—,—». ..............»"-fr-p 29 f november mi mehanotehnika izo/a november 78 glasilo delovne organizacije 1943-1978 Te dni po vsej domovini praznujemo njen 35. praznik in se spominjamo zgodovinskih dogodkov, ki so odločilno posegli v nadaljnjo usodo naših narodov. V svojem tretjem letu je na-rodno-osvobodilno gibanje doživelo polno afirmacijo. Vstaja, ki jo je vodila KPJ, je že zajela celotno ozemlje Jugoslavije. Okupatorjeve pozicije so bile najresneje ogrožene, kljub temu da je vlagal vedno večje napore, da bi vstajo zadušil. Pravzaprav je bilo leta 1943 že jasno, kakšen bo končni rezultat tragedije, v katero je bil svet pahnjen po zaslugi fašizma. Veliki uspehi narodno-osvo-bodilnega gibanja, formiranje narodno-osvobodilnih odborov kot jiovih organov oblasti na svobodnih ozemljih, odločitev vrhovnega štaba o ustanovitvi prve proletarske brigade, ustanovna skupščina AVNOJ v Bihaču, predvsem pa zmaga v dveh velikih ofenzivah, so pomenili vrsto preobratov v razvoju narodnoosvobodilnega gibanja. Poražene so bile tudi sile begunske vlade, s prihodom zavezniške misije maja 1943 pa se je pričel tudi proces mednarodne afirmacije NOV. K tem zmagam je potrebno prišteti kapitulacijo Italije in razorožitev njene armade. NOV je dobila masovni karakter: ob koncu leta 1943 smo imeli 27 divizij, 8 samostojnih brigad, 13 samostojnih bataljonov in 108 odredov z okoli 300 tisoč oboroženih borcev, ki so vezali nase 24 nemških, 9 bolgarskih in 3 madžarske divizije, da raznih kvislinških formacij niti ne štejemo. Na strani narodnoosvobodilnega gibanja je bila ogromna večina prebivalstva, razbiti so bili še poslednji močnejši vplivi buržoaznih političnih grupacij. KPJ je vse bolj uveljavljala in uresničevala svoj program reševanja nacionalnega vprašanja, ki je bil zasnovan na pravici narodov do samoodločbe in na bratstvu, ki je dozorelo v skupni borbi. Tak razvoj dogodkov v letu 1943 je potrjeval, da si je revolucija že priborila temeljne zmage. Izhajajoč iz te ocene je KPJ bila iniciator za sklic drugega zasedanja AVNOJ, ki je bilo pred 35. leti v Jajcu. Na ta zgodovinski dan, 29. novembra 1943, so postavljeni trdni temelji naše nove državne organizacije, ki so osnova celotnemu povojnemu razvoju, ki so osnova vseh zmag in dosežkov nove Jugoslavije. Na drugem zasedanju AVNOJ, ki je predstavljalo edinstven akt demokratičnega odločanja predstavnikov širokih ljudskih množic v zasužnjeni Evropi, so bile sprejete naslednje pomembne odločitve: o konstituiranju AVNOJ v vrhovno zakonodajno telo, o ustanovitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) kot izvršnega organa AVNOJ, oziroma začasne vlade, o federativnem principu bodoče ureditve nove Jugoslavije, o priključitvi Istre, otokov, in Slovenskega Primorja, o prepovedi vrnitve kompromitiranemu monarhu v domovino ter o podelitvi naziva MARŠAL vrhovnemu komandantu, tovarišu Titu. Takoj po drugem zasedanju AVNOJ se je kot posledica vztrajne in načelne borbe za mednarodno priznanje narodnoosvobodilnega gibanja spremenil odnos držav antihitlerjev-ske koalicije do t.im. jugoslovanskega problema — okrepljeni so stiki med NOV in zavezniško komando za Sredozemlje, zavezniki so ukinili pomoč četnikom in jo začeli pošiljati narodnoosvobodilni vojski. Resnica, kdo se v Jugoslaviji bori proti fašizmu, je začela široko prodirati v svet. Na drugem zasedanju AVNOJ smo jugoslovanski narodi izbrali svojo lastno pot. Tu so temelji današnje neuvrščene samoupravne Jugoslavije, tu so temelji naše solidarnosti in medsebojne povezanosti naših delovnih ljudi in narodov, tu smo se Jugoslovani odločili za svojo skupnost, za svobodno, socialistično, demokratično in federativno Jugoslavijo. Zgodovinski dogodki kot je II. zasedanje AVNOJ nam predstavljajo neizčrpen vir inspiracij za naše sedanje delo, pri takih dogodkih iščemo zglede za ustvarjalen odnos do stvarnosti. Zato praznujmo rojstni dan naše republike tako, kot ga tak praznik zasluži: svečano in ponosno z zavestjo, da smo tega dne že pred 35 leti vsemu svetu povedali, da smo vzeli svojo usodo za vselej v lastne roke. Ob dnevu republike čestitamo vsem delavcem Mehanotehnike in našim poslovnim partnerjem in jim želimo prijetno praznovanje SAMOUPRAVNI ORGANI MT DRU2BE NOPOLITICNE ORGANIZACIJE MT POSLOVODNI ORGANI MT UREDNIŠKI ODBOR Končan je 9. kongres slovenskih sindikatov Vojko Mahnič 9. kongres je bil končan v četrtek, 26. oktobra 1978. Delegati so na kongresu sprejeli poročilo o delu slovenskih sindikatov med 8. in 9. kongresom, poročilo o delu petih kongresnih komisij, sklepe o nalogah ZSS v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter statut ZSS. Na kongresu so izvolili 85-članski republiški svet in njegove organe ter delegate za 8. kongres ZS Jugoslavije. Za predsednika republiškega sveta je bil izvoljen Vinko Hafner, za podpredsednika Miran Potrč, za sekretarja sekretariata predsedstva pa Ivan Godec. Delegati so izvolili tudi 25-člansko predsedstvo. Največ dela je imela na kongresu komisija za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, materialne podlage in stabilizacije, ki je poudarila, da je nosilec bodočega družbenoekonomskega razvoja lahko le dobro organizirano in samoupravno povezano združeno delo. Poudarili so pomembnost družbenega planiranja, ki s svojim uveljavljanjem odpravlja anarhičnosti trga in skupinsko--lastninske miselnosti in krepi pogoje za stabilen družbeno ekonomski razvoj. Opozorjeno je bilo, da se svobodna menjava dela med delavci v TOZD in delavci v skupnih službah ter delavci v drugih TOZD, ki pridobivajo dohodek na podlagi svobodne menjave dela, še vedno prepočasi uveljavlja. Z uveljavljanjem svobodne menjave dela se bo doseglo skladen razvoj na vseh področjih družbene reprodukcije. Delegati so poudarili, da produktivnost dela prepočasi raste in da bomo to odpravili s smotrnim izkoriščanjem zmogljivosti, smotrno organizacijo in tehnologijo dela, z znanjem in s skladnim razmerjem med uvozom in izvozom. Komisija za socialno politiko in družbeni standard je potrdila ugotovitev, da se delavci v združenem delu zanimajo za konkretno in čimbolj učinkovito reševanje vprašanj, ki so povezana z njihovim delom in življenjem. Veliko pozornost so delegati posvetili celovitemu sistemu varstva delavcev z vidika delovnih pogojev, poudarili so položaj žena, ki delajo v tekstilni industriji, turizmu, gostinstvu in zdravstvu. Delegati so potrdili misel, da le osveščeni in dobro usposobljeni delavci lahko odgovorno sodelujejo pri oblikovanju in uresničevanju varstva svojih življenjskih, delovnih in splošnih družbenih pogojev. Komisija za samoupravljanje in politični sistem je največjo pozornost posvetila vlogi osnovnih organizacij ZS. Dolžnost 00 ZS je spodbujanje in krepitev zavesti delavcev, da postanejo odgovorni gospodarji, da odločajo o pridobivanju in razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Komisija za izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo je razpravljala o problemih otroškega varstva, vzgoje in usmerjenega izobraževanja ter študija ob delu, delovnih tekmovanj, telesne kulture, rekreacije, oddiha in o kulturni dejavnosti delavcev. Opozorili so na pereče pomanjkanje organizatorjev športne rekreacije in kulture. Zavzeli so se, da bi kolektivi z več kot tisoč delavci poklicno zaposlili organizatorja rekreacije in kulture. Delegati so poudarili tudi to, da bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti izobraževanju mladih deklet v združenem delu in boljše izkoristiti leta, ko še niso polno obremenjene, ko še nimajo toliko obveznosti kot delavka — mati. Komisija za organiziranost in kadrovsko politiko je ugotovila, da je osnova za dobro delo dobra organiziranost zveze sindikatov, ki pa je ne moremo obravnavati ločeno od vsebine sindikalnega dela. Osnovne organizacije se morajo uveljaviti v sleherni TOZD, oziroma delovni skupnosti, da pa bi dosegli ta cilj, jih moramo kadrovsko okrepiti in usposobiti za delovanje. Krepiti bomo morali kadrovsko bazo in s tem širiti krog tistih, ki bodo organizirali in usmerjali hotenja samoupravljalcev. Poudarili so, da mora biti tesnejša povezanost med sindikatom in mladinsko organizacijo, ki je tista, ki naj mlademu delavcu posre- (Nadaljevanje na 2. strani) 25 let zvestobe Vojko Mahnič Ko boste pogledali naslov, se boste vprašali: „Kakšne zvestobe? Zvestobe komu? " Takoj na začetku naj povem, da bom pisal o zvestobi naši delovni organizaciji. Petindvajset let! Vam to kaj pove? Teh petindvajset let, tretjina življenja, je dolga doba, ko človek odraste v odraslega človeka, doba, ko mladenič postane skoraj starec. In teh petindvajset let sta preživela v našem kolektivu dva naša sodelavca: Bonin Marija in Gobbo Sergio. Ne bom pisal o njiju, ker ju več ali manj vsi poznamo. Predvsem bom pisal o petindvajsetih letih zvestobe, ki sta jo dokazala ta dva naša sodelavca. Pri tem pa naj se nihče ne užali, ker ne pišem tudi o tistih, ki so štiriindvajset, dvajset in manj let v kolektivu, ker pač oni niso krivi, da so mladi, da bo tudi marsikdo od njih dočakal petindvajset let in več v našem kolektivu. Petindvajset let zvestobe nekemu kolektivu je zvestoba, ki se lahko primerja z zvestobo zakonskemu tovarišu, zvestobo prijatelju, ker tudi tu se doživlja veselje in žalost ob uspehih in neuspehih. Nekaj velikega pomeni delavcu zapustiti kolektiv, ko mu gre slabo in gledati, sodelovati v njegovem uspehu do neuspehov. Priznanje je treba dati takim delavcem, ki se marsičemu odrečejo, ko kolektiv raste. Takrat je običajno denarja malo, ker (Nadaljevanje na 2. strani) KONČANJE 9. KONGRES SLOVENSKIH SINDIKATOV (Nadaljevanje s 1. strani) duje temeljno znanje za njegovo delo v sindikatu. Sindikalne skupine pa moramo še bolj dosledno uveljavljati kot osnovne oblike sindikalnega delovanja. Ravno tako je zelo važno dobro in pravočasno obveščanje delavcev o vseh dogajanjih v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Komisija za statut je opravila pomembno delo, ko je v statut vnesla več kot dvesto pripomb, ki so bile dane v času javne razprave. Delegati so se zavzeli za več trdnosti v organizacijski strukturi zveze sindikatov. Bolj konkretno je opredeljen sprejem v članstvo zveze sindikatov in možnost izključitve, ki kaže tudi na odgovornost delavca člana ZS. Statutarna komisija je bila pooblaščena, da pripravi končno redakcijo teksta statuta. To je le nekaj bistvenih momentov z dela kongresa, nas pa čaka obravnava celotnega materiala (resolucija, sklepov in statuta), ki bodo osnova za naše nadaljnje bolj učinkovito delo. PETINDVAJSET LET ZVESTOBE (Nadaljevanje s 1. strani) ves višek gre za nove investicije. Kljub temu so taki delavci ostajali in bodo ostajali v tovarni boreč se, da bo tovarna zrastla, se izkopala iz težav in zaživela uspešno. Nikakor ne morem razumeti nekaterih, ki ob najmanjšem neuspehu, najmanjšem nesoglasju zapuščajo kolektiv brez borbe, brez niti malo zavesti in občutka pripadnosti kolektivu. Naj me nihče narobe ne razume. Človeško je, da ljudje odhajajo in prihajajo v kolektiv. Človeško je, da si človek poišče boljše delo, kjer se lahko bolj ustvarjalno izkaže in si tudi izboljša svoj materialni položaj. Vendar zapuščanje kolektiva zaradi tega. da se rešiš vseh težav, je grajanja vredno, ker ni v človeški naravi, da se človek ne bi boril za svoj obstoj, za boljše življenje, za boljši jutri. Plan za leto 1979 Biserka Jovanovič V sodobnih pogojih gospodarjenja si ni mogoče zamisliti skoraj nobene pomembnejše dejavnosti proizvajalca, ki bi se odvijala tako, kakor bi zahtevala njena tendenca, ne da bi proizvajalec vplival na to dejavnost in ne da bi predvideval njen tok ter jo usmerjal v željeni smeri, da bi dosegel željene rezultate v mejah, ki jih lahko doseže v danih pogojih delovanja. Cilj planiranja ni samo sprejetje plana temveč, da se po sprejetem planu postopa in dela, da se z ene strani prepreči stihijsko delovanje tržnih zakonov, po drugi strani pa omogoči doseganje maksimalnega uspeha poslovanja. Pri tem planirati pomeni obvladati tržišče, to pa pomeni obvladati proizvodnjo, realizacijo proizvodov, strokovnega dela, nabavo surovin, materialov, sodobne opreme itd. Po Statutu DO Mehanotehnika mora biti predlog plana za sledeče leto izdelan do 20. novembra tega leta, sprejet in potrjen pa do 20. decembra tega leta. Priprava plana za 1979. leto se je začela z izdelavo temeljnih smernic razvoja in poslovanja, ki jih je potrdil delavski svet DO in jih dal v razpravo DS TOZD in DSSS, Sindikalni organizaciji in ostalim DPO. Na temelju morebitnih dopolnitev in sprememb smernic se bo pristopilo k izdelavi končnega predloga gospodarskega načrta. Plan za 1979. leto predstavlja nadaljnjo fazo izvajanja našega srednjeročnega plana in razvojno-sanacijskega programa, ki 2 št 4 nov. 1978 temelji na našem samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1976—1980. Poleg naših izhodišč mora naš letni plan upoštevati tudi izhodišče Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS in občine Izola za obdobje 1976—1980 v letu 1979. V tem letu se moramo usmeriti predvsem na realizacijo sledečih ciljev (povzeto po smernicah gospodarskega načrta DO Mehanotehnika za leto 1979): — še naprej razvijati samoupravne odnose — zagotoviti nadaljnji razvoj z razvojem novatorstva in inventivne dejavnosti — kadrovanje in stimuliranje delavcev na osnovi rezultatov dela — dogovarjanje marketing koncepta — večanje produktivnosti dela in izkoriščanje strojnih kapacitet — racionalno gospodarjenje z obratnimi sredstvi — dograjevati integrirani sistem naše DO na skupnih tehnoloških in tržnih osnovah — urediti dohodkovne odnose s subjekti izven naše DO — sprotno spremljanje izvrševanja plana. Predvideni osnovni kvantitativni parametri za plansko leto 1979. 1. Proizvodnja je planirana v znesku 480.000.000,din po D IS vrednosti kar predstavlja 45 % povečanje v odnosu na plan 1978. leta. 2. Planirani output v vrednosti 730.000.000 din predstavlja v odnosu s planiranim za 1978. leto porast 41 %. 3. Planirana je nabava materiala v vrednosti cca 340 mio din za celo DO. Od tega se planira uvoz materiala v vrednosti cca 80 mio din. Povečanje nabave materiala je predvideno v odnosu na povečanje obsega proizvodnje. 4. Plan zaposlovanja novih delavcev je narejen na temelju letnega plana proizvodnje in nabave osnovnih sredstev. Predvideva se rast obsega delovne sile v 1979. letu za 85 delavcev, kar predstavlja 5 % povečanje v odnosu na število zaposlenih v 1978. letu. Tako bi imela Mehanotehnika v 1979. letu 1691 zaposlenih. 5. V skladu s planiranim povečanjem proizvodnje ter investicijskim reševanjem obstoječih problemov se predvideva za plansko leto 1979 investicije v skupnem znesku 76.800.000 din. Največji del skupne planirane investicije za 1979. leto predstavlja izgradnja novih objektov kot so: — nove proizvodne hale — zračna hala za skladišče repro-materiala — medetaža v ekspeditu — garaže in novo centralno odlagališče odpadnega materiala. 6. Planirana credstva za družbeno socialni standard v 1979. letu bi se povečala za 58 % v odnosu na pla- Fliper Izdelovanje vijakov nirana za 1978. leto. Za reševanje stanovanjske problematike so predvidena sredstva v znesku 13.100.000 din. Potem se za stroške regresiranja prehrane in regresa za letni dopust predvidevajo sredstva v znesku 10.750.000 din, za druge namene kot so nagrade jubilantom, odhodnine, in dotacije sindikatu v vrednosti 1.340.000 din. 7. Na temelju vseh zgoraj predvidenih elementov se je nazadnje pristopilo k izračunu rentabilnosti in finančne uspešnosti. Planirani skupni prihodek za leto 1979 bo rezultat maksimalnega zalaganja vseh delavcev, kajti če primerjamo planirano z rezultati 1978 dobimo indeks 145. Skupen prihodek je planiran v višini 889.000.000 din. Ko se od skupnega prihodka odbijejo stroški poslovanja v znesku 545.640.000 din ostane • 343.360.000 din dohodka. Iz tako dobljenega aohodka smo dolžni pokriti vse obveznosti do širše družbe sprejete z zakoni, družbenimi dogovori, oziroma samoupravnimi sporazumi v znesku 110.350.000 din in nam ostane čistega dohodka v znesku 233.010.000 din, ki bi ga po planu takole razporedili: za osebne dohodke za skupno porabo za poslovni sklad za rezervni sklad 162.000 din 24.200.000 din 39.410.000 din 7.400.000 din Na koncu je potrebno opozoriti, da se je pri izdelavi plana posvetilo posebno pozornost formiranju sredstev za akumulacijo. Akumulacija je planirana v vrednosti 8 % od skupnega prihodka kar je za 191 % več kot je bilo planirano za leto 1978. Postopek nastajanja novih proizvodov v MT Proizvodna problema- tika v TOZD Vijakarna Romano Mekiš Zbiranje idej Zbiranje idej za nove proizvode traja neprekinjeno preko celega leta, in sicer brez kakršnihkoli razpisov ali natečajev. Vse ideje morajo biti naslovljene na Oddelek za analize trga, oziroma na voljo tega oddelka, kjer se zabeležijo v prijavno knjigo. Poleg vpišemo še ime avtorja in kratek opis predloga. Idejo lahko prijavi posameznik, skupina delavcev Mehanotehnike ali kdo drugi, izvor ideje pa je v celoti stvar predlagateljeve iznajdljivosti, oziroma njegove domiselnosti z upoštevanjem izvirnosti. Tiste ideje, ki jih sprejme komisija za nove proizvode v ožji izbor, naj bi bile nagrajene. Prva ocena idej Vodja analize trga izloči tiste predloge, ki se ne vključujejo v srednjeročni program Mehanotehnike. Prav tako se tu izločijo popolnoma neuporabni, nesmiselni predlogi, ki bi pri nadaljnjem delu samo obremenjevali komisijo za nove proizvode (KNP). Priprava idej za KNP Zaradi večje učinkovitosti KNP morajo biti predložene nove ideje ustrezno skicirane in opremljene s pojasnilom. Vodja oddelka za analizo trga zahteva od prijavitelja ali jih izdelajo v oddelku. Kolegij za nove proizvode — ocenjevanje idej KNP skliče vodjo oddelka za analizo trga po potrebi, oziroma takrat, kose pojavi kakšna zanimiva ideja. KNP sestavljajo: — direktor DO, — vodja marketing sektorja, — komercialist, — vodja analize trga, — vodja prodaje na domačem trgu, -vodja izvoza, — vodja razvoja, — direktor TOZD, — v izjemnih slučajih postane lahko začasni član kolegija katerikoli delavec Mehanotehnike. Na KNP pregledajo vse predložene ideje in jih razporedijo na nezanimive in na tiste, ki jih predlagajo v natančnejšo obdelavo. KNP predstavlja v tovarni edini odgovoren organ za uresničevanje novih idej do končnega sprejetja in predaje v izvedbo TOZD. Tako je KNP prisoten tudi za ocenjevanje finančnega rizika pri prodaji novega proizvoda (ali novega programa proizvodov), prav tako tudi zadolžuje posamezne člane kolektiva za izvajanje nalog. KNP mora organizirati svoje delo izključno na poslovnih osnovah, zato naj uporablja vedno enake kriterije in enak sistem ocenjevanja. Kriteriji so: — večja stabilnost prodaje, -večja udeležba na trgu na račun konkurentov, — večji dohodek podjetja, — enakomernejša zasedba proizvodnih kapacitet, — prodajno strateški vidiki, — hitrejši napredek tehnologije, — razširitev proizvodnje ob smotrnejši razdelitvi dela in s tem dvig produktivnosti, (Nadaljevanje na 3. strani) Celo leto se je TOZD Vijakarna ob realizaciji planskih nalog srečevala in se še vedno srečuje z naslednjimi težavami: Oskrba z orodji za proizvodnjo je bila vseskozi kritična. Domači dobavitelji niso do danes realizirali naročila, katera bi na osnovi podpisane pogodbe morala prispeti v našo DO februarja meseca. V opravičilo navajajo izpad repromateriala, ki ga njihov dobavitelj uvaža. Uvoz orodij za naše potrebe ni dovoljen. Od naših dobavi-tevljev smo zahtevali, da nam dovolijo uvoz določenih orodij. Šele po pridobitvi navedenega pristanka, smo lahko merodajnim organom v Beogradu vložili prošnjo za uvoz. Ker pridobitev dovoljenja ne gre tako hitro, je trenutno stanje tako: Za delne potrebe imamo dovoljenja za uvoz. Imamo naročena orodja v Italiji in čakamo na realizacijo le-tega. S tem pa v precejšnji meri „čaka" tudi proizvodnja. Repromaterial — surovine Tudi na tem področju seje dogajalo, da je tu pa tam posamezni material prihajal z zamudo. V septembru in oktobru pa je ta situacija postala super kritična. V ilustracijo naj navedem, da nimamo na zalogi posameznih dimenzij žic, na osnovi porabe pa bi je moralo biti v skladišču stalno od 10 do 20 ton. Enaka situacija pa je tudi z materiali za avtomatnico in to za izdelke za zunanje kupce, kakor za polizdelke za TOZD Tehnične igrače. Zastoji strojev, stalno prestavljanje strojev iz ene na drugo dimenzijo bo povzročilo izpad proizvodnje za oktober mesec od 30 do 40 % v odnosu na plan. Delovna sila Na dnevnem redu so izostanki zaradi bolniške, opravičenih in neopravičenih dopustov. Pri nas velja parola: Jutri ne pridem, daj dopust ali si ga sam vzamem. Disciplinska komisija vsaj v naši TOZD ne funkcionira. Objektivni razlog za to situacijo je delno v zahtevani proceduri, s katero se nobeden član noče ali ne zna ukvarjati. Čakamo na novi samoupravni sporazum s centralno komisijo. Iz navedenega je razvidno, da je nabava v precejšnji meri tarča naše proizvodne problematike. Strinjamo se in smo večkrat potrdili, da vsebuje možno pravočasno nabaviti določenega materiala. Dejstvo pa je tudi to, da v ogromni meri primanjkuje dvostranskega komuniciranja: Če nabava ne more realizirati izdanega naročila, bi bilo potrebno to sporočiti, skupaj analizirati, se dogovoriti o zadevi in ukrepati s spremembo, rebalansi- Standardizacija Vladimir Grego Pojem standardizacije pomeni predpisovanje in uporaba standardov in tehničnih normativov. Zakon o standardizaciji določuje standarde — predpise, ki se predpisujejo: 1. za zagotovitev enotnosti jugoslovanskega trga, kakor tudi enotnosti tehničnih in tehnoloških sistemov. 2. za razvoj in pospeševanje proizvodnje, tipizacijo in unifikacijo, kar pomeni izboljšanje delovnih procesov in postopkov. 3. za varstvo potrošnikov in zanesljivost proizvodov, kar je bistvenega pomena za potrošnika. V SFRJ te predpise poznamo kot Jugoslovanske standarde (okrajšano JUS), v mednarodnem merilu so to ISO standardi, velikokrat pa se sklicujemo na nemške predpise DIN-standarde. Standardi temeljijo na preverjenih rezultatih, ki so usklajeni z mednarodnimi standardi, vsebujejo opombo in oznako mednarodnega standarda. JUS — Standarde uporabljajo v skladu z zakonom o Standardizaciji vse organizacije združenega dela in sicer: — v proizvodnji ter opravljanju storitev — pri projektiranju, konstruiranju, gradnji in vzdrževanju objektov. OZD so dolžne, da pri opravljanju svojih dejavnosti izpopolnjujejo zahteve glede kakovosti proizvodov, kot jih predpisujejo standardi. Preden gre proizvod v promet, se mora OZD prepričati ali proizvod ustreza pogojem in zahtevam, katere so določene s temi predpisi. Pri uvoženih proizvodih pa je dolžnost uvoznika, da preveri ustreznost uvoženega proizvoda. Jugoslovanski standardi se preverjajo (ponovno pregledajo) vsakih pet let. Na predloge in pripombe tehnologije proizvajalcev se stare standarde obnovi, dopolni, oziroma črta in izda nove. Na osnovi pripomb proizvajalcev izdela komisija za standarde pri Zavodu za Standardizacijo osnutek za nov, oziroma revizijo standarda. Komisijo za standarde sestavljajo strokovnjaki za ustrezna področja iz OZD, tako da so interesi tehnologije neposredno zajeti v standardih. Osnutek novega standarda mora biti objavljen tako, da je dostopen vsem delovnim ljudem in občanom. Na ta osnutek lahko vsak da svoje mnenje, pripombe ali predloge, kar mora komisija pri obravnavi osnutka in ko sprejme nov standard, upoštevati. Ko je standard sprejet, izide predpis o uporabi standarda. Predpis izda direktor Zveznega zavoda za standardizacijo in s tem je določeno, ali je poraba standarda obvezna v celoti ali deloma. Kako je z našo Standardoteko? Dejstvo je, da so v naši zbirki standardov standardi z letnicami do 1975. Očitno je, da je po letu 1975 izšel marsikateri nov standard, ki sodi v okvir naše DO in da se v nekaterih primerih sklicujemo na standarde, ki so izven uporabe. Pretresti bo treba Uradne liste SFRJ od 1974. naprej, izločiti, kar je neveljavnega in naročiti standarde, ki so na novo izšli, Sosror**// 3>c4ito„ ^J" Pi CR VCNu fr % FM(yr,o ti~lR£(Xo\lflt m ZANATSKA nADNJA S I T O T I S A K KOV^oFAT° tk«rov. J&. Da bi bila igrača skate boad potrebna,spremembe priča tudi ta dopis naslovljen oddelku za reklamacije. Mo*m da mi poialjala: a) zaključnice za kupnju u pretpiati-otplatt b) pouzečem, vaša atjcdeča izdanja: Točna adresa: Poipts namčioca:, Ako sta naš pretptatnft, motimo Vas da napišete svoj pretplatnički broj: . Adresa: Tugoslavenski leksikografski zavod, 41001 Zagreb, pp 410, žiro račun kod Službe drušl venog knjigovodstva, fikjaie Zagreb, 30102-603-1419. • START , 19 IV 1978 Smotrno bi bilo pošiljati človeka na sestanke nekaterih komisij kot npr. s področja veznih elementov barvnih metalov, plastičnih mas. Na zadnjem sestanku Komisije za vezne elemente je bila poudarjena potreba po novih standardih za: — navoje — vijake s cilindrično glavo — samorezne vijake — lesne vijake — galvansko zaščito vijakov — sornike — zakovice. Mislim, da so omenjena področja aktualna tudi za našo DO in da bomo imeli kakšno pripombo pri osnutkih za nove standarde. POSTOPEK NASTAJANJA NOVIH PROIZVODOV V MT (Nadaljevanje z 2. strani) — relativno majhno povečanje osnovnih sredstev, — zmanjšanje odstotka vloženega dela z ozirom na končno oceno, — povečanje obratnih sredstev. Vodja oddelka za analizo trgov poskrbi za ureditev rezultatov ocenjevanja, sestavi zapisnik in ga razdeli vsem članom KNP. Priprava, ocen časa in stroškov Sprejete ideje dobita z vso dokumentacijo vodja razvoja in vodja marketing sektorja. Vodja analize trga odda v določenem roku poročilo vodji marketing sektorja. V tem poročilu so navedene zahteve, ki izhajajo iz stanja na trgu, oziroma iz proizvodov konkurenčnih tovarn. Vodja razvoja poskrbi za ocene časa izdelave, dokumentacije, prototipa in orodij. V tej fazi se izdela v razvoju informativno tehnološka dokumentacija za vsako sprejeto idejo posebej. Detajliranost omenjenih načrtov določi KNP že ob sprejemanju, in sicer z ozirom na pomembnost ideje. Razvojni oddelek mora biti tako organiziran in mora imeti ostale možnosti za normalno opravljanje svojega dela. Izbrane ideje pošlje vodja razvoja na študij otroškim psihologom in skrbi v vseh pogledih za uresničevanje ideje o „Dobri igrači". V slučaju komercialnih igrač pripravi Razvoj oceno stroškov, ki bodo nastali do predaje projekta novega izdelka TOZD v poskusno delo. Tudi vodja razvoja preda v določenem roku vodji Oddelka za analizo trga ustrezno poročilo. Priprava prototipa Vodja razvoja poskrbi za izdelavo prototipa v lastnih delavnicah, sodeluje z orodjarno, kooperanti ali z avtorjem ideje. Prototip mora biti izdelan v določenem roku. Tržne raziskave Vodja Analize trga organizira raziskavo trga z ozirom na predlagane nove ideje. Glavni prodajni centri tovarne, naj bi pošiljali vodji Marketing sektorja podatke o konkurenčnih izdelkih preko celega leta, in sicer s celotnega področja, ki je zanimiv za Mehanotehniko. Vodja Marketing sektorja naj zbere gornje podatke do ponovnega sestanka KNP. Določanje nivoja kvalitete Pri določanju nivoja kvalitete je potrebno predpisati okvirne izhodne lastnosti izdelka in njihovo dovoljeno odstopanje od predpisov. Z ozirom na poslovno politiko in na konkurenčne izdelke, določimo optimalno kvaliteto, to je tako, ki še ne preobremenjuje proizvodnje. Gornje zahteve določijo: — vodja Marketing sektorja, — direktor TOZD, — vodja tehnične kontrole; Za izvedbo aktivnosti sektorja. v določenem roku je odgovoren vodja Marketing Končna ocena predlogov Vodja Marketing sektorja skliče KNP potem, ko preveri, da so opravljene vse predhodne aktivnosti. Na tem sestanku mora biti prisoten tudi direktor TOZD Orodjarna in vodja tehnične kontrole. Zbrani še enkrat pretehtajo vse predlagane ideje in izločijo tiste, ki iz kakršnihkoli razlogov niso perspektivni. Za ostale določijo: -naziv izdelka, — opis funkcij izdelka, — življenjsko dobo, — nivo funkcionalne kvalitete z upoštevanjem ustreznih standardov in mednarodnih priporočil, — oceno uporabne vrednosti (dobre igrače), — smernice za dizajn, — proizvodnja letne količine, — željeni rok začetka proizvodnje, — prodajna cena. Sklepe KNP zberejo v zapisniku, ki ga dobijo vsi prisotni. Tako je oblikovan predlog za Gospodarsko komisijo. Sprejem novih izdelkov Dokler Gospodarska komisija TOZD ne sprejme novih proizvodov, se v proizvodnji ne more začeti nobena akcija. Do tega sklepa se namreč lahko prekine razvijanje novega proizvoda ob vsakem sestanku KNP. Ideje, ki jih sprejme Gospodarska komisija bomo ustrezno honorirali in s tem vzpodbudili tudi ostale delavce k razmišljanju. Posebno bomo pazili na oceno izvirnosti, ki ima lahko značaj industrijske lastnine ali inovacije. V obeh slučajih bo gospodarska komisija postopala po pravilniku o inventurni dejavnosti ali po samoupravnem sporazumu. Omenjena komisija bo sprožila tudi postopek o zaščiti industrijske lastnine. Predsednik komisije za inventurno dejavnosti informira vodjo oddelka za analizo trga s poročilom o strokovnem stališču komisije do industrijske lastnine in poda pismeni predlog samoupravnim organom v potrditev. RAZISKAV, Si DOLOČANJI nivoja min PRIPRAVA KOMISIJA ZA 4 'NOVK PROIZ (KNP) Z BI RANJ £ OC£NJ£VANJt ir PR/PR OCCN ČASA IN STR ORODJARNA PRIPRAVA PROTOTIPA * w /7>k gospodarska 7\ Verjetno gre za majhno pomoto naših kooperantov. Izrezki iz revije „Start" se včasih pojavijo v nadkartonih kot kontrolni listki. Mogoče se z našimi kontrolnimi listki kdo naročuje na revijo Start? 'I i -,*%i i strokovni: R A2I S K A V £ <]| PROIZ VODNA PROB LEMATIKA V TOZD VIJAKARNA (Nadaljevanje z 2. strani) ranjem ali podobno. Tega primanjkuje na vsakem koraku in vsakodnevno. Na urgenco, kako je z določenim materialom ali orodjem, ne zadostuje odgovor; „Smo urgirali, niso nam poslali, prispe čez določen čas..." Tega se ne more proizvajati. Te elastičnosti, ki nam manjka na relaciji nabava-proizvodnja, primanjkuje tudi v vrstah vodstvenega kadra v TOZD in okoli TOZD: „Važno je, da se da občutiti na vsakem koraku, povsod, zato je potrebno to stanje spremeniti. Z zavestjo? Da, če jo imamo, če pa ne, drugače, kar pa je druga tema. Pričakujem, da se bo našel posameznik, ki bo mnenja, da sem situacijo preveč črno orisal. Vsi, ki so takšnega mnenja, naj se oglasijo, saj bom zelo srečen, če me prepričajo, da ta hudič ni tako črn, kakor izgleda. Klubi samouprav- ljavcev Boian Marinšek Ob tem naslovu se bo marsikateri bralec vprašal, kaj ta klub samoupravljalcev pravzaprav je. Čeprav je bilo v letu 1976-77 o tem mnogo govora, ko smo sprejemali samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba, smo vsebino tega kmalu potisnili v pozabo, kot to storimo z marsikaterim samoupravnim aktom, vendar pa si moramo vsebino ponovno priklicati v spomin, če hočemo kaj več zvedeti o nalogah kluba. V občini Izola je pristopilo h klubu samoupravljalcev, oziroma ga je organiziralo ca. 80 % TOZD, DO in DS. Klub so soustanovili tudi DPO v občini in krajevna skupnost. Zaradi razlogov, ki jih v tem članku ne bi omenjal, klub samoupravljalcev v Izoli ni mogel takoj zaživeti in delovati, da ga pa v občini nujno rabimo, ni dvoma. Zakaj ga potrebujemo, nam bo jasno, ko se bomo pobli-že seznanili z nekaterimi bistvenimi nalogami kluba samoupravljalcev. Primarna naloga kluba v naslednjem obdobju je, da idejnopolitično usposobimo čimveč aktivistov, ki delujejo v naših političnih in samoupravnih organih. Osnovno idejnopolitično izborazbo si bodo morali preko kluba in delavske univerze, ki je izvajalka tega izobraževanja, pridobiti tudi vsi delegati v skupščini družbenopolitične skupnosti ter SIS. Torej gre za idejnopolitično izobraževanje preko seminarjev in ostalih oblik izobraževanja. Verjetno nam je vsem znano, kakšno je bilo družbenopolitično izobraževanje do sedaj. V večjih DO in TOZD so organizirali nekaj seminarjev ob ustanovitvi delavske kontrole ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu in to je bilo tudi vse. Te trditve niso iz trte zvite, ampak so rezultati analize, ki je bila narejena v DO Mehanotehnika in bivšem Delamarisu. Ker je tako stanje na tem področju zaskrbljujoče, je ravno klub samoupravljalcev tisti, ki se bo moral spopasti s to problematiko. Po podatkih, ki so na voljo pri občinskem svetu ZSS in SZDL, bo moralo skozi določeno obliko izobraževanja kar 1508 delegatov in ostalih aktivistov. Na jasnem smo si lahko, da smo za dosledno izvajanje in spremljanje dogajanj v razgibanem samoupravnoso-cialističnem sistemu premalo strokovno podkovani. Primanjkuje nam osnovnega ekonomskega, delegatskega samoupravnega znanja. Ni potrebno, da bi bili vsi na vseh področjih strokovnjaki, vendar pa neke osnove moramo imeti, da lahko sledimo dogodkom in delujemo tako, kot nam narekuje ustava in zakon o združenem delu v okolju, kjer živimo. Programi izobraževanja so narejeni. Pričeti je potrebno z delom. Tako predvidevamo, da bodo stekli prvi seminarji meseca decembra. Druga taka naloga je organizirati strokovno pomoč samoupravljalcem in njihovim organom. Ta pomoč bi se izražala predvsem na področjih urejanja interne samoupravne zakonodaje, uvajanja samoupravnih odnosov, pred-(Nadaljevanje na 4. strani) mi L'1978 “•% i. • t 4 . . i i 3 Predstavljamo vam Novi direktor TOZD Pliš igrače Materija tov. Rajko Grl j 1. Tovariš Grlj, povejte nam kaj o sebi, o dosedanjih zaposlitvah ... — Po poklicu sem učitelj matematike in fizike. Poučeval sem na osnovni šoli v Podgradu. Izhajam torej iz negospodarske sfere; z nekaterimi splošnimi problemi gospodarstva sem bil seznanjen na ravni občine kot član občinskega komiteja ZK in drugih občinskih institucij, praktično pa podoživljam te probleme in spremembe najbolj v tem trenutku. 2. Kakšen je bil vaš prvi vtis ob prihodu v našo delovno organizacijo? — Prvo srečanje je potekalo v znamenju radovednosti in v upanju, da bom kos odgovornosti, ki sem jo sprejel. Zamišljena predstava o poslovanju v gospodarstvuu: odkrito soočanje interesov, argumentirano dogovarjanje in primerna strokovna raven dela, se ni porušila in mislim, da del tega srečujem ob teh prvih stikih v naši delovni organizaciji. 3. Kakšni se vam zdijo ljudje, prostori, delovni pogoji v TOZD? — V naši TOZD je pretežno ženska delovna sila iz okoliških krajev, kar daje našemu kolektivu pečat homoge-' nosti. Skupne značajske poteze in navade poenostavljajo pristop in vzpostavitev stikov med ljudmi. Delovni prostori so neprimerni in kot posledica tega zelo težavni delovni pogoji, vendar te težave veliko lažje premagujemo ob pričakovanju dograditve novih delovnih prostorov in adaptacije starih. 4. Kaj menite, da bi bilo dobro spremeniti, reorganizirati, da bi bila naša TOZD takšna, kakršno si želimo? Omenil sem že, da bo potrebno urediti primerne delovne pogoje, pritegniti kvalitetne kadre ob jasno začrtanih smernicah razvoja in izobraževati člane našega kolektiva v smislu aktivnejših samoupravljalcev. 5. Kako si predstavljate bodočnost TOZD Pliš igrače Materija? Srednjeročno gledano planiramo predvsem osvojitev domačega trga, postopoma pa tudi izvažanje v razvite države. Nerealne so težnje po skokovitem večanju tako števila zaposlenih kot proizvodnje. Ocenjujemo, da je bodočnost kolektiva okoli 80-100 zaposlenih, velika prožnost proizvodnega procesa in boljša kvaliteta izdelkov. Ker z uvajanjem nove tehnologije (v ožjem smislu) bistveno ne moremo povečati produktivnosti ob sedanji proizvodni usmeritvi, je naša prva naloga dvigniti raven organizacije dela. 6. Vemo, da je hitra in kakovostna informiranost eden od osnovnih pogojev za dobro tekoče delo, za samoupravljanje . .. Kakšni so vaši pogledi na to? Popolnoma se strinjam in mislim, da je pošteno in razumljivo informiranje osnovna naloga vodstva delovnega kolektiva. KLUBI SAMOUPRAVLJALCEV (Nadaljevanje s 3. strani) vsem iz vidika uresničevanja zakona o združenem delu. V ta namen bo sestavljen ustrezni team, ki bo deloval v klubu in pri katerem bo mogoče dobiti potrebno pojasnilo o problematiki, ki izhaja iz zgoraj navedenih področij. Tretja zelo pomembna naloga je priskrbeti čimveč gradiva o socialističnem sistemu, samoupravljanju, delegatskih odnosih, o interni in eksterni zakonodaji ipd. Vso to gradivo moramo zbrati v knjižnici, katero bi lahko obiskal sleherni delavec samo-upravljalec, ki se bo hotel sam izpopolnjevati na tem področju ali kakorkoli drugače uporabiti zbrano gradivo. Naslednja naloga kluba samoupravljalcev je organizirati tribune, okrogle mize o problematiki samoupravljanja. Na teh zborih bi obravnavali konkretne teme s področji: samoupravljanja. Zakaj take oblike? Gre za oblike dela, s katerimi je mogoče najpristneje obravnavati določeno problematiko iz vsakdanjega življenja v TOZD, DO, DS, DPO itd. Način monotonega predavanja na seminarjih je za delovnega človeka, ki opravlja 8 ur dela, nezanimiv, grobo rečeno, mučen. Zato se je ta oblika izmenjave mnenj najbolj obnesla. To so naloge, katere bo moral izolski klub samoupravljalcev izvesti v naslednjih dveh letih. Povedati moram, da smo v Izoli nekoliko v zaostanku z aktivnostjo kluba. Nekateri klubi, kot so koprski, celjski, mariborski, Ljubljana-Bežigrad, že precej naredili in že iščejo nove poti delovanja. Res pa je tudi, da v Sloveniji v marsikateri občini niso organizirali kluba samoupravljalcev, čeprav ga nujno potrebujejo. To stanje je bilo prikazano na posvetu klubov samouprav Ijalcev republike Slovenije, ki je bil v Kopru dne 7. oktobra 1978. Ob tej priliki je bila izrečena kritika DPO, predvsem pa sindikalnim svetom ZSS v občinah, v katerih klubi še niso ustanovljeni. Na koncu prispevka upam, da je članek dosegel svoj namen in da imate sedaj jasnejšo predstavo o nalogah in načinu delovanja kluba samoupravljalcev. Sicer pa bomo konkretneje o delu kluba obveščali ustanovitelje preko njihovih glasil. 00 ZK poročajo OOZK Tehnične igrače: Povzetki na temo Delavec odgovoren gospodar svojega dela OOZK Tehnične igrače V OOZK Tehnične igrače obdelujemo posamezne teme iz resolucije VIII. kongresa ZK in gospodarskega načrta DO za leto 1979. Skupina pripravi določeno temo za obravnavo s primerjavo stanja v TOZD in OZD. Tem je deset. Po dveh letih izida ZZD se v naši OZD ne moremo zadovoljiti z rezultati na področju nagrajevanja po delu. Bistvenega pomena je, da delavec s svojim vestnim delom in z zavestjo dobrega gospodarja lahko vpliva na boljšo gospodarnost skupine, enote, TOZD in OZD. V obstoječem samoupravnem sporazumu, o skupnih osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke so zajeta neka merila, vendar še vedno pomanjkljiva, predvsem zato, ker se sprejetih meril ne držimo. Odpraviti moramo neenake pogoje dela med posameznimi DE v TOZD in OZD, urediti delovne normative (tudi za režijske delavce). S tem se je pokazala potreba po ukinitvi popravljanja norm po lestvici. Predvsem so prikrajšani delavci, ki z vestnim in gospodarnim delom opravljajo svoje delovne obveznosti. Vsi člani kolektiva si moramo prizadevati, da bodo nova merila dela čimbolj zajemala nagrajevanje prizadevnosti delavca, vzpodbujala boljšo gospodarnost z materialom, delovnimi sredstvi, inovacijami in racionalizacijami in s tem ustvariti pogoje nagrajevanja kot jih zahteva ZZD. Na področju planiranja moramo celotni kolektiv seznaniti s predlogom gospodarskega načrta za leto 1979. Javno razpravo moramo organizirati tako, da bomo gospodarski načrt po razpravi odgovorno sprejeli za svojega vsi delavci DO. Sleherni delavec se mora naučiti odgovorno odločati in samoupravljati. Smernice dela sindikata kovinarjev Slovenije Bohinec Venčeslav V Velenju je 5. oktobra zasedala 2. skupščina sindikata kovinarjev Slovenije na kateri smo ocenili delo v minuli štiriletni mandatni dobi in začrtali smernice za bodoče delo in naloge, ki se postavljajo pred zvezo sindikatov. Osnova za oceno našega dela in aktivnosti so bili sklepi 7. kongresa ZKS, 8. kongresa ZSS in 4. kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Značilno za to obdobje je bilo sprejemanje nekaterih zakonov pomembnih za uresničevanje ustave in uveljavljanje družbene vloge sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, ki je opredeljen z ustavo še bolj pa z zakonom o združenem delu. Uveljavljanju samoupravnega organiziranja delavcev v TOZD in DO je republiški odbor ZSS posvečal veliko pozornosti in skrbi za odpravo nekaterih problemov, ki predstavljajo ovire za dosledno realizacijo samoupravne organiziranosti kot pogoj za uresničevanje teženj delavcev, da dejansko odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. Zato je bila usmerjena precejšnja aktivnost SO sindikata v obravnavanje samoupravnih sporazumov v TOZD, iz katerih se je zaključilo, da še vedno nismo odpravili tendenc preoblikovanja TOZD v neka ,,mini podjetja", katerih nosilci so bile večinoma poslovodne in strokovne strukture v TOZD. Taka miselnost je v nasprotju z ustavo in zakonom o združenem delu ter s težnjami delavskega razreda v gospodarskem napredku TOZD in v gospodarskem napredku družbe. Zato bomo v zvezi sindikatov nastopali proti takim težnjam z vso resnostjo in omogočili, da se zgodovinski proces združenih delavcev ne omaje. Ustvarjene imamo osnovne pogoje za življenje delavskega razreda in razvoj naše družbe, zato razčiščevanje dilem ni več potrebno. Mirno lahko trdimo, da smo v sindikatih dosegli določene uspehe, seveda še zdaleč ne vse, kajti iz leta v leto postajamo bogatejši in soočeni z novimi izkušnjami. Mirno lahko trdimo, da je sindikat zaživel, zlasti v TOZD, to pa je bistvenega pomena, saj cela naša organizacija sloni na OOS in sindikalnih skupinah, kjer so delavci organizirani in od koder uresničujejo svoje interese. Da bi dosegli še večjo učinkovitost OOS, bodo 10 sindikata dobivali še dodatne naloge in veliko politično odgovornost kot nosilec pobud in aktivnosti uresničevanja novih odnosov v združenem delu. X. kongres ZSMS Martin Podobnikar Rdeča vrtnica, simbol Nove Gorice, njene mladosti, lepote in cvetočega življenja v svobodi, je od četrtka (12. X.) do danes dobila še nov blesk žive mladosti. Goriška mladina je z njimi pozdravila vrstnike iz vse Slovenije, delegate desetega kongresa, napredne, socialistične slovenske mladine. Rdeči cvetovi na steblih so bili znak dobrodošlice, kakršno zna pripraviti mladim samo mlado mesto, tisto, katerega temelj so položili komaj pred tridesetimi leti. Trne so gostitelji ovili s srebrnim papirjem, da ne bi ranilo mladih rok. Toda ti mladi ljudje, zbrani iz vseh šestdesetih slovenskih občin, predstavniki 380.000 Slovencev, ki še niso dopolnili 27 let, se vse tri delovne dni kongresa niso izogibali trnju. Saj se mu tudi niso mogli, preveč je še posejanega na steblih uspehov, ki jih mladini tudi v zadnjem štiriletnem obdobju nihče ne zanika, niti jih ne skuša podcenjevati. Predsednik Tito, velik ljubitelj mladine, saj vsako leto z njo praznuje, rad poudarja, da imamo zares imenitno mladino, saj s takšno, ki je pripravljena nadaljevati velika dejanja prejšnjih generacij, naša dežela lahko zanesljivo koraka v prihodnost. Zato ji dajmo široke možnosti, da bo delala in ustvarjala. Interesi in hotenja mladih ljudi pri reševanju ekonomskih, političnih, kulturnih, socialnih in drugih problemov naše socialistične samoupravne družbe so neločljiv del interesov in potreb delovnih ljudi in občanov mesta in vasi. Takšna je tudi načelna opredelitev zveze socialistične mladine, toda ali je tako tudi v praksi? So mladi in njihova organizacija resnično vključeni v vsakodnevno odločanje in razreševanje problemov v delovnih organizacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih, v društvih, v krajevnih skupnostih, družbeno političnih skupnostih, na vseh področjih družbenega življenja in dela. Na 10. kongresu ZSMS je bilo izmenjanih mnogo mnenj, posebno v oviranju mladine pri njihovem delu, problematiki posameznega mladinca v današnji družbi in v težnjah za boljši jutri naše družbe. Precej poudarka so delegati dali na socialno, ekonomsko politično, kadrovsko, kulturno in organizacijsko problematiko. Seveda so na kongresu razpravljali tudi o problemih, ki jih tarejo in o napredku, za katerega se borijo na vseh področjih. Predvsem so kritično razpravljali o socialnem stanju mladega človeka, o njegovem udejstvovanju pri samoupravljanju, pri borbi za boljši jutri ter o načinu informiranja, posebno o preveč s tujkami in s preveliko strokovnostjo opremljenimi sredstvi za informiranje. Za v bodoče poudarjajo delavnost (pridobivanje avtoritete) vseh mladih s pomočjo ostalih članov naše družbe in s tem uresničevati stalni cilj družbe — dviganje blaginje in zavesti - duševnosti človeka. Vsemu temu se bo moč izogniti, če bodo mladi imeli vodilo, ki jim ga je v pozdravni brzojavki novogoriškemu kongresu zapisal Edvard Kardelj: „V vsakodnevnem življenju in delu mladi preverjate svoja stališča, hotenja, ideje in akcije ter prispevate k razvoju socialističnega samoupravljanja. Preverjate tudi svoje napake. Četudi brez napak ni akcije, in samo tisti, ki nič ne dela, ne greši, se je vendar treba učiti na napakah, da se ne bi ponavljale. Veseli me, da je ravno mladina bila med tistimi, ki se z nedejavnostjo nikoli niso hoteli pomiriti in zato je tudi hotenje po svobodi, po uresničitvi pravic človeka, delavca, občutek odgovornosti za to uresničitev tako močno prisotno v vrstah naše mladine." Ves svet ve, da je mladina njegova prihodnost. Mladina pa je tudi naša resničnost, naša sedanjost. Zato novogoriški delovni dogovor slovenske mladine ni enogovor mladega rodu — in tudi ne more biti, saj so problemi mladine tudi problemi vse družbe in jih tako moramo tudi sprejemati — ampak njegov prispevek, ko gradimo družbo svobodnih, naprednih in ustvarjalnih ljudi, ki jih ni moč ločevati na „stare" in „mlade". Mladosti revolucionarja nikoli nismo šteli po letih, ampak po njegovi pripravljenosti, odgovornosti in mladostni gorečnosti, s katero stopa v boj za uresničenje idealov delavskega razreda. Mladina našega trenutka pa je takšna. Pakiranje iivalnih strojev Izdelovanje svinčnikov Nekaj o pikniku delavcev Mehanotehnike Bojan Marinšek Kljub vsem neprijetnostim, ki so nas spremljale ob organizaciji družabnega srečanja (piknika) delavcev Mehanotehnike, smo ga le uspeli izvesti. V kratkem času, ki smo ga imeli na razpolago, je bilo potrebno veliko storiti, zato je predsedstvo konference OOS imenovalo pripravljalni odbor, v katerem so bili naslednji tovariši: Mezek Ciril, Milošev Boris, Čendak Vladimir, Baričič Srečko, Mahnič Vojko, Petrinja Janko, Jurcula Josip, Vino-vrški Stefan ter Marinšek Bojan. Na prvi seji odbora smo si naloge, ki jih je treba v zvezi s piknikom opraviti, razdelili in se obvezali, da bomo naloge dosledno izvedli. Krva seja je minila v geslu „na napakah se učimo". Kritično smo ocenili lansko srečanje v Ankaranu ter poizkušali najti boljše rešitve za uspeh piknika. Tako smo vso vino, ki smo ga kupili pri kmetih v Šmarjah, Pučah in Krkavčah, natočili v litrske steklenice (kar 1200 litrov), jih hermetično zaprli, tako da je bilo pri delitvi le-teh čim enostavneje. Ravno tako smo hrano pripravili deloma že prej, tako da je strežba na pikniku šla hitreje od rok. Verjetno je prav, da v tem prispevku omenimo tudi, koliko denarja smo porabili in koliko bi ga porabili, če bi organizirali piknik v Ankaranu tako kot lansko leto. Stroški si sledijo takole: Hotel Simonov zaliv: Pijača: vino 23300 ostalo 5700 Ansambel Oktavija Brajka 20000 Jedača 53000 Priprava in realizacija piknila 9500 Uporaba prostorov 3000 Uporaba miz 1500 Skupaj 117000 Hbiel Adria Ankaran: Pijača vino 23300 ostalo 5700 Ansambel Oktavija Brajka 20000 Jedača 115000 Prevoz 10000 Skupaj 174000 Se pravi, da smo z organizacijo piknika v lastni režiji in na prostorih San Simona prihranili 57000 dinarjev. Tako je torej s stroški. Kako je piknil uspel in kako so se delavci zabavali, boste prebrali v članku Laure Lisjak, ki ga poiščite v tem glasilu. Morda še to, da je po spisku dvignilo listke za jedačo in pijačo 700 delavcev Mehanotehnike, da je bilo odne-šenih 520 steklenic z vinom, 240 steklenic ore in 60 steklenic piva. Takšni smo pač! Kljub temu pa upajmo, da bo piknil postal tradicionalen in da ga bomo vsako leto bolje organizirali in obiskali v čimvečjem številu. Piknik, piknik... Nuzdorfer Dinka iz TOZD Pisarniške potrebščine Piknik mi je bil všeč, imeli smo tri vrste mesa na izbiro, pijačo in predvsem dobro družbo. Prav žal mi je bilo, da sem morala prehitro domov. V bodoče mislim, da bi morali organizirati piknik na prosto soboto, ker posebno matere, ki so dopoldne v službi, se popoldne res ne morejo udeležiti takih zabav. Delovno soboto pa bi lahko prenesli na kakšno drugo soboto. V glavnem pa so bili vsi, ki jih poznam s piknikom zadovoljni. Štamcar Valter iz TOZD Vijakarna Na splošno gledano je bil piknik v redu, vendar sem bil jaz osebno zelo razočaran in mislim, da ne bom šel nikoli več. Sem na takem delovnem mestu, da moram večkrat koga opozarjati in opominjati na nepravilnosti. Eden izmed naših delavcev mi je že večkrat grozil, da mi bo ..plačal". Ko sem prišel na piknik, me je začel izzivati. Zahteval je naj pijem z njim. Ker tega nisem storil, mi je zlil vsebino kozarca na glavo. Mislim, da delitev pijače na pikniku ni bila dobro organizirana. Nekdo je opazil, da njegovega sodelavca ni, pa je šel v njegovem imenu po vino, tako da so nekateri pili tudi po 4 litre. Nič čudnega, če je prišlo do takih izgredov. Čekič Marija iz TOZD Tehnične igrače Zelo mi je bilo všeč. Organizacija je bila odlična, imeli smo dobro družbo, veliko hrane in pijače, tudi muzika je bila v redu. Nasploh je bilo vse v redu. Želim si, da bi tak piknik še večkrat organiziraH. Hrvatin Santina iz TOZD Tehnične igrače it. 4 nov. 1978 Naš V ■ * m m ■ počitniški dom Bojan Marinšek, Ciril Mezek O počitniškem domu na Nanosu smo že pisali, vendar še premalo, kajti delavci naše DO venomer sprašujejo, kaj je s počitniškim domom, kdaj lahko gredo vanj... Kot gotovo že veste, smo z lastnikom objekta Rajkom Krašna podpisali pogodbo o najetju že lansko leto. Plačali smo mu najemnino za dve leti vnaprej, kajti obljubil je, da bo del tega denarja porabil za gradnjo lončene peči v dnevnem prostoru. Iz tega ni bilo nič. Tako smo že pri prvem problemu: ogrevanje. Brez ogrevanja lahko letujete na Nanosu le nekaj poletnih mesecev, v ostalih mesecih pa je potrebno prostore segrevati. V dnevnem prostoru je peč, vendar daje premalo toplote za tako velik prostor, kot je tisti. Drugi večji problem je elektrika. V domu je star ameriški agregat, kateremu je bilo potrebno zamenjati jermene, da bi lahko deloval in napajal z električno energijo pro- (Nadaljevanje na 6. strani) Trebše Mihaela iz DSSS Piknik je bil prijeten, vesel, imeli smo dovolj hrane in pijače. Bilo mi je resnično všeč. Zdi se mi pa, da je bilo premalo udeležencev. Mislim, da bi lahko za naše delavce iz Materije organizirali prevoz z avtobusom, ker se mi ne zdi dovolj, da smo jih samo povabili. Želim in upam, da bi ta naša srečanja s piknikom postala tradicionalna, saj je taka oblika spoznavanja in približevanja ljudi istega kolektiva ena najprimernejših. Belac Mirko iz TOZD Orodje - remont Kraj piknika ja bil dobro izbran, tako da se ljudem ni bilo treba predaleč prevažati. Tudi čas je bil primeren, saj je obletnica ustanovitve Mehanotehnike šele novembra in takrat bi bilo premrzlo za tako srečanje. Tudi hrana in pijača je bila dobra. Edino, kar me je motilo, je bilo prerivanje za bloke za hrano. Dobro bi bilo, če bi v bodoče razmislili o kakšni drugačni obliki delitve. Zdi se mi tudi, da je bilo na pikniku malo ljudi. Mogoče bi v prihodnosti izvedli kakšno anketo o tem, zakaj ljudje niso prišli, da bi se naslednjič to uredilo. Splošni vtis pa je dober. Starc Darko iz TOZD Livarna Nisem bil na pikniku in zdi se mi, da iz naše TOZD ni bil nihče. Zanima me, kje so vzeli denar za organizacijo. Tisti denar, mislim, da ga ni bilo malo, bi lahko porabili v koristnejše namene. V naši tovarni imamo ljudi, ki so po mesece in mesece na bolniški, pa se nanje nihče ne spomni (Nimamo denarja!). Za požrtije se rabi denar, ko je zadoščeno vsem ostalim potrebam. Pri nas pa imamo še toliko nerešenih problemov. Zanima me tudi, kam so dali hrano in pijačo, ki je ostala, saj je bilo poskrbljeno za 1000 ljudi, tam pa jih je bilo mogoče največ 500. In kdo bo plačal tisto uro, ko smo šli prej domov? ! Vsakemu eno uro, to je približno 1000 ur. Bilo je v redu. Muzika, jedača, pijača, družba — vse je bilo dobro. Vino je bilo odlično. Lahko samo hvalim. Všeč mi je bilo, da je bilo blizu doma in se ni bilo treba nikamor voziti. Še si želimo takih srečanj. Če bi bilo v soboto, bi spet šla. Koderle Rozalija iz TOZD Tehnične igrače Na pikniku je bilo lepo. Prav všeč mi je, da so nam nudili priliko, da se tudi zunaj tovarne srečamo s sodelavci in jih bolje spoznamo tudi z druge strani — vzdušje je bolj sproščeno. Slišala sem tudi, ko je nekdo rekel, da bi za organizacijo takega piknika takoj prispeval 50 jurjev. Všeč mi je bilo tudi to, da je naš direktor Marjan Starc, ki je po naravi tako rezerviran, plesal z delavkami, s čistilkami, s kuharicami ... Tudi njega smo na pikniku boljše spoznali — opazilo se je, da tudi on živi z delavci, čeprav zmeraj tega ne more izkazovati, saj ima mnogo drugih skrbi. V tovarni sem slišala veliko kritik na račun piknika, toda kritizirali so samo tisti, ki tam niso bili. Prisotni smo bili v glavnem vsi zadovoljni. Gregorič Gabrijela iz TOZD Tehnične igrače Bilo mi je všeč, vsega je bilo na pretek, muzika je bila dobra. Všeč mi je tudi to, da je bil piknik organiziran v Izoli, saj se ga je tako lahko vsak udeležil. S tistim denarjem, ki bi ga porabili za prevoz, pa smo lahko kupili hrano in pijačo. NAŠ POČITNIŠKI DOM (Nadaljevanje s 5. strani) store doma. Po popravilu jermena, ki ga je bilo zelo težko nabaviti, se je izkazalo, da hladilni sistem nfe deluje v redu. Zaradi tega, ker ni električnega toka, bi lahko obiskovali dom, ker so na razpolago plinske svetilke za razsvetljavo. Vodo lahko črpamo ročno, čeprav je montiran hidrofor. Na Nanosu imamo tudi oskrbnico, ki nam dom čisti ter po potrebi kuha. Cene hrane in način oskrbovanja še ni izdelan. Govori se, da cene ne bodo visoke. Če vzamemo v poštev probleme, ki sem jih navedel, lahko rečem, da zaenkrat dom ne moremo imenovati počitniški dom, ampak samo zavetišče. Zato lahko koristijo dom nedeljski izletniki ter planinci. Za tiste, ki radi hodijo, nekaj informacij. K našemu domu lahko pridemo z več smeri, vendar bi priporočali dve, in sicer: peš pot iz Razdrtega. Avtomobil pustite pred gostilno v Razdrtem ter se odpravite peš na Vojkovo kočo. Vrh Nanosa lahko dosežete po strmi poti in po blagi poti. Časovna razlika je cca 30 minut. Ko prispete v Vojkovo kočo, se po manjšem okrepčilu odpravite po markirani poti proti zavetišču Abram, pri katerem je naš dom. Iz Razdrtega do doma boste hodili približno 3 ure. Druga pot vodi iz Podnanosa do zavetišča Abram. Po njej boste hodili 2 uri. Kako se pride k našemu počitniškemu domu z avtomobilom, smo pisa- li že v eni izmed prvih številk našega glasila. Težje je priti na Nanos le pozimi, če zapade sneg. Če se kdo odpravi gor pozimi, priporočamo dostop iz Vipavske strani. Toliko o poteh do našega doma. Verjetno bi bilo potrebno spregovoriti nekaj kritičnih besed tudi o ureditvi doma. Čas bi bil, da bi lahko naši delavci dom množično uporabljali, kajti najet je že približno leto dni. Sindikat, ki je dom najel, le-tega še ni predal v upravljanje ustreznemu samoupravnemu organu (predlog: skupni komisiji za sklad skupne porabe in družbeni standard). Ob podpisu pogodbe z lastnikom stavbe tudi ni bil opravljen popis sredstev, ki so v domu, čeprav to zahteva pogodba, ampak je bilo to opravljeno kasneje. V pogodbi tudi ni definiran odnos lastnik —Mehanotehnika, glede uporabe doma, kar bi lahko predstavljalo določen problem. Vloga strokovnega servisa v sklopu problemov, ki se nanašajo na počitniš- ki dom, pa pripada kadrovsko socialnemu sektorju, ki mora skrbeti za poslovanje doma, predvsem za organizacijo aktivnosti na področju oddiha in rekreacije delavcev. Konkretno bi se morala s to problematiko ukvarjati služba za družbeni standard in socialno delo, ki pa, z izjemo stanovanjskega referenta in medicinske sestre, praktično ne obstoja. S tem v zvezi bi bilo potrebno najresneje pristopiti k reševanju vprašanja organizirane rekreacije in oddiha delavcev Mehanoteh-nike ter obvezno zaposliti organizatorja kulturnih in telesnokulturnih aktivnosti, ki bi bil lahko tudi odgovoren za optimalno izkoriščenost doma. Do danes je bilo v zvezi s počitniškim domom opravljeno naslednje: — uredili smo zaposlitev oskrbnice, s katero je prve stike navezal že sindikat; — že pred dopusti smo zaradi precejšnjega interesa delavcev pristopiti k najnujnejšim popravilom in adaptacijam (stavba ni imela uporabnih sanitarij, v dnevnem prostoru je bil kamnit tlak, zato je bilo potrebno položiti ladijski pod, električna napeljava je bila nepopolna, gostinski pult ni bil instaliran, nabaviti je bilo treba določeno količino posteljnega perila, posode, plinskih svetilk itd.) in sicer s sodelavci iz nabave in vzdrževanja; — poskrbeli smo za požarno preventivo (problem vode, bližina gozda); — pri stalni inventurni komisiji smo naročili popis vseh sredstev, kar je bilo opravljeno 30. 8. 1978; — izdelano je večje število jedilnikov z okvirnimi kalkulacijami stroškov in predlog za višino cen ostalih storitev; — v tisku so bloki (ki bodo v prodaji podobno kot listki za kavo ali kosilo) na podlagi katerih se bodo delavci lahko posluževali uslug doma; — v izdelavi je pravilnik o poslovanju počitniškega doma. Vendar pa je za normalno poslovanje doma potrebno rešiti še naslednje probleme tehnične narave: — problem električne energije (agregat) — problem ogrevanja (v zimskem času) — problem hladilnika (v poletnem času). Dokončno mnenje o njih bodo morali dati naši tehnični strokovnjaki. Kot kaže pa bo reševanje teh treh problemov povezano z določenimi stroški (morebitna nabava novega agregata, nabava plinskega hladilnika, nabava ustreznih grelnih teles), ki pa ne bi smeli biti ovira, če hočemo, da bomo od počitniškega doma imeli to, kar od njega pričakujemo. Idejno- politični temelji organi- ziranja družbene samozaščite Vladimir Popovič Uresničevanje družbene varnosti po načelih družbene samozaščite je sestavni del boja zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih sil naše družbe za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za krepitev vloge delavskega razreda in družbenega položaja delovnega človeka. S podružbljanjem zadev varnosti in zaščite postaja delovni človek nosilec tudi te življenjske funkcije socialistične samoupravne družbe, zato je to revolucionarni družbeni proces in trajni interes delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, vseh naših narodov in narodnosti. Socialistični samoupravni družbeni odnosi zahtevajo, da se tudi v družbeni samozaščiti kar najbolj pokaže ustvarjalna vloga delovnih ljudi ter njihov interes zato, da samoupravno organizirani sistem, svojo delovno organizacijo in vse druge vrednote naše socialistične skupnosti. Različni pritiski in druge oblike sovražnega delovanja iz tujine, kot 6 št. 4 nov. 1978 mi tudi različne spodkopavajoče, kriminalne in druge škodljive dejavnosti, ki spremljajo naš notranji razvoj, terjajo, da se družbena samozaščita razvija v organiziran in učinkovit sistem družbene samozaščite, ki bo zmožen odvračati zunanje in notranje sovražnike od poskusov spodkopavanja našega ustavnega reda, družbenopolitičnega in gospodarskega sistema ter ogrožanja drugih vrednot naše družbe. Družbena samozaščita tako postaja bistveni del uspešnega obvladovanja različnih težav in odporov, ki se pojavljajo v procesu socialističnega samoupravnega razvoja naše družbe in njenega usposabljanja za to, da bi se odločno uprla vsem zunanjim pritiskom in vse spretnejšim oblikam delovanja notranjega in zunanjega sovražnika. Tako imata družbena samozaščita in ljudska obramba, čeprav jo uresničujemo različno, enak cilj, enake družbene in politične temelje, se medsebojno prepletata in dopolnjujeta ter druga na drugo opirata. Zato pa tudi razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov ter interesi varnosti, zaščite in obrambe SFRJ zahtevajo nenehno dopolnjevanje in razvijanje družbene samozaščite na podlagi idejnih in političnih temeljev določenih z ustavo in na X. Kongresu ZKJ. Delovni ljudje in občani organizirajo družbeno samozaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v enotah oboroženih sil, šolah in drugih učnih, delovnih in znanstvenih organizacijah in ustanovah. Uresničujejo jo z različnimi ukrepi in aktivnostmi zborov delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organov, organizacij in vodstev ZK, SZDL, sindikatov, ZSMS, ZZBNOV in drugih družbenih organizacijah in državnih organov. V naslednji številki bomo konkretno obravnavali Predmet in vsebina družbene samozaščite. L Trim »olimpi- ada« Razvojnega oddelka Boris Milošev Kdo je boljši in bolj vsestranski so se spraševali kolektivi dveh pisarn v razvojnem oddelku in se odločili pomeriti svoje moči in znanje v desetih (10) panogah, in sicer: 1. Tenis 2. Kegljanje 3. Balinanje 4. Kros 5. Streljanje 6. Šah 7. Namizni tenis 8. Košarka 9. Odbojka 10. Mali nogomet Pisarno „Elektro" (EL) so zastopali: 1. Hrvatin Albert (kapetan) 2. Ručna Marjan 3. Štader Ivo 4. Mihelič Josip „Splošno" (SP) pisarno pa: 1. Stubelj Vladimir (kapetan) 2. Čuk Boris 3. Kukovec Milan 4. Pavlovčič Tone Tekmovanje je potekalo celo leto in sedaj, ko je dvoboj končan, so ugotovili, da so pisarne izenačene, ker je izid 10:10 (pet panog je zmagala ena pisarna, pet panog druga). Po Danogah so doseženi naslednji rezultati: 1. Tenis: Ručna — Čuk Štader — Kukovec Ručna — Kukovec Štader — Čuk Hrovatin — Stubelj EL-SP 4:1 EL SP 1. Čuk Boris 6 2. Kukovec Milan 5 3.. Mihelič Josip 4 4. Stubelj Vladimir 3 5. Štader Ivan 2 6. Hrovatin Albert 1 7: 14 Prvi dve piki torej za Splošno, kar pomeni, da je razlika zmanjšana na 6:2. 5. Streljanje: Streljali so vsi štirje predstavniki obeh pisarn, upoštevali pa so le fezul- Športno rekreativna dejavnost naj postane sestavina življenja in dela Mirko Maglica 14. novembra 1978 se je v Ljubljani zbralo 270 organizatorjev športne rekreacije na ustanovnem občnem zboru. Tega dne so prvič v Sloveniji ustanovili društvo organizatorjev rekreacije. Potrdili so poslovnik, pravilnik društva, izbrali vodstvo in si zadali programske naloge. Naj vam povem pomen tega društva in naštejem nekaj nalog. Društvo združuje vse poklicne in amaterske organizatorje športne rekreacije ter ostale člane, ki so voljni delati na tem področju. Mimogrede naj povem, da imamo od leta 1971 pa do danes usposobljenih okoli 800 organizatorjev športne rekreacije v Sloveniji. Programske naloge društva organizatorjev športne rekreacije (DOŠR) izhaja iz dokumentov in sklepov na področju telesnokulturne, oziroma športno rekreativne (SR) dejavnosti v SR Sloveniji na kongresih in konferencah CK ZKS, RK SZDL, RS ZSS, RK ZSMS, RTKS, ZTKOS in drugih. Naloge društva so predvsem naslednje: - skrb in pomoč pri razvoju in napredku ŠR tako v teoriji kot v praksi, - strokovno usposabljanje svojih članov preko posvetovanj, seminarjev, predavanj in tečajev, - vzpodbujanje in pomoč članom društva pri nastajanju regionalnih ali občinskih aktivov ali podružnic organizatorjev SR, - sodelovanje z visokimi šolami za telesno kulturo ter s pedagoškima akademijama pri šolanju strokovnih kadrov na področju ŠR (Ztudij ob delu za višje organizatorje ŠR, redni študij v okviru usmeritve na področju ŠR), - uveljavitev stroke in poklic strokovnjakov na področju športne rekreacije v ožjem in širšem družbenem prostoru, - skrb za skupinsko (TEAM) reševanje (psiholog, sociolog, zdravnik, socialni delavec, ekonomist, tehnolog, novinar) obravnavanja posameznih problemov ter usmerjanje svoje delavnosti v prakso na osnovi medznanstvenega dela in vključevanje najširšega kroga strokovnjakov iz različnih znanstvenih torišč v to delo, - društvo bo skrbelo za različne občasne in stalne oblike založniško-propagan-dne dejavnosti na področju ŠR in omenjenih torišč, - sodelovanje z drugimi organizacijami in ustanovami. Različne oblike sodelovanja s posameznimi organizacijami in ustanovami bodo velikega pomena za hitrejši napredek in razvoj ŠR, - sodelovanje z Inštitutom za medicino dela, prometa in športa ter sekcijo za športno medicino SRS pri načrtovanju, programiranju, in uresničevanju skupnih nalog, - sodelovanje z delovnimi organizacijami, ki vršijo usluge za programirani oddih delavcev. Na kratko sem vam naštel nekaj nalog društva, da bi vas seznanil z njegovim programom. Smatram, da bi lahko tudi mi premislili in se vključili v to dejavnost ter doprinesli svoj delež sebi in družbi. Športni pozdrav. tate treh boljših, točkovanje pa je bilo enako kot pri krosu. EL SP 1. Hrovatin 79 krogov 6 2. Čuk 67 krogov 5 3. Kukovec 62 krogov 4 4. Mihelič 60 krogov 3 5. Pavlovčič 59 krogov 2 6. Štader 46 krogov 1 10: 11 1:2 2:0 2:1 2:1 2:0 2 piki za EL 2. Kegljanje: Elektro pisarna je bila dosti boljša, saj je podrla 213 kegljev, splošna pa samo 163. 2 piki za Elektro 3. Balinanje Elektro - Splošno 13:1 2 piki za EL Po tretjem kolu je Elektro vodil že 6:0. 4. Kros: V tej panogi je prišla do izraza boljša fizična kondicija splošne pisarne. Točkovanje je bilo naslednje: za prvo mesto se je dobilo 6 pik za naslednja mesta pa po piko manj. Vsako pisarno so zastopali po 3 tekmovalci. Novi 2 točki za Splošno pisarno in razlika je zmanjšana na 6:4. Mimogrede, Stubelj je naredil 54, Ročna pa 39 krogov seveda od 100 možnih. 6. Šah: V tej panogi so igrali po sistemu vsak z vsakim. Zmagala je ekipa Elektro z rezultatom 9:6 in povečala vodstvo na 8:4 v skupnem zbiru. Poglejmo si še rezultate. 7. Namizni tenis: V namiznem tenisu Elektro niso dovolili presenečenja in so zmagali 8:1. Edino zmago za Splošno je priboril Kukovec proti Štaderju. Po sedmi panogi so ..električarji" vodili v skupnem seštevku točk z 10:4, na tihem so bili celo prepričani v svojo končno zmago, saj so računali na točke iz malega nogometa, ampak nasprotnik je mislil drugače. 8. Košarka: V košarki je Splošna bila dosti boljša z zmago 31:19 ter zmanjšala razliko na 10:6. 9. Odbojka: Igralo se je na 2 dobljena seta. Po zelo utrudljivi tekmi, saj so bili na igrišču po 4 igralci, je Splošna zmagala z 2:1 in zmanjšala razliko na 10:8; Ostala je še zadnja panoga in to mali nogomet ter pričakovanje izida. Obe ekipi sta si pripravili podroben plan igre in se zelo dobro psihično pripravili. Po končani tekmi je bil rezultat 9:5 za splošno in s to zmago so si izborili neodločen izid 10:10 v celotnem tekmovanju. Če temu dodamo še druge aktivnosti, kot so pohod na Nanos, na trim stezo v Strunjanu itd., jim lahko čestitamo, ker to je osnova, od katere se mora v DO začeti z masovnostjo v rekreaciji. Cilj rekreacije je, da se človek psihično sprosti, obenem pa krepi medčloveške odnose. Upam, da to ne bo ostal edini primer v tovarni, ampak da se bodo tudi v TOZD in oddelkih našli ljudje, ki bi vodili takšne ali podobne akcije, kjer bi bile zajete tudi ženske, saj ima naša tovarna približno 73 % zaposlenih žensk. Popravek V zadnji številki Ml Mehanotehnika Izola, je izšel članek z naslovom Je res moralo biti. zavrnjeno. Avtor članka je Jambrošič Nikola. Med drugim piše tudi: Predsednik sindikata Vija-karne tovariš Smilovič Giorgio je pred nedavnim zaprosil sindikat delovne organizacije MT za denarno pomoč, ki naj bi olajšala stroške izleta delavcem Vijakarne. Izgleda, da tovariš Jambrošič ni bil pravilno obveščen kajti tovariš Smilovič ni zaprosil za pomoč sindikat, ampak sklad skupne porabe. DOPISUJTE V mi mehanotehnika izo/a Na poti na delo in z dela Milovan Vidmar V eni prejšnjih številk časopisa je bilo govora o nesrečah pri delu in dodano, da se je največ poškodb pripeti- lo na poti na delo, oziroma z dela. Ta naša hoja in prevoz na delo in z dela sta tesno povezana s cestnim prometom, saj se, ko izstopimo izza ograje naše tovarne, direktno vključimo vanj. Zato bi moral opozoriti na nekaj nevarnosti, ki pretijo delavcu na poti in na zimsko obdobje, ko je teh nevarnosti še več. Podatki prvega polletja kažejo, da so posledice nesreč na poti na delo, oziroma z dela, največkrat zvini, zlomi, padci. Zato opozarjam na previdnost pri hoji. Paziti je treba na vbokline, izbokline, na kamenje, ki je še posebno nevarno, če ima čevelj visoke pete, ki so najverjetnejši vzrok za take poškodbe. Na semaforiziranem prehodu za pešce se lahko cesto prečka šele, kadar se prižge zelena luč in ne prej, kot to delajo nekateri in na ta način spravijo vse* čakajoče v gibanje in s tem tudi v nevarnost. Celo, ko imamo prednost, se pravi zeleno luč, je prav, da se prepričamo, če z leve ali desne strani ne prihajajo vozila, ker nikoli ne vemo, kakšno je stanje voznika za volanom in kakšne so sposobnosti vozila, da se ustavi. Zato ne bi smeli brezbrižno stopati po prehodu za jaešce, kot da imamo absolutno prednost, ampak prečkanju posvetiti vso pozornost. Potovanje v Avstralijo Un viaggio in Australia di Candido Nilo (seconda parte) Prima di partire per Lightning Ridge faccio colazione: Uova fritte, prosciutto, succo di frutta, miele, bu-rro e the (questo e un'usanza inglese). Cosi si riprende il viaggio. II traffico e quasi a zero, ognitanto incontriamo dei gruppi di motociclisti. Dopo un paio d'ore arriviamo alla meta. II pae-saggio si presenta squallido, pero pasqua ed il paese e in festa, percio lo squallore sparisce, lasciando il pošto aH'allegria. I minatori sulle loro ban-cherelle espongono i loro opali. Una modesta chiesetta che assomi-glia assai ad una baracca e straripata di fedeli. Benche ateo, mi sento vicino a loro, perche sono degli individui semplici ed hanno una fede non inqui-nata dai fafasti dei ricchi. Hoje vzdolž glavnih prometnih žil, posebno vzdolž ceste Portorož Koper, bi se morali, če je le mogoče izogibati. V zimskem času, še posebno v jutranjih urah, ko je vidljivost slaba, moramo biti še posebno previdni. Če se tega dela ceste ne da izogniti, bi bilo treba hoditi drug za drugim, da promet ni oviran in po skrajno LEVI strani ceste, kar še vedno marsikdo ne ve, ali pa zavestno krši prometne predpise in tako spravlja sebe in druge v nevarnost. Zimsko obdobje, ki bo z vremenskimi spremembami prineslo tudi težje pogoje za vožnjo in hojo na cesti, je pred durmi. Zato je skrajni čas, da se pripravimo na obdobje, ki v prometu povzroča ničkoliko težav. Tema, ki je v jutranjih urah že prisotna, naznanja te nevšečnosti. Paziti moramo tako pri vožnji kot tudi pri hoji, saj so deli cestišča do tovarne ponekod skrajno neurejeni in je s tem možnost poškodb še večja. Megla, posebno še če je gosta, lahko močno zmanjša vidljivost, na kar je treba biti še posebno pozoren in vožnjo prilagoditi pogojem. Tudi pešec mora biti zelo previden, saj vozilo opazi, ko je to že zelo blizu in zato mora hoditi po skrajno levem robu ceste. Poledica je tudi nevarna, še posebno, če nismo pripravljeni nanjo, in to za pešce kot tudi za voznike. Deževjem, ki so že pogostejši, bi morali posvetiti več pozornosti kot jim. Da bi se izognili nesrečam in poškodbam na poti na delo in z dela, bi jim morali posvetiti več pozornosti, več pazljivosti pri hoji in vožnji in predvsem upoševati in spoštovati predpise cestnega prometa. Srečnol Poi si va a visitare le minere, anzi dei buchi, dove scavano come talpe per procurarsi da vivere (perche chi ci guadagna sono colloro che comperano e vendono, questi sono quelli che si arricchiscono). Terra arida e triste, disseminata di crateri, sono i segni di chi ha cercato invano la fortuna per poi ritentare altrove, questi sono soltanto degli avventurieri. Sembra un paesaggio lunare. Si ritorna in paese: la gente si da da fare, perche oggi c'e la corsa delle capre. Si fanno le scommesse. Questo e il preggio oppure il diffetto degli australiani. Qui si scommette su tutto: sui cavalli, sui cani, oppure qualsiasi occasione va bene per scommettere. Paese del „poker machine" e dei Club, qui tutti giocano, giovani e vecchi. Pero i club sono limitati nello stato delta Nuova Galles del sud con capitale Sydney, mentre nello Quis-land sono piu conservatori o „bacia bibbie" come li ha denominati il ministro laburista VVillham. Gran paese 1'Australia, ancora si gode il benessere economico. Pero ... tutto questo si deve considerare il basso numero di popolazione. Su una estensione grande quasi quanto l'Europa, 1'ultimo cemimento si aggira su 14.000.000di abbitanti. Paese ricco: dal carbone alPuranio. Anzi per questo minerale pare ci siano dei problemi a causa che lo vogliono esportare indiscriminatamente. In certe parti del continente c'e il deserto con temperature che variano dai 50 ai 60 gradi, in altre invece terre rigogliose e fertili. Qui esportano le materie prime ed importano altra merce varia: trovi dal formaggio parmiggiano reggiano al goulas jugoslavo oppure la radenska. La maggior parte degli articoli hanno il marchio Made in Japan, China o ltaly. Paese del „barbaqui" del cips in fisch e kentuki frai chiken. Razze di tutti i colori, dalTabori-geno all'europeo, cinesi, giapponesi, indocinesi ed africani. Paese degli emigranti: onesti lavoratori ed avventurieri, fuoriusciti politici e criminali. La televisione funziona 24 ore su 24, cosi pure la radio. Giornali in tutte le lingue e tenden-ze, ho trovato il nostro giornale NOVO DOBA scritto in croato, slove-no e macedone, pure con dei dibattiti contro gli ustascia. La discriminazione raziale e condo-tta con un sistema ambiguo, ovverosia con i guanti: agli aborigeni dalla nascita alla morte viene assegnata una pensione che naturalmente li rende apatici ed inofensivi, abbrutiti dall'al-cool, cosi la razza si va piano piano estinguendo. L'altra parte del la medaglia e Sydney, bella citta europeizzata. Non ci sono piu le limitazioni per i diverti-menti, i locali sono no aperti fino alle ore piccole. II centro mondano e King Kross dove si trovano concentrati la maggior parte dei divertimenti. Naturalmente la civilta porta pure i criminali, le prostitute i travestiti e la droga. DalTaltro canto Sydney ha degli ottimi musei: quello di storia naturale, delle belle arti e di arte antica aborigena, Magnifico e il giardi-no botanico, molti sono i giardini ed i parchi. Sydney ha tra 1'altro quella che e considerata L'Ottava Meraviglia del mondo: 1'opera House, stupenda creazione dell'architettura moderna. E un gioiello d'arte quanto di fuori, tanto nell'interno ove hanno applicato tutta la tecnica acustica e l'estetica, insomma e una vera meraviglia. L'attivita sportiva e molto sentita nei giovani. Lo sherf e praticato su vasta scala. Sulle belle spiagge nei giorni di vento, quando il mare e molto agitato si vedono a decine di giovani in mare, benche il mare brulli-chi di pescicani. Lo šport della vela e il rugby sono molto in voga. I centri sportivi sono generalmente molto frequentati. L'Australia e un paese in via di sviluppo ed il futuro dipendera da chi e come verra governata. Questa e l'Australia! Ho lasciato questo continente per la seconda volta ed ho conosciuto in parte i suoi preggi ed i suoi difetti. Con un caro riccordo nei cuore ho lasciato parenti ed amici. Addio Australia e chi lo sa... arrivederci! Prevod Preden odpotujemo v Lightning Ridge, zajtrkujemo: ocvrta jajca, pršut, sadni sok, med, maslo, in čaj (to je angleška navada) nato nadaljujemo s potovanjem. Prometa skoraj ni, kdaj pa daj srečamo skupine motoristov. Po nekaj urah prispemo na cilj. Pokrajina je revna, ker pa je velika noč, ljudje praznujejo, beda izgine in prepušča prostor veseljačenju. Rudarji na stojnicah razstavljajo svoje opale. Preprosta cerkvica, zelo podobna baraki, je prepolna vernikov. Čeprav sem ateist, sem jim zelo blizu, ker so preprosti, njihova vera pa je nepokvarjena, brez blišča bogatašev. Kasneje si ogledamo še rudnike opala, oziroma luknje, kjer kopljejo kot krti, da bi si poskrbeli najnujnejše za življenje (kajti obogatijo tisti, ki prekupčujejo). Zemlja je suha in žalostna, posuta z luknjami, to so ostanki tistih, ki so zaman iskali srečo, da bi kasneje preizkusili še drugje - vendar so to bili le avanturisti. Pokrajina je podobna tisti na luni. Vrnemo se v vas: pripravljajo se na tekmovanje koz. Ljudje vsevprek stavljajo, kar je lahko dobra ali slaba stran Avstralcev. Tu stavijo na vse: na konje, na pse, katerakoli prilika je primerna za stavo. Dežela „poker maschine" in klubov. Tu vsi igrajo, mladi in stari. Toda klubi so omejeni na državo Južni New Galles z glavnim mestom Sydney, medtem ko so v Ouistandu konzervativnejši — laburistični minister VVitlham jih je imenoval „poljubovalci svetega pisma." Velika dežela Australija, še vedno ne uživa ekonomsko blagostanje, toaa ... vse to je potrebno upoštevati ob redki naseljenosti prebivalstva. Na obsežni površini, ki je skoraj tako velika kot Evropa, je bilo po zadnjem štetju približno 14 milijonov ljudi. Bogata dežela: od premoga do urana. Uran baje jim dela probleme, ker bi ga želeli prodajati brez mednarodnega nadzorstva. Na določenih delih kontinenta je puščava, kjer se giblje temperatura od 50 do 60 C, na drugih pa je zemlja rodovitna in rastje bujno. Tu izvažajo surovine in uvažajo najrazličnejše blago; najdeš vse: od italijanskega sira (parmigiano reggiano) do jugoslovanskega golaža ali Radenske mineralne vode. Največji del blaga ima etiketo z napisi Made in Japan, China ali ltaly. Vidimo rase vseh barv: od staroselcev do Evropejcev, Kitajcev, Japoncev, Indokitajcev in Afričanov. Dežela izseljencev: pošteni delavci in avanturisti, neuspeli politiki in kriminalci. Televizijski in radijski program traja 24 ur na 24. Imajo časopise v vseh jezikih in težnjah. Našel sem tudi naš časopis NOVA DOBA, napisan v hrvaškem slovenskem in makedonskem jeziku, s članki proti ustašem. Rasno diskriminacijo izvajajo na dvoumen način v rokavicah: staroselcem od rojstva do smrti dajejo denarno podporo, ki jih dela apatične in nenevarne, skaženi so od alkohola in rasa tako počasi izumira. Druga plat medalje je Sydney, lepo europeizirano mesto, kjer ni omejitev na zabave, lokali so odprti do zgodnjih jutranjih ur. Center je King Cross, kjer je koncentriran največji del zabavišč. Seveda pa civilizacija prinaša tudi kriminal, prostitucijo in drogirance. Po drugi strani pa ima Sydney odlične muzeje: naravosjovja, umetnosti in stare staroselske umetnosti. Čudovit je botanični vrt, ima pa tudi veliko parkov. Sydney ima poleg drugega tudi tako imenovano osmo čudo sveta — Operno hišo. To je čudovita stvaritev moderne arhitekture, dragulj umetnosti, tako od zunaj, kot v notranjosti, kjer so uporabili vso akustično tehniko in estetiko. Je Dravo čudo. Med mladimi se čuti veliko športno aktivnost. Zelo razširjen šport je sherf. Na lepih kopališčih, v dnevih, ko piha veter in je morje razburkano se vidi na desetine mladih v morju, čeprav v njem mrgoli morskih psov. Najbolj razširjena športa sta jadranje in rugby. Športni centri so na splošno zelo obiskani. Australija je država v razvoju, njena prihodnost za visi od tega, kdo in kako jo bo vodil. To je Austraiija! Drugič sem že zapustil ta kontinent, delno sem spoznal njene dobre in slabe strani. Z dragimi spomini v srcu sem zapustil sorodnike in prijatelje. Adijo Australija in kdo ve... nasvidenje! PREVOD EURO Iz revije USA /Izhaja mesečno v fladridu/ MEHANOTEHN1K A TOYS JUGOSIAVIA Tli« firm establis.hfcd in 1$52 by a »malt groop o« tvbfkfti«. in lesss than 28 y«9rs Ml'HANO TcHNIKA rt sucoess. 1 ti« MEHANOTEHNIKA’ Tov* Odtalit chfl-(I ran tn o v sr 50 cauntrip« on ail : th& mam ltiy production M.E.H ANO F CMN i K A ijrirt the p^o-ccss of divsrsificution jntsosivslv developing the prodne ti on ot vvrMtog iminmeMSi orni metni goods. such as screwš. m»ts. bok« M .v- tekeift, v