I <&»
v Baprej.
i ae ptsče^e

SLOVENSKI GOSPODAR
UST LJUDSTVU V POUK m ZABAVO.
1 «»fcopfet tc m <
"■«ocriino,
reklaraae^a.
H»Mbov, An* 3 i »vgusta 8«K-jia»
BO. latnik.
i mrnimmammvmm
Katoliška zborovanja.
Dne 3. septembra:
V	Št. Lovrencu na Dravskem polju priredi tamošnji orlovski odsek svoj orlovski tabor, ki !je obvezen za vse odseke ptujskega okrožja. Govorita posl. in'minister n. r. g. Gostinčar o ciljih krščanskih organizacij in urednik Golob o kato-jiškem tisku, popoldne pa je javna telovadba in ¿ve predstavi ter prosta zabava s petjem in šaljivo pošto.
V	Murski Soboti v Prekmurju je okrožni orlovski tabor, ki je obvezen za vse odseke prek-purskega in ljutomerskega okrožja. Govori poslanec g. dr. Hohnjec, popoldne pa je telovadba in prosta zabava s petjem in godbo.
V	Brežicah ob Savi se vrši katoliški shod za posavsko dolino. Govorijo posl. in minister n. r. ■r. Korošec, prof. Vesenjak in urednik Smodej. Pred zborovanjem je obhod po mestu z godbo in prapori, popoldne pa litanije in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.
Na Bledu velik II. gorenjski orlovski tabor z jav. telovadbo, obvezen za vsa gorenjska okrožja.
Dne 8. septembra:
V	Ljutomeru priredi tainošnje okrožje orlovski tabor z bogatim sporedom, govori, shodom in javno telovadbo. Po sporedu prosta zabava.
Pri Sv. Križu nad Dravogradom se vrši katoliški shod. Udeleženci se zbero zjutraj v Dravogradu, odkoder odidejo z godbo na čelu k Sv. iKrižu, kjer bosta po maši govorila gg. dr. Rož-Lian, glasovit govornik iz Ljubljane in župnik Hornbock.
Dne 10. septembra:
V	Novem mestu velik drugi dolenjski orlovski tabor, katerega se obvezno udeleže vsa dolenjska okrožja. Nastopi «brnska vrsta« pri javni telovadbi in se razglase izidi tekem in razdele diplome. Za polovično vožnjo je preskrbljeno.
Katoliško ljudstvo! Gre za tvojo časno in večno srečo, gre za vzgojo in dobrobit tvoje mla-iine! Dosedanja ogromna udeležba na vseh letošnjih katoliških prireditvah je porok, da tudi na teh katoliških shodih in orlovskih taborih prihodnjih dni ne izostane glas našega slovenskega ljudstva, ki je vedno stalo na braniku svoje vere in narodnosti. Udeležite se, verni katoliški Slovenci• vsak v svojem okolišu gori navedenih prireditev v obilnem številu!
Ministrom nagrade
lakoto.
narodu
Ves svet že pozna velika in težka vprašanja v na-tan državnem življenju, pozna nesposobnost naših dr-tvnih krmarjev, neredno in razorano gospodarstvo z »elikimi izdatki in nestalnimi, slabo upravljanimi do-lodki, pozna slabe odnošaje med narodi in plemeni, sa-nopašno oblastnost zgoraj, nezadovoljstvo spodaj in iko ni čuda, da izgublja naša državna uprava v širnem svetu ugled in zaupanje, pa naj se vlada še toliko trudi, P* olepša in prikrije svoja dela ter vsa pereča vprašan-I k ki prevevajo naše notranje politično življenje. Lepe besede na zunaj, lepe besede doma, narod je pa v brid-kih izkušnjah že toliko doznal, da sodi po dejanjih ter pazljivo zasleduje razvoj dogodkov.
Zadnje, s čimer se je hotela vlada pokazati in izka-fcti pred narodom, koliko zaupanja in kredita da ima v •nanjem svetu, je bilo stomilijonsko dolarsko posodo. To amerikansko posojilo je bilo sprejeto v skupini na način, ki je odkril vso gnilobo vladnih političnih krogov. V neugnanem pohlepu po dobri kupčiji in Profitu so popadale vse krinke: izkazalo se je, da vladni Prvaki kupujejo glasove za posojilo, da hlastno in pohlepno grabijo danes in ne mislijo na jutri, da so jim •arodne potrebe deseta, strankarske in osebne pa prva ktiga in da se znajo resnice otresati tudi na način pre-fepačev iz ulice in beznice.
Posojilo je sprejeto, današnji jugoslovanski delov-N svet s svojimi potomci je zapisan v tlačanstvo tujih ■koriščevalcev in ko še belič od te dolarske mane ni Prišel v državno blagajno, so že dospele mešetarske na-
grade. Narodna banka v Beogradu je dobila iz Amerike »alog, da izplača 400.000 dolarjev ali 128 milijonov K ljudem iz skupščine in novinarstva, ki so pripomogli k sprejetju posojila, — za nagrado in da se bodo ministri še posebej z drugim denarnim nakazilom nagradili.
Ministrom nagrade — narodu pa poleg vseh težkih in poraznih pogojev ameriškega posojila še lakota in pomanjkanje na vseh koncih in krajih vsled nespo-nosti današnje vlade, ki se je vedno znala toliko ponašati z blagostanjem jugoslovanske zemlje in ki stoji sedaj brez pravega sveta in sklepa pred obupnim položajem, nastalim vrhu vsega drugega še vsled slabe, nezadostne žetve. Težke čase preživlja jugoslovanski delovni narod in še težjim gre nasproti. Lakota že dolgo razsaja po nekaterih pokrajinah naše države, v Dalmaciji, Bosni, črnigori ljudje že dolgo jedo travo in škorjo, tudi po mrlo jih je mnogo od lakote in pomanjkanja in tudi doslej, ko je bilo v drugih pokrajinah še dovolj živeža, vlada ni znala pomagati, kaj še le bo sedaj in posihmal, ko je žetev povsod slaba in ko se že sedaj toliko živeža vozi v Beograd, da se za težke čase najprej to ministrsko mesto oskrbi in prehrani!
Vladni ljudje hvalijo svojo politiko in svoje delo na vse pretege, češ, kako je vse zadovoljno in tudi danes, sebe in svoje mesto tako dobro in hitro pripravljajo na slabe čase, najdejo dovolj besed, v zatrjevanje popolnoma povoljnega položaja. Pa tudi v tem ne kažejo posebne vneme, ministri so se razpršili po letoviščih in toplicah, kakor da bi se nahajala država in narod v najurejenejših in najugodnejših razmerah. Mogoče celo ministri ne trosijo samo praznih in lepih besed ter se jim današnji državni in narodni položaj v resnici dozdeva — ugoden in povoljen. Zakaj ne? — Narod še vedno ni poslal toliko svojih pravih zastopnikov v parlament ,da bi današnjo vladno politiko štrli ter za vedno razgnali, znana beograjska porodica ima še vedno državne vajeti v svojih rokah, da s svojimi glasovi ter s pomočjo goljufije in podkupovanja sprejema n. pr. taka posojila, ki nosijo tako lepe nagrade, da izrablja narodno imovino brez odgovornosti in nadzorstva, da širi in redi krog svojih vdanih pristašev na narodove stroške, da ob vsakem času iz naroda izmolze dovoljna sredstva za veselo in razkošno življenje — in to je res povoljen in ugoden položaj naroda in države — za gospode ministre in njihove hlapce.
V Marijanskih Lažnih na Češkem, v najdražjih toplicah Srednje Evrope, kjer biva tudi naš kraj, se je zbrala lepa družba zadovoljnih ministrov in drugih dr-žavotvorcev. Pašič z rodbino je pripeljal s seboj nad 20 uradnikov in tudi zunanji minister Ninčič ima številno spremstvo. Češka krona se silno dviga, naša pa pada, ker porabijo naši prvaki v tujini za svoje udobno in razkošno življenje toliko tujega denarja. Drugi ministri so si poiskali drugod oddiha ter združili počitnice tudi z agitacijo v svojih volilnih okrajih. Novi policaj-minister daje lepe obljube v Smederovu, kjer je bil in bi zopet rad bil izvoljen, poštni minister se solnči doma, ko je pred odhodom še na hitro roko 30 sposobnih uradnikov vrgel na cesto, tretji je oblekel svoje počitnice v službeno inšpekcijo, da pobaše lepe dijete in zelo udobno in veselo živijo gospodje ministri, narodu pa pripravljajo kruto dobo lakote in nesreče.
Katoliki shod v Slon. Bistrici.
Pred zborovanjem.
Minulo nedeljo 27. t. m. se je obleklo slovenjbist-riško mesto v praznično obleko zastav, zelenja in slavolokov, ki so oznanjali že v soboto, da se bo vršila v nedeljo slovesna manifestacija katoličanov iz mesta Slov. Bistrica in iz cele slovenjbistriške dekanije. V nedeljo na vse zgodaj je vzbudila mesto domača godba z budnico, nakar so se začele zbirati kmalu po 7. uri množice vernega ljudstva na lepem prostoru pred samostansko cerkvijo. Od samostanske cerkve je korakala več nego 6 tisočera množica v procesiji pred in za Presv. R. Telesom na okusno in bogato okinčani prostor krog župne cerkve, kjer so vrli ter požrtvovalni Bistričani postavili na prostem oltar in govorniški oder. Ko so napolnile množice zborovalni prostor, je stopil na govorniški oder znani mariborski pridigar č. g. Pavel Živortnik, ki je navdušil v gladko jedrnatih besedah poslušalce za trojno dolžnost, katero imamo napram katoliški veri: da smo njeni spoznavalci, apostoli sv. vere in če bi bilo potreba tudi mučeniki za katoliško prepričanje. Po v srce, meso ter kri segajoči pridigi je daroval slovesno najsvetejšo daritev g. profesor Vreže iz Maribora. Po daritvi sv. maše je pozdravil domači č. g. dekan Cerjak: zborovalce, g. poslance, govornike in duhovščino ter predlagal soglasno sprejeto predsedstvo shoda. Predsednikom shoda je bil navdušeno sprejet domačin g. inžener J. šturm, namestnikom predsednika pa g. Hinko Gril, podpredsedniška mesta pa so zavzeli: g. Gregor Zafošnik, g. Ferk iz Tinja, g. P. Zafošnik iz Sp. Nove vasi in makolski gospod žu-
ptUL
Zborovanje.
Gospod predsednik Šturm pozdravlja vse, ki so se prišli bojevat za pravice sv. vere ter Cerkve in poda besedo g. poslancu dr. Hohnjecu.
Govornik g. dr. Hohnjec ugotavlja uvodoma z zadoščenjem veselo navdušenje med zborovalci, ki je znak vnetosti našega dobrega ljudstva za načela, katoliške vere, katera bi še naj bolj potrdil ravno katoliški shod. V potrditev kat. načel hoče on govoriti o položaju katoliške cerkve v naši državi.
Začetkom svojega govora spominja g. dr. Hohnjec poslušalce na ono znano legendo iz prvih časov krščan stva «Quo vadiš«. Sv. Peter je hotel zapustiti mogoi-ni poganski Rim, a na potu iz Rima ga sreča Gospod s križem na rami. Ves začuden ga vpraša Peter: «Quo vadiš — kam greš — Gospod?« Zveličar mu odgovori: V Rim, kjer bom na novo križan«. Iz prikazni spozna Peter migljaj Gospodov, se vrne v Rim in po neustrašenem oznanjevanju sv. evangelija tamkaj tudi umre mučeniške smrti. Ravnokar označeno legendo je na-obrnil g. govornik na sedanje razmere v naši državi, kjer so tudi katoliški verniki pri pogledu na številnejše pravoslavje omahljivi in nezaupljivi glede izida boja med katoiicanstvom in pravoslavjem, ki ima vso za-siombo ter uporo v vladi sami. Iz nezaupljivosti v boju za pravice katoličanstva nas bodri Zveličar s križem na rami in nam kaže na tolikanj brezverne ter katoliški cerkvi sovražne može, ki so si razbili svoje kulturno-bojne glave ob skali sv. Petra.
Kakor je dobil Peter od Krista migljaj, da je storil svojo dolžnost, tako jo moramo storiti tudi si katoličani po znanem reku predsednika čehoslovaške republike Masaryka, ki je rekel: «Vi katoličani bosta imeli v čehoslovaški republiki toliko pravic, kolikon si jih boste priborili«. Te Masarykove besede veljaj« tudj nam jugoslovanskim katoličanom.
Boj za pravice katoliške cerkve v naši državi nami je potreben nad vse, ker že določa ustava enakopravnost vseh veroizpovedovanj v naši državi le na — papirju — v resnici pa prednjači pravoslavje glede drž« podpor duhovništvu, bogoslovjem ter semeniščem daleč vsem drugim veroizpovedim, osobito še pa katoH-čanstvu.
Sedanja vlada ima namen katoliški cerkvi v naši državi vzeti ali zapreti in odtegniti premoženjska sredstva v toliki meri, da bi bili naši škofje primorani zapreti: bogoslovja, dijaška semenišča, gimnazije in druge vzgojevalne zavode. Dejstva pa, da se tako zapostavlja v naši državi kat. cerkev, niso krivi Srbi, ampald predvsem naši slovenski demokratje in samostojneži.
Slovenski demokratje in samostojneži so obljubljali narodu pred volitvami, da mu bodo prinesli iz Beograda gospodarsko in socijalno zboljšanje povojnega stanja a so mu prinesli — kancelparagraf in nič drugega!
Jugoslovanski klub se je boril in se bori za osamosvojitev Slovenije; demokratje in samostojneži pa so se borili za kancelparagraf in se še danes javno in vi listih ponašajo, da so osrečili Slovenijo ne z gospodarskim ter socijalnim izboljskom, ampak s kancelparagraf om. Vprašanje pa je: Ali je res kancelparagrai rešil našega kmeta in delavca, ali mu kaj pomagal? (Poslušalci obsojajo demokrate in samostojne).
Govornik povdarja nadalje, da se slov. katoliški duhovnik ne bo pustil kljub Pucljovemu in Žrjavovemu kancelparagrafu zasužnjiti, ker duhovnike-Slovence, ki bi bili kimavi hlapci enega dr. Žerjava ali mesarja Puclja, bi slovenski narod sam obsodil in jim obrnil prav kmalu hrbet za vedno.
Edino mesto res narodu prostega govora je bila že pod staro Avstrijo cerkev (n. pr. nevarna doba jugoslovanske deklaracije) in še bo ostala tudi v naši državi torišče govorniške prostosti v slov. naroda dašni i» telesni blagor.
Demokratje in samostojni so hoteli cerkev potom kancelparagrafa vsestransko zasužnjiti, a verno ljudstvo je pravočasno spoznalo njih črne namene, jim obrnilo hrbet in se ravno danes oklepa katoliške cerkve bolj kot kedaj poprej. Demokratje in samostojni so hoteli s kancelparagrafom cerkvi slabo, a so jej storili veliko dobroto, ker so ravno z napovedjo kulturnega bo ja vzdramili katoličane iz spanja verske mlačnosti in jih pozvali na branik obrambe pravic sv. vere in Cerkve.
Ob koncu svojih jedrnatih in s pomenljivimi vzgledi podprtih besed zabičava gosp. poslanec zborovalcem dejstvo: Mi hočemo ostati Slovenci, če hočemo pa ostati Slovenci, moramo ostati tudi katoličani. Slovenec bo le tedaj ostal Slovenec, ako bo — katoličan — sicer bo pa utonil v balkanizmu. Govornik sklepa svoje besede z besedami papeža Pija X., katere je povedal svoječas-nemu predsedniku francoske zbornice: «Vsak kristjan mora biti mož dela in se brigati za politiko. V teb težavnih časih bi ne izpolnjevali svojih dolžnosti, ako se ne bi brigali za politiko.«
Burno pozdravljenemu govorniku se zalivali gosn«
predsednik inženir šturm in preda besedo gospodu poslancu Pušenjaku. Gospod poslanec Pušenjak govori o praktičnem krščanstvu.
Za praktično krščanstvo nas navdušuje predvsem po zgodovini dokazana moč krščanske misli, ki je vedno do danes povzročala vsa večja: gospodarska, socijal-na in kulturna gibanja. Gospod poslanec je nadalje na-glašal razloge, zakaj da mora katoličan praktično nastopati in to osobito v naši državi, kjer psujejo naši nasprotniki katoličane kot sovražnike države, brezdo-movince in hlapce Rijna. Pri vsej proticerkveni gonji pa hočejo nasprotniki prikriti svoje delo s plaščem narodnosti. Radi ravnokar navedenih psovanj in nakan naših nasprotnikov je potrebna samoobramba katoličanov. Mi katoličani moramo posegati v javno življenje, ker se ravno sedaj rešujejo na vseh poljih vprašanja ki bodo segala za leta in leta prav globoko v naše jav -no in zasebno življenje.
Vera mora ravno sedaj poseči in se kazati v javnem življenju, da bomo udejstvili tudi v politiki katoliška načela, ki izhajajo iz zavesti? Vsa oblast prihaja od Boga! Vera in politika sta nerazdružljivi in njih spojitev v javnem življenju je dobrobit družbe, države in posameznikov.
Ob koncu svojih besed je zabičal g. poslanec poslušalcem lastnosti pravega katoličana za javno življen je, ki so: vztrajnost, požrtvovalnost in veselje do dela v naših društvih in organizacijah. Gospod govornik skle ne svoj govor s pozivom: Hočemo zboljšanje sedanjih neznosnih razmer, potem — nazaj h praktičnemu krščanstvu!
Za poslancem g. Pušenjakom je govoril g. urednik Smodej iz Ljubljane o: šolskem vprašanju.
Grede šolstva gre po celem svetu borba: s Kristom in proti Kristu! Po drugih državah se je ta borba že po večini končala, pri nas je pa ravno sedaj najljutejša. V borbi za krščansko šolstvo so povsod sijajno zmagali katoličani, ako so se pokazali odločne, le tamkaj so podlegli, kjer so bili preveč zaspani. Mi jugoslovanski katoličani se moramo zavedati, da se ravno na šolskem polju odloča vsa naša dobra ali slaba bodočnost z ozi-rom na izvojevanje krščanskih načel za šolstvo. Treba pribiti, da so bili stari avstrijski šolski zakoni prikrito kulturnobojni, srbski šolski zakon pa hoče odkrito prepustiti po starosrbskem načinu versko vzgojo posvetnemu učitelju.
Ako bi pri nas takoj pognali veronauk jz šol, bi se ljudstvo temu uprlo, radi tega hočejo naši nasprotniki na najvišjih mestih doseči ta svoj cilj počasi in i o najprej po onih krajih, kjer so katoličani bolj mlačni, manj zavedni in slabo korajžni.	.
Vlada namerava tudi zapreti naše najboljše šole — privatne — samostanske in šolstvo monopolizirati kot tobak. Vlada se dobro zaveda, ako bi šolstvo mono-polizirala, bi bile njene šole prazne, privatne pa prenapolnjene, radi tega je začela zasebne šole po Vojvodini zapirati in za vojvodinskimi pridejo na vrsto naše samostanske šole. Glede nakan vlade, da požene veronauk iz šol in prepusti versko-nravno vzgojo posvetnemu učiteljstvu, ki je po ogromni večini svobodomiselno — brezverno, moramo mi katoličani povsod zahtevati: V naših, od katoličanov vzdržanih šolah je in bo podučeval veronauk katoliški katehet, ki je edino prejel to službo od Krista samega!
Po zahvali g. predsednika govorniku, pozdravi g. inžener Sturm g. dr. Verstovšeka, ki je posetil slovenje-bistriški katoliški shod it? preda po pozdravu besedo g. poslancu Žebotu.
Gospod poslanec Žebot govori o orožju sedanjega časa o: tisku, časopisju in slabih knjigah. Slika poslušalcem strup nasprotnega — protikatoliškega časopisja in poziva navzoče na delo, da pride v vsako katoliško hišo — katoliški časopisi
Za poslancem Žebotom pozdravi zborovalce v imenu Dijaške zveze abiturijent g. Gregor Zafošnik.
Ravnatelj dr. Jerovšek prosi svoje rojake, naj imajo odprto srce in darežljivo roko, ko bo potrkalo vodstvo Dij. kuhinj na darežljivo in za podporo dijaške mladine vneto srce slovenskega kmeta.
Po prečitanih in enoglasno sprejetih običajnih resolucijah opravi g. prof. Vreze slovesne večernice, posvetitev Presv. Srcu in katoliški shod je še zaključila zahvalna pesem.
Nad vse hvalevredno še moramo beležiti, da jc dobro, skoz in skoz za katoliško stvar goreče ljudstvo slovenj bistriške dekanije požrtvovalno vztrajalo na dolgo trajajočem shodu do konca in z navdušenjem pritrjevalo izvajanjem posameznih govornikov. Obilni sad še gorečnejše navdušenosti za katoliške ideje in pravice je slovenjbistriškemu katoliškemu shodu za-siguran.
Orlovski tabor Ce ju.
Po deževnem predvečeru je napočilo krasno nedeljsko jutro. Od vseh strani Štajerske in lepo število tudi iz Ljubljane je prihitelo orlovstvo na svoj prvi podzvezni orlovski tabor v Celje. Vlak za vlakom in okrašeni vozovi so prinašali vedno nove trume udeležencev. Pred celjsko postajo se je formiral sprevod. — Pred odhodom na Glavni trg je pozdravil predsedstvo OZ in goste br. predsednik celjskega okrožja, odzdravil mu je v jedrnatih besedah predsednik OP br. dr. Ba-saj. Njegovim besedam je sledil krepak «Bog živi!« iz tisočerih grl zbranega orlovstva. Na to je krenil sprevod. Na čelu sprevoda izza vojaške godbe je korakal močen prapor Orlov z znaki, nato pa mnogoštevilen orlovski naraščaj in gojenke. Tem je sledilo predsedstvo OP z osmimi zastavami in predsedniki vseh udeleženih odsekov, izza teh pa je korakalo nad tisoč Orlov v kro-
j jih, nato pa istotako močan prapor Orlic v krojih pod j vodstvom podzvezne sestre načelnice iz Ljubljane. — Sprevod je zaključilo več tisoč mož in žena ter čela Orlov.
Na Glavnem trgu je bil pred Marijino soho po- j stavljen lepo okrašen oltar. Orlovstvo se je razvrstilo i pred oltarjem v mogočno pestro sliko. Ves ostali pro- I stor pa je napolnilo občinstvo. Nato je v lepih besedah | v svojem cerkvenem govoru mil. g. kap. vikar dr. Matek iz Maribora razlagal vero, upanje in ljubezen do Boga. Pridigi je sledila pontifikalna sv. maša z blagoslovom, ki jo je daroval mil. g. kap. vikar. Po maši ši je sprevod krenil pred Narodni dom, raz čegar balkona je nagovoril zbrano orlovstvo in ogromne množice ljudstva na prostranem trgu predsednik OP br. dr. Basaj, ki je v imenu OP pozdravil vse brate Orle in sestre Orlice in vse tiste, ki so prihiteli v tako ogromnem številu na celjski tabor štajerskega orlovstva. — Člani in članice, zvesti' svojim vzvišenim, ciljem, so vztrajno in požrtvovalno vršili svojo orlovsko dolžnost in orlovstvo hiti od uspeha do uspeha. Orlovska organizacija je bojna organizacija proti vsiljenemu kulturnemu boju. Temu boju se ne smemo»odreči, ne smemo se mu umakniti. Ne smemo pa ludi prezreti, da vsak trenutek pomenja novo opasnost. Ako se bo na mladinski fronti izvojeval ta boj v našo korist, potem lahko rečemo, da je orlovstvo rešilo krščanstvo ali celo slovenstvo. (Živijo! Burno odobravanje). Opozarjam pa na eno. Nasprotniki nas vabijo v svoje vrste z velikimi obljubami. Bojle pa se tistih, ki mnogo obljubljajo, a nimajo kaj dati. Orlovska organizacija zahteva predvsem osvoboditev od samega sebe, osvoboditev od svojih strasti in hudih nagnjenj. To pa je mogoče doseči polom vzgoje in izobrazbe. Danes, ko je toliko nesvobodnega svobodnjaštva, je potrebno, da damo zdrav temelj našim družinam. Sam pred seb}j svoboden sin in svobodna hči bosta v družinah daia poroštvo za blagostanje in boljšo bodočnost naroda in države. Ni mogoče, da država in vlada ščiti ljudstvo, če to ljudstvo ni svobodno samo pred seboj. To je cilj in namen fantovskih večerov sestankov. Ako bo vsak posameznik svoboden, bodo tudi družine in država svobodne in njega vredne. — Drugi naš sovražnik pa je sebičnost, materijalizem in mamonizem. Zato je draga zahteva naše organizacije, da se odpovemo sebičnosti. Če to dosežemo, potem smo vzgojili v širokih masah naroda smisel in pravo pojmovanje skupnosti.
Vstvarjati je torej z vzgojo v vsakem posamezniku čut, da se odpove sebičnosti in da zna se žrtvovati za svojo državo, za svoj narod, za svojo družino. Brez tega ni mogoč noben narod, nobena družina. Ko dosežemo to našo zahtevo, smo rešili tudi socijalno vprašanje. Danes velja načelo, da se postavlja sila proti sili. Proti temu načelu pa postavljamo ljubezen do dela in zahtevo, da se odpovemo delamržnosti in napovemo boj prirojeni lenobi. Naša organizacija zahteva intenzivno delo na vseh poljih. Že v sami organizaciji je zapopadena vzgoja te zahteve. Vsak funkcijonar ima določeno redno delo in delokrog tega dela. Povdarjam še enkrat, da je sreča vsakega posameznika, vsake druži-in države odvisna od tega, v koliko je kdo svoboden sam pred seboj in izobražen. Saj nas je Bog ustvaril zato, da smo srečni. Sreča pa izvira iz dela. Z delom so dani temelji za vzgojo krepke volje in izobrazbe za srečo družine in naroda. — Najbližji cilji naše orlovske organizacije je torej predvsem, da vzgojimo take sinove, in take hčere, ki bodo nositelji dobre in srečne družine. Ako smo to storili, smo izvršili za narod in državo veliko nalogo. Potem tudi lahko rečemo, da smo steber narodu in opora državi. (Živahno pritrjevanje in živio-klici). K temu pa bo pripomoglo ne samo bratstvo med Slovenci, ampak med vsemi Slovenci, Hrvati in Srbi. Zato je ustanovljena Jugoslovanska orlovska zveza. (Živijo!), ki je razširila svoja krila skoro da na celo državo. Njena moč in njen pomen je prekoračil državne meje na brnskem vseslovenskem orlovskem taboru je bil postavljen temelj za Slovansko orlovsko zvezo, za zvezo slovanstva. Tam je slavilo svoje triumfe 120.000 članov in članic orlovstva v Če-hoslovaški. Od tega tabora treba črpati pouk za nas. Vsi tisti, ki ste bili v Brnu, veste, da smo se vrnili polni nad in z globokim navdušenjem. (Živijo!). Pravijo, da po dobi romanstva in germanstva mora priti doba slovanstva. Do tega mora priti, ker ni mogoče, da bi slovanstvo bilo samo gnoj za njegove nasprotnike. To so pota, po katerih bo hodilo slovensko in slovansko orlovstvo. Bog živi! (Bog živi! Živijo! živahno in navdušeno ploskanje in živio-klici!)
Nato je govoril v dobro zasnovanih izvajanjih br. Marko Krajnc, ki je pojasnil pojm vere in nevere ter boj med njima. Zlasti temeljito je razkrinkal nasprotnike in njihovo orožje — denar, ki ga grabijo z raznimi mahinacijami in nacijonalizacijami. Ostro je nastopil govornik tudi prot itistim, ki nosijo kraljev manifest. Prej ne bo bolje, dokler se ne prerodi vsak posameznik, narod in država v krščanstvu. K temu cilju naj stremi vse naše delovanje. Govornik, često prekidan z navdušenim odobravanjem, je ob sklepnih besedah žel splošno pritrjevanje.
K besedi se je oglasil, živahno pozdravljen, tudi br. švikaršič iz Murske Sobote, ki je prinesel pozdrave prekmurskega orlovstva in ljudstva ter izrazil željo na čimvečjo udeležbo na orlovskem taboru v Murski Soboti, ki bo v nedeljo, dne 3. septembra t. 1.
Ko je še br. Tratnik pozdravil tabor v imenu Jugoslovanske akademske katoliške omladine, je predsednik OP br. dr. Basaj zaključil zborovanje s kratkim nagovorom in z orlovskim pozdravom Bog živi!
Po taboru so telovadci odkorakali na telovadišče na Glaziji k skušnjam. Popoldne pa se je vršila telo- >
vadba s prostimi vajami in na orodju. Nastopila ]q tudi brnska vrsta, navdušeno pozdravljena od mnogo« številnega občinstva. V raznih paviljonih so se proda-* jala primerna okrepčila in se je po telovadbi razvila prav prijetna prosta zabava, katere se je udeležilo tudi nekaj nasprotnikov, ki pa niso motili splošnega razpoloženja ter so se zelo laskavo izražali o Orlu. —< Živahno vrvenje na telovadišču je potem trajalo še do noči,
Tudi ta tabor je močan steber v stavbi uspehom orlovske organizacije.
Manevri v ilov. goricah 1
Narodna poslanca Roškar in Žebot sta poslala mi* nistrskemu svetu in posebej še ministru vojne in mornarice naslednjo interpelacijo:
V Slov. goricah, t. j. v ozemlju med Muro in Dravo na črti vzhodno od južne železnice Maribor—špilje hodijo od 1. avgusta naprej oficirske kolone. Gg. oficirji študirajo to ozemlje in zatrjujejo, da se bodo vršili ie-tošnjo jesen ali prihodnjo spomlad med Muro in Dravo vojaški manevri. Občine bi morale po zatrdilu oficirje* poskrbeti za krmo za vojaške konje in stanovanja za oficirje.
Ljudstva v Slov. goricah se je vsled teh vesti polastila vznemirjenost. Ozemlje med Muro in Dravo je tako, da bi manevri povzročili kmetu, viničarju in najemniku ogromno škodo na polju in v vinogradih. —t Vsled elementarnih nezgod (suše in toče) so ljudje že itak težko prizadeti. Pomanjkanje živil in pridelkov za prodajo je zelo veliko. Vojaški manevri po ozemlja Slov. goric bi to pomanjkanje neprimerno povečali. —> Posebno bi bil z manevri zmanjšan ali celo uničen pridelek v vinogradih in sadonosnikih. Pridelovanje vina je danes najdražje. Iz vinogradov bo imelo ljudstvo Slov. goric v tem letu skoro edine dohodke. Manevri bi povzročili med ljudstvom na teritoriju med Dravo in Muro ogromno gospodarsko -škodo. Beda in pomanjkanje bi se s tem še povečala.
Z ozirom na ta dejstva si dovoljujeta podpisana narodna zastopnika vprašati:
1.	Ali vojno ministrstvo v resnici namerava % ozemlju med Muro in Dravo uprizoriti vojaške manevre?
2.	Ali je kraljevi vladi znano, da sestoji ozemlje Slov. goric po večini iz vinogradov, sadonosnikov in njiv in da tak teren ni primeren za velike vojaške vaje?
3.	Ali je vojno ministrstvo, ozir. kraljeva vlada voljna preprečiti gospodarsko nesrečo, ki bi sledila manevrom, ter takoj odpovedati manevre v Slov. goricah?
Prosiva nujne rešitve tega vprašanja in pismenega odgovora.
Opomba uredništva:
Objavljamo dobesedno interpelacijo našik poslancev, da ljudstvo vidi, kako se Jugoslvanski klub poteguje aa naše pravice. Vsak resen človek se mora prijeti za glava» ko sliši, da hočejo po rodovitaih Slovenskih gmricah uprl-; zoriti vojaške manevre in sicer v času, ka trpi ljudstva pomanjkanje. Vojaške kolone bi pomandrale ae samo vinar grade, ampak tudi pozne pridelke na polju in sadje. Živinske krme je itak samo za največjo silo. Vojaštva pa bi te to betvico krme rekviriralo za vojaške konje. V imenu ljudstva pozivamo naše poslance, da z vso odločnostjo prepre-. čijo nesrečo, ki preti ljudstvu v Slov. goricah.	^
Ob tej priliki pribijemo, da je zastopnik Samostojna kmetijske stranke v finančnem odboru narodne skupščine^ poslanec Josip. Drolenik glasoval za manevre. Vojni mini-, ster je namreč v proračun postavil svoto 30 milijonov ca manevre. Drofcnik je a svojim glasom pripomogel, da smo vojni minister tako ogromno svoto porabiti za tako nepo* trebno in ljudstvu škodljivo prireditev. Mi smo to že svej čas pribili, a Samostojna s svojim Drofenikom molči.
Vojaške vaje v vinogradih.
V vinogradih zori grozdje, ki bo dalo letos našema vinogradniku edini dohodek. Naši ljudje "uvajo trtni sad kot poseben zaklad. Stara navada je, da vinograd, nik raje da gostu liter vina, nego bi pustil odtrgati pred trgatvijo grozd. In saj imajo tudi prav! Silno visoko pride pridelovanje vina! Vinogradnik-strokovnjafc je izračunal, da bo letos prišel liter vina vinogradnika ki je moral obdelovati vinsko trto s tujimi delavnimi močmi, najmanj na 16—20 kron. Kaj se godi? Vojaške patrulje in celi oddelki vojaštva s konji in strojnimi puškami drvijo v mariborski okolici po najlepših vinorodnih gričih in napravljajo neprecenljivo škodo ne samo s tem, da kradejo grozdje, ampak tudi polomijo, vinske trte in kolje. V občinah Lajtersberg, Krčevina šn Št. Peter so pretekli teden vojaške kolone napravile škode v vinogradih za več desettisoč kron. Posamezni vinogradniki in viničarji so prosili komandante vojaških čet, naj vendar raje vršijo vaje po golih neplodni rebrih. A prosilcem se nastavi prškina cev ali pa govori kopito, in — molčati moraš.
Na prošnjo vinogradnikov se je poslanec Žebot pri-* tožil v tej zadevi na okrajno glavarstvo in vojaško komando v Mariboru, ozir. na posamezne polkovne komande. Dobil je odgovor, da je vojaška komanda izdala strogo «naredženje«, da ne sme nobeden vojak in seveda tudi ne patrulje v vinograde in sadonosnike. Al vojaška komanda in uprava odklanja vsako odgovornost za škodo. Napravljeno škodo morajo poravnati odgovorni oficirji in podoficirji. Tako se glasi odgovor. Ali ni to naravnost smešno! Kje naj kmet ali vi" ničar dobi ime oficirja, ki poveljuje vojaški četi, koj« jc napravila škodo v vinogradu!? če zahteva ime, do-1 bi k večjemu grožnjo z revolverjem ali bajonetom! -i
Vojaška uprava je po zakonp odgovorna za vso škodo, ki jo povzročijo vojaške čete po vinogradih in drugih kulturah.
Svetujemo vsem prizadetim, da se takoj, ko jim vojaštvo napravi škodo, obrnejo na okrajno glavarstvo, katero mora po uradnih cenilcih preceniti škodo. Ce-nilni zapisnik pošljite v prepisu s pritožbo vred eri':-mu naših poslancev, da se zadeva energično uredi. Na vsak način pa je potrebno, ugotoviti vsaj naslov vojaškega oddelka.
Še v stari Avstriji niso smeli tako postopati in uganjati take norije, kakor jih uganja sedanji militarizem.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Po več dni je Beograd brez ministrov, vsi so se razpršili in celo notranji minister, ki se še največ zadržuje v Beogradu ter tudi druge svoje tovariše nujno vabi in kliče, naj se vendar lotijo nujnega vladnega dela, pohajajo cesto po nekih inšpekcijah. Ministri so hitro pograbili, kar je kdo slučajno rabil, eden je spravil svoje prijatelje v državni svet, drugi je pognal svoje nasprotnike iz službe, tretji si je zagotovil nekaj kreditov, poštni minister si je hitro vzel nekaj avtomobilov, ki so prišli iz Nemčije na račun vojne odškodnine, muslimanska ministra Vilovič in Omerovič sta pa dobila samo odlikovanja, ker se za par ostalih turških vladnih hlapcev ne izplača več zajemati iz državne blagajne, kakor poprej za močni muslimanski klub, ki je sedaj po veliki večini v opoziciji.
Tudi poslanci enega in drugega vladnega kluba hodijo mnogo okrog po deželi, da vidijo izglede bodočih volitev. Izgledi so slabi in zato se vladna zveza in vladna stavba krha in ruši. Radikalni listi pišejo proti zvezi z demokrati ter zahtevajo, da radikalna stranka samostojno nastopi, demokratski listi so pa že itak eden proti drugemu in snujejo se še novi, da raznesejo iv celokupno javnost gotovi razdor in razkol demokratske stranke.
Kakor vedno, tako špekulira vlada tudi sedaj ob hudi draginji in preteči lakoti s svojimi beograjskimi trgovskimi in bankirskimi prijatelji na račun delovnega ljudstva. Veletržci in banke nemoteno kupujejo velike množine živijenskih potrebščin in pridelkov, da jih ob splošnem pomanjkanju z največjimi cenami spravijo na trg, vlada se pa baš s temi navijalci posvetuje v vprašanju draginje.
Od amerikanskega posojila še vedno ni niti beliča |p državno blagajno, minister financ se je pa tudi naveličal vednega zatrjevanja, da posojilo «dobro stoji« in tako imamo zopet novo vladno ali ministrsko tajnost, ki je državi samo v škodo.
Delavno ljudstvo je vlada brez vseh besed in pomislekov obsodila na vse težke posledice zavoženega , državnega gospodarstva, uradništvo še pa vedno skuša potolažiti z nekimi obljubami. Zatrjevala je, da se bo uradniški zakon takoj začetkom septembra obravnaval, namestnik vladnega predsednika pa še ministrov ne more sklicati skupaj in tako tolažijo vladni listi uradnike za enkrat s koncem septembra.
V Varšavi so začela pogajanja v svrho zaključka trgovinske pogodbe med Poljsko in Jugoslavijo. Načelnik jugoslovanske delegacije, dr, Velizar Jankovič, je te dni posetil vsa važnejša industrijska ozemlja na Poljskem.
MEDPARLAMENTARNO POSVETOVANJE NA NA DUNAJU.
Dne 28. avgusta se je otvoril na Dunaju dvajseti medparlamentarni kongres in ugotovilo se je, da je prišlo na konferenco 300 poslancev štiriindvajsetih parlamentov Evrope, Azije in Amerike. Posebno mnogoštevilno je zastopstvo iz Italije, Anglije in Nemčije. — Zvezni kancler dr. Seipel je opozoril na to, da so interesi držav vendarle v najožji medsebojni zvezi, če tudi bi se še tako povdarjala njih samostojnost in suverenost. Namen članov unije je ta, da se najdejo sredstva in pota v svrho preprečitve vojnih zapljetljajev. Svet se je prepričal o tem, da tvori tudi Avstrija važen člen v verigi držav in da ta člen ne sme biti zlomljen, če se noče, da se svet pogrezne v nove in strašne nemire. Dr. Seipel je končal: Avstrijci so na vsak način pripravljeni vsakemu narodu nuditi prijateljsko roko za pomoč vsemu človeštvu, kar se pričakuje tudi od ostalih članov unije, Bivši holandski finančni minister Treub je stavil predlog, glasom katerega se poživljajo posamezne skupine, da delujejo na to, da se čimpreje ukinejo uvozne prepovedi za neobhodno potrebne predmete in življenske potrebščine, kakor tudi cene obleke, ki bi naj bile oproščene vseh carinskih ovir. Predsednik nemškega državnega zbora Lobe je opozoril na to, da se morajo gledati predlogi za odpravo uvoznih prepovedi v državah s slabo valuto drugače kot v državah z močno valuto. Države s slabo valuto so prisiljene, prepovedati izvoz v svrho oskrbe prebivalstva s kruhom. Brez- ozdravitve velikega zla, brez olajšanja bremen, pod katerimi ječijo države s slabo valuto in brez dovoljenja posojil na dolgi rok, ki bi omogočila obnovo, morajo ostati v teh državah vsi slični predlogi brez uspešni. Govornik stavi končno dodatni predlog, da se ustvari za države, ki trpijo na veliki brezcenosti denarja, ali ki so obremenjene z reparacijami, prehodni Stadij, za časa katerega se omeji, oziroma prepove uvoz luksuznega blaga v korist uvozu najpotrebnejših vsak- j danjih predmetov. 'Na konferenci Jugoslavija in Če-hoslovaška nista zastopani.	j
ITALIJA IN ALBANIJA.
V Rimu se vršijo med italijanskimi in albanskimi ! zastopniki pogajanja v svrho trgovske pogodbe med Italijo in Albanijo.
MALA ANTANTA IN POLJSKA.
Na konferenci male antante in Poljske v Pragi je bilo sklenjeno, da bodo vse štiri države skupno nasto-! pale na sejah Zveze narodov. Naglašali so se skupni in-! teresi zlasti glede vprašanja Avstrije ter srednje Ev-
r°Pe-	.^^¿ii^iifffiS
RUSIJA.
Ruska sovjetska vlada je pred par dnevi povabila finsko vlado k udeležbi razorožitvene konference, ki &e prične dne 5. septembra v Moskvi. Litvanska in Estonska sta že določili svoje delegate za konferenco. Moskovska vlada je povabila na konferenco tudi Rumuni-jo in Poljsko, ki je predlagala, naj se konferenca za toliko časa odgodi, dokler ne izreče Društvo narodov svojega mnenja o razorožitvenem vprašanju.
Naša zborovanja.
Shodi poslanca Žebota. Prihodnjo nedeljo, dne 3. septembra govori poslanec Žebot po rani maši v Ja-renini. Poroča tudi poslanec Roškar. Dne 10. septembra govori poslanec Žebot dopoldne na velikem shodu na Brinjevi gori pri Konjicah.
Pobrcžje pri Mariboru. V soboto, dne 26. avgusta zvečer smo se zbrali v lepem številu v dvorani gostilne Tončič I k zborovanju Slovenske ljudske stranke. Predsedoval je shodu stavbenik gospod Sonnenwald. Govorila sta poslanec Žebot in tajnik Golob. Razun enega pijanega rdečkarja smo vsi živahno odobravali besedam govornikov. Na predlog gospoda Rebernika se je englasno izrekla zaupnica našim poslancem in SLS. Želimo več takih zborovanj.
Juršinci. Shod Kmetske zveze dne 20. avgusta je javno pokazal, da ljudstvo ne mara več goljufive samostojne. Poslanec Žebot nam je govoril o gospodarskem in političnem položaju. Z dokazi in živo besedo je razkrinkal izdajsko delovanje Samostojne in njenih poslancev. Tudi navzoči samostojneži so obmolknili. Jezik se jim je zavezal. Govornik je zaklical: «Komur je ljubo sedanje razmerje, kdor odobrava slabo gospodarstvo sedanje vlade, vedno i nove davke, razmere v vojaštvu, razmetavanje milijonov j za Sokole, fašiste in Wranglovce, teptanje pravic Hrvatov ■ in Slovencev, ta naj le ostane pri Samostojni!> Ta poziv je uplival kot mrzel curek nr> navzoče samostojneže. Glavni , tajnik Samostojne neki Brus, je uvidel sam, da z nami | iz farc Sv. Lovrenca ni dobro črešnje zobati. Mi vsi — z malo izjemo — smo v taboru Kmetske zveze. Zborovalci smo ; izrekli poslancem naše stranko zahvalo in zaupanje, da nas tako krepko branijo. Shodu je dobro predsedoval naš odlični domačin gospod Čuš.
Zborovanje v Šoštanju v nedeljo, dne 20. avgusta je bilo nepričakovano sijajno. Po rani službi božji se je pred kaplanijo zbralo nad 2000 oseb, katere so razni govorniki navduševali za prepotrebno misel, da se zgradi v Šoštanju Društveni dom. V prelepih besedah je za to misel navduševal bivši šoštanjski kaplan, sedaj profesor dr. Medved v Mariboru. Poslušalce je naravnost očaral globoko zamišljen in elegantno prednašan govor mladeniča Jožefa Korena. Tudi ostali govorniki, kot Tine Hrastnik, predsednik Orla, mladenka Marica Jure, mladenka Ana Golob ter gospod kaplan P. Gril so bili na svojem mestu ter dvignili navdušenje tisočere množice, ki se je razšla s trdnim sklepom, da Šoštanj mora dobiti zaželjen Društveni dom.
Tedenske novice.
Duhovniške vesti. Izpit za župnike so naredili sledeči duhovniki: Mirt Jožef, Konjice, Žmavc Jožef, Trbovlje, Pire Andrej, Dobova, Simon Simone, Šmartno—Velenje in Kren Franc Laporje. Nastavljeni so sledeči novomašniki: Gran-fola Janez Braslovče, Karo Ante Šoštanj, Jeraj Franc Galicija, Presnik Jožef Sv. Marjeta pri Ptuju, Radanovič : Anton Trbovlje in Zdolšek Alojzij Žalec; premeščeni so: Jas-! trobnik Venčeslav iz Šoštanja k Sv. Marku niže Ptuja, Pav-' lič Lojze od Sv. Marka v Videm, Gref Janez iz Smartna pri \ Slovenjgradcu v Sent Ilj v Slov. goricah, Sajovic Jakob iz St. Ilja v Gornjo Radgono, Slaje Emil iz Gornje Radgone v ! Majšperg, Rakun Franc iz Majšperga v Pišece, Pirš Alojzij iz Žalca v Gornjigrad in Urlep Franc k Smartnu pri Slovenjgradcu. Svoje mesto menjata: Bratkovič Anton k Sv. Ru-pertu v Slovenskih goricah, Klobasa Andrej k Sv. Antonu v Slovenskih goricah. K Sv. Jožefu pri Studencih pride kapu-cin p. Hinko Putrih; Kapucin p. Gregor Pašalič pride iz Celja v Varaždin.
Sedemdesetletnica delovanja misijonarjev delovaja misijonarjev pri Sv. Jožefu nad Celjem. 8. septembra je 70 let, odkar je nepozabni škof Slomšek poklical sinove sv. Vin-cencija Pavi. k Sv. Jožefu nad Celjem, od koder so misijonarji svoje misijonsko delovanje razširili po celi Sloveniji. V proslavp te 701etnice bo na praznik Marijinega rojstva poleg jutranje službe božje ob 6., ob 10. uri slovesna služba božja s pridigo, po kateri bo darovanje okoli oltarja za nove zvonove. Naj bi se te slovesnosti udeležilo veliko pobožnih vernikov in prijateljev misijonske misli.
Volitve zavlačujejo. Vse ljudstvo si želi novih volitev za državni zbor, ali kakor se zove po srbsko «narodna skupščina«. Edino z volitvami je mogoče spremeniti sedanjo vlado, ki tako skrajno slabo gospodari, da propadamo na vseli koncih in krajih. Vse je nezadovoljno, nihče ne more izhajati: ne kmet. ne uradnik, ne železničar,, ne delavec. Vlada ima milijone za liberalne Sokoie, za WrangIovce, za fašiste, a za trpeče ni - j ina novca. Davki in druga bremena so vedno večja, va- ! luta pada, draginja raste, sosedi nas sovražijo, ugled j držaVe pod sedanjo vlado pada na vseh koncih in kra- j jih. Celo naš vladar želi, da se sedanji sestav vlade \ spremeni in da se razpišejo nove volitve. A družba Pa-šič, Pribičevič, Pucelj ne mara volitev v državni zbor. Baje nameravajo že zopet podaljšati veljavnost sedanjega parlamenta za 1 ali 2 leti. Tako se je izrazil Pašič, tako se hvalijo samostojni poslanci. Zakaj za- !
vlačujejo nove volitve? Ker vedo, da bo pri teh volitvah odklenkalo samostojnim in demokratom ter bo konec basanja milijonov in stotisočakov iz vladnih kas. — l'rek si še ni popolnoma dogradil poslopij, Mermolja še hoče nakupiti več gospodarskih gruntov, Pucelj še naprej prodajati nemške vole, Žerjav iz svinca kovati milijone, zategadelj čakajo in čakajo z volitvami. Ti narod pa le trpi, stradaj in plačuj! Kdor ni slep, naj spregleda!
Demokrati se Jilinijo delavcem. Liberalni advokati in verižniki bi še vedno radi igrali ulogo jeroba nad našim ubogim narodom. Ker kmet noče več iti z njimi in njihovo samostojno, obrtniki jim obračajo hrbet, ravnotako tudi uradniki, so se vrgli liberalci na delavce V Ljubljani so si ustanovili «Samostojno strokovno delavsko unijo«. To «Unijo« vodi neki Zupane. Ta čli-vek, ki je plačan od Žerjava in njegovih, na nečeden na čin pridobljenih milijonov, piše pisma posameznim osebam. Vabi jih, naj pristopijo k «Uniji«'" Obljublja jim raj na zemlji. Delavci! Ne nasedite na limanice, ki so vam nastavljene od kapitalističnih demokratskih vampirjev. Ali niso demokrati že dovolj nesreče prinesli v našo državo? Delavci! Organiziraj le se v kršč. Jugoslovanski strokovni zvezi, ki ima svoj sedež v Ljubljani, a, organizacije v vseh večjih krajih.
Ne upajo si več na svetlo. Samostojna kmetijska stranka je zgubila med ljudsvtom še tisto trohico zaupanja, ki ga je imela. Ne upa si več prirejati javnih shodov. V Kozjem, Št. Lenartu in drugih krajih so naši ljudje nagnali Pucelja, Mermoljo in njegove agente. Za nedeljo, 27. avgusta je znani Mermolja napovedal «veliko zborovanje za staro pravdo« v Jarenini. Ljudstvo je bilo pripravljeno, da se udeleži shoda in da po svoje izrazi «zaupanje« Mermolji. Hotelo je izreči svojo sodbo nad stranko, ki nas v Beogradu prodaja srbi-janskim ccntralistom. Mermolja je videl in slišal dovolj. In korajžni debeluhar iz Vertojbe je zbežal s še-stero «zvestimi« med ozke štiri stene bajte liberalnega učitelja Skrbinšeka. Na trgu pred cerkvijo je čakalo na stotine ljudstva. Pozivalo se je Mermoljo: «Položi račun, izdajioa! «Glej ga zajca, kako beži! Sam sebi je pomagal na noge, a nas je izročil onim, ki nas gulijo do kože! Zakaj se Mermolja bojiš ljudske sodbe? Prej i si nam obetal, da nam Samostojna zniža davke, zniža I vojaštvo, odpravi draginjo. Daj račun!« In Mermolja je za zastrtim oknom poslušal, kako ljudstvo izreka obso"d bo nad svojim zapeljivcem. — Zaupnega zborovanja se je udeležilo tudi nekaj naših. Mermolja se je tre sil kot šiba na vodi. Tožil je o črni nehvaležnosti in se je mestoma tako razvnel, da se je kar penil. Njegove besede so bile same grožnje. Tako je končala slava samo-j stoj nega derviša iz Vertojbe v Jarenini.
Drofenik zakaj molčiš? Skoro vsi slovenski listi očitajo poslancu Samostojne kmetijske stranke Dro-, fenigu,, da je pisal vladi pisma, in sam osebno inter-j veniral, naj se Schulvereinu in Sudmarki vrnejo po-i seslva, katera je vlada leta 1919 in 1920 prodala Slov-vencem. Najbolj so tu prizadete šolske občine. Nad 40 slovenskih šolskih občin bi po Drofenigovi zahtevi mo-I ralo vrniti nemškemu Schulvereinu šolske stavbe. To se ne sme zgoditi, in se tudi ne bo zgodilo. O tem smo j uverjeni. Kajti škandal nad vse škandale bi bil, če bi sodnija in vlada šla nemškutarski griži, kakor je Dro-fenig, na lim. Nam je znano, kaj je pisal Drofenig sodišču, kako je interveniral za germanizatorično Sud-: marko in Schulverein. Vemo tudi, zakaj je to storil. O tem še bomo govorili. A pribijemo, da Drofenig na vse očitke, ki so težki, ne upa odgovarjati. Drofenigova stara nemčurska narava zopet sili na dan. Da ga ni ■ sram tega nizkotnega čina!
Obmejni promet. Te dni je mešana komisija jugo-' slovanskih in nemškoavstrijskih delegatov od Radgo-! ne do Št. Ilja pregledovala točke, kjer se določi pre-1 hod črez Muro za mali obmejni promet in za dovoz na ; mline in žage. Komisijskega obhoda sta se udeležila , tudi naša poslanca Roškar in Žebot. Zahtevala sta, da j se mora na vseh točkah, kjer obstojijo brodovi ali mo-; stovi, ozir. se da Mura prekoračiti v čolnu, dovoliti prehod in prevoz blaga. Oba poslanca sta tudi protestirala proti temu, da se cariniki na prehodnjih točkah >ie držijo predpisov, kakor so določeni v zakonu o malem obmejnem prometu. Tudi one male količine blaga, ki so carine proste, srbijanski cariniki zacarinijo. O poteku komisije bomo poročali v prih. številki podrob-' neje. Prihodnji teden bo obhodila komisija črto od št. i Ilja do Sv. Duha na Ostrem vrhu. Ljudstvo naj je i zbere in pove komisiji svoje želje.
Obrtniki v Obrtno zvezo. Krščansko misleče obrtni ke in trgovce vabimo, da se organizirajo v Obrtni zvezi, ki ima svoj sedež v Ljubljani. V mestu Maribor šteje podružnica Obrtne zveze že več sto članov. Dne 17. septembra bo ob priliki obrtne razstave velik shod krščansko mislečih obrtnikov in trgovcev v Maribora. Na shod pridejo trije naši poslanci in govorniki iz Ljubljane. Uredite svoj obisk mariborske obrtne razstave lako, da se boste 17. septembra lahko udeležili obrtnega shoda v Mariboru. Podrobnosti še objavimo. Ta dan napravimo načrt za organizacijo Obrtne zveze po vseh okrajih. Krščansko misleči obrtniki na plan!
Zahvala pripravljalnega odbora za katoliški shod v Slov. Bistrici. Pripravljalni odbor za katoliški shod v Slov. Bistrici se čuti dolžnega, da se zahvali v prvi vrsli gg. Fr. Juhartu in Koflerju, ki sta podarila les za oltar in govorniški oder, mizarskemu mojstru Srim-šek, za brezplačno zgradbo oltarja, odra in darovaoi les, g. stavbenemu mojstru Stupanu za nadzorovalno delo, g. slikarskemu mojstru Vrečku za napise, g. A, Rtimež, Hinku Grilu in Alojziju Pinter. Topla zahvala bodi tudi vsem vrlim mladeničem in mladenkam
ki so pod vodstvom g. vikarja Strmšeka požrtvovalno okinéale zborovalni prostor, gospodu organistu in pevskemu zboru in vsem onim, ki so na ta ali oni način prispevali ter pripomogli k sijajnosti slovenjbistriške-ga katoliškega shoda. Bog plačaj in hvala lepa!
Kmetijska družba — institucija Samostojne kmetijske stranke? Odkar so v Kmetijski družbi zavladali i in. lhii, Bkalicky e tutti quanti, je postala ta gospodarska institucija pokorno orodje samostojnih prvakov. Prišlo je že tako daleč, da med tajništvom SKS in pisarno Kmetijske družbe ni sploh nobene razlike več. Te dni je tajništvo SKS v Ljubljani razposlalo svojim agitatorjem izkaznice za znižano .vožnjo na.Bled, kjer bodo SKSarji obhajali tzv. »Kmetski praznik». Izkaznice je izdala Kmetijska družba. Podpisana ata Gustav Pire in inž. Rado Lah. Opremljene so s štambilj-ko Kmet. družbe. Mi vemo, da se bo na Bledu vršila živinorejska razstava. Dobro. Zakaj se pa vrši istočasno politični »tabor« Samostojne Kmečke stranke? To je politična lopovščina, kakršne so zmožni sama Pire, Lah et consortes. Tem izkaznicam so namreč priložili položnice, glaseče se na Samostojno kmetijsko stranko, Ljubljana. Da bodo naši či-tatelji še bolj informirani, objavljamo vsebino priložene okrožnice; okrožnica se glasi: »Cenjeni tovariši! z ozirom na velike tiskarniške stroške za izkaznice in drugo, smo se odločili letos, da plača vsak udeleženec živinorejske razstave, konske dirke in tabora na Bledu po 1 dinar za izkaznico. Ves nabrani denar za izkaznice je poslati na upravo po priloženi položnici. Za slučaj, da vam izkaznice ostanejo, jih sprejmemo nazaj. Uplivajte na vaše sovaščane z vsemi močmi, da bode udeležba na Bledu dne 8. septembra čim veličastnejša. V boj za staro Pravdo! — Tu je pač vsak komentar od več! Odbornike SLS v centralnem odboru Kmetijske družbe pozivamo, da pokličejo predsednika in tajnika v prvi vrsti na točen odgovor.
"V vasi Strmec na Hrvatskem je spomladi ugleden kmet radičevec kričal po selu semintja: »Živijo Radič», proč s financarji in žandarji.» Še tisto noč so mu zlikovci odnesli vso koruzo iz koruznjaka. Kmet se pelja takoj k žandarjem to zatožit. Orožniki so prišli in poiskali tate, jih pošteno nabatinali in zaprli. Drugi dan pa je drugi kmet, ki ni Ra-dičeve stranke, kričal po selu: «E Radič nima prav, žan-darje trebamo, a Radiča ne trebamo.»
V pomoč ubogim pogorelcem. Ni ga večjega reveža, nego je posestnik, ki mu je požar uničil poslopja in premičnino. Letošnje leto je bilo na Slovenskem mnogo požarov. Pozivamo naše ljudi, posebno premožnejše, da podpirajo pogorelce na vse načine: z denarjem, vožnjami, lesom, peskom, kamenjem in delom. Nabirajte darove med seboj za te nesrečneže. Zavarovalne svote so navadno tako nizke, da si zavarovalec, koji dobi zavarovalnino, še strehe ne more nabaviti. V tej dobrodel ni akciji ne smete poznati ne strankarstva, ne sovraštva ali sličnih predsodkov, ampak kdor je v nesreči, vsakemu je treba pomagati in sicer takoj. Kdor brzo da, dvakrat da. Jesen se bliža, hiteti morajo pogorelci s stavbo novih poslopij. Somišljeniki, na pomoč pomoči potuebnim!
Umrl je v Krčevini pri Mariboru prejšnjo sredo g. Janez Polak, bivši gostilničar v Št. Ilju. Star je bil 72 let. Rajni je bil spoštovan daleč na okoli. Kot rojen šaljivec, je znal vsakogar spraviti v dobro voljo. Bil je velik dobrotnik revežev, cerkve in ubogih šolskih otrok. Dasiravno je bil gostilničar, je bil zvest katoličan. Na «Slov. Gospodarja« je bil naročen nad 30 let. Pogreb na Pobrežje bil dne 25. avgusta. Slovo mu jet govoril prijatelj župnik Evald Vračko. Svetila mu nebeška luč.
Poročena sta bila v Murski Soboti tamošnji priljubljeni orožniški narednik Josip Rues, doma iz Jarenine z mladenko Marjeto Zver iz Murske Sobote. Novoporočencema obilo blagoslova božjega.
Romanje k Materi božji sv. gorski. V dnevih od 5. sept. popoldne do 8. septembra se bo vršila na Sv. gorah v žup. niji sv. Peter pod Sv. gorami tridnevnica v čast M. B. sv. gorski. V duhovnem oziru bo romarjem kakor vsako leto, tudi letos v vsem ustreženo. Le žal, da jih še vedno ne more pozdravljati prejšnje mogočno in slovesno zvonenje, ker je tudi to svetišče moralo oddati dva zvona. Cerkveno pred-stojništvo močno želi to izgubo nadomestiti z naročitvijo dveh novih zvonov. Zato iskreno prosi vse častilce M. B. sv. gorske, posebno pa letošnje romarje in njih voditelje, da zbirajo v svojem kraju v ta nujni namen. Prvi dar so prinesli romarji od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v znesku 4000 kron. M. B. sv. gorska naj vsem dobrotnikom stotero povrne.
Državna realna gimnazija v Ptuju. Dne 11. septembra ob 6. uri: ponavljalni in naknadni izpit, eventuelni sprejemni izpit za II. do VIII. razred. Dne 12. septembra ob 8. uri: sprejemni izpit za I. razred. Prijave s krstnim listom in iz-pričevalom za vstop v srednjo šolo dne 11. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni ali prej po pošti. Deklic sme biti samo 20 odstotkov vseh sprejetih. Dne 13. septembra od 10. do 11. ure: sprejem starih dijakov in prijava novih dijakov, vsak v svojem razredu. Dne 14. septembra ob 8. uri: služba božja, zbirališče v razredih, po maši vrnitev v gimnazijo, objava urnika, discipl. reda. Dne 15. septembra ob 8. uri: začetek rednega pouka. — Ravnateljstvo.
Dekliška zveza v Gornji Radgoni obhaja v nedeljo, dne 10. septembra slovesnost prireditve presv. Srcu Jezusovemu. S cerkveno svečanostjo, ki se začne ob 9. uri, je zvezana slavnostna akademija, ki jo prirede gornjerad-gonska dekleta popoldne po večernicah v posojilnični dvorani. Uprizori se igra »Zmaga najsv. Zakramenta». Pride mladinski organizator vlč. g. župnik Gomilšek. Dekleta domače župnije in vseh sosednjih, udeležite se te prireditve! Posebno iskreno so vabljene dekliške zveze z Murskega polja in Slovenskih goric.
Zaplenjeno orožje se vrne. Poveljstvo Dravske divizije razglaša, da se bo orožje, ki je bilo ljudjem svojčas odvzeto, zopet vrnilo in sicer pod sledečimi pogoji: Ako so lastniki orožja naši državljani, ako so imeli začasa zaplembe pravilni orožni list in ako imajo še tudi sedaj orožni list ali ga pa lahko dobijo. Lastniki zaplenjenega orožja se naj zglasijo najkasneje do 13. septembra pri majorju Nestu v vojašnici kralja Aleksandra v Melju Maribor. Tukaj se jim vrne zaplenjeno orožje ako dokažejo svojo lastninsko pravico.
Vodstvo prostov. požarne brambe v Studencih uljudno i prosi vse podpornike in dobrotnike, da bi pripomogli pri zidanju potrebne kolibe za shranjevanje brizgalnice in drugega gasilnega orodja. Gospod Henrik in gospa roza Mulec sta nam prepustila prezplačno gradbeni prostor; gospodje Reizer v Pekrah so nam obljubili opeko, kamenje in les. Ker pa je dandanes gradbeni materijal in delo neznosno drago, prosi vodstvo pomoči in podpore. — Vodstvo.
Kaplana stražijo — tatovi pa nemoteno kradejo. Od Sv. , Petra pod Sv. gorami nam pišejo: Naša sicer vrla in pri- j ljubljena žandarmerija je dobila od politične oblasti strog j nalog, da pazi na vsako najmanjšo kretnjo priljubljenega ; šentpeterskega kaplana. Dolžijo ga namreč protidržavnosti, ker je pral in žehtal ministra Puclja na slabostojnem po-nesrečnem shodu v Kozjem. Med tem ko čuva oko postave nedolžnega g. kaplana, pa kradejo in ropajo razni zlikovci po okolišu šentpeterskega žandarmerijskega okrožja. Vsa | žandarska pažnja je osredotočena na enega — nedolžnega j Puceljnovega nasprotnika in to priliko porabljajo razni uz-i moviči, da kradejo in ropajo po okolici. Torej en uspeh je J le rodila Puceljeva kozjanska polomija.
Hercegovini in Črnigori preti glad. Vsi narodni poslanci so prejeli od hercegovinskega prebivalstva poziv, naj se nemudoma prepričajo o nevarnosti gladu v Hercegovini in Črnigori. Žita v Hercegovini so bila radi suše uni-ničena. Pridelek tobaka in grozdja ne bo daleko tako velik k|ht| druga leta, Koruze pa sploh ne bo prav nič. Narodi poziva narodne poslance, da si ogledajo pravočasno, kako izgleda po Hercegovini in da opozorijo merodajne oblasti na opasnost lakote. V Hercegovini že niso imeli dva meseca niso imeli nič dežja. Ječmena je obrodilo mesto 10 kvintalov, samo 3—4, grozdje mesto pričakovanih 20 samo 4—5, tobaka mesto 3 kvintale samo 30 kg, o koruzi pa sploh ni govora. Nevarnost gladu grozi ljudem in živini. Lansko leto je potrebovala Hercegovina v odpomoč 100 vagonov samo koruze, a letos bi jih morala dobiti najmanj 500 vagonov, j Kakor v Hercegovini, izgleda tudi v Črnigori, kjer je pše-j niča slabo obrodila, koruzo je upropstila suša, sadja ni. • Glad bo gost letošnjo zimo tudi v Črnigori.
Velikanski požar je izbruhnil pri Sv. Trojici v Halozah v cerkvenem poslopju. Vzrok požara uganka. Goreti je začelo v jabolki na stolpu, ki je bil 45 m visok. Najbrž je udarila strela pred par dnevi, in tlelo je dalje, dokler ni izbruhnil končno požar. V nevarnosti je bila cerkev, župnišče in vse okoli stoječe hiše. Le prisotnosti duha nekaterih in pa velikanska požrtvovalnost blagih trojičanov se je posrečilo brez požarne brambe rešiti cerkev, župnišče in vse ostalo. Škode okoli pol milijona kron. Zavarovalnina znaša 10.000 kron.
Požar je vsled velike suše popolnoma upepelil vas Ku-čevo pri Požegi. Ogenj je uničil vse zaloge žita in drugih' življenskih potrebščin. Požar je nastal vsled nepazljivosti nekega vaščana.
Požar na Zrkovski cesti pri Mariboru. Dne 25. avg. je izbruhnil požar pri posestniku Križbanerju na Zrkovski cesti v Pobrežju pri Mariboru. Ogenj je upepelil celotno gospodarsko poslopje, v katerem so bili shranjeni vsi letošnji poljski pridelki in krma za živino. Rešili so s težavo samo živino. Ogenj ste gasili mariborska in pobrežka požar na bramba.
Mrtvo truplo v reki Drini so našli te dni pastirji, ki so tamkaj pasli živino. Orožništvo je dognalo, da je bil mrtvec, ki je imel okrog vratu zadrgnjen pas, nek Vid Jo-vanovič pri Skočice pri Zvorniku. Umorila sta ga njegova žena in njegov brat zaradi nekega nedovoljenega ljubavnega razmerja. Oba sta že priznala zločin.
Tatovi na delu. Na železniški progi pri Zidanem mostu je nek tat ukradel med vožnjo Alojziju Cerne iz Goriškega 10.000 lir in 7000 K, skupaj okrog 150.000 kron v našem denarju. V invalidskem domu v Ljubljani je pa bilo dvema invalidoma ukradeno dve obleki in 1 par proteznih čevljev. Ker sta okradena zelo pohabljena in revna, prosita usmiljene ljudi za podporo, ki se naj pošlje na pisarno Invalidskega doma v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica.
Konec se je približal poletja in treba se bo priskrbeti s toplo jesensko in zimsko obleko; to in vse drugo modno in manufakturno blago se dobiva po najnižjih cenah pri že vsem dobro znani solidni tvrdki Franc Mastek, Maribor, Glavni trg 16, v največji izberi iz prvovrstnih tovaren. Kdor kupi enkrat, bo še vedno rad kril tam vse svoje potrebščine.
Jakob Čmak, pogorelec iz Preserjev pri Braslovčah se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem faranom in sosednim občinam za vse naklonjene darove. Zahvala zdravniku dr. Cervinku, ki je prihitel na kraj nesreče ter obvaroval ne-srečenca, nadalje č. g. dekana za obilne dobrote, ki jih je naklonil pogorelcu, končno iskrena zahvala sorodnikom za izdatno podporo z lesom in vožnjo. Bog povrni stotero!
Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Na pogrebu gospoda Antona Trstenjaka v Ivanjcih se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru K 642.—. Prisrčna hvala!
Jezus blagoslovi nas! Zbral Fr. Spindler. 20 blagaslav-nih pesmi, tri pesmi pred pridigo ter po esa božična in p«-stna. Priprosto spremljevanje v četveroglasnem stavko, —< Cena brez poštnine 5 dinarjev. Naroča se v Cirilov! tiskarni v Mariboru.
Josip Blaževič:
O VINSKI POSODI IN NAČINU PRIPRAVLJANJA.
Le par tednov še nas loči od trgatve, ki je eden ? najprazničnejšili in najpomembnejših dnevov v živ-
iljeju našega vinogradnika. Istočasno pa, ko se vinogradnik veseli trgatve, posebno, če je tak obilna in lepa, kakor se kaže letos, ga napolnjuje s skrbjo, ker mu j nalaga odgovorna in naporna dela, kakor n. pr. pripra-j vo vinske posode.
Dalekosežen je vpliv vinske posode na razvoj in s kakovost vina. Od nje je odvisno, ali bo doseglo rav-, nanje z vinom zažeijeni uspeh, to je, ali bo dosegla | vino tisto svoje popolnosti, katero bi naj doseglo po | sorti, letniku in legi, ali pa bo obratno, vino pokvarjeno na okusu in duhu in bo vsled tega trpelo na svoji i vrednosti.
Okus po plesnobi je v tem oziru pogosta prikazen,
ki je posebno že radi tega neprijetna, ker nas izvan, redno moti pri uživanju vina tako na okusu, kakor ^ duhu. Razun tega pa je ta napaka zato tako dalekosefc, nega pomena, ker se dostikrat ne da popolnoma odstra, niti s še tako vestnim ravnanjem.
Nečisti in zanemarjeni sodi so večkrat izvir razlik nim vinskim boleznim. Gikanje in zavrenje vina sp^, dajo k tem, kojih nadaljni razvoj povzroča kalnost vi, na in prepogostokrat povzroči, da se vino, ki je bilo br*j vsake hibe, ne da prodati ali pa je celo brez vrednosti,
Hočem zato na priprosti in kolikor mogoče razum, ljiv način povedati vse, kar je treba znati vinogradnik, za pravilno ravnanje z vinsko posodo.
Najboljša posoda je iz hrastovega lesa in ima ^ razvoj vina prednosti pred posodo iz drugih vrst lesj, Sodi iz mecesnovega lesa na primer niso tako trpežn^ kakor hrastovi in dajo vrhutega vinu več ali man okus po smoli.
Pa tudi hrastov les ni vsak enako dober. Les y naglo rastočega hrasta je premalo gost in zato izpuh, teva vino bolj, nego mu je koristno, večkrat pa cel« premočava doge. Zato je samo les iz počasi rastočegj hrasta za izdelovanje dobre in trpežne vinske posoda edino priporočljiv.
Vpoštevati se mora dalje, da sodi. ki so vtaborjetj, ne trpijo toliko, kakor oni, katere rabimo za razpo snjanje vina; slednji morajo biti z ozirom na to dejst^ močnejše napravljeni. Zlasti mora biti piljkina doji debelejša in močnejša, da se pri valjanju in kotanji polnih sodov ne zlomi. Piljka (vena) naj ne bo pri. velika in vedno okrogla, ker le taka se da aobro z». biti. To pa dosežemo le s piljko iz čvrstega lesa, kakoi na primer akacijevega, češpljevega ali hrastovega; bil mora tako dolga, da sega do ene tretjine ali celo d< polovice svoje dolgosti v sod.
Iz čvrstega lesa naj bo piljka vsled t ga, ker ji neprimerno bolj trpežna, nego so piljke iz mehkeg lesa, razun tega se pa piljke iz mehkega lesa navlečejo postanejo tako mokre in končno plesnjive in kisle m zunanji strani ter je vsled tega podana vedno nevar nost, da se vino okuži.
Sega pa naj piljka vsled tega v sod, da je v stiku i vinom, vsled česar ostane vlažna, se dobro stisne z ve. ho in jo neprodirno zamaši. Kratke, samo v vehi ti. čoče piljke se sušijo, vsled tega slabo mašijo in pri. puščajo zraku pristop v sod, vsled česar lahko postanejt vzrok vinskim boleznim, posebno birsi, ki jo poznam vsi, in lahko pokvari s časoma vse v sodu se nahajajo če vino.
Steklenih piljk ne moremo priporočati, ker se pn-pogostokrat pripeti, da se pri odmašenju ali zamašenju zlomijo in pade steklo v vino, dasiravno mašijo sod dobro, zlasti, ako imajo gumijev obroček.
Nikdar pa se naj piljk, ki slabo mašijo ali imaji kako drugo napako, ne ovija s platnom, ker učiniuj platno, ako pride v dotiko z vinom, kakor stenj v sve tiljki, to je, vleče neprestano vino na-se, je vsled tegt vedno mokro, poplesni in skisa ter tvori tako nepre stano nevarnost za vino, Nič boljši od platna ni sogM če se uporablja pri piljkah.
Vse to velja tudi za čep soda.
Predno nove piljke in čepe porabimo, jih pripr» vimo na ta način, da jih poparimo s kropom, katereml pridenemo 2 odstotka sode in jih nato izlugamo po trij krat v čisti mrzli vodi, ki jo menjajmo vsaki četrti dat Piljke, ki jih ne rabimo, moramo shraniti «a suhem i zdravem prostoru, da ne poplesnijo; kljub temu pa ji moramo radi varnosti pred vsako uporabo umiti.
Piljke in čepe izdeluje vsak strugar.
Za zamašenje ali zabijanje sodov rabimo dostikll — posebno pri majhnih sodih — namesto čepa, zaml šek iz plute. Na ta način si zelo olajšamo nastavi jan pipe; tak zamašek ima pa zelo slabo stran, da je ni vadno plesnjiv in če se v takem stanu porine v "-»od obstoji nevarnost, da dobi vino slab okus po plesnoK Lahko se pa tudi pripeti, da vtisnjeni zamašek poteg« s seboj, ko se v vinu dviga kvišku, droži, ako leži) droži visoko ali pa, če je čepna luknja prenizko vr» zana, ter skali na ta način vino. Iz tega razloga je prt poročljivo, da zabijamo večje sode s čepi; kjer pa r» bimo zamaške, jih moramo pred nastavljanjem soda 4 zunanji strani, kjer so navadno zamazani ali plesnjilj odrezati ali zelo vestno odstrgati.
I. ivako moramo pripraviti nove sode predn« viijemt nje mošt aH vino?
V novi sod ne smemo nikdar, ne da bi ga priprt vili, vliti vinskega mošta, vina ali sadjevca. Mošt, p« sebno pa vino, bi dobilo okus po lesu, ker izvleče iz M tanin ali čreslovino, pa tudi druge snovi, k! povzroča) da postane vino črno.
Nove sode moramo zato primerno pripraviti in 1 priprava obstoja ali v soparjenju ali v zaparjenju ali izluganju z mrzlo vodo.
Sopar jen je:
S soparjenjem pripravimo najtemeljitejše in ni] hitrejše nove sode, ali kakor pravimo, jih «ovinim" Iz kotla, v katerem se napravlja sopara, pustimo p> tom cevi uhajati soparo tako dolgo v sod, da postane' zunanji strani topel — kar traja pol do tričetrt ure1 zavisi od velikosti soda — in da se izteka iz vehe J* polnoma čista tekočina. Pri tem opravilu položimo s na kako stolico (kozačo) tako, da je obrnjena vel navzdol, in skozi njo pustimo soparo v sod.
Kovinasta cev, po kateri se pelje sopara iz skozi veho v sod, ne sme vehe popolnoma zama^ marveč mora imeti zareze, skozi katere lahko uM preobila sopara in izteka tekočina. Ko smo na popis* način sod dovolj izsoparili, ga moramo napolniti s *
sto, mrzlo vodo, ki je pustimo 4—6 dni v sodu. To moramo storiti iz previdnosti, da se prepričamo, ali smo s soparjenjem odstranili v resnici vse one snovi iz lesa, ki bi škodovale vinskemu moštu ali vinu. Ako je voda, ko jo po štirih ali šestih dneh izpustimo, čista in brez okusa, je sod pripravljen. Ima po voda tudi najmanjši okus ali duh po lesu, ali ako seje skalila, moramo sod vnovič napolniti z vodo, ki jo pustimo ravno tako dolgo v sodu, kakor prvo. Pustiti vodo dalje časa v sodu, ko štiri do šest dni, meneč doseči s tem popolnejši učinek, odločno odsvetujem, ker bi se lahko razvil v vodi zopern duh.
(Dalje prihodnjič).
Jesiliavost sadjevca in vina. Ta bolezen napada naš sadjevec in vino tako pogosto, da pač ne bo nepotrebno, ako obširneje spregovorimo, kaj ta bolezen povzroča in kako se je ubranimo. Ravno v tem času se pri napravi sadjevca in trgatvi greši največ in povzroča poznejši nastop te bolezni. Ocetna glivica (Mycoderma aceti) je gliva cep-ljivka, t. j. množi se s cepljenjem posameznih glivic na več delov. Jesihovost pdvzroča s tem, da presnuje alkohol ▼ ocetno kislino. Neobhodno potrebno je pa za razvoj zračni kisik in toplota. Tam, kjer teh dveh pogojev ni, se ona ■e more razviti. Ako iz tropin napravljamo ocet, pustimo tropine namočene tako, da vpliva to na nje zrak in toplota. Cim več je od teh dveh faktorjev tedaj na razpolago, tem preje se napravi ocet. Pri močnejših vinih oziroma pri žganju, kjer je preveč alkohola, tam jesihova gliva ne more živeti, zato so tej bolezni podvržena bolj slabša vina in posebno sadjevec. Da se tej bolezni ubranimo, je potrebna skrajna snažnost pri napravi vsake pijače. Vsako orodje, ▼sak stroj se mora po uporabi takoj dobro izmiti, ako nočemo, da nam tanka plast tekočine na orodju itd., ki je izpostavljena zraku, ne postane kmalu ocet. Ocetne glive se na neumitem orodju ,prešah itd. grozovito razmnožijo in prenesejo v pijačo. Ako smo imeli pijačo v dobro zapolnjenem in snažno umitem sodu, dostikrat te glivice vsled tega, ker jim primanjkuje zraka, ne morejo več delovati. Kakor hitro pa je sod napol prazen, začnejo svoj posel in končno imamo proti koncu najbolj fin ocet. Pri sadjevcu premnogokrat povzroča, posebno tam, kjer je priprava tega nesnažna ali počasna, dodatek vode jesihavost. Skoz dodatek vode se je zmanjšal procentni del alkohola, sadjevec je slabši in bolj dostopen delovanju glivic. Ubraniti tej bolezni zamoremo se samo s pomočjo snažnosti in naglega dela pri preši. Popraviti že jesihovo pijačo s tem, da se zmeša z drugo, manj kislo, bi bilo priporočati samo tedaj, ako jo moremo naglo porabiti, drugače bo postalo vse skupaj jesih. Dodatek do 5 gr natrijevega lisulfita na 1 hI, vsaj za nekaj časa ustavi delovanje glivic. Tudi pretočenje v močno žveplan sod je dobro. Ozdraviti se bolezen več ne da. Popolnoma se ustavi s pasteriziranjem, t. j. s segrevanjem na 60—70 stop. C, kar se pa more napraviti samo potom posebnih aparatov. Pri tej vročini glive poginejo. Jesihavost je bolezen, ki se o-zdaviti ne da, temveč je možno, da se ta bolezen ustavi. Vinogradniki in sadjarji upoštevajte, da je prvi predpogoj umnega kletarstva: snažnost vseh posod in vsega orodja. S snago se jesihavosti izognemo popolnoma.
Kako bo šla letos trgovina s sadjem? Rano sadje ima slabo ceno, ker ni odjemalcev, blaga pa je po vseh delih tlržave v obilici. Osobito bogato so obrodile slive. Nemško-avstrijski in nemški trg je za naše sadje nedostopen, ker je valuta v teh državah padla tako nizko, da ne morejo kupovati Nemci sadja. Vsled tega je najboljše, ako ljudje slive kolikor mogoče mnogo posušijo. Suhe slive imajo lepo ceno. Že sedaj se oglašajo kupci iz nordijskih pokrajin za suhe slive. Za pozno sadje bo mnogo kupcev in sicer iz Anglije, Italije, Holandije, Češke in Švice. Le škoda, da je trgovina v rokah posameznikov in bank.
Sadna razstava v Celju. Nova grupacija držav po svetovni vojni zahteva z brezobzirno doslednostjo nove orijentacije v pogledu naše sadne trgovine. Z brez-primerno vztrajnostjo in žilavostjo zasledujejo sosedje v inozemstvu samo en cilj: Kako pridobiti za svoje sadje častno in trajno pozicijo na svetovnem trgu, kako zvišati domačo produkcijo ter postati neodvisen od sosedov. Tudi naše sadjarje čakajo težki boji in velike naloge. Vreči se moramo nemudoma na delo, da iz-vojujemo pristiž v tekmovalni borbi ter zasiguramo našemu sadju ono mesto na svetovnem trgu, katero mu pripada. Kot prvi korak k temu velikemu cilju naj bo sadna razstava za Slovenijo, ki se vrši od 8. do vključljivo 15. oktobra t. 1. v Narodnem domu v Celju. Ta razstava naj pokaže širši javnosti, osobito pa sadnim trgovcem tu- in inozemstva, kaj premoremo, prepriča jih naj o izborni, že ponovno na svetovnih razstavah z najvišjimi priznanji odlikovani, neprekoslji-vi kakovosti našega sadja. Ona naj bo živa knjiga, iz koje bo posnel naš producent — sadjar, katerih smernic se bo moral držati v bodoče, da doseže najvišji čisti donos in gospodarski uspeh v svojem sadjarstvu. Ker je samo še mesec dni časa, je treba brez odlašanja na delo. Pokažimo, da zamoremo tudi v tej kratki dobi nekaj ustvariti! Vsakdo, ki se želi udeležiti sadne razstave, se naj obrne nemudoma na uredništvo «Slov. Sadjarja«. Ljubljana, da se mu dostavi program in prijavnica za razstavo. Vse podrobne podatke bo lahko posnel iz razstavnega programa .
Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 18., 19. in 20. septembra na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 9.—12. in od 14.—17. ure dnevno. Zanimanci in zanimanke naj prijavijo svojo udeležbo potom dopisnice najpozneje do 16. septembra ravnateljstvu zavoda.
Enodnevni tečaj za obiranje, spravljanje in shranjevanje sadja se vrši dne 14. septembra t. 1. na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk, ki je brezplačen, se vrši teoretično in praktično od 9.—12. in od 14.—17. ure. — Vspričo letošnje ugodne sadne letine je največjega pomena, da se bogati sadni pridelek primerno spravi, shrani in vnovči. Na omenjenem tečaju se nudi vsakomur najlepša prilika, pridobiti si ono' temeljno znanje, brez katerega je vsak uspeh v sad-
jarstvu izključen. Podala se bodo tudi važna navodila z | ozirom na sadno prodajo. Zanimanci obojega spola | naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najpozneje do : 10. septembra ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole j v Mariboru.
' o»	J»*»L mamammtomi**	tssaunai
O POMENU MARIBORSKE OBRTNE RAZSTAVE.
Vsestransko važnega pomena za našega kmeta ter vinogradnika so naše obrtne razstave, ki se prirejajo i vsako leto po naših mestih. V našem obmejnem Mari-; boru bodo letos priredili obrtniki veliko obrtno razsta-I vo, ki bo odprta občinstvu od 8. do 17. septembra t. J. : Ta razstava bo v velikem obsegu, važna, podučna ter pomenljiva, da si jo ogledajo vsi sloji našega naroda — posebno pa še poljedelci in vinogradniki. Za našega kmetovalca bo podučna razstava: poljedelskih strojev, orodja, sadnih mlinov itd. Za naše vinogradnike in sadjarje pa bo letošnja mariborska obrtna razstava še posebna zanimivost, ker bo na njej razstavljena nova stiskalnica (preša), ki je izum gospodarskega dopisnika našega lista in bivšega oskrbnika posestev in vinogradov Štajerske hranilnice v Podlehniku. — Stiskalnica je urejena tako, da stiska neprestano (kontinuier-lich) s poljubno težo od 10—100.000 kilogramov. — Doslej je bila v rabi domača stiskalnica na vzvod. Ta stiskalnica je, vsled marsikaterih prednosti, uspešno klubovala raznim novotarijam, ki se niso mogle udomačiti. Bistvo njene posebne uporabnosti obstoja: 1. v vzvodu, 2. pa v prosto viseči obremenitvi «drevesa«, ki učinkuje s pomočjo listne teže v dvojnem oziru: elastično (gibčno) in neprestano. Ta stiskalnica (domača preša« na vzvod) pa ima samo eno hibo: za njeno zgradbo je treba veliko lesa in veliko prostora.
Gospod Rudi je prednosti stare stiskalnice uporabil z velikim uspehom v novem sestavu svojega izuma. Stiskalnica g. Rudla je v svojem bistvu še bolj elastična, nego stara preša, h krati pa deluje s pomnoženo silo, ne da bi rabila toliko prostora, kakor njena prednica. Možnos tpritiska je odvisna od poljubne vpostavitve vzvoda. Morebitna popravila lahko izvrši vsak tesar. V tej okolnosti leži brez dvoma največja prednost Rudlove stiskalnice. Pri drugih, zlasti železnih konstrukcijah, mora popravljati mehanik, dočim pri novi stiskalnici ni potrebno. V ostalem pa si naj ogleda vsakdo, ki se za stvar zanima, to stiskalnico na obrtni razstavi, kjer bo interesentom pod posebno streho na vpogled.
.........IIIII III lili....... -mi II lil■ I ■■»»^-.^.vt—..	w
NEVARNOST, DA NE 60 SOLI I
Sedanja vlada v Beogradu, v kateri sedijo demokrati in slovenski samostojnež mesar Pucelj, je kuhinjsko sol dala pod monopol, kakor tobak. To se pravi, samo vlada, oziroma od vlade pooblaščeni trgovci smejo tržiti in prodajati sol na veliko. Nasledek tega: Sol se je takoj silovito podražila in izginila. Predno se je uvedel monopol na sol, smo dobili fino kuhinjsko belo sol iz Nemčije po 5—7 K kg. A danes moramo plačati za grobo, z vsakovrstnim smetjem pomešano morsko sol 15—16 K. Advokat in demokratski poslanec dr. Kuko-vec je dosegel, da je v Mariboru dobil pravico edini trgovati s soljo veletržec Tonejc. Drugi nihče ne sme naročevati ali uvažati kuhinjske soli. Tonejc bi moral imeti za Slov. Štajer v zalogi stalne 32 vagonov soli. Tako se glasi postavna določba. A ker Tonejc nima dovolj kapitala, nima v zalogi ne enega vagona soli. — Trgovci na deželi, n. pr. oni iz daljnega Prekmurja, Prlekije, Dravske in Mežiške doline so danes brez soli. Sol bo postala v par tednih velika redkost, kakor žafran. Monopolna uprava ne dovoli, da bi slovenski trgovci smeli uvažati fino in zdravo rudniško sol iz Nemčije ali N. Avstrije. Za nas Slovence je določena ona neokusna morska sol, ki je polna razne gnusobe. V Mariboru da Tonejc pri mlinarju Lierzerju zamleti morsko sol s smetjem vred. Fina bela kuhinjska sol pa ide — v Beograd in Srbijo. Iz gotovega vira nam je znano, da se je nekaterim trgovcem v Celju in Mariboru posrečilo pripeljati iz Zagreba ozir. iz Gradca več vagonov snažne nemške soli. A kaj se je zgodilo: Vlada je prepovedala to zdravo nemško sol prodajati v naših krajih in je trgovcem sol zaplenila. Kdor tega ne verjame, naj vpraša pri mariborskih trgovcih Berdajs, Tišler, Ziegler itd. Vlada, ozir. njen pooblaščenec «Monopolna uprava* je v Uradnem listu dne 24. julija izdala strogo prepoved dovažanja soli iz Zagreba v Slovenijo. Kaj se to pravi? Ti Slovenec moraš uživati smrdljivo morsko sol in če soli ne bo, uživaj hrano nesoljeno! Če izbruhne kaka dalje časa trajajoča stavki na železnicah ali premogovnikih, se zna zgoditi, da bo Slovenija brez soli. A še eno! Pogodbeno je določeno, da bi morala tvrdka Tonejc oddajati sol po 9 K 60 vin. 1 kg, a prodaja jo po 12 K 50 vin. Zmletje in transport mora plačati še oni, ki jo na drobno prodaja. Tako skrbi sedanja vlada za najpotrebnejše življenske potrebščine.
Pozivamo vse občinske odbore, zadruge in druga gospodarska udruženja, da protestirajo pri vladi proti takemu načinu preskrbe s soljo. Zahtevajmo, da se monopol soli takoj odpravi. Te proteste pošljite našim poslancem.
___
Pobiranje trošarine na žganje. Kuhanje žganje proti i plačilu trošarine se izza 1. septembra t. 1. ne prijavlja več pri davčnih uradih, temveč edino le pri oddelkih finančne kontrole. Izza 1. septembra sprejemajo davčni uradi le prijave za kuhanje žganja v onih žganjarnah, ki imajo posebno dovoljenje, da plačujejo trošarino za prijavljeno kuhanje žganja še le dva meseca po prij^vljenju. Kuhanje žganja se mora prijaviti vedno pri onemu oddelku finančne kontrole, v katerem okolišu se bo kuhalo žganje. Prijave se vendar sme starejšina oddelka finančne straže, ako
dopušča kontrola, ta rok primerno skrajšati. Trošarina so vplača s poštno položnico, ki jo brezplačno izdsP oddelek finančne kontrole, pri najbližnjem poštnem uradu. Tisko-v|ine za prijave se dobijo pri oddelku finančne kontrole proti povrnitvi nabavne cene po 50 para za polo.
Podraženja živeža v Beogradu. Cena surovemu maslu je poskočila za 10 din. in stane 1 kg 60 din. Pšenica se je podražila za 10 din. pri 100 kg. Bela moka stane 750 din. 1 kg, krušna 8 din., koruzna 6 din., govedina 14, teletina 13, kravje meso 38, surova slanina 35, suha 36, mast 3S, sladko mleko 5.50 1 1, kislo 8, krompir 4 din. ' Na svinjski sejem v Mariboru dne 25. avgusta 1922 se je pripeljalo 180 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 400—600, 7—9 tednov 720 do 900, 3-4 mesce 1400—1600, 4-6 mescev 1700—1900, 8 do 10 mescev 2600—3500, 1 in pol leta stari 400—450« kron. Koze po 450 kron.
Trg z usnjem in surovimi kožami. Cene usnja so se v zadnjih 14 dneh močno dvignile, ker tovarnarji danes valu-tarično računajo in se določajo cene usnju po kurzu jugoslovanskih kron v Curihu. Današnje informativne cene so sledeče: vache-podplati K 270 do 280 kilogram, — podplati trikrat vsajeni (IIIzoc) K 280 do 300 kilogram, okrajevne (aferni) K150 do 160 kilogram, notranji K 220 kg, vratovi K 180—185 kg, gladke kipse K 380—400, kilogram črne gladke teletine K 500—520 kilogram, rjavo usnje za 20—30 K dražje pri kilogramu. Te cene veljajo pri odjemu v večjih množinah.
Hmelj. Na kmeljskem trgu v Žatcu je bilo tudi v preteklem tednu povpraševanje po hmelju precej živahno, čeprav i cene stalno padajo. Za hmelj srednjedobre kakovosti so ponujali po 600—800 K za 50 kg. Na Češkem pričakujejo letos srednjedobro hmeljsko letino. O kaki hmeljski knpčija letošnjega hmelja še dosedaj ni nobenega govora. Ne Češkem bodo letos za 60—70 odstotkov hmelja več pridelali, . nego v lenskem letu, nikakor pa ne bodo pridelali one množine hmelja, nego v lanskem lektbfspulh mvaSi-kiPKPK žine hmelja, katero so pridelali leta 1920, namreč 75.000 stotov.
Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenije « stanje hmeljskih nasadov. Žatec, CSR, 17. avgusta 1922. P» nekaterih deževnih dnevih je nastalo danes vendar lepo vreme, katero kaj ugodno vpliva na razvoj hmeljskih kobul. V nekaterih krajih se je pokazal bakreni palež. Vlage ima zemlja sedaj zadosti; lepo vreme je potrebno. V nekaterih občinah , s© >je že pričelo z obiranjem. O cenah še danes ne more biti govora, ko še nimamo izgotovljenega blaga. Žatec in okolica bo imela letos sicer obilo, pa le srednjo letino. Kakovost hmelja bo pa najboljša. Cene še vedno padajo in se za 50 kg hmelja (iz leta 1921) srednje kakovosti plačuje le po 800-1000 č. K.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 350 naših kron, francoski frank stane 26.20—27.20 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.46—0.52, za 100 č. kron 12 80—14.60, za 100 nemških mark 25.40—28,— in za 100 laških lir 1528 [ do 1640 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.50 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega pero-j čila je vrednost naše krone poskočila za 5 enot.
Koliko starost dosežejo nekatere rastline? Uprav ; občudovanja vredno je, kako visoko starost dosežejo i nekatere rastline. Visoko starost učaka takozvana stolet na aloa, ki cvete v svoji domovini vsako šesto do deseto leto, pri nas pa le vsako štirideseto do šestdeseto leto. Palme učakajo starost 250 let, bršljan raste do 450 let. Pravi kostanj živi baje črez 800 in hrast 1600 S let. Pač lepa starost.
Zakaj lastavice pred dežjem nizko letajo? Kadar nastopa deževno vreme, za katerega oznanjevavke smatramo običajno lastavice, tedaj jih vidimo letati nizko, deloma v bližini čred, kjer obletavajo tudi človeka v največji bližini, deloma v vodi, pri bajarjih, jezerih in rekah. Kadar že dežuje ali divja nevihta, jih vidimo na zidovih, poslopju in grmovju, kjer najdejo le količkaj varstva- proti neurju. Obregavajo se prav tik ob stenah in drevesih. Ceni« vse to? — Odgovor je naraven. Na ta način vznemirjajo žnželke, ki so se bile poskrile in si poiskale tihega kotička za počitek; lastavke jih spravijo pokoncu, da jih potem ietaje pozobljejo. Tudi po travnikih in žitnem polju leta lasta-vica prav tik nad biljem in klasjem, da vznemiri družino raznih mušic, ki jih potem brez truda zajema ▼ Široko odprti kljun. Po travnikih je najrajši za petami pridnim koscem in brhkim dekličem, ki grabijo in spravljajo seno v kopice; pri tem prepodijo mnogo mrčesa, zlasti kobilic in malih škržatov, ki zapadajo trumoma našim ljubljenkam v zaželjen plen. — Kako zelo, da je let žužkov odvisen od od vremena, to lahko opazujemo pri zelo spremenljivem, hudomušnem vremenu. Mnoge žuželke letajo le, kndar sije solnce; kakor hitro pa se skrije njegova obla en oblake, sedijo tudi žuželke lene kot polži na rastlinah.
Dopisi.
Limbuš pri Mariboru. Pri nas imamo sicer javno tehtnico, toda z njo nam ni veliko pomagano, kajti ako pripelje kmet kako blago na tehtnico, ni nobenega človeka pri tehtnici. Blago moraš ali peljati nazaj domov, ali pa moraš po cele ure čakati, da pride odkod oseba, ki stefata Mag«, i Poživljamo merodajno oblast, da nemudoma odpravi ta ne-dostatek in da po nepotrebnem ne bo ljudstvo tratilo čas l in trpelo škodo!
Jarenina. Huda in ostra je sodba, ki jo je naSe ljudstvo izreklo nad samostojnimi poglavarji. Ko je vrtojbski Mermolja privandral kot ubog begunec v naše kraje in je širil Samostojno, smo mnogi drveli za njim. Objnbljal nam je nebesa na zemlji. Sli smo na led. A ko je postal kar v dveh letih milijonar in ko smo videli, da je napeljal vse vode samo na svoj mlin in za svoj ter Pucljev žep in ko smo sprevidli, kako nas Samostojna v Beogradu vedno bolj in bolj prodaja pravoslavnim srbskim centra-listom, so se nam oči odprle. Pri nas v Jarenini, v sosednjem Sent Jakobu, Sv. Marjeti in Sv. Kungoti šteje vsega skupaj Mermolja samo še par desetin pristašev. To so sami tahači in taki, ki nimajo pri jludstvu prav nobenega «gleda. T« kozle mu tudi iz srca privoščimo. V nedeljo, 27. se jc videlo, da se vsak pošten mož in mladenič sramuje biti med samostojneži. Vsakdo pravi: «Ja, če se še do sedaj nisi spametoval in sprevidel, da nas Samostojna vodi v gospodarski pogin, potem ti ni pomagati.« Vladi pa kličemo:
KDOR UPORABLJA
podaijš» t raj aoat svojega psi>lla.
Glavno zastopstvo in zaloga:
BUNCindrug, Liubüana. Celle. Marib
«Daj nam volitve, da obračunamo s samostojnimi izdajalci!»
Gornja Polskava. V Narodnem listu je nek dopisum ^priobčil ostudno laž, češ, da so samostojneži na svoje stroške popravili zanemarjeno cerkev, ter da je nek duhovnik imel politično pridigo. Bes je sicer, da je pridigoval S. g. ravnatelj dr. dr. Jerovšek, toda njegova pridiga je bila strogo cerkvena in ni bilo v njej nobene besede o kaki politiki. Dopisunu bodi še povedano, da so cerkev dali popraviti farani in ne morda samo oni, ki trobijo v rog Samostojne. Laž ima pač kratke noge!
Polenšak. Lepe razmere vladajo in krilatijo na naši •Seli. Naš učitelj se briga le samo za sokolsko vzgojo in »okolsko himno, da bi se pa otroci priučili tudi kaj za življenje potrebnega, to mu je deveta briga. Mi katoliški stališ! iz Polenšaka pa pravimo, da Sokol nikdar ni merodajen aa življenje, ampak drugi šolski predmeti! Dokler mi ne bo-■jeo videli, da bi naš šolnik prišel vsako nedeljo k sveti maši fkjer ga zdaj ni nikdar!), ne bomo zadovoljni s šolo. In ie ne bo vsakikrat spremljal otroke k šolskim svetim ma-gam, kakor so to delali njegovi predniki, ter pri-fetopal večkrat k mizi Gospodovi, mu mi sploh svojih otrok me zaupamo več. Vprašamo okrajno glavarstvo v Ptuju: ali ima šolnik orožni list za vojaško repelir-pištolo, da jta sme nemoteno okrog nositi. Ko se po nedeljah zvečer vinjen vrača iz gostilne, med potoma kar meni nič tebi nič strelja na mirno hiše čuvajoče pse! Radovedni smo, ali je on konjederčev pomočnik ali pa ima mogoče sam konjaško fconcesijo!
Mala Nedelja. V bratskem objemu so se našli naši demokrati in samostojneži pri zidanju Sokolskega doma. Pri-fekovali so državno pomoč od belgrajske državne blagajne, W katero plačujejo tudi krščanski davkoplačevalci. Ker pa slenarja ni bilo od nikoder, samoslojnih in demokratskih aaslepljencev pa je pri nas malo, zato so začeli zbirati tudi 535ed pristaši Kmečke zveze. Da bi dobili več lesa in denarja, f.o obljubili našim ljudem, da bo tudi Kat. izobraževalno 'društvo lahko imelo svoje prireditve v Sokolskem domu. SKTjifa pač ni sram, če svojo itak kosmato vest še malo bolj «bremenijo s kako lažjo. Ker pa je velika večina naših fara-®ov prepametna, da bi verjela samostojnim in demokratskim ¡časopisom, zato razglasijo prireditve svojega liberalnega fismburaškega in pevskega društva v katoliških časopisih. "Največ je žrtvoval za Sokolski dom trgovec Senčar. Če bi /obiskovali njegovo trgovino samo samostojneži in demo-Jkrati, bi prišel že davno na boben in si ne bi sedaj štel mili-'jonov. Od prevelikega zaslužka, ki mu ga je dalo katoliško ¿ljudstvo, naše in sosednjih župnij, daje sedaj desettisoče za Sokolski dom, da bi se v njem zastrupljala naša mladina in pačila pijančevanja. Nismo pa še slišali, da bi bil podaril jvsaj en centimeter blaga kakemu siromaku, ki hodijo skoraj n»a pol nagi okrog in si vsled prevelike draginje ne morejo feopiti obleke. Naše ljudstvo pa se ne bo ogibalo samo Mkolskih prireditev, ampak tudi sokolske trgovine. Nad-Cičitelju in učitelju pa svetujemo, naj najprej naučita šolarje globro citati in pisati in še le potem naj skušata rešiti demokratsko in samostojno stranko poloma, kar še malo bolj
učeni ljudje ne morejo doseči.
Ljutomer. Telovadni odsek Orel v Ljutomeru proslavlja na praznik dne 8. septembra svojo desetletnico društvenega obstoja. Opozarjamo vsa sosednja katoliška društva, vse orlovske odseke in cenjeno občinstvo, da pohitijo na ta jubilejni dan v Ljutomer. Pred desetimi leti še ni bilo tukaj naših dičnih Orlov ne Orlic, ne Orličev, toda danes navdušena mladina iz Murskega polja in ljutomerskih goric z radostjo in zadovoljstvom gleda na uspehe svojega desetletnega dela in 8. septembra t. 1. hoče dati vidnega izraza svojemu veselju nad sijajnim napredkom orlovske organizacije v ljutomerskem okrožju. Mladeniči in dekleta, očetje in matere, vsi, ki se še do zdaj niste zanimali za orlovsko idejo, pridite in videli boste, da so naši cilji le naprej, da se zbirajo v orlovstvu čete ponosnih fantov in deklet, da se gojijo v orlovstvu odlični značaji, ki so pripravljeni še nebroj desetletij braniti našo mater sv. Cerkev in domovino. Pridite in utrdili se bomo zopet in skupno prisegli «Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci... Bog živi!
Ljutomer. Spored velike orlovske slavnosti oziroma proslave desetletnice je sledeč: Na predvečer dne 7. sept. ob i 8. uri bakljada, mirozov, kresovi in spuščanje raket. Dne | 8. sept. ob 5. uri zjutraj budnica. Ob 8. uri sprejemanje gostov, ob 9tih cerkveni govor in sveta maša na Glavnem trgu, nato obhod. Ob 3h popoldne javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja na Strasserjevem vrtu. Po telovadbi prosta zabava. Udeleženci, ki želijo imeti naprej preskrbljene obede (a 30 K), naj to pri poslanih okrožnicah pri svojih odsekih naznanijo. — Bog živi!
Ormož. IZJAVA. Tukajšnjim gospodičnam na pošti se od od strani gotovih ljudi predbaciva, da so za katoliški shod v Središču pletle vence in z rožami okrasile orlovsko zastavo. To vse bi se naj godilo v mojem stanovanju. Da ne bodo omenjene gospodične radi mene ali ormoškega Orla po nepotrebnem preganjane, izjavljam javno, da jaz teh poštnih gospodičen niti osebno ne poznam in niso, kar so v Ormožu prestopile niti praga mojega stanovanja. Vence pletle in zastavo okrasile so domače gospe in Orlice. Ker je vsakomur prosto dano, da simpatizira s Sokoli ali z Orli, je pač žalostno, da se ravno pri nas dela izjema ter se pritiska na nelep način na državne uslužbence, ki hočejo biti nepri-
stranski. Sicer pa nas tolaži zavest, da plesti vence za orlovsko zastavo ni za nobenega poštenega Slovenca ali Slo-venko nečastno, a nečastno pa je, nekoga sumičiti in prega« r.jati zaradi tega in če bi tudi bilo res. I. R.
Ormož. Odbor za stavbo Katoliškega doma prosi vse tiste, ki so obljubili prispevati les ali vožnjo, da*to nemudoma storijo, ker stavba mora biti v 14 dneh ali treh tednih pod streho. Za pripravljalni odbor: Ivanuša, 1. r. predsednik.
Sromlje. Tudi pri nas je postalo društveno gibanje nekoliko živahneje. Dne 15. avgusta so imeli po večernicak fantje in dekleta Marijine družbe poučni sestanek. Z de-klamacijami je nastopilo 7 deklet in 3 fantje. Za vse to gre rpelepa zahvala č. g. župniku kot voditelju Marijine družbe. Na sestanku je bilo navzočih 64 deklet in žal le 8 mlade-ničev. Kakor po drugod v brežiškem okraju, tudi nas šiba, suše silno tepe. Letina bo letos pri nas zelo slaba, le vinogradi obetajo dobro letino.
Zabukovec pri Grižah. Poroča se nam: Strokovna zveza rudarjev tukajšnjega premogovnika je meseca januarja t. L poslala upit poslancu Gostinčarju, da se nam ustavi krivično uvedeni dohodninski davek. Imenovani poslanec je to tudi dosegel. Nadalje je poslala imenovanemu poslancu prošnjo, da se naj nam rudarjem izplačuje mezda štirinajstdnevno. Zahtevala je tudi, da naj samski rudarji zopet dobivajo premog kot deputat. Toda višja oblast se ne-gane in noče uslišati naših prošenj, katere so ji predložil poslanci SLS. Rudarji se nahajamo v težkem gmotne» položaju, kajti mezde so ostale od lanskega leta nespremenjene, dočim je narastla draginja za 100 in še več odstotkov. Pomoč je nujno potrebna. Vam tovarišem rudarjem pa kličemo: Organizirajte se v naši Kršč. strokovni zvezij kajti edino SLS oziroma njeni poslanci so tisti, ki imaj« srce za uboge rudarje!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pri nas smo dosedsj imeli dve trgovini, ki ste popolnoma zadostovali in ki ta niste podpirali nobenih protiverskih organizacij, najmaii pa brezverskega «Sokola». Toda priklatil se je k nam možakar, ki je vnet Sokol. Čudimo se, da je temu ptiču dala v najem svoje prostore že od nekdaj odločno katoliška Fin-žgarjeva rodbina. Ako pa ta novodošli trgovec misli, da k delal pri nas dober «kšeft» zato, ker je vnet agitator za Sokola, se presneto moti. Za sedaj mu le svetujemo, d&
i
Harmonij	i Vrtnar rEfffiÄ
6 oktavam in fiio lidelan j« ca prodaj pri Leopoldu Cvetko, orgv nUtu v Po« trtka.	703
Dijaka
ciljih rairaior vza-
mlaišlh otrok, sprejme v it&lzm slaibo. Stanovanje '.»slgurane, plači po dogovoru. Ponudba aa: Je i Uršk, vlaika trgovina, Ora si ob-Dïavi.	712
Ptaidn n *aio P°,,,tT0 ■ jrrUUil njivami, trarnlkom
nna w debrim iti.cu poleg cerkve
pil Sv. Mzitlun prj Vbrbtrgu 48,
710
IJtaKAI» stM 1 la fetrt Iet*
se »tod» pri rmcu P »mar, D$v?ca Msrja v Breij» ¡«t «1, obllta Dol.on pri Maribora.	71E
Oženjen SÄ
Ioskíb i tudi
w stdje ejstvo ia utoantia (»zgoja swlenjadl) popolarra« raznme, lije táalno »hi.o. NatSop t kij ali i
S. oktobrom. Dopl»i petd ,, Vinote dar 708", poita I;aajko;ol pri Itanoia.	703
Približno 100 "
«inakih aeduT, razi č«e velikosti 5 «oda po ogedai ceni tvrdka Kurka •.ta Wlld! na Polztli pr! Celju. 701
Širite naše liste!
2 kovaška vajenca
r itsreatl 11—16 let aprejm* latan F«rení«k, ko ral ti mojster, Breiice cb S«i. 1—I 7 IS
in kresu ia aietr aa dptuale pridelka. Zeml]i6, Mariboj>( Koroičeva nI ca 7. _ 709
& upi in posestvo
obitojtie med drugi a tadl Is nt-fcej vinograda in eae vin!6»>ijo ▼ biiiini Sr. Jakoba v S or. g*r. — Postni bo na nail »v: Joi'p'n» Fiooiar. 8t. Jakob v Slor. gor. 707
îman« « pwdaj ea«ga ko-tiiiMxn „j, u težko T0j0j9)
10 let itartga, eeua 26.000 kron la «na kobil«, 6 let staro aa telko voinjo ia koles »II, cena 84 0®;i K, ob« j» ko SBBoljira. Ira» Groba i*k, siar.; B/eilce itev. 14. 705
$lu2ba organista
in etrkovnika prl ftrai oerkvi M. B. Kalobje p. «i. Jarij eb jai. iel. *e odda a 1. ok¡obr«m 1 L Pred-aoit imajo oienjeni. Veé so paisve pri iapnea nraia aataieao. 711 1—8
Ví i 9 T Z t grehu s 2 lo četrt T "» orali t njej j« 18 prostorov, s potrebnimi sgraibami, s« lahko takoj -seli v ajo, z elektriko, spsscbna ia vsako podjetje se preda pod ugidn>ial poboji. Vpriiia o« V. fisttak, Zagreb, Pal-motisva a lica 18.	631
i Kot učenka želi
stopiti t kahtajo. Naslov v spravi ihta.	1-8 718
Voz-piato
storo nor, s« p« e«d proda. — j Vf ralat' Joief Kras^ak, Erfe-' v'na it. 8 pri Miri ora (bllau Kamaice).	1—2 698
Dve veliki oljnati sliki
na pndstav ja ar. drniino, droga i pa Mirijo roisavoasko, s t r«k!mi ; okvirji, obs sliki prlairat za kako cerker ali kamelo, se pseooi pra-dateprl orglarskem mojstra Bra d! r £>tro3imayerjevi sl.ct, Marloor.
7.6
Itaklo 16	la
»FÜR IC	te vsaaio ts-
-ej w shžb -. Ivaa Jaaislk, Sjoi.
S r. Ka igo ta pri Haiikora. 704
Sprejmem £35?^
trezno¿» ktapia k dvema konjema,
preiaost imsjo tisti, ki so dobro is'oib.-al pri kesiib. neieJna plači 7*0 d i 800 K. Vitop taroj. Poaadbo: Franu Fijavl, trgovec, tt. Jurij ob jaz. iel 1—17C0
za zvonove in kovine, poprej [IA 198 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu, — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgakuce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za briz-galne i. t. d. — — Inž, i. & H. BuieS.
Zdravnik dr. Sedlácek
ordinira zaiasno v Ljutomeru, Stari trg štev. 29i
Va Hî 1A E* redai obéni zbor 1 aULW brcnilaioe ta pois-} jUniso pri Sv. Kaaigaidi aa P«-^ korja, k, se vril dae 8. sspteab. t. 1. po veisra cik v p<s*j latikth p'Oitcrk. T spored: 1. Poroillo ñafiéis tva in nidnrstra. 2. Volitev načelitra in nadzorstva. 8. Rasni taini predi« gi.	721,
Dnoto prvoiolaa «e sprejme
ijiia<t , Tg0 0iklb0 M„i_ bor, Cankarjeva alita 16.
1'iiiičaB*
z mc delavskimi močmi se sprejme pri SCHWAB, Hrastovec št 15, občina Zavrče;
Vpraša se naj tam, ali pa Ptuj, Gl-ivni trg 13. 1—3
720
Kdor si hoče oskrbeti
vsakovrstne poljedelske stroje in priprave kakor: vitle, mlatilnice, žitne čistilne mline.j trijerje ali odbiralnike, slamoreznice za ročni ter pogon na vitel, sadne in grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-karje, sesaJke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, kosilne stroje, dvorezne koruzne sejalce stroje, okopalnike in osipalnike, izbomo pocinkane brzoparil-nike v velikosti 50 do 120 1, brzoparilne lonce in slamorezne noie i. t d. naj se obrne zaupno na znano domačo tvrdko

It"
Najdeno!
V trgovini g. Franci LaVa v Ma- ; ribor«, Gosposka nica ji bi a ob prllkl Pcrcljaakolovega romanja »gibljena denarnici s sredujevi-soT s v oto di nuj v Kdor js izgubil, naj se oglasi bri g. Laha. i 707	f
2 breji kobili
lepi, rjave barve, stari 6 do 7 let, 15 do 16 pest! visoki, so na prodaj ali se pa zamenjajo za 2 konja t primerni velikosti. Ponudba na »Delavsko pekarno«, Maribor Tržaška cesta štev. 36-38.	1—2 69>
Ivan Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
nasproti glav. kot.
ir
Tovarni ka zaloga reškega h ang!e5ksgama-nufčktuMEga blaga ss
dobi p 3 najniž. cenah pri
J. TRPIM
Maribor. Glavni trg 17.
ds-mo-
Viničarja ^
ï»l iprolno Franc B-.k, Sr. Marjeta eb PosatsL	714
k»	9<*be»
kv mn#9 mrnhe, fiiol.	vseh irst Sita
ter sploh vse deželne pridelke kupuje po!najviSji dnevni ceni tvrdka	vdf
J, Dečko. Celje, Glavni trg 10.
tik farne cerkve, (prej f^iian Hočevar)'
¿posti vneto agitacijo za Sokola, sicer se mu utegne pripeki, da bo prav kmalu odfrčal tja, od koder je prifrčal!
Gočova. Pred nedavno je dobila naša kapelica nov jvonček. Ob tej priliki smo tudi nabirali darove za smodit. Toda glej spaka! Pobiranje smo poverili nekemu domačinu fantu, ki se je izkazal kot vnet Sokol. Z nabranimi ¿arovi je odkuril ta ptič k svojim tovarišem v Ljubljano, foda mi smo vkljub temu streljali za ubeglim sokolašem. fa fantalin, ki nas je tako grdo opeharil, ima na svoji kosmati vesti še tudi več grdih pretepov. Taka je sokolska fZgoja!
Sv. Trojica t Slov. goricah. Po dolgi, težki in mučni jolezni je dne 21. avgusta umrl v 33. letu svojega življenja ,aš vrl, plemenit in veren katoliški mladenič Ivan Jagrič. Od božje roke z veliko telesno in srčno lepoto obdarovan, je bil znan in visoko spoštovan čez meje svoje ožje domovine. Zraven velikih drugih vrlin je bil njemu lasten, ¡zvanreden, vedno zdrav in dostojen humor, zaradi česar ga je vse ljubilo, kar ga je spoznalo. Dasi pa od Boga tako ,bdarovan in od ljudi toliko spoštovan in ljubljen, se ni nikdar prevzel, temveč je ohranil vedno strah božji v svojem broško ponižnem srcu, ter vestno izpolnjeval božje in /erkvene zapovedi ter nam postal vzor, kako zamorejo telesne in duševne vrline, spremljene od svete vere osrečiti vsakega človeka. Izvanredno lep in veličasten je bil njegov pogreb; slovo ob njegovem odprtem grobu pa je bilo napo-jeno s tisočerimi solzami. Dobremu mladeniču in vrlemu iinu svet« katoliške cerkve naj bo lahka žemljica!
Marija Snežna. Dne 20. t. m. je imel narodni poslanec SLS gospod Boškar po zgodnji sveti maši pri Mariji Snežni i gostilni Cercer zborovanje. Ker je tukajšnje ljudstvo radovedno slišati iz ust narodnega poslanca o današnjih političnih, gospodarskih in koruptnih razmerah kaj zanimi-rega, je bilo število udeležencev nepričakovano veliko. Si-¿¡er se čita v časopisih mnogokaj zanimivega iz Beograda ji še od dalje doli, da podirajo tam bajtice, na katerih nestih rastejo velikanske palače kakor gobe, da se delajo učrti za železnice po sistemu «pajek» (seveda doli v Srbiji, ie morda v Sloveniji) in da delajo neke višje šole za po-itreščke, v katerih bodo se le Slovenci in Hrvati vzgajali, i« postanejo tako «sluga sem pokoran» onim, ki vihtijo že janes bič nad ubogimi prečani. Iz govora gospoda poslanca Jioškarja smo zvedeli nekaj o srečni bodočnosti, ko bomo Slovenci v državi Jugoslavije lahko tudi svoji gospodarji, ie pa samo hlapci. Seveda smo se na to tembolj prestrašeno »zdramili in stresli, ko je gospod poslanec povdarjal, da i* tega ideala Slovencev vodi morda še trnjeva pot in da celo domačini Slovenci, demokratske in samostojne stranke izdajajo ta ideal, drago nam našo Slovenijo v roke sentralistov. Mi smo na skrajni severni meji Jugoslavije. Mi smo pa tudi skoraj v celoti v taboru ene stranke, ki kmeta, delavca, uradnika in vsako bogo paro zastopa, ki sara še danes Slovenca in ki ima v svojem programu «Slo-renec ostani na tvoji materni zemlji še nadalje Slovenec, sicer kot tak bodi tudi dober državljan, ako ti nudi država trojo enakopravnost ter Slovenija postani avtonomni del». Ta ideal zastopa SLS. Ker skoraj vsak Slovenec pozna boj SLS in tudi pripozna, da le ta ga vodi na poti v avtonomno Slovenijo, smo mi torej kot Slovenci gospodu poslancu Roš-tarju za njegov obisk in za njegov trud najhvaležnejši in tu tudi zagotovimo, da ostanemo zvesti pristaši njegovega mišljenja ter da bomo skušali tudi one domačine o idealu ivtonomne Slovenije prepričati, kateri še danes po zaslepljeni poti tavajo, na katero je bil marsikateri prijatelj prevarano zapeljan, * a se je pred prepadom še pravočasno Tzdramil in se na ravno pot zopet povrnil. S tem pa ni re-ieno, da mi si nismo brati s Srbi, marveč mi tudi istega lju-ijubimo in mu roko k spravi ponujamo, pač pa mi ne maramo današnjih voditeljev sovražne nam ideje avtonomne Slovenije, kočijažev, ki vodijo naš narod in naše gospodarstvo v prepad, koritarjev, kateri nimajo smisla za narodov Hagor ter si od gladu in obupa lačne matere trebuhe maste. Bdajmo avtonomno Slovenijo pogumno vedno dalje, ne «strašimo se pri temu mnogobrojnih ovir in izrekamo stav-ienikom in vsakemu zidarju našo najlepšo hvalo, gospodu poslancu Bajtarju pa na svidenje! Zborovanje je mirno poteklo.
Marenberg. Društva v Dravski dolini se opozarjajo na prireditev podružnice Jugoslovanske Matice v Ma-Tenbergu v nedeljo, dne 8. oktobra 1922, ob 3. uri pop. t Brudermannovi dvorani v Marenbergu ter se naprošajo, da tega dne ne prirede nobene prireditve.
Št. Janž pri Velenju. Tukajšnji č. g. zlatomašnik Mihael Strašek se tem potom prav prisrčno zahvaljuje za premnoge au došle čestitke k zlati maši ter se priporoča v molitev.
Topolšioa. Ni še minulo pol leta, ko je naši občini žu-panoval slabostojni gostilničar Ročnik. Ta ptiček je vrlo dobro skrbel za svoje občane. Koruza, ki je bila namenjena sa ubožne občane, je seveda romala v malhe samostojnežev. Ob priliki prihodnjih volitev bomo temeljito obračunali s samostojneži.
Gotovlje. «Človek obrača, Bog obrne». Že dolgo smo se pripravljali, da bomo 11. avgusta t. 1. slovesno obhajali zlato mašo velezaslužnega gospoda župnika Jakoba Zupaniča, kar pa nam ni bilo dano, ker je že pred letom umrl. Zato smo obhajali samo spomin s slovesno službo božjo za rajnega. Ob obilnem številu vernikov in pri okrašenem oltarju in ob grobu smo se spominjali pred letom umrlega pokojnika; v pondeljek pa smo opravili obletnico in libera prea lumbo z molitvami za rajnega. Priporoča se vsem obilnim "jegovim znancem v blagohoten spomin. Nad njegovim grobom se bere napis:
Bil vzoren si dušni pastir in skrben za ovčice svoje. — Dodeli Bog večni Ti mir, Svet' raj naj plačilo bo Tvoje.
Jurklošter. Lastnik tukajšne graščine zid Henrik Falter, ki se je pa dal krstiti, ima oskrbnika z imenom Drobnič, ki je zelo trdosrčen človek. Ljudem ne dovoli, da bi smeli nabirati travo po gozdih. Neki najemnici je dovolil nabirati dračje. Nekega dne je poslal po njo, da pride na delo v graščino. Ko je pa revica tistega dne bila zadržana in ni "logla priti na delo, je oskrbnik takoj poslal logarja k ženici, ki ji je prepovedal nabiranje dračja v graščinskih gobovih. Sedanji lastnik graščine kakor tudi njegovi predli, so pokupili od tukajšnjih kmetov 16 posestev. Vsa ta 2emija je sedaj že zasajena z gozdovi in drevjem, poslopja Pa, v katerih so poprej stanovale kmečke rodbine, pa razpadajo oziroma so že razpadla. Graščinsko posestvo meri s«daj nad 400 oralov večinoma gozdov. Agrarna reforma kje si?
Jurklošter. V naših hribovitih krajih nam je letošnja suša povzročila prav veliko škode. Ozimine se je namlatilo komaj za seme. Zrnje je drobno kot kumna. Več kot polovica koruze je jalova, krompir droben kakor oreh, fižola pa sploh ne bo nič, edino sadje obeta dobro. Sena je bilo letos polovico manj kakor lani. Kdor še je redil kravico, jo bo moral vsled pomanjkanja krme prodati za slepo ceno. Mesarji ponujajo kmetom za živino kilogram žive teže po 14. kron, meso pa prodajajo po 52 kron. Nas ubogo kmet-sko ljudstvo pač tarejo vse nadloge!
Še nekaj iz gospodarstva.
J. Vezjak:
SUŠENJE SADJA ali kako bolje sadje razpečati.
Ni vse eno, ako nas Bog obdari s svojim blagoslovom s|dne letine, a sadjerejci ne znajo, kako se sadje bolje proda, oziroma kako nam donaša več dobička.
Sadna letina je letos precej ugodna, ter sadjarji pričakujejo nestrpno, kako bodo lahko prodali toli za-željeni pridelek, ker vsak rabi novcev za davek jn še sto in sto drugih potrebščin, ki v sedanjem času stanejo ogromno denarja.
Zato pa treba gledati že sedaj in misliti, kako in kedaj bomo porabili, ozir. prodali sadje. Vsak sadje-rejec bi moral dobro preudariti in preračuniti že vnaprej, kako se mu bo sadje bolje izplačalo, kako se treba pripraviti, ako bi se sadje ne dalo v svežem stanju ugodno razpečati.
Ako je sadna letina obilna in to na daleč okrog, takrat sadjarji ne dosežejo tistih cen, ki bi odgovarjale istočasnim razmeram. Ravno to bo pa letos mogoče še marsikoga presenetilo ter spravilo sadjerejce v neprijeten položaj. Da pa mi povoljne cene dosežemo, je potrebno, da sadje v takšen stan spravimo, da ga je mogoče hraniti za taka leta, ko ni sadja — in to bi bilo sušenje. Suho sadje je trpežno, da lahko čakamo ugodnih cen, tudi pri razpečavanju ni nevarnosti.
Sadje v suhem stanju je tudi tečno, posebno pri domači uporabi, kar posebno povzdiga njega vrednost. Če pogledamo na trg, vidimo, da se suho sadje prodaja 1 kg po 28 do 32 K ali meterski stot po 2800 do 3200 K. — Zadnjo sadno letino se je plačeval kilogram po 2 do 8 K ali meterski stot po 200 do 800 K.
Ako pri tem pomislimo, da da 100 kg svežega sadja 40 kg suhega, je treba torej za 100 kg suhega sadja 250 kg svežega sadja. Pri tem še pa moramo računati drva za sušenje, za 250 kg po 200 K. Ako vse to preračunamo in premislimo, se nam pokaže dobiček, ki presega dva-ali trikratno vrednost svežega sadja. Razlika med svežim in suhim sadjem nastane od 900 do 1800 K. Ako še odštejemo stroške pri stotu suhega sadja, kakor kurjač, vkladanje in izkladanje v sušilnici, pridemo do zaključka, da zgubimo sila veliko pri svežem sadju, ako ga za slepo ceno prodajamo.
Če pogledamo, koliko sadja se pridela pri nas v Sloveniji, ki se proda kar tako v svežem stanju in to po nizkih cenah, nas mora to dejstvo navdati z veliko žalostjo. Težki milijoni gredo v izgubo, katere bi si sadjarji prihranili, ako bi sadje sušili. — Zatorej sadjerej-.u pozor!
Pri nas na trgu vidimo suho sadje le iz sosednih krajev, kakor iz Slavonije, Bosne in Srbije, a iz naših krajev je suhega sadja le redko najti. V bodoče je treba vso pozornost obrniti na to, da bomo sadno letino bolje izkoristili. Posušeno sadje nam prav veliko zaleže v domačem gospodinjstvu. jPred pol stoletjem je bilo v navadi, da je vsaka gospodinja došlemu gostu postregla s pokuhanim suhim sadjem ter so bili tudi delavci zadovoljni z jabolčnimi krhlji. Kruh je bil tistokrat le kot prigrizek, vsak je raje segel po suhem sadju, prav posebno pa še otroci. Zato so pa bili ljudje bolj imoviti kakor dandanes, ker so bolje izkoriščali domače pridelke v lastno uporabo. Dandanes pa vsak vse za slepo ceno proda in za drago ceno kupuje, zato pa je res že na vseh koncih in krajih samo pomanjkanje in nezadovoljnost. Ako bodo sadjarji uvaževali sušenje sadja ter se otresli novodobnega duha ter složno in Bogu vdano izkoriščali od Boga podeljene dobrote, potem bo še le pravo blagostanje.
Kakor je bilo omenjeno pri konoplji v št. 19 «Slov. Gospodarja« z dne 11. maja 1922 o napravi sušilnic, ki so posebne važnosti za sušenje sadja, omenjam še sledeče: Kdor želi suho sadje, ki bo čislano po trgu, naj suši sveže, zdravo (ne piškavo) sadje takole: V sušilnici se najprej zakuri, da postane prostor za sušenje vroč. Med tem časom pa treba sadje za sušenje osnažiti, slive z lesenim klincem napikati, to-je: napravi se po 3—5 vbodljajev v sad slive, jabolke in hruške, kar je debelih, se razreže na kosce in je treba peške in sredino iztrebiti. Tudi peclje pri slivah in jabolkah je bolje, da se iztrebijo. Ko imamo sadje pripravljeno, se vloži v sušilnico, slive zgoraj in jabolka ter hruške spodaj. Kadar so pa jaboljka in hruške napol suhe, se preloži sadje v sušilnici obratno, to je: slive dol in jabolke in pa hruške navzgor, da se dobi boljši pridelek. Ako tako j ravnamo pri sušenju in se še med sušenjem parkrat sadje shladi, dobimo pridelek, ki bo odgovarjal zahtevam, ki jih trg zahteva.
Omeniti še moram, da mora biti peč v sušilnici z vodom (cug), da vso vročino obdržimo v sušilnih prostorih. Na tak način rabi peč malo drv in vročina tem hitreje deluje. Ako je peč dobro narejena, se nam sadje posuši od 24 do 36 urah in vloži se lahko od 170 do 200 kg sadja naenkrat v sušilni prostor. Pri napravi dobre sušilnice ne smemo pozabiti oddušnik, to je: odprta luk nja na stropu sušilnega prostora, da zamore sopara iz sadja uhajati ven in uaš zato se hitreje suši.
Ako se ravna po zgoraj omenjenih navodilffi, s» prav lahko pride do boljših gmotnih sredstev. In letošnja sadna letina nam lahko prav lepe uspehe nudi. Za biezsadno letino si preskrbimo za družino zdrave ia tečne jedi in z odprodajo lep skupiček za gospodarske potrebe.
Zatorej, sadjerejci, poprimite se sušenja sadja tea starih krščanskih navad, pa smemo z gotovostjo pričakovati boljše bodočnosti.
ENOLETNI TEČAJ NA DRŽAVNI KMETIJSKI ŠOLI V ŠT. J UR JU OB JUŽ. ŽEL
začne početkom novembra t. 1. in bode trajal do konca, septembra prihodnjega leta. Razmeroma kratka učna doba ima namen omogočiti posestnikom, ki težko pogrešajo svoje sinove za dalje časa, da se slednji v stroki vendar dobro izvežbajo. V tem kratkem času se tudi ne odtujijo domačim razmeram.
Učenci so oskrbljeni na zavodu s stanovanjem ia hrano, pa tudi perilo se jim snaži. Za to vse se plačuja po 200 dinarjev mesečno in sicer v polletnih obrokih) naprej. Ako bode rastla draginja, se zna zvišati tudi ta oskrbnina, šolnino 10 dinarjev mesečno plačujejo samo učenci, ki so doma iz Slovenije.
Nekaj je tudi mest prostih polovico in cele oskrbnine. ri¿ se oddajajo le sinovom manj premožnih kmetov, ki so take podpore res potrebni in se zavežejo ostati zvesti kmetijskemu stanu na domačijah.
Pogoji za sprejem so:
1. Dovršeno 16. leto starosti, 2. dobro dovršena ljudska šola, 3. popolno telesno in duševno zdravje, te» krepka postava in brezhibnost značaja.
V prvi vrsti se upoštevajo sinovi kmetskih staršev, posebno, če so se že doma bavili s kmetijstvom. Za sprejem naj se pošljejo prošnje najkasneje do 25. sept podpisanemu ravnateljstvu. Prošnje morajo biti ml lastnoročno pisane in kolkovane s 4 din., za rešitev se pa naj priloži kojek 10 din.
Priložiti se morajo tudi sledeče listine: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. nravstveno spričevalo, 5. zdravniško spričevalo, 6. reverz staršev ali varuha, v katerem se zavežejo redno plačevati vse nastale stroške, ter poravnati vsako prizadeto škodo in 7. iste, ki hočejo kot olajšavo glede oskrbnine tudi uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih razmerah.
Obveznost plačevati vse razne stroške razen dovoljenega jim popusta na oskrbnini velja pa tudi za te, kakor tudi plačati polno oskrbnino za nazaj, ako do-tični učenec izstopi brez tehtnega vzroka iz zavoda pred koncem tečaja ali če izgubi radi malomarnosti ugodnosti znižane oskrbnine.
Po predpisu za pol leta naprej plačane oskrbnine se ne vrnejo, če kateri učencev odide svojevoljno prej. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. — Ravnateljstvo državne kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel.
Monopolna uprava in sol. Kakor znano, ima monopola*
uprava z sedežem v Ljubljani v rokah razpečavanje jedilne soli za Slovenijo; to delo izvršuje žitni zavod v Ljubljani. Zastopstvo za Maribor in Prekmurje ima pa mariborska tvrdka Anton Tonejc in drug, ki bi glasom pogodbe morala imeti stalno zalogo 32 vagonov v Mariboru, v resnici sa pa njihova skladišča navadno popolnoma prazna. Ze dalje časa prihajajo iz trgovskih krogov bridke pritožbe zaradi pomanjkanja soli. Dosedaj si je trgovstvo pomagalo na ta način, da je naročalo sol iz Zagreba, tam se je dobite fino blago iz državnega rudokopa, velika razlika med morsko debelo soljo, ki jo poriva žitni zavod iz Ljubljane a Maribor in katero blago naše ljudstvo, ne prevzame rade. Kar naenkrat čitamo v Uradnem listu razglas monopolne uprave za sol v Ljubljani, glasom katere je uvoz soli is Hrvatske, kakor tudi iz drugih pokrajin v Sloveniji stroga prepovedan in da se bodo prestopki kaznovali kar najostreje. Akoravno ni nobenega zakona, ki bi prepovedoval uvoz soli iz ene pokrajine v drugo, je vprašanje, kaj se b» zgodilo z soljo, ki je bila že davnaj poprej kupljena na-Hrvatskem ali drugih pokrajinah Jugoslavije, ki je tudi večinoma že plačana in katera je že precej časa na pota. Čuje se, da je finančna kontrola že nekaj dospelih vagonov zaplenila in je pričakovati, da bo zaplenila še ostale današnjih razmerah na železnicah si ne more pomagati, on ne ve, kje danes leži blago in mu tudi ni mogoče dirigirati nazaj vagone. Postopanje monopolne uprave je v te)' zadevi naravnost čudno in smešno. Človek se mora začudena vprašati, ali živimo v zedinjeni državi ali pa je Slovenija odtrgan del Jugoslavije, kajti centralizem ima prvo besedo v Jugoslaviji. Mnenja smo, ako monopolna uprava oziroma žitni zavod v Ljubljani ne stori svojo dolžnost in ne da občinstvu prepotrebne soli na razpolago, ima tudi tisto pravico, si blago nabaviti drugod in tukaj pride v prvi vrsti Hrvatsko v poštev, ki ima stotine in stotine vagone solina razpolago, med tem ko vlada v Sloveniji največje pomanjkanje. Zahtevamo, da monopolna uprava napravi v tem oziru takoj red v Sloveniji, ter da naše koaznmente vsaj s soljo zadostno založi, morebitne tozadevne prestopke kupcev pa za enkrat ne kaznuje, ker za to tudi ni nobene postavne podlage.
—ranr-B i —rr.—ri—n—rrrrrr>n	---"i i ■ ircr-—irm—i—nrrrTnrawiia
Gostilničarji se opozarjajo, da se jih uvrsti v «Vodnik po planinskih krajih« samo takrat, ako so inserenti ali vsaj odjemalci Planinskega koledarja. Drugi, planinstvu nenaklonjeni gostilničarji se kratkomalo izpuste, kar jim bo več škodovalo, kakor pa ako si kupijo koledar za leto 1922 za borih 21 kron, ki se ga dobi še pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5.
Tndi za leto 1923 izide Planinski koledar. Tiskan bo na lepem belem papirju. Vsled visokih nabavnih stroškov se mora cena zvišati na 6 din- s poštnino 6.25 din. Upamo, da se vsled tega ne bo skrčil krog njega prijateljev, temvei da dobi še mnogo novih naročnikov. Koledar bo povečan z novimi potnimi omrežji ter vsebina po strokovnjakih te--meljito popravljena in pomnožena.
NAŠIM INSERENTOM!
Na pismena vprašanja v inseratnih ali oglasnih zadevab odgovarja upravništvo lista le tedaj, ako je dotičnemu pis-i menemu vprašanju priložena znamka za odgovor.
ud K 1.000,000.000*—.	Kapital ii rezerve mad K 200,000.000 —.
slavenska banka d. d., podružnica celje

Ljnbljaii»-Z»0p«b-BcogpA d
Bjeiovar, Brod n. S., Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor, Murska Sobota, jOsijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wien (M. R. Alexander.
k
Obrestuje vloga na hranilne knHiice in w tekoiem reienu oo
4U	5%	514	6°|o
brez odpovedi	proti 30-dnevni odpovedi	proti 60-dnevni odpovedi	proti 90-dnevni odpovedi
•d dneva vloge do daeva dviga ter platoje reatii in iavalidaki davek,sama.	Poštae položmioe brezplačne aa razpolag«.

[Tisk tiskarne sv. Cirita v Mariboru.	Odgovorni urednik: Vlado Pašenjak.	fcdaja: Konzorcij «SI»v. Slo^odujt«,
ipuži» gospodarska banhia 11
Podružnica v Mariboru«
Zaton: Centrala:
VI - UMm iN
Podružnice: teil. Ekspozitura:
b&amm «čkapmrat e 0*8op&> Zanatlijsko banko d. d, v Zagrebu in njem» pytku3ma& v
m Gospodarsko banko d. d. v Novem Sada.
Iwtä ii mm sten » iMiii & 1 SfiJlJf*--.
vreaaoatae m m
kup®js fcp topioe ter P'•■P*
Podbkščeai pr©d&J&S©c
ddteme rssredne loter^.

MEDIC, RAKOVC i ZANKI
d. be o. se«; Ljubljan»'
'»ir^«
lavama kemičnih in rudninskih barv ter iakov.
Centrala: Ljubljana	Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
ikitdiM«: Novi Sad.	Tetefon 64.
Pedruiviic« Maribor.
lisisska ulica.	Stiska alica,
StaajLai laki. Pravi firiet. Lak za pode.
Priznane m»jbcljža in zanesljiva kakor: barve za cbleke, vse mit« barv, sobe m oljnate, mavec (gips), snaatenec (Feder^eias), strojno alje, karbolinej, steklarski in trizarski klej, pleskarski, «likarstei m mii&jslri čopiči, kakor tudi dragi v to stroko spadajoči predmeti.
E R A K L
Lak za »ode. Emajlni lak- Lineieitnt 8a9e za pode.
541	Brsaaliae.
Ceniki se zainno m raspoliSjaio.
Zanesljiv JHFÜ
takoj ali aa 1. laptembra. Vpri M Smetanava ali»
a—2
ktil-prt^T
Maribor. »4
IT«]» »isarsklh pomočnikov
la iva nienea, preskrb-lj«*c a kramo la ataaovaajam, tako) iprijaaa v trajno «al». Igaa« Toplak, strogo mfcaiatv«. Calja, feag 14.	J-» 647
Odpadki siikaa
fiataa, ena}«, ialaao, Mattfte, avsja rolnc tor wakavrafrea edpaiča ks< eaja bo anjaovojüh ci navali w-aak Aiojaij Ar baiter, Maribor, Dravska nliea 16. 9—10 47«
Lep vinograd
ano 'Aro oi Lj atome», kt meri 7 oralov ja s trgatvo vrsd sa prodati. Oglasiti so a pri lastnika fraae Bas, llorse it. 8, Sv. Nfco-laj pri Ormoia	2-2 688
Fridas deklica
«4 foitmalk stariiav v tcgsriao'
- - - ■ "oJnkimi
stroka, s dobrimi ši aprUavall «ri tvrdki Traan,Ptnjaka
Gora.	2-3 «70
Na prodaj "ä^SäT
harmonika s I« bari. 4 d lsiolak Cena po dogovora. Naslov: Ariii Matija, Partial 9, Dobja pri Pia nlni.	6-6 698
j Poljifolsh in jispiiaf skt stnji,\nmi Mi:
j Pluge, brane, kultivatorje, sejalce stroje itd iz svetovno znane tovarne
RUD-SACK, LE1PZI6-PIRGWITZ,
mlatilmiee, reaalniee (hekslerje), robkarje, preSe za vino, škropilnice za perenosporo in žveplo, «epara-«orje n mleko rezilnice za repo, koroške koae, srpe, bavarsko krnae, kemikalije za deaiafeciranje rastlin in sadja, in aa gnojenj« kakor tudi vse ostale potrebščine ca gospodarstvo nudi po izvirnik tovarniških cenah z bogatim skladiščena
Trgovski učenec
14 1st star, kateri ja akoačil ljudsko iolo ali is kater 1 meščan ikt šal«, od dobri k stariier, išle sa detail aa trgavlno meiane stroka Fraajo Pergsr, Dabova. 1—8 "	'mt, *l*< 663
Seno» slamo
drva, premog,
žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuj« in prodaja
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta 57, tel.88.
sk!< cišie w#rne|» irdu*1rij>ki|» kina d. «i, Zagreb,
Part mliz ska eaata br. 1.
1—3 $79 ZasUpnik za stverno Slovenijo
L. Jc mvMftNirikir, Pipavičiva u 1.7
Posestvo
travnika, aadonomika. gozda, malega vinograda, vsega skapaj pet oralov rodovitna umije aa s inventarjem vred oreda. Vprašati j« prt laitalke čraaliaa (tov. 12, Sv. J arij ob j ni. Šel. 2-2 689
Mrtvaški strežnik
In k lap« sa takoj sprejas v sinilo v javni bolalal r Marib«ra. Me sačca plaia 800 S, hraia in stanovanj« In postranski s*alai*k, ki tail nese psr st« Irec mešalno. Posadke na npraviMjstvo b«i-nioi.	2-2 686
Fotograf A. KIESER
Marikir, Gregoičičeia ulica št. 20
ob gornji^ Gosposki ulici
se priporoča pri porokah, primicijah, družinah in društvenih skupinah.	.v.v
Straškav se aa zaraiuni, ceae kikar v mestu.
— Hajvečji in najstarejši altelje v mestu. —
POZOR i
Al. Gniušik, Narikor Glavni trg štev. 6,
proiaja
i'taste tiscata« (Diaktalaaata) pa E i«0--. airik-ilansfc* > d«!a« 90 K 2110 —, lnpragaliana plaht« sa sa vaiova mlatllnlee, kenje kvadsatmatar po K	vrvi
aa avonov«, staisaee, uas ia »o-ril«, vsaka debotert Im 4ol«Htkg K 120 -, 14f-, Hraaga na ks nj« par K 44*— do K 9f-, siie navada« in y.«tM« po K M*— la K M -, aaUfa hlašavlaa, i.met rišnati, platna, raamaMisa, plava tlaka, liaccrdiA, aagfclaft«, spodaj« kitic, srajc« taake vrsto, predpasnika ls klota la plavotlaka, okleks sa dekle*, molka pr«d-parnlk«, roks«, slassnjai« po aaj-aiijtk eaaah.	2— k «8«
Äll^Äfi, i tar, se odda sa
paitirja h kriSansk) drntini. Pastor mater« povo aprava lista. 699
Hi lil t« boljiih ljudi viam« 17 J J ¿1H A u staaevanj« in hran« («kktriiaa la«), Franko-paaova nI. 12, vrata Maribar. 896
Svarilo.
Svarim vsakara dati koma na asje ia« Ua^o alt doaar kar jac nisem sa n«hoa«fa plainik.
PETES PERfLlO, Klba(«a. 3—2	669
Gostilna ;oVS.Q
n«it imajo 2 polteni, priletni as-stri, alf mati s kjerko. Naslov: Gcstllaa Velenje, joitno lešiie. I—a	697
TlAklipia *®B u h'> ki b<
«hrasha, se syrejms k Mitartkl rodbini. Pisno i« psauaka psi „Sirota 702" aa a pat« tista. 702
Posestvo 5 i'JÄ,
sa takoj proda Raipsk pri Kam-
*iai. Dunajski jsiek 187. 1—2 Iii
Noben strupi Nobena kem. kiaikova kislina, za sdravje zajamčen izboren
namizni kis
prodaja na debelo in na dro« bno najmodernejša avtomatična tovarna aa kis (jeaih)
FELIKS SCHMIDL
Nsriksr, Ksrsiks (. IS
Vsaka gospodinja, ki skrbi sa zdravje svoje družine, naj povsod aahteva le priatea SCHMIDLOV kis. «-I0331
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
■
Sjwäsjt8oesfci Nskii posofižntca
i Ptert^n, Stetea \šn &w. S, r. z. i n. z.
«kreetuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Tepete m večje vloge pa po dogovora.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
4 Vlo oziroma do S\\
od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje aa vknjižbo, poioštvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji.