189. štev. V Ljubljani, nedelja 8. avgusta 1920. mB'"a * 80'<,,lnl- III. leto. Uužv Vprašanjem glede inserotov i. dr. se roj priloži zo Qdgo-vor dopisnica ali znamka, — Dopisi naj 6e irankirajo.— ZZZZZ Rokopisi se ne vračajo. .....n ■■ume ininri i n 8 l— " Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo jo na Marijinem trgu ■.......—štev. 8. Telefon štev. 44. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto pol leta četrt teta U mesec K 240 — „ 120'— eo - .. 23 - Za inozemstvo: celo leto . . . K 400 - pol leta. . „ 200 — ietrt leta , . . „ 100'— za mesec ,. 35'— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Nevi naročniki naj pošiljaj« naročnino pa nakaznici. Oglasi se zaračnnnjo po porabljenem prostem !n sicer 1 mm visok ter M mm širok prostoi za enkrat 2 K za večkrat popust, nat mmarnm »orna—— Izhaja vsak dan zjutraj, Posemezna številka velja 1 krono. Pogajanja prometne konference v Mariboru potekajo ugodno. Maribor. 7. avgusta. (Izv. por.) Tekom današnje seie prometne konference ie prišlo do sporazuma, da sc uredi prehodni železniški promet na progi Srilje-Radgona-Liutomer in sicer tako. da bo vozil v vsaki smeri dnevno no eden mešan vlak. Ta k namenjen le za jugoslovanske potni-nike in ne bo na posUuah v avstrijskem ozemliu soreicmal nikakih novih notnikov. Maribor 7. avgusta. (Izvir, poročilo^ V odseku za blagovni premet le bila soreieta danes določba glede enotnega postopanja pri blagovnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo Sporazum ie bil dosežen na podlagi določb beraškega dogovora, ki predvideva za ta promet mednarodne tovorne liste. Maribor. 7. avgusta. (Izvir, por.) Posamezni odseki prometne konference so tekom današnjega dneva razpravljali o podrobnih vprašanih svoiih panog. Pogaianla potekajo ugodno in ie pričakovati, da se za-kliučiio že koncem prihodnjega tedna. Rusi bombardirajo Varšavo. Berlin. 7. avgusta. (Izvirno por.) trdnjavskim topništvom, a ie malo Ruska armada ie dospela pred Var- upanja, da bi mogli držati mesto in šavo in obstrelim« predmestja z teš- ustaviti rusko prodiranje. Kp artcheriin. Pollaki odvovariaio z ------- OSEBNEGA PROfv.I.TA MED CONAMA A IN B Ljubljanskemu dopisnemu uradu poročalo iz Celovca: Glede osebnega orometa ic do prihodnjega torka določeno. da izdaiaio identitetne izkaznice občine, in sicer: Občine cone A za vstop v conc B. občine cone B za vston v cono A. Te identitetne izkaznice pa mora potrditi ententna okrožna komisija. Od torka na.prei se voeHeio posebne, v obeh conah enake tiskovine ki iili bo izdajala občinam okrožna ententna komisija na razpolago. Vsak mora na demarkacijski črti pokazati to lesritimacilr službuiočemu orožniku. Prestop demarkacijske črte v masah ali v večjih skupinah ie prepovedan. Osebe oone B. ki nimaio pravice glasovanja v coni A, ne smejo govoriti na shodih niti v splošnem delati aktivne propagande. Nibče ne sme žaliti te ali one narodnosti, države ali njenih predstavnikov, kralia ali krali. hiše predsednika in oblasti republike, sa-moobsebi se razume, dd tudi ne plebiscitne koinisiie in njenih organov.. straniene ter Je verlctno, da bo koncentracijska vlada sestavljena v teku nekaj dni. POLJSKI POGOJI ZA MIK Z RUSIJO. LDU Varšava, 6. avgusta. »Knrler Warszawskl« poroča, da se Je včeraj po-’ svetoval kabinet o stališču, ki ga nai zavzame napram boljševlšklm mirovnim predlogom. Sklenilo se je z večino glasov, da Je odpošlljalev mirovnih delegatov odvisna od odgovora, ki ga bodo poslali boli-ševlkl na poljske pogoje, kater1 so bili sporočeni sovjetski vladi v posebni noti. Poljski pogoji so: 1. Priznanje suverenosti polj-ske države. 2. Sovjetska vlada se obveže, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve poljske države. — Prvotni načrt, odposfatl takoj mirovno deiezacljo v Minsk, se le opustil. SFORZA za pogojen sporazum Z JUGOSLAVIJO. Trst. 7. avgusta. (Izvirno poro-clo.) Za včerai ie bil v ruski poslanski zbornici napovedan govor ministra Sforze o zunanjem položaiu. ki so ga poslanci vseh strank pričakovali z veliko napetostjo. O stališču Ifaliie v Jadranskem vprašaniu te izjavil minister Sforza dobesedno: »Jasno ie. da ie v našo korist čim- ---- prejšna niegova rešitev, toda v Še večlo korist kraljevine SHS, ker sosedna država mora skrbeti za svojo lastno ureditev.« Nadalie ie zatrjeval. da ie uničenje avstro-ogrske monarhije Ie delo I tali Je. d asi se mora priznati, da so vsi napredni življi tako v LiuMiani kot Beogradu delovali za istim ciliem. Koncem svojce* govora ie izrazil,minister Sforza na-do. da bode prišlo med Italijo in kraljevino SHS do trajnega miru. če bode Jueoslaviia pokazala razumevanje neobhednih italijanskih mejnih potreb- Govor ministra Sforza sr vladne stranke sprejele z lahnim odobravanjem, levica Da je živahne Dro testirala. PROTI ŠPEKULACIJAM Z NAŠIM DENARJEM. I.DU Beograd. 6. avgusta. (Uradno.) Da se preprečilo špekulacije tu-iih tvrdk, pri padanju kurza našega denarja, ie finančni minister odredil da ne sme noben denarni zavod nit prodati niti dati kredita inozemstvu brez njegovega prehodnega dovoljenja. Vsako nasprotno dejanje bc kaznovano najstrožje z denarno globo in prepovedio ooslovania KONCENTRACIJA OMOGOČENA? LDU Doograd, 6. avgusta. Danes dopoldne so se sestali voditelji pogajanj za sestavo koncentracijskega kabineta. Raz. pravljalo so Je vprašanje agrarne reformo In Izovza. Došlo Je do sporazuma v večlh točkah, toda no v vseh. Po zanesljivih Informacijah bodo gotovo vse zapreke od- M. Zčvuco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) »Vzvišena, svetlost!« »Da.« ie deial Concini zamišljeno, »povzel sem io no Katarini de Medi-cis. So okolnosti. ko ie pok arkebuze Dreglasan. rana. ki lo zadd bodalo, prevelika in sled struna preveč očitna. Katarina ie povabila tistega, kdor li ie bil napoti, v skrito klet ali dobro zaprto podstrešno luknio. zaklenila ga. zazidala vrata in pozabila nani.« »To ie bila velika politika.« ie rekel Rinaldo. »A zdai. svetlost, bi vas prosil dovolienia. da poskrbim za svoie stegno, ki me boli na moč. K Lorenzu poidem ž niim.« »K zeliščariu na Meniavskem mostu? Idi, Rinaldo! Tudi laz poidem — veš. h komu? H Gizeli, hčeri vojvode An gon 1 črnskega!« »Svetlost.« ie deial Rinaldo in srepo zapičil oči v eospodaiieve. »ali hočete, da vam io storim zaliublie-noišo. nego ic grlica v maiu ’r>« »Oh!« Concini ie škrtnil z zobmi. ‘1° ni mogoče! Sovraži me!« 511o ic mogoče!« se ie zarežal Ri-Raldo. »Vprašal bom zeliščaria na 1 Meniavskem mostu, ali Je mogoče, ali ni'« Par minut nato se ie zavil Con-mm v širok plašč, zaroustil dvorec vrata, odšel peš oo Tour- mTsStanu hner, k,,rei1il na$rI° »roti sa-nu stanu »bosih karmelitov«. Na vo~ . samostanskega vrta se ie za™-mala ne bogvekai obiiudena Sca kter so stale redke hiše na malone zanemariem zemlii. Imenovali so io Cassetsko ulico. Ena teh hiš ie bila lična gospod-ska stavba v čistem renesančnem slogu. Vanio Je stopil Concini. Komai ie on izginil, že se le pokazala na vogalu ulice ženska postava. ki ie takisto krenila proti oni hiši. Ta ženska ie bila Leonora Gali-gai, markiza d’Ancre! VIII. Vlolctta. Kal se le bilo zgodilo z Gizelo? Na nrigovaranic neznanca, ki ie tako plemenito potegnil meč za nie-no čast. ie bila pognala konja v dir: toda na varnem kraiu se ie ustavila in videla Canestauga. kako odhaia zmagavec. Capestanga? Zanio ie bil ta mož Henri de Cinq-Mars. Tre-notaie od občudovania se le spustila v kalon in stooila o mraku v »zakle- IRSKO VPRAŠANJE V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. LDU London, 5. avgusta. Spodnja zbornica lo sprejela z 289 prot! 71 glasovom zakonski načrt o vzpostavitvi reda na Irskem. Tekom debate le Asqult predlagal, naj sc zakonski načrt odkloni. Predlagal ie za Irsko režim, sličen onemu angleških do-minijev. — Ministrski predsednik Lloyd Georgo Je ostro odgovarjal Asquithn zaradi njegove politike, ki Jo v zadnjem času vodi glede Irske. Izjavil Je, da slnlajnovcl odklanjajo tako rešitev Irskega vprašanja. Irci zahtevajo nekaj, česar angleška vlada ne thore nikdar dovoliti, ker bi to pome-nialo odcepitev od angleške države In hud udarec za kraljestvo. Upati Je, da bodo Irci razumeli, da so njihove zahteve nesprejemljive. Angleška bo doprinesla žrtve, ampak tudi Irska bo morala omejiti svoie zahteve. V opozorilo! KAMENJOVA NOTA LLOYD GEORGEU. LDU I.ondon, 6. avgusta. Kame-nov obiavlia dališo noto. ki io ie včerai izročil Llovdu Georgeu. Kame-nev Dravi med dragim, da ie sporočil svoii vladi nanoved Llovd Georgea. da ie angleška vlada odločena z ozirom na prodiranje rdečih čet v etnografično Polisito. obnoviti blokado. NEMČIJA HOČE ARMADO LDU Pariz. 7. avgusta. (DunKU-Havas) Kakor poročajo listi, je nein-ška vlada predala noto, v Kateri opozrja pod pretvenzo. da so bili odposlani kontingenti čet aliiran ev. na potrebo obrambe Vzhodne Prusije, ter zahteva od aiiirar.cev. naj dovolijo, da se odpošljejo nemške čete v obmejno ozemlje. Na Koroškem Imamo v plebiscitni Ito-m.siji svojo sekcijo, bi nosi ponosno Iranco. sko Ime »Commlsslon Interalliče Plcblscl-talrc Section SHS«. Ne bomo JI delali nepotrebnih težav, ampak pri zadnjih uradnih vesteh o poteku pogajanj glede odpravitve demarkacijske črte srno se Je vendarle spomnili. Človeku, ki Je vajen čitati uradna poročila, Je naša situacija na Koroškem skoro nevarno Jasna. Samo upanje in upanje. Mislimo da bo ostalo, toda pogajamo se še. To se pravi z dru. gtml besedami, antanta, oziroma Italijani nas že tišče za vrat. Kaj Je to? Na toliko In toliko naših protestov proti antantlnemu nasilju do danes še nimamo nlkake Izjave centralne ali pokrajinske vlade. Navajeni smo, da so naši oficijalnl krogi antantinim poveljem vedno le pokorni sluge. Jugoslavija Je menda res edina država, ki sploh še posluša antantlno besedo. Toda na Koroškem gre to vendarle malo predaleč. Skoraj da so pričenja stara pesem kakor takrat, ko so lezli naši navdušeni an-tantomanl k mirovni konferenci v Pariz. Sama slepa pokorščina In vera v zavezniško pravičnost. Zakaj smo sploh poslali svoje zastopnike v plebiscitno komisijo, če naj se Itak zgodi, kar zahteva antanta? Kar bojimo se, da plavajo tl gospodje, ki so Itak po večini vsi prežeti visokega konferenčnega duba, sedaj že zopet v svojih starih vodah In so zadovoljni ter blaženi, da smejo sedeti v odlični zapadni družbi. Drugo jim je menda precej »Je m’ en f... Toda zapomnijo naj sl, da so danes malo bližjo hitremu obračunu kakor pa so bili svojčas v Parizu. Danes URADNO POJASNILO O MINISTRSKI KRIZI. LDU Beograd, 6. avgusta. (Uradno.) Del našega tiska trdi, ko piše o ministrski krizi, da je bil krizi povod zahteva naših zaveznikov, naj da kraljevska vlada na razpolago vojsko za boj proti boljševikom. Pooblaščeni smo z merodajne strani iziaviti naikategoričneie. da so vse te trditye popolnoma neosnovane. nam le stališče, ki ga zavzemamo ptoii an fanti, Izredno jasno. In samo to stališče sme biti merodajno za vse naše zastopnike. Koroška Je danes Belfort proti Italiji. Držati Jo moramo kakorkoli, pa naj sc pogajanja med visokimi zapadnlml in manj visokimi našimi gospodi končajo tako ali tako. Centralna vlada, ki Je v tem pravzaprav edino merodajna, mora Jede Koroške respektiratl absolutno voljo naroda. A ta volja ]e: Iz Koroške niti za ped nazaj! Te parole sc mora držati vsaka naša vlada, pa tudi tista, ki ii Je na čelu bulevardec g. Ye-snič. Če bi se posrečilo Italijanom z antantlno pomočjo, da nam Iztrgajo Koroško, bi imeli tik do Ljubljano od zapada in od severa Italijanske predstraže. icga ne bomo nikdar dopustili. Koroška »section SHS« naj opozori princa Borghescja, da sl ml blagovolimo lastiti enako pravice kakor slguor Rapag-i netta na Reki. Pri antanti itak vemo, da ne bomo iz« poslovali ničesar. Antanta v svojem velikem strahu vrši In dela vse po volji Avstrije, ker je pač ud.—jena s tako slepoto, da misli, da sc Je bo avstrijska republika zato večno hvaležno oklepala in ostala ločena od Nemčije. To spoznanje Imamo in to nam zadostuje za pravilno presojo smeri, ki Jo moramo ubrati. Ako bo po pariškem receptu zopet omagala naša vlada in naša koroška komisija, naj ve; da Jo naše ljudstvo močno dovolj, da bo prevzelo samoobrambo v svoje lastne roke. ŽIVILA ZA CELOVŠKO PLEBi芫 CITNO KOMISIJO. LDU Beograd, 6. avgusta. Odobreno ie. da se Izvozi vsak dan gotov kontingent živil v Celovec za prehrano plebiscitne komisije. SFORZA OBLJUBLJA ANEKTIRANIM NEMCEM NJIHOVE PRAVICE. LDU Rim, 6. avgusta. Pri pogajanjih o zakonskem načrtu glede ratifikacije saint-gevmainske mirovne pogodbe je v zbornici med drugim izjavil minister za zunanje zadeve grof Sforza: Italijani iz Tridenta 'n onj ob zgornji Adiži bodo končno v polni meri dobili svoje pravice ?n dolžnosti. Nemški elementi, ki so v teku stoletij prišli čez Alpe, bodo v I-deli uresničene svoje posebne interese glede svoiega jezika in čustvovanja. CEHI ZASEDLI TEŠI N. Praga, 7. avgusta .(Izvir, poroč) Včerai ie čehoslovaško voiaštvr zasedlo mesto TeŠin. Ravnotako je češko orožništvo zamenjalo poljski. Ostalo ozemlje, ki pripada čenoslo-vaški republiki, bode zasedlo češko vojaštvo v torek 6. t. m. BORZA. Curib, 7. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 13.10, New York 600. Milan 30.60, Praga 11.52, Zagreb 7.23, Budimpešta 3.10, Dunai 3.15, avstrijske krone 3.20, Beograd 29.--. Dunaj, 7. avgusta. (Izvirno poročilo.) 'Zagreb 242—263, Budimpešta 102—114, Praga 372.50—393.50, Varšava 87—97, čekoslo-vaške krone 375—396, dinarji 975—1T25. to hišo« v Meudomi. kler to ie sprejel voivoda Angoul^mski z razprostrtimi rokami. »Tako bleda?« Ie zamrmral vojvoda. »In tako razburjena? Oh! Kaj ti ie rekel Guise? »Pomirite se. oče.« ie dejala Gi-zela. nkrotivši nenadno slabost. »Ouise in Condč prideta na nocojšnji sestanek.« Zarotnik se le komai premagal, da ni vrisnil od radosti. »Svoiega razburicnia.« ic nada-vala hči nekam vznešeno. »vam ne bom tomačila sedai. ko imate važ-neiše skrbi: toda po zborovanju vam povem, kako io čudna usoda odloči.a. da so se srečali Gizela Angou-Ifimska. maršal d’ Ancre in Iienri de ! Cincj-Mars.« »On?« iojvzkliknil voivoda kakor omamlien. snet? Ali si govorila ž niim? Reci. ali bi ga mogla lltibiti? Nobene zarreke n: vec m Ki. ,s.>a krona mi ie gotova, če naznanim odposlancu starega Cinq-Marsa. da Je nieeov sin moi bodoči zet. Moie živ-licnie visi na tvoiih ustnicah. Gizela: novei. ali ie bilo nrav. da sem te ob-liubi! dati markizu Henriju za ženo?« In Gizela. zagledana v dalino sli- Im l/i of o nlicoirolo P/inocloi pogled in niegov ranir kakor z dvojnim žarkom, ie zamrmrala: »Prav Je bilo ...« »Tedai potrdiš besedo, ki sem io dal staremu markiiu v svoiem in tvojem imenu?« »Da. oče!« ie dejala Gizela in zaprla krasne oči. »Pred mano in Bogom, ki naju sliši, obljubiš postati žena markiza Henriia?« »Obliubiml« ie rekla Gizela. Rahlo se Je doteknila vojvodove-ea čela z ustnicami ter odšla v nasprotni konec stanovanja, ki ie gledal z okni na cesto. Pohištvo v sobi. kamor Je stopila, fe bilo starinsko, zavese in preproge obledele. Polumrak ie vladal tu in tkal svoie koprene okrog lene. be!o oblečene žene. ki Je sedela pri vezenin. Bogati lasie so ti viseli razpuščeni no ramah: bili so beli ter obdajali nien liubki obraz s srebrno zarjo, ki ie pričevala o številu let. In vendar se ie zdelo, da sta ii lice in vsa poiava okamenela v naiboli dehtečem cvetu mladosti, kakor vilam, kr Jim niti stoletia ne vzameio krasote. Kadar pa ic vzdignila liabka žena oči od dela. ie razodevalo dvoie motnih mrtvih zenic, da leži tema na nic- Gizela ie pristopila k nii ter lo nežno obiela in poliubila. Violetta le spreiela hčer s pogledom polnim materinske liubezni. Bilo ie. kakor da se kreše v teh kalnih očeh bistrefša luč in razbva svoi blaženi odsev do vsem obličiu. Gizela ie sedla na prtt-čico Dri materinih nogah. »Ve§ dan sem te čakala zaman.«, ie izprcgovorila Violetta. božaie hčer do laseh. »Kako da te ni bilo k meni do večera?« _j »Morala sem Jahati okrog, po očetovem naročilu,« Je rekla Gizela s krotkim, liabečiin glasom. »Oče m o ie poslal« »Varu! se. hčerka!« ie zamrmrali. Violetta. maiaic z glavo. »Ali te nf strah cestnih razboznikov?« »I.chko se iih ubranim, mati.« 16 rekla deklica, zdrznivši se. »Bodita zame brez skrbi in odganiaite vse črne misli.« , , , Toda že ie postaiat pogled uboge žene iznova sre.o in motan. Zdelo se ie. da nič več ne pozna svoie hčere. Vstala ie in prisluhnila, kakor bi slišala odnekod vznemirljive glasove. »Ne.* ie šepnila, »sai ni on. hvala Bogu! Toda kie ie Karel A n g o a teniski ? Ali sc ,ic že vrnil iz Bastilie? Oh. gospodična, usmilite se. peliite* me k niemu.« Stran 3r 'f------------ Boljševiki in orijent, Angleška vlada vnovič razglaša, 'da to z vsemi močmi oodDrla Polt skso v nienem bolu orotl boliševikom. In angleško časopisje pritiska z vso paro na vso antantino Javnost, da začne energično akcijo za pobijanje boljševizma. V isti sani Da se angleški državniki pogajalo z zastopniki moskovske sovjetske vlade in kar nočeio pogajanj prekiniti, čeprav 50 to že nonovno zagrozili in čeprav nastopajo ruski odposlailci včasi naravnost ošabno in omalovažujoče. Eno ie jasno: Angleži se boljševistične Rusiie boie. Bole tako kakor malokdaj kova. boli kakor so se militaristične Nemčije. Na vznemirja pa lih rusko prodiranje proti Varšavi, rusko ogrožanje Rumunije, S podpiranjem generala Wrangla v južni RusiH. z bodreniem Rumuniie in s pomočio, ki to hočejo poslati Poljakom. se bore Angleži za svol oriient. za svoJo Jndilo. Britanska politika stremi za tem. zleoa ali zgrda, s no-gaianli ali z orožiem orne H ti boliše-viško moč. zapreti boljševike v Rušilo. Angleška bolazen ni-prazna. Kar čudno fe. kake simpatiie Jn koliko navdušenih privržencev so sl priborit; boliševiki med oriientalnimi narodi, posebno tudi v angleški Indtti tem nolli me tangere* britanskega imperija. Mnogo se ie že pisalo in razpravljalo o tem presenetljivem pojavu. Nasprotniki boljševizma so to dejstvo že tudi izrabljali za aeitacilo proti aiemu. češ. ta noiav ie naiboliši dokaz, da so boliševiškim Idejam dostopne lc množice nekulturnih narodov. Vendar pa ta argument ne drži. Orijentalne simpatije ne veljalo toliko boljševizmu kakor boliševikom Bollševikov si žele vsi ti narodi in narodičl. do niih hrepene. ker vidiio v niih osvoboditelje iznod iarma za-Dadnih gosposkih narodov. Za boljševizem kot tak v orijentu sploh ni prave podlage. ker le tam eden glavnih zahtev boliševiškega evangelija: so-ciializaciia produktivnih sredstev več ali manj že. ali morda pravilnejše — Se izveden, čeprav v zelo primitivni obliki Pač na ie v oriientu dovofl vzroka za hrepenenje po osvobojenim za želie do boliševikih-osvobodL teliih. Evropska, zlasti ancle&ca politika v Azili ie v zadnlih letih ta čuv-stva Ie še poglobila in orijentalec vidi danes v Evropejcu vir vsega zla Ta proces ie oosnešila in zaključila posebno svetovna volna. Na tisoče j? S*1** oriientaicev le odhajalo na boiišča v Evropi in drugod. Nihče ni vedel, kant ga vodilo, kako In zakal vedel le le. da se mora boriti, žrtvovati kri in živllenie za tuice. za tuje interese. Angleži. Francozi. Nemci in vsi ki so izrabljali te poidfivjake. so im obetali v nagrado svobodo avtonomiio in iih s tem tolažili preko vr< in e. Danes oa so spoznali antanto In njene obljube tudi orijentalci. kakor smo lo spoznali mi. Videli so. da so bila vsa lepa zagotovila prazne fraze, resnica oa sta zopet puška in bič 10 gospodarska beda. To razočaranje ie glavni vir ort-Tentalskega boljševizma. Ravno oni krogi, ki so Doorel v zaupanju na evropske obHube sami oomirievali Ilu-di in podpirali tule gosnodstvo. so postali sedal zakleti sovragi zapadne Evrope. Okrog sebe zbiralo nezadovoljneže in razširjalo revoluciionarno »JUGOSLAVIJA* dne 8. avgusta 1920. arin.iln.jiu JAN BARTOŠ: Zrem y večnost. domini na Eduarda Vojana. (Iz češkega gledališkega časopisa »Jevište«.) (Dalje.) Predno so se pri drugem sestanku pri gosnel Dostalovi sešli vsi udeleženci smo ^ govorili o chiromantiii in Eduard \ o]an je govoril o tem predmetu z nenavadnim zanimanjem. Rekel sem mu. da se spoznam v chiro-mantiji m pregledoval sem roko Jaroslava HiJberta. Pri tem sem vedno gledal na Vojanovo roko in tresel sem se iz radovednosti in bojazni, da bi videl njegovo roko. Pa ni bilo za to časa. Prav tako malo ie na tem sestanku posegel Eduard Volan v gledališko debato, samo mimogrede ie tiho omenil s sarkastičnim nasmehom: »Razrešenje vprašanja Narodnega gledališča le zelo preprosto: igralci bodo bodili vsakega prvega in Detnaistcga po gažo in ne bo Jih niti na skušnje, niti na večerne predstave. Kmalu na sl porečejo: zakal bi hodili po gažo?. Nal io nam pošlieio misel v Hm ttalto širše plasti. In ko so IskaH zaveznikov, so se samoobsebi ustavili pri boliševlkih, iti so ravno tako Huti nasprotniki kapitalistične Evrope. Postali so tudi sami »boll-ševikl«. čeprav ie ntlhov boljševizem vse drugačen od ruskega, nacijona-len in ne sccijalen. Komisija za določanje mej. Komisija za fiksiranje mei med Jugoslavijo in avstrijsko republiko bo nastanjena v Mariboru in začne poslovati dne 12. avgusta 1.1. Vsakdo ki ie interesiran v smislu inštrukcij se lahko obrne glede svoiih želia na to komisito. Naš komisar le gospod Anton Plivelič, ki mu bo pridelieno potrebno število eksoortov. • Glasom mirovnih pogodeb imalo delimitaciiske komisije nalogo, da fiksirajo na licu mesta: a) najprej meie. opisane v mirovnih pogodbah. b) nato meie. k bodo določene po raznih plebiscitih, kakor so predpisane v omenjenih pogodbah. Vsaka plebiscitna komisija bo določila, čim nastopi funkcije in če bo potreba, v podrobnosti meie plebiscitnega ozemlia. One imaio vso oblast, ne le glede določanja odsekov definiranih pod imenom linii. ki se moraio določiti na mestu, ampak tudi glede reviziie frakcij, določenih z upravnimi mejami. z iziemo mednarodnih meia od avgusta leta 1914. kier mora komisija edinole vzpostaviti stebre in mejnike. če zahteva to revizijo kakšno in-teresirana država in če smatra ter odobri komisija to kot ooortuno. One smeio celo v primerih, ki niso predvideni v speciialnih pogodbenih stipulaciiah. spremeniti pripadnost lcraia imenoma označenega v pogodbi. nod Dogoiem. da le ta sprememba neznatne važnosti in če se kal takega sklene v komisiji soglasna One morajo gledati na to. da se v vseh slučajih kar naiveč mogoče držiio definicij v pogodbah ter se oziralo kolikor mogoče na upravne meie in lokalne gospodarske interese. izkllučuloč kakoršetikoli naet-zonalen jeznikoven ali verski razlog. V njihovo kompetenco spada sestavitev zapisnikov in ureditev vsa-koršnih luridičnih vprašanj, id bi nastala vsled delimitacife; ti zapisniki in te ureditve oa postanejo definitivne jn obligatorične za Interesirane sile šele Dotem. ko iih te sile odobre Konferenca ambasadorjev konstituira in organizira delimitaciiske komisije ter zasleduie njihovo poslovanje. — LDU. Rusko-nemški sporazum. Pariz. 6. avgusta. »Times« In »Petit Parisieu« ob-tavliata iz raznih virov določila spo. razuma, do katerega le došlo med ruskimi zastopniki v Berlin« in gotovo nemško osebnostjo. Načrt tega sporazuma se nahaia sedal v Moskvi da ga ruska sovjetska vlada odobri. Kakor piše »Times*, ie bil ta sporazum sklenjen pred nekoliko tedni in sicer pred začetkom ofen- zive proti RusiH. Po tem sporazumu bi dobila Nemčiia gotove gospodarske prednosti jn pravico na okupacijo PoHske po njenem uničenju, kar bi predstavljalo obresti za bodoče kredite. ki bi iih nudila RusiH. V odločilnih krogih ne verujejo, da bi se mogel skleniti tak sporazum, ker bi to predstavljalo veliko neumestnost za Nemčijo. Interesi Nemčije ne do-voliuielo, da bi se spuščala v razne pustolovščine, ker bi lahko imelo to zanjo katastrofalne Posledice, kajti Nemčiia ie popolnoma v moči zaveznikov. Mogoče ie medtem, da so neuradni agenti in poluradni ljudje v stalnem stiku z moskovsko vlado, s katero iščejo skupno zmožnosti kakega sporazuma za vsak primer. Vsekakor pa je aktivnost nemških špartakovcev ob vzhodno-ruski meii. Nemčija jim ne stavila nobenih ovir. dasl so oboroženi tako. da se popolnoma svobodno gibljejo. LDU. štev. Ženevski socijalistieni kongres za olajšanje svetovne bede. Berlin. 6. avgusta. »VorwSrts« poroča, da Je socialistični kongres spreicl soglasno nastopno resolucijo: »Z ozirom na gospodarsko osiromašenie, kakor tudi na lakoto in trpljenje, ki vlada tam-kai. zahtevamo nujno od vlad. Id pridejo v poštev, da ukrenejo potrebne odredbe v svrho oživlienia Industrije in pospeševanja iste v deželah. ki so bile prizadete od voine. V nadaljnjem pogledu na potrebe Srednje Evrope v zadevi gnojil in krmil. zlasti oljčnih tropin, ki jih ima Angllia v veliki množini, zahteva kongres, naj ukrene angleška vlada potrebne odredbe, da se preskrbe izstradane dežele s temi produkti in tako dviene poljedelska produkcija ter zmanjšajo nadaijnje nepotrebne izgube človeških živlJenl radi nezadostne prehrane. Z ozirom na to. da je Amerika podarila Nemčiji 160.000 mlečnih krav s potrebnimi krmili in ker ie transnort istih radi pomanjkanja ladil onemogočen, zahteva kongres od angleške vlade olajšave za izvršitev teh transportov. Id so določeni za rešitev otrok, ki bodo v nasprotnem primeru v pihodnji zimi radi posledic pomrli. — LDU. Beležke. O lenim, ierum. »7avedna Slovenka govori lavno Izključno le v slovenščini ali kakšni drugi slovanščini. ter le izjemoma še v francoščini (I!!)«. To le motto, ki ga bo nosil naš novi družabni odeks iz katerega nam le učen dospod menda Podal majhen ekscert v novokla-sifidranem viteškem listu. No. če bo ta francosčna taka kakor smo io čitaii te dni v zadniem autautoliznem članku — servus šurll C. kr. profesor. kdor ne verjame, da še živi. naj pogleda v zadnjo številko nekega učiteljskega glasila: tam le podpisan. - itim—1—hmiiibi n m rmi— Podpirajte Jugoslovansko Matico! 00 poštni hranHnici!« Po poslednjem sestanku pri goapei Dostalovi sva z Eduardom Vojanom dolgo hodila po nabrežju. Govorila sva o tiranska disciplini Reinhardtovi in naravnost samostanski, asketični pokorščini Stanislavskega v moskovskem gledališču. Vprašal sem Eduarda Volana. če bi prevzel v Narodnem gledališču urad dramskega šefa. Odgovoril le. da ne. ker ni med igralci pokorščine, ker hodilo na skušnje samo igralci, katerim tega skorai ni potreba. kakor gospa Hubnerovd. gospa Dostalovd, Vaua in nekateri starejši člani; vsi drugi smatrajo, memorira-nie ulog in skušnje za nekai, kar je pod njihovo častip. Če bi že prevzel odgovornost za dramo, moral bi najprej razpustiti sedanii ensemble in sestaviti novega, deloma s člani Narodnega gledališča, deloma z drugimi igralci. Izrazil pa ie odkrito priznanje drami vinogradskeva gledališča in njenemu umetniškemu vodite-teliu. dr. Hilariu. Stemnilo se je že, ko sem se z Volanom poslovil ravno tako milo ir prisrčno, kot vedno, Ilodil sem še pio-zno v noč sam po ulicah in premišljal sem o človeški in umetniški Vojano-.vi tajnosti Dolgo nisem govoril z Eduardom Volanom: toda po vsaki predstavi kadar sem ga videl, sem oremišlie val o nlem pozno v noč in spet so ie spletala v mojem srcu čudovita ljubezen z nejasno grozo pred tem igralcem. Premišljal sem o modernem gledališkem izrazu in vprašal sem se: AH ia Voian podoben anonimnim Igralcem davnih, velikih dob? Odgovoril sem si: Zdi se nam. da iim ni podoben, ker previšuie s svojo strašno mogočnostjo vse svole vrstnike, s katerimi igra slama! v gledališču. Spada v davno dobo. v kateri bi se mu mogli priravnati tudi ostali igralci s svojo umetniško velikostjo. Pa bi bil takšen, kot se ni dozdevalo. Manjka enostavno primernega prostredla njegovi velikosti. Vprašal sem se: Ali le Eduard Volan igralec nepriročnega, obrednega gledališča, ki je imelo za simbol masko in Kothurn? In rekel sem si: Nam se samo zdi. da Voian igra prosto in naravno, toda nlkdo ne vidi Kothurnov. katere s! le ustvaril sam s svoihn ritmičnim korakom, niti maske. katero sl le modeliral s »voleea lastnega cbličia: zdi se nam. zato ker Igra z Icralcl k) niso taka veliki kot Pffjtodlm mM Č®jfeo*k»aSk« ta Jugoslavije. LDU. Beograd, 6. avgusta. Naša vlada h sklenila s Češkoslovaško republiko novo pogodbo, po kateri se bo prodalo češkoslovaški 250 vagonov moke ter bo Češkoslovaška dovolila kot protlkompcnzacljo izvoz večje pollčlne premoga. Italijanski demon«. LDU. Beograd, 6. avgusta. (Uradno.) Tukajšnje Italijansko poslaništvo Je zaprosilo, naj se objavi nastopno: Vest, ki so prinesli razni listi, da Je Italijansko finančno ministrstvo odredilo markiranje italijanskih novčanic z istočasnim odvzetjem 20% vrednost^ ni točna. Finančni minister pri regentu. LDU. Zagreb, 6. avgusta. Iz Beograda se poroča, da Je bil minister za finance Stojanovič včeraj v avdijcnci pri regentu ln mu razložil zle posledice kabinetne krize In škodo, ki jo trpita država bi narod vsled tega. Priporočal Je, da regent uporabi vso svojo avtoriteto, da pride čim prej do sporazuma. Potovanje beograjskega grškega poslanika po našt državi. \ LDU Beograd, 6. avgusta. Grški poslanik v Beogradu N. MauradI Je snoči odpotoval na Plitviška jezera, kjer ostane nekaj tednov na oddihu. Potem poseti več Jugoslavija. kraja« na Hrvatskem ta v Slavoniji, ■ vešč prejemanja oddajanja, kakor tudi tl pisarniških delih d"’—o izurjen Išče služb« pri kaki dobri tvrdki Vpraša se na uprav* ntštvo pod štev. 1398. URADNIKA SPREJME »Croatia« zavarovalna družba, podružni* ca Ljubljana, Stari trg št. 11. 1391 IŠČEM POTNIKA proii proviziji. Naslov v npravnlštvu Usta« KOLPORTERJA sprejme podružnica dnevnika v Ptuju. »Jugoslavija« 1361 VELIKO GOZDNO POSESTVO, drugo manjši z 40 oralf, gospodska hiša, vinograd, različne vile ter stanovanjske In trgovske hiše, gostilne, na prodal ta v najem, kakor tudi trgovski lokali. Pojasnila daje realitetna pisarna Havllk, Maribor, Gregorčičeva ulica 6, telefon 133. 1412 LEPO POSESTVO sposobno za gostilno blizu večjega podjetja z 12. orali zemlje 20 minut od postaje. Je na prodaj. Tudi eno majhno posestvo se takoj proda. Pojasnila daje Ivan Drofenlg, gostilna, Poljčane. 1410 SEDEM LET STARA, 16 PESTI VISOKA RUJAVA KOBILA težkega savinskega plemena za poljedelstvo in težo Jako pridna, je na prodaj. Kje pove gospod Kunst v Žalcu. 1404 PISALNI STROJ »OLIVER« vidna pisava, malo rabljen, kakor nov, potem 1 z usnjem preoblečen .iški kov-čeg, 1 krasen zelcnobarvul dekoracijski divan z brušenim zrcalom, 1 velika dekora. cijska palma, pripravna za fotografe in 2 skoraj novi Infanterijskl sablji se radi odpo-tovanjH lastnika takoj proda. Naslov v Anončnl ekspediciji, Al. Matelič. Ljubljana. PRODAM I BENZIN/MOTOR sa 6 cilindra 100 H. P. vrlo dobro vzdržan. Upltatl pri upravi tega lista pod številko »1001.« 1401 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje Hugon HIbšer, fotograf Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krt« žanske cerkve. _____ MEBLIRANO SOBO s posebnim Shodom išče soliden Ponudbe na upravntštvo Ljubljani pod »Soliden«. uradnik. »Jugoslavije« M 1429 Maribor. Mariborsko gledališče bo začelo novo sezono i 15. septembrom in sicer z noviteto »Sužnji«, ki jo je spisal g. R. Rehar, V Mariboru se Je kruh zopet podražil, ta sicer stane sedaj: beli kruh 50 dkg 6 K, črni kruh 70 dkg 5 K 40 vin., žemlle 5 dkg 80 vin. pri peku, 90 vin. v gostilnah in kavarnah^ Zgodilo se je to menda radi dobre žetve. Vlom. V odvetniško pisarno dr. Hojnika na Aleksandrovi cesti so vlomili te dni neznani tatovi in odnesli pisalni stroj »Roy-al«, vreden 16.000 K ter štnmpiljo. Dijaški dom v Mariboru Išče prefekta. Opozarjamo ua oglas. NOVOMEŠKE POSEBNOSTI. Novomesto ima električno razsvetljavo. Povsod so napeljane žice, a svetlobe ni nikjer. Dejstvo pa Je, da je občinski odbor, oziroma njeg- —»taca kriva, da nima mesto cenene električne napeljave. — Vodovod delaje le, dokler sije solncc, ponoči pa počiva — čeprav plačuje Uudstvo visoko vodarino. Pa saj ponoči razen vinskili bratcev ni itak nihče žejen. Celo mesto ne premore dalje niti mrvice ledu. Zato ne dobiš mrzlega piva, ne dobiš brezalkoholne hladilne pijače ta si moraš gasiti žejo s kavarniškim lugom. Tržne razmere so pod vsako kritiko. Ni ga organa, ki bi se ozrl po trgu ta d st ranil nezrelo sadje ter uravnal oderuške cene s poljskimi pridelki ta sadjem. Radi pomanjkanju ledu ne morejo tudi novomeški mesarji postreči občinstvu z dobrim mesom. Tudi zato bi krvavo potrebovali ledenice. Potem bi se pač ne dogajalo več, da bi novomeški mesarji tuintam morali metati pokvarjeno meso proč. Tudi hišno-najemnin-ske razmere niso v redu. Najemniki so uboga brezpravna raja, s katerimi se pometa po osebnih ambicijah. Treba Je vsekakor, da se sedanjim razmeram odpomorc, kaj« sedanja mestna uprava je c svojo pasivnostjo Idealna propagatorlca duha revolu clje. Držeč se gesla: za nami potopi — nadomešča komunizmu celo vrsto agitatorjev. Tako Je v Novemmestu nezadovoljnežev z vsakim dnevom več, kar ne pomenja prav nič dobrega niti za Novomeščane, niti za njihovo do skrajnosti zanikerno občinsko upravo, Šport fn turistika. Velika nogometna tekma se vrši V sredo, dne 11. avgusta ob pol 19. url na prostoru IllrU e pri državnem kolodvoru med LAHAK KOLESELJ IN DVE KOMPLETNE PRSNE OPREME vse v prav dobrem stanju se proda. Naslov pri upravniitvu. 1397 UREDNIK »JUGOSLAVIJE« Išče mcblirano sobo v Ljubljani. Ponudbe na uredništvo »Jugoslavije« pod štev. 1426. DOBAVI SE vsak teden več vagonov živega apna po znižanih cenah. Prevzame naročila na drob« no ta debelo Franc PodlaJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku. 14211 STANOVANJE V ČELJU~~ udobno ta v lepi legi, se zamenja tako! * stanovanjem v Ljubljani. Prevoz pohištva se Izvrši z enim vozom. Vprašanja pod »Celje—Ljubljana« na Anončno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 1420 KLAVIR. DOBRO OHRANJEN NAPRODAJ Jezovšek, Vransko pri Celju. 1,430 se: OREHOVO OLJE (domače pristno) vsaka količina se tako) kupi. Ponudbe na Anončno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 1375 VEČJA hiša na prometnem kraju v Ljubljani alt Mariboru, z lokali pripravnimi za krojaško obrt In modni salon se kupi. Cenjene ponudbe prosim pod »Potočnik« na upravo lista. 1367 Službe: DEČEK (TEKAČ) za lahko delo se sprejme proti tedenski plači. F. Šibenik, Gosposka ulica 16. 1425 UČENCA ZA MESARSKO OBRT sprejmem takoj starega najmanj 14 let. Jožef Jesih, mesar, Medvode.____________4422 EKONOM, 34 let star, samec, v vseh panogah gospodarstva dobro izvežban, inteligenten ln marljiv Išče primerne službe. CenJ. ponudbe pod »Stalna eksistenca« na upravo tega lista podružnica M,aribor, Glavni trg. 1415 DVA PREFEKTA. Poleg celotne oskrbe prejmeta plačo po dogovoru. 1414 TRANSPORTNI URADNIKI (ŠPEDICIJSKI URADNIKI) se iščejo za Maribor ta Zagreb. Ponudbe prosimo poslati ng ugrayti,_,»Jugoslavije« O od Štev, 140fi» 1406 BRUSNICE vsaka množina, po dnevni ceni, razpošilja Terezija Zobec, Pliberk, Koroško. 1419 ~ POZOR IGRALCI: Podajo se 3 harmonike, 1 klarinet, 1 šivalni stroj »Haver«, 1 kredenca in kolo »Wafen« rad«. Žvokelj« Cegnarjeva ulica c. 4. 1419 POROČNE PRSTANE ~ Ima v zalogi Josip Janko, urar v Kamniktf na Sutni, nasproti farne cerkve. 140« Dijaški dom v Maribora išče za prihodnja šolsko leto KONCERT pri Lozarju Sv. Jakoba trg, se priredi v ne« deljo, dne 8. avgusta. Vstopnina prosta. Za solidno ta točno postrežbo skrbi ln se priporoča Justi Poženel. 14t)$ la TRAP1RTOVSK1, GROYSKl SIR, CAJNO MASLO polnomasten, samo dobro blago razpošilja 8 pošto In železnloe po zmernih cenah' Par« na mlekarna, sirarna F. Laznlcky, nasledi Dežanovac, Slavonija. _________ J407) VIŠEK-PREPROSTOSTI» Olajšano In okrajšano dvojno knjlgovod« stvo. Takoj In lahko uporabljivo za vsak« podjetje. Sestavil Maks Kovač v Mariboru, Krekova ulica 6. Prospekt zastonj. 140S NAZNANILO I Cenjenim urarskim kolegom naznanjam, da sprejemam popravila ur vseh vrst od njih lz mesta ta z dežele. Seliškar Ivan, urarski mojster, Ljubljana, Pot y Rožn« dolino štev. 10. 1383 PEčT~ , krušne In sobne pečnice (kahljice)' za šte* dilnike ima v zalogi vedno J. Gregorec, Mengeš 25. 4283 DVOKOLESA nova kompl. z dobro pnevmatiko od 2206 kron. Pnevmatika po znižani ceni F. Batjel, Ljubljana Stari trg št. 28. 4341 Zenitne Dva mlada strojevodja se želita seznaniti S dvema gospodičnama prijetne zunanjosti. —« Gdč. lz Pristaniške ulice v Mariboru so Iz« ključene. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« v Mariboru, Glavni trg pod šifro, Jakec ta Lojzek. ~ 441« ^JUGOSLAVIJA* dne 8. avgusm 1920. Danes vsi na Slanina, JURJEVO Franc Jereb Dragica Jereb roj. (epirlo poročena, oe=i Vrhnika Kal 4. avgusta 1920. Ustanovljeno 1903 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom- In znancem Eiretužno vest, da je po dolgi in mučni boleziii, previden s to-ažili sv. vere, preminul naš oče, ozir. soprog, gospod terpeaiinovo čistilo za Čevlje Janko Pohlin 1» olje, koruzni zdrob, moka in druge kolonijalne stvari se oddajo radi razprodaje po ugodni ceni. Po naročilu se odpošlje tudi Iranko namembna postaja. Vsak dan od 8.—1. in od 2.-6. na ogled. — Natančna pojasnila dale Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. irir! tl1 ^a?^a in kosm P Katalog franko | In. Jsj Šablone Klišeji za tisk V*v6dno tiskala:«' Modeli za predtiskanje perila itd. * Datum-štamplljc ■» lastnega izdelka ANTON ČERNE ff '0 graveur "> g Ljubljana, Dvorni trg 1 JL posestnik in vodovodni inštalater v Kamniku. Pogreb dragega pokojnika so vrši danes v nedeljo, dne 8. L m. ob 6. uri zvečer iz hišo žalosti r.a domače pokopališče. Dragega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Kamnik, 0. avgusta 1920. Y Žalujoči ostali. IZKUŠANO NAJ60LJI CIGARETPAPIR a pokrovom (Tafeibett) se proda. — Naslov povo Anončni zf.vod Drago Beseijalr, Ljubljane, Cankarjevo nabr.5. razpošilja glavna zaloga Oblava! M. TREBAR Proizvod Pne hrvatske tvoraice tlgarclpapira i toljaka. — Zagreb, MaJtslmirska c. J>f, }0. Tel. 9-50. Gospod ing. Franc Vondra lz Borovelj ni naš družabnik in re prevzamemo nober.o odgovornosti za kupčije, katere sklepa on brez naše vednosti in v našem imenu. Gledališka ulica št. 7 ostane od 7. avg. do 1. sept §W" zaprt. 'TBjg LJUBLJANA, Sy. Petra cesta 0. Telefon 539. Lepa hiša v neposredni bližini Ljubljane, istotam se dobi stavbeni prostor z materijaloin eventuelno na razpolago Le pismene ponudbe pod nBicktrična meč' na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. 1279 Nevo! Novo! nonadstropna, z vrtom, se proda. — laslov pove Anončni zavod Drago ieseljak, Ljubljano, Cankarjevo nabr. 5. Fran Razpotnik učitelj Mici Razpotnik roj. Podgoršek poročena, Rečica ob Paki Griže 2. avgusta 1920. Ingenieuere Lauterbach i Krist Wf@n Vlil., PfeiSsasse 3. Ustavni načrt g. Stojana Protiča, ministra za ustavotvornu skupščinu in izednačevanje zakonov. Ustavni načrt ustavne komisije, katero tvorijo pravniki-profesori univerz. 1289 Avtentično izdanje s predgovorom g. Stojana Protiča. Cena dfn. Naručbe sprejema založnik Knjigarna GEZA K011N Beograd Knez Mihajlova ulica 1. danerslnl zzstupnici prvorazrednih tvrdki. Pribavljaju motore, parne kotlove, električne Strojeve sa materijalom za Insta-lOFlju, uregjaje za iabrlke, uregjaje za klavnice I mesare, sav Celični i leljezni materijal, Čelik za orugje, turpije, radne Strojeve, vsakovrstno orugje, razne otiske i kovanico, posugje staklcno, porcelansko, emailirano i aiuminievo, kao i tehnlčke potrebštlne svake vrste. Odmah I po fabriCkoJ cfjenl. veščega tudi srbskega jezika, vendar ne pogoj. Nastop takoj ali čimpreje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plače in referenc pod »Lesna družba" na upravo tega lista. 1284 RAZGLAS. Državna žreboarna na Selu pri Ljubljani razpisuje in objavlja nastopne ofertalne licitacije zaradi nabave potrebnih količin kruha, mesa, ovsa, sena, slame in drv za čas od 1. septembra 1920 do 31. aygusta 1921. Natančneje podatke glej uradni list štev. 90. Vodstvo državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani. Mirina starpg tc novijeg imadc još na zalihi uz dnevne cijene 'vaftska vinarska zadrusa u Velodaru, s. p. Popovais. 1280 na drobno ln debelo dobavlja SREBOTNJAK, Kolodvorska ul. 31 WmW \iMmh finfta ca JsseiiUaU kupi enega ali dva dobra UflTFI v Novem mestu BiU I LL na Glavnem trgu g gostilniško koncesijo, se proda.— Hiša je pripravna tudi za trgovino. Več se izve pri Fran Prijatelja, Trži&če, zelezn. postaja Pijavce na Dolenjskem. 126G ki bi bila kot spremljevalca za nočnega čuvaja porabna in že na moža dresirana. — Najrajšc bi sc kupilo pse volčje ali Dobermann pasme. Popis In cena naj se naznani imenovani družbi na Jesenicah la apno Brezov les v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone kupuje: Tovarna IčSCHih žebljev m ® uAVA“ tevama, Lailte. v Tacnu ped Šmarno goro. ---- i ^ 1 —— ——. Dospela mi je velika partija izbornega belega banatskega wina ^1 iz okraja Baje. — K 1350 za liter. —■ V posodi kupca K 1330 za liter. MILKO JESIH, veletrgovina vina, RUBNIK-LJUBLJANA vseh vrst strojev, zlasti poljedelskih ter strojev za lesno industrijo (instalacija kompletnih žag, na željo z lastnim inže-nerjem), lokomobil, motorjev, parnih strojev, avtomobilov ter celokupnih električnih naprav; dalje papirja, stekla, soli itd. Lastna špedicija. Preskrbi izvozna dovolila. Izplačila v Avstriji; bančne transakcije; repatri-acije: vsa tozadevna izvestja brezplačno. trg. družba z o. z, ansnnsEEaaaanEDSCEECia p Ima iTrdku P DDDacDDcncnnnnGnrnsnr n CUnvno zastopstvo za: THE REX Co Ljubljana Sparbersbachgasse 46/1 Avstrija. Slovensko podjetje. Šclenburgova ulica 7/1 in Gradišče lO. - p.evv ratiius liMO 1 Odgovorni urednik Anica Pesek,