CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 69 KRANJ, torek, 10. 9. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO tvom ne smemo bolnišnicah oprema iri i ocene in ločena domovina je tam, kjer ijo moj jezik stran: osemdesetletnic še »jo na kolo _ *e. Potr^- *~ - —J~~ es je v centru dosegel kvj j?ed.4 in 5 stopnjo po Mercalli-Preu-~s^Vlci- Najmočneje so ga čutili W« 1 škofJe Loke. Materialne ae ni bilo. V soboto, 14. septembra, se bo ob 16. uri izpred osnovne šole na Kokri-ci začel tek po Udinborštu, v nedeljo, 15. septembra, pa ob 9. uri tek in pohod od spomenika do spomenika s katerega koli od 16 startnih mest pri spomenikih v Udinborštu. Na tekih, ki jih že šesto leto zapored prireja rekreacijska sekcija pri Športnem društvu Kokrica, je sodelovalo že blizu 1500 tekmovalce^. Rekordna udeležba je bila leta 1982, ko je na Ko-krico prišlo kar 423 tekačev. Tudi letos pričakujejo karseda množično udeležbo. Množična rekreacijska prireditev, tek in pohod mimo 16 spomenikov NOB v Udinborštu, osmi po vrsti, je doslej privabil prek 4600 udeležencev. Največ jih je organizator, nakelski TVD Partizan, naštel leta 1982. Pokrovitelj prireditev, ki oživljajo izročilo NOB v Udinborštu, je občinski odbor ZZB NOV iz Kranja. L. B. O prireditvah več na 8. strani. Bomba med odpadki h Kranj — Med kovinskimi odpadki, ki jih kranjska Surovina od-sj Puje od tovarn in posameznikov, so konec avgusta našli bombo. Po-ioi}°^a JerneJ Teropšič je takoj prepoznal zarjavel, 60 centimetrov ^.9> značilno oblikovan kos železa. Bila je bomba za 100 milimetrski 3t7?'OTne^ Tehtala je 6 kilogramov, v njej pa je bilo nedvomno vsaj Agrarne eksploziva. je "9°- kod izvira, ne vemo,« je povedal poslovodja. »Prodal nam jo 0 fač eden od posameznikov, ki jo je odkopal na njivi ali našel med (j Mirni kovinskimi odpadki kje na dvorišču. Da nam jo je prodal ne 0kj. J° prijavil, je skrajno neodgovorno. Bomba ima tako značilno hl^0' da ie skoraj ni moč zamenjati s čim drugim. Če bi nam proda-pi e5 Povedal, da je med starim železjem bomba, bi mu jo prav tako ha °a^' P™ nas Pa °i bilo mnogo manj sitnosti. Najbrž se človek, ki gg^Jo je prodal (zanjo smo mu plačali 11 dinarjev za kilogram, torej uinar/eu^, ne zaveda, kolikšno odgovornost bi prevzela naša delo-ena 0r91S BreSant» direktor ,4 železarne: »Vsak dan t^-N6- da smo imeli prav, ko smo ltlar^da bo izgradnja elektroje jeseni- bolj se na Jesenicah ekonomska lita -Va Proizvodnje jekla. Po kva-Pi^s ieklih je vedno večje pov-WevanJe, saj je od njih odvisen 1 predelovalne industrije. hrusta mq >- k' C<*1 pa inflacija stalno poveču-BjJ?ednost«. Predvidena cena 18,2 ^Jarde, izračunana v začetku tye, bo narasla na 45,8 miljjar- rojeklarno smo začeli graditi »Usta lani, zgrajena pa naj bi c£|o pred rokom — februarjem sto^lnarjev, če upoštevamo 6-od-1%*° Mesečno inflacijo. Vsi izvali."-"" Rudis, Gradiš in tuji part-JI delo dobro opravljajo.« % i ^gotovost načenja delovanje ir'uvko Zalokar, direktor kranj-iJStt Tekstilindusa: »V Tekstilni D)> Atriji smo sodelovanje med Izvajalci osnovnih surovin in \- '°valci lepo uredili in se dogo-■topnega tudi držimo. Rezultat bo h'Jarda dolarjev izvoza ob 90-od-odpisunosti opreme jugoslo-H^ske tekstilne industrije. Izvoziti 12 odstotkov finalnih izdelkov ^ ? 28 odstotkov preje in metrske-O^Uiga. Nad urejeno sodelovanje sedaj zgrinja črn oblak — no-^ zakonodaja, za katero še ne vemo, kakšna bo. Če bo-L^koni takšni, kot jih napovedu-tL' bomo laiiko dobro vpeljano \Rovanje vrgli v koš. Bojimo se, ^ttio odvisni od nekega uradni- ka, ki bo določal, kako in kateri naj med seboj sodelujemo. Negotovost v pričakovanju nove zakonodaje že trga odnose znotraj reproverige, krepi se klirinški izvoz. Slednji tu- di zato, ker imajo vzhodni izvozniki prednost pri delitvi surovin iz vzhoda, ki jih potem pogosto za zelene dolarje prodajajo doma.« Karavanški predor še letos Srečko Mlinaric, predsednik izvršnega' sveta jeseniške občine: »Te dni izbiramo izvajalca, ki bo gradil Karavanški predor. Javilo se je 12 domačih in 7 tujih firm. Izbrali bomo najboljšega. Za dobri dve tretjini investicije je denar zagotovljen. Menimo, da bo Karavanški predor, ki naj bi ga začeli graditi že pred zimo, spodbudil razvoj turizma, za katerem imamo tudi v našem koncu velike načrte. Do leta 2000 naj bi imeli 2000 postelj v družbenem sektorju in 1000 pri zasebnikih. Trgovina sedaj ni vključena v turistično gospodarstvo, vendar bo morala postati enakopraven partner v turistični ponudbi. Nelojalna konkurenca na tujih trgih Rok Gašperšič, direktor GLG: »Jugoslovansko tržišče je prenapolnjeno z lesnimi proizvodi, pred- Iz razprave Staneta Dolanca Kljub dolgovom ne smemo zaostajati Dolgove tujini moramo vračati, hkrati pa skrbeti za tehnološki razvoj — Izvoz je naša nuja, zato bo nova devizna zakonodaja omogočala in spodbujala vključevanje v mednarodno delitev dela »Dolgove tujini moramo vrniti, ker je to vprašanje naše neodvisnosti in suverenosti. Vendar pa moramo v času, ko bomo vračali dolgove, najti kapital za»tehnološki razvoj. Jugoslavija v tem času ne sme čakati z razvojem. To bi bilo pogubno. Pomenilo bi, da bi bili že čez 10 ali 20 let, četudi bi vrnili vse dolgove, kolonija in privesek gospodarstva Evrope in sveta,« je v pogovoru z gorenjskimi gospodarstveniki in političnim aktivom dejal Stane Dolanc. Izvoz je naša nuja. Zato je zelo pomembno, kakšni bodo naši devizni zakoni. O njih bodo odločale delegatske skupščine in prepričan sem, da bo nova devizna zakonodaja takšna, da bo spodbujala hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Zavedati se moramo, da živimo v Jugoslaviji v zapleteni mednacionalni skupnosti, v kateri postajajo gospodarska vprašanja pogosto tudi politična. Nacionalnega vprašanja še nismo v celoti rešili, ker je to dolgotrajen proces. Bolj ko bomo razvijali samoupravne odnose, laže bomo premagovali nacionalne probleme in dosegli prevlade skupnega interesa nad posamičnim. Vsem interesom hkrati ni mogoče nikdar ustreči. Razmere v Jugoslaviji lahko urejamo edino s sporazumevanjem in dogovarjanjem. Tega se zaveda velika večina ljudi. Rekel bi, da je naš položaj sorazmerno ugoden tudi zato, ker ljudje vedo, da si lahko vsi narodi in narodnosti zagotovijo prihodnost, socialni in nacionalni razvoj ■ edino v skupni državi — Jugoslaviji. Ne vemo, kaj ljudje hočejo Nihče danes v pogovoru ni omenil krajevne skupnosti. Menim, da smo pri nas krajevno skupnost povsem zanemarili. Občinske skupščine odločajo brez krajevne skupnosti. Pravijo, da je to hitreje. Mogoče je res hitreje, toda za večino stališč potem nimamo nobene podpore ljudi. Prav nič ne vemo, kaj ljudje o teh stvareh mislijo. Če so ljudje odrinjeni od odločanja, izgubljajo voljo, so apatični in niso več zainteresirani, ker menijo, da je povsem vseeno, če kaj rečejo ali ne. Odločili bodo na Jesenicah, v Kranju ali kje drugje. Delovanje krajevne skupnosti smo za- nemarili. Brez te osnovne celice pa ne more delovati politični sistem, kot ne more hiša stati brez temeljev. Predsednik se menja, oblast ostane ♦ Pred volitvami se veliko govori o enoletnem mandatu. Uvedba enoletnih mandatov je bila po moje opravičljiva in koristna samo v nekaterih organih federacije. Predvsem mislim na predsedstvo SFRJ in CK ZKJ in mogoče še kje. V SZDL, sindikatih, gospodarski zbornici pa že nisem povsem prepričan. Čisto brez potrebe se gre j o enoletne mandate v družbenih organizacijah. Marsikje se je zaradi tega okrepila moč administracije in birokracije. Predsednik skupščine in izvršnega sveta se menjata, uprava pa ostane. Ta ima' oblast, ta vedri in oblači in ima vedno meč moči in oblasti. V njej je mnogo nesposobnosti in korupcije. Birokrati delajo domala vse, kar se jim zahoče. Ljudje pa izgubljajo zaupanje in za vse krivijo sistem in ZKJ. Naloga ZK pa tudi vseh skupščin in samoupravnih organov je, da začne delati na tem, da bo uprava prišla pod družbeno kontrolo in da bo hkrati zagotovljena zakonitost, red in odgovornost. Družbena lastnina prehaja v privatno last Poseben problem je odnos do družbene lastnine. Ta vse bolj prehaja v zasebne roke. To je eden ključnih problemov naše bodočnosti in stabilizacije. Kolikokrat smo poskušali menjati davčni sistem, pa ga nismo uspeli, ker je bil tudi v vrstah komunistov odpor. Letos pričakujemo milijardo 300 milijonov dolarjev od turizma. Ob tem vsi pravijo, da je to le polovica dejanskega izkupička. Po nekaterih ocenah naj bi imeli Jugoslovani doma 3 milijarde dolarjev v devizah,pa jih ne znamo pridobiti v banke. Ta problem individualizma in egoizma, ko vsak skrbi le zase, poraja razne lokalizme, od tovarniških, krajevnih in drugih monopolov. Kot na primer v Kranjski gori, kjer ne pustijo nobenega drugega kot Kompas in Gorenjke zraven in se ob tem odrekajo milijardam investicij. Tisoče kubikov lesa gnije po gozdovih Domači trg je zasičen s pohištvom, ameriški pa je odprt za neomejene količine pohištva, vendar masivnega. To pohištvo sedaj izvaža v Ameriko Italija, ki od nas kupuje rezan les. O tem pri nas ne govorimo, čeprav bi lahko v kratkem času prestrukturirali lesne industrije. Raje krivimo zakone in sistem. Po drugi strani pa ne vem, če imamo še kje tako neočiščene gozdove kot pri nas. Na tisoče kubikov lesa gnije ob cestah. Če kdo vzame hlod, takoj plača kazen, zgnije pa lahko. Hkrati so drva skoraj po star milijon. Ljudje bi lahko očistili gozdove in prišli do poceni kurjave. Gozdarji pravijo, da so takoj zato, le da ljudje nočejo. Če pa vprašaš ljudi, pravijo, da bi delali drva, pa jim ne pustijo. Turizem — privesek gospodarstva Avstrija zasluži letno s turizmom med 6 in 8 milijardami dolarjev. Koroška več kot vsa Jugoslavija. Osebno mislim, da pri nas turizma sploh nimamo. To, kar imamo, je le privesek gospodarstva. V zgornjesavski dolini in na Gorenjskem turizma nihče ne jemlje resno. Breme stabili-. zacije nosi na plečih delavski razred. Veliko laže bi bilo, če bi del bremena prenesli na turizem, na izkoriščanje naravnih lepot in naravnih danosti. To ne velja le za Gorenjsko, temveč za celo Jugoslavijo. Od meje — od Špika v Martuljku do konca avtoceste ni niti ene restavracije, kjer bi se gost najedel. Špik pa je poln od jutra do večera, vendar direktor pravi, da imajo izgubo, ker da ljudje kradejo. Najprej pomesti doma Povsod se kaže na zvezno administracijo in njene zahteve, pozablja pa na domačo občinsko. Res ne zahteva 560 obrazcev ampak morda le 250, toda množi se ravno tako kot zvezna, na krajevne skupnosti, SZDL, tudi ZK in ljudi pa pozablja. Pred kratkim mi je povedal kmet iz Kranjske gore, da je bil zadnji funkcionar pri njem pred 20 leti. Od tedaj pa na kmete ni bilo še nobenega političnega aktivista, da bi jim karkoli povedal. Bilo bi torej dobro, če bi zadeve najprej uredili doma, da bi potem imeli večje moralne pravice zahtevati, kako določene stvari poenostaviti. Tudi drugod. £ Bogataj vsem zaradi manjšega izvoza v Sovjetsko zvezo. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo še teže, saj naj bi na vzhod izvozili štiri petine manj pohištva kot doslej. Vsa ta proizvodnja sedaj pritiska na domači pa tudi na tuji — konvertibilni trg, tudi z nelojalno konkurenco, ki je povsem v nasprotju s poslovno moralo. Cene so do 30 odstotkov nižje. Kaj tem tovarnam omogoča, da so tako poceni? Pomoč dobivajo iz sredstev za nerazvite, toda namesto, da bi denar vlagale za razvoj, z njim krijejo stroške poslovanja in s tem celotno panogo vlečejo na dno.« V čigavem imenu bodo delegati dvignili roke Jože Smole, predsednik radovljiškega izvršnega sveta:« Ko smo se v Radovljici pogovarjali o novi devizni zakonodaji, so bili vsi proti. Tudi tisti, ki več uvažajo kot izvažajo. Zato se sprašujem, v čigavem imenu bodo delegati v zvezni skupščini dvignili roke, če gospodarstvo predloga ne podpira.« Vse več obrazcev in zahteve po zmanjšanju administracije Franc Podjed, direktor kranjske podružnice SDK: »Naša služba je predlagala, naj bi zmanjšali število postavk v bilancah (obračunih in zaključnih računih). Nemsto odgovora smo dobili še zahtevnejše obrazce. Namesto prejšnjih 506 je v nove treba vpisati 576 podatkov, zraven pa izpolniti še nekaj novih obrazcev. Pravkar pripravljamo nov predlog, po katerem naj bi število podatkov bilanci zmanjšali od 576 na 261. Bojimo se, da bo naš predlog spet romal v koš, hkrati pa bomo prejeli nove deklaracije o zmanjšanju administracije.« Premalo prisluhnemo ljudskim problemom Pavel Noč, direktor Verige: »Pogosto ne znamo prisluhniti ljudem, ki marsikje slabo živijo. Zaradi slabih dohodkov v preteklosti so danes zelo prizadeti ljudje, ki odhajajo v pokoj. Veliko žensk, ki so prid- no delale polno delovno dobo, nima dovolj pokojnine za preživljanje manj od zagarantiranega osebnega dohodka. Problem so nadomestila za boleznine, dopuste in podobno. Do razlik prihaja tudi zato, ker povsod ne spoštujejo družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.« 600 turističnih postelj manj Jože Borštnar, predsednik turističnega društva Kranjska gora: »V zadnjih 10 letih smo v Kranjski gori izgubili več turističnih postelj, kot smo jih sezidali. Pri zasebnikih je bilo 1200 postelj, sedaj jih je pol manj. Z vsakim novim hotelom se namreč slabša infrastruktura, namesto da bi bilo obratno. Nihče ne zida stanovanj za delavce, zato se turistične sobe spreminjajo v stanovanja. Kar torej na eni strani za drag denar zgradimo, na drugi po-deremo.« Brez konkretnih razčiščevanj v leski Verigi Znane ocene in načelna stališča Pogovor komunistov Verige z delovno skupino centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o aktiviranju lastnih moči v delovni organizaciji. Lesce — V leski Verigi so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim povečali obseg proizvodnje le za en odstotek, čeprav so načrtovali večjo rast; še posebej, ker so lani in letos osem izrabljenih strojev zamenjali z novimi. Izvoz je porastel za 29 odstotkov (vrednostno za šest), vendar navzlic temu obetavnih načrtov prodaje na tuje ne bodo v celoti izpolnili. Njihovi stroji so 95-odstotno izrabljeni in četudi izvozijo tretjino izdelkov, jim ostane premalo deviz za hitrejše posodabljanje. Za obratovanje imajo več kot dve tretjini svojega denarja; načrtujejo, da bodo kmalu razpolagali že s tremi četrtinami poslovnih sredstev, medtem ko so pred tremi leti imeli za to le 57 odstotkov lastnega denarja. V prvem polletju so za osebne dohodke izplačali manj, kot bi lahko, vendar bodo razliko do konca leta nadoknadili. Vrtoglavo so narasle obveznosti iz dohodka: prispevki za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in za nerazvite so bili letos v primerjavi z lani še enkrat večji. Letos in v naslednjih letih čakajo 1350-članski delovni kolektiv številne naloge: zmanjšati morajo zaloge, dokončati naložbe, usmeriti proizvodnjo na izdelovanje kakovostnejših in zahtevnejših izdelkov, povečati izvoz, zapolniti kadrovske vrzeli, stare in dotrajane stroje nadomestiti z novimi in sodobnejšimi, izboljšati organizacijo dela, dvigniti delovno storilnost. Le-ta je v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem resda porasla, vendar v Verigi ugotavljajo, da saponekod še precejšnje rezerve. Analize so namreč pokazale, da bi lahko nekateri naredili v osmih urah tudi za tretjino več, kot narede sedaj. Čeprav ima Veriga kar precej gospodarskih težav — in razen tega so še vsem dobro v spominu ne- Sestanki »požrli« 400 ton izdelkov Nedavni dogodki v Verigi, povezani z nezadovoljstvom delavcev, s funkcionarskimi plačami in z izstopom iz sindikata, so povzročili obilico sestankov, zaradi katerih je močno trpela tudi proizvodnja. Verjeli ali ne: sindikalna prerekanja so »požrla« štiristo ton izdelkov. davna sindikalna prerekanja o funkcionarskih plačah in o izstopu iz sindikata — je bil pogovor komunistov Verige z delovno skupino centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, v kateri je bil tudi Roman Albreht, kar preveč splošen in načelen, vsekakor pa premalo osredotočen na probleme, ki ta čas terjajo delavce in komuniste največje delovne organizacije v radovljiški občini. Razpravljalci Petinšestdeset delavcev na obrambno usposabljanje 65 delavcev v Verigi, predvsem orodjarjev in vzdrževalcev, bo odšlo na enotedensko obrambno usposabljanje, kar bo povzročilo nov izpad v proizvodnji. V delovni organizaciji opozarjajo, da sicer podpirajo tovrstno usposabljanje njihovih delavcev, da pa bi ga morali urediti tako, da ne bi trpela proizvodnja. Deset delavcev bi še lahko pogrešili, 65 naenkrat zelo težko. so opozarjali na že znane ocene, ob katerih bi še najlaže rekli: nehajmo že ugotavljati — ukrepajmo. Govorili so o odgovornosti, o načrtovanju, gospodarskih razmerah, vlogi zveze komunistov in njenih enotah — še o čem. Premalo je bilo odločnega razčiščevanja, iskanja poti iz težav, soočanja o povsem določenih zadevah. Komunisti Verige so tudi sami priznali, da so preveč obotavljivi, da kar čakajo, kdo bo začel odločno akcijo, da so premalo učinkoviti, da nimajo pravega vpliva med delavci v proizvodnji . . . Sploh ni čudno, da je pred nedavnim v Verigi prišlo do nemirov (je dejal eden od razpravljalcev). Povprečni osebni dohodki so v prvem polletju znašali 42 tisoč dinarjev, najnižji 28.800 in najvišji 110.000 dinarjev. Če bi hoteli ohraniti standard izpred nekaj let, bi morali v letošnjem prvem polletju razdeliti za osebne dohodke še dodatnih 285 milijonov dinarjev, tako da bi povprečni mesečni prejemki znašali 66 tisočakov, najnižji 42 in najvišji 182 tisoč dinarjev. Ne le osebni dohodki, tudi neenakomerno razvijanje tozdov oziroma njihovih tehnologij, je eden izmed razlogov za nezadovoljstvo kakor tudi neustrezno spodbujanje (nagrajevanje) inventivnosti. Pri tem ima pomembno vlogo tudi gorenjska »fovšija«, so poudarili. C. Zaplotnik Ob 30-letnici Jelovice Nikdar nisem mislil, da bi šel drugam Škofja Loka S slavnostno sejo delavskega sveta in odprtjem tovarne vratnih kril na Trati so delavci Jelovice, družbenopolitični delavci škofjeloške občine in številni poslovni sodelavci proslavili trideset let združitve lesne industrije na škofjeloškem in širšem gorenjskem območju ter osemdeset let lesne industrije v Škofji Loki. Razen nove tovarne vratnih kril na Trati je kolektiv Jelovice od sobote bogatejši za tovarno vratnih podbojev v Preddvoru in moderen računalnik v računskem centru. Kot je poudaril sobotni slavnostni govornik, predsednik skupščine občine Škofja Loka Matjaž Cepin, je razvoj industrije v občini v mnogočem odvisen od lesne proizvodnje, koder pa ima Jelovica pomembno mesto. Pri premagovanju trenutnih težav v lesni industriji ima Jelovica veliko prednost, saj si je v preteklosti z dobrim delom in lastno trgovsko mrežo prislužila dobro ime. Vendar pa ga bo v hudi konkurenci, ko proizvodna zmogljivost jugoslovanskih lesnih tovarn že daleč presega naše potrebe, težko zadržati. Zato bo treba izvažati več kot doslej. Sobotna slavnostna seja v Jelovici je bila tudi priložnost, da so podelili priznanja svojim dolgoletnim pridnim delavcem. Nekatere izmed Tjih smo povprašali, kako se spominjajo dela v Jelovici pred tridesetimi leti in kako se danes počutijo v kolektivu. Franc Ažbe je zaposlen v obratu v Gorenji vasi: »Pred tridesetimi leti sem se izučil za mizarja in zaposlil v obrtnem podjetju Mizar v Gorenji vasi. Ko smo se leta 1963 združili z Jelovico, se je naše delo zelo spremenilo. Prej smo delali izdelke od začetka do konca, imeli smo slabe stroje. Takrat smo začeli s serijsko proizvodnjo in danes delamo le okna. Čeprav sem v tej tp- varni že od začetka, nisem nikoli pomislil, da bi zamenjal delo. Včasih sem bil mizar, sedaj pa sem vodja izmene.« Milica Brelih je zaposlena v fi-nančno-računovodski službi: »Že štiriintrideset let sem zaposlena v lesni industriji. Delati sem začela v Šimicevi tovarni furnirja v Bodo-vljah, kjer sem dve leti delala v proizvodnji. Ker je bila potrebna pomoč v pisarni, sem začela pomagati tam. Nato sem naredila administrativno šolo in se takoj, ko smo se preselili na Trato, zaposlila kot obračunalka osebnih dohodkov in skladiščna administratorka. Delala sem tudi kot analitičarka. Poudariti moram, da je ena največjih sprememb, razen tehnoloških, da smo včasih več delali, da smo imeli drugačen odnos do dela. Danes skušam te izkušnje prenesti tudi na mlajše, vendar je težko.« V. Primožič foto: F. Perdan Lojze Igličar je izmenovodja v prirezovalnici: »Izučil sem se za pletarja in se kasneje prekvalificiral v stavbnega mizarja. Naredil sem tudi šolo za industrijskega delovodjo, vseskozi pa sem zaposlen v Jelovici. Razen tehnoloških sprememb, novih strojev, elektronike in avtomatike je največja sprememba, ki sem jo opazil v tridesetih letih, odnos do dela. Moja želja ob tridesetletnici je, da bi med delavce zopet prišla zavest, da brez dela ni uspehov, da je potrebno dobro delati, dobro delo pa pravilno nagraditi. Ni več pravih odnosov med nadrejenimi in podrejenimi in zato ne prave delovne discipline.« Anton Kuznik je bil eden izmed tistih, ki so dobili priznanje ou tridesetletnici dela. Planiki gre letos slabše Staranje opreme, zahtevna proizvodnja za izvoz pa tudi slab odnos do ustvarjalnega dela — vse to kaže Planiki na slabše gospodarsko leto Kranj — Čeprav v Planiki vedo, da so v usnjarski industriji rezultati gospodarjenja v drugi polovici leta navadno boljši kot v prvi, se nikakor ne slepijo, da je bilo v prvih dveh mesecih letos marsikaj izgU' bljenega. Zastoji na začetku leta se namreč poznajo še sedaj, čeprav so zamujeno skušali nadoknaditi tudi z delom ob sobotah. Kljub temu je bila v prvem polletju proizvodnja za okoli 4 odstojtke pod načrtova" no. Vendar pa to ni edini razlog za slabše gospodarjenje v tem letu, so v razgovoru z delovno skupino CK ZKS, ki jo je vodila Milica Ozbic. poudarili komunisti Planike. Dosedanje dobro nekajletno delo je Plft" niki pomagalo v prve vrste dobrih gospodarjev in velikih izvoznikov« * sedanjega stanja nikakor n" opravičujejo le s splošnimi, za vse veljav* nimi pogoji gospodarjenja. Letos bi se lahko, na primer, takoj odzvali na zastoj v proizvodnji z dodatnimi deli za kooperante, ozkih grl v šivalnicah gornjih delov niso odpravili z novimi delavci. Prav tako niso vplivali na skokovit porast stroškov za energijo in transport. Obveznosti do izvoza so velike, proizvodnja za Addidas in Salamander pa zahtevna in narekuje tudi hitra prilagajanja v tehnologiji. To pa se je v Planiki, ki zadnjih nekaj let ni bistveno modernizirala svoje opreme« odrazilo v slabših poslovnih rezultatih. Tako kot drugim je tudi Plani' ki domači trg dal čutiti slabšo kupno moč, kar se je junija pokazalo \ manjši prodaji čevljev in naraščajočih zalogah. Petindvajsetodstotni popust pri obutvi je julija sicer dokaj hitro zmanjšal zaloge po trgovi' nah, — toda, če bi lahko tudi druge težave odpravljali tako enostavno (s popusti), bi bilo vse skupaj prelahko. Verjetno bi imeli nekaj težav manj, če bi se resneje lotili izvajanja že dve leti starega stabilizacijskega programa, v katerem ne manjka nalog za racionalnejše gospodarjenje. Toda odnos do dela, predvsem ustvarjalnega, je slab, kot je poudaril direktor Anton Gros. Ce je uvajanje novega znanja in novih postopkov v proizvodnji odvisno tudi od novih kadrov, sprejemljivejših za drugačen način dela, bodo v Planik1 morali izvesti tudi take spremembe. Žal se v zadnjih desetih letih očit' no niti za las ni spremenila potreba po izobraževanju ob delu, saj ka" polovica vodstvenih in vodilnih delavcev nima zahtevane izobrazbe; na nekaterih področjih, na tako pomembnem, kot je na primer tehnološka priprava dela, pa je to razmerje še slabše. Spodbuditi izobraževanje, slabe delavce zamenjati, izboljšati način nagrajevanja po delu. utreti inovacijam pot iz pravilnika tudi v proizvodne hale, to je le nekaj iz spleta med sabo povezanih nalog. V Planiki se zavedajo, da b° treba ukreniti marsikaj, kar imajo zdaj šele na straneh stabilizacijske' ga programa. To pa bi jim konec koncev olajšalo tudi odgovornost d° izvoznih obveznosti, ne da bi te postale za tako velikega izvoznika kot je Planika preveliko breme. r m. Hai 'Ion leg *eiil ►to h ■to i« v ii t* h Jesenice — V Bolnišnici Jesenice je že 75 odstotkov opreme odpisane. Tudi v bolnišnicah oprema hitro stari Še so rezerve — to je dokaj obrabljen izraz za možnosti, ki j*^.^ di v gorenjskem zdravstvu doslej še niso povsem izkoristij1 j. Veliko pa je bilo storjenega prav pri bolnišničnem zdravljenji' čemur so pripomogli tudi zaposleni v Bolnišnici Jesenice JESENICE — Na Gorenjskem so v zdravstvu in zdravstvenem varstvu veliko naredili za racionalnejšo porabo zdravstvenega dinarja. To se je pokazalo v zadnjih letih, saj ni bilo zdravstvene delovne organizacije ne zdravstveni skupnosti, ki ne bi izvajala nalog iz stabilizacijskih programov. Ne nazadnje je uspel tudi tako težak poseg (vsaj za zaposlene zdravstvene delavce), kot je bila selitev otološkega oddelka iz Kranja v jeseniško bolnišnico. Kot se rado zgodi,pa se zatika pri malenkostih, ki pa bi lahko pomenile veliko. Preselitev 40 delavcev na Jesenice je uspela, dveh delavcev iz administracije pa nikakor ne uspejo prepričati za »selitev« v Kranj, da bi tako združili oziroma zmanjšali administracijo. To je le drobec iz razgovora s komunisti v gorenjskem zdravstvu in še posebej z Bolnišnico Jesenice ob obisku delovne skupine CK ZKS, ki jo je vodila Marija Vičar. To, da je gorenjsko zdravstvo znalo marsikje najti učinkovite poenostavitve, velja tudi za jeseniško bolnišnico. Tej je v zadnjih petih letih uspelo skrajšati ležalno dobo, kar je seveda tudi velik prihranek za to, najdražjo obliko zdravstvenega varstva. Znali pa so poiskati tudi notranje rezerve, saj so delež za osebne dohodke v skupnih stroških zmanjšali v petih letih od 62 na 46 odstotkov — to pa je tudi najnižja meja, ki je še opravičljiva. Ali bo zdaj tudi v zdravstvu potreben samoprispevek, kot ga poznamo za gradnjo šol, se je vprašal direktor delovne organizacije Gorenjske nišnice Pavle Dolar. Kajti ta^o^, drugim zdravstvenim organizacjr. tudi jeseniški in drugim boim* cam zmanjkuje za sodobno opre ^ kar zdaj sicer še dokaj uspešno^ šujejo z obračanjem na zdru* £L delo. Toda napredovanje stroke .j^ hteva tudi novo znanje, strokovn teraturo, ki jo morajo zaradi I ^ manjkanja denurja v ustanovi« k ^ povedal dr. Viđali, zdravniki ' kjerkoli, kakor sami vedo in * ^ji^'H zastarelo opremo in zastarelim |;jy njem pa seveda prikrajšujem ^ bolnike. Marsikomu ni 1^*^e1!L^i sno, da mora tudi bolnišnica 'oVsyC rati, če hoče najmanj obdržati J kovni nivo (kaj šele ga dvigati)-povsem jasno niti sestavljale«?11' $ j Činskih razvojnih planov, ki zdravstveni dom še vidijo, re^ bolnišnice pa že ne več. ^5*1 Bolnišnica Jesenice ni edino- y0 srečuje s 75-odstotno \ztvo&* $t\ opreme. Marsikaj bi bilo lahko ^I gače, če bi se v gorenjskem z ^1 stvu končno otiresli nekaterih _a sti in bi, na primer, od zapisova ^Vl potrebnem združevanju sr^elofJ amortizacije v zdravstvenih t^m nih organizacijah že stopin ^\ naprej. Razen že omenjenih rLflfl bolP, -j« glede združevanja oziroma ganizacije administrativnih re^. tudi take naloge, kot je združe^rj denarja na žiro računih zdra ^ nih skupnosti in zdravstvenih y nizacij. To bi pomagalo ()dPrt>ni^ \ likvidnostne težave, ki tudi je* ^ bolnišnici niso neznane. j^Mp^EmMBRA 1985 KULTURA Akvarelist Stane Perko fazstavlja v LTH llProstorih družbene prehrane v škofjeloški LTH so prejšnji te-odprli razstavo akvarelov, ki bo na ogled do konca septem- .5. stran C^IMSS5JJ©ISn< jetnik STANE PERKO se je ro-«3. junija 1933 v Tržiču. V Lju-jani je na pedagoški akademiji di-'miral na smeri fizika-tehnika in k Janes zaposlen kot profesor tehnika pouka v osnovni šoli heroja »ciča v Bistrici pri Tržiču. mi So le skoPi življenjski podatki; toj ? Več Pa nam 0 Stanetu Perku Lj e«o njegovi akvareli, razstavljeni fJ^ski tovarni hladilnikov, ^arel, s katerim se STANE **KO največ ukvarja, štejemo °ajzahtevnješe likovne tehni-bfi . teva brezkompromisno ob-jLQanie risbe, kompozicije in barv-l odnosov, v samem ustvarjalnem wernkku pa ie pri tem izredn0 P°" h u- 0 občuteno opazovanje moti-(tojler le treba domala »bliskovito« Obe ^ na vse svetlobne in barvne, nem pa tudi razpoloženjske pre-v naslikani krajini. Vse to Sta-v e.r.ko posrečeno združuje, same-l slikanju pa se odziva izrazito JjPoloženjsko. Nikdar ne bo pose-Po še tako mikavnem motivu, če tisti hip ne bo »prižgana« nit-Jstvarjalne volje. In prav te volje v Stanetu Perku izjemno veliko, Se mora v ustvarjalnem procesu .Pasti z neštetimi težavami, ki sc jj^m prihranjene. jj ^namo dve vrsti akvarela: suhi, 1 katerem je barva locirana s trd-J1Jjisno risbo, i -----w nauu, in mokri (pravza- Pravi!) akvarel, pri katerem ftio občutek, da gre za naklljučno j[YanJe barvnih lis v enotno podo-^°žna je tudi kombinacija obeh, te P101"3 umetnik zelo previdno Clti njuno medsebojno razmerje to°ma vnaprej predvideti njuno ^Pozicijsko gradnjo. Torej gre pri 'na videz bežno in naključno za--*^f ninrjodobab za izredno zahteven pristop. Perko, ki je do svojega ustvarjanja dokaj samokritičen, si je pristop »olajšal« z izjemnim poznavanjem risbe, ki so jo spoznali že njegovi učitelji v času študija; še danes mu zelo »leži« risba z ogljem, prav to poznavanje in obvladanje risbe pa ga je skupaj z izdelanim smislom za kompozicijo (zlati rez) pripeljalo do sedanje likovne kulture. Ne bo odveč, če dodamo še drugo umetnikovo razsežnost — fotografijo, s katero se Perko ukvarja že skoraj trideset let. V fotografiji in predvsem v diapozitivih že zaslutimo Perkov občutek za kompozicijo, kjer z »zamikom« osrednjega motiva v zlati rez gradi motiv do popolnosti. In kaj so Perkovi najpogostejši motivi? To so predvsem razpoloženjske podobe gorenjske, dolenjske in primorske krajine; domačnostne podobe dolenjskih pa tudi gorenjskih kmetij, polj in stezic med njimi. Nikdar pa niso to motivi sami po sebi; vedno je v njih slikarjevo razpoloženje, zdaj otožno, zdaj skrivnostno poglobljeno. Je morda v tem odgovor, zakaj sta tu in tam Sava in Krka že kar nadrealitično zelenomodri, da tu in tam polje zažari v zubljastih pramenih rdečerumene topline? Prav gotovo pa je, da impresionizem Perkovih mokrih akvarelov (Sava, Krka) v ničemer ne zaostaja za velikanom akvarela Ljubom Ravnikarjem, ki je o svojem delu dejal: od stotine narejenih akvarelov jih le deset upam predstaviti občinstvu. Pretirana samokritičnost? Ne, predvsem poštenost do vrednot likovnega ustvarjanja, poštenost do slikanja nasploh, dO umetnosti. In natanko tak je tudi Stane Per- ko- Janez Šter Vi j k"1 :% Mešani komorni zbor ftosa v Kranju J?°er zborovskega petja v kranjski glasbeni šoli, ki so ga k^tekli teden pripravili češki pevci, je bil kvalitetno glas-n° doživetje *ton"i an^ ~ ^ dvoranici kranjske glasbene šole je v sredo zvečer na-^Pil Mešani komorni zbor Rosa iz Roztokvja pri Pragi. Češki vokalni jUj^bel, sestavljen iz trinajstih ženskih in dvanajstih moških pev-i„ JJ glasov, je pel pod vodstvom dveh dirigentk: MIRIAM NEMCOVE °LGE JEŽKOVE. ■l Y°kalni ansambel s Češkoslovaške se je v prvem delu svojega (0 n^S^e§a nastopa izkazal s petjem svetovnih glasbenih uspešnic 'u^' Lasso in Monteverdi) in ga zaključil z zanimivima zborovski-[z r°dobama Debussvja (vse z zborovodkinjo Nemcovo) in Poulenca ^oorovodkinjo Ježkovo). Slednja je nadaljevala s prepevanjem če-?'a$b ,SDene sodobnosti (Zdenek Lukaš). Klasiko univerzalne češke iti si e 'Martinu in Dvoržak) pa efektne ter popularne priredbe čeških do(}a?ya^kih ljudskih pesmi pa je ponovno nadaljevala ter z enakimi Poju ? zaključila Miriam Nemcova. Zborovsko prepevanje Rose je bra endo v marsičem bogato informativno poslanstvo kar dovolj predor e^a' Pa v večim primerov tudi odpetega zborovskega večera. Ko-Po^j v0st ansambla v a cappella zasedbi je bila v prvem delu občuteno Vi)ZlVeta* a se Je v kasnejših delih (Debussv, Poulenc, Lukaš in Marmor nevarno nagnila čez te začrtane meje. Kljub vsemu je kranjski t>Vh.vski nastop zlasti z uvodnimi renesančnimi zbori našega Gallusa $He ^fgovih sodobnikov Lassa in Monteverdija opozoril na dovolj re-H>t 0rov°dske in glasovne prijeme. In navsezadnje, gledano skozi ^ ni Prerez večera, je bila večina odpetih zborov na meji prav kvali-ga večera, ki ga prav gotovo ne bomo tako kmalu slišali. FRANC KRIŽNAR Zaključni koncert poletne violinske šole Z nastopom desetih udeležencev letošnje, druge po vrsti POLETNE VIOLINSKE ŠOLE ljubljanskega Cankarjevega doma v Vili Bled se je končala še ena poletna pedagoško-glasbena akcija. Tokrat so ji botrovali kot mentorji, voditelji in krea-torji sloviti violinist ter v svetu veliko bolje kot doma uveljavljeni godalni učitelj IGOR OZIM, njegova asistentka CHRISTINE HUTCAP ter klavirski spremljevalci-korepetitorii NADA OMAN, NEDA JANKOVIC BRGLEZ in VLASTA DOLEŽAL RUS. Kljub temu da umetniški pro gram vseh desetih nastopajočih vio linistov in njihovih spremljevalcev \ paviljonu Vile Bled ni pokazal posebnih programskih naprezanj, je druga Ozimova Poletna violinska šola že dela nekaj vidnejših umetniških rezultatov. V ospredju so bili najprej skladatelji-violinisti (Sarasa-te, Suk, Wieniawski in Dvoržak), povsem nepričakovano violinsko težo pa je imel popularni in univerzalni Ludwig van Beethoven s kar štirimi Sonatami, vendar pa (razen v enem primeru) niso bile izvedene s kompletnimi stavki. Duo-sonatam bonskega glasbenika smo tako prisluhnili v izvedni violinistov Klementine Pleterski, ki je igrala A-dur sonato (1. st), Draga Arka, ki je igral prvi stavek D-dur Sonate, Tatjane Špra-garjeve z igro G-dur, op. 30730-Sona-te (1. st.) in Tatjani Lipovšek, ki je igrala celotno D-dur, op. 12/1 Beethovnovo Sonato za violino in klavir. Najbolj značilno soigro godala in klavirja so v teh Sonatah prikazali Drago Arko s pianistko Vlasto Dole-žal-Rusovo, Tatjana Špragar z Nado Omanovo in Tatjana Lipovšek z Ne-do Janković-Brglezovo. V drugih, violinsko popularnejših delih Sara-sateja, Suka, Wieniawskega in Dvor-žaka pa smo prisluhnili še violinskim igram Borisa Kuharskega, najmlajšega udeleženca Štefana Mi-lenkoviča, Mirana Kolbla in Elenid Owen. Šele v sklepu pa je bilo slišati tudi programsko vznemirljiva violinska glasbena dela, zaradi katerih se je še posebej splačalo prisluhniti omenjenemu koncertu. Že Ownova igra za Saint-Saensovo Havanaise, še zlasti pa Ysayeva Solo sonata št. 3 z Julij ano Pejčič in 1. stavek Sibeliu-sovega Violinskega koncerta v d-mo-lu z edino Azijko Yasuho Shime, so bili prav gotovo programski, umetniški in violinski viški večera. Tako po programskem rezultatu kot po igri mladih in nadebudnih violinistov ter seveda očitnem vplivu obeh mentorjev (Ozim in Hutcap), so bila prav slednja glasbena dela najboljše točke tega violinskega glasbenega večera. Kljub letošnjemu evropskemu letu glasbe je minil brez glasbe slav-ljencev Johana Sebastiana Bacha in Georga Friedricha Handla. Hvaležna in številna publika v paviljonu Vile Bled je dala čutiti željo po ponovnih glasbenih srečanjih na Bledu. Franc Križnar Milica Debeljak s svojimi učenci — Foto: D. Paplet Pomen kulturnega življenja v kraju Milica Debeljak iz Seničnega že vrsto let skrbi za glasbeno kulturo v svojem kraju, še posebno veliko pa dela z mladimi glasbeniki in pevci Senično — »Vse moje življe je je prežeto s kulturo, še posebno na glasbenem področju ... Pomeni mi veliko in mi je življenjska izpoved, ki sem jo vedno prenašala na mladi rod. Velik je pomen kulturnega življenja v kraju, še posebno ljubiteljskega, ki bi moral postajati vedno bolj množičen, saj na vsakega vpliva, ga oblikuje ...«, pravi MILICA DEBELJAKOVA. 70-letna upokojena predmetna učiteljica iz Seničnega je med vojno in po njej učila mlade igrati na harmoniko in klavir. V letih od 1947 do 1952 je bila voditeljica in ustanoviteljicaglasbenega tečaja, iz katerega se je razvila tržiška glasbena šola. Prvi nastop in koncert zbora meščanske šole je imela že leta 1940. Z zborom nižje gimnazije je po vojni nastopala na številnih pevskih taborih. V Mestnem gledališču ljubljanskem je imela leta 1953 samostojen koncert, pod njenim vodstvom pa sta leta 1954 pevski zbor in orkester Glasbene šole uprizorila v Tržiču delo Kresniček. Kot solistka je nastopala s klavirjem, sodelovala v mladinskih in pionirskih oddajah Radia Tržič in Radia Ljubljana. »Do 1959. sem učila petje na nižji gimnaiziji, nato pa v Glasbeni šoli Tržič, kjer sem se leta 1965 upokojila. Harmoniko sem honorarno poučevala do leta 1979, doma pa še vedno poučujem harmoniko in klavir . .. K meni prihajajo osnovnošolci in srednješolci, včasih pa tudi študenti.« V Senično se je preselila leta 1978. Ker ima kulturno življenje v kraju velik pomen in ker manjka kultur- nih delavcev, je poprijela za delo. Senično je majhna krajevna skupnost v tržiški občini, odmaknjena od centra. Učiti je pričela učence, ki so pokazali nadarjenost in veselje do glasbe. »V začetku smo malo nastopali, sedaj pa v Seničnem že tretje leto pripravimo vse kulturne programe ob pomembnejših praznikih. Vključujemo cicibane, pionirje in mladino. Pri vajah mi starejša dekleta pomagajo, saj na nastop pripravljajo mlajše. Tako oblikujemo recitacije, pevske točke in glasbene nastope z instrumentom. Po navdušenju krajanov vsi — učenci harmonikarji in zbor pa tudi jaz — dobimo še večje veselje in se ob vsakem naslednjem nastopu pripravljamo še z večjo vnemo in marljivostjo. Izkušnje in znanje je potrebno prenašati na mlajši rod«, je povedala Milica Debeljakova, ki je za dolgoletno vsestransko delo v ljubiteljski kulturi prejela Kurniko-vo nagrado za leto 1984. Drago Papler KULTURNI KOLEDAR ŠKOFJA LOKA - Drevi ob 18.30 bo nastopil ansambel plesov in pesmi HORENAK iz Belohra-da v ČSSR v dvorani loškega odra na Spodnjem trgu in ne na loškem Mestnem trgu, kot smo najavili v petkovem kulturnem koledarju. Kranjskemu glasbenemu občinstvu se je predstavil češki vo-*dmbel Rosa iz Prage. — Foto: F. Perdan Ne le izbira, ampak tudi tvorjenje besed »Končno bi Vas rad opozoril še na to, da bi Vaše razsodišče in drugi, ki se pri posameznih časnikih ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji, bolj spodbujali ne samo k rabi, marveč tudi k ustvarjanju lepih besed. Hkrati pa naj bi ljudi tudi odvračali od večkrat nepotrebne rabe tujih besed. Naj navedem nekaj posrečenih novih besed, ki sem jih našel mimogrede v dnevnikih: razvonjevalec (dezodorans), kislanje (siliranje), kislanka (silaža), družinskost (familiarnost). Za dolgočasno tujo skupščino predlagam shodnico (ko gre za poslopje) in zbor za skupnost odposlancev (kakor bi jaz prevedel delegate), za upravni odbor pa opravilni odbor, za direktorja ravnatelja (ker uravnava delo in delovanje, ne pa ga vodi ali dirigira). Lepo pozdravljeni! I. V. M.« Da bi pisali in govorili lep in razumljiv jezik tudi glede besedja, besede res moramo znati ne le izbirati, ampak tudi tvoriti. O izbiri govorimo, ko imamo na voljo več besed za isti pojem, kakor npr. zdaj in sedaj, pripovedovati in praviti, misliti in meniti, obraz in obličje, reven in siromašen, vleči in vlačiti, kajti in ker ipd. Pri tem gre deloma tudi že za pomenske odtenke, deloma pa za različno glasovnost ali zlož-nost, za razliko v stopnji ipd. (prim. še dekle in punca za zvrstno različnost). Pri razmerju domače — prevzeto se večinoma odločimo za prvo: zemljepis — geografija, narava — priroda, naključje — slučaj, družben — socialen, gospodarski — ekonomski, gospodaren — ekonomičen. Tega je zlasti veliko na strokovnem področju od praktične strokovnosti do znanstvenosti (te še zlasti). Tudi naš dopisnik se odloča predvsem za domače. Pri tem pa nas seveda ne sme zanesti v preganjanje vsega, kar imamo prevzetega: radio, avto, atom, elektron, natrij, tip, socializem ipd. nas torej ne smejo motiti, čeprav so prevzeti. Tam, kjer nimamo nič svojega, moramo pač uporabljati prevzeto: tako delajo v vseh jezikovnih skupnostih, kot dobro vemo. S tem pa seveda hkrati ni rečeno, da nobeni prevzeti besedi brez domače vzporednice ne bi tako vzporednico vendar mogli napraviti, če se nam iz objektivnih razlogov zdi primerno ali potrebno. Glavni tak razlog je večja razumljivost za določene izobrazbene sloje. Pri tem je prav, če svoj naravno dani občutek za tvorbo besed krepimo z naukom iz slovnice in iz besedoslovja sploh. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. d©®®SSaJgIEIIGLAS 6. stran ZANIMIVOSTI REPORTAŽA TOREK. 10. SEPTEMBRA Moja domovina je tam, kjer govore moj jezik V petek so v osnovni šoli Davorina Jenka v Orkljah sprejeli skupino otrok slovenskih zdomcev iz zahodnonemškega VValdkraiburga, med njimi tudi svojo nekdanjo učenko. Zdomski otroci, ki v Nemčiji obiskujejo slovensko šolo, se po zaslugi staršev in učiteljice Martine VizJakove živo zavedajo svojega jezika in domovine Cerklje — Zgodba o prijateljstvu, ki sta ga spletli dve šoli, cerkljanska in tista z dopolnilnim poukom* slovenskega jezika v Wald-kraiburgu, se začenja z družino Obu iz Lahovč. Obujevi so odšli na tuje služit kruh, tam so se jim rodili trije otroci. Starši so jih, ko je prišel čas, vpisali v šolo, kjer enkrat tedensko popoldne poučujejo tudi slovenski jezik. Med počitnicami so se vračali v domovino in tu sta hčeri Renata in Metka navezali prijateljstvo z vrstniki. V domovini sta se seznanili tudi s pravo slovensko šolo. Obiskovali sta pouk najprej v podružnični šoli v Zalogu, nato na predmetni stopnji v Cerkljah. Ko sta o šoli pripovedovali Martini Vizjakovi, učiteljici dopolnilnega pouka slovenščine, se je rodila misel o pobratenju obeh šol. »Naša dopolnilna slovenska šola v W aldkraiburgu slavi letos desetletnico,« je na srečanju z učenci in učitelji cerkljanske šole povedala učiteljica Martina Vizjakova, po rodu iz Selške doline, vendar je že vrsto let v tujini. »Dopoldne poteka redni pouk v nemški šoli, enkrat tedensko pa se zberemo pri pouku slovenščine. Ta dan je za naše učence zelo naporen, saj se učimo pet, šest ur. Slovenski jezik in kulturo pa mladi rod Slovencev, živečih v Nemčiji, ohranja tudi v društvu. Dvanajsterica otrok, ki je danes tu na obisku, pleše v folklorni skupini, kjer se uči slovenske plese. Folkloro vodi gospod Obu. Imamo tudi zborček, ki ga vodi Erika Klančnik. Starši naših učencev so tesno povezani s slovensko šolo. Otroke vozijo k pouku slovenščine iz oddaljenejših krajev, vodijo pa tudi številne vzgojne dejavnosti. Razen dveh so naši učenci tokrat prvič v pravi slovenski šoli. Tudi prijateljstvo z vrstniki v osnovni šoli v Cerkljah bo pripomoglo, da ostanejo zvesti svoji domovini, kulturi in jeziku.« Dvanajst slovenskih otrok iz Nemčije, starih od šest do šestnajst let, je dokazalo, da mladi ne poznajo jezikovnih ovir. Prav vsi še ne znajo dobro slovenskega jezika, saj so večinoma rojeni v tujini, pa vendar so hitro našli stik z vrstniki v Cerkljah. »Tudi jaz sem rojena v Nemčiji,« je povedala osmošolka Metka Obu, pobudnica srečanja obeh šol. »Vendar s sestro že dobro poznava slovensko šolo. Nekaj časa sem hodila v zaloško in cerkljansko šolo, sestra pa /daj živi v Sloveniji in hodi v drugi letnik družboslovne šole v Ljubljani. Ne vem, ali se bom izšolala v Nemčiji ali tu, v do- movini, rada bi študirala telesno kulturo. S starši se nameravamo vrniti, saj je tu vendar naša domovina. Doma in v slovenski šoli sem se kar dobro naučila slovenskega jezika. Tovarišica Vizjakova nam počasi približuje naš jezik, učimo se veliko pesmi, beremo pravljice, zlagoma pa spoznavamo tudi slovnico in književnost.« Metka pravi, da pouk v nemški šoli ni tako naporen in zahteven kot ga imajo naši učenci. Pri zgodovini, matematiki in drugih zahtevnih predmetih naši hitreje napredujejo, medtem ko ima nemška šola veliko več praktičnega pouka. Že v osnovni šoli jih uče tipkanja in stenografije, pa kuhanja in ročnih del. Metka pojde prihodnje leto v deveti razred, nato mora opraviti še končni izpit, če hoče priti do dela. Viki Klančnik hodi v 6. razred in ji slovenska beseda še ne teče tako gladko kot Metki. »Rada hodim k slovenskemu pouku, tudi učiteljico imam rada,« pravi. »Najraje pa imam folkloro in zbor, ki ga vodi moja mamica. Veliko pojemo, plešemo, nastopamo. Imamo tudi narodne noše, ki so jih sešile naše mame. Zdajle so še počitnice. Sola se v Nemčiji začenja šele 17. septembra, ker smo bili še ves julij v šoli. Tudi zimskih počitnic imamo veliko, kar 3 tedne skupaj z vsemi cerkvenimi prazniki. V slovenski šoli v Cerkljah mi je všeč. Tu imam prijateljico, s katero si bom dopisovala.« Moja domovina je tam, kjer govore moj jezik, je dejala ena od zdomskih deklic. Dokler bodo mladi tako mislili in dokler bo med njimi v tujini slišati slovensko govorico, se ni bati za obstoj slovenstva. D. Z. Žlebir ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU 35. zapis »Prihodnjo soboto, 17. dan tega meseca ob 10. uri dopoldne bojo po ranjcim bilje v Krajnji, h katerim prav lepo povabimo vse njegove pri-jatle in spoštovavce. Pridite obilno! Po biljah se bo posvetovalo: kako-šin spominek naj bi se ranjcimu naredil in kam naj bi se postavil? Slavni mož zasluži svoje slave vre-din spominek; torej je treba, da se ta reč dobro prevdari, in de se več pri-jatlov snide, ki se bojo posvetovali: kako bi se dalo to nar boljši storiti«. Tako zaključi doktor Blehveis svoje »Žalostno oznanilo — in prijazno povabilo«. Poročilo o Prešernovi smrti in pogrebu je prinesel 13. 2. 1849 tudi ljubljanski nemško pisani »Ilirski list«. Med drugim pravi: »Mnogo se jih je zvrstilo, da bi spremili h grobu telesne ostanke moža, katerega ime z občudovanjem imenuje ves slovenski svet, ki je dika in ponos našega domače poezije. — V mrzli zemlji počiva pevec, ki so mu iz prs izvirale tako sladke pesmi in ki mu je življenje podajalo le pelina. Počivaj v miru, neumrljivi mojster! — Svojo domovino ljubimo, če častimo nje odlične može«. Druga sporočila in ustna izročila vedo povedati še nekaj podrobnosti: Ana Prešeren (1841 — 1918), hčerka Marka, ki je v Prešernovem času služboval kot mostninar v Kranju, je svojemu nečaku dr. Jakobu Prešer-. nu, sodniku apelacijskega sodišča v Ljubljani, pripovedovala, da je imel pesnik na mrtvaškem odru okrog glave lovorov venec. Drugo sporočilo navaja, da so mrtvega Prešerna pred pogrebom najprej nesli v župno cerkev, kjer je imel dekan veliko mašo s sedmimi leviti. V sprevodu so nosili pesnika njegovi kolegi, ' kranjski narodni stražniki, na rakvi je vihral pesnika-gardista »Sturmhut«. Ob krsti so hodili v vrsti študentje ljubljanske aka-demiške legije, po dva in dva sta mu tudi ves čas, kar je Prešeren ležal na mrtvaškem odru kot častna stražnika stala ob straneh. — »Ko so pesnika po mrtvaških molitvah prinesli iz cerkve, bilo je na tergu vse černo ljudi, da nisi dalje videl! Vsa narodna straža kranjska spremila je svojega tovariša v polni paradi in z muziko do hladnega groba.« — Kovač Franc Gogala, Prešernov sosed v ulici, je tudi nosil krsto s pesnikom. Ta 3' 1. 1879 vedel povedati Tomu Zupa»u da je bil na pokrovu poleg »Stur , ta« položen tudi meč »saj je bil nalni gardist tudi Preširen!« ; Nakelski župnik Blaznik je w sal v svoj dnevnik, da je bil 10- v bruar sončen, a izredno mrzel Od pesnikovih sorodnikov, tako roča Francetova sestra Lenka ™ šernova,« so se pogreba udele oba Ribiška, mož Vovk in Mina, tetika Lenčica, stric Fr#*j Boštjanovi in Volčevi. Iz Vrbe je^ še več pogrebcev, skoro iz vsake n& kdo. Saj Vrbnani že toliko drže » svoje može, četudi na zunaj tega pokažejo.« . Prav posebno se je ob pesnlK" smrti izkazal »ta bogati Prešel*^ Franc Just Prešeren (1808—1864' Bleda. Kot pesnikov prijatelj se udeležil le pogreba, temveč je P°r^ nal tudi vse pogrebne stroške. Ta valirski mož, ki je prispeval tud1 nagrobnik enega najvišjih z^e ^ (30 goldinarjev), zares zasluži n8* prijazno pozornost. Kot pod] možak je zgradil hotel TopHce,^ Bledu, veljal je za splošno rado<» nega človeka. Prešerni v Vrbi so imeli za »ta bogatega strica«, p^j vno jim ni bil v rodu. Ta »stric« Je^ izobražen, duhovit, mnogo je P° % po Evropi, bil je eden redkih ^°\J cev tistega časa, ki je obvladal V°, ščino. Žal mu je lepa, a lahko^1 j ounu. /jcu mu je lepa, a iauw-na žena Amalija z gradu Bistra jj,] Vrhniki zagrenila življenje. ^ njun edini sin, dr. Gabriel Preše!!j ki je služboval kot vojaški zdrahi v Carigradu, si je zaradi mate'' i nepoštenosti od same žalosti in 5 mu vzel življenje. Vrnimo s k našemu Prešernu. Pesnikova smrt in datum P02rejj sta zabeležena v Matici umrlih (S^J register) za leta 1843—1853, ki)° 1 nes hranijo na matičnem urad Kranju. j Na 38. strani v desetem razpre ku je 8. februarja vpisan »6oS*jj Franc Prešeren, doktor prava ui želni odvetnik (Herr Franz Pre^ Dr. den Recht und Landes-AJj kat)«. Nadalje piše, da je bil sta» j let in da je umrl zaradi trebušne J denice (Bauchvvassersucht). ?°Ji sal se je Jožef Dagarin, mestni * J nik in dekan. Njegova roka se P°J tudi pri pripisu o poklicu »Lan, ^ Advocat«. Drugo je pisal takratni plan Alojzij Košir. Do drv le s čarobno palico Tržič — Da je danes marsikaj obr- manjkuje goriv. Odločno so obs^j razlike v čakalni dobi med p°sa wj nimi slovenskimi kraji oziroma^ krajinami. Ne strinjajo se naf!l da je moč v mestu sredi SlovemJ^ treje dobiti drva kot v njihovem ju, ki je obdan z gozdovi. ^ Za rešitev problematike pri z gorivi, ki tare vse Gorenjce en j so se v Tržiču sklenili zavzeti sK ^ z drugimi gorenjskimi o0^x\$ prek republiške energetske s^ 0f sti. Tržiško Gozdno gospodarstv jj bodo zaprosili, naj pripravi n j drv za prodajo, da bi omilili ene » sko stisko. ^jj njeno na glavo, so ugotovili člani iz vršnega sveta tržiške občinske skupščine med obravnavo dopisa iz kranjskega Merkurja. V njem namreč sporočajo, da tudi za kupce iz te občine nimajo dovolj premoga in drv na zalogi, zato naj izvršni svet ukrene vse potrebno za boljšo oskrbo z gorivi. Če bi imeli v Tržiču čarobno palico, bi to najbrž lahko storili. Vendar so lahko le ugotovili, da zaradi ne-uresničevanja sporazumov v energetskem gospodarstvu in nespošto-vanja sklenjenih pogodb s trgovskimi organizacijami že več let pri- Ob suši živina uhaja v dolino Še jaz sem se oddahnila prejšnji ponedeljek, ko je po dolgem času le deževalo. Valjavčev Albin iz Bistrice pri Tržiču, ki letos pase na Le-šanski in Podgorski planini v Dobr-či, je v nedeljo zaskrbljen ugotavljal, da ima živina le še za dva dni vode. Če ne bo dežja, bodo morali priti kmetje po krave. Pa ne bi bilo treba imeti takih skrbi in strahu, če bi bili lešanski kmetje malo bolj poskrbeli za svojo planino, posebej za vodo, za korita, kjer se napajajo krave. 72.000 litrov drži spodnji rezervoar vode, le korito bi morali popraviti, pa bi bila rešitev tu. A se kmetje ne zmenijo. Potem se ti pa spravijo žejne krave k enemu koritu, ti pa moraš paziti, da velike odganjaš, da še mlade pridejo do vode. Po dva metra proč jih vržejo. Od vraga so te jalovce. Hudo je že popaseno tu gori, suša je naredila svoje. Albin goni živino vsako jutro na Seče, kjer je še dovolj trave. Živina je lepa, to je res. Pošteno se trudi z njo. Če bi ne imel za pomoč fantov, ki jih sam najema, bi ne zmogel vsega. Tako pa sta vsaj t>b koncu tedna tukaj Bohinčev Ciro, ki je že pasel tod, in njegov sin Ciril. Štirinajst dni sta mu pomagala tudi Albinov sin Matjaž in njegov prijatelj. No, pa nekaj lešanskih kmetov je tudi prišlo vprašat, če rabi kaj pomoči, kot Pa-plerjeva, Tina in Viktor, pa Franc Valjavec. Drugih pa ni blizu. Ko bi vsaj to vodo uredili. Pa ograjujejo bajer zgoraj na Zapolani! Se nobena krava ni utonila v njem. Namesto da bi ogradili nevarne predele Murnikove peči! Nobena žival se mu še ni poškodovala, ne ve pa, kaj se še lahko zgodi. Albina je res strah. Paše zmanjkuje in živina uhaja v dolino. Zvečer je še vsa tu, zjutraj ob sedmih pa so že vse krave v Murniko-vih pečinah. Pa pasi v takih razmerah! Ljudje, ki se spoznajo na pašo, so enotnega mnenja, da Lešanska planina še ni imela tako skrbnega in zavzetega pastirja, kot je Albin. V enem od blokov v Bistrici je pozimi kurjač in poleti, ko ni treba kuriti, je lahko pastir. Časovno se ravno ujame. Resno je vzel to pa-stirstvo. Prej je planino pregledal in zapisali so vse, kar bi morali kmetje urediti pred začetkom paše. Strinjali so se, podpisali so list z Albinovimi zahtevami, toda naredili so le malo. Izolacijo so dali na strop v hlevu, toda Albinu v sobo nad hlevom še vedno smrdi, da mora ležati pri odprtih vratih, sicer bi ga ponoči zadušilo. Ograj niso postavili, vode niso uredili. Komaj tretjina del z dolgega Albinovega spiska zahtev je uresničena. V takih razmerah prihodnje leto ne bo več pasel, pravi. Še sreča, da je tu Čiro, ki je tu pasel 18 let. Ob nogo je prišel, zdaj pa mu v hiši postori to in ono. Kadar je Čiro tu, ima Albin vsaj zajtrk skuhan in za skuto in kislo mleko mu ni treba skrbeti. Vse v koči postori Čiro. Koča je lepo urejena, skodelice, lonci in kozice so vzorno razvrščeni po policah nad štedilnikom, kar malce po vojaško . . . Brez pomoči bi bil Albin tu gori res težko. Če bi bilo v bližini dovolj paše, bi že šlo, tako pa je treba živino pognati s Podgorske planine na Seče, kjer je še trava. Tega pa sam skorajda ne zmore. Če je sam, jih požene na Polano, na Veliki vrh, na Seče sam ne upa. Gnati pa jih je treba zdaj vsak dan, ker je drugje vse popaseno. In pri teh dolgih pogonih dobi živina odtiske na nogah. Tudi za živino je prehudo. Res bi lešanski in ostali kmetje lahko bolje uredili to svojo planino. Žice so navozili, da je je poln hlev, pa celo poletje ni bilo nobenega, da Albin Valjavec iz Bistrice pase letos na Lešanski in Podgoisici plani*1 ; Čiro Bohinec, ki je prejšnja leta pasel tod, pa je njegova ,desna -rok0"' — Foto: D. Dolenc bi naredil ograje. Albin ima na planini še 59 krav. Upa, da bo zdržal do 15. septembra. Predvsem pa upa, da se do takrat nobeni kravi ne bo nič hudega zgodilo. Tega se najbolj boji. Saj naredi vse, da bi bila živina dobro napasena in varna, toda kaj moro pastir pri tem, če ni pravih razmer za pašo. ^. $ vodo bi na Lešanski pianisti smelo biti težav. Korita P°P ^Ij" res ni taka reč. Le malo dobr«■ ^ je treba. In če bo planina urej ^ kot mora biti, tudi pastirja težko dobiti. ,.rtc D. D°le y I25§mp. SEPTEMBRA 1985 KRONIKA 7. stran ^SJ^SSSSSSSOLAB Nevarna pot v šolo Zmedo bi odravil le semafor podružnično osnovno šolo Simona Jenka na Primskovo hodi tudi 128 otrok s Planine. Kljub izpopolnjenemu načr-.»kje je moč najvarneje priti v šolo, varne poti za te otroke saj morajo prečkati zelo prometno Cesto Staneta Žagarja« Kako rešiti zmedo? i Kranj — Ko so pred leti zgradili stirirazredno podružnično šolo Simona Jenka na Primskovem, so bi-a prepričani, da jo bodo obiskovali to otroci iz tega dela Kranja do ceste Staneta Žagarja. Čas je odločil drugače: preobremenjeni šoli na Janini ne moreta sprejeti vseh otrok iz tega mladega naselja, zato *&4. razreda hodijo na Primskovo. Pred tremi leti so v šoli in krajevni skupnosti z miličnikom izdelali tuli načrt, kako lahko otroci s Plani-0e"(in tisti s Primskovega, ki žive ^a oni strani ceste Staneta Žagarja) najvarneje pridejo v šolo in iz Ife. Pot s Planine pelje po Ručiga-jevi cesti mimo Luznarjeve pa pri Gradbinki čez Cesto Staneta Ža-prja na Jelenčevo, od tam pa v šoto na Zadružni. Če je bila doslej ta Pot vsaj najvarnejša od ostalih različic, to danes najbrž ne drži več. cesta Staneta Žagarja je že z lan-?too zaporo starega mestnega jedra pranja postala mnogo prometnej-sa kot doslej, po izgradnji nove avtoceste pa se je promet na*njej še I?01]" zgostil. Tako otroci (najmlajšim med 7. in 11. letom) v jutranji konici domala ne morejo prečkati Prometne ceste. Šola, krajevna skupnost (komisija za prometno varnost) in milica, ki so družno oblikovali načrt varne poti v šolo, so storili, kar so mogli. Pri prometnem krožku, ki je v tej šoli še potrebnejši kot drugje, stal- Denis Stepan, drugošolec s Planine »Vsako jutro se v šolo vozim, z očetom; ko bom večji, bom prihajal peš. Zdaj pa starše skrbi, da me ne bi na prometni cesti kdo povozil« 5§"*™ Gašej, prvošolec s Planine — tarše vsako jutro skrbi, kako bom n Se* v šolo in iz nje. Da se mi ne bi int Cesti kaj zgodilo, se peljem s pri-meljevim očetom.« Majda Zaje, mentorica prometnega krožka »Prvošolcem v začetku šolskega leta razdelimo načrte najvarnejše poti v šolo, ponovimo jo tudi drugim učencem, otroci jo potem obhodijo s tova-rišico. Otroci s Planine morajo do šole napraviti precejšen ovinek, da jim ne bi bilo treba prečkati dveh zelo prometnih cest.« ne Hn Markovič, drugošolec s Plani-"Všolo hodim po nevarni cesti, *oJi T7loram zelo paziti. Doma in v luJ"' venomer govorijo o tem. Toda sto *n lahko prečkam prometno Ce-iol taneta Žagarja, moram zelo zelo L9o čakati.« Jana Kurah, vodja šole na Primskovem — »Pot v šolo ni nevarna le za 128 otrok s Planine, temveč za vse otroke, ki stanujejo na oni strani Ceste Staneta Žagarja. Rešitev bi bil se-mafor v križišču pri Jaku.« no opominjajo otroke, kako nevarna je pot v šolo in kako naj se varujejo prometnih nevarnosti. Ob začetku tega šolskega leta je šoli priskočila na pomoč tudi krajevna narodna zaščita, ki je prve šolske dni pomagala pri urejanju prometa na dveh točkah, kjer otroci prečkajo cesto, pri cerkvi in pri Gradbinki. Letos so pri Cestnem podjetju pravočasno poskrbeli za oznake na cestah, pozabili so le na svetlobni znak nad prehodom za pešce pri črpalki. Kaj bi torej še kazalo storiti, da starši prvošolcev s Planine ne bi bili v stalnih skrbeh, ali se bo njihov šolar živ in zdrav vrnil domov? »V šoli se je rodila misel, da bi te otroke vozili v šolo bodisi s posebnim avtobusom bodisi bi jim dali vozne karte za prevoz z lokalnimi avtobusi,« pravi vodja podružnične šole na Primskovem Jana Kuralt. »Če bi prihajali v šolo z rednimi lokalnimi avtobusi, bi morali otroci prav tako enkrat čez cesto, razen če bi nam na ljubo prevoznik zagotovil novo avtobusno postajališče blizu šole. Če pa bi se šola odločila za poseben prevoz, bi bilo treba na nek način rešiti vrsto drugih vprašanj. Zjutraj večina otrok prihaja v jutranje varstvo med 6. in 7. uro, pouka pa ne končajo vsi razredi hkrati. Tako bi morali tisti, ki prej končajo pouk, najbrž dolgo čakati, da jih odpelje šolski avtobus. Verjetno bi se raje odpravili peš domov kot pa čakali debelo uro.« Cestne oznake in osvetljeni prehodi za pešce so sicer poteze, ki pripomorejo k varnosti otrok v prometu, vendar Cesto Staneta Žagarja otroci kljub vsej signalizaciji težko prečkajo. Četudi dvigajo roke kot v šoli in s tem napovedujejo, da bodo šli čez cesto, jih vozniki ne upoštevajo kaj dosti. »Najbolj bi zalegla rdeča luč,« pravi Jana Kuralt. »Še preden je zrasla naša šola, je bilo predvideno, da v križišču pri Jaku (Jezerska cesta, Cesta Staneta Žagarja in Likozarjeva ulica) uredijo promet s semafori. To bi bila tudi rešitev za najvarnejšo hojo otrok s Planine in s Primskovega na oni strani Ceste Staneta Žagarja. Otroci bi pač počakali na zeleno luč!« D. Z. Žlebir Obiskovalcem gora v opozorilo in premislek Nevarnosti ne gre prezreti ^ Planinci trdijo, da je september najlepši čas za obisk gora. Najbrž ^s> saj se je množično pohajanje po njih že poleglo, narava v odeveta-ki se pripravlja na bližnjo jesen in zimo, pa ima svoj čar. Toda, le- vs Krajši dan in zgodnja tema sta posebnost, k i Žih °biskovalec. Načrtuje naj le tuko dolg izlet, ki^^ lahko tudi varljiva! Ža njo se skrivajo prenekatere nevarnosti, ahko nerazsodnemu obiskovalcu gora zagrenijo vzpon. jo mora upoštevati ""isnuvuiec. >iu i ni|f u.ij ir iuku uuij; i/.itri, kot ga dovoljuje dol- jj* a dneva, oziroma naj se prej prepriča o oskrbi postojank, kjer na-0jj rilva prenočevati. Če se bo znašel pred zaprtimi vrati, bo noč brez sDi C'nie zu D'vakiranje sila neprijetna. Še bolj nevarna je odločitev za v h *" v dolino po temi, ko je hitro moč zgrešiti markacijo in s poti zaiti varen svet, zato naj med opremo ne manjka svetilka. je J^jib nevarnost je megla, v kateri je dragoceno znanje orientaciji '•jim, planinsko karto in kompasom se je moč prebiti iz te nepri-^Pasti, sicer pa je boljše bivakirati, kot slepo bloditi okoli Hjjj.**Prav je v dolini še toplo, se je treba za gorsko turo dobro opre-$e t ,n vzeti dovolj rezervne obleke s seboj. Vedeti je namreč treba, da nje j^Peratura zniža na vsakih sto metrov višine za pol do ene stopinj Soe 'Ja* Učinek mraza stopnjuje veter. Posebej neprijetni in nevar-hoj0. Vreinenski preobrati, ob katerih se naglo poslabšajo razmere za ki-j:°b poslabšanju vremenu pada po strmini več kamenju, skule po-ttjer P°žled, na katerem je vsak zdrs usoden, v snegu pa sta nepri- rn»* oblek a in obutev lahko vzrok zu omrzline in podhladitev. s|{0 "tt Pomanjkljivo opremljene ali telesno in duševno slabotne obi-V*P<» C ^ora 'ahko postane tudi v normulnih okoliščinuh poprečen nih n Ze'° ZKnteven. Ce pluninci in plezulci ne upoštevajo spremenjene ruzn*er.«Ii precenjujejo svoje zmogljivosti, je celo nevuren. Zuto e Prezreti nevarnosti, ki jih v gore prinaše letni čas! s. Suje GORENJSKA NOČNA KRONIKA KOLESARJEM JE TRDA PREDLA Kolesarje, ki so ondan vozili mimo gostilne Plevna v Škofji Loki, so ogrožali, otroci. Otročad se je igrala ob cesti in z injekcijskimi iglami »streljala« na mimovozeče. S početjem so prenehali šele, ko so jim na vest (beri: zadnjo plat) potrkali starši. SE BODO ŽE POMENILI Ni znano, ali iz objestnosti ali po nesreči, vemo le, da se je mladenič zadnjič zaletel v telefonsko govorilnico na Planini. Sosedje so ga naznanili. Fantov oče je na milici obljubil, da se bo s fantom sam pomenil, prav tako pa tudi s PTT o nastali škodi. NE PUSTIJO JE DELATI Stanka se ga je pred časom močno nabrala, a je na vsak način hotela ostati v tovarni in delati Sodelavci iz reieške Iskre so jo komaj preprosili, naj gre domov. Pristala je šele potem, ko je dobila zagotovilo, da bo tovarna zmogla tudi brez nje. Za večjo prometno varnost Prehitra vožnja in vinjenost Letošnje prometne razmere v Sloveniji se skoraj ne razlikujejo od lanskih. Lani se je 1806 prometnih nesreč z mnogo mrtvimi in ranjenimi zgodilo prav zasadi prehitre vožnje. Druga najpogostejša vzroka sta izsiljevanje prednosti in vinjenost. Lani so miličniki zalotili za volanom več kot 20 tisoč vinjenih voznikov, ko še niso povzročili prometne nezgode. V prometnih nezgodah pa je bilo 1100 voznikov vinjenih. Proti prehitri vožnji je edino orožje radar, ki pa ga ni mogoče postaviti vsak dan in povsod. Naraščanje števila nesreč zaradi izsiljevanja prednosti v povezavi s prehitro vožnjo kaže na izredno slab odnos do prometnega reda in do drugih udeležencev v prometu. Skoraj praviloma večina takih voznikov pred vožnjo ali med njo uživa alkohol. Proti temu se lahko borimo le z ostrejšimi ukrepi ali s popolno prepovedjo uživanja alkohola med vožnjo. Številne prireditve in družabna srečanja so priložnosti, da ljudje uživajo alkoholne pijače, pri tem pa pozabljajo na nevarnosti, ko bodo na cesti. Naša prometna zakonodaja dovoljuje voznikom amaterjem 0,5 gr alkohola v krvi — toda ali ni to za nekoga že preveč? — medtem ko se drugi hvalijo, da jim niti liter alkohola ne more do živega. Zavedati se je treba, da je za voznika že vsaka količina alkohola lahko usodna, ker zmanjšuje psihofizične sposobnosti za pravilno in hitro ukrepanje med vožnjo. In še to! Trezni vozniki naj se raje umakriejo in dajo prednost voznikom, ki po svojem ravnanju kažejo očitne znake vinjenosti. Mrak Našli truplo neznanca Kranj-V nedeljo, 8. septembra, so v Čirčah pod hišo št. 30 v grmovju ob Savi našli že razpadajoče truplo neznanega moškega brez vseh dokumentov. Pokojnik je oblečen v srajco z dolgimi rokavi opečno rjave barve in v dolge sive hlače z vzorcem ribje kosti z navpičnimi črnimi črtami, obut pa je v črne adidas copate s tremi srebrnimi črtami. Predvidevajo, da je mrtev že 4 do 6 mesecev, verjetno pa ga je naplavila voda. Neznanec ima tudi slabo zobovje. Kdor bi ga lahko prepoznal po opisu, naj sporoči najbližji postaji milice. Pogrešanega našli mrtvega Planica — V soboto, 7. septembra, so našli Jožeta Kuharja (roj. 1905), ki so ga pogrešali od 5. septembra, mrtvega na poti iz Planice v Tamar. Pokojnega, ki je šel proti Tamarju iz Rateč v sredo, 4. septembra, so v petek, 6. septembra, že iskali vojaki in gorski reševalci. Truplo Kuharja, ki je doma iz Zagreba, je pregledal zdravnik in ugotovil smrt zaradi srčne kapi. Je še koga goljufal? Kranj — Postaja milice Kranj obravnava zaradi goljufij, ki naj bi jih zagrešil po Gorenjskem, Alojza Hribarja, roj. 23. marca 1942, z Jesenic. Osumljen je, da je od ljudi izvabljal gotovino z izgovorom, da mu je zmanjkalo denarja za gorivo, ko ravno pelje mamo v bolnišnico, ali da je na nujni službeni poti, da pa bo še isti dan vrnil denar itd. Verjetno je na podoben način oguljufal še več občanov. PM Kranj zato prosi vse občane, od katerih je osumljeni Hribar na tak način izvabil denar, pa tega še niso prijavili, da to store na najbližji postaji milice. Kolesa niso varna pred tatovi Samo julija so na Gorenjskem ukradli 44 koles, 8 koles s pomožnim motorjem, odvzeli 3 kolesa z motorjem in celo 2 osebna avtomobila. Največ koles je izginilo v Kranju, kar 29, in le dve so našli. Tudi motorna kolesa so najbolj kradli v Kranju, saj so tam izginila 4, 2 v Škof j ■ Loki in po eno v Radovljici in Tržiču. Na Jesenicah in v Radovljici so odvzeli tudi osebna avtomobila. Dve tatvini koles, eno tatvino kolesa z motorjem in 3 odvzeme motornih koles so uspeli raziskati, vse ostalo ostaja nepojasnjeno. To pomeni, da imajo miličniki mnogo težje delo kot tatovi. Slednjim se namreč kolesa in motorji ponujajo takorekoč na vsakem vogalu in v večini primerov gre malomarnosti lastnikov zahvala, da ostanejo brez jeklenega konjička. NESREČE TRČENJE NA MOSTU Mojstrana — V petek, 6. septembra, popoldne se je na lokalni cesti Dovje—Mojstrana na mostu čez Savo pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil huje ranjen motorist David Lakota (roj. 1968) iz Mojstrane. Lakota je peljal od Mojstrane proti Dovjemu in na mostu vozil preveč po levi. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Tone Bučer (roj. 1917), ki je vozil pravilno po svoji desni strani. V trčenju je bil motorist hudo ranjen. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL Kranj — V nedeljo, 8. septembra, nekaj pred 12. uro se je na magistralni cesti Kranj—Ljubljana v bližini Meje pripetila prometna nezgoda, katere povzročitelj je pobegnil. Neznani voznik osebnega avtomobila, ki je vozil v koloni proti Kranju, je pri Meji prehiteval. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Dejan Djuričič s Šmarjetne gore, ki se je umikal in zapeljal skrajno desno na neutrjeno bankino. Pri tem pa je izgubil oblast nad volanom, tako da je avtomobil zaneslo s ceste in je prevrnjen na strehi obstal na polju. Med prevračanjem je ostal voznik Djuričič nepoškodovan, ranjena pa sta bila njegova žena in sin. Škode na avtomobilu je za 800.000 din. Povzročitelj prometne nezgode — voznik osebnega avtomobila znamke opel, registracija KAT — 454 (D) je odpeljal naprej in za njim poizvedujejo. PPM Kranj naproša vse očividce te nesreče in tudi voznika opla, da se oglasijo na najbližji PM in pomagajo razjasniti nesrečo. AVTA STA SE OPLAZILA Lesce — Na magistralni cesti Kranj—Jesenice blizu Lesc se je v nedeljo, 8. septembra, nekaj pred 18. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Slavko Musič (roj. 1951) je peljal proti Jesenicam. V bližini Lesc je zapeljal preveč desno na neutrjeno bankino, zato ga je začelo zanašati in je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Lutje Arndt, zahod-nonemški državljan. Musičev avtomobil je nemškega oplazil, tako da je le-tega zaneslo s ceste na travnik. Na avtomobilih je škode za 200.000 din, ranjen pa ni bil nihče. PPM Kranj naproša voznika bele stoenke, ki je videl to nezgodo, da se zaradi podrobnosti pri razjasnjevanju nezgode oglasi na PPM Kranj ali tudi na najbližji PM. Z AVTOM V DREVO Ribčev laz — V nedeljo, 8. septembra, ob 1. uri ponoči, se je na regionalni cesti med Ribčevim lazom in Ukancem pripetila hujša prometna nezgoda, v kateri je bilo 5 oseb ranjenih. Voznik osebnega avtomobila Branislav Bistan (roj. 1964) iz Krškega je z neprimerno hitrostjo peljal proti Ukancu, pri tem pa ga je zaneslo s ceste, da je avto silovito trčil v drevo. Voznik Bistan je bil pri tem hudo ranjen, ranjeni pa so bili tudi vsi štirje sopotniki. Zadržali so jih na zdravljenju v jeseniški bolnišnici. Škode na avtomobilu je za 500.000 din. L. M. Spominski zbornik Padlim športnikom O bataljonu, ki mu je bila dodeljena le ena medalja — svoboda živih Telesnokulturna skupnost Kranj je ob 40-letnici zmage nad fašizmom izdala spominski zbornik, posvečen športnikom kranjske občine, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Uredniški odbor je predstavil zbornik v ponedeljek v Mestni hiši v Kranju. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo zbranega gradiva o športu v občini pred drugo svetovno vojno. Razstava bo na ogled do 22. septembra. Kranj — Odbor za postavitev spomenika padlim borcem-športnikom iz kranjske občine je sprva nameraval vklesati njihova imena v podstavek spomenika v Športnem parku Stanka Mlakarja, vendar je svojo zamisel kasneje spremenil in namesto tega izdal publikacijo z naslovom Padlim športnikom 1941 — 1945, ki naj bi mladim športnikom povedala več, kot le vklesana imena. Uredniški odbor — vodil ga je Baldomir Bizjak — ni imel lahkega dela: bolj ko je dopolnjeval gradivo, bolj mu je postajalo jasno, da v omenjenem obsegu ni možno povedati vsega o celem bataljonu mladih športnikov, o bataljonu, ki mu je bila za zasluge dodeljena le ena medalja — svoboda živih. »Zavedamo se, da pomeni izdaja publikacije pravzaprav šele začetek dela na tem področju. Marsikaj tistega, kar je še zapisano, bo treba dopolniti, marsičesa nismo zapisali, ker nismo imeli podatkov. In povedati bi morali še veliko. Tudi o športnikih, ki so boj preživeli . . .« sov uvodu zapisali člani uredniškega odbora in dodali, naj bi publikacija spodbudila klube in društva za delo na tem po- dročju pa tudi občinsko raziskovalno skupnost, mlade zgodovinarje in diplomante fakultete za telesno kulturo. »Vsak človek, torej tudi vsak športnik, lahko na različne načine dokazuje svoje rodoljubje, svobodomiselnost in naprednost. Z ničemer pa je ne more bolj prepričljivo potrditi kot s tem, da je pripravljen za svobodo svojega naroda, za napredne ideje in cilje, za katere se zavzema, žrtvovati tudi svoje življenje. In prav to je storil bataljon padlih kranjskih športnikov. Za to jim dolgujemo naše globoko spoštovanje in hvaležnost!« je v posvetilu zborniku zapisal Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine, sicer pred vojno pripadnik stražiškega Sokola. Športniki — iznajdljivi, tovariški . . . Dva dni po napadu Nemčije na Jugoslavijo so se v Kranju pred narodnim, sedanjim delavskim domom zbrali prostovoljci, med katerimi je bilo tudi veliko športnikov in telovad- cev-komunistov, Sokolov in katolikov. Naj omenimo le nekatere: iz vrst Sokola France Štiglic, Slavko Luin, Boris Nečemer, Đuro Dvoršak, Miloš Rutar, Stanko Kovačič, Vinko Oblak, planinca Ljubo Grahnar in Beno An-denvald, nogometaši Marjan Ramovš, Slavko Smuk, Vito Tavčar, Miro Zorč, skavti Ciril Hudovernik, Hin-ko Ciglič, Slavko Fras, atleta Mirko Žgur in Stane Šinkovec, študentje-športniki Ivan Cvar, Jože Pernuš, Janko Knific, France Murnik, Pavle in Jože Benedik . . . V oboroženem odporu proti okupatorju in domačim izdajalcem je sodelovalo celotno moštvo nogometnega kluba Slovan iz Nakla, dve tretjini nogometašev kranjskega Korotana je bilo med aktivisti Osvobodilne fronte. 19 naraščajnikov stražiškega Sokola od skupno 22, kolikor je bilo fotografiranih 1937. leta ob razvitju prapora, je sodelovalo v narodnoosvobodilnem boju — bili so partizani, aktivisti OF, zaprti ali izgnani. Mnogi kranjski športniki so prevzeli pomembne naloge v oboroženem odporu in v Osvobodilni fronti. Nogometni delavec Jože Celar je bil organizator OF v Preddvoru in okoliških vaseh, mestni komite SKOJ v Kranju so prvo leto sestavljali športniki, člana nakelskega Sokola Rudi Mede in njegova žena Pavla sta bila voditelja v legendarnem Pohorskem bataljonu — in še bi lahko naštevali. Športniki so se hitro znašli v novih razmerah zaradi iznajdljivosti, tovarištva in smisla za kolektivno življenje — to pa so lastnosti, ki jim jih je privzgojil šport. Zbornik omenja 144 športnikov, ki so tako ali drugače sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. 54 borcev-športnikov predstavlja natančneje — v sliki in besedi. Miloš Rutar, tudi sam predvojni športnik in udeleženec NOB, je pripravil zapis o alpskem smučanju in skakalcu, o pogumnem, domovini in ljudstvu zvestem športniku-partizanu Borisu Ru-čigaju, temu sledi še zapis o Stanku Mlakarju, po katerem se imenuje kranjski športni park. (cz) Na kolesarski dirki za Pokal Kokrice je nastopilo blizu 200 kolesarjev iz vseh pomembnejših slovenskih društev in klubov. — Foto: F. Perdan Kolesarji enajstič za Pokal Kokrice Na težavni progi veliko padcev Plavalno prvenstvo radovljiške občine Najuspešnejša Luka Bole in Miha Potočnik Radovljica — Plavalni kljub Radovljica in zveza telesnokulturnih organizacij sta priredila na letnem kopališču v Radovljici občinsko plavalno prvenstvo za vse starostne kategorije. Nastopilo je blizu petdeset mlajših in starejših pionirjev in pionirk ter članov, medtem ko na startu ni bilo niti ene članice. Med mlajšimi pionirji je bil najuspešnejši Luka Bole, ki je prepričljivo zmagal na 50 metrov prsno, hrbtno in kravi. Med mlajšimi pionirkami sta si naslove občinske prvakinje razdelili Nina Sekovanič in Mirja Šošta-rič, prva je zmagala na 50 metrov prsno in hrbtno, druga na 50 metrov delfin in kravi. V tekmovanju starejših pionirjev se je najbolj izkazal Miha Potočnik z zmago na 100 m hrbtno, kravi in delfin, v prsnem slogu pa je bil najhitrejši Primož Zadravec. Med starejšimi pionirkami je dvakrat stopila na zmagovalno stopnico Polona Rob (100 m hrbtno in delfin) ter po enkrat Urša Praprotnik (100 m kravi) in Staša Melink (100 m prsno). V članskem tekmovanju je bil najuspešnejši Aleš Re-bec z dvema zmagama (100 metrov prsno in delfin), z enim drugim in enim tretjim mestom, Jure Šiftar je slavil v disciplini 100 m hrbtno in Tomaž Cilen-šek na 100 m kravi, (cz) Kokrica — V nedeljo je bila na Ko-krici tradicionalna, 11. kolesarska dirka za Pokal Kokrice, ki je pri članicah, mladincih in < Kmih-rekreativcih ter pri veteranih vseh šestih starostnih kategorij veljala tudi za državno, prvenstvo. Prireditelji, člani kolesarske sekcije športnega društva Kokrica, so morali letos speljati dva kilometra dolgo krožno progo po cesti skozi Bobovek in na odsekih ceste proti Beli in Predosljam. Na ostrih ovinkih je bilo kar precej padcev, od katerih so se vsi (tudi tisti, pri katerem je kolesar zapeljal mimo mostu v potok) srečno končali, le z odrgninami. Ceste, na katerih so Kokriča-ni prirejali dosedanja tekmovanja za Pokal Kokrice (proti Mlaki, mimo vojašnice) so bile vsekakor primernejše za tovrstne dirke, vsekakor pa bolj varne, in zato morda ne bi bilo napak, če bi že naslednje tekmovanje pripravili na eni od teh prog. Nastopilo je 200 kolesarjev iz vseh slovenskih kolesarskih društev in klubov, kjer namenjajo pozornost tudi športni rekreaciji. Prehodni pokal za ekipno zmago so osvojili kolesarji iz Grosuplja, ki so zbrali enako število točk kot drugouvrščena ekipa Jakoba Štucina iz Hrastja-Prebačevega, vendar so dosegli več zmag. Na dirkah, ki so veljale za državno prvenstvo, sta od gorenjskih tekmovalcev zmagala le Ego Bertoncelj (Sava) in Franc Pleste-njak (Jakob Štucin). »Petnajst let redno kolesarim, na leto prevozim šest do sedem tisoč kilometrov,« je povedal štirikratni državni prvak med veterani, trener pionirjev kranjske Save, Franc Plestenjak iz Bobovka pri Kranju, zaposlen kot pomočnik vodje skladišč v Savi. Udeležuje se vseh pomembnejših veteranskih dirk, na katerih je vedno tudi dokaj uspešen. Doslej je dosegel že blizu osemdeset zmag — to pa je bera, s katero se lahko pohvali le malokateri kolesar-rekreativec. Rezultati — pionirji A: 1. Čerin (Rog), 2. Cvetičanin (Sava); pionirji B: 1. Pavli (Tog), 2. J. Krišelj (Sava), 3. Po-ljanec (J. Peternel — Škofja Loka); pionirke: 1. Dežman, 3. Markun (obe Kokrica); članice A: 1. Uršič (Dol), 2. Kajdiž (J. Štucin — Hrastje Prebače-vo); členice B: 1. Kokalj (Rog-Franek); mladinci-tekmovalci: 1. Hvastija (Šmarna gora), 2. Štular (Sava); mla-dinci-rekreativci: 1. Škerlj (Grosuplje), 2. S. Krišelj (Preddvor), 3. Vodnik (J. Peternel); člani-rekreativci: 1. Ka-stelic (Celje), 2. Rajgelj (J. Štucin), 3. Terglav (Bled); veterani A: 1. Jeraj (Rog-Franek), 2. Mihovilovič (J. Peternel); veterani B: 1. Uršič (Dol), 2. Frelih U. Stucin); veterani C: 1. Plestenjak (J. Stucin), 2. L. Dežman (Kokrica); veterani D: 1. Omerzel (Grosuplje), 2. Šink (J. Štucin); veterani E: 1. Bertoncelj (Sava), 2. Hočevar (Kokrica); veterani F: 1. Fajdiga (Branik), 3. Bernik (Kokrica). c. Zaplotnik Sproščen pogovor v hotelu Kompas v Kranjski gori, kjer so se za novo smučarsko sezono pripravljali najboljši jugoslovanski smučarji-Ugledni gostje — član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, sekretar slovenskih komunistov Miha Ravnik, jeseniški župan Franc Brelih in d-i-rektor begunjskega Elana Dolfe Vojsk — že kujejo načrt za novo smučarsko sezono, naš najboljši alpski smučar pa si misli svoje: če boste dovolj navijali, vam dokažem, da še vedno nisem za staro šaro, četudi šem med najstarejšimi udeleženci svetovnega pokala. — Foto: F. PeT~ dan Nov Bilten TRŽIČ — Telesnokulturna skupnost Tržič je pred dnevi poslala med Tržiča-ne novo, sedemnajsto številko svojega internega glasila Bilten. Tokratna številka prinaša na 36 straneh pregled dosežkov tržiških športnikov in športnic ter prireditev v občini v obdobju od konca aprila do 5. avgusta, ko so se končale prireditve ob občinskem prazniku. Po običaju je prvi del Biltena namenjen pregledu dosežkov atletov in atletinj na tekmovanjih, občinskih in regijskih krosih, pregledu dosežkov in tekmovanj ob občinskem prazniku ter praznikih mladih ter krajevnih skupnosti. Srednji del zajema tekmovanje v motokrosu za pokal Alpe-Jadran ter pogovor z Jelkom Smolejem, znanim motoristom iz Hudega grabna nad Tr-žičem. Predstavljeni so nogometaši Tržiča, ki so v lanskem prvenstvu osvojili prvo mesto v MNLG, rokometaši, ki niso popolnoma uresničili svojih načrtov, sledi daljši zapis z žalnega zbora v spomin na Boruta Berganta. Alpinisti so popisali svoje uspehe v prvem delu poletne sezone, prav tako pa o uspehih pišejo tudi tržiški zmajar-ji. Drago Koder je predstavil Športno združenje »5. avgust«, ki je prejelo srebrno plaketo mesta Tržiča, v Biltenu pa je še kopica krajših prispevkov. Zanimivega branja je torej precej. Uredništvo upa, da bo tako pestra tudi naslednja številka Biltena, ki bo izšla ob Novem letu in vabi vse bralce, da pošiljajo prispevke s tekmovanj. — J. K. 49-letni Franc Plestenjak iz Bobovka (desno) — novi državni prvak med veterani C, ob njem drugouvrščeni Lojze Dežman s Kokrice. — Foto: C. Z. Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja Letos v Novem mestu Ljubljana — Jutri dopoldan bodo v Novo mesto pripotovali udeleženci 39. športnega prvenstva in 5. pregleda kulturno-zabavnih dejavnosti ljubljanskega armadnega območja. Prireditev, s katero bodo počastili 40-letnico osvoboditve domovine, bodo svečano odprli v četrtek, 12. septembra, sklenili pa jo bodo v nedeljo, 15. septembra. Prvenstvo pomeni vrh množičnih tekmovanj, v katerih je več mesecev nastopalo prek 20 tisoč vojakov in starešin. Iz najboljših so sestavili 13 moštev, ki bodo na prvenstvo prišla iz Ajdovščine, Celja, Kranja, Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Pivke, Postojne, Ptuja, Slovenske Bistrice, Vrhnike in obmejnih enot. Po dveh letih premora, ko so na arnutdnih prvenstvih merili svojo sposobnosti le v vojaškem mnogoboju, streljanju in patrolno-ori-entacijskem teku, bodo letos ponovno tekmovali tudi atleti in plavalci. Vojaški mnogoboj bodo pripravili v vojašnici Milan Majcen, streljanje na vojaškem strelišču, patrol-no-orientacijski tek v okolici Novega mesta, atletska tekmovanja na stadionu Bratstvo in enotnost, plavanje pa v Dolenjskih Toplicah. V dneh prvenstva bo tudi več športnih srečanj vojakov z dolenjskimi mladinci. Vsak dan bodo popestrili z raznovrtnimi kulturno-zabavnitni dejavnostmi, ogledi zgo-dovinsko -kultui nih znamenitosti, obiski pri pokroviteljih prvenstva ter drugimi srečanji. (S) Greta Rozman zmagala tudi v Trstu Kranj — Zamejski športni dela^' ci so v Trstu odlično organizirali 1 tošnji tretji triatlon za prvo lavori* Alpe-Jadran. Skupni zmagovalec J pri moških postal Avstrijec Anto Rattensberger, pri ženskah P, Kranjčanka Greta Rozman. Me moškimi v starosti od 31—40 let J bil prvi Kranjčan MaksimiliJan Klemenčič. -dh Tradicionalni prireditvi v Udinborštu Konec tedna tek in pohod Udinboršt - V soboto, 14. sepWg bra, se bo na Kokrici ob 16. uri za**j tradicionalni, šesti tek po Udin bors i Tekači bodo tekmovali v 13 skupy»*j na 2 kilometra bodo tekli pripadn,| JLA, mlajši pionirji in pionirke, n J kilometre starejši pionirji in pionir . na 7 kilometrov ženske v treh kateg ^ jah in moški od 16 do 19 let ter mo» j nad 50 let, na 13 kilometrov paostaj kategorije moških. Tekmovalci se ■ ko za tek prijavijo na dan prireditve 14. ure dalje pred osnovno šolo na ^ krici, kjer bodo vsi, razen pionirjev, šteli 100 dinarjev startnine. Prvi trv iz vsake tekmovalne skupine bodo P^ jeli kolajne, zmagovalec med moški j na 13 in ženskami na 7 km pa P° sj|j Takoj po tekmovanju bodo razgla rezultate in podelili odličja. 0\> V nedeljo, 15. septembra, pa Dod0jr 9. uri krenili pohodniki in tekači, u leženci 8. teka in pohoda od spomen do spomenika. Vabljeni so vsi re kr. tivci, zlasti še šolska mladina. Na st* j, nih mestih (ta so ob vseh 16 ^VoX(VA-kih) bodo udeležencem razdelili P0^0p-ne kartone, na katere jim bodo Pr'jijir troli ob spomenikih odtisnili SP -jge ski žig. Za najmanj 3 spominske na kartonu prejme udeleženec SP° sko značko, za 6 žigov bronasto kOj, no, za 8 srebrno in za 10 zlato. Prt^V ni pokal občinskega odbora ZZB ^»li Kranj bodo podelili društvu ali kl1,1^ ki bo na teku in pohodu osvojilo naJ ^ kolajn. Prireditev bodo skleni'1 14. uri s spominsko slovesnostjo P jv j^' stolp 13:11 (2:4, 6:3, 2:2, 3:2), If1**^ zen, sodnika Stanišič in Marini** Kranj). ^ % Kokra - Vidic, Stariha, Brinj^J Krašovec 3, Švarc 2, Kuhar 1, ^ Jfr 1, Malešič, Ladan, Sfažnik, 14 VVagner 2, M. Malava.šič 2. «rel£ Vodovodni stolp - F. Rebolj. ^1) kovic, Mohorič, Velikanja 1, J- r$te^ 1, T. Balderman 6, Hlebec, Vod*1 1, Chvatal 1, Kodek 1. bl;$l" V tretjem srečanju za repu^ f članski vaterpolski naslov sta b^0^ novno srečali moštvi Kokre |n jtf? vodnega stolpa Kranj). V dokaj kv . v$-tni igri so bili v tem srečanju boU ^ terpolisti Kokre, ki so si prisluži'1, bliski naslov. TOREK. tO. SEPTEMBRA 1985 ZANIMIVOSTI .9. stran (mmmmmssGiLAS ALPSKO POPOTOVANJE S KOLESOM Boris Weisseisen • Brane Žagar (nadaljevanje iz prejšnje številke) Cannes. Dolga, sanjsko lepa J^čena plaža. Palme dajejo blagodejno senco. Topless na vsa-Kem koraku. Družine v velikanih jahtah pripravljajo kosila, Jndva pa zasvinjana podpirava *0lesi. Človek debelo požre sli-n°. si misli svoje in gre naprej. Obala je slična dalmatinski in tudi cesta spominja na japansko magistralo. Nešteto ^nkov, vzponov in hitrih spu-^ v obmorske vasice. Slika se fnavlja, prepolne plaže in reke listov, V Niči naju niti najlep-1 hoteli ne ganejo več, neutrudno vrtiva pedale pod vročim son-BtS.in se nenadoma znaj deva P^k nekako paradno oblečenim ?°žem.postave. Čisto resno na-:* opozori, da morava obleči ma-J Seveda sva do sedaj v vroči-gvozila le v najnujnejšem. Mo-ubogati. Znašla sva se v de-i^Uci iz premnogih filmov, ro-pnov, v deželi bogatih ljudi, Ij^zevini Monaco. Sem torej l**e slavne osebe pred davčnim poežem v domači deželi. Tu-*J naftni mogotci zapravljajo ^lene dolarje. Znamenitega Ca-na ni težko najti, saj so množijo neprestano vale proti veliki Jjvbi. Tudi običajnim ljudem je aiH>, da si ogledajo njegovo no-^njost, le oblečeni morajo biti jpmerno. Midva z kolesarskimi ^si očitno nisva sodila med-v]e- kajti portir naju je pustil le 'Slini« igralnico z vrsto enoro-^n Janezov. Bi poskusila srečo? ^Jant m jn*ePu sva imela le štiri franke $J*°rabila sva jih raje za nakup Pa e. kruha, sreča v igralnici jgj*ai počaka do drugič. Pred jo 0 Pa množice ljudi čaka-vidi^ane in imovite ljudi, da jih t^J^od blizu, da slikajo njih - Košne avtomobile. Res, pote enkraten: unikatni mar- cedesi, bleščeči športniki vseh znamk, starinski avtomobili... Ko gre mimo Rolls Royce, se nama dama v njem milostno nasmehne. Hm. Italjanska meja je blizu. Že se prižigajo luči, ko se peljeva skozi obmejno Ventimiglio, prijetno staro mesto^in nadaljujeva proti znanemu San Remu. Odločiva se za spanje na eni od plaž izven mesta in tako zabeleživa eno najprijetnejših noči na vsem potovanju. Nežno pljuskanje toplega morja, oddaljeni zvoki z ladij in medli sij razkošno osvetljenega letovišča v zalivu pomirjajo in naju uspavajo. Dobro razpoložena zjutraj začneva vožnjo z velikimi ambicijami in ... po nekaj kilometrih obstaneva. Moje kolo je spet odpovedalo. Manjša napaka sicer, a kje najti mojstra? Starejši možiček v svoji delavnici sicer premore marsikaj, a popravilo mu nikakor ne gre prida od rok. V grlu me stiska in s strahom premišljujem, kako naprej? No, pa stričku le nekako uspe in ob slovesu mi zagotovi, dagrems kolesom lahko na Giro del Mondo — pot okoli sveta. Via Aurelia naju vodi mimo znanih italijanskih mest ob obali proti največjemu pristanišču in industrijskemu središču Genovi. V srednjem veku je bila Genova bogata pomorska republika in na tiste čase spominjajo stavbe v centru mesta. Nama se mesto nekako zameri, ko iščeva pravo pot in med brezkončnimi stanovanjskimi naselji vidiva preveč nesnage in odpadkov industrije. Tudi morja se »rešiva«, ko preko priobalnega hribovja nadaljujeva proti padski nižini. Dolina reke Tebbie se pogosto zoži v slikovito sotesko in ob pomoči močnega vetra v hrbet hitro doseževa prvo večje mesto Piacenzo. Sredi dneva je, vročina velika, mesto pa kot izumrto. Italijani izredno spoštujejo opoldanski počitek. Ko se življenje spet utiri, že prečkava mogočni Pad in prideva v mesto izdelovalcev svetovno znanih violin Stradivari, v Cremono, ki slovi tudi po najvišjem zvoniku v Italiji — Torrazu, 115 m. Hudo žejo gasiva z sočnimi melonami, zijava v zvonik in preštevava kilometre, ki so nama ostali do doma. Odločiva se,da bova potovanje podaljšala za kak dan in več časa namenila ogledom slikovitih mest ob najini poti. Dnevi so v neskončni žitnici strašno vroči, ponoči pa naju spet neusmiljeno preganjajo komarji. Ne čudiva se preveč, kajti do vsake njive je speljan vodni kanal, kar v sušnih letih zagotovi tudi brez padavin ugodno letino. (se nadaljuje) Krajevna skupnost Kovor Načrti za kanalizacijo stari šest let Krajevna skupnost Kovor leži na jugozahodu tržiške občine v glavnem na ravnini in zajema vasi Kovor, Zvirče, Hudo, Brdo in Loka. V naseljih je 281 stanovanjskih hiš, v katerih živi 387 družin. »V zadnjem obdobju je bila dejavnost krajevne samouprave usmerjena v izgradnjo telefonskega omrežja. Vrednost investicije za telefonsko omrežje je 6.117.256 dinarjev, sredstva pa so prispevali telefonski naročniki in delovne organizacije Peko, Zlit in Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Problem je nastal pri priključkih telefonov, saj ima 47 krajanov telefone že priključene, ostalih 80 pa nanje še čaka, ker so vezani na gradnjo nove telefonske centrale v Križah. Ta pa je spet povezana z gradnjo industrijske cone na Loki,« je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Kovor Milan Zupan. Lani je bila ostala komunalna dejavnost omejena na redno vzdrževanje cest in javne razsvetljave v novem delu Kovorja. Tu je bil položen električni kabel in postavljene štiri cestne svetilke, kar je znašalo 240.000 din. »Med najbolj pereče probleme sodi kanalizacija v vasi Kovor. Načrti so bili izdelani že leta 1978, gradnjo smo že nekajkrat odložili, v občinski resoluciji Javna telefonska govorilnica. Ravnik svetuje ZAVAROVANJE * L- iz Preddvora °oma ste se poškodovali in ste bili dalj časa (^-"•»lškem staležu. Pri nadomestilu osebnega q,j °dka za ta čas ste bili precej prikrajšani. He ^avarovalnice niste dobili nobene odškodnini.ePrav ste jo pričakovali, saj je vaš prijatelj ^°nl nekaJ odškodnine, ko se je poškodoval u Odgovor: Odškodnine vam zavarovalnica ne ^ Plačala, če niste imeli sklenjenega osebnega tjjj*?0dnega zavarovanja. Pozanimajte se v te-^ 'Jni organizaciji, kjer delate, kakšno varian-Koloktivnega nezgodnega zavarovanja imate enjeno £e w zavarovanje vključuje tudi plačilo dnevnih odškodnin za poškodbe, ste do tega dela odškodnine upravičeni ne glede na to, da ste se poškodovali doma. POKOJNINSKA OSNOVA L. Ž. iz Tržiča Imate zelo majhen osebni dohodek. Bliža se vam čas upokojitve, pa vas zanima, ali se bo pokojninska osnova odmerila od osebnega dohodka, ki znaša le 20.400,00 dinarjev? Odgovor: Najvišja pokojninska osnova znaša na podlagi sklepa skupščine invalidskega in pokojninskega zavarovanja v SRS 20.500,— din za letošnje leto. Če bo vaša izračunana pokojninska osnova nižja od določene, se bo vaša pokojnina odmerila od te določene osnove. je zopet predvidena za letos. Upamo, da bomo imeli denar. Tudi gasilski dom naj bi začeli graditi letos. Vsa dokumentacija je zbrana, pripravlja se finančna konstrukcija investicije. Vaščani niso zadovoljni s sedanjo trgovino v Kovorju. Treba jo bo čim prej razširiti in posodobiti. Merkator pripravlja potrebne načrte, opravljeni pa so bili tudi že razgovori za ureditev trgovine. Veliko govorimo o avtobusnih postajališčih v Zvirčah, Kovorju in Loki. Krajani namreč čakajo na avtobuse pod milim nebom. Že nekaj časa nameravamo urediti otroško igrišče, sredstva za nakup igral so rezervirana, potrebnih sogla- , sij od zemljiške skupnosti pa ne dobimo. Nujno je treba razširiti pokopališče v Kovorju, saj novih mest za grobove skoraj ni več. Računamo na pomoč širše družbene skupnosti, s pomočjo krajanov pa bomo zgradili mrliške vežice. V naseljih je še veliko neasfaltiranih cest. V naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 naj bi s pomočjo krajanov makadamske ceste v naseljih asfaltirali,« je povedal o krajevnih problemih in načrtih Milan Zupan. V kovorski krajevni skupnosti predvidevajo pozidavo Stagn in Narta: osnutki zazidalnega načrta so razgrnjeni. Predvideva se gradnja 41 stanovanjskih enot in sicer 30 na Stagnah in 11 na Nartu, rtekaj bo "vrstnih in nekaj individualnih stanovanjskih hiš. Razpisana je anketa in če bodo pripombe tehtne, jih bodo upoštevali v zazidalnem načrtu, medtem ko bo pogodbe za pridobitev in dodelitev parcel sklepala Stanovanjska zadruga Cer-netov vrt iz Kranja. Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču predlaga spremembo že obstoječe lokalne avtobusne zveze Tržič—Bistrica—Brezje s podaljšim do vasi Hudo in Kovor ter nazaj proti Tržiču. S tem bi imeli vaščani Hudega boljšo avtobusno zvezo. Brezjani imajo cestišče do Hušice primerno makadamsko pripravljeno, vendar je ureditev in razširitev ceste Hušica—Hudo— Kovor problematična, ker naša krajevna skupnost nima na voljo ustreznih sredstev. Na odseku ceste Hudo—Kovor pa predvidevamo tudi spremembo zaradi novih stanovanjskih hiš ob desni strani. Šele ko bo to usklajeno in bo cesta primerno urejena, bo možna krožna vožnja. »Krajevna skupnosti Brezje pri Tržiču, Leše in Kovor se med seboj povezujemo, k temu nas vodijo skupni interesi, še posebno urejanje in vzdrževanje cest. Med seboj V vasi ni pokrite avtobusne postaje. Po desetih letih so v Kovorju spet dobili gostilno. Odprl jo je Bojan Vrečar. Foto: F. Perdan imamo sklenjen samoupravni sporazum o sodelovanju, pa se redno enkrat ali dvakrat letno sestajamo in pogovorimo o skupnih interesih. V krajevni skupnosti Kovor dobro sodelujemo in usklajujemo delo z družbe-nopolitičnimi .organizacijami in društvi. Imamo zelo aktivno gasilsko društvo, ki vključuje tudi mlade lane, aktivno pa je tudi Šj ortno društvo Zvirče,« je / 1 i učil pogovor Milan Zupan. Drago P, t fcadcr/iiicct DELAVSKA UNIVERZA RADOVLJICA razpisuje prosta dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA na področju družbenega izobraževanja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali visoka andragoška ali pedagoška izob družboslovne usmeritve, — dve leti delovnih izkušenj na področju izobra: nja, — strokovni izpit. Kandidat bo sprejet za nedoločen čas s polnim delov nim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev jema Delavska univerza Radovljica 8 dni po obj Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po izt prijavnega roka. u Hu)ednifc delavskega sveta Veletrgovine ŠPECERIJA Bled Janez Kunstelj je prejšnji petek ^Uj\-novo' moderno ribarnico v Cankarjevem naselju v Radovljici. Nova trgovina je za Ra-^orifane *n "Golicane velika pridobitev. V ribarnici prodajajo sveže in zamrznjene ribe, } e' ra'ce> r*fr*' v pločevinkah, imajo pa tudi veliko izbiro solat in namazov v kozarcih. °nost ribarnice je velika izbira dnevno svežih ribjih solat. \^ke or°^ "TP Bled za kopališče namenili letos 10 milijonov dinar-\° ^or r Cni Pose9 skorajda neviden. Toda v najkrajšem času se " NnivJ01\ Brejci odloČiti, kako z združenimi močmi (in denarjem) % ^it u aieJct odločiti, kako z združenimi močmi (in aenarjem/ tJ*»e *l olejsko'sramoto. Saj kopališče že jemlje ugled Bledu. Zave-^Pet\>l0raio. da je za vse številnejše goste urejeno kopališče del ižanske ponudbe - Besedilo in fotografija MIRKO KVNŠIČ MAU OGLASI tel:27 960 cesta JI Alfe aparatMtiroil Prodam KOSILNICO BCS 602, primerno za hribovit teren. Prezelj, Vin-carje 20 (pri Primožu), Škofja Loka _11452 Prodam FOTOAPARAT zenit 12 ter OBJEKTIV 1,3 — 135 mm, skupna cena 3,5 SM. Bogo Grašič, Predoslje 27, Kranj__ 11453 Prodam RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K. Beleharjeva 45, Ženčur 11454 Prodam TELEVIZOR spectra-color special 75. Kranj, Begunjska 9, stano-vanje 63, tel. 27-589_11455 Poceni prodam starejši barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 67. Telefon 064/81-023_11456 Prodam TRAKTOR zetor 52 KM, samo na zadnji pogon. Informacije po tel. 62-162 od 14. do 21. ure 11457 Prodam FOTOAPARAT olvmpus OM-10 in FLEŠ sunpak. Telefon 22-221 — int. 34-63 dopoldan_11458 Prodam MOTORNO ŽAGO znamke ALPINA. Telefon 77-040 popoldan _11525 Prodam KASETOFON sansui SC 5100, za 5,5 SM. Telefon 064/21-021 _11526 Prodam silažni KOMBAJN farh, kompleten MOLZNI VRČ »VVestfalia« in kultivator z ježem. Pirš, Povodje 3, Šmartno pod Šmarno goro_11527 gradbeni mat Prodam PUNTE za fasadni oder. Te-lefon 24-369_11478 Rabljena VRATNA KRILA in GAJBI-CE, prodam. Draksler, Zg. Bela 63, Preddvor_11479 Prodam 100 m* suhega LADIJSKEGA PODA, debeline 3 cm in 1 m3 jese-novih PLOHOV, debeline 6 cm. Tele-fon 42-582 popoldan_11480 Prodam nova OKNA Jelovica, zapakirana, bele barve: 7—120x 100; 4-120x80, BALKONSKA VRATA 220x100, zraven so tudi OKENSKE POLICE iz teraca. Tupaliče 25/A, tele-fon 45-435_11481 Prodam 5 ARMATURNIH MREŽ za beton 6/4. Kadunc, tel. 75-581 med 13. in 14. uro 11482 Ugodno prodam nov DIMNIK schie-del, premera 20 cm, dolžine 9,5 m in 5 m1 TERVOLA. Planina 57, Kranj _11483 Prodam 400 kg SMOLE. Telefon 27-841_11484 Prodam 120 popolnoma novih SALONITNIH PLOŠČ, dimenzije 120 x 90 cm, ena 1.250 din. Albin Zu-pančič, Zapuže 2, Begunje_11485 Prodam obžagan LES za ostrešje stanovanjske hiše, betonske MREŽE in SIPOREKS, dimenzije 20x25. Ludvik Jerala, Praše 50, Mavčiče, tel. 40-041 popoldan_ 11486 Prodam 2,5 m1 sejane TERANOVE krem, MREŽE premera 6 in 4, vlečeno BETONSKO ŽELEZO, premera 10, 6, približno 600 kg, prosti TERVOL in IZOTEKT, 15% ceneje. Telefon 22-452 -int. 197 11487 vozila__ Prodam VW HROŠČ 1500, letnik 67, registriran do julija '86. Kranj, Janeza Puharja 2, stan. 7 — po 20. uri._ Osnovna šola STANE ŽAGAR KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge - 2 SNAŽILK s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: — delo v popoldanskem času, poskusno delo en mesec Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Ogled popoldan. Rogelj, Sitarska 6, Stražišče, Kranj_11252 Prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 1981, registriran za eno leto. V račun vzamem tovorni avto do dveh ton, najraje TAM. Telefon 74-210 popoldan _11270 Prodam MZ 250 TS, letnik 1980, R-16 in TIMED. Sašo Cof, Sv. Duh 72, Škofja Loka, tel. 60-411 dopoldan _11283 VESPO PX 200 E, novo, ugodno pro-dam. Kovačičeva 5, Kranj_11294 Prodam MICHELIN GUME: 2 kom 135 — 13, 2 kom 135 — 14. Jagodic, tel. 24-655 - int. 52_11490 Prodam R-4, letnik 1979, prevoženih 60.000 km. Anica Gašperšič, Gorenj-ska 33, Radovljica_11491 Za R-8 kupim prednji levi BLATNIK (nov ali rabljen). Telefon 061/612-458 _11492 Prodam R-4, letnik 1983. Likozarjeva 11, Kranj_11493 Prodam OREL ASCONA 1.6 S, letnik 1979, karamboliran. Breg ob Bistrici 7, Tržič_11494 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Boris Šuštarič, Trata 16, Škofja Loka, tel. 62-042_11495 Prodam dve ZIMSKI GUMI 13x165 s platišči za alfa sud ali gullieto. Testen, Kranj, Kokrica, Dežmanova 3 _11496 Nov izvozni MOPED in nov TOMOS 14; ter nov barvni TELEVIZOR, pro-dam. Telefon 62-708_11497 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977. Te-lefon 42-639_11498 DIANO karambolirano ali potrebno popravila karoserije ali motorja, KU-PIM. Telefon 78-078 popoldan 11499 Prodam ZASTAVO 101 konfort, letnik 1979. Lončar, Nazorjeva 12, Kranj, tel. 28-965 popoldan_11500 ZASTAVO 101 konfort, letnik 1979, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tele- fon 83-717 — Jesenice_11501 t Prodam JUGO 45, letnik 1982. Janez Emeršič, Doslovce 26, Žirovnica, tel. 80-563 popoldan_11502 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, novejši motor, neregistrirano, za 5 SM. Telefon 24-898 do 14. ure 11503 MERKUR KRANJ OBVESTILO Ponovno sprejemamo vplačila za drva s takojšnjo dobavo. Vplačila sprejema prodajalna KURIVO - NAKLO ponedeljek — petek od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, ter ob ponedeljkih in sredah v KRANJU, Gregorčičeva 8, od 14.30 do 17. ure. NE POZABITE -DNEVI POSTAJAJO HLADNEJŠI -ZIMA SE BLIŽA! razno prodam Ugodno prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Paderčič, Planina 22, Kranj _10786 HRUŠKE in JABOLKA, PRODAJAMO VSAK DAN NA C. 1 maja 4, Kranj, tel. 21 582 11169 Prodam kostanjeva DRVA za centralno kurjavo Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka_11440 Prodam GAJBICE. Telefon 49-155 _11441 Prodam SADJE za namakanje (hruške, slive, jabolka) nad Kranjem. Po-nudbe pod: Skupno spravilo 11442 Prodam nov KOŠEK z jogijem, za 5.000 din. Tomažič, Britof 250, Kranj __11443 Poceni prodam ŠOTOR za 5 oseb, rabljen dve sezoni. Telefon 27-725 11444 STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE TRŽlC Delovna skupnost na podlagi 38., 39. in 40. člena statuta DSSS razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA ORGANA VODJE STROKOVNE SLUŽBE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Pogoji: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, — da pozna delovanje delegatskega sistema, — da izpolnjuje določila družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič (57. člen) Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi pošljejo v zaprti kuverti na naslov: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Tržič, Bračičeva 4, s pripisom »za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. GOSTILNA SEJEM Kranj — na Gorenjskem sejmu, tel.: 21-890 Odprto vsak dan. Vsak četrtek in petek vas posebej vabimo na sveže školjke. Tople malice, poslovna kosila, hišne specialitete, organiziramo vam sprejeme in zabave za zaključene skupine. NISMO POPOLNI-AMPAK SE TRUDIMO Prodam KUPPERSBUSCH na olje. Tel. 41 -090 od 15. ure dalje 11529 Poceni prodam sodoben TRGOVSKI PULT. Telefon 064/22-747 11445 Nujno prodam novo DIRKALNO KOLO v garanciji, rog personal, 10 prestav, za 6 SM. Zdravko Klobučar, C. Svobode 22, Bled_11446 Prodam malo rabljeno žensko ŠPORTNO KOLO maraton, 10 prestav, VVALKMAN sonv, avdio in timer sansui AT 15-S. Telefon 22-221 — int. 28-41 dopoldan — Lukanc_11520 Prodam FANTOVSKO KOLO (10 do 14 let) na 3 prestave. Šubic, Šolska 4/A, Stražišče, Kranj_11521 Prodam športno KOLO rog, 10 prestav, dobro ohranjeno. Gregorčič, Dvorska vas 38, Begunje_11522 stanovanja Enosobno STANOVANJE v Kranju, išče štiričlanska družina. Šifra: Nujno _11504 Mladoporočenca iščeta enosobno STANOVANJE, z rednim mesečnim plačevanjem. Mesud Bešić, Tončka Dežmana 10, Kranj_11505 Prodam dvosobno STANOVANJE, 52 m* v Šorlijevem naselju, za gotovino. Telefon 24-219 od 19. do 21. ure _11506, Mlad zakonski par, brez otrok išče enosobno STANOVANJE ali SOBO v Kranju ali okolici. Šifra: Čimprej 11507 Samski moški, nekadilec išče GARSONJERO ali SOBO v Kranju ali okoli-ci. Šifra: Nekadilec_11508 Študent išče opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Šifra: Hitro 11509 SOBO oddam dijaku ali študentki. Ogled v nedeljah popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. _11510 Zamenjam štirisobno STANOVANJE, brez centralne za dvosobno s kabinetom in centralno. Telefon 24-276 _11511 Zamenjam enosobno STANOVANJE v Šorlijevem naselju, s centralno in telefonom za dvosobno s kabinetom ali dvema kabinetoma. Telefon 24-276_11512 PODJETJA - ZASEBNIKI! Na Planini II. prodam dvosobno STANOVANJE z dvema kabinetoma (96 mJ) topla voda. Možen kredit. Naslov v oglasnem oddelku. 11513 slan.oprema Prodam komplet z omarico POMIVALNO KORITO, nerjaveče, dolžine 100, širine 60. Ogled vsak dan razen sobote in nedelje od 15. do 18. ure. Potočnik, Groharjevo 8, Škofja Loka _11459 Poceni prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva, 60- litrski HLADILNIK himo, majhno PEČ na trda goriva in majhno PEC na olje. Pevc, C. talcev 6, Škofja Loka _11460 Prodam MIZO 90 x 120 cm, raztegljivo in PREPROGO 3x3 m. Telefon 25-461 - int. 545_ 11461 Ugodno prodam POHIŠTVO za v dnevno sobo in SEDEŽNO GARNITU-RO. Šmitek, Deteljica 13, Tržič 11462 Prodam nemško PEČ kiippersbusch. Slevec, Britof 61, Kranj _11463 Ugodno prodam nekaj novih ročno izdelanih POSTELJ, primernih za rustikalno opremo kmečke sobe ali počitniške hiše. Mizarski mojster, tel. 61- 275 popoldan_11464 Ugodno prodam novo etažno centralno PEČ EMO 23. Telefon 43-064 od 19. do 21. ure _11465 Prodam litoželezno KOPALNO KAD, velikosti 170 x 70 cm, še v dobrem stanju, za 5.000 din in 80-litrski električni BOJLER, še v dobrem stanju, za 3.000 din. Dominik Zaletelj, Sr. Bitnje 62, Žabnica____11466 Prodam dve LE2ISCI Jenko, Gorenjskega odreda 18, Kranj, tel. 34-020 _11467 Ugodno prodam HLADILNIK. Fer-lan, Trojarjeva 18/A, Stražišče 11468 Prodam PEČ za etažno centralno, 20000kcal. Kranj, Mlekarska 10 11469 Prodam veliko PREPROGO. Omejc, Rudija Papeža 30, Kranj_11470 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ gorenje. Telefon 50-852 11471 Prodam dve OMARI za v dnevno sobo ali sobo (temen hrast). Telefon 50-861 dopoldan_11472 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO OMARO, SEDEŽNO GARNITURO in HLADILNIK. Vsak dan od 14. do 20. ure. Stojan Zorzut, Savska c. 25 pri to-varni IKOS Kranj_11473 ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380-litrsko, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 064/75-838 11474 Prodam enojno POMIVALNO KORITO, z desnim odcejalnikom, DIVAN in dve POSTELJI, vse dobro ohranjeno. Urh, Mošnje 52, Radovljica 11475 ŠTEDILNIK kuppersbusch, rabljen eno leto, prodam za polovično ceno. Telefon 78-078 popoldan_11476 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 elek-trika, 2 plin), dobro ohranjen, zaradi pomanjkanja prostora. Pečenik, Fran-kovo 69, Škofja Loka 11477 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Telefon 78-244 od 13. do 17. ure 11528 poselil Kupim ZAZIDUIVO PARCELO v Kranju ali STARO HIŠO za rušenje. Ši-fra: Zdomec_11514 GARAŽO najamem na območju Vodovodnega stolpa, centra ali Zlatega polja. Telefon 25-914_11515 Na Vinjem vrhu na Semiču, ugodno prodam manjše POSESTVO, hišo z gospodarskim poslopjem, vinogradom in nekaj obdelovalne kmetijske zemlje. Informacije po tel. 064/75-275 ali osebno na naslov: Katica Simonič, Vojna vas 3, Črnomelj_ 11516 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca za rejo. Suha 33, Kranj 11447 Prodam plemensko OVCO, dva JA-GNJETA in KOZLIČKA za 50.000 din. Kamenčić, Savska c. 42, Kranj 11448 Prodam KRAVO simentalko po tele-tu. Telefon 064/60-734 zjutraj 11449 Zaradi gradnje prodam KRAVO po izbiri. Velesovo 31, Cerklje_11450 Prodam KRAVO, ki bo novembra četrtič teletila, po izbiri. Langus, Gor-juše43_11451 Prodam TELIČKO in dva BIKCA črne barve. Franc Urbane, Gorice 24 11523 Prodam dve breji OVCI jezersko-solčavske pasme. Bizjak, Studor, Go-renja vas, tel. 68-326_11524 zaposlitve Iščem DEKLE za pomoč v kuhinji. Telefon 26-960 11517 Zaposlim DELAVCA ZA VARJENJE PVC (plastike). Zaželjena praksa ali kvalifikacija. Pogoj — odslužen vojaški rok. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pod »Priden delavec«. kupim Kupim 25 do 30 pr. m bukovih DRV. Ponudbe pod: Drva_11488 Kupim BIKCA za rejo, starega 3 do 6 mesecev. Telefon 44-146 popoldan 11489 OSTALO Potrebujem 13 SM. Naslov v oglas nem oddelku._11518 Za leto ali dve najamem PIANINO ali KLAVIR. Cena po dogovoru. Stane Lužnik, Zabreznica 38, Žirovnica 11519 ZAHVALA Tiho in skromno,a plodno si živela, nam vsem se bogato razdajala, še tiše se tvoja je zvezda utrnila, zato spomin nate in slava ne bosta minila. Ob smrti naše drage sestre in tete KATARINE ARH se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam karkoli pomagali in našo teto spremili k zadnjemu počitku. Iskrena zahvala gospodu župniku Kokalju za žalni obred in oktetu Vigred iz Predoselj. Zahvaljujemo se dr. Žgajnarju in dr.Pegamovi za dolgoletno zdravljenje in obiskovanje na domu. NJENI NAJBLIŽNJI Tupaliče, Predoslje, 10. septembra 1985 Kolesarsko srečanje upokojencev Škofje Loke in Poljanske doline Tudi osemdesetletniki še sedejo na kolo Ivan Ogrinc iz škofje Loke. Gorenja vas — »Nekdaj sem veliko kolesaril, kot vajenec sem prevozil Ljubljano po dolgem in počez, a nisem nikdar padel. No, lani, ko sem se peljal na prvo kolesarsko srečanje upokojencev v Poljane, pa sem nerodno telebnil in si nalomil kost na roki. Tri tedne sem nosil mavec,« se spominja Ivan Ogrinc s Spodnjega trga v Skofji Loki. »Letos, ko sem se odpravljal na srečanje v Gorenj o vas, me je bilo med vožnjo kar malce strah. Saj veste: človek pri sedeminšestdesetih le ni tako gibčen in jo hitreje skupi kot mladenič pri dvajsetih. No, tokrat je šlo bolje kot lani, v eni uri in osmih minutah smo bili srečno na cilju, potem sem z razliko od prijateljev nadaljeval pot sam. Že dolgo sem nameraval obiskati zdaj 79-letnega krojača Dominika Tavčarja z Dobrave pri Gorenji vasi. Nekdaj, ko je bil še mlad in zdrav, je veliko delal za Kroj, kjer sem bil zaposlen več kot 31 let. Že petnajst let ga nisem videl, tokrat sem izkoristil priložnost. Zelo me je bil vesel. Ko sem odhajal, je imel solzne oči,« je po povratku v Gorenjo vas pripovedoval Ivan Ogrinc. Francka Kokalj iz Poljan se je na kolesarsko srečanje upokojencev pripeljala s 45 let starim kolesom. Podaril ga ji je fant, nekdanji kolesarski prvak. »Kljub častitljivi Prek dvesto upokojencev in upokojenk iz Škofje Loke in iz vasi Poljanske doline je v soboto dopoldne prikolesarilo na zborno mesto v Gorenjo vas, odkoder pa se je večina odpeljala na ogled rudnika urana Žirovski vrh, ostali pa v hota-veljski Marmor. starosti rado teče,« je povedala Francka. Z njim je prevozila že na stotine kilometrov. Ko je bila mlajša, se je odpeljala tudi v Kranj pa v Škof j o Loko in vsak dan do Visokega, kjer je povojna leta delala na tamkajšnji »prašičereji«; nazadnje je bila zaposlena v LTH-jevem obratu v Poljanah. »Več kot 15 kilometrov bom prekolesarila, a dobro vem, da me jutri ne bodo bolele noge. Vsak dan se povzpnem na bližnji hrib ali se s kolesom odpeljem do Volče.« 84-letni Franc Potočnik iz Hota-velj in nič mlajši Jože Demšar iz Gorenje vasi sta bila med najstarejšimi udeleženci, če ne kar najstarejša. »Noge mi počasi pešajo. Peljem se še kar lahko, le s kolesa je težko stopiti,« je povedal Jože, ki je včasih veliko kolesaril, tudi daljše razdalje, zdaj pa si dlje kot po vasi skorajda ne upa. Da pa je še vedno pravi »kaveljc«, je dokazal v soboto: brez težav je zmogel sedem kilometrov vožnje do Hotavelj in nazaj. Jožica Berginc iz Frankovega naselja v Škofji Loki se je naučila voziti s kolesom že v otroških letih; prvo kolo, za katerega so dolgo varčevali, pa je dobila pred 28 leti. »Nekdaj nas je bilo pri hiši pet in smo imeli eno kolo. Danes smo trije in razpolagamo s petimi,« je po- vedala Jožica in dodala, da so tovrstna kolesarska srečanja odlična pogruntavščina: najprej skupinsko kolesarjenje, združeno z ogledom krajevne znamenitosti ali zanimivosti, zatem še skupno kosilo in rajanje ob zvokih harmonike. Anica Kalan s Trate, Slavka Trepše in Justi Ilovar iz Škofje Loke se pogosto odpeljejo s kolesom v Hrastnico, proti Senici ali na sladoled v gostilno Vigred, v soboto so skupaj odrinile na srečanje v Gorenjo vas, v nedeljo pa še na srečanje slovenskih planincev na Roglo. Vida Kavčič iz Žirov je delala 35 let v Alpini in se je po upokojitvi včlanila v domače društvo upokojencev. Letos se je že udeležila kolesarskega izleta v bližnje Smrečje; v soboto se je v Žireh rade volje priključila skupini tridesetih upokojencev, ki se je odpeljala na srečanje v Gorenjo vas. Ko smo jo povprašali, kaj ji je najbolj ugajalo, se kar ni mogla odločiti. »Bilo je čudovito,« je strnila vtise in dodala, da bi morala biti takšna srečanja vsaj dvakrat ali trikrat na leto. Jaka Ušeničnik, predsednik društva upokojencev za Poljansko dolino, je imel v soboto polne roke dela. Prek dvesto upokojencev iz škofjeloške občine, razen iz Selške doline, se je zbralo na srečanju, na katerega se je tudi sam pripeljal z Res prijetno je bilo opazovati upokojence in upokojenke, kako vztraji*0 so pritiskali na pedala novejših in že zgodovinsko vrednih koles — in k& je tudi treba poudariti, nihče se ni spustil v brezglavo dirkanje, tako znB' čilno za množične kolesarske prireditve. — Foto: C. Z. »jeklenim konjičkom«. »„Dajmo življenja letom, dajmo živeti!" to je geslo in tudi namen tovrstnega srečanja,« je povedal Jaka Ušeničnik. »Le malo upokojencev iz Poljanske doline poseda po gostilnah. Večina pomaga na kmetijah, se ukvarja z vrtičkarstvom, redi male žival1' mnogi so delavni v krajevni sanj0' upravi, v socialistični zvezi, v Pla ninski organizaciji .. .« C. Zaplotnik Pogačarjeva mama je najstarejša krajanka Včasih je bila hiša polna otrok Pogačarjeva mama pri 91 letih še vedno obdeluje polje, redi konja in se s kolesom vozi v trgovino Nedovoljeno taborjenje v Vratih in Tamarju Vrba — Ivani Pogačar iz Prešernove Vrbe pri Žirovnici prav nihče ne bi prisodil njenih 91. let. Še vedno je izredno krepka in čila ženica, ki se je vse do zdaj vozila v trgovino na Zabreznico s kolesom in opravila vsa domača kmečka dela. Pogačarjeva mama — poznajo in spoštujejo jo vsi žirovniški krajani Naraščanje cen se naglo dviga iz doline V gorah dražje kot na morju Letošnja poletna planinska sezona se počasi izteka, saj bodo nekatere planinske postojanke zaprli že sredi septembra, večina pa bo stalno odprta le še do konca tega meseca. Bližajoči se konec sezone je seveda primeren čas za obračun o njeni uspešnosti. Za uvod se velja spomniti na osnovne značilnosti te sozone. Letos se je začela nekoliko pozneje kot lani, ko je sneg skopnel dosti prej in so se obiskovalci bolj zgodaj podali višje v gore. Kljub dobremu obisku — znatno se je povečal obisk tujih gornikov in turistov — je prodaja, kakor tožijo mnogi oskrbniki in gospodarji domov, občutno upadla in bo dohodek verjetno komaj na ravni lanskega. Da planinci nosijo vse več hrane v nahrbtnikih in zanjo pustijo manj denarja v postojankah, se niti ni moč čuditi. Cene v kočah, zlasti v visokogorju, so namreč od lani tako poskočile, da si marsikateri (domači) obiskovalec težko privošči kaj več od skodelice čaja ali brezmesne enolončnice. Za to je resda precej krivo splošno naraščanje cen živil in transportnih storitev, ki se iz doline naglo dviga tudi v gore. Toda, ne povsem; ponekod je že prisoten lov za zaslužkom in pretirano visoko raven cen lahko doseže le petičen (tuji) gost. Obiskovalec je upravičeno dvakrat pomislil, ali bo spil še eno steklenico piva, za katero je v visokogorski postojanki odštel kar 300 dinarjev. Pošteno mu je narastel pritisk, ko je za skodelico prave kave plačal 180 dinarjev. In prisegel si je, da bo raje jedel suh kruh, saj ga je mesna enolončnica z enim samim koščkom mesa stala 400 dinarjev. Take in podobne cene so ga presenetile v mnogih kočah. Sprejel bi jih mirneje, če ne bi vedel, da so upravljalci planinskih postojank oproščeni nekaterih dajatev od ustvarjenega prometa in zato svojih cen ne bi smeli enačiti s cenami v gostinskih lokalih. Oporekal jim tudi ne bi, če ne bi h koči pripeljali vseh stvari iz doline s tovorno žičnico. Vprašanje pa je, kje hrano in pijačo kupujejo in kakšna je njena pot do žičnice! Gore so bile našemu delovnemu človeku od nekdaj dostopnejše kot morje, kjer so zasoljene cene kar vsakdanjost. Zal tudi planinska tura ni več poceni zadeva, še posebno, če se zanjo odloči za več dni vsa družina. V marsikateri postojanki so nekatere cene že višje kot ob morju, če bo šlo tako naprej, se bodo gore vse bolj odmikale njihovim ljubiteljem in bo promet v kočah v prihodnji sezoni še revnejši od letošnjega. Tega se bodo morali zavedati v planinskih društvih ob oblikovanju novih cenikov v njihovih postojankah, sieer se utegne utrgati in zgrmeti navzdol skala, na kateri sedijo. S. Saje I — je tudi najstarejša prebivalka teh krajev. »Sploh ne, da bi izhajala iz rodu, ki mu je bila namenjena dolga življenjska doba, saj so moji starši in moji bližnji sorodniki umrli razmeroma mladi,« pravi Ivana, ki zdaj sama prebiva v veliki kmečki hiši in še vedno sama obdeluje kar veliko polja. »Do zdaj še nisem bila resno bolna, živela pa sem vedno precej skromno, saj za drugačno življenje tudi ni bilo možnosti. Včasih je bilo pri nas bolj »fletno«, polna hiša otrok je bila, zdaj pa sem sama. Čas si preganjam s tem, da vedno kaj preberem, tudi knjige, ki mi jih iz Ljubljane prinese hčerka. Že dvajset let sem vdova, že precej let je, odkar so odšli otroci. Sin obdeluje nekaj posestva, v hlevu pa imam danes le še konja. Včasih pa smo imeli veliko živine. Preživela sem dve svetovni vojni, v drugi, leta 1944, sem izgubila sina. Pravzaprav so nam le sporočili, da je pogrešan. Če dobiš tako suhoparno poročilo, potem vse življenje še vedno upaš, da se bo nekega dne vendarle vrnil ...« Ivana Pogačar. prejema kmečko pokojnino, ki znaša 6.930 dinarjev. »Oh, saj kar gre,« spodbudno pravi, »še vedno pridelani krompir pa čebulo in zelenjavo, kolikor pa sama pojem, ni vredno omembe. Če si sam, tudi kuhaš ne dosti. Denur gre za davke, elektriko in vodo, pa smo tam.« Pogačarjeva domačija je bila od nekdaj najstarejša v vasi, pred sto leti so jo temeljito obnovili. V Vrbi še žive tudi daljnji Prešernovi sorodniki, na velikega rojaka pa domačine spominja precejšen obisk Prešernove rojstne hiše. Zdaj v hiši Pogačarjeve mame prebiva tudi stanovalka, ki ji pomaga, a očitno je, da Pogačarjeva mama še ne potrebuje pomoči. Starost ji je prihranila marsikatero nadležno bolezensko tegobo. A je ostala sama, čeprav jo otroci obiščejo, kadarkoli le morejo- D. Sedej Jesenice — Sekretariat za notranje zadeve občine Jesenice je opozoril Planinsko zvezo Slovenije, da taborijo planinci v Vratih in Tamarju brez pridobitve dovoljenja in prijave začasnega bivališča. Po odloku o javnem redu in miru v jeseniški občini (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/82) je namreč za taborjenje izven zemljišč, določenih in označenih za ta namen, potrebno poprejšnje dovoljenje upravnega organa jeseniške občinske skupščine, pristojnega za notranje zadeve. Izda ga po predhodnem soglasju lastnika oziroma upravljalca zemljišča in sanitarne inšpekcije. Po zakonu o evidenci nastanitve občanov in registru prebivalstva (Uradni list SRS št. 6/83) in po zakonu o gibanju in prebivanju tujcev (Uradni list SFRJ št. 56/83) pa je prijava začasnega prebivališča naših in tujih državljanov obvezna v 12 urah po njihovem prihodu; za Vrata in Tamar je rok podaljšan na 24 ur. Opozorilo je namenjeno vsem planinskim društvom, da bi se njegovi člani ravnali po veljavnih predpisih. Če bodo delavci milice ob kontrolah ugotovili, da planinci taborijo brez dovoljenja ali prijave začasnega vališča, bodo namreč ukrepa skladu s predpisi. v0j Žal se predpisov ne drže tudi ^ niki motornih vozil. Čeprav so v ^ zini Aljaževega doma v Vratih P ^ leti uredili veliko parkirišče n*j tam dalje ni dovoljen promet1 $ li, se mnogi obiskovalci ne 07*va\$ prometne oznake. Vsepovsod o ■ doma je poleti parkiranih mnog0 ^ zil, kar delavci milice verjetno ne bodo prezrli. ' Srečanje prekomorcev v. Kranj — Domocilni oclD0L.r prekomorske brigade Ivanu " šiča-Iztoka organizira v sob° / 14. septembra, ob 10. uri d°P s dne srečanje borcev, združen0. proslavo ob 40-letnici prihoda D gade v Slovenijo. Srečanje b° Gorenjskem sejmu v Kranja ^ bij eni so borci, svojci, mladina drugi Kranjčani. } Škofja Loka — Z odprtjem tovarne vratnih kril na Trati, tovarne ^ duh podbojev v I*reddvoru in delom novega računalnika v ratun*e\* centru so delavci škofjeloške Jelovice proslavili 30 let svoje tova*™ ^ 80 let lesne industrije v Skofji Loki. Ivan Ziherl, eden najstarejši lavcev v kolektivu, je prerezal otvoritveni trak nove tovarne vt kril. (vp) Foto: F. Perdan