NOVI TEDNIK NT&RC ŠT. 1 - LETO 50 CEUE,5,1/95 CENA 170SIT DirektorNT&RCd.o.o.JožeCerovsek oZoTniure^^ VdBmšnjištevilkipmskorsjpopoInpregled zemljskih in sMskih IV sporedov. BIO KOLEDAR Zabralce NTvsskteden o dnevih, prijaznih za opravilazrožan)i,sadnin) drevjem, vrtninami... Stran26. RUDNIK Bajnihdobiikovtudipolastninjenjunebo. Strani OSEBNOST MESECA Zn)agalHrastnik,zdajtrobojzaosebnostleta. Stran 6. Negenijalnostje formalnost. Z Vladom SkaletomnastraniS. Neznani leteči predmeti Re$ni(^ ali utvara. Začetek novega podlistka na strani! \ .1 Napad iz ozadja nspovedujejo oster bojzB končnico. Sfran U. Vroče zaradi cene VCeljuprehBJBjonBnovobr8iunporBbljenetoplote.StrBn2. i^^" H! na obisku pribivših taborišinikS\iz!{eiice.ReportazB na strani 11 DOGODKI 2 Bo pozimi topio tudi zaradi cene? If CeUu nov obračun porabUene toplotne energUe v Celju je z novim letom začel veljati odlok o obvezni vgraditvi in uporabi merilnikov toplotne ener- gije, ki pomeni nov način obračuna- vanja porabljene energije za objek- te, ki so priključeni na sistem da- ljinskega ogrevanja. Stroški ogre- vanja bodo namreč odslej odvisni tudi od porabljene energije, ki jo bodo beležili toplotni števci v posa- meznih objektih. Takšen odlok je sprejela občinska skupščina lani oktobra, cilj te spre- membe pa je, da bi postopoma pre- šli na obračun dejanske porabe to-1 plotne energije. To bo povsem iz-' vedljivo šele potem, ko bodo takšni' merilci toplote tudi v stanovanjih, in sicer tam, kjer bo to tehnično izvedljivo. Zaenkrat pa bodo stro- ške ogrevanja izračunali na osnovi meritve na celotnih objektih. Zatoj so v Komunalini poslovni enoti To- ] plotna oskrba že v dneh pred kon- '> cem leta opravili popise števcev na 150 podpostajah, naslednji popis pa bodo opravili 20. januarja in razlika bo osnova za izračun cene ogreva- nja, ki jo bomo plačali s februarski- mi položnicami. To pa bo še vedno le del cene, saj bo predstavljala fiksni znesek priključna moč objek- ta, ki pomeni projektantsko izraču- nano izgubo toplote. Da bodo razli- ke po objektih precejšnje, je bilo jasno že iz poskusnega merjenja, ki ga je opravila Toplotne oskrba, pri čemer so ugotovili, da so razlike tu- di do 70-odstotne. Največjo porabo so imeli stari bloki na Zgornji Hu- dinji, saj so med najstarejšimi v Celju. Kaj pomeni novost za uporabni- ke? Po zagotovilih odgovornih iz Toplotne preskrbe bo to zaenkrat pomenilo samo prerazporeditev stroškov ogrevanja, ki so jih porab- niki plačevali skozi celo leto. Po no- vem naj bi bili zneski bistveno višji v času loirilne sezone, medtem ko bi poleti plačevali le fiksni del cene. Letni izdatek za ogrevanje naj bi torej ne bil večji, saj so cene še ved- no pod nadzorom in tudi izračun po stanovanjih ostaja enak - glede na kvadraturo. Med cilji uvedbe te novosti pa naj bi bilo v prihodnje zmanjšanje po- rabe primarne energije in s tem manjša obremenitev okolja, porab- nik bi imel možnost vpliva na pora- bo energije in bi dejansko porabo tudi plačal, ugotovili pa bi tudi to- plotne izgube objekta in s tem dobi- li osnovo za njegovo dodatno izola- cijo. T. CVIRN Popravni izpit ni uspei Potem, ko v Velenju prva seja mestnega sveta, skli- cana v sredo, 21. decembra, ni uspela zaradi strankar- skih nasprotij, so se svetniki ponovno sestali čez teden dni, 28. decembra, a so bili spet neučinkoviti. Velenjski mestni svet namreč še vedno nima ne pred- sednika ne podpredsednika, tudi začasnega poslovnika niso sprejeli. Ker svetniki svojih stališč niso mogli usklacUti in zagotoviti potrebne dvotretjinske večine, so morali sejo prekiniti takoj na začetku, ko naj bi glasovali o začasnem poslovniku. Za potrditev poslov- nika bi moralo glasovati 21 svetnikov, rezultat pa je bil 20:11. Po posvetovanju so se odločili celo za tajno glasovanje, vendar je ostal izid enak. Ivan Povh, naj- starejši svetnik, ki je do zdaj vodil obe seji mestnega sveta, je dobil nalogo, da ponovno skliče sejo. KL komentiramo Na koncu Mariborske ceste Ko so v sobotni, silvestrski noči v Bruslju izobesili tri no- ve evropske zastave, se je meja Evropske unije približala šir- šemu celjskemu območju. Ta je odslej že nad Logarsko doli- no, na državni meji z Avstrijo. V prihodnje nas bodo tako na koncu mariborske ceste, pred Špiljem, pozdravljali z napi- som Evropska unija-Republi- ka Avstrija. Ali nam je Evrop- ska unija dejansko bližje? Kot kaže bo v avstrijskih tr- govinah v prihodnje še več slo- venskih kupcev. Nižje cene so bile med številnimi prednost- mi, ki so najbolj mamile sose- de k referendumskemu »da« za unijo. Hrana, zlasti osnovna živila, bo v prihodnje cenejša tudi do tretjine, cene tekstila, gospodinjskih potrebščin in elektronike pa bodo tudi na nižji, nemški ravni. Sosede prav tako veseli pocenitev te- lefonskih pogovorov, pri vsem skupaj pa še povišanje pokoj- nin ter izboljšano varstvo za- poslenih ter invalidov. To so nekatere, za navadne zemljane najbolj očitne pridobitve pol- nopravnega članstva v Evrop- ski uniji, brez upoštevanja vi- sokih zamisli o skupnem evropskem domu, enakoprav- nem bruseljskem soodločanju o evropski prihodnosti in po- dobnega. Tako kot se v manj bogatih evropskih državah borijo za približevanje EU brez pomi- slekov, jih imajo najbogatejše novinke kar nekaj. Tudi v tre- nutno gospodarsko cvetoči Avstriji so jih imeli, saj vstopa v petnajsterico kot njena 4. najbogatejša država, takoj za Luksemburgom, Dansko in Nemčijo. Z drugo najnižjo stopnjo nezaposlenosti, ki se suče le nekaj nad štirimi od- stotki (za razliko od rekordne španske, kjer znaša blizu 25 odstotkov), z vzpodbudno go- spodarsko rastjo ter trdno va- luto. Še pred leti je bila Av- strija v gospodarskem oziru v Zahodni Evropi med šibkej- šimi, toda časi se spreminjajo, z njimi pa države. Tako kot so se za Italijo, ki je postala v ča- su članstva v EU, po podatkih Svetovne banke, 6. najboga- tejša država unije (in to pred Nizozemsko, Veliko Britanijo ter Švedsko!) ter 17. najboga- tejša na svetu. Kljub pomisle- kom so bogati Avstrijci, Švedi in Finci obkrožili »da«. Da je polnopravno članstvo nadvse privlačno, kažejo šte- vilne prošnje revnejših južno, srednje in vzhodnoevropskih držav. Dejstvo je, da so si rev- nejše članice unije kot polno- pravne članice kljub težavam gospodarsko opomogle (Itali- ja, Grčija, Portugalska, Irska), saj iz bruseljske blagajne pre- jemajo pomoč za manj razvite. O pomislekih lahko razmi- šljamo tudi v Sloveniji, pri vsem skupaj pa še veliko bolj kot v italijanskem ter avstrij- skem primeru prevladujejo ra- zlogi »za«. O tem smo si sicer na jasnem že precej časa, ven- dar nismo uspeli niti s prošnjo za tisto skromno pridruženo članstvo, kar imajo celo v Ro- muniji in Bolgariji ter v pri- baltiških državah. Po nedelj- skem novem mejašu. Evropski uniji, ki se je z zahodne poma- knila tudi na našo severno me- jo, se dozdeva ta kljub vsemu še dlje. Za tolažbo ostaja dejstvo, da bo severna soseda v Bruslju gotovo najzavzetejši advokat slovenskega ter tudi svojega lastnega interesa. Za razliko od zahodne sosede, kjer megli njen lastni interes preživeli politični fanatizem. BRANE JERANKO Popravel( v članku pred lokalnimi vo- litvami in v zadnji številki na- šega časopisa smo pomotoma objaviU, da je Andrej Kovač član socialdemokratske stran- ke. Za svetnika občine Radeče je bil na volitvah izvoljen kot neodvisni kandidat. Andreju Kovaču in bralcem se opravi- čujemo. Župan o razvoju mesta Poaarlena stavba za ntaterlnskl aont neprimerna Celjski župan Jože Zimšek je na novinarski konferenci ob zaključku minulega leta opozoril na nekatere najpo- membnejše naloge, ki čakajo mestno oblast v prihodnjih mesecih. Celje je bilo v izgradnji ne- profitnih stanovanj lani v slovenskem vrhu in tudi le- tos si bo prizadevalo, da bi bilo s pomočjo republiškega kredita teh stanovanj čim več. Po Zimškovih besedah se bo nadaljevala obnova Mestnega gradu, na Starem gradu pa naj bi uredili stalno sceno za poletne predstave na prostem. Tudi plinifikacija mesta se mora nadaljevati, meni Zim- šek in napoveduje, da se bo jeseni začela gradnja nove gostinske šole v Celju, prizi- dek k Zgodovinskemu arhi- vu in telovadnice h Gimnazi- ji Center. Urejanje materin- skega doma pa je še vprašlji- vo, saj je Zimšek priznal, da je stavba, ki jo je mestu po- darilo ministrstvo za obram- bo, povsem dotrajana in bo treba iskati novo lokacijo. Mesto naj bi letos dobilo zahodni priključek na avto- cesto. Ni pa še jasno, kako bo z urejanjem prometa skozi mesto na relaciji sever-jug, kjer je predvidena dokončna rušitev dela Aškerčeve ulice. Promet v mestu je tudi sicer na nekaterih delih rešen ne- strokovno, se je strinjal Zim- šek. Glede novih arhitektur- nih rešitev, ki večkrat pok- varijo videz mesta, pa je pre- pričan, da bi morali postavi- ti pogoje, kakšno arhitektu- ro hočemo v mestu. Dotaknil se je tudi proble- ma razdelitve na nove občine in menil, da bi o delitvi pre- moženja ne bilo smiselno go- voriti, dokler se ljudje do- končno ne odločijo, v kakšni občini bodo živeli. TC Že letos nova šola in most Med nalogami, s katerimi se bo moral že na začetku svojega mandata spoprijeti laški občinski svet, so tudi tri velike naložbe, ki so jih v občini začeli in uspešno vodili lani, tako da naj bi bili dve končani že letos. Za najpomembnejšo imajo v Laškem izgradnjo mostu čez Savinjo v Jagočah in re- gulacijo Savinje v Debru. Pri naložbi pomaga občini tudi republika, saj gre za precej denarja. Most, ki ga bo sku- paj z vsemi pripadajočimi objekti v drugi polovici leta zgradil celjski Gradiš, bo stal nekaj več kot 192 milijo- nov tolarjev, za ureditev obeh bregov Savinje, dela naj bi trajala pol leta, pa mo- ra občina zagotoviti 65 mili- jonov tolarjev. V teh dneh naj bi občina že dobila 26 milijonov tolarjev republi- ških sredstev, kolikor so jim jih na republiški Direkciji za varstvo okolja in urejanje voda obljubili. Še letos bodo zgradili do konca tudi nadomestno po- družnično šolo v Sedražu, tako da se bo naslednje šol- sko leto pouk v tem kraju pričel že v novih prostorih. Dela ni več veliko, saj je tre- ba pokriti le še streho in do- končati stavbno pohištvo. Celotna naložba, ki v drugi fazi predvideva še izgradnjo nove telovadnice, velja 64 milijonov tolarjev in pol. Že lani je občina zagotovila ne- kaj manj kot 24 milijonov, letos pa račimajo, da jim bo z denarjem pomagalo pred- vsem ministrstvo za šolstvo. Pomoč so obljubila tudi do- mača podjetja, nekaj denarja pa se bo nateklo tudi iz sa- moprispevka, za katerega so se v Sedražu odločili decem- bra lani. Nekoliko dlje pa bodo mo- rali počakati na nov vodovod prebivalci naselij Marijina vas in Blatni Vrh. Za vodo- vod Trije studenci, ki bo ta- krat, ko bo zgrajen, dolg kar 18 kilometrov in bo zadovo- ljeval tudi potrebe naselij Jurklošter, Breze, Vrh in de- loma Rimske Toplice, so lani zbrali in naredili vso potreb- no dokumentacijo, dela pa predali celjskemu Nivoju. V naslednjih mesecih naj bi zgradili zajetja, cevovoda pa le toliko, kolikor bo denarja. Občini je nanu-eč doslej uspelo zagotovili samo 10 milijonov tolarjev republi- škega denarja, kar je tretjina za letos predvidenih sredstev in le majhen del celotne na- ložbe. JI OBVESTILO Ministrstvo za finance, Republišlodprli stališča Sirije, ki ne popusti v pogajanjih z Izraelom. Najbolj sporen je izraelski umik iz CJolan- ske planote. Izraelci bi se od tam umaknili postopo- ma, za prehodno obdobje pa bi za red skrbele ameri- ške sile. Sirija želi, da se vojska židovske države umakne čimprej in naen- krat, nadzor pa naj potem ne prevzamejo proizraelske ameriške enote, temveč pripadniki mirovnih sil OZN. Na mini arabskem vrhu so Sirci tudi prepriče- vali savdskega kralja Fah- da, naj ne privoli v norma- lizacijo odnosov z Izra- elom, dokler ta ne bo kon- čal pogajanj s Sirijo. Egipt, Sirija in Savdska Arabija pa so si bile enotne v pozi- vu Iraku - takoj naj začne spoštovati resolucije Zdru- ženih narodov. Štlrimesečno premirje v BiH s 1. januarjem je v Bosni in Hercegovini po 32 mese- cev trajajoči vojni začelo veljati štirimesečno pre- mirje, ki ga je v Sarajevu podpisala muslimanska stran kot tudi predstavniki bosanskih Srbov na Palah. Sporazum so v Mostarju podpisali tudi predstavniki bosanskih Hrvatov. Po ne- katerih virih naj bi se spo- razumu o štirimesečnem premirju pridružil tudi Fi- kret Abdič, ki je meseca avgusta s svojimi privržen- ci pobegnil iz Velike Kla- duše. To so zavzele musli- manske vladne sile, sredi decembra pa so nadzor nad mestom spet prevzeli Abdi- čevi vojaki. V teh štirih me- secih, ko naj bi veljalo pre- mirje, bodo pomembno vlogo odigrali pripadniki mirovnih sil ZN, ki bodo razporejeni na položajih med sprtimi stranmi. V ča- su premirja, pa naj bi pote- kali pogovori, lii naj bi pri- peljali do končne ustavitve spopadov v BiH. Vendar je malo možnosti, da bo to- kratno premirje zares ob- veljalo, saj iz Bosne in Her- , cegovine že poročajo o kr- / šitvah. Muslimanska vlada je zagrozila, da se bo uma- ' knila iz nadaljnjih poga- ^ janj, če bodo še naprej na- ] padali Bihač. Rusi vdrli v Grozni i Ruske enote so izvedle odločilen napad na čečen- sko glavno mesto Grozni in za novo leto pre\'zele nad- zor nad mestom, poročajo ruski viri, v Čečeniji pa tr- dijo, da je mesto še vedno v rokah tamkajšnjih vlad- nih sil. Ruske enote naj bi tako zasedle tudi predsed- niško palačo, ki pa so jo uporniki osvobodili že čez dva dni. V mestu naj bi še vedno potekali boji za po- membne strateške točke. Čečenski predsednik Du- dajev je ruskega predsed- nika Jelcina pozval, naj za Silvestrovo ukaže ustavi- tev spopadov in naj začne z umikom enot. Potem bo, po mnenju Dudajeva, kon- flikt mogoče rešiti po mirni poti s pogajanji. Jelcin se na Dudajev poziv ni odz- val, temveč je ukazal nada- ljevanje ofenzive. Ob novih napadih so se prvič oglasili v Washingtonu in Moskvo opozorili, naj preneha na- padati civilno prebival- stvo. Da pa bi bila grotes- knost še večja - Rusija je OZN zaprosila, naj pomaga beguncem, ki vsak dan iz Cečenije bežijo pred napa- di. Vojaški viri v Moskvi sicer trdijo, da ruska letala uporabljajo laserske in vo- dene rakete, kar skoraj po- polnoma izključuje žrtve med civilnim prebival- stvom. Po zadnjih javnom- nenjskih raziskavah kar 63 odstotkov ljudi nasprotuje vojaškemu posegu v Čeče- niji, odobrava pa ga le 20 odstotkov Rusov. Zato tudi predsednik Jelcin izgublja naklonjenost volivcev. Ce bi bile volitve zdaj, bi za Jelcina glasovalo le 27 od- stotkov Rusov. Št.1 - 5. januar 1995 GOSPODARSTVO 4 Bajnih dohičkov ne ho v Rudniku lignita Velenje le do zdaj certifikate deponiralo 1690 zaposlenih In upokojenih delavcev Potem, ko so v Rudniku lig- nita Velenje po več mesecih uspeli uskladiti z državo, koli- ko je v rudniku infrastruktur- nih objektov in kolikšen je de- lež države, so lahko pričeli pripravljati program lastnin- skega preoblikovanja. S pre- cejšnjo zamudo so se z državo vendarle pogodili in ta čas za- posleni in upokojeni delavci velenjskega premogovnika izročajo v hrambo svoje certi- fikate. 28. decembra lani so program lastninjenja potrdili na delavskem svetu in ga še pravočasno odposlali Agenciji za privatizacijo. »Program lastninskega pre- oblikovanja zamuja zato, ker 5?mo še vedno družbeno po- djetje in nam je ministrstvo še- le pred kratkim dalo dovolj jasno navodila, kaj storiti, da bomo lahko postali javno po- djetje,« pojasnjuje Marjan Ko- lenc, tehnični direktor velenj- skega premogovnika. Ko so dobili zeleno luč za lastninje- nje, so lahko program natanč- no izoblikovali: »Osnova za lastninjenje je bila otvoritvena bilanca z dne 31. 12. 1992, po kateri je vrednost rudnika okoli 30 milijard tolarjev. Če od tega zneska izločimo vred- nost zemljišč ter infrastruk- tumih objektov, ostane druž- beni kapital v višini 12 mili- jard tolarjev - to je osnova za delitev na državni kapital in na tistega, ki ga je mogoče lastniniti.« Na osnovi Zakona o gospodarskih javnih službah si država lasti 75,8 odstotkov omenjenega družbenega kapi- tala. Delež kapitala, ki ga v Rudniku lignita Velenje po Zakonu o lastninskem preo- blikovanju podjetij lahko last- ninijo, tako znaša slabih 25 odstotkov oziroma nekaj manj kot tri milijarde tolarjev, kar je desetina celotne vrednosti mdnika. »Po zakonu se ta vrednost nadalje deli še na sklade (kapitalske, odškod- ninske, sklad za razvoj), tako da za lastninjenje ostane pri- bližno 600 milijonov tolarjev. To pa je še vedno dovolj za okoli 2 tisoč certifikatov,« pravi Kolenc in pojasnjuje, da glede na že zbrcuio število cer- tifikatov ugotavljajo, da bo program lastninjenja veljal sa- mo za interno razdelitev, torej programa za notranji odkup najbrž ne bo treba pripravlja- Po petih letih so v Rudniku lignita Velenje ponovno dose- gli rekordni dnevni izkop. 1. decembra so izkopali kar 26 tisoč ton premoga. Novi re- kordni izkop pa pomeni za običajno obratovanje rudnika skorajda previsoko proizvod- njo, saj znaša po\'prečna dnev- na proizvodnja od 16 do 17 tisoč ton premoga. ti. Notranji odkup bi bil potre- ben le v primeru, če bi bilo zbranih več certifikatov, kot je vrednost kapitala, ki ga je možno lastniniti z interno raz- delitvijo. Do zdaj so v rudniku zbrali 1690 certifikatov. Vsekakor bo ostala država večinski lastnik rudnika, kajti po končanem lastninskem pre- oblikovanju bo v njeni lasti več kot 90 odstotkov delnic podjetja. Po zdajšnjih ocenah naj bi potemtakem vTednost premoženja, ki ne bi bilo dr- žavno, znašala okoli 5 odstot- kov. Rudnik pa ima tudi pet samostojnih hčerinskih podje- tij in dve pripravljata samo- stojen program lastninjenja. V podjetjih Gost in Habit bo program pripravljen na ta na- čin, da bodo imeli možnost lastninjenja tudi rudniški de- lavci, ostale tri hčerinske fir- me pa se bodo lastninile v ok- viru rudnika. Preden so.v premogovniku lahko pričeli izvajati program lastninskega preoblikovanja, so morali razrešiti kar nekaj težav in tudi danes, pravi Ko- lenc, je še nekaj vprašanj ne- dorečenih: »Glavni problem so bila zemljišča, kajti zakonoda- ja pozna samo stavbna in kme- tijska zemljišča. V rudniku imamo velike površine, ki jih 7. odkopavanjem potapljamo, vendar jih ne moremo obrav- navati ne kot kmetijska ne kot stavbna zemljišča. Kljub temu ta odprta vprašanja na pro- gram preoblikovanja ne bodo bistveno vplivala.« Kot reče- no, so program lastninjenja na delavskem svetu potrdili, cer- tifikate pa bodo zbirali tako dolgo, dokler v Agenciji za privatizacijo programa lastni- njenja ne bodo potrdili. Poslovna pričakovanja »Vsi zaposleni in upokojeni delavci, ki so se odločili, da bodo certifikate zaupali rud- niku, tega seveda niso storili v pričakovanju, da bodo delež- ni velikih dobičkov, ampak bolj zaradi občutka varnosti in delovnega mesta,« meni Ko- lenc. »Rudnik je namreč drža- va v preteklosti upravljala ta- ko, da je iskala kompromis med ceno električne energije in ceno premoga.« Ravno zato si ga je težko predstavljati kot podjetje, ki bi lahko ustvarjalo bajne dobičke. Lansko leto za velenjski premogovnik ni bilo najboljše. »Načrtovana letna proizvod- nja je znašala 4 milijone ton in v prvi polovici leta smo dosegli izredno dobre proizvodne re- zultate. Potem smo zaradi spremenjenih količin v bilan- ci, ki jo odreja elektrogospo- darstvo, zniževali proizvodnjo in sprejeli rebalans plana za 300 tisoč ton. Posledice so se- veda nastopile pri finančnem poslovanju. Menimo, da bomo letošnje leto zaključili z majh- no izgubo. Predvsem zato, ker bo proizvodnja izredno nizka, drugi razlog pa je v tem, ker ne izvajamo restriktivne politike pri zaposlovanju in delavcev ne odpuščamo. Veliko težav je ravno zaradi tega, ker je stro- šek delavcev presegel polovico stroškovne cene premoga, saj znaša kar 56 odstotkov,« še pojasnjuje Kolenc. Obenem pa tudi meni, da se premogovniku ne obeta črna prihodnost in da lahko ob običajnem dogajanju v rudniku in šoštanjski termo- elektrarni, ki dajeta skupaj tretjino električne energije v Sloveniji, tudi certifikati po- stanejo donosna naložba. V termoelektrarni gradijo či- stilne naprave in to je že eno izmed zagotovil za obratova- nje rudnika, ki TEŠ v celoti oskrbuje s premogom. V ve- lenjskem premogovniku pa tu- di trdijo, da je cena njihovega premoga dolgoročno konku- renčna ceni uvoženega pre- moga. KSENIJA LEKIČ Osnova za lastninjenje je desetina celotne vrednosti rudnika, pravi Marjan Kolenc, tehnični vodja velenjskega premogovnika. liizke piače le izgovor siahih menedžerjev sindikati napovedulelo razburkano leto - Odločno proti zamrznitvi plač »Lani je bilo v podjetjih na Celjskem 17 stečajev, najbolj kritične .so bile razmere v In- gradu, tekstilni industriji in bivšem Emu, kjer se danes jasno kaže, da tisti, ki so pre- moženje ustvarjali, od tega premoženja ne bodo imeli ničesar.« To je med drugim na obi- čajnem srečanju z no\'inarji ob koncu leta dejal sekretar območne organizacije zveze svobodnih sindikatov Celje Ladislav Kaluža. Leto 1995 po njegovih ocenah vsaj za- enkrat na našem območju ne obeta nič dobrega. »Veliko se govori o presežkih, firme so na robu eksistence, radikal- ne proteste pa je mogoče pri- čakovati zlasti v podjetjih, kjer bodo zamujali s plača- mi. Ljudje so še kar tolerant- ni, ker se zavedajo, da je ohranitev dela največja vrednota. Dejstvo pa je, da velika večina ljudi živi slabo, saj ima 80 odstotkov delav- cev podpovprečne plače, razmeroma dobro živi le 20 odstotkov zaposlenih, v to skupino pa sodi tudi me- nedžment,« ocenjuje Kaluža. Tokratnega srečanja v Ce- lju se je udeležil tudi pred- sednik slovenskih sindikatov Dušan Semolič. Po njegovih besedah so se odnosi med sindikati in delodajalci v zadnjem času zaostrili, krivca za zastoj pri pogaja- njih pa sindikat vidi na stra- ni delodajalcev oziroma go- spodarske zbornice, Sindi- kati so namreč predlagali, da naj plača za prvi tarifni ra- zred znaša 43.700 tolarjev, zbornica pa vztraja pri 39.200 tolarjih. »Na sindika- tu bomo tudi v prihodnje vztrajali pri svojem predlo- gu, ker se je povečala inflaci- ja, višja je produkti\Tiost in nekoliko višje plače zagoto- vo ne bodo ogrozile gospo- darskega razvoja. Ne verja- mem pa, da bomo našli sku- pen jezik in najbrž ni šans, da bi že januarja podpisali dogovor o politiki plač,« je povedal Semolič. Po njego- vih besedah je treba prepre- čiti to, kar se je dogajalo la- ni, ko so naraščale predvsem višje plače, nižje pa so posta- le še nižje. »Nizke plače ne morejo biti alibi za slabe me- nedžerje. Reči realno plače nič gor - to dejansko pomeni zamrznitev plač in to bi de- jansko bila že 19. zamrzni- tev, ki pa se doslej še nikoli ni obnesla. Če bo zbornica^ vztrajala pri svojem predlo- gu, bo prižgala zeleno luč za konflikte, za to pa bo morala nositi tudi vse posledice.« Semolič je prepričan, da prihaja do nasprotij pred- vsem zaradi različnih pogle- dov na urejanje>j)lač v slo- venskem prostoru. V sindi- katih menijo, da mora sploš- na kolektivna pogodba dolo- čiti minimum standardov, vse ostalo pa naj se ureja s panožnimi kolektivnimi pogodbami, nasprotno pa delodajalci na splošno ko- lektivno pogodbo gledajo kot na maksimalni standard. Če sindikati s svojim predlo- gom ne bodo uspeli, se bo po Semoličevih ocenah stan- dard delavcev v letos samo še poslabšal. IB Stavka Varteksa Predzadnji dan lanske- ga leta je delo prekinilo nekaj manj kot 90 delav- cev podjetja Varteks. To je podjetje v hrvaški lasti, sedež firme je v Celju, v Sloveniji pa ima 17 po- slovalnic s približno 80 zaposlenimi, od tega je 11 ljudi zaposlenih v Celju. Do stavke je prišlo pred- vsem zaradi pomanjkanja informacij o nadaljnji usodi podjetja, delavci niso dobili novembrskih plač, prevoznih stroškov ter plačila za prehrano za dva meseca. Prekinitev dela ni ostala brez posle- dic. S podpisom dogovora med Varteksom Varaždin in Vezenino Bled je le-ta prevzela sanacijo podjet- ja Varteks TMS Celje, ki bo začasno, največ za šest mesecev, prerazporedil delavce v podjetje Veze- nine Bled. Delavcem celj- ske enote Varteksa je vodstvo Vezenine oblju- bilo izplačilo plač, v naj- krajšem času pa naj bi se dogovorili še za plačilo regresa za malico ter pre- voznih stroškov. Cinkarna se drži Celjska Cinkarna sodi med večja, a obenem tudi še vedno uspešna celjska podjetja. Število zaposle- nih so v zadnjih letih si- cer zmanjšali za približno tisoč delavcev, še vedno pa Cinkarna zaposluje 1600 ljudi. Letos prehaja- jo v svoji energetski po- staji z mazuta na plin in s tem zaokrožujejo ekolo- ško sanacijo. Cirikama je letos tudi eno redkih po- djetij na Celjskem, kjer načrtujejo nove zapo- slitve. ponudba in povpraševanje Ponudila: - češko podjetje Jast LTD, distributer ameriškega podjet- ja Brandt INC išče uvoznike opreme za banke m menjalni- ce (števci denarja - bankovci m kovanci). Informacije: tel. 0042/69-63-71-560 in fax 0042/69-63-71-563 (Jan Rylko). -Portugalsko podjetje Neo Rea nudi stroje za kocUranje, označevanje datumov in cen na papir, aluminijasto folijo, celofan in plastiko. Informaci- je: tel. 00351/2-996-39-56 in fax 00351/2-996-43-70 (Vilas Boas). -Irsko podjetje Pickwood International nudi sladkor. In- formacije: tel. 0036/1-1868- 399. - Slovaško podjetje Bas AS nudi hidravlične stroje, opre- mo, motorje, stroje za razrez lesa, nizko in visoko samona- kladalne tovornjake, zaintere- sirani so tudi za sodelovanje v obliki kooperacij na omenje- nih področjih. Informacije: tel. 0042/935-37-49 in fax 0042/ 935-62-18. Povpraševanje: -Slovaško podjetje Penta Spol SRO išče agenta za pro- dajo motornih koles Pentamo- to. tnfoi-macije: direktno na naslov podjetja: Rudinska ce- sta 1330, 02401 Kysucke Nove Mesto, Slovakia (Ladislav Ja- noška). -Sirijsko podjetje Tinavri For Trading želi sodelovati s slovenskimi podjetji ~ proiz- vajalci in izvozniki rezervnih avtomobilskih delov ter ostale opreme za vozila. Informacije: tel. 0096.3/11-222-44-51 in fax 00963/11-222-91-06 (Adnan Tinawi). - Portugalsko podjetje Mari- fol (proizvajalec opreme za tr- govine in veleblagovnice - sto- jala, police, vozički, vitrine, inox pohištvo) išče v Sloveniji distributerja z dobrim pozna- vanjem trga. Na razpolago je tudi predstavitveni katalog. Informacije: tel. 00351/34- 622-571, 622-927 in fax 00351/ 34-602-255 (J. M. Ribeiro). - Madžarski proizvajalec uličnih svetilk in ostalih deko- rativnih predmetov Kandela- ber Co. LTD išče uvoznike oz. naročnike. Izdelki so iz kova- nega železa, brona in bakra. Na voljo je predstavitveni ka- talog. Informacije: tel. 0036/ 26-129-69 in fax 036/26-108- 18 (Eszter Papai). -Italijansko podjetje ICAT išče zastopnika ali uvoznika za lepila, ki se uporabljajo v založništvu, industriji emba- laže in higienskih proizvodov. Informacije: Italijanski inšti- tut za zunanjo trgovino v Ljubljani, tel. in fax 061/12- 54-316 (Vesna Smole). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Stovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ali direktno 215-631. Št.1 - 5. januar 1995 □ GOSPODARSTVO Težave s plačili Ko smo direktorje nekate- rih podjetij po\'prašali, kako ocenjujejo minulo gospodar- sko leto in kaj pričakujejo od naslednjega, so mnogi ome- nili težave, ki jih imajo s pla- čilnim prometom. Z gospo- darsko politiko niso najbolj zadovoljni, saj pravijo, da bi se dalo marsikaj izboljšati, predvsem pa bi morali omili- ti dajatve, s katerimi država zavira uspešno poslovanje. Avto Brance Laško, direk- tor Miran Brance: Gospo- darsko je bilo minvilo leto kar močno in uspešno. Sre- čujemo se s težavami, ki jih imajo vsa druga podjetja. S trdim delom, z voljo in znanjem se da vse premaga- ti. Če bo tudi to leto takšno, kot je bilo minulo, bom kar zadovoljen. Po naravi sem optimist, zato upam, da bo še boljše. Mont konfekcija Kozje, di- rektor Jože Planine: S poslo- vanjem v minulem letu smo zadovoljni, čeprav ni bilo ta- ko uspešno kot leto prej. Po- slovali smo sicer pozitivno, veliko težav pa imamo zara- di konkurence, ki jo zazna- muje nekvaliteten uvoz. Kontrola na tržišču je pre- majhna. Ukrepati bi morala država. Izvoz smo sicer po- večali, znižati pa smo morali cene izvoza. Izvozimo šest- deset odstotkov blaga. Zapo- slili smo tudi nekaj štipendi- stov, pripravnikov. Odpusti- li nismo nikogar. Letos se bomo lastninili, pridobili naj bi tudi certifikat kakovosti. Praznovali bomo štirideset- letnico obstoja podjetja v Kozjem. Želimo ostati v višjem kakovostnem razre- du. Zelo nezadovoljni smo s plačilnim prometom. Za celo leto imamo organizira- no delo, poslovni načrt je sprejet in mislim, da bi mo- ralo biti leto boljše in uspeš- nejše. Več bomo morali sto- riti za promocijo. Gorenje Velenje, direktor Jože Stanič: Poslovanje je bilo pozitivno, sicer pa je bi- lo to leto povprečno. Od\dsni smo od domačih priložnosti na svetovnem trgu. Izvozimo približno četrtino proizvo- dov. Delimo usodo z gospo- darskim razcvetom ali obratno. Mislim, da Evropa končno prihaja iz recesije. Naša država za izvoznike ni- ma posluha, domača politika nam ni naklonjena, zato upam, se bo to kaj spremeni- lo. Poleg tega za nas pred- stavlja problem razmerje med vredriostjo tolarja in tu- je valute. Plačilo iz tujine dobimo v tuji valuti, plače moramo izplačati pa v tolar- jih. Na splošno pri nas ni urejena plačilna politika. V prihodnost gledam optimi- stično in upam, da bo na- slednje leto boljše in da bo- mo izvozniki dobili kakšno podporo države. Konki Slovenske Konjice, polnilnica pijač, trgovina in transport, direktor Vladimir Keber: Poslovali smo v redu, tudi nove delavce smo zapo- slili. Če bo prihajajoče leto takšno, bo super. Smo sicer majhen kolektiv, vsak ve za svoje delo, ki ga mora opra- viti, in nimamo težav. Teža- ve so okrog nas, najbolj nas pesti plačilni promet, za kar je kriva država. Fantastično pobira davke in vsemogoče obresti, za reden pritok de- narja pa ne poskrbi. Če bo šlo tako naprej, bo večina podjetij propadla. Potrebno je spremeniti tržno gospo- darstvo, država podpira mo- nopoliste, v gospodarski zbornici pa preveč politizi- rajo. Želim, da bi se te stvari uredile. Potrošnik Celje, direktor Maks Maček: V minulem le- tu smo imeli podobne težave kot druga podjetja. Kupna moč in gospodarstvo v Celju se odražata tudi v trgovini. Pojavlja se veliko neveljavne konkurence, država bi mora- la poskrbeti, da bi bili na trgu vsi enakopravni. Proces lastninjenja je prepočasen. V podjetju smo po normalni poti znižali število zaposle- nih, ne da bi jih odpuščali. S finančnim stanjem smo za- dovoljni, saj smo poskrbeU, da imamo nekaj lastnega de- narja. Težave smo imeli za- radi pretekle politike poslo- vanja, zdaj pa delamo z last- nim kapitalom in to nas re- šuje. Kreditov ne potrebuje- mo. Po mojem mnenju od prihajajočega leta ne more- mo pričakovati veliko več, mislim celo, da bo v gospo- darstvu še težje. Trgovsko podjetje Kemo- plast Šentjur, direktor Peter I..aponuk: Čeprav sem z le- tom 1994 zadovoljen, priča- kujem, da bo letos za spoz- nanje bolje. V minulem letu smo povečali delo in se pro- storsko razširili, zaposlova- nje smo zaenkrat končali. Največji problem nam pov- zroča plačilni promet, po- djetja ne plačujejo redno. Majhna podjetja zato težko delajo z velikimi. Skrbi me nadaljnje poslovanje, ker prihaja do zapiranja večjih podjetji, to pa vpliva na viši- no grosistične prodaje, kar se bo odražalo pri naši pro- daji. Poleg tega, da bi se ure- dil plačilni promet, si želim, da bi znižali carine na blago. Tekstilna tovarna Prebold, direktor Drago Pušnik: Smo pretežno izvozno podjetje, saj na leto izvozimo za dva milijona mark blaga. Pro- blem je v tem, da tečaj marke ne raste tako kot inflacija in mi pri tem veliko izgubimo. Razlika med tečajem marke in inflacijo je letno skoraj dvanajst odstotkov. Za iz- voznike je sedem-odstotni letni porast tečaja marke, premajhen. Prispevki so pre- visoki, gospodarstvo preko- merno obremenjeno. V letu, ki je pred nami, bomo vseeno širili trg navzven, v tujino^ želimo prodreti na Dansko in v Skandinavijo. Za zdaj izvozimo osemdeset odstot- kov blaga. Tako kot vsi tudj mi upamo na boljše čase. Keros trgovina Rogaška Slatina, direktor Erih Kra- šovec: Boter zadovoljstva in uspešnega poslovanja je naše delo. Sicer je v državi in tudi v občini Šmarje pri Jelšah premalo posluha za tiste, ki delajo, in preveč posluha za tiste, ki kradejo. Država ne stori ničesar. Nobene enako- pravnosti ni. V Šmarju je sploh katastrofa, neprijazno osebje na občini, zakulisne igre, podkupovanja in še kaj bi se našlo. S politiko naše občine sem zelo nezadovo- ljen, žal sem eden tistih, ki se otepajo podkupovanja. Od- ločil sem se delati in uspeti na pošten način, zato sem večkrat prikrajšan. Od pri- hajajočega leta pričakujem tisto, za kar smo'^e odločili, da bomo naredih. Upam pa, da se bodo razmere izboljša- le. Nesmiselno se mi zdi ob- ljubljati veliko, bolje je malo ponuditi in več dati. DAMJANA SEME po čem so devize? Tečaji deviznih valut na dan 4. 1. 1995 Težave tekstilcev Med 28 podjetji in družbami s področja tekstilne indu- strije na Celjskem je lani razmeroma normalno poslovalo približno 8 podjetij. V vseh ostalih so imeli občasne ali kar celoletne težave, predvsem z likvidnostjo in izplačilom osebnih dohodkov. Izredno velik je bil pritisk na zniževa- nje cen pri Ion poslih, nekatera podjetja pa so imela težave zaradi pomanjkanja dela. Zaposlovanja v tekstilni indu- striji na celjskem območju skorajda ni bilo, prej se opaža zmanjševanje zaposlenih. Največje težave pri tem je imela Tekstilna tovarna Prebold obrat Pristava, ki so ga lansko jesen zaprli. Več kot polovica podjetij aU družb pa po podatkih odbora tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije ne spoštuje kolektivne pogodbe. IB Modri angel za hlajenle OkoUu še boli prijazni GorenJevI hladilno zamrzovalni aparati V Ciorenju Gospodinjskih aparatih bodo med prvimi proizvajalci hladilno-zamrzo- valnih naprav, ki bodo fluoro- ogljikovodik zaradi njegovega škodljivega vpliva na toplo gredo zamenjali s ciklopenta- nom in izobutanom. Novo sredstvo za termoizolacijsko peno bo ciklopentan, novo hladilno sredstvo pa izobutan. Novost bodo najprej vpeljali v obratu Hladilniki, natančne- je v programu Hladilno-zamr- zovalni aparati, kjer bo po no- vem letu predvidoma že stekla poskusna proizvodnja. Aprila bo obratu Hladilniki sledil obrat Zamrzovalna skrinja, maja pa se bo pridružil še obrat Zamrzovalne omare. Od maja 1995 bodo tako vsi Gorenjevi hladilno-zamrzo- valni aparati nosili oznako »FCKW&FKW frei« oziroma »CFC&HFC free«, kar pome- ni, da ne bodo vsebovali škod- ljivih klorofluoroogljikovodi- kov. Izpolnjevali bodo tudi vse p>ogoje za pridobitev znaka Modri angel, ki jamči, da je izdelek prijazen do okolja. Na- ložba, ki bo odpravila ozonu in topli gredi škodljive snovi, bo veljala Gorenje GA več kot 10 milijonov mark. Pri tem je tre- ba še poudariti, da so že pri prehodu na uporabo fluoroog- Ijikovodika R 134 A (tudi te spremembe so se lotili med pr- vimi v Evropi) izbrali takšno tehnologijo, ki je primerna tu- di za uporabo ciklopentana in izobutana. Po prehodu na uporabo ci- klopentana in izobutana bodo začeli v programu Hladilno- zamrzovalni aparati kot tudi v celotnih Gospodinjskih apa- ratih veljati posebni varnostni ukrepi. Že kar nekaj časa za- poslene obveščajo o novi teh- nologiji, ki naj bi jo namestili na osnovi varnostnega kon- cepta švicarskega podjetja EWI. Sicer pa želijo vpeljati dve ravni varovanja, ena naj bi bila neodvisna od človeškega faktorja. Gorenjevi hladilno-zamrzo- valni aparati se bodo potemta- kem tudi v prihodnje lahko enakovredno kosali s konku- renčnimi proizvodi vodilnih evropskih in svetovnih proiz- vajalcev na najzahtevnejših tujih trgih. MARJAN LIPOVŠEK Prisegli tožilci LJUBLJANA, 29. de- cembra (Delo) - Pred pred- sednikom vlade dr. Jane- zom Drnovškom je priseglo prvih 43 državnih tožilcev s trajnim mandatom, ki jih je na predlog pravosodne ministrice Mete Zupančič imenovala vlada. Vlada podpira Kacina LJUBLJANA, 29. de- cembra (Delo) - Vlada je seznanila javnost z odgo- vorom na interpelacijo, ki je bUa vložena zoper obrambnega ministra Jelka Kacina. Vlada podpira Ka- cina in bo predlagala dr- žavnemu zboru, da ne sprejme zahteve o njegovi razrešitvi s funkcije obrambnega ministra. Poslanici predsednika in premiera LJUBLJANA, 30. de- cembra (Delo) - Predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek sta se obrnila na javnost z novoletnima po- slanicama. Milan Kučan je v njej poudaril, da bo letos najpomembnejša skrb za socialno varnost in spopad z nezakonitimi početji v škodo državljanov in dr- žave. Dr. Drnovšek pa je menil, da so pričakovanja optimistična, saj sta ne- sporna trenda stabilizacija in konsolidacija ter rast in razvoj, kljub temu, da ima- mo težave kot so brezposel- nost, socialne stiske, po- manjkanje stanovanj in na- raščanje kriminala. Drnovšeic osebnost januarja LJtlBI^ANA, 2. januar- ja (Delo) - Delova politična osebnost meseca je dr. Ja- nez Drnovšek, kar pomeni, da je po ocenah anketiran- cev najbolj zaznamoval slovensko politično prizo- rišče v minulem mesecu. Na Delovi lestvici »dvajse- tih naj« pa je na vrhu še vedno Milan Kučan, na drugem mestu premier Dr- novšek, na tretjem pa Di- mitrij Rupel. Za pet milijard naložb LJUBLJANA, 2. januar- ja (Delo) - Ministrstvo za šolstvo načrtuje letos za pet milijard tolarjev na- ložb, kar pomeni, da naj bi denar vložili v 82 objektov. Največ denarja bo šlo za osnovne in srednje šole, ne- kaj za visoko šolstvo in dva nova študentska domova. Sedem novih objektov bo pridobil Center za šolske in obšolske dejavnosti, iz šol- skega tolarja pa naj bi fi- nancirali še računalniško opismenjevanje in učbeni- ke vsaj še za sedmi razred. Pokojninslca malha z luknjo LJUTBLJANA, 2. januar- ja (Dnevnik) - Zavod za po- kojninsko in invalidsko za- varovanje je končal minulo poslovno leto s poldrugo miUjardo tolarjev pri- manjkljaja. Pokril ga bo z denarjem iz obveznega rezervnega sklada. Letos bo v tem skladu manj de- narja kot prejšnja leta, vse- eno pa naj ne bi povišali prispevnih stopenj. Št. 1 - 5. januar 1995 DOGODKI 6 Nal občan Velenia Velenjčani so novo leto dočakali na prostem že pe- tič, letos pa so prvikrat proglasili naj občana. Ta čast je za leto 1994 pripad- la Srečku Mehu, županu mestne občine Velenje. Na velenjskih ulicah je bil po nekajletnem zatišju tudi silvestrski tek. Sploh pa je bila najdaljša noč v letu bučna, ob veselju in petju tudi zaradi pokanja petard. Praznovanja, ki so ga orga- nizirali Radio Velenje in Naš Čas ter velenjsko po- djetje Gost pod pokrovi- teljstvom občine in Gore- nja, se je udeležilo nekaj tisoč meščanov, kar je do- slej največ. L. O. Brezdomci še brez zavetišča Usoda zavetišča za brez- domce, ki je bilo v Celju že nekajkrat tik pred odprtjem, je spet negotova. Tudi tokrat so svoje nasprotovanje izrazili prebivalci okolja, kjer naj bi brezdomci našU svoj prostor a prenočišče in topel obrok irane. Po zadnjih prizadevanjih ■eljskega Centra za socialno lelo in sekretariata za družbe- ne dejavnosti občine je stano- anjski sklad za brezdomce dstopil dve stanovanji v Ri- arjevi 3a, veliki okrog 45 in 5 kvadratnih metrov. Prvega o skušali urediti že pred no- im letom, vanj je Rdeči križ lamestil sedem postelj, Kari- as pa je pripeljal peč. Vendar e je zataknilo zaradi negodo- anja krajevne skupnosti Deč- ovo naselje, kjer menijo, da takšno zavetišče v njihovo okolje ne sodi. V Ribarjevi uli- ci sta namreč že begunski cen- ter in samski dom in bi zato po njihovem brezdomce morali namestiti kje drugje. Dokonč- ne rešitve v času zaključka re- dakcije še ni bilo, saj so se po pogovorih predstavnikov kra- jevne skupnosti in sekretari- ata za družbene dejavnosti do- govorili, da naj o problematiki razpravlja svet KS, ki se je se- stal včeraj. TC Hiše ne vrnelo Velenjski izvršni svet je na svoji zadnji seji v sredo, 28. decembra, med drugim obrav- naval zahtevek za denaciona- lizacijo stanovanjske hiše, v kateri je od aprila 1977 vrtec Rožle, enota Vzgojnovarstve- nega zavoda Velenje, ki ga tre- nutno obiskuje 59 otrok. Vrt- ca, so menili člani izvršnega sveta, ni mogoče preseliti, saj bi bilo v tem primeru potrebno zgraditi nov vrtec, pa tudi s kakšno drugo nepremičnino ga ni mogoče nadomestiti. Za- to so sklenili, da te nepremič- nine prejšnjim lastnikom ne vrnejo. KL Postopicl pri prodali lašicega kina so bili pravilni Občinska vlada le zavrnila zahtevo po ustavitvi prodale - Mladi bodo dobili svole prostore drugje v mestu, filme pa bodo vrteli v Kulturnem centru Sredi lanskega decembra je laški izvršni svet na javni dražbi za nekaj več kot kot 5,5 milijona tolarjev prodal objekt na Titovi ulici, kjer so se od leta 1927 odvijale kinopred- stave. Zaradi zahteve Mladin- skega kulturnega centra, da je treba postopek prodaje takoj prekiniti, z novim lastnikom še ni podpisana pogodba, bo pa kmalu, saj je izvršni svet kot enega svojih zadnjih skle- pov zahteve mladincev za- vrnil. Zadnjih pet let, do junija la- ni, je kinodvorano v Laškem upravljala skupina amaterjev iz bivše kinosekcije, ki deluje sedaj pod okriljem Kluba ustvarjalcev Laško. Najemni- ne za prostor, ki je v občinski lasti, niso plačevali že od leta 1991, o čemer so jih v sekreta- riatu za upravne in gospodar- ske zadeve zlasti v zadnjih dveh letih stalno opozarjali z dopisi, vendar brez uspeha. Zato so jih pozvali, naj prostor izpraznijo, ključe pa vrnejo, vendar se mladinski klub ni zmenil za pozive sekretariata. Zato je le-ta skupaj s sekreta- riatom za družbene dejavnosti sklenil, da bodo v mestu pre- nehali s predvajanjem filmov, prostore pa v skladu z občin- sko politiko ponudiU v najem ali prodajo. Izračunali so na- mreč, da bi za najnujnejšo ob- novo kinodvorane morali pla- čati 4 milijone tolarjev, ki pa jih mladinski kulturni center gotovo ne bi mogel zagotoviti, saj več let ni mogel plačati niti najemnine. Odločitev o prodaji kinod- vorane je močno razburkala mladinske vrste, saj je Mladin- ski kulturni center računal, da bo poleg kinopredstav lahko uporabljal prostore kina tudi za svoje druge dejavnosti. Pri- pravili so predlog za prenovo prostorov in bili po pogovorih, ki so jih imeli z laško osnovno šolo in s predstavniki politič- nih strank prepričani, da bodo dvorano zopet dobili v najem. Ko pa so izvedeli, da se je iz- vršni svet odločil za prodajo, so zahtevali, naj postopek ta- koj ustavijo in počakajo do konca leta 1995, ko bo klub pripravil celovit program svo- jih dejavnosti. Pri tem so še zahtevali, naj izvršni svet Mla- dinskemu kulturnemu centru omogoči vpogled v vso doku- mentacijo in sklepe, ki so bili sprejeti v zvezi s kinom ali pa se kakorkoli drugače nanašajo na zadevo. V klubu namreč dvomijo v pravilnost postopka in celo namigujejo, da je bilo zapiranje kina pravzaprav v naprej pripravljeno. Posto- pek je namreč vodil bivši se- kretar sekretariata za upravne zadeve Boško Šrot, ki je s svo- jim podjetjem sedaj tudi kupec prostorov. Sodeč po sklepih izvršnega sveta so bila decembrska raz- burjanja in pisanje zahtev mladincev bolj borba z mlini na veter. Tako staro kot novo občinsko vodstvo se sicer stri- njata, da je treba laški mladini čimprej zagotoviti primeren prostor, vendar nikakor ne v bivši kinodvorani. Ker so bili vsi postopki pri prodaji dvora- ne pravilni, jih ne bodo ustavi- li, kinopredstave pa naj bi se po novem odvijale v Kultur- nem centru. J. INTIHAR Turistično Naše Celle Novo glasilo ceUskega Turističnega društva Turistično društvo Celje je v dneh pred zaključkom leta izdalo svoje novo glasilo Naše Celje, ki je prenovljeno in oživljeno nasledilo dolgoletno glasilo Lepo mesto. Glavna in odgovorna ured- nica Našega Celja je Danica Doberšek, predsednica Turi- stičnega društva, ki želi, da bi tudi s pomočjo glasila Celje zaživelo kot turistično mesto. Društvo je v minulem letu opravilo vrsto odmevnih na- log, saj je med drugim izdalo prospekt, novo zloženko o Ce- lju in vodnik. Z vsemi temi prizadevanji želi, da bi bilo Celje spet mesto belo in veselo. kot je bilo nekoč. Pri tem pa žal večkrat ostaja osamljeno. Le s skupnim prizadevanjem vseh, ki delajo iiji živijo v me- stu in ki krojijo njegovo usodo, bo mogoče izkoristiti možno- sti, ki jih nudi Celje, so prepri- čani v društvu. Na vse to opozarjajo tudi v glasilu, v katerem so med drugim nekateri znani Celjani razmišljali o celjskem turiz- mu. Opozarjajo tudi na nekaj turističnih črnih točk v Celju in okolici in na nekatere ob- novljene ali pa propadajoče spomenike kulturne dediščine ter na bogastvo Pokrajinskega muzeja. V Našem Celju najde- mo tudi zapis o zgodovini se- , jemske dejavnosti v mestu in nekaj utrinkov iz spominov dr. Vladimirja Ravnikarja, slo- venskega politika iz začetka stoletja, ki je začel svojo kari- ero v Celju. Dodatno privlač- nost celotnemu glasilu dajejo tudi velike fotografije. Dru- štvo na koncu opozarja tudi na letošnjo akcijo ocenjevanja celjskih gostišč, ki jo bo vodila skupina strokovnjakov in ki bo na osnovi jasnih kriterijev razvrstila vse celjske gostilne v več kategorij. Tudi ta akcija naj bi prispevala k boljši po- nudbi mesta. TC. Osebnost meseca Zmagal le Jožef Hrastnik, Izbiramo osebnost leta 94 Prišli smo do konca. Pre- šteli smo kupone in iz njih razbrali, da je z 163 glasovi v zadnjem mesecu leta zma- gal ponovno Jožef Hrastnik. Tako smo v minulem letu pravzaprav »dobili« le tri zmagovalce za osebnost me- seca, vsi drugi pa so se temu naslovu le približevali, a žal ga nihče ni dosegel. Tako ta mesec akcijo z glasovanjem za osebnost leta 94, zaklju- čujemo. V igri ostajajo samo trije zmagovalci med letom, to pa so: - bolniški kurat Anton Batej, - politik in predsednik Kino- loškega društva Celje Mirko- Fric Krajnc - avtobusni šofer Jožef Hrastnik. Pri glasovanju za osebnost leta 94 lahko glasujete samo za enega od teh treh kandi- datov. Ne pošiljajte novih glasov in ne glasujte za dru- ge, ker bodo vsi kuponi, ki ne bodo naslovljeni na enega od teh treh, romali v koš. Kupo- ne lahko pošiljate ves mesec, objavljena pa bosta še dva in sicer 12. in 19. januarja. Ko- nec meseca januarja bomo sešteli vse, nato pa bomo razglasili osebnost leta 94 na Celjskem. Glasovanje velja izključno na kuponih! Dolžni pa smo seveda še razdeliti majice NT&RC kot nagrado za tiste, ki ste glaso- vali v tem mesecu. Izžrebani so bili: Jana Kranjec, Milana Maj ena 23, Radeče; Rafko Lah, Sp. Rečica 160, Laško; Danica Besimi, Višnja vas 14, Vojnik; Maja Reber, Br- nica 100, Petrovče; Jožica Levak, Tomšičeva 13, Vele- nje, Milan Cepin, Lopata 31 a, Celje; Gerti Pungertnik, Pucova 4, Celje, Sonja Omerzu, Tmovlje 137, Celje; Viktor Haisinger, Zagrad 70 c, Celje in Mihael Jelen, Lo- krovec 21, Celje. Majice bo- ste še v tem tednu prejeli tu- di vsi tisti, ki ste bili med izžrebanimi za glasovanje meseca novembra . MOJCA MAROT OSEBNOST DECEMBRA 1. Joief Hrastnik, šofer Izletnikovega avtobusa, za prijaznost do potnikov. 163 glasov 2. Vinko Skale, fotograf, za odlične fotografije. 107 glasov 3. Vinko Lavrinc, predsednik SD Rečica, za požrtvovalno delo pri društvu. S6 glasov 4, Anton Ratej, bolniški kurat, za humano pomoč ljudem. 50 glasov 5. Joie Šantl, upravnik Celjske koče, za ureditev in vzorno postrežbo v koči. 47 glasov 6. Dr. Stevan Dordevič, zdravnik v ZD Vojnik, za uspešno in požrtvovalno delo. 43 glasov 7. Anton Dornik, šofer avtobusa, za varno vožnjo. 35 glasov 8. Interventi Prosignala, za odgovornost in zanesljivost pri varovanju nas in premoženja. 24 glasov 9. Zvone Štorman, gostinec iz Šempetra, za urejene lokale, skrb do delavcev in vzorno postrežbo. 22 glasov __________ 10. Boštjan StraSek, rokometaš, za odlične obrambe. 19 glasov Glasove so v tem mesecu še prejeli: 16 Majda Janež- Bizjak, 12 dr. Boris Kramžar, 10 Silva Mikuž, 9 Izidor Pečovnik, 8 Gregor Cankar, 7 Jelko Vidmar, po 6 Rolando Pušnik, dr. Peter Lipovšek in Vida Zupane, po 5 Luka Simšič, Boris Jagodic in dr. Nataša Berginc-Podbregar, po 4 dr. Biljana Vukorepa, dr. Matija Jurkovič, Žarko Prezelj in Dragica Poznič, po 3 Marika Kardinar, Iztok Puc in Rudi Rutar, po 2 dr. Aleš Demšar in dr. Nevenka Jadek, po 1 glas pa so prejeli še: dr. Anton Trstenjak, Drago Svetko, Jure Krašovec, Franc Nemec, Irena Malgaj, Jože Petek, Henrik Strokol in dr. Anton Zuntar. Št. 1 - 5. januar 1995 7 FEUTON - INFORMACIJE SOIM mOCm PKED CINflLNim SODIŠČI v CELJU V LETIH 1945 -1951 v letih 1945-1949 je bil pred celjskim okrajnim sodiščem en sam sodni proces proti takšnim članom odkupne komisije, ker je njihova brutalnost s kmeti prese- gla vse meje in tudi oblast njihovih dejanj, tudi če bi hotela, ni mogla oziroma smela več tolerirati. Ta sodni proces je bil 12. 9. 1949 pred senatom okrajnega sodišča v Celju, v njem pa so kot obtoženci nastopih: Avgust Dosedla, Rafael Dosedla in Matija Petrovič. Vsi trije obtoženci so bili zapo- sleni v libojskem rudniku in so se kot partijci udejstvovali v političnem življenju na območju KLO Liboje: Avgust Dosedla je bil sekretar osnovne partijske organizacije v Libojah in predsednik KLO Liboje, Rafael Dosedla in Matija Petrovič pa sta bila predsednik oziroma tajnik kra- jevnega odbora OF Liboje. Sojeni so bih zaradi hudih kaznivih dejanj, ki so jih 17. 8. in 23. 8. 1949 storili v Pre- kopi pri Vranskem nad kmetoma Avgustom in Jakobom Vraničem. Če sledimo obtožnici in sodbi ter drugim doku- mentom v kazenskem spisu, vidimo, da so dogodki potekali takole: V poletni akciji za odkup žita leta 1949 je poverjeni- štvo za državne nabave pri OLO Celje-okolica izdalo Avgu- stu in Rafaelu Dosedli pooblastilo, da na posameznih kmeč- kih gospodarstvih določenega rajona pregledata zaloge žita ter ugotovita številčno stanje goveje živine in prašičev. Čeprav sta obtoženca imela določen vsak svoj rajon, sta delo na terenu opravljala skupaj. Tako sta se dne 17. 8.1949 mudila v Prekopi, kjer sta izvršila hišno preiskavo pri kmetu Jakobu Vraniču. Čeprav sta imela pooblastilo, da ugotovita le zaloge žita in stanje živine, sta pregledala vse stanovanjske prostore, omare, skrinje, predale itd. Ob tej priliki sta obtožena ukradla zlat poročni prstan in zlat uhan. Istega dne sta se obtoženca mudila tudi v hiši Avgu- sta Vranica, posestnika iz Prekope. Tu sta prav tako pregle- dovala predale, omare itd. V tej hiši je Avgust Dosedla izmaknil večjo količino srebrnikov, nakar sta si z Rafaelom, Dosedlo plen razdelila. 23. 8. 1949 sta se Avgust in Rafael Dosedla skupaji z Matijo Petrovičem znova odšla v Prekopo k posestniku Avgustu Vraniču. Že med potjo so dohiteli gospodinjo, ki so rekli, da so z notranjega odseka. Avgust Dosedla pa je celo izjavil, da so organi UDV, medtem ko se je Petrovič izdajal za nekega »višjega« iz Ljubljane. Pri Avgustu Vraniču so najprej opravili preiskavo v hiši in kašči, nato pa so se začeli znašati nad gospodarjem. Kričali so, da je bandit ter ga udarjali s pestmi po rokah, hrbtu in glavi. Od Vraničeve je Avgust Dosedla zahteval, da mu pokaže denar. Ko je denar> ki ga je bilo nekaj nad 10.000 din prešteval, je izmaknil štiri tisočake in jih dal Rafaelu Dosedli, ki jih je spravil v žep, nakar sta si jih naslednji dan delila. Razen tega je Rafael Dosedla ukradel tudi srebrno žepno uro. Hkrati so nadaljevali s pretepanjem Avgusta Vranica. Vsi obtoženci so Vraničeve zmerjali, da so kulaki in izkorišče- valci, zase pa so poudarjali, da so komimisti. Rafael Dosedla in Matija Petrovič sta gospodarja silila v zadrugo, pri tem pa sta ga tepla m davila tako, da je bil Vranic ves krvav. Ustrahovali so tudi gospodinjo Juhjano Vranic in domačega delavca, 62-letnega Ivana Mohorja, ga pretepali in prisilili, da je poljubljal svete podobe in kipe, vsi trije pa so morali na glas moliti očenaš. To ustrahovanje je trajalo od 18. do 23. vu"e. OkoU hiše se je medtem nabralo mnogo vaščanov, ki so samo s strahom opazovali, kaj se dogaja. Na cesto se je večkrat slišalo »tukaj je OZNA, videh boste, kako OZNA tepe.« Divjanje obtožencev je uspel ustaviti šele Janko Šporin, domačin iz Prekope, sicer pa uslužbenec OLO Celje-okolica. Avgust Vranic je bil zaradi hudih telesnih poškodb, ki so mu jih prizadejaM obtoženci, prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju dlje časa. Rafael Dosedla in Matija Petrovič sta razen zgoraj navedenih kaznivih dejanj avgu- sta 1949 podrla v Libojah lesen križ in izropala tri kapelice pri libojski cerkvi. Seveda so ti dogodki pri tamkajšnjem prebivalstvu pov- zročili veliko ogorčenje in oblast je morala reagirati. Da bi na vaščane Prekope in okolice vphvala pomirjevalno, je sodni proces proti storilcem organizirala kar v Prekopi, obtoženim pa je sodišče izreklo dokaj visoke kazni: Avgu- stu Dosedli osem let zapora s prisilnim delom, Rafaelu Dosedli pet let zapora s prisilnim delom in Matiji Petroviču tri leta in deset mesecev zapora s prisilnim delom. O tem sodnem procesu so pisali tudi tedanji časopisi in ga prikazovali kot dokaz, kako ljudska oblast sama kaznuje tiste svoje predstavnike, ki zlorabljajo svoja pooblastila. Celjski tednik je npr. 17. 9. 1949 o tem sojenju objavil obširen članek z naslovom »Proces v Prekopi je razkrinkal škodljivce naše družbe.« Represijo nad kmeti v obravnavanem obdobju niso izva- jala samo sodišča, ampak tudi upravni organi. Omenili smo že, da je oblast kmete, ki so se kakorkoli upirali izpolnjevati obveznosti, lahko brez postopka pred sodiščem poslala na »družbeno koristno delo.« Upravni organi so v teh letih dobili velike kompetence zlasti pri izrekcmju kazni za neiz- polnjevanje raznih uredb, s katerimi so bile kmetom nalo- žene obveznosti do države. Oblast je namreč v prvih povoj- nih letih kmetom z raznimi uredbami naložila toliko različ- nih obveznosti, da sodišča ne bi zmogla obravnavati in kaznovati vseh, ki so takšne uredbe kršili. Tako je oblast obravnavanje kršitev posameznih tovrstnih uredb in kaz- novanje storilcev prepustila kar upravnim organom. Tako so npr. bile pri krajevnih ljudskih odborih ustanovljene komisije za pobijanje nedovoljene trgovine, špekulacije in gospodarske sabotaže, ki so lahko za manjša tovrstna kaz- niva dejanja storilcem izrekala denarne kazni. Ena tistih uredb, na osnovi katere so upravni organi kršiteljem lahko izrekali celo kazen zaplembe določenega premoženja, je bila Uredba o obveznih prevoznih storitvah v gozdarstvu in lesni industriji, ki jo je ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo sprejelo 16. 9. 1948. S to uredbo je bila kmetom naložena dolžnost, da so s svojimi vozovi in s svojo živino morali iz gozdov zvoziti določeno količino lesa. Okrajni izvršilni odbori so kmetom izdajali odločbe, kjer je bilo navedeno, kdo mora voziti les, v čigavo korist in kolikšno količino ga mora zvoziti. Za tiste, ki bi prevozne obveznosti ne izpolnili, je lu-edba določila, da se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali s kaznijo poboljševalnega dela do dvajset dni. Ta prevozna obveznost, ki je predstav- ljala nekakšen kuluk, je bila za kmete hudo dodatno breme, zato so se ji seveda nekateri skušali izmakniti. Ker teh ni bUo malo, je oblast kazni zaostrila in 22. 3. 1949 sprejela novo turedbo, ki je za tiste, ki niso izpolnih prevozne obvez- nosti, določila denarno kazen do 50.000 dinarjev aU kazen poboljševalnega dela do treh mesecev ali zaplembo vozila in vprežne živine ali obojega. Za izrekanje kazni so bili pristojni okrajni izvršilni odbori. Na osnovi ohranjenih odločb okrajnega izvršilnega odbora Celje-okolica o kazno- vanju kmetov, ki niso izpolnili prevozne obveznosti, je razvidno, da je omenjeni izvršilni odbor, ki mu je takrat predsedoval Ivan Ocviric, po kazni zaplembe voza in vprežne živine posegel zelo pogosto, saj jo je samo maja 1949 izrekel kar devetnajstim kmetom. V letu 1949 so bili z odločbo okrajnega izvršilnega odbora Celje-okolica kaz- novani na zaplembo voza in vprežne živine naslednji kmetje: Viktor Ocvirk iz Št. Lovrenca pri Prožinu, Jožef Stojan iz Dobja pri Dramljah, Ivan Ivačič iz Zagorja pri Planini, Franc Grobelnik iz Gotovelj, Anton Randl iz Dole- nje vasi, Martin Vok iz Jarmovca, Terezija Samec iz Bukov- žlaka, Franc Esih iz Št. Vida pri Grobelnem, Jakob Artnak iz Hrastja, Anton Baumkirhner iz Visoč pri Planini, Karolin Pfajfer iz Malih Gorele nad Laškim, Jožef Golež iz Kame- nega, Viktor Jelen iz Gomilskega, Jakob Rajh iz Brodnice, Franc Lapomik iz Lok nad Laškim, Jožefa Lapornik iz Št. Lenarta nad Laškim, Martin Zapušek iz Velikih Grahovš, Franc Seme iz Vrbja, Martin Jančič iz Laške vasi, Franc Dimec iz Teharja, Ana Turk iz Št. Ruperta, Avgust Vranic iz Prekope, Franc Cizej iz Prekope, Jožef Gračner iz Kranj- čice, Andrej Mastnak iz Šibenika, Martin Kroflič iz Črno- lice, Frančiška Toman iz Jeronima, Ana Verdev iz Vrh pri Teharju, Franc Tovornik iz Večjega Brda pri Planini, Alojz Skamen iz Ivence pri Višnji vasi in Jože Travner iz Arje vasi. Št.1 - 5. januar 1995 8 Pisal bo slovenske šansone Mojster Bojan Adamič o marsičem, največ pa o glasPI Bojan Adamič, eden naših najbolj zna- nih sodobnih skladateljev in dirigentov pravi, da ne bo pisal francoskih šanso- nov, tako kot bi to želeli drugi, saj je vendar Slovenec. Zakaj bi kopiral druge, če imamo svoje šansone. Bil je gost veče- ra na Aškerčevi domačiji na Senožetih pri Rimskih Toplicah. Povedal je veliko zanimivih stvari o sebi, svojem delu, predvsem pa o glasbi, seveda. Kakšen je bil odziv publike na pred- stavo Sneguljčica, za katero ste napisali glasbo? Moram reči, da je Sneguljčico publika z navdušenjem sprejela. Prvič smo imeli predstavo pred dvema letoma v ljubljan- skih Križankah, ljudje v dvorani so nam ploskali več kot petnajst minut in to je bil tisti pravi občutek zadovoljstva. Glasbo za Sneguljčico sem pisal eno leto, napisana je za pihalni orkester in za pev- ce, traja dve uri, za otroke pa smo jo skrajšali na eno uro. Vsebina ostaja klasična ali je na kak- šen način prirejena? Svetovno znana vsebina ostaja nespre- menjena, sicer pa je zgodba po svoje na- rejena avtentično. Ni tragična, vsebuje precej humorja, je na nek način nora zgodba, zato je ljudem tudi tako všeč. Sedem palčkov smo nadomestili s škrati, ki krasno plešejo. Oblačila nastopajočih so zelo smešna, princ nastopi kot holly- vi^oodska zvezda oziroma junak, kraljica pa je rockovska zvezda. Sneguljčica predstavlja »na pol kmetico«, veliko vlo- go imajo pevci, dosti je jazz glasbe, na katero nastopajo tudi plesalci Mojce Horvat. Za Sneguljčico sem napisal še' opero, kar doslej ni še nihče, to sem prav- zaprav naredil bolj zase, saj je neizved- ljiva, ker ni primernih orkestrov, da bi jo zaigrali. Kdaj ste s svojim delom najbolj zado- voljni? Nikoli nisem, ker vedno mislim, da bi lahko naredil še bolje. Veliko idej se mi porodi pri delu, vendar navadno vedno ostanem pri tisti prvi, ker je prva zamisel najboljša. Ko z delom končam, se mi zdi, da bi lahko določene stvari naredil dru- gače, boljše, zato nisem zadovoljen s ti- stim, kar sem napisal. Zgodilo se je že, da sem popolnoma propadel, potem pa se je kasneje izkazalo, da je bilo moje delo dobro. Sodelavci morajo biti kar potr- pežljivi. Sicer pa noben Slovenec ni sre- čen, če ni nesrečen, je rekel Miličinski. To drži. Kako sodelujeta z vašo pevko Meri Av- senak? Neprestano se kregava, razumeva pa se. Je zelo sposobna lirska pevka in več- krat zapoje takšne stvari, ki jih nihče drug ne bi. Skupaj delava že petnajst let, na koncertih pa nastopava enajsto leto. Poleg koncertov šansonov, narediva do- sti satiričnih točk. Imam vse potrebne instrumente in vse naredim sam. Zdaj imam tudi elektronski studio, tako da bom sam snemal glasbo. Najraje pišete šansone? V bistvu ja, vendar me jezi, ker bi vsi radi francoski šanson, slovenskega pa ne. Jaz nisem Francoz, zakaj bi delal tako kot drugi. Sem Slovenec in bom delal »naše« stvari, ne tuje. Prav tako rad ob- delujem pesmi naših sodobnih avtorjev, tistih, ki še živijo. Na splošno pa dela vseh pomembnejših slovenskih avtorjev. Tekst mi pomeni vse, poglobim se vanj in o njem razmišljam. Obseden sem s slo- venščino in za Slovence ustvarjam, kot sem že povedal. S čim se poleg glasbe še ukvarjate? Ukvarjam se s sodobno fotografijo, žal pa se ji ne morem popolnoma posvetiti, ker imam premalo časa. Rad potujem, se ukvarjam s športom, predvsem rad plavam. Pripravljate kaj novega v bližnji pri- hodnosti? Lani sem napisal glasbo za Requiem Frana Miličinskega, dolgo štirideset mi- nut. Napisal sem jo zase, ker me je tekst zelo pretresel, življenje gospodarja ni bi- lo najlepše in ko je umrl, so bili samo trije na pogrebu. Pes je lajal in videti je bilo, da je le njemu hudo, kar dokazuje, da pasja ljubezen pogosto prekaša člove- ško. Tekst je povzet iz svetega pisma, vendar je z besedami predelan, kar pa smisla ne spremeni. Izvedbe Requiema še ni bilo, si pa to zelo želim. Se pripravljate na kakšna gostovanja? V kratkem bom gostoval v Rogaški Slatini, kjer sem začel že pred desetimi leti, potem pa še v Radovljici in Porto- rožu. DAMJANA SEME Razmišljania in pisanje v preteklem letu je Kari Pe- trič izdal kar štiri svoje lepo- slovne knjige, v katerih je zbral svoja najkvalitetnejša dela s področja proze in po- ezije. Tridesetletni Kari Petrič, ki živi v Žalcu, se je literaturi posvetil že v srednješolskem obdobju. Sprva je imel večje jezikovne težave, saj je otro- štvo preživel v Nemčiji, ven- dar je z vztrajnim preučeva- njem izvirne slovenske litera- ture in prevedene klasike kmalu uspel premostiti začet- ne težave. Razvil je bogat, so- čen in poln jezik in v drugi polovici osemdesetih je dobil priznanja različnih kulturnih uredništev, saj so mu dela pri- čeli redno objavljati v literar- nih oddajah na Radiu Sloveni- ja, v takratni prilogi Mladine Mlada pota, ter v specializira- nih revijah Dialogi, Problemi in Obrazi. Petrič se pri pisanju loteva različnih žanrov, knjižica No- tranji odmevi je pesniška zbir- ka, Kaskader spomina ter Skozi pajčolan poleg pesmi vsebujeta še kratko prozo. Gi- ljotina pravice pa je sestavlje- na iz kratke proze ter iger. V njegovih delih zasledimo predvsem emotiven in intelek- tualen odziv na konkretno družbeno okolje, ob čemer pa razvija tudi intenziven intimi- stičen dialog s samim sabo. Svojo ustvarjalnost pojmuje kot svojevrstno reakcijo na procese in tokove značilne za sodoben čas, vendar ne le v mejah kulture, temveč pose- ga tudi na področja psiholo- ških in socioloških analiz, ki jih vstavlja v zaokrožene lite- rarne forme. V tem pogledu se pridružuje skupini umetnikov kot so Dostojevski, Kafka, Sartre, Canetti, Camus, ki jih postavlja na mesto svojih vzornikov, in za katere je prav tako značilno angažirano pi- sanje, ki v mnogih potezah presega meje zgolj pripoved- nega leposlovja. Zato je v zad- njem času Petrič začasno tudi opustil delo na področju lirike oziroma proze in se posveča predvsem raznim družboslov- nim raziskavam, kot rezultat tega pa je nastalo že nekaj ese- jev, ki jih ima namen prav ta- ko objaviti tudi v knjižni obliki. BORIS GORUPIČ Pesmi in sliice v prenovijenem muzeju Muzej novejše zgodovi- ne v Celju vsako leto pri- pravi pod svojo streho novoletno čajanko. Ker so muzejske prostore tudi temeljito obnovili, jih bo danes, y četrtek, 5. janu- arja ob 18. uri napolnila pesem Komornega mo- škega zbora iz Celja pod umetniškim vodstvom di- rigenta prof. Cirila Ver- tačnika. V obnovljeni razstavni galeriji pa bo akademski kipar Vasilje Četkovič Vaško razstavil 25 povsem novonastalih akrilnih platen in deset skulptur. Dve platni bo- sta tudi na prodaj, izku- piček pa umetnik pokla- nja Komornemu moške- mu zboru, ki je lani slavil 4 5-letnico obstoja. Na slovesnosti bo tudi pred- sednik Republike Slove- nije Milan Kučan. D. M. Legende in pripovedi na Konjišicem Zgodovinsko društvo Slovenske Konjice je pod predsedstvom bivšega žu- pana Jožeta Barage izdalo zbirko konjiških legend in pripovedi, ki izhajajo pred- vsem iz krajev nekdanje konjiške občine. Legende o nastanku žičkega samo- stana, o gospodični na gori, o ovsu, o konjiškem zmaju, o nastanku Špitaliča, o dečkovi smrti in mnoge druge je po ustnem izročilu zbral in zapisal Vinko Zdovc, grafično pa je zbir- ko opremil Aipad Ša- lamun. Znamenje toicrat o islamu Tik pred koncem leta je pri založbi Znamenje iz Petrovč izšla dvojna številka istoimen- ske revije za teološka, kultur- na in družbena vprašanja, ki jo urejata glavni urednik Sreč- ko Reher in odgovorni urednik Ivan Arzenšek. Uvodni članek je prispeval Vekoslav Grmič z naslovom Svoboda in odgovornost, sledi mu Borut Ošlaj s prispevkom Ontološki problemi religije, zaključuje pa ga svetovno zna- ni dunajski teolog Hans Kiing z razpravo Svetovni mir-sve- tovne religije-svetovni etos. Uvodnemu bloku sledi seri- ja člankov, ki govore o islamu. Vincent J. Comell piše o Tav- hidu, veri v enega v islamu. John Renard je napisal članek z naslovom Islan, eden in mno- gi, Gerhard Bowering piše o islamskem izzivu, Abdulazis Sachedina pa o tem, ali pome- ni islamsko razodetje ukinitev judovsko-krščanskega razo- detja. Riffat Hasan je avtor prispevka Ženske v islamu in krščanstvu, Smail Balič piše o poreklu in značilnostih isla- ma v Bo.sni, Patrick D. Gaff- ney pa se sprašuje, zakaj se kristjani obračajo k islamu. David S. Toolan je prispeval drugi del razprave o reinkar- naciji in modemi gnozi, Ivan Arzenšek pa pogovor z domi- nikanskim teologom Edwar- dom Schilebeeckxom. Jože Rajhman zaključuje v prejšnji številki začeto razmišljanje o cerkvenopolitičnih razmerah v severovzhodni Sloveniji v 19. stoletju. Rubrika Zapisi prinaša dva prispevka: Ob posvetitvi časti- te Margaret Mascall v duhov- niški stan v anglikanski cerkvi in In memoriam Branku Avse- naku, pisatelju, prevajalcu, uredniku in dolgoletnemu so- delavcu revije Znamenje. Kratkim novicam iz vsega sveta sledi predstavitev dveh knjig, in sicer Hansa Kiinga Grosse Christliche Denker in MatmassungeniiberCJott - Die theologische summe meines lebens Hainza Zahrnta. DRACrO MEDVED ZAPISOVANJA Pogumno dejanje Z. Sagadina i Piše Tadej Čater Pa naj še kdo reče, da je kri- tika nekaj najbolj nesmiselne- ga na tem svetu. Seveda »vege- tirajo« tudi junaki, ki menijo, da kritik postane tisti, ki ni sposoben postati ustvarjalec, kreator oziroma konstruktor, katerega konstrukcije so pred- met kritike. In se pri tem prav fino naslanjajo na »velikane« iz zakladnice svetovne litera- ture. Toda jasno, tudi takšnim je treba pustiti »vegetirati«. Oziroma jih razumeti, da so zoprni in nergavi ter sploh hu- do občutljivi postali predvsem zavoljo kritikov, ki so jih, še preden so postali ustvarjalci bodisi upravičeno bodisi neu- pravičeno, zatrli. Moč kritike, pač. Če so torej nekateri zatrti že v kali in svoj bes ter jezo »zli- vajo« po kritiki in kritikih, so drugi spet ali užaljeni ali bes- ni, ker jih kritika sesuva. Toda puške ne vržejo v koruzo. Re- cimo, da se iz kritike tudi uči- jo. Seveda, polje kritike se ne razprostira zgolj od vrednote- nja, marveč tudi širše: do usmerjanja in sprotne reflek- sije, kar prvo sploh pogojuje. Se hujši so pa primeri, ko nek- do svoj odstop bodisi z mesta direktorja kakšne tovarne bo- disi s trenerske klopi argu- mentira z besedo kritike. Ta je namreč tista, ki ga je pripravi- la do tega, da je odstopil. Pri- mer Sagadin, denimo. Naj- boljši moški kolektiv v Slove- niji (velja seveda za ekipne športe z žogo!) je ostal brez trenerja. Sagadin je preprosto odstopil, ker sta ga dva novi- narja malček preveč pokritizi- rala. In se je hrabro sesul. Moč kritike, pač. Kritika torej nikakor ne mo- re biti nesmiselna. Če zaradi kritike odstopi recimo trener kluba, kakršen je na primer Smelt Olimpija, potem je kri- tika toliko nesmiselna, kolikor nesmiselno je to izrečeno. Ne- smisel je torej v izrekanju, v besedi. In samo zavoljo izre- kanja je lahko kritika nesmi- selna. Oziroma drugače; kriti- ka je nesmiselna le v toliko, kolikor jo nesmiselno izreče- mo. Toda, ali to že ne meji na vulgarno? Točno. In lepše ter bolj točno povedano: kritika je nesmiselna, kadar je nesmisel- no izrečena oziroma kadar je vulgarna. Problem je le v tem, da takšne kritike enostavno ni. Takšna je lahko le kritika kri- tike, s čimer smo spet pri Sa- gadinu. Ali pa pri kakšnih ne- u.slišanih glasbenikih. Ali pa pri tistih pisateljih, ki svojim kritikom pišejo grozilna pi- sma. Ali pa pri gledaliških igralcih, ki svoje kritike neu- smiljeno pretepajo ali pa po njih celo zlivajo paradižniko- vo mezgo. Toda ostanimo pri Sagadinu. Nesmisel kritike povezane z njegovim imenom in/ali njegovim delom je le v tem, ker je bila zlorabljena. Zlorabil pa jo je sam; s tem, ko se je vulgarno in nesmiselno zgovarjal na kritiko, katere je bil deležen. Namesto, da bi ji šel nasproti, se je obrnil in zbežal. Zelo hrabro in pogum- no dejanje košarkarskega tre- nerja. Večer poezije Jaicoba Savinšica Da bo razstava kiparskih umetnin Jakoba Savinška v Galeriji sodobne umetnosti v Celju zelo odmevna, ni nič presenetljivega. K temu izrednemu kulturnemu dogodku pa je organizator Zavod za kulturne prireditve v Celju pripravil nocoj, v četrtek, 5. januarja ob 20. uri še umetni- ški večer poezije Jakoba Savinška, kar je prava poslastica za ljubitelje in ne le poznavalce njegove umetnosti. Gostje večera bodo igralca Judita Zidar in Pavle Ravnohrib ter kitarist Jerko Novak. Večer bo zaključila igralka in pes- nica Mila Kačič z recitalom svojih pesmi. Analiza lilfovne umetnosti v zbirki Studia humanita- tis, ki jo izdajata ŠKUC in Znanstveni institut Filozofske fakultete, je pred kratkim iz- šla knjiga Erwina Fanofskega Pomen v likovni umetnosti, s čemer smo dobili v sloven- skem prevodu pomembno delo za razumevanje posameznih poglavij v zgodovini umet- nosti. Zbirka Studia humanitatis, ki izhaja že več let, zajema ak- tualna dela različnih družbo- slovnih ved vodilnih svetovnih teoretikov. Doslej je izšlo že osem letnikov in med njimi študije Sigmunda Freuda, Ro- landa Barthesa, Clauda Levi- Straussa, Femanda Braudela, Romana Jakobsona in mnogih drugih velikih imen, ki so v 20. stoletju dodobra zamajali ustaljene predstave o človeku in civili^ciji ter iih nadome-_ stili z novimi, lastnimi tezami. Pomen v likovni umetnosti Er- vnna Panofskega vsebuje več spisov, v katerih analizira ra- zlične teme. Gre za strokov- njaka, ki se je ukvarjal pred- vsem s starejšo umetnostjo in poleg temeljne razprave o iko- nografiji ter ikonologiji, so vsebovani še teksti o srednje- veških in renesančnih umetni- nah. Zanje je značilno ne le osredotočanje na izključno li- kovne elemente, temveč tudi razlaga posameznih umetnin iz različnih vidikov. Predvsem so tu orisi socialnega ozadja in prevladojočih miselnih tokov v konkretnem obdobju, zaradi česar so njegovi eseji tudi širše zasnovani pogledi na določene zgodovinske pojave in njihove vzroke, ki so se razviU v spletu s\'ojega časa. BORIS GORUPIČ Št.1 - 5. januar 1995 9 KULTURA Negenijalnost je formalnost Tako pravi celjski glasbenik In llterat Vlado Skale Celjan Vlado Skale je v svo- jem življenju počel marsikaj, nekakšna rdeča nit pa je bilo vseskozi umetniško ustvarja- nje v glasbi in besedi. Široke množice verjetno njegovih del še dolgo ne bodo poznale - če sploh kdaj - saj sodi med tistih nekaj celjskih altemativcev, ki po svoje ustvarjajo in počnejo stvari, ki so jim všeč. Rezultat Skaletovega nekajletnega dela sta dve pesniški zbirki, v dneh pred novim letom pa se jima je pridružila še kaseta z njegovo glasbo. Torzo finale je naslov kase- te, na Icateri je štirinajst Ska- letovih instrumentalnih skladb, za katere sam pravi, da so nekje med moderno, jazz in klasično glasbo. Sam je zai- gral in posnel vrsto instru- mentov, od klavirja, kitare, bobnov, blok flavte do cerkve- nih orgel. Kaseta je izšla po zaslugi sponzorjev Novega tr- ga in sekretariata za družbene dejavnosti v Celju. »Z leti se je moje glasbe nabralo kar nelcaj, tako da sem se odločil, da bo to povsem avtorski izdelek. Kaj več kot zadovoljstva tako ni- mam pri vsem skupaj. Polovi- co kaset bom razdelil, ostal pa bo že kako, s tem si ne belim glave,« pravi Vlado. Zaveda se, da ljudje takšnih kaset ne kupujejo množično, poleg tega tudi ni znano ime, čeprav je na slovenski glasbeni sceni priso- ten že vrsto let. Po končani srednji glasbeni šoli v Ljublja- ni, kjer se je usmeril v tolkala, je igral pri najrazličnejših an- samblih. Med bolj znanimi so bili Srp, Ouatebriga, Kladivo, konj in voda, vmes je bobnal tudi v kalsšnem komercialnem bendu, bil je v skupinah, ki^ta nekaj časa spremljali Vito Ma- vric in Damjano Golavšek, tu- di z Markom Brecljem je na- stopil na nekaj koncertih. Zadnje čase igra več v Ljublja- ni s Feotom Volaričem, v Celju pa se trudi v Jazz Fusion Ouartetu. Poeto mobile Da se Vlado rad igra z bese- dami, je očitno pri vseh njego- vih izdelkih, tudi pri naslovni- ci nove kasete, še najbolj pa v obeh zbirkah pesmi. Že nje- govo ime zbuja različne asoci- acije in omogoča nove poveza- ve, iz zasebnega preide v širši družbeni kontelsst. Tako je pri zbirki Naslov ti zaupam na uho v naslovu zavalil Skale na Vlado, v Poeto mobile, ki je izšla leta 1992, pa je poslal Vlado v Skale. Podobnih do- mislic Skaletu ne manjka. PYanci Zagoričnik je v recen- ziji k drugi zbirki zapisal, da gre za antipoezijo, vendar je pri Skaletu moč najti tudi pri- mere tradicionalne lirike. Tudi pesniški zbirki sta izšli podobno kot kciseta, p>o zaslugi nekaterih posameznikov, ki so bili pripravljeni primakniti kakšen tolar. »Na koncu nekaj izvodov razdeliš, pet procen- tov prodaš, ostalo pa ti ostane v omari,« pravi Skale. Piše tudi novele in jih objav- lja na Radiu Slovenija v oddaji zbrana proza. Gre za kratka besedila, v katerih se čuti, da je pesnik, tako jih vsaj ocenju- je sam. Prvi začetki ustvarjanja se ponavadi začnejo v osnovni šoU in tudi Vlado se jih tako spominja. »Verjetno se začne, ko napišeš prvo ljubezensko pismo, kasneje to preraste v nekaj večjega, ko čutiš, da moraš nekaj napisati, ko po- noči vstaneš in zabeležiš svoje misli. Včasih sem takoj zapi- sal, kar me je preblisnilo, sedaj malo počakam, da ideje dozo- rijo. Pri tem je zanimivo, da ti nekatere starejše stvari po do- ločenem času niso več všeč. Po drugi strani pa se zavedaš, da so odraz tistega časa, takšni smo pač bih. Ko sem bil otrok, sem na primer kradel jabolka, danes pa svojemu 13-letnemu sinu govorim, da tega ne sme. Tako se pač v življenju stvari spreminjajo,« pravi Vlado. Vlado hodi v skale Da ga zanima mnogo stvari, kaže tudi njegovo obiskovanje predavanj na Teološki fakul- teti pred leti v Ljubljani. »Vprašanja reUgije so me vselej zanimala, bolj filozofski vidik, ne samo obredje,« po- jasnjuje Vlado. Sicer pa je nje- gov moto v življenju ta, da je treba vsakemu pustiti, da se po svoje odloči in počne tisto, za kar misli, da je zanj najbo- lje. Sam v življenju ni vedno imel te sreče, vendar je trenut- no zadovoljen, saj lahko ne- moteno počne tisto, kar ga za- nima. Pri svojih 42 letih si kon- kretnih načrtov ne zastavlja, saj pravi, da v tej starosti dru- gače gledaš na stvari kot pred dvajsetimi leti. »Takrat si po- navadi zastaviš cel kup načr- tov, potem te pa žre, ker jih ne uresničiš. Zakaj bi bil frustri- ran, z rezervo vzameš stvari in greš naprej. Čisto vseeno ti se- veda ni, če se ti želje ne uresni- čijo. Tako sem za skupino, s katero smo imeli pred letom prvi nastop v Barflyu, priča- koval da bomo prodrli in na- stopaU, pa se je vse skupaj ustavilo. Še sreča, da sta v Ce- lju vsaj Barfly in Kljub za na- stope skupin našega tipa,« razmišlja Vlado. Poleg glasbenega ustvarja- nja in pisanja najde sprostitev tudi v hribih, kamor večkrat odideta s sinom. Le da tudi njega zadnje čase vse bolj za- nima glasba in Vlado ga pri tem seveda spodbuja. »Trenut- no igra kitaro, jaz ga sprem- ljam z bobni, vendar se sam po eni uri naveličam igranja ne- kaj osnovnih fraz, on pa je ves zagnan in tega ne more razu- meti,« pravi Vlado v smehu. Kdo ve, morda pa bo že na- slednja kaseta delo dueta Ska- le? Ali pa bo čez leto spet pre- senetil s čim novim? Pri Skale- tovi vztrajnosti ni nič nonogo- čega. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Celjsko pevsko društvo in njegovih st Pel je društveni oktet. Prvi žebelj je v prapor zabil takratni predsednik dr. Karlovšek, botra zastave pa je bila že- na dr. Ivana Dečka. Za njo so žeblje na» zastavo pritrdili še predstavniki neka- tierih združenj, npr. Celjske čitalnice, ljubljanske Glasbene matice, celjskega Sokola, hrvaškega pevskega društva, celjske Posojilnice, Delavskega pod- pornega društva itd. Po večernem kon- certu so proslavo zaključili z velikim gala plesom v dvorani Narodnega do- ma. V letih 1899,1900,1901 (6., 7. in 8. občni zbor) je društvo vodil dr. Vladi- mir Ravnikar. V delovanju društva je bila poudarjena dramska dejavnost, pevska pa ji je bila bolj ah manj v po- moč pri raznih predstavah in prosla- vah. V letu 1899 se je po strokovni plati pevcem posvečal dirigent Anton Munda, sicer učitelj, ki je vodil tudi Narodno godbo. Kmalu pa je zbor prevzel velenjski rojak, glasbenik Fran Konm - Koželjski. Temu je le z veliko težavo uspelo zbrati zadostno število pevcev, na Slomškovi slavnosti na PonUcvi pa so vendarle med drugim zapeh tudi Gerbičevo Žitno polje, Ipavčevo Pozdrav in Nedvedovo Nazaj v planinski raj. Toda, kot piše v zapi- skih, so zaradi dežja »peU le za mi- zo...«, v poletnem času so se pevci udeleževaU predvsem raznih priredi- tev ob kresovih, med katerimi je bil najbolj odmeven Ciril-Metodov kres na gradu. Treba je namreč vedeti, da je v tistih časih Ciril-Metodova družba združevala precejšnje število Sloven- cev, svojo nalogo je opravljala pred- vsem v narodno-obrambnem pomenu. Celjsko pevsko društvo je v letu 1900 z uspehom »izbomo« sodelovalo tudi na akademiji v p)očastitev France- ta Prešerna s spevoigro Vrbsko jezero. Sicer pa se je pri pripravah na spevoi- gre najbolj ubadalo z godbeniki, ker so biU predragi in so pomenili veliko fi- nančno breme za predstavo. Pevci tudi niso mogh na prireditev v Varaždin *vsled prevelikih potnih stroškov«, lahko pa so zapeli na prireditvi s tom- bolo, ki jo je pripravilo Delavsko pod- porno društvo. Le-to je tudi ustanav- ljalo svoj zbor pod vodstvom dr. Anto- na Schwaba. Njega je Celjsko pevsko društvo na sedmem ob&iem zboru sprejelo v svoje vrste »za izvršujočega ^ana«. Tedaj so se tudi domeniU, da ustanovijo glasbeno in dramatično šo- lo. Pobuda ni rodila uspeha. Meseca decembra 1901 se je društvo poslovilo od predsednika dr. Ravni- karja, ker je odšel na novo službeno mesto v Ljubljano, na volitvah ob obč- nem zboru pa so - prvikrat tudi z volil- no pravico žensk - za predsednika dru- štva izbraU Rafka Salmiča, ki je bil v društvu režiser in igralec, skratka, privrženec igralstva. Pobuda, da bi dr. Schwab, zborovodja pri Delavskem podpornem društvu, svoje pevce J vključil v Celjsko pevsko društvo, ni f naletela na odobravanje, sam je na- mreč menil, da »pevci še niso zreU«. Tako so v letu 1902 v glavnem života- rili. Vzrok pa ni bil zgolj v tem, da je bil predsednik Sahnič bolj naklonjen dramatski dejavnosti (uspešno so uprizarjaU Rokovnjače in Desetega brata), saj je bil član odbora tudi dr. Schwab. Ta je na devetem občnem zboru 15. januarja 1903 v »strokovnja- škem govoru« dokazoval, da je vzrok v pomanjkanju veselja do petja, to pa je treba vzbuditi. Korun ga ne zna ah ne more, je trdil dr. Schwab, ker vodi tudi godbo in je preobremenjen, razen tega pa bi izvaj^ samo svoje skladbe. Treba je skrbeti tudi za naraščaj in dobiti novega pevovodjo. Predlagal je mladega gospoda Lajovica, ki se je s starši preselil v Celje, kjer so imeli restavracijo v Narodnem domu. Tedaj petindvajsetletni skladatelj je ob sodelovanju dotedanjega vodje Frana Konma in dr. Schwaba pripra- vil prvovrsten koncert, sestavljen iz njegovih lastnih skladb ter del Mo- kranjca, Schwaba, Vilharja, Dvoraka in driigih. Koncerta se je udeležil tudi vodja Glasbene matice iz Ljubljane skladatelj Matej Hubad. Kronist je ta- krat zapisal, da »... je obilo odličnega občinstva napolnilo dvorano. Po kon- čanem sporedu je vladala nekaj tre- nutkov grobna tišina, potem pa so go- vorila srca in duše v takem aplavzu, da ga ni moč popisati.« Veliko pevsko slavje, ki ga je s ^em koncertom Celje doživelo, pa ni zapustilo posebno veli- kih sledov v delovanju društva, saj je Anton Lajovic že po nekaj mesecih od- šel iz mesta. V življenju velikega slo- venskega skladatelja je bila to zgolj epizoda, v zgodovini Celjskega pev- skega društva pa kratko obdobje uspešnega delovfuija, s katerim se ven- darle lahko p>onaša. Deset SGliwaboviii let pri CPD z odhodom Antona Lajovca postane za naslednjih deset let osrednja oseb- nost Celjskega pevskega društva (ved- no bolj se je uveljavljala kratica CPD) dr. Anton Schwab. Ta je že konec leta 1903 pripravil majhen koncert, na- slednje leto pa s pevci dosegel kar ne- kaj uspehov tudi izven Celja. Odmev- na so bila gostovanja v Brežicah in Zagrebu. V Brežicah so nastopih ob odprtju tamkajšnjega Narodnega do- ma. Sodelovalo je več zborov, kronist pa je v Domovini med drugim zapisal: »Vobče se je pelo res prav dobro. Ob- činstvo je vsako jievsko društvo poz- dravljalo in mu navdušeno ploskalo. Gotovo pa je Celjsko pevsko društvo s svojim mešanim zborom bilo ono, ki si je pridobilo lovorike tega koncerta.« Na gostovanje v Zagreb so se celjski p>evci odpeljali iz Brežic, kronist v Do- movini pa je zapisal: »...Zagrebča- nom se je priključilo Celjsko pevsko društvo z zastavo. Po res pravi izletni- ški vožnji, ki je vzbujala rrmogo zaba- ve in smeha - vozih smo se v živinskih vagonih - smo prispeli v Zagreb. Z raz- vito zastavo smo korakali v mesto... PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek, ob 10. uri za 2. šolski abonma uprizorili predstavo Detektiv Megla, jutri, v petek, pa bodo ob 10. in ob 17. uri zaigrali Strahove za U. abonma Gimnazije Celje in izven. V ponedeljek, 9. januarja, bodo ob 10. uri za Srednjo ekonomsko šolo Celje in ob 16.30 za Srednjo šolo R. Maistra Kamnik uprizorili Ibsenove Strahove v režiji Dušana Mlakarja. V torek ob 10. uri bo zaključena predstava Sluga dveh gospodov za Gimnazijo Celje, v sredo bodo isto predstavo ob 10. uri uprizorili še za osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in Cerklje ob Krki, ob 19.30 pa za 8. PŠTO Celje. A.ZSTA.VE V Galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju bodo jutri, v petek, 6. januarja, ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Slovenija odprta za umetnost 1994. V občinski matični knjižnici v Žalcu bo do 14. januarja na ogled razstava ilustracij Ančke Gošnik Godec. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 3. februarja 1995 na o^ed razstava starih grafičnih listov iz 18. in 19. stoletja z naslovom Moda skozi letne čase. V Razstavnem salonu Zdravilišča Bi^aška Slatina bo do 13. janu- arja na ogled razstava sUk Alenke Kham-Pičman. V avtohiši Kos v Ločici ob Savinji razstavlja svoje akvarele, pastele, olja, svinčnik in grafiko slikar Danijel Horvat. V zdravilišču Dobrna bo do 31. januarja razstavljal svoja dela v mešani tehniki dr. Rajko Livio. V hotelu Merx si lahko v tem mesecu ogledate dela v olju Vlada Geršaka. V tovarni Etol v Celju so na ogled dela Tonija Moharja. V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju v januarju razstavlja Alica Javšnik. VIL nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo do konca januarja na ogled razstava Spomini še živijo, v otroškem oddelku pa razstava originalnih risb iz serije Zoologica Lilijane Zupančič. I M O Union od 5. do 11.1. ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški film Specialist; Mali Union od 5. do 9.1. ob 20. uri kanadski film Exotica, 10. in 11.1. ob 20. uri indijski film Kraljica banditov; Metropol od 5. do 11.1. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Ljubezen v troje; Dom od 5. do 11.1. ob 16. in 18. uri ameriški film Sam z očetom, ob 20. uri pa ameriški film Neposredna nevarnost. Kino Vojnik 8.1. ob 17. uri ameriški film Črno pregrinjalo. Kino Rogaška Slatina 6. in 7.1. ob 17. in 19.30 ameriški film Resnične laži. STALO Muzej novejše zgodovine Celje vabi danes, v četrtek, 5. januarja, ob j 18. uri na večer s Komornim moškim zborom Celje in umetnikom^ Vasilijem Četkovičem. Gost večera bo tudi predsednik Republike^ Slovenije gospod Milan Kučan. ' NACEUSKIH PlATNiH ljubezen v troje, ZDA Bomantična komedija Režija in scenarij: Andrew Fleming, vloge: Lara Flynn Boyle, Stephen Baldwin, Josh Charles Čeprav je bil študentski dom označen kot mešan, ni bilo mišljeno, da bodo fantje in dekleta stanovah v istih sobah, a Alex (Lara Flyim Boyle) ima ime, za- radi katerega jo računalnik uvrsti v moški oddelek, in tako se znajde v zelo intim- ni situaciji z dvema fanto- ma, ki ju ni še nikoh sreča- la. Čeprav sta si zelo razhč- na, sta Eddy (Josh Charles) in Stuart (Stephen Bald- win) postala najboljša pri- jatelja v kratkem času bi- vanja v isti sobi, tako da nista čisto prepričana, ka- ko naj reagirata na to kras- no, a pikro vsiljivko. Ven- dar ne traja dolgo, da po- stanejo prijatelji - Stuart se ogreje za Alex, medtem ko njo bolj zanima inteligent- ni in umirjeni Eddv. Njihov odnos se iz prijateljstva razvije v trikotnik ljubezni, strasti in mešanih signalov. Stuart si želi Alex, ona pa hrepeni po Eddyju, ki ... »Prijateljstvo je že samo po sebi dovolj zahtevno,« ugotavlja scenarist in reži- ser Fleming, »dodajte mu še stresen študij, iskanje identitete, prehajanje v odraslost in v nekaterih primerih še iskanje seksu- alne identitete, pa bo po- stalo zelo zapleteno.« Fle- ming je želel še globlje ra- ziskati meje prijateljstva, zato je hotel videti, kaj bi se zgodilo, če bi predstav- nike obeh spolov in različ- ne seksualne orientiranosti postavil v skupno stanova- nje. Rezultat: ljubezen v troje. Alex, ki jo igra La- ra Flynn Boyle, je študent- ka dramske umetnosti, ki jo Eddy intelektualno in čustveno očara, a mora svoje telesne potrebe na ža- lost zadovoljiti drugje. Stephen Baldwin v vlogi Stuarta je žurersM študent poslovanja, ki ga najbolj zanimata pijača in seks. Eddy (Josh Charles) je re- sen študent, kar pa ga ne ovira, da se ne bi zabaval z najboljšima prijateljema Stuartom in Alex. Ljubezen v troje je sim- patična zgodba o neobičaj- nem prijateljstvu in ljubez- ni treh študentov. Št.1 - 5. januar ir95 NASI KRAJI IN LJUDJE 10 Začetek lastne vzreje rib Ribiška družina Šempeter je ena izmed močnejših v Slove- niji po številu članstva, kot tu- di po površini voda s katerim gospodari. V RD smo ustanoviU ekipo petih ribičev, ki jo vodi izpra- šani ribogojec, ki je lestos pri- čela s poskusno »proizvodnjo« rib, preskušanjem opreme, predvsem valilnice, in z dejav- nostjo, ki bo prišla do polnega pomena šele čez kakšno leto ali dve. Aprila 94 smo najprej poskusili z podusti: na drstiš- ču v Savinji smo odlovili ustrezno število samcev in sa- mic podusti, jih osmukali in »izvalili« v lastni valilnici v domu ribičev v Preserju. Po- skus je odlično uspel: iz iker šest samic se je izvalilo preko 90 odstotkov zaroda podusti, kar štejemo za velik uspeh. Novembra smo izlovili ma- tično jato potočnih postrvi v vzrejnih potokih, jih sortirali po godnosti za osmukanje in jih vložili v del vode, kjer smo jih imeli »pri roki«. Drst postr- vi namreč traja po mesec dni ali še več. Tako smo vsak teden ugotavljali drstnost potočne postrvi v jati tako, da nam bo do konca meseca decembra uspelo napolniti valilnico tudi z ikrami potočne postrvi, ribe, ki je med športnimi ribiči izredno cenjena. Že sedaj ima- mo polovico valilnice zasedene z njenimi ikrami, ostale pa bo- do, vsaj upamo tako, napolnili v teh dneh. Upamo tudi, da bo tudi pri teh ribah uspeh tak- šen, ali pa vsaj podoben, kot je bil pri valjenju podusti. Ribiči RD Šempeter upamo, da nam bo v naslednjih letih uspelo zgraditi tudi manjšo ri- bogojnico na zemljišču, ki bo last RD, v bližini doma ribičev v Preserju za lastne potrebe. Samo tako bomo lahko ribiči še bolj skrbeli za to, da bo v naših vodah čim več rib, da bodo ribiči in turisti, ki bodo prihajali k nam na ribolov, uživali v ribolovu, kot je to bilo nekoč. Upamo in želimo, da nam bo to uspelo kljub na- sprotovanju nekaterih ribičev, ki jim je interes samo ribolov, nikakor pa ne razvoj in napre- dek RD in ribištva nasploh. Samo tako namreč lahko razu- memo tiste ribiče, ki nasprotu- jejo težnjam velike večine čla- nov, ki želijo imeti spet polne vode, ki želijo, da se RD razvi- ja in nenazadnje, ki želijo, da bo ribolov v revirih RD takšen, kot je bil že nekoč, da bo ribič ob naših vodah užival, poseb- no še ob pogledu na polne vode. F. PONDELAK Del ribogojske ekipe med smukanjem potočne postrvi, lanskega decembra. NEPRISILJENO LEPO VEDENJE Piše: JOŽE ŠIRCELJ Avtor se predstavi Kot je normalno, kot se spo- dobi, drage bralke, dragi bral- ci Novega tednika, dovolite, da se predstavim: Jože Šircelj, v stranskem poklicu priučeni bontonoslovec, sicer pa štiri desetletja novinar. Nikar se ne bojte, ne bom težil s pridigami, kako neizo- gibno je potrebno lepo vede- nje, nič Vam ne bom zabičeval, kaj šele grozil, kaj vse Vas bo nemara doletelo, če se ne boste ravnali po strogih bontonskih zapovedih in prepovedih. Minili so namreč časi, ko je bilo lepo vedenje eno samo na- kladanje: »Sedi vzravnano! Ne cmoka j! Lepo pozdravi te- to!« In tako naprej in podob- no, spričo česar ni bilo čudno, da se nam je tako pojmovanje in prakticirano lepo vedenje včasih malce priskutilo. Navsezadnje, kaj pa je to ta- kega, če ne vemo, kako je treba po predpisih jesti jastoga, ka- ko beluše ali kako nam je rav- nati s kaviarjem. Saj večina med nami prejkone nikoli ne bo zaužila teh jedi... Bonton tudi ni več dolžnost nižjih, manj premožnih, manj veljavnih nasproti gospodi. (Čeprav gospodo tu pa tam kajpak imamo. In to samo po sebi ni nič hudega, razen ka- dar gre za jaro gospodo.) Lepo, kulturno vedenje torej ni zgolj skupek pravil o tem, kako jemo, pijemo, se poz- dravljamo, predstavljamo, vi- kamo ali tikamo (čeprav je tu- di to, pač zato, da življenje te- če z manj nerodnostmi, manj- šimi trenji v medčloveških od- nosih.) Človek ni pes, a kdaj pa kdaj se vendarle lahko po njem zgledujemo. Saj veste, ko nas zagleda in maha z repom, ko bi nas rad obliznil, ko z vso poja- va kaže, kako neznansko je ve- sel snidenja z dobrim prijate- ljem. Ljudje smo si pač različni, hvala bogu. Da nas ima večina med nami o sebi dobro mne- nje, boljše kot večina znancev, kolegov, je čisto človeška po- teza. Če ni pretirana. Če nismo domišljavi, če se ne nosimo vi- soko, z dvignjenim nosom. Predvsem pa je tudi za nas dobro, če se zanimamo za so- ljudi, se jim nasmehnemo ob srečanjih, se zanimamo za njih počutje, družino, za delo, ki ga opravljajo. Ni namreč hujše nadloge, kot je ravnodušnost. Jasno, nismo vsakemu pri srcu in ni vsak nam pri srcu. A na splošno je kar dobro, da smo vsaj v znosnih odnosih z so- ljudmi, tudi če ne moremo biti z vsemi prijatelji. Drugače rečeno: brez poz- navanja nekaterih bontonskih pravil sicer ne gre, toda po- manjkljivo poznavanje pravil je vseeno manjša nadloga ka- kor ravnodušnost, nezanima- nje za znance, sosede, naše najbližje. Big Mac osvaja Celje Po Ljubljani in Mariboru so v družino McDonald's sprejeli tudi Celje. Restavracija s hitro hrano, kakršnih je po svetu že skoraj 15.000, je nasproti hotela Evropa, odprli pa so jo nekaj dni pred iztekom minulega leta. Ob odprtju so predstavniki podjetja McDonald's, tako je pač pri njih v navadi, podarili v dobrodelne namene 400 tisoč tolarjev. V Celju je denar dobila bolnišnica. JI, Foto: SHERPA Ostale so samo kosti Kar dva vola so pohrustali Celjani v dneh pred novim letom. Po stari navadi, da brez vola ni praznika, so ju pripravili v Elektroinženiringu Lilija in prvega so spekli kar pred svojimi prostori na Mariborski cesti. Naslednje jutro pa je bil na Glavnem trgu na voljo že naslednji in tudi ta ni dolgo čakal na lačne. Foto: SHERPA Postavili so sneženi grad Skupina otrok iz Kozjega je pretekli konec tedna za novo- letno popestritev ustvarjala zanimiv sneženi grad. Grad, ki je meril v višino približno pet metrov, v širino pa po 7, so postavljali kar tri dni zapored. saj vreme ni bilo preveč naklo- njeno. V soboto dopoldan se je pri- ložnostni grad pokazal v vsej svoji grajski krasoti. V spomin na kozjansko preteklost so sneženo stavbo okrasili s kra- jevnim zmajem ter značilnim novoletnim okrasjem. Zanimi- vo poslopje so postavili pri Švajgerjevi trgovini, pri grad- nji pa je pomagal domači An- dreas. Vreme je otroški trud hitro načelo, kljub temu pa so se do torka ohranile še od tri do štiri metre visoke snežene grajske razvaline. Sneženi grad so letos posta- vili prvič, pri Švajgerjevih pa razmišljajo, da ga bodo pri- hodnje leto obnovih. S praz- nično popestritvijo so bili v kraju seveda zadovoljni, za- nimanje pa je bilo tudi med tistimi, ki so potovali skozi Kozje. BJ Ste še nekadilci? Ob svetovnem dnevu zdravja se je aprila prejšnje leto pričela mednarodna akcija pod geslom »Opusti kajenje-zmagaj«, ki jo je vodil finski nacionalni institut za zdravje v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo. Akcija je imela tudi v Slo- veniji spodbuden odziv, saj se je vanjo vključilo 754 kadilcev, ki so kajenje želeli opustiti. Ob novem letu se je nanje spomnila nacionalna koordinatorka za tobak Viktorija Rehar. Vošči jim vse najboljše v prihajajočem letu, predvsem pa jo zanima, ali so še nekadilci. Spodbuja jih:»Vztrajajte pri svoji odločitvi...« KL Št.1 - 5. januar 1995 11 NASI KRAJI IN LJUDJE ustanovno skupščino štajerskega investicijskega sklada - pooblaščene investicijske družbe d.d. Celje Skupščina bo 6. februarja 1995 ob 13,00 uri v prostorih Banke Celje d.d., Celje, Krekov trg 6 Št. 1 - 5. januar 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 12 Zvesta časopisu Ljudmila ali po domače Mil- ka Rozman bere naš časopis že štiri desetletja, saj so doma najprej naročali Savinjski vestnik, potem Celjski tednik, zdaj pa Novi tednik. Njena oče in mati sta oba rada brala, to rada počne tudi Milka. Več- krat je bilo tesno z denarjem, a za časopis se je še našel. »V denarnih stiskah smo razmi- šljali, da bi časopis odpoveda- li, a se za to nikoli nismo odlo- čili,« nam je povedala Milka. Že od malih nog živi v La- škem, pravzaprav v kraju La- homšek. Stara je 47 let, po po- klicu je cvetličarka, šestnajst let pa dela na SDK v Celju, zdaj kot kontrolorka podatkov na oddelku razvrščanja nalo- gov. Dela samo štiri ure, ker je za preostali čas invalidsko upokojena. Ima luskavico in je zaradi te bolezni že veliko pre- trpela. Redno hodi v zdraviliš- ča, najbolj všeč ji je v Atom- skih toplicah. Sicer je v službi zadovoljna, zadnja leta pa se dela zaradi zdravstvenih težav boji, saj je zelo odgovorno, opravljeno mora biti brez napak. Doma rada dela, gospodinj- stvo ji vzame veliko časa, rada peče in skrbi za čistočo. »Do- kler ni vse okrog mene po- spravljeno, se ne morem lotiti (hugega dela, še brati ne mo- rem,« pravi Milka, ki si z ma- lenkostmi rada preuredi sta- novanje, da dobi drugačno po- dobo. Včasih je rada pletla, za vse je naredila puloverje, tako da ni bUo treba nobenega ku- piti. Otroštvo je bilo lepo, vendar revno. Ni bUo denarja za zvez- ke, knjige ali kakšne čevlje. Kar so ji doma kupili, je bilo potrebno zelo paziti. Še danes zelo pazi na vse, kar kupi. »Če si dobil za rojstni dan kakšno obleko, je bilo to nekaj poseb- nega, danes pa otrokom kaj takšnega kupiš, pa rečejo, da so tako ali tako potrebovali,« razmišlja. Nihče ničesar več ne ceni. V osnovno šolo je hodila v Laškem, težav ni imela, zna- la se je prilagajati. Spominja se, kako so se takrat otroci znašli, sani in smuči seveda ni- so imeli. Njen brat si je smuč- ke napravil sam, namesto sani pa so našli druge predmete, s katerimi so se spuščali po hribu. V šolo so nosili malico, zanimivo pa je bilo to, da so se norčevali iz tistega, Id je jedel koruzni kruh. Mestni otroci so imeli seveda visok, bel kruh, kmečki otroci pa koruznega. Obleko za v cerkev in za v šolo je imela Milka ločeno, seveda se je morala za cerkev lepše obleči. V šolo je šla lepo oblečena le ob koncu leta, ko so se slikali. Leta 1969 se je poročila z Martinom s Svetine. Spozna- la sta se na prav čuden način, že v vrtnarski šoli v Medlogu. MUka si je izbrala njegov na- slov za dopisovanje, pisala sta si kar nekaj časa, potem pa se je Martin odločil, da jo bo obi- skal. Postala sta prijatelja, končalo pa se je z resno zvezo, ki traja že 25 let. Imata dva sinova, ki sta že zaposlena, družina se razume, čeprav Milka pravi, da v stolpnici ne bi mogli nikoli živeti, ker so tako glasni, kadar se kregajo. Kregata pa se predvsem sino- va, navadno spor nastane za- radi avtomobilov, ker se njuni mnenji o boljših in slabših av- tomobilih precej reizlikujeta. Mama ju mora vedno miriti, zato pravi, da tega stanovalci v stolpnici že ne bi poslušali. Seveda ne misli čisto resno. Vedno se je ona ukvarjala z njima, tudi na roditeljske se- stanke je hodila. »Martin je šel samo enkrat, ko jaz res nisem utegnila. Ko je prišel domov, sem ga vprašala, kako je s si- nom v šoli. Povedal mi je, da je na koncu sestanka ugotovil, da je sedel v napačnem razredu,« smeje pripoveduje Milka in doda, da je mlajši sin doma večkrat kakšno »ušpičU«. En- krat ji je skoraj zavese zažgal, ker je na njih preizkušal gor- ljivost materialov, o čemer so se učili v šoli. Kadar nima dela, si vzame čas za branje. Novi tednik zač- ne brati na zadnji strani, naj- prej prebere šale, muzikanta, potem kroniko in ljudske obi- čaje. Rada bere naš časopis, ker je v njem veliko zanimivih stvari, tudi reportaže so iz- vrstne. Ob novem letu pa si najbolj želi, da bi si lahko ku- pila avto, ki bi nadomestil »polnoletnega« fička. DAMJANA SEME Pri Maistrovein borcu Albert Repnik s Polzele je edini še živeči Maistrov borec v žalski občini. 2. februarja bo dopolnil 96 let. Pri občinski in krajevni borčevski oi^anizaci- ji so ga obiskali za novoletne praznike. Povabili so ga v restavracijo OUmp na Polzeli, kjer so ga pričakali Janko Cvild, pred- sednik Občinskega odbora NOV. Polde Ribič, predsednik KO NOV Polzela in žalski žu- pan prof. Milan Dobnik. Sre- čanje je minilo v prijateljskem vzdiišju, Albin Repnik pa je dokazal, da je kljub visokim letom še dobrega zdravja in bistrega uma. Živahno je obu- jal spomine na čas, ko je bil Maistrov borec, obenem pa ni- zal spomine na mladost, fan- tovska leta, pa tudi na gostil-. no, ki je bila v hiši, kjer je sedanja restavracija Olimp. Ob koncu srečanja se je gosti- teljem zahvalil za pozornost, oni pa so mu zaželeli še veliko zdravja. Na sliki: Janko Cvikl, Polde Ribič in prof. Milan Dobnik pozorno poslušajo ži- vahno pripoved Alberta Rep- nika. T. TAVČAR 62 i€m asfaitniii cest Minulo leto lahko štejejo v žalski občini, vsaj kar zadeva obnovo in rekonstrukcijo javnih poti in lokalnih cest, za daleč najuspešnejše v zadnjih letih. O tem najbolj zgovorno pričajo številke, saj so na novo asfaltirali kar 62 km javmh poti in krajevnih cest, naredili 2,5 lan pločnikov, ki zagotavljajo večjo varnost pešcev, na novo so uredili tudi 6,5 km makadamskih cest. Večji del sredstev je iz občinskega proračuna, veliko pa so prispevale tudi krajevne skupnosti in krajani s prostovoljnim delom, materialom, strojnimi in traktorskimi urami ter v denarju. Ceste so se obnavljali skoraj v vseh krajevnih skupnostih, največ pa v KS Vransko. Na sliki: Del pločnika v KS Prebold. X. TAVČAR Vse več krvodajalcev Območna organizacija Rde- čega križa Laško je s svojim delom v preteklem letu zelo zadovoljna, saj je bila, kot je ugotovilo njeno predsedstvo, zopet uspešna na več po- dročjih. V 13 krajevnih skupnostih laške in radeške občine ima organizacija več kot 5 tisoč članov in okrog 170 aktivistov. Z njihovo pomočjo jim je lani uspelo pripraviti številna pre- davanja in tečaje, na vsakem koraku pa so pomagali ljudem, ki so se zaradi nesreče ali vse slabšega gmotnega stanja tež- ko prebijali skozi vsakdan. Ob obeh neurjih, ki sta občino prizadeli lansko poletje, je Rdeči križ iz lastnih in občin- skih sredstev razdelil za 8,3 milijona tolarjev pomoči. Vse leto so pomagali devetdesetim beguncem, žal pa je iz meseca v mesec pomoči potrebnih tudi vse več občanov. Lani so s hra- no in obleko redno ali občasno pomagali 400 družinam, še 95 pa so občasno podarili obla- čila. Rdeči križ Laško, ki bo tudi po razdelitvi občine deloval na celotnem območju Laškega in Radeč, je lani uspešno organi- ziral tudi več krvodajalskih akcij, število krvodajalcev pa se je približalo številki 800. V organizaciji so prepričani, da so za takšen uspeh zaslužni tudi v podjetjih, saj imajo do krvodajalcev veliko razume- vanja. V letu 1995 čakajo laško or- ganizacijo Rdečega križa naj- prej volitve novih organov, pr- vo polovico leta pa bodo po- svetili predvsem vzgoji in izo- braževanju mladih o vlogi in pomenu te humanitarne orga- nizacije pri nas in v svetu. Na temo »Kaj veš o Rdečem kri- žu?« so za učence petih in še- stih razredov razpisali na- gradno tekmovanje, ki ga bodo zaključili maja na osrednji prireditvi v Laškem. Strokov- ni sodelavci Rdečega križa bo- do letos nadaljevali in tudi končali izobraževanje ekip pr- ve pomoči, ki jih bodo imela vsa podjetja v obeh občinah, organizacija pa bo vsestransko sodelovala pri programu nege in pomoči starejšim na domu. Pri tem v Laškem upajo, da jim bo letos končno uspelo ustanoviti dom za starejše ob- čane, za katerega že imajo program, kot kaže, pa ne bodo imeli težav tudi z iskanjem primernega objekta. J. INTIHAR Rdeči križ Konjiški Rdeči križ je lani dobro delal. V osmih krvoda- jalskih akcijah je darovalo kri 1418 krvodajalcev. Skrbeli so za 55 beguncev, ki so še v ko- njiški občini. Prav tako so me- sečno oskrbovali s hrano in oblačili preko 100 družin, ki so na robu preživetja. Zdravstveno-vzgojno delo je potekalo v osnovnih šolah, na tečajih prve pomoči in na tere- nu. Udeležence so seznanjali z zdravim načinom življenja ter z nevarnostmi pri boleznih odvisnosti in aidsu. Vse to so zmogli predvsem s prostovoljnim delom članov odborov, aktivistov Rdečega križa na terenu, mentorjev na šolah in vseh tistih, ki so jim gmotno pomagali. B.Z. Merjasec je padei Ta čas je odprt lov na divje prašiče. Seveda je želja vsakega lovca, da bi uplenil kar največjo mrcino, saj sodi divji prašič med največjo divjad v naših gozdovih. Prejšnji teden se je lovska sreča nasmehnila Ivanu Skomšku iz Podvina pri Polzeli. Ustrelil je okrog 140 kg težkega merjasca. Ivan Skomšek je član polzelske lovske družine, sicer pa lovski čuvaj in lovski tehnik. Kot je povedal, je šel tisto jutro že zelo zgodaj čakat prašiče v vimperški revir. Ko ga je potrpljenje že skoraj minilo in se je že počasi odpravljal proti domu, je merja- sec prihnunel po bregu navzdol in »sva se kar hitro zmenila,« je dejal lovec. Povedal je, da v tem delu Savinjske doline divjih prašičev ni prav veliko, če pa se preveč namnožijo, lahko nare- dijo v gozdu, predvsem pa na poljih v bližini ogromno škode, zaradi česar se kmetje zelo jezijo. Na sliki: Ivan Skomšek s svojim plenom. T. TAVČAR Št.1 - 5. januar 1995 13 NASI KRAJI IN LJUDJE Spomin na cvetoči gal y zasebni tiskarni v Lesičnem, ¥ osrčju Kozjanskega, delajo že štirinajsto leto v prednovoletnem času so med največkrat omenjanimi stvarmi koledarji ter praznič- ne razglednice. Veliko so jih natisnili v različnih tiskarnah po vsej Sloveniji, tudi v Lesič- nem. Za razliko od drugih je tiskarna Gajtisk Lesično-Celje v ožjem središču Kozjanskega, v kraju, ki ga od Šentjurja in Celja ločuje še nekaj maka- dama. Iz Celja je čez Slivnico v Le- sično 32 kilometrov, skozi Šmarje in Atomske toplice pa kar 52. Najbližjo zvezo med Celjem, Lesičnim in Kozjim še vedno otežuje makadamski odsek med Prevorjem in Lesič- nim. Ko je Slavko Jazbec pred trinajstimi leti v Lesičnem od- prl tiskamo, se je začenjal as- falt oziroma makadam v Gori- ci pri Slivnici. Kraji okrog Pil- štanja so bili nekoč g;ospodar- sko in prometno bolj upošte- vani, zadnja desetletja pa jim čas ni bil naklonjen. Izziv zasebne pobude To je cesta, po kateri je, tako kot številni Kozjanci, moral v svet tudi Slavko Jazbec z Gaja pri Lesičnem. Odšel je v Celje, delal v Petrolu in Fo- toliku ter za tiskamo Zrinski iz Cakovca. V tiskarski stroki je že nad dvajset let. Potem je začutil izziv zasebne pobude ter se pozanimal za opuščeni gasilski dom v domačem Le- sičnem. Prostore, kjer je začel z majhnim ofset tiskarskim strojem, je dobil v najem brez- plačno, danes pa so njegova last. Približno leto dni je tiskal sam, nato pa je po naključju spoznal ter zaposlil še domači- na Marjana Kocmana, ki je imel tiskarsko izobrazbo (da- nes je vodja obratovalnice). Že po treh letih je bilo v lesičen- skem Gajtisku osem zaposle- nih. Ko je iz Celja, kjer z dru- žino stalno živi, začel odhajati na delo v osrčje Kozjanskega, je na poti srečeval avtobuse, polne delavcev, ki so našli delo v oddaljenem Celju, Štorah, Šentjurju. V obratni smeri kot on. V Lesičnem je zaposlil nekaj domačinov. Gre za družinsko podjetje, kjer so našli delo ve- čidel njegovi sorodniki. Po- djetje Gajtisk, ki je zaradi zahtev časa dobilo še pred- stavništvo v Celju, je tesno po- vezano s podjetjem hčerke Na- dje, z Grodesignom, ki se uk- varja z grafičnim in račvmalni- škim oblikovanjem. Med naročniki tiskarne v Lesičnem se dandanes po- javljajo zveneča imena, kot so, na primer, Petrol, Kovinoteh- na, Zdravilišče Atomske topli- ce, Mont Kozje... Tiskajo ve- činoma tiskovine in obrazce, zadnji čas še zahtevnejše pro- spekte in kataloge, pa seveda vse od vizitk do računov, ku- vert, škatel za embalažo, bro- šur, knjig, razglednic in kole- darjev. Ko sem v decembrskih dneh obiskal tiskamo v Lesič- nem, so bili v njej kupi najra- zličnejših koledarjev. Priprav- ljajo jih tudi za neznanega ku- pca, kot založnik. Letošnje so okrasili s pokrajinskimi slika- mi slikarja Jožeta Barachinija iz Radeč. V Lesičnem pa so doslej natisnili tudi dela neka- terih kozjanskih literarnih sa- morastnikov: Tihe breze Anice Hvaleč iz okolice Šentjurja, Večerne misli Jožefe Kovačič iz Marofa pri Lesičnem ter Pe- smi Franca Šušteriča iz Polja ob Sotli. Iz Lesičnega prihaja tudi časopis Krpan, pa še kaj. Ukvarjajo se z ofset tiskom, knjigotiskom in sitotiskom. Kolektivu iz Lesičnega kljub oddaljenosti dela ne zmanjka, naročil je veliko. V dosedanjih trinajstih letih še niso imeli resnejših težav. IMoč Icorenin Slavka Jazbeca vlečeta na Kozjansko služba ter njegovo srce. Tu ima podjetje, sorod- stvo, prijatelje, korenine. Opa- ža, da tukajšnji ljudje ostajajo dobri, pristni, večinoma ne- pokvarjeni. Tako kot v njego- vih najmlajših letih, na kmetiji v Gaju, kjer je bilo spomladi toliko cvetočega drevja, da se hiše ni videlo. Po domačem Gaju je pozneje poimenoval svojo tiskamo, sicer pa je be- seda še kratica za Grafiko Alojza Jazbeca. V Gajtisku je zaposlil svoja brata, Martina in Ivana, a sta se po nekaj letih osamosvojila. Brat, ki živi na domači kmeti- ji, se je začel ukvarjati s turi- stičnimi avtobusnimi prevozi, drugi pa ima trgovini v Lesič- nem in Zagorju ter izdeluje kartonsko embalažo. Doma so bili trije bratje in sestra; še vedno so radi skupaj, zlasti za družinske praznike. Slavku Jazbecu je v veliko veselje igranje na diatonično harmoniko. Povezano je z lepi- mi spomini na otroštvo. V dru- gem razredu osnovne šole so ga za odličen uspeh namreč nagradili s harmoniko, še kot šolar pa je začel izgrati v triu. V času brez radia in televizije, ki pa je kljub temu prinašal marsikaj dobrega, kar danes pogrešamo, so igranje na har- moniko posebej cenili. Nekaj te nostalgije se je ohranilo v osrčju Kozjanskega in prav to je tisto, kar zadovoljuje Slavka Jazbeca, podjetnika, človeka. BRANE JERANKO Kolektiv zasebne tiskarne v Lesičnem, v osrčju Kozjanskega, vodi Slavko Jazbec (na fotografiji prvi z leve strani). Po poteh Pohorskega batallona Planinsko društvo Zreče pripravlja 17. pohod »Po poteh Pohorskega bataljona«. V soboto, 7. januarja, bodo pohodniki prehodili pot od Rogle do Osankarice. Organi- zatorji bodo zagotovili prevoz iz Slovenskih Konjic in Zreč ter ob vrnitvi z Osankarice v Zreče, kjer bo zaključek pohoda. Zahvala Rilečega icriža Rdeči križ Slovenije je tudi našemu uredništvu poslal novoletno poslanico, s katero se v človekoljubni organizaciji zahvaljujejo vsem, ki so na kakršnikoli način pomagali prepreče- vati stiske. Tudi leto 1994 je bilo v Sloveniji v znamenju naj- različnejših težav, pa tudi naravnih in drugih nesreč, lajšanja posledic vojne v Sloveniji ter pomoči BiH. V RKS ugotavljajo, da ve- čina Slovencev ohranja čut za solidamost, humanost ter pomoč v stiski in to kljub gospodarskim teža- vam. Tako so stotisoči pro- stovoljcev, članov in sode- lavcev uspešno pomagali RKS, ki je lahko pridobil nad sto tisoč krvodajalcev, pomagal beguncem ter več kot 70 tisočim socialno ogroženim slovenskim dru- žinam, podjetjem pred ste- čaji, bolnim, starejšim, in- validom ter otrokom. Omenjajo tudi sodelova- nje in podporo vladnih ter drugih državnih institucij, društev, civilne dmžbe, mednarodnih organizacij ter slovenskih medijev, vseh, ki so RKS omogočili uspešno opravljanje huma- nitarnega poslanstva. Štefka De Costa z vnukinjo Nino in člani zveze borcev, ki so jo obiskali ob rojstnem dnevu. Šteflfinih devetdeset let Devetdesetletna Štefka De Costa je med najstarejšimi prebivalci v krajevni skupno- sti Gorica. Prav na dan njene- ga praznovanja so jo obiskali tudi člani zveze borcev iz Ša- leka-Pake in imeli so prilož- nost videti, kako korajžna, ži- vahna in vitalna je pri teh letih. Rodila se je 21. decembra le- ta 1904 v delavski družini v Skalah pri Velenju. Družina, v kateri je bilo pet otrok, se je preselila najprej^ v Trbovlje, potem pa se je vrnila v Šaleško dolino in si v Pesju ustvarila dom. Danes živi gospa Štefka v Velenju, pri bratovem sinu Tonetu De Costi. O tem, kje tiči skrivnost tako dolgega življenja, pravi takole: »Vedno sem živela v nekakšnem po- manjkanju, veliki skromnosti. Jedla sem vse od kraja, v glav- nem pa bolj kmečke jedi, zelje, repo, fižol, v poletnem času pa veliko zelenjave. Vseskozi sem trdo delala.« Zaposlena je bila v Rudniku lignita Velenje, tam je dočakala tudi upokojitev in verjetno je najstarejša rudni- ška upokojenka. Še zmeraj pa ni pri mim. Kot pravi Tone De Costa, ki je na lokalnih volitvah konec le- ta kandidiral za velenjskega župana, je bila v predvolilni kampanji tudi najstarejša taj- nica. Vse si zapomni, veliko ve in je pravi leksikon znanja. Zelo je zgovorna, rada bere, predvsem pa se razveseli, če jo kdo obišče. Pravi, da živi sreč- no življenje... In zdrava je kot dren! LOJZE OJSTERŠEK R&R - kalcovost in izbranost Optik Mojmir Rožič ima za- sebno prakso že 20 let. Letos je preselil dejavnost na Gledali- ško 2 v Celju, nasproti hotela Turška mačka, in ponudbo razširil še na kozmetiko in po- slovna darila. V prvi etaži optike R&R najdete vse vrste korekcijskih, sončnih in zaščitnih stekel ter okvirjgv priznanih proizvajal- cev, pa tudi strokovno in kU- nično preizkušene kontaktne leče ter sredstva za vzdrževa- nje in dezinfekcijo kontaktnih leč. V optiki R&R nudijo ti- stim, ki sledijo modnim zapo- vedim, korekcijska in sončna očala zvenečih imen Police in RoUing. Za tiste, ki uveljavlja- jo svoj lastni stil pa linije Taxi, Dolce Vita in Casanova. Za di- namične in željne avantur nu- dijo linije ameriških okvirjev in sončnih očal, torej znamke Dakota Smith. V okviru optike deluje tudi ambulanta, pregle- di in posvetovanja z zdravni- kom okulistom pa so brezplač- ni. Ambulanta je odprta vsak torek od 15. do 18. ure, naroči- te pa se lahko tudi po telefonu 063/442-808, vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V dmgi etaži najdete predvsem darila, kozmetiko in parfume. Izberete lahko med raznovrstnim nakitom, tako navadnim kot pozlačenim, na svoj račun pa bodo prišle tudi maturantke. Na policah tako najdete dekorativne igle za la- se, okrasne glavnike, broške, uhane, verižice, zapestnice ter prstane, predvsem tiste z več- jimi kamni, ki so ravno v modi, ter trakove in i)entlje v vseh mogočih barvah. K nakitu gre- do tudi večerne torbice. Takš- ne klasične, v črni, zlati in sre- bmi barvi, priskrbijo pa vam tudi torbico v barvi obleke ali kostima, če seveda prinesete s seboj košček ustreznega bla- ga. Poleg tega vam v želeni barvi izdelajo tudi pentlje za v lase in različne trakove. Po- dobo popolnosti prida seveda še izbran parfum. V trgovini R&R lahko izberete parfume znanih evropskih proizvajal- cev, kot so na primer Chanel, Joop, Obsession, Paloma Pica- so, Pariš, Venezia, Roma, ter Vanderbilt, kupite pa lahko tudi ponaredke originalnih parfumov, ki so dva do trikrat cenejši. Seveda dobite tudi mi- niat\ire. Kupite jih lahko po-"~ samezno ali v kompletu in si- cer 5 ali 7 ml. V R&R vam bodo tudi prijazno napolnili ^ vašo dozo za parfum z origi- nalnim koncentriranim parfu- mom. Med ponudbo kozmetike pa omenimo še medicinsko kozmetiko za občutljive oči in kožo EYE CARE. EP Št.1 - 5. januar 1995 ŠPORT 14 Napad iz ozadja ¥ nedeUo nadaUevanje hokejskega prvenstva z derbUem med Inntalom In Ollmpljo - Lani dober start In slabši konec, letos drugače? Po enomesečni prekinitvi se bo v nedeljo nadaljevalo ho- kejsko prvenstvo. Četverica najboljših (Olimpija, Jesenice, Bled, Inntal) bo v drugem delu igrala med sabo po dvakrat doma in v gosteh ter še po en- krat doma in v gosteh s preo- stalimi klubi spodnjega dela (Maribor, Triglav, Slavija). Celjani so praznične dni preživeli delovno, čeprav so trener Krikunov ter Kelgar, Mrdženovič, Maček, Trojak in novinec Karahodžič z mlado reprezentanco v Estoniji na svetovnem prvenstvu skupine C-2 in se bodo v domovino vr- nili šele dva dni pred nedelj- skim derbijem z Olimpijo. Številne poškodbe so konč- no zaceljene, zato naj bi Irmtal končno prvič zaigral v popolni zasedbi. Konkurenco je dodat- no zaostril Elvis Karahodžič (19 let), ki so ga Jeseničani po- sodili do konca sezone z zago- tovilom, da bo lahko igral tudi v končnici. Trenerski tandem ICrikunov-Krivonosov je tako pridobil obetavnega napadal- ca, večje število kvalitetnih igralcev pa bo v nadaljevanju sezone še zelo pomembno. Celjani so lani prav ob kon- cu sezone padli v formi, letos pa upajo na vzpon. »Po odlič- nem startu smo v prejšnjem prvenstvu popustili in sanj o finalu končnice je bilo ko- nec. Upamo, da bo tokrat dru- gače, saj smo v domači konku- renci slabo začeli in prvi krog končali na 4. mestu. V zad- njem času smo se okrepili, pozdravili poškodbe, in če se bo moštvo dobro uigralo, lah- ko preprečimo tradicionalni ljubljansko-jeseniški dvoboj za naslov prvaka,« upa pod- predsednik Roman Hriberšek. V naslednjih dveh mesecih bo Inntal odigral dvanajst der- bijev in še šest srečanj z ekipa- mi slabše skupine, ki si po ne- uspešnem predlogu o spre- membi tekmovalnega sistema toliko bolj želijo presenečenja. Celjani v letošnji sezoni v do- mači dvorani niso premagali edinole Olimpije, ki jo bodo verjetno ponovno poizkusili onemogočiti s požrtvovalno igro v obrambi in priložnost za gole iskali v hitrih protina- padih. TOMAŽ LUKAČ Foto: EDI MASNEC Na celjskem ledu bo spet vroče. Nagrade... v zadnjih dneh so se zvr- stile številne slovesnosti, na katerih so na državni ravni izbirali najboljše v posameznih panogah in posameznike nagrajevali za tekmovalne in organiza- cijske dosežke v minulem letu. Gregor Cankar (Kladi- var Cetis), Tomaž Javomik (Nivo) in Andreja Razlag (Emo Etema) so dobitniki priznanj Športne zveze Slovenije za vrhunske re- zultate in kolajne na sve- tovnih prvenstvih. Sašo Kragelj (Banex) je bil iz- bran za najhitrejšega avto- mobilista leta, celjski in velenjski konjeniki so do- bitniki po štirih zlatih podkvic (zagotovilo, da je delo centra in šole na zah- tevani ra\Tii), alpinist Jan- ko Oprešnik (Zreče) in športni plezalec Matej Me- jovšek (Velenje) sta dobila priznanje Planinske Dejavni kegljači Kegljaški turnir v Kamniku je dobila Grobelnikova pred Kardinarjevo (Zupančeva je izpadla v četrtfinalu, Filipči- čeva v 1. kolu), v Ljubljani je bila Kardinar jeva druga, Gro- belnikova tretja, konec tedna pa bo velika prireditev z vsemi najboljšimi še v Celju. V predtekmovanju je skupaj nastopilo 113 kegljačev in 95 tekmovalk. V obeh konkuren- cah se bo najboljših šestnajst v dveh dneh po sistemu sve- tovnega pokala z izločilnimi dvoboji na dve dobljeni igri po 40 lučajev (15+25) pomerilo za skupni nagradni sklad 150 ti- soč tolarjev. Najboljša rezul- tata k\'alifikacij imata Kardi- narjeva 452 in Grobelnikova 439, v finalu pa so še kot šesta Šeško 424, deseta Zupane 420, trinajsta Tkalčič 419 in šest- najsta Petak 417, medtem ko so zaradi kvalifikacij za MSP udeležbo odpovedale Košto- maj 424, Filipčič 422 in Ledi- nek 419. Pri moških sta finali- sta tudi Salobir kot deveti (901) in Vodeb kot dvanajsti (890). z najboljšimi rezultati pa so nosilci Juvančič (Trig) 945, Kirbiš 928, Steržaj (oba Kons) 921 in Stoklas (Rud) 918. Po nedeljskem finalu bo Marika Kardinar proslavila dve desetletji aktivne keglja- ške kariere, Tanja Gobec in Metka Lesjak pa enako dolgo dobo v celjskem klubu. Ž. Z. Sobota, 7.1, Keglfanje Celje: osmina-finala in četrtfinale turnirja TOP 16 (od 15. do 21. ure). Košarka Rogaška Slatina: Roga- ška-Triglav (19), Polzela: Kovinotehna-Postojna (16. krog A-1 moške lige, 19.30); Velenje: Elektra- Comet (19), Krško: Interi- er-P. Laško (16. krog A-2 moške lige, 20); Zagorje: Zagorje-Kemoplast (16. krog B moške lige, 18). nedelja, 8,1. Kegllanje Celje: polfinale in finale turnirja TOP 16 (od 15 do 18. ure). Košarka Celje: Celje-Sl. Gradec (16. krog B moške lige, 10. 30). Hokej Celje: Inntai-Olimpija (1. krogSHL, 18). Torek, 10.1, Hokej Jesenice: Jesenice-Inntal (2. krog SHL, 18). Sreda, 11,1. Rokomet Celje: Celje Pivovarna Laško-Drava, Ljubljana: Slovan-Gorenje (17. krog moške SRL, obe 19). Voiiina skupščina MNZ v ponedeljek bo ob 16.30 uri v Narodnem domu volilna! skupščina MNZ Celje, pred dnevi pa so izžrebali polfinalne pare; pokala, v članski konkurenci sta para Šentjur-Tim Laško in i Dravinja-Radeče, v mladinski pa Era Šmartno-Steklar, medtem! ko je Kovinar prost. ] NA KRATKO Rogla: na slalomih FIS je Barbara Koštomaj zasedla 8. in 12. mesto. Celje: ligaška končnica D košarkarske lige se bo zače- la 11. februarja. Vrstni red: Radenci, Parklji (Lj) 11, Pod- četrtek 10, Šenčur 9, Grosup- lje, Pragersko, Dol. Toplice 8, Ješovnik 7. Spet boste staviii Po dvotedenskem premoru se spet vTača športna stavnica z začetnim skladom 10.000 tolarjev. Osnovna pravila seveda ostajajo ne- spremenjena: pri vsakem paru lahko obkrožite le en tip, pri košarkarskih srečanjih pa tip O pomeni podaljšek. Za sodelovanje v naslednjem krogu bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 7. januarja, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Gk)lding loto. 1. Košarka (m): Rogaška-Triglav 1 O 2 2. Košarka (m): Interier-Pivovarna Laško 1 O 2 3. Košarka (m):Elektra-Comet 1 O 2 4. Hokej: Inntal-Olimpija 1 O 2 5. Rokomet (m): Slovan-Gorenje 1 O 2 Ime in priimek: Naslov:_ Zakaj menjave Piše: Miran Rauter Narobe svet. Sneg kopni in spet je odpovedanih vrsta te- kem. Svetovno prvenstvo v Si- erra Nevadi se bo začelo konec meseca, normo pa bo zaradi pomanjkanja tekem zelo težko izpolniti, saj so edini kriterij točke svetovnega pokala. Prvotni načrt sem spremenil in odhajam v Kitzbvihel (13. do 15. januar) in Wengen (20. do 22. januar). Najbrž bom tudi štartal, čeprav bova s trener- jem za hitre discipline Jože- tom Gazvodo dokončno odlo- čitev sprejela šele po ogledu proge. Na obeh klasičnih pro- gah bosta edini letošnji kom- binaciji, ki sta zdaj moji naj- večji možnosti za odhod na SP. V slovenskem taboru smo že dočakali prvo letošnjo zmago. Urška Hrovat je bila najhitrej- ša na slalomu v Meribelu, vr- hunsko formo pa je ujela po zamenjavi smuči. Vsak proiz- vajalec za novo sezono pripra- vi dva nova modela, ki jih spo- mladi na ledenikih testiramo in se po lastni presoji odločimo za boljšega. Če je start v novo sezono slabši, hitro pride do nezado- voljstva in največ iz psiholo- ških vzrokov do zamenjav smuči. Nekaj je tudi objektiv- nih razlogov, kajti smuči so drugače vodljive na ledenikih kot v pravih zimskih razmerah ali pa na imietnem snegu. Po^ končani sezoni smuči vrnemo proizvajalcem, ki jih primemo uskladišči in so nam nato še vedno na voljo. Kako je z Elanovimi smuč- mi? Smukaške sem obdržal lanske, ki sem jih dobil pred olimpijskimi igrami in za hitre discipline je zelo pomembno, da so smuči že nekaj časa v uporabi. Veleslalom.skih mo- delov so lani naredili toliko, da so jih pred novo sezono le redki zamenjali, za ostali dve disciplini pa je v obtoku novi model in doslej še ni bilo bi- stvenih pripomb. Dmgače je pri Dynastaru, ki se je s smučmi za smuk krepko uštel. Njihovi trije najboljši — olimpijski prvak Moe, zma- govalec svetovnega pokala Aamodt in zmagovalec svetov- nega pokala v smuku Girar- delli - so bili na prvih smukih v Val dlseru daleč od vrha in prav zanimivo bo videti njiho- ve naslednje uvrstitve ter mo- dele smuči. IVIolster za mišice Poškodbe še naprej napada- jo celjske rokometaše (Ocvirk ima poleg meniskusa poškodo- vane tudi vezi, Pungartnik pa bo najbrž kmalu odšel na opercijo), zato je med najbolj zaposlenimi klubski fiziotera- pevt Robert Steble (na sliki). »Začel sem pri hokejistih, zdaj pa sem drugo sezono pri Celju Pivovarni Laško,« pravi eden pomembnih mož iz klub- skega ozadja, ki je končal višjo šolo za fizioterapevte in je za- poslen v Toplicah Dobrna. Njegov najpogostejši pacient je seveda Uroš Šerbec, najbolj poredko pa njegovo pomoč po- trebujeta Alvaro Načinovič in Boštjan Strašek. »Največ dela je v priprav- ljalnem obdobju, med sezono pa z zdravljenjem poškodb. Serbec prenese neverjetno ve- liko, toda vseeno se z njim uk- varjam praktično non-stop; po vsakem treningu in tekmi. S peto je zdaj bistveno boljše, masaže pa so potrebne tudi njegove razbolele mišice. V primerjavi s hokejem, kjer so posamezni deli telesa dobro zaščiteni, je rokomet veliko bolj groba igra, najbolj pogo- ste pa poškodbe kolen, glež- njev, prepon, ramen in pr- stov,« je praktične izsledke našteval 25-letnik iz Stranic. Robert Steble se je v prete- klosti ukvarjal z nmogimi športi in tudi iz lastnih izku- šenj pozna poškodbe. Zanj je značilna želja po nenehnem dopolnjevanju znanja, zato ča- ka na možnost nadaljnjega študija ob delu in spoznava masažo Shiatsu. »Tečaj obsega 500 ur, po dveh tednih učenja pa sem nekaj prijemov že upo- rabil na Jeršiču, ki je najbolj dovzeten za novosti. Shiatsu je kitajska akupresurna masaža in temelji na porazdelitvi po- zitivne energije. Doseže se s stimulacijo določenih točk na telesu, po zvinu gležnja pa je mogoče hoditi že po dveh urah.« _Ž_Z. Od jutri do nedelje bo moška reprezentanca na turnirju v Granadi igrala s Španijo, Francijo in ZR Jugoslavijo, v izbranem moštvu pa so tudi Pušnik, Strašek, Jeršič, Šafa- rič. Leve, Šerbec, Tomšič in Begovič, medlem ko je Pun- gartnik zaradi poškodbe od- povedal nastop. Št.1 - 5. januar 1995 15 ŠPORT Svetovne točke Ivačiča Za 2U. mesto ¥ Planca¥allu seilem točit In norma za SP ¥ FrancUl Po štirih letih je Jože Ivačič (na sliki) spet osvojil točke svetovnega pokala akrobat- skih smučarjev. Na drugi tek- mi skakalcev v Piancavallu je osvojil 24. mesto in s tem iz- polnil normo za udeležbo na svetovnem prvenst\'u, ki bo od 12. do 19. februarja v franco- skem La Clusazu. Ivačič se je minulo zimo med izvedbo trojnega salta z vija- kom huje poškodoval, na novo sezono pa se je zaradi denar- nih težav zveze pripravljal sa- mo dva tedna. »V Piancavallu se mi je drugi skok ponesrečil, izgubil sem nekaj mest, pa še forma niti približno ni prava. Pri nas zaradi pomanjkanja snega ni nobenih možnosti za trening, zato najtežjega skoka iz previdnosti nisem izvedel. Do SP bi moralo biti bistveno bolje, saj se bom do srede fe- bruarja udeležil treh tekem za evropski in ene za svetovni po- kal. Lanska sezona je bila ob lovu za olimpijsko sezono po- nesrečena, letošnja pa bi mo- rala biti rezultatsko boljša. Z uvrstitvijo med dobitnike točk svetovnega pokala je po eni strani že opravljen premik navzgor, s stopnjevanjem for- me in brezhibno izvedbo troj- nega salta z vijakom pa bi vr- hunec moralo biti svetovno pr- venstvo, čeprav... Zaradi ne- urejenih finančnih razmer znotraj zveze je volje vse manj in nisem več trdno prepričan, da bom vztrajal do olimpijskih iger v Naganu 1998,« je po uspešnem začetku nove sezone razmišljal 27-letni Jože Ivačič. Ž.Z. Pol stoletja gimnazilskega športa Na celjski Gimnaziji že pol stoletja deluje šolsko športno društvo, ki je med najstarejšimi v državi in vseskozi eno osnovnih žarišč slovenskega vrhunskega športa. Tudi zdaj je med dijaki nekaj udeležencev največjih tekmovanj, med vsemi pa po športnih uspehih izstopa srebrni s kajakaškega MSP na divjih vo- ■ dah Tomaž Javomik. »Zaradi tekem sem pogosto odsoten, a zaradi statusa vrhunskega športnika lahko uspešno usklajujem vse obvezno- sti,« pravi celjski kajakaš. Ob podpori ravnatelja Jožeta Zupančiča, profesor- skega zbora in sodelovanju dijakov, se športna dejavnost na Gimnaziji Celje še vedno razvija z novimi vsebinami. Dijaki so na srednješolskih tekmovanjih že po tradiciji med najboljšimi, veliko zaslug za dobre rezultate - ne samo na športnem področju, marveč tudi pri učnem uspehu - pa ima prof. Marija Cankar. Lani je za svoje delo prejela državno nagrado Zavoda za šolstvo in špoi-t, že leta 1980 pa na Gimnaziji Celje predla- gala uvedbo statusa športnika. Najbolj- šim je ta omogočil nemoteno vadbo in nastopanje, v učnem procesu pa nekaj posebnih pogojev, ki olajšujejo izpolnje- vanje obveznosti. Med celjskimi gimnazijci je tudi zdaj veliko obetavnih športnikov. Plezalka Kateja Jezemik, drsalka Maša Pfeifer, plesalka Maja Rojšek, rokometašica Va- nja Dolar, košarkar Primož Kobale, ka- jakaš Tomaž Javomik in drugi le nada- ljujejo tradicijo nekdanjih dijakov. Med drugim sedanjih in bivših selektorjev Sa- gadina, Gobca, Prašnikarja, Tislja, športnikov in novinarjev, ki so se svojčas šolali na celjski Gimnaziji in se na različ- ne načine vključevali v delo najstarejše- ga šolskega športnega društva. ALEKSANDRA VRUNČ Kocijančič predsednik Konec decembra so v Ljubljani ustanovili Olimpijske komite Slovenije, Združenje športnih zvez. Na državni ravni je tako le ena osrednja nevladna športna organiza- cija, ki vključuje 31 olimpijskih športov, 8 olimpijskih športov v mednarodnem merilu, 8 neolimpijskih športov, 3 predstavnike miselnih iger in 48 športnih zvez. Za pred- sednika s štiriletnim mandatom pa je bil izvoljen Janez Kocijančič, podpredsednika sta Matjaž Jemec (vrhunski šport) in Janez Matoh (šport za vse), v izvršnem odboru pa je tudi Jože Geršak kot predstavnik Športne zveze Celje. raNo^rama Košarka A-1 liga Moški - 15. krog: Olimpija- Kovinotehna 106:78 (47:37); Tiller 23, Petranovič 18, Zale- tel 17, Cizej 9, Jagodnik 8, Ko- bale 3; HeUos-Rogaška 87:92 (37:48); Novakovič 38, Jurko- vič 18, SuSin 14, Petrovič 12, Mičunovič 7, Petovar 3; Lito- stroj-BWC 85:62, SateK-IUrija 93:82, Postojna-K. zidar 77:61, Triglav-Koper 118:70. Vrstni red: Olimpija 29, Kovi- notehna 27, Satex, Triglav 25, Litostroj, BWC 23, Rogaška, Postojna 22, Ilirija 20, K. zidar 19, Hehos 18, Koper 17. A-2 liga Moški - 15. krog: Comet- Slivnica 89:69 (40:31); Nerat 27, Plevnik 25, Kožar 16, Špo- rar 11, Železnikar 8, Cencelj, Temnik 1; Litij a-Elektra 107:59 (55:30); Rizman 32, Bo- gataj, Tajnik 7, Pečovnik 4, Brešan 3, Brinovšek, Mrzel, Nežmah 2; P. Laško-Idrija 77:64, Ježica-Interier 80:81, Olimpija ml-Medvode 82:63, Loka-Gorica 81:65. Vrstni red: Interier 29, Litija (-) 28, P. Laško 27, Olimpija ml 25, Lo- ka 24, Idrija 23, Comet 22, Je- zica 19, Elektra, Slivnica (-), Gorica 18, Medvode 16. Št.1 - 5. januar 1995 REPORTAŽA Nežna Neža koIo vodi TraHIclonalna novoletna akcija NT&RC Je bila letos že tritlesetič če je verjeti informaciji Pavline Repar iz Košnice pri Celju, potem je bil letošnji obisk v celjski porodnišnici na drugi dan novega leta jubilejni, trideseti. Pavlina Repar nas je obve- stila, da je 1. januarja 1965 v celjski porodniš- nici rodila prvorojenca, ki mu je izročil darilo s čestitko novinar Novega tednika in Radia Celje Milan Seničar, pokrovitelj pa je bilo Tr- govsko podjetje Moda iz Celja, ki je akciji zvesto še zdaj. Tako je konec ugibanj, kako stara je naša akcija, ki ji ni enake v slovenskem prostoru. Res, da tudi drugje ob novem letu obiskujejo porodnišnice in čestitajo materi, ki je prva rodila, vendar to niso tako res- no pripravljene akcije, kot je naša, ki ima za »povrh« še pri- jeten kulturni program. Letošnji jubilejni obisk je bil prijeten kot vsa prejšnja le- ta, v celjski porodnišnici pa smo bili sprejeti tako, kot že dolgo ne. Prostor ob novoletni, lepo okrašeni jelki in z otro- škimi risbami na steni (narisa- li so jih otroci, ki šolo obisku- jejo med zdravljenjem), je bil pretesen za vse, ki so želeli prisostvovati petju in glasbi, pozdravnim nagovorom števil- nih sponzorjev ter fotografira- nju, kjer so bili v ospredju - to se ve - najmlajši Slovenci na Celjskem od zadnjih ur lan- skega, do prvih ur letošnjega leta. Dr. Vlado Veber je bil ob sodelavcih dežurni 2. januarja, ko smo točno ob devetih do- poldne obiskali celjsko porod- nišnico: »Leta 1994 smo imeli 1927 porodov, kar je manj kot leta 1993, ko jih je bilo 1952. Vendar padec porodov ni toli- ko kritičen, ker je bilo v naši porodnišnici leta 93 veliko be- gunk, njihovo število pa se je lani zmanjšalo. Sedemnajst- krat smo imeli dvojčke, pri 282 porodih pa so bili prisotni možje oziroma očetje. Prav prisotnost moških pri porodu se iz leta v leto povečuje.« V silvesterski noči so bili de- žurni zdravnika Igor Pire in Urška Salobir-Gajšek ter ba- bici Štefka Kvas in Alenka Otavnik. Kot že dolgo ne so tokrat imeli mir, saj so zadnji porod v lanskem letu opravili že ob 20.45, medtem ko so na pi-vega v novem letu morali čakati kar do 14.30! To pa ne pomeni, da je imela ekipa več časa za prijetno ča- kanje novega leta, kajti vseeno je bilo treba biti pripravljen na morebitna presenečenja, do katerih lahko v tej »tovarni« pride. Leto Je zalcijučii MlUa Romana Bratuša iz Podpla- ta je bila prepričana, da bo rodila v novem letu. »Pa sem dobila staroletnika,« je dejala med smehom, ko so ji stisnili v naročje drobnega fantka z imenom Mitja, ki prve dni življenja preživlja v inkuba- torju. Nič ni nevarnega in vse se bo dobro končalo, so prepri- čani tisti, ki zanj skrbijo. Ma- lega Mitjo, ki je tako zaključil porodnost v celjski porodniš- nici v letu 93, si je že prvi dan januarja ogledal tudi njegov starejši bratec Kristijan in je po opazovanju rekel, da je či- sto »fejst pob«. Romana ima tako moški par, za punčko pa verjetno ne bo več prostora: »Imamo par in to je dovolj. Ne vem, če se bom še vrnila, da bi rodila.« Neža in Moniica na startu ieta Kje so časi, ko so v celjski porodnišnici imeli porode pr- vo, drugo ali tretjo uro na no- vega leta dan ali celo samo 14 sekund po začetku Novega le- ta, kar je bil rekord v nekdanji Jugoslaviji in to je na prvi strani internega glasila tudi objavil takratni Tanjug! Letos bi se kmalu zgodilo, da bi prvi dan minil brez poroda, saj je bilo treba na prvega čakati vse do 14.30, ko se je rodila mala in nežna Neža materi Mileni in očetu Igorju Janu iz Žalca. Ne- ža je ob rojstvu tehtala 3970 gramov in je bila »velika« 51 centimetrov, njena mamica pa je ob našem obisku kar sijala od sreče: »Doma je za malo Nežo že vse pripravljeno. Pro- blemov tudi ne bo z bratcem Maticem, ki že obiskuje malo šolo. Mislim, da bom uspela deliti materinsko ljubezen med oba, tako da nihče ne bo prikrajšan. Ime Neža? Prepro- sto, všeč nama je bilo in z mo- žem nisva imela težav, ko sva se odločala.« 1. januarja ob 16.21 pa je rodila Mateja Brusi s Klanca pri Dobrni punčko Moniko, ki je bila težka 3590 gi-amov in je bila od Neže manjša za centi- meter. Tudi Moniko doma ča- ka družinski partner, pet in pol letna sestrica Anja. Tako so se tri družine, ki so do zdaj štele po tri člane, povečale za enega m p>ostale prave, ideal- ne, štiričlanske slovenske dru- žine. Zanimivo je, da nobena izmed treh mater ni napoveda- la možnosti po tretjem otroku pa tudi same izhajajo iz družin z majhnim številom otrok. To- rej številne družine so le še lep spomin, o tem pa je lepo raz- mišljal direktor Trgovskega podjetja Moda Ciril Zavolov- šek, ki je sponzor že od vsega začetka, pri njem doma pa je bilo kar 13 otrok: »Mojemu očetu in mami, ki bo letos stara 88 let, se je rodi- lo 13 otrok, sam sem bil osmi po vrsti. Moški otroci smo bolj pomagali očetu, ženski pa ma- mi. Čeprav so bili hudi časi, smo lepo živeli, odrasli, se iz- šolali, poročili, imamo otroke in danes se radi dobivamo na svojem rojstnem domu (vsi smo bili rojeni doma!) v Rad- mirju. Če pridemo vsi skupaj nas je okoli sto.« Tudi letošnje 1 v celjski porodniii govskem podjetji polnili mnogi dob že kar stalni gostj Irena Mužič in Ej^ zastopala Banko ^ nadebudneže za; življenje okrepila knjižicami in sevi mi vsotami denar horč, lastnica Kaj lekarne, je prinei otroških dobrot, Kragolnik pa je dovite miniaturi pestnice. Z dol zdravstveno osel časa založil Tropi Sukiča iz Žalca, čudovali čudoviti zeno v šopke Ocvirk iz Celja, I pal Lojze Ocvirk. nišnice bosta kra Srečka Škobcmel njatiča, naše d v porodnišnici p ogromni košari Si Obisk v porodi krožila lepa in pi okteta Studenček ja Ašiča v novih i Celje. ; Ko smo zapus^ rodnišnico, smo s in rekli kot že tri slej: »Na svidenj 1996 ob 9. uri!«l valcev bo skon zdravstvenega spremenjena (gl dežurstva), ekipa do prišle rodit, zamenjana. Taki Ijenje. Piko na »i« i v gostišču Štona Akcijo je izp NT&RC Valter 1 Bobinac ter spod Zdaj je obisk v ( nišnici za nami. lo vodi! Naj bo in predlani! Foto: Zadnja v letu 94 je rodila Romana Bratuša sina Mitjo. Monika je prijokala na svet druga v letu 95, k sebi pa jo je stisnila mamica Mateja Brusi. Skoraj kompletna ekipa (manjkajo le Irena Mužič Banka Celje, Zlatko Bobinac NT&RC in avtor fotografije Edi Masnec). ki je olepšala obisk v celjski porodnišnici 2. januarja 1995. Prvorojenka v letu 95 je bila Neža, ki jo vidimo v naročju mamice Milene Jan.] Svefnski koledni Vesel'te se vsi počez, nov' let' je Vle zares. Ta staro je v'kraj, Bogu hvala vekomaj! (štajerska voščilnica) Že na novoletno jutro so šli naokrog. Najprej po domači vasi in zaselkih, naslednje dni, vse do sv. treh kraljev in še dlje, pa v čedalje večjem krogu naokrog: po spodnji Savinjski dolini, po Laškem, Vojniku, Štoreih in Šentjurju, menda tudi po Celju. Kdo so bili to, ki so hodili naokrog in voščili za novo leto? Sve'tnska »pleh-muzika«, seveda! Tistih grčavih deset do dvanajst kmečkih in kočar- skih dedcev ter fantov, ki so se najprej zbirali okoli Ivana Ulage starejšega, potem pa Ivana mlajšega, ki so ga klicali tudi za Vrhovskega Anzeka. Rod je imel svoje gnezdo na Vrhu nad Svetino, pa so Anze- ku rekli še Vrhovski Vrhač. Premožnejši in starejši so se odeli v »pruštuhe« (kratke suknje), nilajši v »reklcih« (suknjičih) in jopičih pa so mencali in poskakovali, da bi se ogreli. Vsi so, ko so prišli v vas, pred premožno hišo - največkrat pred gostilno, je- mali iz žepov »mundštike« (ustnike), da bi se jim kovina ne prijela na ustnice in brke v belem ivju. Urezali so »štiklc« (vižo) ali dva, potem je najbol grlat in jezikav med njimi voščil srečno novo leto, veliko sreče in obilja in nemu- doma pripomnil, da bi od tega tudi njim kaj kanilo. Če so ko- ledovali pred gostilno, so jih povabili v notranjost šele, ko se je zbralo tudi dovolj firbcev, da je bil potlej »kšeft«. Postre- gli so jim tudi pri vsaki drugi hiši, kjer so se ustavili. Kuha- nega vina in potic, tudi klobas in kruha so jim dali. Tako so nadaljevali koledniške obho- de, dokler niso kje od igranja in rujne kapljice omagali, po- dremali, vlekli dreto kakšno uro ali dve, potem pa naprej v drugo vas, k naslednjim bir- tom... Znali so zbijati šale, spravljati skupaj pobe in de- kline, pa vdovce in vdove, da bi bilo kaj ohceti, kajti začel se je njihov čas - tja do ptista. Vmes so se za kako noč vračali domov, da so se naspali, kot se »šika«, in potem spet šli na pot. Seveda so večji del hodili, le tu in tam so prišli z vprežni- mi saruni ponje. Najraje od vsega so imeli, če so jim dali še denarja. Kmečki godbi, kakrš- na so bili, je bil hudo potreben, saj jim instrumentov ni nihče kupil kot dandanes, ko imajo godbe društvene instrumente, po nekaj paradnih oblek, tople prostore za vadbo, pa še jih je treba vabiti skoraj s kolkova- nimi prošnjami. So pa bili tudi drugi časi. V tem zimskem ob- dobju, ko so bile tudi koline v glavnem že mimo, druge za- poslitve ti kmečki godci niso imeli in takšno koledovanje je bilo ena sama dolga, dolga vaja. Svefnčani so hodili igrat še po koncu druge svetovne voj- ne. Tista leta jih je bilo za du- cat. Godbeni kronist Edo Je- lovšek je naštel pet Ulagovih (med njimi eno dekle), štiri Jurkoške, dva po eden Kovače narjev, Pajkov sterškov in Zi pridružili, pol to osipalo. Gk dobivali »šiht morali vednc Svetinska go Št.1 5. januar 1995 REPORTAŽA 1tf,17 Nikoli pozabljeni spomini Rečičana Konrad Kalina In MIha Sellč sta preživela grozote v Dachauu — ¥ spomin In opomin Konrad Kajtna in Miha Se- lič, oba doma iz Rečice pri La- škem, sta v koncentracijskem taborišču Dachau prestajala nečloveško trpljenje. V Rečici sta edini še živeči priči, ki lah- ko pripovedujeta o neznosnih življenjskih razmerah v tabo- rišču, morilski lakoti in suro- vem obračunavanju, trpinče- nju in smrtni kazni, pogubnem garanju, lažnih medicinskih poskusih in množičnih pobo- jih, saj so red in disciplino iz- vajali z najbolj nečloveško okrutnostjo. »Razmere v tabo- rišču so nam dajale bolj malo upanja, da bomo preživeli,« pravita 73-letni Konrad in 19 let starejši Miha. Novembra leta 1942 sta bila aretirana. »Izdal naju je Mati- ja Dolinšek, domači izdajalec, ki je stanoval v Rečici, kjer so imeli gostilno,« pripovedujeta. Miha je partizanom večkrat ponudil hrano, za kar je zvedel Matija, in kmalu so prišli Nemci ter ga odpeljali na za- slišanje. Moral bi povedati, kdo je skuhal žgance za parti- zane. Vztrajal je pri trditvi, da jih je on, čeprav jih je žena. Pošteno jih je dobil, povedal pa vseeno ni. Tako je rešil že- no, sicer bi zaprli tudi njo. Mi- ha je v zaporu v Laškem že podpisal smrtno obsodbo, po- tem so ga premestili v Mari- bor, od tam pa v Dachau. V Mariboru so ostali pet ted- nov. Ko so jih pripeljali na tamkajšnje dvorišče, so si naj- prej lahko ogledali številne strelne luknje v zidu, kamor so bili prilepljeni tudi lasje, kri po tleh je bila sicer malo pre- krita, a je vseeno zbujala strah. Konrad je prav tako poma- gal partizanom, sodeloval je pri zbiranju orožja in drugih potrebnih stvari. Ko so Nemci to izvedeli, so tudi njega areti- rali. Ko so ga peljali na zasli- šanje, so ga zmerjali, da smrdi kot konjski hlapec. V zaporu je srečal svojega brata. Solze zaradi oblačil v dachausko koncentracij- sko taborišče so jih na počasno umiranje odpeljali 30. januar- ja 1943. Med 3-dnevno vožnjo so dobili le eno kavico. Konrad in njegov brat Ivan sta imela to srečo, da sta se na vlaku peljala v istem vagonu. Prvi pretres so doživeli že ob priho- du v taborišče, kjer so jih paz- niki zmerjali, zasmehovali in tepU, najraje z bičem. Brcali so jih v glavo in prsi. Najprej so se morali preobleči, nato še obriti in si porezati lase. Med seboj se niso več prepoznali, ker so izgledali popolnoma drugače. MUiova nikoli pozab- ljena smrtna številka je bila 43019, Konradova pa 42983. Vsak je dobil svojo »porcijo«, posodo, iz katere so jedli. Mo- rali so dati vse podatke, tudi to, komu bodo pisali in na ka- teri naslov, pisati so morali v nemščini. Seveda so bili pri izbiri besed zelo previdni, saj so Nemci vsa pisma pregledali. Konrad je pisal staršem, Miha ženi, od doma pa so dobivali pakete s hrano. Ob nedeljah so intemiran- cem vzeli oblačila. Dali so jih očistiti, v ponedeljek pa so jih dobili nazaj. Miha se spomi- nja, da je kar pet nedeljskih popoldnevov ostal brez oblačil pa umrli, ker jim je počil želo- dec. Miha konzerv ni jedel, ve- del je, da ne sme, zato se je premagal, čeprav je bil zelo la- čen. Vsi pa niso zdržali. Ko je šel v taborišče, je imel približ- no 65 kilogramov, ko je prišel domov, pa le še 32. Krematorlj-tovarna groze In smrti v lesenih barakah je bilo tu- di po 700 jetnikov. Enkrat te- densko so se na ukaz tuširali v skupni kopalnici. Kdor ni skočil izpod tuša, ko je bilo ukazano, so ga polili z mrzlo vodo. Kako se bodo posušili, ni nikogar zanimalo. Umrle in na pol mrtve jetni- ke so vsak dan ob enajstih vo- zili v krema torij. »Iz stavbe, kjer so jih sežigali, se je valil tako gost črn dim, kot se ni iz nobene slovenske tovarne. Se- žigali so tiste, ki so od lakote ali bolezni umrli, osumljene sabotaže in obešene. Mrtvece sta dva nabodla z železno pali- co in jih metala v peč, kjer je bila zelo visoka temperatura, tako da so kosti, prekrite s ko- žo, kar takoj razpadle.« Konrad je kmalu odšel v de- lovno taborišče v Allach, pri- bližno 12 kilometrov od Dac- haua. Sam se je javil, ker je njivah, sejal je majaron in ga plel. Hudo je bilo, ker je moral biti ves dan sključen. »Trebuh ni bil v napoto, ker je bil pra- zen, le hrbtenica me je bolela,« pripoveduje Miha. Od jutra do večera je moral škropiti trav- nike in njive, delal pa je tudi pri živini. Včasih so dobili možnost za dodatno hrano, to je bila nagrada za tiste, ki so šli kosit travnike. Za nagrado so dobili deset litrov vode, a to je bilo redko, prevladovale so kazni. Strah pred psi »Kadar smo bili na delu, so nas poleg stražarjev nadzoro- vali tudi njihovi psi, ki so bili zelo napadalni, morilski in so nas večkrat napadali, nekate- rim so celo odgriznili uho ali jih stisnili za vrat,« pripove- duje Konrad. Pes je točno ve- del, na koga stražar kriči, ved- no se je zapodil proti njemu. Jetniki so delali v vsakem vre- menu, večkrat jim je dež zmo- čil obleko. Čez noč so jo slekli, a je bila zjutraj še vedno vlaž- na, ker se ni posušila. Tako so naslednji dan spet delali v ne- posušeni obleki. Delo je pote- kalo v peklenskem tempu in ob nepopisnih mukah, veliko so jih pobili kar na delovnem mestu, če za delo niso bili spo- Konrad ima še danes oblačila, kijih je nosil v taborišču, le da so mu malo premajhna. Tudi svoje »porcije* ni zavrgel, čeprav že ob pogledu na to posodo postane lačen. lekoč in nič več kmetovati, kar jih je vezalo na dom in hlev. Seveda pokoledu- jejo še danes, vendar ne več cele dneve. Časi svefnskih ko- lednikov so mimo. A tudi dru- gih, kjer koli so jih imeli. Žal. \ Novoletni koledniki so bili na celjskem območju tudi pev- ci, ki so tako kot za božič hodi- li pet po hišah tudi ob novem letu. Ne samo fantje, tudi de- kleta so bila vmes. Vse skupaj je bila zmes voščil in pobiranja daril. Najbrž spet ostanek pa- stirskih »pravic«. Ohranila se je tudi precej zabavna štajer- ska koledniška pesem, ki je brez ovinkov razodevala, za kaj pravzaprav gre: Mi smo vam zapeli, 'no lepo pesmico. Če bote nam kaj dali. Zna bit' klobasico. Če niste še nič klali. Pa nekaj drug'ga bo. Pa bote »zeksar« dali. To skor' še boljše bo! A niso bili zadovoljni s či- mer koli. Znali so se tudi po- norčevati: Pa drobne so klobase, . Kaj neki birt je 'mev? To ni bil velki prašič. Da ni b'lo večjih črev. Znabit' so mačko klali? Pa kaj nam zato! Da nam le nekaj dajo, pri drugih večja bo. Po Savinjski dolini so ko- ledniki peli posebno voščilno pesem, katere začetek je zapi- san ob naslovu, končuje pa se prav tako kot drugod: Gospodinja in gospodar! Kaj nam boste dal' za dar? Če daste nam en par klobas, tak grem zdaj proč od vas. Karkol daste, vse vzamemo, ker dosti potrebujemo: Poglejte, kaj naš bogi Tonč za nami nosi prazen »ronč« (nahrbtnik). Trikraljevski koledniki so bili otroci, v glavnem dečki. Naredili so si »škmicljeve« (iz papirnatih vreč) krone, se ode- li v rjuhe, za žezlo so vzeli de- dovo palico. Eden se je nama- zal po obrazu s sajami, da je bil ta črni Boltežar. Ni bilo hudega, če je kateri od kraljev nosil tudi koš. Ali pa so si za nosača vzeli še kakšnega zra- ven. Šli so od hiše do hiše. Povsod so zapeli trikraljevsko kolednico, v kateri so opomi- njali, da Jezus v mrazu leži, da Marija pomanjkanje trpi in da so dobrodošli vsake vrste dan. Tudi predstavili so se. Nekako takole: Prinesli (darila) so jih kralji tri, vsakši iz svoje dežele. Boltažar kral je dežele te, kjer ljubo sonce gor gre. Melhar kral je dežele te, kjer je sonce za poldne. Gašpar kral je dežele te, kjer ljubo sonce doli gre. Če je bUa zraven še kakšna deklica - vzeli so jo, ker je zna- la lepo peti - je spredaj na pali- ci nosila iz papirja izrezano zvezdo - vodnico... Kaj so do- bivali? V preteklosti je bilo vselej tako, da je bil denar ve- liko vreden, le strašno malo ga je bilo. Šel je bolj težko od rok. Zato so trikraljevski koledniki potrebovali koš, saj so marsik- je v dar dobivali razen potic, klobas, suhega in presnega sa- dja celo »pušlne« lanene ali volnene preje. zvmaj na mrazu vse do nasled- njega dne. Navadno so jim sol- ze tekle po licu, ko so spet oblekli očiščena oblačila, kajti plin, s katerim so čistili oble- ke, jih je bodel v oči. Veliko težav so imeli zaradi uši in šte- vilnih epidemij. Vstajali so pred peto uro zjutraj. Ob šestih so šli na de- lo, delali so dvanajst ur. Za zajtrk so dobiU želodov čaj, »črna čorba« so mu rekli. Po- tem so zunaj delali razne vaje, skakati so morali v coklah, kar je bilo zelo težko. Ob šestih so ŠU na delo, delali so dvanajst ur. Vmes so tisti, ki so delali, ob enajstih dobili malico, črn kruh iri malo margarine. Za kosilo so jedli predvsem kuha- no kolerabo, poleg tega še kakšno korenje ali pa na dolge konce narezano kiAano travo, ki je predstavljala špinačo. Včasih jim je uspelo ukrasti kakšen krompir in drva, da so lahko zakurili in ga na skrivaj skuhali. Sicer so krompir imeli za večerjo. Miha je včasih uspel dobiti drobna drva, za- taknil si jih je za pas in z njimi spal celo noč, da mu jih ne bi kdo ukradel. Dobili so tudi hrano v konzervah, a je bila zelo mastna m je pomenila smrt za želodec. Nekateri so te konzerve pojedli, postali so žejni, zato so se napili, zvečer mislil, da so njegovega brata že izbrali, vendar se je zmotil. V taborišču je bilo kar nekaj Rečičanov, vseh Slovencev pa je bilo okrog dvesto. Vsak je imel svojo samokolnico in ves dan so morali razvažati pesek. Konrad si je z žico navezal sa- mokolnico okrog vratu, ker ni več vzdržal, seveda pa tega nadzorniki niso smeli opaziti - takoj bi dobil 25 udarcev s palico. To je bila najnižja ka- zen. Jetnika so bičali na »te- pežnem kozlu«. Sklonjenemu so zvezali roke, udarce pa je moral šteti sam v nemškem je- ziku. Zgodilo se je tudi, da so kazen ponovili, če se je jetnik zaradi hudih bolečin in kriča- nja v štetju slučajno uštel ali pa se onesvestil. Seveda so spet začeli na novo. Tepli so jih z »bikovko«, ki so jo prej namakali v vodi, da je postala voljna. Na dvorišču je bilo postav- ljenih tudi 12 stojal za obeša- nje. Jetnike so obešali, ko so se vsi vrnili z dela. Kaznjencu so prebrali obsodbo in mu spod- maknili stol. Zanke so zavezo- vali intemiranci, stole pa spodmikali kriminalci iz Dac- haua. Koru-ad je delal tudi v bliž-: nji tovarni, kjer so izdelovali motorje za letala. Miha pa je najprej delal Y_gachauu_na^ sobni. Odmora ni bilo. Nemogoče je opisati vse kazni, ki so jih izvajali stra- žarji nad jetniki. Prostovoljne skupine jetnikov so hodile iz- kopavat" tempirane bombe, "da •bi dobili več hrane. Seveda jili je največkrat razneslo. Težko je bilo pozimi in polo- ti. Pozimi je bilo 15 stopiri. pod ničlo, poleti pa vroče, 3'. stopinj in več. V sobi so imel, lončeno peč, a so jo lahko za- kurili največ za eno uro nd dan. Na posteljah so bili leser opilki, spravljeni v vrečah Vsak je imel odejo, toda pozi mi ni zadoščala. Na sredini sor be je stal stoli trski sod, ki js predstavljal nočno stranišče V sobi je zaradi tega zelo smr- delo, večkrat se je zgodilo, dn je bil sod poln in je teklo mim«*^ njega po vsem prostoru. Na- slednji dan so morali tisti, ki so bili kaznovani, sobo poči- .stiti. Na intemirancih so Nemci delali razne poskuse. Nespo- sobnim jetnikom so dajali take: hude injekcije, da so zblazneli. Nekateri so preživeli, veliko je ostalo pohabljenih. Prvega maja 1945 .sta st v taborišče v Allachu pripelja- la dva ameriška vojaka z belr zastavo. Osvoboditev. Dachai; je bil osvobojen že 29. aprila. Trpljenja je bilo konec. DAMJANA SEMf poa vodstvom Ivana Vlage mlajšega - Vrbovskega Anzeka. Miha Selič in Konrad Kajtna. Št.1 - 5. januar 1995 PISMA BRALCEV 18 Pismo podpore Jožetu Zimšicu, icandidatu za župana Ceija 11. Po vsem kar sem prebral, spoštovani g. Roječ, pod gor- njim naslovom v prejšnji št. ^^T, lahko le vzkliknem: »So what?!«, saj je bil g. Zimšek povsem legitimno izvoljen za prvega celjskega župana po padcu komunizma. Dejstvo je, da »je (pač) po toči prepozno zvoniti«, kot žu- panski kandidat pa ste imeli, g. Roječ vse možnosti, da bi te zadeve pravočasno obelodanili pred celjsko javnostjo (tudi v konkretnih primerih). Tako gre to... GREGOR URANIC, Celje Živilenje pod milim nebom 11. če bi bilo malo resnice v tem, kar izjavljata gospa Jančar in Plavčak, bi niti vrat ne odprla na sodišču, kaj šele šla v tožbo. Očitno sem žrtev goljufije, saj sem ostala brez hiše, pohištva in mark od naše lastnine in na cesti. Jančarjeva pa me je pod pretvezo, in to začasno, vselila v stanovanje svojega sina. Prej mi je govori- la, da jih ima pet na razpolago kot posrednik. V tem stanova- nju sem morala cele noči po- slušati grožnje po telefonu neznancev, ki so grozili njene- mu sinu in njej, ne pa meni, kot je bilo pomotoma napisa- no, misleč, da on živi v stano- vanju. Tega stanovanja pa pod no- benim pogojem ne sprejmem. Nihče mi ne more proti moji volji nekaj vsiliti, saj vendar nisem otrok. Še enkrat po- udarjam, da se jaz nisem z ni- komer pogovarjala ne o dinar- jih in ne o tisti majhni vsoti. Dogovor je bil vse v markah, kot sem že omenila in za koli- ko, v članku pa je nekaj napak, ker prodajalec sem bila vendar jaz za našo lastnino. Delale so pa one po svoje, tako da sem postala žrtev goljufije. Z last- nim zaslužkom in trdim de- lom, večinoma sama, sva si prigarala to hišo, koliko truda, dela in znoja je prelitega v njej, pa tudi odrekanja vse- ga, več sva bila lačna kot sita, to je bil najin življenjski trud. Tako, sedaj pa sem ostala na beraški palici in to zaradi naj- bogatejše Celjanke, po lastni izjavi, in drugih, ki ji pri tem pomagajo. Ne bom in ne bom pustila mojega življenjskega truda nobeni, ne Plavčakovi in ne Jančarjevi, ker hiša je še vedno moja. Dodala bi še to. Kot prva je bila tudi druga cenitev oprav- ljena brez mene, v prisotnosti Jančarjeve. Čeprav je g. sodni- ca obe pismeno obvestila, ni- sem jaz dobila nobenega obve- stila oz. pošte. Kot sem pozne- je izvedela, je bilo spet ocenje- no enako. Prosim, kje je pravi- ca? Drugi so imeli srečne in tople praznike, kaj pa jaz? Miru in toplega stanovanja, ne vem, če si kdo bolj želi kot jaz, kajti vsega tega nimam, sem brez ogrevanja in elektri- ke. Kako naj pridem do svoje- ga toplega stanovanja in do mojega življenjskega truda? DOROTEJA NEMEC, Celje Lov za novimi državnimi simboii Mislim, da vsi Slovenci ver- jamemo v prihodnost, vendar nekaterim uhajajo misli vedno nazaj v preteklost, kot da še vedno sanjajo o komunizmu, seveda če nekdo gleda to iz strani, se pravi, da imamo naše politike še vedno v stari Jugo- slaviji, kar se najbolj odraža v Bosni in med muslimanskimi narodi, ki gredo za 2000 let nazaj v preteklost. Mislim, da bi morali počasi mi Slovenci iti naprej in ne zaostajati za Evropo, v kateri smo se kot slovenski narod na novo rodili in razumemo demokracijo kot nalogo za v naprej. Kar je bilo včeraj, ne interesira skoraj no- benega človeka, ampak kaj bo v prihodnosti. Mi Slovenci zunaj meja se še posebej trudimo, da nas poz- najo, delamo in potrjujemo našo državo, posebno še na tu- rističnem nivoju ter v športu. Industrijsko področje morate sami ustvarjati in nam nuditi, le tako lahko potem pomaga- mo naprej. Vam doma pa v teh zadevah pomagajo politiki, ki bi morali biti malo bolj zainte- resirani za slovensko gospo- darstvo in ne za njihove egoi- stične cilje in stare zgodovine, ki ne prinaša nič dobrega. Vse spremembe na teh po- dročjih stanejo našo mlado dr- žavo veliko denarja, to pa po- meni zaostanek za Evropo. Takšnen denar raje porab- ljajte za industrijo in njihovo prihodnost. Le s tem se bomo Slovenci lahko ponašali v sve- tu. Slovenski zdomci pa vam bomo rade volje pomagali, da boste hitreje napredovali tudi zunaj slovenskih meja. TONE ČERNJAVIČ, Grevenbroich Hmezad Expon - icomu zvoni? Sestanek hmeljarjev na Pol- zeli, o katerem je poročal tudi Novi tednik, je sicer do dolo- čene mere razgalil nezakonito delo vodstva Hmezad Export, vendar ne v celoti. »Zasluge« za to gredo edinemu predstav- niku Hmezad Exporta na se- stanku Nateku (Bračun je izo- stal brez opravičila), ki je že po 20 minutah, ko so zanj tla začela postajati prevroča, za- pustil sestanek, rekoč, da se nemudoma vrne, česar pa do konca sestanka, ki je trajal tri ure, ni storil...! Natek se je odločil za »junaški« umik v trenutku, ko sem najavil raz- pravo o poslovnem stanju po- djetja Hmezad Export in po- vedal, da razpolagam s števil- kami, ki izhajajo iz poslovnih knjig podjetja. Pravzaprav se ne bi smel čuditi dejstvu, da je Natek pobegnil iz sestanka, saj so številke zgovorne in za Bračuna, Nateka in Skočiča, žal tudi za podjetje Hmezad Export, več kot katastrofalne. Imenovanim gospodom je uspelo spraviti na kolena eno najuglednejših slovenskih po- djetij; Hmezad Export je prvič v svoji petdesetletni zgodovini zabeležil za poslovno leto 1993 izgubo, in to kak.šno! Izguba znaša, reci in piši, kar 87 mili- jonov SIT ali preračunano po tečaju na dan 31.12.1993 cca 1,4 mio DEM. Izguba ni mogla nastati iz rednega poslovanja, saj se ključni parametri prido- bivanja prihodka (količina in kakovost prodanega hmelja, komisionarska provizija) niso v ničemer spreminjali. Očitno gre za izgubo iz izrednega po- slovanja, najverjetneje gre za odpise terjatev do tujine. Ka- korkoli že, Hmezad Export posluje kot komisionar, zato pomeni izguba v tej višini, da je izgubljen denar lastnikov hmelja, s katerim trguje Hme- zad Export, torej proizvajal- cev. Izguba v višini 1,4 mio DEM bi likvidnostno zlomila Hmezad Export, če jo ne bi samovoljno (in brezobrestno) premoščal z neplačanimi ob- veznostmi do proizvajalcev hmelja, kar je razvidno iz po- slovrdh knjig podjetja, saj zna- ša vezava obveznosti do doba- viteljev 330 dni! A propos ne- plačanega hmelja; resnično se moram čuditi savinjskemu kmetu, ki zna s trdim in odgo- vornim delom pridelati izvr- sten hmelj, ne zna pa si zago- toviti pogojev, da bi mu bil pošteno plačan! K nekriti izgubi iz leta 1993 v višini 1,4 mio DEM moramo prišteti še 500.000 DEM, za kolikor se je Hmezad Export s sklepom Delavskega sveta obvezal prevzeti prezadolže- nost Hmezad Ismaninga, kot tudi negativno razliko med terjatvami in obveznostmi Hmezad Ismaninga, ki jo je prevzel Hmezad Export kot izključni lastnik podjetja v tu- jini, in ugotoviti, da je podjetje dohodkovno zafurano! Zaradi zafuranega poslovanja in ute- meljenega svmia hudega go- spodarskega kriminala je mo- ral Bračun s sklonjeno glavo zapustiti podjetje, enaka uso- da bo zaradi rdečih številk, v bližnji prihodnosti doletela njegova satrapa Nateka in Skočiča. Njim je odzvomlo, in prav je tako! Toda mar ne bo odzvonilo tudi Hmezad Ex- j>ortu, enemu paradiuh konj slovenskega gospodarstva? Vedno bolj se nagibam k pre- pričanju, da je v ozadju po- slovnega zloma Hmezad Ex- porta poleg nezakonitega po- slovanja (kam je izginil de- nar'?) tudi satanski scenarij, podoben tistemu, ki so ga Bra- čun, Natek in Skočič uporabili v primeru podjetja Hmezad Trade, ko so potopili podjetje Hani. Če se hmeljarji ne bodo znali ustrezno organizirati, zna odzvoniti tudi Hmezad Exportu, kar pa bi bila za pro- izvajalce hmelja, nepopravlji- va škoda. MITJA ŠVIGEU, Velenje Dan samostojnosti Pri poslušanju govora o dne\ai samostojnosti pred- sednika države g. Milana Ku- čana, sem imel vtis, kot da sem se vrnil 20 let nazaj. Gospod predsednik se je v svojem go- voru vrtel predvsem okrog borbe partizanov med drugo svetovno vojno, kot da bi ju- nijsko vojno leta 1991 prespal. Pozabil je, zakaj smo se na plebiscitu odločili za samo- stojno dižavo. Odločili smo se predvsem zato, da se znebimo srbskega in slovenskega totalitarizma »mar ne gospod predsednik«. Jaz pa nisem pozabil, da je predsednik Kučan do rezulta- ta plebiscita molčal, šele ko je videl rezultat, je tudi on rekel, da se moramo osamosvojiti. Vtis imam, kot da ima go- spod Kučan slabo vest, da kar naprej opravičuje NOB in ko- munistično partijo. Gospod predsednik je nekaj govoril tu- di o partizanski demokraciji. Zelo zanimivo. Gospod predsednik ni govo- ril kot predsednik vseh Slo- vencev in Slovenk, ker je bil izredno navijaški do svojih so- tovarišev. Govor je bil v stilu predsednika CKZK kar je go- spod Kučan tudi bil in se nika- kor ne more znebiti svojih par- tijskih navad. Jaz imam svoje politično prepričanje in najmanj kar predsednik države .stori je, da postavi stvari na najmanjši skupni imenovalec, vendar te- ga ne stori. S takimi potezami gospod Kučan ne more biti predsed- nik vseh Slovencev in Slovenk, temveč le tovarišiji, ki ji je predsedoval do leta 1990. Moj predsednik niste, pa četudi dobite milijon glasov na voli- tvah! MIRAN ŠNEBERGER, Celje Žur z Milcijem »Full cool« je bila kratka ocena mladih, ko je svoj na- stop na otro.škem oddelku celj- ske bolnišnice končal Miki Ša- rac. Mi, nekoliko zrelejši po- slušalci, pa smo mislili povsem enako, le da smo komentirali nekoliko drugače: »Ta fant pa zna resnično dodobra ogreti mlade, pa tiste čisto majhne, za nameček pa še nas, odrasle«. Če se ne bi prepričala na lastna ušesa, ne bi mogla ver- jeti, da so nekateri mladi bol- niki prav zaradi Mikijevega nastopa želeli ostati v bolniš- iiici kakšen dan, dva več, kot bi bilo potrebno. Razpoloženj- ska temperatura se je pred njegovim prihodom iz trenut- ka v trenutek vidno dvigovala. Ko so ga zagledali, je dosegla kritično mejo, potem pa se je kot milni mehurček razblinila, nadomestilo jo je stanje prijet- ne sprostitve. Smeh, gibanje, spontano prepevanje in tek- movanje v moči glasovnega sproščanja so bile aktivnosti, v katere je Miki zelo spontano zapeljal svoje poslušalce. Moj- strsko je znal izkoristiti pred- nost majhnega prostora za vzpostavitev poglobljenega osebnega stika. Ni dano vsa- kemu, da bi zmogel tako dobro začutiti, kaj najbolj p>otrebuje- jo bolni otroci, ki preživljajo dneve v objemu bolnišnice. Potrebujejo zabavo, vedrino. nasmejan obraz. Neko decem- brsko četrtkovo dopoldne jim je Miki pomagal uresničiti te želje. Da ne bo pomote, to res ni bil čisto pravi žur, vseeno pa je bilo »fiill cool«. ALENKA LAPTOŠ, Učiteljica bolnišničnega od- delka I. osnovne šole Celje Srečanje iašiciii rudarjev v mesecu oktobru je Dru- štvo upokojencev Laško orga- niziralo srečanje upokojenih rudarjev, na žalost že zaprtega Rudnika Laško. Srečanje je bilo v Planinskem domu na Šmohorju. Finančno je sreča- nje v celoti podprla Tovarna izolacijskega materiala Laško, za kar smo jim iskreno hva- ležni. Veseli smo spoznanja, da spomin na rudarstvo v naši občini in likrati na še živeče rudarje, ki s ponosom ob raz- nih priložnostih nosijo to lepo uniformo, še ni zamrl. Vsem rudarjem želimo do- brega zdravja, katerega je že marsikomu načelo težko delo v rudniških rovih. Za lep spre- jem in postrežbo se zahvalju- jemo tudi upravnici Planin- skega doma na Šmohorju. Srečno! Društvo upokojencev Laško PRITOŽNA KNJIGA »Tatica« v Metrolu Vem in razumem, da lahko včasih zatajijo tudi elektron- ske naprave, toda, ne razu- mem, da lahko zataji človek tedaj, ko bi moral drugemu, nič krivemu, ohraniti dosto- janstvo in poštenost. Bilo je v torek, 20. decembra okoli 18. ure, v veleblagovnici Metro (prej Ljudski magazin) v Celju. Z enajstletnim sinkom sva nameravala nekaj kupiti. Ker nisva našla tistega, kar sva iskala, sva trgovino tudi zapustila, oziroma zapuščala, ker, ko sva stopila v izhodni prostor, se je oglasila sirena in opozorila na »tatu«. Prodajal- ka naju je povabila k pultu. Vprašala me je, če sem kaj ku- pila. In, ko sem odgovorila da ničesar, sem z vzvišenim gla- som zahtevala, da pregleda mojo torbico in tudi naju oseb- no. Tegu ni hotela, ker za to ni bila pristojna. Bila sva v veli- kem središču pozornosti pre- cejšnjega števila nakupoval- cev. Potem sem zahtevala, da pokličejo policijo. Tudi nič. Tam sva stala in čakala, da se bo kaj zgodilo in da se ne bo potrdilo, da nisem ne samo ni- česar kupila, marveč tudi ni- česar ukradla. Ljudje so naju opazovali in si mislili svoje. V nama pa je vrelo. Bila sva kot na sramotilnem odru. Nih- če se ni zmenil več za naju. Morda je minilo pol ure, ko sva prizadeta in osramočena za- pustila veleblagovnico. Nihče nama ni rekel oprostite ali kaj podobnega, kar bi kazalo na primeren človekov odnos do kupca oziroma do človeka. Ko sva stopila na ulico, je sinko, močno prizadet, dejal, da v to trgovino ne stopi več. Sinek je bil vznemirjen. Doma se je pogreznil sam vase in se odpovedal večerji- Kaj je nosil v sebi, si lahko mislite. Ne gle- de na to, da sem naslednji dan opozorila na dogodek direk- torja Metroja, pričakujem, ali bolje rečeno zahtevam, da se mi ta kolektiv javno opraviči. Dogodek meče slabo luč na poštenega človeka, približno takšno pa tudi na prodajalko, ki ni ničesar ukrepala in ni kazala pripravljenosti, da bi »tatici« na kraju samem potr- dila, da ni tisto, o čemer je po svoje govorila elektronska na- prava. Sprašujem vas, kako bi se počutili vi, če bi se vam v tej trgovini zgodilo enako? Hoteli bi zadoščenje in tega terjam tudi jaz skupaj s sinkom! MANICA BOŽIČ, Celje Polnočnica Kakor vsi zavedni Slovenci, sem bil tudi jaz pri polnočni- cah v Danielovi cerkvi v Celju. Med nami je bilo veliko invali- dov v spremstvu, pa tudi veU- ko starejših žensk, ki lahko pridejo k maši le še za velike praznike. Med mašo so s pe- tardami skoraj razstrelili vra- ta, tako, da je ženska starosti okrog 70 let, padla v nezavest. Na klic 92 iz sosednje gostilne je uslužbenec postaje milice trikrat odložil slušalko z izgo- vorom, da ni potrebna inter- vencija. Slišati je še bilo (»što hočeš - možda batine«), kar ni slovensko, zato se še toliko bolj sprašujem v sklopu stran- ke SED, kako ukrepajo slo- venski krščanski demokrati glede praznikov in zaščite ka- tolikov v naših cerkvah. Lep pozdrav in srečno 95! DANI KOŽELJ član stranke SED Št.1 - 5. januar 1995 19 KRONIKA • Policijska patrulja je 29. decembra opoldne odhitela na Ulico frankolovskih žr- tev. Predhodno je bila na- mreč obveščena, da skupi- na neznanih oseb tam krši javni red in mir. Policisti so tam res našli skupino pi- jansko navihanih mladeni- čev, ki so kepali mimoidoče in se tudi drugače do njih grdo obnašali. • Ko je šel Sandi 29. de- cembra zvečer v Merxov bife na Hudinji po cigarete, ga je Hudinjčan Franci za šankom najprej grdo oz- merjal, za tem pa je s praz- no steklenico udaril ob rob pulta in jo razbil. Ker se Franci še vedno ni umiril, se je Sandi obrnil in zbežal na bolj varno mesto. Le za- kaj se je Sandi Franceljnu taičo hudo zameril! • V noči na silvestrovo sta se v lokalu Zoki na Tehar- jah stepla brata Marko in Matjaž. Matjaž, ki ni Mar- kov brat, pa jo je pobrisal še pred prihodom policije. • Na silvestrovo zvečer so šli policisti intervenurat na Lipo v Štorah. Tam je Jože Z. tepel svoje drage do- mače. • Baki je 1. januarja ob 2.45 uri v prostorih krajev- ne skupnosti Nova vas nadlegoval Ivanko in hotel z njo celo fizično obraču- nati. Prehiteli so ga možje v modrem. • Na novega leta jutro so šli policisti intervenirat v Okrogarjevo ulico. Tam se je za eno izmed številnih družin leto 1995 slabo za- čelo. Gazda Čamil je bil spet glavni. Da se zna. Najbolj črne lise črne kronike Leto 1094 SO na Celiskem zaznamovali tudi takšni dogodki, ki so močno vznemirili Javnost Začelo se je zelo zgodaj. Že 2. januarja ob 12.50 uri se je na Sloveniki, zunaj naselja Celje, pripetila prometne nazgoda, v kateri so ugasnila tri življe- nja. V silovitem trčenju med osebnima voziloma yugo in mercedes, so v lažjem vozilu umrli voznik Boris ter njegova trimesečni sin in dveinpoUet- na hčerka Laura. Žena in mati Klavdija je to tragedijo preži- vela. Družina se je po prazno- vanju novega leta pri sorodni- kih vračala domov v Depalo vas. Na začetku marca oia-og šti- rih zjutraj je zakonca, 80-let- nega Ludvika in 67-letno An- tonijo Božjak iz Trebč na Šmarskem, predramilo iz sna trkanje in razbijanje po vratih njimega doma. V hišo je vsto- pil neznanec, zeimaskiran s ka- po čez obraz. Sledila je prava grozljivka, ko ju je začel pri- šlek neusmiljeno pretepati in zahtevati, da mu izročita ves denar, ki ga imata. V dokaz, da misli resno, je neznanec udar- jal okoli sebe z bajonetom, med pretepanjem pa mu je An- tonija izročila vse, kar sta z možem lahko v daljšem ob- dobju prihranila, to pa je bilo borih 30 tisočakov. Storilca so kmalu prijeli, oba starca pa so peljali v celjsko bolnišnico. 17. marca zvečer se je v vasi Kuretno v občini Laško zgodil umor. Tega dejanja je bilo osumljeno petnajstletno dekle, ki naj bi z nožem večkrat za- bodlo 40-letnega Ivana L. iz Kuretnega. Gk»spa Sonja je koncem marca sedla za volan in bila pijana. Z elektronsko napravo so ji policisti izmerili kar 3,4 g/kg. Zadeva v javnosti ne bi bila naletela na tolikšen od- mev, če ženska ne bi na zad- njem sedežu avtomobila v tako opitem stanju prevažala svoje- ga trimesečnega sina. V občini Žalec se je koncem marca zgodil detomor. 41-let- na ženska je svojega otroka ro- dila v hlevu in ga po porodu odvrgla v pocinkano vedro. Dejanje so odkrili šele po ted- nu dni. 5. junija zvečer je zagorela sganovanjska zgradba na Slomškovem trgu v Celju. Po- žiga in posledično ogromne gmotne škode je bil osumljen 32-letni tamkajšnji stanova- lec, ki je s svojo soseščino tudi drugače težko shajal. O doga- janjih in dogodkih v stavbi, ki je pogorela, so se po Celju širi- le mnoge zgodbe, bolj in manj resnične in tudi zlagane. V hribovitih Tlakah nad Ro- gatcem se je sredi junija zgodi- la dvojna družinska nesreča. Najprej je v požaru do tal zgo- rela hiša, v kateri sta več kot skromno živela 51-letna Jože- fa Fric in njen 25 let stari sin Vinko, čez dva dni pa je doma- či pobesneli bik med pašo z ro- govi napadel Jožefo, ki so jo domačini našU ležati mrtvo v travi. Letošnje poletje je bilo zna- čilno tudi po številnih hudour- nikih, ki so v nalivih dežja ozi- roma poplavah ljudem in go- spodarstvu povzročali ogrom- no gmotno škodo. Začelo se je z deževjem, ki je 20. junija povzročilo največ škode v ob- čini Laško. V tej občini je le- tošnje avgustovsko neurje ter- jalo tudi človeško življenje. V vasi Klokočovnik na Konji- škem se je 3. julija zgodil umor. Med prepirom je Igor Š. večkrat zabodel Franca Ješov- nika, ki je hudim ranam pod- legel. 5. julija sta se v Šoštanju sporekla Bojan S. iz Podkraja in Stanislav K. iz Velenja. Pre- pir se je končal z umorom, ki ga je zakrivil Vladimir F. 6. avgusta so bili policisti obveščeni o najdbi trupla v strugi potoka v zaselku Lisce pri Celju. Po izjavah nekaterih očividcev naj bi bilo truplo močno iznakaženo in v razpa- dajočem stanju. Ali je Franc Kavčič (31) iz Celja, ki so ga nekateri klicali tudi Čuha, umrl nasilne smrti, je še vedno neznanka. Za posledicami nesreče, ki se je zgodila 3. avgusta v Rud- niku lignita Velenje, je 24. av- gusta v celjski bolnišnici umrl rudar Jože K. 20. septembra je spet prišlo do tragične prometne nezgode na Sloveniki v kraju Ostrožno pri Celju. Ko je 70-letni Jožef G. iz Ljubljane s svojim oseb- nim vozilom nenadoma zape- ljal na nasprotni vozni pas, je silovito trčil v osebno vozilo, ki ga je vozil 22-letni Dejan P. iz Maribora. Voznik Jožef G. je poškodbam na kraju podlegel, smrtno pa sta se ponesrečila tudi njegova sopotnika, 60- letna Pija S. in 5-letni Ivan M., oba hrvaška državljana. Neke poznoseptembrske no- či se je z zabave vračala skupi- na mladih ljudi, med njimi sta bila tudi mladeniča, Id sta se v središču mesta Celja ločila od skupine in hodila nekaj ča- sa skupaj. Kmalu pa sta opazi- la, da jima sledita dva neznan- ca, ki sta ju začela izzivati. Ko sta ju dohitela, je eden od dveh neznancev Gregorju zasadil nož v hrbet in trebuh, Alek- sandra pa dvakrat zabodel v hrbet. Za Gregorjevo življe- nje so se borili v celjski bolniš- nici, hude poškodbe pa je utr- pel tudi Aleksander. V sred- stvih obveščanja sta bila ob- javljena fotorobota napadal- cev, ki sta še danes neznana. V stanovanju v stolpiču na Kraigherjevi ulici v Novi vasi v Celju so 7. oktobra dopoldne našU mrtvega 45-letnega Sta- neta Timprana. Kot je pokaza- la preiskava, je lunrl nasilne smrti. Tudi morilec Staneta Timprana je še vedno na svo- bodi. Na začetku oktobra je iz- bruhnil požar v podnajemni- škem stanovanju v Zagradu pri Celju. Ko so sosedje opazili dim, ki se je valil iz stanova- nja, so rešili tudi dva otroka, štiriletnega Denisa in še niti leto dni starega Leona. Požar je izbruhnil v popoldanskem času, mati obeh otrok pa je šla od doma v zgodnjih jutranjih urah in se do popoldneva ozi- roma do požara še vedno ni vrnila. Sredi belega dne (2. decem- ber) je nekdo v središču mesta Celja oropal žensko, uslužben- ko menjalnice Atka, ko ji je iz rok iztrgal kovček z vso »vse- bino«, okoli 3 milijonov tolar- jev. Narejen je bil fotorobot roparja, ki pa ga še niso našli. V stanovanjskem bloku v Vojkovi ulici so koncem de- cembra odkrili in razkrili do- gajanje v enem izmed stano- vanj. Skupina »poslovnežev« je živela na račun prostitutk oziroma organizirane prosti- tucije in še kakšnih drugih ne- čednih poslov. Javna hiša v ilegali je bila zadnje čase glavni predmet pogovorov ter predmet spotikanj ob moralo v soseščini, ki si je zdaj oddah- nila od napetih in utrujajočih prizorov. MARJELA AGREŽ Da se ne bi nikoli več ponovilo. Strahotna nesreča na Sloveniki, v kateri so umrli oče in dva otroka. PROMETNE NfZGODE Trčil v ležečega Na lokalni cesti v Dobro\i pri Celju se je v torek, 27. de- cembra zvečer, pripetila nez- goda, v kateri je ena oseba utr- pela hude telesne poškodbe. Gmotna škoda znaša okoli 120 i tisoč tolarjev. ' Jožef K. (70) iz Celja je vozil kolo z motorjem iz smeri Nove vasi proti Dobrovi. Ko je pri- peljal v neposredno bližino stanovanjske hiše Dobrova št. 9, ga je zaneslo in je padel po vozišču. V tem času je iz smeri Nove vasi pripeljal voznik osebnega avtomobila. 31-letni Franc K. iz Žalca, ki je trčil v ležečega Jožefa K. Za njim je pripeljal še voznik osebnega avtomobila, Emerik K. iz Ce- lja, in trčil v kolo z motorjem, ki je ležalo sredi ceste. Voznik Jožef K. je pri padcu in trčenju utrpel hude telesne poškodbe. Po nesreči pobegnil Na Kidričevi cesti v Celju se je v ponedeljek. 2. januarja, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, gmotna škoda pa znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Marjan Z. (25) iz Šentjurja je vozil osebni avtomobil iz smeri Mariborske ceste proti Teharjam, v tem času pa je po prehodu za pešce v smeri Ko- čevarjeve ulice peš prečkal vo- zišče 30-letni Vid D. iz Celja, ki je ob sebi potiskal kolo. Ko je voznik avtomobila opazil pešca in se poskušal trčenju - izogniti, ga je kljub temu zadel in ga zbil po vozišču. Voznik osebnega avtomobila pa na kraju nesreče ni ustavil, am- pak je peljal dalje v smeri Šentjurja. Ob 23.35 lui ga je v Šentjurju izsledila in ustavi- la patrulja šentjurske policij- ske postaje. M. A. Prehino na magistralko Na magistralni cesti v bliži- ni Žalca se je v četrtek, 29. decembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, gmotna škoda na vozilih pa znaša oko- li 300 tisoč tolarjev. Jože Z. (39) iz Grosupljega je vozil osebni avtomobil iz smeri Petrovč proti Žalcu. Na prednostno cesto Žalec-Arja vas je zapeljal v trenutku, ko je iz smeri Šempetra pripeljala voznica osebnega avtomobila, 25-letna Lilijana K. iz Žalca. V trčenju se je huje poškodo- val voznik Jože Z., voznica Li- lijana K. pa je bila lažje ra- njena. Na mostu v ograjo Na magistralni cesti zunaj naselja Mala Pristava se je v petek, 30. decembra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilu pa je škode za okoli 500 tisoč tolarjev. Jakob Ž.(37) iz Vinskega vr- ha pri Šmarju je vozil osebni avtomobil iz smeri Šmarja proti Mestinju. Zunaj naselja Pristava je zapeljal na pločnik in nato trčil v betonsko most- no ograjo. Voznik je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Nesreča v križišču V križišču Čopove in Dečko- ve ceste v Celju se je v nedeljo, 1. januarja 1995 zgodaj zjutraj zgodila nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala, dve pa lažje. Mojca O. (19) iz Celja je vo- zila osebni avtomobil po Deč- kovi cesti. Ko je pripeljala do semaforiziranega križišča s Čopovo ulico (utripale so ru- mene luči), je zapeljala narav- nost skozi križišče proti Nje- goševi ulici. V tem trenutku je po Čopovi ulici pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 20- letni Franc D. iz Ponikve pri Žalcu, ki je trčil v vozilo Mojce O. Ta je utrpela hude telesne poškodbe, lažje ranjena pa sta bila voznik Franc D. in sopot- nik v vozilu Mojce O., 20-letni Uroš K. iz Celja. Nezgoda v Skalah Na lokalni cesti v naselju Skale se je v sredo, 28. decem- bra dopoldne pripetila nezgo- da, v kateri je bil en udeleže- nec huje ranjen, gmotna škoda pa znaša okoli 400 tisoč to- larjev. Franc G.(50) iz Škal je vozil osebni avtomobil iz smeri Ple- šivca. Ko je v Skalah zapeljal v blagi levi ovinek, mu je na- sproti pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 29-letni Ro- man V. iz Plešivca. V trčenju, ki je sledilo, se je Franc G. hudo telesno poškodoval. Nevarni požigaiec Devetindvajsetletni Stanko iz Arnač si je 30. decembra okoli enih zju- traj privoščil avanturo, ki jo bo bržčas še dolgo pom- nil in se spraševal, zakaj se tisto noč ni pravočasno po- slovil od alkohola. Vstopil je v šentiljski ga- silski dom in hotel na vsak način vklopiti stikalo za alarm, ker pa za to opravilo ni bil najbolj priročen, je zbudil hišnika gasilskega društva In mu ukazal, naj on vklopi alarm namesto njega. Seveda je hišnik ta- koj opazil, da ne gre za ni- kakršen požar in da je po- sredi le Stankova preveč pregreta glava. Zaradi hiš- nikove neubogljivosti je bil nočni obiskovalec tako zelo jezen, da je nemudoma se- del v svoj traktor in se od- peljal domov v Amače. Ta- koj po prihodu domov je stopil do očetovega kozolca in si dal duška s tem, ko je na kozolcu prižgal slamo in namerno zanetil požar, v katerem je ta objekt v ce- loti pogorel. Ko so na kraj požara prihiteli gasilci GD Šentilj, jim je Stanko hotel preprečiti gašenje in grozil, da bo zažgal še ostale po- dobne objekte v soseščini. Potem so svoje opravili po- licisti, ko so opitega poži- galca odpeljali v prosor za pridržanje, naslednji dan pa so ga pripeljali k prei- skovalnemu sodniku Te- meljnega sodišča v Celju. Stanko je svojemu očetu s požigom povzročil za okoli 2 miUjona 500 tisoč tolarjev gmotne škode. M. A. Goreia rekiamna tabia Zaradi kratkega stika na električni napeljavi je 31. decembra okoli 22. ure zagorela reklanma tabla bistroja Valand v Ločah, vredna okoli 200 tisoč tolarjev. Požar so pogasili gasilci-prosto- voljci iz Loč. mini KRIMICI Okradei Elektroniko Tatovi tudi na silvestrovo niso počivali. Tako je neznani storilec v noči na 31. december na nepo- jasnjen način vlomil v trgovino Elektronika v Žalcu in iz nje od- nesel 4 avtoradijske sprejemnike znamke kenwood. Milana Z. je s tem oškodoval za okoli 240 ti- soč tolarjev. jObiskaillnD v noči na torek, 27. decembra, se je nepovabljena oseba zadrže- vala v kiosku Tina v Ločah. Tam si je nabrala okoli 80 različnih vžigalnikov, ukradla še več kot 100 škatlic različnih vTst cigaret in 30 žvečilnih gimiijev. Lastm- ka kioska, Štefana P., je s tem oškodovala za okrog 27 tisoč to- larjev. Vlomil v vrtec V noči na sredo, 27. decembra, je nekdo vlomil v vzgojnovar- stveni zavod Tončke Cečeve na Mariborski cesti v Celju. Precej časa je izbiral in na kupček nala- gal tisto, kar je nameraval ukra- sti, a se mu je načrt grdo skazU. Kljub temu je omenjeni zavod oškodoval za okoli 50 tisoč to- larjev. Kradel v vikendu v dneh od 24. decembra lani do 2. januarja je nekdo vlomU v nedograjen vikend v Hudinji pri Vitanju. Ukradel je več kosov različnega električnega orodja znamk bosch in black & decker ter drugo priročno orodje v skupni vrednosti okoli milijon 200 tisoč tolarjev, za kolikor je oškodovan Iztok Z. W Maribozno! Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Pomočnik odgovornega urednika; Robert Gorjanc. Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejii, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišck. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 1», Celje. Telefon: 442-500. Studio 441-310, 441-510. Z giasbo v novo leto če ste že pozabili gesli naše oddaje Glasba je življenje, naj vas spomnim: Smeh dela do- bro kri in Pesem vas reši vseh skrbi. Upam, da ste se prvega januarja veliko smejali in pre- pevali, saj velja pravilo, da boš tisto, kar delaš na novega leta dan, delal vse leto. Poleg tega je smeh pol zdravja — vsaj na pol zdravi pa, upam, ste. Tudi v letošnjem sklopu od- daj Glasba je življenje se bomo trudili poiskati kar se da zani- mive goste. Že januarja se bo- mo pogovarjali o povezavi med seksom in glasbo, o vpli- vih svetovnih glasbenih zvezd na mladino... Seveda ne bo manjkalo humorja, za katere- ga bo še naprej skrbel Tof, tudi na nagradne igre ne bomo po- zabili, vmes pa bo stalna spremljevalka - glasba. Prvo oddajo v novem letu bomo namenili prireditvi Zlati glas Slovenije, ki je bila de- cembra v Zrečah, nastopili pa so najbolj priljubljeni sloven- ski glasovi: Alfi Nipič, Helena Blagne, Jože Potrebuješ, Mar- ko Vozelj ter Irena Vrčkovmik. Pa še ena glasbena za zdravje: Feliks postane ravnatelj Opere. Naenkrat se počuti iz- jemno sposobnega in se hoče uveljaviti tudi kot dirigent. »Si res tako slabo dirigiral, da so te obmetavali z gnilimi jajci?« ga naslednji dan vpraša Jože. »Ne, tudi ploskali so,« odvr- ne Feliks užaljeno. »Ja, ampak samo tistim, ki so ga zadeli!« se vmeša violi- nist pri sosednji mizi. SIMONA H2O 1. CVET MAMINE LJUBEZNI • SLOVENSKI ODMEV (5) 2. NAJLEPŠE PESMI - HMELJARSKI INST. KVINTET (6) 3. NE RECI NIKDAR - SLAPOVI (2) 4. OGLAS - ANS. TONIJA VERDERBERJA (8) 5. ČESTITKA - ŠALEŠKI FANTJE (4) 6. NISEM KRIV - ŠTAJERSKIH 7 (1) 7. NAJINA SREČA - MELOS (2) 8. NA ŠMARJETI - ANDRE BLUMAUER (4) 9. NA BOŽIČNI VEČER - IGOR IN ZLATI ZVOKI (1) 10. SVATOVSKA - ANS. DORE (3), Predlogi za lestvico: MAMICA STO ŽEUA VSAK TI DA - CELJSKI INST. KVINTET NA SANEH-HENČEK Nagrajenca: Uroš Burič, Šaleška 2b, Velenje Ivica Glaseničnik, Skrono 33 Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje KUPON Vrtiljak polk in valčkov: Izvajalec:_ Ime in priimek: Naslov:_ št.1 - 5. januar 1995 21 GLASBA JULIJ V organizaciji Canlcarjevega doma se je med 6. in 8. julijem v ljubljanskih Križankah od- . vijal letošnji 35. jazz festival. »The Real Things«, drugi al- bum dua 2 UNLIMITED, se je takoj po izidu zavihtel v zgor- njo polovico evropskih lestvic. Najnovejši izdelek ameri- ških SPIN DOCTORS, veliko ploščo »Tvun It Upside Down«, so kritiki raztrgali. Znani slovenski režiser športnih prenosov Vanja Valič je na tiho zbral vse člane »slo- venskih beatlov« - skupine KAMELEONI. V začetku julija je izšla tret- ja kompaktna plošča in kaseta FARAONOV ( na sliki). Pop zvezdnik GEORGE MICHAEL je izgubil skoraj dve leti trajajočo pravno bitko z založbo Sony Records. 24. julija se je v poznih do- poldanskih urah v Mostecu pri Ljubljani začel 2. slovenski fe- stival coxmtry in folk glasbe. AVGUST Organizatorjem avgustov- skega spektakla WOOD- STOCK n je uspelo v enem samem dnevu prodati kar 100 000 vstopnic. Med 12. in 20. avgustom je pod okriljem Okarina etno fe- stivala v šestih slovenskih kra- jih godlo šest evropskih etno Seatileški ALICE IN CHA- INS so, zaradi še nepojasnje- nih problemov pevca Layna Staleya, odpovedali dolgo pri- čakovano turnejo po Ameriki. Škrlatni PRINCE (na sliki) je objavil album »Come«. 23-letni kalifomijec BECK Hansen je s komadom »Loser« postal novi idol ameriške mla- dine. Star 66 let je vunrl italijan- ski pevec in igralec DOMENI- CO MODUGNO. Za avtorje naslovne glasbe- ne teme za najnovejši film o dogodivščinah detektiva Ja- mesa Bonda so bili izbrani TAKE THAT. Atraktivni švedski kvartet ARMY OF LOVERS se je po enoletnem premoru spet vrnil na lestvice, tokrat s skladbo SEPTEMBER Pri britanski založi Mute je izšla dolgo pričakovana plošča »Trans Slovenija Express«. Cveto Polak je zapustil ve- lenjske rockerje ŠANK ROČK, zamenjal pa ga je Inko Bruss. Radio Slovenija je bil letos gostitelj 12. EBU Ročk festi- vala. 12. septembra se je v v Kri- žankah zgodil »morilski dou- ble-bill« koncert HENRY ROLLINS BANDA (na sUki) in skupine SENSER. Sinead 0'CONNOR je obja- vila svoj četrti album »Univer- sal Morther«, na sceno pa so se s petim studijskim albumom vmiU THE CULT. 3. septembra se je v ljub- ljanskih Križankah zgodil No- vi ročk '94, dan prej pa so na istem prizorišču nastopih In- spiral Carpets, Moby in Mi- randa Sex Garden. Na glasbeno sceno se je s singlom »Confide In Me« vr- nila avstralska lepotica KY- LIE MINOUGE. Poleti urmlo basistko Kri- sten Pfaff je v skupini HOLE zamenjala Melissa Auf Der Maur iz benda Tinker. Kitarista newyorških roc- kerjev SPIN DOCTORS, Erica Shenkmana, je zamenjal Ant- hony Križan. Ob tridesetletnici revije ANTENA je bil v velenjski Rdeči dvorani velik pop ročk koncert. Znano bostonska zasedbo THE LEMONHEADS je zapu- stil basist Nic Dalton, Richard Oakes pa je v skupini SUEDE zamenjal Bernarda Butlerja. JAN PLESTENJAK (na sli- ki) je pri založbi ZKP RTVS izdal svoj drugi album »Gremo v kino«. Star 50 let je v NashviUu umrl klaviatvuist NICKY HOPKINS. Pri založbi Arthea je izšel prvenec novogoriške skupine DAMIN GAMBIT. 31. oktobra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani miiziciral DAVID BYRNE s svojo skupino. NOVEMBER Kalifornijske metalce GUNS & ROSES je zapustil kitarist Gilby Clarke. Ameriški neo-hipijski bend THE BLACK CROWES je ob- javil svoj dolgo napovedovani tretji album »Amorica«. Gorenjski kavboj ANDREJ ŠIFRER je na Irskem posnel svojo sedmo studijsko ploščo »Sedem irskih noči«. Skupini R.E.M. ( na sUki) je samo v veliki Britaniji uspelo v enem tednu prodati več kot 200 tisoč izvodov najnovejše plošče »Monster«. Izšla je nova plošča skupine AGROPOP »Gremo na žur«. Velenjski pop rockerji CHA- TEAU so končno le izdali svo- jo prvo CD ploščo z naslovom »Rflinar na Muri«. V petek, 18. novembra, so v Bar Flyju nastopili VLADO KRESLIN in njegovi Mali bo- govi. Izšel je deseti album skupi- ne POP DESIGN »Spomini iz pajčevine«. Po devetih letih skupnega dela je britanske dark heroje THE CURE zapustil bobnar Boris WilUcuns. Star komaj 52 let je umrl JIMMY MILLER, eden izmed najvplivnejših producentov s konca šestdesetih. V Hali Tivoli so ropotali trash metalci SLAYER in nji- hovi predvozači MACHINE HEAD. I>ECEMBER Izšel je drugi album »The Second Coming« angleških THE STONE ROSES. Založba Prodok je predsta- vila dve CD plošči dolgolase NECE FALK. V mah dvorani Hale Tivoli je igral AL DI MEOLA. Britanski alter fimky bend NEW ORDER je objavil zbirko hitov »The Best Of«. Po desetih letih skupnega dela je skupini PANDA le uspelo izdati prvo kompaktno ploščo. Do prvega CD so se s sredin- skim rockom sredinskega tem- pa prigrebli tudi primorski ZMELKOOW. Ob izidu svoje četrte CD plošče »Nekega jutra, ko se zdani« je VLADO KRESLIN kar dvakrat napolnil Galluso- vo dvorano Cankarjevega doma. S koncertom v Minsku so LAIBACH končali del promo- cijske turneje ob izidu CD plošče »NATO«. Zveza kulturnih organizacij Pesnica je objavila zbornik »Bili ste zraven« o ročk kultiui v severozahodnem delu Slove- nije. ŠKUC ROPOT je letos še zadnjič zaropotal, 8. decembra je v HaU Tivoli nastopil JOVA- NOrn (na sliki). STANE ŠPEGEL Pop loto Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete v sredo, 11. januarja. Nagrada za pravilno napoved, ki jo podaja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, je zdaj vredna 12.000 SIT. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. _..........__ Št.1 - 5. januar 1995 VRTILJAK 22 št.1 - 5. januar 1995 23 FELJTON - ROMAN Resnica ali utvara Neznani leteči predmeti so med najbolj vznemirljivimi nepojasnjenimi pojavi našega časa. Z njimi se ukvarjajo sa- njači, navihanci in znanstve- niki, NLP burkajo človeško domišljijo. Mogoče se ne bi to- liko govorilo o njih, če bi ne bile tajne službe velesil dodat- no poskrbele za skrivnost. V obdobju hladne vojne so se začele posebej ukvarjati z nji- mi, ker je vsaka domnevala v njih tajno orožje nasprotne strani. Ker jim nepojasnjenih pojavov ni uspelo ohraniti v tajnosti, so se tudi s sprejem- ljivimi podatki odprte pripo- vedi o njih tako zasukale, da bi se zdel obstoj NLP kar se le da neverjeten in da bi lahko same nemoteno dalje raziskovale. Znanih je veliko poročil o opazovanju NLP in seveda tudi pripovedi o srečanju z nji- hovimi posadkami. Po neki anketi trdi na primer 15 mili- jonov prebivalcev ZDA vključno s predsednikom Car- terjem, da so videli tako ime- novane NLP. V podlistku bo- mo prikazali nekatere značil- ne pojave neznanih letečih predmetov in vrvež okrog njih. Začetek Poleti 1947 se je strmeče človeštvo prvič srečalo s poj- mom »leteči krožnik«, ki je po- menil v pripovedih o neznanih letečih predmetih začetek no- vega obdobja. Ni znano, zakaj ^je ^razmeroma nepomemben pripetljaj Kennetha Amoida dvignil toliko prahu in zbudil takšno pozornost. Novinarji z vsega sveta so našli dober zalogaj v oznaki, ki je točno opredeljevala že prej opazova- ne nenavadne pojave: neznani leteči predmeti so - leteči krož- niki ! Ker pa krožniki običajno ne letajo sami od sebe, so si lahko poročevalci privoščili dobrohoten smehljaj ob poja- vu tako nenavadnih letečih predmetov. Pojem leteči krož- nik se je sčasoma uveljavil kot najpogosteje rabljena oznaka za NLP. Kermeth Amold, predsed- nik podjetja za proizvodnjo gasilnih aparatov, je vzletel 14. junija 1947 s svojim leta- lom na letaUšču Chehalis (Washington), točno ob dveh popoldne. Namenjen je bil v Vakimo v isti ameriški drža- vi. Kakor je ugotovil preisko- valni odbor vojnega letalstva, se je Arnold na poletu zakasnil za celo uro, ker je pomagal iskati mornariško transportno letalo, ki je v bližini Mt. Raini- era strmoglavilo z višine do- brih 3.000 metrov. Slepeč oblesk na letalu »v tako lepem vremenu je bil polet pravo ugodje,« je kas- neje poročal Amold, ki je na- ravnal letalo v ustrezno smer, nato pa se je razgledoval po nebu in po bežeči pokrajini pod seboj. Na levi je videl leta- lo DC-4 v višini okoli 4.500 metrov. Nenadoma je opazil na svojem letalu slepeč od- blesk. Vira tega svetlobnega žarka ni mogel odkriti, pač pa je na levi, severno od Mt. Ra- iniera, opazil vrsto čudnih le- tečih predmetov, ki so se v vi- šini kakih 3.000 metrov naglo gibali proti jugu. Spričo velike hitrosti je mislil, da so reak- tivci. Dva ali trije predmeti so vsakih nekaj sekund izginili ali pa so toliko spremenili smer, da so se od njih odbiti sončni žarki ujeli v Amoldovo letalo. Ker so bili precej daleč, ni mogel ugotoviti njihove oblike oziroma formacije. To- da bolj, ko so se bližali Mt. Rainieru, jasnejši so postajali njihovi obrisi. Na vuradnem za- slišanju je kasneje potrdil, da na letečih predmetih ni videl repa. Ob tem je domneval, da gre za nekakšne reaktivce. Vi- šina njihovega poleta se je ne- kako ujemala z obzorjem, ni- hala je za kakih 300 metrov. 1 Tako je sklepal, ker so bili NLP približno v isti višini kot on. Za zapisnik je Amold izja- vil, da so NLP leteli podobno kot divje gosi in da se je zdelo, ko da bi bili povezani med se- boj. Leteli so v začrtano smer, vendar so jo ubirali okoli gor- skih vrhov. Na razdaljo kakih 40 kilometrov je Amold ocenil njihovo velikost na dve tretjini DC-4. Ko so leteli čez zasneže- ne gorske grebene, je opazil, da je prvi zdrsnil čez južni vrh, ko je zadnji dosegel sevemega. Kasneje so izmerili, da je gor- ski greben dolg okoli osem ki- lometrov. Tako dolga je bila torej vrsta NLP. Gori Rainier in Adams sta kakih 80 kilome- trov vsaksebi. Amold je izme- ril čas, ki so ga NLP potrebo- vali za to razdaljo. Njihova hi- trost je torej rahlo presegala 2.600 kilometrov na uro. »Po kristalno čistem zraku so drseli kot krožniki, ki ob spretnem zamahu poskakujejo čez vodno gladino,« je Amold rekel tistega dne zvečer na ti- skovni konferenci. Že nekaj ur po njegovem pristanku v Yaki- mi so ga časnikarji spraševali po doživljanju. Očitno so sluti- li, da bo skrivnostnost tega po- java dolgo dajala gradivo za sestavke pod velikimi naslovi na prvih straneh. Koga je srečal Amold? Kaj so bili tisti »krožniki«? Ali je Arnold po naključju opazil ameriška letala nove vrste? Ali so bili tuji leteči predmeti iz globin vesolja? Vsekakor je šlo za pojav, ki ga je bilo treba jemati resno, kajti Amold ni vihravec s prebujno domišlji- jo, marveč resen posloven mož in povrhu izkušen pilot. Skratka, zagotovljeno je bilo vse za uspešne časopisne se- stavke. Kenneth Amold ob letalu, iz katerega je 24. junija 1947 videl »leteče diske«. TRGOVSKO PODJETJE MODA Prešernova 7. 63000 CEUE razpisuje prosta delovna mesta s posebnimi pooblastil 1. vodja splošno kadrovske službe Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - stopnja strokovne izobrazbe: VII ali VI pravne ali upravne smeri - 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - znanje tujega jezika - mandat traja 5 let 2. vodja komercialne službe - stopnja strokovne izobrazbe: VI ali VII - ekonomsko komercialne smeri, organizacijske, prav- ne ali upravne - 4 leta delovnih izkušenj - znanje dveh tujih jezikov, enega aktivno, enega pa- sivno - mandant traja 5 let Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v roku 15 dni po objavi tega oglasa. Debvno razn^erje bo sklenjeno za nedoločen čas. O izbiri bodo kandklati obveščeni v roku 30 dni. VIII. Janez je že rahlo dremal, ko je Mira prav na tiho prišla v spalnico. Ugasnila je luč in brez besed legla v posteljo ob moža. Seveda se je Janez takoj zdramil in topel dotik ženinega telesa ga je, kot že tolikokrat poprej, močno vzbu- ril. Nežno je pobožal Miro po prsih, ta pa ga je prijela trdo za roko in ga robato zavrnila! »A se še kar kujaš?!« je Janez presenečeno užaljen vprašal. »Pusti me nocoj, saj vidiš, da nisem razpoložena!« je bila Mira še naprej nasršene volje. Janez je bil preveč razvnet in ni jemal Mirinega odpora preveč zares. So trenutki v našem življenju, ki odločilno vplivajo na poznejšo življenjsko pot, čeprav takrat, ko se zgodijo, ne vemo kako usodne so prav majhne napake in nepremišlje- nosti. Takšen, odločilen trenutek je tega večera prišel v odnos med Miro in Janeza. Ko ga je Mira, ki mu seveda ni mogla povedati, zakaj se mu prav nocoj tako upira, odločno zavr- nila, je Janez uporabil svojo moško moč in prav na silo je podredil Mirino telo svojim željam! Vsa ponižana in besna je bila Mira zaradi tega in ravno s tem dejanjem je naredil Janez še več prostora v Mirinem srcu za Valentina. Zaspala sta potem, brez besed, s hrbti drug proti dru- gemu. Tudi zjutraj sta nekaj časa hodila molče po hiši, pri zajtrku pa Janez no mogel več molčati. »No, oprosti mi za sinoči, kaj hočeš, me je pač premočno >zagreloosebej ustrezala ki- tajskim tržnim zahtevam. Se- ( daj se v deželo odpravlja Wdi evropski Opel oziroma Gene- ral Motors (ki je lastnik te evropske avtomobilske hiše). Na nedavnem pekinškem av- tomobilskem salonu je namreč postavil na svetlo corso limu- zino, sicer najmanjši avtomo- bil v programu. Po sedanjih napovedih bodo corso v limu- zinski izvedenki izdelovali zgolj za kitajski trg, morda pa bo naprodaj še na nekaterih drugih prostorih. Na sliki: opel corsa limuzina. Boijši časi za iaponsko industrilo Japonska a\'tomobilska in- dustrija se je letos znašla v po- ložaju, ki je bil še pred dvema letoma značilen za evropske avtomobilske tovarne. Pa ven- darle napovedujejo, da se bo avtomobilska industrija iz de- žele vzhajajočega sonca znova pobrala že prihodnje leto. Ta- ko vsaj pravi Tatsuro Toyoda, predsednik Toyote Motor Cor- poration, tretje največje avto- mobilske tovarne na svetu (za ameriškima General Motor- som in Fordom). Letos bo jap>onska tovarna prodala nekako 2,04 milijona vozil, že prihodnje leto pa naj bi se prodaja povečala za pri- bližno deset odstotkov na 2,24 milijona, pri čemer je med vse- mi izdelanimi avtomobili v ospredju coroUa. Tatsuro Toyoda nasploh meni, da bodo vse avtomobilske tovarne (do- mače in tuje) prihodnje leto na japonskem trgu prodale sku- paj 5,3 milijona vozil oziroma za dobrih osem odstotkov več kot letos (poslovno leto se kon- ča marca). Po drugi strani pa prvi človek Toyote pričakuje. da bodo japonske avtomobil- ske hiše v letu 1995 povečale izdelavo avtomobilov v svojih tovarnah na tujem. Tako naj bi tam izdelali skupaj 1,25 mili- jona vozil, kar bi bilo za do- brih 18 odstotkov več kot v le- tu 1994, medtem ko naj bi se proizvodnja V tovarnah na ja- ponskem zmanjšala za tri od- stotke in dosegla skupno šte- vilko 3,42 milijona vozil. Tako (znova) ne bo nič nenavadne- ga, če bodo Japonci japonske avtomobile, izdelane v ZDA ali v Evropi, znova izvažali na Japonsko. Na sliki: toyota co- roUa. Kmalu tudi VW polo in audi A4 Ljubljansko podjetje Porsc- he Inter Auto, uradni pred- stavnik tovarn 'Volkswagen, Audi in Seat, bo letošnje po- slovno leto končalo s prodajo približno 5000 vozil in ugodni- mi poslovnimi rezultati. Skup- ni tržni delež vseh treh avto- mobilskih znamk je približno 10-odstoten, pri čemer je ra- zumljivo, da je precej v ospre- dju Volkswagen (peto mesto med vsemi prodajalci oziroma tovarnami), medtem ko Seat (deveto mesto) in Audi (štiri- najsti) tudi ne zaostajata prav veliko. Tržni uspeh posamez- nih avtomobilskih znamk, ki jih združuje ljubljanski za- stopnik, pa se utegne v prihod- nje še nekoliko popraviti. Januarja bo končno stekla prodaja obnovljenega VW po- la, ki se je vse doslej srečeval s kar občutnimi porodnimi te- žavami (zadrege z menjalni- kom, kakovostjo končne izde- lave ipd.). Porsche Inter Auto bo prodajal vse tri motorne iz- vedenke (1,0, 1,3 in 1,6-litrski motorji), pa seveda tudi vse različne opreme, kjer je Volks- wagen uvedel tako imenovani modulni sistem. Osnovna izve- denka novega VW polo bo tako na voljo že za 16.996 mark, kar pomeni, da se utegne temu av- tomobilu na Slovenskem pisa- ti dokaj ugodna prihodnost. Februarja bo stelda prodaja novega audija A4, avtomobila, ki je doslej žel večinoma le hvalo. Slovenskemu trgu bodo namenjali prav vse izvedenke (razen tiste s turbodizelskim motornim agregatom, ki se bo na cesti pojavila šele sredi leta 1996), osnovna izvedenka z oz- nako audi A4 1,6 pa bo napro- daj za maloprodajnih 39.680 mark. Na sliki: VW polo. Južnokorejci v Romuniji Ekspanzija južnokorejskih avtomobilskih tovarn ne le v Evropi, pač pa tudi drugje, spominja na tisto, kar se je pred nekaj desetletji posrečilo Japoncem. Seveda je jasno, da so se časi bistveno spremenili in prodor južnokorejskih avto- mobilskih hiš ne bo tako pre- prost. Prvi pomemben korak v tej smeri je naredila tovarna Da- ewoo, nekdaj sestavni del ameriške avtomobilske korpo- racije General Motors. Za 156 miUjonov dolarjev je namreč kupila 51 odstotkov romunske avtomobilske tovarne Auto- mobili Craiova SA. Po drugi strani se je južnokorejska to- varna obvezala, da bo v razvoj romunske tovarne, ki sedaj iz- deluje oltene po Citroenovi li- cenci (nekdanja visa) v pri- hodnjih šestih letih vložila nič manj kot 950 milijonov dolar- jev. Gre za izjemno veliko vso- to, kajti to je prav toliko, kot so od padca Ceausescuja v ro- munsko gospodarstvo vložili vsi tuji investitorji. V Automo- bili Craiova bo Daevv^oo začel sestavljati daewoo cielo, kas- neje pa naj bi stekla še izdela- va motorjev in menjalnikov. Te bodo dobavljali v kazah- stansko tovarno, kjer bodo prav tako izdelovali daevvroo cielo. S tem si je Daewoo pri- dobil dokaj ugodno izhodišče za napad na evropski avtomo- bilski prostor, čeprav drži, da je položaj Romunije dokaj problematičen in nič posebej optimističen. Št.1 - 5. januar 1995 INFORMACIJE 28 št.1 - 5. januar 1995 29 INFORMACIJI Št.1 - 5. januar 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE št.1 - 5. januar 1995 31 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št.1 - 5. januar 1995 RUMENA STRAN 32 VeČino cest smo že asfaltirali. Prah se pa še kar dviga. Kako naj politiki z debelimi plačilnimi kuver- tami vedo, kaj pomeni tenko piskati? Ker je kradel blago v času razprodaj, je hotel, da mu izrečejo kazen z 20-odstotnim popu- stom. Ni čudno, da postaja balonarstvo nacionalni šport, ko pa znamo vsako stvar tako dobro napihniti. Prejšnji sistem nam je solil pamet, zdajšnji pa nam prodaja meglo. Nekaterim postaja star sistem nov izziv. Ob prazni denarnici res ne potrebujemo polne pištole. Vsak problem lahko rešimo, le obstajati mora. Točnost je lepa čednost. Kdor je ne spoštuje se mora ukvarjati z nečednimi posli. Krivci so vedno na drugi strani, dežurni krivci pa na obeh. Kjer ni odgovornosti, tam neuspeh ne more izostati. Za psovanje je splošna nadarjenost premalo. Potrebna je tudi vzpodbuda okolja. Slovenci smo kulturni narod s sicer visoko stopnjo zavisti. FRANCI ČEČ Borbeni duh je najpomembnejši v primeru, da bi krščanski demokrati ne dobili mesta zunanjega ministra, menda računajo vsaj na obrambno ministrstvo, v njem pa že vi- dijo svojega kandidata, žal- skega župana Milana Dobni- ka. Nekateri so bili ob tem silno presenečeni, v uredni- »Brrrr! Če si človek božji, daj da se rokujeva.« »Ne, hudič sem!* »Ako si hudič, si pa brat moje žene in greva takoj na dva decU* štvu Tračnic pa vemo, zakaj so predlagali Dobnika. Sponmili so se njegovih boj- nih dosežkov, ki jih je imel pred leti v svoji soseščini. Plavo oko iz te zgodbe je sa- mo nepomembna podrob- nost. Čez »šnlcle-^ ga nll otvoritev McDonald's-a, ki so se je udeležila mnoga znana celjska usta, Jože Zimšek, Anton Roječ, dr. Aleš Demšar, TV Tumšek..., je bila verjetno najkrajša v zgodovini tovrstnih dogod- kov v Celju. Večina gostujo- čih je hitro hrano zelo hitro popapala, potem pa še bolj hitro odbrzela na večerjo Svinjski »šnicl« je le svinjski »šnicl«. Da o krompirju z ocvirki niti ne govorimo. Začasne BaiJeče v novi radeški občini je k vedno vse začasno. Sedei občine, žig, sekretarka.. Začasen ni bil le demonstra- tivni odstop svetnika Andre- ja Kovača. Nekaj minut po svojem odhodu seje sicer vr- nil na sejo sveta, vendar ne zato, da bi se spokoril. Prišel je le po sv^dežnik. ^ Slika namesto seje Da so imeli novi občin- ski svetniki kar nekaj te- žav na prvih sejah, je že znano. V Velenju so se vsaj slikali za spomin, če že v dvorani niso spravili skupaj nič konkretnega. Z novim letom se pričenja tudi nova zas- nova Stranke šaljivcev, ki je med najbolj branimi stranmi v Novem tedniku. Ostaja glasovanje za šalo tedna, muzikantov, tistih »ta pravih« izpred mnogo let nazaj je skoraj zmanjkalo, je pa veliko mladih, katerim bo- mo tudi dali priložnost, da na kratko pove- do kakšno šalo in kratek utrinek iz življe- nja. Pa ne samo muzikantje. Tudi lovci, ri- biči, policisti, župniki, vedo marsikatero na svoj račxm. Veste za katerega? Predlagajte! Stranko šaljivcev se bo dalo tudi videti, predvsem v Foto humorju. Šale, ki jih bomo na vaš predlog posneli, bomo nagradili z majico in čestitko, tako kot izžrebance iz kuponov in tedenskega zmagovalca. Najbolj pridne in srečne pa čaka še brezplačen vese- li izlet. Oblikovala se je tudi ekipa, ki bo imela več nastopov po Sloveniji, glavni pa bo na vsesplošnem pikniku Stranke šaljivcev No- vega tednika konec junija. Več pa v Petici, ki bo izšla sredi januarja. Predlog za Foto vic je prispevala Jožica Ratej iz Brezja 20a, Ponikva. '-PubI bejžma^ Starejša gospa pripelje na trolejbus, na vrvici, malega psička. V bližini, na drugem sedežu, je sedel gospod in se ponorčeval, rekoč: »Ko sem zagledal psa, so mi začele lezti bolhe po nogi. Gospa potegne za sabo psa in reče: »Pubi bejžma, gospod ima bolhe!« Splav »Na odprtem morju se je potopila naša ladja. Z lepo mlado žensko sva se rešila na goli otok. Na tem otoku ni bilo nobenih pripomočkov, da bi se lahko rešila, niti ni mimo pripeljala kakšna rešilna ladja,« je pripovedoval star mornar svoje dogodivšči- ne. »Ali kdo ugane, kako sva se kljub temu rešila?« Ker ni nihče od poslušalcev odgovoril, pove mornar hudomušno: »Lepotico sem nagovoril, da je zanosila in nato naredila splav...« RazburlJiMOSt »Gospod doktor,« je tožila gospa Tončka, »ali ne bi dali mojemu možu kakšno sred- stvo za pomiritev? To je neznosno, kako hitro se za vsako malenkost razburi.« »Hja,« je rekel zdravnik »in kakšne so te malenkosti, zaradi katerih se razburja?« »Veste, gospod doktor, saj dokler nosi moj ljubimec njegove pižame in kadi njegove cigarete, to še nekako prenese, toda če po- stavi svoj avtomobil na njegov parkirni pro- stor, tedaj popeni!« Policijska Neki policaj je vsak dan hodil po desni strani ceste in jedel sendvič. Ko si je zlomil zob in mu ga je zobozdravnik popravil, mu je le-ta rekel, da ne sme jesti na desni strani. Drugi dan policaja sreča prijatelj in ga začudeno vpraša: »Ti, kako pa to, da danes ne hodiš po desni strani cestišča?« »Veš, zob sem si zlomil, pa mi je zoboz- dravnik rekel, naj ne jem na desni strani!« Odkritosrčnost Očka pošlje Janeza k sosedom, naj poso- dijo grabi je. Janez pridrvi v sosedovo kuhi- njo in zakriči: »Očka prosi, če mu posodite grablje!« »Ali nisi nič pozabil,« ga vpraša sosed, ker ni Janez nič pozdravil. Janez se zamisli, nenadoma se spomni in reče: »Ja vem, očka je rekel: >Če bi ta sko- puh ne posodil, pojdi pa k Toplakovim.« Prelep kozarec Moi: je imel doma kozarec, iz katerega je vedn 1 pil samo on. Vedno je izpil do dna, nakir ga žena vpraša: »Zakaj vedno do dna':« »Na dnu je tako lep angelček in ga je treba pogledat.« Žena mu kupi kozarec, na katerem je upodobljen peklenšček. Mož je zopet izpil do dna. Žena ga hudomušno vpraša: »A, zopet do dna?« »A, seveda, ker je hudiču škoda pustiti vsako kapljico!« Šale so prispevali: Janez SLEMENŠEK s Sve- tine, Stane SUMEJ iz Šentjurja, Marja BOM- BEK iz Štor, Marija ŠKORJANC iz Laškega, Barbara HOFMAN s Polzele in Anica TIČER iz Loke pri Žusmu. NAJ MUZIKANTI POVEDO Ivana sta oba Starca Ivč in Ivan sta dva Starca. Tako se namreč pišeta in oba veliko igrata po ohcetih. Sin Ivč se je muzike torej kronič- no nalezel od očeta, tudi je- zik ima vsak dan daljši, tako da mu sploh ni bil problem stresti eno iz rokava za Stranko šaljivcev NT. Ena Iz l¥čevega rokava Turista je bilo na prelepi obali kar malo strah meduz, ježev in ostale morske »na- vlake.« Zato je odšel do ču- vaja plaže vprašat o tovrst- nih morskih nepridipravih. »Le brez skrbi. Veste naša plaža je čista, ker vso navla- ko sproti morski psi požro.« Ena Iz Ivanovega rokava »Punca, kak si ti >fejst,« se prilizuje Janez. »Res škoda, da jaz ne mo- rem tebi tega reči.« »Se pa zlaži, tako kot sem se jaz!« Št. 1 - 5. januar 1995