.........- Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. VSk first Slovcruc Dally- the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. ■t In List slovenskih delavcev v cAmeriki Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., ukber the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 136. NEW YORK. V PETEK, 10. JUNIJA 1904. LETNIK XI. V Coloradu. VLADA DRŽAVE COLORADO SE ŠE VEDNO NE ZMENI ZA USTAVO IN ZAKONE. Politični dninarji. VLADINI CLERKI MORAJO IZDELOVATI ZA VOLILNO BORBO POTREBNE LISTINE. PRICETEK BITKE Od posestnikov rovov najeti postopači Republikanska volilna borba se bode razdejali uredništvo in tiskarno lista "Record". POVSODI VLADA VELIKA RAZBURJENOST. Victor Colo, 10. junija. Od posest nikov premogovih rovov podkupljeni državni in mestni uradniki strogo iz-IKilnujojo predpise vojnega stanja. "General" Boli je imenoval majorja MeClellanda profozom okraja Cripple Creck in sledn ji je po naročilu posestnikov rovov ukazni zapreti vse polno nedolžnih nnijskih premogarjev, da tako "vstajo" zaduši. Med včerajšnjimi jetniki je tudi mnogo nnijskih rudarjev od Port land Gold Mining <*«>• v kterili rovih delajo skoraj sami unij-ski delavci« Tudi so zaprli dve ženski, kteri sta članici ženskecra pomožneea odseka delavske unije v Viktorju. Ohe sta jrlasno obsojali postopanje mil i-čarjev. Nadalje so zaprli tudi bivšesra pred-sednika tukajšnjega odseka unije Ch. Millerja. Aretirali so pa v Canon Pity. On je obdolžen, da je pri nemirih v jwmcdeljek fvečer v tukajšnjem mestu streljal v dvorano, kjer so zborovali posestniki rovov. dasiravno nimajo proti njemu niti najmanjših dokazov. V minolej noči prišlo je v prostore tukajšnjeira lista "Vietor Record" osem oboroženih od kapitalistov najetih postopače v, kteri so vslužbenee '»riarilili dvipniti roke, na kar so napadalci razbili vse stroje in ostalo pohištvo. Posestnika lista, George Ky-nerja ni bilo doma. Vltdini roparji so razbili dva črkosavna stroja in ostale stroje. Na to so odvedli vslužbenee na ulico, kjer so jim ukazali, da morajo mesto nemudoma ostaviti. Cripple Creek, Colo., 10. junija. V vf-erajšnjej noči vršila stn se dva boja med nnijskimi delavci in milico, toda proti jutru je zavladal mir, tako, da je upati, da je najhujše minolo. Victor, Colo., 10. junija. Včeraj po-poludne odšla je sotnija milice v Beaver Creek, kjer se je zbralo 55 unij-skih premoparjev, da jih aretirajo. Knke roparske so vojaki, in "Častniki", nam najbolj dokazuje izjava pobočnika penorala Bella. Mladi poročnik je javno izjavil, da bi bila njegova častihlepnost nasičena, ako bi zamopel t lastno roko vstreliti vodjo štrajkarjev, Moyerja in Haywooda. Brutalnost častnikov in vojakov pro-vzroea, da vlada med orpaniziranimi dclnvci še večja oporčenost. Dasiravno izjavlja penernl Bell. da je on go-Rfiodar položaja, in da ne potrebuje nadaljne vojaške pomoči, je položaj skrajno kritičen in bati se je. da se nemiri ne prično po vsej državi. Kapitalistični lopovi že sedaj predlapajo, da se vstnnove v Denverjn in drnzih mestih polki prostovljcev v svrho zatiranja unij, tako, da bode končno prišlo še do državljanske vojne. V svetovne j razstavi. St. Loui«, Mo.. 0. junija. Zgodovinski "zvon svobode" dospel včeraj semkaj iz Philadelphije, Pa. Na raz,-stavnem prostoru pa bodo razstavili v paviljonu države Pennsvlvanije. Zvon. kteri je bil naložen na odprtem železniškem vozu, dospel je semkaj d. posebnim vlakom. Na železniški postaji Union sprejeli so zvon mayor Wells, predsednik razstave Francis in drupi odlični meščani in drupi. Včeraj so svečano otvorili poslopji države Maryland. UGODNA VOŽNJA. Brzoparnik "CARPATHIA" od-pljuje iz New Yorka dne 14. junija ob 2. uri popoludne na Hamburg, Bremen Antwerpen, Liverpool itd. Vožnja velja do Ljubljane $36.80, Zagreba $37.-40, Karlovec $37, Reko $37.30, na Dunaj $34.65, Oderberg $33.60. Kabine tretjega razreda ao urejene za dva in štiri potnike; možki imajo sobo za ka-denje, ženske pa salon; vsi skupaj obedujejo v veliki obednici. Vožnje listke prodaja po izvirni ceni: FRAN 8AKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK in 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O. vršila na račun državnega zaklada. $20,000 IZ VLADINEGA ZAKLADA. "Washington, 0. junija. Zastopnik tiržnve Missouri je včeraj javno kritiziral povor tajnika Shaw-a, kterepa je ijovoril dne 0. junija v Wilminpton, I)el. Že par tednov se tukaj v Washing-tonu govori, da izdeluje vse polno vla-dinih klerkov pod nejtosrednim nadzorstvom tajnika trpovinskepa oddelka, listine, ktere so potrebne za bližajočo se republikansko volilno borbo. Nek newyorški list je tudi konstatiral, da je veljala knjipa za republikansko volilno borbo $20,000, ktero svoto ko poravnali z denarjem iz državnepa zaklada. To hi sicer ne verjeli, tgda baš iz omenjenega Sliaw-ovepa govora je t<> razvidno, kajti tajnik Shaw je v Willtninptonu izjavil: "Jaz sem prepričan, da se bode iz najvišjega mesta dokazalo — in sicer predno bode borba v pravilnem tiru, — da so se povprečne plače v Zjed. državah bolj povečale. nepo se je podražil živež in drupe potrebščine." Iz tepa sledi, da so baš tozadevne vladine dokaze in statistične podatke morali izdelovati vladini klerki. dasiravno ni to njihova nalopa. Slovenske novosti. Iz Forest City, Pa., se nam poroča, da so podopbo za zidanje slovenske »erkve podpisali dne S. junija. Načrte je izdelal Mr. Devey iz Scrantona, Pa. pradil jo bode Mr. Russman iz New Yorka. Stavba bode krasna, iz opeke zidana; cerkev bode 00 čevljev dolpa in 38 široka. Upanje pojimo, da bode do Božiča potova. Z delom pre se precej dobro, toda neverno kako dolgo bo trj^elo. — Iz Aspen, Colo., se nam poroča, da je dne 26. maja tamkaj umrl rojak Josip Majerle, rodom iz Vojne vasi pri Črnomlju. Bolan je bil 5 mesecev. Star je bil 45 let in neoženjen. Tudi ni hi! član kaeepa družtva. Zopet jeden hrvatski bankar — bankrotiral. "Hrvat", izhajajoč v Allepheny, Pa., poroča, da je v Leetsdale, Pa., bankrotiral "bankar" BeneiČ, a imenoval banko "Croatian Banking Co." Mnogo Hrvatov je dajalo temu možu svoje.krvavo prislužene novce, da jih pošlje v domovino, a niso tja dos]>eli. Ta list svari Hrvate, da naj pazijo, komu vroča jo svoje krvavo prislnžene novce, češ, da ne bodo osleparjeni. Mi popolnoma pritrjujemo tem besedam m priporočamo, da je tudi Slovencem paziti, komu vročajo svoje krvavo zaslužene novce. Na okrožnice lepo pisane in velikansko obečanje naj nikari nihče nič ne da, in pravimo: Slovenski delavci, raje držite svoje težko zasluženo novce, nego da bi jih kasneje lovili. Jeleni napravili veliko škodo. Utica, N. Y., 9. junija. Jeleni, ktere so minolej jeseni izpustili pri Sara-nac Lake, napravljajo na polju vedno večjo škodo. Vsako noč pridejo v bližino farm in prepode ljudi v hiše in se tudi vozovom nečejo umakniti. Farmerju Branchu so uničili vso setev, radi česar je sedaj oblastim naznanil, da bode ustrelil vsakega jelena, kteri pride na njegove njive. Ustrelil svojega tekmeca. 3>t. Louis, Mo., 9. junija. V sobi hotela Mozart je matador Carlton Bass ustrelil naboljšega španskega borilca z biki, Manuel Cervera Uzrok umoru yo bili dolgotrajni medsebojni prepiri. Oba sta služila kot borilca z biki pri tukajšnjej "eorridi". Minolo nedeljo je ljudstvo areno požgalo in s tem je bila zabava končana. V Cerve-rovo sobo je prišlo včeraj pet torerov, kteri niso dobili plače, radi česar so se pričeli prepirati. Cervera je skušal baje z bodalom napasti Bassa, kteri je bil pa uraejši in ga je ustrelil. Cervera je nečak španskega admirala Cervera. Japonci napadli mesto Port Arthur od kopne in morske strani; napad je bil brezuspešen. KUROPATKIN NA POTU Z SVOJO VOJSKO PROTI JUGU. JAPONCI IZGUBILI PRED PORT ARTHUROM 3500 MOŽ. — RUSI PRI KAI-CHAU. — BREZVSPEŠNO STRELJANJE NA ZA-PADNO OBREŽJE LIAO - TUNGA. Indianapolis, Tnd., 10 junija. Vojni poročevalec tukajšnjih "News" brzo-javlja iz Chefoo: "Včeraj zjutraj so pričeli Japonci / napadom na mesto Port Arthur. Ruska posadka oblepanejra mesta se je izdatno pomnožila, kajti v mesto so I rišle tudi posadke iz Kin-Chowa in Daljnega. Rusko vojno brodovje podpira vojsko na kopnem. Bitka ,še traja." , London, 10. junija. Tz Slianghaija se brzojavlja, da je napadla tretja japonska vojska pod generalom Nopi-jem mesto Port Arthur, dočim operira drupa vojska zajedno z prvo. Chefoo. 10. junija. Ruske oblasti v Port Arthuru so dovolile kitajskim trgovcem in knlijem mesto ostaviti. Danes je dospelo semkaj 50 džnnk Kitajcev. Kitajci jednoglasno poročajo, da se je deset nalj daleč od Port Ar-thura vršila bitka, ktera je trajala 4 dni. Večina ruske posadke je odšla k frontu. Tudi v luki so ostale le tri ruske vojne ladije. Vsled japonskega bombardementa je bilo v Port Arturu nekoliko rnzdejanih in tudi par trdnjav poškodovanih, toda Rusi so škodo takoj popravili. Kitajska poročila so pa v ostalem zelo nezanesljiva, kajti Kitajci ne smejo v bližino ruskih naprav. Petrograd, 10. junija, Vest. da je petieral Knropatkin napotil z svojo vojsko proti jugu se potrjuje. Prebivalstvo nestrpno pričakuje poročila iz bojišča, toda uradnih vesti ni. Vse-kako je pa v kratkem pričakovati poročilo o splošnem napadu na Port Arthur. V Petropradu se zelo zanimajo za o sodo Port Arthura. Dasiravno je generalni štab početkom vojno izjavil, kio. 9. junija. Uradoma se zatrjuje, da so Japonci v zalivu Talien-Wan odstranili do sedaj 62 min, ktere so potem razstrelili. Zopet vstaja na San Domingo. Washington, 9, junija. V republiki San Domingo je trajal mir le par dni in vsi poskusi za stalno spravo med vlado in vstaši so se izjalovili. Ameriški konzul brzojavlja iz San Domyigo poslaniku v Port au Prince: "Angležka križarka ' Tndefeatigable' odpljula je v San Domingo, ker se Jiminez izkrcal v Macoris." Jiminez je vodja dominških vstašev. Uporni otočani. Honolulu, Hawaii, 9. junija. Nedavno je dospelo semkaj poročilo iz Ad-miralskepa otočja, da so tamošnji otočani j>ojedli par belih in sedaj prihajajo drupe, še zanimivejše novosti. Inozemski prebivalci otočja Norfolk naprosili so vlado za dovoljenje, da smejo ustanoviti posebno četo, da se tako obranijo napadov domačinov. Na otokih Duror, ki spadajo k otočju Hebridov, so napadli Waklenov nasad kokovih orehov, kjer so usmrtili poslovodjo Reimersa in več delavcev ter odnesli vse, kar so zamogli dobiti. Končno so tudi vsa poslopja požgali in odveslali na svoje otoke. Brazil in Peru. Rio de Janeiro, Brazil, 10. junija. Sporna vprašanje glede meje med republikama Brazil in Peru, so poravnana mirnim potom. Obe vladi sta se baje dogovorili, da bodeta skupno upravljali sporno pokrajino Acre. Male novice. — V Lockportu, N. Y., so zaprli dninarja William Smitha, ker je na sumu, da je vlomil v hišo George Die-la in v odsotnosti gospodarja krirni-nelno napadel njegovo 14 let staro hčerko. — Pri Audenried, Pa., je zgorel rov št. 4 od Lehigh & Wilkesbarre Co. Nad 800 delavcev je vsled požara izgubilo delo. Škoda preseza $100,000 in se le deloma pokrije » zavarovalnino. Požar je nastal vsled razstrelbe posode petroleja. — V Chicagu, HI., so našli v nekem starem čevlju, kterega so z drugimi smetmi odpeljali v jamo za smeti, diamantnih prstanov v vrednosti $2330 Prstani so bili last gospe Geo. Fran-kove, ktera je svoje dragocenosti hranila v čevljih. Njena hči, ktera o tem m vedela, je vrgla stare čevlje v — smeti. Američani v Tangeru. IZKRCALA STA SE LE DVA AME RIŠKA MORNARJA IN SICER BREZ OROŽJA. Mornarja stražita hišo soproge belgijskega poslanika, ktera je Američanka. SULTANOV POLOŽAJ NAPRAM SVOJIM PODANIKOM. Tanger, Maroko, 10. junija. Ameriški konzul je poslal dva neoborožena mornarična vojaka v stanovanje grofice Buisseret, roj. Storv iz v Yorka, ktera je soproga tukajšnjepa bei gijskepa poslanika. Grofica stanuje v hiši, ktera je izven mesta na samoti, dočim biva njen soprog v Fesu. Vojaka so poslali v njeno stanovanje, da tako čuvata hišo. Drugi vojaki se niso izkrcali. Sultan je ukazal svojemu vojaštvu v Tangeru, da mora odjwtovati v Fes, ker tako zahteva glavar roparjev, Ras Ulali. Sultan bode počasi ugodil vsem roparjevim zahtevam, d" tako prebivalstvo ne razburi in svoj žalostni položaj javno ne prizna. Vjeti Američan Perdiearis je svojim sorodnikom pismeno naznanil, da je bolan. Paris, 10. junija. Tukaj se zatrjuje, da bodo roparji kmalo izpustili jetnika Perdicarisa in Varleya. Vest. da je sultan privolil vsem zahtevam glavarja roparjev, se potrjuje. Francija bode v kratkem zahtevala ustanovitev l»opolne policije v Maroku, ktera bode jkmI francoskim gospodstvom. — JEŽA IZ NEW MEXICO V SAINT LOUIS, MO. 1200 milj daleč. Albuquerque, N. Mew, 10. junija. Cowboyi teritorijev New Mevico in Arizona se pripravljajo na 1200 milj dolpopot v St. Louis, ktero razdaljo bodo premerili na svojih konjih. Da ne bodo konje preveč izmučili, bodo na jH)tu dobivali nove konje. Tukajšnji raneheri so rttzpisali $1~>00 onemu, kteri prijezdi prvi v St. Louis, Dosedaj se jo prijavilo že šest cowbo-yev. Od tukaj bodo odjezdili prvi teden v juliju. Zapretili z linčanjem. Carmi, 111., 9. junija. Šerif Conerly in 36 oboroženih deputyjev čuva John Robinsona, kteri je v ponedeljek v Maumie vstrelil svojo soprogo in svaka Orterburyja, kajti ljudstvo namerava morilca ob prvej priliki linčati. Linčarji so včeraj obkolili zapore in zahtevali, da se jim izroči morilca. Požar v Troy. Troy, N. Y., 10. junija. Glavno poslopje tukajšnjega polit ehniškega zavoda je zgorelo. Materijelna škoda znaša $200,000. Viharno vreme. Stomington, Conn., 10. junija. Par-nik "City of Key West" od Joy Line moral je na svojem potu iz New Yorka v Providence, priploviti v tukajšnjo luko, ker vlada na morju jak vihar. Vsled velicih valov parniku ni bilo mogoče pljuti krog rta Point Judith. Na parniku je 300 potnikov. Ballston, N. Y., 10. junija. Včeraj ponoči, kakor tudi ves dan je deževalo Reke in potoki so narasli tako, da je voda na mnozih krajih preplavila nižine in napravila izdatno škodo. Reka Kayaderosseras je preplavila več tisoč oral travnikov med tukajšnjim mestom in Saratogo. Saratoga, N. Y, 10. junija. Vsled 12urnega deževja so reke v Adironda-ckih narasle od 10 do 18 palcev. Pričakovati je povodenj. NEWYORŠNE NOVICE. Državljan iz Borneo. Slavni šimpanz "konzul", kteremu se je čudila vsa Evropa, ker je bil popolnoma sposoben za evropske "salone", je mrtev, toda mesto njega živi "Lord Bacon" in sicer pri nas v New Yorku. "Lord Bacon" bode namreč ime erang utangu, kterega je dovedel semkaj angležki parnik "Hong Wan T." trgovcu s živalmi, Louis Ruhe. Parnik z oran? utangom dospel je v uašo luko včeraj iz Singapore. Oi »ca iz otoka Borneo je izredno velika; ona je iz krožnika, spi v postelji in je v svoje j domovini hodila evobodno po ulicah. Mister Brezimen-ski. — kajti njegov gospodar se še ui odločil dati mu ime "Lord Bacou" jo naj bolj i naslednik ubozepa, žal, pre-rano prominolega "konzula". Nje-govi prsti so po deset palcev dolgi in loko so samo od prstov do komolcev dolge jeden yard. Opica tehta 175 funtov in je visoka 4Yz čevlja. Imel je jedno soprogo preveč. Včeraj je Morrisania policijsko sodišče stavilo George E. Caddicka iz Cambridgeporta pod $2000 jamščine. Caddicka toži BlancheFriedbergerje-va iz New Yorka, ktera so je dne 12. marca ž njim poročila. Mesec kasneje je pa izvedela, da je že oženjen z Edno Lucy Th^-upsonovo iz Spuyten Dnyville. Trgovina z dekleti. cJfTerson Market policijsko sodišče je stavilo Salomon Ginanda pod $1000 jamstva, ker je ISletno Marijo Šin-kovcevo (Slovenka?) iz Philadelpliije v New York izvabil in jej obljubil, da jej bode našel v New Yorku službo. V Ne w Yorku jo je nastanil pri go-spej Mary Kennedy na iztočnej 4. ulici, kamor je potem dovedel necega možkega in jej svetoval, naj mu povsem "zaupa". Gospej Kennedy se jo pa vsa stvar zdela sumljiva in je dala Ginonda zapreti. Madjarska justica. Višje sodišče v Požunu je obsodilo dne 22. maja slovaškega državnega poslanca Fr. Veselovskega "zaradi ščuvanja proti ogrski (?) narodnosti" v jednoletno ječo, 1000 K globe in v povrnitev sodnih stroškov. Obsodba se utemeljuje s tem, da je Veselovski pri zadnjih državnozborskih volitvah' kot kandidat slovaške ljudske stranko imel "Ogrom sovražne govore", vsled cesar so bili Slovaki zelo — razburjeni (?). Te govore so poslušali in govornika ovadili madjarski poHcijsl uradniki, ki še slovaškega jezika razumeli niso, temveč so sodili le po navdušenju, ki ga je slovaške narod med govorom kazal. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo Se v zalogi po 10 centov poštnin« prosto. V plačilo sprejemamo tudi noštne znamke. "Glas Narad«.* ZNIŽANA T0ŽNJA. Sledeč« parobredie družbe m mižal« vežnje cene za potnike iz Kranjske, Hrvatske, litre, Balnacije im Ogrske: Red Star irta: Iz Ljubljane do New Yorka $32.95 iz Reke (Fiume) do N. Y. 34.00 iz Zagreba do New Yorka 34.05 iz Karlovca do New Yorka 34.35 Parniki te družbe so fino urejeni in pljujejo 8 do t dni preko vodo. N • r t h Oernfti Ll«yd: Iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki . . , 83.90 brzoparniki .....38,96 iz Reke (Fiume) do New Yo^ka, regularni parniki . 35.151 brzoparniki .....40.15 iz Karlovca do New Yorka regularni parniki . . . 33.65 brzoparniki .....38.65 llmk!ur|-l»«rica» črta: Iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki .... 31.30 brzoparniki......36.89 iz Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . 31.80 brzoparniki..........36.80 iz Karlovca do New Yorka regularni parniki .... 81.(0 brzoparniki ...... 36.50 Listke zs vso črte prodaja Fraak' J Sakser, 109 Qreo»wick St* tor daj« U pojasAilsu i "GLAS NARODA" List slovenskih doiavcev v Ameriki. Urednik: Editor. ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list xa Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, sa vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " " " fetrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARGDA" iihaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «QLAS NARODA*1 ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narotnikov Srosimo, da se nam tudi prcjSnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in poSiljatvam naredite naslov: "Olns Naroda" 105 Greenwich Street, New York City. Telefoni 3798 Cortland, Pometajmo pred lastnim pragom! Don Quixote do la Mancha, kteropra je nepozabni pesnik Cervantes oveko-večil, je bil tako nesebičen in plemenit, da Be ni bal žrtev in nevarnosti, samo da je zamogel pomagati zatiranemu ljudstvu, vdovam in sirotam, devicam in vsem onim, kterim se je godila krivica. Zajedno je pa bil tudi zelo nepraktičen in posledica temu je bila, da je povBodi napravil škodo ter tako tudi tuimemu sebi Škodoval. A ko bi on, namesto da je hodil za pustolovstvom po svetu in se zanimal za si vari, ktere bi mu morale biti deveta briga, ostal doma, ali z drugimi besedami, ako bi on pometal pred svojim lastnim pragom mesto pred ptujimi, potem bi izvestno ne bil tolikokrat razočaran, kakor piše Cervantes. Naravno, Američani 8e nimamo do-fodaj take knjigo, ktera bi ovekove-čila kaeega nadih junakov. Cervante-hovo delo he mora odtehtati s zlatom, doČim bi njegov junak Don Quixote, ako bi v istini kedaj živel, gotovoumrl v — norišnici. Vse je pa mogoče, da dobimo kedaj i mi svojega Oer van besa, kteri bode svojemu ljudstvu z jednakim delom jednako ustregel. Tvarine mu gotovo ne bode pomanjkovalo. kajti naša vlada hodi čestokrat potom, kteregn zamoremo po vsej pravici nazvati pot Don Quixota. Vsaki čas morajo nafii diplomati in vojna mornnricft v daljnih deželah posredovati v stvareh, ktere so za nas povsem brezpomembne, ako jih primerjamo z dejstvom in stroSki, ktere moramo plačevati za taka posredovanja. Trdina je, da svet na mnozih krajih ni v redu, toda nikakor ni resnično, da je bs5 dolžnost Zjed. držav vse zopet popraviti. Predno bi nana vlada pričela skrbeti za red v druzih deželah, bilo bi vsekako bolje, ako bi skrbela za red na domačem ozemlju. Tn da pri nas nI vso v redu, to nam svedoeijo dan za dnevom časniškn poročila. Prolivanje krvi v Coloradu, bar barstva v St. Louisu, kjer je občinstvo požgalo areno, ker je vlada prepove dala boje z biki, razdejanje vrat, ker je razstava ob nedeljah zaprta, napad na Italijane v Springfield, 111., itd. — vse to nam dokazuje, da fie nismo v »Umi obsojati dniga ljudstva. Prava sreča je, da nimajo vsi takozvani civilizirani narodi isto idoje, kakor l judje pri nnSoj vladi, kajti potem bi trajala na svetu večna vojna. potoki krvavih solz iz žalostnih ust bolgarskih in srbskih mater in hčera! Nu, vse je bilo zastonj! Bolgarski in srbski poturice, — hujši od Turkov samih —, so še huje in neusmiljeneje gazili mučeniški narod svoj !! Stoletja in stoletja so zginjala brez sledi preko glavjanakih pokrajin na Balkanu, polneča iste belimi kostmi Bolgarov in Srbov! Oholost, lakomnost, zavist in po-žrešnost evropejskih držav, ki so se klale med seboj, a prepuščale krščanski svet na Balkanu krvništvu turškega nasilja in gospodstva: to so delo, o kterem govore tudi stare narodne turške, arabske in perzijske pripovedke, da v Aziji zavlada samo je-den ear, a ta da bode beli car ruski, kteremu se pridruži ves mahomedan-ski svet, kjer ga je kaj. V Trstu, 20. maja 1904. F. K. STOLETNICA PRVEGA FRANCOSKEGA CESARSTVA. Dne 18. maja je bilo stoletnica. _______„..... ________ ___. odkar je bila Francija proglašena ce- glejte, bili oni elementi, radi kterih sarstvom in dotedanji prvi dosmrtni so Bolgari in Srbi trpeli stoletne mu-• konzul Napoleon Bonaparte proglašen ke in nevolje. Jedina Rusija je bila, francoskim cesarjem pod imenom Na-ktero so Bolgari in Srbi smatrali ka- poleon I. Kako.- znano, je bila na kor svojo mater in zaščitnico. Jedina Francoskem že leta 1792. monarhija Rusija je bila, iz ktere so od časa do odpravljena, proglašena republika in časa sevali nadobudni žarki svobode kralj Ludvik XVI. obglavljen dne 21. in bolje bodočnosti za Slavjane na januarja leta 1793. Balkanu. Turčija je znala in vedelr. J Od leta 1792. naprej so na Franeo- fn * vAilala ill 7T1 <1 In f Al uf a tu i /1 t*i i cl." rtm \ • r w»Lr rot mamnli tief a wn O ČIJA IN BALKANSKI SLAV JANI. Zgodovinska profilost Rlavjanov na Balkanskem polotoku je poznana vsakemu izobraženemu fllavjanu brez razlike. Da sta svojedobno obstajali tamkaj dve veliki in slavni slavjanski državi — tudi to je znano. Bolgarski cesar Simeon veliki in srbski Nema-niči no sloveli po svoji moči in mogočnosti. Sijaj obeh teh dveh drŽav odseval je eelo tudi preko Savo in Donave v hrvatske zemlje. Ali vendar akor vsaka stvar na svetu raste in la, tako sta padli tudi velika Bol-nrska in velika Srbija. Na razvali-ah njijinih zasadil je Azijat-Turčin svojo muzelmansko zastavo s turškim l>..imopf»crm. A z bivših krščanskih r«»rkv& bolgamko-srbskih, in « prisada nega jim muzelmanakcga minairta »da je monotonna molitev tur-maezina, pozivajočn prorokove In %*o vernike, da molijo Mohameda. Koliko bolgarskih in srbskih velika-v je podleglo turški sili in namenilo krst častni" a koranom svetniko-imt Koliko srbskih iu bolgarskih od-tukov ter janičarjev je pritisnilo hrbet svojega lastnega naroda, da ijajo in silijo na turltvol Ko-inh a« je trgalo pod to, a vedele in znale toisto tudi druge države v Evropi. Pa, je-li se je kdo od njih maknil na korist teh slavjan-skih sužnjev turškega gospodstva? — Nikdo! Sedaj 5e le, ko sta Bolgarska in Srbija postali svobodni državi, sedaj še le, odkar Maoedonija ide liitrejim kor rakom proti svojemu osvobojenjn: sedaj še le, ko se bratje Rusi nahajajo v velikem boju z azijatskimi Japonci na skrajnem Iztoku: sedaj se še le oglašajo čim glasneje nepoklicani gosti, ki toliko v Maeedoniji, kolikor v Stari Srbiji in Bolgarski sami dvigajo glave svoje, da bi ugrabili od turških ostankov ono, kar ni njihovo. Ono, kar je bolgarsko in srbsko! A mi Slavjani v Avstro-Ogrskej da morda s svojim krvavim denarjem poskrbimo onim nepoklicanim gostom puške in topove proti našim bratom na škodo 11 Slava Bojru! Drugače so se zasukale stvari na Balkanu. Turčija, ona stara grežniea in krvniea Srbov ter Bolgarov, ktere se tudi mi Hrvatje in Slovenci predobro spominjamo iz narodnih tradicij ter pripovedek, ta zemlje gladna Turčija je ravno sedaj, ko je Rusija preokupirana v Mandžuriji, v obče zaČujenje paktirala trgovsko in vojno z Bolgarsko, s ktero se je še te fpomladi mislila zavojevati radi Mn-cedonijf. In izza tega bolgarsko-tur-škega paktiranja doživeli smo — in zopet slava Bogu! — sporazumljenje srbsko-bolgarsko, v kterem je utrjen narodno-gospodarski in politični bratski mir, a osigurana za vse slučaje vojna zveza. Toraj Bolgarska in Srbija stojita danes kakor prijateljici one Turčije, pod ktere gosDodstvom sta ječali veke! Velik in važen list svetovne zgodo< vine se piše danes. Ta list zabeleži z večnimi slovi velik napredek za bo dočnost F.lavjansko. Posebej še zahe ležuje se oni odlomek jugoslavjanske zgodovine, v kterej se z jednako mero učvrščnje bodočnost ne samo Bolga rov, ampak tudi bodočnost Hrvatov in Slovencev. (Vnagora, ki je v pro šlosti v velikej meri vzdrževala in podpirala osvobodnjaške težnje vseh svojih bratov na Balkanu, tudi ona prihaja danes s svojo vojniško organizacijo in narodnim vplivom v afero bolgarsko-srbskih skupnih interesov v neosvobojenih slavjanskih deželah turške države v Evropi. Pa morda jo bila ravno Črnagora, ktere vladar stoji v največjem spoštovanju pri tur Skem sultanu Abdul Hamidu, ki jo svojim izravnim posredovanjem, vspo-redno z ruskim vplivom, mnogo pripomogla v Carigradu k povspešenju turško - bolgarskega sporazumljenja. Tako je tudi politiška uloga Črnegore storila vseobči slavjanski stvari veliko uslugo, ktero moramo mi ravno danes ko jo Rusija angažirana v Aziji vrlo Bilo je tudi v prošlih letih politikov v Bolgarskej, a tudi v Srbiji, ki so z vifijega stališča prave narodne potrebe in dispozicije svetovali na sporazumljenje s Turčijo. Nu, njihov glas je bil vox clamantis in deserto. Pa ipak, kar je bilo v oni dobi smešna fantazija, to je danes živa realnost. Bilo kakor bilo: nedaljna bodočnost nam pokaže, da-li je zveza slavjanskih narodov na Balkanu s Turčijo opravičena s stališča jugoslavjanske politike. Mi smo imoli mnogo prilike za občevanje b Turki toliko v Evropi, kolikor v Aziji. Po tem našem občevanju smo se propričall o velikih političnih krepostih in največji praktičnosti Turkov in njihovih politikov. A o tem ho semogli. prepričati tudi mnogi in največji diplomatični ljudje, ki so v Turfiiji, oflobito pa v Carigradu, zastopajoči tam svoje vlade in države, občevali s Turki in jih prončavali. Moramo toraj, kar se tiče ravno nas Slavjanov, tu posebno naglasiti, da so turški politiki in intelektualci kazali vsikdar, da vedo ceniti kreposti in vrednosti Slavjanov, četudi je bila Turčija osvojiteljica in trda gospodarica sebi pod jarmi jenim Bolgarom in Srbom. Spominjamo sc jako dobro mnogih in mnogih razgovorov, ki smo jih imeli svoječasno v pogledu slavja nsko-turškega zbližanja z odličnimi muzelmani v Carigradu, v Jedrenih, v Soln nu, Skoplju, Skadru, Monastiru, Angori, 8mirni, Mersini, Adani in Beyrutu, pa smo se trdno prepričali, koliko e v turških politikih in intelektualcih nkoreninena misel in prepričanje, da vendar pride oni čas, v kterem Rusija, sekundirana po tolikih milijonih dragih slavjanskih bratov v Evropi, izvrši ono veliko historično skem večkrat menjali ustave. Dne 9 novembra 1799. je bil izvoljen general Napoleon Bonaparte prvim konzulom na 10 let. Njemu na strani sta bila še dva konzula s posvetujočim glasom, ktera si je bil sam izbral. V avgustu 1802 je bil pa Napoleon izvoljen po občnem glasovanju dosmrtnim prvim konzulom. Od dosmitnega konzulata do cesarskega prestola je bil samo Še jeden korak. Dne 18. maja 1804 se je zbral francoski senat v Parizu v slovesno sejo, na kteri je proglasil Napoleona Bonaparte francoskim cesarjem, potem, ko je bila nova ustava cesarstva že prej dovršena. Takoj po seji so se peljali senatorji v že pripravljenih kočijah v St. Cloud, kjer je bival Napoleon s svojo soprogo Jo-sipino ter so mu priobčili izvršeni proglas. Med tem je imel tudi francoski narod oddati svoje glasove za novo ustavo, a Napoleon ni čakal izida tega glasovanja, ampak je takoj potem, ko ga je proglasil senat za cesarja, oklical tudi nstavo novega ce sarstva. Še le 5. novembra 3804 je bil objavljen izid občnega glasovanja (plebiscit) francoskega naroda. Glasovalo je vsesra skup 3,524,254 državljanov, med temi 400,000 vojakov in 50,000 pomorščakov; za cesarstvo jih je glasovalo 3,521,065, proti pa le 2509. Zadovoljen z uspehom je rekel Napole on: "Dobil sem partijo Našel gem francosko krono na tleh in pobral sem jo s svojim mečem." Slovesno kronanje novega cesarja in njegove soproge je bilo v stolnici Notre-Dame v Pa rizu dne 2. decembra 1804, na ktero svečanost je prišel sam tedanji papež Pij VII., ki je Napoleona mazilil Evropejce in droga vesti. Budimpešta, 10. junija Vlada je obtožila vse člane odbora, kteri je vodil zadnji veliki štrajk državnik železni carjev. Ko je pa vlada nastopila dokaz resnice, doživela je veliko blatna-žo, kajti vse priče, ktere je vlada na vedla, so pričale v prid vodij štrajka. Radi tega mora vlada nemudoma od stopiti od tožbe, kajti javno mnenje je vladi sovražno. Paris, 10. junija. V poslanskej zbornici govoril je danes minister inostra-nih del o klanju Armencev, ktero je turška vlada sama podpirala. Francoski konzul je ajjoročil iz Sasuna, da so se vršile na Armenskem velike bitke. Turki so požgali 25 vasi. London, 10. junija. Ker nameravata scveronemški Lloyd in hamburška pa robrodna družba odvzeti potniški promet Cunard Line med Liverpoolom in Bostonom, vozili bodeta imenovani dve družbi potnike iz Anglije do Bostona za $13.37. Hamburška paro-hrodna družba naznaja, da vozijo njeni parniki v nadalje potnike medkrov ja med Leithom, Nemčija, in New Yorkom za ceno po $10 osoba. Oyantse, Tibet, 10. maja. Dne 8. t. m. napadlo je 1100 Tibetčanov anglo-žki tabor pri Kanpni ob cesti, ki vodi Lhaso. Angleži so napad odbili. Ti-betčani bombardirajo skoraj vsaki dan Gyantsc. V varstvo človeka. V "Liečničkem Viestniku" poroča dr. M. pl. ČaČko-vič o žalostnem dogodku, ki so je pri petil v zagrebški okolici. "V neki vasi štiri ure od Zagrebu se je ustrelil neki 571etni l*met z revolverjem v trebuh. Njegovi domačini so ga hoteli prepeljati v bolnico, toda niso mogli dobiti nikjer voza, ker bo kmetje potrebovali vozove in konje pri delu na polju. Vsled tega bo ga mogli še le drugi dan umirajočega prepeljati v bolnico. Tam so zamogii le konštato-vati, da je vsaka operacija prepozna po 36 urah, dočim bi sicer lahko bili možu rešili življenje. Dr. pl. Čačkovič zaključuje svojo poročilo: "Končalo jo človeško življenje, ker jc bilo po-trebneje delati na poljn, ker imajo bližnji mnogo več sočutja z domačo živino, kakor pa s Človekom, ker ni uprave, ki bi jih bila prisilila, da pri-fkrbe voz. Dočim se pri povodnji ali pri požaru ljudi s silo tira, da pomagajo, doČim se za časa Živinske kuge bolna živina proti volji lastnika pobi-je, da se imunizira zdrava živina, mora se človeško življenje umakniti prioriteti kmetijskih opravkov." Ko-nečno zahteva pisec zakon, ki bo taki malomarnosti od pom ogel. Podobnih slučajev bJ lahko našli tudi na Slovenskem. Listnica uredništva. A. I., Jerome, Ariz. Dopisa ne moremo objaviti. Vašo zadevo morate z družtvom sami poravnati. Družtvo se brezdvomno ravna po svojih pravilih. Pozdrav! J. P., Aspen, Colo. Poročila glede napada na vašo družtvo od strani onega "časopisa" ne bodemo objavili, ker smo uverjeni, in z nami zajedno tudi vsi ostali rojaki, da Vam oni list že radi svojih vsestranskih in smešnih napadov ne more škodovati. Ker je bil dopis v onem listu brez podpisa, ve vsakdo, da je njega vsebina laž. Pozdrav ! Kranjsko slovensko katolISkO podi. društvo KDOR POTREBUJE DOBREGA, IZ-VEŽBANEGA GODCA na harmonike ali pomočnika v saloonu, ki govori več jezikov, naj se oglasi: MARTIN BOLKA, FOREST CITY PENNSYLVANIA. (10-13 6) KJE JE VINKO BUSTJA. PRED 3 leti sva dospela skupaj v Areriko. Zanj bi rad zvedel ANTON VALIČ, Box 61, Bessemer, Pa.....(10 6) SLOVENSKO DEKLE DOBI SLUŽBO, da bi saloon Čistila in za dva človeka kuhala in drugo delo opravljala. .Plačam na mesec $12 do $15. MATIJA PERČIC, Bx 236, Lowell-ville, O. (10-13 6) —: VABILO :— Društvo sv Alojzija št. 43, J. S. K. J., v East Heleni, Mont., priredi dne 12. junija ▼ dvorani Nik. Maroniča.. veselico s plesom. . Pričetek ob 8. uri zvečer. .Uljudno vabimo vse Sto venca In Hrvate tukajšnje okolica. ODBOR. Nova parobrodna družba Austro-Americana. Nova parobrodna družba avstrij-sko-amerikanska (bratje Koaulič) se je ustanovila in osobni parniki bodo vozili iz Trsta in Reke v New Fork. Cena je zelo nizka in sicer t Trst in na R e k o iz New Yorka $3D. i« Trsta v New York pa oelo $28. Iz Trsta v Ljubljano velja vožnja $1.15, v Zagreb $2, v Karlovec $1.00, v Maribor $2.30, v Beljak $2,30. Parniki bo novi t imeni: "Frieda", "Gerty", "Giulia". PREMEMBA VOŽNJE. Parobrodna družba Austro-Americana (bratje Kosulič) je spremenila ivoj vožnji načrt In sicer: prvi parnik GERTY'' odpljuje 7. julija iz New Yorka v Trst, drugi parnik 'GIULIA' odpljuje 21. julija iz Now Yorka v Trat; tretji parnik "FRIEDA" od-pljuje 4. avgusta iz New Yorka v Trst. Cena je do Trsta aliRcke $30. Parobrodne listke prodaja FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STR., NEW YORK in 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO. Slovencem in Hrvatom v Sock fiprinjr« Wyo., in okolici pri poro čam v obilen ebisk v kterem vedno točim a veže Schlitz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijaka vina in izvrstni whiskey, t«r prodajam dobre amodke. 8 spoštovanjem J#S. D&U8HAB. B««k Sortam. Wyo Cenjenim da ao rojak cm naznanjam HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, ▼ Waahingto no patentirane za Ameriko. Delo Je ievratno in solidno. Cene bo zelo aiake in aem prepričan, da bodo •diemald zadovoljni. Najtoplqje «e pripora«* + John Golob, tos ftrU»0 St. Ml*. UL POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob-Cinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjcd. državah, da sero otvoril novo urejeni saloon pri ,Jriglavu'\ ©X7 So. Center Ave., blizu 19. ttlice, kjer točim pristno uležane „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in diScče cigare, bo pri meni na razpolago. Nadalje ja vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno k eg 1 išče in igralni miza (pool table). Ker si boSem pridobiti naklonje noat rojakov, gledal bodem v prre> vrsti za točno in solidno postrežbo* Vsak potujoči Slovenec dobrodošel -Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo vsčkrat počasti*, s svojim obiskom I Mob33* Mladl6. 617 So. Center Ar., bllzo 1». al. CHICAGO, XULTN0I& TMMAom« svete Barbare v Forest City, Penna, Inkorporirano dn<5 31. januarja 1902 ? PennsylTanUt ODBOKNIKI: Prevodnik: Josip Zaxar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City. Pi L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Žig an, P. O. Box 57f>, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Munifi, P. O. Box 537, Foreat City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Buoineli star. P. O. Box 591, Forest. City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. o. Box 492, Forest City, Pa. Josip G okenc, P. O. Box 669, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Btjcineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pt* , Karol Z alar. P. O. Box 28, Forest City, Pa. } Ivan Opeka, P O. Box 62G, Forest City, Pa. Primož Matos P. O. Box C52, Forest City, Pa. Dopisi naj se pogajajo L tajniku: Vaeeet City, Pa. John Telban, P. O. Box 60^ DraStveno glasilo je "Glas Naroda^. PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD, ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, Človeka, kateremu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da Ce bit v kratkem Času popolnoma ozdravljen od svoje bolezni. Vse novine ga jednako slave in hvalijo zaradi njegovega 1 t ljeu. Bolezen na phi-Čncli naduha in kronične bolečine v želodcu o-zdravljene. i skušenj a v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporoCamo n;i£em narodu in potrdujemo, da je Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New-Yorku, j^j jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. gj Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh-g urju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, jjJ prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noi,'e ali -JJ telo, vodenico, bolečine v grtžu, zlato žilo (hemeroide), onemog-S| lost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, teče nje iz uše5 ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane. Šumenje v uSesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostaie notranje in zunanje bolesti. Prof. t'ollins je jedi ni kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse SP0LSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. „ Ni bolnika, katerega nebi l'rof. Collins naj si bode od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Čitajje ! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši dokaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica želodca In slabo Collins-ovaj °d srca se znhva- o/drav- ijujcm za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov 111 _ . tudi ta mi ni mogel pomoči, Janko pl. Krilcic tako da sem se odločil da 1 yrone, l'a, nedam omenjenim zdravnikom tudi "e i cd nega centa. Ko sem se na Vas obrnn in začel Vaše zdravila raon sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku VaS M. Medenjak, 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsi bode zastarerio b »leznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. :i4th Street, York. Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. Simon Lnzar, 4 i North Front st. Reading T,a. BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE, POZOKj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovale! bundo* rov, društvenih zastav, znakov in re£iill] po naroČilih. Vnako naročilo se izvrSuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo poSljemo vzorce nagih znakov, prevzamemo tudi načrte in risan)« raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAM z iglastim ali gumbičnim priveskom. pf" PiSIte po katalog In ceno, pTedno se drugam obraCate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. LupSa. _ Jugoslovanska bila ona za to pooblastila ali mu aka- zala to storiti, pisal lažnjivo pritožbo zoper Škofjeloškega sodnika na prasko nadsodiSže in jo je na tem pi3mu samovoljno podpisal. Ko se je kasneje neresničnost pisanih trditev sodno dognala in je bil Homan v \ I Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. v ELY, MINNESOTA. DRADNEUJ Predaodaik: JOHN HABJAN, P. O. Box 8§3, Ely, MInm. Podpredsednik* JOHN KERŽISNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZIOH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St, Calumef. Mieh-Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PER KO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Okle. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O Box 114, E*eleth, Minn. POROTNI ODBC MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa JOSIP SKALA, P. O. Box „056, Ely, Minn. zaslišan, je prišel drugega dne k ne-inji Marjete Kokaij, Mariji Lan-' gerhole, in jo je izkušal pregovoriti, da bi, kadar bo kot priča zaslišana, za njega uirodno izpovedala, češ, da je on po naročilu Marjete Kokaij pisal to pritožbo. Sodišče ga je hudodelstva goljufije krivim spoznalo in ga obsodilo na C mesecev s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Jernej Šajn, delavec iz St. Petra na Notranjskem doma, je bil obsojen pri kr. sodnem stolu v Zagrebu zaradi hudodelstva tatvine na jedno leto težke ječe. Zamolčal je pa sodišču, da je bil za-I radi jednakega hudodelstva že dvakrat kaznovan. Dne 30. vel. srpana 1002 je Jernej Sajn iz zapora v Mi-troviei pobegnil ter potoval čez Zagreb, Novo mesto, Ljubljano in Postojno v Trst. Tam je našel delo, a se zopet nekaj pregrešil ter bil obsojen na dva tedna zapora, potem pa od-gnan v domovinsko občino, kjer ga je dejalo sodišče v Postojni v zapor. Ker Šajn še prve, v Zagrebu mu prisojene kazni ni prestal, in okolnost, da je zamolčal dvakratno kaznovanje radi tatvine, obtožili so ga po določitvi zakona iznova zaradi teb tatvin na škodo štirih strank, ki ji mje izmaknil za 324 K 20 h vrednih reči. Šajn je bil obsojen na 3 mesece in 19 dni težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Prebrisan tat. Baltazar Bek iz Be-lovabrda je prodal pri Sv. Petku na Hrvatskem dve kravi za 306 K. Kravi sta kupila neki Hrvat in neki Belo-kranjec. Za kakih pet minut pride za prodajalcem Kranjec z izgovorom, da I IRoman Juramč je *» prodano kravo preveč prejel. Hr-cert. 2022, Josip Sepio cert. 1079. Družtvo šteje 117 udov. I vat se da preslepiti, pokaže listnico in Od druživa sv. Petra in Pavlu št. 15 v Pueblti, Colo., Anton Dol- jo v neprevidnosti odda kupcu. Tat je srak »vrt. 1130. Družtvo šteje 00 udov. j začel na videč preštevati denar, češ: Od družtva hv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Ivan Kopesec "Nihče naju ne sme biti ogoljufan", cert. 183, Ivan Kralj cert. 201, Ivan Matkovič cert. 221, Anton Piterca1 Preslepiti je znal Hrvata tako, da je Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljstvs naj se pošljejo blagajniku: Ivan 105, Ely, Minn., in po tvojem zastopniku. Geo. L. Brozich, Gevia, P. O. Društven« glasilo je: "GLAS NARODA". SUSPENDIRANI. Od družtva Sladko Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., Ivan Lovšin cert. 1703, Ivan Skerjanc cert. 174!», Ivan PetruŠič cert. 1737, Fran PetruSič cert. 172S, Jakob Ileršič cert. 1G87, Fran Koren cert. 1702. Družtvo šteje G0 udov. ZOPET SPREJITL K družtvu Sladko Ime Jezus št. 25 v Eveletlm, Minn., Ivan Bur- knr cert. 1063. Društvo šteje 71 udov. ORTANL Od družtva sv. Alojzija št. 31 v Braddock 11, Pa., okrajnem sodišču v Budapešti se je vršila tožba stavbenega risarja Stad-lerja proti bankirju Gluecku, Med obravnavo pa je Stadler potegnil revolver ter strelil na bankirja. Krogla je priletela na prsi ter bi bila predrla Ljubljani ravno srce, ako bi ne nosil bankir na tisti strani debelo denarnico. Bil je le lahko ranjen. — Državni poslanec Klofač odide baje v kratkem na ru-sko-japonsko bojišče. — Sofija knegi-nja Hohenberg, soproga prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda, je povila včeraj na svojem gradu Konopištu zdravega princa. — Bivši tran8vaalski predsednik Krueger je prišel s svojo hčerjo in vnuki v Švico, kjer ostane celo poletje.. — Mandat odloži poljski državni poslanec Nio-mentovski, ker je v preiskavi zaradi neke koncesijske afere. — O dveletni vojaški službi vrši se sedaj v francoski zbornici generalna debata. — Župnik streljal na škofa. Župnik dr. Rieger v Pforzheimiu je streljal na svojega škofa dr. Norberja, ne da bi ga bil zadel. Župnika so proglasili za blaznega. — Banka v konkurzu. Banka Michalek in Matzke v Libereih je prišla v konkurz. asiva znašajo 730.-000 kron. cert. 2728. Družtvo šteje 187 udov. Od družtva Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Fran Sobar cert. 522, Fran Stupica cert. 517, Fran Peteri i 11 ml. Družtvo šteje 146 udov. Od družtva Sladko Ime Jezus štev. 25 v Evelethu, Minn., Alojzij Gnidica cert. 1680, Josip Gross cert . 1677. Družtvo šteje 60 udov. JURIJ L. BROZICH, L tajnik. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Smrt — zaspal. Kdor bi verjel, da se more izogniti smrti s spanjem, bi se mu vse smejalo. In vendar se je zgodilo dne 17. maja v tivolskem gozdu v Ljubljani tak slučaj. Še dopoludne je prišel v švicarijsko restavracijo Friderika Novaka nek gostilničar iz Maribora, koji je pil skoraj do petih popoldne in pri tem pisal na razne kraje pisma, koje je zapečatil in jih pustil pri odhodn v gozd na mizi. Natakarici se je stvar čudna 7dcla in je vsled tega prebrala odprto pismo, iz ko-jega je posnela, da gostilničar namerava — samomor. To je takoj naznanila policiji in restavraterju. Glasom tega pisma je bilo sumiti, da se je samomor zgodil kje v obližju. In res! Možaka so našli spečega v gozdu. V žepu je imel samokres in steklenico brinjevea. Ko so ga zbudili, se mu je sicer čudno zdelo, da je smrt prespal, toda odločno je zatrjeval, da od le namere ne odstopi in da mu je nekoč že oblast odvzela samokres. Sel je v spremstvu na svoj dom. Samomor. Iz strahu pred sodno sodbo se je v Gorenji Težki vodi pri Novem mestu obesil 751etni starček, posestnik Ivan Draginč. Samomor 161etnega dečka. Čevljarski vajenec Jurij Škarpa v Trstu je zastavil svojo žepno uro. Ko je bil denar zapravljen, se je lGletni fant spomnil, da ga utegne oče poučiti, da tako ne gre. Tega se je fant vstrašil. Zato je šel včeraj dopoludne v četrto nadsropje neke hiše, je svoj klobuk položil na okno in potem skočil z okna na cesto. Seveda je obležal mrtev na tlaku. - Požar v Šmihelu pri Hrenovicah dne 10. maja je provzročil silno škodo. Vsled vetra in suše se je mogel požar tem hitre te razširiti, ker so vaščani bili ob kritičnem času večinoma z doma. Ogenj je vpepelil G7 hiš z gospodarskimi poslopji vred in uničil pogorelccm skoraj vso premičnino. Škode je blizu 215,000 K, zavarovalne svote pa samo 62,000 K. Z ozirom na obupni položaj pogorelcev je deželno predsedstvo odredilo nabiranje milo-darov, ktere sprejemajo deželno predsedstvo, ljubljanski magistrat in okr. glavarstva. Naval-Pogačnik nevarno zbolel. — Dvorni operni pevec, naš rojak Fran Naval-Pogačnik, je v Kodanju baje nevarno obolel ter je moral prekiniti svoje gostovanje. Za kruhom. Dne .16. maja se je odbijalo v Ameriko 6 Kranjcev. — 32 Hrvatov je šlo v Liezen, 13 pa v Hru-šico. Hudobija. Orožniki so aretirali in Fodišču v Kranjski gori izročili bivšega delavca državne železnice Ivana TJčakarja iz Dolskega. Ta je obtožen, da je v noči od 23. na 24. maja pokvaril železniško progo med Hruiico in Dovjem in postavil napačne signale, da bi bil prihajajoči poštni vlak sko-čil s tira. Čuvaj Bertonceij je napačni signal pravočasno zapazil ter ga prestavil in odstranil neke vlaku nevarne reči s tira. Vlak je samo naletel na neke deske, vsled kterih se je moral vstaviti. denar spravil v svoj žep, v listnico pa vtaknil neki cenik, ki je imel z bankovci jednako barvo in velikost. Podal je listnico prodajalcu nazaj, rekoč: "Je že prav." Hčerka tega pa je opazila tatvino in začela v strahu klicati na pomoč. Tat udari jo z gorjačo po glavi, da se zgrudi, sam pa jo brzih korakov pobere v stran. Žandarme-rija sedaj pridno zasleduje tatu, a do KUKZ. Za 100 bron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu ie 15 centov za postanino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. NAZNANILO. Društvo sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J. v Braddocku, Pa., imelo bode v nadalje svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu in ne četrto. Prva seja se vrši dne 19. junija v Keč-majerjevej dvorani v Rankinu. Člane opozarjam, da redno vplačujejo svoje mesečne dohodke. .ODBOR. 7-13 G) sedaj brezuspešno, celih 480 K. V listnici bilo je RAZNOTEROSTI. Razne male novice. — Zoper zahtevane milijone v vojne namene so socialni demokratje na Dunaju sklicali devet shodov- —Ženin zginil. 46letni vseučiliščni profesor dr. Meisner iz K re tanje parni kov. V New York so dospeli: Princess Irene 9. junija iz Genove z 1194 pot. Barbarossa 9. junija iz Bremena z OSO pot. Carpathia 9. junija iz Liverpoola. Cedric 9. junija iz Liverpoola. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Ivarol Kavšek, Anton Kavšek, Nace Papež in Jožef Kuhelj, prv i in drugi iz Vrhpolja. tretji in četrti iz j Goett inga je prišel pred osmimi dnevi Campania iz Liverpoola. Rogovine, tudi kaznovana, kradli so s svojimi pričami na Dunaj, da bi se Philadelphia iz Soutaam Dospeti imajo: Arcadia iz Hamburga. Albano iz allmburga. 1......,1..... ( ......... —— —---- o T---—- —— ui.nuvt^/ui«! 1« Sou ta amp tona. Foedransberga Aleksandra liosti pri bil 24. maja poročil z lepo 231etno Hamburg iz Hamburga. hčerko zdravnika dr. Foe sterja. Na La Gascogne iz Havre, dan poroke pa je profesor zginil, ki je Zeeland iz Antwerpena. Žužemberku. Toženi so bili, da so 6. do 7. marca 1004 vkradli respektivno prepeljali na tuj svet posekano 9 K 70 v. vredno smreko. Sodni dvor je obsodil Karola in Antona Kavška zaradi hudodelstva tatvine po 1 mesec težke ječe in 2 posta, Načeta Papeža na 2 meseca težke ječe s 4 posti, in Jožefa Kuhlja na 14 dni in dva posta. — Ivan Pavkovič šel je v Ameriko, ne da bi zadostil vojaškim dolžnostim. Beda pa je gnala tja. Spada pod občino Vinico. Kazen: 7 dni strogega zapora. 1 post in 10 K denarne kazni, oziroma še 24 ur doklade. Helena Zaman, stanujoča na Ostro-gem pri Kostanjevici, je svoje tri male otroke, Franca, Jožeta in enoletno Marijo pustila brez vsakega nadzorstva same doma. France je šel zjutraj v šolo, mati pa k sosedu na polje delat. Mali Jožek dobil je žve-ptenke na zapečku in praskal po zidu. Slučaj je hotel, da je kapica odletela na obleko Marije. Ta se je vžgala in Marija se je toliko opekla, da je že ob 2. uri popoludne umrla. Nastal bi bil lahko požar, da ni zapazil dima mimo idoči BOletni dninar, ki je slišal vpitje v sobi. Ko je odprl izbo, bilo je že toliko dima, da ga je vrglo nazaj. Šel je v drugič notri, zgrabil otroka, nesel ga na travo in z vodo polil Na to je pogasil še le ogenj v sobi. Helena Zaman je bila obsojena na 7 dni zapora. — V Ameriko so šli, ne da bi zadostili vojaškim dolžnostim, Andrej Gregorič iz Podklanca pri Sodražici, Janez Žalec iz Zapulja pri Črnomlju in France Bale iz Sv. Vrha pri Trebelnem. Vse je gnala revščina v Ameriko, vsi so bili bolni. Prva dva si nista prihranila nič, zadnji pa toliko, da je rešil posestvo. Zglasili so se vsi pri oblast vu, vsi so pa kaznovani tudi enako po 7 dni strogega zapora in 10 K denarne globe, oziroma 24 ur daljnega zapora. Izpred sodiiča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. — Jož. Pelmaver, posestnika sin iz Kraja okraj Litija, je v noči od 24. na 25. sušea t. 1. iz hudobije zagnal poleno skozi zaprto okno v stanovanje Ignacija Prijatelja v Bistrici. Poleno je priletelo tik plave 71etne hčerke Francke. Pelmaver je storil to iz jeze, ker gB je baje Prijatelj pretečeno leto pahnil v vodo. Obsojen je bil na dva meseca težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Štefan Homan, posestnih na Suhi, je letos pred 10. sušcem v imenu Marjete Kokaij, poses tnice v Škof ji Loki, ne da bi ga že večkrat zadnje dni tožil svojim prijateljem. da si ne upa osrečiti svoje bodoče žene. — Strahovite nalive s točo so imeli 24. maja okolu Velike Kani/.e. Toča je klestila cele četrt ure. Železniško progo Vel. Kaniža-Du-najsko Novomesto so valovi podkopali na daljavo jednega metra, vsled česar se je moral promet vstaviti ter so potniki morali prenočevati v vlaku sredi proge. — Sleparskega odvetnika dr. Anchoria iz Glasgowa. Kaiser Wilhelm der Grows a Bremena. Fried rich der Grosse iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. Celtic 10. Odpljuli so: junija v Li /erpool. Odpljuli bedo: Trene 11. junija v Genovo. Orlowskega so prepeljali na Dunaj,' Umbria 11. maja v Liverpool, kjer bode obravnava proti njemu pri St. Paul 11. junija v Southanmpton. deželnem sodišču. — Bacil, ki provz- Kroonland 11. junija v Antwerpen. roča davico je našel bakteriolog dr. t Waldersee 11. junija v Hamburg. Castellani r*a otoku Cejlonu. Na pod- Potsdam 14. junija v Roterdam. lasri svojih preiskav je izdelal že tudi Kaiser Wilhelm II. 14. junija v Bre-serum proti davici. — Kužni bacili. men. Znanemu londonskemu bakteriologu (Carpathia 14. junija v Liverpool, dr. Uhrlbosu je med potom iz Indije ^ Cedric 15. junija v Liverpool, zginolo več steklenic indijskih kužnih La Gascogne 16. junija v Havre. bacilov. Ako jih je vzel namenoma kak hudobnež, provzroČi lahko ž njimi grozovite stvari. — Roparski umor. V neki zakotni ulici v dunajskem predmestju je umoril delavec Gerhard staro udovo železniškega čuvaja Fo-rau, ter jo oropal za njeno mesečno pokojnino 10 gld. — Roparski umor. V Kapoš-Merošu (Ogrsko) so našli umorjenega, in oropanega živinskega kupca iz Štajerskega, Mih. Holmana. Pri sebi je imel okolu 6000 K. — Okraden poneverjalec. Lansko leto je blagajnik posojilnice v Niederplanitzi (Saksonsko) Golditz poneveril 138,-000 mark ter zbežal. Sedaj so pone-verjalc-a dobili v Monte Carlu v nekem hotelu za kuharja. Ves ponever-jen denar mu je bil namreč v Italiji ukraden. — Primanjkljaj v posojilnici V obrtni posojilnici in hranilnici v Toplicah (Češko) so zasledili 334,000 K primanjkljaja. — Zagoneten umor. V tiopczycah (Galicija) so našli v cestnem jarku gostiln ičarko Hildo Schrank in njeno hčer z bodali umorjeni. V usta jima je morilec natlačil zemlje. — Preganjanje Židov. V bes-arabskem mestu Hocim je 3000 delavcev napadlo ondotni židovski del mesta. Žide so pretepali, njihove trgovine pa izropali. — Ustrelil se je nad-poroenik 10 polka v Przemyslu, Ri-hard Haas, na železniški progi, da ga je nato še vlak povozil. — Grofica Montignoso (bivša saksonska presto-lonaslednica) je čestitala prestolonasledniku k rojstnemu dnevu. — 437,-875 potnikov brez voznih listkov so zasačili lani na ruskih železnicah, kakor pove to ravnokar izdani izkaz. — Poskušeni umor v sodni dvorani. Pri Hamburg 16. junija v Hamburg. Barbarossa 16. junija v Bremen. Philadelphia 18. jun. v Southampton. Zeeland 18. junija v Antwerpen. Bulgaria 18. junija v Hamburg. Campania 18. junija v Liverpool. NOVA PAROBRODNA ČRTA MED TRSTOM, REKO 5 NEW YOBKOffi. Cena $28 in $SO. UNI0NE AUSTRIACA DI NAVIGAZIONE ------------------ AMERICANA & FRATELLI COSULICH) ima na razpolago TRI NOVE BRZOPARNIKE "FRIEDA", "GERTY" in ' GlULIA", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vae potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč m razne udobnosli za potnike- Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teh parnikib, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti ae ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje liatke obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard «Sčlco., generalni agentje, _ 31 Broadway, New York. CUNARD LINE PARNIKI PLJU IEJO MED TRSTOM, REKOJNJtEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 21. junija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 5. julija 1904. odpljuje iz New Yorka due 19. julija 1904. ULTONIA, SLA VON IA in PANNONIA so parniki na dva vi- -jaka. Ti parniki ao napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. SLAYONIA NAZNANILO. Nižje opdpiaani naznanjam kratena Slovencem im Hrvatom, da trni se preselil iz East Helena, Mat, v Aldridjte. Momt.. in tu odprl mrm urejeni saloon, v kterim točim vedno SVEŽI PIVO, DOBRO KALIFORNSKO TINO. IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKK S spoštovanjem MARTIN RAUH, Aldridge, Moat., Park Co Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem iu Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pi o, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob<5.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. NAPA VALLEY VINO. Dobro Srno vino od 46c dalje; dobro belo vino od 60c naprej. — Kdor naroči kot 50 galon, mora priložiti $2.00 za posodo. Prevozaino plača naročnik Naročilom je pridojati denar ocireaaa Money Order. S spoštovanjem M. ROGtNA, , P. O. Bok §4, Grafertt, CkL GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg IS, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vlog© ter jih obrestuje po to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncLm meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoŽenja. Ti člani jamčijo, vsled re istrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom pr , h ranjeni denar ▼ neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta; Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica v LJubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Uri Riz&J&z. Kmetski triumvirat. i r/ Histori&en ronuin. Spisal A- Kod«r. (Dalje.) A prepozen in brezuspeSen je bil daljni pogum. Sedmi dan po prijetem obleganji jiribnrili »o si brabri Uskoki mesto ter se silovito maščevali nad brauitelji. Tekla je v potokib kri. Kdor se ni reSil z begom, padel je pod moči zmagovalcev. Na mestnem trgu usmrtilo se je Bkupno tristo kmetov. Mnogim so se, kakor trdi zgodovina, porezala ušesa in odsekale roke na živem telesu. A določeno pa ni natanko, koliko je povrh Se utonolo vstaSev v valovih Save, ko so begali is mesta, ali brez dvomhe dvakrat toliko, koli kor jih je padlo sovražniku v oblast Med poslednjimi je bil tudi triumvir Pasu nee. kajti zginol je od istega tre-notkn za vselej. Slovesno je praznoval baron .Tobst svojo popolno zmago nnd upornim kmetstvom in s ponosom poročal deželnej vladi v Ljubljano: Strta je glava sužnjemu kmetstvu in postavljen vzgled v svarilo za vse bodoče vase l 15. Podvizaj se od nas! Tu med možmi Prostora tebi ni. zlorečnik gadni! Ni vreden, da bi pa dotikal prst. Tugomer. Vzbujen 6ut slavohlepnosti ne umiri ae prej, predno ni dosegel vsaj jed-netra dela svojih pogosto previsoko stavljenih namenov. Ako pa je bil celo žaljen ali zasmehovan, ne pozna vee niti nasprotja niti meje svojej delavnosti, predno se ne nasiti, ?e ne t resnično, pn vsaj r. domilljevano »lavo in priznavanjem svojih zaslug. Takov mačaj je bil Tlija Oregorie Navdušen že x» svojej jako sangvinie ne j naravi za svobodo svojega uboge ruifika osoba in strah vsakemu kmetskemu nasprotju Med tem si je Ilija naslikal lo| črtež za bodoče svoje delovanje. Pn pustivSi Kranjsko Oubou in njegovim prijateljem, sklenol je pridobiti za svobodne ideje slovensko - Štajerski okraje. Ilitel je tedaj nemudoma prot Brežicam, da se mahoma polasti tega okraja in odSkoduje za nedvomno iz g n bij en o Krfiko mesto. Sreča mu je bila mila. Po kratkem boji odprla so se mestna vrata njego vej vojski, in n kraljevo častjo pa je ondi sprejelo mestno starešinstvo. lli jeva priljudnost, hrabrost in nesebič noat očarala je v hipu vao njegov« okolico ter ga obdala z nekako nodo tak I ji vo avtoriteto in popularnostjo Pri prt is ti narod in cela vojska sta mu podelila, nevajena drugih poklonljivih besed, kratki naslov: kmetski cesar. In to imo je hitelo ter se razširjalo kakor blisk po vseh Štajerskih pori-eah, po Kranjskem in globoko dol v hrvatske okraje ter v hipu olemnilo nasprotnika begu Oubcu. V Brežicah, v svojej priborjenej južnofttajerskej motro|>oli, ustanovil je tudi začasno Ilija. Od tod je razglašal povelja svojej vojski in od tod je namerjaval nadaljevati svoje srečno pričeto vojno delo. V ljudske j jh>-vesti živi Se spomin o tem kmetskem vladarji in o njegovem dvoru v Breži-i;sh. /ivljenj« tega kmetskepa povelj-i.ika ni bilo sicer različno od drupih kmetov niti v jedi niti v pijači, ali sploh v nenavadnem zvunanjem blesku. Vendar pa je imelo nekaj zani-mivegmin patrija rimi nega. Četa izmed najbolj junaških kmetskih vojakov nnrnreč straŽifa je nizko priproato hi-fcieo, kjer je stanoval Ilija Gregorič. Ni* odprtem dvorišči posvetoval se je vladar h svojimi svetovalci. Poslušal je rad vsak etra najbolj pri prost epa Idoža. "Vsi smo enaki", trdil je pri vsakoj priliki. Le naključje je izvolilo nekterepa, da ukazuje ostalim in čuva nad pravico in občnim blapo-rora." Najbolj znnimiva dvorska osoba pa je bil stari slepi Marko. On je bil d\t>mi godVonik, svetovalec in pripovedovalce dogodcb iz burnih minolih časov. Cele gruče ljudstva obsipavale so hiepca ob večerih in pri vsakej prilik i, z navdušenjem poslušajoč njegove povesti iz turških bojev in gosposko silovitosti. Draga znamenita osoba bil je dvorni |i«sar in ob enem tudi tajnik v než-nej deklifikej podobi, Hijeva hči Jela. Izšolana nekoliko v Zagrebu odpravijo In jo vestno to častito službo pri Svojem očetu in to toliko zvestejše, ker jej je mnoga povelja narekoval prvi vladarjev s veto valeč, njen ženin Ouzvtič. Osnoval so je tokarekoč kakor črez noč na razvalinah prvega iumvirata dragi, a s tem razločkom, da j-- vladala v sedanjem nekaljena harmonija in ljubezen. Ali kratko je ila ta sreča. Dobro Je vedel Ilija Gregorič, da je stalen uspeh kmetske vojske le mogoč, ako se razširi brez zamude po vseli okrajih njegova nepričakovana moč, in to tem bolj, ker jo bil prepričan, da v Krškem mestu oblegana Gubče-va vojska nima upanja, da se reši. Veselil bi se bil tega sebičen in nepošten Gubeev nasprotnik. Ali Hija Gregorič je hotel prehiteti to katastrofo nujnimi svojimi pod vzet j i. Zapustil je toraj urno svojo stolico v Brežicah ter se vzdignol, pustivši le ondi malo posadko, proti Sevnici. Neznan je bil večini kmetov popolni razpor Hubčev in Ilijev ter bodoči načrt. Zaradi tepa pa je bil tudi opravičen strah, kako neizmerno mora in bode vplivala nezgoda jedne vojske na drupo. Ali ravno zato, da bi z odločnimi zmagami preprečil poslednje, hitel je Ilija s svojo vojsko utrjevati priborjene uspehe. A iznenadila in prehitela ga je žalostna novica o zmagi plemenitaške vojske pri Krškem, o padlem mestu in krvoločnosti nad premaganimi kmeti. Baii se je hotel Ilija u tabori ti v Sevnici, ko se mu naznani ta nezgoda. Da pa vsaj videzno zakrije to kmetsko nesrečo, dvigne se zopet in hiti kakor zmagovalec z vso vojsko skozi Planino proti Gorjam. A vendar je ostala brez uspeha ta njegova vojna diverzija. Z nepopisljivo hitrostjo zvedelo se je po vseh pokrajinah popolno uničenje kmetske vojske pri Krškem. Obup in nemir se je uselil na mesto prejšnjega navdušenja v najbolj samotne vasi. Tudi Tli jeva vojska se je join okuževati z enakim strahom. Le neiz-premenjeni THjev pogum in zaupanje večine v njepovo modro vodst vrt vezalo jo še posamozi,a oddelke v složno celoto. Mnogo je tudi navdušenje po-vzdicrnvaln darežljivost podpoveljnikn Guzetiča. Poslednji je daroval v zadnjem času vse svojo premoženje vojski ter delil vse težave in neprijetnosti zadnjim vojn kom. Tudi stari slepi Marko ni zapustil v tej sili svojih rn jakov. Spremljal je povsod kmetsko vojsko trr jo navduSevsl pri vsakoj priliki. Takov je bil položaj D i je ve vojske, ko pribit i v Gorje, meneč utaboriti se tu ter snovati od tod daljne svoje čr-teže. A kakor hudobni duh hitela je pred njim povsod novica o lčrškej nesreči ter mu odvračala ali vsaj težila uspehe. Tudi v Gorjah ni našel Hija potrebnepa počitka iz poslednjega uz-roka. Hitel je zaradi tega že o mraku v PilStnjn, kjer se je utaboril le do jutra, a potem se dvigtiol proti Kozjemu. Stoprav v poslednjem okraji odprle so se Iliji in Guzetiču oči. Spoznala sta, da se ima boriti njuna vojska z dvojnim sovražnikom. Pripeljala Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu ix najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter it finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pij« redno. Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila s« priporoča JOSIP RTJSS, 432 S. Santa F6 Av. Pueblo, Col. J® namreč prednja straža vrhovnemu po veljniku moža, kterega je zasačila, ko je Ščuval ljudstvo proti njegovej voj ski. Ilijn Groporič je v njem spoznal svojega prijatelja in prejšnjega tri umviratskega tajnika Juriča. Sodit pa ni hotel- zarndi tega sam, tem ve? izročil pa je izvoljenemu vojnemu sod stvu. Opravičujoč pred sodbo svo, preprešek, opisoval je Jnrič s živim barvami obleganje Krškepa mesta in žalostne razmere nekdanje ondotne kmetske vojsko in njeno konečno zna 110 osodo. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let so jo obnašal Dr. RiCHTERJEV SVETOVNI, rH.KNOVT.JKNI "SIDRO" Pain Expeller kot najbolj*! lek zoper REUM ATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatično nepriiike. »Ano t 2$ct. In 5Oct. V v«ch lekarnah •ti prt F. A*; Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. rS'nznanllt). Naznanjava rojakom vsepovso-tj di, da sva kupila veliki, splošno znani I SALOON i* pod i t NA", e>\ imenom "Narouna dvora- sedaj li "SLOVENSKI DOM". $ Druitvam priporočava vell-O ko plesno dvorano za {' rarnc zabave in druge manjše dvo-m rane xa druitvene seje. V saloonu imava ljjrulno mizo (pool table) in jglncvo-% vir; točiva PRISTNO PLZENSKO PIVO in drugo izborno pijačo. ti Potniki dobe pri naju pre-D? nočldče in v«o po«trc-[■J 2h( >. i>> Vsi dobrodoSli I i| Mladič & Medica, •» 585- 587 South Centre Avenue, ^ na vogalu IS. ulice, ft Chicago, 111. rj Ttlefon: Loomi* 498. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohfo. Priporoča rojnkom HVoja IZiftSTNA VINA. Budeče vino ]>o r»0 ct. t;al., bel* po 70 rt. gnlon. Najboljši domač; d rožni k fitiri pal one za Jfll. Z» Ohio, Pennsylvanijo »n Illinois plačani prevozne strofike in dnm posodo zastonj. Vino je Tini boljše vrste in pa imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 pal on. Pošljem ga ue manj kot 48 ilo f>0 galon. NaroČilom je priložiti denar r & Co. j Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, ▼ ktere] točim vedno SVEŽE nVO, prodajam POHRE SMODKE in LIKERJE. Pri »eni se tudi dobi vsak dan DOBRA URANA. Ako kak rojak pride v Fokkst City, Pa., naj na postaji vpraža ta meue in gotovo bode prtlel do mene In do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, Daj se name obrne. Nale geslo toraj bodi t arvoji le svojim! NAZNANILO. Podpirani imznanjam rojakom .Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, GaF. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska v i 11 a, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sniodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano n najbolj ho postrežbo. f obilen obisk se priporoča: 131 do) InbP Pubfltt, Rojakom, kt«ri potujejo s kosi Du ran«* n« Silvertoo, Jurey Kico in Teluride, narnanjava, da sva odprla doto gostilno avstrijska domtvina pol«1« žeiezuiik* postajo, vsakdo vidi birto, »k® pogleda na M»im St., nal napis je dovolj val i k. Vsakogar Wodo-va pastresla t dobro pijačo, olniami-mi jedili in izvrstnimi unodkami. Za obilen obisk *e pri poroda ta BLATNIK in BRUOK. T)ur«B«n. Oolo KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prost«, ako ae nam znesek naprej pošlje: Molitvuae knjige: S p« min na Jerusa 35 ct. Jezus dobri paatLr 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata isla $1.20. Duhovni studenec 60 ot. Nebeške iskrice 60 «t. Ključ nebeških vrat 60 d Vrtec nebeški 60 ct. Sveta neč. IS ot. Ave Msrija 10 ct. Mati Božja 10 ot. Evangeliji 60 ct. Zgodbe sv. pisma, mnla izdajs 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdajs 60 ct. Navedene mašne knjige so s zlato obrez«. SABI telefon kadar doapeč n* kako postajo t New York is ve6 kako priti k F*. SUMEUJU. Pokliči številk« 37t6 Cortland in govori slovenske. Compapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba Drug« knjig«: Zbirks domačih zdravil 60 cf. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.00. Prešernov« poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Nu indijskih otokih 30 st. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za alov. ljudske šole 20 ctJ*La Saveie Dimnik, slovcnsko-nemški besednjak La Champagne DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-8VIC0-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PAKNIKI SO 1 as du vijaka..____............ iS.000 toa, S5.000 konjskih ssolt, ts.000 „ as-ooo „ „ 10.000 ,, U.OOO „ || 10.000 ,, 16.000 11 », 8.000 9.000 „ „ H.000 , 9.°°° m »i B.000 ,, 9.000 „ i, Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrti ih ol 9. ari dopoladne. ,,L» Lorraine", d La Savoie", ,, ,, fcfLa Touraine' , ,, „ H,L'Aquit*inc", ,, „ ltLa BreUgne"........... „La Champagne",........ „La Gascogne",___...... Parniki odpljujejo ti priitaniiča Atv 42 North River, ob Morton Str««lt La Oascoprne 80 centov. Prva nemška vsduica 35 et. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ci. Domači zdravnik 60 ot. Marjetica 50 ct. Oodčevski katekizem 15 ct. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 80 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Predjamski 15 ct . Nasclnik«va hči 20 ct Gno leto med Indijanci 20 «t. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ot. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za inladiao, 1. in II. zvezek, vaak 20 ot. Pri Vrbovčem Orogi 20 et Krištof Kolumb 20 ot. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ot. V delu je rešitev 30 et. Najdencek 20 ■at. Grof Radeoky 20 ov. Lažnjivi kjjukec 20 ct. R«T>ofitev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke L, II., Ill zvezek, vsak 20 et. Cesar Makaimilijan I., 20 cl. Sv. Genovefa 20 (r„ Vejska na Turškem 40 ot. Rodbinaka sreča 40 ct. Knez ^rni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 «t. Spominjski listi iz avstrijake t««do- vine 25 ct. Doma in na tujem 20 si. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki 00 ct Kako j« zgorel gozd 20 ct. Šaljivi Slovenec 90 et. Četrto berilo za ljudske šole 50 st. Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni jznet 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ot. Sanje v podobah 15 cl. Koledar za leto 1004 25 ot. •La Lorraine La Gaseojjfne ]fi. junija 1904. 23. junija 1904. 3«. Junija LV04 7. julija 1904 14. julija 1904 •La Toura!ne La Bretagne "La buvoie La Gascogne •La Touraine 21. julija 1904. 28. julija 1904. 4 ^glista 1904. nista 1904. •ui g. 1904. HP" Pomiki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ^Bi tliTK igeieij*: Si UK0AUWAV, NEW YORK. Holland-America Line (HOI,LANS)-A >11 L IŠK A ( itTA) vozi kraljevo hItoz nr''o i?i >>t$to Zjidinjerin držav med NEW YORKOM in ROTTEROAMOM preko Boulognp^ur-Mcr. N00RDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13,500 ton. 8TATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojni« vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Av&trflfc Radi cenc glej na posebej objavljen Mi listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih* 1 DUNAJ, I. Kolowratring xo. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Ru dol Is transe. BRNO, si Krona, NAZNANILO. Poduicnni naznanjam Slovencem in Hrvatom, da item odprl svoj novi. lepo urejeni SALOON icaenom "GERMAN HALL", SO korakov na levo «d postaje v Raton. New Mexico. Točim vedno aveže pivo in najbolje califoruijsko vino ter whiskey. Za obilen obiak se »riporoča MARTIN BUKOVO. Raton New Mexieo. (Sxt B O—8-6) "(JLAN NARODA" prodaja po 1 trat iteviifce: Anten B«hek, po«I«vodja podružnice Frank Bikiti, 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio. John Sustarli«* 1208 N. Ckm tr« Su J diet. Til. Frank Gabrenja. K18 Power St.. Jehnstowm. Pa Martin Muhič, laataik. Prank A. Baudek, Milwaukee, Wis. V FRONTEN AC, KANS., in okolici jo moj zastopnik Mr. Leopold Krushitz. Imenovani irospod delujo 2« mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem boglasju, zato fta rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser. P urniki d p I j u j e j o: Iz ROTTER P AM A vsak Četrtek in iz NEW YORKA vsako sr«d« HOLLAND-AMERICA LINE. 39 Broadway, NEW V0RK. »0-2 »mrborn St., CBICiflO, ILL. RED STAR LI \K (Prekomorska parobrodna družba „Rndeča'jnre«da<<) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + + + 4. + + + Philadclpbijo in Antwerpenonu JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA ki vodi iz Pueblo na vse kraje ietoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na is tej postaji. Vožnja do Now Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. COX, H. C. POST, AmI Ticket Agent, City Ticket Agest, 313 IS. Main St., Puoblo, Colo. Prevaža potnike h sledečimi poštnimi parniki: iJADERLAND dva -»« Dearborn Street, O^AQO Oantury Building, SAINT fcOUia York na kolodvoru. I «1 Street. 8AK FRANOI8OO, - al« na njens , - Office, 9 Broadway, New City.