večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. nri zvečer.
Uredništvo ln npravnlštvo: Kolodvorske ulloo Stev. 16.
Inseratl: Šostatopua petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem poaav-
lunll	 *-------------------------------------   “•	-	Z	urednikom	so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se no vračajo. ----------------- -
)i daje se popust. — Velja za Ljubljano v upravniStvu: za colo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., ra četrt leta 1 gld. 60 kr., na mosoo 60 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. v . P	U
St
*v. 89.
loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jodcn meseo 86 kr.
V Ljubljani v torek, 21. aprila 1885.
Tečaj II.
Po volitvah v ljubljanski mestni zastop.
Minuli teden vršile so se v našem glavnem mestu dopolnilne volitve v mestni odbor. Brez bruna, brejTFurnih agitacij! Kedor je Ljubljano videl o tem času pred tremi leti, ne bi je več spoznal, tako se je predrugačila njena fiziognomija mi dan volilne borbe. Preje strastno agitovanje,
1 na udeležba, viharna razvnetost za volilni izid Rimajočega se občinstva, dandanes neka očividna nornarnost, rekli bi celo: apatija pri velikem ljubljanskih volilcev. Saj tudi ni čuda! Nem-■^SLstranka izdala ie no svojem glasila uže teden PLeje parolOj glasečo se, da je ljuhljajisktin ^Nemcem ob času volitev izogibati _se. mestne-hiše. 'Naravno tedaj, da se tudi slovenski večini ni več ‘'Zljubilo, napenjati vse sile ter polnoštevilno udeležiti se mestnih volitev. Borba bila je pri kraji, bredno se je pričela, vender pa ne moremo za-/kott^ 8V0Jeoa subjektivnega mnenja, da bi ne-0 živahnejša udeležba vsekako primernejša «l\zavei
jmvednemu ljubljanskemu prebivalstvu.
Drtiga stvar, ki nas je neprijetuo dirnila, je le indirektno v zvezi z zadnjimi volitvami, namreč, da posel mestnega odbornika miW.,niftln Mnaaijn lanA rmim izvoljencem, kateri
fatres conscripti. Ne bodemo preiskavah tajnih Razlogov tej čudoviti spremembi, nikogar ne bodemo osebno dolžili ali napadali, toda v očigled temu prepogostemu umikanju ne moremo se iz-lebiti jedne misli, da v ljubljanski mestni dvo-ani razmere niso več tako ugodne in tako ure-eue, kakor bi morale biti na korist naši stolnici in ljenega prebivalstva.
Če to velja o slovenski stranki, gospodujoči v naši mestni hiši, kaj nam je potem izreči o na-svčtu ..Laibacher Wochenblatta" in o politični razumnosti ljubljanskih JSfemcev, kateri so se ga tako slepo držali! Glasilo konštitucijonalnega društva izdalo je namreč svojim vernikom mot d' ordre, da se nikdo udeležiti ne sme letošnjih dopolnilnih volitev. Nismo sicer v tako intimni zvezi z organom ljubljanskih kazinaijev, da bi jih smeli nadlegovati s kakim praktičnim svetom, in ta posel sam po sebi je malo hvaležen in mikaven. Svobodno jim, akQ_s£-iiočejoJkjijaU-za-4iki^^ neučne politike — -njih glava, niih svčt“. pravi slovenska—prislgvica! Ali če v utemeljenje svojega 'Sklepa napačne trditve navajajo, če s prozorno
s t.oipi dngt.pjanstvom. Prostovoljni i °pr innozč se rapidno in žalibog! med onimi
pajčevino golih izmišljotin poskušajo zakrivati prave i;azloge, moramo tudi mi odločno se postavljati na noge ter krepko zavračati neopravičene pritožbe nemških kolovodij in njihovega glasila.
Članek namreč, kojega je »Laib. Wochen-blatt“ prijavil z naslovom »Wahlenthaltung“, kar siim je častno breme mestnega očeta postalo^ mrgoli očividnih neresnic, poln je praznega za-
Pretežko, nahajamo jakozaslužue možake, koje %jajjja in zlobnega sumničenja, lakoj v drugi ko neradi pogrešamo med mestnim starešin-	’	’:	■	-•1
stvom. Tekom zadnjega leta odpovedali so se odporništvu gg- mestni odborniki Kušar in Mošč,
Križnar in Drč, Horhk, Bay er in Peterc..
skoro trdili, oziraje se na te prikazni, da je ubežništvo epidemično postalo med našimi
Listek.
^isega po smrti veljavna.
te
»Saj to j
(Dalje.)
je ravno — pravi trdo in osorno —vse
taij es®le družbe bo konec! Veselo in lahko pre-VSe ° ,a 8e kri se strdi, kakor bi odrezal — in Poseb ^ k°nec ha, ha, ha! Jaz sem si danes pobit*0 Pr'za(teval, kolikor možno veliko zajcev prif *' Ali ste videli, kako so kozolčke prevračali? Pec*	moje8a Prsta in vsega veselja je bilo koda	konec za vedno ! Ali pa morda mislite,
Se Sl živahni kožuščekarji sedaj pripovedujejo, kako a Je temu ali onemu prileglo svinčeno zrnje, ali ^ 86 bodo s svojimi tovariši, ki še po polji tekajo, ) P°tem razgovarjali, kadar jih bomo uže v že-tu imeli.
»Kake čenče!" vskliknil sem mu!
0(l »Nikakor ne tolišne, kakor morda Vi mislite," k VrPe mi Evald jako resno. »Ali je s človekom ^ 'trnzega, kadar je črvom zapadel?"
lumni se čita, da je volilni imenik nepravilno in nezakonito sestavljen, ter da je vsled tega legalna volitev uže za naprej po vsem izključena. Mi pa mislimo, da mora vsakdo, kateri se na dan upa z jednakim natolcevanjem, vsaj senco dokazov imeti pripravljenih, predno se oglasi, sicer,
če pritožbe njegove te stvarne podloge nimajo, , smatrali ga bodo v vsaki pošteni družbi za čisto , navadnega razsajalca in obrekovalca. Da bi volilni 1 imenik v istini napačno bil sestavljen, zakaj se pa „Wochenblattova“ stranka ni poslužila pravnih sredstev ter se pritožila pri upravnem sodišči?! Saj se gospodje po navadi odlikujejo z deviško sramežljivostjo in skromnostjo, mar bi tedaj pred upravnim sodiščem dokazali, da se v Ljubljani v istini krivica godi nemškemu življu!
Celo ubogo „oficijelno in oficijozno časopisje", tolikokrat strastno napadano od skrajnega krila narodne stranke, mora sedaj biti povod, da se ljubljanski Nemci odtegujejo mestnim volitvam! „Laib. Wochenblatt“ bridke solze pretaka nad našim vedenjem, pisavo našo zoper nemške sodeželane imenuje »gleich aggressiv und unqualificierbar“ — in vender mora znano biti slehernemu čitatelju nemškega uradnega lista in večerne njegove priloge, da se oba lista pošteno trudita, pomiriti razburjene strasti, varovati manjšino zoper neopravičene napade, vsakemu osigu-rati, kar mu gre po zakonu. Pri tolikih prilikah dokazali smo svojo pravicoljubnost, dokazali smo, da nam je pred vsem resnica pri srci in blagor domovine — in sedaj nas dolži, da mi ljubljanskih Nemcev ne puščamo na ljubljanski »rotovž"!
Tudi v tem utemeljuje nemški tednik svoje mnenje o koristi in potrebi abstinenčne politike, da je uradnikom zabranjeno, voliti po njih prepričanji, sicer se jim je bati osebnih neprilik. Hum-bug, gospdda moja, uprav Barnumov humbug! Bili so pač nekdaj časi, ko so uradniki proti svojemu prepričanju prisiljeni bili, glasove dajati kandidatu, kojega je priporočala neka vis major. Tedaj pa š e ni bilo ministerstva Taaffejevega, in tudi baron Wi n klor še ni stal na čelu deželni upravi.
»Ako se s svojimi zajci v jeduo vrsto štejete in črvom tudi svojega duha povžiti dati hočete,
potem imate prav, ako
»Duha — duh, to je ravno, kar mislim. Nikar me napačno ne sodite. Spoznam v človeku višjo naravo in plemeniteji duševno življenje, kakor ima taisto žival — kar 1111 ravao duha imenujemo. Le-ta mora Pa sv0Je delovanje končati, kakor hitro se kri vstavi."
»Svoje delovanje v telesu na vsak način!"
»Vi torej verujete na daljše duševno delovanje zunaj telesa? Da bi duša po smrti živela, da bi bil, kar mi pravimo, oni svet?"
»Samega sebe bi ponižal ter bi se na stališče naših zajcev postavil, ako bi ne veroval na večno življenje svoje duše."
»In če je res tako življenje po smrti, če duhovi res živč in se čutijo, ali mislite, da bi se ne čutili, da bi nič več ue vedeli od tukajšnjega života in od vseh, ki so Vam dragi bili?"
»Jaz verujem, da!“
»Verujete, verujete — to ni nič gotovega. Kako bi mogel kaj verjeti, o čemur nisem pre-
pričan," zavrne me z nekakim zaničevanjem Evald. »Vender pa, čujte povest o šumečem borovci!"
Dospela sva pod širokovejni borovec, na katerem so škarjice trepetale, če tudi je bilo okoli in okoli vse mirno, šumele so, kakor bi bil kedo borovec na vso moč pretresal. Šumenje pa je bilo danes tako čudno in tako glasno, kakor ga jaz nisem še nikdar slišal. Groza me je pretresla in na	vse strani sem se ozrl.
Evald je to opazil in vprašal:	»Kaj	se Vam
zdi o tem čudnem govoru borovem?"
»Da ima po polnem svoj naraven vzrok", odgovorim mu s prepričanjem.
»Kako pa da, saj je vse narava! Kaj pa Vi smatrate za naraven vzrok?"
Vse, kar se naslanja na navadne nam znane natorne zakone in čine napravlja, ki so temu primerni!"
»Prav; potem mi zamorete	pa	tudi	povedati
in	razložiti prečudovite prikazni	na	tem	drevesu;
prosim Vas!"
»Tega Vam nisem vstani, ker ne poznam na-
Ako znate za koga, kateri je bil zaradi svojega glasovanja preganjan pod sedanjo sistemo, na dan zjmeni, sicer ste sami sodbo izrekli o svojem sumničenji! In če se sklicujete na „oficijelne kandidature" “lanskega leta, mora sem vam pač v obraz smejati vsak, kedor je prizore na ljubljanskem volišči gledal z lastnimi očmi, a ne skozi vaše motne naočnike!
"^VKonečno se glasilo dr. Schreya ujeda, češ, da je dandanes načelo zastopano v merodajnih krogih, v ljubljanskem mestnem odboru mora gospodovati »narodna klika“. Nazore deželne vlade ljubljanske gre pa ocenjati vender le po dejanjih, kateri so jim dokaj jasni korelat, koji kot posledice izvirajo iz priznanih teorij. In če se oziramo na praktično postopanje naše deželne vlade, kedo more trditi, da se je le v najmanjšem oziru kratila volilna svoboda pri ljubljanskih volitvah, da se je nezakonito vplivalo in pritiskalo na prosto glasovanje? Slovenska stranka bode večino imela v ljubljanski mestni dvorani, dokler se večina ljubljanskih volilcev ujema z njenimi nazori. To je neovržna resnica, to je postulat zdravega ustavnega gibanja, in njemu se mora uklanjati sleherna vlada, katera spoštuje volilno svobodo, kakor jo spoštuje sedanja. Ako stranki ljubljanskega „Wo-chenblatta" ne zadostuje razmerno število mestnih odbornikov, primerno njenemu številu, njeni imovitosti in socijalni veljavi, ako hoče na vsak način večino imeti v ljubljanskem mestnem za-stopu, prepriča naj volilce ljubljanske, da njeni pristaši bolje ugajajo mestnemu blagru, bolje varujejo mestne interese nego nasprotna, narodna stranka. Saj mestni zbor vender le v zadnji vrsti^pditična korporacija, glavna naloga njegova je in mora biti, da previdno gospodari, da dobro upravo uvede v občinskem področji! Hic Bhodus, hic salta! S praktičnimi dokazi svoje sposobnosti bodete morda. Sn kp.riaj večina pridobili si tudi V beli Liubliani. §__sterilno abstinenčno politiko — ,p o/.iti v_aa--ft-e-!	_________________
-Prffiffitve Rusije v Aziji izza 1. 1847.
P_ c. — Kar se tiče posestva v Osrednji Aziji, napravila je Rusija v letu 1847 državno mejo od severne obali Aralskega jezera čez spodnji tek Syr-Darja do reke ču in ob njej do Isyk-Kula. Bila pa je po polnem prosta, torej odprta upadom sosednih južnih kočnikov. Da bi si dobili varno, naravno mejo, vzeli so Rusi Kokancem, katerih država se je na severu do Aralskega jezera in reke ču razprostirala, v letu 1852 mesto Perovsko, 1859 Djulek, 1860 ozemlje na jugu reke Čue, 1864 Turkestan in tako vse ozemlje na srednjem in gorenjem teku Syr-Darja. Kokanci so si utrdili Čemkent, od koder se je lahko nevarnost bližala Turkestanu. Rusi pričeli so vojsko, da
se izognejo tej nevarnosti in priborili so si Čemkent še isto leto.
Ker so se na novi meji pokazovali vedni nemiri, vzeli so Rusi leta 1865 v posest Taškent. Zdaj pa je nastopil Kan iz Buhare kot branitelj izlama ter šel s 40000 možmi proti Rusom. Rusk oddelek s 3600 možmi in 20 topovi premagal je to vojno južno od Taškenta ter si osvojil Hodzent. S Kokandom se je potem sklenil mir ter se ob tem osvojila leta 1866 zemlja ob Isykulu.
Proti Buhari se je vojska vspešno nadaljevala. Posledica je bila, da se je leta 1866 Utratjube in Djisak, potem vsled zmage generala Kaufmanna v letu 1868 vzel v posest Samarkand z okolico vred. Pri sklepu miru pridobili so Rusi še pravico, da smejo v treh buharskih mestih nastaviti garnizijo. Tako je od leta 1868 Buhara ruska vazalska država.
V letu 1875. uprli so se Kokanci proti svojemu kanu, kateri je poklical Ruse na pomoč. Ko se je udušil upor, dobila je Rusija ozemlje na severu od Syr-Darja. Kokanci, s tem razjarjeni, odpodili so svojega kana, a Rusi so jih zopet premagali ter prosili so v letu 1876. konečno sami Ruse, naj sprejmo Kokand v rusko državno zvezo.
Podjarmljenje ozemlja med Kaspiškim in Aral-skim morjem pričelo se je v letu 1869.
Kirgesi bili bi morali biti kaznovani zaradi tega, ker so podpirali vstajo Kirkizov, kakor tudi zaradi nekih nasilstev, izvršenih na ruskih podanikih. Pričela se je proti njim vojska v letu 1869 in Rusi osvojili so si Krasnovodosk. A zaradi utrjeue leže Kive v sredi puščave mogla se je vojska še le v letu 1873. pod generalom Kauf-mannom vspešno obnesti. Kiva morala je, ko so si Rusi v letu 1873 osvojili glavno mesto, odstopiti Rusiji ozemlje na desnem bregu Amu-Darja. Kiva postala je, jednako Buhari, po polnem za-visna vazalska država.
V letu 1880. pričela se je vsled mejnih ro-parstev ekspedicija proti Achatskim Tekincem pod generalom Sk o b e 1 j e v i in ; v letu 1881 so Bi Rusi osvojili Geok-Tepe. Merv se je udal in v 1.1884. pripalo je ozemlje Merva vsled podaje Rusiji.
Iz teh podatkov se razvidi, da so se Rusi od leta 1847 do 1884 indijski meji. pri Pešaverji za več kot polovico nekdanje oddaljenosti približali.
Oglejmo si pridobitve ozemlja v Osrednji Aziji. Glavni nagib za dalnje prodiranje Rusije bilo je hrepenenje, da si pridobijo obrežno ozemlje pri morji, na katerem ni ledu.
Osebito iz tega razloga se je tedaj skoro za obrambo nemožnim Kitajcem v letih 1854 do 1859 odvzelo prostrano ozemlje na Amurji in Usurji ter se na podstavi pogodb iz leta 1858. in 1860. združilo z Rusijo. V letu 1869. prišel je otok Sa-halin na podlagi z Japanom leta 1867. sklenene pogodbe pod rusko oblast.
s svojimi vzroki vred niso nikjer navezani na obstoječe naravne zakone, so toraj po polnem nad naravo in zunaj nje, toraj za nas zopet po polnem čeznatorni?“
Evald me je temno pogledal ter po kratkem molku rekel: „D&, če bi si bil človek tega svest. Na vsak način ste uže culi strahovite pravljice med narodom o tem drevesu raztresene? Kaj se Vam zdi?“
»Cenim jih toliko, kolikor so take pravljice, ki se na preji pripovedujejo, vredne."
»Vi toraj mislite, da je vse priprosta laž ali pa goljufija?"
»Ne, tega ravno ne; na vsak načiuima vsaka taka pravljica nekaj reelnega, pozitivnega stališča, kar ravno ljudje niso razumeti mogli. Tisto se je od ust do ust kar sproti poveličevalo in strahovi so bili gotovo, kakor postavim ravno tukaj nerazmljivo šumenje po borovci."
Silno razburjen pravi Evald v eni sapi: Resnično je, da so se ravno tukaj marsiktere grozovitosti godile in posebno v temi pod tem-le drevesom, kakor krvavo izdajstvo, napad, umor in rop; tukaj je ubil brat brata. Glejte, tu le pod
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Po vseli kronovinah pričelo se je uže živahno volilno gibanje. Povsodi sestavljajo se volitveni odbori in pododbori, kateri imajo skrbeti, da si pravoč*sno zagotovijo dozdanje volilce, mogoče jih še kaj pridobijo. V obeh taborih, levičarji in desničarji, razširili so po vseh kronovinah uže zastavo, in kmalu bodo poklicane, da si vrste stopijo v boji nasproti na volišči — in tedaj nade-jemo se, zmagala bode desnica, desnica bode ojačena po novih volitvah.
Praški listi pripovedujejo, da se bodon°v® volitve pričele dnč 8. junija ter se dovršile^0® 15. junija.
Iz Hrvatske se poroča, da se je ban dnč 18. t. m. vrnil iz Pošte. V saboru izjavil je pred' sednik, da je indemnitetni zakon dobil Najvišje potrjenje. Prihodnja seja bode jutri, dne 22. t. m-
Tuje dežele.
Nemška državna vlada hoče predlogo o za-varovanji proti nezgodam v nje po polnem obsegu še v tem zasedanji rešiti. Skoro gotovo je, da se bode zasedanje zavleklo čez Binkošti.
Iz Rima se poroča, da so včsti o nameri Italije, da nadomesti angleške čete v Egiptu s svojimi, neresnične. Skoro vse italijansko prebivalstvo je nezadovoljno z zdanjimi vspehi naselbinske politike. Če bi bil Mancini vedel, da bode pal Kartum ter da se bodo Angleži zapleli v raz-por z Rusi, gotovo bi bil s svojimi četami ostal pohlevno doma. Da bi se okupacija razširila, uft to se zdaj ne misli, isto tako se ne pričakuje p°' moč od Anglije v d61enjem Egiptu. Angleška vender skuša vedno bolj Italijo zaplesti v kolonijalno politiko ter si zagotoviti njeno pomoč.
V	Londonu bil je pred kratkim shod zel6 veljavnih mož; shod ta imel je namen, da se izreče mnenje, da angleška vojna mornarica ni v stanu, pri sedanji moči uspešno braniti državo. Govorilo je več govornikov, med temi tudi nekdanji načelnik mornarice. Sklenila se je resolucij9) v kateri se vladi resno na srce polaga, naj tukaj ukrene potrebne korake, da spravi mornarico v tako stanje, da jej bode možno braniti razširjeno angleško trgovino.
Črnogorski knez nastopil je v spremstvu princa Danila in ruskega zastopnika potovanje p° deželi. Knez hoče se na tem potovanji poučiti o javnih razmerah po črni Gori.
Iz Skadra se poroča, da se bode v kratkem razglasila amnestija vseh albanskih načelnikov iz vstaje v letu 1883. Pomilostil se je uže jeden najodličnejših vstašev.
O angleško-ruskem razporu dohaje vsak dan iz Londona in iz Petrograda mnogo poročil'
tem le gričkom trohni ubitega kosti. Jelite, vas je strah, tresete se?"
„Kaj pak da, kajti da tak kraj ni poseb^ prijazen, mi boste vender priznali. Toda, kaj ^ se bal, k večemu kakega roparskega napada?"
»Ali ne verujete na duhove ali strahove?"
»V tem zmislu, kakor so n&rodue vraŽ0> uže ne!"
„In vender, kaj pravite, če bi bilo morda 10 šumenje in vršanje po drevesu govorjenje dubo^ kterih telesa so bila tukaj zavratno pomorjen®’ ako bi bile to vse pripovedke iz onega sveta? Zakaj so nam nerazumljive, ako so to tožbe, preklinjevanja svojih morilcev, ako duhovi z nji®1 hočejo nas svariti, ako morda duhovi tukaj Pre' bivajo? Ali morda to ni mogoče?"
Po moji glavi je vse drugo šumelo; veselj0 do življenja, razveseljevanja, kozarec in petje s° mi tako polnili možjani, da mi nikakor ni bil° mogoče premišljevati, ali v tem borovci duhovi prebivajo ali ne. Zatoraj sem na to vprašanje 0 odgovoril:
„V noboškili višavali zapisano jo »Da v oni j,- so nadji in ljubi Coz vso!
ravnega vzroka te čudne prikazni, če tudi sem o njem po polnem prepričan."
»Drugi mu tudi ne morejo do živega; kaj naj torej to bode? Čeznatorno? Vse je natorno! Vse se ravna po določenih natornih postavah in vse se zgodi po natori in v natori. Ali je mogoče, da bi torej kaj čeznatornega bilo?"
nAli je Vam jasno, dragi mi gospod Evald, kaj pomeni beseda »natora?" Morda tega pojma še sami ne določite dobro. Recimo, da je vse samo narava ali natora in v natori sami, bomo vender le na veliko prikazen ali učinkov naleteli ter ji opazovati til in tam priložnost imeli, katerim so vzroki po polnem v naravnih zakonih vtemeljeni, toda tisti so izvan naše narave ali pa so nad taisto, tak6 da so našim naravnim čutom nepristopni — le-ti se toraj zd6 našim čutom čeznatorni, kakor so nam čeznatorni zakoni čistega sveta duhov ali duhovne narave v primeri s telesnim svetom ali čutstvene narave. Recimo dalje, da razumem pod pojmom narava celo stvarjenje, ali mi ne bodete pritrdili možnosti, da se tu pa tam od prvotnega povoda cele stvaritve ali natore odcepljajo tu pa tam pojavi lastne volje ali prikazni, kakor se odcepi žarni blisk od nebes, da šine v naravo, kateri
a ta poročila so tako različna, da se nikakor ne more določiti, bode li vojska ali mir. Jedenkrat zatrjuje se, da hočeta obe vladi na vsak način zadevo rešiti mirnim potem, drugič se zopet poroča, da Angleška ne more ustreči ruskim zahtevam. Pri vseh teh protislovnih poročilih pa je jedno gotovo: Obe državi oborožujeta se neprestano in na vse moči.
O francosko-kitajskem vprašanji se poroča iz Pariza: Praskam med Francozi in Kitajci, o katerih poroča slednja depeša generala Bričreja, se tu pripisuje velik pomen. Sploh se misli, da kitajski poveljniki še niso vedeli o sklenenem premirji. Dotični ukazi pač potrebujejo mnogo časa, predno pridejo v kitajski glavni tabor v Tonking, in marsikateri visoki mandarin ne kaže posebnega veselja, ugoditi tem ukazom. Vender se tu goji nadeja, da bode kitajska vlada lojalno izvela mirovne pogodbe.
Razne vesti.
—•(Žalosten rodbinski dogodek.) IzFreus dorfa pri Bambergu so poroča z dne 9. t. m.:	Dvo
sestri, hčeri premožnega tukajšnjega kmetovalca, sprli sta so in s.tarejša	devetnajstletna sestra ujezila	se	jo
pri tem tako, da	ie zgrabila nož in	z njim	sunila
svojo mlajšo sedemnajstletno sestro vjr&i. Ta zgradila so je v,ga -^rvaya, im da bi bila dala .kaj ^glasu od sobe, jna.tla. V tem trenutku stopi oče v vežo in ko .vidi, kai se jo dogodilo, zgrudi so tudi on mrtov k tlam, kajti zadel ga jo mrtvoud. Uzrok prepira je bil /ta, da jo mlajša sestra, ko sta napravljali s sostro. /surovo maslo, to vedno pokušala/ «?! )	tžtr.
E o^Tvor.	dnč^T?^ ril
^l&da in lepa modistka pred porotniki, ki jo bila ob-dolžona poskušonega umora. Imela jo namroč nokaj oasa intimno znanjo z nekim juristom, Eugeno Go-rnichon, katori pa	ji jo nezvest postal. Prvič, ko	jo	to
opazila, hotela so	je otrovati iz obupa,	pozneje	pa	so
jo hotela maščevati na ta način, da jo šla v noko gostilno, ki jo bila bolj na slabem glasu, za natakarico Nokodanjemu njenemu ljubčeku namreč začelo so bilo Spadati natakarico in priljubile so so mu bilo tako °bskuvne gostilno. A nje v tem poslu ni dolgo trpolo. Nei pa je nje ogoljufano srce po maščevanji vpilo, zatekla so jo, kakor uže mnogo parižkih dam, jerevoL Vei-JU. Zastavila jo najboljša svoja oblačila, da je za-m°gla kupiti si ga. Potem počakala jo nezvestega na cesti in ko ta z nekim prijateljem mimo njo pride, sprožila jo vanj. Prijatelju posrečilo so je, napadovalki roko nekoliko potisniti na stran, tako da krogla ni prodrla v prsi in jo bil Gomichon lo malo poškodovan. Njo vender prijela jo policija in pred porotniki stavil jo državni pravdnik predlog, da naj so napadovalka —obsodi. Njen zagovornik pa je vedel pravo strune vbrati Prebral je nekoliko nožnih zaljubljenih pisem, ki sta si jih zatožena in poškodovani nokedaj pisala in porotniki
bili so tako ginjeni, da so stavljeno jim vprašanje krivde zanikali, na kar je bila ona oproščena.
— (Roparski napad.) Iz Madrida poroča se o sledečem groznem dejanji: Te dni prodrla je v stanovanje župnika v Jubeukozi v provinciji Orenzo zelo predrzna roparska druhal, obstoječa iz sedmih mož. Ker so bile vrata uže zaprta, razstrelili so jih roparji z dinamitom. Od župuika, ki ni bil šel še spat, zahtevali so potem ves njegov denar. Ta, ki se je nepričakovanega napada zelo prestrašil, odpre vse svoje omare in predale in jim izroči, kolikor je imel gotovine. Roparjem pa to ni bilo zadosti, ampak kričali so nad njim, da jih hoče goljufati in zahtevali so še odločneje, da naj jim še več denarja da. Župnik jim jo zaman zatrjeval, da nima nič več, niso mu hoteli verjeti. Kar pride enemu iz med druhali na misel, da naj se župnik s silo pripravi do tega, da jim še drugi denar, ki ga ima, kakor so oni mislili, še skritega, pokaže. Zvezali so tedaj župniku roki in nogi, na to razbelili so železno palico in so mu jo v usta vtikali, v žepe pa so mu natlačili slame in so jo zažgali. Nesrečnež Zagotavljal jih jo šo zdaj, da nima nič več in ti so se konočno med groznimi kletvami odpravili, pustivši župnika zvezanega v goreči obloki, ki se jo v strašnih bolečinah po tleh sem in tjii valjal, da bi bil na njom tloči ogenj vdušil. Ubogi mož bodo vsled opeklin naj-bržb~niprls^Pot zločincev jo uže v rokah sodnijo.
— (A m eri kansko hiše.) Ako v Amoriki povsod t&ko_slaM-hiše zidajo, kakor zadnji čas v New-Yorku, potem so ondotni prebivalci vedno v smrtni ne-mnMi- Iz zadnjega mosta poroča so namreč, diTse jo pred kratkim razsulo naenkrat osem petnadstropnih drjš, ki bi bile v kratkem dodolano. Mnogo delavcev prišlo je pri tem ob življenje in mnogo bilo jih jo nevarno ranjenih. Uzrok tej nesreči jo ta, da jo bil temelj premalo trden.
»Vender pa“, pristavim se smehljaje, »kaj Vas, nevernega Tomaža, ki ste materijalist vse skozi, kaj Vas briga, kod duhovi prebivajo, kor Bkloh ne verujete na nikako bodočnost?"
»Saj to je ravno", strastno vsklikne, »ako je smrti sploh še kako življenje, zakaj nam je
Po
°dtei
piljen vsak pogled v kraljestvo duhov? Nekaj , ,°vega moram imeti, prepričati se hočem. Nekai J manjka in če do tedaj ne dobim nikakega Jasnila, potem vem, da je vse sleparstvo, beda' ln kdor veruje brez prepričanja, je bedak!"
ftisli^6 ^ n*sem P° P°lnem razumel, kaj bož ’ Seni Ven(^er nevolJno zavrnil: „To je brez n ..nos* — ne kvasito mi dalje! — Čujte, kličejo N> Podvizajva se!"
res, kakor nalašč, razlegal se je halali basih prijateljev po širni ravani, katere sva čez malo časa uže dohitela
Evald je bil zopet kakor spremenjen, kar ^°znati ga ni bilo. Lahkoživec brez primere.
, Družba je bila tako živahna, da sem kar h kratki pozabil neljube dogodbe pod šumečim borcem in neprijetni utis, ki ga je modroslovna oprava ondi na me napravila.
Domače stvari.
(Nj. ekscolonca go spod minister za uk in bogočastje) dovolil je za vzdržavanjo obrtnih izobraževalnih šol za 1. 1885 naslednje podporo: Za Ko-čevjo 110 gld., za Kranj 200 gld., za Ljubljano 2000 gld., za Tržič 300 gld in za Rudolfovo 500 gld.
— (Knozoškof ljubljanski,) g. dr. Jakob Misija, odpotoval jo včeraj popoludnč v Rim. Šel je ob jednem tudi knozoškof g. Zrverger iz Gradca v Rim. Oba knezoškofa vrneta se iz Rima meseca maja.
— (Patrij otično d o ž e 1 n o - p o m o č n o društvo za Kranjsko.) Pri včeraj so vršečih volitvah predsedstva patrijotičnega deželnega pomočnega društva bili so izvoljoni naslednji gospodje : C. kr. dvorni svetnik Rudolf grof Chorinskj predsednikom, c. kr. vladni svetnik dr. Fordinand Pascotini-Juriskovič prvim podpredsednikom in Emerik M a y o r, bankir v Ljubljaui, drugim podpredsednikom. — Poročilo o občnem zboru tega društva morali smo zaradi pomanjkanja prostora odložiti.
Ker sem se bil namenil, nekaj dni pred odhodom na Dunaj še v svojem rojstnem kraji preživeti, sklenil sem iz Tešina odpotovati in sem si tudi uže svojo potno prtljago vredil. Na 14. dan oktobra meseca stopi pa kar nenadoma Evald k meni v sobo ter me prav prijazno poprosi, naj bi odhod še za nekaj dni preložil. Danes pa naj bi bil ves njegov, ker nas vesela zabava čaka. V okrožnem mestu napravili bodo strelci svojo letno zabavo, ktere se bo mnogo jako odlične gospode vdeležilo.
Zakaj bi se pač ne vdeležil ? Obljubil sem, in uže čez pol ure sedel sva z Evvaldom na lahkem vozičku. Vozil je sam.
Dirjala sva, kakor strela; mimo šumečega borovca prišla sva, da nisva vedela kedaj, kajti nihče ga ni opazil. Občinske gostilne v naselbini pa vender le nisva pozabila.
To Vam je bilo ondi že življenja! Več prijateljev sva našla, ki so bili tudi k veselici namenjeni; vsi skupaj peljali smo se v B., kjer smo pri »treh kronah" ostali.
(Daljo prihodnjič.)
— (Predavanje o živinoreji), s posebnim ozirom na letošnjo premijiranje goveje živine v Kranjski Gori imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe Gustav Pirc v petek 24. t. m., t. j. na Sv. Jurija dan, dopoludne ob 10. uri v šolskem poslopji v Kranjski Gori. Na to predavanje opozorimo posebno gg. ude
kr. kmetijske družbe, ker se bodo pri tej priliki razgovarjalo, kako urediti premijiranje govejo živine in katori čas za premijiranje določiti.
— (»Slovenski Narod" jo sinoči prinesel telegram iz Metlike), v katerem se tamoš-njemu in častivrednemu možu prav po pobalinsko daje ime »Hadži-Loja". To je zopet nov dokaz, kedo zna psovati in kedo psuje. Pri vsem tom pa hoče go-spčda iz »Narodne Tiskarne" še učiti svet, kaj je do stojno in spodobno. Reveži!
— (Št. 8. Hribar-Tavčarjevega »Slovana) piše med drugimi neslanostimi tudi to, da si je naš list zadnji čas omislil nove naslovne črke — namreč nemške, pač zato, pravi »Slovan", da dokaže, kaka je njegova »slovenska" vsebina. — K tej duhoviti opazki »Slovanovi" omenjamo, da so črke našega naslova prav tistega karakterja, kakor so črko v naslovu »Slovan". Prosimo slavno črkojahaško gospodo »Slovanovo", naj izvoli naslov svojega lista primerjati z naslovom našega dnevnika, in ako ji brezkončna briga za politični radikalizem slovenski še ni skalila vse razsodnosti, priznati bo morala, da je — o groza!
v naslovu »Slovana" več gotskega značaja, nego v naslovu našega lista; zlasti koučni „ll“ je v »Slovanu" tako gotski zavit, kakor bi ga bil »Slovan" vzel naravnost iz srobernoga kodeksa Ulfilovega. — Toda, kdor vse premeri, nič no zameri; zatorej tudi mi ne zamorimo »Slovanovim" urednikom, da nič več no poznajo latinskih črk, zlasti ker vemo, da so vsi vtop-ljeni v pravoslavno cirilico, in da rusko slovnice ne priporočajo samo vsem Slovencem, ampak so jo tudi sami pridno uče, dasiravno smo te misli, da bi nam slovenska slovnica več koristila, nego ruska in da bi bil marsikateri Slovenec tudi »Slovanove" stranke slovenske slovnice bolj potreben nego ruske. Ob naslovne črke našega lista se pa ne zadeva samo »Slovan", ampak tudi neki zakotni listič slovenski, katerega iz-d&vajo in urodujejo gospodje s ta vci-p i smo uki v »Narodni Tiskarni." To je pa uže naj večje spričevalo duševne priprostosti in ubožnosti, ako niti slovenski stavec ne v6, da se tipi, iz katerih je zložen naslov našemu listu, imenujejo navadna francoska okrogla pisava (franzosischo Rondschrift). Pri teh gospodih bi bila menda pač umestna prošnja, da bi pustivši politiko, na katero se umejo toliko, kakor zajec na boben, nekoliko ozbilneje pečali so s svojim tiskarskim poslom in da bi se tega posla vsaj toliko naučili, da bi poznali latinske črke, katerih pa, kakor kaže ta slučaj, doslej še ne poznajo.
— (Iz Št. Petra) na Notranjskem se nam piše: Pretečeno nedeljo, dnč 19. aprila t. 1., je gospod G. Pirc, potovalni učitelj v šoli v Št. Potru v raznih strokah kmetijstva predaval. Tega predavanja se jo udo-ležilo okolo 100 kmetovalcev, med katerimi smo videli skoro vso inteligencijo tukajšnjo in sosednih županij. Imenovani gospod je v svojem jedornatem govoru za tukajšnji okraj v pospoh kmetijstva in v prid materi-jalnega stanja, brez katerega narod nikakor radostno napredovati ne moro, marsikaj važnoga povedal. Govornik jo posebno poudarjal besede našega presvitlega cesarja, namreč Viribus unitis, kor v resnici le v slogi in združenimi močmi se zamore veliko doseči. Nadejati se smemo, da trud imenovanega gospoda ne bo brez vspeha in da bodo jedernate besede govornika manj ali več sadu obrodile.
— (Duhovonsko spremembe v lavantinski
škofiji.) G. Ferdo Majcen pride kot katehet in mostni kaplan v Ptuj, g. Fran Irgl kot nomški pro-povednik in katehet v Celje.
— (V mariborsko sominišče) prido kot namestnik dvornim kaplanom imenovanega dr. Napotnika g. dr. Avgust Kukovič, mestni kaplan v Ptujem.
— (Škof filipopoljski,) gosp. Robert Meni n i, dospel je včeraj iz Rima v Ljubljano ter potem o polunoči odpotoval dalje v Monakovo.
— (Potres.) Iz Pulja se poroča, da so pred-včoranjim dopoludnč ob 10. uri 24 minut čutili lehak potres; spremljalo ga jo podzomeljsko bobnenje.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Moskva, 21. aprila. »Moskovske Vedomosti" pripovedujejo, da se je rusko-angleški vojski nemogoče izogniti, če Angleška ne prepusti okupirani Port Hamilton.
London, 21. aprila. „Standard“ poroča: Preiskava Lumsdenova je pokazala, da Komarovljev napad nikakor ni bil provociran. Ovire sporazuma obstoji v tem, da se Rusija obotavlja, formelno se zavezati, da ne bode se pomaknila dalje čez določene meje. Kakor se čuje, je bil Giers pripravljen zavezati se, a ruska vojaška stranka se je temu uprla. „Daily News“ poroča, da je vlada sklenila, poklicati nazaj iz Sudana Grahamovo kolono.
Dublin, 21. aprila. Valeška princa vrnila sta se iz Killarnaija v Dublin. Na nekaterih postajah so se pokazali sovražni, na drugih prijazni pojavi.
Pri Slonu: Porta, posestnik, iz Milana. — Oberhofer, zasebnica, z Dunaja. — Ruvidič, dijak, iz Gradca. — Ze-leny, c. kr. pom. kadet, iz Pulja. — Georgjevic, trgovec, iz Belgrada. — Pollak, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Okorn, župnik, iz Senožeč. — Legan, župnik, iz Ubel-skega.
Pri Bavarskem dvora: Memmel, trg. potov., iz Budimpešte.
Pri Južnem kolodvoru: Schrame, redovnik, iz Rima. — Geononis, Vrany, Zader, trgovci, iz Trsta. — Goler, zasebnica, iz Celovca. — Jeschenag, iz Ljubljane.
Pri Avstr, carji: Lenger s soprogo, iz Sore.
Umrli so:
Dne 10. aprila. Josipina Pfeifer, gostinja, 851., Karlovška cesta St. 7, opešanje.
V civilni bolnici:
Dne 18. aprila. Lovrenc Majdič, delavec, 44 1., Meningitis. — Frančiška Slapnik, dekla, 30 1., mrzlica vsled gnojenja.
Dubrovnik, 20. aprila. Železniška črta Metkovič-Mostar otvorila se bode v prvi polovici meseca junija. Otvorenja udeležil se bode baje državni finančni minister K&llay.
London, 20. aprila. Danes je zboroval kabinetni svet ter se posvetoval o poročilu Lums-denovem o boji pri Penždu. „Daily News“ izjavlja, da so vesti o odstopu Penžda in drugih krajev po polnem neutemeljene. „Standard" v6 povedati, da so pogajanja o afganski meji bila malo vspešna, ker je Rusija uže rešena vprašanja zopet hotela oživiti.
London, 20. aprila. „Pall MallGazette" izjavlja, da je navzlic vznemirjajočim glasovom ven-der utemeljeno upanje, da se angleško-ruski razdor reši mirnim potem.
Bukarešt, 20. aprila. Prejšnji zbornični predsednik Rosetti je umrl.
Tientsin, 20. aprila. Vsled včeraj podpisanega zapisnika se bodo kitajske in japanske čete poklicale nazaj s Koreje. Japan se je odpovedal odškodnini. Žandarmerija, sestojefca iz tujih častnikov, bode skrbela za red.
Telegrafično borzno poročilo
z dnš 21. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih....................81‘20
»	>	»	» srebru.......................81'45
Zlata renta.......................................H®;66
5% avstr, renta.....................................srk.
Delnice n dr od ne banke..........................
Kreditne delnice........................................	0q
9'926 5-88
Valjani železni nosači (pod-seki) pri gradnjah
po vzoroih avstrijskega društva inženirjev in arhitektov kakor vsi fužinarski izdelki so v zalogi (53) ter je prodajajo promptno po najnižjih cenah 10-1
•Julij Juhos & drug.
Pisarna, skladišče in zaloga podsekov:
Nordbahnstrasse 18, Vlien, in Fugbachgasse št. 22.
London 10 lir sterling . 20 frankovec Cekini c. kr.
100 drž.
Uradni glasnik
z dnž 20. aprila.
Razpisane službe: Poštnega odpravnika, v Gor. Krki fokr, litijski) z letno nagrado 150 gld., uradnim pavšalom 40 eld. in letnim pavšalom 170 gld. za sela štirikrat na teden med Gor. Krko in Višnjo Goro; kavcije 200 gld. Prošnje, podprte z dotičnimi spričevali, v dveh tednih c. kr. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu. — Pri c. kr. gozdarskem vodstvu v Gorici služba gozdarja z letno plačo 400 gld., službeno priklado 100 gld. in kurjavo. Prošnje, podprte z dotičnimi spričevali, tekom 6 tednov c. kr. gozdarskemu in državnih posestev vodstvu v Gorici.
Naprava novili zemlj. knjig:	Pri	c.	kr.	okr.	sodniji
v Kameniku za katastralno občino Tučna; poizvedbe dne 23 25 27., 28. in 30. aprila dopol. ob 8. uri; — v Ribnici za katastralno občino Prigorica; dotične poizvedbe v dan 1. maja dopoludne.
Dedščine: Neznano kje odsotnemu kleparju Janezu Struppiju naznanja c. kr. dež. sodnija ljubljanska, di mu je pripala neka dedščina. Varuhom mu je g. Karol Gotzl, hišnik in podobar v Kranji.	.
Eks. dražbe: V Ložu posestvo Jan. Grbca iz Lipsenj (1515 eld.) dn6 27. aprila, 27. maja in 27. junija. — V Ko-Cevj i zemljišče Jur/Tomca iz Padve (300 gld.) dne 29ega aprila, 3. junija in 1. julija. - V Idriji posestvo ml. Jak. Lamprechta iz Žira (2907 gld.) dn6 27. aprila 29. maja in 30 junija. — V Postojini posestvo umrš. Vida Misleja (1115 gld.) dne 29. aprila, 29. maja in 30. jun. — V Metlik i premakljivo blago (na zemljiščih) Jan. Ivanetiča. (212 gld.) dne 1. maja. — V Vipavi zemljišče Matije Ketteja (910 gld.) dnč 29. maja, 30. junija in 30. julija.
Meteorologično poročilo.
j Stanje I Čas	I	baro-	I	Tompo-
opazovanja I metra j ratura
Vetrovi
I	I
7. zjutraj 742 • 04 j
2. pop. 9. zvečer
741-60 741-40 j
76 17’5 9-6
svzh. sl. jzpd. sl. s. sl.
Nebo
Mo-krina v mm
jasno i
0-00
«T.
novo izumljena
prekomorska štupa
pomori stenioe, bolhe, ščurke, molje, Strigalice, muhe, mravlje, stanoge, buljavke (tičje mleko), sploh vsa mrčesa, z neko skoro čeznatorno hitrostjo in gotovostjo tako, da od nahajajočo mrčesno zalogo no ostane nijedna sled.
Pristno in po ceni so dobiva v
Andelevi lekarni
13 ,pri črnem psu1 Hišna ulica 13.
(Dominikanska ulica 13, Rotozovo (vorižtie) ulico 11)
v Pragi-
V Ljubljani prodaja to štupo gospod Albin Slitschor, trgovcc; v Feldkirohnu (Koroška) gospod A. Zworger, lekar; v Doberli vasi (Koroška) gosp. R. D. Ta ur or. _	. (7! J
Zaloga v dežoli povsodi, kjer so dotičm plakati izobešeni.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Tuj ci.
Dnš 19. aprila
Pri Maliči: Raumann, Hainz in Reich, trgovci, z Dunaja.
— Vitez Paller, c. kr. umir. svetnik dež. namestništva, in Petsi, fabr. knjigovodja, iz Gradca. — Daul, roperater, 7. Ogerske. — Ogorek, c. kr. sodn. pristav, iz Črnomlja.
— Negrelli, c. kr. lajtenant, iz Celovca.
Odgovorni urednik J. Naglic.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Velikanske izgube, katere so zadele v61iko london sko tovarno za železne meblje, Godoridge Brothers and Comp., pri najnovejšem padcu glasgovske banke, so isto tako silno omajale, da je sklenila, tovarno zapreti ter velikansko zalogo, zlasti pri vseh izložbah s zlatimi kolajnami odlikovanih mebljev za četrti del pod tovarniško ceno po polnem razprodati. Prodajam torej pri meni od gori omenjene hiše v zalogi se nahaja-
Postelje so skoro tu narisani slične.
joče čudalepe 400 železne postelje za odraščene (nedosežna krasota za vsako stanovanje in sobo) po "J" jeviti, tu še nečuveni smešni ceni, komad le po 8 gla' (prejšnja cena 30 gld. 50 kr.) Izvršujem tudi posame®a naročila, dokler zadostuje zaloga, v vedno izbornih i" brezhibnih izvodih takoj proti vpošiljatvi gotovine.
F*. Bugdnyi
zaloga strojev, Dunaj, Landstrasse, Krieglergasse.
Zlasti spomladi in poleti se železnim posteljam; ker za vse slučaje vedno podajejo varnost zoper mr-čese in nesnažnost, dalje nepokončljivo vztrajejo Hj se mogo lehko skupaj skladati, d&je prednost pred lesenimi.	(21)	10—6
Opiraje se na zaupanje
koje uživa naš «Pain-Expeller» več nego 15 let, si smemo pač usojati, tudi iste vabiti, da ga poskusijo, kojim slednji ni še znan. Temu staremu osvedočenemu domačemu zdravilu nasproti je nepotrebna vsaka reklama, ker priporoča se sani) kakor bo pokazal poskus. Rabi pa ta «Pain-Ex-peller» za drgnenje zoper protin in revmatizem. Cena jedni steklenici 40 kr. in 70 kr.; prodaja se skoro v vseh lekarnah. — Zaradi ponarejanja zahteva naj se vselej ,,Richterjev Anker-Pain-Expeller“ ter ne sprejemlje nobena druga sorta. — F. Ad. Richter in drug., Dunaj. Glavna zaloga v lekarni «pri zlatem levu», Praga, Nikolajev trg St. 7.	(26)	5—4
Razno blago
za pletenje in tkanje
dr. Gustav Jaegra
normalno perilo, nogo vice, žoki, plavarske iilaee, znojni telovniki, rokavice,
jopiči za gospe
ki se nosijo vrh obleke itd., v velikem lzblru in po najnlžjlh oenah pri
G. J. Hamann-u
Mestni trg. (50) 1
Možka slabost, živčne bolezni
tajni pregreški v mladosti in razuzdanosti.
Dr. Wrunov
Peruin - prašek
(narejen iz peruvanskih zelišč).
Poruin-prašok jo samo in jedino le v to sposobon, da odpravi vsako spolno in maternično slabost tor odstranjujo pri možu impotenco (možko slabost), pri žonskali pa nerodo-vituost; dulje vse živčne bolezni, na pr.: slabost počutkov, boločir.o v križi, migreno v prsih in glavi, zabasanjo, nor voz no tresenje, pomanjkanje krvi itd.	(51)	5—1
Vso navedeno bolozni nobeno drugo sredstvo tako tomoljito in po polnem no ozdravlja, kot dr. Wrunov prašek; garan tuj o se za neškodljivost. Jodna škatulja z natankim popisom vred velja 1 gold. 80 kr.
Zaloga v Ljubljani pri lokarji E. Birsehitzu. Generalni ageni. na Dunaji jo: Al. Gischnor, dipl. lokar, II., Cesarja Jožofa cesta št. 14.
Tiskata in zalagata Ig v, Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.