St. 29(1719) Leto XXXIII Novo mesto	petek,
23. julija 1982
Cena: 12 din
'3. februarja 1975 je bi! list odlikovan z redom
zasluge za narod s srebrnimi žarki
prizadeti so 2E dobili pomoč
Po najnovejših podatkih, ki so "J?. na seJi 20. julija sporočili “Pegatom občinske skupščine v režicah, je celotna škoda po urju s točo na Bizeljskem enjena na 2gQ milijonov di-arje-v. Od tega znaša v zaseb-pJ? sektorju 211 milijonov, poškodovanih je bilo 2540 ha metijskih površin, od tega 585 9«QV70gr ® ha njiv in Dovrč- ,travn‘kov. Ena tretjina Pri, j 1e P°P°lnoma uničenih. NaiK	°*C°L	180	družin.
enU o. 0Srožetu so že dobili i ,no solidarnostno pomoč v peskih od 5.000 do 10.000
zašči*eV’ kmetJc Pa so prejeli jna sredstva in gnojila, ki p„začasno kreditiral Slovin.
savska banka je zanje odobrila nomesecni premestitveni kredit Skim U . milijona dinarjev. nriJrn°st socialnega varstva pri-nai K,3 tUC*' Predlog, po katerem Dciri« Pr,zadete družine dobivale Poro od 6 mesecev do dveh
pogorelo seno in
OSTREŠJE
poLČCIrt* okoli 16. ure je nastal Jožeta 7 SosP°darskein poslopju podbočju° e, ^ Starega grada pri
metrov je i, t V ‘-zmeri 7x6 Vzroka zaenkrat se neznanega
uničenoZvfčrrila’ V njej pa jc bUo
Pa ie tu hi * ?e scna’ P°8°rclo 30-000 din°S °	*	^ode	Je	bilo	za
ijejo odgovornost
Komite OK ZK v Novem mestu podpira prizadevanja kolektivnega poslovodnega organa v IMV in ocenjuje, da se kratkoročne naloge sanacijskega programa uspešno uresničujejo
PO ŽETVI NAS ČAKA ŠE ODKUP — Setev je dobro uspela, smo dejali spomladi, ko je že bilo jasno, da smo s pšenico v Sloveniji zasejali 53 tisoč hektarov njiv ali za 4 tisoč hektarov več kot lani. Vendar uspela setev sama po sebi še ne zagotavlja, da bomo imeli dovolj pšenice za svoje potrebe Zdaj je treba vpreči vse sile, da se bo 46 tisoč ton pšenice, kolikor naj bi je letos odkupili, preselilo v skladišča žitnih organizacij. Za vse to so zagotovljene spodbudne odkupne cenc, premije in doplačila, na voljo pa je tudi še koruza, ki jo bodo kmetje dobili v zameno za pšenico. Posnetek je iz Zadovinka. (Foto: V. Podgoršek)
15. junija so na seji komiteja ZK poglobljeno razpravljali predvsem o informaciji, ki sojo pripravili v IMV o dosedanjih prizadevanjih za čimprejšnjo sanacijo in o trenutnem položaju te delovne organizacije. Taka poročila z nekaterimi dopolnitvami naj bi bila stalna oblika sodelovanja.
Da se v IMV zadeve premikajo na bolje, je več dokazov, navedenih v informaciji, pa tudi neposredno poročilo člana komiteja, ki izhaja iz IMV, je še dodatno osvetlilo razpravo.
Dejstvo je, da se nedovršena proizvodnja zmanjšuje, da gre za vrsto novih poslovnih stikov z raznimi delovnimi organizacijami, pri čemer je še posebej poudariti doseženo sodelovanje z Novolesom. IMV izkazuje v zadnjem času velike prihranke v proizvodnji, saj porabijo vsak kos pločevine, medtem ko so jo prej vozili k Dinosu. Izračunali so, da letos porabijo pri izdelavi „katrce” že 7 kg pločevine manj kot lani. Problematična pa je še velika odsotnost z. dela. Tudi kraje materiala še niso povsem odpravljene.
V IMV, kjer so zlasti močno izboljšali obveščanje delavcev, so
Srebrni jubilej šoferjev
Srečanje posavskih in dolenjskih voznikov v Krškem
Počastitev 13. julija, dneva, ° je bila v Žužemberku 1943 ustanovljena prva motorizirana enota NOV, so posavski in do--enjski šoferji ter avtomehaniki v soboto združili s praznovanjem 25. obletnice ZŠAM Krško v Leskovcu.
Stanovski praznik in jubilej krškega združenja so obeležili z razstavo, s tekmovalnimi disciplinami in povorko motornih vozil od delavskega doma v Krškem do Leskovca, kjer je bila ^ključna slovesnost. Na njej je Srečko Smodič predstavil ude-czencem prehojeno pot ZSAM Krško, ki je v tem času pomnožilo članstvo od 48 na 372. pluženje je v 25 letih usposobi-0 625 poklicnih voznikov in nenehno bdelo nad vzgojo, “navijanjem in dopolnjevanjem žnanja članstva za večjo varnost na cesti.
Tekmovalci iz dolenjske in Posavske regije so se dopoldne Pomerili v streljanju z zračno Puško, kegljanju in vlečenju vrvi ei uspešno opravili preizkus Vnanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa. V strokovnem delu tekmovanja so osvojili prvo mesto domačini. Drugi so bili
Črnomaljci in Metličani, tretji člani Prevoza iz Brežic. Najboljšim so izročili pokale, nato pa so članom in simpatizerjem organizacije podelili še priznanja, odlikovanja in plakete.
J. T.
V LESKOVCU SO SLAVILI ČLANI ZŠAM — Plaketo »Vzorni voznik1' je pršelo 12 voznikov. Najvišje priznanje Zveze ZŠAM, plaketo bratstva in enotnosti I. stopnje, je prqd Srečko Smodič, plaketo II. stopnje pa Tone Medved, Anton Baškovič in Jože Špfler.
Kovačnica poguma in boja
Cesta: borci 1. slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča proslavili 40-!etnico ustanovitve
»Kočevci smo še posebej ponosni na to, da je bila 16. julija 1942 tu pri vasi Cesta ustanovljena prva slovenska udarna , brigada Toneta Tomšiča, ki seje odlikovala ves čas svojega delovanja po nenehni udarnosti, smelih juriših, po mojstrstvu manevrskega bojevanja in bojevanja s pohodne kolone, po izredni gibljivosti in vzdržljivosti na pohodih v globokem snegu, hudem mrazu in visoko v gorah. Bila jc kovačnica vojaških kadrov, ki so proletarski duh udarne brigade prenašali v druge partizanske enote na Slovenskem," je v slavnostnem govoru med drugim dejal predsednik skupščine občine Kočevje Jože Novak v nedeljo, 18. julija, na jubilejnem snidenju tomšičevcev in drugih borcev, aktivistov in gostov na planjavi pri vasi Cesta, kjer so počastili štiridesetletnico ustanovitve Tomšičeve brigade.
Snidenja se jc udeležilo preko 500 udeležencev, med njimi pa preko 100 tomšičevcev, mladinci iz kočevske delovne brigade Kočevski zbor, enote civilne zaščite in enote narodne zaščite. Med gosti so bili tudi Ivan Maček-Matija, narodni heroj Jože Boldan-Siini, general Branko Jerkič, Franc Tavčar-Rok, Miha Petrič, Miha Butara in drugi.
Na mestu ustanovitve brigade so odkrili spomenik - ploščo, ki so jo
prevzeli v čuvanje mladinci iz Stare Cerkve. 18 borcev, aktivistov in sodelavcev NOB jc prejelo priznanja OF za medvojno aktivnost.
ža kulturni program so poskrbeli: delavska godba Svoboda iz Kočevja, ansambel SMB iz vojašnice v Ribnici, recitatorji in pevci iz V. p. Ribnica, člani MKUD Matej Bor s kočevske gimnazije in harmonikarji kočevske glasbene šole.
SREČANJE INTERNIRANCEV V ADLEŠIČIH
Krajevna organizacija Zveze borcev v Adlešičih že več kot dve desetletji vsako prvo nedeljo v avgustu v tem kraju pripravlja srečanje internirancev in vojnih ujetnikov iz Bele krajine, ki pa se ga udeležujejo tudi bivši interniranci iz drugih krajev Slovenije. Letos bo to srečanje v nedeljo, 1. avgusta, ob 15. uri, pokrovitelj je pobratena krajevna skupnost Stara Ljubljana, govoril pa bo predsednik sekcije internirancev in član republiškega odbora ZZB NOV Zvonko Hanzelj.
prav pred kratkim tudi konkretno začeli obravnavati odgovornost za sprejete in neizpolnjene naloge in v nekaj primerih posegli tudi po najstrožjih ukrepih, celo po suspenzu. Tak način obravnave osebne odgovornosti pa naj bi ne bil izjema, marveč praksa.
Na osnovi teh informacij so v komiteju ocenili, 4a v IMV uspešno razrešujejo kratkoročne naloge iz sanacijskega programa in da se žc kažejo začetki trdnejše organiziranosti, pač pa doslej ni uspehov pri dolgoročnejših razrešitvah tako pro-
BREŽICE: DVAKRAT DRUŽBENO VARSTVO
V Dekorlesu, tozdu ljubljanske Lesnine v Dobovi, že več let životarijo, izgube, neizpolnjevanje sanacijskega programa, medsebojne razprtije in motnje v samoupravnih odnosih pa so končno pripeljale do začasnega ukrepa družbenega varstva, ki ga je 20. julija izrekla občinska skupščina v Brežicah. Predlog zanj je dal delavski svet delovne organizacije Lesnina.
Skupščina je na isti seji izrekla začasne ukrepe družbenega varstva delovni skupnosti strokovne službe stanovanjske in komunalne interesne skupnosti v občini. V obeh primerih je imenovala začasni kolegijski organ, v Dekorlesu mu predseduje Miro Košak, v strokovni službi SIS pa Tone Jesenko.
V LOŠKEM POTOKU SE BODO ZBRALI
DELAVCI RIKA
V nedeljo, 25. julija, bodo v Loškem potoku odprli nov obrat Rika. Poskusna proizvodnja se je v novem obratu že začela. Zdaj izdelujejo manjše stiskalnice za nekovine in dele za cestno mehanizacijo. V obratu je že osnovana sindikalna skupina in tudi prehod na delovanje v tozd jc v glavnem že pripravljen. Obrat, ki ga je Riko zgradil s svojim denarjem, bo mogoče v prihodnosti še širiti. V Riku se dogovarjajo, da bi ta dan bil tudi dan kolektiva, saj pričakujejo, da se bodo ob slavnostni otvoritvi obrata zbrali vsi delavci, ki bodo tako počastili dan vstaje in praznik Loškega potoka.
KOPITARNA PREKINILA DOPUSTE
Pomanjkanje materiala, posebno uvoznega, nekatera podjetja pre-moščajo z dopusti delavcev. V sev-niški Kopitarni je povsem drugače. Zaradi zanimivega izvoznega posla so morali namreč minuli teden celo prekiniti običajni kolektivni dopust delavcev. To poletje so v Kopitarni uspešno izpeljali združitev v sozd Mercator.
Vnovič premog iz Globokega?
1	Zalog	je	toliko,	da bi na leto lahko izkopali do 300.000 ton lignita
?.M* ležišči premoga, ki jih geologi odkrivajo zadnje čase na rtejVens*cem' je Globoko eno najobetavnejših. Strokovnjaki raču-C?.?> da skriva ta prede
predel za 11 milijonov ton zalog, od tega 8 ton čistega lignita.
globoškega lignita je od velenjskega, saj vsebuje malo žvepla in drugih primesi, vlage pa ima odst. Njegova kalorična _ je 2.500 kilokalorij. Pre-8leži od 60 do 240 metrov pod ™1°, kar je zelo ugodno, saj ga na iti«, r v Velenju kopljejo že 400 globoko. Najdebelejši sloj 1 stiri metre, kar je za izkop prav >elilc U8°dno- Oviro pa predstavlja j, rezervoar vode. Strokovnjaki 8°, da jo bodo lahko premagali, t^Jav bo rudarjem precej otežila • bolj kot voda je zaskrbljujoč
koncu teclna bo son-Po in vroče.
velik razmah gradenj na tem območju. To je rudarskim strokovnjakom takoj padlo v oči. Odškodnine za zgradbe namreč lahko močno zmanjšajo ekonomičnost rudnika, zato bo brežiška občinska skupščina takoj v jeseni odločala o rezervatu i ter o stalni in začasni prepovedi gradenj, ne namerava pa odstopiti industrijske cone ob železniški postaji.
Na območju Globokega so delavci Geološkega zavoda ■ iz Ljubljane lani izvrtali sedem vrtin. Letos vrtajo že šesto. Najjužnejša vrtina je kakih 300 metrov pod živinorejsko farmo Agrarie. Raziskave so začeli od območja opuščenega rudnika proti zahodu in jugu. Lani so financirali raziskave s sredstvi republiške raziskovalne skupnosti, letos jih nadaljujejo z »bencinskim" dinarjem. Do sedaj so porabili 18 milijonov dinarjev, za naslednja tri
leta pa je za Globoko rezerviranih še 31 milijonov. To nahajališče ima prednost, ker največ obeta. Vzporedno z vrtanjem potekajo še raziskave v zvezi z vodo in nosilnostjo podzemnih plasti. Geologi bodo končali delo do septembra, nakar bo rudarski inštitut do konca leta izdelal študijo o možnostih izkoriščanja globoških zalog.
JOŽICA TEPPEY
• Na razgovoru, ki ga je minuli teden ob zaključku prve faze raziskav premogovnih zalog v Globokem sklical predsednik brežiške občinske skupščine Mirko Kambič, so predstavniki tovarne papiija »Djuro Salaj iz Krškega izjavili, da bi bil globoški premog za njihovo tovarno takoj uporaben. Predstavniki elektrarne Brestanice pa so povedali, da bi se ob zadostnih količinah tega premoga odločili za izgradnjo novega kotla.
izvod nih programov kot pri samoupravni organiziranosti in dohodkovnih odnosih.
Komite je dal vso podporo prizadevanjem kolektivnega poslovodnega organa, komunistom v IMV pa naložil bolj angažirano delo z ljudmi in pri uresničevanju vsakodnevnih nalog. Menili so ,da je pri iskanju odgovornosti za izpolnjevanje nalog v prvi vrsti iskati odgovornost pri komunistih, osnovne organizacije pa bi morale njihovo delovanje pogosteje ocenjevati in spremljati.
R. BACER
POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA
Od 19. iulija do 13. avgusta bo potekala v Kranju poletna šola slovenskegajezika, namenjena potomcem slovenskih izseljencev in otrokom naših delavcem na začasnem delu v tujini. Petintrideset mladih je prišlo v Slovenijo iz različnih delov sveta; kar petnajst jih je iz ZDA in dva celo iz Avstralije. Program dela šole obsega poleg obveznih osemdesetih ur pouka tudi ekskurzije po Sloveniji,
Ker si Slovenska izseljenska matica prizadeva, da bi informirala čim večji krog izseljencev, lahko pričakujemo, da se bo drugo leto še večje število Slovencev v tujini navdušilo nad učenjem materinščine.
»ifiMkr
niso lamo v
Ob seznamu kršiteljev družbene usmeritve o delitvi osebnih dohodkov
POD ZEMLJO BOGATE ZALOGE — Na območju krajevnih skupnosti Globoko — Artiče (pod Dečnim selom) so v.tJci Geološkega zavoda SRS odkrili nahajališče kvalitetnega lignit;.. (Foto- V. P.)
Kazen mora biti. Ko večkratna, dobronamerna opozorila niso zalegla, je, kot je javnosti znano, novomeška občinska skupščina na predlog izvršnega sveta uvedla omejeno družbeno varstvo v kolektivih, ki so se požvižgali na resolucijska načela in si lani delili več, kot so zaslužili. Prevelika izplačila bo treba letos poračunati, vrniti. Odločen ukrep je ob vse pogostejšem popuščanju discipline, nespoštovanju predpisov, dogovorov in sporazumov posnemanja vreden, vsaj širša javnost je prepričana o tem.
Pregrešili se niso le novomeški delovni kolektivi, marveč tudi mnogi drugi. Republiški komite za delo je pripravil dolg seznam kršiteljev, ki so iz neupravičenih razlogov obšli določila družbenega dogovora in si lani izplačali večje osebne dohodke, kot bi jih bili upravičeni. Na izvršnih svetih in občinskih skupščinah pa jc, da »grešnike" obravnavajo in ukrepajo ter s tem ne dopustijo, da bi se na tak način ustvarjal neenak družbeni položaj delavcev - z izigravanjem stabilizacijskih prizadevanj.
Če izvzamemo primere iz novomeške občine, so se znašle na neprijetnem seznamu, ki ga je objavil 13. julija Skupščinski poročevalec, še naslednje delovne organizacije iz območja, ki ga pokriva Dolenjski list:
Iz Brežic: Prevoz Brežice, ki je za osebne dohodke razpodelil za 4 odstotke preveč denarja, pozd Regulator (3 odst.) in Komunalno podjetje Brežice (1 odst.).
Iz Kočevja: Komunala (8,2 odst. preveč), Oprema DSSS (8 odst.).
Iz Krškega: Kovinarska Krško (3,4 odst. preveč), Kostak (7,8), samoupravna stanovanjska skupnost-DSSS (5,5).
Iz Metlike: KZ Metlika (2,0 odst. preveč), Mercator tozd Trgovina (2,6), TGP tozd Transportno,3 odst.) in Pionir tozd Gradbena operativa Metlika (kar 27,7 odst. preveč!).
Iz Trebnjega:	Zdravstveni
dom Trebnje, ki pa mora prekoračitev že poračunati.
Na potezi so torej izvršni sveti in občinske skupščine!
M. L.
Ljubljansko pismo
Al smo izbrali prave poti k stabilizaciji?
Pomembna so sredstva za dosego stabilizacijskih ciljev
Naša družba je pred nujno, neodložljivo nalogo: na vseh ravneh in v vseh okoljih se bomo morali veliko bolje organizirano in resneje kot doslej spopasti z gospodarsko in družbeno krizo. Najsplošnejši program našega dela in ravnanja v prihodnje predstavljajo »izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije" - pripravila jih je posebna komisija zveznih družbenih/svetov za vprašanje družbene ureditve ter gospodarski razvoj in ekonomsko politiko, ki so postala sestavni del resolucije
12.	konpesa ZKJ.
Komisija je do sedaj pomagala pristojnim organom pri urejanju vprašanj s področja tekoče gospodarske politike (plačilne in devizne bilance, tečaja dinarja, zunanje likvidnosti, zadolževanja v tujini, zveznega proračuna), politike srednjeročnega razvoja (v zvezi z usklajevanjem srednjeročnih načrtov, energetsko bilanco, agroindustrijskim kompleksom), pa tudi pri iskanju skupnih rešitev za neurejena vprašanja s področja denarnega, denarno-kreditnega in deviznega sistema.
Dolgoročni program gospodarske stabilizacije bo vseboval vrsto posebnih programov, in sicer o politiki razvoja, o tehnološki in energetski strategiji, o razvoju prometa, kmetijstvu in agroindustrijskem kompleksu, o zaposlovanju in socialni politiki, o malem gospodarstvu, družbenih dejavnostih, regionalnem razvoju, o odnosih s tujino in protiinflacijski program.
• Zakaj ponovni program stabilizacije, ko pa smo jih v preteklosti nekaj že sprejeli, najpomembnejša v letu 1965 z imenom ekonomska reforma?
Komisija družbenih svetov je svojo nalogo utemeljila takole. Aktualni položaj in nakopičeni problemi v gospodarstvu ter družbena protislovja so takšne narave, da ne moremo zagotoviti nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja brez globljih sprememb v zdajšnjih družbenih in gospodarskih odnosih.
Zato je boj za gospodarsko stabilizacijo pravzaprav boj za krepitev resnične družbene moči in odgovornosti delavcev v združenem delu. Program gospodarske stabilizacije mora biti predvsem program akcij in ukrepov uresničevanja samoupravnega družbenogospodarskega sistema.
Pri načrtovanju gospodarske stabilizacije bi morali vsestransko analizirati in pretehtati položaj, vzroke zanj in razmerja sil v družbi ter ugotoviti razredno in družbenolastniško plat in vsebino programa stabilizacjje, njegove socialne pobudnike in njihove bistvene interese.
Razumljivo je, da se bosta pri spreminjanju mešala staro in novo in da bodo imele državne intervencije še naprej svojo vlogo v graditvi samoupravne socialistične družbe. Toda pri vsem tem je bistven značaj metod in sredstev, ki jih uporabljamo za dosego ciljev, katere težnje prevladujejo in če se sedanja praksa spreminja. Drugače bodo protislovja med osnovami sistema in institucionalnega položaja združenega dela na eni ter sredstvi in metodami za uresničevanje teh ciljev na drugi strani vse resnejša in imajo lahko trajne posledice.
VINKO BLATNIK
VAŠČANI ŠEDMA IN REŠTANJA GRADE VODOVOD
Krajevna skupnost Senovo je pripravila veliko akcijo za izgradnjo preko štiri kilometre dolgega vodovoda izpod Jevše. Do zdrave pitne vode bodo tako prišli vaščani Sedma in Reštanja, ki so bili v večini brez vode, nov vodovod pa bo tudi pomembna rezerva za Scnovčane. Pri izviru naj bi vodovod dajal 12 litrov vode na sekundo, strokovnjaki pa so ugotovili, da v sušnih obdobjih pritečeta le še dva litra v sekundi. Senovčani gradijo vodovod tudi s pomočjo odškodnine domačega rudnika.
SEVNICA: KJE SO DELEGATI?
V ponedeljek, 19.julqa, so se razšli delegati stanovanjske skupnosti v Sevnici, ker zbor uporabnikov ni bil sklepčen. Res je tu že čas dopustov in je vse težje zagotoviti sklepčnost. Pri strokovni službi so se te težave zavedali, zato so pred sklicem telefonirali v številne krajevne skupnosti in kolektive, da bi zvedeli, kako bo z udeležbo. Dobljena zagotovila so obetala sklepčnost, ki je pa nazadnje vendarle ni bilo.
IGRA IN VZGOJA NA DVORU - V počitniškem vrtcu na Dvoru se okrog 30 malčkov iz okoliških vasi dobro počuti.. Metuljčka-cekinčka’ znajo že po nekaj dneh vaje imenitno zapeti in tudi pri igri na prostem so veseli in sproščeni. Žal je zanje organizirano varstvo možno le s pomočjo brigade Rdečega križa, traja pa samo en poletni mesec. (Foto: R. Bačer)
Zaživeli brigadirski vrtci
V osmih krajih Suhe krajine je poleti deležnih varstva 250 otrok — Obisk v brigadirskem vrtcu na Dvoru
IZ KLAVIRJA ODNESEL VERIŽICO
13.	julija med šesto in šestnajsto uro je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Bogdana Škofa iz Cundrovca, ki gradi stanovanje v Zakotu. Vlomilec je v pritličju razbil dvojno steklo na oknu kopalnice, zlezel v hišo in. iz klavirja v dnevni sobi vzel zlato verižico z obeskom, vredno kakih 15.000 din. Tat je poskušal zmakniti tudi avto iz garaže, vendar mu to ni uspelo. Za spomin je odnesel le ključe.
Brigada Rdečega križa, ki tudi letos sodeluje na zvezni mladinski akciji „Suha krajina 82“, organizira vrtce, patronažno službo, socialno dejavnost in obiske starejših. Širšemu krogu krajanov nerazvitih območij iz občin Trebnje, Grosuplje, Novo mesto in Kočevje pa so enomesečni vrtci v največjo pomoč.
Letos imajo poletne vrtce v Dobrniču, na Dvoru, v Šmihelu, Zagradcu, na Krki, v Ambrusu, v Hinjah in na Strugah. Vsi ti kraji sicer nimajo organiziranega varstva za predšolske otroke, zato jim vsaj enomesečni vrtec pomaga, da se otroci privadijo na skupno igro, življenje in delo. Poleg tega pa staršem pride prav tudi varstvo, saj so malčki pod dobrim nadzorom štiri
dopoldanske ure.
Na Dvoru, kjer začasni vrtec posluje v šoli, imajo dve skupini otrok, ki jih zjutraj starši pripeljejo s širšega območja Dvora. Edinole iz Lipja jih vozi brigadni avto, ker peš ni mogoče zaradi oddaljenosti.
Še pred tremi leti, ko so v Suhi krajini poizkušali z brigadirskimi vrtci, je bilo pri starših malo odziva, češ da ne zaupajo tej novotariji. Vsako leto pa je več interesentov in letos so enomesečni vrtci polni.
V dvorskem vrtcu pa je posebej omeniti prijetno sožitje tovariša, kot ga kličejo malčki, Saša Vukaši-noviča iz Ljubljane, z otroci. Čeprav je fant, je z ostalima dvema brigadirkama Diano Šulc in Duško Pišek kot nalašč za ta posel. Pravi, da je zgrešil poklic. Vzgojiteljsko delo ga nadvse veseli. To spoznanje mu je dala brigada.
R.B.
Samoupravna pot do energije
Dolenjska med tistimi predeli Slovenije, ki še nimajo energetske skupnosti
neposreden vpliv na racionalno gospodarjenje kot tudi na uresničevanje dogovorjenih nalog.
Veliko vprašanj še vedno ostaja brez odgovora. Eno takih je, kako veliko območje naj zavzamejo ob-
Z najrazličnejšimi vrstami in oblikami energije naj bi se poslej oskrbovali po samoupravni poti. Lansko jesen sprejeti zakon o energetskem gospodarstvu v naši republiki določa, da v okviru tako imenovanih energetskih skupnosti. Porabniki in proizvajalci energije bodo take skupnosti ustanovili na republiški in občinskih ravneh. V ta sistem bosta vključeni tudi posebni energetski skupnosti, od katerih bo ena za elektrogspodarstvo in premogovništvo, druga pa za nafto in plin.
Ker samoupravna organiziranost energetskega gospodarstva ni eno-dnevniška muha, marveč pot, po kateri se bodo porabniki kakovostno in kar najceneje oskrbovali z energijo, posvečajo uresničevanju ustreznega novega zakona veliko pozornost Vendar za zdaj, kot se zdi, predvsem na republiški ravni, medtem ko se v občinah zadeva nekako ne premakne. Tako še vedno nimajo povsod niti iniciativnih odborov za ustanovitev občinskih energetskih skupnosti. Na to pomanjkljivost, če ne ravnodušnost, so med drugim opozorili že maja na regijskih posvetih, izvedli so ga tudi v Krškem, ko so sicer osrednjo pozornost posvetili uresničevanju akcijskega programa.
O nujnosti ustanovitev skupnosti ne kaže izgubljati besed. Šele prek pjih bo možno uporabnikom zagotoviti enakopravno oskrbo z energijo, hkrati pa jim bo omogočen
činske skupnosti. Vsekakor te ne bodo pokrivale posameznih občin, marveč bo ena za več občin skupaj. Tako je slišati, naj bi našo republiko pokrilo pet do deset občinskih energetskih skupnosti. Sicer pa o tem še ni zadnje besede. Kako velike energetske skupnosti bomo imeli, bo kmalu znano, saj naj bi te skupnosti zaživele že z začetkom leta 1983. Tako vsaj predvideva akcijski program za uresničevanje zakona o energetskem gospodarstvu.
I. Z.
Še trgovcem ne bo lahko
Vnaprej založili za sladkor, ki bo prispel prihodnje oodobno za kavo — Umaknjen odlok o odpiralnem
leto,
času
Ob vrtoglavih cenah izdelkov in vsakovrstnega blaga niso le potrošniki tisti, ki tožijo zaradi draginje. Krajši konec pogosto potegnejo tudi trgovci. Razlogi so preprosti: marsikdaj leta in leta zadrževane marže niso kos inflaciji.
Kako so za trgovino na drobno čnsi res težavni, kažejo novi primeri.
(Iz zadnjega Pavlihe)
- Joj. kako lepo lu piše IN BESEDA JE MESO POSTALA. Pri nas je pa ravno narobe I
SVE^J
Pri Mercatoiju, sevniškem Kmetijskem kombinatu, so morali te dni za sladkor, ki ga bodo prodajali šele prihodnje leto vnaprej plačati 5 milijonov dinarjev. Predplačilo zahtevajo tudi dobavitelji gospodinjskih strojev. Tudi s kavo, brez katere očitno pri nas ne gre, ie podobno. Za predvidenih 1.200 kg dišečih črnih zrn, ki naj bi jih dobili v sevniške trgovine za naslednje tri mesece, je bilo treba vnaprg odšteti
300.000	dinarjev. Pred časom so cementarne od trgovine zahtevale milijone za sovlaganja.
To je del razprave s seje občinskega izvršnega sveta v Sevnici 15. julija, ko ni bilo na dnevnem redu vprašanje oskrbe in trgovine, temveč le njen odpiralni čas. Predlog tega odloka so namreč spet dali za nekaj časa „v hladilnik", ker bo treba marsikaj kljub javni razpravi še doreči. Kaj bi bilo treba v trgovini še storiti, naj bi pokazala posebna analiza.
A. Z.
ZA SOLIDARNOST NA OBIRANJE JABOLK
Ob solidarnostnih akcijah je seveda prav, da delajo povsod tam, kjer se ustvaija nova vrednost, torej v proizvodnji. Kaj pa delavci skupnih služb? Ponekod so vprašanje zadovoljivo rešili, da so te delavce posadili za stroje. V sevniški občini v tej zvezi s tem omenjajo obiranje jabolk v nasadih Kmetijskega kombinata. Še prej bi se lahko poskusili v obiranju hmelja, saj vsega vedno ni mogoče obrati strojno. V skrajnem primeru je mogoče nakazati pomoč iz žepa.
Jože in „Mala Moskva”
Reportažni zapis ob 75-!etnici Jožeta Rakošeta
Kostanjevica na Krki. Tam, takoj za mostom na Kambičevem trgu v stanovanju Jožeta Rakošeta, legende NOB pod Gorjanci in enega redkih še živečih spomeničarjev v teh krajih, imaš občutek, kot da te nosi tok dolenjske lepotice. Ne reče se kar tako ..Kostanjevica na Krki".
Rakoše pražnje oblečen. Obložena miza, na kateri se prijazno košati šopek nageljnov. Okoli nje domači in ožji krog Jožetovih prijateljev. To je skromno obeležje njegove 75-!et-nice.
Rakoše takole v nevezanem pomenku obuja spomine na pretekle čase. In teh spominov je toliko in tako zanimivi so, da bi jih zlahka strnil v zajetno knjigo. Prav škoda se mi zdi, da se bodo nekoč izgubili. Mogoče tudi zato, ker so lahko v ponos Podgorcem, Zumberčanom in še komu.
O svojih mladih letih Rakoše nerad govoru Z mladostjo prav na hitro opravi. ,,Kaj hočeš", pravi, „skorajda ni, da bi človek govoril. Hlapec sem bil. Vsak dan sem mislil na tisto skorjo rženega ali koruznega kruha.1 Njegovo oko za spoznanje oživi, ko spregovori o svojih prvih kri-volovskih korakih. Pravzaprav je vse to hlapčevstvo, boj za vsakdanji kruh, tleča iskra upora in pa skrita z rjo nažrta puška - pri Jožetu nekako povezano.
Njegova beseda teče skladno in preudarno. Nikamor se mu ne mudi. Jože je eden tistih, ki ne kričijo, vendar jih ljudje poslušajo. Iz njega vejejo sposobnosti vodenja. Ob tem se nehote spomnim starega lovskega psa Ciga, ki smo ga nekoč imeli pri hiši. Jože je pred njim podrl marsikakšnega srnjaka.
Bilo je na nedeljski brakidi. tz gošče nad Gabrjem je šinil star premetenec lisjak. Paga mladež, ki ga dobi v nos, se divje zapodi po njegovi sledi. Dirja sem ter tja, nori in izgublja sled. Pa ti od nekod pricaplja stari Cigo. Pozoren na lajež kaj hitro dobi v nos lisjaka in se počasi lajajoče spusti za njim. Tako počasi je gonil, da so sc mlajši pa tudi starejši ovci začeli smejati in zabavljati čezenj. Toda Ciga se ni menil za njih, kakor mu niso bili nič mar pasji zelenci,ki so pred njim zganjali pravcati cirkus. On je gonil svojo. Tudi še potem, ko je ovska družba v bližnji gabrski zidanici že dodobra zastavila zadnji nedeljski pogon in ko so njeni »najboljši" psi že zdavnaj pospali okoli nje. Ure in ure je že gonil Cigo, ko je nedaleč od prešernega veselja v zidanici nenadoma ostro počilo. Kakih pet, deset minut pozneje sta se bratovščini pridružila tudi nerazdružljiva prijatelja: Jože in Cigo. Od samega začudenja in spoštovanja hkrati je potem lovska tovarišija že kar nekaj časa skamenjeno zrla v prekrasno lisjakovo krzno'...
Takšen in še drugačen je bil Jože kot lovec in ne samo lovec. Izkušen in premeten, da je že zategadelj vzbujal spoštovanje pri vsakomur, ki ga je poznal. Bržda gaje prav to večkrat rešilo sicer zanesljive smrti. Ko ga je Vinko Padcršič v znanih italijanskih ofenzivnih hajkah vabil, naj se mu pridruži, češ da ve za dobro in skrito jamo, mu je Jože
odvrnil, rekoč: »Vinko, v jamo me ne spraviš za nič na svetu. Iz grma lahko zbežiš, iz jame nikoli.11 Kako prav je imel takrat Jože, se je kasneje, žal, izkazalo v znanem dogodku pred Becele-tovo jamo.
Deževne kapljice, ki polzijo po bližnji jablani, spomnijo Jožeta na podoben dan leta 1941, ko se je v Borštu pri Gabrju skupaj z drugimi naprednimi Gabrčani sicer prvič srečal z Vinkom Paderšičem.
»Paderšič je bil prvi, ki nam je v tistih časih, polnih zmed in nevednosti, podrobno pojasnil domači in mednarodni vojaški ter politični položaj. Njegove misli smo potlej razpredali kot pajek svojo mrežo. Z ustanovitvijo Gorjanskega podokrožja OF smo tudi Podgorci že vedeli, kaj nam je storiti. Pa ni bilo tako lahko, kot se sliši. Ni bilo časopisov, radia, televizije . . Pač, skoraj bi pozabil, imeli smo radio. Poslušali smo ga v gabrski šoli, za kar gre zasluga Francetu Cvenklju, ki je takrat v Gabrju učiteljeval. S pomočjo njegove radijske postaje smo bili v tistem
burnem letu 1941 nekaj časa kar na tekočem z mednarodnimi dogodki. Zal to ni trajalo dolgo, ker je Italijanom prišlo nekaj na ušesa in so Cvenklja skupaj z njegovim stanovskim kolegom Milošem Setino aretirali. Cven-kelj je potlej v glavnem vsa vojna leta preždel v italijanskih koncentracijskih taboriščih in domačih zaporih. Danes je tako kot jaz že upokojen, vendar še urad-nikuje pri , Lovcu", glasilu slovenskih lovcev. Po tem dogodku, še zlasti po tem, ko si je v obkoljeni jami z zadnjim nabojem v pištoli vzel življenje tudi sam Vinko Paderšič, je začelo tudi meni goreti pod nogami. Po ukazu sem skupaj z ženo odšel v Žumberak, kjer sem opravljal takrat več zelo važnih organizacijskih in drugih nalog. O ja, ni bilo slučajno, da so Italijani Gabije preimenovali »Mala Moskva11.
Ko nanese beseda na povojna in današnja leta, kaj kmalu lahko ugotovim, da ta še vedno čili 75-!etni možak v življenju nikoli ni počival. Vedno je bil tam, kjer je bilo najbolj »vroče11. Ko smo pri nas po vojni na veliko sekali gozdove, sečnja marsikje ni dosegla začrtanega plana. In v takšna okolja se je kot po pravilu selil Rakoše. In začudo, kamor je prišel, povsod je produktivnost kaj kmalu zrasla na željeno raven. ,.Z ljudmi je treba znati delati11, razlaga, .,s silo in oholostjo ničesar ne narediš, kvečjemu odpor. Ljudi najbolj pridobiš, če jim z lastnim primerom dokažeš, da res misliš tisto, kar govoril Tega pa, žal, danes marsikateremu našemu funkcionarju še kako manjka-Potlej se pa čudijo, ugotavljajo krizo političnega dela in kdo bi vedel kakšne neumnosti še."
Ko sva se poslavljala in ko mi je razočarano pripovedoval 0 tem, kako se nam življenje pa tudi delo vse bolj birokratizira, kako pogreša v ljudeh tiste povojne topline, zagnanosti, aktivizma, prostovoljnega dela, sem v prostornem hodniku opazil, da so njegove stene takorekoč obložene z najrazličnejšimi pr*j znanji in dlikovanji. Verjetno b> bila stiska s prostorom, če b’ skušal vse našteti. Vseeno paje treba povedati, da je Jože poleg partizanskih odlikovanj in spomenice še posebej ponosen na priznanja, ki ju je dobil a ukazom pokojnega predsednik® republike Josipa Broza Tita. To sta red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in red te-publike, ki ju je dobil za p0-sebne zasluge pri širjenju bratstva in enotnosti oziroma a® zasluge na področju javnega delovanja.
IVO KULJAJ
i
SPOSOJENO TRNJE
— Svet po pravici mnogo |>ri-čakuje od nas. Gre za 20 milijard dolarjevl/iz Politike ekspres/
— Pri nas je kolektivno delo in kolektivna odgovornost — a posamično izvlačenje.
/iz Ježa/
DOMAČI TRN
Ce človek opazuje, kako ^
rašča število ljudi, zaposlenih
skupnih službah, bi sklepal, Jugoslovani ne počenjamo dfir gega, kot se razmnožujemo.
Glav ne presajajo samo ker je tudi najbolj prismuknj . prepričan, da nosi na vratu hjf pametnejšo.	f.
2
DOLENJSKI LIST
Št. 29 (1719) 23 luluajj^i
4*fsi
Tl PA JAMRAŠ. PA M OSTRČJ s^MOKEL/i
'cm karto,
, mtin'?
!MK-
fritnl
SREČA
PREHITEVA
UKREPE
Ko je bil na zadnji seji zborov občinske skupščine v Črnomlju govor o romskem vprašanju, je eden od delegatov predlagal, naj Romom zagotovili nekaj zemlje, kjer bi si lahko pridelali povrtnine, zelenjavo in kar je še takih stvari. Tako bi po mnenju delegata v precejšnji meri zajezilo krajo poljskih pridelkov, v kar da so Romi brez službe in zemlje sedaj prisiljeni. Sreča je morebitne ukrepe občinske skupščine v tej smeri prehitela: na veliki tomboli v Črnomlju je samo-
nakladalko
Romka.
za seno dobila
/Ne/uspeh je končni razsodnik
V preteklih dveh letih se je gospodarstvo novomeške občine zadolževalo hitreje in močneje kot Slovenija — Dosedanja vlaganja ne dajejo pričakovanih sadov
M *	■	v/	v
o ej m is ca
NOVO MESTO: Na sejem so rejci pripeljali 177 prašičev, starih od 6 do 12 tednov in 11 prašičev, starih od 3 do 5 mesecev. Prodali so 123 prašičev, cene pa so bile od 2.400 do 3.200 din za mlajše in od 3.300 do 4.100 din za starejše.
BREŽICE: Na tedenskem sejmu so rejci ponujali 406 prašičev do 3 mesece starosti in 18 prašičev nad 3 mesece starosti. Prodali so 275 mlajših prašičev po 160 do 180 din m 9 starejših prašičev po 90 din za kilogram žive teže.
Skoro 1,4 milijarde dinaijev znašajo letošnje anuitete novomeškega gospodarstva za že najete kredite doma in v tujini, kar pomeni hudo zadolženost in veliko breme. Zadolženost še narašča. Toda ali naložbe dajejo rezultate, kakršne so predvidevali elaborati? V večini primerov ne!
Da je novomeška občina v Sloveniji med tistimi, ki so včasih v pretirani želji za naglim razvojem postale najbolj zadolžene, je dejstvo. K temu so doslej pripomogli ugodni krediti, nizka cena kapitala in tudi to, da se je uspešnost delovne organizacije in njenih poslovodnih organov ocenjevala po obsegu investicij in „korajži“. Hkrati pa ni bilo dovolj odgovornosti za naložbe.
Če bi novomeške investicije, ki so že končane v tem srednjeročnem obdobju, dajale to, kar je gospodarstvo od njih pričakovalo in kar je bilo ob najemanju kreditov prikazano, gotovo ne bi bilo zdaj v tako kočljivem položaju. Očitno je namreč, da dosedanja vlaganja ne
DOMAČI TRN
Tovariši, obljubljam, da bom vrnil 1000 dolarjev pufa, hkrati pa vas prosim: nikar, za božjo voljo, se več ne zadolžujte v mojem imenu.
T. G.
Kmetijski
Plačilo za neprevidnost
Dolenjski list 8. julija na zadnji strani: „Bodo letino Pospravljali herbicidi? Letos je na Dolenjskem nenavadno veliko Primerov nenadnega sušenja poljščin - kriva pa je napačna uPoraba herbicidov."
Ne dogaja se prvič, da si na tak način po nepotrebnem Zmanjšujemo pridelek in z njim že tako težko zaslužen dohodek. Škode pa si ob nestrokovni uporabi ne delamo samo s "Mbicidi, marveč tudi z drugimi zaščitnimi sredstvi, in ker je zdaj uporaba najbolj množična, ne bo škodilo nekaj opozoril.
Kemični pripravki za varstvo rastlin so večinoma strupi, Revami tudi človeku in živalim, zato smejo v promet samo ob primernih varnostnih ukrepih. V prodaji na drobno morajo •meti obvezno temeljita navodila, napisana v več jezikih, da se ja ne bi zgodila pomota. Nabavljamo in hranimo jih dosledno le v Originalni embalaži, nikoli jih ne prelivamo ali presipavamo v druge posode. Kemični pripravki, še posebej pa insekticidi, jdasti zelo strupeni fosforni estri, morajo biti vedno pod Ključem, če je le mogoče, v suhem ter pred mrazom varnem Prostoru. Za pripravo škropiva se smejo uporabljati le posebne Posode, ostanki škropiv pa nikakor ne sodijo v tekoče vode, Kanalizacijo ali potok.
Zlasti pri škropljenju s traktorskimi škropilnicami ali atomi-e£|i, ki delajo prave oblake škropiva, je obvezna uporaba asčitne obleke. V času škropljenja se ne sme ne jesti, ne piti, Pa tudi ne kaditi. Razume se, da je po delu temeljito umivanje "jno potrebno.
Pri uporabi kemičnih pripravkov je treba upoštevati tudi arstveno dobo ali karenco, to je čas, ki mora preteči od adnjega škropljenja do spravila plodov. V tem času se škropiva azkrojijo do te mere, da niso zdravju več nevarna. Karenca je Predpisana za vsako kemično sredstvo. Tako znaša zabayleton * dni, za antracol 42 dni, za dithan 42 dni, za ekalux 14 dni, °sdrin 7 dni, ultracid 28 dni itd. Vsaj toliko dni pred spravilom 2- obiranjem plodov mora miniti od zadnjega škropljenja, da ne bo prizideto zdravje.
Inž. M. L.
dajejo ustreznih rezultatov.
Čeprav so se v zadnjem času pogoji pridobivanja dohodka močno zaostrili in je prišlo tudi do nepredvidenih krčev v gospodarstvu, ne gre pozabiti, da so pripravljalci elaboratov za nove investicije delavcem prikazovali naložbe v rožnati luči in jim sploh niso nakazali drugačnih možnosti. Takemu načinu sprejemanja investicijskih programov je zdaj odklenkalo. Zahtevana odgovornost
rO [MK
Zastareli stroji
Nespodbudne ugotovitve veljajo tudi za naše občine
t
Ro nekaterih podatkih so slovenske gospodarske organizacije združenega dela konec leta 1981 uporabljale osnovna sredstva v vrednosti 717 milijard dinaijev. Sedanja vrednost teh osnovnih sredstev je več kot polovico manjša, kar pomeni, da upravlja naše gospodarstvo z ekonomsko zastarelimi osnovnimi sredstvi.
Na območju, ki ga pokriva naš tednik, imajo najmanj izrabljena osnovna sredstva v občini Trebnje. Tam znaša sedanja vrednost osnovnih sredstev v gospodarstvu 57 odstotkov nabavne vrednosti. Sledijo občine Brežice z nekaj več kot 56 odstotki, Črnomelj s preko 53 odstotki, Ribnica s 53 odstotki in Metlika s 50 Odstotki. V novomeški občini znaša sedanja vrednost osnovnih sredstev 49 odstotkov, enako je v krški, v kočevski znaša 47 odstotkov in v sevniš .i občini 41 odstotkov.
Lani so se investicije v osnovna sredstva zmanjšale realno za okrog 15 odstotkov. Očitno bo treba v prihodnje več vlagati v modernizacijo proizvodnje.
poslovodnih organov in strokovnih služb, ki pripravljajo elaborate za nove naložbe, je bila poudarjena na partijskih kongresih, zapisana pa je tudi v občinskih stališčih do investicijskih vlaganj v tem srednjeročnem obdobju. In ne samo to: odgovornost, ki mora dobiti ime in priimek, je sproti ocenjevati glede pričakovane produktivnosti dela, dohodkovne uspešnosti ter izvoznih rezultatov. Odgovornost pa je seveda treba razširiti tudi na banke, ki dajejo kredite za naložbe. Če pa upoštevamo še dodatni družbeni filter, komisije za presojo naložb v regiji ali republiki, potem pravzaprav ne bi mogli več „zabijati'1 denarja v gradnje brez zagotovljenega uspeha.
R. BAČF.R
Končno sodobnejši
Začetek modernizacije proge Ljubljana — Trebnje -Sevnica, pomembne obvoznice
Te dni so začeli na progi Trebnje—Sevnica polagati nove po 200 metrov dolge dolgotirne železniške tračnice ter hkrati utrjevati spodnji ustroj proge. Delo poteka usklajeno in hitro, s sodobnimi stroji in brez težaškega krampanja.
,,Proga Sevnica-Trebnje-Ljubljana bo postala nadomestna proga za mednarodni železniški promet ob Savi. Usposobljena bo za obvoze in izredne pošiljke. Dovoljevala bo 20-tonski osni pritisk," je pojasnil inž. Stefan Dervarič, direktor tozda za vzdrževanje prog Novo mesto.
Žal obnova proge ne bo omogočila bistveno večjih hitrosti vlaka od današnje. Da bi to dosegli, bi morali na več mestih prestaviti progo in ublažiti ovinke, toda že za dosedanja dela so komajda zagotovili denar. Za letos je v načrtu obnova proge v dolžini 12 km, dokončno pa naj bi bila proga Ljubljana-Treb-nje-Sevnica obnovljena do konca tega srednjeročnega obdobja.
Treba bi bilo misliti tudi na eiektr fikacijo, saj sc zaradi vse dražje nafte tovori vendarle vse bolj preusmeijajo na železnico, ki ima še prihodnost.
A. 2.
Jože Pirc (Večer)
!
s
*
4
1
EN
HRIBČEK BOM KUPIL-
Ureja Tit Doberšek
Zakonodaja naj odseva potrebe vinogradništva
Na slavnostni skupščini delegatov Društva vinogradnikov Dolenjske, ki bo v soboto, 24. julija, na Malkovcu, bodo delegati društva med drugim razpravljali o republiški zakonodaji o vinu. Sedanja republiška zakonodaja namreč povsem ne ustreza, v glavnem zato ne, ker so bili ti predpisi sprejeti v ožjem krogu, brez širšega sodelovanja vinogradnikov. Zato bo društvo predlagalo republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nekatere dodatke in popravke.
Eden izmed teh predpisov je
TRSNI IZBOR
Sedanji trsni izbor za dplenj-ski vinorodni okoliš, objavljen v Uradnem listu SRS št. 16/74, kjer takratni republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja
PRAVILNIK
o rajonizaciji vinogradniškega območja SR Slovenije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi, in o območjih za proizvodnjo kakovostnih vin, naj se v 25. čl. točka 3 spremeni in se glasi:
a) kot priporočene sorte:
modra frankinja, žametovka (žametna črnina), modra portugal-ka, game barvama, kraljevina, laški rizling, beli burgundec (beli pino), rdeči traminec, zeleni silvanec, šipon, bela in rdeča žlaht-nina;
b) kot dovoljene sorte:
merlot, game žlahtni, renski rizling, rumeni muškat, neuburgo-vec, rizvanec, rumeni plaveč, radgonska ranina, ranfol (štajerska belina), malvazjja, zeleni vel-tlinec, muškat Italija.
Predlagane sorte so že preizkušene
Pripominjam, da so bile (z izjemo game barvarice in šipona) priporočene sorte že v trsnem izboru leta 1935 za oba tedanja vinorodna okoliša, to je krško-kostanjeviški in novomeško-mokronoški, ki sta sedaj zajeta v skupnem dolenjskem vinorodnem okolišu. Zato z razširitvijo sedanjega trsnega izbora ne uvajamo nobenih novih sort, vračamo se le k že preizkušenim sortam, ki jih še danes najdemo v starih vinogradih po Dolenj-
skem. Želimo razširiti bele kako- A vostne sorte trt, katerih je bilo v £ starih vinogradih več. To je po- A trebno zlasti pri izvajanju za- J menjave samorodnic z žlahtno ^ trto. Tako bomo pridelali za- A dostne količine belega dolenj- J skega vina tudi za lokalni pro- A met.
ANALIZA VINA,
ki jo predpisuje čl. 9. pravilnika A o minimalnih pogojih za promet ^ z nevstekleničenim namiznim vi- A nom z geografskim poreklom in J vinskim moštom v gostinskih ob- 4 ratih (Uradni list SRS št 16/76), je predpis, nad katerim £ se vinogradniki najbolj prito- A žujejo zlasti zato, ker je izpolnje- J vanje tega predpisa združeno s ^ sorazmerno velikimi stroški. A Predmet razprave je zlasti „navo- S dilo” o načinu pridobitve in J izdaje potrdila o analizi vina ^ (Uradni list SRS št. 18/77), po A katerem analizo vina opravljajo £ le Kmetijski inštitut Slovenije, # Kmetijski zavod Maribor in £ Kmetijsko veterinarski zavod 0 Nova Gorica.
Bistvo teh analiz je, da izdana ^ spričevala potrjujejo, da je vzor- A čeno vino primerno za promet, p Ker pa vzorcev vina za to analizo 4 ne jemlje uradna oseba (na pri- A mer pristojni kmetijski inšpek- ^ tor), so ta spričevala dvomljive A vrednosti, saj .obstaja verjetnost J in možnost, da vzorec vina, po- ^ slan v analizo, ni istoveten z A vinom, ki je pod tem nazivom ^ dano v promet. Pristojni inšpek- A tor tudi organoleptično težko J odkrije zamenjavo; poleg tega ^ inšpektor resnično ne more ime- A ti stalno pod kontrolo vsega vina £ v prometu in se zato osredotoči A na preveijanje listin o vinu, ne A pa na organoleptično kontrolo 0 vina, kije v prometu.
Društvo vinogradnikov Do- # lenjske zato predlaga, da se pri- A stojni zavodi za analizo vina ^ povežejo z društvom, ki vsako J leto organoleptično preizkuša J vino svojih članov po ožjih vino- 4 graških okoliših širom po Do- A lenjski. Skupaj s predstavniki za- £ voda bodo' jiaši domači ocenje- A valci vina prav tako dobro kot £ drugi znali presoditi, ali je vino 4 primerno za promet ali ne. Vod- A stvo ožjega vinorodnega okoliša ^ bi tudi .uradno odvzelo vzorec A vina v kleti vinogradnika in ga tu J
zapečatilo, da ne bi prišlo do zamenjave. Zmeriti odstotek alkohola v vinu pa tudi ni noben problem, saj te usluge delajo vinogradnikom laboratoriji tukajšnjih delovnih organizacij. Tako bi lahko z manjšimi stroški prišli do ustreznih potrdil o sposobnosti pridelka vina za promet. Nakazana rešitev je možna in se je o tem treba dogovoriti.
DT
29 (1719) 23. juliju 1982
DOLENJSKI LIST
REKORDEN ODKUP PŠENICE - Pred letom zastavljena akcija za višji pridelek domače pše-P“-e potijuje svojo uspešnost te dni. Posavski kooperanti so na 200 ha pridelali 610 ton zrnja. Na odkup so se v vseh treh občinah dobro pripravili.
VISOK JUBILEJ BOŽIDARJA JAKCA - V petek, 16. julija, je bilo na Bregu še posebej slovesno. V družbi kulturnih in družbenopolitičnih delavcev Novega mesta je svoj 83. rojstni dan praznoval Božidar Jakac. Ob visokem življenjskem jubileju so slikarju čestitali številni prijatelji. (Foto: J. Kraško)
ATLETI NA GORJANCIH - Del članov novomeškega atletskega kluba je bil te dni na pripravah na Goijancih, kar jim je omogočila njihova pokroviteljica IMV. Hrano in stanovanje so imeli v domu IMV pri Miklavžu, primernih terenov za tek pa je na Goijancih več kot dovolj. (Foto: A. Bartelj)
PRIZNANJA — Dan vstaje je priložnost za podelitev priznanj. Tako so ob letošnjem prazniku zvezna priznanja ZRVSJ prejeli Novomeščani Dragica Rome, lože Kos, Brane Suhy in Dušan Dodik ter KO ZRVS Dol. Toplice. Priznanja je podelil član predsedstva ZRVS Ivan Slapnik. (Foto: Stojan Pelko)
f
Niko Paulič
Brigita Rapuc, Andrej Dular, Nives Sulič, Rozi Pečavar in Sergeja Kovše.
Uspešen raziskovalni tabor
V Novem mestu je nenadoma umrl Niko Paulič, strokovni sodelavec pri gospodarski zbornici Slovenije in znani dolenjski turistični delavec. Rodil se je v Novem mestu, kjer je tudi maturiral, nato pa v Zagrebu študiral strojništvo. Ob začetku druge svetovne vojne Paulič kot simpatizer komunistične partije ni dobil dovoljenja za nadaljevanje študija. Ob kapitulaciji Italije je šel v
partizane, sovražnik ga je ujel, v raznih taboriščih je bil do osvoboditve. Po vojni se je Niko Paulič, katerega največja ljubezen sta bila do zadnjega fotografiranje in film,
Nabirali so si prve izkušnje za morebitno kasnejše raziskovalno delo
Z razstavo v semiškem gasilskem domu so v nedeljo, 11. julija, zaključili 2. republiški raziskovalni tabor v Semiču. V štirih skupinah (etnologija, biologija, geografija in zgodovina) je preko 50 študentov, dijakov in osmošolcev raziskovalo vodne vire, gibanje prebivalstva in onesnaženost okolja, zgodovino NOB do osvoboditve, vinogradništvo in kartiralo rastlinstvo in živalstvo v semiški okolici. Tabor je vodil Dušan Plut, delo pa so usmerjali
NOVOMEŠKI GIMNAZIJCI PRVI
Čeprav je vest nckolikanj zastarela, ni prav nič manj razveseljiva. Košarkarji novomeške gimnazije so namreč pred dnevi na republiškem prvenstvu srednjih šol v Celovcu prepričljivo zasedli prvo mesto. V predtekmovanju vi* NOvomeščani najprej ugnali koprski F.ŠC z 62 : 52 in Enotnost iz Murske Sobote z 69 : 34. Nič manj prepričljiva ni bila zmaga Novomesčanov v polfinalu nad gimnazno Ivana Cankarja iz Ljubyanc s 66 : 40, v finalu pa so mladi Dolenjci prepričljivo ugnali ŠŠD Kajuh iz Celja z 81 : 61. Najboljši igralec in strelec turnirja je bil Novomeščan Matjaž Bajc.
mentorji z ljubljanske univerze in SAZU. Izsledke raziskav bodo objavili v posebnem biltenu.
Njvcs Sulič, ki jc bila mentorica skupine za etnološke raziskave, seje tabora udeležila že drugič. „Lani smo obdelali običaje ob rojstvu, poroki in smrti, letos pa vinogradništvo," je povedala, nato pa strnila nekaj osnovnih ugotovitev: običaji v vinogradništvu izginjajo, spreminja se vloga dejavnosti, ki ni več poglavitni vir dohodka. Andrej Dular, kustos Belokranjskega muzeja, pa je še opozoril na precejšen vpliv vikendaštva na vinogradništvo Bele krajine.
..Povsod smo bili lepo sprejeti," je povedala Sergeja Kovše, dijakinja gimnazije z Raven na Koroškem. ,,Beta krajina mi zelo ugaja in zapuščam jo z najlepšimi vtisi." Tudi Brigita Rapunc, Sergej ina sošolka, je menila, da je Bela krajina lepa in prijazna dežela, povedala pa je še, da sc jc v času tabora veliko naučila.
..Čeprav sem domačinka," je dejala Rozi Pečavar iz Nestoplje vasi pri Semiču, sicer pa učenka prvega letnika srednje šole Edvard Kardelj v Črnomlju, „sem na terenu videla
LEPO JE BITI MLAD . . — Z veselo pesmijo, ki je za trenutek pregnala solze ob slovesu, so se pionirji, udeleženci 25. tabora Sutjeska v Novem mestu, najlepše zahvalili vsem, ki so jim omogočili štirinajstdnevno medsebojno spoznavanje in sklepanje novih prijateljstev.
Slovo s solzami v očeh
Končan letošnji tabor Sutjeska — Pozdrav Franca Salija na sklepn! prireditvi — Nepozabni vtisi
Že petindvajset let sc pionirji iz vse Jugoslavije zbirajo na taborih Sutjeska. Vsako leto prihajajo novi ljudje, želje vseh pa so enake: snovati medsebojna prijateljstva in tako krepiti tudi prijateljstvo vseh naših narodov. Tudi letos so mladi iz Titovega Velesa, Busovače, Dubrovnika, Erdevika, Kruševca, Ptuja, Tivta in Djakovicc med svojim bivanjem v Sloveniji dokazali, da to niso le prazne besede. Postali so velika družina z 80 člani, postali so Jugoslavija v malem.
V štirinajstih dneh so ob številnih aktivnostih v šmihclskcm Domu Majde Sile opravili toliko izletov, da so dodobra spoznali vso Slovenijo. Bili so na Bazi 20, na Voglu, na Bledu, v Kumrovcu, v Ljubljani so se srečali z borci, kopali so se v Šmarjeških Toplicah, v tovarni Krka pa so si ogledali, kako nastajajo zdravila in kozmetika. Dan pred odhodom, v sredo, 14. julija, so prijavili zaključno prireditev, na :ateri so se predstavili s pesmimi in spisi, ki so nastali na taboru, zapeli pa so tudi pesmi vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Med gosti sta bila tudi pred-
Danijela Milkov iz Kruševca’ pravi takole: „Prva dva, tri dni, ko se še nismo poznali, je bilo kar nekako težko. Že zdaj pa vem, da bo jutri, ko se bomo poslavljali, veliko teže. Tukaj je bilo zares lepo, edino plesi bi morali biti daljši. Od vseh izletov mi je bilo najbolj všeč na Bazi 20."
Danica Lorbek iz Ptuja je bila zadolžena za vodenje zaključne prireditve in kar ni mogla skriti treme pred tem pomembnim dogodkom. ..Čeprav smo se precej pripravljali, me je le malo strah. Vendar pa upam, da se ne bom zmotila."
Najdaljšo pot do Novega mesta so napravili pionirji iz Titovega Velesa. Od tam je prišel tudi Saška Andrejevski. „Mcni jc bilo najlepše, ko smo se peljali z gondolo na Vogel,"
pravi Saška, „res imamo tudi pri nas Sar planino in Korab, a tako
l
sednik Zveze prjjatelicv mladine anc Šali in pred-
Slovenije Franc ... ,_______________
sednik sveta Zveze pionirjev Slovenije Franci Kržan. Tovariš Šali jc v pozdravu pioniijcm zaželel, da bi ljubezen in tovarištvo, nastalo na tem taboru, ohranili tudi v prihodnje.
Čeprav je bilo najbrž še prezgodaj za strnitev vseh vtisov, saj so si jih pionirji nabrali zvrhan
koš, smo nekatere le vprašali, kako jim je bil všeč letošnji tabor Sutjeska 82.
lepo vendarle ni.“
Mirjane Jakovljevič iz Kruševca pa sploh nismo ničesar spraševali, saj je vse svoje vtise strnila v kratek spis z naslovom ..Odhajamo", ki ga jc prebrala na zaključni prireditvi. Takole jc zapisala: ..Jutri odhajamo, a kot da smo se šele včeraj srečali. Obrisi solze, inali Dalmatinec, obriši solze, pionir iz Črne gore, in poglej Albanca, poglej Slovenca, kako ti čvrsto stiska roko kol bratu, loko, s katero gradiš bratstvo in enotnost. V teh petnajstih dneh smo si neštetokrat podali roke, ki sklepajo trajna prijateljstva. Nočem jokati in s solzami pokvariti zadnjega večera. Toda solze same tečejo .. “
STOJAN PELKO
veliko novega in prvič obiskala nekatere vasi."
Skratka, tabor je lepo uspel.
F. DERGANC
KONČAN SPOMLADANSKI DEL
zaposlil pri Državnem filmskem podjetju, po ustanovitvi Triglav filma je bil imenovan za načelnika filmske obdelave, poslali so ga tudi na filmsko tehnično specializacijo v Prago. Več let je bil Paulič načelnik filmske proizvodnje ter član upravnega odbora in strokovnega sveta Triglav filma.
Pred kratkim se je končal spomladanski del dolenjske košarkarske lige. Po neuradnih podatkih so se ekipe razvrstile tako:	1.	Novo
mesto, 2. Podbočje, 3. Straža, 4. Trebnje, 5. Mirna, 6. Brežice.
Jesenski del košarkarskih tekmovanj v dolenjski košarkarski ligi se bo začel 4. septembra.
Anton Zevnik
10. julija so se mnogi Metličani na domačem pokopališču poslovili od 81-letnega Antona Zevnika. Pokojni je v mladih letih celo vozil postiljonsko pošto, se potem, ko jo je izpodrinil vlak, oprijel cestarske službe, nazadnje pa se spet zaposlil pri pošti. Daleč naokrog je dolga leta prinašal vesele in žalostne novice in v vsaki družbi je bil dobrodošel.
Med zadnjo vojno je v partizanih blizu Ribnice izgubil komaj 17-tet-nega sina Toneta. To mu je zagrenilo življenje, vendar je ob svoji drugi ženi, zlasti v zadnjih letih, ko se ga je že lotevala bolezen, našel veliko oporo.
Anton Zevnik se je v pokoju posvetil predvsem plctarstvu in je mojstrsko oplel na stotine steklenic in izdelal najrazličnejše koške, košarice, cajne in podobne pletarske predmete. O njegovi spretnosti jc že pisal naš list in podobo tega neutrudnega pletarja smo pred leti videli na stenskem koledarju. Zevnikove predmete hrani tudi Belokranjski muzej in prav v teh predmetih in v mnogih drugih, ki so razstreseni po belokranjskih domovih, bo še naprej živel spomin nanj.
-ar
70 let Janeza Vitkoviča
Včeraj, prav na dan vstaje slovenskega naroda, jc Janez Vitkovič, znani belokranjski družbenopolitični delavec, prvoborec in publicist praznoval 70-!etnico svojega plodnega
življenja. Ziv
življenjska pot Janeza Vitkovjča se je začela v Pod-klancu pri Vinici, kjer se je rodil v skromni kmečki družini. Izučil seje pekovske obrti, kiji je ostal zvest tako rekoč vse
življenje; pred vojno jc bil pekovski pomočnik, leta 1964 pa je odšel v pokoj kot direktor črnomaljske pekarne.
Janez Vitkovič j c bil med organizatorji vstaje proti okupatorju v Beli krajini. Kot zvest in napreden človek jc bil že poleti 1941 sprejet v Komunistično partijo. V začetku 1942 je na viniškem območju zbral več mladih naprednih
fantov in jih odpeljal v partizane. V letih 1941- 43 je bil Vitkovič sekretar rajonskega komiteja KPS v Vinici in komisar čete Belokranjskega odreda. Od 1943 do 1945 je bil član okrožnega komiteja KPS za Belo krajino, član okrožnega NOO in okrožnega odbora OF za Belo krajino.
Po vojni je bil Janez Vitkovič sekretar občinskega komiteja KPS Radgona, član občinskega in okrajnega komiteja KPS Črnomelj, po ustanovitvi ZZB NOV Črnomelj je bil vrsto let predsednik okrajnega odbora in še sedaj aktivno deluje v borčevski organizaciji.
Kot dolgoletni direktor črnomaljske pekarne in občinski odbornik si je vseskozi uspešno prizadeval za vsesplošni razvoj in napredek črnomaljske občine. Vsekakor je treba omeniti tudi Vitkovičevo publicistično delo; leta 1961 je izšla njegova knjiga „Bela krajina skozi viharje k svobodi", dolga leta pa je bil dopisnik Dolenjskega lista in Borca. Ne nazadnje ima Vitkovič velike zasluge za razvoj, napredek in uspešno delovanje črnomaljskega nogometnega kluba Bela krajina, v katerem aktivno deluje že več kot pol stoletja, pred vojno kot igralec, po vojni pa kot dolgoletni predsednik.
Za svoje delo je Janez Vitkovič prejel vrsto visokih državnih odlikovanj, občinskih in krajevnih priznanj, za zadnji občinski praznik so mu podelili tudi najvišje občinsko priznanje — plaketo občine Črnomelj.
Uspešna prva izmena
Na MDA Bela krajina 82 za 60 odst. presegli normo
frva izmena letošnje republiške mladinske delovne akcije Bela krajina je prejšnji teden končala svoje ddo. V prvi izmeni je bilo 127 brigadirjev v treh brigadah, in sicer brigada Janko Ribič iz Ljutomera, brigada Cvetka Jeriri iz Celja, v kateri je bilo tudi 22 brigadirjev iz pobratenega Zaječat] a, in brigada Kokrški odred iz Tržiča.
Komandant MDA Bela krajina 82 je Brane Grohar iz Radovljice, namestnica pa Mojca Rugelj, ki je zadolžena predvsem za interesne dgavnosti. Prva izmena je gradila vodovod Bušinja vas-Metlika in opravila za več kot 2,5 milijona dinarjev del. Kot je povedal komandant, je bila prva izmena zelo delavna, saj je za več kot 60 odstotkov presegla normo, v prostem času pa so bili tako rekoč vsi brigadirji vključeni v številne interesne dejavnosti. Bogato je bilo tudi kulturno in športno življenje v naselju v Vinici ter sodelovanje z domačini.
Pokroviteljstvo nad prvimi tremi brigadami so prevzeli: suhorski obrat 1MV. Komet in KZ Metlika. ..Medtem ko smo, kar se tiče sodelovanja z domačini, zadovoljni, pa pogrešamo tesnejšega stika $ črnomaljskimi
i
Brane Grohar
družbenopolitičnimi organizacijami, od katerih pričakujemo, da jih bo bolj zanimal uspeh brigadirjev pa tudi njihove težave," je dejal Brane Grohar.
F. DERGANC
Po letu 1955 srečamo Nika Pauliča v rodnem Novem mestu. Referent za industrijo in obrt, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve, samostojni referent za investicije pri Pionirju. Leta 1961 jc prevzel mesto tajnika Dolenjske turistične zveze, delo, pri katerem je lahko uporabil vse svoje znanje in izkušnje. Poleg rednega dela jc Paulič izdelal več investicijskih načrtov za graditev najpomembnejših gostinskih objektov na Dolenjskem, njegovo delo so skupni nastopi dolenjskega turizma in podjetij na velesejmih, bil je pobudnik in soustvarjalec Vodnika po Dolenjski in več turističnih prospektov, pri čemer sta še posebej prišla do izraza njegovo znanje in ljubezen do fotograf je. Ves čas je Niko Paulič aktivno deloval v ZK, SZDL, še posebej pa v Turističnem društvu, Ljudski tehniki ter v zadnjem času v jamarstvu. Ko ie tega tihega in skromnega človeka vzela smrt, je imel za seboj 38 let dela.
ZBRALE SO SE PO TRIDESETIH LETIH - Pred nedavnim so se na Veliki Loki pri Trebnjem zbrale nekdanje gojenke in predavateljice Kmetijsko gospodinjske šole na Mali Loki. Po tridesetih letih
uspešnega dela v praksi so diplomantke te šole obujale spomine na šolska leta in prehojeno pot treh desetletij. Ob tem so tudi bile nekoliko razočarane, da je njihova šola, kjer so si pridobile toliko koristnega znanja, doživela tako žalostno usodo. Na sliki: udeleženke srečanja na Veliki Loki.
Odškodnine niso rešitev
Odškodninska komisija zasavskih in posavskih ribiških družin ima neplačanih 5,6 milijona dinarjev Odškodnin. Samo s trboveljsko termo-centralo je dogovorjena izvensodna poravnava v znesku 3,6 milijona dinaijev. Plačati morajo do 1. avgusta.
Nezavidljivo stanje voda, predvsem Save, je stara nehvaležna dediščina. Ribiči so na zadnji seji odškodninske komisije našteli 12 podjetij od Litije do Sotle, ki so bodisi povečale proizvodnjo in s tem onesnaževanje ali pa začenjajo na novo. Tako so pozorni do sevniškega J ugo-tanina. Preveriti nameravajo, kaj je z novo Stiliesovo tovarno pri Kladju (odpadki lakov). Menijo, da je zadnji čas preveriti, kaj bo z novo pletilnico pri Brezovem. Inštitut Ru-djer Boškovič po pogodbi s krško
Jedrsko elektrarno stalno spremlja savsko vodo in to na treh mestih. Ta znanstvena ustanova naj bi v mesecu dni ponudila neškodljivi biocidni program za hladilno vodo v jedrski elektrarni.
Ribiči naj bi za zagrebške znanstvenike ižlovili okrog 300 klenov. Le-te bodo namestili v nekakšne kletke v Savi in Krki. S proučevanjem teh rib želijo priti do njihove kromosomske slike. Nadaljnje sodelovanje ribičev z zagrebškimi znanstveniki bo nedvomno prineslo še zanimive ugotovitve.
- Za predsednika odškodninske komisije zasavskih in posavskih ribiških družin so na zadnji seji v Radečah izvolili Maksa Podlesnika, sicer tudi tajnika slovenske ribiške zveze. Tajnik komisije bo po novem Franc Hruševar iz Sevnice.
A. Z.
m
„KRKA' TOVARNA ZDRAVIL, n. sol. o. NOVO MESTO
KRKA
OBJAVLJA ZA TOVARNO IZOLACIJSKIH MATERIALOV PROSTA DELA
a) VZDRŽEVALCA PLINSKE POSTAJE,
b) VZDRŽEVALCA KQMPRESORSKE POSTAJE IN ČRPALK,
c) VARILCA - SPECIALISTA.
Za opravljanje del pod a) in b) lahko kandidirajo delavci, ki imajo končano poklicno šolo in narejen izpit za upravljanje s plinskimi napravami ter poznajo delovanje črpalk in kompresorjev.
Za dela varilca - specialista mora imeti delavec poleg končane poklicne šole opravljen tudi izpit za varjenje s plemenitimi kovinami in vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
ZA TOVARNO IZOLACIJSKIH MATERIALOV
imamo še vedno prosta dela
ELEKTRIČARJEV, KLJUČAVNIČARJEV in STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
za opravljanje del na vzdrževanju in v delavnicah. Ket bo proizvodni proces kontinuiran, se bodo dela na vzdrževanju opravljala v 4 izmenah, dela v delavnici pa samo v dopoldanski izmeni. Zaželene so delovne izkušnje in odslužen kadrovski rok.
Vse, ki želijo skleniti delovno razmerje z našo delovno organizacijo in izpolnjujejo zahtevane pogoje, vabimo, da oddajo pismene prijave na naslov: KRKA, tovarna zdravil, Cesta herojev 45, 68000 Novo mesto, v 15. dneh po objavi.
Na istem naslovu lahko dobijo kandidati tudi vse informacije.
DOLENJSKI LIST
Št. 29 (1719) 23. tulija 1982
kultura
in
izobra-
ževanje
gorenje
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje Delavski svet TOZD Kompresorji, n. sol. o., Črnomelj
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa
VODJA TOZD KOMPRESORJI
Za vodjo TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
— daje moralnopolitično neoporečen,
— da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti,
— da ima srednjo ali višjo izobrazbo,
~~.da ima 5 iet delovnih izkušenj na vodstvenih — ,odgovornih delih in nalogah.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z aktivnim znanjem nemškega ali angleškega jezika.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: TOZD Kompresorji Črnomelj, Razpisna komika, 68340 Črnomelj, z oznako ,,Razpis del in nalog vodje TOZD Kompresorji".
O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo.
430/27-82
Proizvodno podjetje,,OPREMA" TOZD Težka konfekcija „SINTEP" KOČEVJE
Razpisna komisija in delavski svet TOZD Težka konfekcija „SINTEP" Kočevje razpisuje
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA poslovodnega organa tozd Težka konfekcija „SINTEP".
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da imajo visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, pravne ali lesne smeri,
2. da imajo najmanj šest let uspešnih delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih,
da so moralno in politično neoporečni in imajo pravilen odnos do samoupravljanja.
Kandidat bo imenovan za razpisana dela za dobo 4 let. Kandidati pošljejo vlogo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (kratek življenjepis, dokazilo o doseženi izobrazbi in o delovnih izkušnjah) v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov:
Proizvodno podjetje „OPREMA" Kočevje,
TOZD Težka konfekcija „SINTEP' ,
61330 KOČEVJE, Tomšičeva c. 13, s pripombo: „ZA RAZPISNO KOMISIJO".
Izbira kandidata bo opravljena v 10 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
463/29-82
VZGOJNO—IZOBRAŽEVALNA CIJA
Trebnje
ORGANIZA-
razpisuje prosta dela in naloge: za delovno skupnost skupnih služb:
GLAVNEGA RAČUNOVODJO
Pogoji:
— srednja ali višja ekonomska oziroma komercialna šola;
— 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili Vzgojno-izobraževalni organizaciji Trebnje v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni
kujavi razpisa, u iziau razpisa o 30 dni po izteku prijavnega roka.
446/28-82
metalna Maribor
Toz D PRISKRBA SREDSTEV DELA
sPrejme na delo
VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV opravljanje transportnih del v skladišču
s polnim
Delavci bodo združili delo za nedoločen čas ! “elovnim časom in s trimesečno poskusno dobo.
Prejeti delavci bodo imeli možnost priučitve za razna Qrufla dela.
Kandidate vabimo, da se oglasijo v Metalni - materialni Mosiovnic na Senovem pri tovarišu Geršaku ali pa naj uaajo pisne vloge na isti naslov.
445/28-82
23. julija .1982
Ni samo bleščečih rezultatov
Nekaj o vprašanjih, ki se zastavljajo ob koncu prvega leta usmerjenega izobraževanja
Prvo leto usmeijenega izobraževanja je za nami in strokovne službe že proučujejo podatke, ki so začeli pritekati kmalu po koncu pouka. Za zdaj jih predvsem zanima, kako so se obnesli novi izobraževalni programi, kakšen uspeh so dosegli učenci in kako so se v spremenjeni način šolskega dela vključili učitelji. Kasneje, ko bo na voljo še več najrazličnejših podatkov in ugotovitev, zbranih od vsepovsod, bo moč odgovoriti še na vrsto drugih vprašanj. Med taka sodijo, denimo, vprašanja v zvezi z mrežo šol in tista, ki se nanašajo na izpolnjevanje smotrov, zastavljenih s šolsko reformo.
Bržčas ni nihče pričakoval, da bo Uresničilo pa se ni še marsikaj dru-
usmerjeno izobraževanje - kljub dolgoletnim temeljitim pripravam -steklo kot po maslu in že prvo leto dalo samo bleščeče rezultate. Prav tako so mimo upali tisti, ki so govorili in pisali, da bo usmerjeno izobraževanje že na začetku kos zapleteni problematiki v zvezi z zahtevami, ki jih je pred šole novega tipa postavilo združeno delo.
gega. Tako bo Novo mesto šele v naslednjem šolskem letu dobilo ustrezno zgradbo za potrebe srednje šole tehniških usmeritev, vprašanje pa je, če bodo pravočasno zagotovljeni in opremljeni vsi prostori za tako imenovani praktični del pouka (delavnice, laboratoriji itd.).
Na splošno lahko rečemo, da so se že v prvem letu usmerjenega
izobraževanja pokazale sončne in senčne strani. Kar zadeva učni uspeh, bi smeli biti z njim zadovoljni. Podatki z raznih območij kažejo, da je v prvih letnikih izdelalo 70 do 80 odstotkov učencev, kar gotovo ni katastrofalno. Učenci so si največ negativnih ocen nabrali pri matematiki in tujih jezikih, znanje pa je hudo zašepalo tudi pri materinščini, fiziki in kemiji. Seveda bodo analize pokazale, ali je dvojka res povsod dvojka ali milostna ocena. Menijo, da bi morali biti kriteriji ocenjevanja povsod enaki, saj bi se morali tako učitelji kot učenci zavedati, da vzgajajo šole usmerjenega izobraževanja za poklic in da se poklic brez dobrega znanja ne da opravljati.
Dolenjska noša j s starih fresk !
: Novomeški folkloristi • : tudi v vlogi etnologov ;
Tak naslov bo imela monografija, ki so jo Ribničani pripravili v počastitev 900-letnice svojega mesta
Proslavljanje častitljive 900-letnice svojega mesta bodo Ribničani okronali z zajetno monografijo ,JRibni-ca skozi čas“, ki jo bo izdajatelj Spektar iz Zagreba že čez nekaj tednov poslal naročnikom in v knjigarni-ško prodajo. Knjiga, ki bo po obsegu podobna tovrstnim delom, bo imela tekstovni del bogato ilustriran s črno belimi in barvnimi fotografijami, reprodukcijami umetniških del in risbami. Sestavki, ki jih je napisalo več avtorjev in poznavalcev ribniške preteklosti in sedanjosti, bodo v tematskih sklopili obravnavali kulturno zgodovinska, etnografska, gospodarska in druga področja ribniškega mesta od najstarejših časov do danes.
V monografiji bo podrobno obdelan ribniški park kulturnikov, zrasel v zadnjih petnajstih letih ob ribniškem gradu. Kot pravi prof. Janez Debeljak, je ta ribniški ,,panteon" v celoti
svojevrsten spomenik znamenitim ljudem, ki so vsaj del svojega življenja in dela vgradili v ribniško zgodovino. ,,Zdaj je v parku vklesanih 65 imen ljudi, ki so bili rojeni v ribniški dolini. Med njimi so pesniki, pisatelji, glasbeniki, meceni, politiki in drugi znameniti rojaki, denimo, od Gallusa, renesančnega skladatelja izpred 400 let, do narodne heroine in pesnice Majde Šilc," pripoveduje prof. Debeljak. Omeni, da je pesem „Vstani mladina .. .“, kije takoj po vojni veljala za mladinsko himno, njena. Park kulturnikov imensko še ni zaključen. Svoje obeležje bo v njem vsekakor dobil tudi znani slovenski mecen Luka Knafel, za katerega so šele v zadnjem času dognali, da je bil rojen v Ribnici.
Prof. Janez Debeljak je eden glavnih pobudnikov za izid monografije o Ribnici, prav tako organizatorjev in piscev. Pravi, da bo to temeljno delo o Ribnici, namenjeno pa tako domačinom kot drugim, tudi tujcem. Zato bodo povzetki besedil izšli v več tujih jezikih.
Med sončnimi stranmi šolske reforme, kakor se kaže prek usmerjenega izobraževanja,	kaže
poudariti predvsem veliko prizadevnost in Odgovornost, ki so ju pokazali učitelji in šolska vodstva. Po njihovi zaslugi in pod vplivom novih programov seje srednja šola, do zdaj pripravljalnica za višje in visokošolski študij, začela notranje spreminjati. Znatno se je izboljšalo sodelovanje z združenim delom, kar se je še posebej izrazilo pri uspešni izvedbi proizvodnega dela in delovne prakse učencev prvih letnikov.
Od senčnih strani pa omenjajo predvsem upadanje izobraževanja ob delu in pešanje tako . imenovane vzgojne vloge šole. Učitelji in učenci so tako rekoč preobremenjeni z učno snovjo, zato so se učenci osredotočili predvsem na učenje. Seveda pa tudi za usmerjeno izobraževanje ni dokončne formule, zato bo najbrž potrebno vzgojno vlogo šole okrepiti.
I. Z.
V PULJU PET NAŠIH FILMOV
Na 29. festivalu jugoslovanskega igranega filma, ki se je 21. julija začel v Pulju, zastopa slovensko kinematografijo pet filmov. To so: mladinski film »Učna leta izumitelja Polža”, ..Razseljena oseba”, „Boj na požiralniku”, . Deseti brat" in , Pustota”. Letošnji festival bo potekal do 30. julija.
»Dolenjski” dogodek v Škofji Loki
V galeriji Loškega muzeja razstavljata Andrej Perko in Jože Kotar — „Policentrično'
gostovanje?
; Leta, ko so morali Novo-! ; meščani poklicati na pomoč bc-|
• lokranjskc folkloriste, če so ho-; t teli to ali ono kulturno pri-;
S reditev folklorno , oobarvati",!
• - ’ •
S so ze zdavnaj mimo. Vsekakor! ; pa jim folklore ni treba „ uvaža-; ; ti" od takrat, ko so prvič javno;
• zaplesali člani domače skupine;
• »Kres", ki je kasneje postala! ; samostojno folklorno društvo! ; pod istun imenom.
•	,,Krešovci", ki že od vsega;
• začetka vadijo in nastopajo pod; ! strokovnim vodstvom Branke; ; Moškon, so iz leta v leto širili, ; svoj izvedbeni program. Tako; ; ima društvo naštudirane splete; ! plesov in pesmi z območja Do-; ! lenjske, Bele krajine, Prekmurja, ; ; Štajerske, Posavine, splet plesov ! ; in pesmi jugoslovanskih narodov ; ; in splet partizanskih kol. S ta-; ! kim programom, ki ga želijo; ! seveda še razširiti, so novomeški! ; folkloristi nastopali pred doma- ! ; čim občinstvom, na vseh po-;
• membnejših folklornih pri- J ! reditvah po Sloveniji in v nekate- ; J rih drugih republikah. Samo lani ! ; so v svojo bilanco vknjižili nič i ; manj kot 34 nastopov, kar goto- J
• vo ni malo.
! Čeprav že uveljavljeni, pa so S ; ..kresovci” zavoljo najrazličnej- ! ; šili okoliščin svoj prvi samostoj- | ; ni nastop lahko izvedli šele letos, ; ! pred tedni v novomeškem Domu ; j JLA. S tem nastopom so tudi | ! dokončno potrdili, da niso ni- ! ; kakršni začetniki, marveč že po- ; ; vsem uglašena skupina, in da so f ! jim kot takim vrata v prihodnost ; ! na stežaj odprta.
; Zanimivo je, da izvaja skupina ! ; dolenjske plese v pristnih dolenj- ! ; skih nošah. Do te narodne noše s ! je „Kres” prišel ob pomoči dr. ; ! Marije Makarovič in F.tnograf- ; ! skega muzeja v Ljubljani. Pristna ! ; dolenjska noša je namreč na- ! ; rejena po restavriranih oziroma ;
• rekontruiranih freskah v notranj- ; ščini cerkve na Veseli gori.
Minuli petek so v galeriji loškega muzeja v,
Škofji Loki odprli razstavo slikarskih del Andreja Perka in Jožeta Kotarja. Obema je skupno to, da sta po rodu Dolenjca in da se z likovno dejavnostjo ukvarjata ljubiteljsko. Perko, ki kot strojni inženir dela v Zavodu za hlajenje in klimatizacijo v Škofji Loki, je doma z
Muljave, v Novem mestu pa je končal gimnazijo. Kotar, rojen v Novem mestu, pa je zaposlen pri podjetju Unija - Papirservisv Šentjerneju. Kot člana likovnih skupin. Perko seveda škofjeloške, Kotar pa novomeške, imenovane po Vladimiru Lamutu, sta se na likovnem področju že precej uveljavila. Za njima so skupinske in samostojne razstave, udeležila sta se več slikarskih kolonij ia eksternporov, Kotar pa je dobil tudi že več nagrad.
Na razstavi, ki bo na ogled do 5. avgusta, so dela, ki kažejo, da so
pota umetniških iskanj avtorjev različna. Medtem ko išče Kotar likovne učinke v dograjevanju barvne skale na krajinskih motivih, ie Perko s svojimi linorezi pravo nasprotje Rotarjevemu slikarstvu. Andrej Pavlovec, ki seje poglobil v razvoj obeli, je zapisal, da je Perko našel svoj značilni izraz s tako imenovanim sintetiziranjem določenih predmetov. Iz narave prevzete oblike se pretapljajo v geometrijsko izrazne oblike, kar je še zlasti razvidno iz Perkove zadnje ustvarjalne dobe.
Sicer pa je to skupno razstavo del različnih avtorjev Andrej Pavlovec takole utemeljil: „V spomin se mi je zarezala misel Franca Šalijn, da je policentrični kulturni razvoj samo
nosti, ampak da bi mu bilo omogočeno tudi razvijati in uveljavljati lastna ustvaijalna hotenja.”
Pavlovec je dodal, da med taka prizadevanja prav gotovo sodi tudi razstava del Andreja Perka iz Škofje Loke in Jožeta Kotarja, kije prišel v goste iz Novega mesta.
; Kot rečeno, ima društvo v ; načrtu nekaj novosti. Predvsem | ; želi naštudirati pesmi in običaje f • ob metvi, hkrati pa od starejših ; ! Dolenjcev, pri katerih še živi ; ! ljudsko izročilo, zbrati kar naj- *
; več ljudskih pesmi, običajev in j
; drugega folklorno ; gradiva.
zanimivega
Foto občutja narave
Pri slonu v gosteh razstavlja Petar Dabac
V petek, 16. julija, so v galeriji Pri slonu odprli novo razstavo. Z enaindvajsetimi barvnimi fotografijami s skupnim naslovom , Občutje narave ob koncu XX. stoletja” se tokrat predstavlja Petar Dabac.
„LJUB LIANA1 V SEVNICI
ena od pomembnejših usmeritev naše kulturne politike. Njen smoter je seveda, da bi vsakomur omogočili ne le doživljanje kulturnih dobrin -to se kaže v skrbi delovnih ljudi, da v občinskih in krajevnih središčih ter delovnih organizacijah izboljšajo možnosti za živ stik z dosežki umet-
,Zveza kulturnih organizacij sevni-ške občine pripravlja v sodelovanju z občinsko konferenco ZK proslavo dneva vstaje slovenskega naroda. Proslava bo predvidoma v soboto, 24. julija, ob 18. uri pri spomeniku padlih borcev v Sevnici. V bogatem kulturnem sporedu bodo nastopila kulturna društva iz številnih krajev občine. Posebnost te prireditve bo nastop folklorne skupine slovenskega kulturnega društva „Ljubljana“ iz Fssna. Člani te skupine, naši delavci na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji, s tem gostovanjem vračajo obisk oktetu Boštanjski fantje, ki je v Kssnu nastopil junija.
TREBANJCI POJDEJO V SE2ANSKO OBČINO
Le redki Novomeščani so v vročem petkovem večeru zmogli dovolj moči, da so prišli na otvoritev in se ob tej priložnosti tudi srečali z avtorjem. Štiridesetletni svobodni umetnik živi in dela v Zagrebu, kjer vodi arhiv svojega , slavnega strica” Toše Dabca, enega od klasikov jugoslovanske fotografije. Petar Dabac je zanimiv predvsem zaradi nenehnega fotografskega iskanja v zelo različnih smereh.
besedami Baudelairea, Hugoja in Su-san Sontag nam avtorica govori o fotografiji, o njeni svobodi in še o marsičem. Zelo je zanimivo njeno razmišljanje o odnosu med naravnim in imaginarnim: »Začenjamo opažati, da sc imaginarno brezmejno razvija kot čezmernost naravnega in -obratno. Tako že stoletja gozdovi hodijo, celine plavajo, nebo poka pod našimi koraki. Morda bomo ravno zahvaljujoč fotografiji to začeli tudi opažati. »Zanimivo, mar ne?
Ko so kulturniki iz sežanske občine letošnjo pomlad nastopili v več krajih trebanjske občine, je bila s tem prižgana zelena luč za trajnejše kulturno sodelovanje med občinama, ki štejeta za manj razviti. Poleg nastopov kulturnih skupin bosta občini izmenjali tudi izkušnje pri načrtovanju in izvajanju kulturne pole tike. Že na začetku so predstavniki ZKO obeh občin izrazili željo, naj bi medsebojno obiskovanje kulturnih skupin postalo tradicionalno. Spomladi 1983 bodo v sežanski občini gostovali kulturniki i/ trebanjske občine.
Dela, s katerimi se predstavlja v Novem mestu, so izsek iz zbirke sedemdesetih fotografij »Občutje narave ob koncu XX. stoletja”, ki jo avtor skupaj s spremnim esejem pripravlja tudi za knjižno izdajo. Najbolje bo, da si pred ogledom razstave (»drobno preberete uvodni esej, ki ga je prispevala Annie Le Brun. To francosko intelektualko, doktorico filozofije s Sorbone in nekdanjo aktivno članico skupine pariških nadrealističnih pesnikov, je srečanje z Dabčevimi fotografijami spodbudilo k pisanju izredno tehtnega eseja.
Skozi prepletanje lastnih misli z
Tudi o Dabčevih fotografij ah je zapisanih nekaj zares lepih besed. Takole piše Annie Le Brun: »To niso strukture, to niso krajine, to so odtisi slučajnosti, tukaj, tam, zjutraj, pozno popoldne, pozimi, ko se spusti noč, od blizu, sredi poietja, zelo daleč.” Obiskovalec tako torej upravičeno pričakuje odločne fotografije. Vendar ostaja to pričakovanje do neke mere neizpolnjeno. Vredno se je spomniti stare modrosti, ki pravi, da še tako dober namen ne opravičuje vseh napak.
Ce namreč iščemo na fotografi jah Petra Dabca »barve časa, tisto, kar nadgrajuje formo, kar se izmika smislu” (A. Le Brun), jih bomo le težko našli. Fotografke so tehnično zares odlične, tudi Jepe’ so, a jim manjka nekaj tistega, kar vsako umetniško delo dviga nad povprečje.
STOJAN PELKO
DOLENJSKI UST
1$ !>!S8fe®
■mjsirsdt
Dvoslojni obodni zid z zračno plastjo in toplotno izolacijo. Lahko je tudi brez toplotne izolacije. Zunanji zid je iz silikatnih fasadnih zidakov, neometan, z obdelanimi regami. Notranji zid je iz armiranega betona, silikatnih modularnih blokov ipd. Zidna sloja sta med seboj povezana z nerjavečimi žičnimi sidri
Obodni zid, izdelan kot dvoslojna zidna konstrukcija. Obložni zid je iz neometanih silikatnih fasadnih zidakov; notranji zid pa iz silikatnih modularnih blokov. Zidna sloja sta med seboj povezana z žičnimi sidri iz nerjavečega jekla ali bakra.
industrija gradbenega materiala Anhovo
TOZD OPEKARNA BREŽICE
ZAHTEVAJTE INFORMACIJE IN STROKOVNE NASVETE V PRODAJI BREŽICE
KI OBRATUJE TUDI VSAKO S0R0T0! Št. tel.: /068/ 61-798
j Samoupravna stanovanjska Kočevje razpisuje
skupnost občine
ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH!
Izolacijska sidra in zvezde v različnih velikostih za izolacijske obloge od 3 do 10 cm.
beogradska banka
temeljna banka Ijubljana
Temeljna banka Ljubljana s svojimi poslovnimi enotami v Kranju, Krškem, Litiji, Novem mestu in Žalcu
je odprla agencijo tudi v Metliki
Agencija je odprta vsak dan od 8,30 do 15. in v soboto od 8. do 10,30.
OBČANI BELOKRANJSKEGA IN ŠIRŠEGA OBMOČJA!
— Tu lahko odprete dinarske in devizne hranilne knjižice, tekoči račun in žiro račun, banka pa vam bo po vaših potrebah in željah odobravala raznovrstne kredite. Obrtnikom, ki bodo poslovali z žiro računom preko Beogradske banke, pa bo banka odobravala kredite za osnovna in obratna sredstva. Za vse ostale informacije se lahko obrnete na delavce Beogradske banke.
— Z dinarsko, devizno hranilno knjižico in tekočim računom Beogradske banke so vam vaši prihranki na razpolago pri vseh bankah, poštah in drugih izplačilnih mestih v Jugoslaviji.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV METLIKA
oddaja v najem s 1. septembrom 1982
GOSTINSKI LOKAL S
Štirisobnim stanovanjem.
Lokal stoji ob železniški postaji v Metliki, Kolo- . dvorska št. 1 in je na zelo j lepem in prometnem k ra- j
iu-	S
Da bi lahko sklenili najemno pogodbo, naj interesenti vložijo svoje pismene ponudbe čimprej, vendar pa najkasneje do 15. avgusta 1982, ori Društvu upokojencev Metlika.
NATEČAJ
1. Za pridobitev posojila za individualno gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše.
Natečaj velja do vključno 30. avgusta 1982.
S celotno vsebino natečaja bodo upravičenci obveščeni preko OZD in DS, Društva upokojencev Kočevje, Obrtnega združenja Kočevje ter preko krajevnih skupnosti občine Kočevje.
2. Za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
Natečaj velja do vključno 22. avgusta 1982.
3. Za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, ki jih je pridobila stanovanjska skupnost in predlaga dodelitev posebna komisija za upokojence v okviru stanovanjske skupnosti.
Natečaj velja do vključno 22. avgusta 1982.
4. Za pridobitev družbenih najemnih stanovanj v razpolagalni pravici stanovanjske skupnosti, ki jih predlaga za dodelitev posebna komisija za udeležence NOV.
Natečaj velja do vključno 22. avgusta 1982.
S celotno vsebino natečaja pod štev. 2., 3. in 4. bodo upravičenci obveščeni preko OZD.in DS, Društva upokojencev Kočevje Obrtnega združenja Kočevje, Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje ter krajevnih skupnosti občine Kočevje.
5. Razpis za delno nadomeščanje stanarine občanom z nižjimi dohodki.
Razpis velja do vključno 22. avgusta 1982.
S celotno vsebino razpisa bodo upravičenci obveščeni preko hišnih svetov v družbenih stanovanjskih hišah ter preko krajevnih skupnosti v občini Kočevje.
Kočevje, 14. 7. 1982
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje Predsednik skupščine: Drago AUPIČ, I. r.
456/29-82
460/29-82
VABILO
Krajevna skupnost in ZB NOV Straža pri Novem mestu vabita borce 1. bataljona in v občini Novo mesto živeče borce brigade Ivana Cankarja na tovariško srečanje, ki bo v soboto, 24. 7. 1982, ob 15. uri na Drganjih selih. Srečanje bo v počastitev 40-letnice ustanovitve brigade.
455/29-82
Pletenina, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p. o., Ljubljana, Zaloška 14,
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja dela in naloge
v DF. SODRAŽICA 1. VZDRŽEVANJE KONFEKCIJSKIH STROJEV
Pogoji: — elektromehanik,
— odslužen vojaški rok.
Za objavljena dela velja poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili sprejema: Pletenina, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p. o., kadrovska služba, Ljubljana, Zaloška 14, 15 dni od dneva objave.
Kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 15 dneh p o končanem sprejemanju ponudb.
-	 — 	——s	:—				*—— . 	——			
			
IN
sozd
revirski energetski kombinat edvarda kardelja, trbovlje
Rudnik rjavega premoga Kanižarica - Črnomelj
p. o.
m wmm	68340	Črnomelj
Delovna organizacija Rudnik rjavega premoga Kanižarica objavlja večje števi'o prostih del in nalog:
1. KOPAČ PREMOGA
2. POMOČNIK KOPAČA PREMOGA
3. N. K. DELAVEC V JAMI
Delovno razmerje sklenemo takoj za nedoločen čas. Poleg stimulativnega nagrajevanja nudimo stanovanja za samske delavce z organizirano prehrano.
Kandidati, zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja, naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili na gornji naslov ali pa se osebno zglasijo v kadrovski službi rudnika, kjer bodo dobili vse ostale informacije.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ NOVO MESTO
razpisuje javno licitacijo za prodajo:
PRAVOČASNO NAČRTUJTE ZIDNE FASADNE ODLOGE NOTRANJE DEKORATIVNE ZIDNE ORLOGE S SIUKATNIMI FASADNIMI ZIDAKI V KOMBINACIJI Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI
40
120
— rabljenega parketa
— keramičnih peči
— okenskih in vratnih kril
— železnih ograj
— sanitarne opreme
— odpadnega lesa
Licitacija bo dne 26. 7. 1982 ob 8. uri v prostorih Doma kulture v Novem mestu, Prešernov trg 5.
Interesenti si bodo licitirane predmete lahko ogledali pol ure pred licitacijo.
Najugodnejši ponudniki bodo morali pred odstranitvijo izlicitiranih predmetov plačati ponudeni znesek.
459/29-82
1»0TA
murni
poročajo
IZGINIL OSEBNI AVTO - V noči na 12. julij je nekdo vlomil v garažo Franca Jordana iz Dolnjih namene. Storilec je skozi okno prišel v garažo, nato pa odpeljal sto-aa7 c-, reS*strska številka NM a . ■ > vredno okoli 150.000 din. Avto m tatu iščejo.
OB ŽAGO IN PUŠKO - Iste
c' je bilo vlomljeno še v hišo Antona Korošca v Cilpahu pri Mo-nogu. Tat je vlomil vhodna vrata, 97 n™ ,Pa motorno žago, vredno 7 0QQ dl ‘n lovsko puško, vredno
Tr^AZ9RAJAL v GOSTILNI -Drin • r * miličniki so 13. julija irčaivi do Streznitve Dževada Ju-ontJa 1 Je razgrajal v Zupančičevi čaka u |D°lnji Nemški vasi. Sedaj vabilo za razgovor pri sodniku.
NI ZAKLENIL VRAT - Novo-3 000^- Je. bil 15.- julija ob KPt«!a Osebni avto je parkiral v zaki^^yem drevoredu, oozabil pa je ddla. ‘ Vrata' Tat n' imcl telega
..KonCau NA JEREBOVI - 15. ra7orofVi- ^ s? v gostilni na Hribu lmitrij Zupančič, Anton c, p r°ljuba Zupančič in Dan-nrih,/^- Tud' miličnikov, ki so SS*«1 na pomoč, niso hoteli po-ietiip z?to so jih odpeljali na hla-imir *a ^rebovo ulico. Posla bodo ^	1 tudi s sodnikom za prekrške.
v Kandiji je razgrajal -
7vpa°me miličniki so v petek i,,r pridržali do iztreznitve
•letnega Bojana Novaka, ki je razgrajal v hotelu K and y a. V kratkem se bo srečal še s sodnikom.
■ ^	-	Istega večera jc
izginilo kolo z motorjem, ki ga je ovomesčan Slavko Gorše parkiral na dvorišču Opremalesa v Gotni vasi.
VLOMILI V HIŠO - Neznanec jc v petek zvečer vlomil v hišo Novo-meščana Karla Haccta. Skozi kletje prišel v kopalnico in odnesel 5.000 din gotovine in nekaj dinaijev deviznega porekla.
razbijala steklenice -
Novomeški miličniki so imeli v nedelo popoldne opravka s 23-letnim Brankom Blagojevičcm in 24-letnim Dzemaiom Topalovičem, ki sta raz-Srejala in razbijala steklenino v Kolodvorski restavraciji. Oba bosta morala k sodniku za prekrške.
ŠOFER PADEL IZ AVTA
'ulja je Metličan Borut Muc Peljal osebni avto od Metlike proti. urovskemu Brodu. V večernih urah Je Pred odcepom proti Križevski vasi nenadoma zapeljal na levo, nato pa ostro zavil v desno, zaradi česar je »domobil obrnilo, da se je s ceste skotalil na travnik. Pri tem je Muc Padel iz vozila in se poškodoval, *ato so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na Pmčevinije za 50.000 din.
Prijatelju vzel prihranek
Sodišče je B. Djurdjeviča obsodilo na pogojno kazen
21-letni Boško Djurdjevič iz Obrovca, ki je moral prejšnji teden pred novomeške sodnike, jo je tokrat odnesel le s pogojno kaznijo. Za tatvino hranilne knjižice in kasnejšo goljufijo mu je senat izrekel 3 mesece in 15 dni kazni, pogojno za dobo dveh let.
Djurdjevič se je 17. junija predlani peljal kot sopotnik v avtu svojega dobrega prijatelja Mirka Rajliča. Med vožnjo je brskal po predalu in, kot je sam povedal, tam našel hranilno knjižico in za okoli 200 din denarja. Oboje je neopazno vzel in z ukradeno hranilno knjižico čez dva dni obiskal prostore Ljubljanske banke v Straži. Na ime Mirka Rajliča je izpolnil dvižni listek, napisal znesek 5.300 din, ponaredil podpis in znesek tudi dvignil. Zanimivo je ob tem omeniti, da uslužbenka v banki od Djurdjeviča ni zahtevala osebne izkaznice, s katero bi morala ugotoviti identiteto stranke.
Djurdjevič je dejanja na obravnavi priznal in tudi obžaloval. Kaj drugega mu tudi ni preostalo, kajti
Popravil znesek v hranilni knjižici
1 leto in 2 meseca zapora za Antona Kondo
Goljufij in prevar s hranilnimi knjižicami je v zadnjem času toliko, da skorajda ni tedna, da sodniki ne bi imeli opravka s tovrstnimi kaznivimi dejanji. Tako je moral prejšnji teden na zatožno klop tudi 32-lctni Novomeščan Anton Konda.
Obtožni predlog jc Kondo bremenil, da si je neugotovljenega dne med 1. januarjem in 23. aprilom 1979 v svoji hranilni knjižici Ljubljanske banke, TDB, vpisal višji končni znesek. Preiskava je namreč pokazala, da je Konda s kemičnim svinčnikom pred pravilni končni saldo 37,05 din pripisal število 90 in tako dobil znesek 9.037,05 din. S tako spremenjeno hranilni knjižico je Konda odšel na pošto, izpolnil dvižni listek za 7.000 din, delavka na okencu, ki ni opazila prevare, pa mu je ta znesek izplačala. Prav zato je Konda kasneje dvignil še preostanek denarja in si tako skupaj prilastil 8.953,55 din. Prevara pa ni ostala dolgo prikrita, saj je hitra in natančna kontrolna služba v banki kmalu ugotovila napako.
Konda je na obravnavi dejanje priznal in tudi obžaloval. Povedal je, da v tistem času ni bil zaposlen (brez dela je še zdaj), da pa ima doma družino. V hudi denarni stiski sc je pač odločil za ta korak, kajti trije mladoletni otroci so bili za nezaposlenega očeta prehudo breme. Sodišče je tak zagovor štelo za olajševalno okoliščino, ni pa moglo mimo tega, da je Konda že bil kaznovan. Senat se je odločil za enotno kazen 1 leto in 2 meseca zapora.
Sodba še ni pravnomočna.
S KOSOM ŽELEZA ZADEL PEŠCA
Anton Kastelic iz Luterškega sela je 15. julija dopoldne vozil tovornjak po lokalni cesti iz Cegclnice v Bršljin. Na vozilu je imel naložen odpadni material, vendar je kos železa segal čez rob kesona. Med srečanjem s 66-letnim pešcem Antonom Pavličem iz Cegelnice je prav ta kos pešca zadel v glavo. Pavlič jo je na srečo odnesel le s poškodbami.
JulHfEPREVIDNI VOZNICI - 11. S,"a; zvečer je Džemal Dedič iz OseK • R9eke Pn Doboju ustavil ^ hni avto pri Otočcu na odcepu st- ^h.crško selo. Za njim je enako nič Sc Ljubljančan Bojan Vukši-ve '• medtem ko Ida Petan iz Mulja-nisfIn Katarina Božič iz Ljubljane bili3 4?PeI* ustaviti. Pri trčenju so in J^.odovani Petanova, Vukšinič pa - lija Floriančič, gmotne škode MJe bil0 za 270.000 din.
5BlL. PEŠAKINJO - 13. julija ;£r je Pavla Kučko iz
PrečkV ________________  -	-----
st-: ,."a cesto pri avtobusnem po-®u v Občicah, takrat pa je za den PrrpeljM Miro Gustinek iz Stu-je ,	P1*	Ljubljani. Kljub zaviranju
0(j av,9m zadel pešakinjo, ki so jo tlesk na zdravljenje v novelo bolnišnico.
*a2arADI utrujenosti na
Jiog KINO Milan Begovič iz oko-Zas “etrinje je 14. julija zaradi ij -d08** pri Dragi s tovornjakom
zveč
dokazov zoper njega je bilo preveč. Med drugim je tudi grafolog v svoji analizi povsem nedvoumno zapisal, da gre za ponarejen podpis. Poleg že omenjene kazni je sodišče še odločita, da mora obtoženec najkasneje v dveh mesecih Rajliču povrniti ves denar. V nasprotnem bo sodišče preklicalo pogojno obsodbo.
PODLEGEL
POŠKODBAM
Iz zagrebške bolnišnice smo dobili sporočilo, da je tam 15. julija umrl 36-letni Stojko Miijanič iz Beograda, ki se. je 11. julija dopold-e po ri Ca
poškodoval v prometni nesreči pri Čatežu.
KOMBI S POTNIKI OBSTAL NA STREHI
Jože Rešetič iz Mihovega je 14. julija zjutraj peljal kombibus iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Zaradi neprimerne hitrosti ga je pri Dolnjem Mokrem polju pričelo zanašati. Kombi seje prevrnil, vendar je obstal na vozišču. Pri nesreči so bili poškodovani voznik in sopotniki Jože, Elizabeta in Milena Bratkovič. Gmotne škode je bilo za 30.000 din.
S SEKIRO UDARIL SOPOTNIKA
31-!ctni Božidar Špilerje v ponedeljek ob 18.30 v svojem avtomobilu med prerekanjem s toporiščem sekire udaril sopotnika, 24-letnega Bibo Sinanoviča iz Krškega. Špiler, sicer zasebni obrtnik iz Krškega, je Sinanoviča, ki dela v njegovi delavnici, pobral med vožnjo proti Krškemu. Med njima je kasneje prišlo do prepira, ki bi se lahko usodno končal. Tako je Sinanovič zaradi hudih poškodb ostal le na zdravljenju v brežiški bolnišnici.
ZGOREL AVTOMOBIL
Martin Jeršin iz Jelš pri Otočcu se je 13. julija peljal z osebnim avtom proti Otočcu. Pri Lešnici mu jc ugasnil motor, zato je Jeršin izstopil in odprl pokrov. Takrat je iz motorja bruhnil ogenj, ki je kmalu zajel ves avto. Navzlic hitremu gašenju, na pomoč so prišli celo gasilci, je avto pogorel.
••••••••••••
:
zapeljal na bankino, nato na nasip, koder se je priklopnik prekucnil na bok, iz vozila pa se je razsula koruza. Škodo so ocenili na 80.000 din.
S CESTE NA NJIVO - V petek popoldne sc je Mirsad Alibagič iz Sežane peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Metliki. V nepreglednem ovinku pri Dolah jc z vozilom zavil na levo in zdrknil čez rob na njivo, kjer se je večkrat prekucnil. Voznik in sopotnika sojo na srečo odnesli z lažjimi jvoškodba-mi, na avtu pa je bilo škode za 30.000 din.
TRČILA TRAKTOR IN AVTO - Jože Žlogar iz Bušinjc vasi je v soboto dopoldne peljal traktor od Radoviče proti Businji vasi. Pri Brezovici ga je z osebnim avtom dohitel Novomeščan Stanislav Okleščen, takrat pa jc traktorist nenadoma zavil v levo, ne da bi nakazal spremembo smeri. Pri trčerjju jc nastalo škode za 30.000 din.
PO dolenjski!
DE2EU I
i
• Sliši se neveijetno, pa je j vendarle res. V noči na 13. julij j sta bili Pavčkovim iz Cegelnice j in Brulčevim iz Gotnc vasi ukra- ; . deni teleti. Če to pomeni logi- i
• čno nadaljevanje mesne krize, j S bomo že kmalu pisali tudi o : ; krajah govedi in svinj. Da pa j
• taksni podvigi niso niti malo :
• lahki, potrjuje nadaljevanje do-
S godkov iz prejšnjega tedna. Te- :
• teti sta se namreč ustrašili noža J in pobegnili tatovom. Brulče-
• vega telička so našli v potoku | Težka voda, Pavčkovega pa na J njivi v Cegelnici. Ce so podobne
• sreče tudi mesarji, res ni nič
• čudnega, da v naših mesnicah ne ; poznamo več teletina
S	•	Trebanjskim miličnikom
; prejšnji teden ni preostalo dru-! gega, kot da so Mirenčana Anto-; na Brandšteteija odpeljali na po-5 čitek na postajo milice. Od za-
• užitih maliganov utrujeni moža-t kar se je odpravil k počitku kar ; na pločnik v Starem trgu. Proces S treznjenja so ležečemu Brand-; šteterju prekinili miličniki.
•
!	•	V nedeljo zvečer je stano-
; vanje Antona Hecla v Šentjcr-; neju zajel požar. Začuda pa mili-j čniki niso do 51-letnega Hecla
• kazali prav nič sočutja, temveč ; so ga celo priprli. Izkazalo se je ! namreč, da je Hecl, verjetno 5 zaradi družinskih nesoglasij, sam S podtaknil ogenj v spalnici. Po-; temtakem bi moralo vsak zvečer S zagoreti v stotinah hiš.
•	o	Šentjerngski miličniki so v
! sobotnih večernih urah pridržali j Feliksa Žagaija, ki je brez stal-j nega bivališča in zaposlitve. V S domačem žargonu pravimo tak-S šnim ljudem klateži in potepuhi.
KOLESAR NAJDEN MRTEV OB CESTI
Ob lokalni cesti Blanca - Poklek so v soboto ob 11. uri našli mrtvega 72-!etnega Martina Praha iz Čanja 33 pri Sevnici. Delavci organov krške UNZ so pri zbiranju obvestil ugotovili, da je bil Prah prejšnje popoldne s sinom v gostilni Radej na Blanci. Sin jc gostilno zapustil brez očeta, ta pa se je v večernih urah očitno pod vplivom alkohola, s kolesom odpeljal proti domu. Vse kaže, da je Prah med vožnjo padel in zdrsel po nasipu, z glavo pa udaril v d revo.
KLONIL V FINALU - Mariborčan Rene Jagačič je oba dneva republiškega prvenstva v tenisu v Novem mestu veljal za prvega favorita, vendar je v finalnem srečanju klonil proti klubskemu kolegu Brezniku s 3 . 6 in 4 : 6. (Foto: Budja)
IZIDORA DRUGA V KOMENDI
Na prenovljenem hipodromu v Komendi so bile v nedeljo kasaške dirke, ki so prinesle veliko uspeha tudi šentjernejskim konjerejcem. Tako je	v	dirki za pokal
Komende za 3 do 12-Ietne kasače na 2.000 metrov dolgi progi Petja z Darovcem zasedla imenitno 4. mesto, medtem ko je bila na enaki, progi za 3 do 12-letne kasače Izidora z Naratom celo druga, vsega dobro sekundo za zmagovalko jz Grosuplja.
OKLEŠČEN IN HRENOVA V VIŠJEM RAZREDU
Novomeški atleti in atletinje so letos dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov, kar je nekaterim prineslo tudi selitev v višji tekmovalni razred. Tako so na zadnji seji odbora AZS potrdili zvezni razred Borisu Okleščenu, ki je letos na finalnem tekmovanju jugoslovanskega pokala dosegel osebni rekord 55,64 metra, normo za zvezni razred, 54 metrov, pa presegel še nekajkrat. V prvi mladinski razred pa je napredovala tudi Greta Hren, ki je letos že dvakrat premagala normo 560 cm v skoku v daljavo. Poleg njiju je na meji zveznega razreda še Andrej Lapanje (s skokom 213 cm je normo enkrat že presegel), ki po-« trebuje le še en skok preko 212 cm.
F. M.
I
% v % % % ? m « I I N I I
Teniški krst je uspel
Novomeščani so bili v soboto in nedeljo prvič prireditelji republiškega teniškega prvenstva
Na teniških igriščih v Porto-valdu se je v nedeljo končalo dvodnevno tekmovanje za republiške naslove v moški in ženski konkurenci. Organizator novomeški teniški klub je ob pomoči pokrovitelja, tovarne zdravil Kika, vzorno pripravil tekmovanje, kar je potrdilo stališču Teniške zveze Slovenije, da organizacijo takšnih tekmovanj zaupa mlajšim, še neuveljavljenim klubom.
Edino senco na dvodnevne boje meče neigranje trojice najbolje
REKORD ŠIKONJE
Velikega mednarodnega atletskega mitinga v Celovcu se je prejšnjo sredo udeležil tudi član Atletskega kluba Novo mesto, mladinec Robert Šikonja in v teku na en kilometer s časom 2.28,5 postavil nov dolenjski članski rekord. Hkrati je to letos .tretji najboljši čas v Sloveniji.
uvrščenih slovenskih tenisačev, Mariborčanov Žibrata, Viraga in Požarja, ki so se raje odločili za nastope na satelitskih turnirjih v Švici. Navzlic temu pa primat Mariborčanov na prvenstvu ni bil ogrožen. Zmagal je Breznik, kijev finalu ugnal klubskega tovariša Jagačiča s 6:4 in 6:3. Za njima je bil še tretji Mariborčan Zeilhofer, sledijo pa: Multj (Triglav), Vengust (Kamnik), Por (Triglav), itd. Med ženskami je zmagala Kranjčanka Ferenčakova, ki jc v odločilnem srečanju ugnala Škuljevo iz Ljubljane s 6:3 in 6:4.
Novomeški teniški delavci, ki so prvič gostili najboljše slovenske tenisače, so krst uspešno prestali. In res škoda, da v soboto in nedeljo ni bilo mpd šestnajstimi nastopajočimi ............... "	'	nica.	Odločitev
Mladi kolesarji osmi na svetu
Papež in tovariši na pragu podviga — V nedeljo posamična vožnja
Čeprav je osmo mesto, ki so ga mladi jugoslovanski kolesaiji zasedli na svetovnem prvenstvu v nedeljo v italijanski Perugii : : izjemen speh in doslej največji ; : dosežek mladincev v mednarod-; ni konkurenci, ostaja mnenje, da j so bdi mladi jugoslovanski ko-\ lesaiji tokrat sposobni pripraviti i prvovrstno presenečenje, i Moštvo v postavi Sandi Papež, ] ! Robi Šebenik, Robert Pintarič i ! in Mikoš Rnjakovič je namreč | vse do treh četrtin proge držalo 1 stik z vodilnimi, na polovici pro-i ge jim je, denimo, časomerilec ! izmeril tretji čas, vendar je v > drugi polovici proge omagal 1 Rnjakovič, kar je porušilo ritem i vožnje ostalih kolesarjev. Osmo 1 mesto med 25 reprezentancami • z vseh celin je navzlic temu
izreden dosežek, najpomembnej-1 še pa je spoznanje, da naši mladi < kolesaiji na čelu z Novomešča-1 nom Sandijem Papežem prav nič ; ne zaostajajo za svetovnim 1 vrhom. In to spoznanje je lahko | v nedeljski dirki za naslov naj- j boljšega mladinca na svetu iz- i redno pomembno.
Rezultati: 1. NDR 1:26,52, 2. | Sovjetska zveza 1:27,22, 3.1 Danska 1:27,56 ... 8. Jugosla-j vga 1:31,05.
i
tudi kakšnega Dolenjca. _ teniške zveze, da prvenstvo odigrajo io starem sistemu z omejenim številom nastopajočih na podlagi lanske jakostne lestvice, kar se je že pokazalo kot povsem zgrešeno, je onemogočila mig Šim in obetavnim igralcem, da svoje znaijje preizkusijo v bojih z najboljšimi slovenskimi
v
tenisači.
B. B.
ZA JUUJ POVŠE
Zmagovalec julijskega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen iz Sevnice je Povše iz Radeč z 8,5 točke, drugo in tretje mesto pa sta si razdelila J. Blas iz Sevnice in Radečan Šorli s 7 točkami. V skupnem seštevku vodi Šorli s 53 točkami pred Blasom 46, Cerarjem 45, Derstvenškom 43, itd.
J. B.
Mednarodni podvig Pionirja
Odbojkarji Pionirja zmagovalci mednarodnega turnirja v Celovcu, na katerem je sodelovalo osemnajst moštev iz šestih evropskih držav
Dolenjska odbojka še ni doživela tolikšnega mednarodnega uspeha, kot ga je v petek in soboto na mednarodnem turnirju v Celovcu. V konkurenci 18 moških ekip (nastopilo je tudi 10 ženskih) iz šestih evropskih držav — Italije, Belgije, ZR Nemčije, Švice, Jugoslavije in Avstrije — je povsem zasluženo dosegla prvo mesto in s tem pripravila prvovrstno presenečenje.
Moštvo Pionirja je odpotovalo na
turnir v delno okrnjeni postavi, saj manjkata dva ključna igralca; Gorazd Kosmina služi vojaški rok, Miloš Primc pa je iz nerazumljivih razlogov prenehal igrati na vrhuncu svoje forme. Te pa zato Pionir okrepil državni reprezentant Ljubo Travica, član zagrebške Mladosti, kije bil s svojimi izjemno nevarnimi udarci s trimetrske črte prava atrakcija za v Celovcu zbrani odbojkarski svet. Kot aktivni igralec je moštvo okrepil tudi Vladimir Jankovič, trener Pionirja, ki je kot dolgoletni državni reperezentant v odločilnih trenutkih znal s svojimi potezami zaobrniti tok tekme.
V predtekmov-nju pionirjevci sprva niso imeli težav, saj so vse nasprotnike - dunajski klub Sokol, ATS V iz St. Valentina, Satus Schvieiz iz Švice in VASC Beigien iz Belgije.. - gladko izločili z 2 : 0. Mnogo težje delo so imeli z DTJ iz Dunaja, ki je trenutno na 4. mestu v prvi avstrijski ligi, vendar so tudi njega sprašili z enakim rezultatom 2 : 0 (14,10). S tem so se uvrstili v finale.
Finalna tekma je bila dobesedno krona turnirja. Drugi finalist F'KK Sportliga Linz, ki je na vrhu prve avstrijske odbojkarice lige, je začel silovito in zasluženo povedel z 2 : 0. Vendar je Pionir zmogel toliko moči, da je izenačil, na končuje sledila prava drama, v kateri pa so dali od sebe za kanček več gostje iz Jugosla-
SMOLE NAJBOLJŠI JUGOSLOVAN
Smole, Bojane in Črnič so sc v soboto udeležili velike članske kolesarske dirke v Italiji. Presenetljivo dober jc bil mladi Jože Smole, kije, čeprav še starejši mladinec, v članski konkurenci zasedel 21. mesto in prejel pokal za najbolje uvrščenega Jugoslova ia. Bojane in Črnič nista prispela do cilja.
vije ter poraz spremenili v zmago. Polna športna dvorana jih je navdušeno pozdravila ob tem podvigu. Končni rezultat je bil 3 : 2 za Pionir (—11, —10, 5, 14, 13). Za Pionir so igrali: Jankovič, Travica, Vernig, Babnik, Graberski, Pečar, Černač,
Prah, Žnidaršič, Colarič in Bralec. Zmagovalci so prejeli najimenitnejši pokal in zlate kolajne.
Turnir so priredili v sklopu mednarodnega ASKOE festivala športa, ki so delavske športne igre Avstrije in ki jih prirgajo vsako peto leto že 90 let. Na njih je tokrat sodelovalo kar 22.000 športnikov iz avstrijskih zveznih dežel in tujine, kot edini predstavnik Jugoslavije in slovenstva iz matične domovine pa novomeški Pionir. Njegova zmaga je zato toliko bolj odmevala.
M. LEGAN
Mladi popravljajo vtis
Mlade selekcija ribniškega Inlesa pokazale, da ima drugo-ligaška ekipa dobro zaledje — Pričela tudi dekleta
Čeprav je od zaključka 1 II. zvezni rokomet-
prvenstva v ni ligi, ki Ribničanom ni prineslo pričakovane uvrstitve v prvoligaško društvo, preteklo že nekaj časa, inlesovci še vedno razmišljajo o minuli sezoni. Nekaj številk celo kaže, da je ribniški rokomet navzlic „samo” drugemu mestu Inlesa v II. ZRL napredoval.
Inlesovci so poleg omenjene uvrstitve v prvenstvu zaigrali tudi v finalu rokometnega pokala SRS. Skupaj so odigrali 22 prvenstvenih
GLIVAR ZA LAS OB PRVO MESTO
Pod vodstm trencija Jagodica je v nedeljo nekaj novomeških kolesarjev nastopilo na 17. tradicionalni dirki za nagrado Dola. Med 90 kolesaiji iz Jugoslavije in Avstrije je med mlajšimi mladinci Glivar žele v fini-šu za las izgubil 1. mesto, pa tudi ostali Novomeščani niso razočarali. Ponovno je razveselil Smole s 3. mestom, po besedah trenerja pa bi lahko z malo več sreče celo zmagal.
srečanj, zabeležili pa 16 zmag, 3 poraze in 3 remije. Razlika v zadetkih je bila 560 : 479, najboljši strelec inlesovcev pa je bfl Janez Ilc s 65 zadetki.
Prvenstvena srečanja je odigrala tudi druga selekcija Inlesa. V II. republiški ligi so 11 srečanj izgubili, 9 dobili in 2 igrali neodločeno. Najboljši strelec je bil Batinič, kije v 10 nastopih dosegel 50 zadetkov. Mladinska vrsta Inlesa pa je v republiški ligi zasedla 3. mesto s 33 točkami iz 22 srečanj. O Inlesu še tole: klub je proglašen za 4. najboljšega v republiki, na mladinskem prvenstvu SRS so bili tretji, kadeti so dosegli naslov najboljšega v republiki, starejši pionirji so bili drugi, mlajši pionirji pa tretji v SRS. Kot zanimivost velja omeniti, da je v Inlesu pričela z delom tudi ženska vrsta, ki je v pretekli sezoni odigrala 12 prijateljskih srečanj, od katerih so dekleta 4 dobila.
Za konec še, da so ribniški rokomet v minuli sezoni zastopali tudi rokometaši Rika, ki so sodelovali v mladinski ligi-center in zasedli solidno 5. mesto. Iz 22 srečanj so zbrali 29 točk.
M. GLAVONJIC
DOLENJSKI LIST
fflU HM
foto slišal: Milan Markelj
NA, SAJ SEM VEDELA, TA SO GA SAMA USTA S TISTIM NJEGOVIM „ČLOVEK JE PTICAM
»
g
( DOLENJSKI LET greti 2B ItH j
Šport razvija sposobnosti j
      ■
Proizvajalec je enostranski — Pretehtati vsak dinar — S Praznovanje na Gorjancih	S
-   ----------------------------------------------
SODOBNI NAČIN življenja je proizvajalca prikrajšal za * marsikaj koristnega. Zaradi uporabe tehničnih sredstev - za | delo v proizvodnji ali v zasebnem življenju - se človek telesno J| vse manj napreza, zato se njegove mišice razvijajo enostransko. J To hkrati posredno vpliva na njegove umske sposobnosti. Z S udejstvovanjem v različnih športnih panogah pa se uspešno g dopolnjujejo telesne in umske sposobnosti.
*
NA POSVETIH, ki bodo sklicani v bližnji prihodnosti, bo ; treba reči resno besedo tudi o trošenju sredstev, ki jih bodo zdravstveni zavodi dobivali na osnovi pogodb. Gospodarska moč našega področja nam ne dopušča razsipnosti, zato bo treba ■ tudi v zdravstvu resno pretehtati vsak dinar in opustiti administrativno načelo iz preteklosti: toliko smo dobili, zdaj pa potrošimo, kakor vemo in znamo. Lani in letos smo lahko ugotovili posamezne precej kričeče primere, da v nekaterih j zdravstvenih zavodih niso pojmovali novega načina finansiranja j zdravstva v duhu predpisov in dobrega gospodarjenja, zlasti pa i velja to za delitev osebnih dohodkov.
ZAHODNI NAČRT razorožitve, ki ga ZSSR v celoti zavrača, določa tri obdobja v procesu razorožitve, učinkovito nadzorstvo in ustanovitev mednarodnih sil v okviru OZN. Sovjetski načrt, ki pa ga Zahod zavrača, določa popolno razorožitev na svetu v štirih letih s tem, da bi atomsko orožje odstranili v petnajstih mesecih. Sovjetski načrt zavrača mednarodne sile in določa, da bi vsaka država imela majhno armado pod nacionalnim vodstvom.
DELOVNI KOLEKTIVI Industrije motornih vozil, „Krke“, Novolesa in trgovskih podjetij „Dolenjka' in . Železnina" bodo praznovali na Gorjancih pri Miklavžu. Slavnostni program se bo začel ob 10. uri dopoldne. Kolektivi - prireditelji so preskrbeli dovolj prigrizka.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. julija 1962)
Zadnja ura za Zadnjo večerjo
m
SVETU
VERJAME V DOBROTO -
Se so ljudje, ki verjamejo v dobroto in ne vidijo v soljudeh le mrzkih konkurentov za večji kos kruha in boljši položaj. Tako lahko sodimo po oglasu, kije pred časom izšel v Ku-rierju. Takole se glasi: „Kdo bi mi daroval rabljeno pohištvo, žimnico, omaro, stroj za pranje, prevleke za pohištvo, zavese, preproge, ogledalo in tisoč mark? Ponudbe pod ...“ O starem pohištvu, zavesah in preprogah bi se še dalo kako razumeti, tudi star pralni stroj bi človek kako prenesel, nikakor pa ne tistih tisoč mark. Četudi je v dobroto upajoči mislil na rabljene marke, je to le malo prehudo.
VERJAME V LAKOTO -
Žuželkoslovec E. Rafferrsperger meni, da bi morali' ljudje bolj posegati po slastni hrani, ki je je vsepovsod dovolj, drugače bo lakota na svetu vse resnejša. V to slastno hrano šteje: gosenice, mravlje, cvrčke, nekatere hrošče in drugo podobno golazen. To okusno jed sicer priporoča v omakah, ocvrto in oblito s čokolado, pa vendar ... Če bodo kavlji po mesnicah še tako žalostno zevali prazni, se je bati, da se nihče ne bo hvalil: „Danes bomo pa jedli pečene gosenice!"
VERJAMETA V LJUBEZEN
— Takoj, ko sta se spoznala, sta se zaljubila drug v drugega. Bila je ljubezen na prvi pogled, da le malo takih. „Ne želiva izgubiti niti dneva,“ sta zatrdila in se že po nekaj dneh poročila. Lepo, kajne? Pa še to omenimo, da sta zaljubljenca in mladoporočenca Winifred Clark in Albert Smith doma v manchesterskem domu za ostarele in da sta oba prekoračila 80 let.
V NEKAJ ŽE VERJAME -
Ne vemo, kako se je razpletlo okoli še ene ljubezni, saj II Piccolo poroča le o tem, da sta na matični urad v Omegni prišla kandidata za poroko: on je skladiščnik P: Cerutti, star 19 let, ona pa je gospodinja P. Curoni in je stara 85 let. On naj bi v zakon prinesel ljubezen, ona pa izkušnje in denar. Najbrž mladi Cerutti ne verjame, da ljudje lahko živijo več kot 150 let.
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Novice.
Deček zginil v globočino morja
S parabroda je padel v morje — Hiša se proda — Knez bi rad postal kralj
(,.K o smo) se obrnili proti severu, zgodila se je na našem parabrodu nesreča1, piše P Peter Turk. „Mlad dečko je padel v morje, ko je privezoval vrvi na. robu parnika. Drug mornar,’ ko je to opazil, zmetal je hitro obleko raz sebe in skočil za nesrečnim dečkom v precej valovito morje. Tudi kapitan je skušal ladijo hitro ustaviti. Bila je pa v najhitrejšem teku, zato je deček naglo ostal precej daleč za parnikom v penečih se valovih. Ko so jo pa naposled ustavili, hiteli so mornarji obema tovarišema na pomoč. V valovih so pa zgrešili pot. Mornar, ki je skočil za njim, priplaval je precej blizu njega.
toda predno je prišel do njega, zmanjkalo je dečku moči in siromak je zginil v globočino nezmernega moija. Vse popotnike je ta dogodek zelo ganil in potrl. Želeli smo mu vsi, ,naj v miru počiva!" zmolili smo za njegovo dušo tudi \ ak kratko molitvico - seveda samo mi misijo-- in poleni odpluli dalje.
V nekdanji jedilnici dominikanskega samostana Santa Maria delle Grazie v Milanu stojijo odri, na njih pa so postavljene čudne naprave, nenavadne za tak kraj; v popolni tišini, ki vlada v prostoru, zaprtem za javnost, pa je le tu in tam slišati kakšno besedo, ki jo izrečejo maloštevilni strokovnjaki. Vendar je mir le navidezen; v resnici je vzdušje vznemirljivo in napeto, saj se dogodi le poredkoma, da se človek loteva največjih stvaritev svojega genija. V tem primeru gre za restavriranje in preučevanje ene izmed najslavnejših umetnin, kar jih premore človeštvo, za slavno stensko sliko Leonarda da Vincija Zadnja večerja^
Umetnino je veliki umetnik naslikal s tempero v olju na omet v letih 1495 do 1498. Zaradi te neprimerne tehnike je umetnina nezadržno propadala in je dočakala današnji dan tako rekoč na smrtni postelji. Odveč je skoraj zapisati, da so ji prav poslednja desetletja, ko je onesnaženi milanski zrak uničeval nedosežno stvaritev slikarskega genija, spodrezala še poslednje krhke niti življenja. Če se je ne bi lotili izvrstni strokovnjaki za popravilo poškodovanih umetnin, bi sliko v nekaj naslednjih letih najverjetneje izgubili, poznali pa bi jo le še po fotografijah in številnih preslikavah, v učbenikih in na gobelinih.
Slika prikazuje ustanovitev evharistije, kar označujeta razdeljen kruh na mizi in Kristusova roka, ki sega po (danes nevidnem) kozarcu vina. Leonardo da Vinci je upodobil tre-
(11 iša) s tremi sobami, kuhinjo, dve kleti, en hlev za pet glav živine, trije svinjski hlevi in nekoliko vrta. Potem tri velike njive, ki se poseje 25 mernikov. Na polju nov pod in nova šupa ter dva kozolca. Proda se vse na stoječem. Potem gozd, ki meri 2 joha 642 klafter. Natančno se izve v hiši št. 122 Florijanski trg Novo mesto.
(V e 1 i k o 1 o š k a) občina ima v posameznih vaseh kakih 8 prav lepih murfcodolskih bikov na prodaj za pleme. Več izvedo kupovalci na sv. Jakoba dan na Veliki loki pri županstvu.
(Bolgarski) knez Ferdinand bi rad postal kralj. Zato si že brusi pete okoli različnih dvorov, ki imajo v tako povišanje privoliti. Kakor znano, je knez odpadnik od katoliške vere. Zadnji čas bil je tudi pri ruskem carju. Kaj
je opravil se ne ve..
(Iz DOLENJSKIH NOVIC
. 1-5. ju!ija_!90?)
Televizor na ročni uri s slušalkami in sprejemno enoto.
TV na ročni uri
Slika s tekočimi kristali
Televizorji že dolgo niso več samo nerodne škatle, marveč so sc nekateri pomanjšali do komaj še razumljive mere. laponski elektronski giganti so vsake pol leta presenetili svet z vse manjšim televizorjem, nazadnje pa je postavila piko na i tvrdka Suwa Seikosha (Seiko), ki je izdelala najmanjši uporabni televizor na svetu. Pred kratkim so javnosti predstavili televizijski sprejemnik, ki je vgrajen v elektronsko ročno uro.
Ekran ročnega televizorja -ure je velik 2,5 x 2 cm, daje pa sliko, ki je toliko razločna, da se na njem vidi žogica za namizni tenis in lahko bero podnaslovi. K televizorju - uri spadajo še peresno lahke slušalke in sprejemna enota z baterijami, ki je tolikšna, da gre v vsak žep. Seveda moramo povedati, da je .tudi ura čisto prava, sodobna elektronska ura, ki kaže čas, datum, ima budilno napravo in lahko služi kot štoparica.
Konstruktorjem poznane tovarne je uspelo izdelati tako majhen televizor, ker so namesto običajne katodne cevi uporabili tekoče kristale. Poskusi, da b| sliko na TV ekranu- dobili s pomočjo tekočih kristalov, So stari že več let, vendar je Seiko naredil velik korak naprej, ko je pokazalnik s tekočimi kristali namestil naravnost na LSI računalniški čep, ki kontrolira 32.000 elementov slike na ekranu. Gre torej za zares lep dosežek v miniaturni elektroniki.
Ročni televizor je prinesel še eno tehnološko novost — poseben barvni premaz, ki omogoča, da se vidi slika tudi pod kotom, kar pri običajnih poka-zalnikih s tekočimi kristali ni mogoče.
Gre zgolj za prestižno zadevo? Najbrž ne. „Nastopa doba vizualne komunikacije," menijo Seikovi strokovnjaki. In kut kaže, so pri Seiko pripravlieni nanjo.
nutek vznemirjenja, ki je zajelo Kristusove apostole, ko je izrekel preroške besede: „Resnič-no, povem vam: eden izmed vas, ki z menoj je, me bo izdal." Apostoli so zbrani v štirih skupinah, ki so kompozicijsko oblikovane v znamenite trikotnike, vsi gibi pa so hkrati s svetlobnimi poudarki in perspektivo s samega prostora usmerjeni na Kristusovo glavo, ki v središču slike umirja in osredotoča dogajanje.
. Da je slika tako slaba je v prvi vrsti kriv umetnik sam. „Leonardo je naredil’ napako," pravi vodja italijanskega inštituta za restavriranje Giovanni Urbani. Mojster je namesto slikanja na sveži omet izbral tehniko nanašanja barv na suho podlago, da je lahko sliko popravljal in dopolnjeval, kar pri slikanju na sveži omet seveda ni mogoče. Poleg tega pa je dosegel tudi večjo živost barv. Vendar pa je bila lepota hudo krhka.
Že deset let po končanem slikanju je stenska slika začela bledeti. Ko seje kamenje v zidu posedlo, je sliko prepredla množina drobnih razpokic in ustvarila ..krokodiljo kožo" preko umetnine. Umetnik in zgodovinar Giorgio Vasarije leta 1556 zapisal: „Nič drugega ni več videti kot nejasne barvne madeže."
Propadanje slike je bilo tako hudo, da si menihi niso kaj dosti pomišljali, ko so poškodovali del slikarije pri prebijanju zidu in vgraditvi vrat pod Kristusovim likom.
Naslednja stoletja so dopolnila začeto razpadanje. V 18. stol. so s slike odpadali kosci barve kot sneg. Tistikrat so se začeli tudi prvi poskusi, da bi umetnino rešili popolnega propada. Očistili so steno in barve popravili z oljnimi. Pri tej restavraciji so izginili nekateri detajli, nastali pa so tudi nekateri novi, ki jih v Leonardovem načrtu ni bilo.
Med zadnjo vojno je na samostan padla britanska bomba in uničila streho, vendar je sliko rešil kup vreč s peskom. Takoj po vojni so porušeno stavbo ponovno pozidali in v ta čas sodi tudi prvi zahtevnejši restavratorski poseg v slavno umetnino. Opravil ga je Mauro
Pellioli, ki se je pri delu zanesel zgolj na svoje oči in svoje roke. Jasno, da slike ni mogel rešiti, in tako je leta 1970 italijanska vlada ponovno sklenila, da spodbudi zares znanstveno reševalno akcijo.
Restavratorji so se najprej lotili natančnih analiz poškodovane slike. Vzeli so deset barvnih vzorcev z različnih koncev slike in jih natančno preiskali z mikrofotografijo. Postopek je razkril, daje slika na mnogih mestih večkrat preslikana, prav tako pa so s primerjavo odkrili, na katerih mestih je izvirna Leonardova slikarija že izginila in je ostala le barva kasnejših popravljalcev.
Kemiki so celotno stensko sliko preslikali z infrardečimi in ultravijoličnimi žarki ter tako dobili zanesljiv ..zemljevid", kje je slika izvirna in kje ne.
Po teh predhodnih raziskavah se je zadeve lotil biokemik Maurizio Se racini, ki je še naprej pošiljal v laboratorije vzorce barv, dodatno pa opravil zapletene postopke fotografiranja slikarije, s pomočjo katerih je odkril izvirne Leonardove skice pod barvnimi plastmi in tudi manj razveseljive poškodbe vseh vrst.
Šele pred nekaj meseci se je začelo dejansko restavriranje Zadnje večerje. Z deli so začeli na desnem delu slikarije, ker je bila ta stran še najmanjkrat popravljena, nadaljevali pa bodo proti levi. Ključa, kaj bodo naredili s slikarijo v celoti, sicer še nimajo, vendar vse kaže, da bo po končanih restavratorskih delih Zadnja večerja malce drugačna, kot jo zdaj poznamo. Zanimivo je, da bo, denimo obraz apostola Jude čisto drugačen. Skoraj vsi popravljevalci so se spravili nad izdajalskega apostola in ga gršali, da bi se videlo, kdo je izdajalec med svetimi možmi.
Ko bo slika popravljena, jo bodo najbrž zaščitili s stekleno prevleko, ki bo umetnino zaščitila pred zunanjimi vplivi. Še prej pa bodo namestili prečišče-valne filtre in aklimatske naprave, ki bodo preprečili dostop onesnaženega milanskega zraka do dragocenega kulturnega zaklada človeštva.
MiM
(Vir: Discover)
Kaj če Sonce ni okroglo?
Izračuni skupine astronomov kažejo, da nam najbližj* zvezda ni okrogla — Udarec Einsteinovi teoriji?
Nič na svetu ni popolnega, pa tudi v širnem vesolju ne, bi lahko dopolnili staro reklo ob vesteh, da Sonce po najnovejših odkritjih ni popolnoma okroglo, marveč čisto rahlo splošče-no. Astronomi arizonske univerze so ugotovili, da je Sonce na ekvatorju za slabi dve tisočinki odstotka debelejše kot na polih.
Novica je rezburila astronome. Pa ne zato, ker bi jih prizadela kozmetična napakica Sonca. V ozadju je nekaj mnogo bolj presenetljivega. Če so namreč izračuni arizonskih astronomov točni, potem bo treba natančneje pregledati, ali slovita Einsteinova splošna relativnostna teorija drži. Gre, preprosto povedano, za tisti del Einsteinove genialne zamisli, ki razlaga gravitacijo kot zakrivije-nost prostora okoli materije. Teorija danes predstavlja eno temeljnih predpostavk, na katerih sloni sodobna kozmologija in astrofizika.
Oblika Sonca je /ato tako pomembna, ker vpliva na gibanje najbolj zunanjega planeta Merkurja. Planet se v gibanju okoli Sonca giblje po eliptični poti, ki jo skozi stoletja malenkost spreminjajo vplivi bližnjih planetov. Del spre^ memb je ostajal vse do začetka tega stoletja skrivnost, ker niso mogli ugotoviti, kaj jih povzroča, dokler ni Einstein spremembe pripisal vplivu močne zakrivljenosti piostora blizu Sonca. Easteinovi izračuni so bili tisti čas velik triumf znanosti, danes pa so omajani, saj so temeljili 'tja, predpostavki, da je
Sonce popolnoma okroglo.
Že prej so nekateri astronomi prigovarjali splošni relativnosti teoriji in kot dokaz navajali da Sonce ni povsem okroglo, vendar pa svojih trditev niso mogli podpreti z natančnimi i# brezprizivnimi meritvami. No>
Okrogla sončna obla menda & povsem take oblike. Za uživanj6 v gledanju sončnega zahoda t0 nič ne pomeni, za astrofizike pa je vest izredno vznemirljiva.
tudi sedanje meritve niso čisto stoodstotno zanesljive.
NASA pravijo/da bodo s posebno vesoljsko sondo, ki bj| obkrožila Sonce, dobili dovolj zanesljive meritve. Če se b° izkazalo, da je Sonce res malce ploščato, bo to velik udar£C relativnostni teoriji, vsaj kar s® razlage gravitacije tiče. Nekat6fl liziki pa že sedaj menijo, da b , Eisteinova genialna zamisel p& živela tudi ta nevarni napad h1 da se bo nSšla razlaga, ki h®| ustrezala tudi takšni oblik1 Sonca, ne da bi ogrozila splošnP relativnostno teorijo.
lepo vreme sicer koristilo kakovosti zlatega zrnja, po drugi strani pa je suša škodila travnikom, ki so dali od sebe bolj malo sena. Kmetje da bodo morali živino krmiti namesto s senom, ki je ponekod že doseglo astronomsko ceno 20 din za kilogram, z zlato pšenico. Nekaj od tega je gotovo res, vendar pšenica, ki je je dovolj za ljudi in živali, zaradi tega ne bi smela dosegati še bolj vesoljskih cen. Rekli bi lahko celo, da se mi s pšenico, ki ji naše ozemlje po kdove čigavi milosti zelo ustreza, kar nekam preveč igramo. Drugod krmijo živino s koruzo, pšenico imajo za kruh. Pšenica namreč ne raste tam, kjer bi ta ali oni zaukazal. Kar 80 odstotkov svetovnih rezerv pšenice imata v svojih silosih samo dve državi — ZDA in Kanada. Pšenica je strahotna moč, neizmerno bogastvo. Dolgo, skorajda predolgo je trajalo, da smo to spoznali tudi pri nas v Jugoslaviji, kjer vsako leto konča v posodah za smeti toliko kruha, kot ga zraste na 100.000 hektarih. Samo spoznanje pa ni dovolj, na nas. je, da ga spremenimo v vero, v način življenja in obnašanja.
Bitka za novi kruh je letos tako zagrizer.a, jako v ospredju kot v tistih davnih petdesetih et'h, ko je bilo važno pobrati s polj dobesedno V:*ako zrno pšenice. In vendar je razlika. Takrat ''mo se (ja|^ ne |Sonr,o ostali lačni, zdaj pa se 'ada in vsi, ki ne mislijo le od danes na jutri, rudijo, da zlatorumenega zrnja ne bi požrle SV|nje. Ne ve se sicer, kako se bo končala bitka načrtovani odkup pšenice, preverjen pa je P°datek, da v Jugoslaviji vsako leto kar milijon °n pšenice pokrmimo živini. Pšenico za vsak-anji kruh smo nato prisiljeni uvoziti.
Letos uvoza ne sme biti, saj ni deviz, zvezni (^r9ani so sklenili, da je treba odkupiti nekaj več g°* 58 odstotkov pšenice, ki smo je pridelali jL 130.000 ton. Če bo odkup uspel, sama žetev ar dobro teče, bo v Jugoslaviji za splošno |iQrabo premalo samo 200.000 ton pšenice. Let°s nismo ponovili stare napake in smo |1ravočasno določili odkupne cene pšenice, ki s° 'udi sorazmerno ugodne — 12,11 in 10 din kg. Poleg tega velja tudi dogovor, da '■Publike in pokrajini za vsako kilo odkupljene
Seveda ni logično, da stane pri nas liter kisle vode, ki tako rekoč sama teče. v steklenice, domala toliko kot kilogram pšenice, za katerega je treba kar nekaj storiti. Vprašanje pa je, kako bi se naši kmetje in naša kmetijska posestva s svojo „slabo" plačano pšenico prebijali po svetu. Pred nekaj dnevi je stala tona pšenice na borzi v Chicagu 125 dolarjev, kar je malo več kot 6 din za kilogram! To pomeni, da bi bila pšenica iz uvoza z vsemi stroški prevoza, zavarovanji in dajatvami še vedno za dinar ali celo dinar in pol cenejša od jugoslovanske, ki je kljub draginji deležna še premije. Današnja jugoslovanska cena pšenice bi morala zagotoviti primeren zaslužek tako kmetu kot drugim proizvajalcem.
Vse je dobro zastavljeno, letina je dobra, goriva in rezervnih delov za kombajne kar dovolj, odkupna cena dvakrat večja kot na svetovnem trgu, premija zagotovljena, denar natiskan, Jugoslovani še vedno veliko in radi jemo kruh, pa se zadeva s pšenico kljub temu zna zaobrniti na slabo. Zviti prekupčevalci so na primer že spravili v obtok vest, kako je to
pšenice dajo najmanj dinar premije. Denar za odkup in premije je zagotovljen. Seveda, je zvezni izvršni svet v dogovoru z republikami in pokrajinama določil tudi kazni, za tiste, ki bodo pšenico prodajali ali kupovali dražje, kot je določeno. Kazni za podjetja so od 50.000 do
100.000 din, za posameznike pa od 10.000 do
20.000 din. Seveda bi se slabo poznali, če ne bi domnevali, da kršitelji kljub vsemu bodo. Ne samo med posamezniki. Vedeti moramo namreč, da so mlini zaradi pšenice iz uvoza precej enakomerno porazdeljeni po vsej državi. Tisti, ki ne stoje na žitorodnih območjih, najbrž ne bodo hoteli ostati brez dela in bodo s tiho, vendar krepko zaščito svojih „vlad" odkupovali pšenico po višji ceni. Sicer pa jugoslovansko časopisje že poroča, da tu in tam pšenico odkupujejo tudi že po 16 din.
Odkup je seveda najbolj odvisen od cen. Ko so jih sporočili, je bilo kar precej črnogledcev, ki so trdili, da so določene cene prenizke in da ravno zaradi tega ne bomo odkupili načrtovanih 3 milijonov ton pšenice.
torpedo, poskuse so ponovili februarja 1868. Spet ni 'šlo gladko, torpedo ni obdržal nastavljene višine. Anglež in njegov generalni tehnik Ploech sta v nekaj dneh izpopolnila, krmilno napravo. Iz zapisnika je razvidno, da sta bili ladji med poskusom med seboj oddaljeni 600 metrov. Od 30 izstrelitev je torpedo s topnjače zadel jahto „Fantasie", ki je služila za cilj, kar šestnajstkrat. Seveda je bila ladja zaščitena z mrežo, v kateri se je ustavljal torpedo. Ko se je topnjača premikala, sta bili od šestih izstrelitev uspešni dve, ko sta pluli obe ladji, pa je zadel od treh strelov eden. Aprila so opravili poskuse z novim torpedom, ki ie tehtal 218 kg, na 29 izstrelitev jih je bilo uspešnih 12.
Navdušeni člani komisije so se vrnili na Dunaj, brzojavka s potrditvijo odločitve o izdelavi novega orožja je na Reki povzročila veliko veselje. Štrene pa je spet zamešal pogoltni in ljubosumni Luppis. Družabniki so morali sestaviti novo pogodbo, po kateri je dobil Luppis 40 odstotkov dobička, VVhitehead 50, De Ciotti pa 10 odstotkov. Prva dva sta morala nekaj dati tudi Ploechu. Mir med družabniki ni trajal dolgo, Luppis je kmalu začel samovoljno nastopati kot edini lastnik podjetja. Anglež se je neljubega družabnika otresel z odpravnino in postal tudi lastnik tovarne, ki se je preimenovala v tovarno torpedov z njegovim imenom. Orožje je še naprej izpolnjeval, leta 1870 je že skoraj popoln primerek vpričo komisije poslal na dno odsluženo ladjo. VVhiteheadov patent je leto dni kasneje odkupila angleška vlada, ki sta ji sledili še nemška in italijanska. Angleža je Cesar Franc Jožef povzdignil med plemiče, modro kri so natočili tudi Luppisu. De Ciotta je bil izvoljen za reškega župana. V četrt stoletja županovanja je zares veliko storil za to mesto. Gradil je parke, palače, šole, njegova zasluga sta gledališče in pokrita tržnica.
VVhitehead je torpedo še naprej izpolnjeval, dodal mu je celo žiroskop, izum Poljaka Obryja. Prvi, ki so uporabili novo orožje, so bili Rusi. Januarja 1878 sta dva njihova torpeda potopila turško ladjo. V bojevanja na morju se je začelo novo obdobje.
Kuha: Peter Bevc
pecivo
RUMENI VANILIJEVI ROGLJIČKI
28 dag margarine, 14 dag sladkorne moke, 34 dag moke, 1 rumenjak, 2 vanilija.
Margarino in sladkorno moko mešamo toliko časa, da nam dobro naraste, dodamo presejano moko, hitro zgnetemo in oblikujemo
v rogljiče. Nato jih spečemo in še vroče povaljamo v sladkorni moki.
OREHOVI ROGLJIČKI
30 dag moke, 20 dag masla ali margarine, 10 dag orehov, 7 dag sladkorne moke, 1 drobno jajce, vanilij in sladkor za posipavanje
Maščobo sesekljamo nad moko. Ko se omehča, dodamo malo debelejše narezane mlete orehe, sladkor in eno drobno jajce. Zgnetemo testo in ga pustimo počivati 15 minut. Potem oblikujemo rogljičke in jih spečemo v pečici na 180 C. Še vroče povaljamo v va-nilijevem sladkorju.
OREHOVO PECIVO
4 jajca, moka za težo treh jajc in sladkorja, 1/2 pecilnega praška, lim. lupinica, skodelica zmletih orehov
Rumenjake s sladkorjem mešamo vsaj pol ure. Dodamo malo debelejše narezanih orehov, z moko presejan pecilni prašek in iz beljakov pripravljen trd sneg. Narahlo premešamo in damo v dobro namazan pekač ali model za srnin hrbet. Ohlajeno pecivo narežemo na primerne rezine.
MARGARININI ŽEPKI
1 /2 kg moke, 30 dag margarine, 4 dag kvasa, 1/8 I mleka
V mleko, kateremu dodamo malo moke, damo vzhajati kvas. Maščobo sesekljamo nad moko, dodamo kvas in zgnetemo testo, ki mora vzhajati v mrzli vodi 1—2 uri. Nato zgneteno testo razvaljamo za noževo konico na debelo, zrežemo s krofovim obodom, nadevamo z marmelado, prepognemo, stisnemo z vilicami in spečemo. Še vroče povaljamo v sladkorni moki.
OTROŠKI KEKSI Z JELENOVO SOLJO
4 jajca, 25 dag sladkorja, lim. lupinica, vanilijev sladkor, 50 dag bele presejane moke, 1 dag jelenove soli
V skledi ali kotliču mešamo jajce s sladkorjem toliko časa, da se dobro speni oz. naraste. Kasneje dodamo limonino lupino, vanilijev sladkor, 1/4 kg moke, med katero pomešamo in presejemo
jelenovo sol. Testo pustimo poči' ; vati vsaj 12 ur. Takšne kekse . ponavadi pripravljamo zvečer, naslednje jutro pa jih dokončno spečemo. Naslednji dan dodamo še preostalo moko in zgnetemo testo. Testo zvaljamo, zrežemo in poljubno oblikujemo ter spečemo.
KEKSI ZA JEŽA
6 jajc, 20 dag sladkorja, 2 žlici ruma, sneg iz beljakov, 2 dag sladkorja za posipanje
Rumenjake in sladkor penasto zmešamo, da naraste, nato dodamo rum. Iz beljakov naredimo trd sneg. Sneg dodamo k zmešani masi, dodamo še presejano moko in narahlo pomešamo s kuhinjsko metlico ali leseno žlico. Nato vse zlijemo na namazan in pomokan pekač, nabrizgamo z dresirno vrečko kekse in jih spečem"
JANEŽEVI UPOGNJENCI
4 jajca, sladkor za težo treh jajc, moka za težo treh jajc, limonina lupinica, janež
V kotličku z metlico mešamo jajca s sladkorjem, da naraste, nato dodamo moko in limonino lupinico, ki jo na drobno naribamo. Na pomokanem in namazanem pekaču oblikujemo z žlico upognjence, jih potresemo z desetimi janeži in lepo rumeno zapečemo. Še vroče zvijemo in jih postavimo v malo večji kozarec, da se ohlade. Nato jih lepo zložimo.
30 dag sala, 35 dag moke, 1 jajce, sol, mlačna voda, 2 žlici kisa, 20 dag marmelade, 15 dag sladkorne moke
Moko in mleto salo razdelimo na tri dele. Nato iz 2/3 sala in 1/3 moke hitro oblikujemo kocko. Iz ostalega naredimo vlečeno testo, ki ga razvaljamo v obliki kvadrata in vanj zavijemo kocko. Rahlo ga potolčemo in spet razvaljamo v ■ kvadrat, ga zložimo in pustimo j počivati 15 minut. To ponovimo trikrat. Razvaljano testo narežemo z okroglim obodcem, damo na sredino marmelado, testo pre- j pognemo in z vilicami zapremo. Pecivo zložimo na pekač in spe- I čemo. Še vroče povaljamo v sladkorni moki.	i
SALOVO PECIVO
menil, da bi lahko zadeva postala koristna za mestno gospodarstvo. Luppisa je povezal z inženirjem Bober-tom VVhiteheadom, Angležem, zaposlenim v strojni tovarni Gašperja Matkoviča na Reki. De Ciotta je Angleža s težavo pridobil za sodelovanje, avgusta 1864 so trije družabniki podpisali vzajemno pogodbo. VVhitehead je zvečer, ko ni bilo nikogar v tovarni, s pomočjo 12-letnega sina Johna in nekaterimi delavci izdeloval del za delom novega orožja. Začel je tam, kjer je nehal Luppis. Angležu se je kmalu pridružil še Hanibal Ploech, Verončan, ki je slovel po tehničnih sposobnostih.
Orožje je bilo nared v jeseni leta 1866, prav v času, ko je nova kraljevina Italija zasedla Benečija Šlo je za nekaj povsem drugega kot kos cevi na steklena jadra Orožje je lahko plulo pod morsko gladino, gnal ga je motor na stisnjen zrak. Predhodnik torpeda je bil dolg dobre tri metre in pol, tehtal je 136 kg, od tega je bilo 15 kg eksploziva. Plul je s hitrostjo do 7 vozlov na uro. Imel je vertikalne stabilizacijske plavuti in horizontalni krmili, izdelan je bil iz kovanega železa, oblikovan pa je bil kot delfin. Pri prvih poskusih se je odlično obnesel. Luppis, ki se dve leti ni zmenil za delo bistrega Angleža, je ob novici o uspehu divji prihitel k njemu in zahteval, da sklenejo novo pogodbo z večjimi pravicami. Komisija obrambnega ministrstva se je prepričala, da ima orožje odlične lastnosti, družabnike so povabili na Dunaj, da bi tam sklenili pogodbo. Za 100 torpedov naj bi ministrstvo plačalo
200.000	goldinarjev. Pogodbo je ratificiral sam cesar. Potreben pa je bil ponoven praktičen preizkus. Na državne stroške naj bi predhodnik torpeda v reškem zalivu na 2000 dunajskih čevljev (632,5 metra) zadel in potopil cilj. Preizkus bi lahko izvedli takoj, toda zavlekla ga je Luppisova nenasitnost — zaradi inflacije je zahteval zvišanje odkupnega zneska. Poleg tega je hotel, da se orožje imenuje o njem in VVhiteheadu, čeprav je bila njegova samo meglena ideja. Končno se je torpedna poskusna komisija 1867 le sestala. Orožje I« ni obdržalo smeri, izgubilo se je v morju, našli so ga čez poldrugo leto. VVhitehead je moral narediti še en
volani in čipke
Letošnje poletne bluze so bogato okrašene z volani in čipkami, še posebno pa taka bluza, ki povsem
odkriva ramena in je krog in krog nabrana z elastiko, iz katere se spušča volana. Na koncu volana je še čipkasta obroba Tudi zaprte bluze so volančasto okrašene, najraje okrog vrata, ob koncu rokava
nenavadni počivalniki
mM
VOJAŠKI KOTIČEK
..Čuvaj obale" je bil izdelan leta 1860. Meter dolgo plavajoče telo valjaste oblike so poganjala nevidna steklena jadra, smer pa mu je določalo krmilo, ki ga je Luppis upravljal z dolgima vrvicama. Notranjost valja je bila napolnjena z razstrelivom. Okorna zadeva ni požela navdušenja strokovnjakov, Luppisu ni pomagala niti evidenca pri samem Francu Jožefu. Komisija obrambnega ministrstva je za orožje menila, ,da je potrebno izpopolnitve v pogonu in usmerjanju". Luppis se je spet lotil dela, novi „čuvaj obale" je bil dolg šest metrov. Poganjala ga je spiralna vzmet, ki je zagotavljala domet 500 metrov pri hitrosti 6 vozlov. Izumitelj je predvidel tudi posebno kovinsko cev, iz katere bi orožje izstrelili in mu zagotovili primerno začetno hitrost. Sam pa ni mogel izpeljati vseh izpopolnitev, idejo in načrte je ponudil obrambnemu ministrstvu. Dobil je odgovor, da ni denarja za takšne poskuse. Ker ni odnehal, so mu celo prepovedali nadlegovati jih s takšnimi in podobnimi zamislimi. Luppis se je spet obrnil na cesarja, ki pa mu ni mogel pomagati. Tudi potem ni miroval. Seznanil se je s someščanom Giovannijem De Ciotto, upokojenim inženirskim podpolkovnikom avstrijske vojske. De Ciotto, ki je bil tudi član reškega občinskega sveta, je
in še na oprsju. Ste že pomislile na to, da lahko stari enostavno krojeni bluzi našijete volano? Če nimate ostankov iz istega blaga, so volanasti okraski lahko celo drugobarvni.
Za spretne in domiselne „vse-znalce" sta dve novi francoski zamisli vrtnega počivalnika, od katerih je krog tudi neke vrste
igralo. Lahko se v njem sukate in telovadite. Seveda pa je ogrodje prevlečeno s peno, da vzbuja občutek ugodja.
TORPEDO SE JE RODIL NA REKI
Giovanni Luppis, mož, po čigar zamisli je bil izdelan prvi torpedo, se je rodil leta 1813 na Reki, njegova mati se je pisala Perič. Luppis, istrski Italijan, je bil oficir avstro-ogrske monarhije, svoj izum, ki ga je imenoval „čuvaj obale", je namenil za obrambo istrske in dalmatinske obale pred morebitnim izkrcavanjem italijanskih iredentistov. Luppis je bil na koncu svoje mornariške kariere komandant na vojni ladji „Bellona‘ , ki je križarila po Kvarnerskem zalivu. Imel je dovolj časa za razmišljanje o novem orožju.
Pologa dolenjskega lista	[2111
Seveda je vodilno vprašanje, kako uran najti. Pri iskanju največkrat izkoriščajo uranovo lastnost razpadanja, pri katerem se sprošča radioaktivni plin radon. Ker radon spremlja uran, je po njegovi navzočnosti mogoče sklepati o bližini uranove rude. Strokovnjaki Geološkega zavoda Ljubljana in Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani so izdelali posebno metodo za odkrivanje podzemskih ležišč urana z radonom. Sicer pa običajno začenjajo tovrstna raziskovanja z letali. Majhno radioaktivnost je mogoče zaznati skoraj povsod na zemlji. Kjer pa med sistematičnim križarjenjem s posebej za to opremljenimi letali izmerijo mesta z močnejšim sevanjem, tam nato opravijo še terenska merjenja s posebnimi napravami. Tako verjetno nahajališče uranove rude ozemeljsko še natančneje določijo. Včasih se obnesejo še druge metode, na primer merjenje radioaktivnih potočnih usedlin — ko ugotove povečano radioaktivnost, gredo proti toku in se približujejo izviru najmočnejšega sevanja. Tako so odkrili uranovo rudo v okolici Škofje Loke. Tem raziskavam slede geološka vrtanja, zadnja faza raziskav pa teče že neposredno v podzemeljskih rovih.
Geološke raziskave so pokazale, da Slovenija skoraj nima omembe vrednih kovinskih rudnih zalog (razen svinca v Mežici, živega srebra v Idriji in bakra v Cerknem) in tudi ne dobrega premoga ali nafte, vendar ima precejšnje zaloge urana in tudi torija, jedrskega goriva bodočnosti.
Največ urana v Sloveniji je v Žirovskem vrhu, v stranskem odcepu Poljanske doline. Tam so odprli rudnik na zalogah, ki bi morale zadostovati potrebe jedrske elektrarne v Krškem za obdobje 15 let. Novejše raziskave pa so nekoliko južneje od tega rudišča našle vsaj enako količino rude, tako da je domače gorivo za našo prvo jedrsko elektrarno zagotovljeno za vse njeno ..življenje". Redna proizvodnja v rudniku urana v Žirovskem vrhu bo stekla leta 1983, leta 1985 je mogoče pričakovati prvo izmenjavo izgorelega urana v JE Krško s svežim gorivom, izdelanim iz domače rude. Dosedanje raziskave kažejo, da slovenske in jugoslovanske zaloge urana nekaj pomenijo tudi v svetovnih primerjavah.
Uran je v zemeljski skorji zastopan s tremi desettisočinkami utežnega odstotka. To ni tako malo, kot se zdi na prvi pogled, težava je v tem, da se uran pojavlja pretežno razpršen. Cenijo, da znašajo praktično izkoristljive zaloge urana na svetu okoli 2,500.000 ton, kar bi moralo zadoščati za potrebe človeštva tja do leta 2010. Dodatne zaloge urana so prav tolikšne, hkrati pa razvijajo tehnologijo hitro oplodnih reaktorjev, v katerih je mogoče uran 50 do 80-krat bolje izkoristiti.
V JE Krško bo od 48,7 tone skupne količine urana v reaktorju vsako leto potrebno zamenjati 16,6 tone goriva. Za to količino bo treba izkopati v Žirovskem vrhu okoli 160.000 ton uranove rude, iz katere bodo v tamkajšnji pre-
delovalnici izdelali okoli 120 ton uranovega koncentrata — tako imenovane rumene pogače. Kemijsko gre za uranov diuranat. Pri osvajanju tehnologije te predelave so se izkazali domači strokovnjaki, zlasti skupina pod vodstvom prof. dr. Jožeta Slivnika v Inštitutu Jožef Stefan. Ker leži Žirovski vrh sredi naseljenega območja in tečejo vode od tam v večje kraje, pri nas ni bilo mogoče uporabiti tehnologije, ki je primerna za v samoti ležeče rudnike. Predvsem je bilo treba poskrbeti za vračanje tehnološke vode v nov krog predelave rude. Pri takšnem kroženju vode v zaprtih krogih je nič ne izteka v okolico, ki tako ostaja čista. Takšno tehnologijo zdaj uvajajo tudi drugod po svetu, kar je veliko priznanje slovenski uranski tehnologiji.
Prof. Slivnik s sodelavci nadaljuje raziskave naslednjih faz predelave uranove rude. Ta predelava poteka prek uranovega heksafluorida, ki je plin, kajti le v plinski fazi je mogoče izotop U 238 obogatiti z večjim odstotkom izotopa 235. Slednji spremlja v naravi bolj razširjeni izotop U 238 le z 0,7 odstotka. JE Krško uporablja obogateni uran z 2—3 odstotki U 235. Obogatitev bo potekala še v inozemskih tovarnah tako kot izdelava tablet jedrskega goriva. Vendar tehnologijo izdelave teh tablet v Jožefu Stefanu že uspešno izvajajo, v prihodnosti bodo torej predvsem ekonomski elementi odločali, katere faze pridobivanja jedrskega goriva bomo še prepuščali tujim firmam.
Na koncu zgodbe o uranu se srečamo še z bistvenim vprašanjem: kako uran ,,gori" v jedrskem reaktorju. Če bi šlo res za gorenje, bi na primer iz dveh ton oglja pridobili toliko toplote, kolikor je da en sam gram urana. ..Gorenje"urana je jedrska cepitev. Poteka tako, da nevtron zadene uranovo jedro in povzroči v njem tolikšno neravnovesje, da težko uranovo jedro razpade v dve jedri lažjih prvin, pri tem pa se sproste dva ali trije novi nevtroni in velika količina energije. Novi nevtroni so vir novih cepitev, ki pa v jedrskem reaktorju za razliko od atomske bombe potekajo nadzorovano.
V JE Krško se na ta način cepi le izotop U 235, medtem ko U 238, ki ga je znatno več, v teh reaktorjih ne gori, temveč se spreminja v transu-ransko prvino plutonij Pu 239. Plutonija najdemo v naravi zelo malo. Pridobljen v reaktorjih pa je uporaben kot jedrsko gorivo v posebnih ..hitrih" reaktorjih, kjer hitri nevtroni nezavrti zadevajo v plutonijeva jedra in jih cepijo. Če je v teh reaktorjih navzoč U 238, nastaja iz tega urana celo več plutonija, kot se ga porablja, zato imenujemo te reaktorje „oplodni". Ker ti najbolje izkoriščajo jedrsko gorivo, naj bi bili to reaktorji prihodnosti. Težava z njimi jev tem, da je upravljanje z njimi še bolj zahtevno kot s ..pohlevnimi" termalnimi reaktorji krškega tipa, za katere, žal, tudi ne moremo trditi, da ne kažejo zob.
M. 8.
Mesta na Podstrešjih
o)jr Zadnjem času si vse bolj prizadevamo, da bi Pg ar*ili za obdelavo čimveč plodne zemlje, to pa ^®ni, da bo ostajalo vredno manj zemlje za phno, a tudi za blokovsko gradnjo. red nekaj leti so se začeli tako iskalci iati °Vani strokovnjaki bolj intenzivno ukvarja 2 možnostmi o preureditvi podstrešij v j6(j Planja. Te možnosti so tako v starih mestnih {er>. h*er so ostali zgornji prostori hiš neizkoriš-a|j 1 a*i pa so postali odlagališče odvečnih, starih O^porabnih predmetov, kot tudi v novih ljet^°Vanjskih hišah. Zaradi bolj udobnega živ-rijy ki si ga želijo ustvariti graditelji hiš, Dr0ac*no zgradijo tako dnevne, torej bivalne &0v!?re ^ot tud' n°čne v eni etaži. Stanovanjska na *e zat0 ve'*ka. s tem seveda tudi pod-sprJe' ki pa ostane prazno. Torej so možnosti za ^embo podstrešij v stanovanja velike, vendar
pa je pot do takšnega stanovanja še vednp trnova, povezana z mnogimi napori, za |katere pa ve le; tisti, ki se takega dela loti.
Vsaka preureditev podstrešja je namreč individualna rešitev. Serijska rešitev ni možna, saj se ti prostori med seboj preveč razlikujejo, omejuje pa jo tudi že dana konstrukcija. Toda kljub temu prostor ne izgubi intimnosti, če ga zna izvajalec domiselno izdelati in opremiti.
Za ureditev bivalnih prostorov na podstrešju je potrebno gradbeno dovoljenje. Zanj je treba predložiti pri oddelku za gradbene zadeve risbe tlorisa, prereza in pogledov ter statični izračun s podatki o graditvi. To še posebej velja za dela, ki pomenijo konstrukcijsko spremembo hiše, kot na primer prestavitev ali prediranje nosilnih zidov, spremembo strešne konstrukcije, vstavljanje oken v streho.
Gradbeni predpisi o minimalnih višinah z zakonom omejujejo izzidave podstrešij, saj mora imeti podstrešno stanovanje vsaj polovico svoje površine v višini 2,30 do 2,50 metra. Po tem predpisu so za izzidavo podstrešja primerne vse strehe dvokapnice in vse čopaste strehe, kjer je naklon strehe večji od 30 stopinj. Čim bolj strma je torej streha, tem večja bo površina, ki jo je mogoče izkoristiti za bivalne prostore.
Podstrešni prostori zahtevajo veliko dnevne svetlobe, ki jo najuspešnejše, a tudi najcenejše dosežemo s podstrešnimi okni, seveda različnimi
glede na namembnost prostora. Vgrajena so med špirovce in sicer posamezno ali v nizu, če to dovoljuje strešna konstrukcija. Novost, ki jo je moč dobiti v naših trgovinah, je okno z vrtljivim krilom okrog vodoravne težiščne osi, ki ima različne možnosti nastavitve krila. Pred vgradnjo okna je dobro premisliti, kakšna naj bo njegova višina. Okno naj ne bo vstavljeno previsoko, da ga lahko očistimo.
Vendar moramo vedeti, da ne smemo vgraditi toliko podstrešnih oken, kolikor se nam zdi. Širina vseh strešnih oken na eni strani hiše skupaj namreč ne sme presegati polovice dolžine hiše. Če je torej hiša dolga dvanajst metrov, skupna širina vseh oken ne sme presegati šest metrov.
Eno najpomembnejših del na podstrešju pa je toplotno izoliranje talnih, stenskih in toplotnih površin. Toplotna izolacija je osnova dobrega počutja v prostorih, ki so poleti in pozimi bolj izpostavljeni zunanjim vplivom kot prostori v spodnjih nadstropjih. Dobra toplotna izolacija pomeni tudi prihranek pri stroških ogrevanja ne glede na to, za katero vrsto ogrevanja smo se odločili. V naših trgovinah lahko danes kupimo različne vrsteizolacijskega materiala, ki ga izdeluje tovarha izolacijskega materiala Izolirka iz Ljubljane. Najbolj znan in razširjen je prav gotovo stiropor v ploščah. Vendar pa takšen stiropor kot vrhnja plast za oblogo strehe ne pride v poštev. Če v takšnem primeru prelepimo stiropor s
tapetami, naredi vsak udarec v steno luknjo. Zato moramo mehka izolacijska gradiva v vsakem primeru prevleči s trdo vrhnjo plastjo.
Eden izmed dobrih zvočnih in toplotnih izolatorjev je tudi mineralna volna. Zaradi anorganskega porekla in zelo dobrih fizikalnih in kemijskih lastnosti se uvršča celo med najkvalitetnejše izolacijske materiale. In katere so njene najvažnejše lastnosti? Zelo nizek koeficient toplotne prevodnosti, obstojnost pri temperaturah do 900 stopinj Celzija, ne gori, odporna je proti mikroorganizmom in mrčesu, kislinam ter različnim kemikalijam. Vgrajuje se z vsemi gradbenimi materiali ter je odporna proti trhljivosti. S stekleno volno je zato moč izolirati zidove, stene, pode, strope, ravne in poševne strehe.
Poseben vtis pa dajejo podstrešnim prostorom finalni materiali. Brez lesa si na primer podstrešja skoraj ne moremo predstavljati: pojavlja se kot stropni opaž, stenska obloga, tla. Toplino pa dajejo stanovanju tudi opečni tlaki, pluta, tekstilne talne obloge in ne nazadnje duhovita razporeditev prostorov in oprema v njih. Da je res, tako smo se lahko prepričali na nedavni rastavi, ki jo je v Potrošniško informativnem centru v Ljubljani pod naslovom ..Uredimo si podstrešno stanovanje" pripravila Hoja v sodelovanju z Metalko, ki nudi kupcem material in opremo za ureditev podstrešnih stanovanj.
M. KRUMPAČNIK
ATOMSKA ELEKTRIKA IZ SLOVENSKEGA URANA
Nekateri ga opisujejo kot jekleno sivo, drugi kot belo kovino, vsi pa so si enotni, da je uran danes strateška surovina največjega pomena tako v vojni kot v miru. Vendar uran ni v uporabi šele od tedaj, ko je človeku uspelo sprostiti atomsko energijo, V Jachymovu na Češkem kopljejo uranovo rudo že pol tisočletja — z njo barvajo steklo v črno, keramika pa dobi z dodatkom urana odtenke od rumeno-zelenih do oranžnih. Šele leta 1789 je nemški kemik Klaproth iz te rude prvi izločil in kemijsko določil novo prvino uran. Uran je med 92 naravnimi kemijskimi prvinami z atomskim številom 92 (toliko protonov ima v jedru) na zadnjem mestu, naprej od njega so le še transurani.
ROM
VSEH
ROMOV
„Sedaj se mi izteka mandat. Ravno zadnjič smo imeli zaradi tega sestanek prebivalcev romskega naselja Pušča v Prekmurju. Rekli so: ,Vi boste ostali naš vodja do smrti, pa naj bo, kar hoče." Tako bo menda Vlado Rozman še naprej predsednik vaškega odbora v Pušči. Rom vseh Romov ,,prekmurski romski kralj".
Vlado Rozman se je rodil leta 1929 v ciganskem naselju Pušča. Zaposlen je v Agro-servisu, ima tudi popoldansko obrt. Ob tem je član republiške komisije za romsko vprašanje. Da slednje zahteva veliko volje in odločnosti, namiguje na trenutke tudi sam. Sicer pa gotovo veste za izrek, da doma ni lahko biti ne apostol ne žandar. *
„Pomagal sem obrniti naselje Pušča na pravo pot," pravi Vlado Rozman. ,,Naš prvi cilj je bilo izobraževanje Romov in potem njihovo zaposlovanje. Skrbeli smo, da smo šli v korak z družbo in da smo ob tem izgubili občutek manjvrednosti. To se je kar dalo doseči, ker v Prekmurju ni diskriminacije.
V Novem mestu in okolici pa sem opazil rasno diskriminacijo, če temu lahko tako rečem. Ob-
čutil sem jo. Ko sem šel v hotel v družbi dveh, recimo jima civila, je začel natakar tista dva drugače gledati, češ z Romom se družita.
Na proslavi praznika Romov v Novem mestu ni bilo občinskih mož in predstavnikov milice. Romi v Novem mestu so prepuščeni sami sebi. Nekaj časa je bil njihov vodja Bojan iz Šmihela. Čudim se le, da ni sprejel službe, ki so mu jo ponudili pred kratkim."
Vlado Rozman rad pove, kako v Prekmurju zastavijo svoje prireditve. ,,Mi povabimo ljudi z občine in milico, naj sami vidijo. Pri tem je važno, da ima tudi nekdo z občine govor. Dva naj imata govor: prvi naj Rome pohvali, drugi naj pove napake in jih pograja. Govora s strani občine v Novem mestu ni bilo."
Pogovora je hotelo zmanjkati. Pa smo tovariša Rozmana vprašali, kar je nekoč vprašal neki dolenjski družbenopolitični delavec člane neke delegacije, ki je obiskala Novo mesto: ,,Kaj je po vašem rešitev za cigane v Novem mestu: asimilacija ali geti? " odgovora seveda ni bilo, Vlado Rozman pa je postal nemiren. „To je birokratska misel," je rekel. Malokdo bo to vprašal, tisti, ki vidi le sam sebe. Danes se moramo v družbi
vprašati, kdo smo mi in kdo so oni. V preteklosti smo bili vsi preganjani, vsi smo bili v današnjem položaju Romov, le da danes ni terorja."
„Katero ime je pravo: Romi ali Cigani? "
„Cigan je lahko Rom ali pa „civil", ki krade in ki ne živi, kot določa red. Ni pomembno, če smo Romi ali smo Cigani. Tudi priimek ni važen, ne? ! Če gremo -v korak z družbo, smo v njej enakopravni. Ponosni smo, da smo Romi, ampak takšni, kot smo.
Mislim, da družba ni dolžna podpirati lenobe. Od družbe ima pravico dobivati tisti, ki družbi kaj prispeva."
Delo je za Vlada Rozmana vrednota. Delal je različna opravila na različnih krajih. V mladinski delovni brigadi je postal traktorist in je potem štiri leta vozil traktor v Banatu. „V tistem času sem sam v sebi videl več možnosti. Najbolj me je privlačila kovina."
Tako je postal strojni ključavničar in je delal v „Panoniji". Od vojakov je šel tako rekoč naravnost v Nemčijo, kjer je delal enajst let in si je pridobil veliko izkušenj. Večkrat je prihajal domov in takrat se je ukvarjal s problemi v romskem naselju Pušča. To delo ga je po vrnitvi v
domovino poleg poklicnih obveznosti precej * poslovalo. Rome zato pozna v dušo, kot bi rek . „V Romih se je utrdil kompleks manjvredne^
Iz tega izvira nedružbeno obnašanje, kakršno), med Romi v Novem mestu. V zvezi s temi „ bi rekel: „civili" morajo spremeniti odnos 0 Romov. Občinski možje naj delajo po zakonu. -je treba, naj ostro ukrepajo. Organizirajo .. sezonsko kooperantsko delo za Rome. Treba • spremljati uspehe otrok v šoli, da bi vsaj otf ^ bili družbi koristni. Milijoni, ki jih bo družba d ,| za Rome, ne bodo koristili, če se ne bo sprenae ,j odnos do Romov, s tem da bo prisotna 1 j njihova skrb za lastno bodočnost in bodočh njihovih otrok.	.	p
V naselju Pušča je to urejeno. Prebl. v) delajo. Romska skupnost krajo kaznuje. Pri^,-velja: biti odkrit, zastaviti kritiko in san’1' kritiko..."	se
To je povedal ponosno in z veseljem. Potenj je zamislil. „Romesmo dolžni izvleči iz krize-ljudi bo treba spremeniti. Vendar nekaj ^ ostati, vsaj tradicija, njihov materin jezik .. •
MARTIN LUZ^Si
Mm _.
Ml BAKSIS, PA VAS BOM OTBOK”
V Assuanu, skorajda na skrajnem jugu Egipta, se konča dobrih tisoč kilometrov dolga železniška proga, ki se začenja v Aleksandriji, na sredozemski obali dežele faraonov. Vlak je doživetje zase. Tretji razred, v katerega si upajo le najbolj korajžni — ali najbolj revni — od številnih popotnikov, ki oblegajo železniške postaje, je nevsakdanje prizorišče prepletanja egipčanske revščine in najbolj tipičnega življenja. V obupni umazaniji povsod razmetanih odpadkov ponujajo nešteti prodajalci kokakolo, >z tankih, palačinkam podobnih kruhkov narejene sendviče, v vsakem trenutku lahko dobiš tudi vroč čaj, ki ga sproti kuhajo poleg stranišča, ali sladke sočne pomaranče. Možje so oblečeni vdžalabije, haljam podobna arabska oblačila, žene so od glave do peta zakrite z nepredirno črno tkanino. Pojav tujcev v kavbojkah in z nahrbtniki namesto vsemogočih cul in starinskih kovčkov vzbuja še vedno zanimanje in sproščeno, čeprav na trenutke že vsiljivo radovednost:
. . . Ver ar ju from? Vats jor najm? —
V Assuanu se pot konča. Velikanski jez, štiri kilometre dolg in več — kot kilometer širok v svojih temeljih, zapira tok sveti reki Nil, za njim se razprostira umetno preko petsto kilometrov dolgo Naserjevo jezero, ki se s svojim koncem krepko zajeda v severni del sosednjega Sudana. Pot naprej je možna z letalom. Ali, kar je veliko ceneje in kljub težavnosti zagotovo neprimerno bolj zanimivo: z ladjo proti jugu, do Abu Simbela, kjer stojita svetovno znana templja Ramzesa II. in kraljice Nefertari, ter od tam z ladjo in vlakom naprej do Khartuma v Sudanu. Poti se tam cepijo: po reki še naprej, na jug v Jubo in potem v Kenijo ali pa proti jugozahodu v Centralno afriško republiko, kjer obupno slaba pot skozi ekvatorialne gozdove v vsakem trenutku grozi, da boš moral obrniti nazaj.
Ostanimo v Assuanu. Slava njegovega imena se vleče skozi vse dneve egiptovskih popotovanj, in turisti se poslavljajo v Kairu, Hardagi ali Luxorju rekoč: ,.Srečno. Tako ali tako se vidimo v Assuanu."
In vendar sem izstopil na assuanski železniški postaji s precejšnjim občutkom tesnobe. Za mano je bilo tristo kilometrov in osem ur vožnje v tretjem razredu egiptovskih železnic. Začetek mesta se je raztezal v hrib na levi strani Nila in revne kolibe brez streh, narejene iz blata, pomešanega s sesekljano slamo, so me spominjale na naselja sredi puščave, nad katerimi plava tista tolikokrat občutena atmosfera popolne izgubljenosti.
Nikjer drevesa. Nobene sence. Bil je poldan in pod navpičnim soncem sem se zadnji pobral iz še malo prej prenapolnjenega vagona in krenil počasi proti Nilu.
Kakšna razlika, res! Kot bi življenje vzniknilo ob čudežnem dotiku večne reke, se je v senci povsod rastočega drevja raztezalo mesto solidnih, verjetno še pod Angleži grajenih stavb, plakati na steni takoj preko ceste so napovedovali film z Budom Spencerjem in Terencem Hillom v glavni vlogi, in v vrvežu na vsakem koraku stoječih prodajalnic so se pešci mešali z večno hupajočimi avtomobili in konjskimi vpregami z razkošno okrašenimi kočijami, namenjenimi prevozu potnikov. Na zasilnih stojnicah so se cvrle ribe in felafli, nekakšna čudna mešanica, ki je imela na zunaj tako prijetno podobnost z ocvrtim mesom, znotraj pa jo je sestavljala edinole mešana, sesekljana zelenjava. Čaj, sladek in dišeč, je stal pet piastrov, okoli dva dinarja, če sem menjal marke na sila živahni črni borzi.
V hotelu Continental sem uspel dobiti še zadnjo posteljo. S kartonom zadelano okno je bilo obrnjeno na zadnje dvorišče, z oguljeno palmo na sredini, še najbolj podobno sila zanemarjenemu smetišču. Rjuhe so bile preumazane, da bi si upal spati kako drugače kot v spalni vreči in iz stranišča preko hodnika je prihajal domač vonj po scalnici.
Vse skupaj za nekaj več kot dva stara tisočaka. Ni čudno, da je postal Continental stična točka večine potnikov po deželi faraonov, in škoda je bilo edino, da moj sostanovalec očitno ni bil eden od njih. Na sosednji postelji sta namreč že ležali dve culi, nabito polni z vrag si ga vedi čim in vse skupaj je bilo videti ob mojem, kljub vsemu še vedno solidnem nahrbtniku sila ubogo. Verjetno kateri od prišlekov iz Sudana — upam samo, da bo prignal ponoči še kamelo v sobo.
Pa sem se motil. Zvečer sem pil čaj pred vhodom, v prijetnem hladu, ki je vel od reke in poslušal, kako se soseda pogovarjata o svojih potovanjih preko dežel Centralne Afrike. Pred dvema letoma sem bil tam, pridružil sem se jima in skupaj smo potem ugotavljali, kako smo spali, sicer vsak zase, na kampirnem prostoru pred hotelom Rock v Banguiju. Tudi Adolf, zmeden Nemec, je menda še vedno tam. Pred dvema letoma je živel tam, ločen od vseh ostalih, govoril sam s sabo. Če ga je kdo karkoli vprašal, je samo ponavljal: "I am from
the jungle. Iz džungle sem, od opic." Kak mesec prej so mu pokradli do zadnjega koščka prtljage in kako je živel potem, ie bila pravzaprav skrivnost.
In še zdaj, da je tam? I
Krepko čez polnoč je že bilo, ko smo se odpravili v
sobe. Gerard, Švicar, kar za mano, in tako sem na koncu nekoliko sproščeno ugotovil, da je vsa tista roba njegova in da v sobo ne bo koze, kaj šele kamele.
Reka neslišno drsi, morda vsega dvajset metrov od hotela. Feluke, lahne ladjice z visokim belim jadrom, nenehno izginjajo za palmami otoka Elephantine in po sončnem zahodu, ko se mrak počasi spušča nad mesto, utripajoče v prvih lučeh, se zgrinjajo k bregu kot jata belih galebov, ki jih noč kliče na skalne grebene. Skoraj nespremenjene že tisočletja prevažajo tovore med vasmi. Več kot štiri tisoč let je že tega, kar so težko naložene počasi lovile veter proti severu in se potem ponovno lahkotne vračale nazaj. Iz njihovega tovora, izklesanega v kamnolomih daleč na jugu, so počasi rasle piramide božanskih vladarjev, ki takrat verjetno še niso slutili, da bo postalo njihovo življenje slavno zaradi njihovega groba.
Tudi danes plovejo feluke težko naložene, ali pa so še lahko tako ponosne na svoj tovor? Komaj se dotaknejo brega, se vsuje z njih gruča turistov, otovorjenih s kamelami in klobuki ali smešno ležečimi turbani na velikokrat že osivelih glavah in vodnik potem kot pastir glasno govori: ,,Vidite, ladies and gentlemen, dame in gospodje, tukaj pa obrtnite pozornost na . . ."
Gledal sem jih na bregu otoka Elephantine. Gruča otrok iz bližnje nubijske vasi se jim je vsula nasproti in začela cukati za rokave:	„Bakšiš,	mesje, bakšiš,
svinčniki, bomboni, denar, karkoli že . . ." Že ostareli vodič, domačin, je skakal z drobno šibo med njimi in jih podil. Vedno znova so se mu vračali za hrbet in cukali za rokave: ..Bakšiš!I!"
Kasneje sem zvedel, da se je tisti osiveli vodič dogovoril že na jadrnici. Nekaj malega bakšiša mi boste dali, da vas bom branil otrok, da vas ne bodo prosili za bakšiš.
Bakšiš — kako vsemogočna in večno prisotna beseda na popotovanjih v tem koncu sveta!
Zdelo, se mi je, da so se pri tem vsi skupaj čisto solidno zabavali. In še utrdil se mi je ta občutek, ko sem
se nekaj dni kasneje pogovarjal z enim od vaščanom taiste nubijske vasi. „Saj smo revni," mi pravi, „toda ph nas nihče ne strada. In tudi naši otroci niti slučajno nis° odvisni od tistega, kar naprosjačijo od turistov. M hočeš, otroci so. Včasih se najdejo bogati tujci, hodijo sebi v zabavo okoli s polnimi vrečami bombonov ali svinčnikov in to jih je malo razvadilo. Starejši te<P nikoli ne delamo. Mi smo Nubijci, razumeš, mi nism0 Arabci1"
Zanimivo je, kolikokrat sem še kasneje slišal ponosno pripombo. Nubijci, ljudstvo, živeče južno od Assuana, je sicer že pred tisočletji padlo pod jarena takratnega egiptovskega imperija, kar pa, kljub temu, & so kasneje sprejeli novo, muslimansko vero, ni omaja10 njegovega samosvojega, ponosnega načina življenja.
Pravzaprav je bilo še kako občutiti to razliko že ob enem samem sprehodu skozi njihovo vas na otok0 Elephantine. Ozki prehodi med ličnimi, večinoma * blata in sesekljane slame narejenimi hišami so vod111 proti poljem, ki jih je po kanalih namakala voda iz Nil®-Ljudje so molče odkimali, ko sem jih pozdravil, 10 nadaljevali svoje delo. Nikjer vpitja in nenehne gruče, k1 sem je bil tolikokrat deležen za svojimi petami.T^3 pesku ob reki so otroci v hlamudravih džalabijah it nogomet, očitno zelo pribljubljeno igro v vsem Egiptu’ na drugi strani otoka pa so se kot prizori iz paradiž3 dvigala v zrak vitka debla dateljnovih palm. Zrak P°^ njimi je bil hladen in dišeč, skozi povešene krošnje ostr° nasekanih listov je bilo včasih videti vitka jadra feluk 10 obrise templja na obzorju druge strani reke. Malo napr® so ležale izkopanine tisočletja stare vasi, po kater1 arheologi še vedno brskajo v upanju za novimi odkriti'-Večer je prijeten in oblit s toplo svetlobo zahajajoče# sonca.
V trdi temi se ponovno odpravimo preko reke. Vete! *je pojenjal in z zvitimi jadri se izvije iz trepetajočih luč1 na vodni gladini feluka assuanskega čolnarja. Nekaj ljudi stopi na breg, ženska drži v naročju jokajočega otroka in počasi odidejo po pesku v hribček proti vasi.
Na drugo stran se peljemo le trije. Pomagam veslati staremu Nubijcu. Na eno oko je slep in s praznim pogledom zre nekam v vrh jambora. Piaster mu plača vsakdo za pot preko reke. Koliko neki je zaslužil danes? In koliko liudi mora živeti od tega?
ZVONE ŠERUGA
Milan Čirovič
ZMAGOSLAVJE
NA
INVALIDSKIH
VOZIČKIH
V spomin na predanega pionirja slovenskega invalidskega športa je bil na dan borca v Mariboru 13. memorial prof. Bojana Hrovatina. Z ramo ob rami so tekmovali invalidi — paraplegjki treh držav; družno z našimi še iz Hrabyn na Čehoslo-vaškem in Italije. Po izkušnje so prišli tudi invalidi iz Makedonije, pričakovati pa je, da bodo po slovenskem vzoru organizirali paraplegike v Bitoli.
Lepe uspehe so dosegli člani novomeškega društva, med njimi tudi zakonca Jože in Anica Radej iz Blance v sevniški občini. Radejeva je bila prva v svoji skupini 1 B pri vožnji z vozičkom na 200 metrov, zmago pa si je priborila tudi v atletskem mnogoboju. Njen mož Jože, ki je trenutno predsednik novomeškega društva paraplegikov, v Sevnici pa vsa leta predsednik komisije za šport in rekreacijo pri društvu invalidov, je bil drugi v atletskem mnogoboju (skupina 1 C), in tudi v vožnji z vozičkom. Radej je prispel na tekmovanje invalidov treh dežel dokaj utrujen: za seboj je imel utrujajočo vožnjo z drugega konca Slovenije, z morja, kjer sta bila z ženo na dopustu.
Že navedba rezultatov pove, da so invalidi razvrščeni po skupinah, ki jih določa stopnja invalidnosti. Anica Radejeva je prebolela paralizo. Razporejena je v skupino 1 B. Paralizirane ima tudi roke. Lani je bila na evropskem prvenstvu na Dunaju prva v atletiki. Rezultate vedno primerja. Disk je vrgla z vozička 10,10 metra daleč. To ocenjuje za slabši dosežek, saj je tokrat tudi manj trenirala. Za cel meter je izboljšala svoj rezultat pri metanju kopja — 6,20 metra.
Zanimivo je, kako si invalidi pomagajo pri tekmovanjih z vozički. Naši običajno ,,dirkajo" kar s standardnimi vozički ljubljanske Soče. Kajpak jih nekateri na vse načine „frizirajo". Anica Si za tekmovanje sposodi možev voziček, ker je z njega mogoče odstraniti naslonjalo. Drugi skušajo biti hitrejši tako, da zamenjavajo večje obroče za poganjanje na vozičku z manjšimi in tako z rokami dosežeio večii zamah. Pri snrin-
tu" odstranijo tudi stranice. Potrebna je torej tudi dobršna mera iznajdljivosti.
Radejeva običajno trenirata kar na travniku ob svoji novi hiši nad Blanco. Dom sta zgradila brez nevšečnih stopnic, ki invalidom vozičkarjem tako grenijo življenje. Kljub hudi invalidnosti se preživljata z delom svojih rok. Jože ima urarsko delavnico, Anica pa že osmo leto dela na domu za sevniško Lisco. Izdeluje pentljice za nedrčke. Dvakrat do trikrat na mesec se s katrco zapeljeta v Lisco po material. Pravi, da norma ni problem. Delo, ki sicer zahteva dosti spretnosti, opravlja s pomočjo naslonjala. Jožetu in tudi strankam s pokvarjenimi urami je v pomoč, da ure za popravilo občasno zbirajo kar po sevniških tovarnah.
Kako sta prišla do lične hišice, pred katero ne manjka lepih rož? Gradila sta, ko je zidal tudi Jožetov brat, njegova pomoč je bila nepogrešljiva. Družba je dala pomoč v obliki posojil. Sodelovale so sevniška stanovanjska skupnost, Ljubljanska banka in Lisca. Svojemu kolektivu je Anica še posebno hvaležna, čeprav dela doma. V tovarniškem pravilniku so imeli namreč določilo, da dodeljujejo stanovanjska posojila le delavkam z najmanj dveletnim delovnim stažem. Anica pa je bila začetnica, sedaj pa je prekaljena liščanka.
Ob enakomernem tiktakanju številnih ur snuje Jože Radej v svoji delavnici še prenekatero aktivnost novomeškega društva. Tovariši, ravno tako odhčni športniki paraplegiki, Okorn iz okolice Šentrup.erta, Franc Kolenc iz* Novega mesta, ki je bil med najstarejšimi na tekmovanju v Mariboru, komaj 16-!etni Mirko Sintič, ravno tako iz Novega mesta, Tine Gorenc s Hudega Brezja in drugi še niso rekli zadnje besede.
Novomeško društvo vključuje 63 članov iz sedmih občin ožje Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Skupaj delajo že četrto leto. Predsednik Jože Radej izraža željo, da bi svoje specifične športne aktivnosti na vozičkih še razvijali. Bolj kot tekmovalni šport nameravajo spodbuditi rekreacijske oblike za ohranjevanje zdravja. Za to sta izredno koristna košarka in plavanje. Društvo se trudi tudi za organizacijo prevozov. Prav to povzroča invalidom vozičkarjem največ težav. Posajeni na invalidski voziček se ne morejo, kot drugi, posluževati javnih prevoznih sredstev. Preostaja torej prevoz z avtomobilom.
„Vse dražji bencin je vse hujše breme. Za nas .hrbteničarje' bi moral biti bencin že kar nekakšen ortopedski dodatek," meni Jože Radej.
Naposled bo njihova sla po športnem merjenju prišla tudi na filmsko platno. V Mariboru so posneli zadnje prizore novega športnega filma „Zmaga", v katerem nastopajo invalidi paraplegiki. Kamera je brnela, ko je bila na zmagovalnem odru Anica Radejeva.
Ribniška dolina, nekdaj tako sloveča po obo-darstvu, rešetarstvu, žličarstvu, kuhalničarstvu, zobotrebčarstvu in drugih cvetočih domačih tesnih obrteh, je čedalje manj suhorobarska. Znamenitega potovca, ribniškega krošnjarja, ki je bil včasih sposoben prikrižariti globoko v nemško deželo, je videti le še na turističnih prireditvah. Kaže, da se je tudi čas lončenega basa in drugih 'menitnih izdelkov iz lončenine, ki so jih znali v *eh krajih tako dovršeno oblikovati in poslikati, 2e povsem iztekel. Tega ali onega je v glavnem °stalo le še za spomin, za seme, ki pa ga, kot sami Priznavajo, čedalje bolj umetno ohranjajo.
Novodobno življenje se namreč poskuša znebiti vsega, kar je odslužilo in postalo nekoristno.
. Zanesljivo ni niti do tistega, kar sodi v tako imenovano kulturno dediščino. Tako celo stara kmečka arhitektura plačuje svoj davek. Hiše, tako značilne za ribniško deželo, izginjajo, na njihovih temeljih pa so zrasle take, ki bi po videzu in slogu bolj sodile v severnjaška mesta. Nedotaknjena, taka kot včasih, so ostala le še nekatera gospodarska poslopja in med njimi zavzema kozolec prav gotovo častno mesto.
Ribničani se zavedajo, da bo poplavi novega in neribniškega težko ubežati, saj je vdrla in nevarno °9tozila že mnoga področja. Odločili pa so se, da 1' bodo kljubovali in jo zadrževali vsaj toliko Casa, dokler ne spravijo na varno vsega, kar so Proglasili za tako imenovano kulturno dediščino. v Počastitev 900-letnice Ribnice, ki jo slavijo letos že vse leto, so se lotili več ustreznih nalog.
V okviru teh opravil potekajo že nekaj let tudi likovne kolonije, imenovane po ribniškem slikarju, etnografu in ustanovitelju narodopisnega muzeja Janku Troštu. Udeleženci kolonij, slikarji in
kiparji, prenašajo v svoje likovne stvaritve motiviko, ki se jim zdi za pokrajino in ljudi najbolj značilna. Sadove razgrnejo vsako leto na razstavi, ki dopolni tradicionalni jesenski ribniški semenj.
Letošnja, četrta likovna kolonija je potekala prejšnji teden od ponedeljka do sobote, v njej pa so ustvarjali kiparji Stane Jarm, Lojze Čampa in Tone Lapajne ter slikarji Jože Centa (pobudnik kolonije), Bojan Golija, Leopold Hočevar — Hoči, Milan Čirovič, Dušan Matoh, Viktor Goričan in Izidor Mole. Čeprav tema tudi tokrat ni bila predpisana, so umetniki želeli ustreči posebni želji prirediteljev, naj bi namreč njihova dela odsevala motiviko ribniške pokrajine in življenja v sedanjosti in preteklosti. Kot smo zvedeli iz pogovorov z udeleženci, bi večina izpolnila to željo, čeprav jim je ne bi nihče posredoval.
„Jaz nedvomno," je pritrdil akademski slikar in grafik Bojan Golija iz Maribora. ,,Tu me je najbolj pritegnila etnografska dediščina, predvsem suhorobarstvo in keramika. Ker sem v koloniji že četrtič, se ne lovim pri izbiri motivov. Slikam kozolce, hiše, vse, kar je videti staro in pristno. Ugotovil sem, da so začeli tudi domačini nekoliko drugače gledati na svoje stare domove."
Akademski slikar Leopold Hočevar — Hoči iz Trbovelj je dejal, da še ne more povedati vtisov iz Ribnice, saj je v tej koloniji prvič, poleg tega pa je še vse premalo videl in doživel, da bi lahko povedal kaj vrednega. „Rad se odzivam povabilom za kolonije, ker me način dela v njih veseli. Nisem pa pristaš tistih, ki pravijo, da moraš razpeti platno že pred vsakim motivom, ki te vznemiri. Zame je to premalo, jaz lahko dobro slikam le, če motiv doživim. Sicer je tako, kot bi
se okoli vozil z avtomobilom, mnogo gledal, videl pa nič."
Med najbolj navdušenimi sta bila slikarja Milan Čirovič in Dušan Matoh, ki sta se predstavila za domačina. Kasneje sta povedala, da ni čisto tako, saj živi Čirovič v Ribnici, Matoh pa v Ljubljani in se vrača domov vselej, ko ga delo na SDK utrudi. To pa ni malokrat. Slikarstvo ju veže že dolgo, saj sta likovno rasla drug ob drugem. Se pravi, da sta skupaj študirala, ustvarjal? in si bila kritika. Tudi razstavljala sta skupaj, največkrat v okviru bežigrajskega likovnega društva, katerega člana sta. Čirovič je bil v koloniji tretjič, Matoh pa prvič. „Lani sem se že skoraj odločil, pa nisem imel časa," je pristavil Matoh. V koloniji sta veliko drugovala, sploh sta bila kot eden, le slikala nista enako. Medtem ko je Čirovič v svojo surrealistično krajino vstavil kuhalnico kot etnografski simbol, si je Matoh zamislil več slik, pravzaprav risb za likovno upodobitev ljudskega izročila.
Kiparji so si za delovišče izbrali hlad ribniškega gradu, tisto stran, kjer že stoje kipi iz prejšnjih kolonij in kjer nastaja nekakšna „mala Kostanjevica". Najbolj zgovoren je bil vsekakor Tone Lapajne iz Ljubljane, akademski kipar, ki že dvajset let na svoji koži preizkuša status svobodnega umetnika. „Zdi se mi, da sem bolj prepuščen svobodi kot pa svobodni umetnik," je hitro pojasnil pojem svobodnosti. „Mislim, da bi težko shajal, če se ne bi znašel. Znašel pa sem se, kot vidite, tudi tu." Z roko je pokazal na šotor, kjer si je pripravil bivališče, nato pa stopil h grajskemu zidu, kjer je „rihtal" pitno vodo in elektriko. Kajti če hočeš svobodo užiti do popolnosti, si moraš tudi kuhati sam. „Pa še nekaj," je dejal po premisleku. ..Šotor moram
Dušan Matoh
Bojan Golija
Leopold Hočevar — Hoči
imeti, da lahko ležem in spim poleg kipa. Začutiti moram, da mi je kip prijatelj, šele potem lahko delam. Tako mora biti tudi tu. Iz teh dveh kosov hrastovine bom naredil ženico, ki pričakuje. Sporočilo bo: pred domačim pragom. Tako sem si zamislil .. ."
Zapotočan Lojze Čampa, v Ljubljani živeči elektroinženir, kipar pa zato, da ima polnejše življenje, je na drugem koncu klesal stiliziranega krošnjarja. „Ta motiv mi je blizu, saj je tudi moj oče včasih krošnjaril, pa sem lahko to življenje sam občutil. Lahko delam samo iz hrastovine, ker se mi zdi kot kos življenja, ki ga je treba v
nekaj preoblikovati. Poleg tega je to logično, saj je les sestavina življenja tukajšnjih ljudi."
Kočevski kipar Stane Jarm seje sprva nekoliko otepal pogovora, češ da je že skoraj vse povedal v intervjuju za Dolenjske razglede, potem pa le spregovoril, ,,Veseli me, da v Ribnici s to kolonijo nekaj hočejo, tembolj, ker se tudi sam vsaj nekoliko štejem za domačina in lahko rečem, da se to dogaja na našem koncu. Škoda je le, da je delovnih dni tako malo in da smo tu vsi, še zlasti pa kiparji, v nenehni stiski s časom." Jarm ni skrival veselja, da je v koloniji našel somišljenike. Kot je povedal za Dolenjske razglede, v Kočevju, kjer živi in dela, nima pretirano veliko duhovnih sodrugov. Zato nemara je tudi prišel v Ribnico.
Slikarji in kiparji so svojo letošnjo nalogo do ribniške kulturno-zgodovinske dediščine opravili. Jeseni, ko bo razstava, se bo marsikdo začudil, koliko najrazličnejših vrednot kljub vsemu še premore ta, nekdaj tako sloveča dežela suhe robe.
I. ZORAN
Stane Jarm
priloga dolenjskega lista
vih topovih. Pozneje pa so na zadnji del cevi vgradili prožilne dele puške in z njihovo pomočjo vžigali puškin naboj brez krogle. Smodnik puškinega naboja je v vlogi začetnega naboja vžgal ostali smodnik v cevi.
LASTNIK UNIČENEGA KOZOLCA SE NI HUDOVAL
Ko je bil top napravljen, je sledilo prvo poskusno streljanje. Kožar in Drobnič takole pripovedujeta: ,,Vsa vas se je zbrala na položaju. Najprej so ga napolnili z leseno granato brez eksploziva. Cev so usmerili na bližnji kozolec in iz razdalje 200 m sprožili. Po močni eksploziji je sledil pravilen let granate, ki je kozolec zadela in ga seveda poškodovala. Vsi so bili veseli uspeha, zlasti konstruktorja in pomočniki. Tudi lastnik kozolca se ni hudoval.
Po uspeli preizkušnji so nadaljevali delo z dopolnitvami. Top so lepo pobarvali s sivozeleno barvo. Da bi dosegli čim večjo točnost streljanja, so napravili merilno napravo. Granate so obložili s svinčenimi obroči, tako velikimi, da so dobili točen premer 81 mm, kot je bil premer cevi minometa. .
Ko je bil top pripravljen za strel, ga je bilo treba še napraviti premičnega. Iz grajskega hleva so mobilizirali konja s sedlom in mu top natovorili na hrbet.
Naslednjo nedeljo je sledila generalna preizkušnja s pravo granato. Top so postavili na položaj pred pošto, cilj pa izbrali na kakih 600 m razdalje v smeri vasi Zapotok. V cev so porinili pravo granato, napolnjeno z eksplozivom in žebljem kot udarno iglo za vžig. Smodnik so dekleta všile v svilene vrečke. Stari topničar Jože Kožar je hotel varčevati s smodnikom in vstaviti v cev le eno vrečko, toda vsi drugi so hoteli vložiti kar tri. Zaman jih je prepričeval da je preveč. Vstavili so tri vrečke, hkrati.
Cev topa je dobila elevacijo. Vsi so nestrpno pričakovali strel. Nagnetli so se za hiše in kozolce. Merilec je pogledal naokoli, če je kje še kdo, ki ni na varnem. Vse je bilo v redu, potegnil je za dolgo vrvico.
Strašno je počilo, top pa je odskočil več metrov nazaj in se nekajkrat prevrnil.
Oči vseh so bile uprte v smeri strela. Napeto so pričakovali, toda ne poka ne dima ni bilo na izbranem cilju. Je mar granata zatajila? Šli so jo iskat. V strelcih so prehodili njive in travnike in se glasno opozarjali na previdnost. Toda granate niso našli.
Čez nekaj ur je partizanska patrulja, ki je prišla iz 3,5 km oddaljene vasi Zapotok, povedala, da je granata padla na sredino vasi in da so mislili, da streljajo Italijani. Namesto pričakovanih 600 m je granata odletela 3,5 km daleč, ker so vstavili preveč smodnika.
Glas o tovarni topov na Turjaku se je hitro razširil prek meja vasi. O tem so zvedeli tudi Italijani v Laščah. Govorilo se je o celih baterijah, ki jih izdelujejo partizani v serijah.
Komandant III. grupe odredov Mirko Bračič je odredil, da se prvi partizanski top premesti v štab grupe. V skritih gozdovih Mačkovca pri Ljubljani pa so ustanovili tehnični oddelek. Pionirji prvega topa so v teh delavnicah izdelovali ročne bombe, nove granate, pa tudi popravljali orožje.
Na novo osnovana tehnična delavnica je bila pod neposrednim nadzorstvom štaba grupe. Naredili so načrt za izdelavo petih topov in ga poslali v Ljubljano ter naročili, da bi cevi za topove in glavne dele izdelali tam. Naročili so tudi stružnico in drugo orodje. Mnogo naročenega blaga je prišlo in vse skupaj so skrili v Mokrcu, kjer so hoteli zgraditi majhno (»rtizansko tovarno orožja. Do uresničitve takega načrta pa ni prišlo, prekrižala ga je italijanska ofenziva.
Dan pred začetkom ofenzive 15. julija 1942 je polk Italijanov zasedel Iško vas in se tam utaboril.
Prvi bataljon Krimskega odreda „Ljubo Šercer''jih je takoj napadel. Napad so začeli z novim to|>om, ki so ga postavili nad vasjo. Izstrelili so tri granate, toda vse tri so odpovedale in nobena ni eksplodirala. Potem pa se je še top pokvaril.
Ker se je začela italijanska ofenziva, so top v bližini Iške vasi zakopali. Gibljivost topa ni bila taka, kot so jo partizani tiste čase rabili, pa tudi streliva je primanjkovalo, ker je njegova izdelava zahtevala čas in take tehnične pripomočke, ki jih ni bilo. Danes je top v Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani.
TOP IZ VODOVODNE CEVI
Tudi po drugih krrjih slovenske zemlje so partizanski borci poskušali izdelati orožje jiodobno topu.
V začetku julija 1942 so dan za dnem okrog postojanke v Žužemberku pokale partizanske puške. Ostrostrelec je zadel oficirja, ki je z daljnogledom oi>azoval partizanske položaje. Kolono, ki je iz Stične napredovala proti Žužemberku, sta 2. in 3. bataljon
Zapadnodolenjskega odreda V. grupe odredov razbila in ji prizadejala hude izgube, tako da je bil promet prekinjen in preskrbovanje posadke možno edino še z letali.
V tem napetem ozračju, ko si italijanski vojaki podnevi sploh niso upali iz bunkerjev in zaklonišč, je na položaju Primoža, onkraj Krke, nenadoma strahovito zagrmelo. Dolg, sikajoč žvižg . . Med posadko je nastal preplah, vojaki so begali po vasi, nekaj jih je bežalo iz Žužemberka. So mar partizani dobili topove, kot je bilo slišati?
Top, ki je napravil tolik preplah, je bil ročno delo partizanov3. čete 1. bataljona Zapadnodolenjskega odreda, ki ji je poveljeval France Vrhovšek— Čičerka. Dva voda sta bila v zasedi pri samotni hiši za Zagradcem na severnem pobočju hriba Primoža nad Stransko vasjo pri Žužemberku. Pri tej hiši se je rodila zamisel o topu, ko so partizani gledali topovskim cevem podobne cevi za suhokrajinski vodovod. Prebivalci so ga začeli graditi tik pred vojno, a ga niso utegnili dokončati. Ostal je izkopan jarek in razmetane cevi.
Konstruktor in glavni delavec pri izdelavi topa je bil partizan Maks Biorki iz Šentruperta na Dolenjskem, po poklicu ključavničar. Po zvezi je dobil iz Žužemberka žago za železo, pile in nekaj drugega orodja Eno izmed cevi so z ročno žago za kovino prežagali na dvoje. Vsa četa je žagala, mnogi partizani so imeli ožuljene dlani. Dober teden je trajalo, preden so prežagali cev. Nato je Maks pritrdil na zadnji del cevi kvadratno jekleno ploščo in zvrtal v cev luknjico za zažigalno vrvico in detonator, s katerim bi vžgali smodnik ter tako ..sprožili" top. Za polnitev so si preskrbeli približno kilogram smodnika v svileni vrečici.
Granato so napravili iz 40—50 cm dolge tanjše cevi, ki je lahko zdrsnila v debelejšo topovsko cev.
Za dno je Maks izrezal in opilil kos jeklene plošče ter jo z vijaki pritrdil v cev. Namesto vžigalnika so uporabili mino italijanskega lahkega minometa z varovalko v obliki propelerja. V ..granato" so dali še primerno količino trotila. Da bi imel izstrelek aerodinamično obliko, so napravili balistično glavo (vrh granate) iz cementa, v katero so zabetonirali vžigalnik — mino. Pri kmetu, kjer so bili v zasedi, so si sposodili še dolgo železno verigo in par volov, s katerimi so top odpeljali na položaj.
Z verigo so cev privezali za bukev. Nagib cevi so uredili tako, da so jo podložili s kamenjem. Sicer pa je bil za bukvijo nekakšen jarek, ki je sam po sebi omogočal nagib cevi. Pomerili so na šolo naravnost na vrata. Potem so porinili v top vrečico s smodnikom, za njim še granato z aktiviranim vžigalnikom. V luknjico je dal Biorki vžigalno vrvico z detonatorjem.
Na srečo se je nekdo spomnil, da bi bilo dobro, če bi se topničarji in gledalci poskrili v zaklone. Biorki je prižgal vrvico in stekel v kritje. Napeto so čakali, kda| bo počilo. Potem pa je zagrmelo.
Ko so prišli iz kritja, niso imeli kaj videti. Top je izginil, kot bi se vdrl v zemljo. Niti koščka železa ni bilo nikjer. Bukev je bila prežagana na dvoje.
Obveščevalci so se pozanimali, če je granata v Žužemberku kaj zadela. Tako se je čez nekaj časa zvedelo, da je odletel v Žužemberk kar cel top z granato vred, ki pa ni eksplodirata, pač pa je baje ubila italijansko vojaško mulo.
PARTOP Z MOČJO HAVBICE
Kasneje so slovenski partizani dobili topove od zaveznikov in niso čutili potrebe, da bi jih sami izdelovali. Tako so zavezniška letala pripeljala 3. julija 1943 (»noči na letališče v Otočcu štiri protitankovske topove kalibra 47 mm s 300 granatami, od katerih so hrvaški partizani prepustili slovenskim borcem dva, namesto drugih dveh topov pa so jim dali dva gorska topova kalibra 75 mm.
Ob kapitulaciji Italije pa so naši partizani zaplenili toliko topov in granat, da so divizije in celo nekatere brigade lahko imele posebne artilerijske enote.
Pokazalo pa se je, da topovi in havbice, zlasti težje, za partizane niso najprimernejše orožje. Tako se je rodil partop (partizanski top), ki so ga konstruirali partizanski tehniki po vzoru prvega turjaškega partizanskega topa. Nastal je iz velike potrebe po lahkem orožju, da bi ga partizani lahko povsod nosili s seboj in da bi to orožje bilo hkrati tudi učinkovito v napadih na bunkerje in utrdbe. Topovi in havbice so bili sicer zelo učinkoviti, toda bili so tudi težki in odvisni od cest, tako da so jih mogli partizani uporabljati le v razmerah, ki so to omogočale. Minometi pa proti utrdbam niso bili dovolj učinkoviti. Pri napadih, v katerih niso mogli sodelovati topovi, so bunkerje morali rušiti bombaši, ki so se utrdbam približali, jih napadali z ročnimi bombami in minirali, kar pa je bilo izredno tvegano.
Partop je prevzel oblike topa in minometa hkrati. Bil je lahek, njegova mina, ki je letela 100—150 metrov
daleč, pa je imela enak učinek kakor havbična granata. Imel je tudi svoje slabosti, bil je močno nezanesljiv in namerilna naprava ni bila izpopolnjena.
Prvi partopi so bili zelo preprosti. Za osnovo so imel' težke minomete s skrajšanimi cevmi. Mina je bila izvirna; na italijansko čelado, ki so jo natlačili z več kilogrami plastičnega razstreliva 808 in vanj vtaknili enega ali več detonatorjev, so pribili leseno držalo, ki je bilo enako dolgo kot cev in tudi njegov premer je ustrezal premeru cevi. Ko so držalo vtaknili v cev, je bilo na njenem ustju videti le čelado z razstrelivom. Mino so iz cevi potisnili proti cilju tako, da so skozi luknjico v spodnjem delu cevi vžgali smodnik pod držalom. Pritisk plinov je bil dovolj močan, da je potisnil mino še kar precej daleč.
Partop	ni imel sprva	nobenih	namerilnih naprav,	Pa
četudi bi	jih	imel, si z	njimi ne	bi vedeli kaj pomagati.
Na let okorne in počasne mine je vplivalo toliko raznih dejavnikov, da vsaj pri prvih partopih ni mogel nihče natančno presoditi, kam bo mina padla. Če je bil partop dovolj blizu	cilju in	je mina	le našla pot vanj,	je
povzročila strahovito razdejanje. Ko so ga poleti 1944, preden so ga prvič uporabili v napadu Vojkove brigade na domobransko postojanko v Hotavljah pri Gorenji vasi, preskušali v opuščenih italijanskih vojašnicah v Cerknem, so njegove granate napravile v zidovih skoraj meter široke luknje.
Napad	na	Hotavlje	je sicer	uspel in vojkovci	so
postojanko osvojili, toda brez pomoči in zaslug partopa. | S tem novim orožjem so nameravali porušiti železo-betonski bunker nad postojanko, ki mu z navadnim protitankovskim topom niso mogli priti do živega. Toda partop se je razletel že po prvem strelu. Mina je namreč eksplodirala še skoraj v cevi-m napravila tam, kjer je stal partop, veliko luknjo; še sreča, da mu topničarji niso preveč zaupali in so sprožili mino iz zaklona prek več metrov dolge vrvice, sicer bi jih eksplozija lastne mine vse pobila.
NEMCI POBLAZNELI OD POKANJA
Toda partizani niso vrgli puške v koruzo. Kasneje so partop izpolnili, topničarji pa so napisali navodilo za njegovo uporabo. V navodilih najdemo zapisano, da ima partop pet glavnih delov: cev, nožiče, podlogo, namerilne naprave in mino. Cev je bila vzeta od srednjega minometa in je bila prežagana na polovico. Na zadnjem delu je bila vgrajena udarna naprava. Kaliber cevi je bil 81 mm, cev pa je bila težka 12,5 kg.
Nožiče so bile od francoskega težkega mitraljeza St. Etien in skrajšane. Imele so napravo za premikanje cevi po smeri. Na nožicah je bil vijak, tako da je bilo mogoče cev pritrditi na ležišče za namerilno napravo. Nožiče so bile težke 12,5 kg.
Podloaa ie bila pločevinasta in je bila težka 34 kg.
Mina je imela glavo in rep. Glava je bila napolnjena z razstrelivom, ki je bilo v pločevinastem lijaku. Na vrhu lijaka je bila luknja, v katero je bil vstavljen vžigalnik. P.ep mine je bil lesen, na spodnjem delu pa je imel krilca, med katera je bilo mogoče vložiti osnovno in dve dodatni polnitvi smodnika.
Imeli so dve vrsti min: težke in lahke. Prve so imele 12 kg in so vsebovale 5 kg razstreliva, lahke pa 9 kg s 3 kg razstreliva.
S tako izpolnjenimi partopi je 31. divizija napadla 19. novembra 1944 ponoči nemško orožniško postojanko v Železnikih v Selški dolini in jo po tridnevnih bojih tudi zavzela. Prav partopi pa imajo za to velike zasluge, kar dokazuje izjava enega od ujetih nemških orožnikov:
.. . .Tako je prišla tretja noč. Ta je bila pravi pekel. Treskalo je okoli nas, da smo bili že čisto otopeli. Silo® eksplozija me je vrgla pol metra od tal in treščila ob zid-Zračni pritisk je bil tako močan, da je nekaterim počil bobnič v ušesih.' Ležal sem na postelji in jih klical-Čeprav so bili poleg mene, me ni nihče slišal. Bili sm° povsem gluhi. Vsi smo bili že izčrpani. Od onih strahotnih eksplozij smo bili že skoraj blazni. Hotel0 nam je raznesti glave. Slišal sem komandanta, kako le preklinjal vodstvo v Škofji Loki in zabavljal čez ves svet-ker ni bilo pomoči . . ."
Takšna je bila torej partizanska artilerija, katef® največji dosežek je bil prav partop. Kazalo je, da I® partop idealno orožje za rušenje sovražnikovih utrdb bližine in da ga bodo partizanske enote začele ®® množičneje uporabljati. Vendar ni bilo tako. Prav takf® so začeli zahodni zavezniki pošiljati slovenskim P®'*’’ zanom tudi ročne protitankovske minomete (piate ' bazuke), ki so bili še lažji od partopov, imele namerilne naprave in večji domet, njihove lahke kumu' tivne mine pa so prebijale tako jeklene plošče tan^° kot betonske zidove bunkerjev. Toda kljub temu, da piati in bazuke potisnili partopove iz uporabe, je pa^P le ostal eden od mnogih dokazov partizanske iznajdi) vosti.	^
BORI VOJ LAR
OB DNEVU VSTAJE
SLOVENSKEGA
NARODA
Pomladi 1942 je partizansko gibanje na Dolenjskem in Notranjskem silno naraslo in postalo množično. Del slovenskega ozemlja med Kolpo, Ribnico, Ložem in Snežnikom je bil osvobojen. Kočevju so se partizani čedalje bolj približevali in ga stiskali v obroč. Partizani so prišli pred samo Ljubljano, boji so se bili le kakih 5 minut hoda od ljubljanskega dolenjskega kolodvora. Na Igu so razorožili karabinjerja Partizanske čete Dolenjskega odreda so skoraj vsak dan napadale in minirale progo, po kateri so Italijani oskrbovali svoje garnizije v Kočevju in Ribnici. Uničevanje proge je slabilo italijanske posadke v oddaljenih garnizijah, partizani so se iz dneva v dan čutili močnejše. Ponujale so se vedno večje priložnosti za širjenje svobodnega ozemlja.
Italijani so poskušali preprečiti takšno partizansko dejavnost. Zgradili so sistem bunkerjev, ki so partizanom zapirali dostope k progi.
Da bi lahko uničevali progo, so partizani morali rušiti bunkerje in uničevati posadke v njih. Uničevanje bunkerjev je bilo silno težavno in tvegano. Pod strojniškim ognjem so se morali bombaši približati bunkerjem in z ročnimi bombami ter minami uničevati posadke. V takem načinu bojevanja jih je mnogo padlo. Eni so pustili izrešetana telesa na žičnih ovirah, druge pa so raznesle mine, ki so bile skrbno pripravljene, nastavljene in skrite.	\
ZA KOSILO: KUHAN SMODNIK
Po nekem težkem napadu, ki je trajal vso noč in so se paitizani brezuspešno poskušali približati bunkerjem, je partizan Jože Kožar (Petruška Srečko) sklenil napraviti top. s katerim bi lažie in brez žrtev uničevali sovražnikove bunkerje. Tako se je rodila misel o izdelavi topa, ki je prišel v zgodovino NOB kot turjaški top.
Jože Kožar, doma s Turjaka, je bil rezervni narednik v bivši jugoslovanski vojski. Ko je stara vojska v aprilski vojni razpadla, je v bližini svojega doma zakopal nekaj vreč brezdimnega smodnika, svetleče topniške granate, večje število ročnih bomb pa tudi vrečo masti.
V svojih spisih Jože Kožar pripoveduje: ,,V začetku maja 1941 so na Turjak prišli Italijani. Skrivališče streliva so našli, me zgrabili in zasliševali. Ničesar nisem priznal in se izgovarjal, da so strelivo najbrže zakopali vojaki stare vojske. Spustili so me. Strelivo so poslali v Ljubljano. Masti pa se niso dotaknili, bali so se, da je zastrupljena, pač pa so si privoščili vreče s smodnikom, menili so namreč, da je to posebna vrsta testenin. Vsebino vreč so kuharji sesuli v kotle in dolgo kuhali. Ker se smodnik ni hotel zmehčati, so pač takega delili f>o porcijah. Sam komandant je prišel poskusit. Izpljunil je, ker ni bilo okusno. Tudi vojakom jed ni bila všeč, pa so kuhane ..testenine" vrgli na ognjišče. Ko so drugi dan odšli, sem našel še dve vreči neužitnih ..testenin", ki jih italijanski kuhar ni hotel vreti s seboj, in jih spravil na varno."
Tiste noči leta 1942, ko se je plazil pod rafali strojnic, se je spomnil smodnika in obrazov Italijanov, ko so ga jedli. Sklenil je, da jim bo postregel z njim, toda sedaj na drugačen način. Idejo je zaupal tovarišu Vincencu Drobniču—Cenetu, s katerim sta že drugi dan poiskala cev minometa, zaupala komandirju čete zamisel in ga prosila za dovoljenje, da odideta na Turjak in tam iz cevi minometa, skritega smodnika in iz letalskih bomb, ki so padale po partizanskih jaoložajih in pogosto niso eksplodirale, napravita orožje, podobno topu.
Komandir čete je to dovolil, vendar je pripomnil: „Delata konspirativno, da bo naša četa prva, ki bo začela razbijati bunkerje s topovi!"
S cevjo minometa sta jo mahnila na Turjak. Vselila sta se v delavnico kovača Šušteršiča, kjer sta dobila na voljo najnujnejše orodje, aparat za avtogeno varjenje in stružnico. Kovač Šušteršič in kolar Gale sta jima vsak po svoje pomagala.
Cev so vdelali v hrastovo podlogo in jo pritrdili na dvokraki železni podstavek. Na srednji del cevi so z obročem pritrdili napravo za dviganje in spuš anje cevi (elevacijo).
Granate so izdelali iz nabranih italijanskih letalskih bomb. Bombe so najprej razstavili, potem pa so iz svinca in železa vlili lijakaste konice in jih pritrdili na sprednji del letalske bombe. Lijakasta konica je bila na sredini votla in skozi to votlino so porinili velik žebelj, tako da je konica žeblja bila obrnjena navznoter proti vrhu bombe, glavica pa navzven. Naloga žeblja je bila, da po izstrelitvi, ko pade granata na zemljo, ali pa z vrhom zadene kakšen predmet, konica udari kapsulo na granati, izzove vžig kapsule, ta pa naprej detonatorja in eksplozivno polnjenje bombe, s tem r» tudi eksplozijo cele granate, ko pade na cilj. Na zadnji del granate so pritrdili pločevinasta krilca, ki so imela nalogo, da usmerjajo in umirjajo let granate |x> zraku.
Top je bil izdelan v treh dneh. Posebno težko rešljiva naloga je bil vžig smodnika v cevi. Najprej so ga mislili izvesti z zažigal no vrvico, tako kot pri starih Napoleono-
PRVI
PARTIZANSKI
TOPOVI
I
prebrali smo
lomljene •favljice
Letos je pesnik Jože Šmit a°krožil število svojih let na stdeset in ob tem življenjskem ileju je Cankarjeva založba °s'ala med bralce pesniško ,rko ,,Eden izmed vas". V nji zajet izbor iz pesnikovega
■ °lgoletnega ustvarjanja (izdal zb' e^et samostoin'h pesniških . ' 5 zbirk otroških pesmi in c prevodov), vendar izbor ni s^reien kot nekakšna življenj-a antologija, marveč prej Podstavlja
na
nov
^ Joir Šmit
tden izmed
app -
V v! JV-N":
način
vas
°Svetljeno dosedanje ustvarjajo*0' za „novo branje starih erzov", kot je zapisal Matjaž rriecl v spremni besedi ,,Črta izpesnjenimi pravljicami". 2birka je razdeljena na osem *°Pov, vsakega posebej pa Vaia nekajvrstičnica. Uvod v )lrko in hkrati v prvi sklop je ' P^ilen tudi za končni raz-iSlek o lastnem pesnenju. jasnil sem si /pravljico,/ a * spreminjanja/ je kratek./ ' 'Jiorem prestopiti/ praga n|čnosti .. ." je zapisal Šmit, hotel bralca opozoriti, da Spesnjenimi pravljicami, ki !. sledil od strani do strani
'st.
E
stoji drugačna resnič-
esrni iz prvega kroga so I® 'Z najzgodnejših Šmitovih k in govore o človekovi ^Pljenosti v svet. V drugem pesnik obuja spomine, adno in socialno obarvano, nekatera doživetja v tujini.
tretji izpričuje ljubezen do zemlje in kmečkega življenja, čeprav je že čutiti moteče tone izgnanstva. Iz svetov, „kjer se lepih sanj veseliš" (življenje — pravljica), se pesnik vrača k zemlji „skesan in nežen". Četrti krog je iz vojnega obdobja, gre za t. i. partizanske pesmi, peti pa govori o zrelem, ljubezenskem in zakonskem čustvu ter o strahu, da ta „pravljica" razpade	zaradi minljivosti in
tujosti, ki se oglašata v sicer pristnem čustvu in nazadnje tudi to „luč sveta" razkrojita. Šesti krog zajema pesmi iz zbirke „Kako bomo umirali"; zanj je značilna eksistencialna groza pred smrtjo, ki se v sedmem sklopu pesmi poskuša odrešiti s posmehom, vendar v poslednjem, ključnem krogu pesmi tudi to „orožje" odpove. Pesnik se znajde pred svojim razkritim življenjem, potegne črto pod njim in resignirano ugotavlja, da ni nič dosegel, da je svet izgubil svoj sijaj (Drobna, motna/ pohojena frnikula, / kdo ti še kdaj/ vrne sijaj? ), razkrita je ničevost človekovega življenja, ostali so samo porazi. ,,Samo naši porazi/ o katerih molčimo,/ ostajajo veliki"). Stihi niso več rimani in gladko tekoči kot prej, lomijo se kot „raztrgani kriki", ki izpovedujejo „neki neubran svet in predvsem ljudi,/ ki ga ne znajo več uglasiti". Mračni toni zagrinjajo življenje v temni plašč tragičnosti in iz te teme se prejšnje pesmi kažejo kot pravljice, sanjarije, mladostni neutemeljeni upi, iskanje življenjskega smisla, ki se ponavlja z mravljinčjo vztrajnostjo - „Med nebom in zemljo razpet/ boš hodil tudi ti preklet,/ in drug začne, kjer nehaš ti,/ blodeč za tistim, česar ni." Ta resnica je, kot je izpovedal pesnik, veljavna za vse. Zdaj morda bolje razumemo naslov zbirke „Eden izmed vas".
MiM
ISKREN
PORTRET
Karel Pirc, upokojeni inženir, pripelje v počitniško hišico v Piranu ženo Martino, ki naj bi ob morju pripravila hišico za zimo. Mož se vrne domov v Ljubljano, žena, upokojena lektorica, pa v samoti ob morju in v neurju, ki je prav takrat zajelo ta obmorski kraj, pre-
mišljuje o preteklih letih in desetletjih.
To je kratka vsebina romana v dveh delih „Kavatina za angela vremenarja" Mimi Malenšek, ki je pred kratkim zagledal luč pri Založbi Borec. Mimi Malenšek se je s tem delom prvič uvrstila v Borčev krog avtorjev, hkrati pa se je pridružila skupini naših pisateljev, ki pišejo spomine. Prav ta vrsta literature je postala zadnje čase v slovenski književnosti močno zastopana.
lenšek
Mimi Malenšek
v«m«8a!ta
Avtorica nikakor ne more skriti; da je pripoved avtobiografska, čeprav sama trdi, da to ni le njena življenjska zgodba. Njena želja je bila, da na papirju ohrani ljudi, ki so odraščali z njo in njeno generacijo, a žive danes le še v njenem spominu ter v spominu sodobnikov.
V svojem delu govori Malen-škova o znancih in prijateljih, o svoji družini, o vnukih, grebe po svoji lastni intimnosti, predvsem pa se ustavlja ob težavah, ki jih prinaša jesen življenja. Prav to subjektivno doživljanje preteklega življenja, orepleteno s številnimi družbenimi vprašanji, ki jih iskreno in pogumno razkriva v svoji pripovedi, dajejo delu poseben čar.
Četudi se v romanu Martina, torej poosebljena Mimi, dotika tudi najbolj bolečih točk v njenem življenju ter govori o resničnem trpljenju, pa je na koncu pripovedi čutiti optimizem, vero v lepo življenje: ko je zjutraj odprla okna in vrata, je v hišico po dolgotrajnem deževju zopet posijalo sonce. „Angel vremenar se je obrnil proti severu. To nazanja lepo, sončno jesen," je ob koncu napisala pisateljica. .Jesen kot letni čas, a tudi kot jesen življenja.
M. K.
SVETOVLJANI
Koprska založba Lipa je izdala v prevodu Staneta Ivanca roman Jeana Blota ,,Svetovljani". Avtor je predvsem po-
iz izložbe
Znanje je radost, ki ne mine, saj predstavlja stavbo, ki jo lahko gradimo vse življenje, v nji pa najdevamo, večja ko je, več zadovoljstva in veselja. Toda začeti je treba dovolj zgodaj. In če še naprej ostane pri primerjavi s stavbo, potem velja poudariti, da je zelo važno, kako so položeni temelji, da ni treba lepega dne vse zgrajeno podreti in začeti znova. Poleg šole pomagajo polagati temelje znanja številne knjige, med njimi pa ni mogoče preskočiti enciklopedij, teh zaokroženih oblik zgoščenega znanja in vednosti. Slovenci smo kot majhen narod prikrajšani za bogato enciklo-pedijsko literaturo, zato je vsaka enciklopedija, ki zagleda beli dan v slovenščini, velik dogodek. Te dni je na slovenski knjižni trg prišla prva od sedmih knjig Velike ilustrirane enciklopedije, ki je namenjena vsem tistim, ki ljubijo znanje in potovanja po pokrajinah vednosti.
Založnica Mladinska knjiga je za predlogo Velike ilustrirane enciklopedije vzela enciklopedijo znane londonske založbe Mitchell Beazley, ki je doživela že 28 izdaj v 23 jezikih. Izvirnik so prevajalci in sodelavci slovenske izdaje priredili za naše potrebe, vendar niso posegali v sestavo izvirnika. Založba je vztrajala le pri strokovnosti prevodov in dopolnjevanju besedila tam, kjer izvirnik iz razumljivih razlogov ni dovolj upošteval naših razmer. Spremembe so vnesli predvsem v družboslovni del enciklopedije, kjer so vnesli teme iz zgodovine jugoslovanskih narodov in delavskega gibanja.
Prva knjiga nosi naslov Zemlja in govori o planetu, na katerem živimo. Največ prostora je zato, razumljivo, namenjenega geologiji in kmetijstvu. Na 268 straneh je zbranih obilo podatkov o zgradbi Zemlje, o vremenu, morjih in oceanih, o naravnih bogastvih.
ooljedelstvu, kulturnih rastlinah, divjačini, skratka pot skozi prvo knjigo nam razkriva podobo našega rodnega planeta v vsej njegovi pestrosti. Besedila spremlja okoli 1.500 ilustracij, kar 900 jih je barvnih. Slike, skice, zemljevidi, fotografije in drugo slikovno gradivo pomaga pri doumevanju podane snovi, ie pa samo zase tudi dovolj privlačno in poučno.
Zemlji bodo sledile še knjige: Narava, Stroji, Znanost, Človek in dve knjigi Zgodovina.
Cena 5.964 din za vseh sedem knjig v prednaročilu je seveda precej visoka, vendar pa možnost poravnave v 6 ali 10 obrokih povečuje dostopnost knjige. V prosti prodaji bo enciklopedija dražja za 1.536 din. V uvodni besedi je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Janez Milčinski zapisal, da je enciklopedija res draga, vendar vredna vloženega denarja. „Ni zbirka takšne vrste, ki je za okras ali polnilo predstavniške knjižne omare .. To so knjige za živo rabo, v njih bo vsakdo našel, kar bi rad izvedel."
MiM
znan kot generalni sekretar mednarodne pisateljske organizacije PEN in kot nekdanji šef oddelka za literaturo pri Unescu, piše pa kritike," eseje, ore-vaja in komentira ruske pesnike in seveda piše tudi sam. Izdal je že nekaj romanov, med njimi tudi ..Svetovljane", s katerim se predstavlja slovenskemu bralstvu.
V romanu se Jean Blot (njegovo pravo ime je Alexandre Blokh, po rodu pa je Rus) skozi dogajanja, ki se pletejo okoli
JE4N BlO SI/CTDkLkNI
roman
družine Sternovih, sprašuje po smislu človekovega bivanja. Oče in sinova, mlajši David je prevajalec v OZN in tako večkrat priča pretresljivih in smešnih prizadevanj človeštva, da bi doseglo enotnost, starejši Edvvard pa je pravni svetovalec pri mednarodni organizaciji in-
telektualcev in tako pri viru drugačnih izkušenj, so pravi svetovljani in kot taki hvaležna tema za avtorjevo osnovno pre-mišljanje.
„Če človek potuje po svetu, postane življenje čudno in se bolj podreja prostoru kakor času. Včasih se zdi, da ni ne preteklosti ne prihodnosti ne razločnih krajev, marveč ena sama sedanjost," je v romanu zapisal Blot. Življenje je zaradi potovanj, odhodov in prihodov sicer polnejše, vendar ne teče tako, kot bi moralo, zato svetovljanstvo morda zares ponuja svojevrstne odgovore na temeljna vprašanja človekovega bivanja v svetu.
BREZ SLEDU
Odkar je izšla knjiga . Bermudski trikotnik" — v izvirniku leta 1975, nato pa v mnogih jezikih, med njimi tudi v slovenskem prevodu pred petimi leti — je njen avtor Charles Berlitz, pisec še drugih uspešnic, dobil kopico pisem od bralcev z vsega sveta, na svojih številnih predavanjih pa še veliko ustnih poročil, ki so mu razkrila, da se je v svoji knjigi dotaknil zares žive skrivnosti. Izkazalo se je, da je bilo skrivnostnih dogajanj v zdaj že slovitem Bermudskem trikotniku veliko več, kot je sprva mislil. Ponovno se je torej lotil zbiranja in preverjanja vseh dogodkov in tako se je rodila še
ena knjiga o čudežnem predelu na Atlantiku - „3rez sledu". Tudi to delo imamo priložnost prebrati v slovenščini, za kar je poskrbela mariborska založba Obzorja. Prevod, opravil ga je Jože Plešelj, smo dobili dobra tri leta po izidu angleškega izvirnika.
maj poldrugo leto uči na senovski °vni šoli XIV. divizije, kjer razdaja
znanje, pridobljeno v ljubljanski oblikovalni šoli in pozneje na likovni smeri pedagoške akademije, pri vodenju likovnega in foto krožka, in že so ga opazili pri krškem klubu likovnikov — KLIK. Od lanskega januarja 29-!etni Gorenjec Štefan Štirn predsednikuje temu klubu. Njegov mladostni polet, organizacijske sposobnosti in želja po večji uveljavitvi ustvarjanja vseh članov kluba likovnikov — amaterjev so se odrazili tudi na prvem ekstemporu Krško 82, ki so ga pripravili skupaj z občinsko konferenco ZK v Krškem. 20 udeležencev iz desetih slovenskih klubov je za prvikrat spodbudna odzivnost in likovniki so navkljub deževnima majskima dnevoma ustvarili 50 del. Med izrazito ugodnimi vtisi pa je bilo iz ust večine udeležencev ekstempora moč slišati željo, da bi postala prireditev tradicionalna in pogostejša, ne pa le kot sopotnica obele-žitve raznih jubilejev ali kongresov.
Štefan Štirn je dobil na ekstemporu prvo nagrado za ciklus, uspešna sta bila še domačina Predanič in Fabjančič. „Menim, da najbolj načrtno deluje novomeška skupina Vladimir Lamut, kjer sem bil ^no leto včlanjen, ko sem še iskal službo," ocenjuje viden prispevek štirih Novomeščanov na tej prireditvi Štirn, ki je tudi lani na srečanju
likovnikov „Labod" prejel nagrado za posamezno temo.
..Slikarstvo je zame resen konjiček. Hotel sem na akademijo, ker pa sem spoznal, da se od tega ne da živeti, sem se odločil za prosveto. Vse je treba kupiti v tujini, papirje in barve," pripoveduje Štirn. Spominja se, da je hotel v domačih Cerkljah, še bolj v rosnih letih, vedno tekmovati s starejšim bratom, ki je tudi slikar.
Doslej je v glavnem delal pastele, olja so le še spomini na mlada leta. „Zdru-žiti hočem tihožitje in krajino, torej predmet in pokrajino," pojasni svoja stremljenja in pravi, da lahko slikar prikaže vsako pokrajino, odvisno pač, kaj hoče „ven potegniti". To razlaga, ko ga sprašujem, kaj in kakšno okolje mu daje več navdiha in ustvarjalnih moči. „ Ideje moraš nabirati ves čas, ko dozori, ni več problem. Inkubacijska doba je daljša kot izvedbena, običajna slikovito pojasnjujem to dozorevanje ideje," smeje sklene razmišljanje Štefan Štirn.
Zaenkrat se s figuraliko ne ukvarja, čeprav njegov, ne ravno skromni opus, obsega tudi nekaj portretov. Leto 1981 označuje kot zelo plodno, nakar so družinske razmere in obveznosti malce vplivale, da mu je ustvarjalnost opešala.
Samostojne razstave je imel v galeriji na sevniškem gradu, v Jutranjki in Lisci pa v avli Doma XIV. divizije na Senovem. Dogovarja se z dr. Cenetom Avguštinom, da bi razstavljal še v Mestni galeriji v Kranju. ,,Res ne morem razumeti politike in odnosa krške galerije do nas, domačih likovnikov — amaterjev. Niti odgovorili niso, če bi lahko razstavljal kdo izmed članov tudi v Krškem. Prepričani smo, da bi klub likovnikov moral imeti svojega predstavnika v galerijskem svetu, a jim tega sploh ne moremo dopovedati," živahno, s kančkom ogorčenja v glasu, oripoveduje Štefan Štirn.
Krška galerija skuša ohraniti ugled, ki si ga je pridobila z dosedanjo dejavnostjo. To pa verjetno pomeni, da omogočajo razstave že bolj uveljavljenim, priznanim umetnikom. Res je vse premalo izkoriščena galerija v delavskemu domu Edvarda Kardelja, kjer bi lahko krški likovniki — amaterji nedvomno brez težav našli streho. Saj to, dobesedno, že imajo na brestaniškem gradu; toda krški likovniki amaterji mislijo, da ne bi nikomur padla krona z glave, če bi svoja dela predstavili prav v krški galeriji. In še več volje do dela bi dolili. Za ljubiteljsko kulturo je to največ.
PAVEL PERC
J
„Ta knjiga ne namerava poučevati nevernikov, niti jih razsvetljevati, še manj pa jih prepričevati o resničnem obstoju te skrivnosti, marveč želi podrobneje raziskati do zdaj še neobdelane, pa tudi nove primere," je zapisal avtor v predgovoru. Samozaupljivo nato skozi knjigo raziskuje te primere in vodi bralca po spolzki poti na ..skrivnostna območja vedno večjih, morda celo neskončnih dimenzij". Podatki, ki jih je Berlitz zbral, govore, da je v obdobju zadnjega pol stoletja na območju Bermudskega trikotnika skrivnostno izginila velikanska množina ladij in letal, ne da bi za njimi ostala najmanjša sled o tem, kaj se jim je zgodilo. Nikoli nišo našli ostankov ne preživelih. Uganka je toliko večja, ker se je veliko nenadnih zginotij pripetilo v lepem vremenu. Ali gre za nekakšna vnebovzetja zaradi obrnjene sile teže? Gre za dematerializacijo zaradi močnih, nenavadnih sil? So letala in ladje zašli v časovno okno, ki služi višji inteligenci za potovanja skozi čas in prostor?
„Bolj preprosto in manj tvegano je zanikati te pojave, kakor poskusiti pojasniti nerazložljivo," pravi Berlitz in bralcu prepušča, da v skladu z živahnostjo domišljije in dejstev, ki jih je v knjigi navedel, najde takšno ali drugačno rešitev skrivnostnega Bermudskega trikotnika.
Zabavo pri Branju! Skrivnosti delajo življenje lepše, zato kar naj bo Bermudski trikotnik in njemu podobni čudežni predeli.
MiM
TOLAŽBA, STARA TRISTO LET
Brezovic je na Slovenskem več. V bližini Šentjerneja sta celo dve vasi s tem imenom, vendar si upam trditi, da je tista Brezovica, kjer stoji nizka hiša, katere vhod je skoraj zastrt z bujno rastočimi in bujno cvetočimi rdečimi vrtnicami, skozi njena okenca pa v prijaznem nedeljskem popoldnevu prihajajo namesto navijaškega vreščanja radijskega športnega popoldneva mili zvoki starih domačih citer, na svetu le ena. Pravijo, da je ta Brezovica dala gradbeni material, iz katerega je zgrajena bližnja kartuzija Pteterje in da je še danes videti dolinice in jarke, iz katerih so nabirali naplavljeni pesek. Pravijo, da so takrat celo prestavili strugo bližnjemu potoku. Pa česa vsega ljudje ne pravijo in česa vsega niso odnesli s sabo na tiho malo pokopališč 4e sredi vasi, menda enega najlepših na Dolenjskem. In če bi stare citre, katerih zvoki tako mehko prodirajo skozi nizka kmečka okenca, znale pripovedovati, bi lahko zvedeli od njih marsikaj o veseljačenju in o tugovanju v tej-šentjernejski dolini. Tako pa strune le podrhtevajo pod vajenimi prsti in njihovi zvoki parajo nemočno dušo.
Jožefo Bratkovič sem spoznal na folklornem koncertu v Novem mestu. Ko je napovedovalka najavila * n let stare citre in Bratkovičevo mamo, I aigrala na njih, je bilo v tišini, ki je nastopi; ^ čutiti, kako ji je nerodno, da namesto v svoji izbi sedi na velikem osvetljenem odru. Šele znani, v tem velikem prostoru nekoliko nevajeni zvoki citer, so ji počasi vračali samozavest.
Tisto popoldne, ko sem se oglasil pri njej doma, pa je bilo čisto drugače. Bilo je eno tistih nedeljskih popoldnevov, ko Bratkovičeva Pepca v izbi bere časopise, ko pride na obisk sestra Tončka in se pogovarjata o starih časih in ko so pri roki citre, da bi bili spomini še bolj živi. Potem pa, ko je čaša spominov le pregrenka, roka sama zaide na strune in izvabi iz njih balzam za vse rane tega sveta.
Pepin in Tončkin rod izhaja iz Ostroga. Pri Dvojmoču se reče hiši. Kot na vseh takratnih kmetijah je bilo tudi pri Dvojmočevih mnogo otrok, zvesti član družine pa so bile tudi stare
citre, ki so poživile dolge zimske večere, razgibale vaško mladež v poskočne plese, spremile iz hiše mnogo nevest in blažile žalost na sedminah. Pepin oče je dobro igral na njih in vadil tudi svojo hčerko. Vsaj eden v družini je moral znati igrati, po malo pa so brenkali kar vsi. Oče jih je dobil od deda, vendar pa se tudi ded kljub vsemu naprezanju ni mogel spomniti, kdaj so citre prišle k hiši. Bile so pač tam, v veselje in tolažbo vseh rodov najmanj tristo let
Ko se je Pepca omožila, so z drugo doto prišle za njo v Brezovico tudi citre. Kot bi slutile, kje bo hrepenenje največje in žalost najtežja. Pepin mož se je namreč kmalu po poroki, ko se jima je rodil sin Milan, podal v svet, da bi mladi družini priskrbel večji kos kruha, kot pa ga je lahko z muko izbezal iz tistih nekaj hektarov zemlje, kolikor jih je hiša premogla. Kot večina slovenskih izseljencev iz dvajsetih let tega stoletja se je podal v Južno Ameriko. Iz Buenos Airesa v Argentini so prihajala pisma, mesec za mesecem, leto za letom. Najprej pogosto, potem pa čedalje poredkeje. To so bila pisma upanja, tolažbe, razočaranja. Našim se je v negotovosti polni Argentini le redko nasmehnila sreča. Medtem pa so tekla leta in mladost je minevala. Pepca se je morala sama s sinom znajti, kakor je vedela in znala.
Obdelovala je polje, hodila na dnino, za dodatni vir dohodka pa je poskrbela tudi tako, da je odprla domači vinotoč. Ker je medtem, ko so se gostje krepčali, zabrenkala tudi na citre, je šel posel še kar dobro od rok. Ljudje so se tam, kjer je bila muzika, "radi zbirali in niso toliko skoparili z denarjem. Tako je tudi Pepca s sinom preživljala dolga leta čakanja. Potem pa je prišla druga svetovna vojna in z njo nova žalost. Dolgo iz Argentine ni bilo nobenega glasu, potem pa je prišlo iz Kanade uradno sporočilo, da je Pepin mož Ivan Bratkovič umri v nesreči v rudniku. Kako in kje se je to zgodilo, Pepca najbrž ne bo nikoli zvedela. Ve samo to, da je bilo to leta 1942, da je bila takrat vojna in da se je med vojno marsikaj zgodilo. Žal ne živi več veliko Slovencev, ki bi v Buenos Airesu mogli poznati rojaka Ivana Bratkoviča, ki je v domovini pustil sina in ženo, da sta si ob citrah lajšala ure čakanja. Čakanja, ki je postalo večnost.
Vendar pa so citre v lasti Dvojmočevega in Bratkovičevega rodu vajene deliti tolažbo, veselje in žalost. Če bi znale govoriti, bi iz teme pozabe priklicale še kakšno podobno zgodbo. Sedaj pa samo zvenijo, da para dušo, umirjeno pod prsti oseminsedemdesetletne Pepce Bratkovič in veselo in vzneseno pod prsti njenega vnuka Janeza, ki si je postavil novo hišo poleg Pepine, in morda bodo tako zapele tudi pod prsti pravnukov, ki že čebljajo okoli nje.
TONE JAKŠE
„M0RAŠ BITI POSEBEN ČLOVEK,
DA SPLOH ZDRŽIŠ”
Tudi 46-letni obrtnik Konrad Ajster (puškarstvo in kovinska galanterija iz Krške vasi) občuduje Japonce, saj vztrajno in pridno kot mravlja skuša, kjerkoli je že mogoče, poenostaviti in poceniti svojo proizvodnjo, s tem pa tudi ohranja visoko konkurenčnost. Že tedaj, ko se je v Kranju učil za puškarja, je uveljavil prvo inovacijo. Nadrejeni so se samo nasmihali njegovemu brzosprožilu za puško, ko pa je naredil zračno puško, iz katere se je izstrelek zaril v leseno deščico kar 15 milimetrov, mojstrova puška pa je pognala zrno le 10 milimetrov globoko, so mu vsi priznali, da je učenec prekosil učitelja. „Posvarili so me, da mi ne sme uspeh stopiti v glavo, a pohvala in celo manjša nagrada za to, ker so po mojih zamislih pričeli izdelovati puško, sta mi veliko pomenili," pripoveduje Ajster.
Ko je služil vojsko, je moral kot voznik tanka dodobra vedeti ne le, kako se iahko premika ogromna jeklena gmota, marveč tudi, kako bi lahko tank popravil. Izdelal je mnogo skic zapletenega hidravličnega menjalnika in to proučeval tudi pozneje, doma. Tako seje rodila hidravlična gonilna priprava ,,z avtomatskim menjavanjem brzin in posameznim pogonom koles motornih vozil," kakor je zapisano na patentni listini, ki jo je'Konrad Ajster za izum iz leta 1970 dobil šele lani.
„Res moraš biti poseben človek, da sploh zdržiš, preden pri nas uveljaviš izum ali inovacijo. Marsikakšno grenko moraš požreti, celo ponižanj^* sem doživel. V ljubljanski patentni pisarni so mi na primer rekli, da ne poznam osnovnih fizikalnih zakonov. Že od nekdaj sem bolj mirne narave, sicer bi vzrojil in že zdavnaj opustil željo, da bi stuhtal kaj novega. Pri nas vprašanja izumov ni, marveč je vprašanje vzdržljivosti," zagrenjeno pojasnjuje Ajster. Prav zato spoštuje tiste, ki znajo ceniti že samo idejo za inovacijo. Pravi, da Jugoslovani nismo neumni, da pa zavirajo izumitelje ravno tisti, ki bi jih morali spodbujati. Zanimivo je, da je prvi izum — pripravo za mehčanje zrezkov patentiral že v dobrem letu, za dva izuma pa je dobil patentno listino po več kot desetih letih.
Čeprav posveča veliko časa izumiteljstvu, Ajstrova obratovalnica ne peša. Nasprotno. Izdelal je dva stroja za valjanje navojev, od katerih eden valja kar dva navoja hkrati; potem je tu še priprava za vlivanje odlitkov, po svoje pa je poskrbel še za galvansko cinkanje. Inovacij je na pretek, dodelana
n nrjmoua-—žio-in ctOJU 1 ruict. _ l/lC£lka-
izmet materiala pa bistveno manjši, kot če bi poglavitni proizvod — vrvne sponke, ki jih kupujejo hmeljarji po vsej Jugoslaviji, izdelovali po starem. Samo lani sta nekvalificirana delavka in Ajstrova žena Milka, ki je hkrati še knjigovodja, po polavtomatskem postopku, kjer je bolj v ospredju spretnost, izdelali okoli 150.000 sponk. Mojster Konrad je poprijel, kjerkoli je kaj zaškripalo, precej pozornosti pa je posvetil svoji prvi ljubezni — puškam. Popraviti zna vsako lovsko ali zračno puško,
naredi pa lahko vse dele razen cevi.
/
Ker je v naših tovarnah razpoloženje precej nenaklonjeno inventivni dejavnosti, številni Ajstrovi izumi in inovacije še niso zaživeli v širši praksi. Nekatere tovarne, kot na primer Hypos Muta, so sicer same dale pobudo, da bi Ajstrovo izumiteljsko delo kronale z izdelavo prototipov. Ker pa bi morali nekatere dele prototipa izdelati v tujini, saj doma menda nimamo takih strojev, je vse ostalo pri papirnatem dopisovanju. Konrad Ajster, ki hoče vedno narediti tisto, o čemer drugi pravijo, da je nemogoče, se je tako sam lotil izdelave prototipa rotacijskega motorja za vse vrste goriva. ,,Moj motor prekaša VVanklovega, saj slednji nima dolge življenjske dobe pa tudi kompresija mu prej pade, ker hitreje obrablj®; ni kompresijski elementi ne tesnijo dobro, skuša poljudno pojasniti pomen svojega izuma Ajster, ki je vesel, da mu bo vsaj nekatere elemente naredila Iskra. S stroji, ki jih je sah] napravil za svojo obratovalnico in raznih11 izboljšavami je resda prihranil na desetih starih milijonov; zdaj se mu nasmiha mord3 najpomembnejši zaslužek od lastnega izum3, O tem ne govori. Ve, da bo pot do oživitye ideje spet trnova, toda neverjetna potrpežlj1' vost ga žene k cilju. Medtem mora proizvod' nja v delavnici nemoteno teči in Ajster bi & še to in ono postoril zase v prijetni hiši ot> Krki.
,,Ne morem videti kompliciranih stvari.
ekonomičnost," znova poudarja. Da je to zan! življenjsko vodilo, dokazuje tudi enocevh| sistem centralne kurjave, ki ga je uporabil Prl ogrevanju svoje hiše. Je cenejši od nemškeg3 sistema, saj ne potrebuje štiripolnih ventiloV' radiatorji so dvakrat hitreje topli, Ajstrova peč na trda kuriva ali olje pa ima 90-odstdtni izkoristek. Bo za ta dosežek spet treba čakat' patentno listino deset let?	r	u
prejšnje križanke
PSŠŽNiSi
OPRAVA... ŽIVLJ.POT
OBLEKA
VEČANJE
STARI
SLOVANI
SEZNAM —uiLL,
NOVOZEL.
NOJ
. Dolga je noč budnemu; dolga J* Pot utrujenemu; dolgo je av*jenje nespametnemu.
G. BUDA
Ideje so industrijska surovina nadajočih razredov.
V. ZUPAN
Kjer ni človeškega dostojan-va> ni socializma.
S. HRIBAR
PRITOK
RENA
MERNIK
UT.MERA
VRSTA
UMETN.
DELA
PORTUG.
AGENCIJA
VRSTA
KALCIJ.
NESTRO-
KOVNJAK
MIRNO
SOŽITJE
GLASB. IZRAZ ZA MILO
RANO-
CELNIK
VAŠA ZGODBAl
VEVERICA
^edanji britanski prestolonaslednik seje rodil v bolnišnici in niso ga gfkazovali, kot so včasih novorojene kralje. Na sliki: princesa »na in princ Charles z novorojencem; risba predstavitve novorojenca, kasnejšega Edvarda II., leta 1284.
S kralji ni vedno preprosto
*
Na najdaljši dan v letu je vso e iko Britanijo zajel val navdušenja. 41 topovskih strelov iz Hyde .parka in Torvepa je naznanilo, da se ,e naJstarejšemu še obstoječemu kra-‘jestvu na svetu rodil zakoniti dedič; princesa dečka
Diana je rodila zdravega in tako hiši Windsor po 77 Ponovno podarila moškega potom-'-a- Za kraljevskega novorojenca se j*1 bati, da bo ostal brez zaposlitve, *jot je trenutno kar 3 milijone pomnikov britanske kraljice, saj je prvi yrsti zakonitih dedičev britanske J°ne in prestola, le-ta pa ni ogro-i 'š saj britanski državljani še vedno ^npo tradicijo, z njo vred pa seveda udi svoje prince, princese, kralje in rptjice, čeprav jim kraljevski rod Požre precej denarja, v zameno pa ' daje v glavnem le sijaj slavne Oteklosti.
Sedanji kandidat za britanski pre-ol se je rodil v bolnišnici kot prvi v ^Ijevskem rodu in hkrati kot veči-i * Britancev. Prihranjen mu je bil j di mučni ceremonial slovesnega Prevoda in obhajila ter javnega raz-. kovanja, kot je bilo stoletja v avadi. ln tudi pri rojstvu prestolo-Slednika so bili navzoči le tisti, ki Pri takšni stvari potrebni. Nekdaj ^ bilo tako, saj so se okoli kraljiči-e porodne postelje gnetle mnoge P *oe. Zgodovinarji poročajo, da je I 0 Pri rojstvu Jamesa F. E. Stuarta ^ a 1688 prisotnih kar 67 prič, od ■ Sa jih je ig sta[0 neposredno pri (ea|Jičini postelji, pa so se kljub le'bu dvignile govorice, daje kraljica hlinila porodne bolečine in da so v°rojenčka podtaknili in skrivno-a Prinesli v spalnico.
^asploh pri rojevanju britanskih ey ni šlo vse tako po sreči, kot eev*!o to tega junija. Moških potom-^ ydasih ni in ni hotelo biti, če pa so ^troci ie rojevali, so kmalu po ^tyu umirali. Kraljica Ana, ki je :;krata*a v 1®- stoletju, ie osemnajst-Dj Nanosila in rodila, a noben od
kj'^1.'0tr°k n‘ ^‘ve* le *cot do 11.
Ij1*' Kralju Georgeu III. seje rodilo JS|av°troK a noben ni dočakal krone. *a kraljica Viktorija, po kateri
Zgodovina kraljevske britanske krvi je torej polna nenavadnih in krvavih zgodb. Sedanjega dediča kraljestva čaka mirnejše otroštvo, a prav nič mirnejši svet. Med drugim je nedavni vdor v kraljičino spalnico pokazal, da člani kraljeve družine niso varni pred možnimi teroristi in kaj lahko podobno doleti tudi malega \velškega princa. Ni mu zavidati, saj mirnega življenja bogastvo in slava najbrž ne odtehtata.
Če hočeš v družbi nekaj veljati, se moraš delati, kakor da v njej že zdavnaj nekaj pomeniš.
O. F. BABLER
Cenejša sončna energija
Do elektrike iz sonca
učinkoviteje in ceneje
Nov tip sončnih celic za pretvarjanje sončne energije v električno, ki so ga razvili v zadnjih treh letih na univerzi Delaware, obljublja, da bo mogoče bolj učinkovito in poceni pridobivati sončno energijo. Danes so namreč tudi še tako izpopolnjene fotovoltne celice preveč drage in premalo učinkovite, če jih primeijamo s klasičnimi gorivi za električne centrale.
Gre v bistvu za nov način proizvajanja sicer klasične fotovoltne celice. Sprememba je v nanašanju polprevod-niške plasti s posebnimi razpršilci, ki kadmijev sulfid segrejejo na 1.100 stopinj, da postane plinast in ga v takem stanju nanašajo na površino sončne celice. Postopek je tako preprost in učinkovit, da deluje tudi, če kovinsko ali plastično folijo, na katero nanašajo polpre-vodniško plast, premikajo, se pravi, da je poslej mogoče najvažnejši del sončnih celih masovno proizvajati.
Postopek je izdelavo pocenil za desetkrat.
Aspirin ftodi?
Aspirin je doživel že toliko upravičene hvale, da le malokdo pomišlja, ko ga je treba uporabiti. Vendar pa bi morali starši ravnati previdneje, kadar dajejo aspirin otrokom, ker je to lahko nevarno za otrokovo zdravje. Tako opozarjajo strokovnjaki za pediatrijo na ameriški akademiji za fttroško zdravstvo.
Ugotovili so, da je aspirin lahko zelo nevaren, če ga damo otroku, ki tisti čas preboleva norice ali ima gripo. Upravičeno namreč sumijo, da v takšnih razmerah aspirin in njemu podobne sestavine v zdravilih povzročajo t. i. Reyev sindrom. Bolezen se začne z bruhanjem in visoko vročino, v četrtini primerov pa se konča tragično s komo in smrtjo. Vsako leto pobere 600 do 1.200 ameriških otrok.
Ugotovitev je seveda sprožila hudo nasprotne si trditve. Medtem ko eni zahtevajo, da se na vsako stekleničko z aspirini zapiše opozorilo, naj ga ne dajejo otrokom, ki imajo gripo ali norice, pa drugi menijo, da je opozorilo, odveč, ker da so ugotovitve napačne.
Preden se strokovnjaki dogovorijo, kdo ima prav, pa je morda le bolje, če ravnamo previdno in otrokom v omenjenih primerih ne dajemo aspirina.
Ko je sneg segel v dolino, so vaščani pričeli voziti les. Skoraj vsak dan se je vozačem pridružil tudi moj ded. Iz leta v leto je bilo enako v tem letnem času in naj so bile zime še tako trde in hude, se ded ni dal.
Malo po četrti uri zjutraj sem zaslišala zvončkljanje voza in dedovo spodbujanje konja: „Le prebudi se. Miško. Na delo morava! Na, malo koruze za priboljšek . .“
Ko je odhajal, sem za hip pogledala za njim, potem pa me je ponovno premagal spanec. Dedu sem obljubljala, da bom nekoč šla z njim, pa meje znal na pravi način potolažiti, ker pač nisem mogla v mraz k težkemu delu pri vleki drv in lesa. „Le doma ostani, pa ti bom nekaj prinesel iz gozda,“ mi je včasih tolažeče dejal. In resje izpolnjeval obljube. Včasih mi je prinesel kakšen posebno lep storž, drugič prezeblega ptička, pa spet kaj drugega, s čimer sem imela veliko veselja.
Spominjam se dni po novoletnih praznikih, ko se je ded vrnil iz gozda. Polno naložen voz sta naša konja Miško in Urban zvlekla pred hišo. Konja sta bila pri hiši toliko časa kot jaz. Prej sem živela pri materi, ki pa me je še čisto majhno zapustila. Tako sem prišla k starim staršem.
Ded je prišel v izbo in godrnjaje povedal, da ni našel nič posebnega zame. Bila sem kar malce užaloščena in nejevoljno sem zlezla na peč ter še naprej luščila fižol. Tedaj pa zaslišim plaho cviljenje. Kdo neki bi to bil? Pes? Mačka?
»Ne, tako ne cvilita ne mačka ne pes,“ mi je šinilo skozi glavico. Postala sem grozno vznemirjena. Vznemirjenje je bilo še večje, ko sem zagledala, da iz dedovega žepa kuka nekaj kosmatega. Plašč je bil ded obesil k peči, da bi se osušil, potem pa odšel razkladat voz.
»Ded, ded, pomagaj! Hudič leze iz tvojega žepa!“ sem prestrašeno zakričala. A nihče me ni slišal zunaj, kjer so metali Mode z voza. Sredi groze pa se mi je v hipu razveselilo srce, saj se je kosmati hudič, kije lezel iz plašča, spremenil v ljubko veverico. Uboga žival je bila še bolj prestrašena kot jaz. Dvoje temnili očesc je strmelo vame, košati rep pa je ponosno štrlel navzgor.
„Uh, sem pa res trapa, da se bojim drobcene veverice," sem si rekla in strahoma pomislila, kaj neki bi menil ded; prosim, ga, da bi šla z njim, ustrašim pa se veverice.
Živalca je bila dedovo darilo zame.
ALBINA KOMAN Kočevje
I
I
\
*
I
Janez Trdina
Črtice in povesti iz narodnega življenja
bj^nuje cela zgodovinska doba, je ven .prVa' k* je rodila pod narkozo, Qar mrtvorojenea.
bQjQ^etudi je porod lepo stekel, je "edoiŽ’ za Prest°l s0 bili pogosto
, ce kralje čakalo trdo življenje, arbi za prestol so bili pogosto hleo ■ e žrtve močnejših in slavo-^Pnth sorodnikov, kot je bil pri-HliZ. Edvardom V., ki je sicer bil ket Can za kralja, kronan pa nikoli, *apr*a je kasnejši Richard III. dal skupaj z mlajšim bratcem ’ ko je imel komaj 12 let. JHeSe^k IV. pa je imel komaj 10 J leta °.ey’ ko so ga proglasili za kralja ^tal	dveletni otrok je
St"sti na prestol in otvoriti sejo zAhienta.
SLUŽBA
Povedal mi je tole pravljico: Bog je med narode delil svet. Nazadnje pokliče tudi Hrvata in Kranjca in veli: ,Ta kos tu mi je še ostal. Vidva sta brata, pogodita se po bratovsko, izberita in vzemita si pravično vsak toliko, da bo mogel s svojo rodovino pošteno živeti/ Hrvat pravi: ,Dobro/ Kranjec pa zagodrnja: ,Zdaj imam prav največ dela in se ne morem ukvarjati s to delitvijo. Saj se ne mudi tako. Danes moram iti v hosto po drva, potem je treba kositi, orati, slamo rezati gnoj kidati vsak dan naklada sto raznih poslov; težko bi shajal ko bi mi bil ustvaril sto rok. Kadar vse opravim, bom že prišel Zdaj pa kakor velim, ne morem pasti lenobe/ Bog izgine. Hrvat se zavali na tla in puši lulo, Kranjec pa hiti delat, se giblje in muči od zore do trdne noči kakor mravlja ali čebelica, da ne utegne skoraj ne spati ne jesti. Ko vse dovrši, se vrne k Hrvatu in veli: ,Deliva!' Hrvat zarenči: .Nisem te mogel čakati Vzel sem svoj del in ga dal svojim otrokom. Kar je ostalo, je tvoje« Kranjec pogleda in vidi, da je pobral Hrvat vse zase, kar je boljšega, neizmerne ravnice, najlepše gorice, njive, travnike, gozde in največje vode. Pustil mu ni drugega kakor kamenje in hribovje. Kranjec začne jokati in tožiti to krivico Bogu. Bog se oglasi in veli: ,Ne boj se, preljubi Kranjec. Živel boš bolje v svojih rovtah nego leni Hrvat v svoji obilnosti« Zemljo ima dobro, ali se mu je ne ljubi dosti obdelovati. Potreboval bo težakov vsake vrste. Tvoji otroci bodo prišli k njemu, bodo zanj orali, zanj kosili, zanj drvarili, zanj prodajali, zanj broda-rili in opravljali sto drugih poslov. Lenuh jim bo moral drago plačevati, prislužili si bodo silne denarje in za denarje si bodo lahko kupili zemlje ali od njega ali drugje, kjer koli se jim bo poljubilo/
Ta pravljica govori resnico. Povsod na Hrvaškem nahajamo za težja dela kramske težake. Posli so, drvarji, slamorezniki najemniki za vsako reč. Razselili so se kupoma po mestih in deželij tam proti morju so si postavili cele vasi; spremenili so velike gore v polje in pašnike; sezidali so tudi novi Samobor. Stari je tičal v soteski, lesen in grd, da se ga je gospoda
ogibala. Novi stoji na lepem prostoru z belimi hišami in poslopji, da bi se brez strahu smel imenovati mesto.To pa se motiš, prijatelj Breskvar, če misliš, da zahajajo naši ljudje v Hrvate šele nekoliko let. Dostikrat sem čula govoriti da traja to že dolgo. Po Savi so se vozili kranjski brodniki že od nekdaj. Komur je smrdela puška, hajd čez Kolpo, pa se je lahko skril, Hrvatje ga niso izdajali Švabom. Če so odli graščaki kmeta, jo je pobrisal najrajši v Hrvatijo. Tam mu je že spet narasla nova koža, da je kmalu pozabil svoj dom. Za Zagreb in Karlovec pravijo, da žive, kar stojita, v njih kranjski kupci« rokodelci in delavci. To je menda vzrok, kadar govore Hrvatje, da zatežejo besedo tako po kranjsko. Tiste, ki stanujejo tam doli naprej proti Turčiji in Banatu, razume človek veliko teže.
Hrvaške dežele sem se privadila, lahko bi rekla, precej prvi mesec, in kako neki ne? Saj ga ni zame na vsem svetu bolj prijetnega kraja, kakor je Samobor. Prijazno se mi je zdelo vse: mesto, okolica, podnebje, življenje in ljudje. Dobi se tudi vse, kar človek želi in potrebuje: dobra voda, izvrstno vino, ceno meso, žito, zelenjava, sadje. Nad mestom se dviguje zelena gora, proti Zagrebu in Savi se razprostira rodovitna ravnica. Sprehajaš se, koder hočeš; kamor koli se obrneš, je dosti sonca in sence, trate in dobrave, pogleda in samote, ljudi in živali. Samoborci so za pogovor in društvo kakor ustvarjeni; ni se mi tožilo nikoli med njimi; čez nekoliko dni sem poznala že vse hiše; ker smo zmerom blebetali, sem se naučila hrvaško prej ko v pol leta. Delala sem največ v kuhinji, pravzaprav pa sem imela vse gospodinjstvo v svojih rokah. Haskovka se je malo brigala za dom; tekala je rajši po veselicah ali pa je prebirala kake nemške bukve, ki popisujejo, kako se fantje in dekleta štimajo. Zorka mi je nekoliko pomagala, ali tudi njo je veselilo najbolj pohajkovanje in klepetanje. Storila sem vsako reč popolnoma po svoji glavi; gospa mi je vse izročila, vse potrdila; ravnala je z mano bolj prijazno kakor sestra s sestro. Pri takih ljudeh se služi z voljo in radostjo.
Bilo mi je žal, da me sreča ni zanesla prej med Hrvate. Mislila sem, da urnem kuhati za vsakega, ali nisem znala. Vsako ljudstvo ima v jedi nekak svoj red, svoje posebne šege in načine. Tudi Hrvatje se v tem nekoliko razlikujejo od Kranjcev in Nemcev. Kranjska gospoda si vošči zjutraj kavo z mastnim mlekom, smetano in rožički. Za obed mora priti najprej veliko juhe. Nekateri si napolnijo krožnik po dvakrat, tudi po trikrat. Od tod dohaja, da je govedina vsa prekuhana
in izžeta. Z mesom se zahteva krompir in razne omake. Zelje se zdi ljudem najlepše, če je belo. Nanj si devajo pleče i klobase. Oboje Kranjci jako čislajo in se s svojimi klobasami še ponašajo. Ta suha reč pač ni vredna, da slovi, tudi kranjsko pleče je malokdaj dobro prekajeno in vlažno. Naj ljubša pečenka so ocvrti piščanci; teletina je navadno malo prida; mnogi jo jedo najrajši popoldne z jesihom in oljem. Za večerjo ne bom rekla nič. Uživa se to, kar je pripravljeno ali kar se more lahko dobiti. Pazi se edino na to, da jedi niso težke. Pije se dopoldne pivo, za obed vino z vodo. Tako navado sem videla pri kranjski gospodi največkrat.
Zdaj poglejmo, kako pa strežejo želodcu hrvaški gospoefce-Za žene ne govorim, ker so menda povsod take, da ljubijo kofek in sploh kaj sladkega in finega. Če prašate Hrvata, kateri ruček mu je najdražji, poreče: ,Gulaš/ Pred kosilom zvrne rad dve ali tri kupičice stare slivovke, da si naredi 3pet:t. Za juho marsikateri ne mara čisto nič, sploh se naliva gostom komaj po pol krožnika in še manj, da se komaj omoči dno. Vino se začne piti precej po juhi. Ne meša se z vodo nič-Hrvat hoče imeti mastno in muževno govedino. Krompirja ne prezira, ali omake, če so ali če niso. Velik prijatelj pa je luku, je ga z vsako rečjo, zelenega in suhega. Če ga dalj časa ni, se mu začne tožiti po njem. Kranjec nameša v kumare toliko čebule, da je groza. Hrvat ve bolje, kaj je dobro: svoje ugorke uživa najrajši s česnom. Zelje si želi rumeno ko cekin, kranjskemu se smeje. Kranjsko pleče naj se skrije hrvaškemu. To je mastno in nežno, da se na jeziku kar topi. Kako borne sirote so pa šele kranjski piščanci proti hrvaškim puranom! Imela sem v roki dostikrat korenjaka, ki je tehtal petnajst, tudi dvajset funtov. Hrvatje po pravici trdijo, da je ni na svetu boljše jedi od njihovega purana. Mesto sadja jedo mnogi rajši dinje, ki se na Kranjskem malo poznajo.
Takih posebnosti bi vam lahko še več naštela. Sploh se mora priznati, da jedo in pijo Hrvatje bolje in več nego Kranjci. Ali to velja samo za gospodo. Hrvaški kmet je za kranjskim dobrih sto let, ne zna ne prav delati ne prav jesti. Kadar obeduje hrvaški gospod sam z rodovino, opravi vse hitro rje zahteva dosti postrežbe; kranjski škric prodaja iste sitnosti, naj bo sam ali v velikem društvu. Kadar je kaka večja pojedina, ni Hrvat s tem zadovoljen, da si napase trebuh, hoče, da se obenem tudi prijetno zabava, da se mu vname srce, da pozabi svoje naloge.
ČETRTKOV INTERVJU
§ »Nočemo biti v parterju” $
*............................  -t
I
1
*
■
Za jesenski 40. kongres Zveze sindikatov Slovenije je v razpravi več pomembnih dokumentov, da pa so sindikalne organizacije v novomeški občini resno vzele priprave, priča dejstvo, da je doslej že polovica od 182 sindikalnih organizacij poslala pripombe i predloge za dopolnila kongresnih gradiv občinskemu svetu sindikatov. Več o predkongresni dejavnosti pove Janko Goleš predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu:
Sindikat v novomeški občini v živahni predkongresni dejavnosti — Pogovor z Jankom Golešem, predsednikom občinskega sveta____________________________________________
kongres. Razprave so se začele junija in bodo trajale vse do jeseni."
- Nad 80 osnovnih organizacij sindikata v novomeški občini je že razpravljalo o kongresnem gradivu v javni razpravi. Kakšne so bile glavne pripombe? _ „Pretežni del pripomb se nanaša na gospodarjenje in zdajšnje razmere v delovnih organizacijah. Delovni ljudje želijo pravočasno vedeti za pogoje gospodarjenja v letu 1983, da letni plani ne bodo zgolj razmišljanja, marveč konkreten poslovni dokument, ki ima za osnovo prave kazalce."
Nekaj kaže glede na razmere v novomeški občini v predkongresnih razpravah še posebej opozoriti?
„Osnova vseh prizadevanj bi morala biti bitka za stabilizacijo, za pridobivanje dohodka in odpravljanje težav, posebno v IMV. Sindikat se v IMV ne spušča v strokovno razreševanje sanacije, pač pa je njegova naloga in dolžnost motivirati delavce za boljše delo in jih osvestiti za čim večjo delavoljnost. Po drugi strani je v tem kolektivu še iskati notranje rezerve in v okviru sindikata seje zavzemati, da se vse zadeve, ki botrujejo učinkovitosti sanacije, razrešujejo na samoupraven način.
Poudaril bi, da sindikat noče biti v parterju in zavpiti le tedaj, ko je ogrožen socialni položaj delavca, ampak hoče tvorno sodelovati v vsem procesu sanacije."
Kako obvladuje sindikat položaj v ostalih delovnih organizacijah?
„Želimo sodelovati v vsaki delovni sredini pri razpravah in z več živimi stiki pomagati pri razreševanju razvoja samouprave in boljšega gospodarjenja. V občinskem svetu in predsedstvu smo si člani razdelili zadolžitve, tako da vsak skrbi za nekaj osnovnih organizacij sindikata."
R.B.
Janko Goleš: „V predkongresni dejavnosti je oceniti tudi uspehe pri uresničitvi stališč in sklepov treh tematskih konferenc med obema kongresoma."
,4z vseh dosedanjih stališč in ugotovitev veje misel, da se sindikat ni pustil potisniti v stransko vlogo socialnega zaščitnika delavcev, ampak je uveljavljal svojo funkcijo veliko širše, predvsem pri mobilizaciji delavcev za ustvarjanje in razpolaganje z rezultati dela. Predkongresna aktivnost se bo odvijala v treh vsebinskih smereh. Te so: razvoj samoupravljanja in utrjevanja položaja delavcev, stabilizacija gospodarstva in družbeno socialni položaj delavca v združenem delu pa krepitev učinkovitosti sindikata za delo na preje omenjenih področjih. V naši občini smo že pripravili rokovnik vsebinskih priprav na 10.
I
Pod večjo streho je le bolje
Po šestih mesecih se že kažejo prvi uspehi združitve žužemberške in novomeške zadruge — Več strokovnosti, več investicij in sodelovanje z zasebnimi kmeti_
Kmetijska zadruga Žužemberk, ki od januaija letos posluje kot samostojen tozd v okviru novomeške zadruge (čeprav registracija formalno še ni izpeljana), se postavlja na noge. To dejstvo je pripisati predvsem novostim, ki jih je prinesla združitev.
Kmetje sami opažajo, da so v zadnjih mesecih deležni več pomoči pospeševalcev. Poprej kmetijskega inženiija sploh niso videli, zdaj prihajajo taki strokovnjaki iz Novega mesta občasno celo v najbolj oddaljene vasi. Pozna se vpliv strokovne službe, tudi na prodajo gnojil, semen in repromateriala. V trgovinah so letos prodali 30 odst. več tega blaga kot lani.
Zaposleni v suhokranjski zadrugi so po združitvi na boljem glede raznih strokovnih opravil, kijih tudi zanje vodijo skupne službe v Novem
mestu. Nimajo več skrbi z računovodstvom, plansko-analitskimi opravili, investicijami itd., za kar jim je prej tudi manjkalo kadrov. Ne nazadnje pa se pozna pod skupno streho tudi boljša socialna varnost, saj so na boljšem tudi glede osebnih dohodkov.
• Odkup krompirja, ki se e v zadnih dveh letih povzpel na 350 ton od 5 ton, kolikor sojih odkupili pred več leti, se še povečuje. Letos namerava zadruga odkupiti od kmetov 450 ton krompirja. Poznalo pa se bo tudi v žepih 10 kooperantov, ki so
letos sklenili pogodbo za pridelavo kumar na 10 hektarih.
Kot blažilna injekcija poprejšnjim časom pa je 2,8-miliionska vsota investicijskih sredstev za suhokranj-sko kmetijstvo, ki so jih kmetje kooperantje dobili brezplačno v obliki repromateriala. Za tako darilo družbe so se morali obvezati, da bodo izdobavili določeno količino mleka ali živine.
Investicijska dejavnost pa je v celoti na boljši poti. Letos bodo na voljo sredstva za obnovo 20 hlevov pri kooperantih, za kar je banka že rekla svoj „da". Hleve bodo obnavljali delno na hinjskem področju, večji del pa v okolici Žužemberka, v njih pa bodo gojili krave molznice in
pitano živino.
R. B.
Vročina v mestnem avtobusu
Mala anketa o počutju potnikov in mestnem prometu
Lokalni avtobusi so v Novem mestu postali nujni za vse tiste, ki živijo nekaj kilometrov od mestnega središča, kamor pa morajo priti vsak dan na delo ah po opravkih. Poskušali smo zvedeti, kako poteka promet v teh vročih dopustniških dneh, ali prihaja do zamud in zastojev, kako je ob prometnih konicah in tudi kakšni so odnosi med potniki in šoferji.
Prvi vtis ni bil najboljši, kajti na avtobus, ki bi moral peljati ob pol devetih v Bršljin, so morali potniki čakati kar deset minut. Vendar so potem vsi naslednji avtobusi vozili ob predvidenih časih. Kljub veliki vročini je bil v njih zrak znosen, potniki so bili -videti zadovoljni in šoferji prav tako. Motili so samo nekoliko raztrgani sedeži in kakšen pozabljen ogorek, ki se je znašel na tleh kljub napisu, da je kaditi prepovedano. Dan ni bil najbolje izbran, ali pa je v našem prometu res vse lepo urejeno?
Sicer pa o pravem stanju največ vedo sami potniki.
Rudi Šali je povedal, da avtobusi res niso zmeraj točni, so pa dovolj urejeni in udobni. Tudi Darinka Saje
SPOSOJENO TRNJE
— Edine meje, ki bi jih kazalo razširiti v vsaki deželi, so meje svobode.
/iz Ježa/
Sanacija mora biti celovita
Novomeški sindikalni svet podprl sedanja prizadevanja IMV za izboljšanje razmer -Finančna, kadrovska in samoupravna sanacija - V bodoče le investicije, ki jih zmoremo
sami
Novomeška Industrija motornih vozil že tretje leto posluje z veliko izgubo. Letos naj bi je bilo do Konca leta spet za milijardo in pol. Ponovno rentabilnega poslovanja v IMV Kljub prizadevanjem ne bo lahko doseči, predvsem pa to ne bo šlo na hitro. Težave, ki jih spremenjeni pogoji poslovanja še povečujejo, so namreč prehude, da bi bilo moč računati na nagel preobrat.
pripomoglo k premagovanju težav.
Ne kaže drugega, kot upoštevati sedanje razmere doma in v svetu in pripraviti v IMV tak sanacijski program, ki mu bo zares pomagal iz težav, iz izgube, nelikvidnosti, iz neredne preskrbe z repromateriali itd. To je med drugim dejal član začasnega kolektivnega poslovodnega organa IMV Marjan Simič, ko je pretekli četrtek članom novomeškega občinskega sindikalnega sveta predstavil trenutno stanje pri sanaciji IMV in tudi koncept dolgoročnejše sanacije IMV. Ta vključuje proizvodnjo sedanjih, a izpopolnjenih vozil in tudi novih modelov, proizvodnjo vrste izdelkov v velikih količinah za Renault in druge, dokončanje investicije v taki meri, da bi le dajala kakšne rezultate itd. Z vrsto aktivnosti znotraj kolektiva bo ponovno vzpostavljen razvoj, čistejši bodo odnosi med temeljnimi organizacijami, bistveno boljše bo sodelovanje s kooperanti, boljša bo prodajna in servisna mreža. Vse to naj bi
PO TRADICIJI NA GORJANCE
Letos se bodo ob dnevu vstaje delavci tovarne IMV že sedmič sešli na letnem srečanju kolektiva. Kot je že običaj, bo tudi letošnji shod na Gorjancih pri Miklavžu, kjer se bo prireditev s programom začela ob 11. uri. Sindikat v IMV, ki srečanje organizira zato, da bi se 5.000-članski kolektiv med seboj vsaj malo spoznaval, je poskrbel tudi za prevoze. Ker so bila vsa prejšnja srečanja na Gorjancih uspešna, pričakujejo tudi letos dobro udeležbo.
Predstavniki sindikalne organizacije iz IMV pa so potrdili, da seje z veliko boljšo in redno informiranostjo o trenutnem stanju že veliko popravila delovna disciplina v IMV, pod novim vodstvom pa je doživelo preporod tudi samoupravljanje. Po dolgi in odkriti razpravi je sindikalni svet podprl napore sedanjega vodstva in družbenopolitičnih organizacij IMV za čimprejšnje saniranje razmer. Sindikalni organizaciji in vsem odgovornim je naložil, da res poskrbijo, da bodo delavci obveščeni o vsem, da jim bo jasno, da je njihov položaj odvisen od njihovih prizadevanj in da bo vendarle moral sam kolektiv nositi glavno breme sanacije. In sanacija mora biti celovita, ne le finančna, temveč tudi kadrovska in samoupravna.
Svet je obravnaval tudi investicijska vlaganja v novomeški občini do leta 1985. Ker smo zadnja leta v novomeški občini ogromno investirali, sedaj težko zmagujemo obveznosti pri odplačilu posojil. Zato morata biti obseg in struktura investicij v prihodnjih letih povsem odvisna od lastnih možnosti, nobena investicija pa ne sme biti sprejeta brez odločitve delavcev, za kar jim mora-
jo strokovne službe zagotoviti vse potrebne informacije.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
V sredo bodo preizkusili nove sirene
Sistem javnega alarmnega obveščanja je stal 6,5 milijona din
SPOSOJENO TRNJE
— Vsaka pot je napačna — če ni izbrana svobodno.
/iz Ježa/
— Naši ekonomski strokovnjaki so ugotovili, da poleg legalne obstaja tudi ilegalna inflacija. Torej bi morali ob Kraigherjevi ustanoviti še Dolančevo komisijo ..
/iz Mladosti/
V novomeški občini so namestili nov sistem javnega alarmnega obveščanja. Gre za 17 električnih siren, od tega 13 v Novem mestu ter po eno v Žužemberku, Straži, Dolenjskih Toplicah in Šentjerneju. Vse sirene, sistem je stal 6,5 milijona din, je mogoče sprožiti z enega komandnega mesta, možnost vključitve posamezne sirene ali vseh pa imajo tudi poklicni gasilci.
Novi sistem bo treba seveda preizkusiti. Sekretariat za ljudsko obrambo skupščine občine Novo mesto obvešča prebivalce Novega mesta, Dolenjskih Toplic in Straže, da bodo sistem preizkušali v sredo, 28. julija. Nekajkrat bodo sprožili signale za nevarnost zračnega napada, nevarnost	napada	z
jedrskimi,	biološkimi	in
kemičnimi	sredstvi,	za
požar, naravno nesrečo in prenehanje vseh nevarnosti. V prihodnje bodo sistem za alarmiranje preizkušali vsako soboto ob 12. uri. Slišati bo signal za prenehanje nevarnosti.
je zadovoljna z lokalnim prometom. Res je ob prometnih konicah gneča, vendar avtobusi vozijo dovolj pogosto, tako da ni večjih težav. Jožefa Bukovec pa pravi, da zastoji so, vendar ne zaradi slabih avtobusnih zvez, ampak zaradi slabo organiziranega prometa v mestu ob „kritič-nih ‘ urah in zaradi železniških zapornic v Bršljinu. Drugače je z avtobusi zadovoljna, pravi, da včasih povzročajo nerede le pijani in nasilni potniki.
Upajmo, da je takih primerov malo. Kajti potniki so z lokalnimi avtobusi očitno zadovoljni in laho tudi v julijski vročini zaupajo voznemu redu.
TANJA STARIČ
SREČANJE SLOVENSKIH DRUŠTEV V MARIBORU
24. julija bo v Mariboru osmo srečanje slovenskih društev zahodne Evrope. Tokrat se bodo društva iz Avstrije, Danske, ZR Nemčije, Švedske, Belgije, Francije in Nizozemske prvič zbrala na slovenskih tleh. Program srečanja obsega nastope otrok, srečanje slovenskih zborov in oktetov, folklornih skupin, pesnikov, pisateljev in igralcev pa tudi družabna srečanja s plesi in družabnimi igrami. Poleg tega bodo slovenske založbe priredile prodajno knjižno razstavo, na ogled pa bodo tudi ročna dela in otroške risbe ter likovna dela odraslih.
Novomeška občinska skupščina je pred kratkim potrdila predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja o uvedbi začasnega družbenega varstva v Zavodu za požarno varnost Novo mesto. Temu so botrovale številne nepravilnosti in hude motnje v samoupravnih odnosih, ki jih vodstvo zavoda kljub večkratnim opozorilom ni uspelo odpraviti, delavci pa za marsikaj očitno niso niti vedeli.
Kaj je v zavodu, ki opravlja družbeno zelo pomembno dejavnost požarnega varstva, tako hudo narobe, da so delegati skoraj soglasno potrdili odstavitev direktorja in vodje enot, razpustitev delavskega sveta in izvršnih organov ter imenovali začasni tričlanski organ, ki naj bi v enem letu zadeve spet spravil v red? Pokroviteljske pravice nad zavodom je konec aprila lani prevzela novomeška skupnost za varstvo pred požarom. Tako naj bi poleg financiranja dejavnosti potrjevala tudi samoupravne splošne akte zavoda, statut, akt o sistemizaciji del in letni program dela s kadrovskimi potrebami vred. Vse te akte bi morali v zavodu uskladiti in sprejeti do konca leta 1981.
Do postavljenega roka so sprejeli le statut. Uporabljajo še stari sporazum o merilih za razporejanje dohodka in pravilnik o delovnih razmerjih, drugih aktov pa nimajo ali pa so glede na določila zakona o združenem delu neustrezni. Ni aktov, ki bi urejali notranjo organizacijo, načrtovanje, pridobivanje celotnega prihodka, ni sporazuma o svobodni menjavi dela s skupnostjo za varstvo pred požarom itd. Tako je bila delavcem pravzaprav tudi vzeta pravica, da o vsem tem samoupravno odločajo. Zaradi nesmiselnih določb statuta ni bil pravilno izpeljan postopek za imenovanje direktorja (dosedanjemu je konec maja potekel mandat) in je delavski svet ponovil razpis ter imenoval vršilca dolžnosti.
J*********.************
t NI ŠE POLNO J * . * J Pisali smo že, da je v *
K okrevališču Debeli rtič še J $ prostor za letovanje otrok, ♦
♦ ki ga organizira Rdeči križ * »Novo mesto. Kljub vabilu je J J ostalo še vedno nekaj pro- ♦ ♦stih mest, kar pa je škoda*
♦ glede na ugodne pogoje in* ^lepo okrevališče. Starši ♦
♦ lahko še prijavijo otroke, ki* *bodo letovali od 11. do 21. ♦ J avgusta.
POVABUENIH 300 OBČANOV
V nedeljo, 18. julija, so v Žužemberku organizirali Dan starostnikov, ki so ga pripravili brigadirji Rdečega križa v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Povabili so nad 300 občanov, starejših od 65 let. Na prireditvi, ki je bila v kino dvorani, so ostarelim krajanom iz Žužemberka in ožje okolice pripravili kulturni program, zatem pa skromno pogostitev. Za dvorski okoliš bo tako srečanje s starejšimi krajani jeseni.
Zaslužni samo pri velikih?
Med 217 odlikovanci novomeške občine jih je-večina iz večjih delovnih organizacij
»Gašenje” pri gasilcih
V Zavodu za požarno varnost Novo mesto uvedli začasno družbeno varstvo - Hude motnje v samoupravnih odnosih
Vse to je bilo več kot dovolj za družbeno varstvo. Za ureditev razmer in sprejetje vseh potrebnih aktov bo tako v enem letu poskrbel začasni organ. Prevladalo je namreč mnenje (položaj sta temeljito proučila že izvršni svet in občinski sindikalni svet), da sami delavci zavoda temu ne bi bili kos.
Z. L.-D.
Komisija za odlikovanja pri : novomeški občinski skupščini je v preteklem mandatnem obdobju, to je od leta 1978 do 1982, prejela nad 220 predlogov • za podelitev državnih odlikovanj | občanom in prvoborcem, od teh ; jih je 208 posredovala v nadaljnje reševanje republiški komisiji. Tu je bilo 5 predlogov zavrnjenih, ker še ni preteklo 5 let, ko naj bi občan spet dobil odlikovanje, dva pa sta med postopkom že umrla. En predlog je republiška komisija ovrgla zato, i ker je imel predlaganec že celo S zbirko odlikovanj.
I Občinska komisija je zavrnila ! le nekaj predlogov, in sicer zato, i ker so bili pomanjkljivo pri-► pravljeni in preslabo utemeljeni, j V zadnjih štirih letih je bilo v J občini Novo mesto podeljenih S 173 redov in 44 medalj, med odlikovanci pa je bilo 128 moških in 84 žensk, ena delovna organizacija in 2 gasilski društvi.
Drugo vprašanje je, iz katerih okolij so odlikovanci. Predloge so poslale predvsem večje delovne organizacije Novoles, Novo-teks, Krka, SKD in nekatere druge ob jubilejih kolektiva. Je pa še cela vrsta delovnih organizacij, ki se sicer trkajo po prsih, kako pridno delajo, a vendarle niso nikogar našli, da bi ga predlagali za odlikovanje. Tako bi lahko iz doslej podeljenih odlikovanj povsem napačno sklepali, da so najzaslužnejši delovni ljudje samo v velikih kolektivih. Resnica je najbrž ta, da si v celi vrsti manj šili kolektivov iz gospodarstva in negospodarstva posamezniki nadpoprečno prizadevajo za uspeh, a ker ni službe, ki bi pošiljala predloge za odlikovanja, ostajajo brezimni.
R. BACER
Novomeški pust
V Novem mestu že vrsto let nimamo lastnega pustovanja, pustni sprevodi po Novem mestu, ki pridejo od drugod, pa so slabo organizirani, površni in ne zajemajo tistega, kar naj bi pustno veselje v resnici predstavljalo.
Zato se je pred kratkim zbralo nekaj zanesenjakov, ki so predlagali, da bi Novomeščani pripravili svoj pustni sprevod. Da pa bi bil ta kvaliteten, se morajo lj udje organizirati. Zato vabi pripravljalni odbor vse, ki bi želeli sodelovati kot organizatorji, predlagatelji idej in kot udeleženci, da se mu prijavijo. Ko bo dovolj prijav, bo sklical občni zbor. Pismeno ali ustno se lahko-prijavite pri tovarišu Jožetu Gutmanu na Prešernovem trgu ali v prodajalni Novoles,
Novomeška kronika
ZA ENE ZABAVA.ZA DRUGE NADLOGA - Morda imajo gostje hotela Kandija na dnevih kulinarike težave z imeni, ko naročajo džulba-stijo, vješalico, leskovačko mučkali-co in podobne specialitete. Vsekakor pa Se ob ustrezni glasbi lahko odlično zabavajo. Manj navdušeni so stanovalci okoliških hiš, ki morajo poleg standardnega programa pozno v noč poslušati še veseljaške goste, saj si na lastno pest podaljšajo zabavo.
JIH PUŠČAJO SAME? - Večina staršev se letos ni odzvala ponudbi novomeških šol, ki so hotele med počitnicami organizirati varstvo. Vprašanje je, kako otroci preživljajo ure, medtem ko so starši v službi, in tudi kako se hranijo. Nekateri namreč pridno ..rabutajo ‘ po bližnjih vrtovih in sadovnjakih.
NOVI BIFE POD ARKADAMI -Pred kratkim ie v prenovljenem bivšem lokalu „Sešir“ na Glavnem trgu začel poslovati zasebni bife, kjer nudijo poleg razgleda še kavo in vsakovrstne pijače. Lokal je lično urejen in nosi ime „Pod arkadami".
TRŽNICA DOBRO ZALOŽENA Ne le ob tržnih dneh, zadnje čase
je novomeška tržnica vsak dan prav dobro založena s sadjem in zelenjavo na stalnih stojnicah, ki jim delajo kar dobro konkurenco že tudi udomačeni prodajalci sadja z Brkinov-Breskve so tako v ponedeljek veljale od 50 do 70 din kilogram, zelena solata je po 40 din, paradižnik pa P° 50 din kilogram.
gospa je
kuhaijev sicer ne pričakuje ve je pismenosti, lepo pa bi bi* ’
če bi prireditelji dnevov kub^ rike v hotelu Kandija znali pr„. napisati vsaj imena živali, k* J cmarijo na ognju. Na privne ■ janjček.
I
DOLENJSKI UST
Št. 29 (1719) 23. julija 19g2
Itas: ukrep družbenega varstva
Delegati kočevske občinske skupščine sprejeli ukrep družbenega varstva za Itas
Kako zares gre ta hip v gospodarstvu, zlasti tam, kjer še niso sprevideli, da se bo treba ravnati kar najbolj gospodarno, je bilo videti tudi na zadnji seji kočevske občinske skupščine (bila je v torek). Ukrepi družbenega varstva so tako rekoč deževali, z naj večjim zadovoljstvom pa bodo občani sprejeli vest, da so tak ukrep sprejeli tudi za Itas, ki se že dalj časa otepa z velikimi težavami.
Spisek tegob je velik, žal, v večini primerov krivde ni moč iskati samo v objektivni situaciji v gospodarstvu, smpak tudi v napakah vodilnih. Kaj vse se je v Itasu dogajalo, pove že poročilo komisije pri kočevskem ‘rvršnem svetu, ki je ocenjevala razmere v tem delovnem kolektivu.
Medtem ko so v Itasu imeli precej visoko leteče načrte - o njih govorico lahko že v pretekliku, saj je več kot jasno, da jih ne bodo uresničili ~ so dejanske razmere klavrne.
Nameravali so namreč proizvesti za Poldrugo milijardo dinarjev izdelkov, toda pogodbe imajo podpisane sam.° za pol milijarde. Hkrati ni m°č ugotoviti dejanskega stanja zalog surovin, sploh pa je vprašanje, so ti materiali in surovine še Uporabni. Nemajhna težava bo tudi Poravnati številne dolgove, saj zna-**° samo kratkoročne obveznosti Preko 244 milijonov dinarjev, za več ot 13 milijonov dinarjev pa je
DROBNE IZ KOČEVJA
Nemcev ni motilo - Cela
nemških turistov se je pretekli •uden zbrala v restavraciji kočevske *”Une in z veliko slastjo obirala Jbska nabodala, čeprav je bil krompir kot priloga nekoliko preveč zapečen. Gostov iz tujine ni motilo •““ to, da so delavci ta čas pojavljali nov šank.
zaplavaj barCica - Letos
na kočevskem jezeru še ni opaziti velikih množic kopalcev. Motiti bi Jul znala (še) neurejena okolica, slab fjostop do obal in še kaj. Za prihodnost pa Kočevci že obljubljajo, na se bodo opremili s čolni in jadrnicami. In to jim gre verjeti, saj v P?1 na moije vse draga, pa tudi , °da bi bilo, če ne bi izkoristili Jezera. Samo najti bo treba nekoga, ki bo vse skupaj nekoliko organiziral n morda pripravil tudi program, ki
zadovoljil delovne ljudi.
imenuje člane kolektivnega poslovodnega organa, ki bo izvajal ukrepe družbenega varstva. j sjmCIČ
m
obveznosti tudi od sklada skupnih rezerv in za plačevanje obresti.
Vse omenjene težave koreninijo v slabem delovanju skupnih služb, neuspešnem sodelovanju med proizvodnjo, nabavo in prodajo. Vse to je toliko bolj čudno, ker je kadrom ska zasedba v Itasu vse prej kot slaba. Od 933 delavcev je namreč kar 136 delavcev s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Toda ti delavci na svojih delovnih mestih niso uspeli ali niso hoteli pokazati vsega znanja. To znanje pa bo treba pokazati v sedanjih težavah.
Zdaj je že jasno, da je odstavljen individualni poslovodni organ, določene samoupravne pravice pa bodo omejene tudi delovni skupnosti skupnih služb in delavskemu svetu delovne organizacije. Kočevska občinska skupščina je pooblastila izvršni svet, da do 1. avgusta
ŠOFERJI PRAZNOVALI
Kočevski šoferji in avtomehaniki so ob svojem prazniku, 13. juliju, pripravili praznovanje. Pripravili so parado, v kateri so se predstavili z vozili, delegacija pa je položila venec k spomeniku padlih borcev. Po koncu slavnostne povorke, v kateri zaradi službene zadržanosti ni moglo sodelovati vseh 408 članov, kolikor jih je v društvu, so se pomerili še na nogometnem igrišču. Hkrati so ustanovili svojo strelsko družino, ki je zdaj najštevilnejša v kočevski občini.
DOMICIL BRIGADI IVANA CANKARJA
Slovenska partizanska brigada Ivan Cankar je bila ustanovljena leta 1942 v kočevski vasi Lapinje. Zato sta predsedstvi občinskega zbora ZZB NOV in občinske konference SZDL predlagali občinski skupščini, naj tej enoti podeli domicil v kočevski občini. Na zadnji seji občinske skupščine so delegati sprejeli pobudo obeh predsedstev in podelili domicil.
Še manj postelj?
Oddajanje sob se ne izplača
Nekako pred dvema letoma se je Peter Požar odločil, da bo začel v svoji hiši na Ljubljanski cesti oddajati sobe. Medtem ko se je leta 1980 še lahko pohvalil, da se to izplača, je bilo lani že slabše, letos pa sploh nič ni.
»Resno razmišljam, da bi prenehal s to dejavnostjo. Stroški so veliki saj morajo biti tiste tri sobe, ki jih imam na voljo za goste, vedno pripravljene. Vendar se pri meni turisti skoraj ne oglašajo, sobe oddajam le sezonskim delavcem. Pri vsem tem je škoda, ker pri nas v kočevski
občini niso izkoriščene možnosti za turizem. Tu je Rog, Stojna, Baza 20, tudi Dolenjske Toplice niso daleč. A zdi se, da o tem nihče veliko ne razmišlja."
Sicer pa se je Požar začel ukvarjati z vrtnarjenjem. Za svojo hišo je na majhnem koščku zemlje začel gojiti sadike za vrtove in grobove. Za zdaj gredo posli kar dobro, saj so potrebe po teh stvareh v Kočevju kar velike. In v Kočevju, ki ne slovi kot lepo urejeno mesto, bi tudi potrebovali več teh rastlin. Tudi hortikulturno društvo ne bi bilo odveč in Požar bi bil s svojim znanjem pripravljen sodelovati v njem.
J. S.
Junija presegli načrte
V Riku so junija proizvedli še enkrat več kot maja Spodbudni izvozni rezultati — Še izvoz v Iran
A,9iz Oražem
jkna še gredo
^ Inlesovem prodajnem skladišču so že dosegli letni Pfen prodaje
Ysa industrija, ki proizvaja inves-lc'jsko opremo, beleži padec pro-,®Je svojih izdelkov. Izjema ni niti 'eniški Inles, kjer se s tem vpra-yJem ukvarja vsa prodajna služba.
endar se pohvalijo s prodajo v J? ulove m prodajnem skladišču, kjer glavnem nakupujejo zasebni gra-telj i hiš.
• v našem prodajnem skladišču Sfo Jajjgjgjjjj padca prodaje,” mV' ^lc9z Oražem, vodja skladišča. ®sPr°tno, že v prvem polletju dosegli letni plan, saj smo j*®d>li za 80 milijonov dinarjev **li izdelkov. Še posebej dobro
V Riku so zadovoljni s proizvodnjo in izvozom. lunija se je povečala za 100 odstotkov - tudi na račun nedokončane proizvodnje iz preteklih mesecev, prav tako so zabeležili dobre rezultate v izvozu.
Tozd Rikostroj, kije največji v tej delovni organizaciji, je namreč planiral za 8 milijard starih dinarjev proizvodnje, a je v resnici dosegel skoraj 17 milijard. Hkrati se lahko pohvalijo, da so v celoti izpolnili obveznosti do Sovjetske zveze, kamor izvažajo veliko svojih izdelkov. Teh bi lahko prodali še več, če bi neredna dobava materialov in surovin tudi njim ne povzročala težav.
Izvoz so povečali na 13 milijard starih dinarjev, od tega so na konvertibilne trge izvozili 1 milijardo. Med kupcu so Egipt, Irak, Zvezna republika Nemčija, pripravljajo pa se še na večjo prodajo v Iranu. V
drugi polovici leta bosta namreč v Iraku in Iranu dva sejma za kmetijsko mehanizacijo, kjer nameravajo predstaviti več izdelkov.
v prodajo okna kombivak, ki jj}, kupcem' predali 5 tisoč. j^°daja se ne ustvavlja niti sedaj, ko Znatno manj stanovanjskih kredi-k • Mi pa še dajemo potrošniške ke jj6 za okna in druge naše izdel-y* ^ nam tako prihajajo kupci iz hrv j^tovenije, Bosanske krajine, , ju a^e Posavine in drugih krajev goslavije. Prepričani smo, da v
fasi 0<Nem obdobju prodaja ne bo ^ več tako strmo. Zato računa-^ bomo do konca leta prodali lašJ? oko*' 40 milgonov dinarjev 4| izdelkov in gradbenega materi-JjJogi» ga imamo tudi nekaj na
^Ijub vi^im cenam za okna -so povečali konec junija -1° zasebni kupci očitno še dovolj ,ja Toda v Inlesu so prepričani, iw^daja ne more več tako strmo iw*toati. Kako se bo eden izmed voy ribniških delovnih kolekti-vani *°Perstavil manjšemu povpraše-bomo poskušali še izvedeti.
J. S.
OPROSTITE: ODŠLI SO NA DOPUST
Ob obisku ribniške kmetijske zadruge se človek nehote vpraša, kdaj imajo tamkajšnji pospeševalci največ dela. Pretekli teden namreč ni bilo moč dobiti niti* enega, ker so vsi odšli na dopust. Tako so namreč povedale administratorke, ki so se potile za goro papirjev. Toda hkrati ni bilo moč dobiti niti direktorja niti njegovega namestnika. Prvi je bil na dopustu, drugi pa je bil »tisti hip" nekje na malici. Seveda je pri tem najpomembneje, da kmetje verjetno niso odšli na dopust in marljivo krmijo živino in delajo na poljih.
KNJIGE DELAVCEM - Kar precej svoje prodajalske spretnosti sta morala uporabiti predstavnika Mladinske knjige, ko sta pretekli teden prodajala knjige na dvorišču Rika. Čas za to je bil namreč samo med malico, pa še knjige so drage, tako da se je zai^e odločilo le malo kupcev.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KJE PRENOČITI V RIBNICI -Turizma brez prenočitvenih zmogljivosti ni in ne more bitL V ribniški občini imajo sobe samo v ,»Jelki", kjer pa so vedno zasedene. Tako se morajo sezonski delavci voziti spat celo v Kočevje. Za turiste tako rekoč ni sob. Ob tem se človek vpraša, kaj počne turistično društvo, kakšno mesto v ribniški občini zavzema turistično gospodarstvo, ki bi ob sedanji devizni suši moralo postati prednostna panoga gospodarstva.
SPREJEM PRIPRAVLJAJO -
Vendarle turistični delavci v Ribnici ne stoje križem rok. Za september, ko bodo tudi osrednje proslave 900 - letnice Ribnice, bodo pripravili že tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva. Pričakujejo, da bo na sejem prišlo okoli 20 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Kje bodo spali in jedli, je pa že malo večji problem.
REŠETO
FRIZNANJE
KOMETU
Med najzaslužnejšimi posamezniki, krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela, ki sc ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda prejeli priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, je tudi metliška tovarna konfekcije Komet. V obrazložitvi piše, da je priznanje nagrada za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrambe.
OPOZORILO
ŠTIPENDISTOM
Ker so vsako leto med prosilci štipendij iz združenih sredstev tudi zamudniki, metliška občinska skupnost za zaposlovanje, ki zbira prošnje, že sedaj opozarja vse učence in študente, da je zadnji rok za oddajo obrazcev 5. september. Upoštevali bodo le prošnje, ki bodo popolne.
POČITNIŠKO BRCANJE - Tudi na metliškem igrišču na Pungartu se pozna, da so šolske počitnice in da imajo fantje več časa za brcanje žoge. Sedaj po svetovnem prvenstvu si vzdevajo imena znanih žogobrcev, vendar ne naših, kar je povsem razumljivo. Sicer pa je še vedno glavni počitniški „opravek‘‘ belokranjske mladine namakanje v Kolpi.
Kmetje bodo zagotovili svoj del
Žetev pšenice v občini končana pretekli teden — Dobra letina — 150 ton za odkup
Na seji izvršnega sveta skupščine občine Metlika, ki je bila pretekli četrtek, so posvetili največ pozornosti žetvi pšenice, kise je zaključila konec prejšnjega tedna. Žetev je stekla nemoteno, kar pomeni, da so bili pravočasno zagotovljeni kombajni, rezervni deli zanje, nafta ter sredstva za odkup pšenice. Pri izvršnem svetu bodo ustanovili odbor, ki bo temeljito analiziral potek žetve, odkup, realizacijo kooperantskih pogodb ter priprave na jesensko setev in dodaten odkup pšenice.
Obveznost metliške občine je, da odda republiki 150 ton pšenice, ki naj bi jo 187 proizvajalcev pridelalo na 103 hektarih zemljišč. Za tako majhno občino je to velika obveznost, zato je Socialistična zveza po vseh krajevnih skupnostih pred žetvijo pripravila predavanja, na katerih je seznanila kmete z možnostmi odkupa pšenice ter zamenjave le-te s koruzo.
Do torka, 13. julija, so v občini odkupili 89 ton in pol zrnja, ker pa žetev še ni bila končana, računajo, da bodo lahko z rednim odkupom zagotovili 130 ton. Manjkajočih 20 ton bi dobili z dodatnim odkupom ter z zamenjavo za koruzo. Kmetom bo kljub temu ostalo dovolj pšenice za lastne potrebe, saj je letošnji pridelek v tej občini 10 do 15 odstotkov nad dolgoletnim povprečjem.
Kmetijska zadruga kot nosilka
kmetijske proizvodnje v občini se že pripravlja na jesensko setev. Zaveda se, da mora skleniti čimveč pogodb s kmeti, hkrati pa zagotoviti okrog 40 ton kvalitetnega semena. V bodoče bo posvetila več pozornosti ustanavljanju strojnih skupnosti ter
DOMAČI TRN
I Od mene zahtevajo nemogoče. Kako naj rečem bobu bob, če ga nisem videl že skoraj celo leto?
T. G.
Če bi bila res sreča v naših rokah, ne '61 bila za vsakim vogalom tombola.
T. G.
Ko sem se izobraževal ob delu, sem spoznal: delati se pa res ne izplača.
T. G.
zagotavljanju sredstev za nakup kombajnov in sejalnic.
M. KRUMPACNIK
SPREHOD PO METLIKI
NASPROTI HOTELA BELA KRAJINA je postavilo metliško Turistično društvo veliko plastično informativno tablo, ki opozarja prišleke, kaj vrednega, zanimivega in koristnega premore naša občina. Tablo so izdelali v Novolesu po zamisli slikarke Mladene Brancelj in po izrisu Martina Črnuglja (starejšega). Upati je le, da se ne bo našla kakšna prenapeta buča, ki bo zalučala kamen ali steklenico v zares lepo turistično reklamo.
STAREJŠE OBISKOVALCE LETOŠNJE NOCI NA KOLPI bo brez dvoma navdušil Jože Zajec, mož, ki igra violinske citre. Jože Zajec je reden gost oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, njegovo glasbo pa je bilo moč slišati tudi v dveh naših filmih, in sicer v Srebrnih nitkah in v razvpitem Krču. Jože Zajec je uspešno nastopal že v Avstriji, Holandiji, v Nemčiji, nič manj pa doma.
metliški tednik
S prevzgojo začeti pri otrocih
V črnomaljski občini predstavljajo največji socialni problem Romi — Premalo zaposlenih — Večji poudarek izobraževanju otrok — Pomagajo si tudi sami
V črnomaljski občini živi v 13 naseljih 476 Romov, od katerih je polovica še mladoletnih. V družbenem sektorju je zaposlena le tretjina od 237 delazmožnih Romov, prav toliko se jih zaposluje priložnostno, 11 jih služi denar pri zasebnikih, 110 pa jih zbira in prodaja zelišča in odpadne surovine.
Kljub temu pri Romih delo	Problem zaposlovanja Romov je
zaenkrat ne, predstavlja osnove za	še toliko bolj pereč, ker se delovne
socialno varnost, saj je še vedno preveč brezposlenih. Poleg tega so po svojih delovnih navadah v večini primerov slabši delavci, prav tako pa zaradi nizke strokovne usposobljenosti opravljajo težka dela ali dela, ki niso privlačna. Ker se njihovi interesi hitro spreminjajo, velikokrat menjavajo službo.
SE VEDNO TEŽAVE - Zaradi izredno oteženega uvoza se-miška Iskra v zadnjem letu posluje v zelo težkih gospodarskih razmerah. Tako so v prvih štirih mesecih letošnjega leta naredili le 21 odstotkov za letos načrtovane proizvodnje. Kljub težavam pa plan proizvodnje za izvoz izpolnjujejo bolje kot tistega za domači trg, vsekakor pa bolje kot v enakem lanskem obdobju. Od načrtovanih 11,76 milijona dolaijev izvoza v letošnjem letu so v prvih štirih mesecih izvozili za dobrih 2,3 milijona dolaijev.
organizacije nerade odločajo za njihovo zaposlitev, saj imajo z njimi slabe izkušnje, s tem pa nehote onemogočajo tiste, ki se želijo prvič zaposliti.
Rešitev za izboljšanje romske problematike je predvsem dolgoročna. Z vzgojo in izobraževanjem je potrebno začeti že pri otrocih, zato bodo morali v občini pritegniti v
SPREMEMBE DRUŽBENEGA PLANA
V ponedeljek in torek, 26. in 27. julija, se bodo v Črnomlju na sgah sestali zbori občinske skupščine. Med drugim je na dnevnem redu osnutek sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje. Pripravili so osnutek odloka o določitvi zaščitenih kmetij in predlog programa ukrepov za ohranjanje proizvodnje v občini v zaostrenih gospodarskih razmerah. Beseda bo tekla tudi o poteku sanacije IMV, o izgubah v gospodarstvu v občini v prvem polletju, o prispevku za vzdrževanje lokalnih cest in drugem. Za seje so pripravili še več poročil in predlogov odlokov.
TEK LA PRAZNIK
V počastitev praznika krgjevne skupnosti Dobliče-Kanižarica bo v nedeljo, 25. julija, tek po Dobličah. Tek bo za vse kategorije, proge pa bodo dolge od 500 metrov do 3 kilometre. Doslej je že sto prijavljenih, prijave pa bodo sprejemali še pred začetkom teka do 8. ure. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo dobil medaljo, prvih pet priznanja, vsak, ki bo prišel do cilja, pa značko.
vrtce in šole več otrok. Danes namreč noben izmed 85 predšolskih Romov ni vključen v otroški vrtec, od 104 šoloobveznih pa jih obiskuje pouk le 90.
Toda zadnje čase je pri Romih v črnomaljski občini že opaziti, da se tudi sami vključujejo v akcijo za razreševanje njihove problematike, saj sodelujejo pri elektrifikaciji naselja v Kanižarici, napeljavi vodovoda na Čudnem selu, za komunalno urejanje naselij in bivalnih prostorov pa dajejo finančna sredstva.
M. KRUMPAČNIK
ČRNOMALJSKI OROBIR
OK1NČANI BUTORAJCI - Tudi pri zadnjem odhodu fantov k vojakom so se Butorajci najbolj izkazali. Svoje fante so na postajo pripeljali, tako kot v starih časih, z najlepše okinčanimi vozovi in ob spremljavi harmonike in pesmi. Le voza tokrat niso vlekli konji, ta izumirajoča žival, marveč traktor. To je bilo še pred zadnjo podražitvijo goriva.
DOBITEK TUDI ZA GASILCE -Nedavna velika tombola, ki sojo v Črnomlju pripravili gasilci, je privabila toljko ljudi, kolikor jih menda še ni bilo na kakšni prireditvi v tem mestu. Čeprav so dobri organizatorji pripravili pijače in jedače toliko, kot bi imeli pet veselic, je obojega zmanjkalo. Dobiček bodo gasilci porabili za dograditev doma in nakup potrebne opreme.
ZASEDENA KOLPA - Zadnjo soboto ob Kolpi ni bilo prostega kotička, tako da so morali „črm“ naturisti počakati na večer, da so si lahko privoščili golo kopanje. Po bolj ali mani uspešnem hlajenju so črnomaljski občani lahko izbirali med dvema veselicama, vendar sta bili obe v sosednji metliški občini, na Vinomeru in na Kučarju, ki sta imeli nekaj skupnega: na srečelovu je bil na obeh glavni dobitek kolo. Kdor ga je dobil, je imel za tisti dan res dovolj rekreacije ...
£9 (1719) 23. julija 1982
DOLENJSKI LIST
19
Kje so zavore, da se v obrti nič ne premakne?
O možnostih za odpiranje delavnic bodo obveščali poslej tudi zdomce
V gospodarstvu brežiške občine je obrt sicer zadovoljivo zastopana, vendar možnosti za njen enakomeren razvoj niso biie dovolj izkoriščene. Zlasti občinska skupščina lahko za razmah dobrega gospodarstva več napravi. Da je res tako, so dokazali v Domžalah, ki jih dajejo za zgled drugim občinam v SRS.
Med ovirami za prepočasen razvoj obrti v Brežicah omenjajo pomanj,-kanje poslovnih prostorov v mestu, neustrezno kvalifikacijo zasebnih obrtnikov in njihovih delavcev ter nespodbudno davčno politiko. Kljub temu, da je na brežiškem območju veliko pomanjkanje nekaterih obrti, v odpiranju delavnic mnogi niso videli zadostne socialne varnosti, zlasti še, ker se je razmahnilo šušmarstvo, ki s cenami storitev lahko uspešno konkurira obrtnikom. Neizkoriščene so tudi možnosti za kooperacijo družbenega sektorja z zasebnimi obrtniki, vendar ugotavljajo, da sta to izpeljala le Tovarna pohištva v Brežicah in Splošno livarstvo v Dobovi.
Toča tretjič pustošila
Tudi v Sromljah precej škode v vinogradih
Vinogradniki v brežiški občini nimajo sreče. Točaje to poletje že trikrat pustošila po nasadih. Za Piroškim vrhom na Gorjancih je oklestila Bizeljsko in v torek, 13. julija, obrala še polovico pridelka v Sromljah.
„Nevihta se je pripodila z vzhodne strani kakih 15 minut po peti uri popoldne," je pripovedoval Ivan Bertole iz Sromelj.
BREŽICE ŠE VEDNO NAJMANJ PORABIJO
Občinska zdravstvena skupnost v Brežicah je ta teden posredovala podatke o gibanju bolniških dopustov v januaiju in februarju 1982. Svojim delegatom, občinski skupščini in družbenopolitičnim organizacijam je hkrati sporočila število bolniških v drugih občinah v regiji za dve leti nazaj. Brežice so po bolniškem staležu še vedno na zadnjem mestu. Ta je dosegel v prvih dveh mesecih lani 4,69 odstotka, letos pa se je znižal na 3,56 odst. V vseh drugih občinah se je povečal. Povprečje za regijo je 5,34 odstotkov. Najvišji odstotek bolniških izostankov imajo v Celju, kjer se je ta povzpel na 6,07 odstotkov.
„Po moji oceni je uničila do 45 odst. letine, ponekod tudi več." Med tem smo že slišali, da je v Slovinovih vinogradih toča sklestila od 50 do 70 odst. grozdja. Po Bertoletovem pripovedovanju je najbolj prizadela vinograde v Sromljah, v Curnov-cu in Javorovcu, v Mokotah, pri Sv. Janezu in delno v Volčjem, precej škode pa je napravila tudi na Malem vrhu. Bertole ima pridelek zavarovan, saj toča redkokdaj obide Sromlje. Doživel je že čase, ko ni imel kaj trgati, bodisi zaradi toče bodisi zaradi pozebe ali pa zaradi obojega hkrati. Kadar se mu vinograd izneveri, poskuša družina čimveč prigospodariti iz drugih virov. Ukvarjajo se še z rejo mlekaric in s sadjarstvom. Kot kooperant Agrarie se je Bertole pred dvema letoma odločil za gojenje hrušk. Zasadil je 550 viljamovk, ki bodo prihodnje leto prvič obrodile.
dejal, „saj ročnega dela največkrat ne moremo nadomestiti s stroji. Zato je obdelava zemlje pri nas draga, veliko dražja kot v dolini. Po toči bi nam bil vinogradnikom dobrodošel kak regres za umetna gnojila, saj bomo škodo občutili še tudi prihodnje leto. Seveda si zdaj spričo nesreče na Bizeljskem, kjer je toča mnogim uničila edini vir za preživljanje, komaj upamo pomisliti na to. Morda bomo kljub temu deležni kake olajšave, saj smo že lani imeli zaradi toče in pozebe za tretjino manj pridelka."
-J. T.
„Mi hribovci se ne moremo meriti z ravninskimi kmeti," je
Ivan Bertole:	V desetih
minutah nam je nasulo toliko toče, da je pokrila vso travo. ŠKodo v vinogradih bomo občutili še prihodnje leto.
NOVO V BREŽICAH
BREŽIŠKE VESTI
DO ULIČNIH IMEN PREVEC MIMOGREDE? Na Čatežu in na Bizeljskem vpeljujejo ulice. Na Čatežu jih bodo irneh 8, na Bizeljskem 18. Imena zanje so predlagali v krajevnih skupnostih, vendar kaže, da so se hitro zadovoljili in dg se na preteklost krajev in zaslužne može niso posebej ozirali. Če bi se, potem na Čatežu zagotovo ne bi predlagali Cateške ali Zagrebške ulice, pa tudi
na Bizeljskem bi izbrali še kaj druge-
V PRAVE POKLICE. Ob težavah, ki nastajajo pri zaposlovanju mladih predlagajo v Brežicah v skupnosti za zaposlovanje, naj usmerja mlade tudi v deficitarne poklice. Zdaj je namreč precej takih dejavnosti, ki niso moderne in se zanje zato mladina sama ne odloča.
Bremen ne gre naprtiti bolnikom
Občinska zdravstvena skupnost v Krškem je letos še v težjih gmotnih težavah kot lani
Če bi krška občinska zdravstvena skupnost lani poravnala vse svoje obveznosti, ki so večje kot 17,6 milijona dinarjev, in če ne bi z izterjavo zaostalih dolgov pridobila za 8,8 milijona dinaijev izrednih prihrankov, bi imela ob zaključnem računu 1981 za približno 26 milijonov dinaijev izgube. Letos pa je položaj še težji.
zagate, ko je jasno, da združeno deta ne bi preneslo dodatnih bre-
Za letos je načrtovala 296 milijonov dinarjev prihodkov, to je 21 odstotkov več kot lani, toda zaradi novih nalog gre predvsem za odplačilo posojil za kostanjeviško zdravstveno postajo, solidarnostno združevanje sredstev v republiški zdravstveni skupnosti in za združevanje sredstev za SLO) se ta številka zniža na 17,6 odstotka. Zanimivo je, da bi morali beležiti kar za četrtino večji porast sredstev, če bi hoteli zadržati obseg storitev in vse dosedanje pravice ob hkratnem upoštevanju občinske resolucije. Za ohranitev pravic do zdravstvenega varstva in poravnavo novih obveznosti pa bi občinska zdravstvena skupnost potrebovala za 33 odstotkov več denarja kot lani. Kako potemtakem iz
men oziroma povečane stopnje?
Zdravstvo v občini išče notranje rezerve. Uvajajo zdravljenje in nego na domu, manj je nadurnega dela, skrajšujejo ležalno dobo v bolnišnicah, gre pa še za vrsto ukrepov, ki bodo šele čez čas dali večje rezul-
SENOVSKI PLANINCI V VRATIH
Planinsko društvo ..Bohor" s Senovega je skupaj s planinci sevniške-ga planinskega društva „Lisca ‘ pripravilo že deseti tabor v Vratih. Sodelujejo tudi nekatera drugje planinska društva, tokrat pa pionirji in mladinci PD „Bohor“ taborijo v Vratih pod vodstvom Lojzeta Štiha.
KRŠKE NOVICE
BOMO POGOSTO PRIČA TAKEMU PRIZORU? - Na bencinskem servisu Istra benz v Krškem pravijo, da pri njih pravzaprav še nikoli ni za dlje časa zmanjkalo goriva. Težave so bile le z nafto, ki so jo prodajali v omejenih količinah. Verjetno bodo višje cene goriva vsaj za nekaj časa ublažile
pomanjkanje, ki je drugod še boli očitno, f
(Foto. P.P.)
REZULTATI UKREPOV V „DJURU SALAJU41 ŽE VIDNI
Delavski svet. Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" je 12. julija ocenil, da se že poznajo pozitivni rezultati stabilizacijskih ukrepov, sprejetih v delovni organizaciji. Poudarili so, da je edini izhod prav v nadaljevanju takega dela, kjer bo dosežena splošna mobilizacija vseh delavcev, ob tern pa se je treba zavedati, da je izvajanje ukrepov stalna naloga. Za glavnega direktorja so imenovali Silva Gorenca, za vodjo delovne skupnosti skupnih služb Miloša Medveda, za vodjo razvojne službe Vinka Šuštcriča, za vodjo splošne kadrovske službe Stanka Leopolda, za vršilca dolžnosti pomočnika glavnega direktorja za tehnič-no-tehnološka vprašanja pa Darka Kolška.
KRŠKI TEDNIK
ib
USKLAJENA ŽETEV - Žetev je lepo potekala na kar precejšnjem polju okrog nekdanje boštanjske gramoznice, kjer je bil posejal pšenico sevniški Kmetijski kombinat. Sproti so natovaijali pšenico in odvažali slamo. Pridelek na teh površinah bo veijetno pomagal pri odločitvi, katero sorto pšenice sejati v jeseni (Foto: A. Železnik)
Inženirci spet pri vodovodu
Tokrat bodo položili cevovod do Dobrave — Novi sevniški vodovod potisnil vodo tudi v višje predele
Inženirci enote starešina Save Neškoviča, in pred njim Vuliki-ča, imajo veliko zaslug za po-sodobljanje ceste v dolini reke Mirne. Lani so mnogo storili tudi za to, da je Sevnica dobila
SEVNIŠKI PABERKI
Črepinje ostale - Resda
ponujajo kokto kot pijačo naše mladosti, vendar to še ne pomeni, da lahko za vedno ostanejo črepinje razbitih steklenic te pijače na nadvozu čez železniško progo v Sevnici. Verjetno je steklenice pometalo s tovornjaka. Rob ceste je ‘tako že skoraj dva tedna poln črepinj, kar pa ni v prid varnosti.posebnošc.ker je prehod na nadvozu že sicer ozek.
NI LAHKO ZA PAPIR - Nekatere delegacije so potožile, da bi jim prišlo prav več izvodov gradiv. Po drugi strani pa imajo razmnoževalci vse več težav pri zagotavljanju papirja za razmnoževanje. Naročiti ga morajo namreč v Zagrebu, nanj pa čakati zelo dolgo. Rešitev za obe strani, tako za delegate kot razmno-ževalce, je preprosta: kratko in jedrnato poročanje.
zdravo pitno vodo iz več kot sedem kilometrov oddaljenega zajetja pod Lisco.
Sevničam sedaj že pijejo to vodo. Pravijo, da je občutno hladnejša kot iz starih črpališč v mestu. Predvsem pa seje povečal njen pritisk.
Minuli četrtek so v Sevnico spet prišli inženirci. Tokrat imajo nalogo skopati jarek za cevovod od blizu naselja heroja Maroka do zbiralnika na Dobravi. Komunala ima za to pripravljene enake salonitne cevi, kakršne so že v glavnem vodu. To so velike cevi premera 300 mm. Izkop bo potekal deloma po močvirnatem, predvsem pa hribovitem zemljišču, kjer ni mogoče delati strojno. Dolžina cevovoda je okrog 600 m
Napeljava vode izpod Lisce v osrednji zbiralnik je bila tudi končni cilj etapne gradnje vodovoda. Tako bodo zajeli še dosti vode, ki sedaj odteka v prazno. Inženircem je prostor za bivanje velikodušno odstopil otroški vrtec Ciciban v stari zgradbi pri sevniški osnovni šoli.
A. 2.
Domači pridelki
Sevniški stojnici vabita
Mnogo domačega sadja zgnije, čeprav bi ga bili po mestih veseli zlasti otroci. Ko je Pavlica Rožman iz Arnovega sela v brežiški občini v časopisu prebrala, da stojnici v Sevnici samevata, je napolnila cekarje in košari ter se odpravila na pot. „Toliko pač lahko nese ženica," je pripomnila ob lepo zloženem zlato-rumenem stročjem fižolu in drugem. „Sadje ne dovoljuje odlašanja. Češnje so ostale večinoma na drevesu, ker ni bilo koga, da bi jih obral,," je dejala. Stram keso se počasi ustavljale pri njeni tehtnici.
Njen fižol je bil po konkurenčni ceni, saj je bil predzadnjo sredo v trgovini za dvajset dinarjev dražji. Domača rdeča pesa je bila po 40 dinarjev za kilogram, lepe majniške breskve pa po 70 dinarjev, podobno kot drugačne v kiosku zelenjadarja-Pavlica je nudila na stojnici tudi domače hruške.
Še ena podobna stojnica, ki jo je že lani namestila sevniška krajevna skupnost, čaka na prodajalca. Marsikaj z vrta bi bilo & moč ponuditi.
j*-
Pavlica Rožman
1'
•ii
je
II
BI
11
bj
R
r<
iz
2
l
1
NI ŠE SKUPŠČINSKIH POČITNIC
ZADOVOLJNI ŽIGRCI - Veseli velike delovne zmage, asfaltirane ceste na Zigrski vrh, pripravljajo krajani te vasi v soboto ob 18. uri slovesen zaključek.
SEvanšKi vm«i
DOBRA ŽETEV IN ZADOVOLJIV ODKUP
V prvem zamahu letošnje žetve so v sevniški občini odpeljali k Merxo-vim mlinarjem 30 ton pšenice, čez nekaj dni pa že 80 ton. Večje količine si obetajo tudi od mlačve z mlatilnicami pri kmetih, ker vsega pač ni mogoče požeti s kombajni.
Skupno zasedanje vseh treh zbo-rov občinske skupščine v SevniciJe sklicano za v ponedeljek, 26- jul?3. Med predvidenimi 14 točkami dneV; nega reda bodo delegati obravnava*1 analizo gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Občinsjj1 izvršni svet se bo to poletje sestal J* 20. avgusta. Takrat bodo temelji*0 pregledali, kako so v kolektivih up0" števali resolucijska načela in dogra vor pri izplačevanju osebnih dohod? kov.
9.1
9.:
10
01
n
11 Ms
12
tate. Odmeven je bil sklep skupščine občinske zdravstvene skupnosti, da se zdraviliško zdravljenje omili le na nujno neposredno nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Ob tem se vse pogosteje slišijo slabotni glasovi bolnikov, ki mislijo, da se jim zaradi takega ukrepa godi krivica. Prerazporeditev prispevne stopnje v okviru sisov ali pa sredstev v okviru finančnega načrta bo slej ko prej odkrila novo rano, ki jo bo težko zaceliti. Tudi prelaganje obveznosti na poznejše obdobje je lahko zgolj kratkoročna rešitev ob velikem neskladju, saj programi zdravstvenih organizacij kar za okoli 30 milijonov dinarjev presegajo razpoložljiva sredstva, dogovorjena v krški občinski zdravstveni skupnosti.
P. P.
Varčevanje pri kosilih?
Stroški izobraževanja se večajo — Vzrok so tudi naložbi, — Varčevanje, a ne na račun programov in dosežene ravni
Pavle Jurglič
Začeli z delom
Nov obrat v Velikem Gabru je že začel z delom —
PEŠAČENJE bolj zdravo, PA SE CENEJE — Po novi podražitvi bencina je še toliko bolj aktualno priporočilo zaposlenim v nekaterih krških delovnih kolektivih, naj bližnji pridejo na delo pešali s kolesom.
Marsikje namreč kljub nenehnim 'ražitvai
podražitvam bencina nekateri delavci kar ne morejo brez svojih .jeklenih konjičkov" in tako po nepotrebnem zapravljajo denar in čas, saj bi. denimo, tisti, ki delajo v Celulozi,
ob konicah prej prišli domov na
š. Nar ‘	‘
Videm peš. Navada je očitno tudi železna srajca .. .
ODŠKODNINE ZA BRESTANIŠKO OBVOZNICO Nekateri Brc-staničani še daleč niso zadovoljni z odškodninami, ki so jih dobili ob gradnji obvoznice, več krajanov pa je zaradi odškodnin sklenilo poiskati pravico kar na sodišču. Po miniranjih so so razpoke na več sto let starih hišah poglobile, med najbolj prizadetimi pri gradnji obvoznice pa sta ostarela krajana Novakova, ki imata ob vsakem večjem neurju polno klet vode. Prej teh težav nista poznala, zdaj pa si sama tudi ne moreta pomagati. Očitno je šlo tudi pri obvoznici za nekatere „bliž-njice".
„Ne moremo še govoriti, da je pri nas proizvcJnja že stekla. Zdaj v glavnem doKončujemo izdelke iz programa tip - top, šele v zadnjem četrtletju bomo začeli z izdelovanjem specialnih praškov za potrebe medicine in zaščitnih sredstev za lake in kromirane površine," je dejal Pavle Jurglič, vodja obrata Kemija impeks v Velikem Gabru.
Čeprav je proizvodnja količinsko majhna, bo enajst delavcev, kolikor j je zdaj zaposlenih v obratu, izdelalo za 200 milijonov dinarjev izdelkov. Tako naj bi še letos izdelali 20 ton posebnih pralnih praškov za potrebe medicine, 150 tisoč kompletov iz programa tip - top gre za polnjenje tub s posebnimi lepili za gume, za krpe in druge pripomočke - in komplete za zaščito lakov in drugih podobnih površin. Do konca leta bo v nom obratu dobilo zaposlitev še pet delavcev, tako da bo skupaj v proizvodnji zaposlenih 17 delavcev. Kot je še dejal Jurglič, bodo [ obrat razširili že v tem srednjeročnem obdobju. Zemljišče, na katerem bodo gradili nove proizvodne prostore, je že odkupljeno, prav tako je pripravljen tudi denar za
I gradrijo. Potrebno bo najti le še primeren proizvodni program, ki bo temeljil na domačih surovinah in bo izvozno zanimiv. Če bodo obrat J razširili - za to obstajajo precejšnja (jamstva, bo v njem dobilo delo še 1 okoli 40 do 50 delavcev. Ker je to procesna industrija, ne bo težav s priučevanjem, tako da bodo imeli v tamkajšnjih krajih tudi dovolj delovne sile.
Varčevati bo treba, so sklenili delegati na zadnji seji občinske izobraževalne skupnosti Trebnje. Vendar v mejah, saj bi bilo nesmiselno krčiti programe, še posebej po tem, ko so v trebanjski občini dosegli zavidljivo raven izobraževanja.
Ta raven je v nemajhni meri tudi posledica precejšnjih naložb v nove šole Največ denarja je seveda šlo za novo osnovno šolo v Trebnjem. Zdaj izobraževalni skupnosti manjka še okoli 7 milijard starih dinarjev, ki jih ne more vrniti ta hip. Potrebno bo prositi banke in ostale investitorje, da bi podaljšali roke za odplačevanje kreditov. Povečali se bodo stroški za vzdrževanje. Povečali bodo amortizacijske stopnje. Za vse
Žetev po načrtu
Čeprav trebanjskim kmetom pri žetvi vreme nekoliko nagaja, je zdaj vse v najlepšem redu. Žetev poteka po predvidenem razporedu in bistvenih zastojev zaradi vremena še ni bilo. Nekoliko težav je le zaradi prevlažne pšenice, tako da bodo z odkupom nekoliko počakali.
Kot pravijo v trebanjski zadrugi, so doslej poželi že okoli dve tretjini pšenice s pogodbenih površin. Tudi kvaliteta pšenice je dobra, prav tako donos, saj računajo, da bodo na hektar pridelali okoli 3 tone pšenice. Zaradi vlažnosti pšenice bodo glavnino odkupa opravili v avgustu, ko bodo kmetje pšenico, ki jo v glavnem žanjejo s snopovezalka-mi, tudi omlatili.
Pomanjkanje sušilnic in sorazmerno malo opravljene žetve s kombajni bo povečalo stroške spravila. Sprašujejo se, ali bo 45 par pri kilogramu sploh dovolj. Navzlic takim težavam računajo, da bodo Odkupili vso pšenico, za katero so podpisali pogodbe.
to pa bo potreben denar in prvi ukrep je: podaljšati zbiranje denarja iz bruto osebnih dohodkov, namenjenega naložbam, še v leta 84 - 85.
Sicer v prosveti skoraj ni notranjih rezerv, če pa so, sko-: raj vedno prizadevejo delavce, ki delajo v tej dejavnosti Tako bo tudi to pot. Na skupščini so namreč sklenili, da bodo ra polovico zmanjšali dodatke na osebne dohodke učiteljev, ki delajo v celodnevni šoli in v šoli-s prilagojenim programom Do konca srednjeročnega obdobja pa jih bodo ukinili v celoti. Prav tako se bodo za 10 odstotkov, zvišali normativi za tehnično osebje in pričakovati je, da se bo njih število znižalo. Po svoje bodo prizadeti tudi starši otrok, ki bodo obiskovali celodnevno šolo. Za kosila bodo plačevali ekonomsko ceno. V bodoče pa ne bodo dobili toliko ugodnosti t'idi za šolo v naravi. J. S-
IZ KRAJA V KRAJ
KILOMETRE BODO
varCč
VALI - V Trebnjem bodo v kem dobili enoto službe družbe*1 t knjigovodstva. Tako si bodo račU , vodski delavci prihranili marsika*0 J vožnjo v Novo mesto. Vse W l seveda lepo in prav, saj se Tretvc ne more pohvaliti z dobrimi •Jj., busnimi zvezami, bencih je pa y-rekoč že tako drag, da se skoraj bo moč voziti z avtomobili.
BENCIN JE DRAG PA „ MANJKA GA - Kljub oblj**^ najvišjih zveznih teles bencina tudi v Trebnjem, kjer1111 potujejo turisti na morje in v <* kraje države. Predpretekli tedej1 šest dni ni bilo dobiti navadi bnecina, pretekli teden pa . jj „supra“. Črpalkarji so računa*1' v, ga bodo dobili okoli pet tisoč " cflo a ta količina zadostuje komaj za l popoldne.
kra*'
TREBANJSKE
20
DOLENJSKI LIST
Št. 29 (1719) 23. mlijo l9gj
(TELEVIZIJSKI spored
26.	VII.
23- VII.
Pfetek
1
n5 poročila oktetov TRI G0RE: Srečanie Letošnje srečanje oktetov v Šent-!®neiu - nastopilo je kar 45 okte-ov, med njimi pa 17 debutantov ~ zvesto spremljale tudi televizijske jfmere. Z današnjo oddajo se zače-J® s.or>ja treh polurnih oddaj, v
jočbzb * 1)0(10 Predstav'1' OBZORNIK 1845 POT V PRIHODNOST: Mesta
24.	VII.
®obota
}3-25 POROČILA
ZNANSTVENO - TEHNIČ-je 'LMl: Prenos električne energi-
18.00	DEČEK, KI GA NIKOLI NI 18«’v,I(8Ieški fllm
* NAŠ KRAJ: Šentrupert
banfv^rUpe-tt zanimiv kroj v tre-jskt občini, ki ga ljudje poznajo Po "meckem muzeju in lepi okolici, iz tet" -S0 se 'ludie Precej izseljevali e krajevne skupnosti, z razvojem
19.15 RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 SLIKE IZ LETA 1941, nadaljevanje in konec
21.00 NE PREZRITE
21.15 C. Alvaro: STRAH VLADA SVETU
22.15 SPREMLJAJMO - SODELUJMO
industrije v trebanjski občini pa se je odseljevanje zaustavilo. V oddaji, ki so jo pripravili novinar Janez Pezelj, snemalec Mirko Vesel in montažer Rudi Križanič, bodo govorili ljudje iz te krajevne skupnosti in predstavili kraj in svoja prizadevanja za lepše življenje.
19.10	ZLATA PTICA: Makedonske pravljice
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	VEČER POD JENKOVO LIPO
21.05	ZRCALO TEDNA
21.20	ČLOVEKOVA GLASBA
22.25	NOČNI KINO: NOTRANJOST, ameriški film
Woody AUen je znan predvsem kot avtor komedij, ki imajo skupno nit v tem, da se avtor v njih najraje dotika čustvenega sveta, ki ga njegovi junaki ne morejo obvladati. Tudi nocojšnji film predstavlja prikaz takšnih zapletenih likov, članov ene družine.
23.55	POROČILA
J
25.	VII.
Nedelja
1
obale*' ComPaneez: Zenske z | TV KAŽIPOT
^£raD°MACE:	AnSambe'
•15 kmetijska oddaja
13.15 POROČILA (do 13.20)
15.40 SHOW FANTASTICO, zabavno glasbena oddaja
16.35	POROČILA
16.40 ATLETSKA TEKMOVANJA ZA ŽENSKE: Četveroboj Anglija -Škotska — Španija — Jugoslavija
17.10	NASTANEK IN RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA VOJNEGA LETALSTVA
17.40 ŠPORTNA POROČILA
17.50	KOMISAR MOULIN
19.15 RISANKA
19.23	TV IN RADIO NOCOJ
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 CEZ NEPREKINJENO ČRTO. nadaljevanje in konec
20.55 Človek brez meja:
Zemeljska bitja
21.30 ŠPORTNI PREGLED
22.00 Lovčen:	GORSKA HITROSTNA DIRKA
22.15 POROČILA
16.40	Atletska tekmovanja za ženske - 15.40 Avtomobilske dirke za VN Francije - 17.15 Glasbeno po-
foldne - 19.00 Velike razstave
9.30	Dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu: Betty Carter in trio - 20.50 Poročila — 21,00 Bogastvo Rougo-novih - 21.55 Iz sporeda TV Skopja: Titovo odlikovanje
ponedeljek
1
16.15	LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev
17.20	POROČILA
17.25	BENETKE, italijanski poljudnoznanstveni film
18.30	OBZORNIK
18.45	MLADINSKI STUDIO
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA
20.00	B. Dattelino - Baranovič: GERMAINE IN PES
Predstava SNG Maribor v režiji Vesne Arhar pripoveduje o ostareli in osamljeni ženski, ki se nekega dne spominja radostnih in trpečih postaj svojega življenja. Nosilka predstave je V. Juvanova.
20.55	KULTURNE DIAGONALE
21.40	V ZNAMENJU
17.40	TV dnevnik v madžarščini -
18.00 Dnevnik 18.15 Lutkarski pogovori - 18.30 Ljudske pripovedke 18.46 Naši trije cicibani —
19.00 Športni grafikon 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 21.00 Poročila - 21.10 Zabava vas Fisher Z
17.45	Test — 18.00 Dnevnik -
18.15	Mali svet 18.45 Narodna glasba 19.30 Dnevnik 20.00 Koncert beograjske filharmonije na dubrovniških igrah - 20.50 Poročila - 20.55 Vidiki - 21.45 Nočni kino: Nesreča na lovu, sovjetski film
21.45	FRANCOSKA ZVEZA Ameriški film Francoska zveza je posnet po resničnih dogodkih, ki se vrte okoli preprodajalcev mamil mednarodnih razsežnosti. Film je požel veliko uspeha. Režija W. Friedkin.
23.25	POROČILA
17.00 Po Titovih revolucionarnih poteh - 18.00 Človek in pol -
19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Radenci 82: Plesni orkester RTV Ljubljana - 20.25 Poezija - 21.00 Poročila - 21.05 Družina Turkovič - 21.50 Svet okoli nas 22.50 Športna sobota
27.	VII.
torek
17.40	POROČILA
17.45 ZGODBE O PRISMUKIH
17.35	JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: Rovinj je pel
18.30	OBZORNIK
18.45 CAS, KI ŽIVI: NO PASA-RAN
Režisar Igor Košir je iz pripovedi
A. Beblerja, S. Bobnarja, V. Jerice in J, Berkopca spletel zanimivo pričevanje o španski revoluciji in naših prostovoljcih v nji. Delo je nastalo kot diplomska naloga na AGFRTV. Na sporedu je v počastitev obletnice, ko je fašizem leta 1936 začel zločinski pohod proti republiki.
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	DOKUMENTARNA ODDAJA
20.50	R. Rolland: Jean Christophe,
nadaljevanka
21.45	V ZNAMENJU
17.40	Dnevnik v madžarščini -
18.00	Dnevnik - 18.15 Informativni mesečnik - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert narodne glasbe - 20.45 Dokumenti revolucije: Bratstvo je moč - 21.30 Poročila - 21.35 Ohridsko poletje 82
28.	VII.
sreda 1
18.00	POROČILA
19.05	GUSARJI KAPITANA GANCHA
18.30	OBZORNIK
18.45	PRIJATELJI GLASBE: Srečanje v Grobinščini
Zagrebška glasbena oddaja pripoveduje o krajih na Grobničkem polju, kjer prebivalci številnih malih zaselkov zelo aktivno delujejo v svojih kulturno-umetniških društvih.
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREMF.
20.00	REPORTAŽA O MESTU NOVI SAD
20.05	Madere: IGRE BREZ MEJA
21.30	JAZZ NA EKRANU: Skupina Airto Moreira
21.55	V ZNAMENJU
17.40	TV Dnevnik v madžarščini —
18.00	Dnevnik - 18.15 Padla z neba - 18.45 Cigani Ivanoviči
19.30	Dnevnik - 20.00 B. Wogat-ski: Broddy, vzhodnonemška drama - 22.00 Poročila - 22.05 Ali se med seboj dovolj poznamo?
29.	VII
četrtek
17.35	POROČILA
17.40	S. MAKAROVIČ: SAPRAMIŠKA
Zgodbico o Sapramiški, ki si je zlomila zob, ko si Je hotela privoščiti okusni nedeljski zajtrk, otroci poznajo; tokrat bodo videli lutkarsko obdelavo znane zgodbice S. Makarovičeve.
18.00	POT OKOLI SVETA Z OSMIMI NOTAMI: Češnja
18.30	OBZORNIK
18.45	PO SLEDEH NAPREDKA
19.15	RISANKA
19.24	TV IN RADIO NOCOJ
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 FILM TEDNA: LOGANOV BEG
Nocojšnji ameriški film spada v zvrst znanstvenofantastičnih filmov. Zgodba se dogaja v 23. stoletju na planetu Zemlji, kjer je življenje posameznikov možno samo nekaj desetletij, nakar jih „izstrelijo“ v nekakšnem obredu preživetja. Glavni junak Logan spada med policaje, ki love tiste, ki nočejo prezgodaj umreti. Toda ko se začne iztekati tudi njegov čas, začne iskati poti do zavetišča, kamor so že prej uhajali uničenju zapisani.
22.00 'MINIATURE: Fran Tratnik
22.15	V ZNAMENJU
17.40	Dnevnik v - madžarščini -
18.00	Dnevnik - 18.15 40 zelenih slonov, otroška serija - 18.40 Dašenka - 18.45 Muppet show ->9.30 Dnevnik - 2.00 Filmski večer: Srhljive zgodbe - 21.45 Noč čarovnic
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene biljke zase ni poželo.
ZAHVALA
V 73. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in prababica
ANGELA KOBETIČ
iz Nove lipe
sPremili n!nieLtJn £ ^ T stah, ob stram’ P°magali in sočustvovali z nami ter jo hvala vn Jh T f JO,Pot\J1 darovah yence in cvetje ter nam izrekli sožalje, naj lepi obred. ‘	medicinski	sestri Hudeljevi iz Vinice ter župniku za lepo opravljeni
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož, otroci z družinami ter ostalo sorodstvo
Imela si žalostno življenje,
Intela si težko smrt,
sedaj pa imej večno veselje,
nebeški raj nuj ti bo vedno odprt.
ZAHVALA
Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 78. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica in teta
TEREZIJA VOGLAR
iz Senuš pri Leskovcu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli Pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnici podarili vence in cvetje ter jo v jaka velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
. osebno zahvalo za nesebično pomoč smo dolžni izreči tudi družinama DREŠAR in KERIN j2 Senuš, zdravniškemu osebju Kliničnega centra - Hematološki oddelek iz Ljubljane, mternemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, predvsem pa dr. STARCU za lajšanje jjjjjhujših bolečin. Naj bo še topla zahvala patronažni sestri MILKI KRANJC za lajšanje °olečin na domu ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 82. letu nas jc za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, orababica in teta
KRISTINA KRUŠlC
Kočevske Poljane 22 Iskreno se zahvaljujemo najbližjim sosedom, vaščanom, sorodnikom, znancem TPI in Žagi Soteska za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni JOŽETU MUHIČU za govor pri odprtem grobu, pevcem „MAKS HENIGMAN" iz Dol. Toplic za zapete žalostinke in župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni Poljane, Sežana, Ehnshorn 6. 7. 1982
Kje si, ljubi Jože, kje tvoj mili je obraz? Ze leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
26. julija 1982 bo minilo prežabst-no leto, odkar nas je v 19. letu zapustil naš dobri sin, brat, vnuk in nečak
JOŽE
AVGUŠTIN
Meniška vas 10 pri Dolenjskih Toplicah
Ne moremo verjeti, da te res ni več in te ne bo več. Še enkrat hvala vsem, ki nas tolažite, se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči vsi njegovi
PAPIRNATA
VOJNA
Ta čas sprejemajo izvršni sveti naših občinskih skupščin odredbe o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in drobno. Za trgovce pomenijo blagodejno novost, saj z dosedanjih absolutnih marž prehajajo na relativne, ki se izkazujejo v odstotkih.
Vsebina teh odredb bo v marsičem do pičice enaka od občine do občine. Gre namreč za stoppje, ki jih določa zvezni zakon o temeljih sistema in družbeni kontroli cen. V Slovenji imamo po novem 65 občin, v državi pa jih je okoli tisoč. Pomeni to tudi tolikšno število objav v uradnih listih republik in pokrajin?
Pri sevniškem izvršnem svetu so se ob tem prijeli za glavo. Menijo, da bi lahko zadevo poenostavili vsaj toliko, kot smo to storili v Slovenji pri objavah stopenj za interesne skupnosti.
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
TEDENSKA
m
Petek, 23. julija - Brigita Sobota, 24. julija — Kristina Nedelja, 25. julija - Jakob Ponedeljek, 26. julija - Ana Torek, 27. Julija — Gorazd Sreda, 28. julija Nevenka Četrtek, 29. julija - Marta
Dežnifer. 25. in 26. 7. nemški barvni film Resnične zgodbe IV. del 27. in 28. 7. hongkonški barvni film Kralj boksarjev.
KOSTANJEVICA: 24. 7. ameriški film Brulecker. 25. 7. jugoslovanski film Delo na odrejenem mestu. 28. 7. jugoslovanski film Druga
LUNINE MENE
27. julija ob 19.22 — prvi krajec
KRŠKO: 24. in 25. 7. ameriški film On ve. 287. francoski film Policajka. 29. 7. ameriški film Vse o seksu.
BREŽICE: 23. in 24. 7. ameriški barvni film Napad na platformo
SEVNICA: 23. 7. italijanski film Potovanje z Anito. 24. in 25. 7. angleški film Most na reki Kwai. 28. in 29. 7. ameriški film Smrt pod-
kupljenca.
iUiiil
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM mizarja -montažerja z večletno prakso in vozniškim dovoljenjem „B“	kategorije.
Osnovni osebni	dohodek
16.000,00. Informacije v večernih urah. Naslov v upravi lista (3088/82).
Starešinič, Ragovska 9a, tel. 24-434.
R 4, leto izdelave 1979, prevoženih 49.000 km, prodam. Tel. 22-671, Novo mesto. MERCEDES 190 (repaš), registriran, ugodno prodam. Možna zamenjava za manjši avto. Anton Praznik, Grmovlje 13, 68275 Škocjan.
ZASTAVO 750, letnik 1974. ugod-
STANOVANJA
no prodam. Jože Novak, Žabja
s 25.1 ' “
DVE opremljeni ogrevani sobi s posebnim vhodom, kopalnico in sanitarijami oddam dvema Slovenkama. Tel. 23-669.
MLADA ZAKONCA, brez otrok, nujno potrebujeta sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3090/82).
vas 25, tel. 22-306.
FIAT 850, letnik 1971, dobro ohranjen, prodam. Informacije na telefon (068) 23 317.
R 4, TLS, letnik 1978, registriran do 13. 7. 1983, prodam. Janez Štangelj, Gotna vas 1, Novo mesto. tel. 25-781.
MLAD PAR najame stanovanje v Črnomlju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3091/82).
DIANO, letnik 1977, prodam. Informacije v soboto popoldne, na telefon 24-459.
R 4, letnik 1975, prodam. Informa-24-962.
FANT in, DEKLE iščeta stanovahje - sobo in kuhinjo - v Novem mestu, po možnosti lahko tudi v bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3083/82).i DVOSOBNO komfortno stanovanje v Novem mestu zamenjam za enako ah podobno v Karlovcu, Metliki ali Ozlju. Naslov v upravi lista (3084/82). u/vRSONJERO ali enosoono stanovanje v Novem mestu , išče
cije (068) 1 KOMBI ZASTAVA 435 K, letnik 1980, registriran do septembra, 22.800 prevoženih kilometrov, dobro ohranjen in zaščiten, prodam. Ogled vsak dan med 7. in 15. uro na Glavnem trgu. Informacije na telefon 23—611 — Jakše.
VESPO GS, 160 ccm, letnik 1965,
prodam. Cena tri milijone. Informacije na tel. 24-938, zvečer.
mlada družina. Naslov v upravi i(3085/82).
lista i
Motorna vozila
R 4, letnik 1979, prodam. Ciril Marn, lezero 4, tel. 44-658.
DIANO, letnik 80, prodam. Informacije vsako popoldne. Tone Kruh, Mestne njive 7.
ZASTAVO 750 L, letnik 76, prodam. Bašelj, tel. 23-594 do 14.
R 4, letnik 1977, v zelo doorem stanju, prodam. Jože Gazvoda, Šentjošt 10, Stopiče.
R 4, odlično ohranjen, prodam. Prva registracija 1976, 85.000 km. Tomšič, Trebnje, tel. 44-459.
RENAULT R-4 - „Katrca“, letnik 1977, prodam. Pavel Udovč, Adamičeva 67, Novo mesto, tel. 21-784.
ŠKODO S-100, letnik 1972, prodam. Franc Janc, Vel. Brusnice
63.
ZASTAVO 101, confort, staro šest
ure in 25-863 popoldne.
ŠKODO, letnik 19/3, obnovljeno,
mesecev, z dodatno opremo, pro-~ barevič, Re
dam. Rade Šibarevič, Restavracija pri Vodnjaku.
ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do maja 1983, prodam.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, Krito, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATEUSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Riher. ‘
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni ip odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš. Milan Markelj, Pavel Perc. Jože Primc. Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Dpvizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI:1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za'razpise, licitacije Ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do , 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglasa velja do preklica cenik št. 13 od 1.11.1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od premeta proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkove 1, p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg !},p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
tovoru; Sonja Štraus, Sela n. h.; einič.
R 4, letnik 1975, prevoženih 58.000 km, prodam. Cena 4,5 M. Jože Turk, Zagrebška 15, Novo mesto.
ZASTAVO 750 ugodno prodam za 2,5 M. Miro Povše, Vrhek 29 a. Tržišče.
ZASTAVO 750, registrirano do julija 1983, prodam. Tone Zadnik, Dol. Kamence 21, 68000 Novo mesto.
registrirano, potrebno manjšega popravila, prodam. Darko Lokar, Debenc 8, 68233 Mirna.
FIAT 850, šport kupe, letnik 72, prodam. Zvone Gorenc, Orešje, Šmarješke Toplice.
ZASTAVO 750, letnik 76, z obnovljeno karoserijo in novim strojem, prodam. Telefon (068) 51-165, naslov v upravi lista (3092/82).
KOMBI ZASTAVO K 430, 'etnik 76, prevoženih 69.000 km, prodam. Janez Medved, Boštanj 1, tel. (068) 81-237, dopoldan.
NSU 1200 C, delno karamboliran prednji del, prodam. Jože Koli-gar, Gor. Mokro polje 1.
W 1200, letnik 64, registriran do 25. 7. 1983, prodam. Cena po do-
ZASTAVO 1300, special, staro 8 mesecev, prodam. Mirko Šuštarič, Ccrkvišče 15, Gradac, Bela krajina.
ZASTAVO 750 in KOMBI IMV TURIST, oba vozna in neregistrirana, prodam. Informacije: Raztresen, od 6. - 14. ure, na tel. 51-239.
AVTO AUDI 80, letnik 1978, napeljava na plin, prodam. Informacije na tel. (068) 23—874. Naslov v upravi lista (30 86 / 82).
DELE ZA LADO: priključek za prikolico, zimske gume, platišče, drobni material prodam. Kora-sa, like Vaštetove 1, Novo mesto.
FERGUSON, 67 KM, prodam. Franc Goršin, Črmošnjice 21 pri Stopičah. ,
TRAKTOR CORMICK, 36 KS, prodam. Martin Gazvoda, Crmošnji-ce 66, pri Stopičah.
TRAKTOR IMT 5 3 3, 1800 delovnih ur, prodam. Stanko Agnič, Pavičiči 6, Črnomelj.
MLATILNICO z 90 % čiščenjem žita prodam. Marjan Turk, Mali Cerovec 2, Stopiče.
MLATILNICO, nemško, s trikratnim čiščenjem, prodam. Stanko Jučič, Svetje 47 Medvode.
TRAKTOR „ZETOR 47“ po ugodni ceni prodam. Rudi Zupančič, Gor. Gradišče 26, Šentjernej.
NOVO dodatno koso z grebenom za motokultivator Gorenje prodam. Jože Kovačič, Mlin, Brestanica.
PRODAM
MOTORNO ŽAGO ST1LL 041, novo; prodam. Julij Malenšek, Podgrad 19, Stopiče.
DVA CRNA PSIČKA, stara leto in pol in tri mesece, po zelo nizki ceni prodam. Naslov v upravi lista (3087/82).
ŽREBICO, staro 5 mesecev, prodam. Smolenja vas 11, Novo mesto.
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 200 litrov, staro 8 mesecev, prodam. Tel. 23-891.
DOBRO OHRANJEN štedilnik, pol plin pol elektrika, prodam. Savo Plaznik, Cesta herojev 62.
ŠTIRI RABLJENA trodelna okna z roletami prodam. Jakob Kulovec, Gornja Straža 51, 68351 Straža.
KOMPLET SPALNICO iz trdega lesa prodam. Franc Kartuš, G. B. O. 7, Črnomelj, tel. (068) 51-165.
BRAKO šotorsko prikolico, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 24-873.
OTROŠKO posteljico z jogijem prodam. Pedišič, lerebova 8b.
RAZNO
poštev pridejo samo ženske iz okolice Novega mesta, alkoholičarke izključene. Ponudbe pod šifro ,,ZADOVOLJNA".
V VARSTVO vzamem otroka. Telefon (068)51-165
IŠČEM žensko, staro od 30 do 35 let, za pomoč na manjši kmetiji, možna tudi poroka. Iščem tudi žensko, ki bi bila pripravljena pomagati v gospodinjstvu v Ljubljani. Naslov v upravi lista (3082/82).
ŽAGANJE in skoblanje oddajam za nastil. Kramarič, Na žago 1, Novo mesto.
JANEZU ŠIMCU iz Dol. Straže 13 iskreno čestitamo za njegov 80. rojstni dan in želimo vse najboljše, posebno pa veliko zdravja. Zena Marija in družina Jurkin.
ANICI MURGELJ z Dolnjega vrha 13 iz srca želiva vse najboljše za dvojno praznovanje, obilo sreče in zdravja, da bi bila še dolgo med nami - sodelavki Kristina in Joži.
GRE DELEGAT LAHKO NA SEJO?
kupim
PLETILNI stroj Passap kupim Zdenka Kisovec, Beli grre 6, 68230 Mokronog.
V KRŠKEM ali okolici, Senovo-Brcstanica-Leskovec, kupim večjo gradbeno parcelo, lahko tudi starejšo hišo z vrtom ali manjšo kmetijo. Ponudbe na telefon 71-571, od 8. do 15. ure.
jj Kmetijski stroji jj
■■■■■■■■•■•■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a;
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i---------------
Delegat krajevne skupnosti Draga-tuš je na zadnji seji zborov občinske skupščine pozoril, da nekatere organizacije združenega dela ne dovolijo svojim delegatom, da se med delovnim časom kot delegat' krajevne skupnosti udeleže obči«-nrvn/l IAlr-»w	skih sej. Predsedstvo skupščine je
f |T T	takoj odgovorilo, da sodi udeležb
r-r IvUM-l V1	na skupščinski seji v sklop družbe-
nopolitične aktivnosti in da je tak izostanek z dela upravičen, hkrati pa priporoča, naj v krajevnih skuPj nostih gledajo, da bodo delega enakomerno obremenjeni. Na P seji pa je delegat Integrala Pret^!a®T’ naj bi bile vse seje, tudi občinske skupščine, zunaj delovnega časa. tem bo predsedstvo skupščine P®, vedalo svoje mnenje na prihoda! seji.
ANTON KEK, Rdeči Kal 12, pre-klicujem ter obžalujem neresnične besede, ki sem jih govoril v gostilni Rogelj na Rdečem Kalu zoper JOŽETA MURNA, Rdeči Kal 7, ter se mu zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe.
TONČKA KASTELIC, Vinji vrh pri ~JZA
DVA ZADNJA blatnika in prednjo masko za škodo 110 LS kupim. Telefon 25-115.
Semiču, opozarjam ALOJZa SLADIČA iz Semiča 57, naj preneha z lažnivim obrekovanjem, sicer ga bom sodno preganjala.
FRANC JANČ, Vel. Brusnice 63, prepovedujem vožnjo po moji parceli na „Drašicah“. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
NA FESTIVALU OTROKA V ŠIBENIKU
STAREJŠO HIŠO, lahko potrebno manjšega popravila, z nekaj zemlje ali vikend, možen za stanovanje, na relaciji Novo mesto -Metlika ali v okolici Metlike kupim. Ponudbe s polnim naslovom pod „Starejša hiša".
\l BRtŽIŠKtJm
POROONI§NIC€ * ^
VINOGRAD in zidanico v
Golobinjeku pri Mirni peči prodam. Jože Rozman, Češnjice 15,
Mirna peč.
PRODAM hišo in hlev za 10-12 glav živine ali 100 ovac. Oddam tudi ostalo posestvo - gozd in travnike - s plačilom davkov. Janko *Gudalj, Gudalji 4, p. Radatoviči.
GOZD, primeren za vikend, oddaljen 4 km od Novega mesta,
fr oda m. Naslov v upravi Usta 3089/82).
V bližini zdravihšča Šmarješke Toplice, v ravninskem delu in ob asfaltni cesti, ugodno prodam stanovanjsko hišo - klet, pritUčje, podstrešje, v vehkosti 9 x 12, zgrajeno do III. faze. Priključek na vodovod in električno omrežje. Velikost stavbne parcele 1200 m2. Informacije po telefonu in sicer: od 7.00. do 14.00 ure na telefon št. 25-088 in od 20.00 do 22.00 ure na telefon št. 21 -450.
SERVIS Candy za popravilo gospo
............................. stranke
dinjskih strojev obvešča stranke, da bo zaradi dopusta od 17. 7. do 30. 7. zaprt. Niko Dančulovič, Glavni trg 4, Novo mesto. CENJENE stranke obveščam, da
opravljam vsa steklarska dela. STEKLARSTVO Miroslav Kaste-
KOMPRESOR, primeren za avtoličarje ah druge potrebe, prodam. Šentlenart 65, Brežice.
DESET METROV bukovih drv in gumi voz za traktor - prodam. Martin Škedelj, Pangerč grm, št. 8, Brusnice.
DOBRO OHRANJENO zamrzovalno omaro „Gorenje“ prodam. Marija Zadnik, Uršna sela 110.
KRAVO, po izbiri lahko tudi frizi-ke, prodam. Bašelj, Kamenje 5, tel. 25-862.
PRIKOLICO za osebni avto in balkonsko ograjo 6 x 1,10 m, železno, lepe oblike, prodam. ŠpeUč, Žužemberk 204.
UGODNO PRODAM malo rabljene kuhinjske elemente s kombiniranim štedilnikom. Juršič, Gor. Kamence 12, tel. 24-641, v večernih urah.
NEMŠKO OVČARKO, staro sedem tednov, z rodovnikom, prodam. Tel. (068) 21 021.
LAK za parket (za 40 m2 - 3x), švedske izdelave, prodam. Tel. (068) 22 893.
TV ANTENE za Zagreb 1 in 2 in
Uc, Čankarjeva 3. Methka.
OBVEŠČAM, da sem odprl obrt za popravilo in izdelavo manjših lesenih predmetov. Jože Kocjančič. Paderšičeva 21, Novo mesto, tel. (068) 24-275.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo fotografska delavnica Lujo HERCIGONJA, Ragovska 1, Novo mesto, zaradi letnega dopusta zaprta od 25. julija do 15. avgusta 1982. Se priporoča Lujo HERCIGONJA!
12, 13, 14, 15 in 16-colske gumi vozove (nove) za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANE BULC, Jurčkova pot 73, Ljubija na-Rakovnik.
VOZOVE vseh vrst izdelujem po želji kujJcev. Kovaštvo Ivan Urlič, Mirna 158, tel. (068) 47-003.
TV RADIO SERVIS Vinko Plankar obveščam cenjene stranke, da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 19. 7. do 15. 9. 82.
ljubljansko, drog, kabel in ojačevalec ter COLN S ANDO LIN iz
m
&
poliestra za dve osebi prodam. Franc Zadravec, Ragovska 7, tel. 25 795.
Dragi mami ANI GRAB LOVEC iz Kukemberka želi za njen 81.
rojstni dan in god vse najboljše sin Lojze z družino.
Dragi mami ANČKI VOVKO iz
Koi
IZDELUJEM betonske strešnike. Barvo iz uvoza dodajam v maso. Na zalogi tudi betonski kvadri po konkurenčnih cenah. KERIN, Podbočje pri Kostanjevici, telefon (068) 69 - 837.
MOŠKI, ki se je vrnil iz tujine, z dobro pokojnino, želi spoznati žensko s svojim stanovanjem. V
Coglega pri Šmarjeti želimo za praznovanje še mnogo let, da bi med nami živela zdrava in vesela. Enako sestri Ančki iz Ljubljane -Ivanka z družino.
Nadvse dobri in skrbni mamici ANČKI MRGOLE iz Klenovika pri Škocjanu želimo za njen god še na mnoga zdrava leta. da bi bila srečna in še veUko let med nami. To ti iz srca žeUmo otroci z družinami, vnuki pa pošiljajo koš poljubčkov. Enako tudi sestri Aniti za god.
V času od 3. 7. do 9. 7. 1982 so v
brežiški porodnišnici rodile: Dragica Paukovac iz Kostanjevca - Branko, Danica Vrbančič iz Otruševca -Perico, Josipa Majcen iz Podgore -Darka, Jožica Resnik iz Bizeljskega
- Jano, Jožica Božič iz Blance -Gorana, Durda Golubič iz Dola -Željko, Marija Ferenčak iz Brežine
- Filipa, Anica C.etjevič iz Krškega
- Roka, Sonja Ovsenak iz Blatna -dečka, Katica Franjkovič iz Sevnice
- Benjamina, Manda Dražetič iz Brežic - Martina, Marija Stič iz Samobora - Vesno, Lidija Oštrbcnk iz Brežic - deklico, Marija Zorič iz Brežic — Sonjo, Zdenka Sokolovič iz Bregane - Ivano, Andjelka Vra-nckovič iz Samobora - Roberta, Sandra Zakovšek iz Gor. Pirošiče -Iztoka in Edvarda. ČESTITAMO!!!
Na povabilo revije Maslačak se® se udeležil festivala otroka v Sip®£ j ku. Iz Slovenije sem bil edini« j prav nas je bilo iz Jugoslavije K* : naj st. Na festivalu so bili tudi pr^ stavniki številnih tujih držav. St*#, vali smo v hotelu Adrija. P°d,’e. smo se kopali, zvečer pa smo 9“.. kovali gledališke predstave. Ocled
Kuvaii gicuoiUKC picu5iavc. smo si tudi slapove Krke, ki so P*
amu JI IUUI aiujivfv	ivv| n« M
Šibenika. Čeprav sem se na.!L odpravil s tesnobo v srcu, ml.'y udeležba na festivalu otroka ostal*
lepem spominu.	ix!/-
SAMO PETELIN1
ZGORELE TUDI KOKOŠI IN ZAJCI
12. julija ob 3.40 uri je prišlo*! požara na gospodarskem poslopJ Alojza Sirka iz Boštanja 29. Posl°P! je v izmeri 19 x4.4 metra je v celo' pogorelo, v njem pa tudi več sen*' drv, celo kokoši in zajci so ostal' ognjenem objemu. Škode je nastal za preko 150.000 din. Vzrok požaP še ugotavljajo.
to/ESTILAi
V času od 10. do 16. julga so v brežiški porodnišnici rodile: Verica Žagar iz Gornje Pušče — Petra, Nada Noršič iz Velike Jazbine — Ivana, Andreja Povh iz Obrežja -dečka, Marija Krošl iz Brežic -Jerneja, Vesna Mataušič iz. Male Rakovice - Alojza, Nevenka Zingar iz Farkaševca - Miroslava, Tereza Kalingar iz Slanega dola - Gabrijelo, Olga Rakovič iz Brežic -Igorja, Marija Karničnik iz Bizeljskega - Branka, Milka Kozole iz Krškega — Simono, Marinka Kalan iz Vrhja - Natašo, Jožica Žmavc iz Boj snega - Branislava, Dragica Kolar iz Kraljevca - dečka. ČESTITAMO!!!
NOVO MESTO: ZAKAJ NI POBUD?
Komisija za družbeni nadzor f novomeški občinski skupščini, l°! leta 1980 začela uradno delaj
doslej v vsem času ni prejela ne občanov ne od organizacij ali'j! lavskih kontrol prav nobenega p^-loga za obravnavo ali pobude * njeno delo. Sodelovanje ko mi sr doslej izkazuje samo s pravobraf’ cem samoupravljanja. Ker je običaj no v vsakem kolektivu slišati . manjših ali večjih nepravilnostih, r zares čudno, da se na pristojn0 komisijo nihče ne obrne.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO
Razpisna komisija za imenovanje direktorja razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA (reelekcija)
Pogoji:
— kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 511. člena zakona o združenem delu,
— imeti mora visoko izobrazbo pedagoške, andragoške, družboslovne ali druge ustrezne smeri,
— imeti mora vsaj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu z odraslimi,
— imeti mora moralnopolitične vrline
Prijave s potrebnimi dokazili pošljite razpisni komisiji pri zavodu v 30 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili takoj P° končanem zbiranju ponudb.
Solza se bo posušila, rana nikoli zacelila.
V SPOMIN
29. julija bo minilo žalostno leto, kar nas je tako tragično zapustil naš ljubljeni sin
MIROSLAV
ANDOLJŠEK
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi
22
DOLENJSKI LIST
Št. 29 (1719) 23. 'uhF; 1
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
KATARINA PERUŠlC
iz Butoraja 16, Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje. Iskrena hvala kolektivom KIT KZ Črnomelj, SOb Črnomelj in ZB Butoraj za podaijene vence in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo pevcem iz Dragatuša, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste našo mamo spremljali na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 52. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari ata
STANKO NOVAK
iz Selške gore priMitni
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo za podarjene vence in izrečeno sožalje IMV Mirna in Labodu Trebnje.
Še posebej smo dolžni zahvalo pevcem iz Gabrovke, cerkvenim pevcem ter župniku za opravljeni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
*’ ¥
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni nas je v 47. letu zapustil naš dragi brat in stric
FELIKS FLIS
iz Velikega Lipovca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v teh najtežjih trenutkih, predvsem iskrena hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju Slovenijales iz Ljubljane za obisk in podarjeno cvetje. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: bratje Tine, Rudolf, Stane, Miha ter sestra z družinami
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
MONIKA ŠUŠTERIC
iz Stare vasi pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem, krajanom šmarješkega območja, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se družinam Šutar, Kirar, Lindič in Kodričevi, ki ste ji nudili kakršnokoli pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo obiskovali na domu, še posebno sestram iz Škocjana. Zahvala velja pevskemu zboru iz Škocjana, župniku za poslovilne besede in lepo opravljeni obred. Hvala vsem za izraze sožalja, darovalcem cvetja in vencev. Še enkrat vsem prav lepa hvala.
Žalujoči vsi njeni
ZA H V A L A
V 73. letu nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
LUDVIK LESJAK
z Rake 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter ga spremljali na zadnji poti. Posebna hvala vsem, ki so nam v prvih trenutkih priskočili na pomoč, in pa govornikoma ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Fani, sin Franci z ženo Vido, vnučka Borut in Mitja in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra in skrbna teta, sestra
in botra
TEREZIJA GOLOB
iz Ždinje vasi 23
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vaščanom posebno pa Milanu Klobučarju, za nesebično pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki so nam izreki sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 75. letu življenja nos je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, tast, ded in
praded
MATIJA OBRANOVlC
iz Grajske poti 4, Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem ter tov. Podobnikovi za nesebično pomoč in sočustvovanje v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka bolnišnice dr. Petra Deržaja v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi občinski gasilski zvezi, jD Kočevje in ostalim GD v občini Kočevje za spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi DO Trikon in DO Kovinar iz Kočevja ter vsem ostalim za darovano cvetje. Zahvala tudi govornikom GD Kočevje, Društvu upokojencev Kočevje in DO Kovinar za poslovilne besede. Hvala tudi g. kaplanu Virantu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hči Marica z družino, snaha Albina z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi moje mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE POŽUN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za vence in ostalim Trebanjcem za lepo cvetje ter vsem tistim, ki ste pokojno spremili na zadnjo pot Zahvaljujemo se krajevni organizaciji ZB, podjetju OOS TOZD Komunala Črnomelj, pevcem za tako ganljive žalostinke, gospodu župniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Tone z družino, sestre in ostalo sorodstvo
Kje si ljubi Milan moj in očka naš?
Kje tvoj mili je obraz? Že leto dni v grobu spiš, a v srcu mojem še živiš.
Ne mine ura, dan, ne noč, da ne bi v mislih bil pri nas navzoč.
V SPOMIN
27. julija bo minilo leto dni, odkar nas jc mnogo prerano zapustil ljubljeni in nepozabni mož in očka
MILAN RESNIK
iz Anž pri Brestanici
V globoki žalosti se te spominjamo in zastonj upamo na tvoj povratek. Vedno bolj občutimo bolečino tvojega slovesa, vedno se oziramo okrog našega doma na cesto, a tebe ni in ni od nikoder več. Ne čas ne solze ne morejo potolažiti bolečine žalosti in praznine, ki za vedno ostaja za teboj.
Tvoji neutolažljivi: žena Jožica ter sinova Bojan in Jožko
29 (1719) 23. juliju 1982
V SPOMIN
20. julija mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni
mož in ati
MARJAN KRŠHNC
miličnik iz Straže
Zakaj si odšel od nas, dragi ati, ko smo bili vendar vsi tako srečni. Ne moremo ti z besedo povedati, kako te pogrešamo. Naša sreča je šla za vedno s teboj, naš dom je ostal prazen nasa srca so strta. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga radi spominjate z lepo besedo, prisrčno se zahvaljujemo Marjanovim prijateljem, ki obiskujete njegov grob s cvetjem in svečkami Se enkrat iskrena hvala vam.
Žalujoči: vsi njegovi Straža, 20. 7. 1982
DOLEN
smni "7.%
DANICA	G	?
Vsa leta šolanja na srednji medicinski šoli v Novem mestu je bila odličnjakinja. Kot Titova štipendistka se ni odlikovala samo po šolskem uspehu, ampak je bila ves čas tudi zagnana družbenopolitična delavka. Vodila je osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine na šoli in v dijaškem domu, skrbela za idejnopolitično izobraževanje, se udeležvala vseh kvizov Tito — revolucija -mir. Že od nekdaj se je zanimala za vojaške zadeve in lani končala vojaško usposabljanje za mladinke prostovoljke. Ta mesec je Danica Gračan iz trebanjske občine komandantka brigade Rdečega križa na delovni akciji Suha krajina.
Če hoče vse to delo dobro in,temeljito opravljati, se mora včasih odreči tudi uram spanja in ne samo konjičkom Toda nikoli ji ni težko in vsako delo opravlja z veseljem Njena vnema, ki je bržkone zaradi svoje pristnosti še kako privlačna, prehaja tudi na druge. Kako tudi ne! V nasprotju z drugimi se hoče Danica sama seznanjati s težavami in problemi. Sama si hoče priti na jasno, kje je kaj narobe in kaj je potem treba spremeniti
„ Vse težave, s katerimi se srečuje naša brigada na terenu v Suhi krajini, bi rada spoznala sama. Zdaj obiskujem vrtce, proučujem programe in iščem kaj je v njih slabega. Pri tem seveda ne gre satno za to, da bomo potem lahko napisali dobro poročilo. Radi bi pripravili tak teren, da bo tistim ki bodo prišli za nami, lažje. In dela je dosti," pravi Grača-nova.
,,Malo nas je aktivnih v mladinski organizaciji," dodaja ,.a to pomeni, da moramo še bolj zavihati rokave. Poiskati moramo take programe, sprejeti take usmeritve, ki jih bodo sprejeli vsi mladi. Z mladimi se je treba pogovarjati, sprejemati njihove pobude in predloge. Prav nič jim oli nam ne sme biti vsiljeno.”
Načela, da prihaja pobuda od spodaj, sc drži tudi pri vodenju brigade, zato ne da dosti na avtoriteto ko-mandantke. Sploh pravi, da nihče - tudi na mladinskih delovnih akcijah — ne bi smel začeti z delom kar v štabu ali sekretariatu, kot pravijo zdaj. Sama je doslej sodelovala že na štirih delovnih akcijah in dobro pozna brigadirsko življenje. Tudi lani je bila v brigadi Rdečega križa, a le kot „navadna" brigadirka. In te svoje izkušnje še ni pozabila.
Že od nekdaj se zanima za delo v vojski in z vojsko. Zato je lani z velikim veseljem sprejela ponudbo za vojaško usposabljanj£ Navdušilo jo je tako, da namerava letos nadaljevati šolanje na visoki šoli za politične vede in novinarstvo na oddelku za SLO. In prav tam kjer se bodo začele uresničevati njene sanje, je doživela prvo razočaranje. Pri vpisu so ji delali nekakšni birokrati težave, tako da se je razjokala. Niso ji verjeli niti tega, da je brigadirka, čeprav je prišla na fakulteto v brigadirski uniformi Toda zaupa svojim močem in verjame, da bo lahko študirala, kar si je izbrala.
J. SIMČIČ
Gostom stregE s cigaretami v ustih
Pregled turističnih objektov Dolenjske in Bele krajine dal poprečne rezultate — Neodgovorno početje dela osebja v novomeškem hotelu Metropol
I
!
*
4
Obsežna akcija, ki sojo te dni po navodilu republiške sanitarne inšpekcije opravili uslužbenci novomeške Uprave inšpekcijskih služb, je pokazala na dokaj poprečno turistično ponudbo po Dolenjskem in Beli krajini. Pregledi zdravilišč, hotelov, kopališč in drugih objektov, namenjenih turistom, niso prinesli rezultatov, ki bi jih na vrhuncu turistične sezone pričakovali, pač pa so morali inšpektorji v dveh primerili celo poseči po najstrožjih kaznih. Nekaj najzanimivejsih ugotovitev večdnevnih preverjanj je strnjenih v tem zapisu.
Začnimo s spodbudnimi spoznanji. Prostor za kampiranje na Otočcu je letos dobro urejen, če seveda izvzamemo težave, ki jih imajo turisti s preskrbo, saj v bližini ni nobene prodajalne mleka in kruha. Za otoški turistični kompleks velja, da je te dni vzorno urejen. Izjema so travnate površine ob šoferskem bifeju, ki si iih oremnogi potniki jemljejo za počivališče in jih temu primerno nasteljejo. Tudi stranišča v bifeju so premajhna za številne obiskovalce in slej ko prq bo potrebno razmišljati o njihovi razširitvi.
ponudbo, to za naslednjih nekaj vrstic ne velja.
• V novomeškem hotelu Metropol so namreč sanitarni inšpektoiji odkrili toliko napak in pomanjkljivosti, da so morali, denimo, pivnico za nekaj ur celo zapreti. Za višek turistične sezone res začuda malomarno in neodgovorno početje. Začenši od natakaijev, ki so s cigaretami v ustih kazali prav vzvišen odnos do gostov (da ne govorimo o njihovem odnosu do inšpektoijev), do nečistoče za točilno mizo, neprimernega ravnanja z živili v kuhinji, nečistih sanitarij, itd.
Tudi v Šmarjeških Toplicah sanitarni inšpektor ni imel pripomb, nekaj le na slabši dohod, kar pa je zaradi gradnje novega hotela razumljivo. V Dolenjskih Toplicah
je največ prostora v zapisniku zasedel otroški bazen, ki ni filtriran in
voda v njem stoji ves dan brez menjave.
Iz Bele krajine le na kratko: hotela Smuk v Semiču in Lahinja v Črnomlju sta ostala brez črnih točk, zato pa jih je nekaj zaradi zastarele in skoraj že neprimerne opreme v starem delu dobil kamp na Vinici. Največ pripomb je bilo na kopališče v Pozdemlju, kije bilo odprto pred dnevi. Vzdrževalna dela, ki bi jih morali opraviti že pred sezono, so tam kot že po nekakšni tradiciji pričeli opravljati šele te dni. Prav zaradi nemogočih razmer, predvsem pa neurejenih sanitarij, so inšpektoiji kopališče v Podzemlju celo zaprli. Naslednjega dne, ko so bile napake odpravljene, je bilo ponovno na voljo kopalcem.
Kot zanimivost omenimo, da je republiški IS pred dnevi predlagal, da na bencinskih črpalkah razširijo ponudbo. Tako je Petrol, ki se je prvi in edini odzval na poziv, že pričel s prodajo piva, sokov in sladoleda po črpalkah, že v kratkem pa bodo ponudbo popestrili še s prodajo spominkov, oglja itd.
SMRT POD KULTIVATORJEM
Prejšnji teden, v torek okoli 8. ure, je prišlo do hude nezgode na lokalni cesti med Leskovcem in Senušami, v kateri je hudim poškodbam podlegla 62-letna Neža Smuk z Brezovske gore pri Krškem. Njen 61-letni mož Martin je takrat peljal motokul-tivator z lahkim priklopnikom, na katerem je vozil 0,7 kubika peska, po klancu navzdol. Na pesku je sedela tudi njegova žena, ki pa je med zaviranjem zdrsnila pod priklopnik s peskom, da je zapeljal čeznjo. Smukova je hudim poškodbam že ob 11. uri v brežiški bolnišnici podlegla.
OB TIRIH NAŠLI POŠKODOVANEGA MOŠKEGA
Ce smo vse doslej napisano označiti s povsem povprečno turistično
Kazen za pretepaške svate
Nočni pretep na Prevolah pred dvema letoma so zakrivili svatje — Pogojne zaporne kazni za peterico pretepačev
Kar premajhna je bila pred dnevi zatožna klop v dvorani novomeškega sodišča, ko je moralo pred sodnike stopiti pet srboritih mladeničev.
24-letnega Stanka Papeža, 26-1 ct nega Vinka Papeža,, 23-letne-ga Franca Vidmarja, 24-letnega
Škufca, Jože Mirtič, Janez Novak, Janez Boben ter France in Alojz Novak so mladostno objestnost in napadalnost občutili na svoji koži.
Rudija Pelca, vsi iz suhokranjske vasi Prevole in 27-letnega Ivana Pa-
##////#/#////##/####///####»/###////###>
peža iz Ljubljane je obtožnica bremenila, da so 11. februarja 1979 okoli 24. ure pri hiši Antona Pečjaka na Prevolah iz objestnosti družno napadli in pretepli skupino ljudi. Anton Kote, Ivan Škufca, Stanko
Obtoženci so se zagovarjali, da so bili omenjenega dne povabljeni na svatbo sovaščana Antona Pečjaka.
Okoli 2. ure je po njihovem pričevanju prišla k hiši skupina nepo-
Mlin, ki je preživel graščino
Mlin pri Dolnjih Raduljah še klopota in po svoje napoveduje boljše čase
Ko so v krizi leta 1907 trije kmečki gospodarji kupili raduljsko graščino z velikim hlevom, žago in mlinom, ni manjkalo zavisti. Bartol Vajs iz istoimenske vasi v bučenski krajevni skupnosti (občina Sevnica) po očetovi pripovedi dobro ve, kako je bilo s tem. Za vse je bil menda kriv navaden vodenik, ki ga je za svinje nabirala Vajsova matu Sitni oskrbnik jo je bil hudo ošfcl, češ da krade po graščinskem. Doma je beseda dala besedo, stari Vajs je nagovoril soseda Novaka in Pungeršiča, da so zbrali denar in sc v Ljubljani pogodili za graščino. Treba je bilo 17.000 kron, pogodba pa je govorila
tudi o lesu za izplačilo. Trije Radulj-čani so se med seboj domenili tako: Vajs je vzel žago in mlin, Novak hleve, Pungeršič pa graščino. Slednja je bila leta 1943 požgana.
Vajsova žaga venccijanka je še vedno uporabna. Njeno veliko in
narediti še eno kolo in vse potrebno, če bi kdo pokazal pravo razumevanje za stare mline.
Minulo zimo je še mlel koruzo za žganec. Zadovoljenje tudi, ker kmetje sejejo vse več pšenice. Kazno je, da bo edini mlin pri Dolnjih Raduljah veselo klopotal tudi v naslednjem stoletju.
pred leti dodobra obnovljeno vodno
kolo je prav mogočno. .,Ce je dovolj njem sio.eiju.	eoino	zi	dobo	štirih	let
vode, in te tod ne manjka, zmore	A.	ŽELEZNIK	dobo	Štirih	let.
vabljenih gostov, ki so pričeli pod oknom prepevati in celo loviti natakarice. D. so jih zato tudi pre-bunkali. Toua preiskava in obravnava sta pokazali, da so bili nočni obiskovalci mirni, natakarice so jih celo postregle, nakar so bili nenado-. ma napadeni. Čeprav številčno močnejši, so bili fizično slabši od napadalcev in so jo tudi odnesli z bunkami in poškodbami. Najbolj razborit je bil Stanko Papež ki je najprej udaril Mirtiča, nato pa še Konteta. Ta je padel po tleh, nakar so ga preostali štirje pričeli tepsti in brcati.
Prav zaradi tega je sodišče Stanku Papežu prisodilo 8 mesecev, ostalim štirim pa šest mesecev zapora po-
gledu skrajno zanemaijeni. Pravo nasprotje so bili novi prostori hotela, modra dvorana in sanitarije, ki so bili primerno urejeni. Tudi gostišče Loka, ki sodi k hotelu Metropol, je bilo že kar standardno čisto in urejeno. Vse to kaže, da so v Metropolu ljudje, ki jim ni vseeno, kaj in kako bodo ponudili gostu, a se njihov glas v množici ravnodušnega in neodgovornega osebja izgubi. Sicer pa bo poročilo, ki ga bodo inšpektorji novomeške Uprave inšpekcijskih služb te dni poslali samoupravnim organom v Gorjancih in novomeškemu izvršnemu svetu, nudilo dovolj razlogov za to, da se v hotelu Metropol vendarle kaj spremeni.
B. BUDJA
Vse našteto velja za staro restavracijo in spodnje prostore pivnice, ki so bili prejšnji ponedeljek ob pre-
18-mesečni otrok se je zadušil pod plastično vrečko
Oče našel dojenčka negibnega z vrečko čez glavo
Ob železniški progi Krško-Sevnica so pri Brestanici našli 12. julija ob 22.10 ob desnem tiru poškodovanega moškega. Šlo je za 47-ietnega Nedeljka Popadiča iz Velikega Šnjegotina, ki je bil prepeljan na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Popadič je padel z vlaka, zakaj, pa še ni znano. Poškodovanec, ki je bil tačas pod vplivom alkohola, se je izgovarjal na pretep, da ga je nekdo sunil skozi vrata, vendar bo najverjetneje ostalo pri enem samem krivcu - pijači.
Pri Ivačičevih v Reštanju pri Senovem je minulo sredo prišlo do hude družinske tragedije. Leopold Ivačič je namreč zvečer okoli 19. ure našel 18-mesečno hčerko Martino mrtvo v postelji
Omenjenega dne je Leopold z ženo in mamo delal na njivi, hčerka pa je tačas spala v hiši. Okoli 19. ure se je oče vrnil in pogledal v spalnico k otroku. Zgrožen je videl, da Martinca negibno leži, na glavi pa ima plastično vrečo. Otroka so nemudoma odpeljali v zdravstveni dom, kjer pa so lahko le potrdili njegovo smrt. Vse kaže, da se je Martina zbudila in skozi ograjo segla na nočno omarico po plastično vrečo. Med igranj eni si je vrečo nataknila tudi na glavo in se tako zadušila.
voli 1
Najhuje jo je odnesel Konte, ki so ga morali hudo poškodovanega s pre-
lomom čeljusti, zlomom leve pod-lahtnice, več odrgninami in oteklinami prepeljati v bolnišnico.
ZA ČOLNARJE ZASTONJ
Novost letošnje Noči na Kolpi, ki bo 24. julija v Gribljah, velja čolnarjem. Tistim, ki se bodo pripeljali ra večer v Griblje s čolni, ne bo treba plačati vstopnine, dobili pa bodo še pol litra vina in porcijo pečenke. Svoje čolnarjenje bodo dokazali z žigosanim in podpisanim bonom. Uradne kartončke izdaja mlinar Kuzma v Pobrežju, od koder naj bi čolnarji tudi krenili na pot. Zaželeno je, da pridejo v Griblje okrog 20. ure, ko bodo tam pričeli s programom, veselica z glasbo pa bo že od 16. ure. Tudi letošnja Noč na Kolpi bo na gribeljskem kopališču, zato priporočamo ljubiteljem Kolpe, naj izkoristijo popoldan za kopanje nad jezom, kjer je voda topla, mirna in prijetna.
SPOSOJENO TRNJE
— Pri nas obstaja pluralizem 22 [milijonov interesov.
/iz Ježa/
LOVCI DOBRI STRELCI
Lovska družina Globoko je prirod iia v nedeljo, 18. julija, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe s kroglo in v kombinaciji. Ekipno so zmagali Artičani (650 točk), 2. Partizan Krško (648) in 3. Globoko (643). Nekateri so isti dan tekmovali tudi v Šentjerneju. V ligi oziroma po dosedanjih petih tekmovanjih so domačini iz Globokega še vedno na prvem mestu.
Otočec v
očeh tujih turistov
Lepi vtisi, koristne pripombe naših gostov
Otočec je tudi letos dobro obiskan. Kamp je v povprečju osemdeset odstotno zaseden, predvsem s tujci. Večinoma so to Nemci pa tudi Francozi, Belgijci, Angleži, Nizozemci. V prvi polovici julija je v kampu preživljalo dopust 360 Nemcev, 205 Francozov. 162 Nizozemcev in še veliko turistov iz drugih dežel.
V zameno za devize, ki jih puščajo pri nas, želijo tujci čisto okolje, dobro preskrbo s hrano, možnosti za zabavo in seveda
lepo vreme, kar pa ni več v naših
"	~	ilo	............
močeh. Zanimalo nas je, koliko | od vsega tega v resnici dobijo.
Najbolj navdušena sta bila zakonca Marsh iz Anglije: „P° | naključju sva prišla na Otočec in tukaj tudi ostala. Od tu delava izlete v okoliške kraje, vse do Kočevja. Pri vasje veliko čudo- | vitih krajev, ki so premalo poznani tujim turistom. Večina potem le po naključju odkrije take mirne kotičke, kot je Otočec. Midva bova ostala tu, dokler bo mogoče. V kampa lahko kupiva vse, kar potrebujeva. Domačini so zelo prijazni in v hotelu govorijo prav dobro
angleško.”
kampu sta se ustavili družini Ivančič in Milosavljevič iz Sarajeva. Tako so opisali svoje bivanje v kampu: „Tu smo želeli le prenočiti, pa nam je bilo tako všeč, da smo ostali ves teden dni. Narava je čudovita, kamp lepo urejen in ljudje zelo pri" jazni. Moti nas le, da ne moremo dobiti plina za kuhalnik, saj bomo morali ponj v Ljubljano-Sicer pa se bomo gotovo še vrnili.”
Družina Van de Pol iz Belgije je bfla na Otočcu že velikokrat, vendar so se letos prvič ustavili | za dalj časa. Povedali so: „Zc nekaj let hodimo redno v Juge-slavijo, saj imamo v Straži prijatelje. Slovenija nam je zelo všeč. Na Otočcu smo že teden dni in bomo vetjetno še ostali-Moti nas, da so velike trgovine tako daleč, v kampu lahko kupimo le najosnovnejše stvari po vse ostalo pa moramo v Novo mesto. Sicer pa je kamp čist in urejen. Ne nudi sicer veliko možnosti za rekreacijo, je pa idealen za preživljanje počitnic v miru.”	.
TANJA STARIČ
POVRAČILO ZA SKRB - pn Slavku Podlipniku v BoštaflJ1* so bogato cveteli kaktusi, !ts)gr. novani ježki. Čudoviti cvetovi se, žal, zaprejo že po enem dnevu. (Foto: Železnik)
POKAL GORJANCEV
Nogometna sekcija društva Gabtje bo organizr 25. julija ob 8. uri v Gabfl nogometni turnir za P° Goijancev. Po turniiju bo veser
Bartol
šest do sedem konjev,” Bartol Vajs po starem meri njegovo moč. V najboljših časih so vozili tja les'z Rake, bližnje Bučke in Studenca. Posel je cvetel.
Ob hiši stoji tudi čvrsto mlinsko kolo. Tu namreč še edini mlin od nekdanjih osmih na Radulji. „Kra-ljev je bil v Močviiju, Marjetičev je propadel, Kočevarjev je spremenjen v vikend,” našteva Bartol. Po vojni so imeli v službi mlinarja. Dacarji so se vozili na kontrolo s kolesi iz Krškega. . Ce bi mleli za kmeta brez potrdila, bi bili mlin nemudoma zaprli. Ko sem se leta 1948 vrnil od vojakov me je že drugi dan poklical župan, da pogledam naokoli za hrano,” se spominja Vajs.
Vajsov mlin ima stope in dva para kamnov. Kolo je staro tri leta, ko je postavil novega. Zamenjal je tudi zobnike, seveda lesene.
, Da, tu so še tesarji, ki to znajo,” zadovoljno pravi Bartol. Posebej omenja Jožeta Veneta z Bučke. Z pjegovo pomočjo ne bi bilo težko
DALJNOVIDNI SEJALEC PŠENICE
Srečal sem prijatelja Alojza Pšeničnika. Vem, da vam to nič ne pomeni, meni osebno pa veliko. Še pred dnevi sem ga videl vsega zlomljenega, ničimernega, poklapanega, danes pa je sijal od zadovoljstva, da, zdel se mi je enajst let mlajši.
Zdravo, stari prijatelj, sediva in uničiva pivo.
Nič nimam proti. Jaz plačam. Razlog imam za to.
Vrčka prideta na mizo, kot bi ju prinesel na hrbtu crknjen konj.
Malo je manjkalo, pa bi prejšnje dneve znorel.
Da, videl sem te mrtvaško belega. Kaj je botrovalo tej onostranski barvi?
- Pšenica.
Pšenica? Tvoj odgovor se mi zdi nenavaden, celo smešen.
Pšenica, ti pravim. Iz kože so me hoteli dati. Na vseh sestankih so govorili samo o pšenici in o meni. O pšenici, ki smo jo zasejali samo šestdeset odstotkov od načrtovanega, in o meni kot o glavnem krivcu za takšno stanje. ,Vi boste krivi, če
bodo ljudje lačni!” je rjul direktor Kmetijske zadruge Nepognojena njiva. , Naredili ste veliko politično škodo, tovariš Pšeničnik. Ljudje gledajo na nas z nezaupanjem,” je žugal s prstomtovariš Sekretar. „V nemški kamnolom vas bomo poslali delat, da boste tam zaslužili marke za uvoz manjkajoče pšenice,” je bil izseljeniško jezen komercialni direktor zadruge, toliko bolj, ker mu je letos prvič uspelo pravočasno dogovoriti odkupne cene za pšenico. „Za rešetke z njim!” je grmelo z vseh strani.
— Vesel sem, da te vidim danes zdravega kot jabolko-
— In nagrajenega. Da, dragi moj: dobil sem nagrado. Pa ^ celo iz rok tistih, ki so me želeli videti v progasti pižami.
— Buljim, priznam. Preše; nečen sem. Ne razumem niti črke niti glasu.
— Toča. Včeraj je klestila toča. Kot pest debela toča-Potolkla je vse, pšenične klase je. zabila v zemljo. Ostali so brez moči. Morali so priznati mojo daljnovidnost. Pokleknili so pred dejstvom, da sem privarčeval tej deželi štirideset procentov zrnja, ki so ga ho; teli lahkomiselneži ob setvi
zmetati v zemljo. Pijva! «, TONI GAŠPERIN
!
••••••••••••••••••••••••