IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tabela 1: Pregled učinkovitosti zdravila Api-Bio­xal po skupinah Panj Učinkovitost Api-Bioxala Min. Max. skupina A 94,4% 84,4% 97,6% skupina B 93,7% 85,3% 95,5% Med spomladanskim pregledom čebeljih družin iz obeh skupin med njimi nismo opazili občutne razlike. Vse družine so dobro prezimile, lepo so se razvijale in so imele v začetku aprila že po štiri sate pokrite zalege. Sklep Api-Bioxal je primerno sredstvo za zatiranje varoj po metodi sublimiranja saj ima številne prednosti: je enostaven za uporabo, razmeroma poceni v primerja­vi z drugimi sredstvi za zatiranje varoj, njegova uporaba je za čebelarje varna, majhna je tudi variabilnost med čebeljimi družinami v končni učinkovitosti. Med posku­som smo ugotovili: – da je sublimator znamke Sirk primeren za sublimi­ ranje sredstva Api-Bioxal in da z njim dosežemo primerljive rezultate, – da po sublimiranju sredstva Api-Bioxal za razliko od oksaldihidrata nastane v čaši sublimatorja usedlina, to pa moramo po štirih do petih sublimi­ranjih odstraniti z vodo, – da ob uporabi 2,3 g zdravila Api-Bioxal (po po­stopku sublimiranja) v AŽ-panju ne odpade veliko več varoj kot ob uporabi 1,2 g tega zdravila, torej učinkovitost večje količine ni veliko večja kot pri uporabi manjše količine tega zdravila, – da čebelje družine v AŽ-panju dobro prenašajo sublimiranje ne glede na to, ali smo uporabili 2,3 g ali 1,2 g zdravila Api-Bioxal, in da med njimi ni razlike pri prezimovanju. Glede na ugotovitve tega poskusa se nam zdaj zastavlja vprašanje, ali bi bili lahko rezultati v naših razmerah podobno dobri tudi ob uporabi manjših ko­ličin zdravila Api-Bioxal po metodi kapanja. Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) Vlasta Jenčič*, vlasta.jencic@vf.uni-lj.si, in Metka Pislak Ocepek**, metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) je v Evropi tujerodna vrsta sršenov. Ta žuželka je ne sa­mo nevaren plenilec čebelje družine, ampak ogro­ža tudi biotsko raznovrstnost, zato je njegov vnos v Evropo širši ekološki problem. Domovina azijskega sršena je območje Indije, Kitajske, Tajvana in Indo­nezije, vnos in širjenje po Evropi pa je značilna po­sledica globalne trgovine in globalnega spreminjanja okolja, ki ga je povzročil človek. V Evropi so azijske­ga sršena leta 2004 prvič opazili gojitelji bonsajev v kraju Lot-et-Garonne na jugozahodu Francije. Ker so bila takrat opažena gnezda, predvidevajo, da so bi­le hibernirajoče sršenje matice vnesene že kako leto prej skupaj z lončevino iz Kitajske, od koder jo goji­telji bonsajev redno uvažajo, oziroma v njeni emba­laži. V Franciji se azijski sršen zelo hitro širi, dosegel je tudi že Španijo, Portugalsko, Belgijo, Nemčijo in Italijo. Na morebiten vnos azijskega sršena moramo biti zato pozorni tudi v Sloveniji. Azijskega sršena ni težko prepoznati in ločiti od drugih sršenov. Je edini sršen, ki ima črno žametno te­lo z eno samo široko oranžno progo na četrtem obroč­ku zadka in nežno rumeno progo na prvem obročku. * Prof. dr., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta ** Dr., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Tudi glava je črna, obrazni del pa je oranžen. Noge so na konicah oranžne. Evropski sršen je rdeče, črne in rumene barve, zadek pa je rumen s črnimi progami. Gnezda, v katerem se razvija zalega, so tako kot pri evropskem sršenu tudi pri azijskem iz celuloze, le da so precej večja in na odročnejših krajih, zato jih težko opazimo. Vhod v gnezdo je pri azijskem srše­nu veliko manjši in ob strani gnezda, pri evropskem pa je vhod v gnezdo precej večji in na dnu gnezda. Gnezdo azijskega sršena obstaja eno sezono, saj ga sršeni le izjemoma vnovič naselijo. Sršenje delavke in samci ter zadnja generacija ličink jeseni odmrejo, nova generacija spolno razvitih samičk in samcev pa se praši, tako da oprašene matice posamič ali pa v skupkih preživijo zimo. Čeprav je mladih oprašenih matic veliko, prezimijo le redke. Kolikor dlje je druži­na jeseni aktivna, toliko več je spomladi matic. Ena izmed pomembnih lastnosti sršenov – tudi azijskega – je, da so zelo prilagodljivi in da zato z lahkoto pre­magujejo različne okoljske spremembe. Spomladi, ko je dovolj toplo, mlada matica na zaprtem zaščite­nem mestu zgradi začetno, kot teniška žogica veliko gnezdo, vanj zaleže precej jajčec in poskrbi za hra­no prvih ličink. Ko se po približno mesecu dni in pol razvijejo prve sršenje delavke, takoj začnejo skrbeti SlovenSkičebelar 10/2015 letnik CXvii IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Internet Foto: Internet za graditev gnezda in hranjenje ličink. S povečeva­njem števila delavk se povečuje tudi velikost gnez­da, tako da primarno gnezdo preraste v sekundarno gnezdo, ki je po navadi zelo visoko na drevesu, zato ga opazimo le, če ga obletavajo sršeni, ki so sicer manj glasni kot evropski, ali šele jeseni, ko odpade listje. To je tudi vzrok, da so v Franciji azijskega sr­šena opazili tako pozno. Gnezda so zelo velika, saj v premeru lahko merijo 80 cm, visoka pa so tudi 100 cm. Delavke živijo približno 30 dni. Azijski sršen za razliko od evropskega sršena ustavi vse svoje aktiv­nosti, ko pade mrak. Vsi sršeni so plenilci čebel, prav gotovo pa je azijski najbolj strašljiv. Po podatkih iz literature azij­ski sršen v svoji domovini uniči čebeljo družino azij­ske čebele Apis cerana. Sršenje delavke napadejo čebele stražarke, vstopijo v gnezdo, ropajo ličinke in z njimi hranijo svoje. Tudi v Franciji je plenjenje azij­skega sršena v čebeljih panjih in gnezdih drugih žu­želk agresivnejše, kot so to opažali pri evropskem sršenu. Azijski sršeni prežijo na pašne čebele, ki se vračajo v panj. Ko jih ujamejo, jih prisilijo, da se spu­stijo na tla, tam pa jih paralizirajo. Odrasli sršeni če­belam odstranijo glavo, noge in krila, preostalo telo pa zgnetejo in grudice odnesejo v gnezdo ter z nji­mi hranijo ličinke. Napadi sršenov so zlasti pogosti proti koncu sezone, ko se zaradi vzreje novih srše­njih matic poveča potreba po sršenjih delavkah. Če­belarji so ugotovili, da so napadene čebelje družine po navadi zelo šibke in brez matice. V Franciji so sr­šeni doslej napadali samo pašne čebele, saj zaradi konstrukcije panjev in velikosti žrel ne morejo v panj. V Aziji je azijska čebela proti sršenu razvila raz­meroma učinkovite obrambne mehanizme. Čebele sršena obkrožijo, tako da nastane kompaktna kepa, v kateri je temperatura 45 oC, ki čebelam ne škodi, saj prenesejo celo 50 oC, sršen pa zaradi vročine pogine. Ta obramba je nekaj časa uspešna, pozne­je pa čebelja družina zaradi teh dejavnosti lahko tako oslabi, da ne more več opravljati drugih nalog. Na­ravni sovražniki evropskega sršena so ptiči, na pri­mer čebelar, sršenar, srakoper, tako da se bodo te ptice verjetno prehranjevale tudi z azijskim sršenom. V različnih zapisih po svetu najdemo tudi številna dra­matična poročila o napadalnosti azijskih sršenov do ljudi. V svoji domovini so prav gotovo eni izmed na­jagresivnejših sršenov, še posebej pa so nevarni v bližini gnezda. Iz Japonske poročajo o približno 70 primerih smrti ljudi zaradi sršenjega pika, iz Francije pa doslej še niso poročali, da bi bili sršeni posebej napadalni do ljudi. Dozdajšnja prizadevanja za izkoreninjenje azij­skega sršena v Evropi niso obrodila sadov. Po vsej verjetnosti se bo treba nanj pripraviti ter čebelje dru­žine ustrezno in učinkovito zaščititi pred njim. Zatira­nje azijskih sršenov je zelo zahtevno, saj selektivne vabe, ki bi privlačile samo azijske sršene, zdaj šele preučujejo. Zelo uspešna zaščita pred njim je zoži­tev žrela. Seveda pa je treba iskati in uničevati srše­nja gnezda. V literaturi je opisanih več metod, ki so različno izvedljive in tudi razločno učinkovite. Uniče- SlovenSki čebelar 10/2015 letnik CXvii 321 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Internet Zadek azijskega sršena Zadek evropskega sršena vanje sršenjih gnezd je vsekakor zelo nevarno po­četje, zato morajo to delo opravljati usposobljeni in primerno zaščiteni ljudje, ki bodo znali poskrbeti ne samo za svojo varnost, ampak tudi za varovanje oko­lja in drugih živali, ki bi se hranile z mrtvimi sršenjimi ličinkami in delavkami, prepojenimi z insekticidi. Po­ maga tudi iskanje in uničevanje sršenjih matic v du­plih in listju. Viri: Barbet-Massin, M., in sod. (2013): Climate Change Incre­ases the Risk of Invasion by the Yellow-Legged Hor­net. Biological Conservation, št. 157, str. 4–10. Darrouzet, E., Gévar, J., Dupont, S. (2014): A Scientific Note About a Parasitoid That Can Parasitize the Yel­low-Legged Hornet, Vespa Velutina Nigrithorax, in Europe. Apidology: on line http://link.springer.com/ article/10.1007/s13592-014-0297-y/fulltext.html http://www.cabi.org/isc/datasheet/109164 http://www .eur opar l.eur opa.eu/sides/get ­Doc. do?t ype=WQ&r e f er enc e=E-20 1 4­009763&format=XML&language=EN https://sites.anses.fr/en/system/files/Vespa%20veluti­na%20Identification%20Sheet%20MNHN_2.pdf Mollet, T., de la Torre, C. (2006): Vespa Velutina - The Asi­an Hornet. Bulletin Technique Apicole št. 33(4), str. 203–208. Villemant, C., in sod. (2011): Predicting the Invasion Risk by the Alien Bee-Hawking Yellow-Legged Hornet Ve­spa Velutina Nigrithorax Across Europe and Other Continents With Niche Models. Biological Conservati­on, št. 144, str. 2142–2150. Strokovna razprava o osnovni odbiri in Dan kranjske čebele Tomaž Samec*, tomaz.samec@czs.si V soboto, 20. junija 2015, je ČZS, JSSČ skupaj s pomurskimi čebelarji v Odrancih pripravila strokov­no razpravo o osnovni odbiri in izločanju križancev ter Dan kranjske čebele. V uvodu v svoje predavanje je dr. Peter Kozmus iz ČZS poudaril, da so za ohranjanje naše avtohtone kranjske čebele odgovorni tako vzrejevalci kot tudi čebelarji. Nato je predstavil lastnosti kranjske čebe­le, ki je zelo mirna, zato je razširjena tudi v urbanih čebelarstvih. Poleg tega dobro izkorišča paše, saj se je stoletja prilagajala našim razmeram. Njena ze­lo dobra lastnost je tudi zimska prekinitev zaleganja, zato je to obdobje zelo primerno za nadzor nad va­rojami. Poleg tega sta za kranjico značilna še buren spomladanski razvoj in zelo dobra orientacija v pro­storu. Čebelarji moramo ohranjati našo čebelo, saj je ozemlje Slovenije njeno izvorno območje, na ka­terem se je stoletja prilagajala podnebnim in pašnim razmeram, ohranjati pa jo moramo tudi zaradi njenih dobrih lastnosti, ki jih cenijo domala po vsem sve­tu. Poleg tega smo sprejeli jasen rejski program za kranjsko čebelo, v katerega smo vključeni tako vzre­ * Svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane jevalci kot tudi čebelarji. Čebelarji ga izvajamo tako, da spremljamo in ugotavljamo obarvanost obroč kov na zadkih čebel. Dr. Kozmus je ob tem predstavil tudi posamezne načine ugotavljanja križancev v čebeljih družinah. Eden izmed teh je npr. pomoč terenskih svetovalcev v čebelarstvu. Ob koncu je povedal še, kaj je treba storiti ob menjavi matic, in opozoril, da je skrb vseh čebelarjev pri osnovni odbiri ohranitev kranjske čebele. G. Peter Podgoršek s Kmetijskega inštituta Slo­venije je predaval o osnovah genetike v čebelarstvu. Kot pionirja genetike je izpostavil Gregorja Mend ela in pojasnil t. i. Mendlovo dedovanje. Pri čebelah je genetika nekaj posebnega, saj se troti razvijejo iz ne­oplojenega jajčeca. Čebele delavke so bolj sorodne med seboj kot z matico, ki se pari z več troti. Razložil je pomen izrazov »supersestre« pri čebelah in »pre­nos genov« med generacijami. Pozornost je namenil tudi kvalitativnim in kvantitativnim lastnostim pri če­belah, dednim deležem pri čebelah in vplivu okolja nanje. Ob koncu je odgovoril še na vprašanje, zakaj so čebele superorganizem, ki se je prilagajal in se še prilagaja okolju. Po njegovem biologija čebel sama SlovenSkičebelar 10/2015 letnik CXvii