Poštnina plafana v gotovini. v LioillfliiU nedeljo dne 30. ttidtra ibzl Leto XLDL »SLOVENEC« velja po ;oStl na vso strni Jugoslavije tn v L|abl|ani: sa oelo leto naprej. K 240-— sa pol leta it »t n 120-sa čotrt leta „ .. a 80-— za on mesec „ •. n 20*— Za laozHmstTo oeloletno K 480% E3 Sobotna Izdaja: tm 2a o*, o teto.....& to — sa Inozomatfo . . . „ HV* Urednlfiito ja v Kopitarjevi alloi itev. 6/tn. Botoplsl a« aa vračalo; selreniilrana pisma sa ne sprejemajo. O rado. talaL itv. SO, sprava. itv. 828. Političen iis! za slovenski narol Inserati: ran - m Snostolpna petttvrata ($0 ma ilroia tn 3 mm visoka alt nj« prostor) sa enkrat ... po K B"— poslana Itd. , , po K Pri večjem naročila popust Majmanjil onlas j9/9mm KIJ. Izhaja vsak dan I mamil ronedolfiin in ilneva po pra»» nlkn ob rt. uri zjutraj. Meuecna priloga; Vutalk SKS Oprava je t Kopitarjevi al. 8. — Unčun noštne hran. IJubljauske št. 850 aa n&ročaiaa tn št. 34U aa oglasa, avstr. tn čaatie 24.797, ojr. 23.511, tiocn.-liero, 7568. Krepko, pa ne pustolovski ! Stališče naše vlade napram Mažarski je povsem pravilno. iNjene zahteve, ki so znane iz ultimata, so pravične, opravičene in potrebne. Vlada je vsebino ultimata ne-oficielno razglasila po svojih listih, še preden je bila njegova redakcija končana in čeravno si ni bila na jasnem, ali bo mogla ta ultimat Mažarski tudi staviti, ne da bi izpostavila državo v nevarnost vojnih za-pletljajev. Saj je iz izjav namestnika ministrskega predsednika razvidno, da je vlada 6amo m i s 1 i la , da postopa ne samo v popolnem soglasju z mato antanto, ampak tudi v popolnem sporazumu z veliko antanto. Slednje se je pa le izkazalo kot neresnično. Predstavitelji velike antan-te so vročili naši vladi demarso, v kateri 6e izrekajo proti oboroženemu nastopu male autaiue. Rumunija, ki je očividno bolje poznala mišljenje velike antante, je po ivojem beigraj&kem poslaniku naznanila nasi vladi, ua smatra z ozirom na sedanji položaj vojaške odredoe proti Mažarski za nepolreone in da zauostuje diplomatska akcija. CesKOslovaška vlada se je nato takoj spomnila, da je politično in gospodarsko od rrancije bolj odvisna kakor Jugoslavija in je zato — seveaa v sporazumu — prepustila .Jugoslaviji, ua ona sama poda ulumac. is i li lo prava izolacija Jugoslavije, cetuai posnnmcana in olepšana z vsemi dipiomaucnimi mazni V Tu se vidi, vsa diplomatska nespreuiost nase vlade, ki je giuiia ui slepa za vse dobre nasvete, ki prmajajo od opozicije. Od poceiKa zadnjega monarhisticnega prevrata na Mažarskem smo za vsakega mislečega človeKa dovolj jasno svarili viauo prea nepremišljenimi koraki, ki bi nas utegnili potegniti y krvavi vrtinec. Ker poznamo to slabo plat naših sedanjih orzavnih krmarjev, sino zamevali, ua Vlada vse važne UKiepe siori sair.o v sporazumu s parlamentom. To načelo smo z vso odločnostjo zahtevali, ne ie, ker je parlamentarno in ougovarja uemokrauc-nemu naziranju, ampaK tuui v zavesti, da je parlament najooijsa opora m korektor vlade, ki bo varoval viauo napačnih in nevarnih ukrepov. Toda viada je ostala zvesta svojim absolutističnim liuceiom ni je naznanjala po svojem poslušnem časopisju uibi et orbi svoje odločne namere, končati mažarsko afero z oboroženim nastopom, preden je sklicala narodno skupscino in jo vprašala za mnenje. Celo Pasič jo je svaril iz Pariza, če je tozadevno poročilo resnično, da naj se ne prenagli, aobro vedoč, da more postali naznanilo oboroženega nastopa brez ■tozadevnega sporazuma z veliko antanto ali velika ulamaza za državo ali pa v slučaju izvedbe nevarnost zapletljajev, ki bi mogli ogrožati integriteto države. Včerajšnji Masarykov govor povodom tretje obletnice državne samostojnosti češkoslovaške republike je jasen in odločen izraz volje za mirno rešitev »nwar..ke-ga vprašanja. j>iiocemo mi/u, nočemo voj-skek je poudaril z močnim naglasom, aa bo českodovaška republika postopala v popolnem soglasju z veliko antanto. Mobilizacija na Češkem je pomenila samo mogočen pritisk na Mažarsko in ni bila izvršena v svrho vojaške akcije na Mažarskem, kakor je naznanjala naša vlada. Za nas pa je vprašanje, je li bila z ozirom na našo finančno krizo draga mobilizacija, vsaj v naznanjenem obsegu, spioh potrebna. G. Stojan Protič je mnenja, da se je vlada prenaglila, kei ni ohranila potrebne hladnokrvnosti, da je poslopaia lahkomiselno, ker se je mobilizacija — kolikor se tiče Mažarske — izkazala kot nepotrebna. Ne bomo raziskovali, ima li g. Protič prav ali ne, toda jasno je, da bi bila morala naša vlada slediti češkemu zgledu in se v tem važnem in dalekosežnem vprašanju obrniti na narodno skupščino. Češkoslovaško narodno skupščino je označi! Masaryk za glavni politični faktor v ro-publiki in poudarjal, da ima Češkoslovaška parlamentarno vlado, ki še nikoli ni in nikoli ne bo ničesar ukrenila, ne da da bi tudi narodna skupščina vedela za to. Ako bi naša narodna skupščina sklenila mobilizacijo, bi mogli biti uverjeni, da tega koraka ne bi storila lahkomiselno in bi mogli njeni člani to pred narodom tudi zagovar- zati. Vlada bi si lahko umila roke in težko odgovornost odvalila od sebe. Tega pa vlada ni storila, dasi je bila od naše javnosti na to dovolj jasno in krepko opozorjena. Zato zasluži grajo, zato bo nosila samo ona vso odgovornost za posledice njene samovoljne politike I s&aJ&fcfi mira© rešitev. — auava m garava p&rtoraanfo. Belgrad, 29. oklo. (Izv.) Današnjo sejo zakonodajne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 11. uri 30 min. ter takoj podelil besedo namestniku ministr. predsednika dr. M. Trifkoviču, ki je prečital ukaz, s katerim se otvarja redno zasedanje narodne skupščine. Po prečitanju ukaza je predsednik predlagal, naj se seja zaključi in naj se prihodnja seja vrši ob 4. popoldne z dnevnim redom: izjava vlade povodom dogodkov na Mažarskem. — Predlog je bil sprejet. Belgrad, 29. okt. (Izv.) Popoldanska seja narodne skupščine je bila zelo veličastna. Poslanci so bili prisotni v velikem številu. Lože so bile polne občinstva, ki je z nestrpnostjo pričakovalo izjavo vlade o dogodkih na Mažarskem. V diplomatski loži so bili prisotni češkoslovaški poslanik Kalina ter člani rtirnunskega, italijanskega, angleškega, francoskega in ameriškega poslaništva. Navzoč je bil tudi odpravnik bolgarskega poslaništva. Prisotni so bili vsi člani vlade. Prečita! se jc zapisnik zadnje seje, ki se je odobril. Nato je stopit na govorniško tribuno namestnik ministrskega predsednika dr. Marko Trifkovič ter prečital nastopno izjavo vlade o dogodkih na Mažarskem: Gospodje poslanci! Po sklenjenih mirovnih pogodbah versailleski, saint-ger-mainski, trianonski in neuillski je naš narod, ki je od pričetka turške vojne leta 1912, bolgarske vojne leta 1913 in zlasti v veliki, težki vojni z Avscro-Ogrsko pretrpel neštete žrtve, nečuvene muke, vedno zvest in zanesljiv zaveznik ter sodelavec svojih prijateljev s polno pravico pričakoval, cla mu bo popolnoma zagotovljen mir, da se bo tako mogel stopnjeina v n em opomoči. (Odobravanje.) Medtem smo v aprilu t. 1. bili zelo neprijetno iznenadeni in jako vznemirjeni, ko smo videli, da se bivši kralj Karel ponovno vrača na Mažarsko, da sede na prestol, akoravno so bil liabs-burška in hohenzollernska dinastija slavni povzročitelji svetovne vojne (Tako je!). Složni z našimi zavezniki Češkoslovaško in Rumunijo (Viharni živio-klici) in silami velike entente smo uspeli, da se je preprečil poizkus Karla in njegovih privržencev. Toda verjetno, da radi tega, ker se je poizkus Karlovih pristašev končal le z odstranitvijo Karla iz Mažarske, so sedaj njegovi pristaši po 5 mesecih ponovno poskušali ogrožati mir svojih zmagovitih, a miroljubnih sosedov. Tokrat je bil poskus resnejši, ker je Karel sestavil vlado, v kateri so najpomembnejši mažarski politiki in parlamentarci (dr. Laza Markovič: starega režima!). Njim so se pridružili tudi poveljniki mažarske vojske, ki se ni sestavila na podlagi mirovne pogodbe, kakor tudi sploh ni bila izvršena razorožitev Mažarske. (Tako je!) Mi kakor tudi Češkoslovaška, skrbeč za red, mir in varnost v naši državi ter obrambo naših narodnih in državnih interesov, smo bili primorani takoj pričeti z vojaškimi odredbami in živahno diplomatsko akcijo, kateri se je pridružila tudi Rumunija. (Burno odobravanje.) Z zadovoljstvom moremo konstatirati, da je bojazen male entente za mir osrednje Evrope našla hitro odziv pri veliki ententi. Najprej smo se takoj sporazumeli, da so smatra kot casus belli, ako ostane Kari v Mažarski, Rumunija je zavzela našemu enako stališče, Italija pa je izjavila, da hoče delali skupno z nami v smeri našega sporazuma. Velika ententa je delala energično in mi smo dobili glede tega odobravajoča poročila tudi od Poljske. Dosedanji uspehi vse te akcije so: da bo Kari od- stranjen (Glasovi: To je malo!), izročen veliki antanti ter nekje nastanjen, odkoder ne bo mogel ponavljati poizkusov, da bi zasedel prestol. S temi in takimi uspehi ne more biti naša država zadovoljna (Odobravanje), kakor tudi nista zadovljni Češkoslovaška in Rumunija (Burno odobravanje), ako se upošteva vse to, da so službeni krogi Mažarske smatrali do poslednjega časa razkralja kot suverena Mažarske, ki samo iz razlogov oportunitete ne more zasesti prestola. To je značilo nevarnost, ker so spričo restavracijskega poizkusa sodelovali tudi najvplivnejši politiki Mažarske, voditelji skupščinske večine, ki so bili odlikovani z največjim zaupanjem madžarske vlade, radi česar miru v osrednji Evropi ne ogroža samo oseba razkralja, temveč sploh restavracijski po-iz! V Benetkah so so zedinili glede monarhi-stičnega načela tako, da je treba Karla sicer brezpogojno izključiti, da pa se more v slučaju jasno izražene volje ogrskega naroda v kakem poznejšem trenotku monarhi-stfni režim ustanoviti. (V tej zvezi se omenja, da poteče rapallska pogodba proti HabshurZanom 1. 1922.) Monarhistični pohlepi Ogrske da bodo le tako dolgo nevarni, dokler nimajo kralja. Morda, piše »Epo-ca« zelo značilno, je hotela Italija v Benetkah zagotoviti trajno ločitev Češkoslovaške in Jugoslavije na ta način, da bi se ustanovila majhna, Avstrijo in Ogrsko obsegajoča monarhija pod nadvojvodom Jožefom. Pisec zunanjepolitičnih člankov tega lista žele dobro pozna Torrettove smernice.« Boji v JMfoaniii. Belgrad, 29. oktobra. (Izv.) Po poslednjih vesteh iz južne Srbije se boji na albanski meji nadaljujejo. Tekom preteklih dni so se Albanci z močnejšimi napadi poskušali približati našim postojankam, vendar pa so bili odločno odbiti. Naše topništvo deluje z največjim uspehom ter čisti ozemlje pred našo pehoto, ki kljub velikim terenskim tež^>čam zavzema postojanko za postojanktF Po številnih truplih Albancev sklepajo, da so njihove izgube zelo velike. Razen tega so naši ujeli veliko število Albancev. POSVETOVANJE HRVATSKEGA BLOKA- Zagreb, 29. oktobra. (Izv.) »Jutarnji list« od 29. t. m. prinaša nastopne informacije: Včeraj so imeli poslanci Radičeve seljačke stranke konferenco, na kateri so razpravljali o političnem položaju in o taktiki stranke Posvetovanju je prsostvovalo tudi več zagrebških poslancev političnih strank hrvatskega bloka. Danes bodo politične stranke bloka imele vsaka "za sebe posvetovanja, v nedeljo pa bodo imeli skupno posvetovanje zastopniki vseh strank, združenih v 'irvatskem bloku. Tega posvetovanja se bo udeležil tudi dr. Trumbič, ki je došel iz Dalmacije v Zagreb. V petek zvečer je iz Belgrada odpotoval glavni urednik »Radikala« dr, Momčilo Ivanič, ki se bo udeležil sej hrvatskega bloka. V Zagreb je nameraval priti tudi Stojan Protič, ki pa radi nepričakovanih razlogov in radi urejevanja »Radikala« ni mogel zapustiti Belgrada. NAŠE TRGOVSKO BRODOVJE. Belgrad, 29. oktobra. (Izv.) Minister za vojno in mornarico bo določil delegacijo, ki bo po določilih prejšnjega sporazuma med nami in Italijo prevzela v prvi polovici novembra dve trgovski ladji bivšega avstroogrskega brodovja, ki se nahajata v francoskih vodah. ANGLEŠKI GLAS O MOBILIZACIJI. London, 29. okt. Daily Chronicle piše: Velika ententa je članom male entente nudila svojo moralično podporo, ko so odredili mobilizacijo, da preprečijo povratek Habsburžanov. Ker je pa madžarska vlada poizkus Karla zatrla v kali, ni več povoda za oboroženo posredovanje, pač pa se mora Madžarska opozoriti, da bi se ta vznemirjajoči dogodek nikdar ne pripetil, ako bi madžarska vlada ne pokazala zanemar-jenja v izvrševanju pogodbenih dolžnosti, ki se tičejo Burške. POSREDOVANJE VELESIL. Belgrad, 29. okt. (Izv.) Kakor se doznava, so velesile predlagale naši vladi, Rumuniji in Češkoslovaški, naj se mažarsko vprašanje predloži poslaniški konferenci in tamkaj reši. KARLA POŠLJEJO NA MADEIRO? London, 29. okt. Poslaniška konferenca predlaga Madeiro kot zavetišče raz-kralju Karlu pod pobojem, da pristane na to Portugalska. KARL SE ŠE NI ODPOVEDAL. Budimpešta, 29, okt (Izv.) Razkralj Karel doslej še ni podpisal odpovedne listine. Do jutri se mora na vsak način odločiti, sicer ho sledila detronizacija, ANDRASSV IN TOVARIŠI V ZAPORU. Budimpešta, 29. okt. (Izv.) V tukajšnje zapore so prepeljali grofa Andrassyja, Ra-kowskega in dr. Gratza. V zaporu uživajo vsi trije vse možne ugodnosti. V najkrajšem času jih bo zaslišal preiskovalni sodnik. RAZMEJITEV Z ITALIJO. Belgrad, 29. okt (Izv.) Komisija za razmejitev napram Italiji po nadaljevala intenzivno delo pri razmejitvi, ki se mora končati do konca zime. BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM. London, 29. okt. V zadnjem tednu je število brezposelnih narastlo proti prejšnjemu tednu za 400.000. I^C^ki opat Franc Ogradi. | Celje, 29. oktobra. Danes je umrl tu g. opat Franc Ogradi. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, 31. oktobra ob 9. uri dopoldne. • • » S pokojnim opatom, zlatomašnikom Ogradi jem izgubi naš narod na Štajerskem eno izmed najmarkantnejših osebnosti v vrsti narodnih veteranov duhovskega stanu in lavantinska škofija izredno zaslužnega duhovnika. Pokojni je bil naslednik pokojnega opata Wretschka in je imel izredno težko stališče. V tisti dobi je bilo celjsko nemškutarstvo v svoji polni moči in je združevalo v sebi mržnjo do slovenstva in vere. Opata Ogradija so sprejeli kot sovražnika. Toda pokojni je bil tako srebmočist in blag značaj, da kljub odločnemu nnrodnemu delovanju tudi med na-[ rodnimi nasprotniki ni imel nobenega so-' vražnika. S svojim delom je izsilil iuoi naj- hujšim nasprotnikom Cerkve in naroda spoštovanje. Slovensko ljudstvo ga je pa naravnost oboževalo in s tedanjo slovensko inteligenco so ga vezale prisrčne prijateljske vezi. Bil je v vsakem oziru vzor slovenskega duhovnika. Naravnost clTudo-vanja vredna je bila njegova delavnost Kljub svojim 85 letom je se vedno opravljal svojo službo, tudi pridigoval skoro do zadnjega. Med svojimi sobrati se je čutil najsrečnejšega; vsi so ga izredno spoštovali in ljubili. Pokojni je bil poseben ljubitelj in dobrotnik slovenskega dijaStva v Celju. Opat Ogradi je bil kmetski sin. Rodil se je 13. julija 1836 v Gornjemgradu. V mašnika je bil posvečen 23. julija 1860. Svoje zadnje mesto kot celjski opat, dekan in mestni župnik je nastopil 1. maja 1890. Za svoje zasluge je bil imenovan za kn.-žk. duhovnega in konzistorialnega svetnika. Bil je ud mestnega šolskega sveta in okrajnega šolskega sveta Celjska okolica. R. I. P. _ Občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze se bo vršil v četrtek, 10. novembra, ob 10. uri dopoldne na verandi hotela Union v Ljubljani s sledečim dnevnim redom; 1. Poročila načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo o političnem položaju načelnika J. K. Z. poslanca Brodarja. 4. Gospo-darsko-zadružne naloge J. K. Z., poročal bo poslanec Vladimir Pušenjak. 5. Volitev načelnika in celotnega odbora. 6. Slučajnosti. Poživljam vse Kmetske Zveze, da se po svojih zastopnikih občnega zbora udeleže. Janez Brodar L r. načelnik J. K. Z. in nar. poslanec. Politične novice. + Vlada, parlament in vladno časopisje. Sedanja vlada zelo rada zatrjuje, kako je demokratična in parlamentarna. Kako vlada spoštuje parlament, je pokazala ob priliki vznemirljivih dogodkov zadnjih dnL Vlada je poslala in menda še pošilja močne čete v Albanijo brez znanja in odobrenja parlamenta. Glede luke Baroš so pogajanja z Italijo in reško državo v teku brez znanja in odobrenja parlamenta. Vlada je odredila mobilizacijo proti Mažarski brez znan,a in odobrenja parlamenta. Tako poslujeta centralistični parlament in centralistična vlada. Zato pa dela vlada toliko bolj s pomočjo svojih listov. Znano je, da zahteva državni interes v mnogih slučajih, da se to, kar se godi in govori na ministrskih sejah med štirimi stenami, ne objavi vedno, ne v celoti ne deloma. Kakor »riše Protičev »Radikal«, je mogla belgrajska »Pravda« že v sredo objaviti ukaz o mobilizaciji, še predno je bil objavljen v »Službenih Novinah«! Ravno tako prinašajo tudi drugi demokratski listi — pri tem seveda ne mislimo na »Jutro« — kakor »Politika«, »Beogradski Dnevnik« itd. vesti, ki ne morejo priti od drugod, kakor direktno iz ministrskega sveta po indiskreciji posameznih ministrov. Saj je n. pr. znano, da je dr. Kukovec boljši kot reporter nego kot minister. Ministrske indiskrecije služijo sicer dotičnim listom za veliko reklamo, češ da so najbolje informirani, dvomljivo pa je, če tako postopanje koristi ugledu vlade, ki je večkrat prisiljena sklepe, katere je v svoji brezglavosti sklenila in že razbobnala za reklamo demokratskih listov, nenadoma preklicati, kar vzbuja sicer v opozicionalni javnosti tu in tam veselo in škodoželjno razpoloženje, v krogih tujih diplomatov in resnih politikov pa veliko nezaupnost in dvomljivo zmigavanje z rameni. + »Dr. Snšteršič na Tirolskemu. »Slov. Narod« poroča iz »Innsbrucka« (v kavarni »Evropa« v Ljubljani), da prihaja tjakaj pogosto bivši klerikalni voditelj dr. Sušteršič. Pred kratkim da so imeli v Inns-brucku zaupno konferenco monarhlsti pod predsedstvom generala Dankla (je javila »Prager Presge« prilično pred tremi tedni lop. ur.). Tega zborovanja da so se udeležili tudi zastopniki Slovencev ln Hrvatov (Belgrajska »Pravda« pred enim tednom ni javila ničesar o »slovenskih zaupnikahe! op. ur.). Da-li se je tega zaupnega zborovanja udeležil tudi dr. Sušteršič, ni bilo mogoče točno dognati. Govori pa se, da je bil navzoč tudi dr. Sušteršič in da je podal na konferenci obširno poročilo o položaju in o razpoloženju v Sloveniji.« Tudi mi ne vemo natanko, ali se je monarhističnega sestanka v Ins-brucku udeležil kak urednik »Slov. Naroda« ali ne; govori se pa, da je eden izmed »Narodovih« gospodov bil tam in poročal o »politični pameti« in o vrlo interesantnem poglavju iz velikega »Traum-bllchlna«. -f Izborno informacije. »Narod« poroča, »da je dr. Sušteršič v stalni intimni zvezi s svojimi somišljeniki na Slovenskem. K njemu da često prihajajo kurirji znane organizacije »Alt-Oesterrelch«. Ta organizacija da jo v zadnjem času zaupno < obvestila razne uradnike v Jugoslaviji, da Stev. 248. SLOVENEC, drte 36. oktofcra 192f. SfraM 3 naj uvažujejo, cla se Hrvatska in Slovenija odcepita od Jugoslavije ter jih svarila, naj se ne izpostavljajo za srbsko politiko, marveč naj podpirajo težnje klerikalne stranke.« — Iz dobro poučenega vira do-znavamo, da so se po teh nasvetih ravnali mnogi naročniki »Slov. Naroda« takoj, ko so prispele prve vesti o Karlovem povratku v Ljubljano. + »Slovenski Narod« se pritožuje, da klerikalci menjajo svoje nazore o vojni, »Kar noreli so za vojno, ko je šlo za Franca Jožefa in za Karla« — piše »Narod« — »kričali so in proglašali so vojno za sveto; sedaji pa, ko se gre proti Karlu, pa pišejo, da je vojna največja nesreča.« — Temu nasproti ugotavljamo, da danes, kakor je ugotovila sama velika antanta, ki ie politično gotovo bolje orientirana od »Naroda«, ne gre več proti Karlu, ker je njegove afere konec. Drugič: pozivamo in vabimo »Slov. Narod«, naj on sam blagovoli začeti odkrito kampanjo in agitacijo za vojno, 1. decembra naj pa pove, koliko naročnikov bo s tako agitacijo pridobil med tistim ljudstvom, ki bo državo branilo s puško v roki in ne s 1000 km dolgim jezikom od fronte do »pozadine«. Vsaj menda vedo gospodje, kaj je »pozadina«? -f Stojanu M. Frotiču očita včerajšnje »Jutro« protidržavnost, ker ne odobrava mobilizacijskih korakov vlade in smatra, da je že redna armada dovolj močna podpora za vladno politiko, če bi ta bila nekaj pametnejša. »Jutro se je celo osmclilo Protiču groziti z energičnim postopanjem, če bo pri svoji politiki vztrajal. — »Jutro« in Protič! »Jutrova« mladež je še platno prodajala, ko je Protič že posedal po političnih zaporih, bil minister in predsednik srbske vlade in sedaj ga hoče ta nedolžna mladina učiti politike in patriotizma, namreč Protiea-Srba! Za bogove! + Vlada jc kriva! »Naprejev« belgrajski dopisnik, gospod n. n. (dr. Milai Korun?) je objavil v včerajšnjem Napreju^ dopis, v katerem direktno očita naši vladi, da je ona sama izzvala boje v Albaniji. — To je težko očitanje. Doslej smo bili vajeni slišati iz ust vsake vlade, da Ona ni kriva vojske. Naši vladi pa se tako težak očitek lahko mirno vrže v obraz. Upamo, da bo vnanjepolitična debaia v parlamentu v tem oziru pojasnila, ali so ti težki očitki opravičeni ali ne. + Uspehi nekdaj — neuspehi sedaj. Srbska diplomacija je uživala vsaj pri nas nekdaj velik ugled in veliko zaupanje. Po mirovni konferenci v Parizu, po Rapallu in raznih manjših aferah pa se je zaupanje v Pašideve diplomatske sposobnosti znatno omajalo. Tudi pri Srbih samih je začelo brezmejno zaupanje v Pašičevo diplomatsko spretnost padati. To je popolnoma razumljivo, če primerjamo položaj bivše male Srbije s položajem današnje naše kraljevine. Za malo Srbijo je obstojal samo cn problem: komu sc naj diplomatsko priključi, ali Avstriji ali Rusiji? Da mala Srbija ni mogla voditi, samostojne vnanje politike je vsakemu jasno. Pašič se je odločil za Rusijo in z Rusijo vred za antanto. Zato je imel Pašič jako ugodno stališče, dokler je stoloval v Belgradu odlični in energični ruski diplomat baron Hartvig. Po njegovi smrti se je Srbija opirala le še na Rusijo, dokler se ta ni zrušila pod boljševiškim potresom, potem pa je zaplavala naša dip!omaci> v fran" coske in sploh antantne vode. Odkar pa je antanta med seboj needina, je ostala tudi naša diplomacija brez vsake prave vnanje-politične smernice. Kljub temu sedanji vladi ne pade na um, da bi sestavila vnanje-politični odbor in se opirala na parlament, ampak nadaljuje svojo brezglavo vnanjo politiko od neuspeha do neuspeha. + Londonski pakt in sv. sinod. Edini Pašičev uspeh v njegovi politiki je bil ta, da je priklenil malo srbsko ladjico na veliki ruski brou. Posledice rusko-srbske zveze pa so postale tekom svetovne vojne za ostale Jugoslovane usorlepolne. V Rusiji je imel glavno besedo v politiki sv. sinod, ki je pozorno čuval sveto pravo-slavje, mnogo pozornejše kot slovanstvo, ki je bilo v očeh sv. sinoda identično s pravoslavjem. Zasluga sv. sinoda je, da je Rusija mirno dovolila, da pride v londonski pakt tudi točka, da Srbija ne sme dobiti več kot 800.000 avstro-ogrskih katoličanov, kakor sta se bila dogovorila med seboj Pašičev intimus Spalajkovič iti laški poslanik v Petrogradu CarioUi. Tej točki se je pokojni Supilo poskusil upreti in jo ovreči, a bilo je že prepozno. Pod pokroviteljstvom sv. sinoda stoječa Pašičeva velesrbska politična smer je zmagala nad jugoslovanatvorn Supila. Posledico te zmage smo doživeli na mirovni konferenci v Parizu in pozneje v Rapallu. Pašič je imel tu in tam vezane roke. + Aretacije v Bratislavi. V Bratislavi so te clni izvršili hišne preiskave in potem zaprli: bivšega madžarskega vseučiliškega profesorja dr. Tuko, tajnika madžarske kršč. soc. stranke Toblerja, madžarskega podjetnika Szappanosa, tovarnarja Griin-bergi), bivšega duhovnika in sedanjega trgovca s cerkvenimi potrebščinami Lipcseyd in bivšega višjega notarja Barlala. Pri vseh so našli dokaze, du so spjetkivrili pjotj rt- publiki in bili v stalni zvezi z iredentistič-no propagando. 4- Nemška manjšina proti mobilizaciji ua Češkoslovaškem. V češkoslovaški poslanski zbornici je podal klub nemških poslancev izjavo, v kateri pravi, da je internacija Kar k- Habsburškega in soglasna volja vsega prebivalstva češkoslovaške republike proti političnemu sistemu na Ogrskem zadostno jamstvo, da se republiki od Madžarske ni treba ničesar bati. Zaio je odrejena mobilizacija odveč in nemški parlamentarni klub odklanja v naprej vso odgovornost za morebitne posledice. Nemški 'klub bo izvajal y parlamentu najstrožjo opozicijo. — Častni večer s koncertom priredi »Ljubljana svojemu častnemu članu Jakobu Aljaž«, kn. šk. duh. svetniku, župniku zlatomašniku na Dovjem pod Triglavom, v ponedeljek, dne 7. nov. v Unionu. Pri tej priliki mu izroči srebrni venec kot znak častnega članstva. Venec nosi na vsakem listu imeni dveh članov »Ljubljane«, vrezanih v kovino po lastnoročnem podpisu (faksimile). Razstavljen bo v oknu Jugoslovanske knjigarne, obdan od Aljaževih skladb v družbi >;Mohorjeve pesmarice«, s katero je Aljaž slovensko petje tako dvignil in veselje do lepega petja za-sejal v našo zadnjo vasico. — Pri koncertu se bodo poleg dveh Aljaževih pele slovenske umetne pesmi (Dev, Lajovic, dr, Kimovec), dve prekmurski, med njima gibka »Marko skače«, dve slovaški, dalje Do-broničev Makedonec, Mokranjčev X. ru-kovet makedonskih narodnih pesmi ter dva Dvofakova ženska zbora. Spored je torej pester, skladbe niso le umetniški na višku, ampak tudi ušesu prijetne, živahne, polne blagoglasja. Zato bodo obiskovavci od tega koncerta imeli užitek, kakor še malokdaj, dasi se je »Ljubljana« vedno potrudila podajati idile cum dulci: z resno umetnostjo družiti petja slast in veselje. — Nevarno je obolel č. g. Janez Jere-iina, prefekt v škofovih zavodih v Št. Vidu, Vsem tovarišem se priporoča v molitev. — Dekan in kaplan. To je zopet kost, na katero je planil današnji »Slov. Narod«-, da jo ogloda — s svojega političnega stališča. Očita g. dekanu Pešcu, cla daje kaplanom slabo hrano, sam pa da se masti. Ne spuščamo se v osebno razmerje med g. dekanom in g. kaplanom, ki nam ni znano, pa nas tudi nič ne briga. Res je, da je danes kaplan uboga para, ki bi moral — pa po zaslugi demokratsko-radikalne vlade — poginiti gladu, ako ne bi bilo med ljudstvom dobrih ljudi, ki svoj košček kruha radi dele tudi s kaplanom. Res je pa tudi, da večina župnikov in dekanov ni nič na boljšem, dasi to ni tako znano. Nam je slučajno znano, da g. dekan Pešec ne dobi od države niti vinarja, ne plače, ne doklad iu tudi ne dohodkov od rente. Potem si že vsak lahko sam misli, kako se v časih draginje gospod dekan : masti.'. Ako bi storila država svojo dolžnost, bi bilo pomagano g. kaplanu in g. dekanu. Sicer pa mislimo, da je stvar okusa, spravljati take zadeve v svet v taki obliki, kakor je storil to »Slov. Narod«. — Plače občinskih tajnikov ia duhov* »likov, Okrajno glavarstvo v Murski Soboti jc razpisalo 10 mest za občinske tajnike. Pcleg prostega stanovanja in kurjave je plače 1000 K mesečno. V nekem listu je bil objavljen članek, ki trdi, da je ta plača premajhna in da pokrajinska uprava ne umeva, s kakšno plačo more danes človek pošteno živeti. Člankar pravi, da bodo ti občinski tajniki na slabšem in manj upoštevani, kot zadnji cestni pometač v večjem mestu. Med duhovni v Sloveniji jih je pa mnogo, ki niti po 1000 K dohodkov nimajo na mesec, pa morajo še za kurjavo sami skrbeti. Ali bi so jim ne godilo boijc, ko bi šli v Prekmurju za občinske tajnike? Zmožnosti imajo že toliko, da bi ta posel mogli upravljati. — Trošarina na mašao vino. Zatroša-riniti ni treba vina vinogradniku, kolikor ga potrebuje za lastno porabo v svojem gospodarstvu. Pri tistih vinogradnikih, ki so tudi gostilničarji ali prodajalci vina na debelo, pa določi finančna uprava množino vina, ki je trošarine prosta. Tedaj celo ti ljudje, ki pri vinu bogatč, imajo posebne ugodnosti, ker imajo v svoji lasti kak vinograd. Ali bi ne bilo pravično, ko bi bilo trošarine prosto tudi tisto vino, ki se rabi v bogoslužne namene, namreč za sv. maše? — Po treznem premisleku. Iz vrst služkinj smo prejeli: Na dopis, ki ste ga prejeli iz vrst gospodinj in objavili dne 23. oktobra, moramo odgovoriti s sledečimi suhimi dejstvi: Dopisnica iz vrst gospodinj je vzela pri svojem proračunu za podlago mesečno plačo služkinje 250 K, torej 3000 K na leto t.er izračunala, da potrebuje služkinja za obleko, perilo in obuvalo na leto 1360 K in ji ostane torej 1640 kron. Ta račun ne odgovarja dejanskim potrebam, ker je dopisnica postavila v proračunu tako nizke cene, za katere danes dejansko ne dobite ne obleke, u« obur ' vala, in ker je vrhtega računala, da služkinji zadostuje na leto samo en par čevljev, ena srajca, en predpasnik, ena ruta, dva par„a .n°žavic, spodnja obleka pa menda služkinji sploh ni potrebna, da ne govorimo o tem, da služkinjo pozimi ravnotako zebe kakor druge ljudi, ako nima zimske obleke. Tako n. pr. je dopisnica postavila za čevlje na leto 300 K. En sam par najslabših čevljev stane danes 600 K; kje so potem še popravila? Toda nočem se spuščati v nepravilnosti posameznih postavk, ampak hočem dokazati, koliko da služkinja dejansko potrebuje na leto za obleko in druge najnujnejše potrebščine, da more po človeško živeti. Služkinja potrebuje na leto najmanj dva para čevljev 1200 K, ene copate za dom 80 K, za popravila (10 parov trakov na leto 60 K, dvojno templanje 240 K, za popravo pet 25 K) 325 K, najslabša obleka iz kambrika s šiviljo stane 500 K, najcenejša nedeljska obleka 1700 K (blago najmanj 200 K m, t. j. 1000 K, šivilja 30x0 K, podloga in drugo 400 K), zimska obleka iz barhenta za vsak dan 700 K, 6 parov nogavic (po 35 K) 210 K, 6 predpasnikov 600 K, 2 ruti za vsak dan 120 K, 1 nedeljska ruta ali šerpa ali katerosibodi drugo nadomestilo 400 K, spodnja obleka: 2 maji 400 K, krila, najmalj 2 letni 300 K, dve zimski 400 K, srajc najmanj 3 na leto 420 IC, 6 žepnih robcev (po 15 K) 96 K. To znese skupaj na leto 7451 K, Najvišja mesečna plača pa, ki jo zahtevajo služkinje, je 550 K, torej na leto 6600 K, tedaj 851 K manj kakor potrebuje služkinja za najnujnejše potrebščine. Pri teh pa niso vštete niti malenkosti, kakor sukanec, igle itd. Vprašanje, kaj bo na starost, če ne bo prihrankov, pri teh plačah niti ni dotaknjeno. Podporno društvo služkinj obstoji sicer že dve leti, prispevamo pa zanj ob naših skromnih dohodkih samo služkinje. Kdor trezno premisli naše zahteve, ne more reči, da so pretirane. Ponižnost, marljivost, spoštovanje do gospodinje in krščanska ljubezen so gotovo čednosti, ki si jih mora vsaka krščanskomisleča služkinja pridobiti; izjcire so povsod, pri služkinjah kakor pri gospodinjah, marsikje pa manjka spoštovanja in krščanske ljubezni ravno radi-tega in ravno tam, kjer gospodinja sama ne pozna krščanske ljubezni in daje glede ponižnosti slab zgled. — Novi vozni red železnice Ljubljana — Kočevje, ki se je izdelal še v poletju, je tako nepraktičen, da vzbuja splošno ne-voljo, ki narašča, čimbolj lezemo v zimo in mraz. Že od let a 1873., odkar je stekla ta proga, nismo imeli tako neugodnega potovanja kakor danes in to brez vsake potrebe, kar vzbuja še bolj upravičeno ne-voljo. Večerni vlak gre iz Ljubljane še pred 6. uro, pride v Grosuplje ob pol 7, uri in tam stoji eno celo uro, enako večerni vlak iz Kočevja, odhaja že pred 5, uro in stoji v Grosupljem nad eno uro. To se opravičuje s tem, da mora vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.53, čakati na onega, ki pride iz Karlovca, da ima zvezo s Kočevskim vlakom in, ker se križata v Višnji gori, mora čakati eno uro. Zakaj pa oni vlak, ki odhaja iz Kočevja pred 5, uro zvečer, stoji eno uro v Grosupljem, tega pa nihče ne razume. V poletju se ni nihče to-i iiko zmenil na to, a sedaj v zimi zmrzovati uprava nima tehtnega razloga k tako neusmiljeno. Trdimo namreč, da železniška uprava nimatehtnega razloga k tako nepraktični ureditvi. Trdi se namreč, da je to potrebno vsled stroja, ki opravlja dvojno delo ob iem voznem redu. To pa ni res. Večerni vlak Ljubljana—Kočevje je res spojen z vlakom Ljubljana—Karlovec ,a ima vedno dva stroja, dvoje garnitur in personala. Ko pride večerni vlak Ljubljana —Kočevje skupno z vlakom Ljubljana— Karlovec v Grosuplje, se oni na Karlovec odklopi, po presledku 6 minut odide sam naprej, kočevski pa ostane v Grosupljem in čaka eno uro na onega, ki pride iz Kar-lovca, a nato odide kompleten vlak na Ko-i čevje. Jasno je, da se da prav lahko od-j pomoči. Naj se križanje vlakov Karlovec : -—Ljubljana, odnosno Kočevje določi mesto v Višnji gori morda v Šmarju ali magari na dolenjskem kolodvoru. Če že mora odhod vlaka Karlovec — Ljubljana hiti ob 2, uri, se lahko uredi tako, da vlak Ljubljana—Novo mesto—Karlovec odhaja iz Ljubljane ob 5,53 kot sedaj, oni Ljubljana— Kočevje pa eno uro pozneje, ker je itak kompleten vlak, zato lahko odhaja sam zase, kot gre iz Grosuplja v Kočevje, Pri tem redu bi železnica utrpela k večjemu enega vlakovodjo več, pa ne bo na škodi, ker mora itak brezplačno kuriti stroj eno uro v Grosupljem, Enako naj vlak Kočevje —Ljubljana odhaja iz Kočevja mesto ob 5, uri rajši ob 6. uri, pa se bo enako prihranilo na oglju. Za to pa ne govori le »kemoditeta« potujočega občinstva, ampak tudi moment, ki ga mora železniška direkcija upoštevati, in ta je: Ob sedanjem voznem redu se v času od 6% do l1/^ zvečer nalovi 6 vlakov naenkrat in to na mali postaji Grosuplje, Ni čuda, da so nesreče tako pogoste, da so se pred par tedni v 14 dneh zgodile tri nezgode — potnik na oio§tu mrtev, grozno r*wne?«:ieo, dva tež- ko ranjena. To pa ne toli po lastni neprevidnosti kot po nepraktični manipulaciji železniške uprave. Eno uro čakajo oni iz Ljubljane, isto oni iz Kočevja — vlaki prevažajo na malem obratovaJišču v Grosupljem celo uro sem in tja, se umikajo drug drugemu, vse pa v poltemi, čudo, da se ne dogodi še več slučajev nesreč. Treba tedaj iz več razlogov nujne remedure. Pri železniški direkciji v Zagrebu je osebno posredoval poslanec Škulj v zadevi spremembe voznega reda dolenjskih vlakov Ljubljana—Kočevje ter naprave čakalnice Zlebič. — »Delavske Novice«. Tako se imenuje nov slovenski tednik, katerega 1. številka je 28. okt. izšla. Izdajatelj in odgovorni urednik tega lista, ki bo izhajal vsak petek, je g. Emil štelauovič, bivši SHS vojaški poverjenik na Dunaju. — Begunci! Oddelek za socialno skrb opozarja s tem vse begunce, da ugodnost brezplačnega prevoza zanje in njihovo selitveno blago v staro domovino preneha nepreklicno z 81. decembrom t. 1. Kdor se torej še namerava izseliti, naj se požuri in ne zamudi zadnje prilike, ker se poznejšim proš. njam nikakor ne bo moglo ugoditi. Pripominja se tudi, da se mora odslej vsak begunec, ki je italijanski državljan, pismeno obrnili na italijanski konzulat v Ljubljani za potni list, ki ga naše oblasti potem le vidirajo. ker dosedanjih propustnie ue smejo več izdajati — Zadevo Wranglovih tolp ima, kakor smo izvedeli, že v rokah vojaška preiskovalna komisija, ki je že tudi odšla na lice mesta. Županstva in ljudje naj gredo komisiji s točnimi podatki na roke. — Ribiči, pozor! Tržni nadzornik g. Plemelj, ki je obenem predsednik ribiškega društva >Sava< in tajnik »Slovenskega ribiškega društva«, si v teh lastnostih prisvaja izredne pravice. Pod pretvezo, da nekateri najemniki ribolovov rib ne le ne go-jijo, temveč z mrharenjem vode naravnost uničujejo, razveljavlja ta genijalni gospod s pomočjo okr. glavarstva pogodbe ter z represalijami pritiska na lastnike lovišč pod pretvezo, naj se prepuščajo vode veščakom v svrho gojitve rib. Pogodbe pa sklepa v prvi vrsti v prid >Savi<, potem šele v prid »Slovenskemu ribiškemu društvu«. Na la način skrbi g. Plemelj pod zaščito policajdemo-kratov za zabavo demokratske gospode okoli »Save«. Posebno si je vzel na muho g. Premelj najemnika Galetovih voda na Vrhniki g. Fr. Tršarja. Z naročenimi denuncijacijami in z očitanjem, da je g. Fr. Tršar prelomil pogodbo s tem, da je dovolil ribolov različnim ljubiteljem in da je r. mrežami lovil v času nizkega vodnega stanja, je g. Plemelj s pomočjo okr. glavarstva razveljavil samolastno kratkim potom desetletno pogodbo med g. Galetom in g. Fr. Tršarjem. Utemeljeval je ta svoj ukrep » motivacijo, da je g. Tršar ribji zarod sistematično uničeval, ni pa slabel za razmnožitev rib. Zahteval je od g. Galeta, da prepusti vodo »Slov. ribiškemu društvuc, da bo gojilo sulce, lipane in soške postrvi. Ako bi se pa temu protivil, bi vlada vode enostavno razlastila. V bojazni, da bi izgubil pravico do svoje lastnine, jo g. Galo vode predal pogodbeno g. Plemlju kot predsedniku »Save*. Pogodbo pa je podpisal g. Člemelj tudi kot tajnik »Slov. ribiškega društva . — Komaj je bila pogodba sklenjena, že so je pojavila na Vrhniki mno-gobrojna ljubljanska demokratska gospoda, da pokaže, kako se s trnkom »goje: ribe. Odnesli so ia voda, katere so bile po zatrdilu g. Plemlja ž« prazne, dokaj lepih lipanov. S tem plenom pa t« gospoda še ni bila zadovoljna. Po naročilu go»p. Plemlja je odjadral neki trnovski ribič z mrežami ua Vrhniko, zamrežil pri izredno nizkem stanju vode izliv Ljubijo v Ljubljanico, napodil ribe iz Ljubije in napravil tako naravnost bogat plen lipanov, šarenih postrvi in še nedoraslih sulcev. D« so bili med plenom tudi sulci pod dovoljeno mero, je razumljivo. Ilibič je odpeljal v Ljubljano tri polne ribiške čoluiče rib. Pa nikar ne mislite, da so bile le ribe namenjene za ljubljanski trg, ne, — poizgubile so se v nikdar site demokratske želodce. — Dijaška stavka. Na raznih hrvatskih' gimnazijah je Pribičevič, odnosno šolski svet, kratkomalo odstavil, oziroma premestil več profesorjev. Radi tega so dijaki gimnazije v Gospiču uprizorili efto urno stavko v znak protesta, čež, da bi se čez 10 let znalo isto tudi z njimi zgoditi. Daleč smo prišli, da poverjenike za prosveto morajo dijaki učiti kulture. — Prepovedano politikovsuje v šoli. Predsedstvo pokrajinske uprave je naročilo višj. šolskemu svetu, da ima vse okrajne šolske nadzornike, ti pa vsa šolska vodstva opozoriti, da so odslej v šoli strogo prepovedani V3i politični govori kakor tudi sploh vsako razpravljanje političnih vprašanj. Vsako kršenje te odredbe se bo disciplinarnim potom kaznovalo. — Razmere v Ameriki. Iz nekega pisma iz Amerike, ki nam je bilo dano na razpolago, priobčujemo naslednje vesti: Naše amerikan-ske razmere so še vedno zelo nepovoljne. Industrija in trgovina sta paralizir&ni — zalo pomanjkanje in beda pri srednjih in nižjih slojih prebivalstva. Bojimo se zime. Ljudje si ne morejo nabaviti drv in premoga. Zima pa tu-kaj ne dela nič izjeme, aH ima kdo s čem kuriti ali ne. Draginja jc pa tukaj večja nego pri vas. Najbolj priprosta hrana v ljudski kuhinji bi tukaj veljala dnevno 150—200 kron za trikrat na dan. — No vidite; Tako sc vsi samo pritožujemo in smo več ali manje nezadovoljni, pa upamo na bolje čase. To je naSe življenje y n«4» upoda, SffaH SLOVENEC, 'dne 30. oKToSrs '192?. Stev. 248. — Pravilnik o stanovanjih in najemnih zgradbah, ki ga je izdala pokrajinska uprava za Slovenijo, je izšel v 130. številki »Uradnega listat z dne 28. oktobra. — Nov način konfiseiranja listov je iznašlo zagrebško državno pravdništvo. Ta obstoji v tem, da se ves stavek, pripravljen za list, zapečati. Kakor poroča >Hrvat«, je bil stavek, pripravljen za štev. 499., od policije zapečaten, drž. pravdništvo pa bo šele odločilo, če se bo razmetal ali pa tiskal. — Prepir med zagrebškimi visokošolci. Vi-sokošolci, pristaši strank Hrvatskega bloka, so izdali na zagrebško občinstvo proglas, v katerem prosijo, da naj se vse one hrvatske družine, ki imajo kako sobo odveč, javijo vodstvu te dijaške organizacije, ki bo lo sobo oddala kakemu svojemu članu. Demokratski akademiki jim vsled tega očitajo nekolegialnost in sta bila voditelja hrvatskih akademikov izključena iz podpornega društva. — Sumljiva tiskovna napaka. Demokratski list »Život« v Splitu je v telefonskih poročilih priobčil notico, da je bilo na Hrvatskem vpisanih samo 35 milijonov državnega posojila, torej dvakrat manj ko v Srbiji. Z ozirom na to je napisal uvodnik, v katerem pa je vsota že samo 25 milijonov. »Nova Doba« obsoja tako poročanje, češ, da je bilo od »Života« namenoma pokvarjeno, samo da lahko zopet zabavlja čez Hrvate. — Razpisane so tobačne trafike v Stražah, okraj Sloveuji gradeč; v Remšniku, Dobrovčah in Selnici ob Muri, okraj Maribor; v Šikolah in Sto-preah, okraj Ptuj; v Krembergu, okraj Sv. Lenart; v Spodnji Hudinji, okraj Celje; v Laškem, La-homnem, Sv. Lenartu pri Trbovljah, okraj Sobot?. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v »Uradnem listu« z dne 29. oktobra. š Celje. Prihodnji četrtek, 3. novembra ob 8. uri zvečer ima Slovenska ljudska stranka v Celju politično zborovanje v vrtni dvorani pri Belem volu. Govorita govornika iz Maribora in Celja. Somišljeniki! Pridite in povabite na zborovanje tudi svoje znance in prijatelje. š Poroka. Danes se poroči v Mariboru gosp. Fran Vorsič, oglasni odpravnik z gospico Ido Lončarjevo, hčerko hišnega posestnika Lončar. Kot priče so za uevesto njeu oče, za ženina pa g. prof. Marin. š izvedba razmejitve na Štajerskem. Komisija za razmejitev na Štajerskem razglaša. Delegati velesil pri razmejitveni komisiji so 1. oktobra 1021 sklenili, da se ima počenši s 1. novembrom vršiii okupacija teritorija, ki pripada dotični državi na delu meje od kote 196 (približno 3 km južnovzhod-no od Radgone) do kote 1522 (Kokoširijak). Efektivna okupacija se izvrši 1. novembra 1921 opoldne da sledeči način: Oblasti avstrijske republike zasedejo ozemlje, ki pripada tej državi, oblasti kraljevine SHS pa ozemlje, ki pripada tej kraljevini. Vsled sporazuma med obema iuteresiranima vladama ima vsak stanovalec ali posestnik na ozemlju, kjer se vrši okupacija, pravico, da se preseii m da prenese do 1. januarja 1922 vso svojo imovino ua ozemlje one države, pod oblastjo katere je živel pred okupacijo. Za ia prenos ne bo nobena prizadetih držav zahtevala niti carine, niti kake druge takse; to velja tako glede uvažanja, kakor glede izvažanja. Kot dokument v to svrho zadostuje potrdilo, da so prenešene stvari iz navedenega ozemlja. To potrdilo mora biti podpisano od onega občinskega urada in onega okrajnega glavarstva, pod katero je spadal prizadeti do dneva okupacije. Radi tega se morajo vsi oni, ki se hočejo posluževati te pravice, obrniti čimpreje na svoj občinski urad, da se morejo izdali potrdila do 1. novembra 1921. — Za slučaj, da bi se pojavile težkoče, imajo prizadeti pravico obrniti se na razmejitveno komisijo v Mariboru. š Agrarna reiorma v Prekmurju. Včeraj se je pred mariborskim okrožnim sodiščem pričela zanimiva pravda, ki se tiče izvajanja agrarne reforme v Prekmurju. Obtožena sta lv. Bratkovič in Štefan Žeje iz Kroga, ki sta obdolžena, da sta posl. Kleklu poslala razžaljivo pismo glede poslovanja agrarne uprave v Prekmurju. Bratkovič je bil svojčas izvoljen v agrarni odbor. Ker pa je videl, da se gode kmetom velike krivice, je izstopil ter zahteval, naj se predsednik Nikolaj Weindorfer odstrani, ker je bil že zaradi tatvin kaznovan in ker je zemljo krivično razdeljeval tako, da so posestniki, ki so imeli zemljo od graščine grofa Bathyanija že 24 let v najemu, ostali brez nje. Ker ni ta vloga nič pomagala, je izstopil iz agrarnega odbora in se obrnil na poslanca Klekla za posredovanje. Poslanec Klekl je to pismo oddal naprej, vsled česar je došlo do tožbe. Zastopnik obtoženca dr. Leskovar je nastopil dokaz resnice glede vseh dejstev, ki so bila navedena v pismu. Sodišče je radi tega v svrho zaslišanja prič razpravo preložilo. š Prodaja vojašn''c v Mariboru. Pogajanja za prodajo mariborskih vojašnic so v teku. V petek bo v tej zadevi odločal mariborski občinski svet. š Okrožna cesta Malna—Velka, ki bo vezala Cmurek z Mariborom, se pridno gradi. Dela izvršuje ljubljanska tvrdka Brajer za 31 milijonov kron. Izvršena bo 1. maja 1922. s Važne odredbe stanovanjske komisije v Mariboru. V Mariboru morajo do 1. januarja predložiti vse banke načrte in izkaze o stavbnih parcelah. Do 1. maja morajo biti že izgotovljeni temelji novih stavb, ki jih morajo zidati banke. Do 1. junija morajo biti vse stavbe pod streho. Pp 1. novembra 1922 morajo biti stavbe popolnoma izgotovljene in že pripravljene za nastanitev. Vsaka banka mora položiti garancijsko pismo za 1 milijon kron in za vsako uslužbeno osebo še 30.000 kron posebej. Ako banke do 1. novembra 1922 ne izgotove zgradb po lastni krivdi, zapade ta kapital mestni občini v korist fonda za zgradbo stanovanj. Ta poslopja morajo biti tako prostorna, da imajo v njih stanovanja vsi uslužbenci in da je preskrbljeno tudi za bodočnost. Dosedaj se je če-čina bank temu sklepu že podvrgla. Vsa stanovanja, ki so 1. julija 1914 še uporabljana kot taka in ki so se pozneje spremenila v bančne ali pisarniške prostore, se morajo odvzeti in zopet uporabiti o stanovanjske namene. Vsa nakazila bivšega predsednika stanovanjske komisije prof. Voglarja do 1. septembra 1921 se kot neveljavna razveljavijo. BORZA. Curih, 29. okt. Devize: Berlin 3.12, Holandija 185, New-York 544, London 21.40, Pariz 39.65, Milan 21.55, Praga 5.50, Varšava 0.13, Zagreb 1.85, Budimpešta 0.70, Bukarešta 3.50, Dunaj 0.25, nem,-avstr. krone 0.16. g Dobava 100.000 kg ovsa. Dne 10. novembra ob 11. dopoldne se vrši v intendanturi Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena ofer-talna licitacija glede dobave 100.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled. g »Orient« mednarodna, trgovska špedicijska in skladiščna d. d. v Mariboru, daje ua javno subskripcijo 1,000.000 dinarjev. Ustanovitev te družbe je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921 VI štev. 3905. Ker je družba ustanovljena od domačih trgovcev in industrijcev na iniciativo trgovskega gremija v Mariboru in sporazumno z ostalimi stanovskimi tovariši iz vseh trgovskih centrov, priporočamo nakup delnic tega za trgovski stan važnega podjetja, ob enem pa opozarjamo na oglas na zadnji strani. 3993 g Drugi veliki semenj vzorcev v Ljubljani. V letu 1922. se priredi v Ljubljani drugi veliki semenj vzorcev v jeseni. Otvoritveni in zaključni dan sicer še nista točno določena, na vsak način pa se vrši semenj v drugi polovici meseca avgusta ali pa v prvi polovici septembra. Natančni termin se bo v svrho, da se zarnore javnost že sedaj po tem ravnati, v kratkem objavil. — Zanimanje za prihod-njeletni ljubljanski veliki semenj vzorcev je že sedaj zelo veliko in po vsem soditi, bo ta prireditev mnogo večja in obširnejša od letošnje. Dober sloves, 1-alarega si je veliki semenj po svoji prvi otvoritvi tako v notranjosti države kakor tudi v inozemstvu priboril, jamči razstavljalcem in nakupo-valccm tudi v prihodnjem letu za najboljše trgovske uspehe. g Izvoz •-•'vnov in ove. Minisstr. svet je dovolil izvoz 30.000 ovnov in 20.000 ovc. Preko carinarnice na Rakeku je dovoljeno izvoziti 1500 ovnov in 1500 ovc. preko mariborsko isto toliko in preko carinarnice na Jesenicah 3000 ovc in 3000 ovnov. Podrobnosti so razglašene v 130. številki »Uradnega lista«. e 1 p 3 RBffll s* 131 lj Opozarjamo še enkrat na predstavo - Iz groba prievete novo življenje«, igrokaz v treh dejanjih, katerega priredi danes ob pol 5. uri pop. frančiškanska Marijina družba v Rokodelskem domu. Vstopnice se dobijo na samostanski porti oo. frančiškanov in pred predstavo v Rokodelskem domu. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. lj Rokodelski dom, Danes ob 11, uri bo redna pevska vaja pevskega zbora kat. društva rokod. pomočnikov, — V četrtek 3. novembra, točno ob 8. uri zvečer bo prva skušnja za narodno igro Štempihar, lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trg. nastavljenk vabi k predavanju, ki bo v sredo, dne 2. novembra ob 7, uri zvečer v Alojzijevišču. Ker bo predavanje jako zanimivo, poskrbite članice, da bo udeležba čim večja. — Odbor. lj Šentjakobska prosveta. Danes zvečer ob šestih bo predaval prof. dr. Josip Debevec, Vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost. lj Elizabetna konferenca pri sv. Petru ima sejo v ponedeljek 31. oktobra ob 5, uri popoldne. Važna zadeva. lj Udruženje željezničkih činovnika sklicuje za ponedeljek dne 31. oktobra ob 19 uri v mali restavracijski dvorani hotela »Slone v Ljubljani sestanek svojih članov. Dnevni red: Vladni načrt službene pragmatike za železničarje. Člani in prijatelji Udruženja so povabljeni, da se sestanka številno udeleže. Predsednik. (K) Ij Za 12 mestnih revežev (v Ljubljano pristojnih) ima mestni župan podeliti dvema po 50 K, desetim pa po 40 K podpoie. Glede za to potrebne pismene prošnje se lahko interesenti informirajo z razglasa, ki je na magistratu javno nabit. Prošnje se sprejemajo le do 15. novembra 1921 lj Z ljubljanskega polja. Uršula in Jože K. sta se morala zagovarjati, ker ju je v temni noči na cesti, ki vodi z Dunajske ceste k Sv. Križu, zalotil stražnik Prešeren, ko je ona sedela na ročnem vozičku naloženem s senom, on pa je prinesel 11 kg pese, katero je izruvai na bližnji njivi Marijanišča. Oba sta trdila, da sta kupila seno od nekega neznanega moža, toda v bližnjem kozolcu ie manjkalo ravno toliko sena, kolikor ga je bilo na vozičku. Urša ie dejala, da je imel neznani mož v Šiški seno na vozu, v katerega je bil vprežen konj, Jože oa je rekel, da ga je neznanec pripeljal na cizi. Na okrajnem sodišču so prisodili možu in ženi po 48 ur zapora. ^ Ij Samozavesten davkoplačevalec. France Kodelja iz Podsmreke pri Dobrovi trguje s konji. Nekega dne se je pripeljal v Ljubljano in je Pred igriščem pustil stati voz in konja. Na okrajnem sodiiču zaslišani stražnik Zore jO izpovedal: -Ker je pustil g. Kodelja stati voz Pred igriščem, sem hotel zapisati, kar moram v takih slučajih zapisati. G. Kodelja sc je pa zadri nad mene rekoč: -Pojdite tatove lovit, ne mene! Davkoplačevalec sem jaz, nc Vi!« Kodelja je bil obsojen na 400 kron ;5lobe lj Zgubila se je v soboto, 22. oktobra od šolskega drevoreda tlo Bleivveisove cesto platnena listnica s srednjo vsoto denarja. Ker je zgubitc-ljiea revna žena, se )ii'osi, da odda posten najditelj na ravnateljstvo policije. Naroda tgUetiiščer ~ ',,. DRAMA. Nedelja, 30. oktobra: Ljubezen. -- Izven abon. Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra: Golgota. — Izven abon. XT , OPER A. Nedelja, 30, oktobra: Dalibor. — A. Pon deliek, 31. oktobra: Zaprlo. Tor .;, 1. novembra: Evangeljnik. —- Izven abon. pr Za resnico. Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka, stolni kanonik in učitelj homiletike na vseučilišču v Ljubljani. Založila Prodajalna KTD H. Ničman. Cena 28 K (7 din.)j po pošti 32 K (8 din ). Če lega mrak na zemljo, vzame popotnik v roko svetilko. Brez nje ni varno hoditi po temi; kdor jo pa ima, bo našel pravo pot, če je tudi zašel. Taka svetilka za pot po temi in iz teme je nova zbirka dr. Opekovih govorov Z 3 resnico. » Tistim, ki z dvomom v srcu tavajo med nami,<- pravi pisatelj v uvodu, »so posvečene te misli.«. Dvom, ta dušni mrak, se polašča vsepovsod človeških src, a najrajši se prijema duha učenih, izobraženih. Čim več spoznanja je v duši, tembolj vleče dušo še naprej: spoznati licče vso resnico in ji priti do dna. Pri tem iskanju resnice pa kaj lahko zaide na kriva pota in namesto zaželjene svetlobe jo objame nepredirna tema. Zato ji je treba svetilke, da ne zaide in da more nazaj, če je zašla. Za študij učenih apologij nima moderni izobraženec ne časa, ne volje. Pa naj vzame v roke le-te obrambne govre dr. Opeke. Vsak govor je zase zaokrožena celota in 20 minut si bo lahko odtrgal, da ga prebere. In ko bo začel brati, bo dobra volja sama prišla, in ko bo končal en govor, bo bral naprej, in ko bo vse prebral, mu bo žal, da je prišel do konca, da ne more še brati. Saj so vsi govori jasni, lepi, prijetni, topli, kakor pomladni solnčni dnevi. Naj bi ne bilo med nami inteligenta, ki bi ne segel po tej knjigi, če js res, da ljubi in išče resnico. Skrbna mati jo bo kupila svojemu sinu-dijaku, dobra žena svojemu možu. Kaj bi jima mogli dati boljega kakor luč na pot, ki je temna in vodi ob nevarnih prepadih? — Tudi tistim, katerih stanovska dolžnost je, da drugim kažejo pot v življenje, nudi knjiga neprecenljivih zakladov. Ob raznih prilikah bodo lahko črpali iz nje nebeške svetlobe in z njo drugim svetili. Je pa knjiga ob enem vzorna učiteljica govorništva. V teh govorih ni nič praznih plev, nič tistih visokodo-nečih fraz brez vsebine; vse je lepo, plemenito, vzvišeno, vse zlato zrnje. Študij teh govorov ti bo dal več kakor suha teorija govorništva. Zbirka posega po glavnih problemih vere v naslednji vrsti: Večnost — Bog — Kristus — Marija — Krščanstvo — Cerkev — papeštvo — duhovništvo. Posamezni govori imajo te-le naslove: Neumrjoči I—II), Stari Bog še živi, Kristus, Marija, Njegovi ga niso sprejeli, čudeži in Čudodelnik (I— II), Resurrexit (I—II), Seme kristjanov. Drevo iz gorčičnega zrna (I—II), Skozi viharje, Materin blagoslov, V zarji svetosti, Slavna družina, Pastir in pastirji. Knjiga, ki jo je Jugoslov. tiskarna za današnje čase zelo elegantno izvršila in je njena cena za njeno obsežnost (10 in pol pol) čudno nizka, se naroča v Prodajalni K. T. D. H. Ničman v Ljubljani -- Kopitarjeva ulica. pr Slovenska glasbena literatura. Dr. Anton Schvval se je v Slov. Nar. z dne 27. oktobra nepovoljno izrazil o Grafenauerje-vi Zgodovini slovenskega slovstva, češ, da nima prostora za slovensko glasbeno literaturo in da je sploh velika škoda, da nimamo Sovenci zgodovine glasbenega slovstva; zato kliče glasbeno Matico, naj tako knjigo izda. Grafenauer piše zgodovino slovenskega leposlovja in torej opušča glasbeno slovstvo. Vendar pa tudi v tem oziru nismo brez knjige. Če se že ne oziramo na nemške spise {Radics: Frau Musica in Krain in Keesbacherjev spis v Oesterreich. Monarchie), opozarjamo tu na lepo knjigo nadučitelja Fr. Rakuša: Slovensko petje v preteklih dobah. Ljubljana, Narodna tiskarna, 1890. Str. 171. Trebalo bi torej to delo le izpopolniti za zadnjih 30 let, kar ne bi bilo težko. pr Godba dravske divizije priredi v letošnji se-ziji nekoliko simfoničnih konkortov. Prvi koncert bo v četrtek 10. nov. Kot glavno točko tega koncerta bo kapelnik dr. Čerin dirigiral dr. Ant. Bruck-nrijovo romantično simfonijo štev. 4. pr »Glasbena Matica« v Ljubljani priredi sredi meseca novembra v veliki dvorani hetela »Union« svečani žalni koncert v po-čaščenje spomina blagopokojnega kralja Petro I, Osvoboditelja. Koncertni spored izvajata pevski zbor, broječ 140 pevcev in pevk in pft orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani, ki ima 40 članov godalnega orkestra. Na vsporedu so v prvi vrsti svečani žalni obredni spevi, med njimi Hrističev - Opelo««, ki je posvečen izginolim padlim žrtvam vojn za osvobojenje našega naroda. Za koncert vlada v Ljubljani največje zanimanje. Katoliški vestnik. " C Na praznik Vseh Svetnikov se bo v stolnici pri potilifikalui maši ob desetih izvajala nova, letos zložena Premrlova latinska maša v čast sv. Jožefu m meš. zbor, orkester in orgle. Ostale skladbe bodo sledeče: gradual Foerstcrjev, ofertorij Griesbacherjev, pesem v čast vsem svetnikom Premrlova. c Papež za Rusijo, Z obširnimi pripravami so medzavezniške velesile uvedle akcijo za pomoč Rusiji. Najprej so sklicali posvetovanje v Parizu in zato ustanovili odbor. Le-ta ;e političnega značaja, kar dokazuje že dejstvo, da so izvolili za predsednika študijske komisije, Ki naj predvsem prouči razmere na licu mesta, najneprimernejšo politično osebnost: Noulensa« Na razpravi za ustanovitev odseka je predlagal italijanski poslanec Baranzini, naj se povabi na sodelovanje sv. Stolica. Noulens je temu izvrstnemu predlogu takoj pritrdil, češ da ie papeštvo to odlikovanje pač zaslužilo. Ugovarjala sta v lepi slogi le fašistovski poslanec Lolonna di Cesaro in socialist Casalini, ki sta šz.avila, da ne soglašata z Baranzinijevim predlogom in ga smatrata le za osebno stvar Bran-zinija. Konferenca se je seveda zaključila s slavnostnim banketom. Praktičnega od tedaj odbor ni ničesar ukrenil. Da bi od svoje strani ničesar ne zanemari!, je papež Benedikt XV. poslal predsedniku ?2veze narodov v Ženevi naslednjo brzojavko: »Poročila, ki prihajajo iz Rusije, se glase čimdalje resneje in beda je tako velika, da more le združeno deio vseh narodov in vlad prinesti, odpomoč. Zato se po Vas obračamo na tamkaj zbrane zastopnike narodov in obračamo najtoplejši poziv na njihova čustva človečnosti in bratstva da se l tes> Naslov pove uprava lista pod stev, 3980. Dr. 3lefweis dne 3. novembra za reč tednov. se takoj sprejme pro« dobri plači pevski pouk se poučuje (v:a pospravljanje, tudi le dopoldne). —1 - — • - * Bleiwoisoyft cesta štev. 1, I. nadstr. i v Gradišču št. 1, II. nadstr. Vpisovanje | od 1. do 7. novembra od 11. do 13. ure. sprejme takoj mesto INŠTRUKTORJA, £laa!l i v nemščine, ali pa mesto domačega učitelja z ugodnimi pogoji. Naslov »se poizve pri upravi ILsta pod štev. 3885. Sprejme sc takoj dobro izvožbun čevljarski pomočnik pri g. F. Dermastja, Dravljc št. 85. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Kontorlstfn ja '^T^Z reftpondentinja, izurjena strojepiska in etenogratinja se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme. - (iOLOB & Ko-> tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana — Vič, ženska obleka iFJftSZ dov, j«^ sc proda ua Kodeljevem, Igralca Stev. 9. 8990 Goslati, citraši, tamburaSi! ■ Radi naraščajočego prometa išče uvozna in izvozna tvrdka z deželnimi pridelki 5 S B (špecialitote za godala) 50—100% cenejše, ko drugod, B/Jnrfip Kopitarjeva dobite v trafiki WSUUIl» „ijra j nasproti Jugosl. tisk.). Zahtevajte eenlk' Opietaoje stolov p^oT Anton MerSw ple_ tarstvo, Sv. Petra ccsta št. 22. 3979 Izvleček iz Voznega reda z veljavo od 26. oktobra 1921. z najmanj 500.000 K vloge. Aktivno sodelovanje se želi, vendar ni pogoj. — Cenj. ponudbe je poslati na upravo tega lista pod »Velik promet« 3952 do 5. novembra t. 1. Za trgovino s surovinami se : išče za takojšnji nastop : resDOii Proda se enonadstropna, lepa HIŠA v Planini pri Rakeku j z vpeljano špecerijsko trgovina Poleg hiše sadni iu zelenjadni vrt, njiva in • gozd. Cena po dogovoru. Informacije? daje L KUŠI.AN, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 15. 3978 okoli 200 ni^ (štiri plošče na en m2), se ceno proda. FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska ccsta št. 36. Naprodaj je dobro ohranjena velika železna PEČ Državna železnica Odhod Ii Ljubljane Pilliod v Llutiljauo 6v.5 proli Jesenicam M- » 18 34 6-34 proti Nov. mostu 12« „ «•53 „ 2318 „ „ brz 7*40 proti Kamniku 1410 „ 13 i0 „ 7-10 z Jesenic 10-33 T I) 20-43 it 5-41 iz Nov. m br*, " " » 6 30 iz Kamnika 17 30 „ Tr2!S*-n p^otja 'ms redno zvezo z goietijskimi vlaki. Južna železnica Odhod Iz Linbliane Prihod v LJubI|ano 0-40 proti Duuaju, Zagrebu brz. 5-18 n Mariboru (Zagrebu) 617 0 Zid mostu-Belgradu B O. E. 6 10 rt Mariboru, meš. 11-33 H Duuaju, brz. 12 06 D Dunaju (Zagrebu) 14-20 1) Zidanemu mostu 15-50 ti Zid. mostu-Zu^rebu- Belgredu brz. 17-35 0 Mariboru (Zagrebu) 43 52 n Duuaju (Zagiebu) 0-42 proti Trstu. brz. 5-27 it brz. 5-50 n f« 14-25 ti Rakeku 16-30 m Trstu, O S. E. 17 il n bnu 17-50 it r 7 40 na Vrhniko 13 18 n »» 19-20 tt n 0-20 z Zid. mosta (Zagreba) brz. 3-47 „ Dunaia (Zagreba) 5-0i „ Dunaja, Zagreba br«. 7-31 „ Zidanega mo*ta 10-41 it Spilja (Zagreba) 14-55 „ Dunaja (Zagreba) 15-50 z Zid. mosta, Belgrada O 8 M, t7 01 „ Dunaja (Zagreba), brz. • 0 30 iz Mariboru, moš. 21 40 iz St. Uja (Zagieba) 0-05 ii Trsta, br« 5-44 „ „ S. O. B. 7-2J z Rakeka l(i-<5 iz Trsta, 10 59 „ „ brz. „ „ ,, 21-52 „ „ 6-25 z Vrhnike "'M » "■22 ca » "1 aparat popolnoma vešč slovenščine in nemščine V tej stroki izvežban ima prednost — Ponudbe z uavedbo referenc pod »Surovine« 3942 ua upravo >Sloveni-a<. Pivovarski sodarji 1—2 izučena, vešča strokovnjaka in pomočnika dobita takojšnjo namestitev za trajno službo pri nižje označeni pivovarni. Neoženjeni imajo prednost. Ponudbe z označbo plačilnih zahtev je poslati na: »DELNIŠKA PIVOVARNA«, APATIN, SHS (BACKA). ln velik raz- s 50 svetilkami in cevmi. — Kje, pnve upravništvo »Slovenca« pod štev. 39S6. J&8 z dolgoletno prakso, zmožna bilance, iščejo STROJNE TOVARNE : IN LIVARNE D. D., : Ljubi lana, Sv. Petra ccsta št. 20 priporočata najfinejše tu- ln Inozemsko sukno za obleke, suknje, površnike, žakete 1 t. d., vsake vrste izgotovljenih oblek, raglanov, zimskih sukeni, površnikov za gospode in dečke, najmodernejše klobuke, čepice, samoveznlce, nepremočljlve dežne plašče I. L d. Izdelava oblek po meri in najnovejšem kroju. Stremljenje po zadovoljitvi vsakega p. u. odjemalca v polni meri. — Konkurenčne cene. ' raznega pohištva, kompletne spal ■ ne sobe, kredence, svetilk, lestenc, | posode, obleke, slik itd., e vrši v sredo, 2. nov. oh 9. ari (lop. na Glincah št. 37, v hiši g. Trumbifa. Manjšo S0B0 s kuiiinjo iščem v Ribnici na Dolenjskem. Ponudb*-pod »Sedanjost« na upravo tega lisla. slll=IIIEIIIEIII~m=UI! Oglasi v,Slovencu1 imajo velik vspeii. SVEŽE BATERIJE m KflSBlDNE SVETIbJ^E PRIPOROČA IGN. VOK, IidUBlidArm, SODNA Uu. 7. Kupujem I Prazne, note in rabljene "9M ječmen, ajdo in fižol vreče » PREPELICAR. m: Plačam po naj- FR. SIRC, KRANJ. Iz51a fe Družinska Pratika za leto 1022 z bogato, jako zanimivo vsebino in mnogimi lepimi slikami. Cena izvodu 5 kron, po potil 50 vin vet. Zahtevajte jo po vseh trgovinah in zadrugah. Na debelo se naroča pri založništvu Druž nske Pratike . v Ljubljani. Raiproda»alc8 znaten popust S ES C GtGf i ^ NflSFKGTI QL/IYNE POSTE svilene triko-obleke od K 2600— volnene obleka . . „ „ 1600 — kostumi......„ „ 2800 — plašči........„ „ 1900 — angl. flanel bluze . . „ „ 195"— svilene bluze...... „ 750 — Velika izbira svil. ti ikot oblek, večerne obleke iz kineškega krepa in svile. Pletenine, zimsko perlo, rokavice, nogavice. ===== Vsi modni predmeti. B ■ ae bodo oddali v prihodnji jeseni sledeči prostori v najem: velika kavama kf obsega obSirne opremljene prostore (600 oseb) v kleti, pritličju tn 1. nadstropju, dalje pripadajoči kuhinji in shrambe. Eventuutno stanovanje je na razpolago za najemnika in za služinčad. rsammsmmmi Gospodarska s?8za — Vnovčevalnica spreSme žaiiisl 2 spremna Več prostorov z a trgovine in sicor ob Dunajski cesti v pritličju ln ob Aleksandrovi cesti v I. nadstropju. Zadnji posobno sposobni za veletrgovino za konfekcijsko blago. Večje število pisarn v II., lit. in IV. nadstropju ob Dunajski cesti, sposobnih za konmlato, zastopstva veletrgovin, trgovska podjetja itd. Posamezna nadstropja so zvezana z moderno vzpenjačo (Paternoster). V vse pro-•tore bo uapeljaua centralna kurjava in električna luč iz lastne centrale. Resni reflektanti naj se *gia«e do 1. decocnbra 1921 pri taJniSUu Liubljanske kreditne banke (Pred Škofijo, III. nadstropje), da se glede obširnosti potrebaih prostorov dogovoie in stavijo najemninske ponudbe. j v®m\ L® mm KA B m: KR. sLč! L i MENJALNICA v Ljubljani, » Kožodvor^ka ul ca št. 26. Deln.Dlcvn.K200.0flD.D00. Genftd 0 V OSijekn. Rezerve K 50,000.000. Kupuje fn prodaja devize in valute naikulantnejie. Obrestuje vloge na hranilne knjižice In na tekoči račun po najviš|i obrestni meri. iz jute za moko, rabljene ali dobre in cele, kupuje Zajjaebački parni mlin, Zagreb. prvovrstno moč, zmožno slovenske in nemške stenografije in strojepisja, nadalje več spretnih i sprejme Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. — Ponudbe opremljene s spričevali je vpo-slati tajništvu. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo 2e 25 let prijetno diSeCi (f » kot kosmatEkum za negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot doantek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptiCn., čistega, osvežujočega delovanja najboljšega uCln ka Ravnotako je pril ubljen kot krepko, blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo ia drgnenje hrbta, rok nog in celega telesa. Je mnogo motneiši in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. TisoCe priznanj! Z zamotom in poštnino za vsacegat 3 dvo nate ali 1 Specijalna steklenica ... 48 K. Za prodajalce: 12 dvojn ali 1 Spec. steklenice 168 K 24 . . 8 . . 280 „ 36 „ . 12 , . 394 . poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor pošlje den^r naprej, dobi še popust v naravi. Oobl sc tudi: Elza obli« za kurja oCesa 5in 7'5i K; Eiza menlolni Crtmk 12 K; Elzn posipalni praSek 11 K; pristno Elsa ribje olje 85 K; Elsa voda za nsta 36 K; Elsa kolonska voda 11 It: Elsa šumski miriš 11 It: (ili)cerln 6 in 30 K; Lysol, Lusoforin 30 K; hineški Caj 3 It; Elsa tnrče.;nl prašek 15 K; strup za pLdg jne In mi5i po .. ln 12 K. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stabica dor.ja, Ebatrg 134, Hrvatsko. KUPIJO SE: — LZS Vabilo na subskripcllo delnic. Ponovno so je v trgovskih krogih Izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družb;:, kntera bi se pečala a ^skladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetiSte) in na ta uačin nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih no uživajo, temveč lo-ti blago strahovito podrazujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to občekorislno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev ORIENT €€ rubljeno, za mehanično stroko. Šivalni, pisalni in razni stroji, dvokolesa. F Batjsl, Ljubljana Zvonarska ulica šlev. L mednarodne trgovsko-špedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru z delniiko glavnico din. 1,000.000-—■, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921. VI., št. 8905, konc. lista z dne 3. oktobra, št. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis eden milile^ dinarjem- delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po din. 100'— za komad, glasečih se na prtnosca. Kazni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev za vsako delnico. Nominalni znesek po din. 100-— in pa stroški po 15 din. se morajo v celoti plačati lakoj pri podpisu. Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. novembra 1921. Subekribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjala za delnice družbe »Orient«. Kot subskripcijska mesta fungirajo: Centralna banka v Zagrebu in njeno podružnice; Ljubljanska 1-reditna banka in njeno podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njeno podružnico in vsi trgovski gremiji in trgovske zadrugo. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti ih izžo r.ianja raznih izkoriščevalcev našega stanu. Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Rarošu, Solunu in Carigradu. Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč. Podpisujte torej delnice naše »ORIENT«, mednarodne, trgovsko-špedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru. Maribor, dne 14. oktobra 1921. Išče se na deželo v mešani stroki izučena porabna tudi za komp-toar in za strojepis. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Zmožna prodajalka 3931«. PETROLEJSKE VRČE z ali brez zabojev, kupi vsako množino ■ po najvišji ceni HROVAT & KOMP, Ljubljana, Vegova ulica štev. 6. 3345 mam ceni. občinstvu, da sem izstopil iz družbe Saks & Tratnik ter vodim pod svojim imenom lastno v dosedanjih prostorih v Ljubljani in Mariboru. Leopold Tratnik Ljubljana Sv. Petra cesta 25. Maribor Slovenska ulica 20. 2RGE-HLIHI-OTI-H!ŠE-U!LE-lflOUSlR.STR!/BE-nOSTO!;i= jei PRORRČUtii-lSRTl 111 OBISK IHŽEtllR7B BREZPLBČtlO. B| ZVONOVI iz predpisane bronaste zlitine z 10 letnim jamstvom in prvovrstne kakovosti se dobe samo pri: IVPRLLUM" d. d. za promet železa, kovin in tehničnih izdelkov Tlica 112 Telef. 21—09 Brzojp.vi: METALLUM. Ilica 134 Int. tel. 1—98 Zahtevajte ponudbe 1 Bratje Tavčar, Industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. H in ko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v LjubljanL Vilko Weixl, trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard, trgovec v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Skaberne, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Tonejc in dr., imp. in eksp. v Mariboru. Alojz' Žniderič, trgovec v Mariboru. Eksp. društvo Matbeis. Suppanz i. dr. v Mariboru. Jos. Šerec, trgovec v Mariboru. »Drava«, lesna industrija d. d. v Mariboru. Matej Hedžet, vrlotrgovec v Ljubljani. Ivan Lininger, velelrgovec v Ljubljani. Franjo ČuČtk, industrijalec v Ptuju. Alojzij Senfar. trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Stnrčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Kari Haber, trgovec v Mariboru. Prva mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru. Kobi Drago, industrijalec t Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravee, industrijalec v Središču. Kari Pertinač, industrijalec v Celju. Davorin Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E Šepec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, Industrijalec v Ptuju. Vabilo na subskripcijo. Podpisani konzorcij je sklenil ustanoviti dgfrlšllso dražbo Za eMspioatacijo eodne SiSz reka Mrlse. v kratkem bode dogotovljena prva električna centrala v Zagracu, ki bo preskrbovala z električnim tokom še tekom tekočega leta velik kos Dolenjske, kakor Krko, Stično, St. Vid pri Stični, Višnjo goro, Žalno, Grosuplje, Šmarje, Škofljico, Dobrepolje itd. V slučaju večje uporabe električnega toka je na Krki še več za eksploatacijo zelo pripravnih mest Delniški kapital družbe bode znašal K 6,000.000 — ki se sme zvišati s sklepom občnega zbora na K 10,000.000—. Kapital bode razdeljen na 7500 delnic po nominale Din. 200. — K 800.-. Vsled tega se daje na javno subskripcijo omenjeno število delnic po nominalni ceni. Za stroške emisije in kolek pa je plačati za vsako delnico še Din. 20— K 80—. Na subskribirane delnice odpadajoči znesek je vplačati takoj ob prijavi. Subskripcija se bode vršila od dne 15. oktobra do 15. novembra 11. pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani ter njeni podružnici v Novem mestu, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter Hranilnici in posojiln ci v Višnji gori. Delnice bodo deležne čistega dobička izza 1. januarja 1922 ter bodo opremljene s kuponom za 1. 1922. O subskribiranih delnicah in o vplačilu se bodo dajala prijavnikom posebna potrdila. O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo, kadar bode prijava končana, nakar dobe isti začasno potrdilo o dodeljenih jim delnicah proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah, odnosno vrnitev vplačanega zneska, kar bode preseglo predpisano visočino. Originalne delnice prejmejo podpisovatelji proti začasnemu potrdilu, kakor hitro bodo dotiskane. Konzorcij »Elektrarne Zagrac« v ViSnji gori. Josip Javornik, Ivan Končina, Milan Končina, Franc Koščak, Henrik Lobe, Mihael Omahen, Anton Roječ, Ivan Šteh, Martin Videnič. Kapital: K 20,000,000. SLOVENSKA ESKOMPTNR BRNKR Rezerve okrog K 6,000.000. Podružnice: MOVO MESTO In RAKEK LJUBLJRNR, ŠELENBURG0VR (JLICR ŠTEV. 1 kvbspje vse banane DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR TRANSAKCIJE NAJ-_ KULANTNEJE AKREDITIVI — BORZA