VESTBHK
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov
P. b. b.
LETNtK XLt.
CELOVEC, PETEK 28. NOVEMBER 1986
ŠTEV. 48 (2304)
BržnvMHbofshe vo!i!ve 1986:
VoMni preobrni po avstrijsko
Maiadovnnje veiikih strank - podvig FP - uvetjovilev IAL
80
Mocku in njegovi OVP pri državnozborskih voiitvah absoiutno napovedani preobrat ni uspei. SPO je obdržaia reiativno večino, čeprav je tudi ona utrpeia hude izgube. !zgube SPO in OVP pa so šie predvsem v prid FP, katere giavni kandidat Haider je poieg napenjanja nemškonacionaine strune zna) vnesti v vo)i)ni boj tudi krepko porcijo sociatne demagogije in poputistično izražene kritike na račun „starih strank". Drugi zmagovatec nedetjskih vo)i-tev je bita Zeteno atternativna tista, ki je v vseavstrijskem meritu dosegta 4,82% gtasov, s tem pa te za 74 gtasov zgrešita deveti mandat. Povsem raztični so biti rezuttati KPA, ki pa je v vseavstrijskem meritu prvič spet uspeta povečati števito svojih gtasov.
Kot vzrok za izgube SPO je nju FP), nikakor pa tudi še ni npr. koroški deželni glavar Wag- jasno, da bi se OVP odrekla koa-ner navedel dejstvo, da sta se iiciji tudi samo s FP (koroški šef SPO in OVP medseboj preveč OVP Scheucher naprimer je bili, medtem „ko smo zamudili, zagovornik take koalicije). Hai-
Po državnozborskih voiitvah - izjave v prostorih dežeine viade: Wagner (SPO), Scheucher (OVP), Freunschiag (FP) in Kare) Smode (ZAL).
da se na levici in desnici nekaj premika". Sicer Wagner ni hotel priznati, da bi se bita vsaj SPO premato jasno in ofenzivno ogradita od FP, vsekakor pa dokazujejo tudi že prve raziskave zadržanja votitcev, da je prav ta manjkajoča diferenciacija imeta svoje postedice v nadpovpreč nem prirastku za FP. Začudi pa dejstvo, da tudi po objavi rezutta-tov nista imeta ne Vranitzky ne Mock kaj povedati o tem, da je votitni izid v bistvu potrditev „hoje za Haiderjem", oz. „hoje na desno. To je zaznata kot edina te Meissner-Btau, ki je kljub uspehu svoje tiste ta premik na desno jasno zabetežita.
Vprašanje bodoče vtade v teh dneh še vsekakor ni razčiščeno, čeprav je predsedstvo zvezne SPO že jasno izpovedato, da se hoče truditi za vetiko koaticijo z OVP. V zvezni OVP prevtaduje trenutno predstava o koncentracijski vtadi (se pravi ob upošteva-
der sam pa si jasno dopušča odprte možnosti, čeprav včasih izjav-tja, da mu je vtoga opozicijskega potitika prikrojena. Za ZAL je očitno jasno te, da hoče biti prava opozicija (čeprav je Meissner-Btau že pred votitvami izjavita, da bi si znata predstavtjati tudi to, da podpre manjšinsko vtado SPO). Toda prav opozicijski vtogi ZAL bi biti mogoči pozitivni preobrati (ZAL je dobita z osmimi mandati tudi pravico, da sama stavtja predtoge in zahteve), seveda pa se bo morato šete izkazati, v kotiko bo ZAL res v stanju odigrati napredno opozicijo na vseh mogočih področjih družbenega življenja.
V tej situaciji „snubijenja" in „ko-vanja" predstav gtede na novo vtado
tudi še ni govora o konkretnih osebah, ki naj bi bite vsaj po mnenju te ati one stranke na vsak način spet na ministerskih pozicijah. To je seveda tudi za nas koroške Stovence pomembno. Bo npr. dr. Moritz ostat minister za pouk? Ati pa perspektive na sptošnem sociatnem sektorju; kaj bo z Dattingerjem? Kaj bo s podržavljeno industrijo, kaj z obdavčenjem 13. in 14. plače, kaj s karenčnim dopustom tudi za moške,...?
Od OVP propagirani preobrat se torej ni docela uresničil. Vsaj zaenkrat še ne. Ostaja pa vsekakor še naprej odprto, v kotiko ne bo ka-kršnakoti koaticija te vsaj korak za korakom začela uresničevati te konservativne in proti interesom detov-nih tjudi naperjene zamisti. Kakšno ceno bi bila npr. SPO pripravljena plačati za vetiko koalicijo? Nevarnost, da se prav zakonodaja na sociatnem sektorju še naprej zaostri, je vsekakor akutna. Še prav posebej zdaj, ko smo zabeležiti ob izidu voti-tev sptošni premik na desno. Vprašanje je tudi, v kotiko bo uspeto ZAL, pa tudi vsem ostalim naprednim in alternativnim sitam, uveljaviti se, v kotiko bo mogoče prav v skupnih akcijah res opozicionatnih sit zatreti oz. zaustaviti napade na preostanke naprednih dosežkov iz preteklosti.
Prav to velja seveda tudi za manjšinsko vprašanje. V vrstah ZAL je prišet tudi Karet Smotte v parlament. Gotovo dosežek daje kandidirata kaka tista na izgtednem mestu tudi Slovenca, vsekakor pa tudi šete začetek. Jasno je, da bo Smotte v parlamentu prišel vsaj v manjšinskem vprašanju v hude spore z drugimi strankami. Važno pa bo vsekakor tudi, v kotiko ga bo v partamentu podprta vsa frakcija ZAL, še botj merodajno pa bo, v kotiko bo ZAL tudi v tem vprašanju uspeto povezati se z „iniciativami na bazi". Le po tej poti bo mogoče namreč v vseh vprašanjih - torej tudi v manjšinskem - uspeti, se pravi zdiferencirati tudi gledanja in sitnice znotraj ostalih parlamentarnih strank.
-LETNtCA SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „V)NKO POLJANEC" V ŠKOCtJANU
nedetja30.11.1986
Odkritje
spominske piošče žrtvam nasiija
14.00 pokopatiščevškocijanu
14.30 Siavnostna prireditev
ob 80-tetnici SPD „Vinko Potjartec" v Kuttumem domu Kass) v Škocijanu
Sodelujejo:
otroška skupina Škocijan mešani pevski zbor SPD ..Danica" moški pevski zbor SPD „Vinko Poljanec"
slavnostna govornika:
dipl. inž. Feliks VVieser dr. Matevž Grilc
Prisrčno vabljeni!
Vo!i!ve v števiihah
Pri nedetjskih državnozborskih volitvah je bito 5.461.291 votitnih upravičencev, gtasov je bito oddanih 4.8t5.268, tako da je votitna udetežba znašata 90,46 odstotka. Od teh oddanih gtasov jih je bito 98,21 odstotka veljavnih. Gtasovi pa so se porazdelili na stranke stedeče:
SPO je dobita2.092.122 gtasov ati43,13% (teta 1983: 2.312.529-47,65%), OVP 2.0903.360 gtasov ati 41,29% (2.097.808 -43,22%) FP 472.180 gtasov in 9,73% (241.789 - 4,98%) KPA 35.114 glasov in 0,72% (31.912 - 0,66%) ZAL pa 233.935 gtasov in 4,82%.
Na podtagi tega izida so dobite stranke nastednje števito mandatov: SPO 80 (1983: 90), OVP 77 (81), FP 18 (12), ZAL pa 8 (-), medtem ko druge stranke oziroma volitne skupine niso uspete pridobiti osnovnega mandata.
Votitve nn dvoienčnem oiemtiu
posebej in podrobno s pregtedno (abeto po občinah prikazujemo na 2. strani.
Pravtako objavtjamo tam nekaj ocen votitnega izida; take pač, ki dokazujejo, kako v drugih državah ocenjujejo nedetjski premik na desno.
PBEBEBtTE
2	Konftiktv Tržaškem zativu
3	Trubarjevi dnevi na Dunaju
4	Pevski zbor Metatke gostovat
v Šentprimožu
7	Razstava o svetovno znanem stovenskem arhitektu
Jožetu Ptečniku
8	Zaktjuček nagradne akcije
^rrs/aksvmje za manjšine ne priJe v poštev" je prej vo/itvomi in po tri-.sVrau^ar.sLem vrka o manjšinskem šo/stva Je/a/ prosvetni minister Jr. Nerkert Moritz. „Z zaJovo/jstvom pozJrav//a/no iziJ razgovorov na Dunaja" .se je napi/tova/ Koroni HeintatJien.st in preJrzno ..pričako-va/, Ja ga koJo kot iniciatorja šo/ske razprave pritegni/i Z; pogajanjem v Jetaj/ni/! vprašanjik"/
Vse to se je Jogaja/o in govori/o o/? popo/nem iz/r/jnčevanjM zastopnikov koro.ski/; .S/oveneev. VoJJ-nim jhnkcioanrjem strank so kik naši preJstovniki vreJni /e to/iko, Ja so ji/; preko javni/; okči/ injbrmiro/i, kaj misijo o n asi/; ziv/jenj.skik vprašanji/:/
PreJseJnik koroški/; socio/istov je reza/tat Jnnajskega so/skega vrka ovenča/ ce/o z /ovorikami akso/nt-nosti (,ker tri koroške stranke zastopajo 94% vo/i/cev je Josežeta: že akso/at;;a Jemokracja', je Jeja/ smise/no). Da niso kik vsi v /1 vstrj; poJoknega mnenja so pokaza/i šte-vi/ni protesti, ki so opozarja/i, Ja šo/-sko vprašanje pač /e ni izk/jučno koroška zajeva, temveč vseavstrj-ska.
/Ikso/ntne večine socia/istična stranka seJaj tnJi na Koroškem
nima več. Zato pa se je okrepi/ tisti po/itik, ki akso/utno okv/aJa popn-/istične jraze in socin/no Jemogogi-jo.
M kosta .S/V) in GVBseJaj pasti/; Jopasti, Ja jik ko Na; Jer še naprej „gna/prej sako"? .Sekeaeker je to že potrJi/. V zakva/o, Ja ma je BBČ) oJvze/a g/asove in Ja ko /jnJsko stranko očitno števi/čno k/V) kma/a prekite/a, ji koroška č) VB ponaja koa/icijo - Ja se ko v jpo-jevskem okjema zaJaši/a? 7aJi koroško
sveta in soJe/ovanje prizaJete manjšine, staršev in ačite/jev. Vsaj oJ socia/istične stranke ki /akko priča-ko va/e, Ja se še prej janaarskim šo/-skim vrkom (kjer ko Jo zastopniki manjšine verjetno spet izkjačeni/) oJpove popu/istični po/itiki Nai-Jerja s tem Ja se izreče za šo/ske poizkase. .Samo po tej poti ko mogoče okrepiti vzgojo sožija in avejaviti strokovno Je/o. .Sicer se socio/istom sp/ok ni treka več ča Jiti, če se ko Jo naprej krepi/; Jemagogi/
Da skupna šota ne ha padto
socia/istično voJstvo se ne oJgrajaje preveč oJ BBč).
Kar je Janajski Karier po vo/itvak agotovi/ o okek ve/ikik strankak nasp/ok, ve/ja taJ; za manjšinsko vprašanje:, .S popa/ističnimi/razami so negativne si/e priJoki/e protestne g/asove. Bo to oke ve/iki stranki strezni/o? Bosta v stanja najti poti, ki jim ko Jo Avstrijci zaapa/i? Verjetno je to za Jnja pri/ožnost.'
Strokovnjaki in Jemokratična javnost se že /eta npirojo(mo) /oče-va/ni šo/ski po/itiki. Neštetokrat smo preJ/aga/i izveJko šo/skik poizka-sov, a.stanovitev izokrazkenega
/aJi v manjšinskem vprašanja je za ve/iki stranki seJaj še zaJnja pri-/ožnost, Ja se oJ/očita za avstrijsko rešitev manjšinskega vprašanja ne pa za nemškonaciona/no pot. Bo Jragi poti ko naprej Jiktira/a BBč). Bo prvi se SBt) in č) VB /akko še „re-kakiktirata". Čekočeta.
V pretek/osti se je veJno a veja vi/ tristrankarski pakt. 7e kaj apanja, Ja ki ve/ika koa/ietja preneka/a taJ; s po/itiko tristrankarskega pakta? Bo ki seveJa taJ; pomeni/o, Ja stranke najJejo nov oJnos Jo zastopnikov okek osreJnjik orgonizocj in njiko-vik preJ/ogov.
Koroškik znakov za to še ni. „Be-/ativni" Leopo/J Wagner sicer izrak-/ja proJor Kar/a .Smo/ieta v par/a-ment za to, Ja ki se otrese/ še zaJnje oJgovornosti za manjšino. Namesto Ja ki se oJgrajeva/ oJ /Bč), ponav-Ja svojo staro žejo, češ, Ja preJ-stavniki osreJnjik s/ovenskik orga-nizacj niso zastopniki manjšin, temveč samo še .S'mo//e.
Najkojši oJgovor ko, če oke osreJnji organizacji ^ oJ/očnim in skopnim javnim nastopom Jemott.s^ trirata živ/jenjsko vo/jo s/ovenske naro Jne skupnosti, ki se z /očeva/no po/itiko ne pasti potisniti v geto.
Bri tem ko svojo v/ogo kotposreJ-nik mej zastopniki s/ovenske manjšine in avstrijskim par/amentom /akko prvič potrJi/ taJ; Kare/ 5mo/-/e, ki ko prav v par/amenta osta/e stranke mora/ opomniti, Ja se ne morejo izmakniti svoji oJgovornosti za nnJa/jnji okstoj in razvoj s/ovenskik ovstrijskik Jržav/janov.
Gotovo pa ne ko š/o to na poJ/ogi ges/a ...Skapna šo/a je pa J/a". Ne g/eJe na to, Ja koj za okranitev skapne šo/e še ni končan, in s tem ges/o ne zajame trenutnega resnega po/ožaja, - ges/o JaJi ne moki/izirn. Brez moki/izucije pa nokena par/a-mentarna po/itika ne ko uspešna/
v. w.
Izid d	ržavnozborskih votitev v dvojezičnih občinah								
	SPO		ČVP		FPČ		KPA		ZAL
	drž. 1986	drž. 1983	drž. 1986	drž. 1983	drž. 1986	drž. 1983	drž. 1986	drž. 1983	drž. 1986
Bekštanj	2627	2773	1148	1296	830	389	37	49	252
Bitčovs	506	474	293	346	141	76	9	9	106
Bistrica v Rožu	925	1028	382	412	240	90	18	19	127
Borovije	2728	3148	1055	1136	880	317	50	61	250
Čajna	859	850	341	363	282	168	20	22	30
Dhoiica	644	673	313	307	188	108	7	5	23
Djekše	267	232	239	272	106 -	44	1	3	40
Dobrta vas	2017	2069	1048	1102	477	181	20	21	168
Gaiicija	519	520	337	393	153	65	2	2	57
Giobasnica	506	499	236	273	83	28	4	5	188
Grabštanj	746	796	563	638	352	140	3	2	35
Grebinj	879	951	901	1013	430	178	2	7	65
Hodiše	579	597	343	392	235	62	2	6	83
Kotmara vas	893	953	478	490	234	90	10	12	98
Otok	202	220	318	380	173	45	0	0	25
Piiberk	1712	1816	993	1104	471	208	31	34	526
Podkiošter	2549	2725	845	946	808	302	127	135	132
Pokrče	772	787	440	461	310	99	3	3	35
Rožek	511	513	272	253	127	73	4	7	75
Ruda	541	519	300	297	159	80	3	4	31
Sete	285	291	80	100	6	3	4	6	122
Straja vas	465	520	313	341	129	52	9	3	44
Suha	373	385	267	288	102	19	3	2	41
Škocijan	1195	1196	784	861	337	149	11	13	214
Škofiče	699	771	312	332	210	86	5	8	60
Šmarjeta v Rožu	361	395	239	222	110	26	4	4	39
Šmohor	2148	2142	1426	1556	1098	795	10	11	130
Štefan na Zitji	692	704	413	476	139	58	2	5	21
Šentjakob v Rožu	1647	1751	473	561	412	175	49	61	263
Vetikovec	3430	3551	2032	2371	1322	567	32	27	210
Vemberk	1442	1485	591	618	494	228	8	10	77
Vrba	2143	2354	1296	1475	1247	682	39	39	255
Žetezna Kapta	1310	1358	454	496	168	73	33	41	142
Žihpotje	342	347	417	408	207	75	2	3	49
Žitara vas	796	802	320	352	176	54	10	3	134
Žretec	2156	2225	849	870	702	256	16	29	129
Betjak mesto	19136	19906	8444	9538	6521	3232	425	459	1273
Cetovec mesto	26140	28272	17192	19609	12281	5190	413	483	2616
tzid votitev po okrajih									
Cetovec-dež.	15503	16724	9396	10122	6148	2389	185	231	1471
Betjak-dež.	20817	22147	8552	9378	8663	4652	443	501	1489
Šmohor	5405	5325	4711	5242	2728	1820	32	44	245
Vetikovec	13545	13898	7911	8822	3984	1646	152	162	1816
Dežeta Koroška - vštevši votitce/ke z votitno karto									
	170703	181497	98453	109949	75736	36775	2342	2562	13698
TRŽAŠKO PtSMO
paw< stranj: Dolgi odmev strelov v tržaškem zalivu
Volitve
na dvojezičnem ozemlju
Na dvojezičnem ozemtju so prinesle državnozborske volitve (brez volilnih kart) naslednje rezultate (v oklepaju je zapisano število glasov državnozborskih volitev 1983): Vsega je bilo v dvojezičnih občinah oddanih 81.917 (77.323) veljavnih glasov. Od teh jih je odpadlo na SPO 41.202 (43.227), na OVP 21.617 (23.812), na FP 13.918 (6.180), na KPA 598 (679), na ZAL 4.313, Koroški zeleni pa so dobili 269 glasov.
Rezultati nekaterih posameznih občin sicer izstopajo (tako je npr. SPO v Bilčovsu še pridobila), toda na sploh lahko zabeležimo, da je izid volitev tudi na dvojezičnem ozemlju v splošnem trendu. Faseta je morda le to, daje SPO na dvojezičnem ozemlju nad vsekoroškim, OVP pa še pod vse-koroškim povprečjem, čeprav so pro-centualne izgube skorajda popolnoma identne. Prirastek FP je tudi na dvojezičnem ozmelju v bistvu v vse-koroškem povprečju (še pred kakimi 15 leti je imela le borih 3%, danes pa 17%), hkrati pa je tudi pokazatelj za to, da je narodna diferenciacija - vsaj kar se tiče najbolj nemškonacionalnih sil - v glavnem tudi na dvojezičnem ozemlju dokončana, in da imamo tudi na dvojezičnem ozemlju opraviti s premikom na desno v prid Haiderjevi FP.
Tudi za KPA so pomenile nedeljske volitve na dvojezičnem ozemlju nazadovanje, medtem ko je ZAL uspelo (ne samo na dvojezičnem ozemlju) povečati število glasov v primerjavi npr. z deželnozborskimi volitvami 1984. ko sta kandidirali ALO in KEL na eni listi z deželnozborskimi volitvami 1984, ko sta kandidirali ALO in KEL na eni listi (4313:3370). Sploh kaže izid za ZAL na Koroškem, da ji prvič ni škodovalo, da so kandidirali tudi Slovenca, drugič pa dokazuje izid tudi to, daje prav angažiranost ZAL za ekološka in druga družbenopolitična vprašanja prinesla tudi na dvojezičnem ozemlju dodatne glasove.
Po
državnozborskih
volitvah...
„Fs war e/n 7ag der Meder/agcn; D/e Me/n ungsfor.se/? nng ver/or jeg/;-c/?e G/aubtvt/rd/gke/f, Franz Vran/fz-Ary ze/tn Mandate, A/o/s Mock sem po/Zf/sc/tes Leben - und Osferre/c/t dured d/e JV/nferoBens/ve Lorg /Lade rs An.se/ten /m A us/and." /„pro-/H". 24.1L)
„F/ne F/e/anfenhoc/tze/f ztv/seden SPO und OVP/st tvadrsede/nded, ob-vvod/ Osferre/ed ub/e Fr/adrungen m/t e/ner groden Koadt/on dat..."
/zadudnunemšk/ „Mnnedner Merkur". 24. iL).
„D/e braunen .5'edatfen /m Land sede/nen /angergevvorden zu se/n..."
(šv/earskaBas/er Ze/fung", 24. //.)
„Das podt/sede Ges/cdt Osfer-re/eds /st m/f d/esem VVad/ausgang n/cdt anz/edendergetvorden." (n/zo-zemsk/„de Vu/kskrant", 24. //.)
„Dam/f ze/gf s/ed jeden/a//s, dati d/e VVa/ddeun-AFare Osferre/ed ke/-nes/a//s zur Bes/nnung gebracdf dat, sondern d/e am me/sfen reedfs sfe-denden Bevd/kerungsscd/cdfen nur nocd rad/ka/er tverden ded." /fran-zosk/ ,.Le Maf/n", 24. 44.)
„Der /Lurra-Pafr/of/smus, der Kurt IVa/ddean /n d/e k/ofburg be/orderfe, kam d/esma/ dem Karatvanken-Mund/ zugufe." /„prn///", 24. //./.
Doslej se je (zlasti ob nedavni XI. obletnici osimskega sporazuma) večkrat ponavljalo, da je treba čim prej rešiti še preostala nerešena vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Ta vprašanja so: dokončna ureditev položaja obeh manjšin, italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji; zgraditev avtocestnih povezav med Trstom, Gorico in osrednjo Slovenijo ter problemi ribištva na Jadranu. Pri tem se je ribištvo navadno navajalo na koncu vsaj Slovenci smo bili tako navajeni. Prejšnji teden pa je ribištvo prešlo na prvo mesto, na nepričakovan in tragičen način.
V tržaškem zalivu je italijanski ribiški čoln lovil v jugoslovanskih teritorialnih vodah, ko ga je čoln jugoslovanske milice pozval naj mu sledi v Koper. Kapetan ribiškega čolna je skušal zbežati, patruljni čoln pa je oddal več rafalov. Večina strelov je bila nemerjenih v morje, pred bežečo ladjo, a nekaj strelov je padlo tudi v njen prednji del, kjer ni bilo videti nobenega člana posadke, a ravno tam je pod palubo stal 241etni kapetan, ki je bil na mestu mrtev.
Ne glede na številne kršitve jugoslovanskih teritorialnih voda, je ribičeva smrt zelo bridko odjeknila na lokalni in tudi na mednarodni ravni. Ob odprti meji, kjer se veliko govori o sožitju, so streli na neoborožene ribiče spustili neprijetno senco. V soboto, 22. t. m. ko so
ribiča pokopali, j^ incident dobil že bolj jasne obrise tragičnega slučaja: na pogrebu je bil prisoten tudi koprski župan in svoje obžalovanje so poslale tudi jugoslovanske vladne strukture. Poleg teh formalnih dejanj, pa so bili storjeni prvi koraki, da se ribiško vprašanje čim prej temeljito razreši.
Odmev tistih rafalov je močno odjeknil tudi med Slovenci. Izstreljeni so bili le dan potem, ko je jugoslovanski zunanji minister zaključil dvodnevni obisk v Italiji. Dizdare-vič je ob koncu obiska sprejel tudi slovensko enotno delegacijo, ki je dobila novo potrditev o odporih, ki obstajajo znotraj italijanske vlade, da bi osvojila načelo globalnosti glede slovenske zakonske zaščite. Enotna delegacija Slovencev v Italiji je o teh odporih sprejela, odnosno potrdila svoja stara stališča, že teden dni prej, 12. t. m., po stikih, ki so bili omenjeni v prejšnjem „tr-žaškem pismu". Zaščitni zakon mora biti globalen po vsebini in ozemlju, predvsem pa ne sme omejevati že prejete obveze, kot se je zgodilo za obetanih 35 milijard lir (in ne 55, kot je pomotoma zapisano v prejšnjem pismu).
Incident na morju bi lahko skalil meddržavne odnose. Marsikdo se je bal te preveritve resnične želje po sodelovanju, še bolj pa strumentali-zacije, ki bi jo lahko sprožile nacionalistične sile. Na srečo seje izkaza-
lo, da sta obe skrbi pretirani. Tržačani in zlasti mladina se niso odzvali na neofašistični poziv, da bi demonstrirali, zato se je desničarski poskus izjalovil. Izmed javnih ustanov, pa je razočarala le Goriška pokrajina, ki je odpovedala sodelovanje in prostore za knjižno razstavo o slovenskih protestantih. „Trubar je bil spet izgnan", je komentiral Primorski dnevnik.
Toda neodviznost mesta, si je treba razlagati prej s pasivnostjo kot pa s kako višjo obliko zavesti. Dokaz za to trditev izhaja iz osrednjega tržaškega kulturnega dogodka v tem mesecu. Vrsta italijanskih in jugoslovanskih študijskih ustanov je med 13. in 15. novembrom organizirala v hotelu sredi mesta zgodovinski posvet na temo: „Trst 1941 - 1947: od italijanske agresije na Jugoslavijo do mirovnega sporazuma". Vsebina je bila torej kar se da aktualna, saj se o tistih letih še veliko govori in piše, zlasti o vozlih kakršni so: število izginulih med jugoslovansko upravo Trsta, maja 1945; eksodus Italijanov iz Istre v Italijo; odnosi med italijansko in jugoslovansko KP, itd.
Kljub aktualnosti, pa je posvet potekal ob očitni odsotnosti uradnega in neuradnega Trsta, da se vprašanjem, ki jih sicer hoče zlorabiti, v širokem loku izogne in s tem tudi odprti, strokovni razpravi zgodovinarjev obeh narodov.
Ve!ik odziv Trubarjevih dnevov na Dunaju
Ne le v njegovi ožji domovini - na Dolenjskem in drugih krajih Slovenije, so se letos spominjati 400-letnice smrti vehkega slovenskega reformatorja in očeta prve slovenske knjige, Primoža Trubarja -ampak tudi v tujini so obujali spomin na tega velikega humanista 16. stoletja. Posebne slovesnosti so se med drugim odvijale v Tubingenu, kjer je Trubar preživlja! svoja leta v izgnanstvu.
Trubarje ves čas svojega življe-nja bi) prisitjen popotnik; tako ga je pot privedla tudi na Dunaj, kjer je bii vpisan na univerzi. Torej tehten vzrok, da so se tudi na Dunaju spomnih avtorja Slovenskega katekizma", in to v okviru „Trubarjevih dnevov na Dunaju", ki so bili v času od 19. do 22. novembra letos v Palači Pallfi v centru mesta. Kot prireditelji so vabili Kulturno-informativni center SFRJ, Avstrijsko-jugoslovan-sko društvo in celovška Založba Drava. Bojazen, da prireditev med dunajsko publiko ne bo našla dovolj odziva, se je izkazala kot neumestna, saj so z zadoščenjem beležili pravi naval kulturno zainteresiranih ljudi, ki pa nikakor niso prišli samo iz vrst Slovencev, ki živijo na Dunaju, temveč tudi presenetljivo veliko število nemško govorečih obiskovalcev iz vrst kulturnikov in znanstvenih delavcev. Posebno je to prišlo do izraza na slavnostni akademiji v spomin na Primoža Trubarja, katere sta se poleg ambasadorja SFRJ na Dunaju, Miloša Krstiča udeležila tudi zvezni minister za znanost dr. Heinz Fischer in dunajski podžupan Erhard Busek. Kot predsednik Avstrijsko-jugoslovanskega društva je minister Fischer v svojem nagovoru podčrtal pomen Primoža Trubarja kot občeevrop-skega misleca, ki je za svoj čas daleč presegel duh vsakdanjosti.
Redna knjižna zbirka Mohorjeve družbe za leto 1987 vsebuje deset naslovov. To je vsekakor lepo število knjig, ki pa je povezano z jubilejem Mohorjeve družbe, ki letos slavi 135-letnico ustanovitve. Knjižna bera MD je bogata tudi po vsebini. Posebej pa je treba naglasiti, da je zbirka koroška oz. vseslovenska, da v le-tej ne prevladuje več literatura politične emigracije.
Koledar Ml) nudi celo vrsto izvirnih in zanimivih prispevkov o zgodovini slovenskega naroda, naravi, okolju, gospodarstvu, varstvu narave, šolstvu in vzgoji, umetnosti, književnosti ter raznih poročil in znanstvenih razprav. Cena: šil. 80.
Pratika je priljubljena žepna izdaja s tradicionalnim vremenskim koledarjem za.prihodnje teto. Sicer pa se pisci v Pratiki ukvarjajo z vzgojo mladine, z raznimi koristnimi iznajdbami, s svetovnim jezikom esperantom in drugimi rečmi, zlasti družabnimi igrami in ugankami.
Cena: šil. 43.
Vsak dan zdravilne rastline je
knjiga Tatjane Angerer, ki jo poznamo tudi kot našo sodelavko, saj je v Slovenskem vestniku objavila že številne prispevke o zdravilnih rastlinah, je v svoji knjigi zbrala 64 rastlin, ki naj bi jih uporabljali v vsakdanjem življenju predvsem zato, da bi okrepili in ohranjali zdravje. Angererjeva je svoje nasvete tudi mojstrsko ilustrirala, kar je za spoznavanje posameznih rastlin bistvenega pomena.
Cena šil. 150.
Rešitev izgubljenih govori o verskih problemih. Knjigo je napisala krščanska filozofinja Tatjana Gorič, rodom iz Rusije, zdaj pa živi v Parizu. Cena: šil. 60.
Pozdravi ni knjiga, ampak kaseta s
Fischer je ob tej priložnosti tudi naglasil, da Trubarjevi dnevi na Dunaju potrjujejo tudi plodovit razvoj kulturnega in znanstvenega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo.
Slavnostna govornika akademik Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter univ. prof. dr. Ger-hard Neweklowsky s celovške univerze sta v svojih izvajanjih orisala življenje in delo, in sploh pomembnost osebnosti Primoža Trubarja. Akademijo je s svojim nastopom zaključila pianistka Dubravka Tomšič, in z izvajanjem del skladateljev Scarlattija, Chopina in Srebotnjaka navdušila številno občinstvo.
Film o Trubarju
Zaključek Trubarjevih dnevov na Duanju je tvorilo predvajanje praizvedbe slovenskega filma „Heretik". Žal je film razočaral -ne zaradi morebitnih umetniških pomanjkljivosti (Polde Bibič je v vlogi Trubarja izvrsten) - marveč zaradi ponesrečene izbire časovnega obdobja Trubarjevega življenja. Kakor je v diskusiji bilo povedano, je na Dunaju predstavljeni film „Heretik" - ki ga bo prevzela tudi avstrijska televizija - samo eden izmed štiridelne nadaljevanke, ki je posvečena prikazu Trubarjeve biografije.
posnetki pesmi Hanzija Artača. Pesmi pojeta znana pevca Meri Avsenak in Oto Pestner. To je gotovo nekaj za vse, ki jim je blizu koroška glasbena ustvarjalnost, katero Hanzi Artač brez dvoma bogati s svojim ustvarjanjem. Cena: šil. 85.
Rojstvo v Betlehemu je otroška slikanica, v kateri češki ilustrator Šte-pan Zavrel v besedi in sliki prikazuje kristusovo rojstvo. Cena: šil. 80.
V moji hiši gre za zbirko otroških pesmi, ki jih je napisala Dorli Ham-merschall iz Šentjakoba v Rožu, ilustriral pa umetnostni kritik dr. Ivan Sedej iz Ljubljane. Pesmi so napisane iskreno in bodo gotovo očarale mladega in starejšega bralca. Knjižico, ki je izšla kot sedmi zvezek vrste Mladi Korotan, je MD posvetila prof. Jožku Hutterju ob njegovi 85-letnici.
Cena: šil. 49.
Iz mojih zvezkov je tudi zbirka pesmi domačega avtorja-samouka Antona Gabriela iz Leš pri Šentjakobu. Avtor preseneča s presenetljivo dobro pesniško obliko in govorico, s katero izraža bolečino koroškega Slovenca. Spremno besedo je napisal Vinko Ošlak, s fotografijami pa ilustriral avstrijski književnik Peter P. Wiplinger. Cena: šil. 60.
Stenski koledar 1987, katerega moto je „!n memoriam", je delo Valentina Omana, ki je v središče postavil človeka v svoji končnosti, minljivosti, časnosti in svoji brezčasnosti. Koledar je urejen v sedmih jezikih, zato namenjen tudi širšemu svetu. Cena: šil. 150.
Knjižno zbirko MD za leto 1987 je možno dobiti pri krajevnih zaupnikih in v knjigarni Mohorjeva v Celovcu. Cene posameznih knjig veljajo, če jih kupimo kot celotno zbirko, sicer so znatno višje.
Film, ki smo ga videli na Dunaju, bo na razpolago tudi v formatu 35 mm - torej tudi za kinematografe. Za ta namen so iz celote zluščili obdobje Truoa.jeve vrnitve v Ljubljano, kamor so ga povabili kranjski stanovi kot superintendenta evangelijske cerkve, pa tja do njegovega ponovnega izgona iz Ljubljane. Verjetno je to obdobje eno najdrama-tičnejših v življenju reformatorja in prav zato tudi vabljiv za pisanje scenarija. V nadaljevanki-ki prikazuje celotno Trubarjevo življenje in delo - je to obdobje gotovo važen de! celote; za samostojen film o Trubarju pa je to obdobje njegovega življenja ponesrečena izbira.
Trubar - je za slehernega Slovenca v prvi vrsti oče slovenskega pismenega jezika, oče prve slovenske knjige - in film, v katerem niti ena sekvenca kaj šele scena, ne prikazuje trenutka, ves trud, dvom, marljivost in končno tudi veselje, ko je ta prva slovenska knjiga zagledala luč sveta in prav tako tudi v nobeni sekvenci ne prikaže, kako je slovenski narod zagledal in sprejel to svojo prvo knjigo - tak film ni zadel Truba-jerjevega pomena. Takšen, kakršen je bil predvajan, je film ponesrečen torzo (morda) posrečene nadaljevanke.
Trubarjeve dneve na Dunaju je zaokrožila uspešna prodajna razstava knjig, ki jo je priredila Založba Drava. V ospredju so seveda stale vse nove izdaje knjig v zvezi s Trubarjem, hkrati pa je tudi dunajski publiki predstavila svojo zavidljivo založniško produkcijo zadnjih let, s katero je slovenski knjigi utirala pot na inozemski, zlasti še na nemški trg. S tako obširnim založniškim programom bi se lahko ponašala marsikatera druga avstrijska založba podobne velikovsti. S to svojo dejavnostjo sledi „Drava" Trubarjevemu izročilu: slovensko knjigo med ljudstvo.
F. Z.
Slovenski mladinski fiim v Celovcu
V okviru mednarodnih otroških in mladinskih filmov ho v Alternativnem kinu - v Wulfenia-kinocentru v Celovcu prihodnjo nedeljo ob 16. uri predvajali slovenski mladinski film POLETJE V ŠKOLJKI
To je nov slovenski film za mladino, od osmega leta dalje, ki gaje zrežiral Tugo Štiglic. V filmu, ki prikazuje zgodbo mladega Tomaža na počitnicah, ko mu je tudi v tem času najboljši prijatelj računalnik. Potom letega mu uspe izslediti roparje školjk in jih izročiti roki pravice. Toda oh bojih z roparji računalnik uničijo in Tomaž ga ne more več vprašati za nasvet, zato se mora sam učiti in odločati o rečeh, za katere je vedno našel odgovor pri kompju-terju.
Film Poletje v školjki je prvi mladinski film Tuga Štiglica, ki ga je posnel po zgodbi Vitana Mala. Film je med mladimi obiskovalci našel navdušen sprejem, predstave so vedno razprodane, kar je najboljše potrdilo o uspešnosti filma. Toda to še ni vse, kajti film Poletje v školjki je na mednarodnem festivalu v Gif-foni prejel glavno nagrado žirije, ki so jo sestavljali otroci. To pa nekaj pomeni, saj so otroci odkriti in povedo, kaj jim je všeč.
Zato priporočamo, da si film ogleda čim več mladine iz Celovca in drugih krajev.
Knjižna zbirka
Mohorjeve družbe za teto 1987
Slovenska prosvetna zveza in Slavistični inštitut vabita na
Trubarjeve dneve
na eeiovški univerzi od 9. do H. decembra 1986 Spored
Torek, 9.12.:	ob 19. uri v avli otvoritev razstave knjig
ob 19.30 uri (predavalnica H) univ. prof. Gerhard Newek!owsky: „Nastanek slovenskega knjižnega jezika"
Sreda, 10.12.:	ob 18. uri (predavalnica !H)
prof. Jože Rajhman:
„Zgodovinski pomen Primoža Trubarja" ob 20.40 uri Alternativkino (kinocenter \Vulfenia) film o Primožu Trubarju „Heretik"
Četrtek. 11. 12.: ob 20. uri v Mladinskem domu, Mikschallee 4 gledališka predstava „Živ!jenje in smrt Primoža Trubarja" izvaja KUD „Primož Trubar" iz Velikih Lašč Avtor drame: Jože Javoršek
Med novimi revijami:
„Die Brucke
Slovenska koroška književnost in likovna umetnost danes brez dvoma sodita med tiste dejavnike, ki sooblikujejo celotno podobo umetnosti naše dežele. So faktor, mimo katerega danes nihče več ne more, in ga tudi več ne prezira. V tem oziru moramo resnici na ljubo zapisati, da koroška kulturna revija ,.Die Brucke" in njena predhodnica mimo slovenskega leposlovja na Koroškem nikoli niso šle. Danes lahko samo dodamo, da skoraj ni več številke, v kateri slovenska umetnost na Koroškem v reviji ,.Die Brucke" ne bi bila prisotna. To pa je hkrati tudi potrdilo o močni razvejenosti naše umetnosti, njeni kvaliteti in uspešnosti ne le na Koroškem, ampak tudi daleč preko njenih deželnih meja.
Nova, 3. številka letošnjega letnika „Die Brucke", je spet odraz pravkar zabeleženega. Tu je namreč spet močno zastopan slovenski - celo vseslovenski umetnostni utrip. Tokrat dominira naš slikar in pesnik Gustav Januš, kije v reviji predstavljen kot pesnik in slikar, pri čemer pride do izraza njegov uspešni prodor v nemški in romanski kulturni prostor! Kot slikar je Januš v reviji zastopan s številnimi reprodukcijami njegovih slik ter z objavami nekaterih pesmi, ki jih je v nemščino prevedel Peter Handke, v italijanščino in furlanščino pa Hans Kitzmuller. Januševe pesmi so iz zbirke, ki jo je založil Hans Kitzmuller v Italiji.
' štev. 3/1986
Drugi pomembni prispevek so pesmi Nika Grafenauerja, katerega pesmi je v nemščino prevedel Janko Ferk, ki se s tem uveljavlja tudi kot prevajalec. Janko Ferk je v „Die Brucke" še zastopan s kratkim zapisom o literarnem delu Milene Merlak in Leva Detele, ki živita na Dunaju in sta znana tudi kot posrednika med literaturami sosednjih dežel.
Med prispevki, ki govore o koroških umetnikih ne kaže prezreti predstavitev samouka, vsestranskega	umetnika
Johanna P. Elbeja, ki ga poznamo kot graditelja samosvojega „gradu" v Globasnici. O Elbejevem delu razglablja De! Vedernjak iz Podjune.
Tako je nova številka revije „Die Brucke" poleg drugega branja zanimiva tudi za slovenske bralce, saj so prispevki objavljeni v izvirniku in prevodih, kar bralcu daje možnost primerjave originala s prevodom.
Glavna pozornost pričujoče številke je posvečena likovni umetnosti oz. arhitekturi, to pa pomeni, da je revija privlačna tudi za oko. Vsekakor priporočamo, da revijo vzamete v roke in jo pozorno pregledate njeno vsebino, ki sladokuscem umetnosti nudi marsikaj zanimivega.
Prihodnja številka, zadnja letošnjega letnika, bo izšla še konec tega, ali na začetku leta 1987.
Kunstverein fur Karnten (Umetnostno društvo za Koroško) Kunstlerhaus (Dom umetnikov), in Osterreichgalerie vabijo na otvoritev likovne razstave
Miada umetnost iz Jugoslavije
v četrtek, 4. decembra 1986, ob 18. uri v Domu umetnikov v Celovcu. Uvodne besede bo imet priznan jugoslovanski umetnostni zgodovinar.
Obširna razstava bo odprta od 5. do 23. decembra 1986, in sicer v času od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih ogled razstave ni možen.
Pevski zbor Metaike gostova) v Šentprimožu
V nedeljo se udeležimo odkritja spominske plošče žrtvam nacističnega nasilja v Škocijanu
Slovensko šolsko društvo v Celovcu, Slovensko prosvetno društvo „Danica" in otroški vrtec v Šentpri-možu so preteklo soboto vabili na koncert pevskega zbora delovne organizacije METALKA iz Ljubljane. Prireditev je seveda bila v kulturnem domu „Danica", kamor je prišlo mnogo ljubiteljev slovenske pesmi.
V občini Rožek so bili pred kratkim šokirani z vestjo, da Avstrijske dravske elektrarne nameravajo 2 ha gradbenih parcel v Dulah deklarirati za poplavno območje. To se pravi, da bi bilo treba za omenjena gradbena zemljišča izvesti prenamembo za polja in travnike. To pomeni velik udarec za prizadete lastnike parcel, ker bi morali graditi svoje hiše nekje drugje. Poleg tega pa je vse to povezano tudi s finančno platjo, saj stane gradbena parcela na tem območju danes 200 šilin-
Miting Kladiva
v soboto 29. novembra 1986 s pričetkom ob 14.30 uri v Mladinskem domu SŠD
Nastopaj«:
#	Lutkovni oder Bežigrad (.Lev in miška")
#	Janko Messner in Heino Fischer (teksti)
#	Jani Oswaid in Kundaiini (tek sti in jazz)
#	Marjo Pogačnik (iluzije) ter
W pevski zbor Ivo Lota-Ribar (iz
Beograda)
#	Far Autpeggae, rock in jazz) Poleg tega še dia, video, razstava itd.
Vsi prisrčno vabljeni!
Drage goste iz Ljubljane sta s svojo pesmijo pozdravila pevska zbora SPD „Danica" in „Vinko Poljanec". Pozdravne besede je v imenu prirediteljev spregovorila Milena Grobla-cher, ki je naglasila odlično sodelovanje delavske organizacije METALKA z otroškim vrtcem v Šentprimo-žu, nad katerim je imenovana
gov za kv. meter, po prenamembi pa bi isto zemljišče stalo samo še 20 šilingov.
Že pred 16 leti, ko so v Rožeku gradili elektrarno, so strokovnjaki morali vedeti, da je v Dulah nevarnost poplav, trdili pa so, da z gradnjo elektrarn te nevarnosti sploh ne bo več.
Ogorčeni nad to namero Avstrijskih dravskih elektrarn pa niso samo prizadeti lastniki gradbenih zemljišč, marveč tudi občina sama, ki je ljudem omogočila prenamembo njiv in travnikov v gradbene parcele, skratka gradnjo hiš oziroma stanovanj, sedaj pa naj bi vse to padlo v vodo.
Na zadnji občinski seji je bila osrednja tema vprašanje poplavnega območja v Dulah. Edina možnost rešitve tega grozečega problema bi bila v izgradnji nasipa, ki bi ob poplavah zabranil vdor vode na ogroženo ozemlje. Tega mnenja je tudi deželni svetnik Max Rauscher. Župan Herbert Schiller, velik zagovornik nasipa, je na seji avstrijskim dravskim elektrarnam očital, češ da imajo za razne druge ukrepe varstva okolja milijone na razpolago, za obrambo proti poplavam v Dulah pa ni nič poskrbljeno.
delovna organizacija leta 1979 prevzela pokroviteljstvo. To svojo skrb pri METALKI jemljejo zelo resno. Tako med drugim otrokom iz vrtca vsako leto omogočijo desetdnevno bivanje na Jadranski obali, ob koncu leta pride v Šentprimož dedek Mraz, ki v veselje naših otrok razdeli novoletna darila.
Prisrčnost, ki je prišla do izraza že v pozdravih, se je nadaljevala s koncertnim delom gostov - mešanega pevskega zbora METALKE. Pod vodstvom Mitje Gobca je zbor izvajal spored pesmi pretežno domačih skladateljev, torej znanih in priljubljenih pesmi, pa tudi takih, ki tonejo že v pozabo. Mitja Gobec ima svoj zbor na visoki ravni, zato je koncert bil lepo doživetje za vse obiskovalce. Slišali smo, s kakšno ljubeznijo pevke in pevci gojijo slovensko pesem in pesem drugih mojstrov. Program je bil vsebinsko dobro izdelan in je svoj višek doživel na koncu. Zato je razumljivo, da je moral dodati še nekaj pesmi in tako zadostil navdušenju občinstva.
Pesem je donela tudi po koncertu, ko so se gostje in domačini srečali v družabnem razpoloženju. Tedaj so tudi sklenili, da bo zbor kmalu spet prišel v Šentprimož - in ne bo več čakal „dolgih sedem let", kot se je to zgodilo zdaj. Zborovodja Mitja Gobec je povedal, da se čuti tudi Korošca, saj ima sorodnike v Šmihelu in Globasnici.
Koncert pevskega zbora METALKE v Šentprimožu je brez dvoma prispeval k temu, da bodo vezi s Koroško še bolj tesne, prijateljstvo še globje.
iščemo tajnico
Klub slovenskih občinskih odbornikov (KSOO) in Koroška enotna lista (KEL), Viktrin-ger Ring 26,9020 Celovec, razpisujeta delovno mesto tajnice v skupni pisarni obeh organizacij v Celovcu.
Pogoji - obvladanje strojepisja in obeh deželnih jezikov v pismeni in ustni obliki, organizacijske sposobnosti in smisel za politično delo; osebe s primernimi poklicnimi izkušnjami imajo prednost.
Nastop službe s 1. decembrom 1986. Plača po dogovoru.
Interesentke naj naslovijo pismeno prošnjo z življenjepisom in spričevalom na pred-stojništvo KSOO in KEL!
Zveza koroških partizanov bo v nedeljo 30. novembra na pokopališču v Škocijanu odkrila spominsko ploščo žrtvam nacističnega nasilja v občini Škocijan. Odkritje te plošče sovpada s pomembnim jubilejem domačega prosvetnega društva - 80-letnico Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec". To društvo je ime prevzelo po prvi nacistični žrtvi v občini Škocijan, župniku ter političnem delavcu in deželnem poslancu Vinku Poljancu.
Samo v občini Škocijan je bilo 14 žrtev nacističnega nasilja, ki jih tem potom imensko navajamo:
#	Župnik Vinko Poljanec je bil aretiran prve dni po okupaciji Avstrije, mučen in 25. avgusta 1938 na posledicah zastrupitve umrl.
#	Kapian Anton Kutej, zaveden narodnjak, zaradi antifašističnega udejstvovanja v koncentracijskem taborišču umorjen
#	Jožef in hčerka Lizika Ročičnjak,
zaradi sodelovanja v uporniškem gibanju obsojena na smrt in 12. januarja 1945 v Gradcu obglavljena
#	Jožef Vovk in Anton Mave,
usmrčena zaradi protinacističnega udejstvovanja
#	Matevž Stane, aretiran in zahrbtno ustreljen
Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik" na Kotu je v petek 21. novembra t. 1. vabilo na zdravniško predavanje dr. Toma Hribernika, starega znanca Kočanov.
To predavanje je v šolo na Kotu privabilo lepo število poslušalcev. Kot že omenjeno dr. Hribernika dobro poznamo in zato smo se tudi zelo veselili in vedeli, da bo spet prijeten in poučen večer. Njegov način pripovedovanja nam je tako domač in privlačen, da smo pozabili pogledati na uro - kar naenkrat je bilo pol enajst, ko smo se morali posloviti.
Glavno težišče Hribernikovega predavanja je bil način zdravljenja z naravnimi sredstvi (tudi človek je del narave). Orisal je tudi odnos zdravnika do pacienta, ki v njem ne sme videti samo bolezen, ampak predvsem človeka; prav zato pa je še posebno važen pogovor in obojestransko zau. anje. Seveda bi nam lahko še mnogo več povedal o
#	Janez, Helena in Marija Mohar,
usmrčeni v koncentracijskem taborišču zaradi sodelovanja v uporniškem gibanju
#	Mičejeva mati in hčerka Rezika,
zaradi protinacističnega udejstvovanja obsojeni na smrt in 12. januarja 1945 v Gradcu obglavljeni
#	Angela Sadnikar, kot partizanka ujeta, v celovških zaporih nečloveško mučena in 21. aprila 1945 umorjena.
#	Vladimir Picej padel kot partizan v borbi proti fašizmu
Vse te žrtve so darovale svoje najdražje - dragocena življenja za svobodo, enakopravnost in mir. Nanje naj spominja nova plošča na škocjanskem pokopališču, ki naj bo hkrati tudi opomin, da se kaj takšnega ne sme nikdar več ponoviti.
Poleg Zveze koroških partizanov vabita na otvoritev spominske plošče in na slavnostno prireditev ob 14.30 uri v Kulturnem domu Kass! domači prosvetni društvi „Vinko Poljanec" in „Danica".
Z udeležbo hočemo pokazati, da so nam žrtve nasilja globoko zakoreninjene v naših srcih in da spomin nanje ne bo nikoli zamrl.
boleznih in zdravljenju, ker pa nam čas to ni dopuščal, smo ga ob slovesu prosili, da bi še večkrat prišel med nas. To nam je rad obljubil in se že veselimo prihodnjega predavanja v našem kraju.
Tem potom pa se zahvaljujemo tudi Zvezi slovenskih žena, ki nam omogoča tako privlačna predavanja.
VABILO
Vse člane naše zadruge vabimo na redni občni zbor,
ki bo v petek,
28. novembra 1986 ob 18. uri v kletnih prostorih Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, Paulitschgasse 5/7
Posojilnica-Bank Celovec, r.z.z o.j. Upravni odbor
Zdravniško predavanje na Kotu
Prireditve
Razstava risb in gvašev Christofa Šubika „KOŠČi NOČ!" (Nachtstiicke) v k ut! umi taberni pri Joklnu (Celovec, ]().-Oktober-Str. 21) je odprta do začetka januarja 1987.
Do nedelje 30. novembra kaže celovški alternativni kino mednarodne otroške filme. Začetek vsak dan ob 16. uri. V nedeljo bodo pokazali slovenski film ..Poletje v školjki" (Tugo Štiglic).
ČARODEJ MARJO POGAČNIK iz Sežane bo ČARA! PO KOROŠKEM:
#	v petek 28. I i.: ob i4. uri v otroškem vrtcu v Škofičah
#	v petek 18. it: ob 19. uri Mladinskem domu SŠD v Celovcu
#	v soboto 29. H.: ob 17. uri v Mladinskem domu, Mikschallee, na mitingu Kladiva
#	v nedeljo 30. l).:po drugi maši v cerkveni dvorani v Šentilju
Slovenska prosvetna zveza vabi na
otvoritev razstave KOROŠKO LONČARSTVO
v sredo 3. 12. 1986 ob 17. uri v knjigarni Carinthia, L nadstr., Volkermarkter Ring 25.
Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju (KSŠŠD)
Gospodarski krožek v KSŠŠD vabi na predavanje z diskusijo:
„! iiozofija, uspehi, probiemi ter razvoj in perspektive mešanih podjetij "a Koroškem"
v torek 2. !2. i986ob i9. uri Predavatelj: Willi Moschitz.
CELOVEC
Predstavitev knjige Petra Fistra
„! METNOST STAVBARSTVA NA SLOVENSKEM"
v četrtek 4. i2. i986 ob 19.30 uri v dvorani Slomškovega doma, 10 -Oktober-Str. 25 v Celovcu. Avtor bo navzoč Prireditelj:	Slovensko kulturno društvo v
Celovcu
SELE
MiKLAVŽEVANJE
na sporedu je lutkovna igra in nastop otroškega pevskega zbora
v nedeljo 8. 12. 1986 ob 14. uri v farni dvorani Prireditelj: KPD ..Planina"
T1NJE
POMEN LJUDSKE PESM! V VSAKDANJEM !N PRAZNIČNEM ŽIVLJENJE
v petek 2K. ! t ! oh !5. ut i Predava: dr. Zmaga Kumer, LjuNjana Prireditetja: Katotiški dom prosvete Tinje in Krščanska kuhurna zveza
B1LČOVS
V Posojilnici Bilčovs razstavljajo v galeriji ,.B!" svoje slike otroci, ki obiskujejo otroške ure SPD ..Bilka". Razstavo si lahko ogledate v poslovnem času.
DOBRLA VAS
Katoliška mladina Dobrla vas vabi na filmski
„DAS KREEZUND D!E MESSKRHELDEN"
Film prikazuje življenje kriminalnih mladostnikov velemesta New York. Prikaže pa tudi Kristusovo moč. ki zmore človeka popolnoma spreobrniti
v petek 28. 11. 1986 ob 19.30 uri v glavni šoli v Dobrli vasi
Prireditelj: Katoliška mladina Dobrla vas.
DOBRLA VAS
„MED NEBOM !N PEKLOM"
Predstavitev knjige Petra Moharja iz Dobrle vasi
v ponedeljek 8. 12. 1986 ob 14.30 uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi
Knjigo bodo predstavili: prof. dr. Bogo Grafenauer, prof. Mirko Mahnič, dr. Luka Sienčnik Pevski okvir bo oblikoval ..Ohirski ženski oktet" Prireditelj: SPD „Srce" Dobrla vas.
MENJAVA DENARJA
Stanje v četrtek 27.11.1986.
Za 100 dinarjev dobite	2.50 šil.
Za 100 dinarjev plačate	3.20 šil.
Za 100 tir dobite	0.99 šil.
Za 100 tir plačate	1.05 šil.
Za 100 mark dobite	695,35 šil.
Za 100 mark plačate	711.65 šil.
CELOVEC
„K!TAJSKO SLIKARSTVO" -RAZSTAVA Leong Laj Ho (Chong San, Dunaj)
od 5. do 24. decembra 1986 v Mohorjevi knjigarni v Celovcu
Odprtje razstave: 4. 12. 1986 ob 18. uri s kitajsko liriko v kitajščini, slovenščini in nemščini Razstava je v delovnem času knjigarne.
HODIŠE
SPD ..Zvezda" v Hodišah išče rabljen harmonij. Ponudbe sprejema: Toni Miksche, tel.: 0 42 73 / 29 29.
CELOVEC
ADVENTNO SREČANJE ŽENA
v soboto 29. tl. 1986 ob 9.00 uri v Slomškovem domu v Celovcu
Prireditelj: Referat za žene pri Katoliškem detovnem odboru.
SOL!ST!ČN! KONCERT
BERNARDE FINK iz Buenos Airesa (mezzosopran) in BLAŽENKE ARNIČ iz Ljubljane (klavir)
v torek 2. 12. 1986 ob 20.00 uri v Modri dvorani
Doma glasbe v Celovcu
Prireditelj. Krščanska kulturna zveza
ŽVABEK
JEBH EJN! KONCERT «b 5-lctnicl Suškcga okteta
Cas: v soboto, 29. novembra 1986, ob 20.00 uri Kraj: v gostilni Hafner v Gornji vasi Prireditelj: KPD ..Drava" iz Žvabeka Sodelujejo: MoPZ ..Kralj Matjaž"; otroški zbor Zvahek; Pevsko instrumentalna skupina Žva-hek in oktet Suha
LUTKOVNA PRAVLJICA O MEZINČKI 29. II. 1986
#	oh II. uri v Bilčovsu v društveni sobi. vabi SPD Bilka
#	ob 14.30 uri na Radišah v Kulturnem domu, vabi SPD Radišc
#	ob 16. uri v Borovljah v društveni sobi, vabi SPD Borovlje
#	ob t7. 30 uri v Kotmari vasi v stari šoli, vabi SPD Gorjanci
Igralo bo gledališče Tone Čufar z Jesenic.
GLOBASNICA
MIKLAVŽEVANJE-otroška igra „Sinjf modri Peter"
Po igri bo obdarovanje otrok
v soboto 6. i2. )986 oh i4. uri pri Šoštarju v
Globasnici
Prireditelj: KPD Globasnica.
/
Krščanska kulturna zveza v Celovcu Drago Jančar
VELIKI BRILJANTNI VALČEK
Gostuje: DRAMA Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Režija: Zvone Šedlbauer v nedeljo 7. decembra 1986 ob i4.30 uri v Mestnem gledališču v Celovcu
Vstopnice so na voljo v predprodaji prt krajevnih društvih in pri zastopnikih farnih mladin. v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Naše knjige in v pisarni Krščanske kulturne zveze, Viktringer Ring 26 (te).: 04222/512528 - 23 ali 24 ali 25) ter eno uro pred predstavo.
Korenova koča na Zahomški planini
prva sio venska pianinska postojanka na Koroškem
Kakor je danes planinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo" na Bicščeči mnogokrat ci)j siovenskih študentov, tako je bila nekdaj tudi Korenova koča na Zahomški pianini kraj podobnih srečanj in privlačen izletniški ciij tedanjih siovenskih študentov.
Odiomek opisa takšnega srečanja oziroma izieta - napisa! ga je neki Klim v Planinskem vestniku letnik 1962, - objavljamo z namenom, da dobimo približno sliko, kaj so nekdaj naši študentje delali v počitnicah oziroma v prostem času. Opisano srečanje na Zahomški planini je bilo dve leti pred prvo svetovno vojno:
„No, in tisto leto je bilo domenjeno, da naj bo ta študentovski počitniški izlet na Zahomški planini, ki je
V tihi skromnosti je pretekle dni obhajal svoj visoki življenjski jubilej -devetdesetletnico svojega življenja, naš, v Ljubljani živeči rojak Tone Muller. Zibka mu je tekla na Fonarje-vem domu v Bačah, na enem izmed trdnih narodnih postojank tega kraja. Ljudsko šolo je obiskoval v Ločah nato gimnazijo v Celovcu, kjer je prav na pragu prve svetovne vojne opravil maturo. Tudi Tone je bil vpoklican in ker je bil dokaj sposoben in nadpo-prečno izobražen je v prvi svetovni vojni napredoval do poročnika. Po vojni se je doma z vso vnemo vključil v narodno gibanje in gaje tako po plebiscitu tudi doletela usoda, kot mno-gokaterega našega rojaka, da je moral zapustiti svoj rodni kraj ter se
imela v Korenovi fači pravo planinsko turistično kočo, prvo planinsko postojanko tedanjega mladega slovenskega planinskega društva na Koroškem. Napovedani čas meseca avgusta so se zbrali tam fantje z vse Koroške. Povečini so pešačili iz kraja v kraj, se med potom obiskovali in krenili.potem v posameznih gručah k cilju. Tisti seveda iz daljnje Podjune, so se podali na pot že nekaj dni prej, da so bili z najbližnjimi Ziljani ob istem času na cilju.
Tisti sestanek je bil tedaj pravo planinsko slavje. Sama mladina z nekaterimi starejšimi pobudniki, ki so skrbeli za predavanja, da se je izpolnil tudi resni plan sestanka. Zahomška planina je prekipevala tiste dni od veselja in prešernosti. V ta vrtinec
preseliti v Ljubljano. Tam je bil kot višji uradnik zaposlen na železniški direkciji. Skozi vsa leta in tudi še po upokojitvi je živo spremljal dogajanja v svoji rodni domovini, ki jo je od časa do časa tudi obiskoval. Zelo zavzeto je deloval v Klubu Koroških Slovencev od njegovega začetka, pa vse dokler so mu le dopuščale telesne moči. Visoki slavljenec se je danes sicer umaknil iz javnosti, a slej ko prej je ohranil svoj ljubljeni Korotan v srcu.
Ko se jubilanta te dni spominjamo, naj mu veljajo naše iskrene čestitke in srčne želje, da bi krepko zdravje in tiho zadovoljstvo spremljalo zlato njegovo življenjsko jesen.
razigranosti so cel'' "Stegnili ves domači planšarski svet, kolikor ga je bilo na planini. Čez dan so študentje delali krajše izlete na Vršič, k Žebra-nju, tam ob počitku poslušali govore in uživali razgled po vencu domačih gorovij in vršacev naokoli. Zvečer pa, opojeni od planinskega zraka, so se predali v planinski koči objestni sicer pa nedolžni razigranosti in zabavi. Zaključek tistega izleta je bil zadnji dan vzpon na vrh Ojstrka v zgodnjem jutru, kjer so pričakali sončni vzhod in občudovali vstajajoči dan."
Sedaj pa še h Korenovi fači, prvi slovenski planinski postojanki na Koroškem. Nehote se vprašamo, kdo je ta Koren?! To ni bil nihče drugi kot podpredsednik Ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva Ivan Milonig iz Zahomca. On je preuredil del svoje planšarske koče (fače) in jo dal na razpolago planinskemu društvu. To je bilo leta 1901, leto dni po ustanovitvi Ziljske podružnice, zibelke današnjega Slovenskega planinskega društva Celovec. Ivanu Milonigu temu izredno delovnemu planinskemu organizatorju je Planinska zveza Slovenije pred 30 leti podelila diplomo v zahvalo za njegovo dejavnost v korist slovenskega planinstva na Koroškem. Diplomo sta zaslužnemu planinskemu organizatorju predala takratni predsednik in tajnik SPD Celovec Lubo Urbajs in Danilo Kupper. Milonigpd. Korenje takrat živel pri svojem očetu dekanu Milonigu v Stebnu.
Korenova koča na Zahomški planini še danes obstoja in se imenuje Schonwipfel-Schutzhaus (1715 m). Lansko leto ob 85-letnici obstoja koroške slovenske planinske organizacije smo jo obiskali. Koča je dobro ohranjena in je danes edini relikt tiste slavne dobe rojstva slovenskega organiziranega planinstva na Koroškem.
Božični bazar
v nedeljo 30. nov. 1986 od tO. do f6. ure
v šolskih prostorih Wa!dorfschule, Wil-sonstr. 11 v Celovcu.
Na izbiro bodo pedagoško dragocene igrače iz naravnih materialov, volneni izdelki, pecivo, biološko-dinamična živila itd.
Poleg tega čakajo na vas kava, čaj, pecivo ter razni nastopi (glasba, lutkovna igra) in kotiček za rokodelčenje. Prireditelj: Waldorfschulverein.
Visoki jubilej
Tevžej Kaki - 70-letnik
21. novembra 1916 se je v Dobu -takratni občini Loga vas - rodil kot najmlajši od štirih Vištrovih otrok -Tevžej Kaki. Že v otroških letih je pri vsaki priložnosti - na paši - zjutraj, preden je šel v šolo ali pa pri drugih opravilih zelo rad prepeval in tako vzljubil domačo slovensko pesem. Skušal je svoj glas prilagoditi pticam, ki so takrat še bolj čvrsto zvrgolele okrog Vištrove domačije.
Kot 16-letni mladenič se je vključil pevskemu zboru v Logi vasi. Na svečnico leta 1932, to je bilo pred 54. leti, je prvič, pel Bogu v čast v logovaški cerkvi in se je od tega časa naprej trudil in požrtvovalno delal v prid slovenske narodne in cerkvene pesmi in s tem v prid slovenskega naroda na
Obiščite
VVerner Bergovo gaterijo
v Piiberku
Koroškem. Javno aktivnost pa je kruto prekinila diktatura nacističnega „tisočletnega rajha" ki je prepovedala vsako slovensko kulturno udejstvovanje, in s tem tudi slovensko besedo in slovensko pesem. Ampak v njegovem srcu je ta beseda in pesem ostala topla.
Takoj po drugi svetovni vojni je bil eden tistih, ki so obnovili kulturno društvo v Logi vasi in se je s prijatelji v sedanjem pevskem zboru, tako občutimo in nam je znano, počutil kot naš. Z nami se je veselil, smejal, jezil, z nami je trpel in se z nami tudi jokal. Nešteto ur smo skupaj preživeli pri pevskih vajah. Mnogokrat smo bili tudi žalostni, ko smo spremili prijate-
lje k zadnjemu počitku, neštetokrat pa smo bili srečni, ko nam je uspela kakšna pesem posebno dobro, srečni ko smo prirejali samostojne pevske koncerte, srečni ko smo s pesmijo osrečili tudi druge ter tudi srečni, ko smo se skupaj tresli, če kakšna stvar ni tako dobro uspela.
Naš Tevžej je skozi vsa leta z nami. Z njegovim svežim glasom, ki odmeva v nižini kot grom in v višini kot ptičje žvrgolenje, ni samo pri nas na Koroškem osrečil in navdušil ljubitelje pesmi, marveč tudi po ostali Avstriji in Jugoslaviji, saj je znan kot odličen solist. Ko praznuješ 70-let-nico rojstva, bodi prepričam, da s Teboj slavijo ta praznik tudi Tvoji sosedje, ki Te poznajo kot pridnega in z zemljo zakoreninjenega kmeta, Tvoja družina, ki Te spoštuje kot skrbnega in ljubega moža, očeta in starega očeta ter tudi Tvoji prijatelji, prijatelji pevci, ki se Ti zahvaljujejo za Tvojo vztrajnost in ljubezen do slovenske pesmi. Upamo, da nas boš še dolgo osrečeval s Tvojim glasom. Želimo Ti zdravja, mnogo veselja in da boš še dolgo deloval sredi nas vseh, sredi Tvoje družine, Tvojih prijateljev in sotrpinov pevcev.
Stanko Černič
Koncert Avsenikov bo 3. decembra!
Koncert ansambla Slavka Avsenika, kije bil napovedan za petek, 5. decembra 1986 v Kongresni hiši v Beljaku, je preložen na sredo, 3. decembra 1986, ob 20. uri.
Koncert bo torej dva dni prej kot je bilo načrtovano. Organizator sporoča, da kupljene vstopnice seveda veljajo tudi v sredo. Kdor se koncerta ne more udeležiti, vstopnice lahko vrne do 2. decembra v pisarni GAMMA-Kartenzen-trale v Beljaku, Hauptplatz 14.
11.srečanje borčevskih organizacij
Srečanje Aipe-Jadran žrtev vojne in borcev proti nacifašizmu v Ceiovcu
Svoje 11. srečanje bodo 6. decembra 1986 v Celovcu izvedle borčevske in druge organizacije iz prostora Alpe Jadran. Organizatorji letošnjega srečanja v Celovcu so: Bund sozialisti-scher Freiheitskampfer, Landesver-band Karnten der osterreichischen Widerstandskampfer und Opfer des Faschismus (KŽ-Verband), OVP-Kameradschaft der politisch Ver-lolgten, Zveza slovenskih izseljencev in Žveza koroških partizanov.
Srečanje bo v celovški delavski zbornici (Bahnhofsplatz 3), pričelo se
bo ob 10.00 s pozdravnima govoroma celovškega župana Leopolda Gug-genbergerja in koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagncrja. Nato bodo sledila poročila delegacij. Ob 9.00 pa se bodo delegacije na centralnem pokopališču Annabichl poklonile žrtvam fašizma.
Lansko 10. srečanje je bilo v Vidmu. Predsednik ZKP Janez Wutte-Luc je tam med drugim ugotovil, daje boj proti staremu in novemu fašizmu tudi boj za mir in prijateljstvo med narodi.
Temelj samozavedanja
Letošnje obhajanje 400-letnice Trubarjeve smrti je vsem Slovencem zlasti spominjanje na začetnika slovenskega tiskanega slovstva, na pisca prve slovenske knjige iz leta 1550-1551, verskega reformatorja, moža, ki je zbral okrog sebe vrsto nadarjenih, zagnanih in trmastih izobražencev, ustvarjalcev posebne vrste slovenske renesanse.
Precej manj pa imamo druge, morda celo pomembnejše razsežnosti Trubarjevega delovanja: predvsem tega, da se z njegovim časom m njegovim delovanjem šele začenja naš nepretrgani zgodovinski spomin. Stoletja prej se nam kažejo, kolikor se sploh razkrivajo, samo v razdrobljenih odlomkih. Tisoč let slovenskega kulturnega obstajanja do Trubarja zajema zato literarna zgodovina v eno samo, precej suhceno in revno poglavje z značilnim naslovom ..Doba prvin zapiskov" (ali kakšnim podobnim) - z vsega tremi, štirimi ..spomeniki" naše besede - pa še v njih se zvečine ponavljajo eni in isti obrazci verskih oziroma nabožnih besedil; vse drugo je drobir, komaj česa vredni fragmenti, kot na primer ostanki aucrspcrškega rokopisa, o katerih zaradi neberljivosti in svo-ječasne raztrganosti samo ugibamo, da so morda pričevanje slovenske trubadurske lirike; ali pa so to imena mesecev, kakšno reklo, dve, tri besede med latinskim besedilom; sporočila o slavnih in uveljavljenih možeh iz naših krajev - teh mož res ni bilo malo, vsa Evropa jih je bila polna. In končno se je zlasti v 15. stoletju, torej komajda kaj pred Trubarjem, precej razcvetelo še tako imenovano novolatmsko
slovstvo - v latinščini, vendar s preneka-tero tukajšnjo posebnostjo.
In na vso to nejasnost se pojavi Trubar z vrsto protestantov, ki s tiskano knjigo dobesedno napolnijo slovenski prostor, ga na ta način združijo. Ne ustavljajo se pri skromnih spovednih in pesemskih obrazcih, temveč sežejo do skrajnih meja jezikovne izrazljivovsti z debelimi pesmaricami ali pa s prevodom enega najzahtevnejših besedil svetovnega slovstva, biblije. Slovenskega človeka ogovarjajo k branju in mu pomagajo, da hi se ga naučil. V obsežnih političnih ali vsaj ideoloških uvodih določajo svoj prostor delovanja v mejah nekdanje ..velike Karantanije", izražajo tiho naklonjenost kmečkim puntom kot vojski slovenskega človeka in na ta način reflektirajo slovensko državnost. Od njih naprej sledimo slovenskemu kore-spondiranju. sledimo pa tudi veliki samozavesti, ki zagotovo po svojem viru ni bila samo religiozno ali moralno protestna, temveč tudi slovensko kulturna - Trubar in njegovi nas kot prvi, poprejšnje različne deželane, imenujejo Slovenci.
Ves ta razcvet je imel zagotovo globoke korenine in ni prtšel čez noč, tako kot tudi kmečki upori niso: izstoinstoletnega hlapčevstva ali nepismenosti, kulturne slepote in gluhote niso mogli nastati. Vendar lahko samo ugibamo: ali je daleč v ozadju še stara karantanska državna in kulturna tradicija - navsezadnje vemo, da so vsaj še 1414. izpričano ustoličevali koroškega deželnega kneza pri Gospej Sveti po starem slovenskem obredu? - ali pa je to bil spomin na moč celjskega in goriškega sre-
dišča oblasti - z med seboj povezanimi celjskimi in goriškimi grofi? - ali samozavest, s katero so učeni Kranjci. Štajerci in Korošci po Evropi soustanavljali različne univerze, med njimi tudi dunajsko, ali pa na čelu z znamenitim škofom Sladkonjem modernizirali srednjeveško podobo Dunaja kot cesarskega mesta?
Temeljni vzrok so gotovo bile tudi velike spremembe evropskega duha in evropske naravnosti. Renesansa je vračala človeka iz askeze v razkošje ali vsaj v slo po razkošju, iz onstranstva v tukajšnjost, iz duha v telo, iz premišljevanja smrti v čutenje ljubezni, toda tudi v cinizem in razvrat: obstajajo resne domneve, da konec 15. stoletja v vsej Evropi skorajdna ni bilo človeka, ki ne hi bil spolno okužen. Slovencem pa nam je dano živeti v „trebu-hu" Evrope, kjer se je vse to mešalo in godljalo, potovalo sem in tja, zadobivalo najprej s križarskimi, potem turškimi vojnami značaj velikanskih, dramatičnih in tragičnih ljudskih gibanj, potovanj, predvsem pa krvavih civilizacijskih polemik med vzhodom in zahodom. Trubar sam je že do svojega dvajsetega leta študiral na Reki, v Salzburgu, Trstu in na Dunaju: vse to tako ali drugače, predvsem pa v osnovni duhovni naravnanosti naših protestantov odmeva.
Kakorkoli že - protestantizem kot versko, kulturno in nravstveno gibanje se je na Slovenskem zelo naglo in zelo zgodaj oprijel. - Luther je svoj heretični razglas dal v javnost oktobra 1517; že dobrih deset let potem, 1528, ko se je Trubar pravzaprav šele učil, na Dunaju pa nazorno videl, kakšne hude kazni lahko čakajo krivoverce - prav tisto leto so tam namreč javno sežgali prekrščevalca Hubmaierja - je na
primer splošna cerkvena vizitacija ugotovila v štajerski dekaniji Škale (na območju Velenja), da se je luteranski nauk že dodobra uveljavil in pripeljal celo do neredov, kaplan Jurij Veršic s svojo ženo (!), ki pa so ju ščitili številni lastniki okoliških gradov, je bil glavni kamen spotike.
Pogosto govorimo o slovenskem kulturnem ..zaostajanju", prav Trubar na pragu novejše slovenske zgodovine pa je bil torej s svojim delovanjem in s svojimi somišljeniki le malo manj kot v srednjeevropski civilizacijski avantgardi, kot bi rekli danes. Od njega naprej (ugibamo seveda lahko, da tudi že prej) teče naša duhovna pot skladno in združeno z evropskimi doganjanji. Občasna zastajanja ali pohite-vanja so pač nujna in jih poznajo vse nacionalne kulture - pač zaradi spremeljivih in drugačnih področnih družbenih razmer. -V protireformacijskih časih so lahko požigali protestantske knjige, kolikor so hoteli, spomin na veliki in samozavestni ustvarjalni zanos je slejkoprej ostajal: že Valvasor slabih 100 let kasneje v Slavi vojvodine Kranjske s kar precej prikritega ponašanja našteva in popisuje vse te pisce; za njim potem tudi vsi drugi - do znamenite Cankarjeve retorične ugotovitve, da smo v kmečkih uporih in protireformacijskih bojih zgubili vse resnično pokončne Slovence - kar je ostalo, pa je narod hlapcev. (Cankar tega kajpada ni pisal zato, ker bi bil prepričan, da je res tako, temveč zato, da je spodbujal in vabil k nekdanji trubarjanski samozavesti in upornosti).
Slovenska resničnost pa žal po drugi strani Trubarju tudi 300 in 400 let po njegovi smrti ni bila in ni zmeraj pravična. V nekdanjih liberalno-klerikalnih odnosih so ga (zmeraj malce sramežljivo) nosili
bolj na dnevnih političnih zastavah kot v duhu in spoštovanju: Trubar je predvsem zato, ker ni bil katolik, veselil in zanimal liberalce in jezil klerikalce. Na eni strani je to plitvilo razumevanje njegove resnične in dovolj mnogostranske pomembnosti, ga spreminjalo v plakat; po drugi se ga je ob siceršnjem priznavanju slovstvene pomembnosti odrinjalo v nekakšno sum-ljivost in zato nejasnost, celo obrobnost. -Pa tudi še danes je kakšni tako imenovani ..sektaški" pameti polemike vreden ..klerikalec" , ker se je pač zvečine ukvarjal z verskimi rečmi in ker je bil duhovnik.
Čas je, da dokončno takšne in podobne predsodke počistimo iz naše javne in poljavne zavesti, se docela neobremenjeno ozremo v zgodovino: potem bomo zlahka ugotovili, da imamo v 16. stoletju po Trubarjevi zaslugi izjemno jasen pregled nad svojim duhovnim in družbenim stanjem, izredno jasno idejo o vrednosti in (suvereni!) prihodnosti svojega obstajanja, predvsem pa temeljno opredelitev slovenske narodne zavesti kot ideje, ki nas združuje kulturno in moralno. Lahke vesti lahko rečemo, da bi bila kvaliteta in dinamika slovenskega razvoja poslej drugačni, obotavljivejši, manj jasni in manj kontinuirani, če ne bi bilo Trubarjeve „svetle luči" pred 400 leti.
Zato je 400-letnica njegove smrti čas in priložnost slovenskega samozavedanja in smaozaupanja, ni samo čas misli na prvi slovenski abecednik (čeprav tudi na tega); je čas našega zgodovinskega spominjanja in zgodovine same, Slovencev kot narodne celote. Vsem tem razsežnostim je temelje za današnji dan določil in položil Primož Trubar.
Matjaž Kmecl, Primorski dnevnik
Zdravje iz zobnega miina	Mraz škoduje iepoti
Kadar govorimo o zdravi prehrani, pozabijamo omeniti žvečenje, čeprav je sitno pomembno. Oobro prežvečena in premieta hrana namreč krepi zobovje, pospešuje prebavo in je najbotjša obramba proti kronični zaprtosti, nad katero tožijo predvsem mnoge ženske. Zat pa nas je moderni način živtjenja giede tega izpridi). Pozabiti smo, zakaj imamo zobe, htastamo po mehki hrani in jo v nagtiei gottamo. Čas, ki ga tako prihranimo, potem zapravimo v zdravniških čakatnicah ...
Ljudje smo se s civiiizacijo toiiko pokvariti, da ne vemo več, kaj našemu zdravju koristi in kaj škoduje. Dokaz se ponuja v vsakem obratu družbene prehrane, v vsaki restavraciji, če natančneje pogiedamo, kako ijudje jedo. Redko kdo požveči grižljaj več kakor dvakrat, leno migamo s čeljustmi, raje požiramo debele cmoke, kakor da bi se potrudili in hrano razgrizli. Jemo naglo, hlastno, nespametno.
Potem se nam naglica maščuje. Tako kot zboli organizem, če se premalo gibljemo, se tudi zboje začnejo kvariti, če jim ne damo dovolj deta. Črevo ne deluje več tako, kot bi moralo. Posledice nezdravih zob in nezdravega prebavnega trakta pa se kažejo v našem počutju. Zdi se nam, da smo bolni.
Ni torej odločilno samo, kaj jemo, ampak tudi kako jemo. Mnoge shujševalne kure so le nepotrebno mučenje organizma. Če bi se potrudili in bi vsak grižljaj temeljito prežvečili, bi mnogo prej potešili občutek lakote, použili bi torej manj hrane in manj kalorij.
Kompost v trebuhu
Vsak grižljaj moramo žvečiti tako dolgo, da je docela ovit in prepojen s slino. V začetku je to težko, saj so se nam tudi žleze slinavke polenile. Slina že v ustih toliko razkroji hrano, da imata želodec in črevo manj dela, zraven pa občutek polnosti. Žvečiti moramo tudi mehko hrano, namesto da jo kar gladko pogoltnemo.
Hrana, ki je ne prežvečimo, tako rekoč
pade v želodec. Tam se nagomili, sitost, ki naj bi bila občutek enakomerne polnosti, postane občutek, kot bi nositi v želodcu kamen. Pa ne le to. Kuphranevželodcuje kakor kompost, hrana vre in se razkraja. To pa je za zdravje vse prej kot koristno.
Najprej začutijo dodatno obremenitev jetra, če ne zmorejo očiščevalnega dela, bo začel trpeti ves organizem. Zaradi kroničnega vnetja črevesa obolijo tudi drugi prebavni organi. Kdor ima zelo občutljiv želodec, ima najbrž tudi obolelo, načeto črevo.
Če še vedno ne verjamete, poiščite v zgodovini medicine primer Američana Horaca Fletcherja. Zdravniki so dvignili roke nad njim, pri štiridesetih letih je bil po njihovem prepričanju zapisan smrti. Mož pa se ni dal. Začel je žvečiti, žvečil je tako temeljito, da je požiral le še utekočinjene grižljaje, tn to je bilo vse. Kmalu se mu je zdravje zboljšalo, opomogel sije. Pri petdesetih in šestdesetih je bil tako žilav in čvrst, da so ljudje strmeli nad njegovimi zmožnostmi.
Danes vemo, da lahko zdravimo celo krvavenje iz dlesni in izpadanje zob tako, da si uredimo prebavo in ozdravimo črevo. Zobje in črevo? Nič tako nenavadnega, če pomislimo, da so zobje prav tako kot črevo del prebavnega trakta. Če premalo uporabljamo zobe, oboli črevo, pa tudi obratno: če imapio motnje v prebavi, se bo to slej ali prej pokazalo tudi na zobeh.
Otrok je
Ni ga težko spoznati: razdražljiv je, joka za vsako malenkost, težko zaspi, spi nemirno, se prebuja, ponoči joka in kriči. Hitro je užaljen in igro z vrstniki prekine zaradi neznatnih malenkosti. Niti za trenutek se ne more umiriti, delo začne pa ga pusti nedokončanega.
Vsaj ena tolažba staršem takšnega malčka: nervozen otrok je zelo sposoben, bister, dobro razvit, z lahkoto se uči, ima dober spomin in izredno domišljijo.
Zakaj?
Vzroki so v večini primerov zunanji. Otrok se lahko rodi nervozen, lahko pa postane nervozen zaradi neurejenega in hrupnega življenja, domačih prepirov in razburjenja, grobosti ... Posebno zato, ker je tak otrok navadno močneje umsko razvit
nervozen
in opaža tudi to, na kar starši sploh ne pomislijo.
Odnos starejših do takšnega otroka je izredno pomemben: stanje lahko ozdravi ali pa še poslabša. Včasih so starši z otrokom preostri: zaradi strogosti mora biti lažniv in zvit in postane razdražljiv in trdoglav ali pa pobit in ponižen.
Vzrok je lahko tudi prevelika popustljivost: otrok, ki mu preveč laskamo in mu vse dovolimo, postane preobčutljiv, nesamostojen. ob prvem neuspehu se zmede in postaja vse bolj živčen.
Pri nervoznih otrocih je treba paziti na mirno in urejeno življenje in na razumen ter pravičen odnos. Otrok naj veliko spi in ima čimveč miru. Dobra je tudi telovadba, igra na svežem zraku in prepričevanje v njegove sposobnosti.
Ni prostora za modrostni zob
Grešile pa so že generacije pred nami. Ker so ljudje premalo žvečeli in premalo uporabljali zobovje, so začeli dobivati potomstvo s čedalje ožjo spodnjo čeljustjo. V znanstvenih knjigah najdemo ta pojav pod oznako ..znamenje naraščajoče degeneracije". Pa kaj zato, boste rekli, a zadeva ni tako preprosta.
Čeljust se je skrčila, zobje pa so ostali prav tako široki, kot so bili. Zato nimajo v čeljusti več dovolj prostora. Ne rastejo več ravno kot niz biserov, ampak se borijo za prostor, na dan prihajajo postrani in narobe, mi pa pošiljamo otroke k ortodontu, da jim z ustrezno protezo širi čeljusti in uravnava zobe.
V zoženi čeljusti tudi za modrostne zobe ni prostora. Nič hudega? Pač, kajti zobje v čeljusti so, in če ne pokukajo na dan, se lahko zgodi, da pritisnejo na kak živec, tam, kjer je najmanj treba. Včasih to čutimo, največkrat pa ne, oziroma ne znamo povezovati slabega počutja in mnogih neprijetnosti z nezraslim modrostnim zobom. Pri tem pa je ravno modrostni zob, ki pritiska na živec in mu daje napačni signal, sprožil bolezen kjerkoli v organizmu, če je bila tam že v zametkih.
Običajno prepoznamo krivdo modrostnega zoba šele tedaj, ko ga ni več. Če nam zobozdravnik izpuli modrostni zob in se potem bolje počutimo, nam je odleglo, ker ni več zoba, tega krivca nevšečnosti.
začne se že v otroški dobi, ko starši otroku vsako tršo hrano prej dobro zrežejo, zmeljejo ali pretlačijo. Kupujemo mehak kruh in mehko meso. čim bolj fina je hrana, tem manj jo je treba žvečiti. Mišice, ki jih uporabljamo za žvečenje, zakrnijo. Zaradi goltanja in požiranja pa se druge mišice okrepijo. Spodnja čeljust se pomakne nazaj, brada je povlečena in majhna.
S poskusi so znanstveniki dokazali, daje to res. Mladim živalim so z nebolečim posegom uničili živec, ki je uravnaval delovanje mišic za žvečenje na eni strani čeljusti. Tista stran čeljusti se je pomanjkljivo razvila, zakrnela je. Enak poskus delamo dan za dnem na lastnih otrocih. Onemogočamo jim, da bi močno žvečili in razvijali čeljust. Le da sta tu prizadeti obe polovici čeljusti.
Zdravniki pozivajo k pametnejšemu načinu prehranjevanja. Živila naj bodo naravna in preprosta, čimmanj podobna koncentratom. Neprekuhana rastlinska hrana je najboljša, ker ima mnogo balastnih snovi. Treba jo je dobro prežvečiti, razredčiti s slino, to pa je zelo zdravo. Pravijo. da bi s primernejšo prehrano zavrti razvoj zobne gnilobe pa tudi paradontoze in vnetje želodčne sluznice.
Premisleka vredne ugotovitve, priznajmo. Spomnimo se jih, ko si bomo naslednjič odrezali kos mehkega belega kruha!
Majhna brada, prizadeta četjust
Grešimo vsak dan. skozi vse življ
Koža v mrazu zelo trpi. Drobne žilice, ki oskrbujejo vrhnje plasti kože s krvjo in kisikom, se na mrazu skrčijo. Koža ni več dovolj prekrvljena, počasneje se obnavlja, videti je bleda in postarana. V mrazu zavarujemo obraz in telo: obraz s kremo, telo s primerno obleko. Pazimo, da se ne premrazimo, kajti mraz škoduje lepoti in zdravju.
Koža je lepa takrat, ko je rožnata in cvetoča. Rožnata in cvetoča je takrat, ko smo spočiti in ko nam je dovolj toplo. Drobne žilice, kapilare, s katerimi je prepredena vrhnja plast kože, se na toplem raztegnejo, v njih je veliko krvi, ki proseva skozi kožo. Kri pa oskrbuje kožo tudi s kisikom: dobro prekrvljena koža se hitro obnavlja in je zato videti mlada. Kri tudi odnaša iz celic porabljene, odvečne snovi, ki obremenjujejo organizem. Zelo pomembno je torej, daje koža dobro prekrvljena. Kaj lahko storimo za kožo v hladnih jesenskih in zimskih dneh?
Če nas zebe, se prehladimo
Kadar je mraz, se žilice v koži skrčijo, v kožo ne doteka več dovolj krvi. Koža postane bleda, tudi sivkasta, nič več ni sveža. Pa ne samo to: kadar je mraz, se skrčijo tudi druge žile na površju našega telesa. Kri pa dovaja v celice razen kisika in hrane tudi toploto, ki nastaja v notranjosti organizma. Če ni krvi, tudi toplote ni, in nenadoma nas začne zebsti. Drgetamo od mraza. Neobvladano tresenje ni nič drugega kot samopomoč, s katero se skušajo podhlajene celice ogreti. Podnevi se zavarujemo pred mrazom s toplo obleko, z gibanjem. Kožo na obrazu zaščitimo s hraljivo kremo. Če se premrazimo, se najlaže in najhitreje segrejemo tako, da sedemo v kad tople vode. Ogrejemo se lahko tudi z masažo.
Kaj pa ponoči? V mrzlih dneh ne spimo za vsako ceno pri odprtem oknu. Mrzel in vlažen nočni zrak ni tako zdrav kot mislijo mnogi. Med spanjem se pogosto razkrijemo, če spimo v prehladnem prostoru, se potem prehladimo. Posledica tega, da nas ponoči zebe, pa je slabo počutje: zjutraj nas bolijo mišice po vsem telesu, muči nas tudi glavobol. Običajno zadostuje, da spalnico zvečer temeljito prezračimo. Zrak ostane dovolj svež do jutra, ko spalnico ponovno prezračimo. Spanje pri odprtem oknu pa si prihranimo za toplejše letne čase.
Sladko spanje na toplem
Toplota je za dobro počutje pomembna podnevi, še bolj pa ponoči. Ponoči deluje naš organizem z zmanjšano močjo. Namesto šestnajstkrat vdihnemo ponoči med spanjem samo še osemkrat na minuto. Srce utripa počasneje. Vsi notranji organi razen jeter upočasnijo svoje delovanje. Notranji organi pa so tisti, ki ustvarjajo toploto, ki jo organizem potrebuje za ohranjanje telesne temperature. Čim manj toplote prihaja iz notranjosti telesa, tem bolj mora biti toplo zunaj, da nas med spanjem ne zebe in da se ponoči ne prehladimo. Če nas ponoči zebe, se žilice skrčijo, mišice niso dovolj prekrvljene, krčevito se napnejo, zjutraj čutimo zaradi tega bolečine po vsem telesu. Zbudimo se slabe volje. Če se želimo na hitro osvežiti, se najprej oprhamo s toplo vodo. Pametneje pa je, če spimo toplo odeti, če oblečemo toplo pidžamo ali toplo spalno srajco in če poskrbimo, da je v spalnici vsaj 16 stopinj toplote.
Mojemu možu gre na otročje
Mož, ki precepi ure in ure v kleti ob svoji električni železnici, ni otročji. Njegovo ravnanje kaže, da je bil v letih doraščanja za marsikaj prikrajšan. Toda ali mora biti zato sedaj prikrajšana njegova žena?
Ona pravi:
Niti slutila nisem, da se bo začel najin zakon krhati zaradi električnega vlakca. Da, tako je. Moj mož si je kupil električno železnico, z največjim navdušenjem si je v kleti uredil maketo. Ko pride z dela, si obleče stare kavbojke in odide v klet. Kosilo ali večerja je zanj le nadležna prekinitev priljubljene igre. Ne pogovarja se z mano, razen o najnujnejših zadevah. Nikamor ven ne greva. Kaj naj storim? Tega ne bom več dolgo vzdržala, zdi se mi, da mož ni več poročen z mano, ampak z električno železnico.
On pravi:
Ne vem, zakaj je moja žena tako sitna. Drugi možje hodijo zvečer ven, s prijatelji posedajo po gostilnah, jaz a sem vedno doma. Že res, da rad rkljam po kleti in delam to in ono, ampak takšen sem bil tudi takrat, ko sva se spoznala. Nisem zgovoren človek, zadostuje mi, če se z ženo pogovorim le o najnujnejših zadevah. Pač nisem eden tistih ljudi, ki govorijo le zato, da govorijo, ter ure in ure premlevajo prazno slamo.
S svojim sedanjim življenjem sem povsem zadovoljen. Že kot otrok sem
si želel električno železnico, pa so bili starši prerevni, da bi mi jo kupil' No, sedaj sem si jo kupil sam. Žena pa me zato obsoja, namesto da bi si tudi sama omislila kakega konjička.
^ Psiholog pravi:
Ena človekovih najpriiet ejšth potez je zmožnost za igrat k . Z igro se otrok reši napetosti in uči za življenje. V igri se kaže njegova ustvarjalnost. Pravimo, da je odrasel človek, ki se rad in pogosto igra, mlad po duši.
Ker je igra koristna in zdrava, ne bi smeli nikomur očitati, da ne dela prav, če se igra. Pri otrocih, ki se ne znajo igrati, ugotovi psiholog hude zavore ali celo duševne motnje. Odrasel človek, ki se ne zna več igrati, je napet, brez smisla za humor, nič kaj prijeten družabnik. Vendar ima tudi navdušenje za igro svoje meje. Prav na te meje pa naletimo v primeru, o katerem je govor.
Mož, ki preživlja vsako prosto minuto v kleti, pri svoji električni železnici, se ne igra iz zabave, ampak zato, ker mu pomenita klet in igra beg pred resničnostjo. K električnemu vlaku se zateka, ker čuti, da ne zmore obvladati nalog, ki mu jih postavlja življenje, niti ne čuti iskrenega in globokega razumevanja do žene.
Zamisliti se velja ob izjavi, ki sta jo navedla tako žena kot mož: namreč, da se mož pogovarja le o najnujnejših zadevah. Katere zadeve so to? In kakšen je zakon, v katerem si žena in
mož nimata povedati nič drugega kot to, koliko stane elektrika in kdaj pride račun za vodo.
Partner, ki pričakuje od zakona toplino, ljubezen in razumevanje, se ne bo sprijaznil s skopostjo svojega tovariša, ki hrani vsa čustva zase, na zunaj pa je mrk.
K prijetnostim življenja v dvoje spada tudi to, da se partnerja pogovarjata o nepomembnih stvareh, spoznavata drug drugega, se iščeta drug v drugem.
Zakoncema, ki sta prišla po posvet, bo nemara pomagalo, če bi se začela žena ljubeznivo in nevsiljivo zanimati za moževega konjička, namesto da je nanj preobčutljiva. Mogoče bi se ji posrečilo priti skozi trdo lupino, s katero se je mož obdajal od časov neizpolnjenih otroških želja in razočaranj dalje. Če pa to ne bi zaleglo, preostane še druga pot: namreč šok.
Ne potrebuješ me, torej grem za nekaj časa, da boš laže razmislil, kakšna naj bo najina prihodnost. Tako nekako naj žena predloži, seveda ne v jezi in solzah, temveč mirno, odločno, pametno.
Kakšna bo potem odločitev? Lahko da se bosta partnerja razšla. Če pa bo šok dosegel namen in bosta žena in mož spoznala, da bi kljub nesporazumom, zaradi katerih sta prišla po nasvet, težko shajala drug brez drugega, se jima le odpira pot, po kateri bosta dosegla razumevanje in globlje medsebojne odnose.
Malo testa - veliko nadeva
Eksotična pogača
Za 6 oseb potrebujemo: 250 g bele moke, 120 g masla ali margarine, malo soli, 5 žlic vode. Iz tega zamesimo krhko testo. Za nadev pa vzamemo 300 g cvetače in brstičnega ohrovta, 1 papriko, 300 g gnjati, 300 g kranjske klobase, dve hrenovki. 50 g smetane, sol. poper, nekaj lovorja v prahu, svež peteršilj, 50 g masla.
Moko presejemo na desko, dodamo kosce masla, mesimo, dokler se moka in maslo ne sprimeta v drobljence. Takrat dodajamo vodo po žlicah in solimo. Mešamo s kuhalnico (v skledi), in dobimo primerno mehko testo. Iz testa oblikujemo kepo, jo pokrijemo s prtičem in pustimo počivati pol ure. Potem razvaljamo testo t/2 cm na debelo, obložimo z njijn okrogel namaščen pekač z visokimi stenami. V sredino obloženega pekača naložimo nadev. Skuhamo cvetačo in narezano papriko. Odcedimo, damo v kozico skupaj z narezano klobaso, gnjatjo, začimbami in peteršiljem. Popečemo na maslu, obložimo pogačo, in damo vse skupaj v pečico. Pečemo 25 minut. Preden ponudimo, dodamo kuhane hrenovke, nasekljan peteršilj in smetano.
Pogača s špinačo
Za 2 osebi potrebujemo: t/3 krhkega testa, ki je opisano v prejšnjem receptu, 400 g špinače, 150 g sira, 50 g masla, t jajce. ščepec soli. muškatni orešek.
Okrogel namaščen model obložimo s testom. Na testo naložimo rezine sira, skuhano, odcejeno in sesekljano špinačo, koščke masla. Malo solimo in začinimo z muškatnim oreškom. Damo za 20 minut v ogreto pečico, naredimo v sredini vdolbino z žlico, in ubijemo v vdolbino jajce. DamošezalOminutvpečico.
Ponarejena pizza
Za 2 osebi potrebujemo: 1/3 krhkega testa, ki je opisano v prejšnjem receptu. Razen tega pa še ) jajce, 50 g ementalca, 50 g topljenega sira, 2 žlici skute, 2 žlici masla. 2 zeleni in 2 črni olivi, ščepec majarona, žličko masla in nekaj sardelnih filejev,3paradižnike.
Paradižnike polijemo z vrelo vodo, olupimo, in položimo za pol ure v olje in spl. Okrogel mode) obložimo s testom, na testo naložimo rezine sira, pokrijemo s polovico paradižnikov, nato pride grah, ki smo ga skuhali na maslu, prelijemo s stepenim jajcem in nazadnje s preostankom paradižnika. Damo v vročo pečico za 20 minut. Preden postavimo na mizo, damo na pogačo sardelne fileje in okrasimo z olivami.
Kadar želimo pripraviti pizzo malo drugače, nadomestimo polovico sira z na kocke narezano gnjatjo, ali pa pečeno piščančje meso.
Pogača z gobami
Za 6 oseb potrebujemo: 201) g bele moke, 100 g masla, I jajce in I rumenjak, ščepec soli. Nadev pa pripravimo iz: I kg svežih gob. ali 30 dkg suhih gob (ki jih nekaj ur prej namočimo v mlačno vodo), 50 g masla, 2 rumenjaka, sok pol limone, 1/4čebule, peteršilj, sol.
Najprej zamesimo moko, maslo, sol in jajca v testo, oblikujemo kepo in pustimo, da počiva pot ure. Nato testo razvaljamo in z njim obložimo namaščen model. Vmes pripravimo nadev. Na maslu popražimo sesekljano čebulo in očiščene gobe. Zmanjšamo plamen in dušimo, približno 15 minut. Nato nadevamo gobe na pogačo in damo za pol ure v vročo pečico. Preden ponudimo, razžrvrkljamo jajca, dodamo limonini sok in sesekljan peteršilj, zlijemo na gobe in pustimo, da v pečici zakrkne.
A V ST RiJA 1
Petek, 28. 11.: 9.00 Poročila -
9.05	Policijska inšpekcija 1 -
9.30	Ruščina - 10.00 Šolska oddaja -10.30 Pozejdon interno -12.20 Poročila in ozadja -13.20 Poročila -16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije - 17.30 Mala nogometna enajsterica in njene težave -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Derrick - 21.15 Modna revija z reklamo-21.25 V najboljši družbi - 22.10 Spit-ting image -22.55 The tempest - 0.25 Poročila.
Sobota, 29. 11.: 9.00 Poročila - 9.05 Italijanščina - 9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina -
10.35	Lubezenski film - 11.55 Nočni studio -
13.00	Poročila-14.30 Zakaj sem le 2 x ja rekel
-	15.55 Sveto pismo pripovedovano za otroke
-	16.00 Nils Holgersson - 16.25 Otroci iz Muhlentala -16.55 Mini-ČVS -17.05 Risanje -slikanje - oblikovanje -17.30 Rasmus in vagabund - 15.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem - 18.50 Pater dr. Berthold Mayr odgovarja - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske - 19.30 čas v sliki in šport -
20.15	Glasba moje življenje - 21.50 Šport -
22.25	Govorica gibanja-23.10 Peter Dvorsky-0.10 Poročila.
Nedetja, 30.11.: 11.00 Ura tiska -12.00 Orientacija - 14.40 Miss Sadie Thompson - 15.30 Moderna pravljica - 15.55 Živalska gala predstava - 16.55 Aliče v čudežni deželi - 17.20 Risanka - 17.35 Prometni klub za otroke -
17.40	Seniorski klub - 18.25 Poglej in ugani -
18.30	Mi -19.00 Slike iz Avstrije -19.25 Govori msgr. Josef Eichinger - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Sigmund Freud magazin - 21.45 Gagliostro na Dunaju-0.45 Poročila.
Ponedeljek, 1.12.: 9.00 Poročila - 9.05 Policijska postaja - 9.30 Prosim k mizi -10.00 Šolska oddaja -10.30 Zakaj sem le 2 x ja rekel -11.55 Rjava hijena - 12.00 Zob za zob - 13.00 Poročila -1 6.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Calimero -17.30 V kraljestvu divjih živali - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ponedeljski šport -21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Akcija v Manhattanu - 22.00 Najlepši avtomobili sveta-
22.05	Avstrijci na lovu na amaconke - 23.05 Robinzon in pastor - 23.50 Poročila.
Torek, 2. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Policijska postaja - 9.30 Italijanščina -10.00 Šolska TV -
10.30	Freud - 12.25 Ponedeljski šport- 13.15 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Čebelica Maja - 17.30 Oddaja z miško - 17.55 Otrokom za lahko noč
-	18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Inozemski report-21.08 Poglej in ugani-21.15 Dallas
-	22.00 Krik po življenju - 23.35 Šport - 23.40 The Addams Fami!iy - 0.05 Poročila.
Sreda, 3. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Policijska postaja - 9.30 Francoščina -10.00 Šolska TV -
10.30	Miss Sadie Thompson -12.00 Mogočne
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA vsakdanod18.10-19.00
Petek, 28. 11.: Domača in ledinska imena (dr. Feinig)
Sobota, 29.11.: Duhovni nagovor (Prof. Franz Božič)
Voščila (M. Flartmann)
Nedetja, 30.11.: Rok Petrovič-zvezda na smučarskem horizontu Ponedetjek, 1.12.: Advent-V živo z Dul pri Žili Torek, 2.12.: Otroški spored Sreda, 3.12.: 50-letnica smrti skladatelja Emila Adamiča (I. Virnik)
Četrtek, 4.12.: Rož - Podjuna - Žila Petek, 5.12.: SNG „Drama" v Celovcu - Jančarjev ..Briljantni valček"
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16.
Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16 Telefon
(0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič)
31	(Lubo Urbajs)
32	(Andrej Kokot)
33	(Vinko VVieser) Teleks 42 20 86 sndk a
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje.
Zastopstvo za Jugoslavijo:
ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/il, p.p. 171 61000 Ljubljana.
Letna naročnina: 2500 dinarjev.
reke -12.10 Inozemski report-13.00 Poročila -16.30 Mehanizirani možek- 16.55 Mini-ČVS
-	17.05 Jo!ly box - 17.30 Sipe iz drugega nadstropja - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Sanje mojega življenja - 21.50 Zrcalne slike - 22.05 Krik po življenju - 23.35 Poročila.
Četrtek, 4.12.: 9.00 Poročila - 9.05 Policijska oddaja-9.30 Dežela in ljudje-10.00 Šolska TV
-	10.30 Podtaknjenec - 12.00 Škorpijon -nočna zver-12.15 Klub seniorjev -13.00 Poročila -16.30 Za predšolske otroke - Mini-ČVS -
17.05	Mali zmaj Grisu - 17.30 Krims krams otroško veselje -17.55 Otrokom za lahko noč -
18.00	Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Glasbeni spomini - 21.50 1 -2-X - 22.20 Krik po živtjenju -23.50 Poročila.
A V S T R ! J A 2
Petek, 28. 11.: 16.20 Bolnišnica ob robu mesta - 17.15 Prostor za živali -18.00 Tedenski pregled -18.20 Simon Templar-19.30 čas v sliki - 20.15 Dežela gora -21.15 čas v sliki -
21.35	Kulturni žurnal - 21.45 Šport - 22.15 Grad strahov - 23.50 The Addams family - 0.15 Poročila.
Sobota, 29. 11.: 15.45 Dva x 7 - 15.45 Konfrontacija in srečanja - 17.00 Ljuba družina -
17.45	Kdo me hoče? - 18.00 Panoptikum -
18.25	Nogomet - 19.00 Trailer - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Freud -
22.15	Ura se izteka - 23.45 Solid Goid - 0.30 Poročila.
Nedeija, 30. 11.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter-9.15 Moja nevesta je nadčutna-10.50 Sto mojstrovin - 11.00 Orf koncert - 15.00 Športni popoldan - 16.55 Adventno petje iz Christkindla - 17.40 Jean Michel Jarre -18.25 Poglej in ugani - 18.30 Brez nagobčnika -
19.25	Novo v kinu - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Kraj zločina - 21.30 6 iz 45 - 21.45 Dinastija - Denver-ski klan - 22.30 Sedem dni športa - 22.50 The Addams Family - 23.15 Nočni studio - 0.20 Poročila.
Ponedeljek, 1.12.: 17.30Te!e kolegij biologija
-	18.00 Cesta LindenstraRe - 18.30 Q. E. D., kriminalna serija -19.15 Otroci pripovedujejo -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Izposojeni dedek -21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Čas v sliki -
21.35	Kulturni žurnal - 21.45 Šiling - 22.05 Pišče v kisu - 23.50 Poročila.
Torek, 2.12.: 17.00 Šolska TV -17.30 Orientacija - 18.00 Kviz - 18.30 Q. E. D., kriminalna serija -19.15 Otroci pripovedujejo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Kaj sem jaz - 21.08 Poglej in ugani -21.15 čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal
-	21.45 Klub 2 in poročila.
Sreda, 3.12.: 17.00 Zdravje, fundament življenja - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Poznana divjina -18.30 0. E. D., kriminalna serija-19.15 Otroci pripovedujejo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Emigranti - 21.00 Novo v kinu - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Jantarjeva pot - 22.30 David Lean - življenje v filmu - 0.25 Poročila.
Četrtek, 4. 12.: 17.05 Daleč od vrta Edna -
18.00	Kulinarična Avstrija - 18.30 Q. E. D., kriminalna serija - 19.15 Otroci pripovedujejo -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja -
21.15	Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal-21.50 Klub 2 in poročila.
LJUBLJANA
Petek, 28. 11.: 9.00 Tednik -
10.00	Po belih in črnih tipkah -15.55 TV Mozaik - ponovitev -
17.25	Poročila - 17.30 Kako je jazbec prelisičil lisico in Lev in človek -17.50 Zgodbe modrega telefona: Ne hodi z nami, češkoslovaška nanizanka - 18.15 Računalniški informacijski sistemi -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Novi Pacifik: Vrnitev v raj, ameriška dokumentarna serija - 21.10 Holly-vvoodčanke, ameriška nadaljevanka - 22.00 Dnevnik - 22.20 Veleposlanik, jugoslovanski film.
Sobota, 29. 11.: 8.00 Poročila - 8.05 Pihalni orkester ravenskih železarjev - 8.35 Živ, žav, otroška matineja - 9.30 Vojna je vojna, ponovitev otroške oddaje - 9.45 Neža Maurer: Rišem sonce - 10.00 Kako je jazbec prelisičil lisico in Lev in človek -10.25 Sestriere: Svetovni pokal v smučanju-veleslalom (M), prenos 1. vožnje -
12.00	Exlibris M + M, ponovitev mladinske oddaje - 12.55 Sestriere: Veleslalom (M), prenos 2. vožnje -14.00 Novi Pacifik: Vrnitev v raj, ameriška dokumentarna serija-15.10 Poročila -15.15 Otroška oddaja vseh TV studiov -16.45 Volk samotar, jugoslovanski mladinski film -
18.05	Prva republika, dokumentarna oddaja TV Beograd - 18.50 Risanka - 19.00 Danes: še nekaj zase! - 19.30 Dnevnik - 19.48 Vreme -19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Doktor, slovenski film - 21.50 Popevke ob Gardskem jezeru -22.20 Dnevnik-22.35 Čarobna piščal, balet.
Nedetja, 30. 11: 8.00 Poročila - 8.55 Živ žav: Risanke, biskvitki - 9.50 Zgodbe modrega telefona: Ne hodi z nami, slovaška nadaljevanka -
10.15	Nezvestoba po slovaško, zadnji del slovaške nadaljevanke - 11.30 PTUJ '86 - 12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb -13.00 Poročila -
14.40	Mirni človek, ameriški film -16.50 Poročila - 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora -
Odkrivanje Piečnikovega opusa
Jože Plečnik - Slovenski arhitekt (1872-1957)
V L/uM/an/ so prc/š/f// čeMek odprt/ razstavo „Artdtek? Jože P/eeoik i#72 - 1957", k/ jo je v Par/za /etos spom/adi ok/ska/o okiskova/eev. Ok otvoritvi je Dušan ^in/go/ poudarit, da je kit Jože Ptečutk čtovek, k/ je kot prvt ua Sto venskem povzdignit arkttekturo na raven umetniškega izpovedo van/a.
Ptečntkova razstava ko na Gospodarskem razstavišču do J. januaija t9#7 odprta vsak dan (tudi ok nedet/ak in prazn/AJA) od 9. do 29. ure.
Delo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika postaja v osemdesetih letih za Evropo in svet pravo odkritje. Za ozkim krogom strokovnjakov sedaj spoznava njegovo delo tudi širša kulturna javnost.
Arhitekt Jože Plečnik je postal središčna osebnost doslej zamolčanega umetnostnega razvoja Evrope, ki je potekal za pročeljem funkcionalistič-nih gesel teoretikov in vidnih ustvarjalnih osebnosti evropskega modernizma od Le Corbusierja in Miesa van der Roheja do Franka Lloyda Wrighta in Alvarja Aalta.
Proces odkrivanja Plečnikovega opusa, razpetega med Dunaj in Ljubljano, Prago in Beograd, je nedavno tega doživel vrh s francosko-sloven-sko razstavo, ki jo je zasnoval in postavil ob veliki pomoči SR Slovenije in mesta Ljubljane Umetnostni in kulturni center Georges Pompidou spomladi leta 1986 v Parizu. Poleg izjemne izvedbene kvalitete priznava zdaj tujina Plečniku tudi izjemno stopnjo izvirnosti, inventivnosti v uporabi zgodovinskih, regionalnih in celo lokalnih prvin, zaokroženih v novih celotah množice izdelkov, od drobnih detajlov mimo spomenikov in arhitektur do večjih urbanih potez. Podobo Ljubljane med vojnama so označili kot mesto s Plečnikovim podpisom, Plečnika samega pa za predhodnika aktualnega postmodernizma.
Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Kmalu po končani ljudski šoli je odšel na industrijsko-obrtno šolo v Gradcu (danes Graz v
Avstriji) in se izučil za načrtovalca pohištva. Leta 1895 se je vpisal na dunajsko likovno akademijo - oddelek za arhitekturo in ga leta 1898 končal kot najboljši študent v razredu znanega arhitekta Otta Wagnerja. S štipendijo potuje po Italiji in Franciji (1898-99). Povrnitvi na Dunaj začne kmalu delati samostojno. V tem času nastane nekaj zasebnih in najemnih hiš, znamenita Zacherlova palača (1905), vodnjak Karla Boromejskega (skupaj s kiparjem Engelhardtom, 1906) in cerkev Sv. Duha na dunajskem Ottakringu (1910 - 13). S temi deli se Plečnik uvršča med pionirje evropske moderne arhitekture. Leta 1911 so odzove vabilu kolega Jana Kotere in prevzame mesto profesorja na umetno-obrtni šoli v Pragi (1911 -1920). Po ustanovitvi ljubljanske univerze (1919) pride na vabilo arhitekta Ivana Vurnika poučevat na oddelek za arhitekturo Tehnične fakultete, hkrati pa sprejme imenovanje predsednika Češkoslovaške republike Tomaša G. Masaryka za glavnega arhitekta prenove praškega gradu Hradčanov. Tako začneta nastajati dva opusa, praški in ljubljanski, ki se za daljšo dobo (1920 - 1938) tesno prepletata.
Na Hradčanyh Plečnik velikopotezno oblikuje vrtove, dvorišča, prehode in notranjščine. V tridesetih letih pozida še monumentalno cerkev Sv. Srca Jezusovega na praških Vino-hradyh. V Ljubljani začne bolj skromno (Dom duhovnih vaj, 1924), a dobi kmalu tudi pomembna naročila: cerkev Sv. Frančiška v Šiški (1925 -1930), cerkev v Bogojni (1925 - 28), ljubljanski stadion (1925-1937), celjska Ljudska posojilnica (1928 -
1930), šola v Zgornji Šiški (1927 -1929), Trgovska zbornica (1927 -1928). Vzajemna zavarovalnica (1929
-	1930), cerkev Sv. Antona v Beogradu (1933 - 1936), Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (1936
-	1940), cerkev Sv. Mihaela na Barju pri Ljubljani (1936 - 1939), uršulin-ska gimnazija (1939 - 1941), ljubljanske Žale (1939 — 1940) in Tržnice (1939-1942).
Od urbanističnih ureditev je treba poudariti oblikovanje osi Vegove ceste s Kongresnim trgom (danes Trg osvoboditve, 1929 - 1931), nabrežja rek Ljubljanice in Gradaščice s številnimi mostovi (1930 - 32 - 1939), Coj-zovo cesto s Šentjakobskim trgom (1926 - 1927), park Tivoli in Tromo-stovje (ok. 1939), pa Rimski zid, okolico cerkve Sv. Jerneja v Šiški (1936) in grajske Šance. Svojo zamisel o Ljubljani kot slovenskih Atenah je izrazil v dveh urbanističnih načrtih leta 1928 in 1940, vendar vrsta zamisli, ki jih je imel v teh načrtih, ni bilo izvedenih. Po vojni se je ukvarjal zvečine z oblikovanjem spomenikov narodnoosvobodilne vojne, z adaptacijami več cerkva, krstilnic in kapel (cerkev v Stranjah, 1947 - 50; krstilnici v Mengšu in Kamniku ipd.) in pozidal gledališče v Kranju. Med najvidnejši nalogi njegovega starostnega obdobja sodita prenova Križank (1954 - 56) in postavitev paviljona na Brionih (1956).
Umrl je 6. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem. Njegova hiša z ohranjenimi ambienti in predmeti, ki jih je uporabljal za časa svojega življenja ter s pomembnim arhivom, je danes sedež Arhitekturnega muzeja Ljubljane.
18.45 Risanka - 19.00 Danes: Potrošniška porota - 19.30 Dnevnik -19.53 Vreme - 20.00 Primož Trubar: Moji ljubi Slovenci, nadaljevanka - 21.00 Športni pregled - 21.30 Reportaža z nogometne tekme - CZ: Dinamo/ZG -
22.00	Reportaža z nogometne tekme - Velež : Partizan - 22.30 Rezerviran čas - 23.00 Poročila.
Ponedeljek, 1. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Kaj mora sova opraviti pozimi, predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana - 9.45 Klovni so bolni od smeha - Čevlji - 10.00 Smogovci I., nanizanka TV Zagreb - 11.30 II. Koncert klasične glasbe z mladimi solisti Madrid '86, ponovitev-
12.30	Poročila - 14.00 Nezvestoba po slovaško, zadnji de! slovaške nadaljevanke -15.15 Z muzejskim vlakom po nagelj in Nežo - 16.45 Poročila - 16.50 Ljubitelji narave, angleška dokumentarna serija - 17.20 Videogodba -
ponovitev - 17.50 Kavarna - 18.45 Risanka -19.00 Danes: Podravski obzornik - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Ljubezen in sleparstvo, kanadska nadaljevanka - 21.00 Dokumentarni film - 22.00 Popevke ob Gardskem jezeru - 23.00 Poročila.
Torek, 2.12.: 9.00 Vesolje: Blues za rdeči planet -16.20 TV Mozaik -17.20 Poročila -17.25 Miti in legende: Kristusova dela in čudeži -
17.40	Halo, Bratislava - tu Ljubljana, skupna oddaja češkoslovaške TV Bratislava in TV LJ -
18.45	Risanka -19.00 Danes: Zasavski obzornik-19.30 Dnevnik-19.55 Vreme-20.05 Svečana prisega, drama TV Beograd - 21.25 Mednarodna obzorja: „ZDA- Reaganovih šest let" -22.15 Dnevnik.
Sreda, 3. 12.: 9.00 Študent Andrej in soba, drama - 16.20 TV Mozaik - ponovitev - 17.20
Poročila -17.25 Slovenske ljudske pravljice lil: O mačehi - 17.55 Zlata ribica: Gregor - 18.20 Nizozemska delta, znanstveno-tehnični film -
18.45	Risanka -19.00 Danes: Dolenjski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Ulica umirajočih, avstralski film - 21.40 Bančiči - Vas stoletnikov, dokumentarna oddaja TV Zagreb - 22.20 Dnevnik.
Četrtek, 4. 12.: 9.00 Sla po življenju, ameriški film - 15.25 TV Mozaik - ponovitev - 17.25 Poročila -17.30 Pahljača mladosti -17.45 Mladinski pevski festival - Celje '85 - 18.15 uoramba in samozaščita - 18.45 Risanka -
19.00	Danes: Obalno-kraški obzornik - 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme - 20.05 Tednik — 21.05 Besediloslovni utrinki: O kazalniku drugosti -21.10 Kuharski nasveti - 21.20 Cecilija, kubanska nadaljevanka - 22.15 Dnevnik - 22.30 Mir in razorožitev, dokumentarna serija.
	——y Novega naročnika/novo na-	Drucksache		
ročnico pridobil(a):	Tiskovina		
(ime in priimek)			
	P. n.		
(naslov)			
(pošta)	VESTNIK		
	Postfach/poštni predal 408		
	9021 Ktagenfurt/Cetovec		
					

V Mtadinskem domu SŠD:
Uspet nogometni turnir slovenskih šotarjev!
Igratci in organizatorji (umirja v Miadinskem domu.
Prejšnji petek je priredit Mladinski dom Slovenskega šolskega društva v svoji tetovadnici nogometni turnir za šolarje, katerega se je udetežito kar rekordno števito moštev, namreč 13. Detoma so zaigrati posamezni razredi Stovenske gimnazije, pa tudi domska moštva so sodetovata. Pa še kako so sodetovata: vsak posamezni igratec se je trudit do zadnjega, in scena po igri med 1. in 4. razredom (1. razred je te nesrečno podteget), ko seje večkateri igratec 1. razreda zjokat, je bita odraz vneme, s katero so igrati. Pravzaprav je bito te škoda, da je morato pač to ati ono moštvo izpasti, toda pri turnirju se pač odtoča tudi o zmagovat-cu. Zmagato pa je prvo moštvo 4. a-razreda, kije v postavi Sturm, Tries-
V soboto sta se pri Korenu v Kajza-zah pri Bitčovsu pomeriti 3. ekipa SŠZ in 2. ekipa Btatograda. Btato-grajčani so biti nekotiko srečnejše moštvo in so zmagati s 3:2. S tem so prehiteti Bitčovščane na testvici. Postava SŠZ/Posojitnica Bitčovs: Rupert Reichmann 0, Hanzi Gasser
0,	Franc Kernjak 1, Robert Hedenik
1,	Joško Boštjančič 0.
S svojo zmago v tej tekmi je Franc Kernjak dostej pridobit največ točk tekom te sezone in prevzet vodstvo na interni testvici ŠD SŠZ: Franc Kernjak (5,5 iz 9), Gorazd Živkovič (5 iz 5), Franci Rutitz in Robert Fledenik (4,5 iz 5 oziroma 4,5 iz 8) itd.
Zgornja liga:
SK Sveče/Bistrica - Post SV 2,5:5,5. Perko - Deisinger 0:1, Kun-
nig, Smrtnik, Dovjak in Oraže v finatni tekmi nadigraio drugo moštvo 3. a-razreda. Tretji so postati igraici
2.	b, četrti pa tisti iz 2. a-razreda.
Biljard:
Poraz v PHberku!
Igratci 1. Stovenskega bitjard ktuba Cetovec so v prvenstveni tekmi proti drugemu moštvu iz Pliberka biti brez možnosti in so podtegli s 3: t. Zabetežiti je treba, da očitno nekaterim igratcem SBK še včasih zagodejo živci, saj ne dosežejo v tekmi tiste forme, ki jo v treningih kažejo. Vsekakor pa imajo stovenski bitjardisti še vedno izgtede, da se tudi na testvici izboljšajo. Važno pač bo, kako se bodo znati 12. decembra postaviti doma, ko bodo igrati proti vodečemu na testvici, proti drugemu moštvu iz Sinče vasi.
čič - Jochinger remi, Prezetj - Reiter remi, Brandner - Kornprat remi, Hierreich-Smotte 1:0, Btatnik-Lei-potd 0:1, Notsch - Gonitzer 0:1, Fister - Katzian 0:1.
Naslednje tekme:
(vse tekme v ned , 30. nov. 1986 oh 9. uri zjutraj)
SŠK „Obir" - SG Wo]fsberg It.
Celovec-vzhod It - SŠZ Cartrans,
SŠZ Posojiinica Cetovec II - SV Eitwcg.
SK Sveče/Bistrica II - DG Liebenfets.
Sporočilo šahistom SŠZ:
Stedeči šahisti so naprošeni. da se udete-žijo nastednjih treningov (vsak četrtek pri Korenu ob 19. uri) ker bo treba končati kiubsko prvenstvo: Amrusch. Koiter, LauBegger, H. Rutitz, Živkovič in Lukan (skupina A) (er Waidhauser, Einspieler, Gattob in Boštjančič (cup).
Rezultati slovenskih moštev
Ketag - Sele! 1:9. Točke za Seiane: Novak (3), Mirko Oraže (3). Fatte
(2)	, Novak/Mirko Oraže (1).
ZSM Škocijan - TTC Gurnitz 10:0. Točke za ZSN: Jernej (3), Luschnik
(3)	, Btažej (3). Jernej/Luschnik (1). Gurnitz - NTK Celovec 3:7. Točke za NTK Kupper (3), Mohar (3), Kup-per/Mohar (1).
Naslednje tekme:
Seie I - ATSV Wotfsberg (danes petek, 28. 11. 1986 ob 19. uri v farnem domu v Selah), SŠK Obir - SC A Šentvid (v soboto, 29. 11. 1986, ob 19. uri v kapeiški giavni šoti), NTK Cetovec - Labot (v sredo^. 12., ob 19. uri v Mladinskem domu)
Slovenski šport:
Lep uspeh tudi v karateju!
Dve leti že vadi več deklet (članic SŠK Obir v Železni Kapli), trdi, borbeni šport karateja. Letos pa so se Kapelčanke prvič udeležile koroškega ženskega prvenstva v tako imenovani kata-kategoriji karateja in zabeležile izvrstne uspehe. Danijela Karničar, učiteljica za ročno delo na glavni šoH v Železni Kapli, pa se je med njimi še najbolj izkazala, saj je postala odlična druga za Celovčanko Manuelo Korak. Marica Smrtnik ter Marija Dovjak pa sta s tretjim oz. petim mestom pri prvenstvu uspeh SŠK Obir šele prav zaokrožile, tako da so Kapelčanke zapustile Trg kar z dvema kolajnama ter z eno častno uvrstitvijo.
Danijela Karničar, druga koroškega prvenstva v kata-karateju.
ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH -
Biičovščani tesno podttegii
Izkušnje partizanov športnikov
Mnogi športniki so bili pogumni borci
Eden mtadih sokotskih tetovadcev, strokovnjak za tetesno kulturo, prvoborec Ljubo Jovan-Saša se takote spominja partizanskih dni in razmišlja o prednosti športnikov v vojni:
..Partizansko vojskovanje je zahtevato velike napore, zato je imet športnik neprecenljive prednosti. Bitje hitrejši, močnejši in zato varnejši od borcev, ki teh sposobnosti niso imeti, ker se prej niso ukvarjati s športom.
Posebno pomembna je bita tetesna sposobnost v prvih dneh ati tednih po prihodu v NOV. Pozneje si je vsakdo z vsakdanjimi marši, juriši, prenašanjem orožja, streliva, hrane, literature itd. pridobil dotočeno stopnjo sposobnsti - ki pa seveda ni bita zadostna v najbolj kritičnih situacijah.
Pri vsakem vojskovanju, posebej pa pri partizanskem, je poteg telesne kondicije potrebna tudi iznajdljivost, hitro in pravitno reagiranje. Prav to pa zahteva vetiko treniranja že od mladosti.
Marsikateri partizan je izgubit življenje prav zaradi pomanjkanja te
sposobnosti. Psihofizična sposobnost, s katero je mišljena tudi spo-sobnst hitrega reagiranja, pa seveda ne koristi, če nenadoma pade bomba ati če borca zadene krogta. Uspešna je tedaj, ko je treba sovražnika prehiteti, ko se je treba hitro umakniti, ko moraš biti v jurišu hitrejši od sovražnika, ko moraš rešiti ranjenega soborca, prenesti in premestiti potrebno orožje in opremo itd."
V prvih udarnih skupinah in med pripadniki Varnostno-obveščevatne stužbe v Ljubtjani je na primer skupino vodit skojevec, drugi čtani pa so biti večinoma iz vrst športnikov ati tetovadcev, torej tjudje, ki so že kot taki pogumni, iniciativni in iznajdtjivi.
Podatke o vlogi športnikov v posebnih partizanskih natogah je mogoče najti že za oktober 1941, ko sta po napadu na Lož športnika Cvetko Močnik-Ftorjan in Stane Semič-Daki kot prva partizana v Jugo-staviji uspešno uporabita smuči pri izvidniških akcijah. Daki je pozneje v hudi zimi teta 1942 organizirat tetečo patruljo, ki se je razvita v pravo smučarsko četo, sestavljeno iz mtadih smučarjev z Btok in iz Ljuhtjane.
(.sc
Zak!jučujemo nagradno tekmovanje za pridobivanje novihnaročnikov
S koncem novembra zaključuje Stovenski vestnik nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov. Akcijo smo pripravili v okviru 40-letnice Slovenskega vestnika, ki je svoj višek dobila s tridnevnim izletom na Jadransko morje.
Po končani akciji bomo med tiste, ki so se posebno potruditi, razdelili tepe nagrade.
Kot nov naročnik v smislu tega tekmovanja velja vsakdo, ki Slovenski vestnik naroči ali sam ali preko druge osebe ter poravna naročnino vsaj za eno leto. Naročnina za celo leto znaša samo 250 šil. v Avstriji, oziroma 2500 din za Jugoslavijo, kjer naročita sprejema ADIT, Gradišče 10/2,61.000 Ljubljana.
SLOVENSKI VESTNIK 40 LET
V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „Siovenski vestnik" in prosim, da mi tist pošiijate na nasiednji naslov:
trne in priimek
nastov	
pošta	
Obvezujem se, da bom naročnino redno p)ačeva!(a) in prosim, da mi pošljete račun in položnico.
Q-
O
O"
<
13
O
<
(D
=3
"A
O
o<
g
7T
(D
(kraj in datum)
(podpis)
Nagrade:
*	mikrokompjuter Commodore 64
*	vrhunske smuči iz tovarne Elan na Brnci,
*	stenske omare iz tovarne !PH v Žitari vasi,
*	pogostitve v hotetu Korotan v Sekiri in
*	pogostitve v hotetu Obir v Žetezni Kapti.
Posiužite se naročitnice. Pri žrebanju nagrad bomo upoštevati še vse, ki bodo do prihodnjega torka posiaii a!i oddati naročiinico!