¿tev. 7. Leto LXV.
V LJubljani. 17. februaria 1925
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI
Stanovsko politiško glasilo UJU.

I
Poverjeništvo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Pošljite zanesljivo do 25. t m. prijave naročnikov za 5. in 6. številko Zvončka
Demokratična ali nedemokratična prosvetna
uprava.
Odkar so nam vzete šolske korpora-cije in zastopi, smo prešli od sistema demokratične šolske uprave (k absolutističnemu. avtokratskemu prosvetnemu sestavu.
Ukinjene so nam bile vse posvetovalne šolske korporacije. v katerih smo imeli svoje legalne zastopnike, okrajni in višji šolski svet in usoda.vse prosvete je bila izročena iz rok demokratične sestave v roke samoodiočujočih poedincev. ki so postali absolutni gospodarji nad šolstvom in učiteljstvom. In tako podlago moramo smatrati z;a preozko, ker lahko preide v samovoljo. Le krajni šolski sveti so še ostali v svoii dosedanji sestavi, da v njih in potom njih še vedno lahko rujejo gotovi elementi proti napredku in neodvisnosti šole in proti učiteljstvu ter parirajd vsako učiteljevo prosvetno izvenšolsko delo. Iker isto ne prija in zmanjšuje vpliv duhovščine. Ingerenca krajnih šolskih svetov na učiteljska imenovanja je sicer odvzeta, a kaj. ko je mesto nje nastopila še kvarnejša oblika »krajevnih zaupnikov« na učiteljska imenovanja, tako da niti ne veš prav s kako tajno roko imaš pravzaprav opraviti, če kompetiraš ali če si premeščen.
Uradne učiteljske konference ne morejo delovati, da bi dajale smernice in iniciativo za napredek prosvete in šolstva, ker nimajo gmotnih sredstev, kar še potencira kvarno stran odprave gori navedenih zastopov.
S pomočjo tega se je v prosvetni upravi potencirala zgolj personalna politika, ki često duši in ovira delo za obči napredek. Pri prosvetni upravi pišejo le dekrete, začetek in konec so le nameščanja in! premeščanja. In vendar bi bil že skrajni čas, da pride v sedmem letu nove države lahko tudi osnovnošolsko učiteljstvo že enkrat do mirnega strokovnega, poklicnega, kulturnega in prosvetnega dela. Edino gospodje profesorji so še tako srečni, da lahko mirno izvršujejo svoj poklic in se jim ni bati večnih stanovskih vznemirjanj.
Številni dopisi od naših dobrih članov in brezdvomno dobrih delavcev za nacionalno in državno konsolidacijo nam pričajo, da bo zaman vse naše prizadevanje spraviti naše članstvo do čim višje stopnje aktivnosti v kulturnem in prosvetnem delu. dokler ne bo njihovo delo našlo zaslombe in ¡podpore pri prosvetni upravi in dokler prosvetna uprava ne bo zagotovila učiteljstvu popolno neodvisnost v službi in pri prosvetnem delu. Kot veliko oviro temu smatramo preobloženje prosvetne uprave s personalijami. Tudi z bičem se učiteljstva ne bo spravilo niti do poklicnega še manj do prosvetnega dela.
Pa naj se dobi potem še tako vestno sestavljene pregledne pole o klasifikaciji učiteljstva na tri stopnje ali pa še več. to ne bo spravilo učiteljstva v pozitivno smer. Tudi lepodoneči odloki, brez pozitivne podpore in opore s strani šolske uprave ne bodo pomagali. Dajte si uradno poročati in ugotoviti pri kolikih kulturnih. prosvetnih in nacionalnih društvih je učiteljstvo član; pri kolikih društvih je v odborih in kaka pozitivna in aktivna mesta zavzemaš pri kolikih gospodarskih društvih se udejstvuje; pri kolikih knjižnicah sodeluje, čitalnicah itd.; koliko izda od svojih mesečnih dohodkov samo za članarino pri nacionalnih društvih in seštejte celokupno vsoto, ki jo izda učiteljstvo za to — primerjajte jo z drugimi stanovi; dajte si poročati, koliko časopisov si vzdržuje učiteljstvo iz svojih sredstev, koliko izda za knjige zanadalj-no izobrazbo: koliko svojega prostega časa porabi za društva, pri občinskem delu itd., itd. Po teh podatkih klasificirajte učiteljstvo in iščite poti. kalko vse
to kulturno delo dvigniti, na vseh krajih naše domovine, ne pa da bi se skušalo le s premeščenji to doseči. S tem se le ubije še notranje šolsko delo. se odvzame notranjemu šolskemu učnemu delu vsa vrednost in se spravi v notranjost šolstva velik nered in nepotrebne notranje pretres-ljaje.
Umestne je bi se nam zdelo uvesti v uradne osebne popisnice gornje podatke, da bomo na jasnem in da ne bo krivičnega podcenjevanja učiteljskega dela tudi izven šole.
Prvi pogoj pa je ustvariti učiteljstvu trdni pravni položaj, urediti pravne šolske in prosvetne razmere in nujno uza-konjenje šolskega zakona, da bo učiteljstvo vedelo vsaj na čem se ima gibati in na kaj se naslanjati, katere pravice ima, potem se bo lahko zahtevalo od učiteljstva, kar se je upravično zahtevati in kar učiteljstvo zmore na podlagi pomoči in opore, ki io pr«jema od šolske uprave. S podcenjevanjem in briskiranjem učiteljstva na eni strani in le z velikimi gestami na drugi strani, se ne doseže nič!
Nujno potrebno je urediti zadeve, ki vzbujajo nezadovoljstvo med učitelj-stvom in ki mu jemljejo vero v zakon in red.
Člen 152. čin. zak. določa, da se pen-zija odmerja z istim odlokom kakor se izvrši upokojitev. Naši upokojenci pa čakajo mesece in mesece brez akontacije in plače na svojo penzijo pri polnih službenih letih. Ureditev te zadeve je tako nujna, da bi personalna politika morala biti daleč za njo.
Po istem členu se ima izdati odlok o rodbinski pokojnini najkasneje v enem mesecu v zmislu zakona, a vdove morajo čakati po pol leta na odlok in izplačilo pripadajoče rodbinske pokojnine. Ureditev teh zadev bi nam vzbudila spoštovanje do reda in zakona
V naši upravi vlada velik in dušeč birokratizem. Če prosiš v pokoj, moraš prepisovati noč in dan dekrete in priloge, da jih napraviš do 60, vdove istoitako; uradniki izgubljajo nebroj časa samo na evidenci teh prilog. Uprava radi tega ni ravno najboljša. Tudi pred ureditvijo tega vprašanja ne smejo imeti personalije prednosti, kajti dobra uprava je prvi pogoj zadovoljstva med uradništvom in med državljani.
In tako bi našteli še vse polno vprašanj, ki nujno zahtevajo dela in odpo-moči.
Danes stoji vse učiteljstvo pod vtisom. da smo izgubili demokratično prosvetno upravo in da je zavladal v prosve-ti absolutistični sistem, ki daje več moči mnenju poedincev, kakor pa celoti. V mariborski oblasti se je avtokratstvo izkazalo še v toliko večji meri, da nomini-ranega zastopnika učiteljstva niti k posvetovanju niso pritegnili pri zadnjih imenovanjih. Tam vladajo po razdelitvi prosvetne uprave še slabše razmere.
Dolžnost naša je paziti, da se enalk sistem ne uvede tudi v šolski zakon in da se zopet vzpostavijo naša legalna zastopstva ter se uvede demokratizem mesto avtokratstva v našo prosvetno upravo, ki bo prosveto in šolstvo dvigal ne pa ubijal, v učiteljstvu pa vzbujal veselje do dela.
Nehati bo treba s personalno politiko. ki jemlje mnogo časa in kreniti k pozitivnemu delu — ustvarjanju zdravih razmer! Prosvetnim delavcem je treba kazati pozitivne smeri, dajati jim je treba opore in podpore ter ustvarjati take razmere, da bodo lahko y njih delali. V učiteljstvu je volja pokazati v bližnjih letih tudi pozitivne uspehe, če bo dobilo njegovo delo tudi razumevanje pri šolski upravi in več upoštevanja.
Protest proti vmešavanju lajikov v učiteljska imenovanja in za nujno sprejetje šolskega
zakona.
V soboto 14. t. m. je imelo zborovanje »Ljubljansko učiteljsko društvo«, na
katerem je prišlo tudi vprašanje učiteljskih imenovani na razpravo.
Povdarjala se je kvarnost vpliva lajikov na učiteljska imenovanja in pri-stranost. ki se izvrši ravno tedaj, če se lajiki vtičejo v učiteljske personalije itn se upošteva preveč lokalne faktorje, ki nikdar ne vzamejo v obzir zakonitih predpisov, še manj pa. da bi se ozirali na celotne razmere in okoliščine, ki pridejo v poštev.
Enako se je povdarjala nujnost šolskega zakona, ki bi uredil splošne pravne razmere in bi učiteljstvu vrnil pravice sodelovanja pri šolski upravi, kakor jih je že imelo. S šolskim zakonom
zahteva učiteljstvo ureditev rednih razmer in uveljavljenje zahtev, ki jih je učiteljstvo že ponovno povdarjalo.
Sprejeta je bila sledeča resolucija: Ljubljansko učiteljsko društvo stoji na stališču, da imej pri imenovanju učiteljstva poleg državne prosvetne uprave besedo edino-le v to poverjeni zastopnik stanovske organizacije UJU. Vsako drugo vmešavanje v učiteljska imenovanja odklanjamo.
Predvsem Pa zahtevamo uvedbo legalnega zastopstva učiteljstva v prosvetno upravo potom novega šolskega zakona. ki naj se čimprej predloži narodni skupščini v odobrenje.
Teror duhovščine nad učiteljstvom na deželi.
Že v eni prejšnjih številk smo pisali, kako postopa duhovščina proti učiteljstvu in šolstvu na deželi.
Župnik v A na Dolenjskem je dne 6. januarja t. 1. pri večernicah napadel javno predsednika krajnega šolskega sveta, ki slučajno ni njegov pristaš, da ni hotel dati 24. in 25. decembra 1924 otrokom dopusta, ko so bile duhovne vaje; da mora podpisati zamude, ker so ljudje kaznovani; celo tako daleč se je spozabil, da je ščuval sina zoper očeta. češ. da ga daje v »Domovino« in mu predbacival »kakršen oče. tak sin«.
Dne 15. januarja t. 1. je pa župnik sporočil predsedniku krajnega šolskega sveta, da ne bo bral maše ob desetih v nedelio toliko časa. dokler ne gre sedanji učitelj iz A. proč. Istočasno je sporočil predsedniku, naj on to sporoči županstvu in sosedini občini ter okrajnemu šolskemu svetu. Hkrati je razposlal Orle od hiše do hiše pobirat podpise proti učitelju.
Tudi proti učitelju se je župnik spo zabil javno v cerkvi. Očital mu je razne uradne zadeve, ki so se vršile v šoli. Z dopisom je tožil učitelja tudi na okrajni
šolski svet zaradi zadev izven šole in v šoli.
Proti župniku je moral sodno nasto piti radi žalitev predsednik krajnega šolskega sveta in tudi učitelj, ki ga ie tožil radi govora ,v cerkvi, radi laži. ki jih je poročal na okrajni šolski svet in radi žalitev kot uradne osebe v šoli.
Ker se taki slučaji dogajajo učiteljstvu pogosto in ker je s tem neodvisnost učiteljske službe ogrožena in vsako delo učiteljstvu onemogočeno, vprašamo šolsko oblast javno:
1.	Kaj ie ukrenila v zaščito učiteljske službe in neodvisnega izpolnjevanja službenih dolžnosti v tem slučaju?
2.	Kaj je ukrenila proti zlorabi cerkve in poklicnih dolžnosti tega duhovnika za ščuvanje proti šolstvu in učiteljstvu?
3.	Ali je šolska oblast podvzela kake korake, da se bodo dobila tudi zakonita sredstva proti takim slučajem, da se bo čuvala neodvisnost šole in učiteljske službe in se bo onemogočila zloraba cerkve in bogoslužja za hujskanje proti učiteljstvu ?
Energični ukrepi državne uprave proti štrajku šolskih otrok.
Kakor znano je klerikalna stranka, bolje rečeno duhovščina, vedno naihujska-la ljudsko maso proti šolskim odredbam in predpisom, kadar je bila le dana prilika za to in kadar so se imele izvajati kake odredbe, ki duhovščini niso bile všeč.
Učiteljstvo je težko izvrševalo svojo službeno dolžnost, ker so demagogi vedno ščuvali ljudstvo proti šoli in učiteljstvu. so mu jemali uradno avtoriteto in ker učiteljstvo ni našlo potrebne zaslombe pri lokalnih in pri centralnih oblastvih v takih slučajih. Za šolske zamude, za druge prestopke so pokazala okrajna ob-lastva premalo zaslombe in energičnega postopanja in ljudje so se poljubno »puntali«. blatili in ščuvali so proti učiteljstvu v časopisju in na shodih. Učiteljstvo se je balo eksponirati, ker često se je dogajalo, da je učiteljstvo mesto zaslombe in zaščite prejelo za svojo vnemo še kalko disciplinarno preiskavo, tako da si je dotični k sam želel oditi iz kraja, krivci in demagogi nezdravih razmer so pa ostali nekaznovani in so nadaljevali svoje početje.
V tem oziru se ie obrnilo sedaj na bolje in vlada je pričela varovati tudi svojo avtoriteto. To se je __ pokazalo v slučaju šolskega štrajka v Št. Vidu nad Ljubljano, o čemer je izdal veliki župan ljubljanske oblasti sledeče uradno poročilo:
Dne 11. februarja t. 1. je bilo sklicano v Št. Vidu protestno zborovanje radi premestitve dveh učiteljic od osnovne šole v Št. Vidu.
Na tem zborovanju se ie sklenilo, naj starši svojih otrok toliko časa ne pošiljajo v šolo. dokler se ne vrneta premeščeni učiteljici.
Sklenjeni št raj k se je v resnici tudi izvajal dne 12. in 13. t. m.
Uradno je ugotovljeno, da so hujska-li k temu štrajku šolske otroke in starše šolskih otrok tudi župan in občinski odborniki. da so torej ti javni funkcionarji zapeljevali nerazsodne ljudi v kaznivo dejanje in na upor proti odredbi državnega oblastva. ki je premeščenje učiteljic zakonitim potom izvršilo.
Ker je tedaj župan in občinski odbor občine Št. Vid s hujskanjem in zapeljevanjem nastopil proti državni avtoriteti in s tem izgubil zaupanje državnega oblastva. razpustil je veliki župan ljubljanske oblasti temeljem § 99. občinskega reda navedeni občinski odbor in odredil, da prevzame začasno posle občinskega odbora gerentstvo.
Starši, ki so pristali n;a ta štrajk in ki svojih otrok na omenjena dneva niso pustili v šolo, so bili po pristojni politični oblasti kaznovani z najvišjo denarno globo. ki je za ta prestopek določena v zakonu.
Vse osebe pa. ki so prigovarjale ali hujskale tuje šoloobvezne otroke, naj ne gredo v šolo. so bile ovadene državnemu pravdništvu.
Veliki župan: dr. Baltič.
Pričakujemo, da se bo g. veliki župan zavzel enako energično v vseh slučajih,
kadar se bo šlo za interese in varstvo državne avtoritete, tudi kadar se bo šlo za varstvo interesov šolstva in prosvete, posebno pa. kadar se bo šlo za varstvo avtoritete učiteljstva kot državnega uradništva in njega neodvisnosti v službi in pri nacionalnem prosvetnem delu.
Učiteljski pravnik.
PRAVNA POT ZA ZAKONITO OBRAMBO UČITELJSKIH PRAVIC, KADAR SE JE KRŠIL ZAKON.
Določbe ustave: Vsak državljan ima pravico, neposredno in brez čigar kot. odobritve tožiti pri sodišču državne in samoupravne organe za kazenska dejanja. ki bi jih učinili zoper njega v službenem opravilu. — Za škode, ki jih učinijo državljanom državni ali samoupravni organi z nepravilnim izvrševanjem službe, odgovarjata pred rednim sodiščem država ali samoupravno telo. Dotični organ je odgovoren njima. — Tožba za odškodnino zastara v 9 mesecih. (Čl. 18. ustave).
Pristojnost sodišč:
Upravno sodišče v Celju sodi o administrativnih sporih. Administrativen spor je samo med poedincem in pravno osebo na eni in upravnim oblastvom na drugi strani ter obstoji, ako je akt upravnega oblastva kršil pravico ali v zakonu osnovan osebni interes tožiteljev. (čl. 15. zakona o drž. svetu in upravnih sodiščih od 25. aprila 1922).
Državni svet v Beogradu odloča o pritožbah zoper razsodbe upravnih sodišč. — O tožbah zoper ukaze in ministrske odločbe odloča državni svet v prvi in poslednji stopnji. (Č. 17. istega zakona).
Postopek:
Rok. Tožba na upravno sodišče, od-nosno državni svet (čl. 177.) se mora vložiti v 30 dneh po vročitvi odločbe upravnega oblastva. — Tožba zoper ukaz se vlaga na državni svet v dveh mesecih od dne. ko je bil ukaz objavljen v »Službenih Novinah«. — Tožba se vlaga pri sodišču ali neposredno ali po pošti na recepis. (Čl. 21. istega zakona).
V tožbi mora biti označeno ime in priimek tožitelja, poklic in redno bivališče, upravni akt, zoper katerega je tožba naperjena in poedine točke, zaradi katerih se vlaga. V prilogi se mora predložiti akt sam v izvirniku ali overovljenem prepisu. (Tožba in priloge naj bodo v dveh izvodih, kar je v interesu hitrejše rešitve.) — Ako navede tožitelj v tožbi, da ni mogel dobiti nobene odločbe od pristojnega upravnega oblastva v 3 mesecih od dne, ko jo je ponovno zahteval s posebnim aktom, mora sodišče preiskati, ali je njegova navedba istinita: ako se njena isti-nitost ugotovi, vzame tožbo v postopek, kakor da je pristojno oblastvo odbilo to-žiteljevo zahtevo. (Čl. 22. istega zakona).
Toži se lahko: 1. da ni upravno oblastvo v svojem aktu nikakor uporabilo ali ua ni pravilno uporabilo zakona ali zakonite uredbe; 2. da v postopku, ki se je vršil, ni upoštevalo predpisov postopka. — V tožbi se morajo navesti odnosno priložiti, dokazi v izvirniku ali overovljenem prepisu. — Dokazila se smejo priložiti tudi pri prvem naroku. (Čl. 23. istega zakona).
Odložilna moč: Tožba zoper upravne akte praviloma ne ovira njih izvršitve. — Vendar pa sme upravno oblastvo. po tožiteljevi prošnji, odgoditi izvršitev upravnega akta do končne sodne odločbe. če to dopušča javni interes ali če bi prizadejala izvršitev prosilcu škodo, ki se ne bi dala popraviti. V tem primeru mora vzeti upravno sodišče predmet takoj v postopek. (Čl. 36. istega zakona).
Zoper razsodbo upravnega sodišča je dopustna pritožba na državni svet. in sicer v 15 dneh od dne. ko se je prejela razsodba upravnega sodišča. (Čl. 37. istega zakona). — Pritožba se pošlje direktno na državni svet v priporočenem pismu s povratnim recepisom v 2 izvodih, katerim je priložiti dokazila, najbolje v overovljenem prepisu.
Izvršitev razsodb: Razsodbe državnega sveta in izvršne (pravomočne) razsodbe upravnih sodišč so za upravna oblastva obvezne. Ta ne morejo zoper tožiteljevo voljo učiniti ničesar, kar bi nasprotovalo tem razsodbam. (Člen 42. istega zakona).
Izdaia novih upravnih aktov: Ako zahtevajo razsodbe državnega sveta in upravnih sodišč izdajo novega upravne-nega akta in ga upravno oblastvo ne izda v treh mesecih od dne. ko mu je bila
vročena razsodba, ima oni. v čigar korist se je izrekla razsodba, pravico, da se pritoži na državni svet. Državni svet izda v tem primeru odločbo, ki popolnoma nadomešča upravni akt. (Čl. 43. istega zakona).
Obnavljanje sporov: Zoper izvršene (pravomočne) razsodbe upravnih sodišč in zoper razsodbe državnega sveta se sme zahtevati pri istih sodiščih obnova administrativnega spora ob pogojih, predpisanih v civilnosodnem postopku za obnavljanje sporov, (čl. 44. istega zakona).
Ako sodišče razvidi, da je zahteva za obnovo spora upravičena, razveljavi razsodbo, za katero gre ter napoti stvar na pristojno upravno oblastvo v novo rešitev. Upravno oblastvo je vezano na pripombe sodišča. (Čl. 45. istega zakona).
Kazenska sodišča so kompetentna soditi po prej navedenih določbah našega kazenskega zakona.
Kolkovina: Pritožbe zoper odločbe niž. oblastva je kolkovati z 20 Din (tar. post. 6) talkoj na državni svet s 100 Din (tar. post. 52), ki se pobere za pritožbo državnih nameščencev zoper pravice, ki mu pritičejo po čin. zakonu le če se pritožbi ne ugodi, naknadno. (Priip. k tar. post. 52.)
Pritožbe zoper premeščenje po čl. 71.: Pritožbe zoper premeščenje stalnega učiteljstva po čl. 71. bi se dalo izvesti le v tem slučaju, ako bi šolska oblast v dekretu utemeljila »službeno potrebo«, zaradi katere se je izvršila premestitev, na kar pa po zakonu ni vezana ali pa. ako bi sodišče pristalo na postopek po čl. 22. zakona o upravnih sodiščih od 25. aprila 1922 in bi vzela vseeno pritožbo v postopek, če bi prizadetemu na njegovo zahtevo šolska oblast ne hotela utemeljiti »službene potrebe«, zaradi katere ga je premestila.
—§ Štetje vojnih let. Poštni glasnik prinaša sledečo važno razsodbo: Državni svet je izdal z rešenjem št. 33.427 od 16. decembra 1924 važno razsodbo glede štetja vojnih let Tovariš J. K. v B. se je pritožil proti prevedbi, ker mu niso šteli leta vojaškega službovanja za časa vojne. Državni svet je razveljavil prevedbo poštnega ministrstva in ugodil pritožbi J. K., kateremu je priznaj vsa leta vojne tako v pokojnino kakor tudi v napredovanje. Pri tej razsodbi se je državni svet opiral na sledeče avstrijske predpise: Dvorni dekret št. 47.388 od 21. novembra 1832 (P. O. S. čl 60.); zakon o vojaški oskrbi osobja c. in kr. vojske, vojne mornarice in domobranstva od 27. decembra 1875; dekret finančnega ministrstva št. 4847 od 17. februarja 1892; ministrska naredba od 10. dec. 1915 (drž. zakonik št. 362) in cesarska naredba od 9. junija 1915 (drž. zak. št. 361) o računanju vojnih let Ta razsodba je silne važnosti za vse prizadete tovariše, kajti J. K. ni bil oficir in je vstopil v državno službo šele po vojni.
Splošne vesti.
—	Ali imamo res tako malo zaslombe pri oblasteh? »Jutro« od nedelje piše: »Učiteljski Tovariš« je prinesel zadnjič vest, da ie neki župni upravitelj sporočil ljudem in tudi predsedniku krajnega sveta, da ne bo toliko časa desete maše v kraju, dokler ne spravijo učitelja proč. Ne mislite, da je dala šolska oblast učitelju zadoščenje za to izsiljevanje. Popisalo se bo nekaj papirja in čez nekaj časa bo vse zaspalo. Naši gospodje so danes še vedno mnenja, da se ie bolje zameriti sto učiteljem. kakor pa enemu podeželskemu župniku. Dotični župni upravitelj je bil pozvan na odgovor. ali po vzorcu iškega kaplana ni prišel. ker je bil »uradno« zadržan, in bo mogoče tudi on napisal kaj v »Slovencu« o svojih pridigah in pismih. Radovedni smo, kaj bodo storile oblasti v teh slučajih, ki sta prava znaka anarhije.
—	Zganimo se za Podporno društvo za učiteljski naraščaj. (Dopis.) Učitelj-stvo v Ljubljani je na svojem zborovanju dne 14. t. m. sklenilo pristopiti kot podporni član društva in plača v ta namen pristopnino Din 1000, torei za člana učiteljskega društva po Din 5. Dalje je tudi soglasno pritrdilo predlogu, da obvezno plačuje vsak organiziranec po Din 3 mesečno. kar se bo pobiralo mesečno s čla-
narino vred. Tako v Ljubljani. Tovariši in tovarišice širom Slovenije (oženjeni in neoženjeni. tu ni razlike) ne pozabite, da rešujemo z malenkostnimi Din 3 mesečno sinove lastnega stanu! Ti bodo vstopili v življenje polni naprednih idej. Naši strupeni nasprotniki nam odtegujejo naraščaj neverjetno hitro in uspešno. Poglejte samo na ljubljansko učiteljišče in boste kmalu dognali kam pes taco moli. Tako se ne sme življenje našega naraščaja sukati. Kar se da rešiti, se mora! Sinov našega stanu ne spustimo v nenasitno malho! Po toči zvoniti ne bo pomagalo. Zato se zganimo sedaj in vztra-jajmo pri svojih sklepih. V nas samih je moč, da zajezimo poguben val. Zatorej ne preslišite glasu. Dajte, vsaj vi ne pehajte od svoje pohlevne jih bajte! — klic naj velja tudi za tovariše in tovarišice na meščanski šoli. Zložimo zneske že od 1. januarja t. 1., da rešimo našo napredno mladino! Blagajniki pri naših društvih, oziroma naši šolski upravitelji naj se ne otresajo plemenitega dela — pobiranja prispevkov, ki nam ne smejo biti nesrečni »mus«. ampak veselo pomagajmo svojcem!
—	Odgovor na germanizacijo koroških Slovencev. Nemška poslanca Neu-ner in Schuhmacher sta bila pri prosvetnemu ministru Pribičevieu in sta zahtevala pojasnila o ukinjenju nemških pa-ralelk na jugoslovenskih srednjih šolah. Minister jima ie odgovoril, da je to re-presalija za postopanje avstrijske vlade v zadevi slovenskih šol na Koroškem.
—	Važni nacionalni sklepi vlade. Minister Pribičevič hoče odpraviti nemške in madžarske paralelke na srednjih šolah. Posebno kar se tiče nemških šol. se je uradno ugotovilo, da je stanje našega šolstva v Burgenlandu in na Koroškem tako. da o njem ni mogoče resno govoriti. Naša država ne more iti na roko Nemcem v Vojvodini, dokler ne izpolni avstrijska vlada v Burgenlandu in na Koroškem onih obveznosti, ki jih nalaga mirovna pogodba. S tem odločnim korakom prosvetnega ministra se bodo defini-tivno odstranili zadnji sledovi protina-rodnega in obsojanja vrednega postopanja dr. Korošca, ki je za svojega ministrovanja otvarjal v Vojvodini nemške in madžarske šole v škodo našega življa.
—	Državne in narodne zastave po ljudskih šolah. Po naredbi ministrstva prosvete morajo krajni šolski sveti poskrbeti za to. da dobe. ozir da imajo vse osnovne šole po eno državno in eno narodno zastavo za razobešanje na poslopjih. Zasebne šole si morajo te zastave same omisliti. Kakor smo izvedeli, je rodilo »Slovenčevo« hujskanje kmetskega ljudstva proti državi sadove, zato se nekateri krajni šolski sveti na kmetih upirajo nabaviti poleg narodnih tudi državne zastave! Nadejamo se. da bo državna oblast v tem pogledu napravila kratek proces: krajni šolski svet. ki se upira nabaviti državno zastavo, ie treba brez pardona razgnati.
—	II. književna tombola Jugosloven-ske Matice. S številkami 45, 90 in 4 so bile zadete vse ambe in terne. Dne 7. t. m. so bile izžrebane številke za kvaterne. in sicer: 63, 66. 9. 88, 65 in 48. Kljub velikemu številu pa niso bili zadeti še vsi dobitki za kvaterne. Zato je pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice izžrebal danes za kvaterne še sledeče številke : 25 in 38. S temi ,in prejšnjimi številkami pa bo bržkone zadetih več kva-tern. kakor oa ie še preostalih dobitkov. V tem primeru se bo vršilo med vsemi Pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice do 21. t. m. vposlanimi tablicami, ki so zadele kvaterno. podrobno žrebanje. Dne 22 t. m. pa bodo izžrebane številke za činkvin.
—	Razvrstitev učiteljstva strokovnih šol. »Jutro« poroča: Vprašanje razvrstitve učiteljstva strokovnih šol v celi državi, ki so vsled nepravičnosti uredbe o razvrstitvi izgubili svoje prejšnje položaje. se proučava sedaj v ministrstvu trgovine in industrije. Minister šum in rudnikov dr. Žerjav je opozoril na važnost tega vprašanja g- ministra trgovine in industrije in je stvar predelal z dotič-nimi strokovnimi referenti tako. da bo predmet prišel v najkrajšem času na dnevni red.
—	Odlikovanja. Dne 14. t. m. je srezki poglavar g. Ivo Poljanee na zborovanju učiteljstva slovenjbistriškega okraja na Pragerskem izročil odlikovanje g. J. S a b a ti j u . nadučitelju v pok. v Zgornji Polskavi in g. F. S. Š e g u 1 i, župniku v pok. Pri odlikovanju je bil navzoč tudi g. dr. Pivko, ki je kot predsednik Jč. Lige čestital župniku Šeguli,
kateri je svoje dni krepko širil idejo če-škoslovaško-jugoslovanskega zbližanja.
—	Vkoreninjene tujke med znanstvenimi izrazi. Tako n. pr. algebra, astronomija. geologija, geometrija, planimetrija, stereometrija. analitična in deskriptivna (namesto opisna) geometrija so splošno v rabi in tako je prav. ker s tem postanejo naše znanstvene knjige vsem Jugo-slovenom domače. Torej velja splošno pravilo: Ne kujmo novih izrazov! S tem bi le naše obzorje ogradili z ozkim plotom. Pri tej priliki opozorimo na novo knjigo: »P r i m j e r i iz deskriptivne geometrije,« metodično po-redjani. Složio prof. Petar Nenin. učitelj velike realke osječke. — Zbirka obsega 600 nalog in se priporoča prijateljem tega predmeta.	—z—.
—	II. književna tombola Jugoslovenske Matice. Z izžrebanjem številk 45, 90 in 4 so bile zadete vse ambe in terne. Dne 7. t. m. so bile izžrebane še sledeče številke \63, 66, 9, 88, 65 in 48. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice prosi vse one, ki imajo na svojih tablicah v eni vrsti štiri izmed vseh dosedaj izžrebanih številk, da mu iste vpošljejo v svrho razdelitve dobitkov najkasneje do sobote 14. t. m.
—	Devica Marija v Polju pri Ljubljani. Na Svečnico je izročil gosp. dvorni svetnik dr. Ferjančič v spremstvu srez-kega šol. nadz. Andr. Škulja tukajšnjemu upokojenemu nadučitelju Francu Kavčiču odlikovanje sv. Save. V šolski sobi okrašeni s cvetjem in zelenjem, se ie zbrala množica domačega in tujega občinstva, učiteljstva. uradništva Združenih papirnic v Vevčah, dalje zastopniki raznih korporacij. celokupni občinski odbor itd. Z iskrenimi besedami je čestital g. dvorni svetnik slavljencu k njegovemu odlikovanju in našteval vse njegove vrline. ki ga dičijo ter mu nato pripel odlikovanje. — Šolski upravitelj V. Mihelič je častita! slavljencu v imenu učiteljstva. Spominjal se ga ie kot moža. ki je deloval vedno v dobrobit šole. kot človeka prave človečnosti, ki hrani v sebi plemenito dušo do bližnjega, dušo odpuščanja in prizanašanja. Ravno ta duša mu je naklonila toliko prijateljev, ki jih ima v resnici. Slavil je slavljenca kot vzornega delavca na kulturnem in prosvetnem polju, kot najboljšega očeta svoji družini, s katero ga veže vedno prava očetovska ljubezen. — Učitelj Fr. Trost, njegov učenec, je našteval v največji hvaležnosti dobrine, ki jih je vcepil vrli slavljenec šolski mladini, za katero je daroval vse svoje najboljše moči ter bil isti vedno najboljši oče. — Zupan Kukavica je čestital slavljencu k visokemu odlikovanju ter se spominjal onega velikega dela. ki ga je izkazoval odlikovanec v največji meri vsem občanom, ki so bili skoraj večinoma njegovi učenci. — Iskreno navdušenje je sledilo čestitki domačega g. župnika Miillerja. Dasi naprednega mišljenja, ie zrl v njem vedno moža jeklenega značaja, značaja trdnega kot granit, ki se ni nagnil na desno ali levo, akoravno bi mu to v gotovih časih kaj neslo. — Brat starosta Sokola Kuhar Janko je čestital vrlemu bratu Kavčiču k visokemu odlikovanju, ga slavil kot najboljšega brata vrle sokolske čete. — H koncu se je spominjal g. dvorni svetnik kralja Aleksandra ter zaklical z vsem zbranim občinstvom trikratni »Zivio« kralju Aleksandru, nakar ie pevski zbor Sokola pod vodstvom učitelja Švare zapel mogočno »Bože pravde«. — Ginjen in s solzami v očeh se je zahvalil slavljenec občinstvu za izredno čast.
—	Dijaške legitimacije za znižano vožnjo na železnici je izdala Učiteljska tiskarna, da ne bo treba pisati vsake legitimacije posebej šolskim upravitelj-stvom. Uporabne so za vse vrste šol. Cena 1 Din.
—	Zvišanje honorarjev za nadure. Kakor poroča zagrebška »Riječ« iz Beograda. je finančni minister prošli teden sprejel pomočnika ministra prosvete T. Radivojeviča ter zastopnika Profesorskega društva J. Zivanoviča in L. Kne-ževiča v zadevi kredita za nadure v srednjih in strokovnih šolah Finančni minister ie pristal na zvišanje kredita v smislu odloka ministra prosvete iz meseca junija lanskega lefe. Honorar po novi normi se bo računal od meseca januarja 1925. Čim bodo urejene formalnosti. se izda poseben pravilnik glede nadur.
—	Himen. Poročil se je g. Weniger-holz Miroslav, učitelj v Središču ob Dravi s tovarišico gdč. Hiti Zoro. Bilo srečno! Zdravo!
—	Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani je naša stanovska usta-
nova in zato je naša skupna dolžnost» da ji pomagamo. Lovci, prijatelji in znanci lovcev in gozdarjev in drugi tovariši, pošiljajte nam razne ustreljene živali, ki nam jih vedno primanjkuje vsled velikega povpraševanja raznih šol. Stroške radevo-Ije povrnemo. .Potrebujemo posebno voluharje, veverice, razne žolne itd. Tudi plazilci, posebno kače (letos bo morda kačje leto!) so nam dobrodošle (gad, modras gos. belouška). Plazilce nam je treba pošiljati žive in to v posebnih za-bojčkih. ki iih na željo pošljemo reflek-tantu. V prihodnji številki »Učit. Tov.« izide natančnejše navodilo, kako se nai pošiljke pakirajo.	M. Zor.
Književnost in umetnost.
PriporoCamo vse spodaj navedene knjige v nabavo uCiteljstvu in Šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim In društvenim ter uiiteljsklm-strokovnlm knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naro-la jo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne
v	Ljubljani, FrantiSkanska ulica, Stev. 6.
Ocene.
—	Nov stenski zemljevid Slovenije.
Po prof. Orožnu priredil dr. Karel Capuder. Zemljevid se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Nova izdaja že splošno upeljanega Orožnovega zemljevida Vojvodine Kranjske, ki pa je obsegal tudi južno Štajersko in Koroško ter slovenske dele Primorja ter dobro služil našim šolam in uradom zaradi svojega razmeroma velikega merila
vi	: 130.000), je postala nujna potreba, > ker je izdaja zastarela in tudi pošla. Nova izdaja ima namen seznaniti z novo politično razdelitvijo slovenske zemlje. Zlasti važne so naturne državne meje. Upošteva najnovejše podatke jugoslo-vansko-italijanske razmejitve, zlasti raz-, mejitvene posledice rimske pogodbe z Italijo pri Reki. Dasi še ni končno izvršena vsa razmejitev, so vendar dela že tako napredovala, da ni pričakovati večjih zprememb, ki bi jih bilo mogoče na karti v tem merilu vidneje naznačiti. Na novo ie dodano kot poseben zemljevid Dolenje Prekmurje in Medjimurje. V notranjosti je na podlagi zakona o razdelitvi države n a okrožja (s reze) in raznih dodatnih dcločb razdeljena Slovenija. Posebno velike izpremembe so na nekdanjem južnem Štajerskem. Ta razdelitev bo važna za urade, ki dosedaj nimajo tako nazornega pripomočka za spoznavanje nove administrativne razdelitve, ker po uradih še vedno vise stari, sedaj že samo zgodovinski zemljevidi. Popravljena so na podlagi rezultatov zadnjega ljudskega štetja znamenja za kraje. Na novo so vrisane železnice in važnejše nove ceste, spremenjenih je mnogo krajevnih imen, da so v skladu z uradno uvedenimi imeni in posebej še s stenskim zemljevidom, ki ga je izdala Matica Slovenska. Tudi višine so točneje določene. V šolah bode tedaj omogočen pouk Domovinoznan-stva, ki so ga dosedaj ovirale zastarele stenske karte. Zemljevid obstoji iz šest listov in velja nenalepljen Din 120. nalepljen na papir s platnenimi prigibi Din 240. Na platno s palicami Din 360. Kdor ima pa kak star na platno kaširan zemljevid, ki ima vsaj velikost 180 X 146 cm, ga lahko pošlje knjigarni, ki ima zemljevid v razprodaji, da ga prelepi z novim zemljevidom. kar bo oskrbela proti mali odškodnini.
—	Vino in voda. Prepir med njima v spevih. Za triglasni zbor in dvospev s spremljevanjem klavirja ali harmonija. Priredil A. Kosi. šolski ravnatelj v Središču ob Dr. — To je naslov skladbe, naslanjajoče se deloma na znano narodno melodijo, ki si bode radi svoje melo-diioznosti na mah osvojila srca naše mladine. Osnovnim šolam in izobraževalnim društvom skladbo za njih javne prireditve toplo priporočamo. Cena par-tituri 12 Din, besedilu in navodilu 3.25 Din. Dobi se pri skladatelju v Središču in pri vseh večjih knjigotržcih.
—k Cerkniško jezero in okolica. Spisal Miha K a b a j, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico. Uredil Fr. Sterle, akad. slikar. S 24 slikami in 1 zemljevidom. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Cena elegantno vezani knjigi 60 Din.
Kabajeva knjiga o Cerkniškem jezeru je res nekaj posebno lepega, ker jo krasi 24 umetniških slik na satiniranem umetniškem papirju. Te nam že same po sebi predstavljajo posebnosti našega kraškega sveta. Poleg tega je knjigi pride-jan lep0 izdelan zemljevid okolice Cerkniškega jezera, na katerem bralec lahko
pazmo sledi izvajanjem pisatelja. Knjiga nam odkriva naravni čudes in opisuje posebnosti kraškega sveta, ki jih vsebuje naša nova domovina. Jugoslavija, v tričetrtinskem pasu ob Jadranskem morju. skoro od Soče do Albanskih gora. Poleg Popovega polja ie Cerkniško jezero najzanimivejši pojav našega kraškega sveta. In Kabaj nam poda v lepi in zanimivi obliki ta opis. tako da človek sledi z zanimanjem njegovim izvajanjem; kar pa ne vzbudi zanimanja živa beseda, ga odkrijejo lepe slike. Posamezna poglavja se dele sledeče: Opis jezera in okolice. — Skrivnostni jezerski pojavi. — Obsežnost jezera. — Ribji lov. — Lov na divje race. — Bližnja jezerska okolica — Cerknica. — Zgodovina, ustno izročilo in pripovedke. Posebno opozarjamo na to lepo knjigo naše knjižnice, ker bodo z nabavo pripomogle ljudstvu k izpopolnitvi izobrazbe in spoznavanja naše lepe domovine.
—k Kratka srpska ili hrvatska slovnica. (1. deo).. katero je sestavil učitelj Tomo Jedrlinič, je izšla in priporočena je od Prosvetnega Oddelka kot priročna učna knjiga pri poučevanju srbohrvaščine. Namenjena je učiteljem in dijakom. Obsega 56 strani malega formata, a stane samo 5 Din, tako da jo more tudi naj-siromašnejši nabaviti, ker toliko danes stane navaden zvezek. Vsebina je ta>: Predgovor, glasovi č. d, dž, prelaženje glasova, oravopis. naglasak skakanje naglaska na predlog, naslonjenice (enkli-tike), -e, -ije -kavči, sprezanje (vremna, načini, oblici). Na kraju je dodan mali slovarček. Gradivo je obdelano temeljito, v lahkem in jasnem stilu ter ga mora kolikor toliko poznati vsek povprečen inte-ligent.
Naroča se pri založniku (Tomo Jedrlinič — Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7/II.) Knjigarnam s popustom.
—k Dr. Fran Gosti: Misterij duše, poljudni pregled psihijatrije. Splošna knjižnica zvezek 47. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 276 strani. Cena broš. 35 Din, vez 42 Din.
V nobeni medicinski stroki ne vlada med narodom — tako med priprostimi, kakor med izobraženimi — toliko nerazumevanja in napačnih nazorov, kakor o duševnih boleznih. Zato je velikega praktičnega pomena knjižica, ki v poljudni in mikavni obliki opisuje in raz-jasnuje posamezne bolezenske oblike, kaže nevarnosti, ki iz njih lahko nastanejo za bolnika in njegovo družino, za imetje in življenje. Opisuje nadalje zavode in njihov ustroj, podaja pravila za oskrbovanje bolnikov v teh in na domu.
Največjega pomena so bolezenski popisi in zgledi, povzeti največ iz pisateljeve prakse ali od raznih drugih priznanih avtorjev. Ti istiniti. mnogoštevilni slučaji razjasnjujejo najbolje in naj-instruktivnejše podano snov.
Zelo obširno razpravlja knjižica o alkoholizmu, o njegovih mnogoterih zlih posledicah, o umobolnostih in zločinih, ki jih povzroča. Ti odstavki bodo zelo dobro služili kot podlaga za pro-tialkoholno predavanje.
Umevno je. da v ozkem okviru knjižice ni bilo možno podati vse psihijatrije, da so mnoga poglavja iz nje le na kratko omenjena in označena, da so zlasti razna teoretiška poglavja predvsem odpadla. Kar pa je podano, obsega vse najvažnejše in najpotrebnejše o tej vedi za lajika. In podano je vsakomur v umevni in zanimivi obliki. Da se vidi zanimiva vrsta obravnavanih poglavij, med katerimi so mnoga izredno aktualna, podajamo nekaj naslovov teh poglavij: Zgodovinski pregled razvitka psihijatrije. oskrba umobolnih doma in v zavodih. strežba in nadzorovanje bolnikov, vzroki umobolnosti. umobolnosti pri nosečih. porodnicah ter v klimakteriju, motnje uma, čustva in volje, halucinacije, dejanja v nezavesti in zamračenju, epidemska blaznost, idijotizem in imbe-cilnost, starostna dementnost, shicofre-nija. manija in melanholija, alkoholizem in alkoholske blaznosti, zli nasledki pijančevanja. navadna in patološka pijanost. kronični alkoholizem, delirium tre-mens. razne alkoholske blaznosti, alkohol in zločini, morfinizem in kokainizem, božjast in božjastniki, paranoiki in kve-rulanti. progresivna paraliza, simulacija blaznosti, psihopatija.
Zato priporočamo knjižico, katere cena je vzpričo njene obsežnosti izredno nizka, vsem izobražencem (tudi juristom bo radi ozke zveze umobolnosti s krimi-nalistiko in drugimi juridičnimi vprašanji v nji marsikaj dobrodošlo), a tudi in posfebno lajiku in priprostemu narodu, med katerimi je, kakor že uvodoma
omenjeno — razširjeno toliko predsodkov. napačnih pojmov, celo vraž glede umobolnih. pa tudi radi velevažnih poglavij o alkoholizmu. Zlasti naj je ne pogreša nobena učiteljska in prosvetna knjižnica. Nič manj važna pa je knjiga tudi za učitelje in duhovnike, ki so zlasti na deželi mnogokdaj edini svetovalci ljudstva v takih kritičnih hipih zamra-čenja duha in žalostnih posledic alkoholizma.
Naša gospodarska organizacija.
REZERVNI SKLAD prostovoljni organizačni sklad.
II. izkaz: Blagajniško stanje po I. izkazu ........ 5449.— Din
Ažman Josip. Lesce . . .	10.— » Volavšek Anton. Sv. Ema .	10.— » Mervar Franc, Arnbrus . .	10.— » Jakopec Franjo. Sv. Rupert	10.— » Učiteljstvo osn. šole Vojnik	50.— » Kamniško učit. društvo . .	370.— » Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj . . .	400.— »
skupaj . 6309.— Din.
Iskrena hvala! Naj bi našli obilo po-snemalcev!	Upravnik.
Opomba: Med darovalci pogrešamo še večino naših okrajnih društev. Naj bi se tudi ta spomnila našega rezervnega sklada.
—g Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Julij Mayer, nadučitelj v Dobu, 5 Din in Albina Bra-d a š k o v a . učiteljica v Kranju, državno 7% obveznico za 100 Din. Hvala! Daril v tekočem letu je došlo 2864.50 Din.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v četrtek, 5. marca t. 1. ob V2ÍI. uri v o r 1 o v a š k i š o 1 i. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo B. Zdolška o seji širjega sosveta UJU pov. Ljubljana. 4. Poročila društvenih funkcionarjev. 5. Podavanje tov. Rožan-ca: »Iz mojega službovanja v Srbiji in Piekmurju« 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Udeležba za vse člane obvezna! Odsotnost se mora opravičiti!
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ ima svoj občni zbor v soboto, dne 7. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v Ribnici (deška šola) z običajnim dnevnim redom.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je
imelo svoi redni občni zbor dne 22. januarja t. 1. ob 9. uri v deški osnovni šoli III. Od 116 članov je bilo navzočih 102.
V uvodnem govoru je predsednik očrtal delovanje društva v preteklem letu. Povdarjal je. da si društvo ob zai-ključku letnega dela lahko zabeleži marsikateri lep uspeh, a da ga že zopet čakajo novi cilji, kateri mu bodo dosegljivi samo tedaj, ako se člani združijo v složnem, smotrenem delu.
Nato se je odobril zapisnik zadnjega zborovanja in so se prečitali dopisi.
O seji širjega sosveta UJU v Ljubljani je poročal tov. Klemenčič, o seji glavnega odbora UJU v Beogradu pa predsednik — Obema zastopnikoma so se člani prisrčno zahvalili za trud in požrtvovalnost.
Sledila so poročila društvenih funkcionarjev.
Tov. tajnica je podala kratek pregled društvenega delovanja. Društvo je imelo 5 zborovanj. 8 odborovih sej. 4 predavanja in 2 poučna izleta. Udeležba je bila vsakokrat dobra. Tudi na pokrajinski in glavni skupščini je bilo društvo številno zastopano.
Tov. blagajnik je poročal, da je štelo društvo ob koncu preteklega leta 119 članov, da je članarina plačana in da .ie blagajna v dobrem stanju. — Dohodkov ie bilo 11.460.60 Din. izdatkov 10.898 Din. prebitek znaša 562.60 Din.
Pregledovalca računov sta našla račune v vzornem redu in sta se zahvalila blagajniku za njegovo vestno delo.
O delovanju »Odseka učiteljiščnikov« je poročal tov. Skala, ki vodi odsek od začetka šolskega 1. 1924./25. V prvi po-
lovici tega šolskega leta je imel odsek 5 sestankov. Obisk je bil dober, zanimanje veliko. Poročevalec je povdarjal. da je potrebno, da se tudi učiteljstvo udeležuje sestankov in na ta način utrjuje vez med nami in bodočimi tovariši in tovari-šicami.
O delovanju »Društva državnih nameščencev« je poročal tov. Alt, o »Zadrugi« tov. Tušak.
Predsednik je izrekel zahvalo vsem poročevalcem za njihov celoletni trud.
Nato so se vršile volitve. Predsednik društva, g. srezki nadzornik Ivan Tomažič, je odložil predsedništvo radi preobilega dela. Društvo mu je hvaležno za vse njegovo delo in energično vodstvo. —- V novi odbor so bili izvoljeni: Predsednikom tov. Alt; podpredsednikom tov. Tomažič; odbornikom tov. Hren. Klemenčič. Kožuh. Tušak. Malen-šek, Burnikova in Permetova. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena tov. Vodenik D. in Brumen. V društvu državnih nameščencev nas bo zastopal tov. Alt, v zadrugi tov. Tušak
Na predlog tov. blagajnika se je sklenilo, dai se plača 130 Din letne skupne članarine in da se pošlje od čistega dobička 250 Din »Rezervnemu skladu UJU v Ljubljani«, 150 Din »Skladu za učiteljiščnike in 150 Din »Učiteljskemu domu v Mariboru«.
Nato ie g. Jarh. načelnik »Jugoslovanske hranilnice in posojilnice« razložil pomen tega zavoda ter vabil učiteljstvo k pristopu. Sklenilo se je. da društveni odbor o tem razmišlja ter jaivi svoi sklep načelstvu zavoda.
Ob sklepu zborovanja ie opozoril predsednik navzoče na važnost in korist »Samopomoči«, vabil člane, naj se v čim večjem številu udeleže predavanj pedagoškega krožka ter povdarjal. da je potrebno. da učiteljstvo agitirai za mladinski list »Zvonček«.
+ OBČNI ZBOR LITIJSKEGA OKR. UČITELJSKEGA DRUŠTVA se ie vršil v Ljubljani na državnem moškem učiteljišču dne 17. januarja 1925. Udeležba 80%. Izmed članstva sta t. č. 2 pri vojakih, 2 članici pa na »Pedagoški školi« v Zagrebu.
Predsednik prav iskreno pozdravi vse navzoče, predvsem g. dr. M. Pirca in srez. šol. referenta g. Iv. Bezeljaka. Nato z veseljem konštatira naraščanje našega članstva. Za tem poda izčrpno poročilo o seji širjega sosveta pov. UJU. Dotakne se tudi več drugih točk glede uspehov naše organizacije in navdušuje prisotne k čim agilnejšemu sodelovanju.
Gospod dr. Pire, šef ljubljanske poliklinike je podal jako zanimivo-poročilo o šolski h i g i j e n i. Drugi del svojega predavanja ie pojasnjeval s prav lepimi kinomatografskimi slikami. Po predava*-nju smo si pod njegovim vodstvom ogledali vse prostore moderno urejenega hi-gijenskega zavoda. Za njegovo uslužnost in naklonjenost mu tem potom društvo izreka prisrčno zahvalo.
Tajnik ie podal svoje poročilo bolj v statistični obliki sej in zborovanj, pre-memb v članstvu itd. Navzočim pa je nato iskreno priporočil agitacijo za »Zvončka
Blagajniško poročilo je bilo z zadovoljstvom vzeto v. vednost. Blagajnik prečita tudi dopis pov. UJU glede rednega vplačevanja članarine in povdarja posebno točko, da se vse tiste, ki so z vplačevanjem 3 mesece zaostali, kratko-malo črta. Po, pregledu računov se mu izreče absolutorij in zahvala za njegovo vestno in vzorno poslovanje.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor.
Slučajnosti. Občni zbor je sklenil, da se društvenina pobira mesečno po 12 Din in najmanj četrtletno redno nakazuje. S tovariši poročene učiteljice plačujejo mesečno po 7 Din. Do 15. marca 1925 naj se poravna event. zaostala članarina. Društvena blagajna nakaže po 5 Din od člana za »Rezervni sklad« in plača en delež za »Učiteljski zdraviliški dom« v Rogaški Slatini. Čas prihodnjega zborovanja bo pravočasno objavljen v »Tovarišu«.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ je imelo svoj redni občni zbor 17. januarja t. 1. v Brežicah.
Udeležba: 62 članov (od 75). Ostali so se. s 5 izjemami, opravičili.
Tov. predsednik je uvodoma primerjal občni zbor z zadnjim zborovanjem v mesecu oktobru pr. L: medtem, ko smo takrat zborovali v času najhujših preganjanj od strani raznih napredku nasprotnih faktorjev, zborujemo danes v uoaniu na boljšo bodočnost, tako za učiteljstvo,
napredno misel sploh in našo jugoslovansko nacionalno državo Lansko leto je učiteljstvo, organizirano v UJU, pokazalo. da more kljubovati vsaki sili. Predsednik poziva zato članstvo, da se oklene še tesneje svoje organizacije.
Na novo so društvu pristopili: Vidmar Marija. Bernetič Fran in Sancin Cezar (Sevnica); Bregant - Majcen Pavla (Blanoa); Burja Ludovik in Debeljak Je-la (Rajhenburg); Sevnik Mira (Pišece); Gajšek Stanko (Senovo); Sevnik Mara (Sromlje); Štolfa Vida (Artiče); Božič Adalbert (Stara vas).
Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da je bilo tudi v preteklem poslovnem letu obilo trdega dela. katerega se ie naše društvo lotilo z vso vnemo. Iz poročila tov. blagaijničarke smo, žal, zaznali, da imamo med nami tudi take tov., ki se ne zavedajo svojih obveznosti najpraan društvu. Prizadeti se opozarjajo na sklep poverjeništva Ljubljana, da se vsi 3 mesečni zamudniki črtajo iz društva in zapadi zneski za liste in članarino brezpogojno iztirja.
Članarina se je zvišala za redne člane na 1 8 0 Din letno (gl. btaig. 100 Din, društveni blag. 30 Din, učit. naraščaj 15 Din, rez. sklad 5 Din in S1 o v. Šolska Matica 30 Din). S tem postanejo vsi člani društva obenem člani Slov. Šol. Matice
—	izjeme: poročene učiteljice. Članarina za poročene učiteljice znaša 8 0 D i n (gl. blag. 30 Din. društveni blag. 30 Din, učit. naraščaj 15 Din in rez. sklad 5 Din).
—	Šolski voditelji, oziroma poverjeniki se opozarjajo, da redno pobirajo od so-tovarišev članske mesečne prispevke, ker bi se sicer ob koncu leta nabrala prevelika vsota. — V svrho olajšave vplačevanja članarine pristopi društvo k čekovnemu uradu. Čim dospejo položnice, se iste razpošljejo na posamezne šole.
Volitve. Dosedanji društveni predsednik tov. Drnovšek je radi preobilice poslov kot okrajni šolski nadzornik odklonil ponovno izvolitev. Nov odbor se •je konstituiral tako-le: Pečnik Josip, predsednik; Tominc Avg.. podpredsednik; Ravbar C., tajnik; Oomilšek Lj.,
blagajničarka; Vadmail Fr., pevovodja: Kladnik Jos. in Jerše Jos.. odbornika. — Jereb Fr. in Novak Vincencija, pregle-dovalca računov.
Predavanje tov. Bregamta »O roko-tvornem pouku« je moralo, žal, zopet odpasti radi odsotnosti predavatelja ter se je preložilo na prihodnje zborovanje. ki se vrši na Vidmu (naj-brže maroai). Dan določi predsedstvo).
Pedagoške in šolske drobtine.
X Službeni list ministrstva prosvete.
Ministrstvo prosvete bo v kratikem začelo izdajati svoje službeno glasilo pod imenom »Osnovna nastava«. List bo urejeval referent ministrstva prosvete Milan Rabrenovič.
X Prosveta v Beogradu. Naša pre-stolica ima 24 osnovnih šol, med temi 7 moških. 6 mešanih in 11 čisto ženskih. Osnovne šole obiskuje 3294 dečkov ifa 3330 deklic. Učiteljev je nia teh zavodih 72 in učiteljic 92. Srednjih šol je 9, in sicer 4 moške, 3 ženske, 1 realka in 1 srb-siko-ruska gimnazija. Dijakov je v moških srednjih šolah 4926 in v ženskih 3356. Profesorjev je 241, a profesoric 171. Žensko učiteljišče ima 231 dijakin in 21 učnih moči. Državna trgovska akademija ima 950 Slušateljev. Univerza ima 6 fakultet, 5800 slušateljev ter 146 rednih in izrednih profesorjev. Razen tega se nahaija v Beogradu še mnogo drugih obrtnih in strokovnih šol, katere obiskuje 2500 dijakov.
X Blagodejanje učencem srednjih šol v Sloveniji. Prosvetni oddelek razdeli na predlog srednješolskih ravnateljev bodoče dni 43.000 Din državne podpore med potrebne in pridne učence naših srednješolskih zavodov. Te naklonitve naj bodo bodrilo našemu srednješolske-* mu naraščaju za šolsko delo in primerno vedenje. V prejšnji državi nismo nikdar slišali o podobnih naklonitvah. a vendar se še dobe ljudje, ki nočejo videti velike koristi nafcionalne države.
X Mednarodni profesorski kongres v Beogradu. Na predlog prosvetnega
ministrstva je ministrski svet odobril izplačilo kredita v znesku 50.000 Din za pripravljalne stroške v svrho organizacije mednarodnega profesorskega kongresa v Beogradu. Kongres bo sredi poletja. Po poročilih iz Beograda je uprava profesorskega Udruženja pričela s pripravami za< prireditev mednarodnega kongresa v Beogradu v smislu sklepa lanskega varšavskega kongresa.
X Uradniška stanovanja v Južni Srbiji. Kralj je ministru za zgradbe izrazil željo, da se posebna pozornost posveti vprašanju uradniških stanovanj v Južni Srbiji. Kralj je namreč ob priliki svojega potovanja po teh krajih opazil, da je pomanjkanje uradniških stanovanj v teh krajih naše države ena glavnih zaprek za definitivno ureditev razmer v onih krajih. Mnogi uradniki prihajajo tjakaj z ne-voljo. ker ne dobe zdravih in higijen-skih stanovanj. O tem vprašanju se je razpravljalo tudi v ministrskem svetu. Finančni minister je izjavil, da se bo v svrho rešitve tega vprašanja postavila primerna vsota v državni budžet.
X Nove obrtno-trgovske šole. Ministrstvo trgovine in industrije se je energično zavzelo za ustanovitev novih obrtno-trgovskih sol. Najpreje se o:vo-rijo nove šele v Boljevcih, Zlatu, Baru, D. Milanovcu. Beli Palanki. Jabukovcu, Tekiji in Velikem Popoviču, potem pa tudi v drugih krajih.
X Šolska poliklinika v Bjelovaru. Na iniciativo ministrstva narodnega zdravja bo otvorjena v Bjelovaru ambulantna šolska poliklinika za brezplačno lečenje šolske mladine osnovnih in srednjih šol. Poliklinika bo razmeščena v dveh paviljonih.
Likvidacija učiteljskih pokojnin. Iz avtentičnega vira smo doznali, da je kredit za naknadno izplačilo dospelih učiteljskih pokojnin (iz prejšnjih let) otvor-jen in je prejela delegacija ministrstva financ ¡pred par dnevi dotčino rešenje. (Gen. dir. drž računovodstva v Beogradu z dne 10. febr. t. 1. D. R. br. 130.718).
X Kraljev dar dijaštvu. Kralj Aleksander je naklonil Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu društvu v Zagrebu znesek 10.000 dinarjev.
Po sklepu lista.
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dhe 5. marca t. I. ob 10. uri v risalnici »Mladike« s sledečim vzporedom; 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Dogovor glede spominske plošče tov. B. Klampfer. 4. Zemljepisni in zgodovinski pouk naše domovine na podlagi skic. (Predava tovariš Iv0 Jančič). 5. Slučajnosti. Pridite vsi! — Odbor.
= OBČNI ZBOR PED. DID. KROŽKA V MARIBORU se vrši dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne v risalnici deške meščanske šole v Mariboru. Predava strokovni učitelj Osterc: »Sedanji stadij nove šole«. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
— Vabilo na šolsko veselico petraz-redne osnovne šole v Laporju dne 22. februarja 1925 ob 15. uri v šoli. Dnevni red: 1. Deklamacija: Jugoslovanska. 2. Petje: »Zvezna«. Beethoven. 3. Igra: »Lažnjiva Milena«, v 2 dejanjih. 4. Spevoigra: »Vino ni voda«. Anton Kosi. 5. Petje: »So tičice zbrane«, narodna pesem. Vstopnina: I. sedeži 10 Din, II. sedeži 8 Din. III. sedeži 6 Din in stojišča 4 Din. Čisti skupiček je namenjen za nabavo nujnih šolskih potrebščin. — Šolsko vodstvo.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
^ *	«v^-J	tsbj	C^S^J c
1
-i
1 -i -i
i
mr NA OBROKE
Nannf»ktnro in konfekcifo etc obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z o. z.
MARIBOR, Tattenbachova nI. 2 Pisarna: Gregorčičeva ul. t.
MF- Zahtevajte vzorce!
•	c^s--»	r^fst tf^-t «-c^» r^^i
«'V" * • -V' «vy„ «NJ^V » * is
Širite naš tisk
TovariSi!
in
Priporočajte mladini, staršem in kniiinkam sledeče knjige:
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din. 30.—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro» binzon. Vez. Din 12.—.
Dimnik. Kralj Peter I. Vez. Din 20.—.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 40.
Erjavec Fran. Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedk». Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.-.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 56.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Ewald - Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 —.
Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge po> vesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28.-.
Gangl: Zbrani spisi. IL, V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II na tisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solru čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.
Karafiat Jan - Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezan: knjigi Din 20.—.
Komanova Manica. Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drusi zvezki so razprodani.) Vez. D 10
Moderndorfer Vinko- Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8—.
Rape: Mladini. II, III., IV., V., VI. zvezek. Vez. Din 10 —, eleg. vez. Din 12 — VII. zvezek Din 12-—. VIII. zvezek Din 15.— Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič. Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci/
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. 1. in II. š Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din. 25.—.
Leposlovne knjige.
Carli-Lukovič; Joža Lorenčic: Zadnji dnevi
v Ogleju. Vez. Din 28-— broš. Din 22—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moj• obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din
28.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske<
ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Pavlič Rado: Ljubezen in sovraštvo. V
platno vez. Din 92.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 28.—.
Rabindranat Tagore - Gradnik: Gitandiali. Trdo vezana Din 28.—. V platno vez.
Din 32.-.
Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. Vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din. 11.—.
Dramatika.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš.
Din 2» —.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Kosem Zv.: Morje. Din 16.—. MaeieriincJt-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol) Broš Din 8—, vez. Oin 12—. Korban J.: Povodni mož, igrica za mla$ dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k l. zvezku »Šol. odra« 4 Din. Lah dr. I.: Miklavž prihaja Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4.—.
Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s ple> som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama» tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Brežnik prof. dr. Pavel V.: Francoiko-slo» vensko . nemška konverzacija. V platno
vez. žepna knjiga Din 35.—. Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 85.—. Bučar: Slovenski metuljac Broš. Din 12. Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okolica.
Vez. Din 60'— Kunaver: Na planinel Vez. Din 30.—. Kuna ver. Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čU
tanka. Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika sloverv
skega jezika. Broš. Din 260.—. Tejkal Ivo: Matematične tabele. V platno
vezana žepna knjiga Din 66.—. Veber: Etika. Din 120.—.
Pesmarice in mnzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—.
Marolt: »Bože pravde* in »Lepa naša dot movina«. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domo> rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. k Din 3.—.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca L 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za I. 1921.) broš. Din 14—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.—.
Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.
Slike.
Sič: 1 Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90 5 cm.	Slika a Din 30 —
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220—.
Šantel Saša: Serija razglednic Stara Ljub' Ijana. Din 10.—.
Galerija naših mož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
61-5 X 47-5 cm.
8.	Gregorčič
9.	Aškrc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar 15. Gangl
Slika a Din 10'-
telefon štev. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
čekovni račun štev. lwei
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.