Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XIX - N. 13 (393)
Udine, 15. julija 1968
Izhaja vsakih 15 dni
Pismo SKGZ dr. Berzantiju
Slovenska kulturno gospodarska zveza je poslala predsedniku deželnega odbora dr. Alfredu Berzantiju naslednje pismo:
Trst, 5 julija 1968
Spoštovani gospod dr. Alfredo BERZANTI, predsednik deželnega odbora Fur-lanije-Julijske Benečije Trst
Spoštovani gospod predsednik!
Slovenska narodnostna skupnost v deželi Furlanija Julijska krajina je z nestrpnostjo pričakovala programsko izjavo novega deželnega odbora, ki mu načelujete. Prepričana je bila, da bo program vseboval obveznosti do slovenske manjšine v obsegu, teži in zavzetosti, ki bi bile skladne z nekaterimi Vašimi izjavami pred prejšnjim deželnim svetom, z večkrat poudarjenimi načelnimi stališči in obljubami obeh najmočnejših vladnih strank pred zadnjimi volitvami ter izjavami pomembnih političnih predstavnikov.
Ugotavljamo, da programska izjava označuje reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti kot splošno demokratično nujnost ter poudarja upravičeno pomembnost, ki jo predstavljajo za slovensko manjšino ukrepi v njeno korist ter da končno imenuje slovensko manjšino z njenim pravim imenom.
Moramo pa takoj dodati, da nas je ostali del Vaše izjave o naši skupnosti močno prizadel zaradi hu dih pomanjkljivosti, omejitev in odpovedi.
Predvsem smo prizadeti, da ste, gospod predsednik, v programski izjavi omejili zanimanje novega deželnega odbora samo na Slovence v tržaški in goriški pokrajini. Če se ne motimo, je bila ta omejitev prvič tako uradno poudarjena v deželnem svetu in si ni težko predstavljati, da je slovenska manjšina v Italiji zaradi tega še bolj razočarana v svojih pričakovanjih.
V svojem medklicu h kritičnemu izvajanju deželnega svetovalca o nerešenih vprašanjih slovenskega prebivalstva, ki prebiva v videmski pokrajini, ste, gospod predsednik, z besedami da v videmski pokrajini ni nerešenih vprašanj, točno pojasnili, zakaj so bili Slovenci Nadi-ških dolin, Terske doline,Rezijein Kanalske doline iz izjave izpuščeni. In to nas še bolj zaskrbljuje, ker smo pričakovali, da Vam bo Vaša priznana objektivnost pripomogla k ugotovitvi, da žive v teh predelih ljudje, ki govore slovenski jezik, kar spada k temeljnim značilnostim, ki opredeljujejo narodno pripadnost. Pričakovali smo tudi, da Vaš demokratični čut ne bo dovolil zaradi tega odrekati Slovencem v videmski pokrajini enakih pravic kakor Slovencem v tržaški in goriški pokrajini.
Gospod predsednik, Slovenci v deželi Furlanija-Julijska Benečija ne moremo sprejeti teze, da naj vprašanja slovenske manjšine rešuje izključno država in naj bo dežela v tem pogledu samo posredovalec.
Predvsem ima naša dežela posebni statut zaradi prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti, poleg tega že sama zamisel o deželni ureditvi na splošno sloni na nujnosti, da dežela ureja tista specifična vprašanja, ki jih država zaradi sedanje raznolikosti ne utegne. Člen 3 posebnega statuta zagotavlja Slovencem enakopravnost, ker smo v naši deželi realnost in njena specifičnost, zaradi tega mora tudi deželna uprava ukrepati o slovenskih vprašanjih. Slovenci smo upravičeno na stališču, da morata deželni
svet in deželni odbor, kljub dosedanjim nasprotovanjem, terjati od osrednjih oblasti pooblastila, da bo dežela urejala naša vprašanja.
V samoodpovedi o tem vprašanju se zrcali premajhna zavzetost, da se v korist Slovencev učinkovito ukrepa, kar nas močno vznemirja. Fludo smo pa prizadeti in ponižani spričo dejstva, da se z nami ravna drugače kakor z nemško manjšino v deželi Trident - Zgornje Poadižje.
Malo je vprašanj v zvezi z nami, ki so se začela urejati in še niso popolnoma urejena. Obsegajo morda šolstvo v tržaški in goriški pokrajini ter podpore slovenskim organizacijam iz državnih sredstev. Ali naj sklepamo, da se izjava, ki govori o še nepopolno rešenih vprašanjih, omejuje samo na šolstvo in podpore?
Preveč je povsem nerešnih ali zasilno, via facti, rešenih vprašanj, ki terjajo drugačno in točnejšo programsko formulacijo. Naj pri tem omenimo samo še neuzakonjeno pravico pismene in ustne uporabe slovenskega jezika v javnih uradih in na sodiščih; pravično zastopstvo v javnih službah ter pravico do javnih napisov v slovenskem jeziku.
Gospod predsednik, Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki izraža stališča številnih pomembnih slo venskih kulturnih, strokovnih zvez in drugih organizacij, prek njih pa razpoloženje velikega števila slovenskega prebivalstva v treh pokrajinah dežele se s tem pismom pridružuje vsem kritičnim glasovom v samem deželnem svetu v gotovosti, da enako mislijo vsi Slovenci, ne glede na politično in ideološko pripadnost. Zaradi tega pričakujemo, gospod predsednik, da boste v zaključnih besedah, ki jih boste izrekli ob koncu razprave o programski izjavi, spremenili stališče in obvezali odbor, da se bo zavzel za rešitev vprašanj slovenske manjšine v vsej deželi in da bo terjal od osrednjih oblasti pooblastila, da dežela lahko ukrepa v prid slovenske manjšine.
Sprejmite, gospod predsednik, izraze našega globokega spoštovanja.
Predsednik:
(Boris Race)
OB ZAKLJUČKU SOLSKEGA LETA
Kulturno poslanstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici
Ravnatelj Doma odv. Peter Sancin je seznanil slovenske novinarje z delom in problematiko zavoda. Med gojenci so bili tudi številni dijaki is videmske pokrajine. Prepričani smo, da bodo naši učenci tudi v prihodnosti postali in ostali gojenci te pomembne slovenske kulturno vzgojne ustanove
S koncem šolskega leta so se zaprla vrata tudi v Slovenskem dijaškem domu v Gorici. Ob tej priložnosti je ravnatelj dijaškega doma odv. Peter Sancin sklical slovenske novinarje na tiskovno konferenco, da bi jim poročal in jih seznanil z delom te pomembne kulturno-vzgojne ustanove v Gorici.
Tako smo zvedeli, da je bilo v zadnjem šolskem letu v zavodu 84 gojencev, od tega 44 fantov in 40 deklic. Notranjih gojencev je bilo 56 in sicer 26 fantov in 30 deklic. Ostali pa so bili zunanji gojenci, ki so prihajali v dom čez dan in bili deležni pomoči pri učenju.
Slovenski dijaški dom v Gorici pa je še posebej važen za beneške Slovence in Slovence videmske pokrajine sploh, saj je najbližji tovrstni zavod, ki omogoča našim dijakom obiskovanje šol v materinem jeziku. Zato ni nič čudnega, če so bili v ra»uobju, odkar dom obstoja, številni prav gojenci iz videmske pokrajine.
V nadaljevanju svojega poročila je odv. Peter Sancin govoril tudi o disciplini v dijaškem domu in ugotovil, da je bila zadovoljiva. Kot lani so se tudi letos skušali izogniti strogim disciplinskim ukrepom in so bolj uporabljali metodo prepričevanja, ki navaja goience k samodisciplini.
Kot posebno pomembno novost v letošnjem letu pa je ravnatelj Sancin omenil, da je Dijaška matica, ki vodi in upravlja dom, bila letos prvič deležna podpore dežele, ki jo vsa leta doslej prejemajo drugi italijanski zavodi. Preko pokrajinske uprave je dežela nakazala pol milijona lir, od držav-
nih organov pa so prejeli tudi nekaj podpore v živilih. Ko že govorimo o podporah Domu, ne moremo mimo vseh tistih prijateljev naše mladine in staršev, ki so podprli Dom denarno in z blagom. Med raznimi ustanovami, ki stalno pošiljajo domu svoje prispevke, omenimo Kmečko banko, posojilnico iz Sovodenj, podporno društvo, Kmečko društvo iz štandreža, Nabavno prodajno zadrugo iz Gorice itd.
Gojenci Doma so se veliko ukvarjali tudi z izvenšolsko dejavnostjo, to je na kulturnem in športnem področju. Tako deluje že več let v Domu šola Glasbene matice. Sobotni večeri, ki so postali že tradicionalni, so bili tudi letos redni in razgibani. Ob tej priložnosti omenimo tudi tesne stike med gojenci in dijaki iz Nove Gorice. Običajno srečanje z Domom iz Trsta je bilo letos v Gorici ter se je športno srečanje zaključilo z zmago goriških gojencev.
V okviru sobotnih večerov in drugih proslav so dijaki pripravili recitacije in predavanja o Prešernu, Grudnu, Gradniku, Ko-
sovelu, Gregorčiču, Erjavcu itd. Kot novost pa omenimo tudi srečanja z gojenci nekaterih italijanskih zavodov, kot na primer z zavodom Lenassi iz Gorice.
Ob koncu je ravnatelj Sancin govoril še o nekaterih poučnih in zabavnih izletih gojencev v Slovenijo. Zaključil pa je z ugotovitvijo, da so bili starši gojencev v stalnem stiku z vodstvom Doma ter se zanimali za napredek svojih otrok tudi na roditeljskih sestankih. Zato ni nič čudnega, če so gojenci v glavnem zaključili šolsko leto z zadovoljivim učnim uspehom.
Iz vsega povedanega vidimo, da je Dijaški dom v Gorici uspešno in dobro zaključil šolsko leto in zato lahko upravičeno upamo, da bo zaradi svoje organiziranosti in bližine zagotovo pritegnil pod svoje okrilje v	prihodnjem
šolskem letu nove in številne gojence slovenske narodnosti iz videmske pokrajine. Kajti to okrilje je že doslej nudilo mnogim našim dijakom iz Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline šolanje v materinem jeziku.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllkNIUUIINIIMMMIIIIMIIIIIIIIHHMII
PISfflO DEŽELNEGA POSLANCA
Novo izvoljeni slovenski deželni poslanec dr. Drago Štoka nam je pred dnevi poslal pismo, ki ga zaradi zanimivosti in bogate vsebine objavljamo v celoti. Tako-le
Ulili IIIIII   Illllllllllllll I llllllllll I IHIIIIIIIIIIIIIIUIIlMlMllIlllinillll IIIIIHIIHIIIIIIIII lllimillllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHM
DRUGA SEJA DEŽELNEGA SVETA
Izvolitev novega deželnega odbora
Dr. Alfredo Berzanti znova predsednik - Deželni odbor sestavlja 9 odbornikov in 3 namestniki, po politični strukturi pa je novi odbor sestavljen iz strank koalicije levegn centra
Na drugi seji deželnega sveta je 61 novoizvoljenih deželnih svetovalcev izvolilo predsednika deželnega odbora (predsednika deželne vlade), 9 odbornikov (deželni ministri) in 3 namestnike.
Za predsednika deželnega odbora je bil znova izvoljen dosedanji predsednik dr. Alfredo Berzanti. Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem je postal socialist Enzo Moro. Odv. Antonio Ccmelli (DC) je prevzel odborništvo za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, medtem ko je prof. Giovanni Vicario (DC) postal odbornik za krajevne ustanove. Dr. Antonio Tripani (DC) je postal odbornik za finance, medtem ko je odv. Cesare Devetag (PSU) prevzel odborništvo za higieno in zdravstvo. Prof. Giuseppe Dulci (PSU) je postal odbornik za industrijo in trgovino, Bruno Giust (CD) pe je postal odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti s pooblastilom za obravnavanje mladinskih vprašanj. Dr. Luigi Ma-sutto (DC) je postal odbornik za javna dela, Nereo Stopper (CD) pa odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrt.
Za namestnike odbornikov pa so bili izvoljeni Salvatore Varisco (CD), Francesco De Carli (PSU) in Vittorio D'Antoni (PRI).
Po politični pripadnosti pa novi odbor sestavlja šest odbornikov iz vrst DC, trije odborniki so člani PSU, medtem ko je en namestnik DC, eden PSU in eden pripadnik PRI, ki je tudi edini predstavnik te stranke v deželnem svetu.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Leone sestavil novo vlado
Nedvomno je novi predsednik vlade Giovanni Leone tista osebnost, ki najbolje ustreza tako imenovanim prehodnim ali administrativnim vladam, ki naj v nekem smislu premostijo politične krize našega parlamentarnega življenja.
Leone se je namreč enkrat že uspešno izkazal ob podobni krizi pred nekaj leti.
Tudi to pot je sestavil enobarvno krščansko demokratsko vlado. Poleg Leoneja kot predsednika so v novi vladi: Piccioni, Tessitori in Mazza kot ministri brez listnice; Caiati kot minister brez listnice za Jug; Medici za zunanje zadeve; Restivo za notranje zadeve; Gonella za pravosodje; Colombo, ki bo hkrati minister zaklada, za proračun in gospodarsko načrtovanje; Gui za narodno obrambo; Scaglia za šolstvo; Natali za javna dela; Sedati za kmetijstvo in gozdarstvo; Scalfaro za promet in civilno letalstvo; De Luca za pošto in telefon; Andreotti za industrijo in trgovino; Russo za zunanjo trgovino; Bo za državne udeležbe; Zelioli Lanzini za higieno in zdravstvo ter Magri za turizem in predstave.
Predsednik Leone je novo vlado že predstavil parlamentu, v svoji nastopni izjavi v poslanski zbornici in senatu pa je dejal, da bo vlada nadaljevala s politiko levega centra. Med najpomembnejšimi nalogami je predsednik vlade navedel polno zaposlenost, vključitev mladih v družbeno življenje in nekatere zakonske spremembe za rešitev problemov šolstva.
nam piše deželni poslanec dr. Štoka:
Čutim dolžnost, da se Vam zahvalim za želje in napotke, ki ste jih objavili v Vašem cenjenem listu z dne 31. maja letos, ko ste komentirali izide deželnih volitev.
Gotovo ste imeli priložnost poslušati moj nastop na italijanski televiziji 24. maja t.l. v okviru volilne tribune, ko sem edini od vseh govornikov omenil narodnostne probleme Beneške Slovenije. Rekel sem tole: «Predvsem bi hotel poudariti težak problem Beneške Slovenije, Kanalske doline in Rezije. V teh krajih vladata velika revščina in zaostalost. Odstotek izseljencev je zelo visok. Po nekaterih vaseh so ostale doma samo ženske, otroci in starčki. Nič boljši ni položaj, kar zadeva narodnostnih pravic tega prebi-vavstva, saj mu niso priznane najosnovnejše pravice, ki jih predvideva ustava, statut dežele Furlanije- Julijske krajine in Listina človečanskih pravic. Z vsemi močmi se bo Slovenska skupnost prizadevala, da bo v teh krajih prišlo do odprtja šol s slovenskim učnim jezikom».
Po izvolitvi bi rad še enkrat poudaril, da se bom vselej zanimal za Vaše narodnostne, gospodarske in socialne probleme ter skušal pripomoči k njihovi rešitvi.
Sprejmite moje tople pozdrave z željo, da bi že enkrat prišlo do rešitve vaših težkih vprašanj.
\l Ul/II ilMte
I
SMRT PREZI NA CESTI
v h Mu sim mlada žUHienia žrtue ireh promeinih nesreč
Življenje so izgubili 21 letni Evgen Galob iz Trčmuna, 20 letni Sergej Giorgiutti in 20 letni Renato Simiz iz Ahtna ter 19 letni univerzitetni študent Paolo Zussino iz Vidma, sin geometra Beputija (Duoviča) iz Viskorse -Težka prometna nesreča tudi v Idrijski dolini
■ '
*
Renato Simiz
Sergej Giorgiutti Paolo Zussino
z motorjem in na nekem ovinku ju je vrglo s sedeža ob zid in potem v prepad. Giorgiutti je bil na licu mesta mrtev, Simiz pa je umrl nekaj ur pozneje v videmski bolnici.
Druga nesreča se je pripetila
Prometne nesreče, ki terjajo življenja naših ljudi, so vedno bolj pogoste. Ljudje niso še pozabili strahotnega trčenja dveh avtomobilov v Iplisu, kjer so izgubili življenje Ivana Qualizza, Loreda-no Bledič in Jakob Florjančič iz Sv. Lenarta, ko zopet tečejo grenke solze po naših vaseh. V enem tednu so kar štiri družine izgubile svoje sinove pri prometnih nesrečah.
Prva nesreča se je dogodila dne 30. junija okoli polnoči na cesti med Ahtnom in Malino, kjer sta izgubila življenje 20 letni Sergej Giorgiutti in njegov prijatelj 20 letni Renato Simiz. Peljala sta se
 imuni ninnimi  .......    umi.................    minimi..numi
Iz Terske doline
te nesreče je bil 21 letni Evgen Galob iz Trčmuna, medtem ko je bil 32 letni Jožef Petrič iz Sovodenj, ki se je z njim peljal na motorju, lažje poškodovan.
Žrtev tretje prometne nesreče pa je postal 19 letni Paolo Zussi-nc, sin geometra Beputija-Duovi-ča iz Viskorše v tipanski občini. Ta nesreča se je dogodila v Biel-li. Prav med nevihto se je zaletel s svojim avtomobilom na nekem ovinku v drug avto, ko je šel na kolodvor čakat svojega mlajšega brata Maria, ki bi moral priti z vlakom iz Vidma.
Paolo Zussino je bil zelo poznan ne samo v Torinu, kjer je obiskoval prvi letnik medicine na tamkajšnji univerzi, ampak tudi med videmskimi športniki in v Bielli, kajti bil je najboljši odbojkar Furlanije in sedaj tudi Piemonta.
Globoki žalosti družin tako tragično preminulih mladeničev se pridružujemo tudi mi in jim izrekamo naše iskreno sožalje.
Zelo hudo sta se ponesrečila tudi zakonca 57 letni Natale Ko-dromac in 52 letna Bernarda Ko-dromac, ko sta se peljala z motorjem in sicer na cesti med Bodi-gojem in Oborčo. Na nekem ovinku se je v motor zaletel avtomobil, ki je prihajal iz nasprotne strani. Fri trčenju je mož dobil hude poškodbe po glavi in dvakratni zlom desne noge, medtem ko si je žena zlomila več reber in tudi nogo. Oba so v zelo kritičnem stanju prepeljali v bolnico, kjer so ju sprejeli s pridržano prognozo.
Iz Nadiške
istega dne na mostu v Ažli. Žrtev
Iz Idrijske doline
Deželni prispevki za cestna dela V program javnih del, ki jih predvideva deželno prisedništvo za kmetijstvo v okviru gorskega bazena Julijskih Predalp, so vključili tudi ureditev in dokončno
Folklorna skupina «Chino Erma-cora» žela velik uspeh v Celovcu
Znana folklorna skupina «Chino Ermacora» iz Cente, ki se je v preteklosti že večkrat dobro izkazala doma in v tujini, je preteklo soboto in nedeljo žela velike uspehe tudi na evropskem folklornem festivalu v Celovcu.
Te pomembne manifestacije se je udeležil poleg čentske folklorne skupine tudi pevski zbor «Cesare Augusto Seghizzi» iz Gorice, pevski zbor «Ermes Grion» iz Tržiča (Monfalcone), slovenske folklorne skupine «Veseli planšarji», «Svoboda», «Plava» in seveda tudi številne iz Koroške.
Zastopnik evropskega sveta župan Erhard Jakobsen, ki je predstavil evropsko zastavo in zastavo mesta Trsta, Gorice, Viesba-dena, Kanterburyja ter Ljubljane in Celovca, je v svojem govoru poudaril pomen tega srečanja in obrazložil načrte za nadaljnje sodelovanje na kulturni ravni. Zastopniki oblasti so ob tej priliki zasadili tudi več drevesc, ki so karakteristična za posamezno deželo, ki se je udeležila festivala, kot simbolični korak za še trdnejše prijateljstvo med sosednimi narodi.
Od 26. pa do 31. julija pa bo v Centi že četrti mednarodni folklorni nastop «Evropa src». Prav te dni so se zbrali okoli okrogle mize številni zastopniki pokrajinskih in lokalnih oblasti, da so sestavili program tega tako važnega nastopa.
Tudi tega festivala se bodo ude-
ležile znane folklorne skupine kot so «American Folk Dances» iz ZDA, folklorna skupina «Svoboda» iz Ljubljane, nekatere iz Nemčije, Bolgarije, Švedske in morda tudi iz drugih držav.
llllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIlilllllllllllllllll
TAVORJANA
Gradnja novega vodovoda
Pred nekaj dnevi je tavorjanska občina dala v zakup dela za gradnjo novega vodovoda, ki bo dajal vodo Tojanu in Campeju. Za to delo se predvideva okoli osem milijonov lir stroškov in jih bo v celoti krila dežela.
Padel z motorja v vodo
Pretekli teden je prišlo na cesti, ki vodi iz Tavorjane proti Kana-liču do zelo hude nesreče. Vittorio Fantini, star 63 let, se je peljal s svojim motorjem in kar naenkrat ga je zaneslo na nekem ovinku v stran in vrglo s sedeža. Mož je padel kakih deset metrov globoko v strugo hudournika Bistrica, ki na tistem kraju poteka prav pod cesto.
Sreča je hotela, da je v tistem trenutku privozil mimo avtobus iz Mažerol in je šofer zagledal na cesti prevrnjen Fanttinijev motor. Takoj je zaslutil, da gre za nesrečo in zato je ustavil avtobus in poiskal ponesrečenca. Z vso naglico ga je peljal v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je njegovo tanje zelo resno, ker je pri padcu dobil hude poškodbe po glavi, si zlomil več reber in desno roko. Ce ne nastopijo komplikacije, bo ozdravil v dveh mesecih.
zgraditev ceste od Pojan proti Novakovcem do priključka pokrajinske ceste proti Dolenji, ki meji na goriško pokrajino. V tem predelu so namreč ceste izredno slabe in zaradi tega zelo trpi kmetijstvo Idrijske doline. Še prav posebno je otežkočeno delo zaradi slabih kolovozov v vinogradih, ki dajejo renomirana vina in bi bila lahko velik vir dohodkov tamkajšnih ljudi.
V program javnih del so vključili tudi načrt, ki predvideva ureditev nekdanje vojaške ceste, ki vodi proti Spessi in se tam tudi konča.
Prisedništvo je obenem tudi zagotovilo financiranje za povezavo Kravoreta z odcepom ceste, ki vodi v «Borgo Romagno», ki pripada prapotniški občini. Pozneje bo poskrbljeno tudi za ureditev dela ceste, ki vodi iz Čedada do mosta preko hudournika Corno, kjer poteka meja med bonifikacijskim hribovskih kompresorijem Julijskih Predalp.
Nov spravni sodnik
Za spravnega sodnika prapot-niške občine je bil imenovan Francesco Marinig, za njegovega namestnika pa je bil ponovno potrjen Dionisio Pasqualini.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Izpod Kolovrata
Bepi Prapotnik počiva pri Štoblanku
Vse je zelo pretresla žalostna vest, da je izgubil pri prometni nesreči, ko je šel v službo, podoficir aviatike Bepi Prapotnik, star komaj 35 let. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Dreko in sedaj počiva na pokopališču v štoblanku. Pogreba dragega vaščana se je udeležila vsa vas, kakor tudi občinske in vojaške oblasti. Rajnki zapušča v veliki žalosti ženo in tri nedorastle otroke.
Kolesarji treh dolin po naših vaseh
Tudi letos je ENAL DACE organiziral kolesarsko dirko treh dolin, katere se je udeležilo kakih 80 kolesarjev iz Nadiške, Terske in Soške doline. Peljali so se skozi Fojdo, Čedad, Podbonesec, Štupco, Kobarid in tako zaključili prvi krog v Tolminu. Po treh urah počitka so se odpeljali po Soški dolini do Žage, preko prelaza Tanamea v Muzce in nato v Ter, Njivico in po Terski dolini v Cento. Ob prihodu v Cento je igrala godba na pihala, kajti bil je ravno praznik češenj, in tako se je dirka zaključila v veselju. Zmagovalci so prejeli nagrade.
Langobardski tempelj v Čedadu bo kmalu urejen
Znameniti langobardski tempelj, katerega že več časa urejajo, bo kmalu odprt za javnost. Prav te dni je prišel na lice mesta funkcionar od Vrhovnega nadzor-ništva za varstvo spomenikov v Furlaniji-Julijski Benečiji geometer Belluno, ki je delo pregledal in dejal, da bo odprtje templja možno še ta mesec. Kot smo povedali že v preteklosti, je bilo delo svoj čas prekinjeno, ker so našli pri odkrivanju fresk še druge dragocene ostanke iz rimske dobe in jih je bilo potrebno posebej proučiti.
V vodovje Nadiže in njenih pritokov zasejali 35 tisoč postrvic
Konzorcij za zašito ribolova v Julijski krajini je te dni zasejal v Nadižo in njene pritoke ter hudournike «pedemontane» več kot 35 tisoč postrvic. V čedadski občini so jih zasejali 7 tisoč, v Bistrico, ki teče po ozemlju občine Tavorjana, 3 tisoč, v Aborno in Reko 4 tisoč, v Erbeč v šenle-narški občini 3.500, v Reko v občini Grmek 3.500, v isti hudournik pri Pačuhu v dreški občini 3.500, v Idrijco v občini Prapotno tri tisoč, v Grivo v občini Fojda pa 800.
Delo so izvršili funkcionarji zgoraj omenjenega konzorcija in športni ribiči posameznih občin.
Sv. Lenart
Prispevek za občinske ceste
Ministrstvo za javna dela je sporočilo, da bo država dala na podlagi zakona od dne 15. febr. 1953. leta svoj prispevek na stroške 37 milijonov lir, ki so potrebni za ureditev nekaterih občinskih cest. Ljudje so bili te novice zelo veseli in sedaj nestrpno pričakujejo, da bodo pričeli z deli, kajti nekatere ceste so resnično v slabem stanju in zato bi bilo tudi prav, da bi najprvo uredili najpotrebnejše.
Padel je z motorja
Alfred Cicuttini, star 45 let, je padel z motorja in se močno udaril v glavo in dobil še več drugih poškodb po rokah. Sprejeli so ga na zdravljenje v čedadski bolnici, kjer bo ostal dva tedna.
Podbonesec
Mali obmejni promet meseca junija močno narastel
Nastopila je vročina in marsikateri si želi svežine ob bistri Soči ali v zelenih gozdičkih in zato ljudje iz Vidma. Čedada in drugih krajev kar trumoma zapuščajo razbeljene zidove mest in se uvrščajo v dolge kolone, da se podajo onkraj meje. Meseca junija je bilo samo skozi obmejni blok v Štupci 141.397 preho-
dov, skozi Učjo pa 3.247. Skozi ostale prehode, ki so druge kategorije, pa je bilo tako-le gibanje: skozi Polavo pri Ceplesiščih v sovodenj ski občini 781, skozi Most Mišček 721, skozi Most na Nadiži v občini Tipana 442, skozi Most Klinac 189, skozi Robedi-šče 457, skozi Solarje pri Dreki 477, skozi bloke, katerih se poslužujejo izključno dvolastniki, pa je bilo 60 prehodov.
Tehniki obiskali naše hribovske vasi zaradi gradnje poljskih poti
Pretekli teden je vodja gozdarskega oddelka pri deželnem pri-sedništvu za kmetijstvo dr. Gior-gini v spremstvu podboneškega župana Chiabudinija obiskal več hribovskih vasi občine Podbonesec, da je pregledal trase nekaterih poljskih poti, ki jih bodo zgradili in v prvi vrsti ono, ki bo povezovala Mersin z vasjo Matajur v sovodenj ski občini.
Gradnja teh poti bo znatno pripomogla k razvoju turizma hribovskih vasi, ki so bile do sedaj skoraj zapuščene, in tudi kmetijstva in gozdarstva, kajti tam se raztezajo sedaj samo travniki in senožeti in dostop do njih je težak.
Hude poškodbe zaradi padca po stopnicah
Zelo hudo se je poškodoval 73 letni Anton Cedermaz iz Štupce, ker je padel po stopnicah in priletel na kamenita tla. Ce ne nastopijo komplikacije, bo mož ozdravil v približno dveh mesecih.
Sv. Peter S
Huda nesreča pri delu zaradi vročine
Pretekli teden je prišlo v Čedadu do hude nesreče pri delu, ki bi lahko imela še hujše posledice. Silvio Flaibano, star 52 let, doma iz Ažle, je padel več kot šest metrov globoko z zidarskega odra, ker mu je prišlo slabo zaradi vročine. Pa ne samo to, priletel je na delavca 34 letnega Maria Ce-dermaza iz Podbonesca, ki je delal nekoliko nižje, in mu prizadejal resne poškodbe. Takoj so oba prepeljali v čedadsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je Flaibani zlomil pri padcu levo roko v ramenih in se bo zato moral zdraviti dva meseca, dočim bo Cedermaz ozdravil v dveh tednih, ker je dobil lažje poškodbe.
Ponesrečila se je tudi 55 letna Ernesta Culvan iz Špetra. Pri padcu si je pretolkla glavo in so jo zato morali peljati v bolnico. Ozdravila bo v dveh tednih.
miiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Fojda
Nesreča ne počiva
Osemletna Sandra De Luca iz Fojde se je šla nekega popoldne kopat v hudournik Grivò, da bi se nekoliko osvežila, a pri tem jo je doletela nesreča. Stopila je na neko ostro črepinjo in se močno urezala v peto. Zaradi močne krvavitve so jo morali takoj prepeljati v čedadsko bolnico, da so ji rano zašili.
V bolnico so morali peljati tudi Gino Medveš iz Čampe j a. Medtem ko je cepila drva ji je spodletela sekira in se globoko usekala v levo roko. Ce ne nastopijo komplikacije, bo žena ozdravila v treh tednih.
Z
Povsod so slovenske izletnike z navdušenjem sprejeli - Na grobu Ivana Trinka v Trčmunu se je zahvalil za obisk nečak našega velikega poeta
Prejšnji teden je prispela v Beneško Slovenijo pod vodstvom pred sednika kranjskega muzeja prof. Črtomirja Zorca skupina zgodovinarjev, zemljepiscev in profesorjev zaposlenih na državni knjižini-ci v Ljubljani.
Poprej so obiskali Kanalsko dolino. Rezijo, Tarčent in Staro goro v Beneški Sloveniji.
V Čedadu jih je sprejel predstavnik p. d. Ivan Trinko in jim prikazal pomembne in zgodovinske točke našega starega mesta in obstoj edinega slovenskega društva «D. IVANA TRINKA» v Beneški Sloveniji. Dragi gosti iz Kranja so se počutili v Čedadu v krogu nekaterih domačinov kot doma in veseli so bili, da je prišlo do takega srečanja.
Na dan sv. Petra in Pavla so se odpeljali v Špeter Slovenov na grob pokojnega prof. Ivana Trinka.
Goste je spremljal tudi predsednik p. d. Ivan Trinko, kateri je prikazal izletnikom deželico, kjer prebivajo najzapadnejši Slovenci.
Z avtobusom so se pripeljali do čepletišč in od tam so jo peš mahnili proti Trčmunu. Vroče sonce je spremljalo našo skupino turistov, ampak nihče se ni ustrašil vročine, ker so vsi hoteli in želeli obiskati rojstni kraj in grob prof. Ivana Trinka. Obisk kulturnikov iz Kranja je imel namen pokloniti se spominu pokojnega profesorja ob štirinajstletnici njegove smrti. Ob tej priliki je vodja skupine prof. Črtomir Zorec na grobu počastil spomin «ZAMEJSKEGA». Na željo prisotnih je spregovoril tudi Marjan Kont.
Zelo lepo je bilo, da so bile na svečanosti tri generacije nečakov, kateri so se vrnili iz inozemstva na letne počitnice. Ob tej priliki se je najstarejši nečak zahvalil vsem, ki so se potrudili, da se prišli na o-bisk v rojstni kraj njegovega strica,
in da je prav lepo videti, kako se Slovenci spominjajo pokojnega signorja.
Po vrnitvi v dolino se je skupina iz Kranja ustavila v Špetru ob Nadiži. Kasneje so odpotovali preko Robiča v Jugoslavijo, da bi se ustavili še na Vršnem, na grobu pok. SIMONA GREGORČIČA.
Naj omenimo, da so izletniki prinesli s seboj več lepih slovenskih knjig in z njim obogatili knjižnico slovenskega prosvetnega društva v Benečiji.
Na sliki vidimo prijazno vasico Muzci, ki je kot gnezdece položena ob vznožje istoimenskega pogorja. Tu izvira tudi reka Ter, ki ima, kot nekateri trdijo, zdravilno moč. Ob nedeljah prihaja v Muzce dosti ljudi iz Čente, Vidma in drugih krajev in zato lahko upamo, da se bo v bližnji prihodnosti mogel turizem Terske doline še bolj okrepiti
IlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllliailllllllUIIIIHIIIII,1111,111,immilli IHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII
Koncert Slovenske filharmonije v Vidmu
V sredo, 10. julija ob 21.30 je v salonu furlanskega parlamenta na videmskem gradu gostoval orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Boga Liskovica in s sodelovanjem čelista Cirila Škerjanca, sopranistke Nade Vidmar, altist-ke Milke Evtimove, furlanskega tenorista Arduina Zamara ter japonskega basista Kunikaza Ohashija.
Gostovanje orkestra Slovenske filharmonije v furlanski prestolnici je organiziral odbor za kulturne izmenjave, kateremu predseduje predsednik videmske pokrajinske uprave odv. Vinicio Tu-rello in sodi v obsežen program prireditev za 1. 1968. ki ga je pripravil odbor. Program koncerta je v prvem delu obsegal Dvorakov Koncert za čelo in orkester Op. 104, v drugem delu slovito Rossinijevo «Stabar mater» za soliste, zbor in orkester. S tem delom je ljubljanski orkester počastil skladatelja ob 100-letnici njegove smrti.
Tako je Videm še enkrat prak-
tični realizator kulturne izmenjave s Slovenijo na visoki ravni v duhu tiste resnične odprtosti, ki je že od nekdaj značilna ne le za kulturne, temveč tudi za politične in upravne kroge v Vidmu.
Koncertu so prisostovali najvišji predstavniki deželnih in videmskih oblasti ter visoki gostje iz Ljubljane in generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu ing. Marjan Tepina.
iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiMiiiiiiimiuiiiiiiaimiiiiiitiitiiiimiiiiiimiaiiiiiiiiiiiM
i
Kako spoznamo glistavost živine
aaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiiaauaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Gostje iz Slovenije obiskali muzej v Tolmeču
muzej v Tolmeču in druge zanimivosti v Karniji.
Goste je spremljal predsednik videmske pokrajine dr. Turello, tolmeški župan arhitekt Dalla Marta in predsednik karnijskega muzeja dr. Macutan.
V okviru kulturnih izmenjav med Furlanijo in Slovenijo, ki jih ima v programu videmska pokrajinska administracija, so si zgodovinarji in nekateri predstavniki oblasti iz Slovenije ogledali
Navadno zapazimo gliste v blatu. Pri teletih in žrebetih jih izdaja značilen kiselkast duh. Dostikrat jih pa v blatu ne zapazimo oziroma jih spregledamo. Toda vedno, kadar živali hujšajo in se ne ravnajo, kakor treba, moramo pomisliti na glistavost. Konji, ki imajo kuštravo glavo, ki so postali leni pri vožnji in se radi spotijo, so vedno sumljivi, da imajo gliste.
Kadar sumimo na gliste, je treba odnesti živinozdravniku ali v veterinarsko bolnico nekoliko jutranjih iztrebkov na pregled. Veterinar bo blato pregledal pod mikroskopom in ugotovil, če so v njem jajčeca zajedavcev. Dal bo potrebna zdravila in napotila, kako se gliste odpravijo.
Danes imamo proti vsem vrstam glist na razpolago uspešna sredstva, ki ne stanejo dosti, česen, ki ga po navadi uporabljamo za odpravo glist, učinkuje le
deloma, tako da z njim glist ne moremo popolnoma odpraviti.
Da bi se živali ponovno ne o-kuževale z jajčeci, moramo gliste uničiti, če jih najdemo v iztrebkih. Ne smemo jih enostavno zmečkati z nogo, kot se pogosto dogaja, temveč jih moramo zakopati globoko v gnoj, da jih vročina gnoja uniči. Če jih v hlevu zmečkamo z nogo, s tem na tisoče jajčec iztisnemo na tla. Jajčeca se zanesejo i potem na steljo in krmo in živali se z njimi ba, da hlev ni vlažen, ker se v takih hlevih ličinke rade zadržujejo in lazijo po zidovju. Da bi uničili jajčeca, je treba stojišča živali, zidove in lesene dele politi z vrelim lugom ali z močno raztopino pralne sode. če je mogoče, naj se tla potresejo z živim apnom, ki ga nato polijemo, da zakipi. Izogibati se je treba močvirnih pašnikov in napajanja živali v stoječih vodah.
Obvestilo AMPI iz Vidina
bivšim partizanom
Z objavo zakona št. 314 od 28. marca 1968 so ponovno odprti roki za vlaganje prošenj za dosego kvalifikacije partizana — borca za vse tiste, ki tega niso mogli narediti takoj po vojni ali ki so zadevno prošnjo predložili izven roka.
Med takrat izkjučenimi lahko predložijo prošnjo italijanski prostovoljni borci v inozemstvu (Franciji, Grčiji, Albaniji, Jugoslaviji, Sovjetski zvezi itd.) partizani, ki so bili odgnani v nacistična uničevalna taborišča, tisti, katere so zaprli nacisti ali fašisti za več kot tri mesece, partizani invalidi, svojci padlih v bojih ali progrešanih v Italiji in v inozemstvu.
Zainteresirani se morajo prijaviti pokrajinskemu ANPI v Vidmu, Ul. del Pozzo 31-1, tel. 56-813 za pojasnila glede prošenj za priznanja statusa.
Comunicalo dcll’AXPl di lldine agli ex partigiani
Con la promulgazione della Legge N. 314 del 28 marzo 1968 si sono riaperti i termini per la presentazione delle domande per l'ottenimento della qualifica di partigiano combattente per coloro che furono impossibilitati a farlo nell’immediato fine guerra o che presentarono l’apposita richiesta fuori termine.
Fra gli esclusi di allora possono presentare domanda i volontari italiani combattenti all’estero (Francia, Grecia, Albania, Jugoslavia, URSS, ecc.), i partigiani deportati nei campi di sterminio nazisti, i detenuti dai nazisti
0 dai fascisti per più di tre mesi,
1 partigiani invalidi o mutilati, i familiari dei partigiani Caduti in combattimento o dispersi in Italia ed all’estero.
Gli interessati devono presentarsi all'A.N.P.I. Provinciale di Udine, Via del Pozzo 36/1, tel. 56813 per l'istruzione delle pratiche inerenti al riconoscimento.
 .............11,111..11,1,1,1.................................................  ""■""'■"'"■"'"""'"•■■■■■••iilllliiiiiiiiliHiiiillllliiiinillnilninilllillllmininnn.........uhi mi inumili minuli min uhm iiiiiiiiiiii mi imunimi ■■■uni imi..........
Francesco Musoni
Fra gli siavi di [Mosca
*1)	Naš rojak Francesco Musoni, ki je bil dolgo
let profesor v Vidmu in župan špeterske občine, je dobro poznal življenje beneških Slovencev in tudi pisal o njih in njihovi deželi.
Med njegovimi številnimi deli je tudi knjižica pod naslovom « FRA GLT SLAVI DI MONTEFOSCA » (Med Slovenci s Črnega vrha), ki jo zaradi zanimivosti ponatiskujemo v celoti.
Montefosca è paese celebre in tutta la valle del Na-tisone per i suoi abitanti dall'alta statura, dalle spalle ben tarchiate, dai petti villosi, dall'erculea robustezza; soprattutto perchè è fama in mezzo ad essi si conservi pressoché inalterato il tipo degli Slavi primitivi: degli Slavi cioè dell'epoca delle loro più antiche immigrazioni in Friuli. Chi desidera quindi conoscere quali fossero gli antenati di questi nostri buoni ospiti molti secoli addietro, deve fare una visita a Montefosca; visita che riesce tanto più interessante dopo che, per la prima venuta della principessa Elena in Italia, si volle rilevare l’analogia fra Montefosca (nel dialetto sloveno di S. Pietro černa Varh) e quello di Montenegro (Črna Gora). Ecco le ragioni per cui io decisi di recarmi nel settembre scorso in compagnia d’un mio amico studioso di glottologia.
Partiti da San Pietro, in mezz’ora fummo al Pulfero, donde, dopo aver attraversato un pittoresco ponte di legno sul Natisone, subito incominciammo la non molto faticosa salita della montagna. Non seguimmo alcun sentiero, ma quasi in linea retta ci dirigemmo verso Erbez-zo. E' una frazione 'del Comune di Tarcetta con 492 abitanti, secondo ri censimento del 1881, composta di tre
borgate principali: Erbezzo (slov. Arbeč), Zapotocco (dietro il torrente) e Gorenja Vas (villa superiore). In tutte e tre, case di meschino aspetto, ingombrate di letamai e davanti odori acri ed ingrati; e nei dintorni un discreto numero di piccoli campi a forme irregolari, coltivati a mais che basta solo in minima parte ai bisogni degli abitanti; a patate che ne sono il principale alimento; a fa-giuoli, di cui molti si portano in piazza a Cividale; a rape; ed a viti che danno poca quantità di un vino acidetto e scadente. Ve anche in qua e in là degli alberi da frutta: meli soprattutto, peri, rari ciliegi, pochissimi susini. In complesso però il paese, più che da altro, trae da vivere dall’allevamento del bestiame.
Dalla borgata di Erbezzo pochi passi ci condussero a Gorenja Vas, dove c’è una scuola elementare inferiore mista, la chiesa e la canonica. Quel cappellano, don Luigi Cli-gnon, tipo di prete gioviale e simpatico, ci fece un'ottima accoglienza, ristorandoci con vino generoso e cibi abbondanti. Dalle finestre della sua casa l’occhio domina intiera la sottostante vallata del Natisone, tutta vigne e campi industriosamente lavorati, solcata per mezzo del caratteristico fiume, cui il letto straordinariamente profondo e le sponde selvaggie e dirupate danno un aspetto di orrida bellezza. Proprio di rimpetto a noi, verso levante, si innalza la vetta del Matajur, dalla forma di piramide dolce, liscia e levigata, come la testa di una fanciulla modestamente pettinata. Più lontano l’aguzza cima del Krn, le controcatene del Judrio e dell’Isonzo e giù giù tutta la serie di morbide alture che degradano dolcemente verso l’Adriatico.
Rimanemmo a lungo a contemplare estatici il superbo panorama che ci si svolgeva dinnanzi,, e mentre riconoscevamo alTalpinismo il merito di procurare emozioni ineffabili e sublimanti lo spirito, ci meravigliavamo di trovare la nostra piccola patria più bella assai di quanto ci saremmo immaginati. Eppure essa è così poco cono-
sciuta dagli stessi suoi figli. Eppure nessuno, o quasi, viene a visitarla dal di fuori,, nemmeno dalla Provincia! Ma chi non lo sa che da noi, in Italia dura ancora il vezzo di correre sempre lontano a cercare il bello della natura, mentre non si vede, o non si vuol vedere quello che, molte volte assai più degno di ammirazione, abbiamo in casa nostra?
* * *
Senonchè è tempo di andare innanzi, chè il sole già alto e la via lunga ne sospingono. Ecco aprircisi dinnanzi la piccola conca in cui si asside la frazione di Montefosca, meta principale della nostra gita. Alta 725 metri sul livello del mare, è chiusa dal monte Vogu (1164 metri) a nord, dal Juanes (si. Ivanac) (1168 metri) ad ovest e sud-ovest: aperta a levante sul Natisone, verso il quale scende mediante un gradino ripidissimo, solcato dal torrente Bodrino (si. Bodrin, Zabrodinam, forse da brod = guado). Nel dialetto sloveno di S. Pietro, Montefosca viene chiamata Černavahr (Črni Vrh), nome che letteralmente tradotto suona: cima nera. Eppure il villaggio non è sopra una cima, ma dentro una depressione. L’ebbe esso forse dalla vetta che gli sorge alle spalle, come dal Matajur desunse la sua denominazione il villaggio omonimo del comune di Savogna? Ma notisi che a tal vetta solo in pianura si dà il nome di Cernavarh, mentre a Montefosca è conosciuta, come dicemmo, sotto quello Vogu, che, curiosa analogia, significa Carbone, e a nessuna cima vien dato il nome di Montefosca. A ciò aggiungasi che nè la conca in cui siede il villaggio, nè la cima del Vogu, o Cernavarh che la si voglia chiamare, hanno aspetto nereggiante; la prima essendo un paesaggio simile a molti altri di montagna, ricoperto di un discreto rivestimento vegetale; mentre il Vogu è biancheggiante di nude rupi calcaree, ringhiose con i loro denti aguzzi e intramezzate di macchie e di cespugli di nocciuoli e da carpini che solo a grande distanza danno una finta severa alla montagna.
za
rua^miaxit
PET BRATOV LI
(Kitajska pravljica)
Na bregu rumenih voda Jang-tse-kianga je nekoč živela mati s petimi sinovi. Imenovali so se: Li Prvi, Li Drugi, Li Tretji, Li Četrti in Li Peti. Bratje so si bili tako podobni med seboj, da jih lastna mati ni razlikovala. Vendar pa so si bili zelo različni po sposobnostih: Li Prvi je lahko spil celo morje in ga je kot vodomet spet vrnil morskim globinam. Li Drugi je lahko segel z roko v ogenj, pa se ni spekel. Li Tretji je stegnil noge in prišel čim dalj v najkrajšem času. Li Četrti je bil trd kot jeklo in najmlajši, Li Peti je razumel govorico gozdnih živali tako dobro kot svoj materin jezik — kitajščino.
Bratje so živeli v slogi in prijateljstvu.
Li Prvi je lovil ribe, Li Drugi je premetaval ogenj v peči, Li tretji in Li četrti sta obdelovala polje, Li Peti pa je pasel ovce in gosi.
Nekega dne je prišel kitajski mandarin na lov k rečni obali. Ob robu gozda je zagledal dečka, ki je pasel ovce in gosi. To je bil Li Peti in ob njem je mirno spala srna. Mandarin je napel lok in pomeril v spečo žival. Ko je Li Peti to videl, je zakričal. Srna se je prebudila in bliskoma planila v gozd. Tedaj je stopil iz goščave jelen in Li Peti mu je zaklical v njegovem jeziku: — Reši se! Beži; in jelen je izginil. Nato so se prikazali zajčki iz grmovja in Li jih je posvaril v njihovem jeziku in zajčki so zbežali urno, kar so le mogli.
V trenutku so zvedele vse živali v gozdu, da se morajo skriti pred hudobnim možem z lokom in puščicami.
Ves zaripel od jeze je stal mandarin na prazni jasi. Li Peti pa je bil srečen, ker je rešil gozdne prijatelje pred smrtjo.
Mandarin-lovec je kmalu izvedel, komu se mora zahvaliti za svojo lovsko smolo in je ukazal svojim služabnikom, naj ujamejo dečka, ki se je znal pogovarjati z vsako živaljo v njenem jeziku. Uklenili so Lija Petega, ga odvlekli v mesto in vrgli v kletko lačnemu tigru. Mandarin je bil prepričan, da bo tiger raztrgal in požrl fantiča, ki mu je preprečil bogat lov. — Toda Li Peti je nagovoril tigra v njegovem jeziku in divja zverina je koj skrila kremplje, se pustila čehljati za ušesi in jela presti kot prijazna mačka.
Ko je mandarin to videl, se je še bolj razjezil in je ukazal, naj dečka obglavijo.
Tedaj se je Li Četrti splazil v ječo, v kateri je njegov bratec čakal na smrt. Li Četrti, ki je bil trši od jekla, je zamenjal svojega brata in tega nihče ni opazil, kajti bratje so si bili med seboj nadvse podobni.
Naslednje jutro so Lija Četrtega peljali na morišče. Krvnik je dvignil ostri meč, da bi ga obglavil, a meč je razpadel na drobne kosce ob jeklenem mladeničevem vratu.
Brezsrčni mandarin je besnel in ukazal, naj obsojenca pahnejo z visoke skale v smrt.
Ponoči pa se je v ječo splazil Li Tretji in zamenjal Lija Četrtega. Li Tretji je imel najdaljše noge tega sveta, če je imel najdaljše noge tega sveta, če je hotel.
Nihče ni opazil, da sta se brata zamenjala.
V jutranjem mraku so odvedli Lija Tretjega na visoke pečine, še nikoli se ni zgodilo, da bi ostal
živ, kogar so pahnili v neznansko globino.
Ko pa so krvniki sunili Lija Tretjega, je povsem mirno iztegnil svoje dolge noge, ki so rasle, se daljšale in daljšale. Njegova glava je bila še zgoraj, njegova stopala pa so že dosegla trdna tla na dnu prepada.
Mandarin se je penil od besa. Vrnil se je v palačo in ukazal, naj Lija živega sežgo. Pod velikimi okni mandarinove palače so naložili grmado.
Ljudje so se zbrali od vseh strani, da bi videli, kako bodo četrtič poskušali ugonobiti mlade ga pastirja.
V poslednjem hipu se je Liju Drugemu, ko je prišel po slovo k bratu, posrečilo, da se je splazil v ječo. To je bil Li, ki ni mogel zgoreti. Brž je zamenjal svojega dolgonogega brata, kajti, mandarin je že ukazal, naj pripeljejo jetnika.
Rablji so zgrabili Lija Drugega in ga zvlekli na grmado. Plameni
so švigali proti nebu, dim je zalil nesrečnega dečka in ljudstvo je zaihtelo od sočutja. Le mandarin se je zlobno zakrohotal, saj se je slednjič le maščeval za svojo lovsko smolo.
Ko se je dim razkadil, pa je sredi žerjavice sedel Li Drugi in se smehljal.
Mandari nje mislil, da ga bo bes zadušil.
*— Ogenj se ga ne dotakne, globina ga ne ugonobi tiger ga ne raztrga, meč se odbije od njegovega vratu, pastirsko niče! je kričal. —- Privežite mu kamen okoli pasu in vrzite ga v morje.
Li Prvi se je potopil v šumeče valove in jel požirati morsko vodo v globokih požirkih. — Mandarin se je tresel od groze, ko je videl, kako izginja morje in se prikazuje morsko dno. Ladje so obstale v pesku, se nagnile postrani, mandarin in njegovi krvniki so zdrsnili s palube v morsko blato.
Li Prvi je odvezal kamen od pasu, stopil na breg in vrnil vodo morskim globinam.
Mandarin s svojimi krvniki je ostal na morskem dnu. Ljudstvo se je zbralo na obali in slavilo nepremagljive brate.
Laž
in njen
IIIIMMtlliMMIMIIIIlimUMIMIMIIMHtlllllillllllHMMMIMIIIIIIIIIllltlllllllllllllliliiiiiiiiniiiiiii umili, munii,!,, immillili).
Modri pastirček
2ivel je pastirček, ki je bil poznan daleč naokrog po modrih odgovorih, ki jih je dal na vsa še tako težka vprašanja, ki so mu jihstavili.Otem je slišal tudi kralj tiste dežele, ki kar ni mogel verjeti. Dal je poklicati pastirčka k sebi.
Pa mu je rekel kralj: «Če mi prav odgovoriš na tri vprašanja, ki ti jih zastavim, te posinovim in boš bival pri meni na gradu. «Pa je vprašal pastirček: «Katera pa so tista tri vprašanja? — Kralj je rekel: «Prvo se glasi: Koliko kapljic vode je v vseh morjih sveta?» — Pastirček je takoj odgovoril: «Gospod kralj, ustavite vse reke in veletoke na zemlji, da ne bo pritekla nobena kaplja več iz njih v morje, preden pričnem šteti, in potem vam povem, koliko kapljic je v vseh morjih sveta».
— Kralj je rekel dalje: «Drugo vprašanje se glasi: Koliko zvezd je na nebu? — Modri pastirček je odgovoril: «Dajte mi veliko polo papirja!». Naredil je s svinčnikom na ta papir toliko majhnih pik in pičič, da jih je bilo komaj opaziti, nikakor pa jih ni bilo mogoče prešteti. Kdor je hotel šteti, se mu je pričelo vrteti pred očmi in glava ga je jela boleti Ko je naredil pičice, je rekel:	«Toliko
zvezd je na nebu, kolikor je pičic
na tem papirju, le štejte!». Kajti nihče ni bil tega zmožen. — Pa je rekel kralj: «Tretje vprašanje se glasi: Koliko sekund traja večnost?». — Modri pastirček je odgovoril: «Tam daleč,, daleč zadaj za morjem je dijamantna gora. Ta gora meri eno uro v višino, eno uro v širino in eno uro v dolžino. Vsakih sto let prileti tja majha ptička in si nabrusi ob tej gori svoj kljunček. Kadar bo odbruše-na cela gora, bo pretekla šele prva sekunda večnosti».
Nato je kralj rekel:	«Vsa	tri
vprašanja si rešil kakor najbolj moder človek. Kakor sem obljubil — tako bodi! — Ostani pri meni v kraljevskem gradu in jaz te bom imel rad kot svojega lastnega otroka».
Zgodilo se je, Laž se je neki večer preobjedla, ponoči ni mogla spati, pa je premišljevala, kako grdo je pokvarjen svet, da ji že noče več vsega verjeti odkraja; premišljevala je in je prišla slednjič do tega konca in sklepa, da se bo omožila. Omožena ženska — tako je modrovala — ima vendarle več veljave pri ljudeh kakor samica.
Laž se je torej ozirala po ženinu. In res, iztaknila je moža, ta ji je bil posebno všeč, ker je imel lasuljo, umetne zobe in lepo kratke noge kakor ona. Ime mu je bilo Prilažič in hitro sta bila bot, da mu je najprej prestati izkušnjo, potem pa bodi poroka.
Laž gre in stopi v krčmo, tam so sedeli kmetje pri polnem bokalu in so tarnali o slabih časih. Laž sede za mizo, naroči si vina in kruha pa jo vprašajo kmetje: «Mati, od daleč prihajate, kaj je novega po svetu?».
Laž odgovori: «Kaj bo novega? Nič posebnega! Le kokoš sem videla čudo veliko, z eno nogo je stala pod Grintovci, z drugo nogo pod Gorjanci in je pila vodo iz Save».
Kmetje so zabučali v smeh in kričali vprek: «To je laž, kosmata laž!» — Laž je bila jezna, pozabila je plačati in je odšla.
Za njo pride, kakor sta se bila zmenila, v isto krčmo Prilažič. Pil je svojo merico pa še njega vprašajo po novicah.
«Drugega ne vem», je rekel, «jajce sem videl, bilo je tako veliko kakor hiša, devet kovačev ga je z dleti odpiralo, vsi deželi ga bo dosti za cvrtje».
Kmetje vtaknejo glave vkupe in reko: «Nemara je to jajce zlegla ona kokoš, ki je o njej pravila ženska». In vprašali so Prilažiča, ali ni videl tudi kokoši, ki je zlegla to jajce. Prilažič je odgovoril, da ne, — kmetje pa so modro pokimali z glavo in mu povedali: «Kokoš, ki je zlegla to jajce, je čuda velika; z eno nogo stoji pod Grintavci, z drugo pod Gorjanci in pije vodo iz Save». Pa so vse verjeli.
Pride laž na svoji poti v drugo
lllllllllt iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii
Il I TIK O POTOVANJE
Dva polža lezeta čez dolg most. Lezla sta vso pomlad in vse poletje, da sta dovršila potovanje. Komaj sta dospela na nasprotno
obrežje, ko nastane strašen vihar in z neznanskim truščem zruši most.
Polža se prestrašena ozreta nazaj, pogledata drug drugega in vzklikneta enoglasno:
«Oh, kakšna sreča, da sva tako hitela!».
Ilistrouiiini Pavlelt
«No, Pavlek», reče oče, «povej mi, zakaj sem te natepel!».
Pavlek bridko zatuli:	«Vidiš,
očka, očka, najprej me pretepaš, potem pa sam ne veš, zakaj me!».
si
Uganita
Brat in sestra se rodita, skupaj jesta, skupaj spita, vedno vkup po poti gresta, drug za drugega ne vesta.
(^ofjopouod ui ufppa^)
krčmo. Tudi tu se zgodi, da jo vprašajo po novicah.
«Kaj bo novega», je odgovorila, «nič posebnega!» Zelnato glavo sem videla, tako je bila velika, da so tesači po lestvicah plezali nanjo».
«Lažeš», so rekli kmetje, «takih debelih laži ne bomo poslušali; glej, da se nam izgubiš izpred oči! «Laž se je užaljena dvignila in odšla. Od gole jeze je še ma-seljc s seboj odnesla in kozarec.
Kmalu za njo pride v krčmo Prilažič. Tudi njega pobarajo, kaj je novega.
Prilažič malo pomisli in pove: «Pero sem videl, možje, bogve katerega zelišča je bilo! To pero je bilo tako veliko, da je pet vozov stalo pod njim».
Kmetje se spogledajo in eden reče: «Bilo je zelnato pero».
«Ne vem», odgovori Prilažič, «za zelnato bi bilo nemara preveliko!».
«Zelnato je bilo, zelnato», siljo kmetje, «mi to dobro vemo, nič novega nam nisi povedal, o tem zelju smo že čuli!».
Prilažič je prosil zamere, da jim ni mogel z boljšo novico postreči, in se je poslovil. Kmetje pa so vse verjeli.
Laž je prišla še v tretjo krčmo. Tudi tukaj hočejo vedeti, kaj je kaj novega po božjem svetu, in Laž jim pove, da je videla goreti morje; sto oralov ga je zgorelo noter do tal. — Ti kmetje pa so bili vroče krvi in kar koj so se razvneli. «Kaj, s takimi lažmi bi nas imela za norce?» so rekli. «Počakaj no, mi ti pokažemo!» in prijela sta jo dva pod pazduho, tretji je pomagal z nogo in že je frčala uboga Laž čez prag na cesto.
Kmetje se niso še pomirili, pride mednje Prilažič. Vljudno jim vošči dober dan, sede, potem jih pa vpraša, kaj jih je tako razburilo. Kmetje mu hite povedati, kako jim je zanikrna ženščina hotela natvesti goreče morje, a so ji koj pokazali po čem so laži.
Prilažič jim potrdi in jih pohvali, trčili so s kozarci in pili in potem jim je povedal, kaj je srečal na cesti: dolgo, dolgo vrsto težkih noriških voz, vsi so bili visoko obloženi s pečenimi ribami; kaj menijo, od kod so bile ribe?
Kmetje so pomislili in nazad-nie uganili: «Nemara je pa ženska le govorila resnico, da je gorelo morje».
«Kako bo morje gorelo», je ugovarjal Prilažič, «ko je mokro!».
A kmetje so se zopet razvnemali. «Od kod pa so bili vozovi pečenih rib, kaj, če ne iz gorečega morja?» so kričali in, ker je Prilažič le majal z glavo, so ga v svoji togoti na eno, dve vrgli na plan.
Prilažič se je ročno pobral in je hitel za Lažjo. Konec vasi ga je čakala in smejoč sta si segla v roko; izkušnja je bila prestana!
In gospodična Laž in gospod Prilažič sta se poročila, živela sta srečno in ugledno in sta imela mnogo, mnogo, mnogo otrok.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinunnnnninHnn,,!,!,
Petelin in biserno zrno
Petelin gnoj razgreba, kar_biserno zagleda zrno v njem in pravi: « Kaj naj ž njim počnem?
Nebodisigatreba!
Kdor ceni ga, je res precéj pobe-dastél! Resnično vam povem, jaz rajši bi imel proseno zrno: res za
oči ni imenitno, a je nasitno».
Prismoda je enakih misli: to, česar ne pozna, tegà pač nima v čisli.