TRGOVSKI LIST w Časopis za trgovino, industrijo in oDrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za i/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 28. marca 1931. Telefon št. 2552. štev. 35. Skupni davek na poslovni promet in javne nabave. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je dobila v zadnjem času več vprašanj, kako se pobira davek na poslovni promet po novih predpisih pri javnih nabavah. Na to vprašanje pojasnuje Centrala na podlagi informacij v ministrstvu za finance sledeče: Ministrstvo za finance, oddelek za davke je pod štev. 20.590 od 21. marca 1931. izdalo finačnim oblastvom nastopno pojasnilo: »Po členu 5. Uredbe o skupnem davku na poslovni promet so državna in samoupravna oblastva dolžna pri izplačilu nabavk življenskih potrebščin v nepredelanem stanju (za ljudi in živino) kakor do sedaj pobirati 1% davek na poslovni promet in ga odpremi j ati pristojnim davčnim oblastvom. Razume se, da je nabava osnovnih poljedelskih pridelkov neposredno od producentov še nadalje oproščena davka na poslovni promet. Ta odredba v celoti velja tudi za nabavo železniških pragov, brzojavnih drogov in drogov za električne vode. Ako državna in samoupravna oblastva nabavljajo blago, za katero je v tarifi predvidena stopnja skupnega davka na poslovni promet, se ob iz- plačilu teh nabavk ne pobere davek na poslovni promet. Za habavke ostalega blaga, katero je obremenjeno s skupnim davkom na poslovni promet, na račun države ali samouprave se ne pobere ob izplačilu davek na poslovni promet. Ob izplačilu odškodnine iz državnih in samoupravnih blagajn za promet uslug (odvetniške, inženjerske itd.) se pobere tudi v bodoče 1%> prometni davek«. Iz tega sledi, da se bo v bodoče pri izplačevanju računov za' javne nabave pobiral davek samo, ako dobavljeno blago podlega splošnemu 1% davku na poslovni promet. Določilo člena 18. točka 2. Uredbe se po informacijah, katere je dobila Centrala nanaša samo na osebe, katere je navaja člen 5. Kako se naj ta člen tolmači, se je Centrali pojasnilo s temle primerom: Ako država kupi pšenico od trgovca, mu ob izplačilu odbije lVo splošni davek. Ako da država to pšenico mlet v mlin, plača mlin skupni davek 2-2% manj P/o, to je l-2%> od cene žita. Ker smo tudi mi že dobili razna vprašanja v tem pogledu, priobčujemo odgovor na ta vprašanja z objavo gornje okrožnice Centrale indu strijskih kodporacij v Beogradu. za aikcijo, ki bo našla svoj vrhunec 14. in 15. junija, ko se bode na konferenci delegatov vseh zbornic sklepalo o tem, kaj je ukreniti za nadaljmo in učinkovito akcijo, da se ustvari nacijonalno orijcntira.ua mentaliteta potrošačev. Vsi iskreni patrioti bodo brez dvoma toplo pozdravili vsako akcijo, ki jo bo sklenila konferenca za tako prepotrebno propagando domačega blaga. Sistematična akcija v tem oziru je nujno potrebna in vsi se moramo že sedaj potruditi, da bo dosegla najugodnejše uspehe. Aktuelen in zelo Letna konferenca gospodarskih zbornic se bo vršila letos 14. in 15. junija v Velikem Bečkereku. Na dnevnem redu konference je, kakor smo že poročali, med drugim tudi važno vprašanje:Okrepitev domačih tržišč in ustvarjanje narodno orientirane mentalitete kupcev. V zvozi s tem je razposlala zbornica v Novem Sadu okrožnico, v kateri med drugim pravi: -Na sestanku predstavnikov trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic se je sklenilo, da se bo vršila 14. in 15. junija 1931. v Velikem Bečkdreku konferenca delegatov vseh gospodarskih zbor-me. I cika konferenca ise vrši vsako leto kot predhodnica rednega velikega gospod arak ega kongresa. Letos ima konferenca delegatov posebno važnost, ker bodo to posebni jugoslovanski gospodarski dnevi, ker je na dnevnem redu važen predmet: Okrepitev domačih tržišč in ustvarjanje nacionalno orientirano mentaliteto kupcev. ^e o priliki velikega letnega gospodarnega kongresa, ,ki Se je vršil v Beogradu 13. m 14. septembra 1930 je g. minister trgovine in industrije J De-metrovie v svojem govoru med drugim rekel: ,Pr' nas naletimo še na ljudi z nazira-n ki ga j0 treba odpraviti. To je “T’ ^tt vso kar jo doma izdelano, no velja mčesar. Vrednost ima samo to kar prihaja iz inozemstva, a vse, kar se ! doma producira Je slabo, manjvredno, - i Tako naziranje je treba odpraviti. Na raznih konferencah pofcrenemo vprašanje preferencijalnega sistema za naše 1 poljedelske proizvode, toda sami g© nj_ smo prišli do tega, da bi ustvarili prefe-rencijalno naziranje v naši državi, pa da hi. predvsem uporabljati to. kar se producira doma in ne tuje blago, želel bi, da bi kongres naslovil v tem oziru na vso našo javnost apel, kajti tako radi višjih državnih interesov, kakor tudi ra- Kupujmo domače blago! potreben pokret. di stabilizacije našega gospodarstva in maše valute, z eno besedo radi našega gospodarskega napredka je potrebno, da vsakdo uporablja v prvi vrsti blago, ki se pridela doma in kolikor ga imamo doma. Besede gospoda ministra so napravile globok vtis na številne prisotne, ki so z burnim hi dolgotrajnim odobravanjem sprejeli prekoiristno ministrovo priporočilo. Besede g. ministra nam morajo ostati vedno in zlasti v sedanjem času kot Kažipot za nadaljno akcijo, da se morajo v Jugoslaviji predvsem uporabljati pri predelovanju domači proizvodi dn da se inora kupovati predvsem blago, ki se producira v Jugoslaviji. Vsi sejmi, zbori in razstave, ki so se vršili po kongresu in se bodo vršili tekom spomladi, nudijo dokaz za to, da producira jugoslovanska industrija in obrt razne predmete in da najrazličnejše izdelke proizvaja tudi hišna ali domača industrija. Vsi konsumenti se lahko v polni meri zadovoljijo z blagom, ki >se producira doma. Vsled tega se mora že vendar enkrat opustiti naziranje, češ, da je domače blago slabo. To napačno naziranje je popolnoma upravičeno ožigosal tudi sam g. minister trgovine in industrije. Tako naziranje je v resnici škodljivo za naše narodno dn državno gospodarstvo, ker se brez stvarnih potreb uvaža mnogo blaga, ki se pridela doma. Tako tuje blago se plača v inozemstvu za drag denar, in to v zlatu, ki nam tako primanjkuje ter se na ta način občutno škodi državnim financam in celokupnemu našemu gospodarstvu. IRadi tega in ker se gospodarska kriza po celem svetu in tudi pri nas vedno bolj poostruje, mora vsak slediti in o tako, da kupuje blago, ki se producira v državi. Novosadska zbornica priporoča vsem, da se Ž6 sedaj naj 7, ivahn ejše zavzame j o Koliko časa bo trajala sedanja gospodarska kriza? Gospodarski pojavi niso monistični, ampak pluralistični, t. j. pri vsakem gospodarskem pojavu sodeluje večja ali manjša množina medseboj bistveno različnih vzrokov, katere je zelo težko pravilno ceniti in iz njih povleči pravo rezultanto. Kavzalna teorija gospodarskih kriz ni radi tega niti enotna niti praktično uporabljiva. Vendar se strinja večina nacionalnih ekonomov v trditvi, da je disharmonija med produkcijo in konzumpcijo dobrin eden glavnih vzrokov gospodarskih kriz. Hiperprodukcija dovede de stagnacije in krize, katera zadnja traja toliko časa, dokler tekoča potreba ne izprazni skladišč, nakar se začne iz nova produciranje preko istodobne potrebe itd. Simptomatična — smeli bi reči matematično statistična — gospodarska teorija, katera ne zasleduje direktno vzrokov gospodarskih kriz, ampak samo ugotavlja konkretno oblike in spremembe gospodarskega procesa na podlagi tukezvanih »gospodarskih barometrov z, je praktično mnogo bolj uporabljiva kakor kavzalna teorija. Š to drugo metodo se je našlo med 'drugim tudi trajanje celega krogotoka (konjunkturnega cikla) gospodarskega procesa, kakor tudi trajanje posameznih (konjunkturnih) faz zlasti trajanje krize. Trajanje takih konjunk-turnih ciklov je v različnih državah različno z ozirom na posebnosti do-tičnih narodnih gospodarstev. Izgleda pa, da eksistira poleg tega tudi že svetovni konjunkturni ciklus. Za naše razmere jo najbolj važno vprašanje, koliko časa bo trajala naša sedanja gospodarska kriza, ki je s svetovno gospodarsko krizo brez dvoma v tesni zvezi. Absolutno sigurnega odgovora seveda no more nihče dati. \ eč ali pa manj zanesljive odgovore dobimo na podlagi dosedanjih gospodarskih izkušenj. Ako analiziramo spremembe števila delavcev, zavarovanih pri bivši Okiajni bolniški blagajni za Slovenijo v Ljubljani in OUZD-u v Ljubljani, najdemo naraščanje gospodarske delavnosti od začetka leta 1919 (od konca svetovne vojne) do sredine leta 1923, t. j. 4 in pol leta. Nato sledi padanje do konca leta 1925, t. j. 2 in pol leti. Konjunkturni ciklus je trajal torej 7 let. Od začetka leta 1926 imamo zopet naraščanje števila zavarovanih delavcev do sredine leta 1930, t. j. zopet točno 4 in pol leta. Od sredine leta 1930 imamo zopet padanje števila zavarovanih delavcev, katere smemo ceniti zopet na 2 in pol leti, t. j- do konca leta 1932. V podrobnejšo analizo števila zavarovanih delavcev se na tem mestu ne moremo snušča-ti, dasiravno bi na ta način 'dobili Konferenca glede ustanovitve prodajne organizacije za izvozno trgovino z mehkim lesom. V petek dne 27. t. m. sse je vršila pri Zvezi imdustrijcev v mali sejni dvorani Zbornice TOl v Ljubi jami konferenca zastopnikov lesne industrije Dravske banovine z gospodom dr. Milan Ulman-skijem, generalnim ravnateljem Državnega 1 esno-industrdjiskega podjetja Do-brljin-Drvar, ki je po želji g. ministra za šume in rude ing. Dušan Serneca prevzel nalogo, da izvede sporazumno z interesenti organizacijo naše izvozne trgovine z mehkim lesom. ■G. dr. Uhnanski je poročal na konferenci o dosedanjih pogajam jih, ki so se vršila med zastopniki naše lesne industrije in romunskimi izvoznimi tvrdkami glede skupnega nastopa na svetovnem lesnem trgu, kakor tudi o razgovorih, katere je vodil kot zastopnik gospoda ministra z domačimi interesenti glede prodajne organizacije v naši državi Prodajni organizaciji je od strani vlade zajamčena vsestranska podpora, predvsem žel e zn i ško-t arti f ame ugodnosti, katerih bi bila deležna edino-le v organizaciji 'včlanjena podjetja. (Ta stavek zveni nekako čudno, pa bo treba a jem jasneje spregovoriti. Op. uredil.) Ustanovitev take privilegirane in tudi subvencijam rane prodajne organizacije se pozdravlja kot koristna, vendar se od 'Strani zastopnikov naše industrije pov-darja, da je za lesno industrijo v Dravski banovini največje važnosti, da se doseže predhoden sporazum z avstrijskimi lesnimi izvoznimi tvrdkami. Konference so se udeležili tudi vabljeni zastopniki »Društva gozdnih posestnikov«. JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA. V Gradcu se je vršil 23. marca občni zbor štajerske sekcije Glavne industrijske zveze v Avstriji. V predloženem delovnem poročilu beremo med drugim: Trgovsko-političn i položaj Avstrije v” Ev-ropi je dvojen; dobra polovica njenega efcsponta gre proti .zapadu (v Nemčijo, ■, Galijo, Francijo in Anglijo), druga, polovica pa gravitira proti vzhodu, zlasti proti Jugoslaviji, Ogrski in Romuniji. »Mi bomo obe smeri skrbno negovali i„ bomo morali gledati na to, da dosežemo iz našega položaja kolikor mogoče veliko koristi za našo produkcijo«. zelo jasno sliko. Pač pa navajamo v sledečem letne povprečnine. O o >> 9, 'a> ■*“* T3 ‘ £ Mn P-t 1919 (nimamo zanesljivih podatkov) 1920 * 42 1921 50 +8 1922 62 f 12 1923 74 + 12 1924 74 n 1925 73 _ j 1926 75 + 2 1927 83 +8 1928 89 -f6 1929 95 -|-6 1930 95 -j- 3 Ako bi imeli izkušnje o gospodarskem valovanju za daljšo dobo, potem bi seveda s temu primerno večjo zanesljivostjo zaključili na trajanje sedanje gospodarske krize. Na Vsak način pa smemo s precejšnjo verjetnostjo trditi, (la se je sedanja gospodarska kriza šele dobro začela in dn bo trajala približno do konca leta 1932, v kolikor se ne bi med tem časom pojavili novi vzroki, katerih naše gospodarstvo dosedaj ni poznalo. D.: Lipski velesejem. (Konec.) Največje razstavne palače in hiše v mestu samem so: Specks llm. Siiidti-isches Kaufhaus, Mandelshoi, Zentral-messpalast, Reichshol, Porzellanrness-imus, Hansahaus, Concentramesshaus, Petershof, Ringmesshaus ild. Svojo šejmsko hišo pa imajo tudi Čehoslovaki »n Avstrijci. Blagovne skupine so porazdeljene po poedinih palačah, najde se jih pa včasih tudi na več krajih, znamenje, da se tudi lipski velesejmski urad bori s podbnimi težkočami kot ljubljanski, ker poedine tvrdke prijavijo svojo udeležbo šele zadnji trenotek in jih je treba potakniti pač tja, kjer je prostor, neglede na blagovno pripadnost. Prav bo, če tudi številčno predočim velikanski obseg lipskega velesejma. V inostu je v sejmskih palačh in hišah zasedenega preko 100.000 m2 razstavnega prostora. Razstavljalci so iz ‘25 držav. Raznovrstne igrače je razstavilo 630 razstavljalcev, glasbila 80, tekstilne izdelke 800, usnjarske izdelke ‘250, papir in knjige preko 400, umetnostno-obrtne izdelke 330, kovinske predmete 800, svetlobna telesa 100, pohištvo 350, ure in zlatnino 200, galanterijske predmete skoraj 400, kandite 100, športne predmete 100, kemične-farmaceutične preparate 100, steklo in porcelan 500, hišne in kuhinjske potrebščine 750, fotografijo in optiko 90, predmete v reklamne svrhe 160. Omenil sem že, da obsega tehnični sejem 90 ha. Na tem sejmu je razstavilo 2100 razstavljalcev in zasedlo 56.000 m2 prostora. Zlasti sem se divil najrazno-vrstnejšim strojem, elektrotehničnim predmetom, stavbeni tehniki in kovinarstvu. Na tehničnem velesejmu sem videl tudi skupino ruske sovjetske unije, ki je razstavila svoje proizvode na prostoru od 600 m2. Tudi ta razstava je jak memento, da postaja sovjetska gospodarska propaganda in z njo v zvezi dumping nevarna evropskemu in ameriškemu gospodarstvu in v svoji želji ogroža obstoječi družabni red. V mestu je bila nastanjena krasna kolektivna razstava Japonske in Indije. tuivue razstave Poljske, ion:; . Avstrije in Finske so bitu . V’s.- m jo bilo 1100 ino- z.nn ■ di uvljajcev. i 1 - * -lavljaicev je bilo letos ;a lanskega leta, čemur : i i i o čudi ko vidi v okolici številne mi le kamine in mrtva tvorni-:ka podjetja. Razstavljeno blago pa je bilo po kvaliteti prvovrstno in dekoracija razstavnih kaj enostavna in okusna. Morda so bile poedine koje preveč natrpane z blagom. Omenim naj še zanimivo razstavo najnovejših, že patentiranih in nepatentiranih iznajdb na vseli področjih tehnike in kemije. Velesejmski urad je velik in dobro organiziran. Tam dobiš vse mogoče informacije, o ekspertnih in importnih možnostih, o carinskih zadevah, na razpolago je banka z menjalnico, potniški uradi itd. Zadivili so me krasni pro spekti, ki so izdani v raznih jezikih za vsako blagovno skupino posebej. Sploh je reklama izvedena prvovrstno in stane baje mnogo milijonov mark. Zatrjevali so mi, da je obiskalo ta velesejem čez 30.000 kupcev-inozeincev. Tudi Dravska banovina jih je dala precej. Med njimi sem opazil malega obrt-nika-mizarja. Dopadlo se mi je, ko sem ga videl učiti se v širokem svetu. Lipski velesejem se je vršil v znamenju gospodarske depresije. Veliko je bilo ponudbe in manj povpraševanja, zlasti iz Nemčije. Nakup je bil v splošnem omejen in previden. Mnogi kupci so računali z nadaljnjim padcem cen in niso hoteli izrabiti ponudbene dolgoročne kredite do dveh let, z malimi na-plačili. Večji in pomembni zaključki so se izvedli samo z inozemci in tu se je posrečilo velesejmski upravi popolnoma pridobiti na lipski trg čim več inozemskih kupcev. Sliko, katero je podal lipski velesejem, je gotovo ugodnejša kot je dejansko gospodarsko stanje Nemčije. Vsekakor pa je poleg kupčijskega momenta ta velesejem važen faktor v gospodarski reprezentanci Nemčije napram inozem-st\u, ki jasno priča, da je Nemčija v jedru zdrava in delazmožna, da pa sila trpi pod težo gospodarske depresije in svetovne krize, ki je v industrijskih državah še veliko bolj občutljiva kot v agrarnih. veliko važnost »Trgovske samopomoči« v Mariboru za trgovstvo. Priporočal jo, ! naj trgovstvo pristopi k tej prepotrebni humanitarni napravi. Pni »Slučajnostih« se je 'razpravljalo o skupnem daviku na poslovni promet, j davkih, krošnjarstvu in drugih predlogih. Gremijalnemu načelstvu želimo po izvršeni administrativni reorganizaciji, katere uspehi so ise pokazali že na letošnjem zborovanju, najboljših uspehov. IZDAJA JUBILEJNIH ZNAMK V SPOMIN NA DESETLETNICO OSVOROJE NJA. Ministrstvo za promet obvešča, da se bodo s 1. aprilom t. 1. dale v promet jubilejne znamke v spomin na desetletnico osvobojenja in zjedinjenja našega naroda in sicer: 1. znamke po 50 par, temnozelene barve s sliko pokrajine Dobro polje. Gornji del znamke nosii napis: »Kraljevina Jugoslavija« v latinici, spodnji del pa »Dobro polje« v cirilici. 2. znamke po 1 Din, rdeče barve s sliko spomenika, ki bo postavljen v Parizu nad grobovi naših vojakov, umrlih v Franciji. Gornji del te znamke ima napis: »Kraljevina Jugoslavija« v latinici, a spodnji del: »Srpski radnički spomenik u Parizu« v cirilici. 3. znamke po 3 Din, modre barve s sliko Kajmakčalana. V gornjem delu te znamke je napis: »Kraljevina Jugoslavija« v latinici, v spodnjem delu pa »Kaijmdkčalan« v cirilici. Znamke po 50 par se bodo prodajale s pribitkom od 50 par t. j. po 1 Din, znamke po 1 in 3 Din pa s pribitkom 1 Din t. j. po 2 in 4 Din. Pribitek gre v korist udiruženja rezervnih oficirjev in vojakov v Beogradu in se bo porabil za ureditev vojaških grobov v Franciji, nominalna vrednost pa gre v korist državne blagajne. Kot poštna pristojbina velja samo nominalna vrednoist znamke. To znamko bodo v prometu od 1. aprila do 30. septembra t. 1. Prodajalci poštnih vrednotnic imajo za jubilejne znamke osvobojenja pravico do 2% provizije po nominalni vrednosti. Novelu Čslov. notranje posojilo v znesku 1300 milijonov Kč je bilo prepisano. Služilo bo izvedbi javnih del. Čslov. in nemška porcelanska industrija se besta v kratkem zopet pričeli pogajati. Napravil se bo tudi poskus kooperacije kaoliuske industrije obeh dežel. Narodno premoženje v USA je znašalo leta 1929. po uradnih podatkih 362 milijard dolarjev; dohodki istega leta so znašali 84 milijard. Na vsakega prebivalca USA je prišlo 2877 dol. glavnice in 692 dol. dohodkov. Blagovni promet med Francijo in Sovjetsko Rusijo hoče senator Dalbier centralizirati in kontrolirati, da se postavi izvoz in uvoz v pravo razmerje. ( h.itillon (umetna svila) ne razdeljuje letos nobene dividende. Obratni dobiček je padel lani od 43'30 na 17’60 milijonov dir. Chilenski trust solitra je ofi^ielno konstituiran. Od glavnice v znesku 375 milijonov dolarjev bo prevzela polovico chilenska vlada, drugo polovico pa Amerikanoi, Nemci, Angleži Chileni (zasebniki), Francozi in Španci. Grško posojilo v znesku 4 600.000 funtov je bilo v Londonu podpisano. Namenjeno je za nadaljevanje javnih del. Emisijski tečaj je 87-odstoten, obre-štovauje 6-odstotno. Tobačno centralo v Grčiji bo ustanovila grška vlada. Pospeševala bo prodajo grškega tobaka iin nadzirala bo položaj na inozemskih prodajnih trgih. Vlada bo dala novemu zavodu letno posojilo 20 milijonov drahem. Pridelek bombaža v seziji 1930/31 se ceni na 13,930.000 bal; lani je znašal 14,545.000 bal. Ogrska zunanja trgovina izkazuje za februar 42-9 milij. pengo importa in 40-7 milij. pengo eksperta; import je padel proti lanskemu februarju za 184, eksport za 19-7 milij. peng6. V Romuniji bodo ustanovili Državno agrarno banko, ki ji bodo dali kapital 350 milijonov lejev. Nova banka bo dajala poljedelstvu kredite do 30 let. Zunanja trgovina USA v zadnjem času zelo pada; v januarju in februarju je padel izvoz napram istima lanskima mesecema za 2840 milij. dolarjev na 475-7, uvoz za 234 na 358-2 milij. dol. Bakrena družba Rio Tinto naznanja skrčenje dividende od 55 na 20%. Je še zmeraj dosti. Francija se pogaja s Poljsko o posojilu v znesku 400 milijonov dolarjev in so pogajanja tik pred zaključkom. Redukcija dividende Nemškega lino-lejskega koncema najbrž ne bo šla samo od 15% na 8, temveč še globlje Radio Corporation of America izka- , zuje za preteklo leto 5,520.000 dolarjev dohodkov proti 15,890.000 v letu 1929. Wostinghouso Electric (Amerika) je dosegla lani 11-88 milij. dol. dohodkov proti 27-06 v letu 1929. Cena bakra koleba; po zadnjem zvišanju na 10’80 cents jo je kartel znižal na 10"30 cenits in jo še isti dan zvišail na 10-55 cents, kar se v zgodovini kartela še ni pripetilo. Kartel mlinov v Ogrski je menda zopet pred ustanovitvijo; gre za enotno kupčijsko politiko. Ameriška tobačna družba izkazuje za preteklo leto rekordni dobiček 43,345.000 dolarjev; to je 43 odstotkov več kot v letu 1929. in največji čislti dobiček, odkar družba obstoji. Vickersov koncem izplačuje kot lani 8-odstotno dividendo. V vzhodnem Teksasu (USA) so pričeli z izkoriščanjem novih petrolejskih vrelcev. Prodaja Fordovih avtomobilov v Nemčiji hitro raste; že lani je bila ugodna, a dosedanji letošnji tedni so jo prekosili še za 25%. Dogovor o cinku so podpisali nemški, poljski in čslov. produoenti; gre za prodajo surovega in rafiniranega cinka, ne pa za produkcijo elektrolitnega cinka. Položaj ameriške bombaževe industrije se vidno boljša; prodaja standardnih 'tkanin je bila v februarju za 45% večja kot v lanskem februarju. Takega ugodnega razmerja ni bilo že več let. Tudi nadaljnji izgledd se ugodno presojajo. Občni zbor gremija trgovcev v Ljutomeru. V sredo, 25. t. m. popoldne se je vršil v Slatini Radencih občni zbor gremi-ja trgovcev za 'ljutomerski srez, ki ga je vodil gremijiatlmL načelnik g. Venčeslav Vilar. Iz njegovega zanimivega poročila o akcijah igremija iv pretekli poslovni dobi posnemamo, da je štel gremij konec leta 223 članov, od katerih odpade 141 na sodni okraj Ljutomer in 112 na sodni okraj Gornjo Radgono. Za gospodarske prilike je značilno število prijav in odjav v preteklem letu. Prijavilo ije trgovino 27 oseb, odjavilo pa ‘29. V gremijalnem okolišu je bilo zaposlenih 80 pomočnikov in pomočnic ter 38 va- i jencev in vajenk. Obrtno nadaljevalno i Šolo je obiskovalo 18 učencev in učenk, j V. zadnjem času se je pričela razvijati v gtremijalnem delokrogu tudi zadružna trgovina v škodo potki ionih trgovcev. Zato poživlja načelstvo vse člane v prizadetih krajih, da opazujejo delovanje takih zadrug ter da naj javijo gremiju vsak primer nepravilnega poslovanja s točnimi in konkretnimi primeri. — Poročilo opisuje nato težek položaj trgovstva v ljutomerskem siezu, iki je v pretežni večini kmečki, tako da1 radi tega trgovstvo občuti v najznatnejši meri agrarno krizo. Tudi v davčnem pogledu ni nikakega Olajšanja. Gremij je skušal olajšati neugodno stanje s tem, da je deloval za znižanje banovinskih davščin, taks in »ploh samoupravnih dajatev na znoslji-vo mero. Podal je sivoje mnenje o 'odpravi šušmarstva v lesni trgovini, o izpre-memhi pravilnika o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, o predpisu neposrednih davkov, o predlogih mednarodne železniške unije, o najemninah m iležarinske prostore na železniških postajah, in skupno z obrtniškimi organizacijami predložil banu, ko' je posetil »rez, spomenico o željah in potrebah trgovstva. Živahno je sodeloval gremij tudi pri akcijah glede zatiranja koošnjarstva in nepravilnega poslovanja trgovskih potnikov, izpremembe voznega reda, otvoritve železniške proge Murska Sobota-Hodoš, izpremembe dveh državnih pošt v pogodbene pošte, sestave davčnih od-j borov itd. j Gremij je posredoval tudi v raznih i zadevah, ki se tičejo trgovstva, tako daiv-; onih, obrtnih, prometnih in drugih. 1 Omenjamo važne intervencije glede te-! lefoniskih relacij z inozemstvom, naprave tirnih tehtnic v Ljutomeru in Gor-| nji Radgoni, priključitve postaje v Gor-| nji Radgoni na telefonsko omrežje, uive-! dbe C — službe na pošti v Ljutomeru, , rabe državnega jezika v trgovskih loika-i lih, itd. Delovanje gremdja je bilo torej ; dejansko tnnogostrano in živahno, za kar [ gre zasluga predvem nadvse agilnemu j greniijalnemu načelniku g. Venčeslavu Vilarju. Gremij si je v preteklem letu uredil tudi tajništvo, ki vzorno posluje, i Načelstvenemu poročilu je sledila razprava o računskem zaključku za leto j 1930. 'Gremij je imeli v preteklem letu | 24.524-1l Din dohodkov in 2-7.560'43 Din , 'izdatkov; gremijalna imovioa pa je znašala konec preteklega leta 27.7274 7 di-. narjev. i Proračun za tekoče leto, ki je bil ®o-j glasno odobren, izkazuje 27.000 Din izdatkov in 27.410 Din dohodkov, gremijalna doklada je ostala nespremenjena, i Razpravljalo se je nato o izpremembi pravil, ki je bila sklenjena na lanskoletnem občnem zboru, j Sledilo je nato obširno poročilo tajnika Zveze trgovskih .gremdjev g. I. Kaiserja o splošnem trgovinskem položaju, vzrokih težkega depresivnega stanja, davčnih zadevah, gospodarski in socialni zakonodaji in stanovski organizaciji. Obrtno zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik, ki se je na prošnjo greanija tudi udeležil zborovanja je v svojem govoru lepo očrtal pomen in cilj organizacije zlasti v sedanji težki dobi in podrobno objasnil zborovalcem smoter in y 4 k:J kmm Avram Altarac, veletrgovina papira, kancelarijskog in pisačeg pribora, Sarajevo, Kralja Fetra 16 želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo šolske potrebščine kot: ravnila, trikotnike, peresnice itd. ter aktovke, šolske torbe itd. Isak Arie, Skoplje želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za nakup vsakovrstne žime. k iumIi orcuniudi Gremij trgovcev v Radovljici vabi na redni občni zbor, ik.i se vrši v nedeljo 29. marca 1931. ob pol 14. uri v hotelu »Troha« na Bledu. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika; 2. Predložitev letnega računa; 3. Poročilo računskih (preglednikov; 4. Proračun za leto 1931.; 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bi bilo navzočih zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. Načelnik L. Fiirsager 1. r. Mednarodni velesejem v Milanu, kojega se, kakor smo že ponovno poročali, udeleži naša država letos prvič z velikim reprezentativnim paviljonom, ki bo te dni dovršen, se vrši od 12. do 27. aprila 1931. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi samemu sebi! Trgovina med Nemčijo in Avstrijo. Ves svet govori sedaj Skoraj iakl j lično ile o napovedani carinslkd zvezi med Avstrijo in Nemčijo. Zato je dobro, če si nekoliko ogledamo njiju medsebojno trgovino. V avstrijski zunanji trgovini ie Nemčija tako v ekspertu kot v importu rtale-ko na prvem mestu. V povprečnosti zadnjih let znaša delež Nemčije v avstrijskem uvozu 20 (lo 22 odstotkov, v izvozu pa 18 odstotkov. Avstrija je impor-tirala leta 1930 iz Nemčije za 578 milijonov Šilingov blaga (ob sikupnem importu 2734 .milijonov) in gia, je eksporti-rala v Nemčijo za 330 milijonov šilingov (1883 miil. šil.). V primeri z letom 1929. je uvoz iz Nemčije močno padel, ker je znašal 1. 1929. še 695’5 mil. šil. Od lanskega uvoza iz Nemčije je prišlo 433 mil šil. ali več kot 80 odstotkov na iabrikate; med temi zopet so največjo postavke stroji iin aparati a 52 mil šil., železnina z 39, električni stroji in aparati s 33, knjige in časopisi s 25, krznarsko blago s ‘23 in bom baze vina s 23 mil. šil. Med surovinami in prilfabrikati prevladuje uvoz premoga s 35 mil. šil. Med 10 in 20 mil. šil. vidimo med fabrikati še uvoz volnenega blaga, svilenega blaga, papirja in papirnega blaga, usnja, kovinskega blaga, inštrumentov, kemikalij, čevljev in drugega usnjenega blaga, barv, zdravil, parfumov. Med živili je omeniti le uvoz žita s 7 in pol mil. šil., uvoz prašičev s ca 5 in uvoz jedilne ; maščobe s ca 4 mil. šil. — Tudi v izvozu iz Avstrije v Nemčijo prevladujejo fabrikati: 194 mil. šil. ali dve tretjini vsega eksporta v Nemčijo. A tudi izvoz ; surovin je vsled velikih dobav lesa izkazan z visokim iznesikom. Sledijo eks-porti plemenske živine z več kot 18 mil. šil., eksport železnine 18, usnja 16, knjig in časopisov 15, sadja 12, volnene preje 13, volnenega blaga 11, avtomobilov^. Med 5 in 10 amil. šil. so eksport i strojenih in nestrojeniih kož, 'bombaževi na, svileno blago, klobuki, konfekcijsko 'blago, ikrznina, kovinsko blago, električni aparati, stroji in drugi aparati. * * * Občasni pregledi meril in merilnih priprav. V občinah izven sedeža meroizkus-nega urada se bodo vršili občasni pregledi meril in merilnih priprav v letu 1931 po naslednjem redu: V občini Grosuplje se vrši od 1. aprila popoldne do 7. aprila popoldne, istočasno tudi za občine St. Jurij, Slivnica, Lipljenje, Račna. V občini Šmarje-Škofljica od 8. aprila, dopoldne do 12. aprila popoldne, istočasjio. za občine Rudnik, Pijava gorica, želimlje. V občini Studenec-Ig od 13. aprila dopoldne do 17. aprila dopoldne, istočasno za občine Iška vas, Iška loka, Tomišelj, Vrblene. V občini Preserje od 17. aprila popoldne do 19. aprila popoldne. V občini Borovnica od 20. aprila dopoldne do 21. aprila popoldne. V občini Vrhnika od 22. aprila dopoldne do 29. aprila popoldne, istočasno v občini št. Jošt. V občini Horjul od 30. aprila dopoldne do 3. maja dopoldne. V občini Polhovgradec od 4. maja dopoldne do 6. maja dopoldne, istočasno za občino črni vrh. V občini Dobrova od 6. maja popoldne do 9. maja dopoldne, istočasno za občino Log. V občini Brezovica od 9. maja popoldne do 13. maja dopoldne. V občini Vič od 13. maja popoldne do 18. maja popoldne. V občini Zgornja šiška od 19. maja dopoldne do 22. maja popoldne. V občini št. Vid od 23. maja dopoldne do 28. maja popoldne. V občini Medvode od 29. maja dopoldne do 3. junija dopoldne. V občini Škofja Loka od 3. junija popoldne do 16. junija popoldne, Istočasno za občine Stara loka, Sora, žminc. V občini Poljane od 17. junija dopoldne do 20. junija dopoldne, istočasno za občino Javorje. V občini Trata od 20. junija popoldne do 25. junija popoldne. V občini Oslica od 26. junija dopoldne do 27. junija dopoldne. V občini Selca v Š. 1. od 27. junija popoldne do 3. julija popoldne. V občini Železniki od 4. julija dopoldne do 7. julija popoldne. V občini Sorica od 8. julija dopoldne do 10. julija popoldne. V občini Stražišče od 11. julija dopoldne do 13. julija pspoldne, Istočasno za občino Mavčiče. V občini Naklo od 14. julija dopoldne do 16. julija dopoldne. V občini Kropa od 16. julija popoldne do 17. julija popoldne, istočasno za občino Avsiše. V občini Mošnje od 18. julija dopoldne do 21. julija dopoldne, Istočasno za občine Lubno, Leše. V občini Radovljica od 21. julija popoldne do 24. julija popoldne, istočasno v občinah Predtrg, Lancovo, Kamna gorica. V občini Lesce od 25. julija dopoldne do 28. julija popoldne, istočasno za občino Begunje. V občinah Breznica od 29. julija do-poicaie do ou. julija popoiane. V občini Koroška Bela od 31. julija dopoldne do 2. avgusta popupoiune. V oočiin Jesenice od '6. avgusta dopoldne do 7. avgusta dopoldne. V občini Dovje od 7. avgusta popoldne do lu. avgusta popoldne. V občini Kranjska gora od 11. avgusta dopoldne do 13. avgusta dopoldne, istočasno za občino Rateče. V občini Gorje od 13. avgusta popoldne do 19. avgusta dopoldne. V občini Bled od 19. avgusta popoldne do 26. avgusta popoldne, istočasno za občino Ribno. V občini Bohinjska Bistrica od 27. avgusta dopoldne do 31. avgusta popoldne. V občini Bohinjska Srednja vas od 1. septembra dopoldne do 3. septembra popoldne. V občini Tržič od 4. septembra dopoldne do 10. septembra popoldne, istočasno za občini Sv. Katarina in Sv. Ana. V občini Ivriže od 10. septembra popoldne do 14. septembra popoldne, istočasno za občino Kovor. V občini Predvor od 15. septembra dopoldne do 17. septembra popoldne. V občini Predoslje od 18. septembra dopoldne do 20. septembra popoldne. V občini Šenčur od 21. septembra dopoldne do 23. septembra popoldne, istočasno za občini Hrastje in Voglje. V občini Smlednik od 24. septembra dopoldne do 25. septembra popoldne. V občini Cerklje od 26. septembra dopoldne do 30. septembra dopoldne. V občini Mengeš od 30. septembra popoldne do 7. oktobra popoldne, istočasno za občine Loka p. Mengeš, Jarše, Radomlje, Holmec, Suhadole, Moste, Kaplja vas, Križ, Nazoviče, Lokoviče, Vodice. V občini Domžale od 8. oktobra dopoldne do 15. oktobra dopoldne, istočasno za občine Dob, Brezovca, Ihan. V občini Moravče od 15. oktobra popoldne do 18. oktobra popoldne, istočasno za občino Drtija. V občini Lukovica od 19. oktobra dopoldne do 21. oktobra popoldne istočasno za občine Krašnja, Zlato polje, Rafolče, Prevoje, Krtina, Sp. Kose. V občini Blagovica od 22. oktobra dopoldne do 23. oktobra popoldne, istočasno za občini češnice in Peče. V občini Trojane od 25. oktobra dopoldne do 25. oktobra popoldne. V občini Motnik od 26. oktobra dopoldne do 29. oktobra popoldne, istočasno za občini Špitalič in Zg. Tuhinj. V občini černuče 6d 30. oktobra dopoldne do 1. novembra popoldne, istočasno za občine Depala vas, Trzin, Račiča. V občini Ježica od 2. novembra dopoldne do 4. novembra dopoldne. V občini Podgorica od 4. novembra popoldne do 5. novembra popoldne, istočasno za občino Dragomelj. V občini Dol od 6. novembra do- V dinarjih za 100 kg. a) do naših obmejnih posta: Iz Ban. Arandjelovo Kelebija St. 11] Jesenice Jagodine — 26-95 50-20 51-80 Beograda KI. — 18-10 42-80 44-90 Novega Sada — 11-65 40-15 41-75 Vršaca 18-10 20-70 49-65 51-26 Vel. Kikinda 5-85 12-45 — 48-10 Slav. Broda — 18-75 29-95 31-70 Zagreba —. — 16-80 19-40 Prevozne cene za svinjsko mast, meso in zaklano živino. Beograd — Kelebija — Praha . 81-27 Beograd — Kelebija — Brno . . 76-26 Novi Sad — Kelebija — Praha . 74-82 Novi Sad — Kelebija — Brno . 69'81 Vel. Kikinda — Szoreg — Praha 70T2 Vel. Kikinda — Szoreg — Brno 65-01 Vršac — Szoreg — Praha . . . 82'27 Vršac — Szoreg — Brno . . . 77-26 Slav. Brod — Kelebija — Praha . 81-92 Slav. Brod — Kelebija — Brno . 76‘91 Za Nemčijo. Ceško-inadžarska zvezn in Nemška lokalna tarifa. Jagodina — Kelebija Ilabbstadt — Breslau.........................Din 121-48 Beograd — Kelebija Ilabbstadt — Breslau......................... » 112-73 Novi Sad — Kelebija Ilabbstadt — Breslau......................... » 106-18 Vel. Kikinda — Szoreg — Kelebija Habbstadt — Breslau > 103"— Vršac — Kelebija Habbstadt — Breslau........................... > 115’24 Slav. Brod — Virovitica — Bare — Breslau......................... » 103-55 b) v Avstrijo: Dunaj, Sudbahn: ( Jagodine — Hegyes — Haloni — Wien (Ost)..............................75'70 Beograd KI. — Wien (Ost) .... 67-05 Novi Sad — Wien (Ost)......................59-17 Vršac — Szoreg — Wien (Ost) . . . 68-02 Vel Kikinda — Szoreg — Wien (Ost) 55-75 Slav. Brod — Kelebija — Wien (Ost) 66"25 Zagreb - Št. Ilj - Wien (Sttd) . . 61'23 Za Čchoslovaško. Ceško-madžarska uvozna tarifa. Izjemna tarifa štev. 216. Jagodina — Praha — Masarikovo 90'09 Jagodina — Brno........................85‘11 Jagodina — Kelebija — Dečin Beograd — Kelebija — Dečin Novi Sad — Kelebija Dečin Vel. Kikinda — Szoreg Dečin Vršac — Szoreg — Dečin Slav. Brod — Kelebija — Dečin Jagodina — Jesenice — Salzburg Beograd KI. — Jesenice — Salzburg Novi Sad — Jesenice — Salzburg Vel. Kikinda — Jesenice — Salzburg Vršac — Jesenice — Salzburg Slav. Brod — Jesenice Salzburg Zagreb — Jesenice — Salzburg Jagodina — Jesenice — Buchs (St. Saitz) Beograd KI. — Jesenice — Buchs Novi Sad — Jesenice — Buchs Vršac — Jesenice — Buchs Vel. Kikinda — Jesenice — Buchs Slav. Brod — Jesenice Buchs Zagreb — Jesenice — Buchs OTVORITEV NOVIH TELEFONSKIH RELACIJ MED GORNJO RADGONO IN VEČ KRAJI V AVSTRIJI. Po odloku prometnega ministrstva št. 12.310 od 24. februarja t. 1. so od 5. marca t. 1. naprej otvorjene sledeče telefonske relacije: 1. Gornja Radgona — Bad Gleichen-berg, Wiildon in Ehrenhausen. Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh treh relacijah: 1-50 zl. fr. ali 16'50 Din (šestnajst 50/100). 2. Gornja Radgona—Bruck a. d. Mur, Klageinfurt, Leoben in Villach. Pristojbina v vseli 'relacijah: 2-70 zl. fr. ali 29-70 Din (dvajset devet 70/100). 3. Gornja Radgona—Bad Aussee, St. Polten, Semmering in Wiener Neustadt. Pristojbina v vseh relacijah: 3'45 zl. fr. ali 37-95 Din (trideset sedem 95/100). 4. Gornja Radgona—Linz an Sakiburg. Pristojbina za obe relaciji: 3-90 zl. fr. ali 42'90 Din (štirideset dva 90/100). 5. Gornja Radgona — Innsbruck. Pristojbina: 4‘35 zl. fr. alii 47-85 Din (štirideset sedem 90/100). Pogovori v relacijah Gornja Radgona —'Klagenfurt v Villach se morajo usmerjati po telefonskem vodu Maribor—>Kla-genfurt, vsi ostali pa ipo telefonskih vodih Maribor— Giraz. NEMŠKO EKSPORTN0 KREDITNO ZAVAROVANJE. Ker bodo po več državah uvedli takšno zavarovanje, je zanimivo izvedeti, kakšne izkušnje ima v tem oziru Nemčija. Od 1. julija 1928 do 31. dec. 1930 je bilo pod zavarovalno zaščito odposlanih za 218-6 milijonov mark pošiljk, pri čemer niso vključene od vlade direktno krite dobave na tuje vlade in pošiljke v Rusijo. Število udeleženih tvfdk je v dobi 1. VII. 1929 do 1. II. 1931 naraslo od 236 na 418. Od pričetka akcije izplačane odškodnine predstavljajo zne-šek 1,600.000 mark. poldne do 10. novembra popoldne, istočasno za občino Dolsko. V občini D. M. v Polju od 11. novembra dopoldne do 17. novembra popoldne. V občini Dobrunje od 18. novembra dopoldne do 25. novembra dopoldne. V občini Moste od 25. novembra popoldne do 1. decembra dopoldne. Leipzig Berlin Dresden 138-86 149-85 128-65 138-03 140-96 112-80 123-58 134-51 106-35 117-43 132-40 101-55 131-03 144-64 113-80 130-68 141-61 113-45 Meja pri nchen Wintersdorf Kell. Bleialf Dalheim 115-40 105-76 107-18 147-15 153-39 108-50 98-86 100-28 140-25 146-49 105-35 95-71 97-13 137-10 143-31 101-81 102-06 103-48 143-45 149-69 114-06 105-21 106-63 156-60 152-24 95-30 85-66 87-08 127-05 135-29 83-— 73-36 74-78 114-70 120-99 preko Švice. Delle Fr. Basel trs. Gčneve Zurich 139-39 135-75 142-80 139-61 132-39 128-85 135-90 132-71 139-34 135-70 132-75 129-56 138-84 135-20 142-25 139-06 135-69 132-05 139-10 135D1 119-29 115-65 122-70 119-51 106-99 103-35 110-40 107-21 Tečaj 27. marca 1931. Hovpia- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . —• 22'83 Berlin IM .... —•_ 13-5725 Bruselj 1 belga —•— 7-9266 Budimpešta 1 pengd . 9-9111 9-9411 Curih 100 fr 1094-10 109710 Dunaj 1 šiling 7-9916 8-0216 London 1 funt 276-27 277-07 Newyork 1 dolar ... . 56-73 56-93 Pariz 100 fr —• - •>22-74 Praga 100 kron 168-32 169-12 Trst 100 lir 29728 299-28 V p i s a 1 e s o s e n a s t o p n e f i r m e: Sedež: Ljubljana. Besedilo: Franc Bara sinova, mehanična delavnica družba z o. z. Obratni predmet in namen družbe je trgovina z znamkami, radio aparati, gramofoni, pisalnimi stroji, fotografskimi aparati ter sličnim! predmeti, v zvezi s tern pa vzdrževanje in obratovanje mehanične delavnice. Družbena pogodba z dne 13. januarja 1931., posl. št. 9480. Družba je ustanovljena iza nedoiločeno dobo. Višina osnovne glavnice: 20.000 Din, in sicer 10.500 Din v gotovini, Din 9.500 v stvarmi vlogi. Na to vplačani zneski v gotovini: 10.500 'Din, stvarna vloga v vrednosti Din 9.500-— donesena. -Poslovodje: Bar Julij, trgovec v Ljubljani, Karlovška cesta 18, Bar Franc ml. mehanik v Ljicbljani, Karlovška cesta 18. Poslovodji zastopata družbo in podpisujeta nje firmo kolektivno, dn sicer po dva poslovodji ali pa en poslovodja! in en prokurist na ta način, da pristavita pod od kogarkoli napisanim, natisnjenim ali s pečatom odtisnjenim besedilom tvrdke lastnoročno svoj podpis koleiktivho, in sicer prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro. Družbena pogodba ima sledeča določila 'glede stvarnih vlog (apportov): Gospa Julijana Bar roj. Toni prinaša •v družbo stvarno vlogo, seslojeoo iz 'v členu VI. točka 3 ipogodibe navedenih predmetov in orodja v sporazumu določeni siku pni vrednosti Din 9.500. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 7. marca 1931. Firm. 251/31. — iRg. € IV 266/1) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Jugograd- jugoslovan. gradbena družba z o. z. Obratni predmet: >1. dzvirševanje 'vsakovrstnih, vodnih, •talnih in visokih zgradb, lesnih konstrukcij tesarske stroke teir izdetava tozadevnih zgradb na tuj ali lasten račun ter izvrševanje vseh stavbnih poslov samostojno ali v družbi z drugimi podjetniki; 2. nakup in prodaja lesa, lesnih izdel-ikov ter stavbnega 'materija! a, obratovanje v to stroko spadajočih obratov, kakor žag, kamnolomov, opekarn, apnenic in drugih enakih podjetij, nakup stavbišča in zemljišča v svrho parcelacije iin izazidave s posameznimi stanovanjskimi hišami in kolonijami, nakup strojev, njih delov, potrebnih za; diružbo, in vsakovrstnega materijala ter prodaja istega; 3. nakup in zakup podjetij enake in slične stroke ter udeležba pri sorodnih podjetjih. Družbena pogodba: z dne 2. marca 1931. .opr. št. 17.723. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice Din 27.000. iNa to vplačani zneski v gotovini: Din 27.000. Poslovodje: Pust Franc, lesoitržec, mestni tesarski mojster in posestnik, v Ljubljani, Streliška ulica št. 33, ing. arh. Pust Bogomir, fcomjcesionirani gradbeni mojster od istotam, in ing. Pust Srečko, inženir gradbene stroke 'in mestni tesarski mojster od istotam. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 7. marca 1981. (Firm. 230/31 — Kg. C IV. 264/1.). Izbrisala se je nastopna f i r m a: Sedež: Kranj. Besedilo: Tekstilne tvornice, družba z o. z. v likvidaciji. Izbrisala se je po končani likvidaciji. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 1832/30 — Rg C. III. 45/8. W Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 27. marca t. 1. ponudbe glede oddaje 389 komadov pil v nasekovanje in popravilo; do 28. marca t. 1. glede dobave 360 kg bakrene pločevine, raznih pil in 20 dežnih plaščev. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema, do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin ter glede nalepljenja grafikonov; do 30. marca t. 1. pa glede dobave tiskovin. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 7. aprila 1931. ponudbe glede dobave 2 krožnih >jag. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice aa '101 v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobave. Direkcija drž. rudnika Serijski Rudnik sprejema do 7. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1900 kg jekla; do 13. aprila t. 1. pa glede dobave 1 ventilatorja. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 8. aprila 't. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg masti in 3000 kg olja ter glede dobave 300 plošč črne pločevine. — Direkcija drž. irudnika Kreka sprejema do 9. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 300 m3 jamskega ilesa, 10.000 kg živega apna, 50 .m3 gramoza, 30 m3 prodnega peska lin 2400 komadov toporišč za krampe in lopate. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 200 m gradla za zavese in 160 plošč železne pločevine. — Mjesni upravni odbor brat inske blagajne, Breza sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave lekarniškega materijala. — Dne 15. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertal-na licitacija glede dobave 100.000 m raznega pilatna. — (Predmetni oglasi z , natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 8. aprila t. 1. se bo vršila pri Koimandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave 26.000 kg petroleja; dne 15. aprila t. 1. pa pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 17.000 kg petroleja. — (Predmetna oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, po- | goji pa pri omenjenih komandah.) Tri tu pr o čila Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. III. 1931 je bilo pripeljanih 229 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tedno stari komad Din 120—150, 7—9 tednov stari 180—250, 3—4 mesece stari 280—350, 5—7 mesecev stari 400—500, 8—10 mesecev stari 560—630, 1 leto 880—960, 1 kg žive teže 8—9, 1 kg mrtve teže 10 do 12 Din. Prodanih je bilo 74 svinj. Veletrgovina A. Šarabon O •on ca o a N <3 U cd G G v (J v t_$&ilbl§arei priporoča ipecerigsS*© blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko >odo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom I' e e £ o ‘26-06 nudi najfinejši in naj-ok< snejši namizni kis a&l-nih: Josi-p Ve-plič Veletrgovina koloni- n 2>aloga špirita, jalne robe. FLff &M.EM CZ raznega zganja in elepraiarna kave. / » o o konjaka. 1l\/llini za dišave• •U UTICI] S K d CCSlCL DD ^Mineralne vode. %očna postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago Klili ji vseh vrši- por 'folog rafij a /l-ali risbah i S n aj scrlidn ejše lk§ €8 vmes ST*DIU L1UBL1ANA DALMATINOVA 13 Wved.ilni zavod za Irgovlnc in indusMio Hjubljtmttt, f^eŠCHlOVCS M.1. 5£> (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2806.- Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- ln Inozemstvo, safedepositi i. t. d. Vinocef tovarna vinskega kisa, d. z o. z. £>$ ubij OLna. Knjige, Časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, -jp ...................................................................... ' '"====^^^^= Telefon 25-52 letake, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, barvotlske, cenike kakof tudi vso druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih Ljubljana, GregorCičeva 23 Lastna ISKARNA MERKUR knjigoveznica i i ruja ir IV a\ PLESS.* — Za Trgovsko - industrijsko tl. d. »MERKI!/!« kot izdajatelja m tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana. Kaj je „Domači vedež“ £ V 24 zvezkih, ki izhajajo zdaj v mesečnih presledkih, bo to rodbinski leksikon, ki Vas bo seznanjal v abecednem redu z vsemi zadevami, ki se tičejo življenja v rodbini in družbi. Karkoli boste potrebovali vedeti v dnevnem življenju, na vse boste dobili v njem odgovor in nasvet »Domači veriež« bo torej govoril o: Če še niste naročnik te vsaki rodbini in vsakemu posamezniku najbolj potrebne poučne in vzgojne publikacije, izkoristite našo ugodno ponudbo za naročbo in odpofiljlte naročilnico tako]. Vsak zvezek velja 25.— Din, ki jih lažje izdaste sproti mesečno kot pa plačate celo publikacijo naenkrat. Dajal Vam bo pouk v lahkoumljivili razpravah na temelju mnogoletnih izkušenj ter ne bo štedil z navodili in nasveti za praktično uporabo. Bo to knjiga, ki jo boste iz vseh največkrat jemali v J^oko, dokler boste živeli. zdravstvu, zdravilnih domačih sredstvih — prvi pomoči pri nezgodah — prehrani v rodbini — materinstvu in vsem, kar je ■ tem v zvezi — vzgoji — lepem vedenju v vseh položajih — družabnih stikih — družabnih prireditvah — etičnih vprašanjih — religiji — morali — pravnih vpraSanjih — razmerju moža do žene — ločitvi zakona — razporoki — poklicih — službah — razmerju službodajalca do delojemalca in nasprotno — prednostih pridobitnih poklicev — šolanju v dosego raznih poklicev — gospodinjskih delih z ozirom na največjo praktičnost — posebnostih domače in tuje kuhinje — hranilih in njih ponarejanju — zidanju hiš — opremi stanovanj — umetnostnem čutu pri urejevanju domačije — okrasnih sobnih in vrtnih rastlinah — obdelovanju zemlje in živinoreji — obrti in trgovini — itd., itd. Da si »Domačega vedeža« nabavi lahko vsak, tudi manj premožni poedinec, ga izdajamo v zvezkih po 32 strani vsebine velikega formata (18 X 26.5 cm). Do zdaj je izšlo 6 snopičev. Celotno delo bo tvorilo po izidu knjižnico zase, katera Vam bo služila v vseh življenskih prilikah bolje od zvestega prijatelja. V. Pcleg plačilnih ugodnosti ne preglejte brezplačne premije, ki jo dobijo naročniki »Domačega vedeža«, če se po priloženi naročilnici priglasijo najpozneje do 20. aprila 1931. Ta brezplačna premija obsega sledeče knjige v prodajni ceni 275'- Din: 1. Henrik Smrekar: Črnovojnik. Ilustrirano. Vez. (Humorističen popis vojskovanja avtorja.).................... 2. Milčinski: Suha roba. Ilustrirano. Voz. (Najboljše ribniške anekdote.) 3. Pugelj Milan: Črni panter. Novele. Broš..................................... 4. Golar: Sto let slov. lirike. Broš. . . 5. Albrecht Fr.: Pesmi življenja. Vez. 6. Valois: Hcptameron. Novele. Broš. 7. Dr. Montfleury: Moderna kozmetika. Bros. Negovanje in varovanje lepote /. naravnimi sredstvi . . . 8. Nemo: Veseli anekdotar. Broširano. Zbirka najboljših dovtipov in zgod- il. ing. Nemo: Kaj je radiotelefonija? Broš. . .............................. 10. Dr. Zahor: Spol, ljubezen, materin-i stvo. Vez. Za deklice okrog 14 let. Vzgojna knjižica, ki nadomesti najbolj obzirni pouk mater . . . 11. J. S. Machai': Strup iz Judeje. Pesnitve. Broš................................. 12. J. S. Machai': Konlesije literata. Proza. Broš. . . . •............... Izpolnite, izrežite, vtaknite v kuverto in pošljite na Umetniško propagando odp. Loka pri Zid mostu -E J&> JO 13 *© HA t. O Q- CL N) 35 © ra >>3 TT -2 0» -o 0) a o p- >o JZ «— Ci Q oj OJ V cr HJ *c «-* a, o rt o E N »CA O •TJ > >0J v ra O OJ •—*» u. a. (O c k7) O JZ c Cu r- ra O JZ 0) o. n u, o SP 0J Ji. Im (O TJ JZ JJ JO o -S 0) -2 0) L_ c HA E c u. OJ (A Im > a © o £ >o TL N NAROČILNICA. (Veljavna do 20. aprila 1031) Umetniški propagandi, odpravništvo Loka pri Zidanem mostu. Priglašam se obvezno za odjemalca celotnega dela »Domači vedež«, ki izhaja v zvezkih po 32 strani vsebine, oblike 18 X 26.5 cm in prosim, da mi zvezke po izidu pošiljate, že izišle pa takoj dopošljete. Plačam: po prejemu vsakega zvezka 25.— Din.......................... (šest zvezkov, ki so že izšli in stanejo 150.— Din pa odplačam v zaporednih mesečnih obrokih po 5.— Din). Kot brezplačno premijo mi pošljite skupino 12. knjig, ki jih navajate v Vaši ponudbi. Poštnino povrnem. Do popolnega plačila naročnine ostajajo knjige in »Vedež« Vaša last. Datum: < S cr rt N TL ST o< s 0 rt 1 O Podpis in točen naslov: cr 3 H o a- o 2L 0L TL — £ Dl O« T3 01 -i 0 o< *■”* Z?. 3 (A >—«• < rt NS« a- rt Srr* T3 N« CB c; =3 ** "O CD < N O rt Dl c/j C CL rt *r cr rt rt* c/> -i J*r "n 3 rt •5’ 'cr: cr o. CQ rt o a* ST N< rt s 2 o » rt ~o 3 ra o CA 'fr rt a 20' Q- O | cr o’ »i D l . I N 5’ 3* 'H- S" N sr rx O) 3 % N rt H* < rt n< n i N 2- , rt rt- l\> 1