1 ,eto XIV. j štev. 145	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEPON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, sreda 26.?unija 1940	NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tullna 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RACUNt 11.409	Cena din 1.—
Italijanski pogoji za premirje
Francija se mora demflitarizirati ob vseh evropskih in kolonialnih obalah v Severni Afriki — Delimitarizirane pasove zasede italijanska vojska — Džibuts že dokončno izročen Italiji — Pesimistični komentarji v Angliji
LONDON, 26. junija. Reuter. POZNO PONOČI SO POSTALI ZNANI ITALIJANSKI POGOJI FRANCIJE ZA PREMIRJE. PO TEH POGOJIH MORA FRANCIJA V TEKU 15 DNI OD PODPISA POGOJEV ZA PREMIRJE DEMILITARIZIRATI 50 KM ŠIROK PAS, TAKO NA FRANCOSKO-ITALIJANSKI MEJI KAKOR OB VSEJ SREDOZEMSKI OBALI, V AFRIKI PA MORA DEMILITARIZIRATI 200 KM ŠIROK PAS OB SEVERNOAFRIŠKIH OBALAH V MAROKU, ALŽIRU IN TUNIZIJI TER OB VSEJ MEJI V TUNIZIJI NAPRAM ITALIJANSKI LIBIJI. DALJE MORA FRANCIJA PORUŠITI VSE UTRDBE TER VOJNE PRISTANIŠKE NAPRAVE V VOJNIH LUKAH: TOULON, AIACCIO NA KORZIKI, ORAN, ALŽIRU TER BIZERTO V TUNIZIJI. ODSTOPITI MORA ITALIJI LUKO DŽIBUTI TER ŽELEZNIŠKO PROGO DŽIBUTI - ADIS ABEBA. ENAKOMORA FRANCIJA DEMILITARIZIRATI 200 KM PAS OB MEJAH FRANCOSKE SOMALIJE. V DEMILITARIZIRANIH CONAH SE BODO NASTANILE ITALIJANSKE POSADKE KOT PREDSTRAŽE. TO STANJE BO TRAJALO VSO DOBO, DOKLER ANGLIJA NE BO PREMAGANA. ITALIJA PREJME TUDI GOTOVO KVOTO FRANCOSKEGA OROŽJA.
Prvi angleški komentarji
LONDON, 26. junija. Reuter. Ker so bili italijanski pogoji za premirje Franciji objavljeni šele pozno ponoči, še ni veliko komentarjev. Vsekakor pa je mnenje v Angliji, da je nenavadna umirjenost Italijanskih pogojev le na videzna. Prvič so nemški pogoji sami že taki, da je dovolj dodati jhn, četudi le umerjene italijanske zahteve, pa je kapitulacija Francije popolna. Drugič pa se vsiljuje primera s čSR, ki so ji predhodno vzeH le utrdbene pasove, nakar je že v kratkem prenehala obstojati. Francija, ki je z nemškimi pogoji že itak vse izgubila, nima več še kaj več izgubiti.
LONDON, 26. junija. Reuter. Dejstvo da so italijanske zahteve usmerjene le na demilitarizacijo več ali manj širokih obmejnih pasov francoskih domačih in prekomorskih posesti, zlasti pa, da Italija zahteva edino eno teritorialno odstopl-tev, namreč Džibutija, v Angliji ne more nikogar premotiti. Res da Italija ne zahteva izročitev ozemelj. Res pa je, da zahteva izročitev obrambe teh ozemelj, kar je v posledicah isto. Vse sredozemske obale Franclje in njenih kolonij bodo po teh pogojih izročene na milost in nemilost Italiji in Nemčiji.
tira zaključek premirja in pravi, da 24 točk pogojev popolnoma odgovarja dejstvom. Francija je premagana v vojni, ki
Jo je sama želela. Cilj pogojev je, da se prepreči vsak nadaljnji nastop Francije proti Nemčiji.
Upi ministra Baudoina
italijanski in nemški komentarji
RIM, 26. jun. Stefani. Italijanski listi prinašajo točke pogojev za premirje med ItaHjo ih Francijo. Komentarjev ni, le v naslovih poudarjajo listi, da se vojna proti Angliji nadaljuje do končne zmage. Itatfjanske sile se bodo poslej z vso močjo borile proti Veliki Britaniji. »Corriere
della Sera« komentira Churchillov govor in pravi, da je angleškemu premierju vseeno, ali Francija propade ali ne. Zanj je bilo glavno, da dobi francosko vojno mornarico v svoje roke, kar je tudi odkritosrčno priznal.
BERLIN, 26. jun. Nemški tisk komen-
BOURDEAUX, 26. juu. Havas. Zunanji minister Baudoin je pojasnil novinarjem pogoje premirja, nakar je dejal: »Položaj šeia francoske diplomacije je zelo delikaten v času, ko je Franclja razorožena in mora prenašati težko okupacijo. Svojo nalogo prevzema kljub vsemu z zaupanjem. Dobro vem, da je Franclja svetu potrebna; vse vlade morajo želeti, da obstaja še nadalje. Prepričan sera, da smem računati na prijateljstvo USA, ki so nam prožile ponovno dokaze simpatij. Prav tako lahko računam s simpatijami brit-skega naroda, ki je bil naš vojni tovariš v bojih, ki smo jih vodili rame ob ramenu. Vem, da govor Winstona ki je dal izčrpani Franciji nauke o časti, ne izraža noben način pravih občutkov angleškega naroda. Verujem, da želita nemška vlada in narod prav tako kakor Francozi, da preneha antagonizem, ki je pripravil
obema narodoma toliko nesreč in ruševin Želim, da se spori med nami in Italijo končajo čimprej in da bo definitiven instrument reguliral vsa vprašanja, ki so nas ločila. Med obema narodoma obstaja tako v latinskem kakor krščanskem pogledu solidarnost, ki se ji nobena vlada obeh narodov ne more odreči. Španska vlada, s katero nas vežejo mnogi stiki, nam je prožila pomoč, ki je ne bomo pozabili.« Mnoge nade stavim v Fran cij-o, iz nje črpam moči za postavljene naloge, ki naj bodo elefhent rekonstrukcije nove Evrope. Računam s pomočjo tiska, ki pa mora pravilno obveščati tujino o Franciji, Spominjajte se,’ da je domovina predvsem bratstvo. Izogibajte se vsemu, kar bi utegnilo uničiti bodočnost države. Sedanje izkušnje potrjujejo v do-voljnl meri, iz česa sestoji to edmstvo, na nas je, da ga ohranimo.«
Angleški in nemški letalski napadi
Med angleškim in nemSkfm letalstvom se bijejo neprenehoma boji* ki napovedu« Jejo po vseh znakih bližajoči se odločilni spopad
NEMŠKI NAPAD NA ANGLIJO LONDON, 26. junija. Reuter. Tudi to noč so biti nemški letalci nad Anglijo. Povzročili pa niso nobene škode. Pač pa je bilo sestreljenih sedem letal. Davi sta letalsko in, notranje ministrstvo izdali sle-ideče uradno poročilo o nocojšnjem zračnem napadu: »Tekom nocojšnje.noči so izvršila sovražna letala ponoven napad na ozemlje Vel. Britanije. V akcijo je stopila protiletalska obramba ter žarometi, lovci pa sp se dvignili, da preženejo sovražnika. Pri tem je bilo sestreljenih najmanj 5 sovražnih letal. Nobena resna materialna Skoda iti bifa prizadejana, tudi nobenih žri$v ni bilo, prav tako tudi ni bilo resne Škode na vojaških objektih,« Uradno poročilo škotske uprave poroča, da so bila nad Škotsko sestreljena tri letala, dve pa tako težko poškodovani, da verjetno ne bosta dosegli svojih baz. Druga poročila javljajo, da so bila nemška letala nad srednjo ter vzhodno Anglijo ter nad Wa-lesom.
GENERAL LOEB SESTRELJEN
LONDON, 26. junija. Reuter. Kakor se naknadno izve, je pri zadnjem letalskem napadu nad Anglijo angleško bojno letalo sestrelilo nemški bombnik. Preiskava je ugotovila, da je bil pri tem ubit nemški letalski general Loeb, desna roka maršala GSringa. General Loeb je vodil letalske operacije pri vpadu na Holandsko ter v bitki za Francijo.
ANGLEŠKI NAPADI NA NEMČIJO LONDON, 26. junija. Reuter. Letalsko ministrstvo je včeraj javilo, da so letala RAF v ponedeljek podnevi napadla Ho-
landsko ter Porurje. Bombardirala so letališča in bencinska skladišča. Vsa letala 60 se vrnila.
LONDON, 26. junija. Reuter. Letalsko ministrstvo sinoči javlja, da so angleška letala v ponedeljek ponoči bombardirala letališča Endhooven, Waalhaven In letališče pri Rotterdamu na Holandskem, ter letalske tovarne, bencinska skladišča ter komunikacije v Porurju in Porenju ter razrušila zapornice prekopa Dortmund—
Enns. štiri Messerschmidti so napadli eno naše letalo, ki je enega od teh sestrelilo, ostale pa pognalo v beg. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana.
OPOZORILO V NEMČIJI LONDON, 26. junija. Reuter. Nemški radio je včeraj pozival ljudi, da se naj z ozirom na dejstvo, da angleška letala protiletalsko obrambo večkrat iznenadijo, nemudoma podajo v zaklonišča, ne da bi čakali alrama.
Boji v Afriki
Pred drugo, predzadnjo fazo vojne
BASEL, 26. junija. Ass. Press. Proslava zmage nad Francijo v Nemčiji id pokazala pretiranega veselja, ker se ves nemški narod zaveda, da je s tem bila zaključena komaj prva iaza vojne, in sicer manj važna. Glavni nasprotnik Nemčije Še vedno stoji in proti njemu se bo sedaj obrnil nemški napad. Ta sovražnik )e Velika Britanija. Bitka za Francijo je terjala velike napore in mnogo žrtev, toda vanjo niso bile vržene vse sile, kajti te so se čuvate še za drugo fazo sedanje vojne, za napad na Anglijo. Za drugo fazo vojne bodo potrebne po lastni nemški sodbi ogromne sile, a treba je biti pripravljen tudi na tretjo fazo vojne, ki se bo pričela po zrušitvi Anglije. Tudi ta tretja ne bo terjala nič manj sil, ali pa morda še celo več. V Nemčiji računajo, da bo druga faza končana poleti in bodo potem za september na razpolago sile za tretjo akcijo, ki bo pomenila največje presenečenje te vojne.
POSPEŠENO DELO V RUSIJI MOSKVA, 26. jun. DNB. Moskovska radio postaja javlja " poziv centralnega sveta sovjetskih sindikatov, v katerem se predlaga za vse delavce in nameščence osemurni delavnik in sedemdnevni delavni teden. Vsi delavci, ki bi prostovoljno zapustili delo v tem času, naj se kaznujejo z zaporom. Vlada je to že odobrila.
LONDON, 26. junija. Reuter. Operacije angleške vojske v Afriki opisuje sinočnji komunike vojnega ministrstva: V 'Libiji so Angleži zavzeli 3 obmejne trdnjave. Pri tem so zaplenili 12 lahkih tankov ter več strojnic ter zajeli pri napadu na neko sovražno kolono 35 višjBi italijanskih častnikov, med njimi enega generala. Pri napadu na Blger Bel v zahodni puščavi so angleške kopnene sile zaplenile mnogo vojaške opreme. *
KAHIRA, 26. junija. Reuter. Včeraj popoldne so angleška letala bombardirala letališče v Asmarl ter ga poškodovala. Italijanski lovci so se prepozno dvignili, vsa letala so se vrnila. Bombniki tipa Blenheim so bombardirala Dlredauo ter pri tem sestrelili Ž italijanska lovca. Bombardirali so tudi letališče v Džigi-Džigi.
NOVI VPOKLICI V KANADI
OTTAWA, 26. junija. Kanadsko mornariško ministrstvo je vpoklicalo novih 4.000 mornarjev, da se vežbajo na pravkar zgrajenih novih vojnih ladjah, ki so jih spustili v morje v kanadskih ladjedei* nicah.
Kdo bo predsedniški kandidat
NEW YORK, 26. junija. Ass. Press. Zasedanje komventa republikanske stranke bo verjetno danes končano. Na končni seji se bo razčistilo, katere kandidature za volitev prezidenta USA pridejo v poštev. Kot najresnejši kandidati republikanske stranke se imenujejo: Taft, De. wey in Willkie. Toda po včerajšnjem go. voru Hooverja izgieda, da bo najresnejši kandita republikanske stranke bivši pre-zident Hoover sam. Zelo opažena je bila
včerajšnja formulapija zunanje politike republikanske stranke, ki se zavzema.tudi za oborožitev ter za obrambo ameriških interesov, vendar pa z omejitvijo, da s) morata biti prezident in kongres vsakokrat edina v tem, kake ukrepe je treba trenutno storiti. V tem vld jo kritiko Roosevelta, ki, da vodi preveč samostojno zunanjo politiko. Vsekakor bo Roosevelt ^rezident USA še polnih 7 mesecev, Četudi ne bi kandidiral več za predsednika.
Izza knlis francoske kapitulacije
Poročilo angleškega ministrskega predsednika Churchilla v londonski spodnji zbornici - Francija je zahtevala že 11. junija od Anglije, da jo razreši zavezniških obveznosti • Rooseveltov odgovor je bil negativOn
LONDON, 26. junija. Reuter. Včeraj popoldne je podal ministrski predsednik C h u r c h i 11 v spodpji zbornici poročilo o položaju in dejal med drugim, da ne bi imelo nobenega smisla nasloviti trde besede na račun Francije, ki je padla, a se bo sedaj Anglija dalje borila tudi za njeno bodočnost. Upanje obstaja, da se bo francoski kolonialni imperij skupaj s francosko mornarico vojskoval dalje na strani Anglije. Toda o vsem tem odločajo lahko samo Francozi sami. Težko je razumeti, da bi o francoski usodi odločala le bordojska vlada, ki je sedaj popolnoma pod nemškim vplivom. Morda Anglija ne bo imela stikov s Francijo, toda s francoskim narodom bodo ostali stiki neokrnjeni. Velika Britanija bo nudila vsem delom francoskega imperija in vsem Francozom, ki bodo hoteli vojno nadaljevati, vso svojo pomoč.
Toda med tem mora Anglija skrbeti za svojo lastno rešitev. Od tega ni odvisna le usoda Velike Britanije, ampak vse Evrope in vsega sveta. Bivši francoski ministrski predsednik Reynaud je,ko je postal poraz na bojišču očiten, zaprosil naše zastopnike, naj pridejo v Francijo. Dne 11. junija je Churchill s Hali-faxom in Beaverbrookom prispel v Vo-urs, kjer so se sešli z Reynaudom. Rey-naud je zaprosil, naj bi angleška vlada oprostila francosko vlado obveznosti, da ne sme sklepati separatnega premirja in miru. Churchill je izjavil, da angleška vlada tega ne more storiti. Zato so se sporazumeli, da naslovi Reynaud še en apel na Roosevelta za pomoč. Ce odgovor ne bi bil zadovoljiv, je bil sklenjen ponoven sestanek. Dne 16. junija je bil Churchill spet pozvan od Reynauda na sestanek v Bordeaux. Reynaud je spo-
ročil, da Rooseveltov odgovor ni zadovoljiv. Francoska vlada je ponovno zaprosila za razrešitev zavezniških dolžnosti. Sešla se je takoj angleška vlada. Odgovor je bil negativen. Vendar naj bi smela Francija informativno vprašati sovražnika za eventualne pogoje. Medtem pa mora francosko vojno brodovje v angleške luke in ostati tam, dokler se vrše pogajanja. Končno je bilo sporočeno, da bo Velika Britanija vojno v vsakem primeru nadaljevala.
Churchill je bil pripravljen na nov sestanek z Reynaudom, toda med potjo v Francijo je izvedel, da je bila Reynaudo-va vlada že vržena. Opozorili smo tudi novo francosko vlado maršala Petaina na obveznosti in storili zlasti potrebne kO' rake zaradi mornarice. Dva naša odposlanca sta našla v Bordeauxu popolno zmedo. Anglija je dobila slovesne oblju-
be, da vojna mornarica ne bo izročena sovražniku, kmalu pa je bilo mogoče či-tati v poročilih listov, da bo francosko vojno brodovje stavljeno pod sovražno zaščito. Nemška vlada je sicer slovesno obljubila, da ga ne bo uporabljala proti zaveznikom Francije, toda koliko je taka obljuba vredna, vemo vsi le predobro. V pogodbi so tudi klavzule, ki omogočajo svobodno zlorabo. Pogoji premirja niso mirovni pogoji, določila premirja dopuščajo popolnoma nove pogoje o sklepanju dokončnega miru. O prihodnjih dogodkih Churchill ni govoril, ampak izjavil, da bo podal novo poročilo prihodnji teden.
Pri debati je bilo posebno važno vprašanje Hore .Belishea, ali bo vlada poskrbela, da angleški parlament in tisk ne bosta zašla v enak položaj, kakor sta francoski, ko jima ni bila več dana možnost kontrole nad sklepi vlade. Churchill je dal v tem oziru popolno zagotovilo. Na Maxtonovo vprašanje, kako je bila vržena Reynaudova vlada, Churchill ni odgovoril, ker bo to storil pozneje, morda na tajni seji. Pri vprašanju o trgovinskih pogajanjih s Sovjetsko zvezo je bilo izjavljeno, da dobro napredujejo, a še niso zaključena.
Petainov govor.. dan žalovanja
Zavezniki so se vdajali utvari, da bodo dobili vojno brez orožja - P e t a i n je potrdil informacije o pogojih premirja
BORDEAUX, 26. junija. Havas. Sinoči ob 21.30 je imel predsednik vlade maršal Petain po radiu govor, v katerem je med drugim dejal, da se obrača na francoski narod zato, da mu obrazloži vzroke, zakaj je bilo sklenjeno premirje z Ncin čijo in lialijo. Petain je dejal nato, da je zaveznike slepila strašna utvara, da bo mogoče vojno dobiti z raznimi drugimi sredstvi, brez orožja. Ta sredstva so bila posebno blokada, pomanjkanje v nasprot nikovem taboru, nezadovoljstvo ljudskih množic, lastno bogastvo itd. Vse to se je izkazalo kot ogromna zmota, ker vojne ni mogoče dobiti z ničemer drugim, kakor samo z orožjem, kar je Nemčija sedaj znova potrdila. Prvi usodni uadrec je bila izgubljena bitka v Flandriji s kapitulacijo belgijske in enega dela zavezniške vojske. Francozi so postavili ob Sommi in Aisni v obrambo 100 divizij, toda Nem ci so vrgli v napad nanje 150 divizij. V trenutku, ko je bila bitka v severni Franciji dejansko za Nemčijo že dobljena, je j
pa nastopila še Italija. Tretji udarec so bili milijoni beguncev, ki so brez sistema drli v še svobodno Francijo. Vse to je zlomilo francoski odpor. Ostali sta samo še dve možnosti, ali se umekniti v Afriko, ali zaprositi za premirje. Vlada se je odločila za to, da ostane v Franciji in sklene premirje z Nemčijo in Italijo. Tako so bile davi sovražnosti ustavljene, toda da našnji dan je dan žalosti za Francijo. Pogoji premirja, ki je Petain nato o njih govoril, so taki, kakor so bili že pred par dnevi objavljeni. Glede Sredozemlja je pa dejal, da je Francija prepustila Italiji vsa svoja oporišča. Vendar je čast rešena. Francijo bodo vodili dalje Francozi. Ko pa je vojna doma končana, bi bilo nesmiselno, ako bi jo kolonije nadaljevale. Fran cija mora biti sedaj lojalna. Začenja se novi red. Vsi Francozi naj gredo na delo indokažejo, da so sposobni tudi za delo, ne za lenarjenje, kakor doslej, kar je v prvi vrsti vodilo do sedanjega poraza.
Amerika rabi več letal za oborožitev
Mine pred Panamskim prekopom
PANAMA, 26. junija. Reuter. Vojna mornarica USA je včeraj položila mine na obeh vzhodih v panamski prekop. — Težko artilerijo je premestila od pacifi-čne obale na atlantsko. Kakor pravi urad no poročilo, bodo ti ukrepi trajali »ves čas manevrov«. Poučeni krogi pa zatrjujejo, da so ti ukrepi v zvezi z nedavnim prihodom italijanskega parnika »Con te di Biancamano«, ki so ga odvlekli daleč preč od vzhoda v panamski prekop.
Večina ameriške vojne mornarice ostane za enkrat na Hawajih. Na Portugalsko pa je odplula eskadra sestojeca se iz ene križarke in treh rušilcev, da ojači tamkajšnje ameriške vojne ladje.
NEW YORK, 26. jun. Reuter. Ameriško vojno brodovje, ki je bilo usidrano pri Havajskih otokih, je odplulo k Panamskemu prekopu. Del tihomorske vojne mornarice USA bo križaril po Atlantiku.
Govor romunskega kralja
BUKAREŠTA, 26. jujn. Rador. Kralj Karol je sprejel v prestolni dvorani čestitke vlade v zezi z ustanovitvijo stranke nacijc, ki je pod njegovim visokim vodstvom. Ministrski predsednik Tatarescu je naglasil velik odmev kraljevega dejanja po vsej državi. Z zgodovinsko potezo bo kralj zedinil vse Romune v duhovni povezanosti in cilju: en kralj, ena država, en narod. »Padle so ovire; vse nacionalne sile se zbirajo okrog kralja. S stranko nacije se začenja novo življenje Romunije; vsa inasprotja so mrtva. Vsi rodovi in vsa podjetja se zbirajo kot neosvojljiv
branik okrog kralja, ki mu je narod zelo hvaležen.» Kralj je v odgovoru poudaril, da »je bila ta gesta odločilna faza Romunije, ki je postavljena na nove politične
temelje. Država mora korakati novim moralnim ciljem obnove nasproti. Vsak državljani bo ocenjeni po tem, kar bo z delom prispeval za dobrobit države v okviru novega režima. Kar sem želel že pred' desetim leti ob svojem povratku v državo, izjavljam ponovno: hočem, da je vsak Romun prežet edinstva. Naj nam v tem pomag Bog.«
PHILADELPHIA, 26. junija. Reuter. Bivši preziderct USA Hoover je kot eden republikanskih voditeljev na kongresu rekublikanske stranke včeraj imel govor, v katerem je zahteval, da USA pomagajo z dobavo orožja' vsem narodom, ki se bore za svobodo. Za enkrat pa bi USA z vojno napovedjo zaveznikom več škodovale, kakor koristile, ker *i>o trajalo še 3 do 4 leta, preden bodo USA Imele zadostno obrambno silo, da bi varno prevažate armade in opremo na več kot 3000 milj dolgi proti preko Oceana. Zato potrebujejo USA najmočnejše vojno brodovje na svetu ter je treba takoj pričeti z graditvijo tega brodovja. Napadel je Roo-
sevelta, češ da je zanemaril domačo oborožitev.
WASHINGTON, 26. junija. Reuter. Komisija za državno obramubo javlja, da je Ford odklonil izdelovanje letal in motorjev za Veliko Britanijo.
V/ASHINGTON, 26. junija. Prezidcnt Ro ose v let je dejal na konferenci tiska, da bo v sredini prihodnjega meseca vpoklicanih več tisoč mladih mož med 24 in 26 letom kot rezervistov v vojni mornarici.
WASHINGTON, 26. junija. Reuter. Roosevelt je podpisal davčni zakon, katerega efekt bo znašal 4,702.000.000 dolarjev.
Francoski politiki v Londonu
LONDON, 26. junija. Reuter. Listi javljajo, da so v London prispeli bivši predsedniki francoskih vlad Herriot, Paul Bon cour in Leon Blum.
LONDON, 26. junija. DNB. »News Chronicle« piše, da so na poti v London znani francoski politiki, ki bodo dopolnili francoski nacionalni komite. Poleg Blu-ma, Herriota in Boncourja bodo dospeli v London še Mandel, Campinchi, Delbos, Pierre Cott in Reynaud.
Japonci segalo po Indoklni
LONDON, 26. junija. Reuter. Japonska Je pričela sovražnosti proti francoski In-dokini. Japonski poveljnik na južnem Kitajskem je v soboto objavil, da se bodo jačele vojaške operacije v ponedeljek, da jc prepreči dobavo orožja čez francosko Tndokino na Kitajsko. Ta objava prezira jagotovllo, ki ga je dala francoska vlada Japonski vladi, da se bodo te dobave ta-ioj prenehale. Japonske vojne ladje so se isldrale v lukah Haifong In Hanoi. Gene-jalni guverner francoske Indoklne je nato odredil zapretje meje. Od tedaj ni norih vesti.
MOSKVA, 26. junija.* Tass. Kakor pojoča Ass. Press,, je bil dosežen med vladami Japonske, Nemčije in Italije spora-mm. ds Isoonskn oostme po zlomu Ho-:andije in Francije edina naslednica ko-
lonij teh dveh držav na Dalnjem vzhodu. Japonska zatorej sme zasesti Holandsko Vzhodno Indijo in Francosko Indokino.
Japonska ignorira vlado v Bordeauxu in ne priznava francoskega narodnega odbora v Londonu. S tem v zvezi je tudi izkrcanje japonskih čet ob meji britanskega Hong-Konga.
ZADOVOLJSTVO V ŠVICI
LONDON, 26. junija. Reuter, švicarska federalna vlada je izdala na narod oklic, v katerem izraža globoko olajšanje nad dejstvom, da so se sovražnosti na zapadli nehale. Vendar pa se švicarski narod i ne sme varai in zazibati v sanje, kajti j konflikt je le deloma končan. Zato mora Vi carski narod stati dalje budno na stra-Iži.
Anglija in francosko brodovje
LONDON, 26. junija. Ameriški radio javlja, da ne bo Velika Britanija zamudila nobene prilike, da se polasti francoskega vojnega ladjevja. Francoske ladje naj bi se zatekle v angleška pristanišča še preden bo premirje dokončno izvedeno.
DEMOBILIZACIJA V ŠVICI
BERLIN, 26. junija. DNB. Včeraj so se vršila med nemško, italijansko in švicarsko vlado pogajanja o delni mobilizaciji švicarske vojske.
Egiptski diplomati odšli iz Rima
RIM, 26. junija. Stefani. Ponoči so zapustili Rim egiptski diplomatski zastopniki. Z istim vlakom so odšli tudi egiptski novinarji in državljani. Ob slovesu so bili navzoči predstavniki protokola pri zunanjem ministrstvu.
OGLAS PROTI VOJNI
NEV/ YORK, 26. jun. »New York Times« so prinesle celostranski inserat narodnega komiteja, ki poziva oblastva, naj ostanejo USA izven evropske vojne. Proglas je podpisalo pet senatorjev, ki zatrjujejo, da hoče demokratska stranke potegniti ameriški narod proti njegovi volji v evropsko vojno. Hamilton Fisli 'z Nevv Yorka, je predsednik novo snova-.nega nacionalnega odbora.
GOVOR PRINCA BERNHARDA
LONDON, 26. junija. Reuter. Sinoči jc na angleškem radiu spregovoril princ Bernhard Holandski. Zahvalil se jc «*lp-gleškemu in kanadskemu narodu za gostoljubnost, ki sta ga izkazali njegovi družini in njemu. »Tako nam je omogočeno, da nadaljujemo življenje v svobodi ter daleč od vojnih grozot. Očitajo nam, da smo zapustili domovino. Morali smo to storiti. Kajti predvideno je bilo, da bodo člani naše družine talci, s katerimi bodo postopali po tem, če in kakšen odpor bo nudila Holandska. Nadaljnji namen tega je bil, da se ne sliši naš glas o znanih dogodkih. Holandska kraljica pa je v srečnem položaju, da izven zasedene domovine nadaljuje odpor do osvo-boditve. Dokler obstaja mogočno angleško brodovje, toliko časa miroljubni na. rdi, ki so izgubili samostojnost, še vedno lahko upajo na njeno vrnitev, če pa bi to brodovje prešlo v druge roke, potem gorje svetu.
Mariborska napoved. Spremenljiva oblačno in vetrovno. Včeraj je bila najvišja toplota 23.5, danes najnižja 11,3, opoldne pa 20.0.
Borza, Curih, 26. VI. Devize. Beograd 10, London 16.37, Ne\vyork 443, Milan 22.40, Berlin 177, Sofija 3, Budimpe^ šta 79, Bukarešta 2.25.
Letna bilanca učiteljstva m revirjev
' Okraj Laško je največji industrijski predel v Sloveniji. Učiteljstvo tega okraja se je v četrtek dne 20. t. m. zbralo v Laškem na svojo uradno konferenco, ki jo je vodil okr. šol. nadzornik g. Ernest Vrane. Uvodoma se je zbor poklonil kralju in. domovini z navdušenimi klici. 150 učiteljev je pazno sledilo poročilom o stanju šolstva, ki je usmerjeno krajevnim- razmeram primerno, tako da n. pr. 'rrbovlje in Hrastnik svoje delo vključujeta v mdustr.-montanistično smer tudi že v ljubljanski šoli. V tern okraju je šolstva po večini više organizirano, saj je pr,, v okraju 1 osem-, 6 sedem- 2 šest-,
3 pet-. 4 štirirazrednic in 11 niže organiziranih šol, kar je za industrijske okoliše velikega pomena. Okrajni šolski nadzornik usmerja skupno z učiteljstvom vse delo v sodobno smer, tako da je izobraževalna in vzgojna delavnost uravnana v življenski pravec brez preživelega ver balizma. Poročilo o nadzorovanju je pokazalo, da je šol. nadz. V ran c, ki je isto časno urednik vodilne sovenske pedagoške revije »Popotnik«, vzoren svetovalec učiteljstvu tako, da bo kmalu ta okraj prednjačil vsem drugim. Pedagoško izpopolnjevanje se vrši načrtno. Za ta zbor je pripravil odlično predavanje znani pedagoški pisatelj Julij K o 1111 e r iz Ma-
Mal s elektriko t? Štev. goricah
.. Lepe Slovenske gorice s Sv. Trojico in Sv. Lenartom so ponoči brez elektrike. .Najlepša trga v sončnih goricah bi imela lahko mnogo povoljnejši tujski pro met, če bi bile Slovenske gorice elektrificirane. Pri nas je mnogo vzorno ureje-•nih restavracij in gostinskih podjetij, ki bi lahko v vsakem' oziru zadovoljila tujce, toda ni elektrike. Gospodarstvo bi se 'tudi mnogo' bolje razvijalo, če bi bila 'elektrika. Pri vsakem koraku torej čutiš
CeS?®
pomanjkanje elektrike.
To so nedostatki Slovenskih goric, ki jih je treba na vsak način odstraniti. — Znano je, da so nekateri župani pred meseci že pričeli akcijp za elektrifikacijo Slovenskih goric, videti pa je, da je zadeva zaspala. Zato se morajo najti ljubitelji Slovenskih goric, ki bodo razsvetlili sončne gorice tudi ponoči, kar se jim bo na vsem področju narodnega gospodarstva stotero poplačalo. Bo-dre.
©bti®wa dei@¥aftj& streSske družine v Braslovčah
V nedeljo je bil v Braslovčah občni zbor str. družine, naJraterem se je zbralo, nad 60 mladih fantov in društev Soko-Ja in Fantovskih odsekov iz Braslovč, P.olzeje in Gomilške ter na ta način pokazalo skupno željo , in voljo, da nas danes ne sme nič več razdvajati ter je treba osebne interese podrediti. Časi so taki in ne bilo bi prav, če bi si- sami zastirali oči. — Da so se naši Slov. fantje in Sokoli našli v tem oziru na eni poti z voljo ža.skupno delovanje, saj nas vse ča-j /La ena in ista naloga, je vesel znak in zejeti bi bilo, da bi se tako vršilo tudi drTigod. Le s skupnimi silami bo možen
željen uspeli. — Družina ima krasno stre lišče blizu trga, kjer se bo,ob nedeljah pop. vršilo streljanje. V odbor so izvoljeni M a r š i č kot preds., P a 1 i r ppreds., dr. T u r n š e k, tajnik. Žnuderl, Gre gor čič, blag. — Kuraš, Marinc, Vasle, Ortl, Naberžnik, Orešnik, Toplak, Roj-nik, Uratnik, Plaskan Franc in Ivan. Tudi teor. vaje s puško bodo vršili Sokoli in Slov. fantje skupno, da bo tako uspeh dela tem večji. — Vsi in povsod bi morali danes, vsaj danes uvideti, dale v delu in to v vsakem delu moremo varneje in sigurneje preko teh težkih dni. -šl-
TEČAJNI IZPITI NA DRŽ. REALNI
GIMNAZIJI V CELJU
Od 119 učencev in učenk je. pri uiž. teč. izpitu izdelalo 110. Popravni izpit imajo 2 učenca in 1 učenka, padci ni nihče. Višji tečajni izpit se jc vršil pod predsedstvom g. gumi. direktorja Mravljaka Franca od 10. do 24. junija. K izpitu sc je prijavilo 79 rednih učencev, med teiui 17 učenk, in 1 privatist za načion. predmete. Izpit je uspešno napravilo bij kandidatov, privatist in 16 kandidatk. 5 kandidatovima popravni izpit, zavrnjen za eno leto ni bil nihče. Ustnega izpita so bili oproščeni: Briner Marija, Černelč J ožet, Drofenik Tatjana, Hočevar Jože, Jager Anton, Janežič Frančišek, Kocbek Anion, Lesničar Janin.’, Majdič Aleksander, O.sirožnik Frančišek, Razpotnik Srečko. Rijavec Stanislav, Špindler Cirila, Stanovnik Ivan, Weingerl Vladimir.
Pismeni in Ustni izpit so uspešno dovršili: Agrež Anton, AnUoga- Bogomir, Avsenik Branko, Ban Boris, Bavdek Vlasta, Bezenšek Edmund, Bezenšek Ernest, Bož-nik Edmund, Brodar Demetrij, Cencelj Lu-dOvik, Ciglenečki Milan, Confidenti Mirko, Čadež, Vladimir, Cmer Ladislav, ^ Dolničar Silva, Driimel Henrik, Engelhardt Natalija, Ferenčak Danilo, Fiirsl Bogdan, Garfis Boris, Gantar Ivan, Golob Drago, Gosak Kamila, Gradišnik Dušan, Jazbec Janko, Jeki Gcrhard, Jellenz Josip, Jerič Franc, Konfg Alfred; Kos Milenko, Kozjak Hieronim, Krasnik Vera, Krolnik Milena, Krnic Boris, Lakner Edvard, Lebar Mar-jela, Lenko Silvija, Majerič Ognjeslav, Marčič Leonid, Mihelčič Ivan. Močnik Rudolf, Nedoh Danica, Nemec Marijan, Ocvirk Gregor, Ocvirk Petrina, Ograjenšek Slavico, Peslevšek Marijan, Planer Vida, Pogačnik Marijan, Posavec Vladimir, Potočnik Anton, Premschak Valter, Sergan 'Franc, Šlander Vera, Ta Fidler Otmar, Tovornik Jožef, Uranjek Ivana, Vršnik Avgust in Žohar Oskar.
ZAKUP KOLODVORSKE RESTAVRACIJE NA POSTAJI CELJE Kolodvorska restavracija na pasSaji Celje. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s I. septembrom 1940 po predpisih pravilnika 135. v zakup za nedoločen čas kol. restavracijo srednje vrste in stanovanjske prostore na postaji Celje. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 40.000 din če reflektant nima nobenega inventarja in opreme; v nasprotnem primeru pa 12.000 din, mora pa predložili dokaz o posesti inventarja in opreme. Letna zakupnina za obratne prostore znaša 1.000 din a letna najemnina za stanovanjske prostore 2.400 din. Prošnje se vlagajo do vključno 27. julija t. I. na naslov direkcije drž. železnic v Ljubljani, do katerega dne ob 11. uri je položiti pri depozitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisano varščino v znesku 1.000 din v gotovini. Natančnejša pojasnila glede pogojev se dobe pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba št. 59, odnosno 51 in pri šefu postaje Celje. — Direkcija drž. železnic v Ljubljani, štev. 180-1-40.
e K nesreči n» celjski postaji, ki se
je pr: '.enle v nedeljo zvečer okrog 20., še poročamo, da je ponesrečeni Franc Ceršak, 26 letni posestnik iz Rajhenburga. Zlomljeni sla mu bili obe nogi in desna roka. Takoj po prenosu v bolnišnico so mu morali eno nogo odrezati. Njegovo sl ulje je rešilo. vendar upajo, da ga bodo ohranili pri življenju.
e K pa.- r: v ''.rji v a st nam sporoča poveljnik celjske gasilske čele. da ni on kriv. da je celjske četa p"iš'a pozno na kraj požara, ampak da je odredil, da celjski k1" del ne odidejo na kraj požara, ker ,Iega ni Miinjrnl več ra potrebno. Požar je napravil okrog 160.000 din škode.
c Praznovanje Vidovega dne. Na Vidov dan bo ob 8. zjutraj v opatijski cerkvi slovesen rekvijem, za tem pa “bodo službe božje še v pravoslavni cerkvi, staroka-toliški kapeli in evangeljski cerkvi. Mestno poglavarstvo opozarja, da mora delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah počivati od pol 8. do pol 10. ure.— Hišni posestniki naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave.
c 30J35MS dinarjev bo prispevala banska uprava za gradnjo vodovoda v Zabukovci pri Grižah.
c Aretiran Je bil neki Sigfried R., delavec brez posla, doma iz Bizeljskega. Lani je kradel delavcem pri regulaciji Savinje iz barake denar in obleko. Izsledili so ga |c lani, vendar se mu je posrečilo pobegniti;čez mejo. Sedaj se je vrnil. Na podlagi tiralice je. bil aretiran in izročen sodišču v Celju.
c Tatvine kotes, Ivanu Škvarči, kljuČ-mojstru iz Zavodnc, je bilo izpred neke gostilne v Zavodni ukradeno kolo znamke „Anlineja“, vredno 400 din. - Posestniku Martinu Šarlaku z Virštanja je nekdo izpred neke trgovine v Prešernovi ulici ukradel kolo znamke „Triumph“. vredno 1600 din. — Mizarskemu mojstru Jožetu Veselaku iz Levca, je bilo izpred neke gostilne v Medlogu ukradeno kolo znamke „Prope!er“, vredno 800 din.
c Napad. Dninarja Aniona Steblela iz C rešuj ic pri Konjicah so zvečer napadli fantje. S koli so ga poškodovali po glavi in ostalem telesu. Oddali so ga v celjsko bolnišnico.
ribora, o novi pisavi, ki je iz higieničnih, estetskih in pedagoških ozirov mnogo boljša kot nekdanja kaligrafična pisava! Na praktičnih primerih je pokazal, da je bodočnost pisanja v smeri racionalnega momenta. Ves okraj bo s prihodnjim šol. letom prizkusil to zelo simpatičnim pisalno tehniko v ljudski šoli. Popoldne je bil praktičen nastop v reformnem razredu šok upravitelja g. Dolfa Prešerna pri Sv. Lenartu nad Laškim, ki je odlično uspel in sc je učiteljstvo po celodnevnih važnih pedagoških razpravah vrnilo zvečer pedagoško pomlajeno v svoje kraje.
POŠTNE POLOŽNICE SO DANES LISTU PRILOŽENE. CENJ. NAROČNIKE PROSIMO, NAJ ČIM-PREJ NAKAŽEJO NAROČNINO, DA JIM NE UGASNE PRAVICA ZA ZAVAROVALNINO NA 10.000 din.
c Umrl je v Zagradu pri Celju 74 letni zasebnik in posestnik Štefan Gornčan.
c Nesreče. V 19 letnega dninarjevega sina Ernesta Povaleja iz Bodreža pri Št. Vidu pri Grobelnem je neki fant vrgel kamen in ga poškodoval po kolenu. — 46 letni zidarski pomočnik Vinko Mirnik iz Železnega pri Veliki Pirešici jc padel in si zlomil levo nogo. — 61 letni delavec Franc Klinar, Cesta na Dobrovo pri Celju, si je pri padcu natri leva rebra. — 55 letnega dninarja Martina Kališnika iz Trnovelj je brcnil konj in mu zlomil levo nogo. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
* Segajte pridno po srečkah I. efeklne loterije Legije, koroških borcev, krajevne organizacije v Celju, ki bo 21. julija. Vrednost dobitkov nad 100.000 dinarjev. Oglejte si dobitke, ki so delno razstavljeni v trgovini IHadin v Prešernovi ulici.
* V soboto, 29. !. in., priredi mariborski moški zbor „Jadran-Nanos“ koncert v sokolski dvorani v Laškem.
Piul
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in julri ,,Princesa Tani Tum". Eksotični film z Josepfino Baker v glavni vlogi.
p Vse trgovine morajo biti na Vidov dan med 9. in ll). uro zaprte. Na praznik sv. Petra in Pavla so trgovino odprte od 7. do 11. ure.
p Avtobusna proga v Slov. gor. spet ustavljena. Poštni avtobus, ki vozi v Slov. gorice, je bil pozimi ustavljen dalje časa zaradi slabega stanja ceste, sedaj pa je do nadaljnega ustavljen zaradi popravil.
p Oviran promet na Kolodvorski cesti. Dovozna cesta, ki vodi h kolodvoru s strani bolnišnice, jc že precej časa posula z debelim lomljenim kamenjem, kar močno ovira promet. Vozniki se boje, da se jim poškoduje živina, številni kolesarji so kljub pretečim globam žc vidno razvozili pešpot, po kateri sc Ptujčani radi sprehajajo v poletnih večerili. Zato posipajte čimprej tudi ta del ceste še z drobnim gramozom, kakor je bilo to že izvršeno na drugih mestih Kolodvorske ceste!
Izbrana
¥ zmoli le
naročnik, ki je ob naročbi »Večernika« morda plačal naročnino za kak mesec vnaprej, potem pa ne več, a je list še dalje prejemal do odpovedi ali ustavitve lista, ne da bi — navzlic tudi večkratnim opominom — zaostalo ‘naročnino poravnal. Kajti zaradi reda in tudi v interesu mnogih tisočev naročnikov, ki naročnino točno poravnavajo, bomo dolžno naročnino, žal, morali brez izjeme od vsa kega takega naročnika izterjati na način in s sredstvi, ki nam jih nudi zakon.
Uprava »Večernika«, Maribor.
VARČEVANJE S PŠENIČNO MOKO
V resornem ministrstvu pripravljajo novo uredbo o omejitvi vrst pšenične moke in določbe o mletju pšenice. Mlinarji so izdelali predlog, da bi mleli samo tri vrste pšenične moke, in sicer ntoko »0«, moko za kuhanje, ki bi se uvrstila med sedanje tipe št. 2 do 4 in krušno moko, ki bi ustrezala dosedanji moki št. 6. Na ta način bi se dosegel pri mletju večji odstotek moke, in sicer 80%, doslej pa 78%. Sedaj izdelujejo mlini 7 vrst pšenične moke.
KONEC BIRME V PRLEKIJI
Ves teden se je vršila birma po naši Prlekiji. V vsakem kraju je bil dan birme tudi'praznik. Vse vasi so se odele: v svečano obleko in povsod so tokrat vihrale zastave 111 bili postavljeni mlaji in slavoloki. ..Povsod so se vršili svečani sprejemi. Knezoškof g. dr. Tomažič se je povsod vzhičen zahvaljeval nad lepimi spre jemi. Računajo, da je v vseh osmih prleških župnijah, kjer se je vršila birma in še v Apačah bilo pri birmi okrog 600 otrok.
o Prometna nesreča pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Na cesti pred Sv. Benediktom v Slov. gor. sta si pripeljala nasproti težko natovorjen tovorni avtomobil iz Slatine Radencev in tovorni avtomobil trgovca Hrastelja od Sv. Lenarta. Ko je bila katastrofa žc neizogibna, je Hrasteljev šofer krenil močno na desno in zapeljal v jarek. Vozilo se je pri lem močno poškodovalo preprečil pa je s lem kafambol s hudimi posledicami.
o šola v, Križevcih zaprta. Ker jc vslcd meningitisa umrl v Križevcih pri Ljutomeru učenec 5. razreda Marjan Koren, je načelstvo odredilo, da se šola zapre. Tako jc od 20. t. m. dalje šola zaprta in so jo popolnoma razkužili.
o Krajevna prolltuberkulozna liga na VurJjergu pri Ptuju priredi v nedeljo, 30. L m., v prostorih gostilne Berlinger na Vurbergu svojo vsakoletno prireditev s srečelovom. Začetek ob 15. uri. V slučaju slabega “vremena se prireditev preloži na naslednjo nedeljo.
o. CMD v Liubljani je nakazala 500 din državni ljudski šoli pri Sp. Sv. Kungoti (Pesnica). Znesek se je unorabil za revne učence ob priliki izleta v Zagreb.
Ne pozabi naročnine!
Smirl načeEni&a in pisatelja M. Malešiča
V svojem uradu v Škofji Loki je nena doma umrl zadet od kapi okrajni načelnik in znani pisatelj Matija Malešič. Pokojnik ie bil priljubljen predstojnik svojih uradnikov in uslužbencev, velik prijatelj prirode in plodovit slovenski pisa-
telj. Znan je širom naše domovine, saj je služboval v Mariboru, Črnomlju, v Banja Luki, v Konjicah in v Logatcu. Njegova literarna dela pozna tudi naše podeželje, saj so bila natisnjena v Slovenskih večernicah in v drugih podeželskih edicijah.
Za glavno pevsko l@kmo v operi
je bilo tako veliko zanimanje, da je bila hiša do zadnjega kotička razprodana. Pevci in pevke iz vseh krajev Slovenije in najrazličnejših poklicev, ki so se k tej tekmi prijavili — bilo jih je nad sto — so bili izbrani v treh izbirnih tekmah v soboto m nedeljo dopoldne, nakar je bilo 32 najboljših pripuščenih k glavni Tekmi. Najboljši glasovi so bili baritoni in tenorji tudi alti in soprani niso zaostali. — Občinstvo je glasovalo zat ri najboljše z glasovnicami, (zbrani so bili Štrukelj Sl. litograf, Ljubljana, bariton. Herz Franica, dijakinja, Ljubljana, sopran. Miiller Kor-
nelija, dijakinja, Celje, mezzosopran Ahačič Ivan, elektrotehnik, Tržič, tenor, Langus Franc, posestnikov sin iz Poljši-ce, bariton, Miršek Marlena, uradnica, Ljubljana, alt. Med drugimi, ki so se še posebno uveljavili, so tenorist Franci, brat opernega tenorista Žana, baritonist Gomivšek Borut, dijak iz Maribora, in tenorist Rueh Ivan iz Kostanjevice. Tekma je pokazala, da premoremo Slovenci obilo odličnega pevskega materiala, ki ga je treba samo izšolati, pa bomo imeli kmalu kader novih odličnih pevcev.
a Dajanje. konj na vojaške vuie. Pri vpoklicu konj na vojaške vaje sc je .«golo vilo, da se lastniki konj poslužujejo različnih načinov, da se le dolžnosti izognejo ali pa dajo na orožne vaje najslabšc konje. Kdor ima več konj, čla navadno najslabšega, drugi si - zopet od soseda izposodi ali kupi nesposobnega konja, ki ga poleni žene v vojaško edinico. Primeri se celo, da lastnik svojega konju namenoma poškoduje in ga onesposobi za vo-
jaško namene. S takim postopanjem se o ra delo vojaških oblastov, da ne mor« svoje naloge natanko in redno oprav kar je lahko usodnega pomena za držav varnost. Zalo opozarjamo, da morajo 1 za vojaško namene dani le clohri iii si , sobni konji in rla bo vsakdo, ki .se sai : poskusi izogniti lej dolžnosti, nemudot ; naznanjen pristojnemu vojaškemu ( laslvu.
Manbor
Prijavite pomočnike do 14. julija 1940
1. julija se prične po uredbi obvezno zavarovanje trgovskih pomočnikov po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev, kolikor niso bili že sedaj zavezani zavarovanju.
Že sedaj so zavezani zavarovanju trgovski pomočniki, ki redoma opravljajo tudi pisarniške posle, potniki s stalno plačo ali zajamčenimi minimalnimi dohodki, ako niso prestopili v potniški poklic iz zavarovanj nezavezane službe, in trgovski pomočniki, ki vodijo obrat, obratni oddelek ali podružnico, ki imajo višje nadzorstvo nad delom drugih oseb ali ki so absolvirali 6 razredov srednje ali druge šole, ki jim je po bivšem avstrijskem vojnem zakonu dajala pravico do dveletne namesto triletne vojaške prezentne službe.
Po novi uredbi so pa zavezani zavarovanju trgovski pomočniki, zaposleni v trgovskih podjetjih, izvzemši podjetja, omenjena v §-u 19., 3 odst., obrtnega zakona,, t. j. branjevske in podobne male trgovinske obrate, ki se zanje ne zahteva posebna izobrazba, ali v prodajalnah rokodelskih in industrijskih podjetij ali zadrug. Pogoj za dolžnost zavarovanja je, da so zaposleni s trgovskimi opravili, da jim je to glavna zaposlitev in da imajo potrebno izobrazbo, in sicer dveletno učno dobo kot učenec (vajenec) v kate-
rem od zgoraj omenjenih podjetij, ali pa štiri razrede meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole ali pa tudi kake druge šole ali tečaja, ki bi jih določil minister za socialno politiko in ljudsko zdravje v sporazumu z ministrom trgovine industrije.
Zavarovanju zavezani so le trgovski pomočniki, ki takrat, ko so prvič postali zavarovanju zavezani, torej 1. julija še niso prekoračili 55. leta starosti.
Uredba daje trgovskim pomočnikom ugodnost, da lahko vplačajo za nazaj zavarovalne prispevke s 6%-nimi obrestmi za dobo od 1. 1. 1938. do. 30. VI. 1940. v onem plačilnem razredu, v katerega spadajo po svojih službenih prejemkih na dan 1. VII. 1940. v onem plačilnem razredu, v katerega spadajo po svojih službenih prejemkih, ki so bili navedeni na dan 1. VIII. 1940. Ta doba se jim vračuna potem tudi v petletno čakalno dobo (staž), ki mora preteči da dobi zavarovanec načelno pravico do rente, če so ostali pogoji zanjo izpolnjeni.
Službena doba pred 1. I. 1938. se lahko dokupi z vplačilom posebej izračunane premijske rezerve. Dokup je mogoč do konca leta 1942., za odplačevanje do-kupne vsote dovoljuje pa Pokojninski za vod tudi večletne obroke.
Trgovski pomočniki bodo imeli pri
Pokojninskem zavodu iste pravice in dolžnosti kot ostali zavarovanci, plačevali bodo iste zavarovalne prispevke in prejemali iste rente in druge dajatve.
Pokojninski zavod razpošilja službo-dajalcem prijavne tiskovine s pozivom k prijavi trgovskih pomočnikov. Te je treba prijaviti najpozneje do 14. julija, ker sicer grozi službodajalcem v zakonu določena kazen, zadenejo ga pa lahko tudi druge težke posledice, kot n. pr. plačilo odškodnine nameščencu ali njegovim svojcem.
Kdor nima zadosti prijavnih tiskovin, naj jjh zahteva od Pokojninskega zavoda. Kdor je v dvomu, ali kak njegov nameščenec spada pod dolžnost zavarovanja ali ne, naj ga prijavi, a obenem opiše svoje pomisleke. Službodajalci se opozarjajo, da znaša, minimalna mezda za trgovske pomočnike po odredbi banske uprave po 900 din na mesec in da se zaračuna pri preračunanju službenih prejemkov v naravi^ vrednost hrane z din 240, vrednost stanovanja pa z din 60 na mesec. Za pokojninsko zavarovanje se pa zaračuna vrednost teh in drugih prejemkov v naravi po posebni razpredelnici banske uperave s posebnimi postavkami za razne kraje Slovenije. — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Mariborčani na pevski tekmi v Ljubljani
Glasbene tekme v Ljubljani so se udeležili tudi Mariborčani (6 po številu), ki so pokazale dobre uspehe. Med njimi se je posebno izkazal visoki baritonist D o v j a k Jože, ki je z svojim izvrstnim glasom in rutiniranim nastopom dokazal velike zmožnosti v barvi in dinamiki glasu. Že pri interni tekmi je žirija opazila njegove sposobnosti ter ga pripustila k večerni tekmi. Njemu sta sledila basist Gerbec Boris, in Gnivšek Borut; zadnji je podal odlično Rubensteinovo »Azzo« njegov bas bariton je navdušil poslušalce in je moral ponavljati. Tudi mariborski trgovec g. K o ir e n je bil med tekmovalci in bil tudi pripuščen k večer-
ni tekmi. Smolo je imel popularni mariborski tenorist Žunec Hieronim, ki je odpel arijo iz Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«, toda radi utrujenosti vsled potovanja ni mogel dokazati svojih zmožnosti in je bil odklonjen. Istota-■ko ni uspel mladi baritonist Koma c, Opera je bila popolnoma razprodana in prireditev je prenašala ljubljanska radijska postaja. Čudno je le, da je žirija izmed vseh tekmovalcev nagradila povečini Ljubljančane, saj so tudi pevci iz podeželja in iz drugih mest pokazali odlično kvaliteto in nadarjenost, toda so iih prezrli. U. Č.
23 LET JEČE ZA DVOJE ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ
V včerajšnji številki smo poročali o razpravi proti štirim ubijalcem, ki so na alkoholovo pobudo uničili dvoje človeških življenj. Razpravo je vodil senatni predsednik dr. T mr a to, prisednika pa sta bila dr. čemer in g. Kolšek. Obtožnico je zastopal višji državni prav-dnik dr. Zor jan. Kazenski senat se je prepričal o krivdi obtožencev ter obsodil Ferdinanda Klemenčiča, Tomaža Plohla in Jožefa E r h a t i č a vsakega na 6 let težke ječe in na trajno izgubo častnih pravic, Franca Er h a tiča pa na 5 let strogega zapora.
STROGA KAZEN, KER SE SPOZABIL NAD LASTNO HČERKO
Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 57 letnega posestnika F. O. iz Bistriškega jarka na poldrugo leto težke ječe, ker se je spozabil nad lastno hčerko, ko je bila nad 14 let staira. Obsojena pa je bila tudi hčerka zaradi istega dejanja na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dve leti.
CENE MESA NA ŠPEHARSKEM TRGU
Govedina 12 do 14 din, salo 18 do 20 din, slanina 17 do 18 din, pljuča 8 do 10 din, jetra 10 do 12 din, svinjsko meso s kostmi 14 do 16 din, svinjsko meso brez kosti 17 do 18 din, reberca 14 do 15 din, glava 8 do 10 din, riba 18 do 20 din, zajec 15 do 17 din, ledvice kom. 2 do 3 din, parklji kom. 2 do 3 din.
(Iz poročila tržnega nadzorstva.)
m V mestnem parku bo jutri, v četrtek, od ixi I 21. do 22. koncert vojaške godbe pod taktirko kapelnika kapetana Jiranka.
m Novi poštni prometniki. Za poštne prometnike v 8. pol. skupini so bili imenovani Fanica Slavkovič, Kristina Loos, Homan Pajllcr in Miha Kravt na pošli Maribor I ter Josipina Krislor na pošli Maribor HI.
m Redni nabori za mesto Maribor bodo v dneh 5., 6., 7. in 10 avgusta v Gambri-novi dvorani, Gregorčičeva ulica 20, vsakokrat ob 7. uri zjutraj.
oeaia r ...
dipi. optik pefeln
m Gradbeni odsek Sokolskega drušh va Muribor-matica se vsem darovalcem, ki so pripomogli k lepemu uspehu sokolske tombole, lem potom najlepše zahvaljuje. — Zdravo!
ni Staro-kutolišku cerkev. Na Vidov dan, 28. t. m., bo ob t). uri maša-zadušnica za narodne žrtve. — Na Peter in Pavlovo ne bo v Mariboru službe božje, ker bo na ta dan ista v Ptuju, in sicer ob !). uri v Narodnem domu. — V nedeljo, 30. t. ni., je redna služba božja zopet v Mariboru.
m. Zaradi praznika sv. Petra in Pavla, ki pade na soboto, sinejo biti trgovine v Mariboru prejšnji dan, t. j. v petek, 28. t. m. čez opoldne odprte. — Le med vidovdansko službo božjo od 10. do 11. ure morajo biti lokali zaprti. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
m. Na vseh mariborskih ljudskih šolah bo v ponedeljek, 1. julija od 8.—11 ure vpisovanje za novince in za priseljence. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje predlože domovnice, krstne liste in potrdila o cepljenju koz.
m Banova naredba o prepovedi točenja alkoholnih pijač vojaškim obveznikom za časa vpoklica na orožne vaje velja za 20. junij, ko sc vršijo vpoklici vojaških obvezpikov, velja pa ludi dan pozneje. Prekrški bodo slrogo kaznovani.
m Namesto venca na grob s. Jakijevi je darovalo Sokolsko društvo Maribor III. 150 din za revno krčevinsko deco, za kar se šol. uprav, v Krčevini najtopleje zahvaljuje.
m Naknadna zaprisega vojaških obveznikov l>o 10. avgusta ob 10. uri v Gambri-novi dvorani v Mariboru, Gregorčičeva 20. Kdor izmed v Mariboru bivajočih obveznikov še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II., naj se do 15. julija zglasi v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11.
m Zaradi prestopkov prolldraghijskc uredbe je policija v Mariboru prijela 12 oseb. štiri od teh je kaznovala z denarno kaznijo po 50 din ali 1 dan zapora, 8 pa je ovadenih sodišču.
m Na zagrebški fakulteti za agronomijo je diplomirala gdč. Danica Korošec, hčerka meščauskošolskega učitelja g. Jožeta Korošca, za inženirja agronomije.
Cenj. naročnike, ki prejemajo »Ve-černik v upravi, prosimo, da poravnajo naročnino pred 1. julijem.
Uprava.
m Planinske maše. — Aljažev klub SPD Maribor bo letos redno oskrboval pet planinskih postojank z mašami in sicer: Pohorski dom (avgusta pri Mariborski koči) ob !). uri. Ruška koča ob 10. uri, Smolnik ob 9. uri, Koča pod Kopo ob 11. uri, Uršlja gora ob 0. uri. — Na Uršlji gori sv. maša že na Petrovo, na ostalih postojankah 7. julija. Zaključi sc sezona sv. maš prvo nedeljo v septembru. — Planincem bo možno bili pred odhodom vlakov pri sv. maši v frančiškanski cerkvi v Mariboru ob četrt na 5. uri zjutraj.
m Karambol. V nedeljo zjutraj je na križišču Erjavčeve in Radvanjske ulice v Studencih Žnidar Štefan iz Studencev povozil s kolesom 17 letno Ano Krušičcvo iz Loke, občina Sv. Junž. Pri karambolu je dobila Krušičeva večje poškodbe na levem kolenu.
m Roparski napad je doživela G8 letna
posestnica Neža Juleršnik iz Loč, ki se jo hudo poškodovano pripeljali v m ari-borsko bolnišnico.- Doma jo je napade! neznani ropar in jo s kolom pobil m tla.
m Napad na očina. V tukajšnjo bolnišnico se je zatekel 49 letni posestnik'Ludvik Vašel iz Jablancev, ki ga je njegov pastorek s sekiro napadel in ga nevarno poškodoval na levici.
m Tatvina. Nepoznani storilec je ukradel iz gostilne Dimc v Kamnici (i namiznih prtov. Sled za storilcem vodi v Studence, ker je ta med poljo pri brodu odvrgel dva prta in stare čevlje. Po opisu, gostilničarja, je storilec star okoli 20 Ici, visoke postave, zagorelega obraza ter splok kriminalen lip.
m Tatvina v Sodni ulici. Z izložbe Jakčeve trgovine čevljev v Sodni ulici 1 jc nekdo ukradel veliko izložbeno platno, vredno 200 din.
m Tatvina v jezuitski cerkvi. Šivilji Angeli Cepelovi je nekdo v jezuitski cerkvi ukradel ročno torbico, v kateri je imela zlato žensko uro, denarnico in avtobusni) legitimacijo.
m Pobalinstvo. V Studencih so ncznaiii pobalini s kamenjem razbili cestne svetilke na vogalu Krpanove in Radvanjske ter Zrinjskega in Radvanjske ulice. _ m Najdena denarnica. Nekdo je na Ruški cesti našel denarnico z manjšo vsote denarja. Lastnik naj se zglasi na policiji.
m Čigavo je kolo, ki je bilo najdeno v Cankarjevi ulici 1? Kolo je znamke nKosmos“ z cv. štev. 130130._________________
■* Založite se s svežo pošiljko ainerh kanskih žvečilnih bonbonov Cik pri JE* RASU, LJUBLJANA, Miklošičeva 34.
8BnBBtBMa99>0HeBi3enHBBBKaasBBsaBnaaHaBBBHe>
* Kolonija „Jadranske straže“ odide predvidoma prve dni meseca julija v Ba-kar na tritedensko letovanje. Prijave sč sprejemajo v društveni pisarni na Aleksandrovi cesti 3.___________________________ ,
Kino
* Grajski kino. Danes veliki zabavni film „MaIu ljubezen velikega kncza“. Jenny Ju* go, Gustav Frolich.
* Espianade-kino. Do vključno četrtka „Ninočka“ z Greto Garbo. — Petek „Pe-sem velru“, pevski in zabavni film z Giuseppe Lugo-jcm, članom milanske scalc;
* Kino Union. Do vključno četrtka junaki arene“, senzacija v cirkusu l rij d bratje Rilz, najsijajnejši humoristi svetli:
Radio
Sreda, 26. junija Ljubljana: 18 mladinska ura (reportaža iz tiskarne); 19 poročila; 20 violinski kon; ccrt prof. Jana Slaisa; 20.50 plošče; 21.19 pevski zbor „Slavec“; 22 poročila; 22.15 havajske kitare in vvurliškc orgle (pl.).
— Beograd: 18.05 zabavni koncert Ro; 19.1(1 poročila; 19.40 plesna glasba (pl.); 20 prenos opere; 22.10 poročila. — Sofija: 19.50 Ponchicllijeva opera „Giokonda“; 22.30 narodna glasba. — Firence: 18.30 operni odlomki (pl.); 19 orkester okarin; 19.30 operetna glasba (pk); 20.30 revija z glasbo:
— Budimpešta: 20.10 koncert orkestra iti solisti; 23.20 ciganski orkester.
Turnir za prvenstvo ŠK »Vidma r j a«
Sinoči se je turnir nadaljeval s 5. kolom, ki ni prineslo posebnih presenečenj; le na čelu tabele sc je Gcrželj moral umakniti Kustru, ki jc prevzel vodstvo z naskokom pol točke. Do konca turnirja je seveda še daleč ter je pričakovati, da se bodo favoriti med seboj temeljilo udarili ter bodo odločilnega pomena ludi remiji, ne zgolj cele točke.
Prva sta zaključila partijo Ccrlalič in Peče. Slednji je še pred pričetkom igre oznanil, da jc našel proti španski partiji odlično obrambo, ki jo je krstil za -jugoslovansko". Tekom igre pa se jc izkazalo, da obramba ni korektna ter je Ccrlalič odločil partijo v svojo korist. — Kuster jc v daminem gambitu gladko „povozil“ defenzivnega Lukcša B. Z močnim napadom je vdrl v njegov tabor in nato z lahkoto požel celo točko. — Senekovič jc nudil Kukovčcvi Nimcovičevi obrambi trdovraten odpor, toda prehudega pritiska na daminem krilu le ni mogel zadovoljivo likvidirali. Kukovec je nato v končnici zmagal. — Sonan je v slovenski obrambi daminega gambita kmalu zavil proti Hvaliču v končnico dveh skakačev proti dvema
lovcema. Tu je naposled zmagala Sona-nova rutina ter je moral Hvalič izgubljeno končnico predati. — Ketiš je zaigral na Geržcljev ct Rusko obrambo, ki jc iz turnirske prakse že precej izginila. Toda kibici, ki imajo vedno nabrušene jezike, so videli v njej malo šahovsko manifestacijo za pravkar obnovljene diplomatske odnošajc. Zal, Gerželjevcga napada pa ni vzdržala, četudi je nudil Ketiš trdovraten odpor. — Najdaljc sta se „mučila ‘ Lukeš Fr. in Marvin. Zdelo se je, da bo Marvinu uspela njegova proslula holandska obramba, toda Lukeš je nudil neverjetno žilav odpor in slednjič v končnici neenakih lovcev takorckoč prisilil Mar; vina k remiju. ■— Med tednom slu bili tudi odigrani dve prekinjeni partiji; Kuster je premagal Ketiša, prav tako pa jc Ketiš ludi podlegel Pcčcju. — Prihodnje kolo je v četrtek.
Stanje po 5. kolu: Kuster 5, Gerželj 41/2* Kukovec 3 (1), Peče in Sonan 3, Ccrlalič in Reinsbergcr 21/« (1), Lukeš Fr. in Marvin 2'/2, Lukeš H. 2, Ketiš i, Skra-lovnik (2), Senekovič 0 (1) in Hvalič 0 točk.
Še danes..
oddajte male in velike oglase za vidovdansko številko „Večernika“, ki bo izšla že v četrtek ter bo 3 dni v rokah bralcev. Le izjemoma bomo sprejemali oglase še M Četrtek do pol 9. ure dopoldne
«1	im*!*
Zamm ve*$ts
»Gospodje, francoske armade so poražene ..
Besede generala Weyganda na zgodovinski seji francoske vlade 15. junija v Bordeauxu
Dopisnik »Daily Expressa«, ki je bil od 15. do 18. junija v Bordeauxu in se je zdaj vrnil v Anglijo, je objavil v svojem listu podrobnosti o izpremembi v Franciji. V noči od 14. na 15. junij se je vozil z avtomobilom iz Toursa v Bordeaux. Vse ceste so bile polne vojaških transportov, ki so hiteli proti jugu, vendar so v vseh mestih in vaseh gradili barikade za primer, da bi se pojavili nemški padalci. Vsi so bili trdno prepričani, da bo Weygand postavil novo fronto ob Loiri.
Ko je dospel dopisnik v Bordeaux, se je slika mesta zelo izpremenila. V njem je bilo polno beguncev. Na obrazih vojaških poveljnikov je bilo brati, da se pripravlja nekaj katastrofalnega. Popoldne je bila v nekem hotelu seja francoske vlade. Pred hotelom je stražila četa senegalskih strelcev v slabi vojaški uniformi. Zadnji je prišel na sejo Weygand. Iz avtomobila je prav za prav tekel v ho tel. Ljudje, ki so stali blizu, so ploskali staremu generalu. Na seji je Weygand takoj sedel na svoj prostor, pogledal ministre, razširil roke in vzkliknil:
— Gospodje, francoske armade so poražene ...
Ministrski predsednik Reynaud je ostal povsem miren in ni pokazal niti najmanjšega znaka vznemirjenja. Obrnil se je k članom vlade in mirno dejal:
— Dobro, borili se bomo dalje iz severne Afrike.
Proti Reyuaudovi odločnosti so se pa dvignili posamezni ministri in dejali, da je seja prekinjena, nadaljevala sc bo naslednjega dne. Na čelu onih, ki so bili za ukinitev sovražnosti, je bil stari mar-
Katastrofalne poplave so uničile mnoge vasi v državi Nebraski v USA.
Na 1 ha obdelanega zemljišča na Slovaškem pride 36 kg umetnega gnojila,' treba bi ga pa bilo najmanj 200 kg. Slovaška inia 44 postaj za semensko izbiro s kapaciteto 650 vagonov na leto. Potrebuje pa očiščevalnic semen za 12 tisoč 600 vagonov žita na leto.
Obleka za zaščito proti plinom in strupom. V najnovejšem času uporabljajo dvojne tkanine, ki se posamezno premažejo s preparatom, pripravljenim iz 100 delov lepila, 100 delov vode in 100 delov glicerina. Tej mešanici dodajo še dva dela svinčenega bihromata. Količina biliro-mata se določi po čvrstoči tkanine, glicerin po mehkobi. Premazane strani se ena na drugo zlepijo v dvojno tkanino. Zunanje površine impregnirajo z rasto-pino parakavčuka in vulkanizirajo.
šal Petain. Naslednjega dne se je vlada ponovno sestala, takoj je bilo glasovanje: 14 ministrov je bilo za ukinitev vojne, 10 za nadaljevanje bojev. Malo kasneje je notranji minister Mandel, najožji Reynaudov sodelavec, dejal novinarjem: — Ministrski predsednik Reynaud je
podal ostavko. Maršal Petain je sestavil novo vlado, ki bo vodila novo politiko.
Vsak je vedel, kaj pomeni to »nova politika«. Že kot podpredsednik je bil Petain za kapitulacijo Francije. Bil ^ je edina oseba, ki je lahko prevzel takšno odgovornost pred narodom.
;•	'v
Posadka angleške podmornice je dobre volje. Dviganje palcev pomeni pri njih,
da so z uspehi zelo zadovoljni
22 Set Je nosil kos šrapnela v srcu
čuden primer se je dogodil v neki fran coski bolnišnici. Prinesli so ranjenega Angleža, ki se je že v svetovni vojni boril v Flandriji. Zdaj je bil ranjen na prsih. Morali so mu odpreti prsni koš in med operacijo so opaz>!i, da ima v srcu kos šrapnela.
Dawis John ni imel niti pojma, da je toliko časa nosil v srcu kos železa. Zdravnikom je dejal, da je bil tedaj operiran in
da mu je zdravnik vzel iz pljuč dva kosa železa. Bolečin kasneje ni čutil in ko je izbruhnila sedanja vojna, je šel s prostovoljci spet na bojišče, misleč da je popolnoma zdrav.
Davvis je operacijo srečno prestal. Dobil je šestnajstmesečni dopust, da se opomore. Dejal je, da se bo čez pol leta spet vrnil na fronto, če bo tedaj še vojna.
Prošnja cenj. naročnikom in bralcem!
Zadnji čas dobivamo iz raznih krajev pozive, da naj tudi ondod uvedemo prodajo »Večernika«, če že ne vsakodnevne, pa vsaj sobotne-nedeljske številke »Večernika«. Da bi mogli ustreči vsem željam interesentov za kupovanje posameznih številk »Večernika«, prosimo cenjene naročnike in bralce »Večernika«, da nam sporoče, kdo bi v določenem kra ju bil pripravljen prevzeti prodajo »Večernika« proti dobri proviziji. Za razpečavanje lista nam lahko sporočite vsako za redno in vestno opravljanje tega posla pripravno osebo, bodisi da bi list sama prodajala ali pa trajno skrbela za krajevno kolportažno prodajo. Ni treba še posebej poudarjati, kolike važnosti je v današnjih časih, da so ljudje vsepov sod naglo in pravilno poučeni o vseli stvareh, ki se bliskovito dogajajo po svetu. Zato pričakujemo od prijateljev našega lista, da bodo ustregli naši prošnji, za uslugo pa se jim zahvaljujemo najlepše vnaprej.
Uprava »Večernika«, Maribor.
tone.
Stratosferna letala preneso 3 kg pritiska na kvadratni palec površine. To je dvakrat več kolikor je treba v višini 8000 m. Vse odprtino so hermetično zaprte, so pa spredaj posebno konstruirate okna, skozi katera vsrkava posebeii motor razredčena stratosfemi zrak in ga avtomatično komprimira na gostoto oz. toploto, kakor so jo potniki navajeni spodaj. Doslej še ni bilo letal, ki bi imela tolikšno nosilnost, velik akcijski radiiis in hitrost. Pričakujejo, da se bodo posebno obnesla ob slabem vremenu.
Najstrožje ukrepe proti tujcem so
uvedli na otoku Kubi v Ameriki.
45.000 novih pilotov bo sprejetih v ameriško vojno letalstvo še ta mesec.
Stratosferne letalske proge v Ameriki
Družba »Pann Amercain Air\vays« je začela z zračnim prometom prvih stra-tosfernih Clipperov med Severno in Južno Ameriko. Nova letala so projektirana za palete v višini sedem do osem tisoč metrov. Dva aparata sta večja kakor znane »leteče trdnjave« in lahko preva-
žata podnevi 33, ponoči 25 potnikov. Vanje gre še ena tona pošte ali drugega ekspertnega blaga. Štirje motorji imajo 1250 konjskih sil, hladijo se s pomočjo zraka. Povprečna hitrost letal je 420, v večjih višinah 480 km na- uro. Popolnoma natovorjeni avioni so težki 22 in pol
— Ah, oprostite! Nisem namenoma storil...
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
33 Roman ix tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
Polagoma sva se pozdravila ter seznanila z navzočimi. Zigmund Fabinski mi je malomarno podal roko in s pojočim glasom rekel:
»Faaatoinski.«
Ni mi bil všeč. Ošabnih fantov ne maram. Stisnil sem mu tako silno roko, da je skoraj zajokal:
»Laabrovič.«
Sedla sva za malo mizo, kjer sta že sedeli Kfada in Anda Vojak. Pričel sem pogovor s Klado, mimogrede pa sem opazoval Felo, ki je plesala s Karlom kabinskim. Bila je prelepa. V črni obleki, ki ji je krasno pristojala. Plesala je očarljivo, in meni se je zdelo, da je ples njen prirojen. gib. In nikakor nisem mogel odtrgati oči od nje. Klada je to opazila in mi je dejala:
»Gospod Vlado, neolikani ste ter me sploh ne poslušate!«'
Pričel sem spet s Klado živahen pogovor. Prosil sem jo za ples.
»Ali vam ni dovolj plesa na meji?« me ie vprašala Klada.
»Prav imate«, se sklanjam čez mizo in ji tiho rečem:	,
»Kladica. kdaj?«
»Kai vendar?«
»No. to vendar, kar si mi obljubila ko sem te zadnjič spremljal do doma ...«
Klada se smeje.
»Ali se tako mudi?«
»Zelo!«
»Počakaj vendar, ali pa se napij ledene vode!«
Fela je opazila najin zaupni pogovor. Prenehala je plesati ter pristopila k nama.
»Dober večer, gospod Vlado!«
»Dober večer!«
»Seznanita se, gospoda!« mi pokima z glavo na Fabinskega.
Karel mi proži drobno roko: »Faabinski!«
Toda jaz mu odgovorim trdo in debelo, skoraj izzivalno:
»Laabrovič!«
Klada se je zasmejala in me postrani pogledala. Karel je nekoliko vztrepetal.
»Zelo ste nervozni!« pravim Karlu.
»Kakor frrincoski psiček!« pristavi Lord in nadaljuje proti Andi Vojakovi: »... bil je zelo mil, ljubek, toda plah in 'lojazljiv...«
Klada se neprestano smejo. Fela boči 'brvi, nato stopi h gramofonu ter zamenja ploščo. Karel sede poleg. Zigmunda in tilio z njim razgovarja. Videt: ie, da sta ogorčena.
!z gramofona pa je zazvenel po sobi lep tenor:
Kje stanuješ, angel moj?
Kje stanuješ, angel moj?
Dekleta so prasnila v smeh. Tudi fantje se smejejo. Fabinska pa mračita čeli. Rad bi pil in jedel, kar povem Lordu.
»Imenitno!« pravi tovariš.
Lord stopi k Feli. V smehu ji nekaj pripoveduje. Potem odideta v sosednjo sobo. Gledam za Felo: vitko postavo ima, lepe nosre, lahno sc ziblje v bokih — čutim, da me čedalje bolj mika, toda obenem se je bojim... sovražim jo. Vrag vedi, kaj je z menoj!
Fela se kmalu vrne ter stopi naravnost k meni. Gledam ji naravnost v oči. Ironično in izzivajoče se mi smeji in pravi:
»Gospod Boleslav vas orosi za razgovor!«
Stopim v sosednjo sobo, kjer se je zadnjič odigral dogodek z Alinčukovimi. Za mizo ob oknu sem opazil Lorda.
»Pojdi, prijatelj,« mi kliče, »napij se!«
Na mizi je velika steklenica vodke. Na krožnikih kruli, kumarice in veliki kosi gnjati.
Lord maha z rokami po zraku:
»Posluži se, prijatelj, kar ti nudimo!«
Nalivamo si vodko. »Fela mi je naročila. naj pazim, da se ne napiješ!« mi nravi Lord.
»Tako?«
»Hm! Uspeli imaš! Ne zamudi! Kra-'ievska ženska! Alfred je lazil za njo dve 'eti... Izgubi! je bitko z dolgim nosom!«
Naglo jeva in pijeva. Vodke ni več. Čedalje bolj vesel sem. Lord je, mi gle-
da v obraz in pravi:
»Poznam Felo! Tale večer je priredila zate... Izmika pa se ti zategadelj, da bi te še bolj priklenila nase. Ali razumeš? Ne pozabi enajste zapovedi. Z žensko je treba znati!«
S pokroviteljskim glasom me prične učiti kot nekak izkušen Don Jouan. Neprijetno mi je, a mu ničesar ne rečem, ker vem, da govori iz dobrega srca.
Vrneva se v sobo. Gramofon igra polko. Fela pleše z Zigmundom. Cesto se ozira name. Čudovita žena: vsa me mika, Ie njene oči me odbijajo. Fantje za njo norijo, ona pa se nam vsem roga.
Vodka me je razveselila. Živahno raz-govarjam s Klado in se smejim Feli. Nemirna je; gotovo domneva, da sem se napil. Potem preneha plesati in sede poleg Lorda. Gledani ji v oči in zdi se mi, da mi ukazuje, naj jo poprosim za ples. Po sobi drsijo pari. Zofka pleše z Jul-kom.
Fela mi gleda v oči. Čutim njeno prošnjo... in stopim k njej.
»Gospodična Fela, prosim vas za ples!«
Trenutek mi ostro gleda v obraz. Zne-nada mi pravi:
»Hvala lepa. Odpočila bi se rada!«
Nerodno mi je. Osramočen se vračam h Kladi.
»Gospodična Klada, dovolite.«
Klada vstane in začneva plesati. V sebi skušam zatreti misel na Felo in mislim samo na Klado. Tako. prikupen obraz ima, lepe oči in krepko postavo.
(Dalje.)
CENE MALIM OGLASOM V malin oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oglase ie din 10.—. Dražbe, oreklici dopisovanja in ženitovanjski oglasi din l.~ po besedi. Najmanjši znesek za te oglase ie din Vi,— Debelo tiskane oesede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga ie vposlati v oismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse Dismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
Za doni bi potreboval izborno VINSKO KAPLJICO!
Kje bi jo le našel? V Ulici Kneza Koclja 5- Tam dobiš že od enega litra naprej z znatnim popustom. 4717-1
vAJENcr-tki};
SLIKARSKI VAJENEC
se sprejme. Sodna ulica 15, Juteršnik Jurij.	4599-4
VINOTOČ KUŠER
Ddprt. Meljski hrib. 4695-1
SLUŽBO DOBI
Za Slov. gorice rabimo VINIČARSKO DRUŽINO
z najmanj 4 delavnimi močmi. Prejemki znašajo gl. viničarske pogodbe: din 200 — mesečno v gotovini za viničarska dela, prosto stanova-
nje, nies. 1 zl. m. drv. 30 1
sadjeVca ter deputatno zenv Ijišče v izmeri 1 'A ha in odpadajoča dnina. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj je poslati pod »Graščina« na ogl. odd. »Ve-černlka«	4657-2
Večje
GOZDNO POSESTVO
išče logarja Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih služ bovanj je poslati pod »Grašči na« na ogl. odd- »Večernika«
    4656'2
DELNIŠKA PIVOVARNA SARAJEVO potrebuje za takoj izkušenega pi varja (pivarskega pomočnika). Prednost imajo ne-oženjeni in kateri so že delali v pivovarniških podjetjih in poznajo delo v vseh oddelkih, Ponudbe z opisom dosedanjega dela in zahtevo plače poslati na Pivovarno, Sarajevo.	4611-2
SLIKARSKI VAJENEC
se takoj sprejme pri Pezdič-ku, Žolgarjeva 8, Manber.
4735-4
IANESIJ)
MOLJE IN NJIHOV
Eno in dvosobno
STANOVANJE
s kuhinjo se odda. Smetanova 54, gostilna.	4575-15
SOBA IN KUHINJA
se takoj odda. Studenci, Alek sandrova 23. Fabič. 4728-5
TRISOBNO STANOVANJE
lepo sončnato, v novo zidani hiši, Slovenska 37, se odda z 1- julijem. Povprašati Go-spojna 13.	4727-5
ENOSOBNO STANOVANJE
sončno, oddam mirni slranki. Ipavčeva ul. 9, Pobrežje.
4726-5
SOBO IN KUHINJO
oddam- Vprašati Koroščeva ul. 8, Simončič.	4716-5
Sprejme se dober ČEVLJARSKI POMOČNIK
7.a šivana in zbita dela v stal no zaposlitev tstotam se sprejme dober vajenec- Jakob Vaupotič, Hardek, pošta Ormož.	4736-2
FRIZERKA
dobra moo, dobi Stalno službo. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Frizerka«-	4744-2
FOTOORAF
retušer. T.eica operater, ko-pist, se takoj sprejme. Foto Pelikan, Rogaška Slatina.
4737-2
MIZAR—LIČAR
(politirer) se išče. Nastop takoj. E- Zelenka. Ulica 10. oktobra 5.	4731-2
MIZAR ZA STROJNA DELA se Išče. Nastop takoj 1 E. Zelenka, Ulica 10- oktobra 5.
4731-2
KLEPAR
dobi službo v avtodelavnici Inž. Friedati. Mlinska ul. 13. _______________________4742-2
TRGOVSKI POMOČNIK
Izložbeni aranžer modne in manufakurne stroke se sprej me. Ponudbe z navedbo referenc na ogl- odd. »Večernika* pod »Dober aranžer«.
4733-2
ZANESLJIVA GOSPODIČNA
dobi službo 1. julija kot gospodinja in po zmožnosti v pisarni. Starost 20—30 let. Ponudbe s sliko na ogl- odd. »Večernika« pod »Gospodinja«.	4729-2
DENAR
Hranilne knjižice
vrednostne papirje kunuiemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem Plačilu RUDOLF ZOM
Ljubljana, Gledališka ulica 12
ŠIRITE »VEČERNIK«!
LEPO STANOVANJE
oddam- Boiienška 4.	4719-5
STANOVANJE
2	ktihinio,	vrt	priti-
kline oddam s 1. avgustom. Marksova ul. 5.	4718-5
SOBO ODDA
TRISOBNO STANOVANJE
v sredini mesta se odda mirni stranki. Vselitčv mogoča že 1. julija. Prošnje sprejema Združenje trgovcev, Jurčičeva ul. 8.	4722-8
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Gregorčičeva 8-11.	4743-8
OPREMLJENO SOBO
zračna, s posebnim vhodom, oddam- Gosposka 18. 4730-8
MEBLIRANO SOBO
sončno, poseben vhod, oddam solidnemu, stalno nameščenemu boljšemu gospodu ali gospodični. Stritarjeva ul. 5, prvo nadstropje.	4724-8
SOBICA
meblirana, poseben vhod, se takoj odda. Studenci. Ciril-Metodova 4-	4694-8
ŽENSKI KOTIČEK
MODRČKI
stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketlš-u. Stolna L 11406-18
PRAZNE STEKLENICE
Vy in Vt litra, kupi Drogerija Kanc.	4720-18
MLAD TURIST
išče tovarišico za izlete .28., 29. in 30. t- m. Dopise pod »Planine« na ogl. odd. »Večernika«.	4746-19
Zlato in srebro,
oriljante, lastavljalne listke 'SSe nujno za nakup
M. Ilgerjev sin,
Maribor. Gospotkc ulica 15
IŠČEMO
za stalne resne kupce hiše, vile, posestva, nikakršnih predplačil. »Rapid«-pisarna, Gosposka ul. 28.	4747-11
HIŠA
več sob in veliki vrt, se proda. Pekre 175, ob Kralja Petra cesti, pri Mariboru-
4723-11
GLASBILA
VIJOLINO
dobro ohranjeno, prodani. Ponudbe pod »Vijolina« na ogl. odd. »Večernika«.
4709-20
naiB
Zatekel se je majhen ČRN PES pod imenom »Pubi«. Najditelj naj ga vrne v Prisojno ul. 23.	4734-27
SUHE KOLOBARJE
šindl za strehe, kolje za paradižnike in trto, prodaja Gnilšek. Razlagova ul. 25. _______________4740-29
Svf/eno blag o
v dražestnih vzorcih prinaša v bogati izbiri
tehstilana BiMeieidt
Maribor, Gosposka ul. 14
I
e
ta sorske ftaiitkiee V(uh fesiftammna siedrn kwj§e:
Za I.-1I. razred srednjih šol:
Milčinski: Praljice.
Milčinski: Tolovaj Mataj.
Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. Lange r-Holenče: Pes druge čete. Zmaj-Gradnik, Kalamandrija.
Zmaj Gradnik: Pisani oblaki. Levstik: Deček brez imena. VVaschtetova: Pravljice.
Dr. Šorli: V deželi Čirimurcev.
Dr. Šorli: Bob in Tedi.
Dom. Filip: Kako so se vragi ženili. Kač: Pisane zgodbe.
Crompton: Brano v najmlajši.
Bevk: Lukec in jegov škorec. Finžgar: Študent naj bo.
Mukerdži: Knjiga o džungli.
Karl May: Zbrani spisi.
Ka*rl May: Old Surehand, I.-II. del.
Za 11I.-IV. razred srednjih Sol:
Breznik Pavel: Junaki prekooceanskih poletov.
Jurčič: Deseti brat.
Stritar: Sodnikovi.
Hedin Sven: V azijskih puščavah. Sienkiewicz-MO'le: Z ognjem in mečem.
Cigler: Sreča v nesreči.
Beecker Stowe: Koča strica Toma. Th. Seton: Rolf Gozdovnik.
Za vse ostale razrede:
Jurčič Josip: Zbrani spisi II., III., IV., V. zvezek.
Tavčar Ivan, Zbrani spisi I., II., III.
IV., V., in VI. zvezek.
Cankar Ivan: Zbrani spisi (dvajset zvezkov).
Kidrič: Prešern I. in II. del. Waschtetova Roman o Prešernu. Dela Otona Zupančiča I„ II,. III., in IV. del.
Nadalje imamo na zalogi vse romane, ki so primerni za mladino.
Knjigarna Tiskovne zadruge
flleRsendrova c. 13 Maribor leielon 25-45
.'V.-...'-
t
V globoki žalosti naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je zapustil nad vse ljubljeni, nepozabljivi sin, oče, brat, zet in stric, gospod
Milan Zaklan
kapetan pilot v pok., nositelj reda Sv. Save V. stopnje
v torek, 25. junija, ob 22. uri po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 42. letu starosti.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 27. junija, ob 16. uri iz mrtvašnice pobreškega pokopališča.
Maribor, Vrnjačka Banja, 26. junija 1940.
Marija Zaklan, mati; Majda Zaklan, hčerkica; Košak Marta, sestra; Košak Miroslav, kapetan I. ki. v p., zet; Košak Hinko in Oto, nečaki.
“ ' ‘ * ,* *
•	vi-:	,v'	-v	V	.
■ ■ v .' : -.A:,.:;-; H'	'	'	■'
V globoki žalosti potrti sporočamo tužno vest, da je sinoči, 25. t. m., obr 23. uri preminul gospod
Bruno Moser
veletrgovec z vinom, predsednik udruženja veletrgovcev z vinom, rezerv, oficir itd.
v 47. letu starosti.
Pogreb bo 27. t. m., ob 17. uri iz hiše žalosti, Zemun, Moserjova ulica 1, na katoliško pokopališče.
V Zemunu, dne 26. junija 1940.
žalujoči rodbini MOSER, DLOUHY.
Izdaja Id urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA * Mariboru — Oglasi po ceniku — Rokopisi sc ne vračalo. — Uredniitvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-67. — Pošta! čekovni račun štev 11 409