OCENA POSLOVANJA NOVOTEKSA ZA OBDOBJE I - Vlil 1977 1. Število zaposlenih TOZD 31.8.76 31.8.77 TOZD Metlika 308 307 OZD Tkam. ^ 976 915 TOZD Konfekcija 833 762 TOZD Strešnik 94 92 TOZD Trgovina 74 83 DSSS 235 225 SKUPAJ 2.520 2.384 2. Proizvodnja Enota mere Predilnica Metlika B kg NM 40 Predilnica NM B kg NM 40 Priprava B kg NM 40 Tkalnica votki Pletilnica obrati Oplemenitilnica m Konfekcija minute S tre Šink kom. Trgovine brutto real. 3. Prodaja TOZD Količina Vrednost I - VIII 77 fakt. r. I - VIII 77 Tkanina m 2.529,869 245.392,949 Konfekcija kom 658,884 100.338,746 Strešnik kom 4.302,459 25.423,128 Trgovine — — 31.654,930 SKUPAJ 402.809,753 V obdobju od 31. 8. 76 do 31. 8. 77 se je število zaposlenih v „Novoteksu“ zmanjšalo za 136 ljudi. Fluktuacijo delovne sile sta najbolj občutila TOZD Tkanina (61 ljudi manj) in TOZD Konfekcija (71 ljudi manj). Plan I - VIII Izvršitev I — VIII Indeks 717 700 723 271 101 451 800 462 731 102 828 100 808 278 98 4.852 500 4.890 117 101 2.504 200 2.669 243 107 2.306 060 2.327 448 101 30.024 773 25.956 105 86 4.552 868 4.272 653 94 33.410 000 35.222.297 105 Količina Indeks Vrednost Indeks I -VIII 76 77/76 fakt. r. 77/76 I - VIII 76 2.093,548 121 194.814,312 126 685,108 96 96.935,910 104 3.093,902 139 16.456,367 154 - 27.041,947 117 335.248,536 120 Vrednostno se je prodaja v osmih mesecih tega leta povečala v vseh TOZD, in sicer za 20% odstotkov. Tudi količinsko seje obseg prodaje povečal, nekoliko je nazadovala le količina v TOZD Konfekcija, kjer so količine nazadovale na račun nerealiziranega izvoza. Enak problem se je pojavil v izvozu tudi pri TOZD Tkanina, vendar je domači trg kompenziral ta izpad. Ugotoviti moramo, da se je domače tržišče v letošnjem letu nekoliko bolj odprlo našim izdelkom kot lani in da je prodaja na domači trg za DO Novoteks tudi finančno bolj ugodna, vendar pa izvoza in s tem deviznega priliva ne smemo zanemariti. Iz tabele je razvidno, da izvršitev proizvodnih planov ni problematična. Težave pri izvrševanju planskih obveznosti ima le TOZD Konfekcija, ki jo je fluktacija delovne sile močno prizadela. Tudi rebalansiranega proizvodnega plana, kije postavljen na število prisotnih delavcev v obratih, proizvodnja ne dosega, ker seje število ljudi, ki jih predvideva rebalans plana, ponovno zmanjšalo. Izhod iz tega položaja je možen le z zaposlovanjem novih ljudi, ki pa v začetku tudi ne bodo 100-% produktivni, in s stimu-firanjem delavcev, da bi bilo čim manj bolniških in drugih izostankov. 4. Zaloge TOZD Tkanina m OZD Konfekcija kom TOZD Strešnik kom 31.8.76 1.1.77 578.312 571.187 224.285 254.972 1.274,248 327.763 31. 8. 77 354.374 206.838 297.957 Zaloge gotovih izdelkov imajo v vseh tozdih trend padanja. 5. Fiksni stroški TOZD Tkanina Konfekcija Strešnik T rgovine Rebalansiran Izvršitev letni plan I — VIII 120.874,750 79.606,026 60.377,176 40.674,061 14.150,000 9.476,450 11.258,521 7.442,593 % izvršitve 66 67 67 66 Višina fiksnih stroškov se giblje na planirani višini in če bo dinamika ostala na istem nivoju, ob koncu leta ne bo prekoračitev. 6. Ocena ostanka dohodka po fakturirani realizaciji za I — VIII 77 TOZD Netto realizacija Tkanina + Predilnica Metlika 245.392,949 Konfekcija 100.338.746 Strešnik 25.423,128 Trgovine 31.654,930 SKUPAJ 402.809,753 Variabilni Pokritje Fiksni Razlika med Ostanek Ostanek stroški stroški izr. doh. in 1 - VIII77 I - VIII76 izdatki 142.175,954 103.216,995 98.739,9116 1.570,119 +6.047,198 - 12.17,046 64.761,597 35.577,149 40.674,061 1.342,361 - 3.754,551 - 16.278,937 12.042,834 13.380,294 9.476,450 42,337 + 3.946,181 + 712,123 26.013,081 5.641,849 7.442,593 3.259,710 + 1.458,966 + 81,040 244.993,466 157.816,287 156.333,020 6.214,527 +6.697,794 - 27.602,820 Ocena poslovanja za osem mesecev je dokaj ugodna. Z negativnim rezultatom izstopa le TOZD Konfekcija, ki pa ima, Opomba: za analizo so vzeti glede na vnaprej prodane koli- lo delavcev ne zmanjša in da bi dejanski podatki za obdobje I - čine, vse možnosti, da do konca TOZD Tkanina pravočasno in VII, medtem ko so podatki za leta doseže minimalen pozitivni popolno . dobavljala osnovni VIII. mesec ocenjeni, vendar rezultat. Pogoj je le, da se števi- material. večjih sprememb ne bo. Delegaciji »Jadrantekstila” in »Tekstilprometa” sta si ogledali Novoteks Vse zaslužne poslovne partnerje je Novoteks ob svoji 30-letnici obdaril s planeto naše delovne organizacije. Večja kupca metrskega blaga sta tudi podjetji Croatiatekstil, tozd „Tekstil-promet“ iz Zagreba, ter „Jadrantekstil“ iz Splita. Ko so nas pred dnevi obiskali predstavniki obeh podjetij — med njimi sta bila tudi glavna direktorja „Teks-tHprometa“ tovariš Živkovič in „Jadrantekstila“ tovariš Pilič — smo jim za dolgoletno uspešno sodelovanje izročili „plaketo Novo-teksa“. Na sliki: glavni direktor našega podjetja tovariš Luka Dolenc razkazuje gostom Novoteksovo proizvodnjo. POHVALA NAŠIM DELAVCEM Pred dnevi smo dobili od občinske konference ZSMS naslednje sporočilo: V imenu občinske konference ZSMS Novo mesto se zahvaljujemo, da ste omogočili vašim delavcem udeležbo na pripravah za mladinske delovne brigade in kasneje sodelovanje na zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah. Gre za tele mladinke in mladince: Franc Brezovar, Majda Konda, Evstahij Janežič, Zdenka Židanik, Bojan Poreber. Vsi so bili proglašeni za udarnike, Milena Penca pa je bila javno pohvaljena. V brigadi je bil še Bojan Luzar. S pravočasno akcijo in z upoštevanjem kriterijev ste prispevali pomembne delež k uspehu brigadirjev na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah. Brigadi na zveznih mladinskih delovnih akcijah KOŽ BANA ‘77, KOZJANSKO ‘77 in PLAČKO-VICA ‘77 ter brigadirji v brigadi RK na MDA Suha krajina so dosegli izredne uspehe tako pri delu, kot pri družbenopolitičnem izobraževanju, samoupravnem življenju in vključevanju v različne interesne dejavnosti. Mladinske delovne akcije so velika šola samoupravljanja, bratstva in enotnosti, solidarnosti, tovarištva, zato smo prepričani, da se boste enako odgovorno in zavzeto vključevali v kadrovanje res najboljših mladincev in mladink za MDA tudi prihodnje leto.“ Poročilo komisije za izbor novega zaščitnega znaka in izidu internega razpisa V skladu s 70. členom statuta podjetja Novoteks in s sklepom delavskega sveta podjetja z dne 24. 5. 1977 je bil objavljen v „Novicah“ 28. 6. 1977 interni razpis za izdelavo novega zaščitnega znaka in napisa firme Novoteks. Po končanem razpisanem roku (15. 7. 1977) seje sestala komisija za pregled in ocenitev predlogov. Sestanek komisije je bil 29. 7. 1977 v sestavi: Dušan Jarc, predsednik, Slavka Bogovič, član, Branka Jedlovčnik, član, Danilo Kovačič, član, Miran Simič, član, Herold Draušbaher, ak. slikar, član Društva oblikovalcev Slovenije, in Peter Simič arh. Odsotni člani komisije: Stanislav Dolenc (službeno potovanje), Ivan Lahajnar (bolan). Komisija je pregledala ovojnice vseh prispelih predlogov in ugotovila, da so vsi prispeli v predpisanem roku. Nato je preštela predloge in ugotovila, da jih je skupaj 24. Potem je komisija odprla ovojnice in pričela ocenjevati predloge, ki so bili še vedno šifrirani. Vsi člani so enotno ugotovili, da predlogi ne ustrezajo zahtevam in kriterijem grafičnega oblikovanja, ker niso uporabni za izdelavo vseh vizuelnih komunikacij, ki so nujne za sodobno poslovanje v tako zahtevni panogi kot je naša (moda). Komisija je na osnovi teh ugotovitev sprejela sklep, da ne podeli nobene od razpisanih nagrad. Sklenila pa je podeliti simbolično nagrado 1.000,00 din delu s šifro 1325C, ker kvalitetno odstopa od ostalih predlogov. Nagrada naj bo spodbuda avtorju za nadaljnje delo na področju grafičnega oblikovanja. Ko je bilo ocenjevanje končano, je komisija dešifrirala , prispele predloge in ugotovila, da je avtor dela s šifro 1325C tov. Marija Žagar iz mehano-grafskega oddelka. S tem je bil .interni razpis zaključen. Oddelek ekonomske propagande je pričel pripravljati zunanji razpis, ki je bil objavljen 8. 9., 1977 v „Delu“. novoteks stran 3 MODNA REVIJA NA OTOČCU IN V ŠPORTNI DVORANI Pred dobrim mesecem je naša tovarna priredila na Otočcu dve modni reviji za poslovne partnerje. V nabito polni dvorani so poslovodje, referenti nabave in trgovski potniki obakrat toplo pozdravili najnovejše modne izdelke iz kolekcije pomlad—poletje 78, delo naših modnih kreatorjev in narejene iz našega blaga. Na Otočcu je najprej glavni direktor toplo pozdravil goste, nato je simpatična napovedovalka Milanka Bavcon predstavila našo kolekcijo. Številno občinstvo je bilo nad vsemi pri kazanimi modeli izredno navdušeno — še zlasti nad modeli v stilu safari, jeans hlačami ter večernimi oblekami, ki so narejene z tankega jerseya. Med prikazovanjem posameznih modelov in med predstavitvijo raznih stilov oblačenja — večerne obleke, športni kom- Vse modele so predstavili manekeni ljubljanskega centra za sodobno oblačenje pleti, safari stil — je zabavala publiko baletna skupina iz Ljubljane. Po končani reviji se je razvil med poslovnimi sodelavci pogovor, iz katerega je bilo lahko razbrati, da so bUi nad prikazanim zelo navdušeni. Dva izmed številnih odjemalcev smo povprašali, kako bi ocenila revijo. Predstavnica Tekstila, tozd „Tekstil Commerce41 iz Ljubljane — vodja nabave tovarišica Erna Karun: „Modna revija je po mojem zelo uspela, saj je zajela vse smeri razvoja sedanje mode. Izdelki so narejeni iz odličnih materialov, saj Novo-teks ni kar tako vodilni proizvajalec pri nas. Sodelovanje med vašo tovarno in Tekstilom je dobro, poslovni odnosi tudi in želeli bi si, da bi bilo tako tudi v bodoče!44 Na naši modni reviji je bila tudi Mira Bubalo, modna krea- Milanka Bavcon je vodila vse revije Predstavnica „Tekstil Commerca44 Erna Karun PRVA POMOČ PONESREČENCO UVOD Prva pomoč obsega prve, začasne, hitre in pravilne ukrepe, ki jih izvajamo pri poškodovanem človeku na kraju nezgode ali v njeni neposredni bližini. Namen dajanja prve pomoči je, da poškodovanec čimprej in v kar najboljšem stanju pride do strokovne medicinske pomoči. Dostikrat edinole hitra in pravilna prva pomoč reši življenje poškodovanemu, posebno pri poškodbah z električnim tokom, pri zadušitvah, utopitvah, zastrupitvah, pri večjih ranah s hudimi krvavitvami, pri hudih opeklinah in podobnem. Vsi delovni ljudje morajo biti seznanjeni, kako v posameznem primeru nuditi pravilno in učinkovito prvo pomoč, da preprečijo hude posledice. Posebno morajo biti seznanjeni s pravilnim nudenjem prve pomoči gasilci, ker se pri opravljanju svojih dolžnosti pogosto srečujejo s ponesrečenci. Preden začnemo dajati poškodovancu prvo pomoč, si moramo hitro ogledati njegov položaj in okolico, da ugotovimo, zaradi česa je nastala poškodba, kaj moramo storiti in česa ne smemo. Če je prostor, kjer je poškodovanec, neprimeren in ogrožen, poža-rišče, ali pa v primeru vojne nevarnosti pred sovražnikom, ga prenesemo na varno mesto. Ce je poškodba hujša, naj se poškodovani čim udobneje uleže na tla, če v bližini ni primernih ležišč. Podložimo mu plašč, suknjič, odejo ali kak primeren mehak predmet, ki nam je pri rokah. Poškodovanega moramo prenesti previdno, da mu ne prizadenemo novih poškodb. Drugače pa dajemo prvo pomoč na kraju nezgode tako, da prizadetega čim manj premikamo. Kakršnokoli premikanje in vlačenje prizadetega je lahko usodno, posebno še če ima poškodovano tudi hrbtenico; še posebej važno je, da preprečimo zadušitev. v Pri tem, ko pomagamo drugim, pa ne pozabimo na svojo varnost! To pride v poštev zlasti pri požarih, poškodbah z električnim tokom, potresih in poplavah. Pri poškodovancu skušamo najprej ugotoviti, ali diha; če ne diha, moramo takoj ugotoviti vzrok in začeti dajati umetno dihanje. Nato moramo takoj pogledati, če poškodovanec močno krvavi. Krvavitev moramo takoj ustaviti. Seveda pa ne smemo pozabiti, da vsakega nezavestnega poškodovanca namestimo v pravilen položaj, se pravi, da ga obrnemo na bok, ker bi se drugače lahko zadušil. Če nezavestni leži na hrbtu, mu namreč lahko jezik zdrkne v žrelo in zamaši dihalna pota ali pa »c zaduši z Za prvo pomoč uporabljamo zasilne pripomočke in vnaprej pripravljeni obvezilni material, opornice in drugo. Te pripomočke uporabljamo zato, da zavarujemo rano (opeklino, omrzlino) pred okužbo, da zaustavimo krvavitev, ter da z njimi umirimo poškodovani del telesa. Med obvezilnim materialom so najvažnejši: — Prvi povoj je najprimernejši za previjanje rane. Sestavljen je iz sterilne gaze v obliki blazinice in sterilnega povoja. Z izbljuvki oz. s krvjo. Poškodovanca, ki je pri zavesti pomirimo in vprašamo, kako je prišlo do nezgode. Če je nezavesten, zberemo te podatke pri očividcih nezgode. Če je potrebno, pokličemo še reševalce. Vedeti moramo, da lahko storimo usodno napako, če poškodovanca s prelomljeno golenjo, stegnenico, hrbtenico ali poškodovano glavo prevažamo v nepravilnem položaju in z neprimernim vozilom, ne da bi prej utrdili poškodovani ud ali del telesa (imobilizacija). Tako se mu stanje le še poslabša, pride do šoka, pri poškodbah hrbtenice pa se med prevozom še bolj poškoduje hrbtni mozeg. Ob vsem tem se zaradi nepravilnega položaja v vozilu nezavestni poškodovanec lahko še zaduši. Zato smemo huje poškodovanega pripeljati v zdravstveno ustanovo edinole z rešilnim avtomobilom. Med prevozom in tudi ko poškodovanec čaka na prevozno sredstvo, mora biti postavljen v pravilen položaj, ki je odvisen od vrste poškodbe. njim pokrivamo rane. Izdelan je v različnih velikostih in je zavit v več omotov, ki ga varujejo, da ostane zanesljivo čist — sterilen. — Prvi trebušni povoj je večji od navadnega, ima eno blazinico velikosti 25 x 25 cm. Uporabljamo ga za pokrivanje večjih ran na trebuhu in oprsju. — Povoj za opekline je specialno izdelan povoj za pokrivanje opeklin. Dobro vsrkava tekočino in opeklino dobro varuje pred infekcijo. — Gaza je mehka bela mrežasta tkanina iz bombaža, ki Pripomočki za nudenje prve pomoči dobro vpija tekočino iz ran (sokrivico, gnoj). Iz gaze napravimo zloženke, ki morajo biti narejene tako, da iz njih ne gleda nobena nit. Sterilno gazo dobimo lahko kot zasilni pripomoček, če nimamo pri rokah prvega povoja ali pa če je poškodoba zelo velika. Z zloženkami pokrivamo rane, s povoji, obližem ali lepilom pa jih pritrdimo na poškodovani del telesa. — Stančevino ali papirno vato najpogosteje uporabljamo za oblaganje opornic. - Kemično čista vata vpija tekočino, sterilno jo dajemo pri ranah čez gazo, nikoli pa je ne smemo dati neposredno na rano. Neprečiščena vata nam služi za oblazinjenje opornic. — Povoji: z njimi pričvrstimo gazo na rano. Uporabljamo povoje različne dolžine in širine ter iz različnega materiala, in sicer: povoj iz • hidrofilne gaze, krep povoj, ki ga v novejšem času vedno bolj uporabljamo za obvezovanje sklepov in udov, ker je posebej tkan in elastičen. — Trikotno ruto uporabljamo lahko za obveze, za imobilizacijo in začasno ustavitev krvavitev. — Obliž je trak iz impregri-rane tkanine, ki je na eni strani lepljiva. Z obližem pritrdimo na kožo manjše obveze ali zloženke iz gaze. — Sterilni obliž je obliž, ki mu že v tovarni ob izdelavi na sredo prilepijo trak sterilne gaze. — Varnostne zaponke in sponke: z njimi na koncu zapenjamo obvezo in trikotne rute. Če teh pripomočkov ni, potem uporabljamo primerna zasilna sredstva, ki so nam pri roki — kar se pogosto primeri pri elementarnih nesrečah. Takrat lahko za pokrivanje rane uporabimo kose čistega platna, dele perila ali robec, ki morajo biti pred uporabo dobro prelikani. Zasilne povoje in trikotne rute lahko napravimo iz platna, flanele, rjuhe, perila in brisač. Za imobOizacijo poškodovanih delov telesa lahko uporabljamo deščice, letve, drevesno skorjo, časopisni papir, lepenko, pasove, šotorska krila, odeje in drugo. Zelo važno je, da uporabimo najprimernejše sredstvo, ki ga imamo pri roki. Kot pomožne pripomočke potrebujemo tudi nož in škarje za rezanje oblek, povojev in obližev. RANE Rana je mehanična poškodba na površini telesa in sega skozi kožo. Kadar je poškodovana samo koža, govorimo o površinski ali plitvi rani; če je prizadeto tudi globlje tkivo, kot so mišice, živci, žile, kosti ali celo notranji organi, govorimo o globokih ranah. Rane so nevarne zaradi krvavitve in možnosti okužbe, pri obsežnih in globokih ranah pa je nevarnost, da pride do šoka. Prva pomoč pri ranah. Ranjeni del telesa najprej odkrijemo. Obleke ne slečemo čez rano, temveč jo razparamo po šivu. Rane se ne smemo dotikati s prsti ali s čim drugim, da je ne okužimo. Če rana močno krvavi, moramo najprej ustaviti krvavitev, pri čemer se ravnamo po navodilih o prvi pomoči pri krvavitvah. Ob prvi pomoči rane ne smemo izpirati ne z vodo niti s kakšno drugo teko- čino; rano moramo takoj posipati ali namazati! Prav tako ne smemo iz rane ničesar odstranjevati, npr. koščkov obleke, pesek, blato, strjeno kri ali kaj podobnega. Vse to prepustimo zdravniku! Preden začnemo kakršno koli delo okrog rane, si moramo, če je le mogoče, umiti roke z milom in tekočo vodo. Rano moramo čimprej prekriti z več plastmi sterilne gaze. Najprimernejši je steriliziran povoj. Navodila za uporabo so Prelom, izpah in zvin je najpogostejša oblika gn poškodbah kosti in sklepov. Ce le posumimo, da gre za prelom, še toliko bolj pa, če smo v to prepričani, nudimo prvo pomoč po možnosti že na mestu, kjer je do poškodbe prišlo. Glavni del pomoči pri teh poškodbah je pravilna umi- napisana na ovitku. Če nimamo pri rokah niti prvega povoja niti sterilne gaze, prekrijemo rano s kosom čistega prelikanega blaga (belo platno). Blago ali gaza naj prekriva rano vsaj dva prsta čez rob. Pri poškodbah kosti pa tudi pri večjih ranah mehkih delov na udih moramo poškodovan ud, ko ga obvežemo, še imobilizirati. Ko smo ukrenili vse, kar je potrebno za prvo pomoč, poškodovanca nemudoma napotimo ali odpeljemo k zdravniku. ritev (imobilizacija). Poškodovani del telesa mora povsem mirovati. S tem preprečimo naknadne poškodbe in zmanjšamo bolečine med prevozom. Tudi ko dajemo prvo pomoč, premikamo poškodovanca kar se da previdno. V nobenem primeru pa ne smemo poskušati, da bi prelomljene kosti ali Prelomi, izpahi in zvini izgublja poškodovanec veliko telesne tekočine (plazme). Prav zato se pri opečenih hitro razvije posebno stanje, ki ga imenujemo šok. S prvo pomočjo je zajeto tudi reševanje ponesrečencev. Če se ponesrečencu vnamejo lasje ah obleka, najprej pogasimo ogenj. Ponesrečenec naj se povalja po tleh, mi ga pokrijemo z odejo, preprogo ali j>laš-čem, da zadušimo ogenj. Ce se kdo polije z vrelo tekočino, moramo polite dele obleke čimprej odstraniti. Te poškodbe nastanejo zaradi neprevidnega ravnanja z električnimi napravami ali pa ob dotiku z neizolirano žico, ki je pod napetostjo. Pri dajanju prve pomoči poškodovanca najprej osvobodimo iz območja električnega toka, če se le da, izklopimo električni tok, bodisi tako, da obrnemo stikalo ali pa odvijemo glavno varovalko. Če tega ne moremo, moramo žico, po kateri teče električni tok prej poškodovanca, odstraniti s predmetom, ki ne prevaja elektrike (suha palica, deska ali letev). Tudi sami moramo stati na suhih krpah, suhi deski ali na gumijastem predpražniku, ker ti predmeti ne prevajajo toka. Le tako zavarujemo pred električnim tokom tudi sebe. Pri napetosti nad 1000 V (visoka napetost) nikakor ne smemo začeti reševanje, dokler je električna žica pod napetostjo. Brž ko ponesrečenca rešimo iz območja električnega toka, začnemo z oživljanjem — seveda, če je nezavesten in sam ne diha ali mu ne utripa srce. Z opeklino ravnamo kakor z odprto rano; ostankov zgorelih oblačil ne odstranjujemo, prav tako z opečene kože ne slačimo obleke, ker bi opekline lahko okužili, bolečine pa samo povečali. Ves opečeni del telesa pokrijemo s povojem za opekline. Če tega nimamo, opečeno površino pokrijemo z več sloji sterilne gaze ali čiste pravkar prelikane tkanine, in narahlo obvežemo. Opečeni ud nato še imobiliziramo, drugo narede v bolnišnici. Opečenega obraza ne obvezujemo! Obvežemo le, če so prizadete tudi oči. Hkrati takoj pokličemo zdravnika in rešilni avto. Morebitne opekline pri udaru električnega toka oskrbimo tako kot ostale opekline, vendar šele potem, ko nam uspe oživljanje. Ko se ponesrečenec zave, naj leži in miruje do zdravnikovega prihoda. Pri poškodbah od strele so posledice podobne kot pri poškodbah z električnim tokom visoke napetosti, zato je tudi prva pomoč povsem enaka. Omrzline so lokalno omejene poškodbe, ki nastanejo zaradi mraza. Najpogosteje na prstih rok in nog, ušesih in nosu. Omrzli del telesa pobledi in ko postane neobčutljiv, otrpne in prične odmirati. Omrzlih udov ali delov telesa nikoli ne smemo drgniti s snegom ali jih masirati! Če ga ne boli, naj poškodovanec z njimi sam giblje, da bi čimprej oživil krvni obtok in s tem tudi ude. Omrzline narahlo obvežemo in ovijemo s toplimi oblačili. Najbolje je, da huje omrzlega čimprej prepeljemo v bolnišnico. Do splošnega ohlajenja pride, če je telo predolgo izpostavljeno mrazu. Hudo ohlajenega poškodovanca prenesemo v topel prostor, previdno ga slečemo, nato pa zavijemo v toplo odejo in mu, če je pri zavesti, po žličkah dajemo tople, močno sladkane kave ali čaja, pri navidez mrtvem pa takoj začnemo z umetnim dihanjem z usti. Po možnosti ga damo v toplo kopel (4CT C); zunaj kopeli pustimo le omrznjene končne dele udov (dlani, stopala itd). i / Ob vsaki nesreči moramo ponesrečencu najprej nuditi prvo pomoč; nato pa pokličemo telefonsko številko „94“ in že so pri ranjencu reševalci... Poškodbe z električnim tokom poškodovane sklepe ravnali. Da bi bila imobilizacija pravdna in zadovoljiva, mora pripomoček, s katerim mobiliziramo, zajeti dva sosednja sklepa (nad poškodbo in pod njo) ter ju napraviti negibna. Če nimamo pravih opornic, uporabljamo za imobilizacijo pripomočke, ki jih imamo v neposredni okolici mesta nesreče. Uporabimo lahko suknjič, ruto, deščice, police, lepenko in podobno. K telesu jih pritrdimo srednje čvrsto s povoji, pasovi, platnenimi trakovi, trikotnimi rutami, nikakor pa ne z žico ali z vrvico. Kadar gre za zaprto poškodbo, praviloma ne odstranjujemo oblačil, ampak pritrdimo mobilizacijski pripomoček s katerimi pomagamo prizadetemu, ki mu je zaradi poškodbe ali bolezni nenadoma prenehalo dihanje in delovanje srca. Izostalo naravno dihanje naj nadomesti umetno dihanje z usti; za kroženje krvi, kadar odpove srce, pa uporabimo zunanjo masažo srca. Umetno dihanje z usti je preprost in nenevaren ukrep, ki se ga lahko naučimo. Zunanja masaža srca pa terja širše znanje in praktično izkušenost. Pri večini oseb, ki potrebujejo oživljanje, že zgolj umetno dihanje zadostuje za oživitev. Z umetnim dihanjem z usti oživljamo poškodovance in nenadno obolele, ki so prenehali dihati. To velja zlasti za: — utopljence, če le niso bili pod vodo dlje od 1 /2 ure; — obešence in druge zadušence (stisnjene, zaprte v nepro-dušnih prostorih, zasute, tiste z zamašenimi dihalnimi potmi itd); — zastrupljene z alkoholom, zdravili in plini; kar čeznjo. Pri odprtih poškodbah pa moramo rano najprej sterilno obvezati in po potrebi ustaviti krvaviitev. Poškodovance s poškodovano hrbtenico imobiliziramo uspešno le na trdi deski, na vratih ali na stranicah kmečkega voza. Na desko položimo v več plasteh odejo, poškodovanca pa namestimo tako, da mu pod vboklino v ledvenem delu hrbtenice in pod lopaticami damo zvite kose blaga ali zvito odejo ter ga z jermeni ali močnimi povoji pritrdimo k podlagi. S takim poškodovancem moramo ravnati zelo previdno, premikamo ga čim manj, saj mu lahko pri tem poškodujemo hrbtenjačo. — ranjene, s poškodbami na glavi, če so brez znamenj življenja; — hudo ohlajene; — tiste, ki jih je zadela srčna kap, četudi niso poškodovani; — novorojenčke, rojene brez znamenj življenja in brez očitnih mrliških sprememb. Oseba, ki potrebuje umetno dihanje, obleži največkrat vznak na tleh. Pomagalec poklekne ob njo, ji nagne glavo krepko nazaj, pri čemer jo prime z eno roko na temenu, z drugo pa pod spodnjo čeljustjo, ki jo močno pritiska naprej in navzgor. Pacientove nosnice so obrnjene navzgor. Pomagalec hitro vpihne zrak skozi pacientov nos v njegova pljuča, se zravna in opazuje, ali pacientov prsni koš upada ter posluša, ali zrak uliaja skozi njegove nosnice. Če gre vse v redu, mora pomagalec ponavljati vpihe v enakomernem zaporedju 12-krat v minuti. Včasih nastopijo težave: zrak očitno ne more v pacientova ( ^ Krvavitve Krvavitev je odtekanje krvi neposredno iz žil ali srca. Krvavitve so lahko vidne (zunanje) in nevidne (notranje). Pri dajanju prve pomoči lahko uspešno ustavimo vsako zunanjo krvavitev z začasnimi načini,kar je zelo pomembno pri hudih krvavitvah. Manjše krvavitve se ustavijo same, ali pa tedaj, ko rano obvežemo s prvim povojem. Tudi hudo krvavitev lahko ustavimo na več načinov. Od teh p :riejo pri dajanju prve pomoči v poštev predvsem naslednji: s pritiskom na krvavečo žilo, ki dovaja kri do rane, s pritisne obvezo in s prevezo uda. Na udih vedno pritisnemo na žilo nad rano, na 'Vratu pa pod rano._ pljuča. Pomagalec mora hitro ugotoviti, kje je vzrok: pacientova glava ni bila nagnjena zadosti navzdol, ovira je v ustih ali žrelu, dihalna pot skozi nos je preozka ali zamašena. Oviro odstranimo z ustrezajočo držo pacientove glave oz. s čiščenjem ustne votline in žrela. Kadar je ovira v nosnicah, pa izvajamo umetno dihanje „usta na usta“, pri čemer pomagalec vpihava zrak v pacientova usta. Opekline Po nastanku so lahko opekline dokaj različne, toda za nas so vse — odprte rane. Pri prvi pomoči gledamo predvsem na njihovo razsežnost in ne toliko na globino. Opekline so hudo boleče, se lahko hitro okužijo, skozi opečeno odprtino pa Oživljanje in umetno dihanje KULTURA UB UELU IVE ŠUBIC SLIKAR IN GRAFIK RAZSTAVE V TOVARNI - NOVA MOŽNOST SPOZNAVANJA UMETNOSTI Likovna umetnost kot del kulture je eden od temeljev svobode in je nedeljiva sestavina našega bivanja in naših prizadevanj za napredek. Umetnost je močno orožje pri osvobajanju človeka, torej tudi pri ustvarjanju socialistične družbe. Naša sindikalna organizacija se je odločila, da v predkongresni dejavnosti začnemo z nekaterimi akcijami, ki naj bi celotno dejavnost popestrile in v naši organizaciji združenega dela ustvarile tako vzdušje, da bi delovni človek s tem, ko upravlja s celoto družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov, upravljal tudi z znanjem in se podrobneje seznanjal tudi z dosežki likovne umetnosti. Sindikat nudi večje možnosti za izkoriščanje znanja; spoznavanje z umetnostjo pa je širjenje našega obzorja in našega znanja. Dosežki na področju tehnologije in kulture naj bi bili trajen prispevek k stalni rasti produktivnosti individualnega, kolektivnega in družbenega dela na vseh področjih ustvarjalnosti. Svobodo ustvarjanja pojmujemo tako, da v umetniškem delu iščemo smisel in razumevanje za svoje ideale. Kulture ne cenimo zgolj po tem, da jo opredeljujemo kot dejavnost posebnega družbenega pomena, kajti njena vrednost je tolikšna, kolikor nas spodbuja k splošnemu napredku, kolikor nam pomaga, da postajamo boljši proizvajalci in zavestnejši samoupravljalci. To pa lahko postanemo samo, če bosta kultura in umetnost vključeni v združeno delo tako in v tolikšni meri, kot sta bili prisotni v naši narodnoosvobodilni borbi. Spremeniti moramo vse preveč zakoreninjeno mnenje, da so delavci v združenem delu samo financerji kulturnih dobrin in ne tudi njihovi soustvarjalcu Ko je naša sindikalna organizacija premišljevala o teh vprašanjih, je menila, da bi z majhno razstavno galerijo v tovarni in z občasnimi razstavami likovnih del lahko prispevali k reševanju teh problemov. Namen Novo-teksove galerije ni služiti že preživelim geslom o prihajanju likovne umetnosti v proizvodne dvorane, ampak seznanjati dve veji sicer enotnega prizadevanja: delavec v združenem delu ne more samo dajati sredstva za kulturo, postati mora tudi njen uporabnik. Del tega bo dosegel ob gledanju likovnih razstav v naši novi galeriji. Predsednik sindikata HINKO SINTLER Ive Šubic, 23. aprila 1922 v Poljanah nad Škofjo Loko rojeni slikar in grafik, izhaja iz znane slikarske rodbine. Študiral je na šoli za umetno obrt v Ljubljani, nato pa na umetniški akademiji v Zagrebu. Leta 1941 je odšel k partizanom (nosilec spomenice), bil je borec Cankarjevega bataljona in Tomšičeve brigade, nato ilustrator in vodja grafičnega oddelka Centralne tehnike KPS. Po osvoboditvi je v letih 1945 do 1948 nadaljeval študij in ga končal na ljubljanski akademiji za upodabljajočo umetnost (G. A. Kos, Božidar Jakac). V oljnem slikarstvu se je specializiral pri Gabrijelu Stupici Razstavljal je doma in v tujini. Slika z oljem in tempero, ukvarja pa se tudi z grafiko, knjižno ilustracijo, zidnim slikarstvom in mozaikom. Študijska potovanja so ga vodila v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Belgijo in na Nizozemsko. Ive Šubic je član „Xylona“, bil je dve leti predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov (1956 - 58). Nagrade: — Levstikova nagrada: 1949, 1951,1968,1970 in 1972 — Tretja nagrada za grafiko na razstavi „NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije11, v Beogradu 1961 — — Nagrada za slikarstvo republiškega odbora SRS za proslavo 20-letnice revolucije, v Ljubljani 1962 — Kajuhova nagrada, 1963 — Mlado pokolenje v Beogradu, 1964 — Red dela z zlatim vencem, 1965 — Priznanje občine Škofja Loka, 1965 — Nagrada Prešernovega sklada, 1968 — Nagrada festivala KURIRČEK, v Mariboru 1969 — Odkupna nagrada republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, 1972 — Prešernova nagrada gorenjskih občin, 1972 — Zvezna nagrada ZZB NOV „4. JULIJ", 1975 — I. nagrada salon „13. november", Cetinje 1975 Slikar med delom O slikarjevi poti je bilo že veliko napisanega, a vedno znova moramo začeti pri znameniti rodbini Šubicev iz Poljanske doline, kjer je doma tudi Ive Šubic; v družini, katere rod je veja znane podobarske rodbine Šubicev. Tako nas ne preseneča, da je že od otroških let dalje risal, niti ne da mu je konj prvi motiv in njegov stric prvi učitelj. Zato ni čudno, če ga srečamo na kiparskem oddelku državne moške obrtne šole v Ljubljani v letih 1937 do 1940 in da se je 1940 vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu. Vojna je prekinila komaj začeti študij na visoki šoli, ki ga je nadaljeval in končal šele na novo ustanovljeni ljubljanski akademiji v letih 1945 in 1948 pri profesorjih B. Jakcu, G. A. Kosu, F. Miheliču in N. Pirnatu, ter 1950 dokončal še specialko za slikarstvo pri prof. G. Stupici. Medvojno biografijo razsta-vljalca povzemam deloma po reviji Borec letnik 1968, št. 11, in deloma po drugih virih ter po slikarjevem pripovedovanju. Zlom stare Jugoslavije ga je zatekel v Zagrebu, ki ga je tako kot mnogi kolegi z akademije zapustO in se vrnil domov, kjer se je že septembra vključil med simpatizerje OF. Sredi septembra 1941 je zapustil dom in odšel v partizane. Bil je v II. četi Cankarjevega bataljona kot borec, nato kot desetar. Udeležil se je bojev za Dražgoše in prestal napad na Mošenjsko planino januarja 1942. Zaradi bolezni je moral v Ljubljano, ki jo je zopet zapustil s ponarejeno izkaznico in ponovno odšel sredi julija 1942 v partizane in vstopil v Tomšičevo brigado kot mitraljezec. V začetku marca 1943 je bil poklican kot risar v tehniko. Najprej se je priključil stiški tehniki, ki se je kasneje na Rogu preimenovala v Urško 14, postala nato Centralna tehnika, bila januarja 1944 preimenovana v Grafiko 13-A in nato še v Partizansko tiskarno. Tu je bil sprva ilustrator, kasneje pa je postal vodja grafičnega ateljeja, kar je ostal vse do osvoboditve. Do konca avgusta 1945 je deloval pri propagandni komisiji IOOF v Ljubljani. Poleg samostojne ilustra-torske dejavnosti je izrednega pomena tudi njegova tehnična pomoč starejšim slikarjem, saj je mnogo risb Franceta Miheliča prenesel na ciklostilne matrice, risbe Nikolaja Pirnata vrezoval v linolej ter uresničil marsikatero zamisel arhitektov, predvsem arhitekta ing. Branka Simčiča. Ta vsekakor težaški posel, ki mu je omejeval umetniško delo, ga je sicer oviral, da ni mogel izdati lastne mape tridesetih linorezov s prizori iz partijskega življenja, toda po Ive Šubic: Partizanska mula „Jaka drugi strani mu je prinesel bogate izkušnje, delovno disciplino, kar še danes s pridom uporablja pri svojem delu. Verjetno je prav pri tem delu pridobil več, kot mu je mogla nuditi kratkotrajna „partizan-ska akademija" za člane grafičnega ateljeja Centralne tehnike KPS v Črmošnjicah. Vendar že tak okrnjen pregled dela med NOB priča o silni ustvarjalnosti moči umetnika, ki je prenesel svoje izkušnje, pridobljene v vojnem času, v povojni in današnji čas in v njem nadaljeval delo, začeto v vojni: ilustracije v Cicibanu, Pionirju, Kurirčku in drugod pričajo o tem in o kontinuiteti, ki je ne zmore vsak. Na današnji stopnji razvoja Šubičevega slikarstva moramo ugotoviti izrazit povratek k realizmu, ki smo ga pričakovali in tudi napovedali. Vsa oddaljevanja od današnje stopnje realizma v prejšnjih letih seveda niso bila zaman. Trdno izgradnjo likovnega prostora je mogel pridobiti le s študijskimi ekskurzi v svet kubizma, ki še danes močno odseva, ja pa ta odsev kubizma danes tak in take vrste, da ga ne moremo več zamenjati z nobeno drugo stvarjo, temveč je to samo še slikarstvo Šubica. Krajino smo še danes vajeni gledati z očmi romantikov. Šubic je ustvaril prav s pomočjo kubizma in njegove trdne gradnje likovnega prostora pa s surrealizmom in celo ekspresionizmom nekakšen svojstven pristop k njej. Še pred nekaj leti je bila njegova krajina močno zasidrana v tako imenovanem magičnem in liričnem alpskem kubizmu. Nekaj od vsega tega je še ostalo, toda od slike do slike dobiva Šubičevo slikarstvo neke posebne poteze, katerih izvor bi mogli iskati v razpoloženju izročila od slovenske pobaročne in ljudske umetnosti do tiste neotipljive poteze, ki jo začrtava kri Poljanca, trdno zakoreninjenega v domači zemlji. Sicer je to podobno frazi, vendar so nekatere stvari, ki govore v prid temu: najboljša dela so tudi najtesneje povezana z domačo zemljo in človekom. Tudi v slikah s partizansko motiviko spoznamo partizana— kmečkega človeka iz domače doline, s težkimi pestmi, okorne postave, skratka, že sama figura je pripovedna in težnja po pripovednosti je v Šubicu izredno močna. Na razstavi, ki je posvečena 30-letnici Novoteksa in novomeške občine, je predstavljen izbor, ki dobro utemeljuje gornje trditve. Opozoril bi vas na študij za mozaik v Dražgošah, na krajine, na figuraliko, ki se prepleta s krajino, in rad bi dodal, da Šubičevega dela ni moč spoznati samo na razstavi, treba je iti v Dražgoše, podati se je treba na izlet v Poljanske hribe, kjer vas s kmečkih domov pozdravljajo freske, delo tega umetnika. S tem se oddol-žuje za svoj talent in poklic, za svojo rodovno pripadnost Šubicem in Poljancem. Komunisti so samokritično ocenili trenutni položaj v Novoteksu 27. oktobra je bila v Novoteksu 3. konferenca ZK, katere se je je izmed 106 komunistov udeležilo kar 84 članov. Na konferenci so diskutanti razpravljali o situaciji, kje smo in kaj je potrebno še narediti v prilagajanju zakona o združenem delu, o uspešnosti in delu mladine v delovni organizaciji, poslušali smo poročila o delu OOZK in predvsem o vlogi Novoteksa v tekstilni industriji — tako doma kot tudi v svetu. Govorili smo o nepravilnem tretmaju nadaljnjega razvoja tekstilne industrije v okviru drugih republik. Kritično pa smo ocenili tudi neudeležbo predstavnikov občinske konference ZK na naši konferenci, kjer smo zelo natančno ocenili trenutni položaj Novoteksa. O razpravi na konferenci bomo podrobneje poročali v naslednji številki tovarniškega glasila. V svojem poročilu je sekretar tov. Ivkovič uvodoma podal pregled najpomembnejših dogodkov pri nas in v svetu. Med drugim je dejal: „Predkongresno obdobje v katerem živimo in delamo, je prav gotovo čas, ko smo komunisti dolžni oceniti svoje delo istočasno pa tudi čas, ko bomo naredih načrt nalog za prihodnost ter s tem zagotovili kontinuiteto revolucionarnih akcij. Naloge, ki nas čakajo niso majhne — te bodo zahtevale polno angažiranost vseh komunistov, o teh smo in bomo še govorili — to pot pa bi morda skušali najprej narediti kratek pregled najpomembnejših dogodkov pri nas in v svetu, čigar najpomembnejši nosilec je prav gotovo Zveza komunistov s svojim članstvom. S sklepi desetega kongresa ZK, z ustavo iz leta 1974, z zakonom o združenem delu in pomembnejšimi družbenopolitičnimi akcijami, so bile v naši družbi izvedene velike revolucionarne spremembe v družbenoekonomskih in proizvodnih odnosih, storjeni so bili pomembni koraki pri nadaljnjem utrjevanju samoupravnega družbenoekonomskega in družbenega položaja delavcev in v razvoju sistema socialističnega samoupravljanja v celoti. Kot vedno, je tudi to akcijo, na podlagi temeljite in vsestranske kritične analize stanja pri nas, začela ZKJ, kar samo še bolj potrjuje njeno avantgardno vlogo v naši družbi. Rezultat tega je, daje naša družba dobila mnogo trdnejšo družbenoekonomsko vsebino in strukturo, da smo uspešno konkretizirali ponudbe in stališča desetega kongresa in da iz dneva v dan prispevamo k uresničenem uveljavljanju vseh principov naše samoupravne socialistične družbe. Danes se je celotna jugoslovanska družba pod vodstvom zveze komunistov sposobna spoprijeti s še tako žgočimi problemi, ki so posledica spopada med starim in novim, med revolucionarnim in nazadnjaškim, med zvezo komunistov in vseh naprednih sil na eni in vsem reakcionarnim na drugi strani. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da smo se člani ZK pripravljeni dosledno boriti za vse, kar je v imenu ljudstva, da smo pripravljeni dati vse od sebe v borbi za boljši jutrišnji dan. Le tako orientirani bomo lahko dosegli svoj cilj, ki se kaže v dokončnem osvobajanju slehernega subjekta ne samo v naši pač pa tudi v mednarodni skupnosti. Naša politika neuvrščenosti si je v sodobnem svetu pridobila pomembno mesto, saj s svojimi principi sega v vrh svetovne politike in ZK s svojimi idejami — s tovarišem Titom na čelu postaja kreativni subjekt naprednega človeštva, ki uživa neomejeno zaupanje napredne civilizacije. Da je temu resnično tako, zgovorno priča nedavni obisk tovariša Tita nekaterim prijateljskim deželam. Ta mednarodna aktivnost tovariša Tita v boju za svetovni mir, neumešavanje in sodelovanje med narodi, ne oziraje se na družbene sisteme, je dobila izredno publiciteto in mesto v celotni svetovni javnosti; naša dežela je bila in v prihodnosti tudi bo prizorišče najpomembnejših dohodkov svetovnega pomena. Tako bo Beograd ponovno pritegnil pozornost svetovne javnosti, saj se bodo ravno tu vrstili dogodki izjemnega pomena za nadaljnji poli- tični razvoj na naši celini in v svetu nasploh. Dve leti za tem, ko so najodgovornejši predstavniki evropskih držav, ZDA in Kanade podpisali sklepno listino konference v Helsinkih in razglasili načela in smeri za krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi, se v glavnem mestu Jugoslavije sestajajo predstavniki 35 držav. Njihove razprave in sklepi, ki jih pričakujemo, naj bi pokazali v kolikšni meri so uresničena priporočila iz Helsinkov, da naznanijo možnosti in poti nadaljnjega uresničevanja te politike in zagotovijo njeno kontinuiteto v prihodnosti. Iz vsakodnevne prakse ZK ugotavljamo, da le ta zahteva doslednost, in kritičnost v prizadevanjih za uresničevanje vsega kar smo sprejeli z našimi dokumenti, ki predstavljajo teoretično osnovo za praktično dejavnost komunistov v slehernem okolju. Predkongresno obdobje je torej pravi trenutek, čas, ko ugotavljamo, kaj od sprejetega smo uresničih, kje smo bili ustrezno in kje manj ustrezno organizirani, da kritično ocenimo našo aktivnost v preteklem obdobju in na osnovi te ocene zastavimo akcijo v prihodnosti. Mandatno obdobje za katerega podajam to poročilo ni bilo za našo delovno organizacijo lahko. V tem času smo preživljali eno najtežjih preizkušenj v vsem svojem 30 letnem obstoju. Situacija, v kateri smo bili, je od nas vseh zahtevala večjo aktivnost predvsem pa smo morah biti aktivnejši komunisti, odgovorni člani sindikalnih organizacij in drugi. Zato ni nič čudnega, da se je sestajal svet ZK samostojno ali razširjen z drugimi družbenopolitičnimi, samoupravnimi, vodilnimi in vodstvenimi delavci podjetja, zelo pogosto. Glavni namen teh razgovorov je bila predvsem analiza poslovanja našega podjetja, nadaljevanje, iskanje in odpravljanje vzrokov zaradi katerih smo prišli v naizgled nerešljivo situacijo in kako organizirati delo ter kako delati, da bomo ponovno uspešni!" Jrenutek poezije... miiimimiiiiiiiiinim^ | NAJ TI REČEM HVALA .. . | Naj ti rečem hvala, f = ker si me rešila črnih misli | | o nesmislu dejarij in nehanj, i o temi, praznini in o Niču; = i ko bi vse razblinilo se v Nič: e človek, zemlja in vesolje! = | Nič! Nič! 1 e Strašna misel, | | ki je ne morem misliti do konca! | Ti še enkrat rečem hvala, fj | ker mi daješ upanje v srečo — | ob srečanju s teboj, | i ker mi daješ vero v življenja smisel, § i v dobroto, luč, ljubezen in resnico, = E ker mi polniš dušo s hrepenenjem. = 1 JANEZ iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiii Ker je dotrajana streha nad konfekcijo že nekaj časa močno puščala in so bile delavke ob vsakem nalivu mokre, so jo delavci Novomontaže ob pomoči IVS pričele pred dnevi obnavljati. Pokrili so jo s pocinkano pločevino, vsa dela pa bodo veljala 400 tisočakov. Na sliki: delavci so pričeli pokrivati streho nad konfekcijsko halo. Opredelitve nekaterih pojmov v zvezi z dohodkom, ki jih uporablja novi zakon o združenem delu (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 8. CIST! DOHODEK Čisti dohodek je dohodek (pojem pod 5), zmanjšan za pogodbene, zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka. Cisti dohodek obsega osebne dohodke in oblikovanje skladov tozd. Pojma nikakor ni mogoče istovetiti z ,,dobičkom“, ker dobiček ne obsega osebnih dohodkov, medtem ko jih čisti dohodek obsega. Zakon o ZD pojasnjuje čisti dohodek v 104. in 114. členu. OSEBNI DOHODEK Osebni dohodek (to je izraz v ednini) je kosmati znesek, ki pripada posameznemu delavcu iz delitve čistega dohodka (pojma pod 8) in obsega tudi njegove prispevke in davke za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Pojem je pojasnjen v 125. členu zakona o ZD v slovenščini pa je bil v preteklosti ta pojem obravnavan z izrazom „bruto (ali kosmati) osebni dohodek". 10. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki (izraz v množini) so kosmati zneski, ki pripadajo vsem delavcem iz delitve čistega dohodka (pojem pod 8) in obsegajo tudi njihove prispevke in davke za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Pojem je naveden v 114. členu zakona o ZD, lahko pa uporabimo tudi izraz „sredstva za osebne dohodke". 11. ČISTI OSEBNI DOHODEK Čisti osebni dohodek je znesek osebnega dohodka (pojem pod 9), ki ostane posameznemu delavcu potem, ko so že odšteti njegovi prispevki in davki za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Pojem je obrazložen v 136. členu zakona o združenem delu. 12. AKUMULACIJA Akumulacija je tisti del dohodka (pojem pod 5), ki je razporejen v poslovni sklad in rezervni sklad. Zakon o ZD sicer neposredno ne govori o poslov- 31. oktober - svetovni dan varčevalcev Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila ,v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovih splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni orihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj' tako koristijo sebi in državi... ’ Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. 1924 so v Milanu ustanovih mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenih: „31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti." Dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomno-žuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato posvečajo varčevanju vehko pozornost že v kapitahstičnih državah, posebno pa še v državah s sociahstično družbeno ureditvijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmeija na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici, občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati vehko pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevarge je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: »Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in ^dostojanstvu vsakega posameznika." Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrhna vsakega člana naše družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS nem skladu, temveč le o »sredstvih za razširitev materialne osnove dela". 13. IZGUBA Izguba je primanjkljaj dohodka pri pokrivanju osebnih dohodkov. V smislu 154. člena zakona o ZD je treba pokriti začasno obračunane in izplačane OD ali z zakonom zajamčene osebne dohodke za razdobje, za katero niso bili začasno obračunani in izplačani osebni dohodki oziroma za katero niso bili kriti z zakonom zajamčeni OD. Ker se osebni dohodki pokrivajo šele iz čistega dohodka, je mogoče predstaviti, da morajo pred tem biti pokrite vse ustrezne pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti iz dohodka, seveda pa tudi presežek amortizacije. 14. MOTNJA PRI POSLOVANJU Motnja pri posovanju se izraža v primanjkljaju OD v smislu samoupravnega splošnega akta izven tistega primanjkljaja, ki vstopa v pojem izgube, in ali v primanjkljaju dohodka pri oblikovanju minimalne akumulacije v smislu samoupravnega sporazuma. Motnja pri poslovanju še ni izguba, vendar kaže na to, da je dohodek premajhen. 15. DOBIČEK Pojma dobiček zakon o združenem delu ne pozna. Dobiček ni družbenoekonomska kategorija, temveč le poslovno-tehnična kategorija. Če ga v tem smislu opredelimo kot nasprotje izgube, obsega del osebnih dohodkov in akumulacijo, smiselno pa tudi oblikovanje sklada skupne porabe. Majhen dobiček pa še ne izključuje pojava motenj pri poslovanju (pojem pod 14). Lahko torej dosežemo dobiček, a imamo kljub temu motnje pri poslovanju v smislu premajhnega dohodka. KONEC Upokojenci Novoteksa na izletu v Kumrovcu Novoteksovi upokojenci se vsako leto veselimo srečanja, na katerem se na jesen svojega življenja pogovorimo o vseh sedanjih težavah ter o minulih — lepih in žalostnih trenutkih. Za letošnji enodnevni izlet, bil je 10. oktobra, smo se odločili, da obiščemo Kumrovec. Iz Novega mesta smo krenili proti Bizeljskemu, od tam pa nas je pot vodila v Kumrovec. Ogledali smo si rojstno hišo našega dragega maršala ter »Mladinski dom" jugoslovanskih borcev in mladincev. Po kosilu smo odšli v Stubice, kjer smo obudili spomin na kmečke punte in njihovega velikega voditelja — Matija Gubca. Ogledali smo si še muzej ter vinsko klet. Pot nas je vodila nazaj v Stubiške toplice — kraj, kije v tem delu Zagorja najbolj turistično razvit, od tam pa smo krenih proti Zaboku, Zaprešiču ter Čateškim Toplicam, kjer smo imeli večerjo. Ko smo se vračali proti domu, smo imeli v avtobusu zabavno prireditev »Mikrofon je vaš!" Slišali smo najrazličnejše šale in pesmi. Razpoloženje je bilo na taki ravni, da bi lahko kdo dejal „ ... v tem avtobusu pa ni o »upokojencih" niti najmanjšega sledu ...!“ S temi vrsticami se vsi udeleženci izleta kar najtopleje zahvaljujemo kolektivu Novoteksa, ki nam je omogočil tako prijetne in enkratno doživete urice; pohvaliti pa moramo še tovariša Kovačiča, ki je vse tako lepo organiziral. Upamo in želimo si, da bi se še kdaj zbrali in obudili spomin na leta, ki smo jih preživeli v Novoteksu. SILVA GLAVIČ FANIKA ŠEPETAVC IVANKA SEČNJAK MODNA REVIJA NA OTOČCU IN V ŠPORTNI DVORANI torka konfekcije „Savremena žena“ iz Zagreba. „Revija je bila zelo dobra, tako kroji, kot modeli, saj so vsi aktualni za prihodnjo sezono. Videla sem že veliko kolekcij in malo jih je bilo, ki bi bile zajele vse barve; prav to je uspelo vam. Poslovni odnosi z vašo tovarno so dobri, samo vedno ne dobimo vse robe, ki jo naročino. Če bi uredili še to, odnosi sploh ne bi mogli biti boljši!" Naši gostje so se na Otočcu zabavali še pozno v noč, saj so se lahko vrteli ob zabavnih zvokih ansambla „Šok“ ter ob poslušanju pevcev Zdenke Kovačiček in Ota Pestnerja. MIRA BUBALO Druga revija je bila 7. oktobra v novomeški športni dvorani. Tokrat smo predstavili širši dolenjski javnosti ves Novoteksov program za prihodnje leto. S kolekcijo konfekcijskih modelov za pomlad— poletje 78 in modeli iz metrskega blaga si prizadevamo ustreči vsem zahtevam kupca. Občinstvo je z navdušenjem sprejelo naša nova krila, ki so predvsem športna, krase pa jih številni okrasni šivi, veliki žepi, naborki ter volani. Ponovno so bili toplo sprejeti modeli v stilu safari, črni jeans, lepi vzorci klasičnih tkanin v pepita in karo desenih ter rebrasti bombaž. Predstavljeni so bili tudi številni otroški modeli, največji aplavz pa so dobile večerne obleke iz tankega jerseya. Na tej reviji so poskrbeli za popestritev programa naslednji izvajalci: ansambla „Šok“ ter „Pepel in kri", pevca Ditka Haberl in Oto Pestner s svojim kvartetom. Modele je tako kot na Otočcu najavljala Milanka Bavcon. Novoteks je tako z obema prireditvama dokazal, da je lansko leto, ki smo ga zaključili z 22-milijonsko izgubo, „poza-bljeno", da je bil sanacijski program dobro in realno zastavljen ter da s kar največjimi koraki prihajamo na stari tir. Tekst in foto: MIHA GOŠNIK Skrb za zdravje se prične že pred rojstvom Zdravje je popolno telesno in duševno ravnovesje ter socialno dobro počutje in ne le odsotnost bolezni ali hibe. Tako opredeljuje zdravje ustanovna listina svetovne zdravstvene organizacije. To predvsem pomeni, da morajo države članice zagotavljati take socialne pogoje, da se bo zdravje prebivalstva razvijalo do najvišje stopnje, da bo dobro oziroma pozitivno zdravje napredovalo, negativno zdravje, to so bolezni in smrt, pa pojemalo, kjerkoli je to mogoče. V novi slovenski ustavi je določilo, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva. V drugih predpisih pa je določeno, kaj vse sodi med te pravice. Tu vidimo, kako naša družba vključuje zdravstveno varstvo v celotni sistem socialne varnosti v skladu z definicijo svetovne zdravstvene organizacije. Vsakdo seveda ve, da mora za zdravje skrbeti tudi sam. Naša ustava piše: „Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih; vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje." Dejavna naravnanost posameznikov in družbe naj bi torej pripomogla k vse večji stopnji dobrega zdravja vseh prebivalcev in tako k vse večji osebni in splošni blaginji v državi. Svetovna zdravstvena organizacija daje tudi napotila za usmerjanje zdravstvenega varstva, in sicer na osnovi ugotovitev posebnih skupin strokovnjakov. Pred približno tridesetimi leti so v skupini strokovnjakov opredelili tudi naloge družbe na področju zdravstvenega varstva matere in otroka. To je skrb države, da bodo žene med nosečnostjo pod zdravstvenim nadzorstvom in da bodo rodile v zdravstveno ustreznih razmerah; skrb, da bodo matere lahko dojile ter pravilno hranile in negovale in vzgajale otroke. Potrebno je nenehno odpravljati škodljive vplive na zdravo rast in razvoj otrok in mladine — bodočih staršev. Skrb za zdravje matere in otroka je glede na pozitivni razvoj zdravstvenega stanja prebivalstva tako pomembna, daje opredeljena tudi v naši ustavi, ki pravi: „Mati, otrok in družina uživajo posebno družbeno varstvo." In še: „Ženske imajo v zvezi z nosečnostjo in rojstvom otroka pravico do socialne varnosti v obsegu in trajanju, določenem v sldadu z zakonom." V zadnjih desetih letih so strokovnjaki svetovne zdravst- vene organizacije razširili naloge na področju zdravstvenega varstva matere in otroka še na obdobje pred nosečnostjo, in sicer z dejavnostjo, ki naj jo izvajajo zdravstveni delavci za potrebe prebivalstva pri načrtovanju družine. Tudi glede tega imamo v naši novi ustavi določilo: „Pravica človeka je, svobodno odloča o rojstvu otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov. V zvezi z uresničevanjem te pravice zagotavlja družbena skupnost potrebno izobrazbo ter ustrezno socialno varstvo in zdravstveno pomoč v skladu z zakonom." Pri nas vsekakor povsem sprejemamo definicijo svetovne zdravstvene organizacije o zdravju, kakor tudi usmeritev zdravstvenega varstva matere in otroka, ki ga štejemo med prioritetne naloge. To razumemo kot stalni razvoj dejavnosti, ki jih narekujejo vedno nove potrebe za zdravo razmnoževanje ter zdravo rast in razvoj naraščaja. V povojnih letih smo zaradi slabih zdravstvenih razmer posvečali največ pozornosti zdravju dojenčkov. Danes, ko smo že marsikaj dosegli, pa nam zdravstvene razmere narekujejo vse večjo skrb za zdravje otrok še pred rojstvom. V skladu s tem se usmerjajo tudi načrtovanje zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti. Za primer naj navedemo zakonske posvetovalnice, ki jih morajo po določilih zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ustanoviti občinske skupnosti socialnega skrbstva do 1980. Upravičeno lahko pričakujemo pozitiven vpliv, ki ga bodo imele za zdravje otrok. Le zdrav otrok se lahko normalno razvija; prizor je iz Novoteksovega vrtca V soboto, 24. septembra, so Novoteksovi mladinci obiskali pobrateno mesto Bihač. Sprejeli sojih mladinci iz tovarn Kombiteks in Tehnoteks. Glavni namen obiska je bila krvodajalska akcija, v kateri je 12 naših mladincev darovalo kri, kar je ponoven dokaz bratstva in enotnosti naših narodov. S krvodajalci je bila v Bihaču še recitatorska skupina naših in Labodovih mladincev, ki so izvedli v domu JLA v Bihaču recital. Na sliki: mladi Novomeščani po odvzemu krvi. trgrMMtrMrMMMMMMffMMrMMMttMrMMMfMMMMMMMMm ZAGREBŠKI VELESEJEM JE KONČAN - Na letošnjem ZV so se s svojimi novimi programi in izdelki predstavila tudi številna dolenjska podjetja. Na sliki: NOVOTEKS je prikazal med drugim tudi okusno „safari“ kolekcijo. Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja! Od 28. julija do 8. septembra so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Alojz Kristan (do sedaj že 23-krat), Jožica Kobe (4), Jožefa Kolenc (21), Avgust Kastelic (12), Zdenka Kotnik (3), Jože Zabukovec (10), Janko Dobovičnik(19), Franc Dvornik (3), Brane Avbar (22), Marija Pavlič (8), Anton Prešeren (2), Avgust Pavlič (28), Emil Parkelj (22), Franc Pintar (14), Jože Gorenc (2), Ana Krapež (9), Vili Verščaj (3), Fani Lesjak (8), Antomja Ljubi (6), Ivanka Šmalc (10), Andrej Smrekar (2), Vida Šenica (14), Janez Virant (2), Stane Žagar (5), Jože Kralj (8), Franc Murgelj (12), Zdenka Luzar (5), Jože Mišmaš (23), Martin Može (12), Ivan Radoš (34), Mirko Nilič (17), Slavko Dravinec (15), Ludvik Lužar (5), Mirica Gril (5), Dušan Vasič (16), Cvetka Tomšič (12), Ivan Kastelic (5), Jože Zupančič (4), Draga Kajtazovič (29), Martina Vidmar (7), Gošnik Miha (9), Ana Dragan (16), Albin Debevc (2), Majda Vidrih (8), Milena Čučnik (8), Dragoslav Vasič (19), Jože Cekuta (21), Ljudmila Mesojedec (10), Tine FUip (8), Jože Šilc (10), Marija Bozovičar (16), Janez Ljubi (4), Valentin Levstik (15), Alojz Kramar(12), Jože Kavšček (15), Anica Župevc (31), Jože Žugelj (22) in Anton Gole <9)- Prišli - odšli PRVENSTVO NOVOTEKSA V PARIH Kegljaški klub organizira za vse Novoteksove člane prvenstvo v parih. Tekmovanje bo v discipuni 2 x 200 lučajev, tako da par meče izmenično istočasno 200 lučajev; tekmovalca mečeta drug za drugim po en lučaj. Skupen seštevek dveh nastopov da končnega zmagovalca. Tekmovanje bo ob četrtkih, takrat ko je redni trening kluba. Ker je to tekmovanje odprto, (ne samo za člane kluba), pričakujemo številno udeležbo. Modni kotiček v_____________________ \ začetku oktobra smo si ogledali sejem otroške mode za pomlad — poletje 1978 v Koelnu. Modni kreatorji so se to pot različno odločili. Nekateri poudarjajo predvsem safari stil, drugi romantični in ciganski, tretji pa podeželski stil. Jugoslovani na tem sejmu ne razstavljamo, vendar če vse, kar smo videli, primerjamo z našo kolekcijo, lahko brez težav konkuriramo vsem, saj smo nakazali prave tendence, tako v barvah in stilu, kot tudi v materialih. Jeans je tudi še v otroški modi, vendar v manjši meri, in to samo visoka kvaliteta. Zameta je več; in to širokoreb- NOVOTEKS - IMV 428:355 Začel se je jesenski del prrvenstva društva Novo mesto v borbenih igrah. Novoteks, ki vodi po spomladanskem delu, je v prvem kolu visoko premagal ekipo IMV in pri tem dosegel tudi odličen rezultat 428 podrtih kegljev. Čeprav ie Novoteks zapustilo več odličnih kegljačev (Blažič, I. Dravinec itd.), je očitno, da se bo tudi oslabljena ekipa borila za prvo mesto v ligi. Najboljši posamezniki v prvem nastopu so bili: S. Dravinec (75), S. Klobučar (66) in D. Vesel (55). mega, kakršnega si lahko privoščimo že to jesen in zimo; barve: olivno zelena, beige, čokoladno rjava in temno rjava. Kar se tiče lažjih materialov, prednjači bombaž v različnih vezavah in pastelnih tonih. Kot popestritev sta dve novi barvi: svetlo modra ter svetlo roza, in to ne samo za otroški, marveč tudi za odrasli svet. Kot zanimivost naj povem, da klasike skoraj ni. Kjer smo zasledili klasičen material (mešanica volne in polyestra ali 100-odstotna volna), je bil oblikovan v športnem stilu. Razstavljale so ,tudi ekskluzivne modne hiše, ki so prikazale svečana otroška oblačila iz pliša, bogatih čipk, satina in drugih dragih „poštirkanih“ materialov. Ob pogledu na ta oblačila sem dobila občutek, da hočejo kreatorji ta nežni in nedolžni otro3d svet postarati; pa še cene so izredno zasoljene. Zato oblačimo otroke cenejše v športnem, neutesnjenem, sproščenem stilu. Od 31. avgusta do 30. septembra so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: tozd Konfekcija: Marija Klobučar, Jožefa Grubič. Tozd Tkanina — izšivalnica: Marinka Grlica, Andja Brkič, Boža Ajster, Mira Groša; predilnica: Luca Vuleta, Azen Taraniš, Mirjana Gazibarič, Matoš Aščič, Harum Durakovič, Franc Bogo-lin; priprava: Faud Kočič, Smail Dacič; pletilnica: Cirila Boštjančič; oplemenitilnica: Anton Muhič. Strešnik: Darko Kovačič, Bojan Novak, Anton Praznik, Miroslav Slapšak, Jože Blažič, Janez Ziherl. Skupne službe: Franc Mervar (IVS), Bogdana Iličin (SS), Mira Ter-zin (finančni sektor), Anica Kranjc (menza). V istem obdobju pa so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Konfekcija: Ivan Novak (k vojakom), Smilja Jokič, Mile Pejič, Živko Tomič, Anica Križman (starostna upokojenka); Tkanina — tkalnica: Franc Dvornik, Stane Žagar. Trgovina: Hajra Skenderovič (prodajalna Sarajevo). Strešnik: Mento Kočevar. Skupne službe: Jože Debevc (IVS) ter Primož Krže (menza). Vreteno .n 3 4 5 7 8 ! 0 n 1. znak za električni upor 2. Rdeči križ 3. otok v Jadranu 4. reka na Dolenjskem 5. trgovsko podjetje 6. ptica ujeda 7. slovensko mesto 8. znojnica v koži 9. brezalkoholna pijača 10. sončni bog 11. amper NEPRIČAKOVAN USPEH Na letošnjih DŠI so se pomerili tekmovalci tudi v balinanju. Med 13 ekipami se je prijavil tudi Novoteks, ki je proti vsem pričakovanjem osvojil prvo mesto. Naša ekipa je bila pred pričetkom tekmovanja brez večjih možnosti za uspeh; v kvalifikacijah smo najprej premagali Iskro, nato pa še nosilca skupine Železničarja. V polfinalu s Pionirjem nismo imeli veliko dela, v finalu pa smo po dveh urah trajajočem boju zasluženo premagali 1MV. Za Novoteks so nastopali: Marko Zupančič. Jože Mohorič, Ciril Progar (Cunk) ter Jože Rolih. Rezultati: kvalifikacije: Novo-teks-Iskra 13:6, Železničar-Novoteks 11:13; polfinale: Pionir-Novoteks 8:13, finale: IMV-Novoteks 12:13. Končni vrstni red: 1. Novoteks, 2. IMV, 3. Krka, 4. Pionir itd. M. ZUPANČIČ ZMAGI KONFEKCIJE IN TKANINE V septembru smo imeli Novo-teksovi delavci v bršlinski telovadnici „športni dan", na katerem smo se pomerili v odbojki. V konkurenci žensk so se prijavile tri ekipe: Tkanina, Konfekcija in delovna skupnost skupnih služb. Najprej so skupne službe gladko premagale Tkanino z 2:0; nato so se pomerile igralke Konfekcije s skupnimi službami in rezultat je bil dokaj tesen: 2:1 za konfekcionarke, ki so bile veliko borbenejše. V zadnjem srečanju pa so igralke Konfekcije preskočile se eno oviro ter brez težav premagale Tkanino z 2:0. Končni vrstni red: 1. Konfekcija, 2. Skupne službe, 3. Tkanina. Zmagovalke so dobile pokal, ostali ekipi pa diplome. Med moškimi so se prijavile štiri ekipe: Tkanina, Konfekcija, skupne službe ter Trgovina. Najprej je Tkanina premagala Trgovino z 2:0, z istim rezultatom pa se je končalo tudi srečanje med Konfekcijo in skupnimi službami. V boju za tretje mesto so nato skupne službe premagale Trgovino z 2:1, v finalni tekmi pa so se izkazali igralci Tkanine, saj so brez večjih težav premagali Konfekcijo z 2:0. Končni vrstni red: 1. Tkanina, 2. Konfekcija, 3. Skupne službe in 4. Trgovina. Srečanja med Novoteksovimi obrati v najrazličnejših disciplinah so bila preti leti zelo razgibana; in prav s to prireditvijo se nam je ponudila priložnost, da obudimo to tradicijo. Odbojkarji ponovno zmagovalci na OSI V nadaljevanju DŠI je bil v središču pozornosti nastop naših odbojkarjev. Po spomladanskem delu so bili na drugem mestu, z enim samim porazom proti Iskri. Z istim nasprotnikom so se pomerili že takoj v prvem kolu; naši igralci so bili veliko boljši, saj so nasprotnike z odlično igro popolnoma razbili in zmagali z 2:0. Rezultati ostalih kol: Novoteks—Pionir 2:0, IMV-Novoteks 0:2, Novoteks-Krka 2:0 ter Novo-les-Novoteks 0:2. Naši predstavniki so na koncu zasedli z enim samim porazom prvo mesto, za kar jim res moramo čestitati Naša dekleta so se v primerjavi s prejšnjim letom popravila, saj so prišla na vsa srečanja, nasprotnicam so se včasih močno upirale, vendar so kljub temu pristala na zadnjem mestu. Kegljači so imeli tokrat malo manj sreče kot prejšnja leta. Zmagali so predstavniki IMV z 976 podrtimi keglji; Novoteks I. je bil 4. z 922 keglji, Novoteks II. pa s 447 keglji dvajseti. Uspešno so nastopali tudi atleti. Ob koncu je bil Novoteks tretji z 215 točkami, zmagala pa je Krka, ki jih je zbrala 250. Rezultati po posa- Dober rezultat Šepetavca Pred nedavnim so se pomerili v medobratnem srečanju Novo-teksovi strelci. Med ekipami je zmagala oplemenitilnica z 288 krogi, sledijo: 2. priprava (259), 3. trgovina (248), 4. tkalnica (248) in 5. IVS (240 krogov). Pri ženskah so strelke iz tkalnice zbrale 142 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Andrej Šepetave s 108 krogi, slede pa mu: Bečaj (103), Kramar (IVS - 103), Pinter (102), Pirc (Trg, - 101), Panjan (94), Mohorič (89), Bukovec (89), Avbar (opl. -83), Redjep (80) itd. Pri ženskah je zmagala Krapeževa (88) pred Koprivnikovo (54). meznih panogah: 100 m: 6. Brezovar (12,5), 11. Radovanovič (13,5); 1000 m: 2. Lužar (2:48,0), 16. Štine (3:29,8); skok v daljino: 3. Somrak (585), 7. - 8. Marolt (502); skok v višino: 7. Legan (150), 11. Aščič (145); met bombe: 3. Sečnik (55,60), 12. Zadkovič (45,55), 19. Novak (40), 23. Špan (36,10), 25. Gole (34,30); štafeta 4 xl00 m: 2. Novoteks (Somrak, Lužar, Brezovar, Marolt (50,2). Naši plavalci se niso udeležili tekmovanja v Dolenjskih Toplicah, kar kaže na neresnost. O tekmovanju v ostalih panogah, ki še potekajo, bomo poročali v prihodnji številki. Tudi letos so bili najboljši na DŠI - igralci Novoteksa OBVESTILO Tako kot lani je tudi letos za Novoteksove delavce rekreacija v bršlinski osnovni šoli. Razgibavali se bomo lahko vsak ponedeljek od 19. do 20.45. Vodstvo šole nas je opozorilo, da bodo vrata v telovadnico odprta samo do 19.15 in da zamudnikom ne bodo več odpirali vrat. Zato prosimo vse interesente, naj prihajajo na rekreacijo točno ter v po-^polni telovadni opremi_^ TEKMOVANJE MLAJŠIH ČLANOV Poteka prvenstvo Dolenjske za mlajše člane do 28 let, ki obenem šteje tudi kot kvalifikacija za selekcijo Dolenjske, ki bo tekmovala na republiškem prvenstvu. Trenutno je v vodstvu član Novoteksa M. Zupančič z 878 podrtimi keglji pred našim bivšim članov J. Blažičem (862).