Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 27 • julij 2011 • letnik IX • ISSN-1581-7156 PlKKn ™ k Tf 1 Iv i1 } /v*v\ f IM U r#^ 1 " M ' J!- P i . 20 LET SAMOSTOJNOSTI ■ REPUBLIKA SLOVENIJA 3wi i ? 1 Osrednja občinska proslava ob Dnevu državnosti in 20. obletnici samostojne Slovenije - ETHNOTRIP. Osrednja občinska proslava ob Dnevu državnosti in 20. obletnici samostojne Slovenije - Visoki gostje na proslavi. Osrednja občinska proslava ob Dnevu državnosti in 20. obletnici samostojne Slovenije - Nagovor župana občine Beltinci, dr. Mateja Gombošija. Osrednja občinska proslava ob Dnevu državnosti in 20. obletnici samostojne Slovenije - Številno občinstvo je uživalo v bogatem programu. Ministra Madžarske in Slovenije na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Europohod 2011 pod geslom »Pohodi po E-poteh in k E-potem«. mi \ \ , / \ i ; / IZ OBČINSKE HIŠE / / / A / \ \/ ; / Spoštovane občanke in občani, cenjeni bralci! Poletje je tu, žetev je v polnem teku, kašče se začenjajo polniti z zlatimi zrni. Prihaja čas počitnic, dopustov in kvašenij ugork, čas za posedanje pod lugašon in seveda - za branje Malega rijtarja, ki je že sedemindvajse-tič pribobnal do vaših domov. Tokrat vam prinašamo obilo zanimivega branja, saj v naši občini ne mine teden brez dogodka, naj bo le-ta kulturni, športni ali družabni. Zato, spoštovani soustvarjalci, je tudi prav, da o njih pišete in tako o svojih dejavnostih obveščate tudi vse tiste, ki se dogodkov, namenjenih tudi njim, iz neznanih mi razlogov ne udeležujejo. V prihajajočih mesecih se bodo možnosti za prijetno druženje kar vrstile. 23. Krumplova noč v Lipi je sicer že uspešno za nami, pravkar v Lipovcih poteka 19. Mednarodna likovna kolo- nija IZAK, prihajajo pa že 19. Ciglarski dnevi na Melincih in seveda 41. mednarodni folklorni festival v Beltincih, pa Bujraški dnevi na Otoku ljubezni v Ižakovcih ter 17. avgust, praznik občine Beltinci, ko se v počastitev in spomin na odločilne dogodke v preteklosti v občini zvrstijo številne prireditve. Omenila sem le tradicionalne dogodke, seveda pa bodo poletno ponudbo popestrila tudi številna druga dogajanja in rajanja. Vsi omenjeni dogodki torej spodbijajo mnenje, da se v občini nič ne dogaja! Le priti je potrebno in znati uživati v ponujenem! Pestrost člankov v tokratni številki dokazuje, da postaja Mali rijtar glasilo vseh starostnih struktur naše občine. Kot novost pa poleg stalnih rubrik na pobudo občinskih svetnikov in sve- tnic v branje ponujamo tudi poročilo iz 6. seje občinskega sveta, kar naj bi v prihodnje postala tudi stalnica Malega rijtarja. Da pa bo naše glasilo še kakovostnejše in bralcem všečno, ponovno apeliram na pisce člankov, da nam prispevke posredujete v elektronski obliki in s podpisanimi fotografijami (besedilo pod fotografijo in avtor) v ustreznem formatu. Uživajte v poletju vsak na svoj najljubši način, šolarji pa si predvsem od-počijte od hramov učenosti! In ko bo v deželo spet prišla jesen, naj bo bogata in radodarna! Vsekakor pa bo v naše kraje prinesla naslednjo številko Malega rijtarja. Za uredniški odbor Vaša urednica Simona Cizar Šesta seja občinskega sveta občine Beltinci Šesta seja občinskega sveta je bila izvedena 19. maja 2011 z 18. točkami dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika in pregledu sklepov prejšnje, 5. redne seje, je bila obravnavana točka o podaji Soglasja k spremenjeni ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Beltinci za leto 2011. Poročilo je podal pri tej točki predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Sklep o podaji soglasja je bil sprejeti in bo objavljen v Uradnem listu RS. V drugi obravnavi predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in podlagah za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo za območje Občine Beltinci so v razpravi pri točki 4. aktivno sodelovali vsi člani občinskega sveta. Poročila o pregledu omenjenega odloka sta po- dala tudi predsednika Odbora za proračun in finance in Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Odlok predvideva razdelitev občine v tri območja: prvo obračunsko območje je naselje Beltinci (100%); drugo obračunsko območje so naselja Bratonci, Gančani in Lipovci (95 %); tretje obračunsko območje pa naselja Dokležovje, Ižakovci, Melinci in Lipa (90 %). Sprejet je bil namreč amandma o uvrstitvi KS Dokležovje v 3. obračunsko območje ter potem še celotni odlok v predlagani obliki in z vključenim omenjenim amandmajem. Pri 5. točki dnevnega reda, ki je zajemal obravnavo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Beltinci, je uvodno predstavitev podal župan. Odlok sta pregledala tudi Statutarno pravna komisija ter Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci uredniški odbor: Simona CIZAR (odgovorna urednica), Genovefa VIRAG (namestnica odgovorne urednice) Snežana BRAČKO, Ivan MESARIČ, Bojan VEREŠ Uredniški odbor ne odgovarja za vsebino objavljenih člankov, zbiranje materiala: Lilijana ŽIŽEK jezikovni pregled: Zlatka HORVAT fotografije: Arhiv Občine Beltinci, Denis CIZAR, KUD Beltinci, Dejan KOLARIČ, ZTK Beltinci, Marija ZVER grafično oblikovanje, priprava za tisk in tisk: Tiskarna KLAR, Murska Sobota julij 2011 Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, 02 / 541 35 35, www,beltinci,si, obcina@beltinci,si IZ OBČINSKE HIŠE I/ V d A / A \ Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Podan in sprejet je bil pisni amandma o tem, da se potrdijo spremembe v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Beltinci, a le v delu, ki se nanaša na pomurski vodovod. KS Gančani je pod točko 6 podala v potrditev občinskemu svetu Dokument identifikacije investicijskega projekta za ureditev vaškega jedra KS Gančani. Taki in podobni dokumenti so temeljni za prijavo na najrazličnejše razpise. Člani občinskega sveta so dokument sprejeli, vsebino pa bodo uskladili s proračunom občine za leto 2011 ob sprejemu rebalansa proračuna. Direktorica Zavoda za turizem in kulturo Beltinci, Ela Horvat, je pod točko 7. prisotnim podala v sprejem in pregled Poslovno poročilo zavoda za leto 2010 ter Program dela in finančni načrt za leto 2011. Odgovarjala je na vprašanja prisotnih članov občinskega sveta, ob koncu sta bila oba dokumenta sprejeta oz. potrjena s sklepom. Pri točki 8 in 9 so bili svetniki seznanjeni z oceno redne delovne uspešnosti bivše ravnateljice Vrtca Beltinci, Miroslave Somen, ter bivše ravnateljice Osnovne šole Beltinci, dr. Marice Horvat, za leto 2010. Omenjeni predlog za podajo soglasja so pregledali tudi na Odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ter na Statutarno pravni komisiji. Svetniki so oba predloga potrdili, torej podali soglasje k oceni obeh ravnateljic. Na 6. seji občinskega sveta je bil prisoten kot gost dr. Milan Svetec, predstavnik RRA Mura iz Murske So- bote, zato so svetniki sprejeli sklep, da se bo ta točka, ki je bila sicer na vrsti pod AD 17, obravnavala prej, za točko AD 10. Pristop h Konvenciji županov za zmanjšanje izpustov CO2 so svetniki pozdravili in bili soglasnega mnenja, da se pooblasti župana dr. Mateja Gomobšija za podpis le-te. Podpis nima nobenih finančnih učinkov, torej ne bo pomenil obremenitve občinskega proračuna, predstavlja pa našo občino kot promotorko obnovljivih virov energije ter varovanja okolja. Zaključni račun proračuna Občine Beltinci za leto 2010 pri AD 10 je zelo podrobno po področjih in postavkah predstavil finančnik v občinski upravi, Stefan Činč. Omenjeni zaključni račun bo pregledal v nadaljevanju še Nadzorni odbor Občine Beltinci in podal poročilo na eni od naslednjih sej občinskega sveta. Pri tej točki sklepanja ni bilo. Pod točko 11 in 12 so člani občinskega sveta imenovali predsednika in člane Nadzornega sveta JKP Komuna Beltinci d.o.o. : Jože Ružič, Beltinci--predsednik, Igor Adžič, Beltinci-član, Andrej Dugar, Melinci-član, Igor Lebar, Gančani-član, Milan Kerman, Bratonci-član ter potrdili oz. sprejeli Komisijo za izvedbo in objavo razpisa za podelitev priznanj in nagrad Občine Beltinci za leto 2011 v sestavi: Željko Ritlop, Gančani-predsednik, Regina Ozmec, Beltinci-članica, Jože Erjavec, Lipovci-član, Simon Horvat, Dokležovje-član in Valerija Žalig, Bel-tinci-članica. Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud in razvoj podjetništva v Občini Beltinci pod točko 13. sta pregledala Odbor za proračun in finance in Statutarno pravna komisija. Po razpravi so bili sprejeti amandmaji: da se v Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud dodajo kot upravičenci tudi »zavodi« in »zadruge«, doda se še določilo, da »komisijo za izvedbo postopka predlaga župan, potrdi pa jo občinski svet« ter da imajo prijavitelji poravnane vse obveznosti do zaposlenih, vključno s prispevki za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Odlok je bil v nadaljevanju soglasno sprejet z vsemi predlaganimi amandmaji. Župan dr. Matej Gomboši je prisotnim pri AD 14 podal poročilo o dogajanjih v občini v času od zadnje seje občinskega sveta. Na tej seji so svetniki pod točko 15 »Pobude in vprašanja« dajali svoje predloge in pobude, postavljali vprašanja za župana in občinsko upravo. Pri točki 16 je Občinski svet Občine Beltinci soglašal s podelitvijo koncesije Francu Preindlu s.p. iz Bratonec za opravljanje ostalih sanitetnih prevozov pacientov za dobo 30-ih let. Svetniki so potrdili spremenjeni sklep, ki ga je predlagal Jože Ružič. Prav tako je občinski svet podal pri zadnji, 18. točki, soglasje k ustanovitvi odplačne služnostne pravice za postavitev objekta za preselitev centrale CATV Beltinci na zemljišču s parc. št. 1484/1 k.o. Beltinci prosilcu Teleing d.o.o. Razkrižje 23. Za postopek ustanovitve služnostne pravice je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo razpolaganje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti (občin). Lilijana Žižek Postavljanje mlaja s kresovanjem - Lipovci, 30.4.2011 Lipovski rekruti 2011, punce in fantje letnika 1993. Postavljanje mlaja sicer povezujemo s 1. majem, praznikom dela, vendar segajo začetki njegovega postavljanja veliko dlje nazaj, celo v predkrščanske čase. V Evropi se začetki običaja porajajo v 13. stoletju, ko so ljudje svoje domove, dvorišča, gospodarska poslopja in kraje okraševali s pomladnim zelenjem, listnatimi vejami ali mladimi drevesi. Prvi zaznamki o tem običaju v Sloveniji pa segajo v 17. stoletje, ko je šlo za postavljanje okrašenih dreves na čast plemiškim in mestnim ugledne-žem. O tem priča tudi izvrsten opis Janeza Vajkarda Valvasorja, avtorja Slave Vojvodine Kranjske. Na splošno gre za običaj postavljanja na različne načine okrašenih dreves različnih vrst, ki so se v zgodovini postavljala ob raznih priložnostih, kot so prihod pomladi, poletni solsticij, velike zgodovinske zmage, žegnanja, premicije, procesije, jurjevanja, srečna vrnitev iz vojske ali kak drug enkraten imeniten dogodek. Nemalokrat se je postavljanju okrašenega drevesa pridružilo še kurjenje kresov na predvečer praznika. V novejši zgodovini pa je postavljanje mlaja in kresovanje povezano predvsem s praznovanjem 1. maja kot delavskega praznika in to od leta 1890 naprej. Na Slovenskem za postavljeno okrašeno drevo obstajajo razna imena: mlaj, maj, majnik, majenca in v naši bližini tudi majoš. Običaj se razlikuje od pokrajine do pokrajine, od vasi do vasi, pomembno pa je predvsem druženje in ohranjanje tradicije. V najnovejši zgodovini pa gre tudi za praznovanje naše samostojnosti in državnosti. In kako je s tradicijo postavljanja mlaja v Lipovcih? Po nam znanih podatkih so s postavljanjem mlaja v Lipovcih leta 1985 v lastni režiji začeli fantje letnika 1967. Enostavno so se dogovorili, šli v raščič-ki log, drevo požagali, pripeljali, okrasili in postavili. Da malo obudimo spomin: to so bili Roman Vinkovič, Vili Luk, Mirjan Sraka, Pištek Tratnjek, Matija Lebar, Franc Casar, Marjan Škerget ter žal že pokojna Tinek Vinkovič in Simon Bobovec. Velika zahvala jim za oživitev te čudovite, patriotske in družabne tradicije v Lipovcih. Z leti je prireditev postala tradicionalna, vse bolj obsežna, k prireditvi so se vključila tudi dekleta, vrstnice rekrutov. Postavljanje mlaja in kresovanje v Lipovcih je postalo organizirano ter v zadnjih letih, tudi zaradi obsežnosti in predpisov, preneseno na nivo krajevne skupnosti, ki letnikom vedno nudi vso podporo in suport pri organizaciji prireditve. Tudi mladi, generacija letnik 1993, ki so ali še bodo v letošnjem letu postali polnoletni, so se odločili nadaljevati to tradicijo in prevzeti še druge obveznosti. Začeli so z Miklavževanjem, pripravili so božični večer, sodelovali na čistilni akciji in krajevnem pikniku, sodelovali bodo tudi na proščenju v lipo- vski kapeli. In kdo so lipovski letniki 1993? To so Stanko Jeneš (81), Anja Tornar (207), David Tratnjek (12 a), Sara Sraka (221), Timotej Pavel (239), Katja Luk (77) in Alen Pivar (97). Ob pomoči krajevne skupnosti, staršev, sorodnikov in prijateljev so po-žagali in pripeljali drevo, z lepo okrašenim vrhom so se popeljali po vasi, obiskali svoje domove ter glasno vabili na večerno prireditev. Pozno popoldne so izredno lepo okrašen mlaj ob pomoči krajanov postavili. Pripravili so kulturni program, bogat srečelov, licitacijo mlaja in pozneje ob Vučji jami prižgali tudi velik kres. Osrednje prireditve, ki je potekala pod občinskim šotorom, za postavitev katerega so prav tako poskrbeli rekruti in njihovi starši, se je udeležilo veliko Lipovčarjev ter sorodnikov, prijateljev in znancev od drugod. Predvečer se je ob veselem in zabavnem družabnem srečanju hitro spremenil v praznik dela, 1. maj, na kar so rekruti zjutraj z budnico tudi opozorili vse vaščane. JoP Rekrutacija - tradicionalna prireditev v občini Beltinci Dne 6. maja 2011 je Uprava za obrambo Maribor v sodelovanju z Občino Beltinci organizirala že sedmo, tradicionalno »rekrutacijo« v Beltincih. Na to seznanitev z vojaško dolžnostjo je bilo povabljenih 115 vojaških obveznikov letnika 1993 iz občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Fantje so se na prizorišče pripeljali s trinajstimi okrašenimi traktorskimi prikolicami v spremstvu vaških deklet in ob spremljavi vaških godcev. Prireditev si je ogledalo precejšnje število krajanov in svojcev rekrutov. Slavnostni govornik na prireditvi je bil mag. Boris Balant, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. Vzdušje je bilo tako kot vsa leta doslej izjemno. Izjave in ocene nekaterih gostov o pomenu tega dogodka: Mag. Boris Balant, državni sekretar v MORS: “Slovesnost ob seznanitvi vojaških obveznikov s pravicami in dolžnostmi v Prekmurju je tradicija, ki se leta 2003, ko smo v naši državi Republiki Sloveniji opustili obvezno služenje vojaškega roka in s tem nabor, ni prekinila. Z vodenjem vojaške evidence vključujemo obveznike k sodelovanju pri obrambi države, hkrati pa na poseben način širimo domoljubje. Obujanje in negovanje kulturne dediščine sta pomembna pokazatelja našega skupnega domoljubja, zato je prav, da to tradicijo nadaljujemo ter jo tudi nadgrajujemo času in našemu razvoju primerno.” Dr. Matej Gomboši, župan Občine Beltinci: ”Veseli me, da mladi v občini Beltinci skupaj s svojimi vrstniki iz sosednjih občin v Prekmurju ohranjajo to iiHOŽNA j m t ji. ki m Jt POSTANI PtlKLOr VOJAK, VOJAK POGODBENI REZERVIST AU 3 MINISTRSTVA2A 08RAI Generacija 1993 na rekrutaciji v Beltincih. tradicijo rekrutacije. S tem ohranjajo zavest in kažejo svojo pripadnost naši domovini. Pozitivna energija vse mladine, gostov in številnih obiskovalcev me je zares presenetila. Še posebej, ker sem ta dogodek sedaj v svoji vlogi doživel prvič. Zahvaljujem se Ministrstvu za obrambo RS in vsem ostalim za skupno organizacijo tega lepega dogodka pri nas v Beltincih.” Petra Majdič, vrhunska športnica, zaposlena v Slovenski vojski: “Meni se je dogodek-običaj v Beltincih- priljubil že prvič, ko sem ga doživela, torej nekaj let nazaj in zato se vsako leto z velikim veseljem odzvem na to akcijo. Sama imam zelo rada spoštovanje starih običajev in tradicije, zato me mladi vedno znova navdušijo, s kakšnim entuziazmom ta običaj ohranjajo. Ob tem jim po svojih močeh pomaga Uprava za obrambo in lokalne skupnosti, kar se mi zdi še posebej lepo, kajti mladi pri osemnajstih letih kljub vsemu svojemu veselju in igrivosti potrebujejo tudi narodno zavest in disciplino. Če pa smo jim pri tem vsaj malo za vzgled vrhunski športniki, ki smo zaposleni v SV, pa je naša naloga več kot uspešno opravljena.” Miran Stanovnik, vrhunski športnik, zaposlen v Slovenski vojski: ““Rekrutacija” je v taki obliki navdušujoča in ne pomeni le ohranjanja narodnih običajev, ampak tudi dvigovanje domoljubja na višjo raven. Prav domoljubje pa je pomembno za ohranjanje naroda, jezika in tako lepih narečij, ki jih Slovenija premore. V okoljih, ki se na ta način trudijo motivirati mlade, je zagotovo manj negativnih pojavov kot drugje. Letos se mi je dogodek zdel še posebej prisrčen in sproščen in komaj čakam vabilo za naslednje leto.” Posebna zahvala gre pripadnikom enot Slovenske vojske in sicer 74. MOTB, 17. BVP, Vojaške zdravstvene enote, Orkestra SV ter Poveljstva za podporo, ki so na prireditvi predstavile vozila, oborožitev in opremo, zagotavljale elemente logistične zagotovitve ter profesionalno in zavzeto promovirale SV. Brane Mohorič Kam z biološkimi odpadki po 1.7.2011? Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (UL RS št. 39/10, 17.05.2010) predpisuje za gospodinjstva od 1.7.2011 naprej strogo ločevanje biološko ragradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada od ostalih komunalnih odpadkov. Ista uredba zavezuje tudi nosilce gostinske dejavnosti na področju kuhinjskih odpadkov. Z udejanjanjem navedenega predpisa bomo prispevali k doseganju okoljskih ciljev, h katerim se je Slovenija zavezala ob vstopu v Evropsko unijo. Oddaja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva samo pooblaščenemu zbiralcu Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora ne glede na kraj razdelitve obrokov zagotoviti, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane in ostanki, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju njihove razdelitve, zbirajo ločeno od drugih odpadkov in pred oddajo pooblaščenemu zbiralcu začasno shranjujejo v za to namenjenem zabojniku ali posodi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil. Kuhinjske odpadke je PREPOVEDANO MEŠATI z drugimi odpadki (npr. z mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenim vrtnim odpadom), če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. Prav tako jih je PREPOVEDANO rezati, drobiti ali MLETI ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Tudi povzročitelji bioloških odpadkov iz gospodinjstev imajo zakonske obveznosti Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. Tisti, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, mora te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe proti plačilu v posebnem zabojniku na način, določen s predpisi lokalne skupnosti. S kompostiranjem nastane polnovredni humus, ki ga lahko koristno uporabite na domačem vrtu, cvetlični gredici, sadovnjaku ali vinogradu. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu javne službe hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. MEŠANJE KUHINJSKIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTVA IN ZELENEGA VRTNEGA ODPADA Z DRUGIMI KOMUNALNIMI ODPADKI JE PREPOVEDANO! Podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o., Noršinska ulica 12, Murska Sobota nudi možnost nakupa hišnih kompostnikov iz plastičnega in lesenega materiala. 400 l kompostnik stane 50 EUR in 600 l kompostnik 70 EUR. Postavitev hišnega kompostnika Za postavitev hišnega kompostni-ka na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to, ali so odprti iz lesa, žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki. Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C - 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. v RAZPISI - OBVESTILA I V A // // i' Kaj sodi med odpadke, primerne za kompostiranje? Zeleni vrtni odpad, zlasti; odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel. Kuhinjski odpadki, zlasti; zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki brez embalaže, kuhani ostanki hrane, ki niso v tekočem stanju, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. Ustvarjamo zdravo okolje, za vas in skupaj z vami. Pomoč družini na domu Razvite države usmerjajo politiko varstva ostarelih v ohranjanje samostojnega življenja starega človeka v domačem okolju, dokler je vztrajanje možno. Tudi Slovenija sledi taki svetovni težnji in si prizadeva starejšega človeka čim dlje ohraniti v njegovem bivalnem okolju, kajti bivalno okolje je prostor, kjer se na najbolj neposreden način prepletajo individualni interesi in potrebe, kolektivna zmogljivost civilne družbe ter organizirana družbena ponudba funkcionalnih storitev in materialnih pomoči. Slovenski starostniki so izredno navezani na svoja lastna stanovanja ter hiše in s tem na svoje domače okolje, zatorej je moč pričakovati, da se bodo čedalje bolj posluževali raznih oblik pomoči na domu in si s tem podaljševali samostojno bivanje v svojem okolju. Center za socialno delo Murska Sobota nastopa v vlogi izvajalca socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu in jo izvaja na področju enajstih občin. Pomoč družini na domu je aktualna, pomembna in potrebna storitev, saj človeku omogoča, da kljub bolezni in starosti ostane na svojem domu. Dom pa je za vsakega človeka izjemnega pomena. Tako je potrebno storitve, ki omogočajo človeku bivanje doma razvijati in prilagajati potrebam, ki nastajajo. Pomoč družini na domu je neposredna oblika pomoči starejšim, bolnim in invalidnim osebam na njihovem domu. Pomeni oskrbovanje in negovanje navedene populacije. Tovrstna pomoč s strani izvajalk pomoči na domu - socialnih oskrbovalk omogoča ljudem, da ostanejo v domačem, sebi najbolj znanem okolju. Uporabniki socialno varstvene storitve so: - osebe stare nad 65 let, - osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, - druge invalidne osebe, ki jim priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, - kronično bolne osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, - hudo bolni otroci. Pomoč na domu izvajajo delavci oziroma delavke z končano najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali nego, lahko pa tudi delavci, ki imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe na domu oziroma socialn-i(e) oskr-boval-ci(ke). Delo socialne oskrbovalke lahko zajema; - pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih - pomoč pri oblačenju/ slačenju, pomoč pri hranjenju, pomoč pri umivanju, pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb... - gospodinjsko pomoč - prinašanje enega pripravljenega obroka, nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje porabljene posode, osnovno čiščenje. - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov - družabništvo, preprečevanje osamljenosti, odtujenosti, strahu, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti. Potrebe so narekovale, da smo pomoč na domu začeli izvajati tudi v popoldanskem času, ob vikendih in praznikih. £*£ \ \ ■ \ ; RAZPISI - OBVESTILA / / / A f \ \/ ; / Pomoč družini na domu je storitev, ki so si jo uporabniki v skladu z Zakonom o socialnem varstvu dolžni plačevati. V primeru, da uporabnik ugotavlja, da je njegovo materialno stanje slabo in si storitve ne zmore plačevati lahko na našem centru za socialno delo vloži vlogo za oprostitev plačila te storitve. V tem postopku je potem lahko v celoti ali delno oproščen plačila. Glede organizacije pomoči na domu ni nekega dolgotrajnega postopka urejanje le-tega. Pomembno je, da je izražena potreba po tovrstni pomoči. Pri samem načrtovanje organizacije pomoči na domu je v ospredju potencialni uporabnik. Preden pride do neposredne organizacije pomoči na domu opravimo razgovor z človekom oziroma bodočim uporabnikom (največkrat obisk na domu), kajti najpomembneje je, da sam opredeli potrebe in definira vrste ter oblike pomoči, kjer potrebuje pomoč izvajalke in da postavi tudi časovne okvire storitvi (torej ali bodo obiski vsakodnevni, ob kateri uri, koliko časa bo ostajala izvajalka...). Socialna oskrbovalka se popolnoma prilagodi potrebam uporabnika in prisluhne njegovim željam. Število uporabnikov storitve v občini Beltinci se iz mesece v mesec spreminja, povprečno število uporabnikov storitve mesečno je v letu 2010 znašalo 11, zanje je skrbela izvajalka iz domače občine. V zaključku bi radi ponovno poudarili, da je socialno varstvena storitev pomoč družini na domu v našem geografskem prostoru izjemno pomembna in potrebna storitev. Na to vpliva dejstvo, da se v naši regiji nevladni sektor za področje starejših ljudi počasi razvija. Predvsem je v nekaterih vaških okoljih organizirana oskrba na domu edina storitev, ki je na voljo starejšim ljudem. Iz tega razloga kot izvajalec storitve težimo k nenehnemu izpopolnjevanju tako strokovnih delavcev ka- kor tudi neposrednih izvajalk socialne oskrbe. Prepričani pa smo, da lahko javni sektor, z dobro razvito mrežo storitev ob podpori nevladnih organizacij zagotovi maksimalno ugodne pogoje za kakovostno staranje. Ko načrtujemo in govorimo o razvoju varstva starejših ljudi, načrtujemo tudi lastno prihodnost - sami sebi želimo najboljše. V primeru potrebe po tovrstni pomoči ali dodatnih informacije se lahko obrnete na Center za socialno delo Murska Sobota, kontaktna oseba; Vlasta GLAVAČ, tel. 535-11-63, 041915-553 ali vlasta.glavac@gov.si. Pripravila vodja PND: Vlasta GLAVAČ, univ. dipl. soc. del. Direktorica: Mag. Nataša MEOLIC, univ. dipl. soc. del. 1. Fotografski natečaj DPM Beltinci (15. 06. 2011 - 31.08. 2011) Šolarji, dijaki, študenti, zaposleni, upokojenci, fotografski ustvarjalci in zlasti ljubitelji fotografij, lepo vabljeni k sodelovanju in ustvarjanju fotografij na tematiko Poletna razigranost. Avtorji fotografij pošljite največ dve fotografiji (velikosti fotografije 20x30), v kuverto pa priložite tudi vaše podatke (ime, priimek, naslov, E-mail in generacijska skupina (npr: študent, upokojenec). Fotografijo pošljite na naslov Društvo prijateljev mladine Beltinci, Ulica Štefana Kovača 3, 9231 Beltinci s pripisom »Za fotografski natečaj«, najkasneje do 31. 08. 2011. Strokovna komisija v sestavi; 1. Tomaž Berke (foto studio in grafika Berke) 2. Matej Pivar, diplomant grafične in medijske tehnike, študij nadaljuje v smeri grafične in interaktivne komunikacije 3. Tajda Horvat, dijakinja Gimnazija Murska Sobota, ukvarja se z amatersko fotografijo. Slika za revijo o konjih. Nagrajence bomo razglasili na portalu facebook in na spletni strani društva. Vsem avtorjem bomo poslali vabilo na zaključno razstavo, na kateri bomo podelili nagrade. Nagrade bo prispeval pokrovitelj natečaja FOTO IN GRAFIKA BERKE, Tomaž Berke s.p. Murska Sobota. Najboljše fotografije bodo objavljene v občinskem glasilu Mali Rijtar, na Facebooku DPM Beltinci in na spletni strani http://www.dpm-beltinci.si/. Za dodatne informacije smo dosegljivi na portalu Facebook (DPM Beltinci) in na E-mail dpm08.beltinci@ gmail.com Beltinci, 04. 06. 2011 Društvo prijateljev mladine Beltinci Danilo Šaruga, vodja projekta KRAJEVNE SKUPNOSTI ■ Zgodovinski prvi piknik krajevne skupnosti Lipovci Ekipa »delavcev« pripravlja krompir za udeležence piknika. Foto: Janko Bezjak V Lipovcih je bil 22. maja v gospodovem letu 2011 dogodek, ki je zabeležen kot prvi takšen v zgodovini tega kraja. Bil je prvi piknik krajevne skupnosti. Nič posebnega, bi rekel nekdo, ki ni poučen ali nekdo, ki razmišlja površinsko. Toda srž tega dogodka ima globlji pomen. V današnjem burnem času vseh mogočih in nemogočih, da ne rečem nerazumljivih nasprotij, v borbi za prestiž in nadvlado, kdo bo koga, v poplavi namerno izkrivljenih ali napihnjenih informacij in celo novinarskih rac in racmanov si je potrebno »pogledati v oči«, pri čemer ne pride v poštev niti ednina niti dvojina, ampak le množina. In tu je srž prvega piknika! Druženje ljudi in sosedsko spoznavanje na osnovi človeških (in tudi krščanskih) vrednot. Pobuda za piknik je bila dana v svetu KS. Bili so sklicani predstavniki vseh društev in organizacij, ki so pobudo sprejeli, se skupno dogovorili za datum in druge organizacijske zadeve, tričlanski odbor pa je poskrbel za koordinacijo in nabavo potrebnega materiala. Zelo pomembno pri tem je, da je bilo delo vseh sodelujočih opravljeno prostovoljno, skupaj z domačimi glasbeniki, ki so skrbeli za dobro voljo. Vsem prisotnim domačinom in gostom, ki so se piknika udeležili, smo pripravili bograč, ribe in krompir z bučnim oljem, meso z žara, hrenovke, palačinke ter različno hladno pijačo. Za ponujeno jedačo in pijačo je bil tako imenovan »samoprispevek«, in to samo z namenom pokrivanja stroškov nabavljenega materiala, brez kakršnegakoli zaslužka. Za popestritev so lahko udeleženci sodelovali v šaljivih športnih igrah in si ogledali tekmo med hokejisti iz Lipovec in gosti-hoke-jisti iz Češke. Zadovoljstvo udeležencev na pikniku, tako »delavcev« kot gostov, je bilo izredno. »Padlo« je tudi veliko sugestij, da bi takšno druženje, ob takšnem samoprispevku, moralo biti večkrat na leto. Že zdaj pa lahko povem, da bo ta prireditev v Lipovcih postala tradicionalna in to v maju, ki smo ga v Lipovcih ob postavljanju mlaja množično in javno letos tudi prvič posvetili vsem mladim v našem kraju. Namen skupnega piknika sveta in društev v naši krajevni skupnosti je popolnoma uspel, tako v druženju ljudi dobre volje kot v medgeneracijskem srečanju krajanov. Janko Bezjak, predsednik sveta KS m <91 0 1 ..rti 4J1 *c p Majanje 2011 Utrinek iz delavnice Photo shopa. Foto: Barbara Sušec Praznično- počitniški teden med 25.aprilom in 1.majem je v Beltincih potekal v znamenju Majanja. Društvo iniciative mladih je namreč v Ambasadi Štefana Kovača Marka pripravilo sklop raznovrstnih brezplačnih delavnic in spremljajočega programa, podnaslovlje-nega kot »dnevi kreativnosti in kritične misli«. Ročno spretnejšim ustvarjalnim udeležencem so bile tako na voljo slikarska, striparska, malarska in likovna delavnica, preizkusili pa so se lahko tudi v oblikovanju skulptur. Posledično so nastali številni zanimivi izdelki, ki bodo svojo podobo na ogled postavili v bližnji prihodnosti. Največ zanimanja je vsekakor požela glasbena delavnica, v sklopu katere so se mladi entuziasti učili osnovnih prijemov na glasbenih inštrumentih, vključujoč kitaro, bas, bobne, harmoniko in še kakšnega ali dva bolj eksotične narave, katerih niti sam ne znam natanko poimenovati. Pridobljeno znanje so uspešno predstavili publiki na javnem nastopu oziroma jam sessionu, kjer so se jim v glasbeni improvizaciji pozneje pridužili že uveljavljeni glasbeni mački in posledično se je sobotni večer prevesil v povsem blue-sovsko obarvano nedeljsko jutro. Vsaka delavnica je imela svojega mentorja, ki je skrbel za to, da so dejavnosti potekale nemoteno in v skladu s pričakovanji udeležencev. Večina mentorjev je sicer izhajala iz vrst samega društva, pri nekaterih specifičnih področjih, kot sta bili naprimer delavnica ozvočevanja za tonske tehnike ter video produkcija, pa smo se za dodatno pomoč poslužili tovariških poznanstev, tako znotraj regije kot tudi širše. Za gurmanske presežke in vsakodnevno teši-tev lakote prisotnih je vzorno skrbela kulinarična delavnica, športni navdušenci pa so se lahko vsak dan sproščali ob igri namiznega tenisa ali šaha. Računalniške geeke in fotografske freake je z nasveti in triki množično pritegnila delavnica Photoshopa, za filmske fanatike pa je bilo vsak večer poskrbljeno s filmskimi projekcijami iz ciklusa dokumentarnega političnega filma. Sama zgodovinska in družbeno-kritična tematika izbranih filmov je seveda avtomatsko sprožila še prenekatero spontano mo-droslovno debato, tako ob tabornem ognju kot pri šanku. Ko se je neke noči zgodil marksistični čudež in se nam je v neposredni bližini Ambasade likovno - gverilsko avto-portretiral sam Karl Marx, smo to vzeli kot svojevrstno znamenje. Prepoznali smo ga kot simbolno upanje za vse ponižane in razžaljene žrtve kapitalizma in prav njim smo posvetili na novo odprti trg Karla Marxa. Žal smo dandanes priča izjemno težkim časom, polnim strahu in negotovosti za vse generacije. Socializem s »človeškim obrazom« je zamenjal kapitalizem z nečloveškim, medtem, ko se z nami razposajeno igrajo Človek, ne jezi se. Pozabite na duhovno in politično gospodo - kakorkoli se že obrne, ti bodo vselej našli svoje korito. Proletariat se lahko zanese le nase, na svoje zgodovinske izkušnje in vsakodnevni razredni boj. Trg Karla Marxa v Beltincih naj tako služi kot pribežališče vsem zatiranim in nemočnim, sistematično zlorabljenim novodobnim su- žnjem. Naj na tem mestu najdejo svoj mir in prostor pod svobodnim soncem. Smrt kapitalofašizmu, svoboda avtonomiji in solidarnosti! Majanje 2011 je bilo tako, če odmislimo vremenske nevšečnosti, v vseh pogledih uspešno. V Ambasado je privabilo kar nekaj novih obrazov, s katerimi se bomo tudi v prihodnosti najverjetneje še večkrat srečevali. Kulturno kreativni potencial naše regije je zares izjemen in naredili bomo vse, da ustvarjalnim talentom v največji meri zagotovimo možnost, da lahko le tega tudi uresničijo. Pri tem se seveda nikakor ne mislimo posluževati prevladujoče logike ocenjevanj, natečajev in tekmovanj med posamezniki, ki zgolj spodbujajo prido-bitniško tekmovalno mentaliteto obstoječega sistema in reproducirajo njegove napake in krivičnosti. V slehernem posamezniku je potrebno prepoznati in ceniti tisto njegovo posebno »nekaj«, tisti progresivni nemirni duh, ki nas in svet žene naprej. Zato le urno: sem- tja, gor-dol, levo -desno.. Majejo se zidovi, pregrade in strahovi. Majamo se vsi. Majajmo še naprej. Tomaž Rous, DIM Beltinci Razstava del Likovne kolonije Izak Lipovci v Zagorju Razstavo del lipovske kolonije v Zagorju je odprl mag. Franc Obal. V petek, 27.5.2011, je bila v Galeriji Medija Zagorje otvoritev razstave likovnih del, nastalih na 18. mednarodni likovni koloniji Izak Lipovci 2010. Udeleženci lanske lipovske kolonije, katerih dela so bila razstavljena, so bili naslednji umetniki: Vlasta Arzenšek Gottstein (Köln, Nemčija), Rivka Kave (Izrael), Peter Vernik (Maribor), Veljko Toman (Rakitna), Aleš Sedmak (Koper), Enver Kaljanac (Velenje), Alenka Viceljo (Portorož), Zmago Kovač (Kamnica), Nejč Slapar (Kranj), Mirna Pavlovec (Žabnica) in Franc Golob (Šempas). Gre za dogovorjeno vsakoletno izmenjavo razstav dveh priznanih slovenskih kolonij. Likovna kolonija Izak Lipovci, ki jo organizira Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci, ima 18- letno tradicijo. Slikarska kolonija Izlake - Zagorje je najstarejša likovna kolonija v Sloveniji in deluje že več kot 45 let. Cilj obeh kolonij je povezovanje umetnikov, nastanek umetniških del in predstavitev le-teh širši javnosti. Junija in julija bodo dela, nastala v koloniji Izlake - Zagorje, razstavljena v beltinskem gradu. O koloniji in razstavljenih umetniških delih je na odprtju razstave spregovoril umetnostni zgodovinar, magister Franc Obal, dolgoletni strokovni sodelavec lipovske kolonije, ki je razstavo tudi odprl. JoP Naša srečanja z varovanci Doma Janka Škrabana Ponavadi ni srečen, kdor predvsem sprejema, ampak tisti, ki predvsem daje. Človek preprosto da košček sebe - prijazno dejanje, uporabno domislico, besedo priznanja, roko čez jarek, razumevanje, dober predlog, nasvet ob pravem času. Vzameš malo iz razuma, malo iz srca, vse skupaj zabeliš s prijateljstvom in položiš drugemu v premislek in srce. (Charles H. Burr) Kako preproste, pa vendar globoke misli, ki nas prisilijo k razmišljanju o življenju. Veliko krat pozabimo, kako malo je potrebno, da nekoga osrečimo in razveselimo. Zato se toliko bolj zavzeto pripravimo na obisk naših »prijateljev«, ki jesen življenja preživljajo v Domu Janka Škrabana v Beltincih. Med nami se je v teh letih stkala nevidna vez, ki nas druži in povezuje, da znamo prisluhniti drug drugemu. S svojimi obiski in kulturnimi nastopi jih osrečimo in podarimo delček sebe. Tudi oni nam s svojimi življenjskimi izkušnjami, optimizmom in vero v življenje to ljubezen vračajo, zato hkrati dajemo in dobivamo. Letošnjega maja je bilo še posebno lepo in prisrčno srečanje. Razveselili smo jih z bogatim kulturnim programom. Naši Anika in Micka sta pripravili skeč, sama pa sem program povezovala s čudovito poezijo Teje Rov-šek W. Prav vse pa je navdušila pravljica Pšenica - najlepši cvet, ki je aktualna tudi danes in ima bogato sporočilno vrednost, da moramo starejše spoštovati, ljubiti, ceniti in se od njih učiti. Seveda velja enako tudi v obratni smeri. Rdeča nit našega srečanja je bila LJUBEZEN: do doma, domovine in ljubezen do bližnjega. Ker je letos LETO PROSTOVOLJ- STVA, smo se tega lotili s še večjim entu-ziazmom. Veseli smo bili, ko smo v očeh naših oskrbovancev opazili solze sreče; vživeli so se v pesmi, vonjali cvet jasmina in z rokami objeli pšenično klasje, ki smo jim ga podarili.Prijetno smo bili presenečeni nad nastopom njihovega »zborčka«, ki so ga pred kratkim ustanovili in ubrano zapeli. Svoje pesmi je predstavila tudi oskrbovanka Marija in vsem nam so segle globoko v srce. Vsi skupaj smo zapeli še majniško pesem Marija, nebeška kraljica, ki je zadonela po vsem domu. Učenci naše POŠ iz Dokležovja so za oskrbovance pripravili majhna darilca in z njimi pokazali, da jih imajo radi. Ob slovesu smo bili vsi srečni in zadovoljni in zaželeli smo si ponovnega snidenja. Marija Zver Priprave na visok jubilej PGD Beltinci 1881-2011 Praznovanje tako visokega jubileja, kot je 130 let gasilskega društva, je pomemben dogodek, To je tudi rezultat humanega in ustvarjalnega dela mnogih generacij gasilcev in požrtvovalnih vaščanov Beltinec, ki so stopali skozi to obdobje. Ko pišemo zgodovino društva, je pred nami zahtevna in težka naloga, saj mi nismo živeli v tistem času. Kakšen je bil ta čas, izvemo iz pripovedovanja starejših, še živečih ljudi, ki so o delu v gasilstvu izvedeli od svojih prednikov. Nekaj več piše v dokumentih, ki smo jih zbrali v drugih gasilskih društvih, kakor tudi na Madžarskem, kjer smo našli edini dokaz, da je Gasilsko društvo Beltinci bilo ustanovljeno leta 1880, registrirano pa 18.08.1981. PGD Beltinci je drugo najstarejše gasilsko društvo v Prekmurju. Vse to piše v arhivskih zapisih in matični knjigi, kjer so zapisani člani društva, predvsem ustanovitelja društva Markus Lajos in Franc Friderick. Iz takratnega obdobja je ostalo na ogled le nekaj orodja in slik. Ob praznovanju 125. obletnice je bil izdan zgodovinski bilten, ki je zelo podrobno opisoval delo, bil je slikovno bogat, z letnicami in članstvom, opremo ter razvojem gasilcev v Beltincih. Ob letošnji proslavi, ki bo 21.08.2011, bo prav tako izdan bilten, ki ga pripravlja naš kronolog, g. Peter Šraj, in kjer bo prav tako opisano delo gasilcev v zadnjih letih. Hvala vsem krajanom, ki nam pomagajo moralno in materialno. Vsa dobra dela društva pa naj ostanejo zapisana v upanju, da bomo uspešno nadaljevali to humano poslanstvo. Predsednik PGD Beltinci, Štefan Smej Velikonočne šege in razstava Podpis pod sliko. V predprazničnem času, v pričakovanju VELIKE NOČI, smo v Do-kležovju pripravili razstavo. S svojimi izdelki so sodelovali otroci iz vrtca Sonček, učenci POŠ in člani DPM ter Karitas iz Dokležovja. Vsi prazniki v letu imajo mnogo skupnega, saj segajo v davnino, ko je človek z obredi odganjal zimo in klical pomlad. Praznik pomeni staro šego, ko se je človek praznično oblekel, skrbno pospravil okrog domačije; pomeni pesem, lepo pogrnjeno mizo, na kateri so bile jedi, ki so značilne za tisti čas. In zato se v našem društvu trudimo, da z razstavo pričaramo simboliko preteklosti in jo vključimo v današnji čas. Tako upamo in želimo, da bodo običaji in šege naših dedov ostale žive tudi našim zanamcem. Od pradavnine pomeni jajce izvor življenja in simbol plodnosti, zato je jajce v vseh religijah in kulturah simbol življenja. Poslikavanje velikonočnih jajc med slovenskim kmečkim prebivalstvom sega v sredino 18. stoletja, saj je o tem pisal že Valvazor. Obarvana jajca imajo različna imena: pirhi, pisan- ke, pisanice in v Prekmurju remenke ali remenice. V starem prekmurskem narečju remenka pomeni rdeče jajce. Rdeča barva velikonočnih jajc pomeni sonce, ljubezen in energijo. Obarvana jajca so imela v preteklosti zelo veliko vrednost, saj so jih dobila dekleta od fantov z najrazličnejšimi napisi: »Pisanica rdeča, ljubezen goreča«. Otroci so jih dobili v dar od svojih bratov, sorodnikov in je bilo z njimi znanih veliko iger. V ta čas sovpadajo tudi kresovi, ki pa so žal danes zelo redki. Čaščenje pomladnega zelenja sega že v pogansko dobo. Žegnan les se v naših pokrajinah različno imenuje, zato velja pravilo, da ima pri nas vsaka vas svoj glas. Za sestavo butare ali presmeca potrebujemo različne vrste zelenja in lesa ter cvetja (oljka, brin, dren, bršljan, bezeg, leska,breza, vrba...). Z butarami po- »Veter piha, zemlja diha sveže posejana. Z vaške cerkvice doni praznična hozana. Sonce širi zlat obroč čez aprilsko vreme, da bi za veliko noč hišam grelo sleme. Naj bo sonce ali ne-praznična vsebina tankočutno obnovi davno sled spomina.« tekajo tudi različni običaji in tekmovanja za največji presmec. V velikonočnem času je bilo značilno tudi ropotanje (raglje, klepetci, ro-potci, brenče...). V Prekmurju so verjeli, da v velikonočnem času čarovnice jemljejo kravam mleko, zato so fantje na veliki četrtek pokali z biči in tulili v lonec za mleko, da bi jih pregnali. Velikonočni kruh in peka potice je prastara ljudska umetnost na slovenskem. Našemu človeku kruh pomeni tudi ljubezen do domačega kraja, saj kadar sonce teče, najboljši kruh doma se peče. Sem spadajo tudi velikonočne jedi. Značilne so tudi živali: zajec, petelin, kokoš, piščanec, jagnje. V zvezi s tem so ohranjene tudi najrazličnejše pesmice: »Velike in male in stare kokoške, nesite nam jajčka v slamnate koške. Glej, kako so pridne te naše živali, da tudi ti koški jim bodo premali. In jajčki okrogli, vsak bo še pisan, Rdeče, rumeno in modro porisan!« To pesem so peli otroci v Šempetru. Na veliko soboto so nesli jedi k že-gnju. Velikonočna sobota je bila vesel praznik tudi zato, ker je tega dne odložilo dekle temna postna oblačila in jih zamenjalo za pisano krilo, bele rokavice in pisano svileno ruto. Košaro z žegnom je pokrila z belim našitim prtom in si ga dala na glavo s svitkom. S tem je hotela fantom pokazati, da bo dobra kuharica, ki zna speči dobro potico in dobra gospodinja, ki zna vesti lepe prte, ki zna stkati lepo bluzo, ki je dobra predica, spretna vezenja in še marsikaj. »Znam kuhati, znam peči, znam hišico pomesti, pa še druge take reči me pa potem še možek nauči.« je nagajivo prepevalo dekle, ki je hotelo dobiti moža. Dekleta so se bala, da ne bi ostale stare tetice v hiši svojih bratov in sester. Vse to so lahko obiskovalci videli na lepo pogrnjenih mizah. Čudili so se spretnostim in fantaziji otrok, ki so pričarali čudovite izdelke. Na otvoritvi razstave so sodelovale naše pevke, recitatorji in glasbenik, ki nam je zaigral nekaj poskočnih melodij. Razstava je bila na ogled ves teden in je privabila lepo število obiskovalcev. Marija Zver Trg Karla Marxa v Beltincih V ponedeljek, 2. maja 2011, so Beltinci dobili svoj prvi poimenovani trg, ki nosi ime nemškega filozofa in sociologa Karla Marxa. Trg se nahaja v središču Beltinec, na dejanskem in simbolnem stičišču družbene stavbe in nadstavbe, med centrom alternativne kulture Ambasada Štefana Kovača Marka, kulturnim domom, tovarno in banko. Otvoritev trga se je odvila v okviru prireditve »Živel 2. maj!«, ki jo je Humanistično umetniško društvo Črno polje in beli kvadrat, ki je pobudnik otvoritve in poimenovanja trga, pripravilo tretjič po vrsti in tokrat izvedlo v sodelovanju s klubom Ambasada. Na slovesnosti otvoritve trga so nastopili slikar in glasbenik Daniel Kavaš, študent filozofije Uroš Buzeti, diplomirani politolog Tomaž Rous in mag. Lidija Radojevič, zaposlena na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Daniel Kavaš in Uroš Buzeti sta po glasbenem nastopu, v katerem sta predstavila albuma »Kapitan kapital« in »Beseda«, izvedla performans »Rdečo mašo«, kateri je sledilo branje odlomkov iz Komunističnega manifesta in nagovor obiskovalcev. Tomaž Rous je v svojem govoru, ki ga je posvetil žrtvam kapitalizma, izpostavil podrejanje temeljnih človekovih pravic interesom ekonomske rentabilnosti, ki zaposlene z nepredvidljivimi razmerami na trgu dela postavlja v trajno negotovost in odvisnost v javnem in zasebnem življenju Predavanje Lidije Radojevič (foto M.S.) ter celovitost človeka omejuje na njegovo proizvodno funkcijo. Predavanje Lidije Radojevič »Boj za javni prostor kot razredni boj« je izpostavilo pojav oblikovanja mest kot dobičkonosnih ekonomskih enot, ki gledajo na razvoj kulturnih, izobraževalnih in socialnih prvin mesta v luči ekonomske eksploa-tivnosti in posledično pogosto sporne kakovosti. Naštete funkcije se po pre-davateljičinem mnenju financirajo in tolerirajo le v tolikšni meri, kolikor se skladajo z vizijo naselij kot dobičkonosnih obratov. Po nastopih je bila prireditev sklenjena z zasaditvijo »Rdečega jabolka spoznanja«. Razsežnosti dogodka, ki so bile predstavljene v nacionalnih in lokalnih medijih (RTV, Dnevnik, Vestnik, spletni portal Siol...), segajo na področje družbenega angažiranja v javnih vprašanjih, vnosa kritične družbene misli v okolje, v katerem je ta slabo razvita, prispevka k oblikovanju avto- nomne civilne družbe ter konceptualnega umetniškega dela. Odločitev za poimenovanje trga po Karlu Marxu temelji bolj kot na ozki ideološki opredeljenosti akterjev na humanistični, razsvetljenski in emancipatorni razsežnosti marksistične misli, ki svoje delo upira v osvobajanje človeka v skladu z zahtevami človečnosti od tistih družbenih in ekonomskih odnosov in pojavov, ki so v nasprotju s človekovim univerzalnim, ustvarjalnim in kritičnim bistvom, njegovo zmožnostjo spreminjanja in voljo do življenja, če se navežemo še na temeljno idejo Nietzschejeve filozofije. Se pravi tistimi temeljnimi lastnostmi, ki človeku omogočajo, da se presega v smeri osebne in družbene ozaveščenosti, v smeri rasti in napredka ter boljših osebnih in družbenih pogojev življenja. (Flere, Sociologija, 1998; Marcuse, Enodimenzionalni človek; Fromm, Umetnost življenja) Želja pobudnikov odprtja trga je, da bi Trg Karla Marxa nudil fizični prostor razvijanju kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja, kritične družbene misli, kulture nenasilja in dialoga, družbene angažiranosti, prostovoljstva, socialne vključenosti, svobodomiselnosti, polemičnosti, inovativnosti, omogočal mišljenje in spreminjanje družbe ter prijateljsko druženje. S podelitvijo identitete prostoru v središču Beltinec, na katerem se kulturni dogodki v organizaciji društev, povezanih z Ambasado, odvijajo že kakšno desetletje, bi naj prišlo do dodatne kakovostne nadgraditve prostora z vsemi odlikami trga kot prepoznavnega kulturnega prizorišča in socialnega stičišča, se pravi dostopnega in odprtega javnega prostora z ustrezno urbano opremo in arhitekturno ureditvijo ter posledično uradnim statusom. Za HUD Črno polje in beli kvadrat Matej Sobočan OBMOČNO ZDRUŽENJE Murska Sobota VLJUDNO VABLJENI NA VELIKO TERENSKO KRVODAJALSKO AKCIJO v petek, 29. julija 2011 od 7.30 do 11.00 V GASILSKEM DOMU BELTINCI REŠUJEM ŽIVLJENJA. DAJEM KRI. Vabljeni ste vsi, ki lahko darujete kri in se počutite zdravi, ste stari od 18 do 65 let in v zadnjem času (ženske 4 mesece, moški 3 mesece) niste darovali. Za sprejem je potreben osebni dokument s fotografijo. Pred odvzemom boste zdravniško pregledani. Prosimo vas, da na tan dan ne zajtrkujete nič mastnega, tudi ne mleka in mlečne kave, lahko pa zajtrkujete čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje in podobno. Po odvzemu krvi vam bomo postregli s prigrizkom. NAŠA KRI JE NENADOMESTLJIVO ZDRAVILO IN NAJDRAGOCENEJŠE KAR LAHKO PODARIM. KRVODAJALSTVO ZDRUŽUJE LJUDI. PRIDRUŽI SE NAM! HVALA! Bratonski tek pritegnil staro in mlado Nogometni klub Bratonci, Športna zveza Beltinci in Društvo prijateljev mladine Beltinci so v soboto, 7.5.2011, organizirali 1. bratonski tek, ki je spadal pod pokroviteljstvo Olimpijskega komiteja Slovenije in pohod. Prireditve se je udeležilo več kot 250 tekmovalcev in gledalcev. Pohod, dolg 6 kilometrov, se je pričel ob 15. uri s startom na Športno-rekreacijskem centru Bratonci. Spadal je v program »Hura, prosti čas- pohodništvo«, ki ga razpisuje Zavod za šport RS Planica. Pohodniki so si ogledali tudi nekatere znamenitosti Bratonec in se na poti okrepčali s hladno pijačo in prigrizki. Po koncu pohoda ob 16. uri so se zvrstili teki. Najprej so se na progo podali člani (9,6 km) in članice (7,6 km). Po prihodu tekačev na cilj so bili na vrsti še osnovnošolski teki, ki so bili razvrščeni v pet kategorij (od 300 do 2600 metrov). Najboljši tekmovalci v posa- Rezultati Bratonskega teka 2011 Skupno: tek člani (9,6 km): 1. fujs matej (šd turbo team) 35,08 2. čeh jože (ad štajerska) 35,13 3. kaučič boris (ts radenska) 37,23 Skupno: tek članice (7,6 km): 1. fujs špela (ak panvita) 33,59 2. lunežnik vlasta (ts radenska) 34,14 3. horvat anja (mačkovci) 37,58 Osnovnošolski teki: Tek 300m fantje 1. aljaž utroša 2. nejc kreft 3. jure žižek Tek 300m deklice 1. kaja martoh 2. sara ropoša 3. pija ukmar meznih kategorijah so prijeli medalje, najboljši v članski kategoriji pa še pokale. Vsak aktivni udeleženec prireditve je prejel sponzorsko majico. Najstarejši tekmovalec, ki je tekel na 9,6 km, je bil g. Polde Dolenc, star 80 let. Člani Nogometnega kluba Brat- Tek 600m fantje 1. dino vinkovič 2. marko miličevič 3. maj janža Tek 600m dekleta 1. larisa utroša 2. julija žižek 3. melani ferencek Tek 900m fantje 1. niko car 2. iztok horvat 3. timotej ferencek Tek 900m dekleta 1. katarina fišer 2. saša maučec 3. zala janža onci se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi prireditve, predvsem pa še KS Bratonci, PGD Bratonci, TD Bratonci in vsem sponzorjem, ki so objavljeni na spletni strani nogometnega kluba in Face-book portalu. Tek 1300m fantje 1. alen foijanič Tek 1300m dekleta 1. nuša lovenjak 2. maja šadl 3. kaja kočar Tek 2600m 1. mateja hari 2. doroteja osojnik Nogometni klub Bratonci TD Lipa po Lendavskih goraj in bregaj Utrinek iz pohoda po Lendavskih goricah, v organizaciji TD Lipa. Člani Turističnega društva Lipa smo pod vodstvom predsednice Marte Ferčak 1. maja organizirali pohod po Lendavskih goricah. Tam ima namreč skoraj vsaka druga lipljanska družina svoje gorice. Le kako se je v davnini Lipljan Bogu prikupil, da mu je ta podaril tako velik del goric na vzpetinah, ki so jih s trto zasadili še stari Rimljani, ki so tamkaj živeli? Vinogradi in kleti, ki jih je mladi rod po večini podedoval od očetov, so danes oddih po službi. S prodajo vina pa je bolj slabo. Štirideset članov turističnega društva se nas je zbralo ob trinajsti uri pri vaško-gasilskem domu, avtobus pa nas je zapeljal po avtocesti do Lendave, najvzhodnejšega mesta v Sloveniji, ki leži pod jugozahodnimi obronki Lendavskih goric, tik ob meji z Madžarsko. Izstopili smo pri novem lendavskem pokopališču na obrobju mesta, ob cesti, ki pelje proti Pincam in Čentibi. Da Kot zanimivost Lendave naj še omenim, da so imeli Rimljani na tem prostoru, po katerem je tekla cesta Poetovio - Savaria (Ptuj in današnji Sombotel na Madžarskem), vojaško postojanko Halicanum. Leta 1192 je posest, ki je obsegala skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje, kupila rodbina Haholtov, ki se je sredi 14. stoletja preimenovala v Banffije. Lendava je postala trg v 14. stoletju, župnija pa se omenja 1334. Leta 1644 so Banffije zamenjali knezi Eszterhazy, večino 17. stoletja je bilo območje pod ogrsko in turško vojno oblastjo. Naselje je prizadelo več potresov in 1838. leta še velik požar. Leta 1867 je mesto postalo sedež okraja. Po poti smo se vzpenjali mimo kleti Miška Kranjca do piramide, najvišje točke Lendavskih goric, na višino 327 metrov. Od tam smo se spuščali proti Lendavi. Vmes smo imeli postanke pri Lipljanih, ki imajo tam vinograde. Gospodarji Ivan Tkalec, Ivan Sobočan, Jože Ferčak, Stanislav Ferenčak in Franc Zver ter njihove družine so nas lepo sprejeli in nas dobro pogostili. Na vi- kendu Avgusta Bukovca smo imeli večji postanek, saj smo tam opravili malico in se ogreli, premočeni od dežja, ki nas je spremljal vso pot. Šele ko smo odšli od Franca Zvera, zadnjega, pri katerem smo se ustavili, je dež ponehal. Tudi takšno vreme smo sprejeli in v mokrem iskali vse tisto, kar je bilo najboljše: smeh, opazovali bogato rastlinje, ki je bilo v tem času najbolj razkošno, urejene zidanice in zaupali lastni kondiciji. Ta je za hojo po hribih seveda potrebna. Spotoma smo si od zunaj ogledali kapelico Svete trojice (med leti 1727/1728 jo je postavila družina Glu-dovacz), kjer je v stekleni krsti shranjena mumija vojščaka Mihaela Hadika, ki je bil, kakor pravi legenda, za časa turških vpadov (1603) poveljnik grajske straže in je padel v bojih s Turki med obrambo Lendave. Od hriba, kjer stoji kapelica, je lep pogled na ravninski del do Mure in še naprej do Kalnika, Ivanjščice, Ravne gore na Hrvaškem, ter Boča in Pohorja, celo do vrhov Alp. Lepo se vidi Črni Log, Polanski Log, ravninske vasi in zvoniki, ki se dvigajo iz njih. Spuščali smo se še nižje do gradu. Ta je stal nad Lendavo že v 12. stoletju, o čemer naj bi pričale freske v grajski kapelici. Sedanji dvorec je dal po odhodu Turkov med leti 1712 in 1717 postaviti knez Eszterhazy v obliki črke L (menda v čast takratnemu cesarju Leopoldu). V posesti rodovine Eszterhazy je ostal vse do leta 1945. Avtobus nas je spet pričakal pred župnijsko cerkvijo v starem delu Lendave. Da napišem še kaj o tej cerkvi, katere zavetnica je egiptovska svetnica sv. Katarina. Sama cerkev v Lendavi ima že več prednic. Prva je po zanesljivih podatkih tam stala že v času kneza Pribine v 9. stoletju. Današnja cerkev je veliko enoladijsko svetišče iz leta 1751 s polkrožnim prezbiterijem. Slika glavnega veličastnega oltarja prikazuje sveto Katarino Aleksandrijsko, ki je delo italijanskega slavnega slikarja Felixa Barazuttija iz leta 1888. Tako smo člani TD Lipa preživeli 1. maj, torej delovno, saj je tudi pohodništvo delo, ki pa je bilo veselo, klub slabemu vremenu. Torej, če so človeški odnosi dobri, so delovni pogoji manj pomembni in se jih lažje preživi. V TD smo dober tim, naši predsednici Marti pa vsa hvala, da je tako požrtvovalna, delavna in da si za društvo vzame res dosti časa. Še so ljudje, ki za svoje delo ne zahtevajo plačila v denarju, ampak delajo za napredek kraja, za druženje in lepo besedo. Francka Zadravec DRUŠTVA f* fl n y /\ z-. 1. Literarni natečaj Poezije (DPM Beltinci) V Društvu prijateljev mladine Beltinci smo pripravili literarni natečaj na temo prijateljstvo, ki se je pričel 8. marca in zaključil 8. aprila 2011. Natečaja se je udeležilo 79 pesnikov iz vseh koncev Slovenije. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali pesniki in pisatelji Lučka Zorko, Robert Titan Felix in Denis Škofič, je v vsaki izmed petih kategorij (razredna stopnja, predmetna stopnja, dijaki, študenti, mladi po srcu) izbrala tri nagrajence. Na literarni prireditvi, ki je potekala 15. aprila v grajski dvorani, smo tudi javno čestitali vsem nagrajencem v posameznih kategorijah. Dogodek je bil medijsko podprt in generacijsko obarvan, saj spodbuja medsebojno sodelovanje. Nagrajenci; Razredna stopnja (7 udeležencev) 1. Tim Prelec, OŠ Gornji Petrovci 2. Tjaša Gerič, OŠ Bogojina 3. Zala Janža, OŠ Beltinci Predmetna stopnja (44 udeležencev) 1. Reja Žinko, OŠ Cezanjevci 2. Denisa Ribarič, OŠ Črenšovci 3. Andreja Ostanek, OŠ Bakovci Dijaki (9 udeležencev) 1. Tina Tratnjek, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer 2. Gaja Zadravec, Srednja zdravstvena šola Rakičan 3. Jernej Mastnak, Gimnazija Murska Sobota Študenti (1 udeleženka) 1. Mateja Gabor, občina Moravske Toplice Mladi po srcu (18 udeležencev) 1. Štefan Titan, občina Tišina 2. Štefan Matko, občina Beltinci 3. Janez Bršec, občina Podbočje Za mano je moj prvi samostojni projekt v okviru društva. Zahvaljujem se pesnikom, ocenjevalcem, prijateljem iz društva, založbi Litera, medijem, Kulturno umetniškemu društvu Beltinci in Luki Sraku. Skozi prireditev smo se z ocenjevalci strinjali, da ne pišemo za uvrstitev na prva mesta, ampak za svojo dušo. Dobro pesem ni težko napisati, težko je napisati več dobrih pesmi. PS.: Objavljamo najboljše pesmi ( v narekovaju spodaj je ocena / kritika komisije). Kaja Cigan, vodja projekta literarnega natečaja, DPM Beltinci Svečanost ob razglasitvi nagrajencev v beltinskem gradu. NAGRAJENA DELA ŠTUDENTI Mateja Gabor, občina Moravske Toplice PRIJATELJSTVO Na levi rami ji počiva metuljček. Igle so mu z ognjeno v kožo vbodle krila, od katerih mi rdečijo lica. Preko strmih klifov lopatic nato kapljam po robovih do majhnih jamic na vznožju hrbta, kjer se mi vanje razlijejo oči, kadar zakroži z boki. Moja pleča so španska stena, za katero se varno obrne. V steklu se prikaže odsev peščene ure, ki ji pesek ne šteje več let. Z mano se nagajivo poigra ravna temna črtica skupaj z čvrstima polnima lunama, ki lebdita nad ozkim pasom rodne zemlje. Padejo žaluzije. Prizor je končan. Zaploskam svoji potrpežljivosti, od katere mi postajajo pretesne hlače. »Pesnica temi doda pridih erotičnosti, s tem ko uporabi metafore telesnega in telesa. Uporablja izvirne, osupljive metafore, ki posegajo v polje nadrealizma.« . w li v r DRUŠTVA ,; J I i RAZREDNA STOPNJA 1. mesto: Tim Prelec, OŠ Gornji Petrovci PRIJATELJ Moj prijatelj ima eno oko, tri roke in štiri noge. Plišast je kot ovčja volna in mehak, to je moja igrača, vesoljec. Spi z mano, v šolo gre, v loncu spi in grdo smrči. To vesoljec Kimi je, zelen kot trava je. V šoli mi pomaga, na krosu vedno zmaga. »Ni klišejska, jedrnata opisna pesem, ki se loteva teme na izviren način. Vzpostavi čustveno globok odnos do bitja, ki je v resnici plišasta igračka.« DIJAKI 1. mesto: Tina Tratnjek, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer PRIJATELJ kapljica za kapljico, morje, ocean. eden izmed tisoč, ti si bil izbran. stihi izpeti, obrabljen papir, solza v očesu, v srcu nemir. je daleč bolj ustrezno, kot pa tu. dvoje duše, eno je telo. ti si moj minus, jaz sem tvoj plus, luč v težkem dnevu, nepovabljen, vedno zame tu. preveč je besed, ne znam tega razpret. ti že razumeš. gubice, sreča, objem in pa jok. naju nosi skupen tok. »Ustvarjalka zelo lepo stopnjuje podobe. Jezik ni gostobeseden, ampak jasen in estetski. Prisoten je nek notranji ritem, ki ga kaže tudi odsotnost velike začetnice, ki da pesmi ritem valovanja.« PREDMETNA STOPNJA 1. mesto: Reja Žinko, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci PESEM PRIJATELJSTVA Midva sva prijatelja, oponašava skladatelja. Skladatelj daje rimi glasbo, midva življenju preobrazbo. Dnevu dodava sijaj in ga spremeniva v raj. Ko je žalostno in togo, dodeliva si nalogo, da pesem bova osvetlila in ji dala nova krila. Najino prijateljstvo je dragoceno, ne prodam ga za nobeno ceno. »Loteva se teme na izviren način in vdihne s primerami prav poseben čar. Iz nje veje optimizem in posebna svežina; prijateljstvo izpostavi kot veliko vrednoto v sodobnem kapitalističnem času.« MLADI PO SRCU 1. mesto: Štefan Titan, občina Tišina NEŽNE Nežne ki vam dvorim s prsti premetavam v slinastih ustih z jezikom dričam ob njih nežno grizkam da zatrdijo od obilja in muckasto drhteče se vzburijo do strasti. »Pesem temo prijateljstva variira in jo prenese na polje erotike. Gre pa še dlje - na polje fetišizacije, vendarle pa s tokom besedja in ritmom ostaja v polju dveh, ki sta si blizu.« Ekskurzija v Bruselj in ogled evropskega parlamenta Iz ekskurzije v Bruselju. Novinar Bojan Rajk mi je sporočil veselo novico, da sem ob reševanju nedeljske križanke na Radiu Murski val prejela nagrado - ekskurzijo v Bruselj. Kar verjeti nisem mogla, da je to res. Ko je čez nekaj časa prišlo prijazno pismo naše poslanke v Evropskem parlamentu, ga. dr. Romane Jordan Cizelj, sem se zares prepričala. Izbrala sem termin ob koncu junija, ki mi je najbolj ustrezal in se tako skupaj z možem priključila skupini celjske regijske koordinacije Slovenske demokratske stranke. Vse potrebno je urejala svatovalka ga. Tanja Ozvatič in pozneje ga. Iva Zorenč, ki je bila tudi vodja ekskurzije. Z možem sva vstopila v Celju, kjer smo se že pred odhodom na avtobus spoznali s sopotniki. Ob prijaznih besedah in topli dobrodošlici ga. Ive Zo-renč, je bil led takoj prebit. Vedela sem, da bova potovala v dobri in prijetni družbi ljudi in nama ne bo dolgčas. Vse to pa sta dokazala naša ustrežljiva in zanesljiva šoferja, ki sta nas varno in srečno pripeljala na cilj. Ker smo se vozili ponoči, smo vmes tudi zadremali in se od časa do časa pretegnili na vmesnih postajah ter se osvežili z vodo. Tako je bila pot kljub dolgi vožnji prijetna in vesela. V dopoldanskih urah smo prispeli v Bruselj, glavno mesto Belgije. Po krajši vožnji po mestu smo se ustavili pred Evropskim parlamentom (imeli smo srečo, da nas je avtobus pripeljal čisto na cilj), kjer nas je že čakala prijazna sodelavka naše poslanke mag. Metka Cavka. Po krajših formalnostih smo lahko izstopili iz avtobusa in se napotili v parlament. Seveda ni šlo brez temeljitega pregleda, ki so ga opravili varnostniki. Tudi to smo uspešno prestali in vstopili skupaj z našo prijazno Metko v mogočno zgradbo, nad katero smo bili vsi navdušeni. Najprej smo se ustavili v dvorani, kjer nam je tiskovni predstavnik g. Rok Kočelj podrobno predstavil Evropski parlament in njegovo delo. Kmalu se nam je pridružila naša gostiteljica, dr. Romana Jordan Cizelj, in nam predstavila svoje delo ter odgovarjala na naša vprašanja. Naša poslanka je bila leta 2009 že drugič izvoljena v Evropski parlament. Je članica Odbora za industrijo, raziskave, energetiko ter nadomestna članica Odbora za okolje, javno zdravje in varstvo potrošnikov. Deluje tudi v Delegaciji Evropskega parlamenta z ZDA ter je nadomestna članica Delegacije v skupnem parlamentarnem odboru EU - Turčija. Je predsednica Evropskega energetskega foruma in častna članica odbora Unecso - L'Oreal nacionalnega programa za ženske v znanosti. V Evropskem parlamentu je bila izmed vseh 732 poslancev leta 2007 izbrana za evropsko poslanko leta na področju energije. Naša poslanka je izredno preprosta, topla, prijazna in odprta ženska, ki se zna približati ljudem. Z zanimanjem smo si ogledali tudi največjo dvorano, kjer je ravno potekala razprava. V tem času je bil v Evropskem parlamentu organiziran Teden političnih skupin. Srečevali smo se s skupinami ljudi iz najrazličnejših držav. Kosilo smo opravili kar v jedilnici parlamenta in bili zadovoljni s hrano, ki jo pripravljajo za poslance. Nato je sledil sprehod po mestu, ki nas je očaralo s svojimi mogočnimi stavbami. V starem mestnem jedru je na vsakem koraku vidna izjemna srednjeveška arhitektura, ki se je ohranila vse do danes. Vstopili smo tudi v prodajalne, saj brez njihove znamenite belgijske čokolade pač ne gre. Trgovine ponujajo najrazličnejše spominke. Prav gotovo sodi med nje Deček, ki lula, saj je najbolj prepoznaven. Poskusili smo tudi njihovo pivo, ki je res nekaj posebnega in bili navdušeni nad dobrimi vini. Nekoliko utrujeni smo se pripeljali do našega hostla in se udobno namestili. Po krajšem oddihu smo se odpeljali na večerjo z našo poslanko, ki jo je organizirala v lokalčku blizu parlamenta. Ob dobri hrani in prijetni atmosferi smo tudi zapeli. Prostor je napolnila slovenska pesem, ki se je dotaknila tudi drugih obiskovalcev. Zadovoljni smo se poslovili od naše gostiteljice in njenih spremljevalk ter se napotili nazaj v hostel - eni počivat, drugi pa so nadaljevali ogled mesta v nočnih urah. Prijetno utrujeni smo zaspali, zjutraj pa se zbudili v dežju. Tisti bolj zgodni smo hitro pozajtrkovali in se na- potili še na kratek sprehod in obvezno fotografiranje. Ko smo zapuščali mesto, je vedno bolj deževalo, vendar nas to ni motilo. Belgija ima tako dobro razvejano avtocestno omrežje, da ga je možno videti celo iz vesolja. Pohvali se lahko tudi z železniškim omrežjem, ki je najgostejše na svetu. Opazovali smo zeleno pokrajino, na kateri so se pasle velike črede goveda. Presenetila nas je izredna urejenost in čistoča kmetij in okolice. Vse hiše, vasi in naselja so si podobne (črne strehe s sivimi pročelji in majhnimi okenci brez zaves). Naš naslednji cilj je bil Luksemburg, ki ima bogato zgodovino. Glavno mesto Luksemburg je sedež Evropskega sodišča, Evropskega računskega sodišča in Evropske investicijske banke. Skupaj z Belgijo in Nizozemsko spada v dežele Beneluksa in je največje središče bank in investicijskih družb. To je država z najvišjim dohodkom na prebivalce. Pohvali se z največjo gostoto avtomobilov na svetu. Otroci se že od malih nog učijo treh jezikov: luksemburškega, francoskega in nemškega. Čeprav Luksemburg meri le 2600 km2, spada med najgosteje poseljene države. Temu standardu so primerne tudi cene, o tem smo se prepričali v trgovinah in restavracijah, ki so se trle ljudi najrazličnejših narodnosti. Tako je bilo slišati različne jezike, tudi slovenskega. Pot nas je vodila naprej skozi Nemčijo in Avstrijo. Še vedno je deževalo. Ko smo se bližali našemu cilju, pa o dežju ni bilo nobene sledi več in veselili smo se prihoda domov z mislijo »Povsod je lepo, doma je najlepše«. Na naši končni postaji v Celju smo se poslovili z željo, da se še kdaj srečamo. Za vse nas, ki smo se udeležili ekskurzije, je bilo to enkratno doživetje. Hvala vsem, ki so nam to omogočili (naši poslanki ga. Romani Jordan Cizelj in ga. Bojanu Rajku z Radia Murski val). »Vedeti moraš, v kateri pristan si se namenil, če hočeš v jadra ujeti pravi veter, ki te bo pripeljal tja.« (Lucius Ameaeus Seneca). In mi vsi, ki smo se udeležili te zanimive ekskurzije, smo to vedeli. Marija Zver DPM Dokležovje Svečanost ob 120. obletnici Ivana Jeriča, narodnega buditelja, kanonika, maistrovega borca in generalnega vikarja za Prekmurje Druženje generacij na svečanosti ob 120. obletnici Ivana Jeriča. »Ni naroda brez zgodovine. Skoznjo si ljudstvo označuje poti z dogodki, ki so tako mogočni, da se s časom spremenijo v simbole, zgoščeno obliko prepoznavnosti, kar v bistvu narod je.« Rudi Kerševan V soboto, 4. junija 2011, smo v našem kraju pripravili svečanost v spomin na njegovo 120. obletnico rojstva. Naš rojak Ivan Jerič se je rodil 4. junija 1891 v Dokležovju, v kmečki družini. Njegova življenjska pot je bila težka, saj ni imel takoj možnosti za nadaljevanje šolanja, ker mu starši tega niso mogli omogočiti. Po osnovni šoli je tako ostal doma, pomagal na kmetiji, gradil železnico med Mursko Soboto in Hodošem, delal pri gradnji elektrarne blizu Gradca in se spoprijel z bujraštvom pri regulaciji reke Mure. Okusil je grozote 1. svetovne vojne, saj je bil kot vojak na vseh so- ških frontah in tudi Maistrov borec. Za svoj pogum je bil tudi odlikovan. Po vojni se je politično zelo angažiral in imel skupaj s Slavičem in drugimi domoljubi izredne zasluge za priključitev Prekmurja k matični domovini, takratni Kraljevini SHS. Vseskozi je bil velik domoljub in vizionar. Želja po šolanju je bila v njem vedno močnejša in tako je brez težav končal gimnazijo in se vpisal v mariborsko bogoslovje, kjer je bil 29. junija 1924 posvečen v duhovnika. Svojo življenjsko pot je lepo opisal v knjigi Moji spomini, ki pa je žal pošla, zato razmišljamo o ponatisu. V drugi knjigi Madžarizacija Prekmurja pa je podrobno opisal, kako so si Madžari na vse načine prizadevali za potujčevanje, saj je bil naš materni jezik strogo prepovedan. Žal Ivan Jerič ni doživel izdaje svojih knjig, zato je prav, da o njegovem življenju in zaslugah, ki jih ima za Prekmurje, izve tudi širša javnost, predvsem pa mladina. V Dokležovju že stoji njegov doprsni kip, ki ga je pred desetimi leti izdelal akademski kipar Franc Kiraly, sedaj pa že pripravljamo obširen projekt za ureditev spominske sobe. Pri tem zavzeto sodeluje Zavod za turizem in kulturo Beltinci skupaj z občino, KS Dokležovje, društva ter Pokrajinski muzej Murska Sobota. Bili smo uspešni na razpisu Ministrstva za kulturo, saj smo pridobili 3.500 EU za ureditev stalne razstave. V bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole iz Beltincev, učenci podružnične OŠ Dokležovje in člani DPM Dokležovje, se je prepletala preteklost in sedanjost, saj so sodelovale vse generacije - od najmlajših petletnikov, pa vse do tistih, ki so si že nadeli osmi križ. Skozi glasbo in prikaz življenja ljudi v preteklosti (k sodelovanju smo povabili ga. Jelko Breznik, vodjo otroške folklorne skupine na OŠ Beltinci), so tako obiskovalci spoznali, da je povezovanje edina prava pot v življenju. Slavnostni govornik je bil direktor občinske uprave, g. Venčeslav Smodiš, ki je nadomeščal župana. Ve- seli smo bili vseh cenjenih gostov, ki so se odzvali našemu vabilu, med njimi so bili: dr. Jože Magdič, direktor Glasbene šole Beltinci g. Matej Zavec, predsednik KS Bakovci g. Silvo Vo-har, vodja podružnične OŠ Dokležov-je ga. Metka Behek, predstavniki društev ter drugi občinski svetniki. Vsi, ki smo se družili ta sobotni večer, smo doživeli ob spominih na Ivana Jeriča nekaj lepega in veličastnega. Ponosni bodimo na to, da živimo v pokrajini, ki nam je dala takšnega domoljuba, duhovnika, človeka z velikim obzorjem, ki je ljubil svoj narod, materni jezik, za to delal in živel. Marija Zver DPM Dokležovje |k I * 1 I • • v • v • ■ • • Nikoli ni prepozno, učenje za življenje V beltinskem parku. V tednu vseživljenjskega učenja, to je od 16. do 22. maja in v širšem terminu, od 1. maja do konca junija, so se odvijali najrazličnejši dogodki po vsej Sloveniji, ki so bili bodisi izobraževalne, promocijske, informa-tivno-svetovalne, družabne ali kulturne narave. Namen le-teh je seznanjanje z učnimi možnosti, pridobivanje znanja in razumevanja za dejavno in miroljubno sožitje v skupnosti, osebnostna rast, večja ustvarjalnost, inovativnost ter kakovost delovanja na najrazličnejših področjih. Dejavnosti so bile namenjene predstavnikom vseh generacij, tako posameznikom, družinskim članom, delovnim kolektivom in drugim skupnostim. V občini Beltinci se je tako v tem času zvrstilo kar nekaj dogodkov, vsak pa je prispeval k razumevanju posameznika in okolice. Postali smo bogatejši, boljši in srečnejši.. Babice in dedki nas učijo spoznavati drevesa 18.05.2011 je nekaj učencev višjih razredov iz OŠ Beltinci s svojo mentorico Regino Ozmec preživelo dopoldan v beltinskem parku. Prišli so z namenom, da skupaj z odraslimi in pod strokovnim vodstvom g. Jožeta Koce- ta raziskujejo in spoznajo drevesa, ki krasijo beltinski park. Z zanimanjem so dogajanje spremljali tudi varovanci Doma Janka Škrabana v Beltincih. Zahvala gre njihovim uslužbencem, ki so jih pripeljali bodisi na vozičkih ali jih peš pospremili v park. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo se v sen- ci pod krošnjami stoletnih dreves naužili svežega zraka in omame dišečih lipovih cvetov. Po uvodnem pozdravu smo stopili do prvega drevesa in sledili razlagi vodje, ob tem pa veliko spraševali, saj smo ugotavljali, da je naše znanje o poznavanju dreves precej pomanjkljivo. Spremljalo nas je ptičje žgolenje, ki je delovalo kot skrbno ubran orkester. Učenci so si povedano pridno zapisovali, saj želijo ob koncu raziskave napisati svoje ugotovitve. Že zdaj pa lahko povem, da je v beltinskem parku zasajenih največ domačih vrst drevja, nekaj je tudi eksotičnih. Kralj med vsemi je prav gotovo mogočni tulipanovec, ki se ponaša z velikimi rumeno zelenimi cvetovi, podobnimi tulipanom. Odkrili smo tudi nekaj izjemnih iglavcev. Izrekli smo kar precej kritike na račun ravnanja in raznih posegov v preteklosti v beltinskem parku. Ljudje ne znamo ceniti tega, kar nam je dano. Park je dediščina in kulturni spomenik, ki si zasluži skrbnega gospodarja. Odmerjeni čas je prehitro minil, tako da si nismo uspeli ogledati vseh dreves. Naše raziskovanje bomo nadaljevali jeseni ,ko bodo drevesa dobila novo, še lepšo podobo. Bilo je lepo, vsi smo uživali in to želimo prenesti tudi na druge. Vzemite si čas in se tudi sami kdaj sprehodite skozi park, ki je balzam za naša pljuča in možgane. Lažje boste zadihali in tudi um se vam bo zbistril. Preverjeno, deluje! Marica Vučko Uspešnost lipovskih ekip na 15. Bogračijadi Na Trgu kulture v M. Soboti je bila 28. maja tega leta 15. Bogračija, na kateri so sodelovali tudi tekmovalci iz Lipovec. Tekmovanja sta se udeležili dve dvočlanski ekipi. Prva ekipa je bila ekipa Turističnega društva Lipovci v sestavi Stanko Vrbnjak in Roman Jona, ki je med tekmovalnimi 28. ekipami osvojila četrto mesto. Druga ekipa je tekmovala v sestavi Darjan Slavic in Michel Slavic in osvojila drugo mesto in pokal. Naj spomnim, da je na 14. Bogračijadi v letu 2010 navedena druga ekipa osvojila prvo mesto, na 13. Bogračijadi v letu 2009 pa je navedena prva ekipa osvojila prvo mesto. Doseženi rezultati dokazujejo, da imamo v Lipovcih prvovrstne kuharje, po katerih je že povpraševanje tudi v drugih krajih Slovenije. Obema ekipama za dosežene rezultate iskreno čestitamo! Janko Bezjak ' „■»■n »V I ■' 1 m i i iy K ■ ■ r i ' ™ '.. 1 1 jjfc Obe ekipi s priznanji in pokalom.(foto JB) V znamenju pohoda in bograča Pohodniki na ižakovskem brodu. Foto: TD Ižakovci V Turističnem društvu »Bujraš« Ižakovci smo na velikonočni ponedeljek organizirali pohod od Otoka ljubezno do Gostišča Trnek na Krapju. Zbrali smo se na Otoku ljubezni, od koder smo se z brodom zapeljali na prleško stran. Pot nas je vodila skozi gozd, ki nas je pozdravil v lepi zeleni barvi. Ob samem sprehodu skozi gozd smo občudovali spomladansko cvetje in poslušali žvrgolenje ptic. Sredi gozda sta nas pričakala predstavnika Gasilskega društva iz Spodnjega Krapja in nam pripravila stojnico z okrepčilom. Po krajšem postanku smo se odpravili naprej proti našemu cilju, to je Gostišču Trnek. Sledil je daljši postanek za okrepčilo in počitek. Nato nas je vodila pot skozi gozd do broda na Melincih. Brodar, g. Erjavec, nas je zapeljal čez reko Muro, od koder smo se podali ob reki nazaj do Otoka ljubezni. Tu smo se okrepčali s »pa-janim krujem« in pijačo. V soboto, 28.05.2011, se je naše društvo udeležilo prireditve »Bograč fest« pri soboškem hotelu Diana. Za društvo sta v pripravi bograča tekmovala Iztok Kavaš in Marjan Petek. Prireditev je potekala zunaj na Slovenski ulici v Murski Soboti. Udeležili smo se je z namenom »Važno je sodelovati, ne pa zmagati«. Kljub slabemu vremenu sta naša predstavnika skuhala okusen bograč, saj smo ga večino prodali, nekaj pa tudi sami pojedli. Dan je minil v veselem in prijetnem vzdušju. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri pripravi in organizaciji obeh prireditev. Aleš Poredoš, predsednik Skriti cvetoči lipovski kotički Logarica. Foto: Janko B. Pomlad čarobna, zapeljiva, polna energije je bila tu. Njeno nevidno energijo sem začutila ob vstopu v čudoviti vrt, lahko bi ga poimenovala kar arboretum v Lipovcih. Zdel se mi je svet zase, vse lepo urejeno, cvetoče in skladno. Začutiš dih in vonj narave in spoznaš značaj lastnika, ki tu preživlja svoj prosti čas in tudi izziv ustvarjalnosti ter medsebojne povezanosti človeka in narave. Za ta raj na zemlji je bilo potrebnih veliko let truda, dela, odrekanja in predanosti. Veliko je razlogov, da človek ustvarja nekaj takšnega. Ko te cvetlica osvoji, te osreči, te preprosto začara in je kot pesem. Bolj jo neguješ, lepša je. V tem vrtu najdeš skrite prostorčke, kamor se lahko umakneš in uživaš v vonju pomladi in petju ptičkov. Razkošni vrt se s svojo preprogo več sto tisoč cvetov spomladi bujno cvetočih narcis kar potopi v redkem gozdičku in zlije v harmonijo barvnih odtenkov. Čudovit je pogled na narcise, pa tulipane in drugo cvetje. Vrt bogati še lična hišica, klopca, ribnik in življenje v njem. Skratka, har- monija, v kateri se človek sprosti, zadiha in odvrne stresne skrbi. Prepričana sem, da se bom v ta vrt še vrnila, tudi v toplem poletju ali v umirjeni jeseni. Lastnica Slava Papež na hišni številki 238 pove, da je ob vsakem letnem času veliko presenečenj. Slavi privoščim in želim še veliko užitkov ob urejanju svojega vrta in petju ptic ob cvetočem cvetju in ji seveda čestitam za vse doseženo. Vesela bo, če pridete tudi vi občudovat lepoto cvetlic in tako sami ugotovite in spoznate, kakšen arboretum se skriva za njenim stanovanjskim poslopjem. Kratko predstavljeni vrt je eden od številni lepo urejenih vrtov v Lipovcih, ki se skrivajo pred pogledi z ulice in ustvarjajo zasebne imenitne kotičke za užitke na prostem. V Lipovcih je veliko lepega cvetja, urejenih balkonov in teras. Skoraj v vsakem vrtu se bohotijo kraljice vrtov - vrtnice, ki so sedaj v bujnem cvetenju. Uživajmo v opoju dehtečega cvetja in v spoštovanju narave. Potrudimo se, da bo naše bivanjsko okolje urejeno in zato prijetno za oči in dušo. Vera Bezjak Otvoritev novih prostorov Društva čolnarjev Dokležovje ter krst novega čolna Predsednik DČD Marko Žižek in dokležovski župnik ob blagoslovitvi. Društvo čolnarjev Dokležovje je bilo ustanovljeno pred šestimi leti. Takrat je družba petih zanesenjakov iz Dokležovja z namenom, da koristno preživlja prosti čas, da prispeva k dobrobiti narave in reke Mure, izmenja izkušnje, predvsem pa z namenom turističnega promoviranja čolnarjenja po reki Muri ustanovila društvo, za katero smo kar nekaj časa iskali tudi ime. Izmed vseh predlogov smo izbrali »Društvo čolnarjev Dokležovje«. Na začetku je bilo v društvu le nekaj članov. Danes ni več tako, včlanjenih je že skoraj petdeset članov, ki prihajajo ne samo iz Dokležovja, ampak tudi iz Beltinec, Murske Sobote, Rakičana, Lendave, Kroga, Bakovec, Ljutomera, Velenja in še od kod. Večina teh članov tudi aktivno deluje v društvu. Čolnarji smo z delovnimi akcijami ter prireditvami na in ob Muri dejavni skozi vse leto. Čeprav se aktivnosti društva pričnejo že zgodaj spomladi, uradno z otvoritvijo sezone spustov v društvu začnemo na velikonočni ponedeljek. Letošnja sezona ima za dokležovske čolnarje še poseben pomen, saj smo namenu predali nove društvene prostore, t.i. čolnarno, ki se nahaja v vaškem domu v Dokležovju. Na velikonočni ponedeljek smo se čolnarji zbrali pred vaškim domom v Dokležovju, kjer smo točno opoldne namenu predali nove društvene pro- store. Po nagovorih predsednika društva čolnarjev , predsednika KS ter direktorice ZTK-ja je sledila še blagoslovitev čolnarjev, novih prostorov ter ostalih prisotnih. S pomočjo občine, krajevne skupnosti in posameznikov, ki so nam pomagali , smo v kratkem času uspeli moderno opremiti prostore, v katerih se bomo sestajali in v katerih se bo hranila tudi vsa oprema in tudi vozilo, ki ga ima društvo. Po končani slovesnosti in skromni pogostitvi smo se vsi prisotni odpravili v Petanjce, kjer je bil start že 5. Velikonočnega spusta in tudi uradna otvoritev sezone spustov 2011. Pred startom je sledil še krst novega, že sedmega čolna v naši zbirki, ki smo ga dokležovski čolnarji poimenovali po predelu v vasi Dokležovje in sicer »Komarumba«. Natanko ob štirinajsti uri se je okoli sto čolnarjev odpravilo na spust do Ižakovec. Na poti smo se ustavili pod avtocestnim mostom, kjer je sledilo še tradicionalno »gasilsko« fotografiranje, nato smo pot nadaljevali do Otoka ljubezni v Ižakovcih, kjer smo po dveh urah čolnarjenja nadaljevali druženje ob ognjišču. Vsebinsko bogat dan smo čolnarji zaključili pozno zvečer, ko smo se razšli izpred naše nove čolnarne, kjer se bomo še velikokrat srečali v tem in prihajajočih letih. MŽ Vestičke iz KUD Beltinci Naši najmlajši folklornih z mentorico Dragico Kolarič v Monoštru. Nezadržno se bližajo poletne počitnice, ko misli vsakega izmed nas hitijo nekam v druge kraje, kjer bomo preživeli letni dopust ali pa se v spominih vračamo v kraje, kjer smo doživeli kaj lepega, nepozabnega. V našem društvu smo sredi največjih priprav na letošnji 41. Mednarodni folklorni festival Beltinci, ki prinaša kar nekaj novosti. Na našem odru bomo prvič gostili folklorne skupine etničnih manjšin, ki bodo nastopile v petek, ko imamo v programu večer tuje folklore, nastopili pa bodo tudi gostje iz Beograda. V sobotnem sporedu se nam obeta kopica dogodkov skozi ves dan, posebnost Etno večera pa bo prva izvedba Folk Slovenija, ki ga pripravlja gospa Jasna Vidakovič, dolgoletna voditeljica in urednica glasbenega programa na Radiu Slovenija. Tudi delovanje naših sekcij je v polnem zamahu - največ sicer nastopa tamburaška skupina, tudi otroška folklorna skupina je opravila veliko nastopov, med drugim v Monoštru na Madžarskem. Članska folklorna skupina je sodelovala na Območni reviji odraslih fol- klornih skupin v Murski Soboti, zdaj pa se pripravljamo na nastop na Hrvaškem, kjer se bomo udeležili festivala Dakovački vezovi, hkrati pa se pripravljamo še na nastop na našem festivalskem odru. Člani dramske sekcije aktivno sodelujejo pri občinskih proslavah. Veterani smo se predstavili na območni reviji, imeli smo nastop v Juro-vskem Dolu, udeležili smo se Srečanja veteranskih in upokojenskih folklornih skupin v Bistrici ob Dravi, nasto- pali za ZSMH ob Svetovnem dnevu zdravja na Otoku ljubezni, gostovali bomo tudi v Dakovu. V mesecu aprilu smo imeli prireditev Pokaži kaj znaš, ki jo je zelo dobro vodila učenka OŠ Beltinci Klara Filip. Aktivni smo tudi na drugih področjih, saj se skupaj z občinsko upravo, županom in Zavodom za turizem in kulturo Beltinci zelo trudimo ohraniti Slavicovo kovačijo, beltinski grad.... Zapisala Lizika Zadravec Voda kot življenjska vrednota Voda. Kratka beseda, pa vendar ima za vsa živa bitja tolikšen pomen. Stoletja je predstavljala edino možno pot v oddaljene, čezoceanske dežele in tako omogočala odkrivanje novih krajev, predvsem pa izmenjavo dobrin in trgovanje. Ko se danes ozremo na pomorske poti, vidimo, da se situacija ni prav veliko spremenila, le ladje, ki vozijo po njej, so drugačne. Tudi količina vode se v milijardah let ni spremenila. Še vedno pijemo vodo, ki so jo pili dinozavri in prvi primati. Voda ima tako še vedno enako funkcijo. Življenje. Voda je vir življenja, pravi vsem dobro znan rek. Približno 70% našega planeta je pokrito z vodo. Telo odraslega človeka sestavlja približno 5556% vode, a jo skozi različne aktivnosti izgublja, zato jo je treba vedno znova nadomeščati. Tako človeško telo brez vode ne more funkcionirati, oz. lahko zdrži brez vode največ nekaj dni. Uživanje nezadostnih količin vode pelje v dehidracijo, ta pa nazadnje v smrt. Ta čudovita kemijska spojina, ki jo poznamo pod formulo H2O , nam očitno predstavlja najpomembnejši element življenja in niti zamisliti si ne moremo katastrofe, ki bi jo povzročilo njeno pomanjkanje. Navsezadnje so vse velike civilizacije starega sveta nastale ob pomembnih vodnih virih; Egipt ob reki Nil, Mezopotamija ob rekah Evfrat in Tigris, Kitajska ob rekah Jangce in Huang He. Tudi danes so najpomembnejše metropole svetovnega gospodarstva ob pomembnih vodah. Samo pomislimo na New York in Taipei. Kljub vsemu lahko zadnje čase v medijih zasledimo razne novice o pomanjkanju vode. Toda kako lahko vode enostavno zmanjka? Saj se njena količina vendar ne spreminja in se vedno znova obnavlja v dobro poznanem krogu, ki vodi dobesedno vse do oblakov, pa nazaj na Zemljo. Pa vendar se je v milijonih let veliko spremenilo. Že populacija ljudi je mnogo večja in posledično tudi poraba vode. Tudi izpust toplogrednih plinov v ozračje presega vse meje normalnega, zato se prej nepredstavljivo velike ledene gore topijo in nam grozijo, da bodo potopile priljubljena obmorska letovišča. Dejstvo je, da se vodni viri ne morejo obnavljati tako hitro, kot jih porabljamo. A zgleda, da se situacija večine ne dotakne, kvečjemu se potratnost še poveča in medtem, ko na enem koncu sveta gradijo prave vodne parke in rajske bazene, na drugem koncu ljudje umirajo zaradi dehidracije. Ja, svet je krut in nepravičen, a voda po pomembnosti ostaja na prvem mestu. Čez 15 let naj bi kar 1.8 milijard prebivalstva živelo na območjih, ki se ponašajo s hudim pomanjkanjem vode. Voda pa ni pomembna le neposredno za potrebe našega organizma. S pomočjo vode vzdržujemo čistočo in higieno. Ravno zaradi pomanjkanja higiene nastajajo določene bolezni. Voda je pomembna, še posebej v prometu. Po morjih dnevno vozi na tisoče ladij. Prevažajo dobrine, ki so bile prej omejene le na en del sveta, a danes meja praktično ni. In kako neki naj bi ladje vozile brez vode? Tudi hidroelektrarne so vendar na vodi. Kako pa si predstavljamo življenje brez dežja? Suša bi človeka ubila, pa tudi veliko drugih vrst bi izginilo. Ironija! Barbara Kingsolver je zapisala: »Voda je življenje. Je slana juha našega izvora, utripajoče obtočilo sveta. Svoje civilizacije gradimo na morskih obalah in mogočnih rekah. Naš najgloblji strah je bojazen, da bi bilo moče premalo ali pa preveč. Kakor lahko vode primanjkuje, kar povzroči mnogo smrti, je je lahko »preveč«. Najhujši strah obmorskih mest so namreč cunamiji, a deroča voda poplav uniči vse, kar ji stoji na poti. In tako se lahko na videz tako običajna stvar spremeni v smrtonosno orožje, ki uničuje življenja. Ob vsem tem pa se poraja vprašanje: Je bolje živeti blizu ali čim dlje stran od mogočnih rek in morij? Kakor je prijateljica na eni strani, je lahko najhujša sovražnica na drugi. Led, tekoča voda, para. Slap, reka, morje. Ni pomembno, v kakšni obliki je voda, vedno znova nam dokazuje, da je vir življenja. Je nekaj edinstvenega, tako kot je edinstven vsak krog posebej, ki v mirujoči vodi nastane ob dotiku kamna. V letih smo jo spremenili v umetnost, ki se bohoti v obliki vodometov in umetnih slapov. Je pomembna, še posebej v obliki morij in pomembnih rek. Helena Balažic, 9. a VODA Brez vode živeti pomeni umreti. Zame voda je pijača, ki mi ob hudi žeji moči vrača. Kot majhnemu otroku mi bila najljubša je igrača. Zaradi nje iz peska nastajali so gradovi in blatni, popacani sledovi. V poletni vročini me je voda hladila. Skočiti v hladno vodo je zame osvežilo. Voda v življenju mnogo naredi. Naše življenje se ves čas okoli nje vrti. Andreja Ostanek, 9.a Mentorica: Olga Hodošček OŠ Bakovci Tone Partljič na OŠ Beltinci 2. aprila praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Na ta dan po vsem svetu prirejajo branja, odpirajo razstave in razmišljajo, kako obdržati bralno kulturo med mladimi. Tudi na OŠ Beltinci smo se s pestro paleto dejavnosti pridružili promoviranju knjige, branja in bralne kulture, in sicer od 4. 4. do 8. 4. 2011. V tednu odprtih vrat šolske knjižnice smo na naši šoli gostili tudi pisatelja Toneta Partljiča, ki je strokovnim delavcem spregovoril, zakaj je pomembno branje v življenju vsakega človeka. Svoje pripovedovanje je začinil z zanj značilnim iskrivim humorjem, anekdotami iz svojega življenja in dobronamerno kritiko učiteljskega poklica in družbenega dogajanja. Srečanje je minilo v sproščenem in prijetnem vzdušju. Upamo, da bodo literarna srečanja postala stalnica v našem šolskem življenju. Cvetka Rengeo, knjižničarka OŠ Beltinci Pisatelj Tone Partljič pred številnim učiteljskim zborom. Teden odprtih vrat šolske knjižnice oš Beltinci Učenci 2. razreda so postali aktivni obiskovalci knjižnice. 2. aprila praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Na ta dan po vsem svetu prirejajo branja, odpirajo razstave in razmišljajo, kako obdržati bralno kulturo med mladimi. Tudi na OŠ Beltinci smo se s pestro paleto dejavnosti pridružili promoviranju knjige, branja in bralne kulture, in sicer od 4. 4. do 8. 4. 2011. Načrtovane dejavnosti so se raztegnile tudi v ostale dni meseca aprila. Kaj vse se je dogajalo? • radijska ura o pomenu branja v ponedeljek, 4. 4. 2011, • srečanje strokovnih delavcev s pisateljem Tonetom Partljičem, 5. 4. 2011 ob 17.00, • organiziran obisk knjižnice po ra-zredih/skupinah, • pravljična ura v knjižnici za učence prve triade, • (vsaj) 5 minut vsak dan za glasno ali/in tiho branje (učenec ali/in učitelj izbere najljubši odlomek, pesem, članek iz časopisa...), • izbor najljubše knjige v razredu, • razstava po razredih (najstarejša, najljubša, babičina, mamina knjiga ...), • ureditev knjižnega kotička po učilnicah, • obisk otrok iz vrtca Beltinci. Po analizi dejavnosti ugotavljamo, da bomo v naslednjem šolskem letu organizirali mesec odprtih vrat šolske knjižnice in dodali še dodatne dejavnosti. Splošno znano dejstvo namreč je, da se učenci za branje odločajo manj in raje svoj prosti čas preživljajo ob televiziji in računalniku. Delo šolskega knjižničarja pa tudi učitelja tako v tem času dobiva nove dimenzije. Cvetka Rengeo, šolska knjižničarka Odpadki - Tetra Pak - večslojna embalaža Utrinek z zaključka tehniškega dneva na temo Odpadki - Tetra Pak - večslojna embalaža. Sreda, 1.6.2011 - Na OŠ Beltinci je potekal tehniški dan na temo Odpadki. Vključeni so bili učenci od 6. - 9. razreda. Ti so v različnih delavnicah iskali nove možnosti za uporabo odpadne embalaže. Nastali so različni izdelki, ki jih bo naša šola uporabila tudi kot spominska ali zahvalna darila: darilne vrečke, škatle in vaze. Pod okriljem Goethe instituta je potekal projekt z naslovom Alles Müll oder was? v štirih dvojezičnih delavnicah, kjer so se učenci osredotočili na tetrapak - večslojno embalažo. Za strokovni del izvedbe je poskrbela Monika Žižek, za jezikovni del pa Polonca Kolbl. V prvi delavnici Tetrapak - večslojna embalaža: kako in kaj - Tetra Pak: Wie und was? so se učenci osredotočili na osnove ekologije, kjer so med drugim izvedeli, da je beseda »tetrapak« prevzeta beseda in v slovenščini pomeni večslojno embalažo. Tetra Pak je pravzaprav ime švedskega podjetja, ustanovljenega že leta 1952 z namenom izdelati »embalažo, ki naj prihrani več kot stane«, ki bo tudi praktična, da bo hrana v njej ostala neoporečna. To jim je seveda tudi uspelo, saj so danes prisotni v 165 državah po vsem svetu. Učencem sta pri skupni predstavitvi pri prevajanju pomagala Liljana Babič in Johannes Lindenthal, študent iz Nemčije, ki preko Goethe instituta pomaga našim učencem pri učenju nemškega jezika. Kreativno ustvarjanje EKO izdelka - Kreativ sein, damit ein Öko- -Endprodukt entsteht je bil naslov druge delavnice, ki jo je vodil Feri Poredoš. Spretne roke učenk in učencev so spreminjale odpadno embalažo - tetrapak od mleka in sokov v različne okrasne vaze, darilne vrečke in škatle. Pri tem so uporabljali lepilo, časopisni papir, različne barve, druge naravne materiale in tehniko kaširanja. Narejene izdelke bo šola uporabila kot darila ob različnih priložnostih. V delavnici S korakci od glave do pete do eko izdelka - Mit Schritt-chen von Kopf bis Fuß zum Endprodukt sta Lidija Pelcl Mes in Danilo Lebar z učenkami in učenci posnela kratko oddajo o poteku dela v delavnicah. Poskrbeli so tudi za slikovni material. Naša delavnica Mladi reporter -Junger Reporter pa je skupaj z Nado Forjan poskrbela, da je tudi širša javnost izvedela več o aktivnostih na OŠ Beltinci. Med nami je bila tudi mag. Katja Bradač, strokovna sodelavka za jezikovne programe na Goethe institutu v Ljubljani, ki si je z zanimanjem ogledala delo v delavnicah. Na skupni predstavitvi so se nam kot gostje pridružili še g. Drago Der-varič, direktor podjetja Sauberma-cher-Komunala iz Murske Sobote, g. Venčeslav Smodiš, direktor občinske uprave Občine Beltinci, g. Danijel Žižek, predsednik sveta staršev OŠ Beltinci in ga. Darija Roš, pomočnica ravnateljice. Učencem so čestitali za uspešno izpeljan projekt in jim zaželeli še veliko ustvarjalnih ur. Dan je bil vroč, a živahen in ustvarjalen. Jan Forjan, Nina Gjorek, Doroteja Kuzma, Luka Tinev, Katja Voroš, OŠ Beltinci Hans Hase auf Umweltreise Hans Hase je plišasti zajček, ki potuje po celem svetu, od šole do šole in skrbi za naravo okoli sebe. Ustavil se je tudi na OŠ Beltinci, kamor je prišel iz Francije. V začetku marca 2011 je nekaj tednov preživel pri učencih 3. razreda, ki obiskujejo nemški krožek. Zajček nam je predstavil svoje prijatelje s severnega in južnega tečaja, ki so ogroženi: severnega medveda, snežnega zajčka, pingvine, polarno lisico,... Bilo je zelo zabavno. Smo tudi ekošola. To pomeni, da na različne načine skrbimo za svojo naravo. Tako imamo v šoli tudi eko-kotiček, kjer ločujemo odpadke ter zbitamo star papir, baterije, plastične zamaške, pločevinke in še kaj. Na to smo še posebej ponosni! Z velikim veseljem smo vse to pokazali zajčku Hansu, ki bo naše aktivnosti v obliki Učenci 3. razreda nemškega krožka z Johannesom. dnevnika pokazal še otrokom v drugi- Učend 3 razreda nemškega kr°žl