zraven kolere mrzlica in garji; pri lovcih želodčni in črevni katar; pri ženijski četi očesne bolezni in ožuljene noge; pri sanitetni četi črevni tif, pri voznični četi sušica, trahom, vnetje pljuč in koze. Največje številke kažejo: mrzlica 52.IGO, želodčni katar 33.3G3, črevni katar 33.659, bronhijalni katar 27.775, očesne bolezni 17.758, strelnih ran, izpahnenj, polom-Ijenja kostij 20.854, sifilide 13.391. Samo-umorov je bilo leta 1873 vsega vkup 197, od teh pri konjištvu največ, pri ženijski in pijonirski četi nobenega. Največ se jih je usmrtilo v juliji, namreč 26, najmanj v marci, namreč 9. Usmrtilo se jih je 19 percentov iz strahu pred kaznijo, 8 percent. iz prazne vere, pijanosti in žalovanja po domu, 7 percentov iz blaznosti, zaljublenosti in nevolje do službe, 6 percentov zaradi dolgov in ker se jim živeti nij več ljubilo, in 4 percente zaradi ža-
ljene česti. Od samomorilcev jih pada 28 percentov na Češko, 21 na Ogersko, 17 na Galicijo, 9 na Moravsko in 6 na Nižje Avstrijsko. Cis in Translejtanija sta tudi v samoumorih držala se nagodbene kvote 70 in 30 percentov. Največ se je usmrtilo podčastnikov. Same sebe je poškodovalo 92 mož, in četrt teh je storilo to v oktobru, ko rekruti prihajajo. Od samopoškodovalcev je bilo 32 v Galiciji, 30 na Ogerskem, 10 na Češkem rojenih. Znorelo jih je 78, naj več v marcu naj manj v septembru. Največ norcev je bilo izmej častnikov pa onih vojakov, ki čez postavni čas služijo prezentno.
* (Polom.) V Pešti se je podrl en del novega hatvanskega bazarja in sicer do tal. Dve csobi sti ubiti, pet smrtno ranjenih.
* (Spriden sin.) V Aksamsu na Tirolskem se je 22. t. m. zgodil dogodjaj nezaslišane surovosti Nek sin je hotel umoriti svojega očeta. Zvezal ga je, tiral ven pred hišo in se je ravno pripravljal, da bi ga prav po mesarski zaklal; ubogi mož pa je vpil na pomaganje in sosedje so prišli, ga rešili, ter sina zvezali. Še tisti večer so žandarmi to pošast v človeški podobi gnali v Insbruck.
* (Viharji na morji.) Mej božičnimi prazniki so bili na severnih morjih jako veliki viharji. Več ladij se je utopilo in le na škot-skej obali je okolo sto ljudrj konec vzelo. Nonvegska ladija „Sofieu je v viharji tako utonila, da sta z njo vred „miš in mož" v globočino morja zginila.
* (Opica) se je obesila za poskušinjo. V Parizu je imel imel nek umetnik kamnore-zec opico, pa se je obesil zaradi nezveste ljubezni. Nek njegov sorodnik je vzel potem z drugimi rečmi k sebi i opico, s katero so se njegovi otroci igrali. Nekega dne zapazi, ko stopi v sobo, nad svojo posteljo jako čuden prizor, namreč obešeno punčičo iz cunj in mo-zičeljna, v sredi pa opico. Opica je hotela poskušati, kako se obeša, ker je svojega prejšnjega gospodarj videla, in pri tej vaji je sama življenje izgubila.
Dunajska borza 28. decembra.'		
(Izvirno telegrafi čno	poročilo.)	
Enotni drž. dolg v bankovcih	60 gld. — kr.	
Enotni drž. dolg v srebru	65	70
1860 drž. posojilo   .   . ,	109	40
Akcije narodne banke ,	816 .	—
Kreditne akoije	132	30
London	125	65
Napol.	10	06
C. <c. cekini	5	97
Srebro	114	25
Graške špiritne drože
dobivajo se vsak dan sveže (frišno) v prodajalnici steklenega blaga gosp. ITrcinoo, Kolmana na glavnem trgu št. 236 iz prijaznosti do
(378—7) A. Schneiderja.
■i Monj ko pol kilograma (1 funt) bo ilu prodaje.
I^oterljiie srečke.
V Gradci 23. dec: 38. 30. 19. 73. 47, Na Dunaj i 23. dec:   31. 37. 47.   7. 30.
Služba
občinskega zdravnika.
Pri  občini   trga  Laškega  se ima
služba srenjskega zdravnika z letno remune-racijo 500 gold. popolniti.
Prosilci za to službo, ki morajo biti zmožni nemškega in slovenskega jezika, in doktorji celega zdravilstva, naj svoje dobro izpričane kompetenčne prošnje vlože do
15. Januarja 1877 pri županstvu v Laškem.
Županstvo d. k. trga Laškega,
23. decembra 1876. (412—1) JLtmon, župan.
Drug pošten, priden in neoženjen
ki pa nemško razumi in tudi nekoliko govoriti zna, dobo takoj službo.
Natančneje iz dobrotljivosti pri gospe Ani JFartmatm, v Ljubljani, gospodske ulice št. 8, II. nadstropje. (4u_3)
Umeteljni
zobje in zobovja
z zračnim tiskom ali brez njega, lopi, naravni, namenu odgovorni, so po najnovejši metodi delajo in ne da bi se korenine izruvale, postavljajo.
Vfi<» niw*r<wiio* plombiranje z zlatom V BO U|H I aiJJl. . alj drugimi sposobnimi mjo in drenjo zob, s ih bolečin izvršuje ]
Paichelu,
polnili, piljenj o, čistonjo in drenjo zob, se, kakor se je izkusilo, brez hudih bolečin izvršuje pri
(370—6)
zdravniku za zobe, pri Hradockega mostu, v Malvevej hiši I. nadstropje.
DorŠko olje
Iz sale kilovili Jeter,
iz Borgena na Norvegskem;
rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremoČljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju izogne vtisneno bode moje ime na vBakej steklenici.
(f>3_*3)    Gabriel Piccoli,
lekar, na dunajskej cesti v Ljubljani.
I
2!::
9
B
o
3
»I 3-s<s
■ srff
Jo g
a l
S * -t
sil?
H
3.5.3
I J
—  nt a
D
CM
"d
cj O
rs;
i M
TJ
— x
&= a .
5 S I <s -* i
5 _ I
„. 5 *■
I
o
i
i".
Z 9
s
I «
J3 U CD —.
I I
M. E
Jedina trgovina na Dunaji!
katera je ugodna za tako slabe čase, sklenila je cene blaga ho za 30 °/, znižati in ta jo
Kineškega srebra fabrikna zaloga
11. M<»ti«»lli4»iimi «X (o.,
D-anaj, IC&mtnerBtrasse 1-4, "betzjarjia.
—    Veljalo je na primer. iV
6 žlic za kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obed . , 6 vile     „    „    . , 1 vel. žlica za juho , 1  „     *    * mleko 1 moka skledica z žlico
prej gl. 3.50, „ 7.50, n 7.50, ■ 7.50, . 6.-, - 3.—, 6.-.
sedaj gl. 1.50
n '••"»<»
6 inal. tas Za sladkor 1 posodica za maslo r 3 korke s podobami „ l par svečnikov   . „ 1 majolka za čaj . „ 1 posoda za olje i oset „ Posebno asa. durllu i»i*ii>i-nvno I vseh 24 komadov v elegantnom ctuiju na mesto gl. 24 samo 9 gl. 50 kr.
1 posodica za turski tobak ....
prej
gl. 4.-, n 3-50, n 3.-, n S--. • 6.-, 8.—, 8—,
seduj gl. l.SO
n hm n tm
kr. 00
gl. a—
. «—
- 5--
6 desertnih nožev, j vseh 24 komadov v vile, telesa nI nem e tu iju žlic,     ( namesto gl. 2b
G postavcev za nože, I  samo gl. 0.75.
srebrniuo in kine.škcga
6 nožev, 6 vilic, 6 žlic.
6 žlic za kav« i, P U g
Najnovejša* »hmih za čiščenje zlatnine, srebra, škatljica 25 kr., 6 škatliic gl. l.*J0.
Jako lepe taso, niHJolke za kavo in čaj, service za čaj, stojalca za pogrnene mize, girandole, posipalci za s'adkor, čašico za jajca in garniture za jajca, posodice za zobotrebce, sponke za servijeto itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtovanje dopošilja se tudi razločeni cenik brezplueno. (142—IH)
lzdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
86