VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE!
f 0 1 A./ «.I l ItOV »Ml A
Slovenski politiki in gospodarstveniki se bodo morali prej ali slej soočiti z dejstvom, da so časi gospodarjenja "na obroke", posojil in dolgov za nami. Tržno gospodarstvo, ki dela sive lase ekonomom v Franciji, v Kanadi in drugod, ko poskuša balancirati letne proračune s tem, da je primorano trgati bonitete svojim državljanom, bo tudi v Sloveniji kmalu spoznalo, da Je nemogoče v nedogled izboljševati svoj standard za priviligirano elito na račun naslednje generacije.
Opomba uredništva
LETNIK XLVI
MAREC-APRIL 1996
ST.3&4 NO 3&4
DA BO RESNICA VSTALA IZ GROBA
(Misli ob velikonočnem prazniku)
Svet je poln trpljenja, krivic, nasilja, zatiranja, izkoriščanja in besnega fanatizma. Toda najhujša od vseh je laž - laž, ki suvereno vlada nad širnimi deželami in hoče veljati za resnico. Resnica je bila obsojena od velikih duhovnikov laži in od njim uslužnih Poncijev Pilatov, križana in položena v grob, kakor nekoč Jezus Kristus. Njeno mesto pa je prevzela laž, ki se daje zdaj častiti za resnico in nas sili, da jo poslušamo. Laž ima nešteto glasov, k nam prihaja z glasovi televizije in radia. Časnikov in revij, literature in lažne znanosti, filozofije in umetnosti. Odeva se celo v obleko teologije. Tisti, ki nam je do resnice (in pravice, ki je neločljivo povezana z njo), vedno spet oznanjamo, da bo resnica vstala. "Resnice ni mogoče ubiti," pravimo in se zanašamo, da bo vstala od navidezne smrti in spregovorila ter pregnala moro laži, ki nas tlači. Toda polašča se nas potrtost, ker postaja laž vse bolj predrzna in veljavna, glas resnice pa
VEDELA MMS, /KLELVJM

molči. Potrti čakamo kakor Jezusovi učenci po njegovi smrti na križu in pokopu, ali bo res vstal, kakor je bil napovedal. Toda resnica ne more vstati sama od sebe, vstane lahko le po ljudeh, ki jo ljubijo in jo imajo v časti. Od mrtvih lahko vstane le po nas in spregovori po nas. Tega pa ne more, če se skrivamo in smo boječi kakor apostoli po Jezusovi smrti. Vstane lahko le po našem, pogumnem pričevanju. Zato ne bodimo pasivni do življenja in dogajanja, do laži, ki se nam vsiljuje v obliki gesel in demagoških zveličavnih ideologij, podivjane svobode močnih in drobnega prahu vsakodnevnega potvarjanja resnice, prahu vesti, ki so samo polresnice, prahu, ki si prej ali slej najde pot v vsako dušo in jo začne napravljati neobčutljivo! Bodimo budni in dejavni, odporni proti laži in sprejemljivi samo za resnico! Postanimo njeni nosilci in pričevalci! Ljubezen do resnice bomo dokazali z dejanji in z življenjem, ne pa le z besedami.
POSTKOMUNiZEM ALI NADALJEVANJE KOMUNIZMA V DRUGAČNI OBLIKI

Potem, ko je Združena lista 26. januarja izstopila iz vlade, je nastala prav zanimiva situacija, ki je slovensko politično prizorišče še bolj zbistrila (čeprav to prav nič ne pomaga, da bi mnogi spregledali!). Po eni strani zato, ker je naredila to, s čimer je SKD dolgo časa grozila, čeprav smo vsi vedeli, da njene grožnje ne pomenijo nič, saj jih zanima le oblast in čisto nič drugega. Tako je na primer SKD še pred novim letom predlagala, da bi bile predčasne volitve že spomladi, toda s temi svojimi praznimi frazami je hitro umolknila, potem, ko so jo nekateri pobarali, da naj, če misli s svojim predlogom resno, izstopi iz vladne koalicije ter tako pomembno prispeva k pogojem, da bi bilo mogoče predčasne volitve razpisati. Izstop Združene liste je zelo zanimiv iz več razlogov. Med drugim gre za predvolilni manever, s katerim se stranka pred volitvami poskuša čimbolj okrepiti. Zadnja letaje ZL namreč vztrajno zgubljala podporo, čeprav ima v nekdanjih partizanskih borcih in delu upokojencev še za nekaj let zagotovljene glasove. Poteza ZL je pomembna tudi zato, ker skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) sestavlja stabilen postkomunistični blok. Z izstopom ZL tako en del tega bloka ostaja v vladi oziroma na oblasti, drugi pa se je pomaknil v opozicijo, odkoder bo počel nekatere poteze, ki jih s pozicije vladne stranke ne bi mogel. Poleg tega pa bo še mešal štrene pravi opoziciji (SLS in SDSS). Ravno v času odhoda ZL iz vlade je državni zbor glasoval o spremembi pokojninske zakonodaje, pri črtfM^tttfc ZL s poceni parolami postavila v bran
lf>t A.
Ivo Žajdela
upokojencev. Ti manreč predstavljajo najpomembnejši del volilnega telesa, čeprav je pri spremembi pokojninskega zakona šlo za nujno spremembo, je ZL raje zaigrala na svojo skrajno egoistično noto. S tem, ko ni več obvezana k spoštovanju koalicijskih dogovorov oziroma kompromisov, lahko brez omejitev do volitev počne kar hoče.
Prav gotovo je, da si bosta postkomunistični blok v vladi ter SKD, zato, da bi SKD pobrala na volitvah čimveč glasov (na račun SLS in SDSS seveda) in tako po volitvah nadaljevala s sedanjo koalicijo, močno pomagala. Toda pri tej pomoči gre za prefinjeno goljufijo, ki je Slovenci nikakor ne sprevidijo, čeprav traja že več kot tri leta. S tem, ko ena stran napada drugo, ji s tem pravzaprav pomaga (poleg svoje seveda) mobilizirati njeno volilno bazo. In obratno. To smo lepo videli pred lokalnimi volitvami jeseni 1994, ko je na začetku volilne kampanje predsednik SKD Lojze Peterle spektakularno izstopil z mesta zunanjega ministra ter nato nekaj mesecev zelo ostro nastopal proti LDS in predsedniku vlade Janezu Drnovšku. Ta je seveda mlatil po njem nazaj. Rezultat te igre je bil, da je (na veliko presenečenje vseh!) SKD med vsemi strankami dobila največ glasov. Volilci so tej igri povsem nasedli. Takoj po volitvah ni bilo več sledu o kakšnem sporu. Zdaj bo očitno Drnovška zamenjala ZL, ki bo proti SKD sprožala razne besedne akcije (kot so na primer pouk o verstvih in etiki, papežev obisk, vračanje gozdov Cerkvi, primer generalnega državnega tožilca Antona
Drobniča oziroma njegova pobuda za obnovo procesa proti škofu dr. Gregoriju Rožmanu, spomenika Kidriču in Kardelju v ljubljani itd.) ter s tem mobilizirala volilno bazo za SKD. Ker SKD svoje volilne baze zaradi svojega (ne)početja) ne more kaj prida zganiti ter s tem pridobivati zase, kvečjemu nasprotno, bodo to pač počeli drugi. Z napadi na SKD bodo pravzaprav njeno pozicijo le krepili. Gre za zelo uspešno igro, ki jo ljudje zlepa ne morejo spregledati.
Toda zato, da se krepi vloga SKD ter s tem ohranja in še bolj utrjuje sedanja koalicijska os SKD-postkomunisti. ne poteka le prej omenjena igra, ampak poteka na nekoliko drugi ravni še ena igra. Ključna elementa te (druge) igre sta pouk o verstvih in etiki ter papežev obisk. Oba "projekta" "zmernejši" del postkomunističnega bloka (LSD) zelo spretno vodi tako, da lahko smetano pobira SKD. Najprej so (po burnih razpravah seveda, ki so SKD zaradi učinkov prej opisane igre prav tako koristile) 14. februarja skupaj izglasovali, da mora država med tako imenovanimi izbirnimi predneti v osnovni šoli predlagati oziroma omogočiti tudi pouk o verstvih in etiki. Od 71 prisotnih poslancev je ta izbirni predmet podprlo 44 poslancev, 31 pa jih je bilo proti. Drugo, kar bo SKD precej okrepilo, pa bo papežev obisk maja letos. Država bo pripravo ter izvedbo obiska občutno financirala, toda to počne tako, da jezi in žali vernike in jih s tem mobilizira (za SKD seveda).
Toda februarja je prišlo do situacije, ko je bila

Slovenska DRŽAVA for a free Slovenia
Subscription rates: $15.00 par year $1.50 single issue Advertising: »0.45 par agate lin«
Member of Multilingual Press Association of Ontario
Member of Canadian Multilingual Press Federation
Owned snd published monthly by Slovenian National Federation of Canada Lsstnik in izdsjatslj Slovenska narodna zveza v Kanadi 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario M6C 2T5 Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovensks Države
Zsstopniks:
Slavko Skobarne	Ludvik Jamnik
Espana 1316	79 Watson A vs.
Csstelar (1712)	Toronto, Ontario
Prov. Buenos Aires	M6S 4E2
Argentina	Canada
TELEPHONE # (416) 766-4848 FAX * ((4161 766-7088
Letna naročnina: Zs Kanado in ZDA $15.00. Za Argentino in Braziljo po dogovoru: Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druga država $12.00 U.S. Po letalski pošti po gogovoru.
Za podpisane članka odgovarja pisec. Ni nujno da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
BARAGOVI DNEVI - 1996
POSTKOMUNIZEM ALI NADALJEVANJE
The Cat hoik Register
BARAGA DAYS, 1996
A GATHERING OF CATHOLICS FROM CANADA, THE U.S. AND SLOVENIA
Archbishop Aloysius Ambrozic
and
The Archdiocese of Toronto
will host
Baraga Days, 1996
in Toronto on
Labour Day Weekend
(August 31, September I)
Proqras iborcvania bono cbjavili v naslednji ZievUki S.D.
KOMUNIZMA V DRUGAČNI OBLIKI
nadaljevanje s strar.i i
prava podoba SKD dana na preizkus. Že
pred
časom sta namreč SLS in SDSS vložili zahtevo za razrešitev predsednika državnega zbora Jožefa Školča (LDS), ker v DZ pri razrešitvi gospodarskega ministra Maksa Tajnikarja ni dovolil razprave. Če bi razpravo dovolil, bi se lahko pred širokim občinstvom razgaljale hude kriminalne zadeve v mariborskem podjetju TAM, s tem, ko pa razprave ni dovolil, je zadevo pometel pod preprogo. Z zahtevo po razrešitvi je bila na preizkušnjo postavljena predvsem SKD, saj je septembra 1994 Peterle odstopil z mesta zunanjega ministra prav zaradi Školča. S tem je namreč protestiral, ker je LDS sama (po odstopu Hermana Rigelnika) predlagala Školča za predsednika DZ, češ da se o tem ni posvetovala z njimi. Te vzroke je namreč takrat poudarjal, že prej pa sam omenil, da je odstopil le zato, da je lahko pred lokalnimi volitvami okrepil pozicijo svoje stranke. Kakor koli že, uradno je takrat odstopil zaradi Školča in zaradi tega bi vsak pričakoval, da bodo (kot resna stranka) zdaj predlog za njegovo razrešitev podprli. 28. februarja je bilo (tajno) glasovanje, pri katerem je od 68 prisotnih poslancev Školča podprlo 38, osem glasovnic je bilo neveljavnih, samo 19 pa je predlog za Školčevo razrešitev podprlo. Iz tega se vidi, da SKD (ko je imela priložnost, da svojo resnicoljubnost dokaže) predloga za Školčevo razrešitev ni podprla. S tem se je še enkrat razgalila: na eni strani bombastične besede, na drugi pa povsem druga dejanja. Dejanja, ki so izključno v službi oblastnih stolčkov oziroma koščka pogače. Toda ljudje se kljub mnogim podobnim situacijam še vedno ne zavedajo, da so v politiki mnogo bolj kot besede pomembna dejanja. SKD čaka še eno podobno preizkušanje. V DZ bodo namreč glasovali tudi proti zunanjemu ministru Zoranu Thalerju (LDS), Peterletovemu nasledniku. Proti njemu sta interpelacijo vložili prav tako SLS in SDSS, ker menita, da je naša zunanja politika zaradi Thalerja znašla na mrtvi točki, ko ni nobenega napredka: ne proti Evropi ne v odnosih z Italijo in Hrvaško. Ves ta čas je bil namreč prav Lojze Peterle najbolj kritičen do Thalerja in bi po tej logiki njegova SKD morala pobudo SLS in SDSS podpreti. Toda kot pobude za Školčevo razrešitev, verjetno tudi te ne bo. Tisto, kar še bolj bode v oči, je, da bi SKD pravzaprav to zaradi taktičnih razlogov lahko naredila, saj njeni glasovi zaradi premoči levega bloka ne bi pomenili nič. Toda niti toliko niso v SKD dobri, da bi poskrbeli vsaj za to podobo, ki nikogar nič ne stane. Iz tega se da še trdneje sklepati, da sta pravzaprav LDS in SKD, kar se oblasti tiče, postala mogočen monolit, ki svojo ideološko dvopolnost kaže le še zaradi taktike oziroma svojih volilcev. Slaba tolažba je, če zapišem, da gre za podobo, ki bo v zgodovini imela
pomembno mesto. V negativnem smislu seveda. Da bi bile stvari še hujše, so izjave prvakov SKD polne nestrinjanj s tistimi (redkimi), ki opozarjajo na vsesplošni kriminal, ki je preplavil Slovenijo. Ti so zanje le negativci, ki samo kritizirajo in sprožajo afere. Tolažba, da bo ta politika propadla, tako kot je bilo na primer v Italiji ("čiste roke"), je slaba, saj se v Sloveniji tisti, ki to politiko kljub vsemu na volitvah podpirajo, še dolgo ne bodo ovedli položaja. To je vsekakor osupljivo stanje, ki ga na racionalni način nikakor ni mogoče razumeti. Toda izstop Združene liste iz vlade je imel še en namen. S tem so v vladi izpraznili nekaj mest, ki so jih lahko zasedli kandidati SKD. Sam sem že pred časom opozarjal, da bodo pred volitvami postkomunisti odrezali SKD nekoliko večji kos pogače, da bi jih s tem bolj navezali nase. Točno to seje zdaj zgodilo. Nekaj mesecev pred volitvami so jim podarili dve novi ministrstvi, v katerih lahko zdaj zaposlujejo svoje ljudi.
Sredi marca se je razvnel politični spopad med socialdemokratsko stranko (Janez Janša) in ostalimi strankami glede prenovitve volilne zakonodaje. Najprej se je več mesecev govorilo o tako imenovanih strankarskih listah in volilnem pragu za vstop v parlament, zdaj pa je vse presenetila SDSS s predlogom, da bi imeli večinski volilni sistem (zdaj imamo proporcionalnega). Razen SLS, ki molči, so tako rekoč vse druge stranke zagnale krik proti, češ da bo to Slovenijo (še bolj) razcepilo na dvoje, in da bodo s tem izginile manjše stranke. Janšev cilj je, da bi z večinskim volilnim sistemom slovensko politično prizorišče poenostavil in razbistril. V primeru večinskega volilnega sistema bi namreč morale stranke že pred volitvami skleniti koalicije, temu pa seveda najbolj nasprotuje SKD, ki je dozdaj gradila pozicijo "linije najmanjšega odpora". To pa pomeni, da lahko mirno ostanejo tudi po volitvah v isti koaliciji kot do zdaj (z LDS in ZL), če pa bi SDSS in SLS dosegli dovolj močen odstotek glasov, pa bi se prikljuičili njima. Poleg tega bi se v večinskem sistemu zgubili del volilcev, saj bi v koaliciji z SLS in SDSS zgubili tudi del identitete. Toda nekateri svarijo, da bi ta koalicija imela velike težave sama s seboj, saj bi vsaka stranka hotela iztržiti čimveč. Tako bi verjetno SKD hotela deleže na osnovi prejšnjih volitev (ko je SDSS komaj prilezla v parlament), SDSS pa verjetno po podatkih zadnjih merjenj javnega mnenja, saj vsa zadnja merjenja kažejo, da se zelo približuje LDS, ki je od volitev leta 1992 naprej premočno vodila na prvem mestu, in bi jo na volitvah lahko celo premagala in postala najmočnejša stranka. S tem pa bi SDSS dobila tudi mandatarstvo za sestavo vlade. Toda predlog SDSS o večinskem volilnem sistemu nima dosti možnosti za uspeh. Bolj ko za primanjkovanje časa za njegovo sprejetje, bo ovira to, da so se proti predlogu postavile druge stranke.
IKriehuben K"i-I C.edr B I R.iuh in UicnI
FREDbRIC BARAGA
I irst Bishop ot Marquette (185 i- IIMrf»)
Bom - lune 29. 1797 Ordained Priest - July 2b, 18_M Consecrated Bishop — November 1. IHr>l Died - lanuary 19, 1868
le above picture \\ .is (aken from a lithograph madr in Vienna during Bishop Haraya s visit there i
Janša je sicer hotel zadevo rešiti z zakonodajnim referendumom (zanj bi potreboval štiridesettisoč volilcev), vendar je predsednik državnega zbora Jožef Školč (LDS) predlog zavrnil z izgovorom, da je v zakonodajnem postopku že drugi predlog in da morajo sprejeti odločitev najprej o tem. Ker pa se ta postopek lahko zelo zavleče, bi za Janšov predlog zmanjkalo časa. Postkomunisti imajo torej vse vzvode v svojih rokah, da preprečijo vsako nevarnost. Večinski sistem bi namreč lahko komuniste v prihodnjem parlamentu potisnil v manjšino, tega pa seveda ne bodo dovolili.
SLOVENIJA PREPLAVLJENA S KRIMINALOM
Medtem Slovenijo pretresa vedno več propadov velikih podjetij. Tekstilna in kovinska industrija sta povsem na tleh. Mnoge tovarne so že propadle in ostanke svojega premoženja prodajajo za drobiž na javnih dražbah. Tisti, ki pri tem sodelujejo, pobirajo mastne provizije. Zdaj sta se jim pridružili še veliki gorenjski tovarni čevljev Planika in Peko. Povsod prihajajo na piano podatki o hudem kriminalu, ko so komunistični direktorji svoja podjetja siromašili tako, da so zaslužke odlivali na posebne račune v tujini. Ker postkomunisti povsem obvladujejo (da ne pozabimo s pomočjo SKD!) politično prizorišče, je jasno, da ne le, da se nikomur nič ne zgodi, ampak stanje prikazujejo kot normalno. Potem, ko je bilo prodanih že nekaj papirnih tovarn tujcem (Vevče, Količevo) in ko so lani v Palomi s pravim pučem odstranili direktorico, ki slovenski udbomafiji ni bila po godu ter to veliko štajersko podjetje iz Sladkega vrha pripravili, da bo godno za najbolj izrazito obliko divjega lastninjenja (razprodaja po delih ter pobiranje provizij), so 13. marca letos prodali tujcem še največjo papirno tovarno v Sloveniji Videm iz Krškega. Čeprav so leta 1991 izračunali, da je ta papirniški velikan v tehniškem pogledu vreden 408 milijonv mark oziroma 170 milijnov knjižno, in bi po pravilih likvidacijska vrednost podjetja morala biti vsaj 82 milijonov, so zdaj Videm razprodali za pičlih 35 milijonov mark. Kupilo ga je češko podjetje ICEC, katerega lastnik je Jaroslav Dostal. Ta možak je eden od trših članov bivše češke komunistične partije. Po spremembi režima konec osemdesetih let je padel v nemilost, vendar se je vsidral v druščini čeških "finančnikov". Danes je nesporni šef papirniškega klana, povezan je z Rusom Bobrovom, bivšim članom ruske vojaške kontraobveščevalne službe, ki je dolga leta služboval na Češkem. Ko je Bobrov zapustil vojsko, je postal direktor "holdinga" celulozne industrije iz Kijeva in prodaja les na češko. Veliko se je v preteklih letih govorilo, kdo in kam je odlival kapital iz sicer zelo uspešnega podjetja Videm in ga na koncu po hitrem postopku
KRITIČNO PREDVOLILNO RAZGLABLJANJE
Florijan Bevec
Slovenci se moramo skrbno lotiti izbiranja lastnih voditeljev. Pomagati nam morajo družboslovci, psihologi in psihiatri!
Izkazalo se je v slovenski zgodovini, da slovenski voditelji izredno pogosto lažejo, zavajajo in celo izdajajo svoj narod. Pred tujci se naši voditelji obnašajo brez ponosa, v lastno in narodno škodo. Slovenci imamo veliko sposobnih ljudi. Sposobni sepreradi umaknejo na stranski tir, zaradi tuje načrtne podpore nesposobnežev. Slovenci moramo naše voditelje soditi po njihovih dejanjih ne po besedah. Pred volitvami je izredno pomembno, da se nadpovprečno izobraženemu slovenskemu narodu dokaže nesposobnost današnje vladne klike in se učimo na napakah vodilnih ljudi od druge svetovne vojne.
SLOVENSKI NAROD
Slovenski narod je bil že tolikokrat preizkušen in se je izkazal, a prevečkrat je odpovedalo vodstvo. Narodne nesreče od druge svetovne vojne naj nas učijo izbirati voditelje. Rane so sveže, posameznike poznamo vsaj po imenu, zato lahko ocenimo obnašanje voditeljev ob odločilnih trenutkih slovenskega naroda. Za vzgled Slovencem naj bosta dve družbi, ki uspešno izbirata svoje voditelje in to so Japonci in Amerikanci. Evropske družbe niso boljše od južnoameriških, na obeh kontinentih imajo neko "višjo klaso", ki je "samo ona" upravičena voditi.
Ko so komunisti prišli na oblast, se je po starem evropskem, vkoreninjenem fevdalnem mišljenju formulirala vodilna kasta. V vodilni krog nisi prišel, če nisi bil komunist, kot fevdalci v starih časih. Komunistični in kolonialni zapadnoevropski imperiji so se zaradi izrojenosti vodilnega sloja zrušili sami od sebe. Isto se bo ponovilo v EZ. Vodstvo EZ je že začelo s starimi kolonialnimi metodami osvajati oblast, kar se posebej odraža na mali Sloveniji in ostalih slovanskih državah, vključno z vodenjem razdejanja balkanskih državic. EZ niti ne skuša rešiti problemov manjšin, enakopravnosti narodov, razdeljevanja dobrin, ne morejo navezati enakopravnih odnosov do slovanskih držav. Največ kar so zmogli, vozijo ruske znanstvenike v napol tajni znanstveni center na Sardiniji, da bi obubožali Ruse na znanstvenem področju.
V	takem ohromelem svetu se je znašla slovenska država. Slovenci smo se osamosvojili na račun izrojenosti vodstva obeh evropskih taborov. S sposobno slovensko vlado bi lahko preprečili razdejanje Balkana ter pospešili razvoj kvadranta Milano- Beograd-Dunaj-Milano kot najrazvitejše področje Evrope. Z uničevanjem gospodarstva, slovenska vlada sodeluje pri uničevanju napredka z vladami južnih republik.
Dopustili smo, da so se polastili oblasti shirani krogi komunizma in izgubljamo v tekmi razvoja s conami na francoski strani Alp.
Vsi, od Kučana navzdol, bi morali sami odstopiti. Tujci jih vsiljujejo narodu, zato, da bi bil narod uničen kot na Hrvaškem, v Bosni ali Srbiji. Vodilna klika čuti, da se je iztekel njen čas. Narod pa se mora pripraviti na zdravo izbiro voditeljev.
NARODNI VODITELJI
Ogledati si moramo kriterije in način izbiranja voditeljev na Japonskem in v Ameriki, ki sta verjetno najboljša sistema na svetu.
Slovenci moramo na demokratični način izbrati na volitvah voditelje, ki bodo sposobni se zoperstaviti zapadnjakom in domači kliki. Odstranitev klike z revolucijo bi bila najslabša rešitev. JAPONSKI NAČIN izbiranja voditeljev je enostaven. Dokazati moraš na vodilnih položajih, od spodaj navzgor, NAČRTOVANO IN ORGANIZACIJSKO sposobnost. To se pravi, da izdelaš pravilne načrte za bodočnost in izbiraš sposobne sodelavce. Če nekdo naredi napako, odstopijo na Japonskem vsi nadrejeni po organizacijski lestvici do samega vrha. Direktor podjetja, če ni boljši kot vsi njegovi konkurenti na SVETU S SVOJIMI NAČRTI in organizacijo, mora odstopiti. Voditelji velikih korporacij niso samo sposobni in strenirani ljudje, so že genialni planerji in organizatorji.
AMERIŠKI NAČIN izbiranja voditeljev in kaznovanje njihovih neuspehov je bolj ohlapen. Napak podrejenih ne štejejo v zlo, če so jih sposobni popraviti ob pravem času. Ameriška družba zato ne odstranjuje klik kot na Japonskem. Upoštevane so organizacijske in načrtovalne sposobnosti z manjšo natančnostjo kot pri Japoncih. Na ta način v Ameriki zasedajo vodilne položaje tudi sposobni, revni ljudje. Gledajo pa tudi na to, kako si zna sam pridobiti bogastvo na LEGALNI način. Delničarji si mislijo, če si zna pridobiti bogastvo za sebe, bo znal tudi za nas, kar pa ni dovolj.
V	Ameriki si bogataš lahko "kupi" vodilni položaj z lastno vlogo KAPITALA v podjetje, ker smatrajo, da bo istočasno skrbel za svoj denar in za vloge delničarjev. V
Ameriki je že preveč podedovanega bogastva, potomci sposobnih in bogatih ljudi pa so največkrat nenadarjeni, leni člani družbe. V Ameriki se počasi uveljavlja degenerirani sistem zapadne Evrope, zlasti pod republikanci, ker ščitijo bogataše z davčnimi privilegiji.
V	Ameriki veljajo pravila anglosaksonke družbe, ki je bila najbolj zdrava družba belega človeka. Slabost anglosaksonske družbe je, da izključuje (fevdalna miselnost) iz vodilnih krogov druge narodnosti. Hiranje ameriškega vodstva se odraža na nesmiselnem uničevanju Balkana, ki ga je začel Bush.
Različni Clintoni, revni a sposobni člani družbe, se še dokopljejo do vodstva v politiki, gospodarstvu in celo v vojski, kar drži Ameriko v trenutnem vodstvu. Izbiranje voditeljev v evropskem, komunističnem in tretjem svetu, se sploh ne splača obravnavati zaradi preštevilnih nedostatkov pod vplivom kolonializma in komunizma.
Slovenci smo imeli v preteklosti na oblasti tujce in ljudi, ki niso zastopali narodne interese, zato današnji voditelji brez odločnega ugovora naroda odstavljajo sposobne, poštene ljudi. Zgodbice o izkušnjah, sposobnosti, izobrazbi, o nekih varljivih "intelektualcih", so navadne bajke v slovenski družbi.
SLOVENSKI DELAVEC
Svet občuduje slovenske delavce, hodijo v službe, ko ne dobijo plače po več mesecev, čutijo odgovornost do podjetja kot Japonci. Voditelji jih v zahvalo zmečejo z delovnih mest, nato "vodilni" podjetje izropajo, narod pa molči. V Aneriki je zakon, da se najprej plača delavce, nato pridejo na vrsto drugi upniki. Plače vodilnih v hirajočem podjetju so zadnje - običajno niso plačani, saj niso ničesar zaslužili, ker so ugonobili nekoč uspešno organizacijo.
V	Sloveniji dobijo visoko plačo voditelji, ki zbankrotirajo podjetje in so z VLADNIM TERORJEM postavljeni na nov položaj za ugonabljanje naslednjega podjetja. Lep primer sta Kacin in Tajnikar, postala sta celo ministra.
Pod vodstvom klike v Sloveniji zgrešeno dojemamo pojem stečaja. Japonci bolno podjetje ozdravijo, če ne, je precej pogrebov. V ameriški družbi se lahko vrši bankrotiranje samo v izjemnih slučajih. Stečaj je uradno kapitalistično goljufanje bank, upnikov, zaposlenih. Nazadnje vse plača narod. V Ameriki si izključen iz gospodarskega življenja za sedem let, če si bankrotiral, z vodilnih položajev pa za vedno. Podjetje, ki ima nekoga, ki je bankrotiral na vodilnem položaju, ne dobi posojil od bank.
Ljudstvo v novonastalih slovanskih državah ne verjame v narodno oblast. Slovenci še danes varajo davkarijo, le kdo bo zaupal denar vladnim roparjem in izkoriščevalcem. Slovenski in japonski delavec v žrtvovanju za svoje podjetje sta skorajda edinstvena na svetu, je pa strahotna razlika med slovenskimi in japonskimi voditelji. Sledi: Slovenci smo dober, sposoben narod, NE ZNAMO pa izbirati svojih voditeljev. Če ne znamo izbirati gospodarskih voditeljev, ker se njihov uspešnost meri z denarjem, le kako bomo izbirali politike.
SPOSOBNOST VODITELJEV
Merilo za sposobne voditelje lahko ustvarimo samo tako, da jih primerjamo z najboljšimi na svetu: z Japonci. Med Slovenci so se pojavili izredni voditelji, ponos naroda, a samo za kratek čas in za nagrado smo dobili samostojno državo. Zgodilo se je nekaj nezaslišanega, sposobnih voditeljev narod ni dovolj podprl. Narod je bil prevečkrat prevaran. V samostojni državi so slovenski voditelji že pokazali svoje lastnosti. Študirajmo njihove sposobnostil
Narodu nihče ne pomaga znanstveno identificirati sposobne voditelje. Akademiki so odpovedali. Ljudje na svoj, nezaupen način, ugibljejo, kdo je sposoben in toliko pošten, da mu lahko zaupajo vodstvo. Ne moremo več kriviti partije, ki je postavljala na oblast krvoloke in klečeplazne tipe brez čuta odgovornosti za narod. Prišel je čas, da obravnavamo vsakega posameznika, kako je služil narodu v KRITIČNEM TRENUTKU. Slovenski voditelji se obnašajo podobno v obeh taborih, je prav, da jih ocenimo one v emigraciji prav tako kritično kot "eksperte' v domovini.
IDENTIFIKACIJA VODITELJEV
Osnovna področja družbe so: VERSKO, KULTURNO, POLITIČNO, VOJAŠKO in GOSPODARSKO. Noben -izem ni mogel uničiti teh področij. Komunisti so skušali uničiti gospodarske in verske voditelje. Njihova usoda je zapečatena. Nacizem in fašizem je s politiki hotel nadomestiti vojaške voditelje. Vojna jih je uničila. Evropski kolonialni imperiji so se zrušili ne zaradi -izmov, ampak zaradi lastnih nesposobnih voditeljev višjih krogov. Najvažnejši so gospodarski voditelji, ustvarjajo dobrine za narod. Komunisti so se z vso silo spravili na gospodarstvenike in jih nadomeščali s politiki. Uspehi so
znani.
Evropejci vseh barv ne morejo razumeti fordovstva; Ford je trikratno zvišal plače delavcem in je iz Amerike napravil Ameriko. Celo nemški Rockefeller je moral slediti Fordu zaradi družbenega pritiska. V Sloveniji je še danes PREPOVEDANO uspešnemu podjetju zvišati plače IZVEN KOMUNISTIČNEGA FEVDALNEGA OKVIRJA. Ostala področja družbe so nujno potrebna, pri pridobivanju dobrin. Pri ohranjevanju naroda ima kulturno, politično, VOJAŠKO in versko področje direktno odgovornost. Sedanja vlada je uničila vojsko, s pirati se je spravila na gospodarstvo, z obiski pri škofih pa hoče varati narod, češ, da živijo po krščanski morali. Kot rakasta tvorba, nadzirajo vsa področja družbe, obsojeni so na propast.
Pri majhnih narodih peščica sposobnih ljudi preokrene tok zgodovine. Tuje obveščevalne službe so pripisale uspešnost Peterletove vlade štirim osebam. To sta bila Peterle in Janša, dveh imen nismo nikoli odkrili, domnevamo, da sta bila Gros in škof Šuštar. Vodilno kliko so smatrali za navadne oportuniste od Kučana navzdol.
Ko postavimo zahteve japonske družbe kot merilo ob standarde slovenske družbe in tako "zmerimo" lastne voditelje, se lahko samo zgrozimo ob oceni vodstva obeh taborov po vojni.
JAPONSKI VODITELJI
Prevzem krivde in kazni za svoje podrejene se izvaja z brutalno doslednostjo na Japonskem. Znan je njihov obred 'sepuku', kar je "pravica" samurajev do samomora. Običaj izvira iz fevdalnih časov, ko je bil grad samuraja oblegan in se je moral predati, je samuraj (vodja, lastnik) napravil samomor in rešeni so bili njegovi podaniki. Danes se ta običaj uveljavlja na vseh področjih japonske družbe. Ob neuspehih mnogi izvršijo samomor. Če bi v Sloveniji čutili tako odgovornost do naroda, bi vladna klika že zdavnaj ležala mrtva kot Jonsovi verniki v Gvajani.
Leta 1985 je strmoglavilo letalo Boeing 747, last družbe Japan Airline. Ko je predsednik družbe zvedel za nesrečo, je napisal odpoved. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je letalo strmoglavilo zaradi napačnega popravila pri Boeing Co. Njegovi podrejeni so verjeli tuji družbi. Brez izgovora so letele glave po organizacijski lestvici do tistega, ki povzročil napako.
Odstopil je predsednik Industrijske japonske banke, I. 1991, ko je njegova banka dala posojilo po protekciji. Isto leto je direktor finačnega podjetja Nomura Securities Co. odstopil, ker so odkrili škandal njegovih podrejenih. Izredno talentiran predsednik Daiva banke, Akira Fudžita, je odstopil I. 1995, ko je prišlo na dan, da je njegovo zastopstvo v New Yorku izgubilo 1.3 milijarde dolarjev pri nakupovanju bondov. Sumio Abekava, direktor direktorskega zbora, bo odstopil najkasneje marca 1996, ker mora še izpeljati nekatere rešilne naloge banke. Ugotovili so, da ni krivda Fudžite ne zastopnikov v New Yorku, da so izgubili na trgu vrednostnih papirjev. Japonci so zgubili, ker niso pravočasno spoznali posegov ameriškega ekonomskega napada na svetovne vodilne valute. Ni izgovora.
Voditelja Tošiba korporacije, Soiči Saba in Sugičiro Vatari, sta takoj odstopila, ko so odkrili, da je PODRUŽNICA prodala Rusom prepovedano tehnologijo. Predsednik Sumitomo banke, Ičiro Isoda je odstopil, čim se je zvedelo, da je eden njegovih uradnikov dal neutemeljeno posojilo.
Omenjeni so primeri največjih svetovnih organizacij Japonske.
Ameriški voditelji se na vse načine izgovarjajo, da je japonski sistem napačen, kar ni res. Nov direktor spremeni organizacijo, sprejme degradiranje podrejenih, krivih neuspeha. Res je, da sem in tja letijo sposobni ljudje - dejstvo je, da se tudi sposobni iztrošijo. Vertikalno odstopanje, - ne ODPUŠČANJE - v japonski družbi čisti parazitske klike in UNIČUJE klikarstvo ob prvih negativnih pojavih. Skrajno učinkovit sistem! Japonci ne vržejo človeka na cesto, običajno ostane na nižjem položaju v isti organizaciji, da se lahko preživlja, kar je strahotna družbena sramota. Druga podjetja ga ne vzamejo v službo, zato je še danes med njimi visoko število samomorov.
Japonski politični voditelji ne uživajo nič boljše usode. Leta 1991 je odstopil finančni minister, ko so bila odkrita varanja pri fii ¿čnih podjetjih, ki jih je nadzorovalo ministrstvo. Napake so nastale še za časa njegovega prednika. Finančno ministrstvo ni pravočasno odkrilo napak. IN V LJUBLJANI I?!
AMERIŠKI VODITELJI
Gospodarske in politične malverzacije obravnavajo po zakonu, kdor jih povzročil, gre pred sodišče, za kar
KRITIČNO
nadaljevanje s strani'S poskrbijo delničarji in nasprotne politične stranke. Neuspešne gospodarske voditelje zmečejo brez ceremonij na cesto. V Ameriki, na dan, ko je odstavljen direktor, zamenjajo vse ključavnice na vratih in spremenijo računalniškevv šifre.
Voditeljem, ki so vložili velike vsote svojega denarja v podjetje in se jih hočejo znebiti, ponudijo visoke odkupnine za njihove delnice, da se z dodatnim nakupom delnic ne pojavijo na vratih kot večinski lastniki in nato oni zamenjajo ključavnice vsem tistim, ki so jih metali na cesto.
Pri ameriških spremembah vodstva ne odstavljajo ljudi do najnižnjih položajev - slabost ameriškega sistema. Japonska družba je brez kulta osebnosti; ni milosti že pri prvi napaki. Japonci imajo vgrajen najbolj uspešen mehanizem izločevanja nesposobnih voditelejv in klik. Ko primerjamo angleško, francosko, nemško družbo in njihove vodilne "višje kroge" z Japonci, z lahkoto dojamemo evropsko degeneriranost, ki je povzročila razpad imperijev in bo sledil razpad EZ. Naravnost katastrofalna pa je primerjava s komunistično družbo. V partijo so sprejemali ljudi z brezpogojno podrejenostjo. Ustvarjali so klike, za katere so najbolj primerni parazitski tipi. Stalin je posamezne klike po boljševiško moril in čistil klikarstvo. Brutalen postopek. Zato se je njegov komunizem obdržal toliko časa, čeprav ima marksizem vgrajene samouničevalne mehanizme. Po Stalinovi smrti so počasi voditelji opuščali "stalinistično" čiščenje in je partija čez noč razpadla. Kitajska partija ni razpadla, ker so po aziatsko čistili svoje vrste; spomnimo se "kulturne revolucije". Kitajci gospodarsko silno napredujejo - dosegli bodo kritični nivo, se končno zrušili kot slovenski komunisti ali pa bodo šli v vojno. Verjetna je vojna, ki jo je že napovedal kitajski predsednik v New Yorku.
SLOVENSKI VODITELJI V NOVI DOBI
Slovenci smo majhen narod, zato ne smemo izključiti celotno komunistično organizacijo, kot so jo Čehi, ker so tudi med komunisti sposobni in pošteni ljudje. Dokazati jim moramo, da izbirajo napačno in imajo najslabše vodstvo in bodo sami očistili svoje vrste. Samo njihov izmeček ne smejo pobrati druge stranke. Poštenjaki so pri njih odrinjeni v ozadje do današnjega dne. Zato imamo še danes v Sloveniji metamorfozno obliko izrojenega komunističnega vodstva.
Tovariši so pisali zloglasne karakteristike, sedaj smo mi obvezni, da napišemo njihove. Karakteristik ne skrivamo kot so jih oni, naj se branijo.
MILAN KUČAN, vodja ZKS, vrhunske oblasti v komunistični družbi, predsednik samostojne države Slovenije.
Vodil je ZKS takrat, ko je razpadal komunizem. Organizacija mu je razpadala, ne, da bi pokazal kakršnekoli znake organizacijske sposobnosti reševanje naroda. V usodnih dneh je premišljeval, kako si bo ohranil položaj.
Kot absolutni oblastnik Slovenije pred slovensko vojno, je omogočil slovenskim komunistom ropanje v domovini in slovenskih podjetij v tujini. V njegovi dobi - pred samostojno državo in v samostojni državi - so vodilni komunisti znesli milijarde naropanih dolarjev v tujino.
V	ospredje ga je nastavila izkoriščevalska klika, da se je skrivala za njegovim hrbtom ob ropanju slovenskega gospodarstva. Surovo je zatiral kritiziranje znotraj partije. Vpeljal je partijsko diktaturo nad samoupravnimi odbori, da je omogočil neovirano ropanje slovenske industrije.
V	Beogradu je od Srbov izsiljeval "pravice" Slovencev, da bi za sebe iztržil vodilni federalni položaj. Na vodilnem položaju bi hitro pozabil slovenske pravice, kot je v Ljubljani pozabil pravice zapornikov in prvoborcev za neodvisnost Slovenije: Janše, Borštnerja, Tasiča in Zavrla.
Kot predsednik svobodne države sije lastil večje pravice kot pripadajo njegovemu položaju. Vodil je razprodajo slovenske industrije tujcem in ne Slovencem. Ne prepoznava razlike med tujim kolonialnim kapitalom in normalnimi tujimi investicijami moderne dobe. Za narodni obstoj, za brezposelne, za izobrazbo, za napredek naroda ne kaže znakov odgovornosti. Ne zna se boriti proti vplivom in dirigiranju tujih obveščevalnih služb. Na tem področju ni ne razgledan, še manj pa talentiran. Reševala sta ga Janša in Peterle, da ni delal istih napak kot Miloševič. Je tipični para7;tski oportunist in ko hočemo seštevati njegove zaslujc za narod, se pokaže velika ničla.
JANEZ DRNOVŠEK, predsednik jugoslovanske vlade v Beogradu ob razpadu komunizma, sedaj predsednik slovenske vlade.
Kot predsednik jugovlade naj bi imel na razpolago vse informacije o tujih načrtih. Lahko bi poslal Miloševiča in njegove pomagače na Dugi otok, lahko bi preprečil uničenje jugonarodov, lahko bi izpeljal prehod v neodvisnost mirnim potom in izigral ves zapadni kolos pri načrtih uničenja, bil je mlad, ni pa bil Aleksander
Makedonski. Poslušno je podpisoval srbske nacionalistične odredbe. Ni imel ne idej ne iniciative za reševanje narodov. Ni pokazal niti znakov, da sluti tragedijo na obzorju.
S pomočjo tujih obveščevalnih služb se je vrinil v LDS, česar se še sam ni zavedal. Sodeloval pri odstavitvi Peterleta in zaustavil demokratični razvoj slovenske družbe. Sledil je navodilom Kučana pri uničevanju slovenskega gospodarstva. Podpiral in zakrival je korupcijo v najvišjih vladnih krogih, da je slovenska vlada zgubila ves ugled v svetu. Ščitil je ropanje naroda. Zapadne obveščevalne službe so ga z lahkoto manipulirale kot Miloševiča.
Ne zna voditi gospodarstva, ne zna izbirati sodelavcev, ministrov, ima 140 000 brezposelnih, ne pozna zunanje politike, boji se demokracije, povečuje birokratski aparat, zavira gospodarski razvoj z visokimi carinami na orodja. Podredil se je Kučanu, postal ubogljiv voditelj metamorfozne komuklike, isto kot v Beogradu. Brez uspehov, brez idej, siva gmota, ki jo hoče Kučan položiti na žrtvenik, da opere svojo nesposobnost. Uničil je slovensko vojsko s Kučanovim ministrom (Kacinom).
IGOR BAVČAR, udbaš, ni reorganiziral udbe po češkem principu. Stopil je v Kučanov tabor. Raziskave umora Krambergerja ni vodil pravilno. Njegova cena na tržišču je en BMW. Prijateljstvo z Janšo je hitro zatajil. Za narod in prijatelje je skrajno nezanesljiv. Tak človek ne more stati na braniku naroda. Sprejel bi udbaško predsedništvo" Slovenije, na kar bi sledila katastrofa po tujih načrtih. Nezanesljiv, neprimeren za vodilne položaje.
.... Ostali klikini voditelji so tako nesposobni, do naroda neodgovorni in nezanesljivi, da se o njih niti ne splača pisati.
NOVA DOBA
Z občinskimi volitvami I. 1994 je slovenski narod potegnil mejo med starim in novim. Z letošnjimi državnimi volitvami - 1996 - pa bo narod dokazal, če je sposoben prestopiti prag v novo dobo, z novo moralo, z novimi voditelji.
Slovenski moderni voditelji (Peterle, Janša, M.Podobnik, Gros, Krkovič.... in še nekateri direktorji podjetij, slovenski škofje z nadškofom Šuštarjem... ) so pokazali sposobnost, ki presega EVROPSKE okvirje. Eni so izgubili svoje položaje, odstopili so na eleganten način in osupnili načrtovalce slovenske revolucije po tujih centrih obveščevalnih slpžlb. Ti ljudje so up Slovenije. V Sloveniji in na Hrvaškem se poraja nova vodilna generacija, ki ima lasnosti modernih voditeljev. Njihovo sposobnost popeljati svoja naroda v novo dobo z modernim mišljenjem in pogledi, s skrajno zvestobo narodu, je upanje časa.
SPOSOBNE MODERNE OSEBNOSTI
JANEZ JANŠA, izredno drzen in narodno zaveden človek. Ni podlegel komunistični železni disciplini in slepi poslušnosti, kar je izredna odlika. Narod mu je prvo. Zaprla ga je JA zaradi "izdaje", ko je reševal lastni narod. Reskiral je življenje. Odličem organizator. Vodil je in zmagal v obrambi Slovenije, on je slovenski George Washington. Ima šesti čut pri prepoznavanju nevarnosti za narod. Rešil bi ves Balkan (trditve tujih voditeljev in obveščevalnih služb), zato so ga morali janičarji odstaviti. Poseduje izredno poštenost in spoštovanje zakonov. Lahko bi izvedel vojaški udar, kar so pričakovali Wendt in njegovi ljudje, da bi začel z revolucijo v Sloveniji, Janša pa je odstopil in drugič rešil narod pred uničenjem.
Pri odstavljanju Peterleta se ni zavedal resnosti časa, napravil je napako. On bi lahko rešil Peterletovo vlado. Izredno tenkočuten je za poštenost vladnih uslužbencev in voditeljev. Je najboljši vodja v slovanskem svetu. Po sposobnosti presega evropske meje. Spada v vrh svetovnih voditeljev.
LOJZE PETERLE, predsednik prve slovenske vlade, "... ki je imela znanje, sposobnost in možnost preprečiti razdejanje Balkana... " kot je zagotovil vodilni uslužbenec Bushove vlade.
Peterle je izreden politik in diplomat. Poseduje nenavadno sposobnost politika: molči ob pravem času. Narodno zaveden, zato ne dela napak. Hitro spozna svetovne politike in hitro začuti njihove načrte - šesti čut. Za trohico je preveč previden. Podlegel je slabim svetovalcem v svoji okolici, ki niso bili dovolj narodno zavedni in samo toliko razgledani kot njihovi komunistični rojaki. On in Janša bi imela Nobelovo nagrado za mir, rešila bi na tisoče življenj na Hrvaškem in v Bosni, če bi imela boljše informacije o tujem vmešavanju. Peterle kaže velike sposobnosti vodenja kot Janša. Nobeden ga ne more podkupiti. Dobro pozna svoje nasprotnike, zapadne spletke in načrte, razume svetovno politiko, od tod, morda, njegova pretirana previdnost. Premalo ima stika z ljudstvom vzhodnih in južnih pokrajin - tam bi črpal moč, samozavest, trdnost in iznajdljivost za boje v svetovni areni. Preveč je verjel v komunistično "ekspertnost".
Pravočasna iskrena povezava Peterleta in Janše bi rešila slovenski prehod v demokracijo in gospodarsko samostojnost. Ob slovenski zmagi je malo manjkalo, da nista strla popolnoma zapadnjake in rešila Slovenijo tudi pred gospodarskim uničenjem.
VITOMIR GROS, župan Kranja, bivši poslanec, vodja stranke, izgubil s pomočjo mednarodnih spletk in z neodgovornimi volilci. Je odlično zastopal narodne interese med poslanci. Preprečil je udbaško vlado z Bavčarjem, ni pa mogel streti KLIKE in preprečiti Drnovška. Z njegovimi nastopi je Slovenija postala PARLAMENTARNA država.
Modro se upira kolonialnemu kapitalu. Razume gospodarstvo in politiko. Pri ustvarjanju vzhodne alpske gospodarske najbogatejše cone v Evropi, bo Gros igral še veliko vlogo.
Med poslanci je presegal povprečje in bo ostal vodilni politik v Sloveniji. Je človek, ki mu narod lahko zaupa. MARJAN PODOBNIK, kaže v politiki napake mladeniča, čeprav so mu interesi naroda prvi, kar je dokazal pri podkupnini stranke za milijon mark. Upajmo, da ne bo napravil iste napake kot Pučnik in nasedel za varljiv položaj.
Izredno modro postavlja svoje zahteve, pravilno razume interese naroda pri priključitvi k EZ. Po svoji drznosti in načrtih za narod spada v vrh slovenskih političnih voditeljev.
Igral bo še važno vlogo v slovenski politiki in ustvarjanju vzhodne vodilne gospodarske cone. Je dober organizator. Vsekakor nastaja politik, ki mu bo narod lahko zaupal. Mora se naučiti podrejenosti skupnosti, ko so cilji višji v interesu naroda. Kaže znake zanesljivega slovenskega voditelja.
Zasluži podporo naroda, volilcev in od njega lahko pričakujemo velikih dejanj.
KRKOVIČ, kaže izredne vojaške in organizacijske sposobnosti, je narodno zaveden, ve, kaj narodu koristi, ne bo odstopil od svojih prepričanj. Je človek, na katerega se narod lahko zanese v dneh preizkušnje. Slovenija je z njim prišla do lastne neodvisnosti. Zasluži vodilne položaje v vojski in policiji. Spada v sam vrh slovenskih voditeljev, nepogrešljiv za narod.
ZAKLADNICA SPOSOBNIH
V	slovenskem političnem življenju so še markantne osebnosti med poslanci in župani, med navadnimi ljudmi, ki se oglašajo v časopisih. Nekateri dopisovalci so vrhunski v ekonomiji in političnem razglabljanju. Slovenija ima zakladnico sposobnih ljudi izven nekdanje partije. Pojavila se je silno sposobna skupina iz ženskega sveta. Slovenski vodilni politiki kažejo znake neinformiranosti. Slovenska diplomatska služba je očitno odpovedala, vladi ne daje informacij potrebnih za pravilno zunanjo politiko. Zmaga SLOVENSKE POMLADI je nujna za narod. Potrebna je KOREKTURA PROGRAMA za vstop v EZ in priključitve k Atlantskemu paktu. Ni nlfi več nevarnosti z vzhoda, nevarnost je z zahoda. Slovenci moramo zaigrati izredno, vrhunsko diplomacijo, izigrati moramo ves zapad in vzhod. Potrebni so talenti, - ki jih imamo, moramo jim pomagati - da bodo prišli do izraza.
USODNE VOLITVE
NARODOVA DOLŽNOST JE, DA NA PRIHODNJIH VOLITVAH ODSTRANI DEGENERIRANO VODILNO GARNITUROI Nič ni slabšega kot pokvarjeno vodstvo, pa če se ozremo na Vetrinjsko polje, v Rog ali Teharje, v Ljubljansko banko ali na največja razpadena podjetja Slovenije.
Letošnje slovenske državne volitve so usodne za vso Evropo. Slovenija se pojavlja kot nosilec sprememb evropske družbe. Skrajno presenetljiv je tuj diplomatski pritisk na slovenski narod. Tujci so veliko bolje ocenili sposobnosti naroda kot sami slovenski politični voditelji. Slovensko vodstvo nikakor ne more dojeti, da je potisnjeno v sam vodilni vrh sprememb evropske družbe. O tem drugič.
V	Slovencu in ostalih revijah in časopisih se oglašajo SLOVENKE z izredno vodilno sposobnostjo in modernim razumevanjem današnje dobe. Škodoželjnim zapadnjakom zapirajo sapo, ki z novo intenzivnostjo pritiskajo na Slqvenijo. Slovenke so fenomen v evropski družbi, česar tujci ne morejo razumeti. Tuje analize maroda zaradi Slovenk so pogosto napačne, ker podcenjujejo slovensko ženo.
Zdenka Kidrič s parimi partizankami so edinstven madež na banderu slovenske žene v tisočletni zgodovini. Pravi Slovenki je vedno narod in domače ognjišče prvo. So narodno zavedne, nadpovprečno izobražene, načitane, kulturne, z izredno sposobnostjo planiranja in načrtovanja.
V	poslanskih klopeh je premalo Slovenk, prav tako na ministrskih in finančnih položajih. Skratka, tam kjer je potrebna vestnost, poštenost in odgovornost do naroda.
Slovenci moramo veliko več pisati o zbiranju narodnih voditeljev. Oglasiti se morajo psihologi in psihiatri,
TEDENSKA INFORMACIJA SDSS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Komenskega 11
61000 Ljubljana
Tel. 061/34 086, Fax 061/301 143
Ljubljana, 22. februar 1996
INFORMACIJA SDSS
Po izstopu ZL iz vladne koalicije se je Slovenskim krščanskim demokratom ponudila enkratna zgodovinska priložnost, da uresničijo svoj lasten predlog o predčasnih volitvah in tako naredijo konec prevladujočemu vplivu sil komunistične provinience v izvršilni in zakonodajni oblasti ter hkrati omogočijo iskanje rešitev iz zunanjepolitične slepe ulice na novih osnovah.
Ta priložnost je bila zamujena in nima smisla razglabljati o vzrokih ter posledicah. Zato SDSS gleda v prihodnost in si bo še bolj prizadevala, da se ob letošnjih volitvah zagotovi jasna alternativa sedanjemu stanju.
S tem namenom predsedstvo SDSS pošilja Slovenski ljudski stranki in Slovenskim krščanskim demokratom delovni predlog Sporazuma o skupnem nastopu na letošnjih državnozborskih volitvah. Ta delovni predlog ne pošilja kot vsiljevanje svojih stališč, marveč kot predlog ene od možnih osnov za pogovore in dogovore o skupnem nastopu. Omenjeni predlog sporazuma je nastal tudi iz spoznanja, da se morajo konkretni dogovori pač nekje začeti, časa pa je vedno manj. Predsedstvo SDSS je pripravljeno sprejeti kot izhodišče pogovorov tudi povsem novo besedilo, ki bi ga predložila kaka druga stranka slovenske pomladi.
Predsedstvo SDSS je prepričano, da lahko močna koalicija demokratičnih strank volilcem ponudi pozitiven program razvoja Slovenije, s sposobnimi ekipami in dobrimi programi. SDSS bo preko dela in priprav, ki jih izvaja Strokovni svet, vsebinsko in kadrovsko pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti.
Predsedstvo SDSS naroča odborom SDSS v občinah, da si še naprej prizadevajo za tvorno sodelovanje strank slovenske pomladi. Osnovno vodilo pri delu stranke v občinah mora še naprej ostati interes krajanov in uresničevanje pozitivnih programov.
Župnijska hranilnica in posojilnica "Slovenia"
Vain nudi razne finančne usluge. Posojila za liišc, avtomobile, potovanja, študij itd. Vaši priliranki pa sc obrestujejo po najvišji možni stopnji.
Poslužite se naše slovenske finančne ustanovel
URADNI- URE
725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario M8W 3V7 Tel: 416 255-1742 Fax: 416 255 3871
Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. -4:00 p.m.
Thursday - Friday.......................9:30 a.m. -7:30 p.m.
Saturday......................................9:00 a.m. - 12 noon.
618 Manning Ave., Toronto, Ontario M6G 2V9 Tel: 416 531-8475 Fax: 416 531-8533
Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. -4:00 p.m.
Thursday - Friday.......................9:30 a.m. -7:30 p.m.
Saturday......................................9:00 a.m. - 12 noon.
Villi Slovenia
23 Delawana Drive, Hamilton, Ontario L8E 3N6 Tel: 905 578-7511 Fax: 905 578 5130
Thursday.......................3:30 p.m. -7:30 p.m.
Friday..........................12:30 p.m. -7:30 p.m.
Saturday.........................9:00 p.m. - 12 noon.
Dom Up«, Etobicoke Ontario
(For residents only)
Wednesday............3:00 p.m. - 4:00 p.m.
Ljubljana, 7. marec 1996 INFORMACIJA SDSS
SDSS PREDLAGA SPREMEMBO VOLILNE ZAKONODAJE
V Sloveniji velja proporcionalni volilni sistem, v katerem volivci glasujejo za politične stranke. Zakon o volitvah v Državni zbor sicer vsebuje nekaj navideznih elementov večinskega volilnega sistema, kar pa povzroča predvsem veliko nepreglednost in nerazumljivost volilnega sistema za povprečnega volivca. Sedanji zakon ne zagotavlja enakomerne zastopanosti volilnih okrajev v parlamentu, ne omogoča odpoklica poslanca, ki deluje v nasprotju s predvolilnimi obljubami in je varljiv, saj volivci glas. ki ga zaupajo posameznemu kandidatu, dajo pravzaprav politični stranki. Različne raziskave javnega mnenja kažejo, da se slovensko volilno telo zavzema za neposredne volitve kandidatov namesto strankarskih list, za enakomerno zastopanost okrajev in odpoklic poslanca, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti.
Sedanji zakon Slovencem, ki živijo izven meja matične domovine omogoča zgolj formalne, nikakor pa ne tudi realne možnosti volitev, čeprav je s tem kršena njihova volilna pravica.
SDSS je zato pretekli teden v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o volitvah poslank in poslancev, ki uvaja dvokrožni večinski volilni sistem in ki odpravlja večino slabosti sedanjega sistema. Omogoča neposredno volitev ljudi, enakomerno zastopanost volilnih okrajev, odpoklic poslanca, izvolitev tistih, ki na volitvah prejmejo absolutno večino glasov volivcev, ki so glasovali in dva mandata za Slovence po svetu. Ker je nerealno pričakovati, da bo v sedanjem razmerju političnih sil v slovenskem parlamentu moe doseči dvetretjinsko podporo predlaganim spremembam volilne zakonodaje, je predsedstvo SDSS sprejelo sklep, da predlaga zakonodajni referendum, na katerem bodo slovenski volivci sami odločali o predlaganih spremembah. V skladu z določili zakona je tako SDSS v torek, 5. marca 1996, vložila pobudo za zakonodajni referendum o predlaganih spremembah volilne zakonodaje.
Ljubljana, 12. marec 1996 INFORMACIJA SDSS
1. SLS PODPIRA SODELOVANJE STRANK SLOVENSKE POMLAD L SKD ŠE VEDNO NI ODGOVORILA
Na delovni predlog Sporazuma o skupnem nastopu strani: slovenske pomladi na državnozborskih volitvah, ki ga je SDSS sredi februarja poslala Slovenski ljudski stranki (SLS) in Slovenskim krščanskim demokratom (SKD), še vedno ni jasnih odgovorov. SLS se sicer načeloma strinja s predlogom, SKD pa se jasnemu odgovoru izmika. Kljub temu, da so SKD obljubili odgovor na pobudo za sodelovanje do 10. marca, besede niso držali.
2 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA M DOLOČIL ROK4 ZA ZBIRANJE PODPISOV ZA REFERENDUM (Informacija 7. marec 1996)
Socialdemokrati so zato v ponedeljek zaradi kršenje človekovih pravic vložili ustavno pritožbo na ustavno sodišče in zaradi kršitve zakona o referendumu sprožili upravni spor na vrhovnem sodišču.
3. ZDRUŽENA LISTA (NEKDANJI KOMUNISTI) JE OBDRŽALA V VLADI OSEM DRŽAVNIH SEKRETARJEV
ZL je tudi po formalnem izstopu iz vlade v njej obdržala kar osem državnih sekretarjev v najpomembnejših resorjih vlade. Slovenska javnost zaradi tega dejstva in glasovanja poslancev ZL v parlamentu, kjer le-ti še naprej podpirajo vlado, vse bolj dvomi v iskrenost in avtentičnost izstopa ZL iz vlade.
SLOVENSKO - KANADSKI SVET
V nedeljo 3. marca 1996 je bil sestanek Slovensko - kanadskega sveta v cerkveni dvorani na Manning Ave., na katerem sta predavala g. Lojze Žižek o Mikloš Kuzmiču, prekmurskem duhovniku, pisatelju in preporoditelju iz 18. stoletja in dr. Avguštin Kuk pa o zdravilni vrednosti GINSENGA.
Po predavanjih je bil občni zbor Slovensko - kanadskega sveta. Za predsednico je bila izvoljena ga. Ema Pogačar.
Pustite Slovencem dve reči, ki ste nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materno. (Slomšek, 1.1862.)
VENETI - VENDI - VINDIŠARJI KOROTANCI - SLOVENCI
Slovenci, ki so zgodovinsko dokumentirano vsaj 1400 let star indoevropski narod, so po stoletnih metežih dospeli do svoje samostojne narodne države SLOVENIJE 25. rožnika 1991. Slovenija je majhna evropska republika, ki šteje pičlih dva milijona prebivalcev na površini od 20 tisoč km.
Neke vrste svobodne Slovenije šmo imeli v sklopu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), pozneje preimenovane v Jugoslavijo. Ta država južnih Slovanov je nastala ob koncu prve svetovne vojne. Po porazu avstro-ogrske monarhije bi Slovenija - po Wilsonovem načelu - morala postati svobodna država in v svoje meje zajeti vkupni slovenski živelj; ali je, zaradi ignoranstva, samopašnosti in zlobnosti zmagovitih centralnih sil in diplomatske spretnosti sosedov ostalo izven meje te Slovenije skoraj ena tretjina slovenskega naroda in to: v Italiji, Avstriji in Madžarski. Tako stanje, z le malenkostnim izboljšanjem, je ostalo tudi še po drugi svetovni vojni, in to zaradi nespretnega mešetarjenja nesposobnih slovenskih politikov in nedobronamernosti srbskih oblasti, ki jim do teh "nekoliko Švabov" - kot so nas Slovence Srbi dosledno imenovali, ni niti najmanj stalo. Danes Slovenci živijo na prostoru nekdanjih avstrijskih dežel - Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske in Gradiške, ali od vseh je samo Kranjska ostala neokrnjena, v celoti slovenska. Poreklo Slovencev in njihova prazgodovina je še premalo raziskana. Še do nedavno je veljala zelo poenostavljena verzija, da so Slovenci eno od slovanskih plemen, ki so živeli izza Karpatov odnosno v Pripjatskem močvirju in da so odondod, v dobi preseljevanja narodov odšli proti zahodu; leta 568 da so sledili germanskim Langobardom, ki so odšli v severno Italijo; spraznjeni prostor med vzhodnimi Alpi in Jadranskim morjem da so tedaj naselili Slovenci in v teh krajih do danes ostali. Domoljub Cankar je te kraje opisal kot pravi "raj pod Triglavom". Naj citiram njegovo lepo legendo: "Ko je Bog delil narodom svoje darove, je na Slovence docela pozabil" (Tako mali in skromni narodič je še Bog enostavno spregledal,- moja opomba.) - "Šele potem, ko je bil delo že končal, je opazil uboge ljudi, ki so ždeli v nekem kotu. Srce se mu je stisnilo v ganjenosti, a glej, odkril je v neki vreči ob strani še polno lepih stvari. Raztresel jih je s svojo božjo kretnjo obilno po pozabljenem kotu, in kar je potem nastalo, je bila v malem lepota vseh lepot" - "Raj pod Triglavom". Slovenci so civilizirani in kulturni narod že iz rane dobe ter v prav ničemur v tem pogledu ne zaostajajo za katerimkoli malim, pa tudi velikim evropskim narodom. Naš prvi poznani jezikovni dokument, s slovenskim besedilom je v "Brižinskih spomenikih" iz leta okrog 1000. V našem stoletju med Slovenci ni nepismenosti. Tu celo prekašamo
POSTKOMUNIZEM ALI NADALJEVANJE KOMUNIZMA V DRUGAČNI OBLIKI
nadaljevano s s strar.12
spravil v stečaj. Z razprodajo Vidma so zelo pchiteli, saj se volitve nezadržno bližajo. Komunisti tako pospešeno razgrabljajo dosedanje družbeno premoženje.
Ker je kriminal vsem na očeh in so kritike dela javnosti hude, je vlada zato, da bi pred volitvami vsaj malo omi(li)la svoj gangsterski obraz, na hitro ustanovila nekaj skupin za preiskovanje gospodarskega kriminala. Tisto v okviru vlade, ki jo je vodil zdaj že bivši sekretar za privatizacijo Tone Rop (zdaj minister za socialo in delo), so najprej predstavljali z velikim pompom, vendar so novice o njenem (ne)delu kaj hitro zamrle. Pred kratkim pa je generalni državni tožilec Anton Drobnič ustanovil posebno komisijo tožilcev, ki naj bi se ukvarjala z najbolj razvpitimi primeri gospodarskega kriminala, vendar je ta te dni (sredi marca) že pri prvem primeru naletela na ovire komunističnih aparatčikov v državnih ustanovah.
Hude posledice komunistične miselnosti se kažejo na vseh področjih. Tudi v sodstvu. Tako je lani nek kranjski sodnik držal obtožbo nekdanjega finančnika
Alojz Povhe
neke večje narode, na primer: med ameriškimi rekruti, in celo med švicarskimi, je nedavno ugotovljeno pri rekrutiranju, da je med temi mladimi fanti 15 - 20% nepismenih, analfabetov, kar človeku zgleda naravnost neverjetno! Kot že omenjeno, je naša davna prošlost premalo raziskana. Iz neke grešne skromnosti smo se zadovoljili s podatki, ki so nam jih v glavnem servirali nemški zgodovinarji. Da mi izhajamo iz Pripjatskega močvirja, je njihova zlobna iznajdba. Oni so nas vedno poskušali poriniti v nazadnjake. Za preprosto pamet je povsem nelogično, da bi takrat, pri maloštevilnem prebivalstvu, pri obilici nenaseljene, lepe, plodne zemlje, komu padlo v glavo, da gre živeti v močvirne predele, ker bi to bilo popolnoma nesmiselno. Močvirja so kvečjemu domena za žabe, kuščarje, komarje in drugo mrčes.
Zgodovina je bila seveda primarno pisana o in za velike narode in o velikih dogodkih. Majni narodi so bili omenjeni zgolj slučajno in ob robu. Te okolnosti so tudi vzrok, daje dokumentacija o naši preteklosti dosti skromna: posebno o začetnih časih, dočim je pozneje vse več podatkov, vse več virov. Kot "Provincia Sclaborum" je Slovenijo, na današnjem področju, omenil langobardski zgodovinar Paulus Diaconus, menih na Monte Cassino, v svojih spisih "Historia Langobardorum". Ta omemba se nanaša na leto 595. V onih časih je pojem "provincia" nedvomno pomenil samostojno državo. Pozneje, okrog leta 670, se prvič omenja Karantanija kot slovenska državna skupnost s prebivalci Karantanci ("Corontani"). Naj se tu vrnemo daleč nazaj v odkrivanju slovenske identitete. Nedavno je izšla Šavlijeva študija o Venetih, katere pisec istoveti s Slovenci iz davnine. Povezava med Slovenci in nekdanjimi Veneti je navodno utemeljena na pisanih virih srednjega veka kakor tudi v arheoloških in topografskih raziskavanjih (krajevna imena). Ali omenjene Venete ni istovetiti s prebivalci današnje Benečije. Naši Veneti so poznani tudi pod imenom "Vendí"; to je bilo slovensko pleme, ki je v 8./9. veku naseljevalo pokrajino med rekami Elba, Odra in Saala. Te so, neznano zakaj, pozneje imenovali Sorbe ali lužiške Srbe, ki so še dandanes ohranili svojo identiteto zahvaljujoč oblastem nekdanje DDR, ki jih je kot narodno manjšino celo protežirala. Znano je, da posebno Avstrijci Slovence radi imenujejo (seveda poniževalno in zaničljivo)" Vinde" in "Vindišarje", kar se očigledno nanaša na davne Venete, ki da so okoli leta 1500 pr. Kr. živeli na gori omenjenem ozemlju.
Smemo predpostaviti, da se je del teh Venetov -pleme Slovencev - od Venetov odcepil in iskal svojo domnevno srečo na dalji poti proti jugu, proti soncu, po primeru langobardskih sosedov. Ta doba selitve starih Slovencev proti jugu je dosti
v mraku. Realnejši zgodovinarji pa v splošnem menijo, da so se ti domnevni predniki Slovencev okoli leta 570 naselili v Panoniji in vzhodnih Alpah, od Dunaja do Jadrana. Po solidnem podatku zgodovinarja Pavla Diakona so leta 595 na tem prostoru živeli Slovenci. Pred njimi so tu bivali Langobardi, ki pa so se ob velikonočnem času leta 568 odselili v Italijo, a prazen prostor so potem zasedli Slovenci in tu osnovali lastno državo Karantanijo, kar Paulus imenuje "Provincia Sclaborum".
Karantanija je bila svobodna kneževina. Kneze je postavljalo ljudstvo in oni so vladali na demokratski način, na kar jih je obvezovala zaprisega po posebnem obredu ustoličenja. Naj tu omenim, da v življenjepisu sv. Kolumbana stoji podatek, da je ta menih leta 612 nameraval oditi na območje "Venetiorum" qui et Sclavi dicuntur". Okoli leta 623 tudi "Cronicon Fredegarii" poroča o "Schiavos coinomento Vinedos"; a slovenska država v vzhodnih Alpah se leta 631 omenja kot "Marca Vinedorum", poznejši Korotan ali Gorota.
Resni znanstveniki kot Šafarik, Dobrovsky, Kollar, Trstenjak, Tuma in drugi so zavrgli nemško teorijo (da so naši predniki prišli od izza Karpatov in iz ukrajinskih močvirij). Nasprotno, trdili so celo, da so Slovenci bili autohtoni, prvobitni prebivalci Evrope (a ne neki zakrpatski žabarji). Sosedje Karantanije so bili Langobardi, Obri, Franki, Bavarci. Ti poslednji so jih leta 595 napadli in izropali. S pomočjo Obrov so jih naslednjega leta potolkli. Ali Obri so bili nezanesljivi zavezniki. Zato so se Karantanci združili s sosednimi Slovani - Moravani, Čehi, Sorbi - ter se pod skupnim kraljem Samom (vladal 623-658) uspešno zoperstavljali Obrom za svojo nezavisnost.
V	daljem toku časa se je Karantanija razvijala in za svoj obstanek borila. Naj to dobo, ko je prišlo tudi do pokristjanjevanja, preskočimo, da bi, v kratkem, omenili še sledeče faze razvoja.
Leta 1335 so karantanske dežele prešle pod Avstrijo, pod Habsburžane, ki so slovensko ozemlje, dotlej strnjeno, podelili na upravne enote - dežele: Kranjska, Koroška, Štajerska - kar je zelo negativno vplivalo na slovensko skupnost.
V	Avstriji je oblast pograbil manjšinski nemški element, a Slovenci, zdaj razdeljeni na več upravnih enot, so bili podvrženi ponemčevanju in raznarodovanju. Vendar je pravi čudež, da smo pod tujo, nenaklonjeno oblastjo ohranili do danes svojo narodno identiteto - svoj jezik, svoje tradicije in običaje ter uspešno preživeli pritisk raznarodovanja na treh straneh (Nemci, Italijani, Madžari). Ohranili smo se ne z borbo in oboroženo silo temveč z miroljubnim, kulturnim razvojem, budenjem narodne zavesti in ljubezni do svojega naroda in svoje grude.
Švica, marca 1996.
v znani gorenjski tovarni smuči Elan (to so komunisti pokradli med prvimi in premoženje prelili v tujino) Pavla Kodra tako dolgo v predalu, da je rok za izročitev potekel, s tem pa je bila izničena tudi obsodba. Šlo je namreč za eno prvih obsodb za gospodarski kriminal sploh.
Pred nekaj tedni sta v Mariboru policija in sodstvo z združenimi močmi napovedala tožbo proti mariborskemu županu dr. Alojzu Križmanu, ker je javno povedal, da se je Maribor spremenil v središče kriminala v državi in da obstaja celo načrt, da bi Maribor gospodarsko povsem uničili, na pogorišču pa bi zagospodarili nekdanji partijci (seveda gre za njihov pomladek, ki pa deluje po načelu najbolj nasilnega liberalizma), za to stanje pa sta kriva policija in sodstvo, ki to dovoljujeta. Seveda je povedal le to, kar že tako ali tako vemo, ker pa je to prišlo iz županovih ust, je to postkomuniste, ki Maribor politično povsem obvladujejo, zelo razbesnelo. Križmanovemu svetlemu zgledu se je takoj pridružil kranjski župan Vitomir Gros, ki pa je vojno napovedal kar državi oziroma njeni upravi. V kranjski občinski hiši namreč po občinski reformi pred dvema letoma gostuje državna uprava, ki pa doslej ni hotela poravnati najemnine. Ker nenehna opozorila niso nič zalegla, je enostavno najel
varnostno službo ter zastražil stavbo občine, tako da državni uslužbenci niso mogli vstopiti. Takoj se je odzval zvesti notranji minister Andrej Šter (SKD!), ki je celo Kranjčan, in s policijo omogočil, da so uslužbenci lahko delali naprej. V ozadju naj bi imel pripravljene celo specialce. Tudi on je proti puntarskemu županu vložil kazensko ovadbo. Gros je hotel le to, da se spoštujejo zakoni, ki jih prav država najbolj krši.
Slovenija torej pospešeno tone v močvirju kriminala, razlika med kriminalom in delovanjem države pa je vedno bolj zabrisana. To je postkomunizem - nadaljevanje komunizma v drugačni obliki.
Ljubljana, 17.marca 1996.
"Matije pokladala prve besede otroku na jezik in mu prve misli vcepila v srce. Budila je prve čute. njena ljubezen je prvo sonce, katero dušo tako dobrotno greje.... "je nekoč zapisal Fran Levstik. Vsaj ob materinskem dnevu naj bo naša hvaležnost izrečena z dejanji, da bo najrahlejše bolanje zraka vzbudilo v njenem srcu zahvalo. Mati nas je iz nebogljenih bitij vzgojila v človeka, zatorej ji bodimo hvaležni. Naše matere so kot luč na koncu predora. Ohranimo jim to luč in jim pomagajmo pri iskanju svetlih točk njihovega življenja.
To naše srečanje naj ne bo učna ura, v kateri bi obujali zgodovinske dogodke, temveč, da bi se ovedli korenin majhnega naroda med Muro in Rabo, dežele, kjer žive moji in vaši predniki, ki so starodavne priče slovenske deželice, ki si je sama tlakovala pot kulture in civilizacije.
Za hip se ustavimo tam, kjer teče bistra Mura, kjer štrki delajo gnezda za svoje mladiče, kjer so pisani travniki, kjer je zlato polje pšeničnega klasja, kjer so hiše, hišice našega spomina, kjer križi govorijo o trdnem snu naših najdražjih, ki so šli pred nami.
Skušali bomo obuditi spomin na velike može, o marsikaterem smo že kaj slišali, morda kaj brali. Danes pa posvetimo pozornost enemu imenu: Mikl6šu Kuzmiču, prvemu prekmurskemu katoliškemu pisatelju-duhovniku, ki so mu ob 250 letnici njegovega rojstva, 13. sept. 1987, v Doljnih Slavečih, na bregu Kukojca, odkrili spominsko ploščo. Na njej je zapisano:
"Blizu te hiše, na Kukojci, se je 15. sept. 1737 narodil Mikloš Kuzmič prvi prekmurski katoliški pisatelj-duhovnik".
"Pozdravljen, Mikloš, Ti slava Slovenov, slovenskoga naroda sonce in žarek, lepota (Simon Čergič, 1792), ob 250 letnici rojstva postavili duhovniki OKROGLINE SLOVENSKE."
O tem shodu beremo v "Stopinjah" med drugim tole: "Bila je pesem, cerkvena in ljudska, bila je iskrena izpoved ljubezni do vseh, ki so v preteklosti sejali med ljudstvom omiko in kulturo, bilo je s svojim pestrim sporedom utrjevanje zgodovinskega spomina, saj iz njega raste za naš čas tako potreben narodni ponos. To je praznik slovenske besede, ki jo je v Prekmurju utrjeval prvi katoliški pisatelj pred dvema stoletjima."
Ob razstavi literarnih del Mikloša KCizmiča v Murski Soboti, je spregovoril tudi njegov rojak iz Dolnjih Slaveč, dr. Anton Vratuša, 29. sept. 1987. Med drugim je povedal: "Drago mi je, da se udeležim današnje slovesnosti ob otvoritvi razstave o Mikl6šu Kuzmiču. Dogodek, ki nas je privabil v te lepe prostore soboške galerije, ima za razvoj slovenskega naroda med Muro in Rabo in njegove kulture poseben pomen. Vodi nas nazaj v zgodnja leta osemnajstega stoletja, v čase, ko so tuji fevdalci gospodovali v pokrajini, kjer so Slovenci stoletja živeli odtrgani od večine slovenskega naroda in ko so se tod pojavile prve slovenske knjige v domačem narečju. Mikldšovo duhovniško in splošno kulturno delovanje predvsem pa njegove cerkvene knjige, napisane v sončnem prekmurskem narečju slovenskega jezika, so opravile veliko poslanstvo v obrambi slovenstva in v boju za napredek ljudske kulture in izobrazbe naroda v Prekmurju in Porabju."
Zdi se mi, da ne bo odveč, če se tudi Slovenci v Torontu in okolici priklonimo spominu tega velikana, pisatelja, pesnika, sodnika, socialnega delavca predvsem pa zglednega duhovnika. Dobrih trideset let po njegovi smrti, okoli leta 1840, je pisatelj Jožef Košič zapisal o Mikl6šu Kužmiču tole: "Slovensko ludstvo ga ima vedno v dobrem spomini i ga, skoro bi djao, kak sveča v poštenji drži." Isti je v verzih ovekovečil tudi tole: "Dokečkoli se bo na slovenskom nebo plavilo, vnetoga plebanuša bo vsako dobro srce slavilo."
ŽIVLJENJE MIKLOŠA KUZMIČA
Mikloš se je narodil v družini očeta Janoša in matere Elizabete Kuzmič, rojene Hull. Prvo vzgojo je dobival v svoji verni družini, v okolici svojega rojstnega doma ter v župnijski šoli pri Gradu.
Po osnovni šoli se je odpravil v višje šole. Leta 1761 je končal gimnazijo in filozofijo v jezuitskem kolegiju v Gyoru. Prav tam je leta 1763 končal tudi teološke študije in bil 28. avgusta 1763 posvečen za duhovnika. Tri mesece je bil dvorni kaplan v Gornje lendavskem gradu pri grofu Nadasdyju, ki mu je morda pomagal pri študiju, saj mu je Kuzmič posvetil eno izmed svojih pesmi. Od 15. decembra 1763 do svoje smrti, 11. aprila 1804, je bil župnik in dekan pri Sv. Benediktu v Kančevcih. Tu v Kančevcih je župnikoval in ustvarjal v svojem lesenem župnišču za svojo Slovensko okroglino več kot štirideset let.
Mikloš Kuzmič je bil dober duhovni pastir svojim župljanom, kakor tudi za mnoge evangeličane, ki so se pogosto zatekali k njemu. Veliko časa in življenjskih moči mu je jemala slovenska beseda in delo zanjo. Vzgajal je, učil, rotil svoje sodobnike ne le s prižnice z versko vzgojo, temveč tudi s knjigo in tiskano besedo. Verjel je v moč pisane besede, verjel v človeka, verjel v slovenstvo.
Svojega rojstnega kraja se je rad spominjal in ga ovekovečil z zapisom na svojem nagrobniku:
V DOLNJIH SLAVEČIH SEM SE RODIL IN ZA MIKLOŠA KRŠČEN BIL SO KUZMIČ Ml PRIIMEK DALI V IVANOVCIH ME POKOPALI.
CERKVENOZGODOVINSKI OKVIR SLOVENSKE KRAJINE
Povezovanje prednikov današnjih prekmurskih Slovencev v Spodnji Panoniji k zahodnoevropski kulturni celoti se začenja z njihovim pokristjanjevanjem. Podobno kot karantanski Slovenci so tudi panonski Slovenci
MIKLOŠ KUZMIČ
Lojze Žižek
sprejeli vero iz Salzburga.
Leta 798 je Karel Veliki poslal salzburškega škofa Arna med panonske Slovence. Še isto leto se je vrnil in s kraljevim dovoljenjem poslal v Panonijo Teodorika. Njegova oblast je obsegala Karantanijo in Spodnjo Panonijo, vse do Drave. Tako je Teodorik, kot pokrajinski škof, združeval Slovence z obeh bregov Mure v eno upravno enoto. Njegov naslednik Oton je imel oblast samo še v Karantaniji, ker je Spodnja Panonija bila neposredno, kot poseben arhidiokanat, podrejena Salzburgu.
Okoli leta 840 se je naselil v Spodnji Panoniji knez Pribina s sinom Kocljem. Njegova oblast se je raztezala na vzhodu do Donave, na severozahodu do Rabe, na zahodu do Karantanije, na jugu do Drave. Ob reki Zali je zgradil utrdbo Blatograd, ki je postal tudi versko središče. Leta 850 je nadškof Liupram (836-859) posvetil v Blatogradu cerkev Matere Božje in postavil dvornega duhovnika Dominika za nadduhovnika. Znana so imena nadaljnjih nadduhovnikov: Svarnagal, Altfrid, Rihpald. (Zver)
Na to započeto delo med panonskimi Slovenci sta se naslonila sv. brata Ciril in Metod ob prihodu k knezu Koclju (869). Ko je papež Janez VIII ustanovil novo nadškofijo pod Metodovim vodstvom, je bil njen sedež v letih 869-874 v Blatogradu. Z gotovostjo lahko trdimo, da je ozemlje sedanjega Prekmurja spadalo k Metodovi nadškofiji, saj je Kocljeva kneževina na jugu mejila na Dravo. (Zver)
Pod madžarsko cerkveno upravo je Prekmurje moglo priti šele po ustanovitvi zahodnih madžarskih škofij, kar se je zgodilo v Gyoru okoli leta 998, v Veszpremu 1102. Ozemlje med Muro in Rabo je bilo obrobna pokrajina zunaj obrambne črte, vendar pa v območju obrambnega pasu. Zato tudi ni bilo priključeno v županijski upravni sistem, ki je bil vpeljan v 10. in 11. stoletju. Ker pa se je Madžarska cerkvena uprava ravnala po civilni, je bilo Prekmurje izvzeto iz Madžarske cerkvene uprave, med letom 955 - 1075 je prekmursko ozemlje zopet upravljal Salzburg. (Smej)
Madžarski kralj Ladislav 1077-1095 je vključil Prekmurje v madžarsko civilno in s tem tudi pod cerkveno upravo. Isti kralj je leta 1094 ustanovil novo škofijo v Zagrebu in je celotno Prekmurje, gornje in dolnje, priključil k zagrebški škofiji. Toda po sporih zavoljo te pripadnosti so leta 1176 Ravenski in Gorički del Prekmurja pripojili Gyorski škofiji. Tako so prekmurski Slovenci ostali cerkvenoupravno razcepljeni 700 let.
Ta razmejitev je za razvoj slovenske besede na tem ozemlju zelo pomembna. Vpliv zagrebške škofije s hrvaškimi in kajkovskimi duhovniki, pozneje tudi knjigami, je namreč zaradi podobnosti v jeziku ugodno deloval na ohranjenje slovenskega jezika.
Za gyorsko škofijo, katere sedež je bil daleč, ne moremo reči istega. Ta se je malo menila za svoj slovenski okraj in njegov verski, pozneje seveda tudi narodnostni položaj. Najbolj se je to pomanjkanje pokazalo v času rekatolizacije.
Vzporedno s katoliško cerkveno organizacijo se je v 16. stoletju - kot drugje na Ogrskem - tudi v Prekmurju pričel uveljavljati protestantizem, predvsem v obliki luteranstva ali evangeličanstva, manj pa v obliki kalvinizma ali reformirane veroizpovedi.
Prvi goreči razširjevalci novega verskega nauka v Slovenski okroglini, so bili zemljiški gospodje: BANFFYJI iz Lendave, SZČCSYJI in BATTHANYI pri Gradu in NADASDYJI na Petanjcih. Vse te plemiške rodbine so si deloma prilastile cerkvena posestva, se povezale z drugimi protestantskimi rodbinami in na novo uredile , gospodarstvo, ki je skoraj zamrlo po turški zmagi nad Madžari pri Mohacsu.(1526)
Pri tem je treba pripisati dejstvo, da so plemiške rodbine sprejele novo vero, ne vedno iz verskih, ampak često iz povsem političnih in drugih nagibov, predvsem gospodarskih. Prav tako protestantsko gibanje v Prekmurju ni bilo izraz prekmurskega meščanstva, kot je bilo to pri večini drugih narodov, ker tega preprosto ni bilo.
Sprejemanje nove vere med ljudmi je bilo tesno povezano z versko pripadnostjo zemljiškega gospoda, prepričevalna sposobnost predikantov, domača govorica v bogoslužju, naglašanje sv. pisma, nekatere gospodarske koristi, zavest pripadnosti k nečem novemu, nesigurnost zaradi turških upadov ter drugih dejavnikov, je olajšalo prehod iz ene veroizpovedi v drugo, ki naj bi dajala upanje za bodočnost.
Utrditev protestantskega gibanja v Slovenski krajini, so pospešili pregnani predikanti in učitelji leta 1598, ko so morali zapustiti Štajersko, Kranjsko in Koroško ter se zatekali na gradove prekmurskih velikašev.
Viri povedo, da je grof Tomas Nadasdy pregnanim pastorjem odstopil stanovanja na Petanjcih in da so po letu 1600 prihajali kranjski, štajerski in celo koroški protestantski verniki, ki so ostali brez cerkva in duhovnikov v Ogrsko Slovensko krajino k pridigam in drugim verskim opravilom.
Župnije s cerkvami Slovenske okrogline so v teh verskih zmedah prehajale do druge polovice 18. stoletja iz rok ene verske skupnosti v roke druge, kar je vplivalo ne le na versko, marveč tudi na splošno kulturno življenje. V tej dobi je ostalo 25000 protestantskih vernikov, po večini evangeličani do danes.
Katoliška obnova ali protireformacija se je v Prekmurju pojavila pozneje kot ostalih slovenskih pokrajinah, deloma zaradi protiavstrijskih teženj madžarskega plemstva ter zaradi gostoljubnosti petanjskih gospodov Nadasdyjev do prebeglih slovenskih protestantskih pridigarjev.(Sraka)
S prestopom lendavskega grofa Krištofa Banffyja 1608 nazaj v katoliško vero, se je začel udarec za protestanstko gibanje v Prekmurju. Od tega časa se je reformacija omejila na severni del Prekmurja. Prava rekatolizacija celotne pokrajine se je začela šele z letom 1625. Z letom 1643 so prestopili v katoliško vero grofje Nadasdyji in leta 1647 Szecsyji. To so bila prelomna leta protestantisma v Prekmurju.
Leta 1681, na državnem zboru v Sopronu, je ogrski kralj Leopold I. sprejel zakon o tako zvanih artikularnih krajih, kjer so protestantje lahko opravljali svobodno verske obrede in kamor so verniki nemoteno prihajali. Tak kraj za prekmurske evangeličane je bil kraj NEMES CSO, v železni županiji, za kalvince pa CELDOMOLK.
Leta 1732 je bil izveden protireformacijski vojaški pohod na protestantske postojanke severovzhodnega goričkega. Že prej, leta 1718, posebej še po tem dogodku, so se prekmurski luterani množično preseljevali v notranjost Madžarske v šomodijsko županijo, kjer so se ustalili v dvanajstih vaseh. V vasi SURD (ena vas od dvanajstih) je deloval, kot pastor, najpomembnejši prekmurski evangeličanski pisec Štefan Kuzmič (1723-1799). Do konca 18. stoletja naj bi se izselilo okoli 2000 prekmurskih evangeličanov.
Po izvedbi katoliške obnove je reformacija izgubila župnije, vendar so se marsikje ohranili protestantski učitelji, ki so se vsebinsko in oznanjevalsko preusmerili. Luteranstvo so začeli oznanjati preko narodnih vrednot, ki so bile tesno povezane z branjem knjig v domačem jeziku.
Z letom 1781, ko je avstrijski cesar Jožef II. izdal "Tolerančni Edict", so se na ozemlju med Muro in Rabo nanovo začele oblikovati protestantske (evangeličanske) cerkvene občine, znane gmajne.
Z ustanovitvijo nove škofije v Sombotelu 1777. je celotno prekmursko ozemlje prešlo pod njeno cerkveno upravo. Po novi razdelitvi je vpliv zagrebške škofije oslabel in duhovniki so pričeli pisati knjige v domačem jeziku.
Prvi škof na novo ustanovljeni škofiji v Sombotelu je postal Janos Szily, ki je z naklonjenostjo in razumevanjem omogočil nadarjenemu Miklošu Kuzmiču pričetek slovstvenega dela tudi za katoličane in tako versko, izobrazbeno in narodnostno vzgojo v cerkvi, šoli in doma podprl s tiskanjem slovenskih knjig za katoličane. Škof Szily je posvečal veliko pažnjo in skrb za duhovniške poklice v Slovenski okroglini. Podatek, da je od leta 1777 do 1804, ko je bil Mikloš Kuzmič dekan, študiralo na gimnaziji v Koszegu 123 slovenskih dijakov, pove veliko o sodelovanju med škofom in dekanom, kot tudi o skrbi za večje število domačih izobražencev.
Dežela med Muro in Rabom je bila edina izmed slovenskih dežel, ki je morala prenašati turški jarem in sicer od padca Velike Kaniže I. 1600. Brez prestanka so turške tolpe napadale sosednje dežele med njimi tudi Slovensko okroglino, ki je postala nezaščiteno ozemlje dvojne oblasti, cesarske in turške. Znana je bitka s Turki pri Radmožancih in Dolgi Vasi pri Lendavi, 11. jul.1603, ko je padel kapetan Mihael Hadik, branitelj Lendave. Negovo preparirano truplo je v kapeli Sv. Trojice na lendavskem hribu. Krvava je bila bitka pri Monoštru in Slovenski Vesi v Porabju 1. avg. 1664 in pozneje pri Dunaju 1863. Po teh bitkah so se poražene, razbite turške horde vračale preko naših krajev, ropale, pobijale domačine in jih odvajale s seboj v sužnost. Tedaj so Turki požgali nešteto cerkva in hiš. Nekatere vasi kot Križance, Hegonce.Obranščakovce (Martjanska okolica), Mihalovce in Bratkovce (Beltinska okolica), so v celoti razdejali in jih zbrisali z zemeljskega površja.
Po osvoboditvi Velike Kaniže izpod Turkov 1.1690 so v Prekmurje vdirali Kruci. Kruci so bili madžarski kmečki uporniki, ki so najprej ood vodstvom Imreja Thokholyja -Turki so mu dali častni naslov madžarski kralj - in potem, pod vodstvom Ferenca Rakocyja II., plenili do leta 1711.
V takšnih razmerah je zagledal luč sveta Mikloš Kuzmič. Njegova Slovenska okroglina je še vedno trepetala v strahu pred Turki, saj v eni od svojih pesmi pravi:
POVESELIVA SKUPNO SE ŠE ENKRAT IZ SRCA MORDA TO ZADNJI PUST JE ZA OBA,
MEGLOVITO LETO JE, KUGO LAHKO PRIČAKUJEMO ALI KRUTIM TURKOM V ROKE PRIDEMO.
Tako je pisal Mikloš Kuzmič okrog leta 1793 svojemu prijatelju in sosedu, martijanskemu župniku Mihaelu Gabru.
"Inter arma silent musae", pravi latinski pregovor. Ko je vojna, molčijo muze, se pravi, da v nemirnih vojnih časih
dalje na str. ti
MIKLOŠ KUZMIČ
nadaljevanje s strani7 ni leposlovnih del. To je tuai ra^iog, zakaj je prva doslej znana prekmurska knjiga izšla šele po letu 1711, ko so se končala ropanja Turkov in Krucev.
Prva do sedaj znana prekmurska knjiga je izšla v letu 1715. Njej je sledilo še šest, vse izpod peresa agilnih protestantov. Gotovo je bil prevod NOVOGA ZAKONA, po Štefanu Kiizmiču, ki je z izredno voljo in marljivostjo ustvaril prekmurskim evangeličanom delo trajne veljave, in s tem spodbudil Mikloša Ktfzmiča, da se je lotil izdaje knjig za katoličane Slovenske okrogline.
SLOVSTVENO DELO MIKL6šA KUZMIČA
Mikl6š Kuzmič je podaril Slovenski okroglini sedem knjig.
Prva knjiga so bili "SVETI EVANGYLIOMI", izdani v Sopronu leta 1780. Evangeliji so bili nadvse potrebni duhovnikom osebno, za potrebe bogoslužja pa tudi kot šolska berila. Do leta 1920 je izšlo že 13 ponatisov. Kuzmič je evangelije prevajal iz latinske predloge (VULGATE). Evangelije v prekmurščini so uporabljali vse do konca druge svetovne vojne, kar potrjuje izdaja iz leta 1939, "NEDELNI I SVETEŠNJI EVANGELIOMI."
Naslednja knjiga je "KRATKA SUMA VELIKOGA KATEKIZMUSA", izšla prav tako v Sopronu leta 1780. Gre za prevod in priredbo katekizma v obliki vprašanj in odgovorov. Tudi ta katekizem je doživel do leta 1906 11 ponatisov in je bil v rabi vse do Sakovičevega (1907) in Baševega (1909) katekizma.
Istega leta - 1780 - in prav tako v Sopronu je izšla tretja knjiga "SLOVENSKI SILABIKAR". Omenjeni abecednik je Kuzmič prevedel in priredil iz madžarščine. Bil je nujno potreben, saj brez abecednika, iz katerega bi se naučili brati in pisati, ne bi mogli uporabljati ostalih knjig. Bil je ponatisnjen še enajstkrat (11).
Leta 1781 je izšla v Sopronu njegova četrta knjiga, in sicer prevod iz madžarščine, molitvenik "POMOČ BETEŽNIH I MIRAJOČIH". To je edina Kuzmičeva knjiga, ki ni bila ponatisnjena.
Molitvenik "KNIGA MOLITVENA" je izšla leta 1783 v Sopronu. Sestavil ga je Kuzmič sam in je bil edini katoliški molitvenik v prekmurščini. V prvotni obliki je izšel do leta 1891 osemnajstkrat (18), kar je v Sloveniji rekord - največkrat natisnjena knjiga do sedaj. Pri tem bi
opozorili, da, žal, ni našla mesta v sedanji Enciklopediji Slovenije.
Bila je brevir slovenskega ljudstva med Muro in Rabo, zares, kot je napisal Kuzmič "NA HASEK SLOVENSKOGA NARODA". Še sedaj nam zveni v ušesih izpraševanje vesti naših starih mamic iz Knige Molitvene: "Na posteli ležeč, si dobro premisli, da more biti gori ne staneš, nego se mrtev najdeš, kam pa duša? Den je premino, ka si dobrega včinu". (M.K. 1783 str. 175-176).
Pesem "AMOR MEUS" je Kuzmič prevedel v Knigi Molitveni takole:
LUBAV MOJA I VSE DOBRO TI SI,JEZUŠ MOJ. KAJKOLI JE VES ETE SVEJT NE JE DRUGO NEGO BOJ. VSE JE JALNO I NESTALNO,TI SI SAM MOJ PRAVI VOJ. ALI JAZ NEJ ZA VOL STRAHA I PEKLA BOJAZNOSTI. NEGO TE LUBIM ZA VOLO, BOG TVOJE POPOLNOSTI. ZATO NAJ ME VEŽO, ŽGIjO, NE BOM PRAVOI DOJDE ŽE:
ČE'JEZERO KRIŽOV SPADNE NA ME I VSE NEVOULE, NAJ JEZERO SMRTI, TRPIM, NE BOM PRAVO DOSTA JE.
(K.M. 1783, str. 273)
Pomen Knige Molitvene ni le verski in pastoralni, ampak tudi kulturno zgodovinski, saj je bila čez 150 let glavna slovenska knjiga, ki so jo prekmurski katoličani brali. (Smej)
Leta 1790 je izšel v Budini drugi Katoliški Abecednik za prekmurske katoličane. Abecednik je napisal Mikloš Revai, prevedel ga je Mikloš Kuzmič in sicer tako, da je bilo slovensko besedilo na levi, madžarsko pa na desni strani. Dokaj drzna poteza za takratne razmere. Abecednik z naslovom "ABC KNIŽICA NA NARODNI ŠOUL HASEK" je bila še enkrat natisnjena.
Mikloš Kuzmič si je nadvse želel, da bi njegovi rojaki dobili celotno NOVO ZAVEZO v svojem jeziku, da bi pa še STARO ZAVEZO, na to ni upal pomisliti. Vseeno ga je gnala ideja tako daleč, da se je odločil nekakšno srednjo pot. Prevedel je Janoša Molnarja delo z naslovom "STAROGA I NOUVOGA TESTAMENTOMA SVETE HISTORIE KRATKA SUMA". Delo je izšlo leta 1796 in bilo natisnjeno v Sombotelu. Knjiga je doživela sedem ponatisov.
Sedem knjig, danes se nam zdi to malo, toda pred dvesto leti je bilo veliko. Slovenska okroglina je imela do Mikloša Kuzmiča prav tako samo sedem knjig, pa še te niso vse prodrle med ljudstvo, saj o dveh ne vemo niti naslova.
Kot pesnik, Kuzmičevi verzi bi delali čast marsikateremu sodobnemu pesniku. Tako je na primer M. Kuzmič leta 1793 pisal svojemu prijatelju in pesniku Simonu Čergiču, župniku v Dolencih.
PESNIKUJMO,SIMON,ŠE NAPREJ VSI IZ SRCA,
ZAKAJ BI LEZLI GOR NA PINDOS, BOLJE JE DOMA.
APOLON NIMA OBLASTI V SLOVENSKI OKROGLINI,
SREČNO, GUARDINEC, ZAPOVEDUJ TI V SVOJI DOMOVINI.
Kiizmičevo pesem "QUI HUMANAE LEGIS VITAE FOLIUM", - "ki si premišlavaš ,z žitka človeka," je leta 1976 obravnavala celo "JAGIELLONSKA" UNIVERZA V KRAKOVU, potem ko jo je objavil dr. Jože Smej, mariborski pomožni škof v "MUZI MIKLČŠA KUZMIČA" 1976. Jagiellonska univerza je ena izmed najstarejših v Evropi. Ustanovljena je bila 1364, leto dni pred Dunajsko univerzo. Na Jagiellonski univerzi je 1938 študiral polonistiko in filozofijo Karol Woytyla, sedanji papež. Oceno Kuzmičeve pesmi je Jagiellonska univerza podala v reviji JEZIK IN SLOVSTVO. (Tone Pretnar)
Iz M.Kuzmičeve pesniško vezane besede veje visoka kultura njegovega duha, boj za resnico in pravico, skromnost, duhovitost in tudi šegavost, zlasti v izmenjavi veselih poslanic v verzih s svojim stanovskim prijateljem Čergičem. Vrsta bitij iz rimske mitologije, osebnosti in zgodovine v njegovih pesnitvah govore o mikavnem poznavalcu antike.
Duhovniško in splošno kulturno delovanje, predvsem pa njegovo slovstveno delo napisano v prekmurskem narečju slovenskega jezika, je opravilo veliko poslanstvo v boju za napredek ljudske kulture in izobrazbe v Slovenski okroglini.
Seme, ki sta ga zasejala oba Kuzmiča in njuni učenci, Števan na luteranski, Mikl6š na papinski strani, je padlo na rodovitna tla prebujenega ljudstva Slovenske okrogline. Ljudje so dobili solidno versko izobrazbo v cerkvi, šoli in doma. In kot naslednji dejavnik je razvijanje pismenosti najširših množic. Pri tem ne smemo pozabiti, da je to že obdobje razsvetljenstva. Tako tudi Prekmurje v tem ne zaostaja za časom.
Že v 18. in 19. stoletju je nastopilo lepo število piscev od Košiča, Avgustiča, do široko razgledanega Borovnjaka, do Ivanocijevega kroga z obema Klekloma, Bašom in drugimi. Trudili so se v bistvu za iste cilje, namreč dati ljudstvu knjigo v razumljivem jeziku, v domačem jeziku in tako prispevati k temu, da v krajini med Muro in Rabo materni jezik, z njim človek slovenski ni izumrl.

REPUBLIKA ^ SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
61000 Ljubljana, Župančičev« 6
SPOROČILO SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA
V OTTAVVI
INFORMACIJA
O POGOJIH ŠTUDIJA IN PRIDOBITVI ŠTIPENDIJE V REPUBLIKI
SLOVENIJI V STUDIJSKEM LETU 1996/97 ZA POTOMCE SLOVENSKIH IZSELJENCEV BREZ SLOVENSKEGA
DRŽAVLJANSTVA
Ministrstvo za Šolstvo in Šport že od leta 1976 dalje Štipendira Študente slovenskega porekla iz zamejstva ter potomce slovenskih izseljencev. V Studijskem letu 1995/96 Štipendiramo 43 potomcev slovenskih izseljencev za naslednje vrste Študija: dodiplomski Študij, krajSa izpopolnjevanja oz. specializacije ter Celoletno Solo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
POGOJI ZA ŠTUDIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI SO NASLEDNJI: 1. DODIPLOMSKI ŠTUDIJ
1.Kandidati. ki se v Studijskem letu 1996/97 želijo vpisati v	letnik rednega dodiplomskega Studi j a na kateremkol i
visokošolskem zavodu v Republiki Slovenjj i. se moraj o do 14. marca 1996 prij aviti z obrazcem "Prva prij ava za vpis v 1. letnik" visokošolskih zavodov v Republiki SI ovenij i (obrazec 1.71/1). V njem po prednostnem vrstnem redu navedejo enega, dva, tri ali največ Štiri Studijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo oz. bodo do rokov objavljenih v "Razpisu za vpis v Studijskem letu 1996/97 " izpolnjevali pogoje za vpis.	Kandidati
poSljejo odgovar i a i oč i visokoSolski prij avno-informacij ski službi samo eno prvo prij avo za vpis v Ijl. 1e tn i k. ne glede na to, če bodo v njej navedli Studijske programe različnih univerz oz. visokošolskih zavodov.
V času od 19. februarj a do 14. marca 1996 morajo torej kandidati izpolnjeno prijavo PRIPOROČENO poslati visokoSolski prijavno - informacijski službi (VPIS):
- in sicer glede na to, če so na prvem mestu v "Prvi prijavi za vpis v 1. letnik" navedli Studijski program, ki ga izvaja visokoSolski zavod Univerze v Mariboru, na sledeči naslov:
VisokoSolska prij avno-informacij ska služba. Univerza v Mariboru. Krekova 2. 62000 Maribor (tel: 062/225-611)
- če pa so na prvem mestu v "Prvi prijavi za letnik" navedli Studijski program, ki visokoSolski zavod Univerze v Ljubljani ali pa visokoSolski zavod, pa na sledeči naslov:
vpis v 1. ga izvaja samostojni
VisokoSolska pri j avno-informacijska služba. Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 61101 Ljubi Jana X Tel: 061/213-316).
2.	Po Pravilniku o Študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v Republiki Sloveniji (UL 5/94) se lahko le-teh vpiSe do 5% od razpisanega Števila Studijskih mest za posamezni program ali smer, pri čemer je najmanj 2.5% prostih mest namenjenih Slovencem brez slovenskega državljanstva. kar pomeni, da je zanje rezervirano" določeno Število prostih mest tudi tam, kjer za državljane Republike Slovenije velja "Numerus clausus". Ce Število prijavljenih presega zgoraj navedeno "kvoto", se kandidati izberejo zotraj "kvote", v skladu z merili, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.	-
Kot vsi ostali, pa morajo kandidati iz izšeljenstva opravljati preizkus nadarjenosti na umetniških smereh (Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, na Fakulteti za arhitekturo in Fakulteti za telesno kulturo). i;
3.	O vpisu tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva, ki so v skladu z merili oddali "Prvo prijavo za vpis v 1. letnik", bosta odločali univerzi. Zato naj kandidati iz izšeljenstva predvidoma naj kasneje do 31. avgusta 1996 Komisij i za Študij tuj ih državljanov Univerze v Ljubljani predložijo sledeče:
-	proSnjo, v kateri kandidat navede osnovne osebne podatke, zaželeni Študij ter naslov in telefon
-	fotokopijo spričevala o zaključenem srednješolskem izobraževanju
-	fotokopijo spričevala zadnjih dveh letnikov srednješolskega izobraževanj a
-	nostrifikacijsko odločbo ali potrdilo o nostrifikacijskem postopku
-	potrdilo o državljanstvu
-	potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, če kandidat ni zaključil Sole s slovenskim učnim jezikom
-	zdravniško spričevalo
Kandidati 1ahko dobi i o informacije v zvezi s tem postopkom
dalje na str.
SPOROČILO SLOVENSKEGA
v Službi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani. Kongresni trg 12. 61000 Ljubljana (Tel i 061/1252-189 ali 1254-055 int. 235. vsak dan 8i30 - 11 i50). Na istem naslovu pa lahko dobijo tudi informacije v zvezi z vpisom, ki bo v referatih za študijske zadeve visokošolskih zavodov od 1. -50. 9. 1996.
Kandidati, ki Selijo Študirati na študijskih programih, ki jih izvajajo visokošolski zavodi Univerze v Mariboru, pa
naj najkasneje do 20. julija 1996 Centru za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru predložijo podobne dokumente. kot bi jih v Ljubljani■
Kandidati dobijo nadaljnje informacije v zvezi s tem postopkom na Centru za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru. Krekova 62000 Maribor (Tel i 062/ 223-611). Na istem naslovu pa lahko dobijo tudi informacije v zvezi z vpisom, ki bo v referatih za študijske zadeve visokošolskih zavodov od 1. - 30. 9. 1996.
4. Pred vpisom na visokošolske zavode je potrebno tuje spričevalo o zaključenem srednješolskem izobraževanju nostrificirati■ Vsa pojasnila v zvezi s tem daje Ministrstvo za šolstvo in šport. Aškerčeva 7. 61000 Ljubljana (Tel; 061/1769-500. kontaktna oseba i ga. Nadj a Rakovec).
11. KRAJŠE IZPOPOLNJEVANJE OD 3 DO 12 MESECEV S PREDNOSTJO NA PODROČJIH SLOVENSKEGA JEZIKA, ETNOLOGIJE, GEOGRAFIJE, MUZIK0L0GIJE, UMETNOSTNE ZGODOVINE IN ZGODOVINE ZA DIPLOMANTE VIŠJIH OZ. VISOKIH SOL
Kandidat, ki se želi v Sloveniji na določenem področju študija izpopolnjevati, mora stopiti v stik s profesorjem - mentorjem na ustrezni fakulteti ter natančno določiti področje, na katerem se želi izpopolnjevati.
111. CELOLETNA S0LA SLOVENSKEGA JEZIKA NA FILOZOFSKI ULTETI V LJUBLJANI
FAK-
Celoletna šola slovenskega jezika je namenjena vsem, ki bi se radi naučili oz. izpopolnili iz slovenščine. Traja od 1.10.1996 do 31.5.1997, razdeljena je na začetni, nadaljevanji in izpopolnjevalni tečaj, obsega pa učenje slovenščine, spoznavanje slovenske kulture ter učenje slovenskega strokovnega izrazja.
Rok za prijavo je teden dni pred začetkom tečaja. Vse dodatne informacije dobite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Celoletna šola slovenskega jezika (tel: 1769-238 oz. 1257-055).
POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE
Študenti potomci slovenskih izseljencev imaj o možnost pridobitve štipendije Ministrstva za šolstvo in šport za vse zgoraj omenj ene vrste študij a. Štipendije Ministrstva za šolstvo in šport so namenjene študentom slovenskega porekla, ki so pripravljeni po povratku v države, kjer živijo, aktivno sodelovati pri ohranjanju slovenskega jezika in širše kulturne dediščine, sodelovati pri vzpostavljanju vsestranskih stikov z Republiko Slovenijo, predvsem v krajih z večjim številom slovenskih ljudi in njihovih potomcev.
Tako morajo kandidati za štipendijo najkasneje de 30. 6^ 1996 poslati prijavo za štipendijo na Ministrstvo za šolstvo in šport, in sicer Službi za mednarodno sodelovanje. Zupančičeva 6.,. 61000 Ljubljana 13al.?. 061/1523-225 ali 061/522-776. kontaktna oseba; ga. Eva Jurman).
Vse prijave za štipendije morajo obsegati:
-	lastnoročno napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija), življenjepis (z opisom dosedanjega šolanja in dela v slovenskih organizacijah in ustanovah);
-	rojstni list (fotokopijo),
-	priporočila slovenskega društva, v katerega je včlanjen kandidat ali njegovi starši in ostala ev. priporočila.
Za dodiplomski študij morajo poleg tega fotokopijo spričevala o zaključenem izobraževanju, za krajša izpopolnjevanj a in pa fotokopijo diplome višje ali visoke šole.
predložiti še srednješolskem specializacije
Nepopolnih prijav pri izbiri kandidatov ne bomo upoštevali.
BIVANJE V STUDENTSKEM DOMU
Študenti potomci slovenskih izseljencev imajo prednost pri sprejemu v študentske domove. Tako naj kandidat, ki žel i. da mu Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovi mesto v študentskem domu, to j asno navede v prošnj i za štipendijo. Kakršnokoli naknadno posredovanje ne bo možno zaradi že oddanih ležišč.
Vsem letošnjim maturantom želimo uspešno maturo in ustrezno izbiro nadaljnje študijske poti.
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE PRVE PRIJAVE ZA VPIS
Pred izpolnjevanjem preberite RAZPIS ZA VPIS. Podatke vpisuite z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI ali s pisalnim strojem. Obrazec je prirejen za računalniško obdelavo, zato je čitljivost odgovorov zelo pomembna. Enotno matično številko občana, poštno številko in datum 2e izdanega zaključnega spričevala vpišite v okenca sami z arabskimi številkami (01 2 3 4 5 6 7 8 9). V druga okenca ne pišite ničesar. Poilati smete samo eno prijavo, v njej pa lahko navedete študijske programe obeh univerz oz. samostojnih visokošolskih zavodov! Vsem kandidatom priporočamo, da prijavo lotokopirajo.
Kandidati, ki letos obiskujejo zaključni letnik srednje šole. ne pošiljajo nobenih dokazil!
Vsi ostali kandidati MORAJO PRVI PRIJAVI PRILOŽITI PRI NOTARJU OVERJENE K0PUE SPRIČEVAL. Originalnih spričeval ne pošiljajte!
1.	OSEBNI PODATKI
Vpišite svoje IME in PRIIMEK tako kot v osebni izkaznici. Ne
pišite pomanjševalnic ali ljubkovalnih imen.
Svoj spol označite tako, da obkrožite ustrezno številko
Vpišite enotno matično številko občana tako, kot je na hrbtni
Stran osebne izkaznice. Prvi del te številke je datum rojstva.
Plimer: 2 avgust 1976 zapišemo 02 08 976.
6e matične številke v osebni izkaznici nimate (npr. tuji
državljani) vpišite samo datum rojstva.
2.	STALNO BIVALIŠČE
Vpišite ulico oz. naselje ali hišno številko stalnega bivališča. Stalno bivališče je kraj stanovanja, kjer ste stalno prijavljeni. Na ta naslov vam bomo pošiljali pošto, razen če boste izpolnili rubriko št. 7 "Naslov, kamor vpisna služba pošilja obvestila'. Poštno številko vpišite v okenca - v vsako okence eno številko. Če nimate teletona. pustite rubriko prazno.
3.	PRIJAVA NA VISOKOŠOLSKI ZAVOD
V prijavi lahko navedete enega. dva. tri ¿li največ štiri študijske programe. Pomemben je vrstni red. v katerem zapišete programe, saj boste uvrščeni na prvegp za katerega boste Izpolnili vse potrebne pogoje.
Dopišite ime univerze {Ljubljana ali MaribOfJ uz. rubriko izpustite, če se prijavljate na samostojni vjr,okunokf-i zavod. Vpišite ime takultete, akademije, visoke šole in naziv študijskega programa ter smer oz. povezavo, če obstaja 2e v začetnem letniku. Naziv programa vpišite natanko tako, kot piše v razpisu za vpis. Ne vpisujte kratic; imena zavodov in programov izpišite v celoti! Morda bodo v pomoč naslednji primeri:
Akademija za glasbo glasbena pedagogika
Fakulteta za dru2bene vede sociologija
analitsko teoretska smer
Filozofska fakulteta
A- nemški jezik, B- angleški jezik
Filozofska fakulteta
A- angleški jezik, B- novinarstvo na Fakulteti za družbene vede
Pedagoška fakulteta v Mariboru geografija in zgodovina
Obkrožite vrsto študija ■ univerzitetni ali visokošolski strokovni fitudij.
Obkrožite, na kakšen način nameravate študirati - redno ali Izredno.
Vp8to kraj dislocirane enote, centra za redni študij ali centra za InM Mi Stav rubriko pustite prazno.
4.	DRŽAVLJANSTVO
Obkrožite eno od štirih možnosti.
5.	PODATKI O SREDNJEŠOLSKI IZOBRAZB!
Obkrožite eno od šestih možnosti.
Vpišite datum, ki je zapisan na spričevalu. Datum vpišete v okenca. Primer: 2. julij 1995 vpišete kot 02 07 95. Vpišite natančno ime srednje šole ter program in smer. NE VPISUJTE KRATIC! Kraj srednje šole je sestavni del imena. Primer:
Gimnazija Ledina. Ljubljana Gimnazijski program
Srednja šola za farmacijo in zdravstvo, Ljubljana Laboratorijski tehnik
Gimnazija in srednja šola, Brežice Ekonomsko-komerciaini tehnik
Vpišite državo, kjer je sedež srednje šole,
6.	DOSEDANJI VPISI
Obkrožite, kolikokrat ste bili redno vpisani. Za redni vpis šteje ponavljanje letnika ali pa prepis.
7.	NASLOV, KAMOR VPISNA SLUŽBA POŠILJA OBVESTILA
To rubriko izpolnite le, če želite da vam vpisna služba pošilja obvestila na naslov, ki se razlikuje od naslova stalnega bivališča.
OPOMBE
To rubriko lahko pustite prazno, lahko pa jo izpolnite, če menite, da morate navesti še kakšen pomemben podatek.
Na koncu se morate podpisati, s čimer jamčite, da so podatki, ki ste jih navedli, točni.
URADNE PRIPOMBE
To rubriko pustite prazno, saj je namenjena delu vpisnih služb.
ROK ZA ODDAJO PRVE PRIJAVE JE 14. MAREC!
i!'
KARMEL V PRIPRAVI
V
MIRNI PEČI
Imena darovalcev:
Ferkulj Mirjam....... Juha Mary............ Osredkar Mara........ Neimenovani.......... Ugovšek Mirni.........	......$ ......$ .....$ ......$	50.-100.-100.-100.-30.-
	......$	380.-
• ••••• prejšnji prispevki... tokratni............	..... $ ......$	7070.-380
	• • • ......$	• • • • • 7450.-
Vsem darovalcem se v imenu karmeliCank lepo zahvaljujem.
Ob tej priliki prilagam tudi velikonočno sporočilo sestre Agneze.
Mara Osredkar
Spoštovani dobrotniki!
Bliža se največji praznik Vstajenja našega gospoda Jezusa Kristusa. Vstali Zveličar naj Vam vsem, dragi darovalci, bogato povrne za Vaše darove, kateri pomagajo k uresničitvi zastavljenega cilja. Njegova moč v trpljenju naj Vas podpira. Bodite pa tudi deležni njegove zmage. Pri vseh obredih na Veliki teden boste v duhu z nami.
Iskreno hvaležna za vso Vašo dobroto in pomoč Vam želim v imenu vse redovne družine veselo in milosti polno Veliko noč!
Ministrstvo za šolstvo in šport Služba za mednarodno sodelovanje
S.M. Agneza Saje
IZ SLOVENSKEGA TORONTA
Anica Resnik
Župnijska skavtska skupnost pri Mariji Brezmadežni v New Torontu je 27. januarja letos praznovala petintrideseto obletnico obstoja.
V letu 1961 je bila ustanovljena nova slovenska župnija v New Torontu. Od prve župnije Marije Pomagaj so se mnoge mlade družine začele seliti v nove dele razvijajočega Toronta. Pokojni župnik Janez Kopač in kaplan Franc Sodja sta spoznala potrebo po mladinski organizaciji, ki bi poleg katoliških šol popolneje vzgajala mladino v značajne fante in dekleta. V skavtizmu sta našla odgovor. S pomočjo zvestih župnijskih delavcev se je od leta 1961 razvijala skavtska organizacija in v letu 1970 dosegla višek, ko je postala najmočnejša skavtska skupina v okrožju West Toronto. Šestim začetnikom se je tekom devetih let pridružilo do 100 fantov in 76 deklet (od 6 do 20 let starosti). Mnogi izmed njih so postali skavtski voditelji, zavedni krščanski možje in žene, poslovneži, ki so danes upoštevani in delavni člani slovenske newtorontske skupnosti. Po geslu "Bodi pripravljen", s katerim je lord Baden Powell okrog leta 1908 ustanovil skavtsko gibanje, se mladina vzgaja v verskem duhu, v dolžnosti do Boga, bližnjega, do samega sebe, da postanejo popolnejši člani skupnosti, v spoštovanju narave in sveta okrog njih. Skavtizem dosega te cilje z urejenim programom dela na sestankih, taborenjih, raznih skupinskih in dobrodelnih akcijah. Pomembna je vzgoja v samopomoči in pomoči bližnjemu.
Za uspešen razvoj skavtizma so pomembni voditelji, duhovni vodje in prostovoljci. Ob petintridesetem jubileju se spomnimo pokojnega župnika Janeza Kopača in prvega duhovnega vodnika Franca Sodje. Ustanovitelj newtorontskih skavtov pa je bil še danes nadvse delavni Blaž Potočnik. Prvi predsednik skavtskega odbora je postal pokojni Franci Cerar. Njemu so sledili: S. Tekavčič, Stane Kranjc, Ludvik Stajan, Tone Ferkulj in drugi. Dvanajst let je vodil mladino profesor Janez Slana, ki je v svojem pozdravu na skavtskem večeru, ob spominu na svoja vzornika, župnika Janeza Kopača in Francija Cerarja, izjavil, da mu je mesto v kanadski in slovenski družbi pripravila skavtska vzgoja.
Iz vrst voditeljev in pomočnikov izstopajo še imena John in Kristina Vičič, Mara Tratnik Osredkar, ki je trinajst let šivala skavtske rute, Elsie Kranjc, prva voditeljica skavtinj, ustanovljenih v letu 1965, Darinka Blatnik, Marjan in bratje Ulčar, John Bemik, Jaka Opresnik, Stane Ferkulj, Jože Marn, Janez Kus, Viktor Pire, Toni Grošelj, John Pahulje, John Pleško - Mili Ulčar, Maggi Ferkulj, Ani Bartolj, Betty Resnik, Doug in Diane Walsh, Doreen Mihelčič. Sedanji predsednik je John Genorio, ki s pomočjo duhonega vodje lazarista Pavleta Novaka in pomočniki ohranja živo idejo skavtižma pri Brezmadežni. Vse skavtske akcije in prireditve zadnjih dveh let pa so namenjene za letošnjo skavtsko taborenje s slovenskimi skavti v Sloveniji. Program obiska domovine staršev je že izdelan in vsi se veselijo skorajšnjega srečanja. V času, ko se rušijo na vseh področjih temelji zdrave
krščanske družbe, velja naša najgloblja zahvala tem skavtskim delavcem in vsem pomočnikom, ki tu niso omenjeni, za njihovo nesebično delo za slovensko mladino. S skavtskim geslom "Bodi pripravljen" vodijo mlajši rod na svetlo pot življenja, ki prinaša resnično svobodo, srečo in pravo ljubezen do Boga, bližnjega, samega sebe in narave.
3. februarja so v newtorontski dvorani člani pevskega zbora Fantje na vasi skupaj s pevci Majolka iz Hamiltona pripravili lep družabni večer. Obenem so počastili svojega pevovodjo Načeta Križmana za njegov osemdeseti rojstni dan. Večno mladi Nace živi za slovensko pesem. V dobrih in hudih časih prepeva s svojimi fanti, ki so danes kot on očetje in stari očetje. Pesem ohranja njihova srca mladeniško sveža in prešerna. Vsak njihov nastop je dobro obiskan, posebno če zapojejo s hamiltonskimi prijatelji. Včasih so z njimi gostovali tudi elevelandski Fantje na vasi.
Priljubljena pevska skupina je prvič nastopila na folklorni prireditvi Metro International Caravan - Ljubljana Paviljon v letu 1977. Slovenski paviljon je s svojim domačim programom takrat privabljal obiskovalce od blizu in daleč. Fantje na vasi v narodnih nošah oznanjajo s svojo pesmijo, da izhajajo iz male, sedaj svobodne dežele Slovenije. Prepevajo na poletnih srečanjih in raznih slovesnostih, spremljajo pokojne na zadnji poti in nas vsako leto enkrat s koncertom popeljejo iz dnevnih tegob v lepoto domače pesmi.
Sprva so Križmanovi fantje peli pod imenom Vrba kot odmev na Prešernovo pesem 'O Vrba , srečna, draga vas domača', kot pozdrav domovini, katero so pred krutim sovražnikom morali zapustiti, da si hranijo Življenje. Ljubezen do slovenske pesmi jih združuje vsa ta leta.
Skromna je naša zahvala za njihov kulturni dar. V imenu udeležencev slavnostnega večera, pevcev in odsotnih prijateljev Fantov iz Clevelanda, se je ga. Cvetka Arhar zahvalila Nacetu in mu čestitala za visoki rojstni dan.
Obenem se je spomnila dveh članov zbora, ki sta prerano odšla od nas, Franceta Arharja in Božota Cerarja. Pevci so za darilo poklonili vozovnico v Slovenijo, elevelandski Fantje so naročili slovenski šopek, lovci iz Allistona po g. Mirkotu Raku pa zlato uro. Še dolgo čez polnoč, po dobri večerji in koncertu, je za ples igral orkester Matije Lebarja.
Kot v veliki družini, tako tudi v širši slovenski družini praznujemo različne jubileje in slovesnosti. Poleg župnijskih občestev obstojajo še svetna, kulturna društva in organizacije, kjer v medsebojni povezanosti in delu za skupne namene vlada občutek domačnosti in pripadnosti slovenskemu narodu.
Eno takih društev v Torontu je Slovenski dom s sedežem na Pape Ave. v Torontu, ki letos praznuje 32 letnico obstoja. Združuje naše rojake iz širnega Toronta do Oshawe in čez. To obletnico je društvo praznovalo 10. februarja v cerkveni dvorani na Manning Ave. Orkester Triglav, ki je igral ta večer, sestavljajo člani društva samega, predvsem družina Avgusta Konje.
Pravilo je, da v začetku leta pregledamo preteklo letno poslovanje. Na občnih zborih poslušajo člani poročila, volijo in potrjujejo nove odbore, pripravljajo nove programe. Tako je 11. februarja prva Slovenska hranilnica in posojilnica J.E.Kreka v Torontu zborovala na 43. letnem občnem zboru v dvorani na Manning Ave. Na vodilna in upravna mesta prrihajajo mlajši, v kanadskih šolah vzgojeni Slovenci, za nove poslovne zahteve in delovanje sposobni strokovnjaki, ki jim številno članstvo zaupa svoje finančno poslovanje.
25. februarja pa smo v Domu Lipa prisostvovali letnemu sestanku te naše dobrodelne ustanove, katere ideja je zaživela že leta 1975 na prvem občnem zboru, ob navzočnosti Marijinih sester, ki so v Torontu prve začele zbirati darove in se pridružile takrat skupini laičnih Slovencev s skupnim namenom v bodočnosti pomagati ostarelim in pomoči potrebnim rojakom. Ideja je po dolgem in težavnem delu postala resničnost. Dom Lipa že od leta 1987 nudi stanovanje in oskrbo. Danes, po pametnem in poštenem gospodarstvu in upravi, je Dom Lipa uradno zgled starostnega doma za velemesto Toronto.
Člani ustanove Dom Lipa so vodilna mesta v sedanjem odboru zaupali mlajšim, tukaj izobraženim poklicnim Slovencem kot so inž. Darko Medved, računovodja Mark Žižek, advokat Anton Klemenčič. Kot zavedni mladi Slovenci naj sprejmejo vso našo zahvalo in zaupanje.
Iz teh kratkih poročil se ustvarja podoba in zgodba naše torontske skupnosti.... Vsestransko je razgibana in zanimiva, polna življenja, uspehov in preiskušenj, po vztrajnem delu razveseljujoča, ker iz nje odseva zdrav slovenski duh, pridne roke in veselo zvesto srce...
... V deželo prihaja pomlad. Na drevesnih vejah kali novo brstje, vrbe ob vodah se odevajo v mehke barve, v svetlem jutru nas pozdravljajo ptice, vračajoče se z juga na naše vrtove...
Na oglasnih deskah v naših dvoranah so vabila na nove glasbene prireditve...
OBISK RIBNIŠKEGA OKTETA V
KANADI IN ZDA
K nam v Kanado in Združene države Amerike prihaja Ribniški oktet. 15., 16. in 17. marca so prepevali v Torontu in Hamiltonu, nato pa ponesli svojo pesem v Cleveland in Chicago. Iz njihove brošure povzemamo: Ribniški oktet obstoja že petnajst let. Idejo za ustanovitev je sprožil Tone Kozlevčar, znani slovenski pevec in organizator pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in številnih drugih kulturnih manifestacij. Oktet sestavljajo izšolani pevci, solisti z opernih in koncertnih odrov, radia in TV ter par zborovskih pevcev iz Ribnice. S svojimi nastopi v domovini, Evropi, Argentini, Braziliji in Uragvaju ustvarjajo nepozabna doživetja in trajna prijateljstva. Njihov repertoar obsega skladbe klasične, baročne in romantične glasbe, pesmi raznih narodov s poudarkom na slovenski narodni in umetni pesmi. Letos prvikrat prinašajo svojo pesem na severnoameriški kontinent.
Mogočno in živo odmeva....vriska, prosi, moli, ljubi, obljublja in pripoveduje, se šali in poveličuje, odkriva skrito življenje in lepoto narave, vse globine človeške duše in srca....
Vse to smo doživljali ob pesmi Oče naš, s katero so se predstavili v cerkvi Marije Pomagaj in potem v dvorani s programom šestnajstih pesmi. Tu so posebno živo zadonele: pesem Večerni Ave, kjer v večerni mrak in tišino slovenske zemlje tonejo zvonovi naših cerkva, veličastna Triglav, O kresu in bajni lepoti poletne noči, Mojcej, kjer nas solist popelje na Koroško, v romantiko
preproste in čiste ljubezni. V skladbi znanega zbiratelja slovenske folklore Franceta Marolta Ribniška v klenem zvoku, živi dinamiki izzvene glasovi teh osmih pevcev, ki s svojimi izrednimi darovi in ljubeznijo do slovenske pesmi bogate in ohranjajo našo narodno in tisočletno krščansko tradicijo.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR ODMEV SLOVENIJE IN
SLOVENSKI FANTJE
V	newtorontskem mladinskem zboru resnično odmeva domača pesem. Njej se pridružijo še fantovski glasovi in za popolnejše glasbeno doživetje še najmlajši, ki s svojimi nežnimi, kot gorski studenec čistimi glasovi prevzamejo prostor in srca poslušalcev.
V	izvajanju izbranih pesmi domačih slovenskih skladateljev se harmonično prelivajo mladi glasovi, ki doživeto pripovedujejo o domu, lepoti zemlje, življenju, ljubezni, pojejo Mariji v čast in vedrijo srce.
Najmlajši, od 5 do 12 let starosti, so nas očarali s pesmijo Edelweiss in Do re mi iz filma Sound of musič, ki so jih po slovensko zapeli in še par drugimi. Tako prisrčnega petja z naših odrov že dolgo nismo slišali.
Mlada voditelja Jože Oražen in Mojca Končan-lmperio zaslužita priznanje za vzorno, vztrajno delo in zvestobo slovenski pesmi.
O zadnjem koncertu zborov Plamen in Majolka pozneje....
Naše slovensko srce še utripa, pesem nas dviga v svobodne višine in živeče po širnm božjem svetu združuje s sončno deželo pod Triglavom - Slovenijo.
Anica Resnik
KRITIČNO PREDVOLILNO RAZGLABLJANJE
nadaljevanje s stran iH-
uspešni gospodarstveniki; navedeni poznajo sposobnost sodelavcev. Cerkveni voditelji naj se ne bojijo omenjati oseb, ki so se pregrešile proti narodu. Z najbolj direktnim in iskrenim učenjem eden dugega, moramo nastopati, če hočemo, da se sami in narod naučimo kritično izbirati in odstranjevati slabe voditelje.
Ni res, da se javno ne sme imensko kritizirati vodilnih oseb, saj to je vendar demokracija. Vedno pa se mora dati kritizirani osebi čas in mesto obrambe. Narodni voditelji so ljudska lastnina, tam ni nikakršnih "zaprtih vrat".
Odpraviti se mora pretirane plače poslancev in priviligiranih upokojencev iz vrta enoumja zlasti zdaj, ko je toliko nezaposlenih po njihovi krivdi. Narod potrebuje voditelje, ki znajo pridržati dobre in odstraniti slabe lastnosti.
Skrbno se morajo narodni voditelji zoperstaviti evropskemu neokolonializmu.
Voditelji, diplomati, gospodarstveniki, morajo iti čez posebne vzgojne tečaje, da se odvadijo klečeplazništva pred tujci, kar se danes posebno odraža na uporabi slovenščine. Strahotna slovenska slabost. Časopisi, revije, radijske postaje naj vpeljejo posebne vzgojne kolone in ure o principih izbiranja in lasnostih idealnih voditeljev.
Z vso močjo pa mora slovenski narod podpreti Slovenke in jim omogočiti vodilne položaje.
Prvi in edini slovenski nasad Ginsenga na Kukovi kmetiji v Muskoki, Kanada.
IZ SLOVENSKEGA TISKA
Slovenec, 16.marca 1996.
Tednik NEDELJA. 3.MARCA 1996
Javno
vprašanje
notranjemu
ministru
Andreju
Šteru!
Zadnje dni se v Sloveniji pojavljajo grozilna pisma, namenjena in naperjena proti nekaterim voditeljem strank slovenske pomladi, cerkvenim dostojanstvenikom in njihovim sodelavcem. Pisma so podpisana z »Odporniški odbor« oziroma »sinovi in hčere pobitih in padlih borcev NOB«. Že dejstvo, da se predstavljajo kot otroci padlih borcev v NOB dokazuje, da so stari najmanj 52 in več let. V pismih grozijo z likvidacijami, rušenjem kapelic in cerkva in še nekaterimi terorističnimi dejanji v slogu palestinskega Harnasa. Že same grožnje so kaznivo dejanje, zato upamo, da notranje ministrstvo išče avtorje teh pisem. Bo naša dežela zaradi takih groženj, ki so zvest posnetek medvojnih, obravnavana kot dežela terorizma? Sporočamo vam, da smo zaradi varnosti ogroženih Slovencev in s ciljem ohraniti vsaj tisto demokracijo, katero smo si pribojevali, prevedli omenjena
grozilna pisma v tuje jezike in jih z razlago poslali merodajnim mednarodnim ustanovam. Hkrati smo navedli tudi nekaj imen naših nekdanjih vodilnih marksistov. Če se kateremu koli tistih, ki so jim grožnje v javnem sporočilu namenjene kaj zgodi, bodo te ustanove sprožile akcijo in poklicale na odgovornost omenjene osebe. Molk, ki je nastal v teh krogih, je preveč značilen. Boste vi, g. notranji minister, ukrepali tako pozno, kot julija lani, ko je Darko Zupan skoraj mesec dni »gladoval«, predvsem pa grozil s smrtjo Janezu Janši, pred sedežem SDSS na Komenskega 11? Sprašujem vas, kaj ste in kaj nameravate ukreniti v tem primeru? Naša dežela se pripravlja na obisk Svetega očeta. Ste pomislili, da so te grožnje lahko nevarne tudi zanj? Gospod minister, vi in vaše službe ste odgovorni za red in mir v naši domovini in prepričani smo, da to želite ohraniti tudi v prihodnje. To pa boste dosegli le. če se boste na take in podobne grožnje dosledno in hitro odzivali. Od vas g. notranji minister, ki ste v službi naroda, pričakujemo tudi takšna zagotovila, ki ste jih po pristojnostih ministrstva, ki ga zastopate, dolžni izvajati v prid vseh Slovencev. Zahvaljujem se vam za vaš odgovor.
Marija Vodišek, Ljubljana
SE OB 20. OBLETNICI PETERLINOVE SMRTI
NEDELJA - cerkveni list krške škofije v Celovcu -je dne 3. marca 1996, objavila nadvse pohvalno in zasluženo oceno o kulturnih prispevkih prof. J. Peterlina k slovenski prosveti na Primorskem ob 20. obletnici njegove prerane smrti, članek objavljamo na drugem mestu današnje S.D.
Podobno oceno Peterlinovih velikih zaslug pri gradnji slovenske kulture in šolstva v po-fašistični Primorski je napisal tudi slovenski profesor v svojih spominih (Dnevniku) leta 1976, ki jih je pa PONATISNIL, po 20 letih, program "DRAGA 1995".
V obeh stoji zapisano, da se je prof. Peterlin, "ČEPRAV JE PRIHAJAL IZ KROGA EHRLICHOVIH STRAŽARJEV, znal odpreti zamejski stvarnosti..." Bolj točno in bolj pravično bi bilo, če bi zapisal: KER je prihajal iz kroga Ehrlichovih stražarjev.
Prof. Ehrlich namreč ni imel predsodkov proti Primorcem (berite njegov govor na Slomškovem grobu I. 1939, zabeležen v S.D. sept. - okt. 1995, str. 1), kjer prof. Ehrlich ponavlja Slomškove besede, da "nismo samo Kranjci, Štajerci. Korošci, Prekmurci in Primorci, ampak smo VSI ČLANI SLOVENSKEGA NARODA.
če pa beseda "ČEPRAV" ni nameravala namigavati na ta očitek, potem je verjetno imela namen, vreči senco madeža pripadnosti prof. Peterlina neki organizaciji, ki tistim, ki "ČEPRAV" pišejo ali ponavljajo, iz enega ali drugega razloga, "krog stražarjev" ni po volji. Pričakovali bi od vseh teh, da ne bi pisali zbadljivo o prof. Peterlinu in njegovih stražarskih kolegih, idealistih, pionirjih in stebrih tržaških šolsko-vzgojnih in kulturnih ustanov v po-fašističnem Trstu ( dr. M Šahu, dr. M. Poštuvanu, prof. V. Beličiču, dr. J. Felicijanu, dr. B. Novaku, prof. Oto Muru in še komu..., zlasti iz prvih let po koncu vojne), ko prej omenjenih piscev še ni bilo zaslediti med kulturnimi delavci na slovenskem Primorju; če ne iz drugega razloga, vsaj iz KRŠČANSKE PIETETE DO POKOJNIKOV.
Avguštin Kuk
Pred 20 leti je umrl Jože Peterlin
V ponedeljek. 4. marca, bo natanko dvajset let, odkar se je od nas /a vedno poslovil Jože Peterlin. profesor slovenščine in zgodovine umetnosti na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, vsestranski kulturni delavec in organizator.
V Italijo je prišel po zmagi revolucije v Sloveniji in se takoj včlenil v kulturno in narodno delo. v katerega je bil aktivno vključen že v Ljubljani.
Sodeloval je pri odprtju slovenskih šol na Tržaškem in /hiral prve vpise vanje, vkl jučil se je v delo na radiu kot igralec, avtor in režiser. Vse svoje energije je posvetil kulturnemu delu v zamejstvu. Organiziral je študirajočo mladino in zanjo ustanovil Slovenki kulturni klub, prirejal kulturne tabore na Re-pentabru in postavil temelje
prosvetnemu delu katoličanov, ko je skupaj z drugimi sodelavci ustanovil Slovensko prosveto. Začel je s študijskimi ilnevi Draga in še prej je postavil temelje Društvu slovenskih izobražencev. Bilje med pobudniki revije Mladika, spremljal kol recenzent predstave Slovenskega narodnega gledališča v Trstu otl prve predstave decembra 1945 do svoje smrti in sodeloval povsod, kjer je bilo treba pomagati pri kulturni in narodni rasti nanxlne skupnosti na Tržaškem, ki sta jo hudo prizadela najprej fašizem, potem pa še komunizem in kominform.
Jože Peterlin je bil človek posebnih darov, izredne širine in uglajenosti, znanja, razgledanosti in delavnosti. Slovenstvo in slovenski l judje so pri njem bili vedno na prvem mestu. Ni
poznal počitka in je meti delom tudi omahnil. Padci je. zadet od srčne kapi. ko seje vračal / gledališke predstave \ Kulturnem domu v Trstu.
Njegovi prijatelji in sodelavci pripravljajo spominsko slovesnost. Ta bo v njegovem rojstnem kraju na Vinjeni vrhu pri Beli Cerkvi, v nedeljo. 23. ¡linija, z odkritjem spominske plošče na cerkvi, za katere obnovo zbirajo denarne darove. Tako se bodo primorski Slov enci oddolžili njegovi Dolenjski, kjer se je rodil pred osemdesetimi leti.
O/ji sorodniki in prijatelji pa se ga bodo spomnili ob dvajsetletnici smrti tudi pri sv. maši. ki bo v ponedeljek. 4. marca, prav na večer njegove smrti, ob 19.30 v župnijski cerkvi na Opčinah.
Count Yourself In! May 14,1996
CENSUS
A message about the census
For over 300 years, tho census has painted a picture ol our people and the places in whicii we live. The information collecled on May 14, 1996. will help all of us prepare for the future. The census provides information needed by community groups, businesses, and governments to develop plans for education and training, now products and services, housing for seniors, health care seivices. and many oilier programs that are important to all of us
By law. Statistics Canada must take a census every five years, and every household must fill in a census form. And by law. no one. except employees of Statistics Canada, is allowed to see tho personal information you provide.
Please fill in your census form and mail it back on May 14. 1990. Thank you for your co-operation.
Ivan P. Fellegi
Chief Statistician of Canada
V zadnjem kanadskem ljudskem štetju - leta 1991 - smo se Slovenci v Kanadi slabo izkazali.
Od 50.000 - tako pravijo, da nas je v Kanadi - se je v zadnjem kanadskem ljudskem štetju izjavilo samo 8050 kot Slovenci -Slovenians - , nekaj nad 10%.
Pričakujemo, da se bomo letos, 14. maja 1996, bolje odrezali in zvečali število - SLOVENIANS.
SLOVENIA - SLOVENIANS!
Šola brez cerkve je ledenici podobna, v kateri prave svetlobe in nobene toplote ni.
(Novice 1848.)
Slovenska Hranilnica in John E. Krek's Posojilnica Janeza E. Kreka Slovenian Credit Union
Prva Slovenska Hranilnica In Posojilnica v Kanadi Canada's first Slovenian Credit Union
747 Brown's Line Etobicoke. Ontario M8W 3V7 tel: (416) 252-6527
Monday
Tuesday
Wednesday
Thursday
Friday
Saturday
10 am - 4 pm 10 am - 8 pm 10 am • 4 pm 10 am • 8 pm 10 am • 8 pm 9 am • 12:30 pm
646 Euclid Avenue Toronto. Ontario M6G 2T5 tet: (416) 532-4746
Tuesday Thursday Friday Saturday
11 am • 7 pm 11 am - 7 pm 10 am ■ 8 pm 10 am • 1 pm
SERVICES
•	Chequing
•	Savings
•	Term deposits
•	RRSP
•	RRIF
•	Loans
•	Mortgages
•	Line-of-Credit
•	Master Card
•	Banking machine card
•	Travel Insurance
•	Travellers Cheques
JEK
SLOVENIAN CHiOrT UNION
USLUGE
•	Čekovni račun
•	Hranilne vloge
•	RRSP
•	RRIF
•	Hipotečna posojila
•	Osebna posojila
•	Kreditna karta Master Card
VZNEMIRLJIVA SLOVENIJA
V Novi Gorici (Slovenija) in Gorici (Italija) izdajajo privrženci nekdanje Jugoslavije list z naslovom "Isonzo-SoCa", ki izhaja trimesečno. Eden od članov uredništva je v zimski izdaji objavil "pismo bralca", v katerem je na dokaj odkritosrčen jugoslovanski način napadel najnovejšo knjigo dr. Šavlija "SLOVENIJA, PODOBA EVROPSKEGA NARODA" (1995).
Zanimivo in značilno je še zlasti dejstvo, da jugoslovanska stran še danes odreka Slovencem oblikovanje samostojnega pogleda na lastno zgodovino. S kakšnimi "metodami", o tem nam priča samo "pismo". Ured. SD
JOŽKO ŠAVLI: DON KIHOT ALI SANČO PANSA?
PAPEŽ MED NAMI
liitužm
PRILOGA ZA PRIPRAVO NA OBISK JANEZA PAVLA II.
cena 50 »t. ljubliana 1996
Iskanje slovenske identitete v Venetih ni nova zadeva, vendar je zadnja knjiga Jožka Šavlija Slovenija - podoba evropskega naroda" spet dvignila precej prahu, predvsem pa je razpihala narodnozavedna in politična čustva. Posebno ob meji slovenskega nacionalnega prostora s tisočletnim romanskim imperijem v času, ko njegova pravna naslednica Italija igra nekakšno samozvano vlogo vratarja v Evropsko unijo.
Gonilno silo, reagent Šavlijevega prizadevanja je najbolje odkril Ace Mermolja in avtorja knjige zato tudi najbolj razhudil. Predstavnika sodobne evropske inteligence namreč ne določata niti pleme iz začetka našega štetja niti najmočnejši državotvorni narod evropske kulture, kot bi rad Slovence videl ¿avli. Mimogrede: sodobnega, dejansko odprtega prebivalca prostora, kjer so se obrnili celo pogumni Argonavti, ne definira niti pripadnost slovenski ali italijanski oziroma furlanski naciji. Predvsem pa me ne definira (eno)nacionalna država, ki samo še zaudarja iz odlagališča nere-cikliranih odpadkov zgodovine.
Ne bi rad žalil predvsem dolgoletnega truda, poleg njega pa niti žara, ki že dvajset let greje raziskovalno dušo našega ljubiteljskega zgodovinarja in iskalca identitete slovenskega naroda, toda v svojem čustvenem pristopu do megazgodovine Slovencev je popolnoma identičen svojemu slovanskemu bratu Slobodanu Miloševiču. V debati o Venetih uporablja popolnoma isti besednjak kot ga uporablja Dobrica Čosič, da bi mi razložil mnogo-več-vrednost srbskega plemstva v primerjavi z odnosom šiptarskih otrok do
ostankov Gazimestana. Bolj kot za poviševanje venetskega karan-tanskega plemstva mu gre zaradi sodobne deformacije za omalovaževanje drugih. Pozablja dejstvo, da so na srbskem dvoru jedli z vilicami, medtem ko so se britanski plemiči basali s kračami kot najnižji plebs. Tako kot je Srbom nekje "ušlo", da so jih v bitki na Kosovu Turki pravzaprav dobro nama-hali. naj bi Slovenci "pozabili", da smo svoje poganske bogove, vrednote in politično ureditev, ki je pred trinajstimi stoletji organizirala tako veliko etnično čiščenje, prodali za tirolski klobuk in katoliške odpustke. Na svoje venetske plemiče gleda kot na eno samo veliko ogrlico Marij Terezij, kar je velika napaka. Plemiči so bili pred razsvetljenstvom vse kaj drugega kot prosve-tljeni!
Velika luknja je v Šavlijevih premi-sah. Popolnoma neprepričljiv je na primer v svojem izvajanju, da so bili - s čimer se pač sreča na podlagi zgodovine - ponosni venetski plemiči nenadoma germansko ali kar že nemško govoreči. Banalno freudovsko razlaga pomanjkanje sleherne venetske zgodovine z matriarhatom, ki je treščil ob patriarhat. Kje so moji predniki, ki so po Šavlijevo zaplodili Habsburiane, izgubili svojo dvorno kulturo? Kje je jezik Venetov7 AH smo vse zapisa dejansko lahko Izgubili samo zato, ker so bili pisani v glagolici?
Šavli namreč ni zgodovinar, kar je morebiti prava škoda. Ne zato, ker je po izobrazbi ekonomist, ampak zalo, ker mu manjka bistvena lastnost znanstvenika, namreč distança. Pekinezerska preganjavica pred velikosrbsko državotvornostjo gotovo
ni pravi temelj za veličino sedanje slovenske države. Srbija je jugoslovanskim sonarodom lahko vladala tako suvereno ravno zaradi manjvrednostnega kompleksa slovenske zgodovine, ko smo hoteli biti njim enaki po njihovih merilih. Zato smo za uradno zgodovino samo brezimno pleme, saj nenadoma nismo več živeli lastnega narodovega življenja.
Narobe je to, da z definiranjem potomca ponosnega slovenskega plemstva ne bi smela biti moja katera druga vrednota. Dante je toliko moj, kot je del mojega italijanskega prijatelja. Pro-messi sposi pa so navaden strip proti Krstu pri Savici mojega pesnika Franceta Prešerna.
Vrhunec Šavlijevega navijaštva pa je - absurdno - ravno v temelju njegove borbe. Hoče dokazati neprekinjeno "državno" zgodovino Slovencev, ki niso bili samo brezimno pleme. V slovenščini pa imata besedici pleme in plemstvo očitno isti koren. Izdan od lastnega orožja torej!
Don Kihotu se je zmešalo, ker je bral preveč zgodovinskih romanov. Včasih, ki jim niso bili več naklonjeni, je hotel obuditi heroje. Pravzaprav je bil nagrajen, saj je v blaznosti umrl kot heroj. Šavliju se v blodnjah najbrž prikazuje Sveti Sava, ki se opravičuje, češ, kako nI vedel, da smo Slovenci tako veličastna venetska naclja, in prosi za milost. Sančo Pansa je sicer jokal za svojirp herojem, jokal pa je predvsem nad svojo usodo.
Kajti tudi on je verjel, heroj pa ni mogel postati. Nismo vsi deležni božanskega daru herojske blaznosti. Žal.
Tomaž Dimic, Nova Gorica >-
1 ^
Oče, potrdi nas v veri!
Verski list DRUŽINA je pripravila posebno prilogo za papežev obisk, z nasiovo» PAPEŽ MED NAMI.Priloga objavlja spored za vse tri dni,ko se bo papež Janez Pavel drugi nudil v Sloveniji 17.maja do 19.saja, ko
Do obistal Ljubljano, Maribor in Postojno.Prilogo je predstavil pot. škof Alojz Uran,predsednik glavnega odbora za pripravo papeževega obiska.
SLOMŠKOV SKLAD (za popravilo rojstne hiše)
Do febr. 1996 prejeli:
Kan. $ 4.000
Do 15. marca so darovali iz ZDA v ameriških dolarjih:
dr.Blaž Korošec....... $	100.-
dr.Rela in Vili Zadnikar$	200.-
g. Konrad Mejač........ $	100.-
g. Mirče Pregelj ...... $	30.-
dr.Albert Jurečič...... $	100.-
dr. Stane Šušteršič..... $	50.-
dr.Ciril Mejač......... $	50.-
ga.Iča Žebot........... $	50.-
mag. Miro Krek......... $	25.-
ing. Drago Bizilj...... $	25.-
U.S. ekschange......... $	248.57
Skupno do 18. marca 1996:
$ 5,378.57 Kan. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Darove še sprejemamo.
Marija Kuk
POGLEDI IN PRESOJA
TISKOVNA POROČILA l toi. Dr.Peter Urbane 1 Daleberry Place Don Hills Ont. H3B 2A5
Harc 15,1996
tel. 416-447-4332 FAI 416-447-7754

-	Najem avtomobila
-	Skupinski prevozi po Sloveniji Posebne popuste za Slovence po svetu Boštjan Kocmur
Tel./fax 00386 61 346 734 Puhova 1,1113 Ljubljana
Predsedstvo RS Sprejeti - obiski. Poverilne liste za ambasadorja Portugalske RS je pré'» Alvaro Jose de Hendoca e Houra. Isto je storila Theima Maria Doran,Irka, ti je stacionirana na Dunaju. Tretji je bil Jose A.Zaida J. Ambasador (verjetno na Dunaju) Filipinec. Obiskovalec pri Kučanu je bil Johan Theodor Herian Cornélius van Ebbenhorst Tenbergen (ta iora neti modro kri!) Holandsti aibasador. .V Horavskih toplicah je H/K razgovarjal s Heinz Fischer-je», govornik austrijskega parlamenta.
Na sprejeiu je bila Primorksa Delegacija Kulturno gospodarske zveze (levičarji). Delegacija je "ocenila", da RS niia pravega razumevanja do polotaja naSe manjšine.
H/t je bil prisoten ob -"-oslavitvi 90 let Dr. Anton Trstenjaka, sociologa, k. je bil odlikovan z 'zlato ■edajlo svobode*. Slavljenca levičarji zelo upoštevajo, ker ji* je vedno bil na voljo pri slavljenju OF, partizanov in ponilevanju borcev proti rdeče»u terorju in diktaturi.
H/t (Hlad. 9/96) Predsednik je bil zraven ob podelitvi dipl.potnih listov dvema glasbenicaia.. predsednik je bil zraven, da ga bodo zopet, objavili iediji pri njegovi promociji Slovenije...
Kučana močno prijemajo, ker {e vedno zagovarja (ikcijo NOB, OF, partizanstvo, kot, da bistvo ne bi bila revolucija. Glede domobranstva pa se je 'proslavil" z izjavo, da so prisegli Hitlerju, da so jih pobili samo dobrih 1000 in da so končali z ostaliii nacističnimi vojskami. kot predsednik-u, bi «oralo biti tako enostransko stališče tabu. Ti očitki so pogosto v Pismih (S.S. Slov 24. 11.96.)
H/k' je sprejel Kitajskega ambasadorja Peixin Lu v Ljubljani. Kučan je povabljen na Kitajsko ie letos. Ta obisk (ne vsi!) je odveč. Ogromni stroSki,koristi »alo. Več {kode, ker zavezništvo z rdečo Kitajsko, ni ravno v korist RS. Komentar. Umestno je vprašanje zakaj Kučan in drugi potujejo toliko in v tako odročne drlave, kjer kakih posebnih koristi za RS ne morejo izvojevati! Očividno gre za tri faktorje.
a)	Čast, priznanje, pretirana osebna ambicija.
b)	turizem na drlavni raiun c) DNEVNICE. Te so ogromne
okoli US I 1.000 na dan. Za te se ne polaga nobenega računa. Ker gostitelj mnogokrat plača vse, gre to 1001 v lep našega predstavnika. Očividno si prizadeti z dnevnicami 'zaslulijo' ie eno dodatno plačo. Povsem tako, kot je bil običaj za časa komunizma.
Dolgovi. RS je pristala, da bo plačala z obrestmi vred 974 Milj US ) dolarjev na račun dolga SFRJ. Pri tea bo koaaj ostalo, ker grozi tudi plačilo nevezani« oseba», to je tistia, ki so z velikia popustoa (SAFTI in Srbi!) na prostea trgu kupili del tega dolga. RS bo vsekakor plačala precej več, kot sio upali. Opozicija, neinforairana, je zakon odobrila. Opcija RS, ki ni bila vzeta v obzir, a) bil je čas, ko bi RS lahko odkupila celotni dolg SFRJ (4.2 Biljarde USt) s popustoa od 801 to je za aanj kot ailjardo. RS bi s te* postala ogroana upnica HrvaŠke, Srbije itd. a) Lahko bi čakali v nedogled. Pogajanja bi aorala obsegati globalno likvidacijo SFRJ, ki pride na vrsto. Po skušnjah Polske, Brazilije, Haiti, Bolivija, Argentine itd bi dosegli brez dvoaa ogroano zniianje dolga po upnikih. Ti zlepa ne bi zahtevali stečaj RS, prvič niiajo kaj pleniti, niaaao ne ladij, aabasade so extrateritorjalne, z veselje» bi sprejeli 50Z plačilo kot pri Poljski!!! Na te» priteru se vidi Skoda v izločitvi izseljencev. Med njiai jih je najaanj 10, ki so jia poznane zadeve aednarodnih dolgov, poznajo te bančne aanipulacije v Uashingtonu- Ne» Yorku in Luxe»bourgu.
Vile na Hrvaške» v onniu. Veliko preaoienje v vilah, vikendih Slovencev na Hrvaikea je ogroženih. Oblasti hočejo davke, 3 do 5 krat višje kot od svojih. Na dnevne« redu je vandalize«, vloai. Konce» Feb je zgorela blizu Malega Lošinja Kardeljeva (200 a2) vila, enako Velebitova.
STRANKE V RS. SDSS (Janša) je začela akcijo za referendu» o nove» volilne» postopku. Naiesto proporcijonalnega siste»a, s povdarko» na stranko, ne na kandidata predlagajo večinski siste». Pred. zbora J.Skoljč je referendu» odklonil. SDSS je tudi predlagala spre»embe k sedanjeau volilneau zakonu. Za izseljence predlaga volitve na predstavništvih itd. Teiko bo, ker LDS (Drnovšek) ovirajo. Izgovor *»ora»o imeti dovoljenje prizadetih driav*. To sploh ni problem, to je poznana rutinska zadeva, toda to daje »olnost vse zavleči..SDSS je 24. Feb stavila predlog SLS (Podobnik) in SKD (Peterle) za predvolilni sporazu». SLS reagirala pozitivno SKD molči. Peterle 'Odprti smo za povolilno, a ne predvolilno koalicijo". Kako strašna je slepota Peterletova, igra vlogo Kocbeka, za košček pogače, oblasti, žrtvuje preveč. SKD zgublja, bo dobila nujnih 5žf