$o /¥S. CY{. LJUBLJ. "'jN^—___ o MATICE SLOVENSKE za leto 1878. I. in II. del. Vredil dr. Janez Blehveis. Založila in na svitlo dala MATICA SLOVENSKA. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki, 1878. 2. Življeji človeški in njih npllv na organizem človeški. Prirodo- pisno-fiziologične črtice; spisal dr. Jan. Bleivveis......20 3. Inocencij III. Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin .... 35 d r u z e g a snopiča: 1. Nebeški; komedije (Divina coininctlia) Dante Alighieri-a I. od- delek: Paklo, po originalu poslovenil Jovan Koseski .... 79 2. Slaro- in novoslovenske jezikoslovne črlice. Spisal E. B. . . 187 3. Drobtinice. ELEN ali ELE1VD (cervus aices) slovanska be- seda. Spisal J. Navratil .............190 Matice slovenske leto 1878. I. snopič. / Običaji slovanski. Spisuje Fr. Hubad. Spomlad in odnašanje smrti. Stari Slovani so leto delili na dvoje: na poletje in na zimo. Leto se je počenjalo z zimo, a zima ob času, ko se začno krajšati dnevi. Po nekaterih krajih počenjalo se je pa leto še le koncem zime, početkom meseca mar ta, kakor nekdaj pri Rimljanih. Razlika med zimo in poletjem je velika, tolikaskoro, kakor med smrtjo in živenjem. Priroda se veseli, a na jedenkrat nastane mrtvaška tišina, bel prt ogrne zemljo, priroda zaspi, pred snegom in ledom beži veselje in živenje, smrt vlada po zemlji. Tako so že mislili tudi drugi stari narodi. Že Grki so praznovali smrt Dionyzovo (boga veselja in živenja prirode), po noči; ob svitu bakelj praznovali so žalostni odhod njegov. Po Parnasu, po Taygetu, po Idi in po gorah Kretiških iskale so žene in device umrlega I)ionyza, kateri je zbežal k Muzam, kakor so pravile. Možki niso se smeli kazati pri ponočnih praznicih, le ženske so žalovale po njem. Ali v žalosti ni manjkalo veselega upanja. Solnce, katero je izgubilo svojo moč po zimi, prerodi se skoro, zadobi si novih moči, da začne boj z mrazom. Poletni bog spaval je po zimi, odišel je k Hyperborejcem, k Muzam ali je ležal zvezan, a skoro potrga vezi, vrne se iz tujega, priroda oživi, bog poletni oslepi boga zimskega in pride nazaj s svojim spremstvom, z nimfami, sileni, veselje prihaja ž njim. Z veselo godbo, petjem in plesom slavili so Grki prihod spomladi. Tedaj so vozili po nekaterih krajih friziško ,mater bogov' okolo, darovali so jej, s cvetjem so jej posipali pot. Tudi pri drugih narodih, pri Germanih in Slovanih, nahajamo jednake običaje. Germani so vozili ,Nerthus' po deželi, veselim krikom, obilnimi darovi častili so jo ljudje. Ko je prihajala nazaj v svoj tempelj, čistili so jo v jezeru. Kdor je pa videl boginjo, ni smel živeti več. Valovje, katero je opiralo prej boginjo, pogoltnilo je vse one, kateri so jo pomagali opirati. Na otok Ran Letopis 1878. I. 1 (Riigen) stavili so mnogi učenjaki ta obred, tamo našli so jezero, v katerem so jo opirali nekdaj, ali vednost dokazala je, da na tem otoku ni sledu germanskega. Odbor, izvoljen ravno za taka pre-iskavanja, preiskaval je leta i 868. ves otok, premotraval razvaline, a našel je, da tamošnji ostanki nimajo značaja nemškega, ampak popolnoma slovanski. ') Častili so Grki tudi oznanovalce spomladi. Kdor je zagledal prvi kanjo, padel je na tla; -) kdor je poročal prvi, da je priletela štorklja, dobival je plačilo.3) Na Rodu so nosili otroci lastavico od hiše do hiše in so pevali veselo pesem, pesem spomladansko, da je prišla lastavica, prinašajoča veselih dni! Pred vsako hišo so peli in prosili malega daru, smokev, vina, sira in kruha.4) Pri Bolgarih pa nosijo dečki še dandanes na Martinke (t. j. sproti marta meseca) leseno lastavico po hišah in pojo: ,Lastavica ideše, c^rno more plivaše . . 5) Po Atenah so nosili dečki oljkino ali lovorikovo vejico, olepšano s trakovi, sadjem in pecivom v raznih podobah, imenovali so jo ,ejresione' (tigeenavTj). Pred tempeljnom Apolovim so jo postavljali ali jo pa obešali pred kako hišo in so pevali pesem, v kateri so slavili sadje in žito, katero dOnaša leto. 7) Životopis Homer o v, kateri pripisujejo krivično Herodotu in Suida (s. v. "OfirjQog) pripovedujeta, da so vodili dečki slepega Homerja po Samu od hiše do hiše, da je prosil darov in je peval p_esein, katero so imenovali ,ejresione'. Tako so slavili Grki prihod spomladi; pri njih je obnebje jasno in milo, ali vendar jim je bila zima podoba smrti. Proti severu, kjer so stanovali nekdanji Slovani, je nasprotje med zimo in letom še veče, mislili so si zatorej dedi naši zimo mnogokrat v podobi smrti, Nemci pa orjaka. Do današnjega dne so se ohranile med narodom slovanskim pravljice, katere pripovedujejo o lepi kraljičini, katera spi trdo spanje, uklenjena med skalami ali kje drugod, katero varuje strašen orjak, tako dolgo, da pride junak (solnce), ki jo osvobodi. Po Šleskem, Češkem, Moravskem, Saksonskem, Turinškem pri lužičkili in polabskih Slovanih, pri Poljacih i. dr. so praznovali in praznujejo še do današnjega dne ') Gl. ,,Die Insel Riigen sonst und jetzt". Von V. B. von Cotta, Ausland 1875, N. 40. str. 785, kateri pravi: ,Der Burgwall auf Stuben-kammer (Herthaburg) ist ein slavischer Burg- und Tempelvrall' i. t. d. 2) Aristophanes, Aves, 501. 713. 3) Griram, dic Mith. 723. 4) Athenaeus VILI, 300. Bergk, Poetae lyrici, III3, 13U. 5) Miladinovci, bolg. nar. pesni str. 522. 6) Suida s s. v. in K. Fr. Hermann, giiech. Altertiimer, §. 56, 9 7) Plut. Theseus, c. 22, in Suidas. v nedeljo ,laetare', (na Češkem v nedeljo „judica", katero imenujejo „smrtna nedele", na Slovenskem „tiha nedelja") prihod spomladi z običajem odnošenja smrti. Na to nedeljo se zbirajo po mestih in vaseh odrastli in otroci. Iz cunj in slame napravijo si podobo stare, grde babe, privežejo jo na drog in jo nosijo peva-joči veseli po ulicah in po vrtih. Končno jo neso pred mesto ali pred vas, jo vržejo v vodo ali nalože grmado in jo sežgo. A mnogokrat neso babo le do meje bližnje vasi in jo vržejo čez mejo, potem beže hitro domu, da bi jih ne vjela baba. A sosedom navadno ni po volji, da bi ležala baba na njih svetu, branijo se tako, da nastane mnogokrat tepež. Slamnato podobo nazivajo smrt' in ves obred ,pojanje' ali ,odnašanje smrti', (,vynašeni Mo-rany' ali ,smrti'). Na Češkem pevajo, kedar mečejo smrt v vodo: „Smrt plove po vode novd Idto k nam jede." (Celakovsky, n. p. str. 209). Kedar prihajajo v vas nazaj, pojo: ,,Smrt sme vynesli ze vsi nov^ Idto nesem do vsi; v itej leto libezue obilčko zelene.1' (Grimm. deutsehe Mythol. 4. izd. 642.) Ali: „Smrtisko sme zanesly, Praporee sme pfinesly. Hody do, kvety do." (Sušil, n. p. str. 772.) Na Moravskem pojo: ,,nesem, nesem Mafenu," a drugod:. ,,vyneseme, vyneseme Mamuriendu; vynesli sme Murienu ze vsi, prinesly eme maj novy do vsi." (J. Kollar zpiev. I. 4. 400.) V Bielsku na Poljskem napravljajo podobo iz konopnine ali iz slame. Na ,smrtno nedeljo' jo nosijo po mestu in jo mečejo v jezero. Pri obredu pojo: „Smierč vieie sig po plotu, szukaižjc klopotu." (Wiszniewski, Lit. I. str. 210.) Na to teko domu, kdor pade na potu, bode umrl še to leto. Srbi po gornjih Lužicah napravljajo smrt tudi iz cunj in slame; hiša, v kateri je ležal zadnji mrtvec, mora dati srajco, a zadnja nevesta ogrinjalo in druge cunje. Na to privežejo ,smrt' na visok drog, najmočneje dekle jo nese v teku dalje, drugi tekajo za njo in mečejo palice in kamenje na podobo. Kdor jo zadene, ne umre to leto. Pri tem pevajo: „lecž hore, lecž hore ! jatabate voko pan dele, pan dele!" (Grimm. d. M. 1. e.) V kraljevem gaju (Konigshaiu) blizu mesta Gcirlitz (luž. srb. Zgorelec) je gora imenovana ,smrtni kamen' (Todtenstein). Med pečinami se mora plaziti človek, da pride na vrli. Še poČetkom 18. stoletja so hodili stari in mladi iz vasi na goro s slamnatimi baklami. Na gori užigali so bakle in se vračali na to clomu. Na potu so pevali: „Smrt smo spodili Leto prinašamo." (Den Tod haben wir ausgetrieben, Den Sommer bringen wir wieder.) Na kamenu je stala menda v poganskih časih podoba mali-kova, še sedaj se vidijo v njem štirivoglate luknje. ') Južni Srbi praznujejo početek spomladi „prvega maja," t. j. na praznik sv. Jeremije. Že pred solncem ustajajo žene in prinašajo vode iz sedem studencev ter čistijo vso hišo. Detca zbere kotle, zvonce in drugo bakreno ali železno posodo, tolče po njej in poje z ženami po Macedoniji, Tesaliji, dolnji Albaniji in Traciji ., in po jednem delu Bolgarske: „Pobegaj, pobegaj, begaj, Begaj, begaj poganijo! Ete ti go Jeremija!" i. t. d. 2) Pesem pripoveduje, da proganja svetnik kače: „Sve mi zmije pobegnale Toko jedna ostanala. Ni trn ni se nabodnala, A vo ognja izgorela." Po stari Srbiji napravljajo tudi punico ,ludkicu', iz protja ali slame, jo mečejo v vodo in pevajo. Imenujejo jo ,Maja'. Ta čas se ne smejo ženiti in možiti, da se mladeniči ,ne maju', 3) to j. ne polene in ne poslabe. Kedar spuščajo ,Majo' v vodo, pojo: „Jeremija u more Zmijurine za more. Jedna samo ostala, ') Anton. Versuch ii. d. Slaven, I. 73. 2) Gl. Milojevic, pesme i običaji ukupnog naroda srbskog, u Beogradu 1869, str. 171. Grimm. Krek, Eiuleitung iu die skv. Lite-raturgesch. I. 320. 3) Majiti se, pravijo ljudje po Gorenjskem o mladikah, kedar so muždne, da se olupi vsa koža lehko za piščalke. Oba oka izbola Od dva trna glogova. Na vatri se spržila Mrtva nam ostala." Jednako pevajo tudi v Starem Vlahu. Kedar plava ,Iudkica' po vodi, se umivajo, tolčejo po sodili ali po železni posodi in pevajo: „Begaj, begaj gadurio, Begaj, begaj poganio" i. t. d. A kedar je odplavala ,Maja' : „Jeremija u polje Zmijurine u more." Tudi Vuk Stefanovič Karagjič (rječ. s. v. Jeremijev dan) ve povedati o tem. V Grblju, pravi, hodi oni, kateri noče, da bi mu to leto kače silile v hišo, okolo nje, tolče na kako črepinjo in pravi: ,,Jeremija u polje, O vse zmiju n more.'1 Po Bolgarskem okolo Prilepa pevajo ta dan: „Begaj, begaj, gatu, so tvoi-te gadištica! eto ti go Jeremija, ke ti motiti čere-va-ta so železno motoelo." ') Na Srbskem, okolo Drine in drugod ob Bojani napravljajo punico iz ivanjskega in petranjskega cvetja (o Ivan-danu in Petrovem danu). Punici denejo venec na glavo in jo spuste v reko, da plava. Nekod jo imenujejo M u r e n o , M o r a n o ali Č o j č o 1 e. s) Kedar jo spuščajo v vodo, pevajo : „Oj ti naša Mureno Oj ti naš mili Čojčole! Plovi, plovi niz vodu Tamo dalje u more." i. t. d. (Milojevic. 1. c.) PoČetek tega običaja je gotovo prastar; poljski zgodovinar D1 u g o s z 3) in za njim drugi pripovedujejo, da je zapovedal kralj poljski Miečislav razdrobiti vse malike in pometati kosove v vodo. Hi 1 scher pripoveduje : ,Pisatelji, kateri hočejo povedati izvor te navade, opominjajo navadno zgodovine kneza poljskega Miečislava I. Miečislav se je rodil slep. V devetem letu svoje starosti zadobi nenadejano svoj vid. Vedeži prorokovali so zatorej, ') Miladinovci, bolg. n. p. str. 524. 2) Milojevic, o. c. str. 8. 3) Historia Poloniae, lib. II. ad annutn 965. Mattb. de Mechovia, chron. Polon. II. 1, 22. Mart. Cromer, 1.3. ad an. 965. Mart. Hanke, de Silesiorum nominibus, p. 122, 123. M. Paul Christian Hilscberii cu-rioese Gedanken, von dem Gebrauche am Sonntage Laetare, welchen man insgemein nennet Den Todt austreiben. Dresden und Leipzig, 1701, §. 2. da bode razsvetljena in oslavljena vsa Poljska za vladanja mladega kneza. Kasneje se oženi Miečislav zDobrovko (Dombronica), hčerjo kralja češkega Boleslava- Ž njo rodil je sina in odpovedal se je krivoverstvu. Leta 965 po rojstvu Kristovem, na četrto postno nedeljo 17/7 marta izginili so maliki iz Poljske, pometali so jih v vodo. Tako se je zgodilo tudi na Ruskem. Vladimir, knez Kijevski, dal je privezati podobo Perunovo konju za rep; ljudje tepli so podobo malikovo s palicami in so jo vrgli v Dnepr. Tudi vNovgorodu so vrgli kristijani Peruna v Volhov. Še dolgo so pravili ljudje, da je začel tožiti bog v vodi o nehvaležnosti človeški. Jednako so delali oznanovalci vereKristove tudi drugod. Životopis sv. Gal-a (Pertz_, monum. Germ. II. 7) in še obširneje Wala-frid Strabo v životopisu istega svetnika (acta Benedict. sec. II. p. 233) pripovedujeta, da sta prišla sv. Kol um ban in sv. G al leta 612. k Bregenzu ob jezeru Bodensee in sta našla tamo starih malikov: „Našla sta pa v svetišču (sv. Avrelije) tri podobe, bronaste, pozlačene, pribite na steno, katere je molilo ljudstvo, opu-stivši češčenje pravega Boga." Čudno je, kako se je mešalo krščanstvo in poganstvo; celo na svetišču krščanskem bile so zatorej še podobe poganske. ,Ko so praznovali cerkven god in se je zbralo mnogo ljudi od vsih strani, zgrabi G al podobe, jih zdrobi s kamenjem in jih vrže v jezero.' A Miečislavu ni bilo dovolj, da je odstranil malike. „Da bi se ohranil spomin," pripoveduje Dlugosz dalje, „zapovedal je tudi, naj potegujejo vitezi in plemenitaši sablje na pol iz nožnic, kedar se bode bral sv. evangelij, da bi kazali prvaki v kraljestvu, da so pripravljeni, bojevati se za kerščanstvo. Druga naprava ,od-pojanja smrti' naj bi opominjala mladino, da so malikovalci vredni smrti. Podoba ženska, katero so nosili pri tej priliki, naj bi kazala Poljcem stari boginji ,Marzano' in ,Zie\vonio', katerima so slavili že prej praznik spomladi in ob žetvi.' Ta navada, misli Hilscher, razširila seje s Poljskega v druge pokrajine, a značaj njen, prvotno krščansk, pravi, služil je kasneje le prazni veri. Ljudje mislijo, da varuje smrti. Mnogokrat kazali so mladeniči slamnato babo skoz okno v hišo, kjer je stanoval kak človek, malo priljubljen, češ, da bode moral umreti, ker mu je pogledala Marzana v sobo. Taki nepriliki odkupi se pa lehko vsak, ako pokloni mladini kaj novcev ali pijače; onda, pravijo, ne škoduje pogled Marzanin. Kedar se je vračala mladina z vode, v katero so vrgli smrt, stregli so jim vaščani s prestami (nekdaj bile so kakor kolo G). Preller, gr. Mythol. II. 13; I. 73, 3. Grimm, d. Myth. 1. zid. str. 35. Krek, Eiuleitung in die slav. Lit. Gesch. 200. 4. Kuhn, Zeitschr. f. vgl. Sprchf. I. 522. 535. znamenje solnca, kasneje pa križanega spasitelja) in s kuhanim bobom, jedjo navadno pri pojedinah za mrtveci. D 1 u g o s z pravi, da je bila Marzana boginja žetve, F r e n c e 1 in Šafarik *) mislita, da je boginja smrti. Da je pravo, kar trdita zadnja dva, kaže nam etymologija, katera nas uči, da je korenika mr, mar, katero nahajamo tudi v slovenski besedi, mreti, lat. mori, mors (mortis), s skr. marajami. V sanskritščini je tudi marana = smrt. Zatorej pomenja Marzana, Morena, Muren a, dolnolužička Mura v a toliko kakor smrt. Narodna pesem češka poje: „Optam se te na Mofani, maš-li pro muc srdce včray." Navaden je rek: „Pujdeš na moran — umrl boš," in: „Prati Morene neni korene, in: „Morena na nčj sahla." V ,.Zaboju", pesmi rokopisa . kraljedvorskega, nahajamo vrstici: „1 jedinu družu (ženo) nam irnieti po puti vsčj z Vesny po Moi-anu." O Vlaslavu, smrtno ranjenem, pravi isti rokopis: „Mofana jej svpaše v noc črnu." Iste korenike je tudi srbska Morija (kuga) in slovenska ,mora', katera po Kreku ni drugega, nego posebna stran Morenina. Gotovo je zatorej Morena isto kar smrt, a rokopis kralje-dvorski jo kaže tudi v nasprotju z Vesno, boginjo spomladi in živenja. Po zimi spava priroda smrtno spanje, zato je postala Mora na tudi zimska boginja, vladala je od ravnodneva jesenskega do spomladanskega. Litvani jo imenujejo zato tudi ,veliko mater božjo'. Na Češkem pevajo pri opisani svečanosti mnogokrat tudi: „Marena, Marena Kde' s kluče podela? Dala jsem jich dala Tej kvetnej nedčli, Aby odmykala Ze zemč koreni." 3) Prašajo dakle Morene, kam je dela ključe spomladi. A v tej pesmi že vidimo upliv krščanski, kateri je postavil na mesto nekdanje poganske boginje, spomladanske ,Vesne', ,cvetno nedeljo', katera ima svoje ime ravno zato, ker jo praznujemo o času, ko se odeva zemlja zopet cvetjem in zelenjem. V drugi narodni pesmi češki nahajamo sv. Jurja, sv. Jifi, ') Geach. d. slav. Spr. str. 12. 2) Gl. Krek, Einltg. str. 107, 7; V. Brandl, časopis matice moravske, VIII, 1876, str. 59. 3) V Sušilovi zbirki nar. pesmi. 771. Gl. tudi V. Brandl, časopis matice moravskč, VIII, 1876. str. 67. namestnika starega solnčnega boga ,Jarovit-a', a v drugi sv. Ivana krstnika, ,sv. Jan krestitel', kateri je stopil mnogokrat tudi na mesto solnčnega boga, ker praznujemo god njegov ravno o času, o katerem so praznovali že pogani glavni poletni praznik solnčni. ,,Smrtolenko, Smrtolo, Kam' s kliče dčla? Dala jsem je dala Svatemu Janu, Aby otevtel Do nebe brinu (vrata). Dala jsem je dala Svatemu Jiti, Aby otevfel Do nebe dveri." (Sušil, n. p. str. 769). V tej pesmi nahajamo na mestu Moraninem ,Smrtolenko' — smrt, nov dokaz, daje pomenjala Morana smrtno boginjo. Daljni upliv krščanski je pa postavil na njeno mesto celo praznik, o katerem praznujejo obred odnašanja smrti. ,,Smrtna nedele Kam' s kliče dela? Dala jsem je dala Svatemu Jiri. Svat£ Jiri vstivi Zem odmykav& (= odpira) Aby trava rustla" (ibid. str. 768). Zemlja ne more pustiti rasti trave in cvetja, če ,solnce' ne odpre vrat, t. j., če ne premaga zimine močf. Narodna pesem pravi odločno: ,,Fiala, ruže Kvdsti nemuže Až jf sam Pdn Buh S nebe pomuže." (Ibid. str. 773). A druga pesem praša, zakaj je umrla Morena. Najstarejo misel, gotovo še pogansko, naznanja pesem tako-le: ,, Morena, Motena, Pro koho's umrela? Pro teho, pro teho šohaja švarndho." (Ibid. str. 771). ,Šohaj švarny' pomenja po V. Brandlu (1. c. str. 68) mladega ali spomladanskega solnčnega boga. Krščanstvo predrugačilo je misel tudi tu, druga nam pravi naravnost, da so kristijani uzrok smrti solnčevi: ,,Morena, Morena, Za koho's umrela? Ne ra ny, ne za ny, Než za ty krest'any." (Kollarjeva zbirka str. 3.) Narodne pesmi srbske nam kažejo iste misli. V Mil o j e-vičevi zbirki, katere omenjam, ker pravda o nji še ni dognana, je natisnena pesem ,ivan-danska' (str. 2.), katera pravi: „Ivan ga (cvece) bere te bere Daje za bratu do sebe, Svom mlagjem bratu koledu. Daj uči brata moljaše: ,Aj mio brate koledo! Evo ti cvetak moj dajem, čuvaj ga divni koledo. Čuvaj ga paga sačuvaj, Do moga čudna regjenja (=rojenja) Do tvoga strašna umrenja, Umrenja brata koleda Starijeg brata Božiča Sinova starog Svaroga.'£ Ker opominja pesem Sva roga, jesumna, a nekaj jednakega nahajamo vendar le tudi pri Vuku: 1) ,,lvanjsko cveče, Petrovsko, Ivan ga bere te bere: Majci ga baca u krilo, A majka s krila na zemlju —" Te vrste nahajamo pri Mil oj eviču tudi v šesti pesmi (str. 2.) Žalibože, da nimam pri roci Vukove prve knjige ,srpskih narodnih pesmi', morda bi našel tamo še kaj. A kdo ve tudi, ni li še mnogo narodnega blaga srbskega nenabranega? V popisovanji ,života in običajev' srbskih (str. 6.) nahajamo poročilo, da mislijo tudi Srbi, kakor vsi drugi rodovi, da se rodi solnce (,Božič') o božiči. V svojem detinstvu slišal je Vuk pesem, v kateri prosijo ljudje, naj bodejo krave mlečne. Zato namolzejo poln ,kabao' mleka: ,,Da okupam, koledo ! Malog Boga, koledo! I Božiča, koledo!" Prislov srbski pravi: ,Pitali kurjaka (volk), kadje naj veča zima (mraz). Kad se sunce ragja (rodi).' O istem času so praznovali tudi Rimljani ,dies natalis solis invicti' (t. j. rojstni dan solnca nepremaganega). Zato umevamo lehko, zakaj so solnčni junaki, o katerih pripovedujejo pravljice, da rešijo zakleto princezinjo, navadno v mladosti slabi, ali od dne do dne jim raste moč, dokler so tako krepki, da se jim ne more ustavljati nikdo. Jednako pripovedujejo tudi o konjih njegovih. Ruska pripovedka pravi na primer, da je dobil Ivan, najmlajši med tremi brati, kateri so varovali po redu očetovo njivo, da bi ujeli onega, kateri jo je po- *) Život i običaji, str, 67. teptal vsako noč, od kobile, katero je ujel za odkup malo, grbavo žrebe, katero je skoro zrastlo in mu je pomoglo kasneje v vsaki nevarnosti. Ali, ako preiskujemo dalje, nahajamo prič, katere nam kažejo, da navada izpojanja smrti ni nastala še le za časa krščanskega, kakor pripoveduje Dlugosz, ampak, da so odnašali že poganski Slovani spomladi slovesno podobo Marzanino med žalostnim petjem ter jo metali v mlako ali v reko. To nam priča n. pr. Martin Pfeiferus (rerum Lipsic. c. III. p. 312): ,Ti (prebivalci Lipski, Lipsienses), kakor pravijo, so imeli navado, da so nosili podobi, Marzanino (Martanae) in Ziovonino (Zio-voniae), bili ste podobi malikov Cerere in Diane, natakneni na drogove iz vasi z žalostnim izprevodom, žalostnim in tožečim petjem in so ji metali v mlako ali reko.' Ta priča sama pa še ni dosta, moglo bi biti tudi, da meni Pfeifer le krščansko dobo. Oglejmo se pa še nekoliko in našli bo-demo jednak običaj pri Estih. Ti napravljajo o novem letu moško podobo iz slame, imenujejo jo ,meciko' in ji pripisujejo moč, da odvrača zveri od čred in varuje meje. Mecika spremljajo vsi va-ščani iz vasi, na meji ga pa posade na drevo. ') Po Indiji je bila navada in se je ohranila še, da so nosili Kalijo (= črno, jezno) kot D ur g o (= močno) sedmi dan po novi luni v martu slovesno okolo in so jo metali končno v Gang. 2) Našli bodemo pa še mnogo jednacega, gotovo poganskega, pri raznih narodih. Kar piše Pfeiferus, kateri prispodablja Mor a no latinski Cereri, govori skoro za Dlugosza, kateri jo imenujejo boginjo žetve. A Če pomislimo nekoliko bolje, nahajamo v službi Cere-rini mnogo, kar nas opominja smrti. Res, da je bila Cerera Rimljanom in kot Demeter tudi Grkom boginja zemljine rodovitnosti, ali ravno zemlja nam kaže minljivost cvetja in sadu; vse kar cvete in donaša sad, nosi v sebi že kal smrti. Zato je postala hči Cererina, Proserpina, o kateri so bajili Rimljani in Grki še le kasneje, prava podoba letnega časa. Na njenem mestu je stala prej gotovo mati sama, še le ko so začeli premišljevati o svojih bogovih, našli so Grki, Rimljani so se pečali malo s takim premišljevanjem, da je težko pripisavati Cereri oboje, rast po letu in smrt po zimi. Zato so postavili ljudje Proserpino (Perse-phone) na drugo mesto. Ugrabljena od gospodarja podzemeljskega, živi pol leta pri svojem možu v Hadu. Ljudje žalujejo, kedar se odpravlja k njemu v jeseni, spomladi se pa vrača zopet na zemljo; kakor Adonis, veselim krikom in petjem slavijo njen prihod. Prihod in odhod Proserpinin praznovali so Grki in Rim- ') Grrimm, d. Mytb. Nachtrage, str. 705. (I. izdanja). 2) Hanuš, slav. Mythol., 140, 336. ljani z ozirom na menjavo letnega časa. Posebno razširjeni so bili ti prazniki po Siciliji, o kateri pravi Ciceron (Verr. IV, 48,106), da je posvečena vsa Cereri in hčerki, njeni, Proserpini (LiberaeV Tamo, po Italiji in po Pel op one z u so jej praznovali spomladi ,anthesphoria'. Trgali so cvetlice, vili so jej vence, ker so si mislili Proserpino o tem času mlado, nežno devico, veselečo se cvetja. O istem času so pa praznovali tudi spomin urnrših, ker so menili, da se vzbujajo tudi duše mrtvecev, kedar začnejo kaliti rastline po zemlji. Zato so darovali Atenci o prazniku Dionv-zovem, ,anthesteria' tretji dan1) darove v loncih (prPot«) in razno sadje umršim. Pravili so, da je to spomin umršim o potopu Deukalijono vem, kateri tolmačijo sedaj učenjaki kot znamenje premagane zime, katera nas opominja smrti. Vse to nas opominja kaj živo ,zadušnic' srbskih, katere slave pravoslavni na spomin mrtvecem. 2) Zadušnice so dvoje, dan pred ,mesnimi pokladami' (pust) in v nedeljo po Trojici (,na Petrove poklade'). Prave zadušnice so prve, zatorej spomladi (t. j. po Božiču, ko zadobiva solnce vedno več moči). Ves teden se imenuje zato ,zadušna nedelja'. Tedaj prižigajo Srbi vsakemu umršemu povoščeno svečo, molijo za pokojnike, hodijo na pokopališče in darujejo revežem. Ni še dolgo, po nekaterih krajih se je ohranila navada do današnjega dne, da so nosili pokojnikom celo jedila na grob. Pri nas praznujemo spomin mrtvecev sicer jeseni, dakle v času, ko se začenja gospodarstvo zime, ali vendar se je ohranila (n. pr. v okolici Ptujski) do sedaj navada, da postavljajo zvečer pred vernimi dušami kruha in vina za mrtvece na mizo. Na dragi ponedeljek po veliki noči (uskrs) ,družičalo' ali ,ružičalo', ali ,pobušeni ponedeljnik', hodijo ljudje po božji službi tudi na grobove, ,pobušavajo' (oblože jih z rušnjami), dajejo ubo-gajme za duše in popovi molijo molitve. A tudi živih ne zabijo. Po nekaterih krajih se zbirajo popoludne mladeniči in devojke, plešejo in ,družicaju se'. Pleto namreč vence iz vrbovih mladik, se poljubujejo skoz nje in menjujejo rudeča jajca. Na to menjajo vence, devajo si jih drug drugemu na glavo in si obljubujejo, da bodejo možki ,pobratimi', ženske pa ,druge' za jedno leto. Pri Grkih postala je zatorej Persephone (Proserpina) jednaka Hekati, boginji smrti, akoravno pomenja leprirodo, katera spava nekaj časa, a zopet oživi. Razno so praznovali njen prihod in odhod. Po Rimu so vodili dan pred idi martovimi (14. marta, o polni luni pomladanski, leto počenjalo seje Rimljanom prvega marta), človeka oblečenega v kože in tepli so ga z belimi šibami. Imenovali so ga ,Mamurius veturius' t. j., starega Marta. ') Trinajsti dan meseca ,anthesteriona', kateri spada našemu febru-ariju. Saj je dobil mesec februar svoje latinsko ime tudi od praznika čiščenja ,februa'. 2) Vuk, život i običaji, str, 23. A Mart v prvih časih ni bil le bog boja in vojske, ampak tudi bog leta. J) Na dan idov martovih (15. marta so praznovali praznik Ane Perene, Anna Perenna). Zbiralo se je ljudstvo na bregu Tibere, po travi, po šatorih in po kojicah zelenih so ležali, peli so, plesali in pili na zdravje ter se veselili. „Plebs venit, ac virides passim disiecta per herbas Potat, et accumbit cura pare quisque sua. Sub Jove pars durat. Pauei tentoria ponunt: Sunt quibus e ramis frondea facta časa est: Pars ubi pro rigidis calamos statuere columnis, Desuper estentas imposuere togas. Sole tamen vinoque calent, annosque precantur, Quot sumant cyathos, ad numerumque bibunt, Invenies illic, qui Nestoris ebibat annos, Quae sit per calices facta Sibylla suos." (Ovid, fasti III. 525-534.) Že Rimljani sami niso vedeli pravega uzroka tega praznovanja. Menili so nekateri, da je spomin na Ano, sestro Karta-ginske kraljice Didone, o kateri so pravili, da je morala bežati z doma, da je prišla k Eneju (Aeneas) in da je skočila v vodo, ker se je bala ljubosumnosti žene Enejeve Lavinije. Drugi so pripovedovali druge stvari, posebno radi smešne erotične pripovedke o neki stari babi, katera je prekanila Marta. (Ovid, fasti III. 675 sed.) Veselje v tej svečanosti je bilo razuzdano, pili so tako, da ni mogel iti ni mož ni ženska na ravnost domu.-- Že Corssen je dokazal, dapomenjaAnna Perenna staro leto, da so slavili zatorej tu novo leto. Pri vsih takih praznicih vidimo, da se veseli ljudstvo kakor in kolikor se hoče. Pustne veselice srednjega veka niso bile menda mnogo bolje od teh. A Usener je našel, da so metali tudi podobo Anino v vodo. Petnajstega dne maja so metale vestalke (svečenice boginje Veste), z lesenega mosta (pons sublicius) štiriindvajset človeških podob, narejenih iz bica, v vodo; imenovali so jih ,argei'. a) Po Boeotiji (na Grškem) pojali so lakoto iz mesta. P1 u t a r h 3) pripoveduje: ,Od starih časov navaden je dar, kateri daruje archon (vladar) na mestnem oltarji, vsak gospodar pa doma v svojej hiši, imenujejo ga ,izpojanje lakote' (povlifiov igilaais). O tej priliki tepejo koga izmed družine z vrbovimi šibami in ga pojajo iz hiše, ') P r e 11 e r , rom. My th. str. 317; Usener, italische My tben, Rhein. Museum, XXX (1875) str. 209. Joannes Lydus, de mcn3. 4. 36. p. 71. Bonn. ®) Preller. Rom. Myth. str. 124; 514; 694. 3) Plutarcb, quaestiones symp. VI. 8, govoreči: „Ven z lakoto, prihaja naj bogastvo in zdravje." Taka navada se je ohranila tudi pri nas, in sicer: tepežkanje v dan nedolžnih otročičev. Sedaj pravijo sploh, da spominja betlehemske moritve, a to velja le za sedanji praznik, tepežkanja nam ne razjasnuje. Tepežkarji dobivajo kak dar, zato voščijo odhajaje vsega dobrega. V okolici Ptujskiv pravijo pri odhodu: „Bog nam daj tolik lan, kakor naše šibe." Če pa ne dobe daru, ali hočejo dražiti koga, kateremu voščijo, reko: „Bog ti daj tolik lan, da ga bodeš s kleščami pipal (ruval)." Ta navada je zelo razširjena. Okolo Danskega (Danzig) in po Šleziji tepo o veliki noči s šibami, katere imenujejo ,Schmack-ostern', ,Schmeckostern'. ,Schmagoster', pravi učeni Weinhold,') je bič, spleten iz devetih vrbovih šib, s katerim pojajo mladenči na drug velikonočni dan dekle iz postelje, govoreči: „Ystani, vstani, velika noč je prišla." Isti učenjak meni, da je ta navada slovanska, izpeljuje besedo od poljske besede smagač = tepsti z bičem. Da so praznovali tudi drugi narodi smrt prirode in njeno vzbujenje, omenjali smo že. Plutarh2) poroča, da so praznovali Delfijani ,smrt in zginenje' (cp&ogcig tivag ml dcpevia/iovi), a tudi ,smrt in rojenje' (dno^icotrsig xal nahyysvaaia?) Dionyzovo, katero opominja tudi le živenja prirodnega po letu in smrti prirode po zimi. Še lepše se pa strinja z odnašanjem smrti obred, kateri so praznovali po istem pisatelju3) s pokopovanjem H a rile (Hagila): ,Po zapovedi orakelja praznovali so Delfijani Ha ril i na čast dar z verskimi obredi, kateri praznujejo še dandanes, vsako deveto leto. Kralj sedi na častnem mestu in razdeluje tujcem in domačinom debelo zmletega ječmena in sočivja. Nato prinašajo podobo mlade Harile. Ko razdeli ječmen, udari kralj podobo svojim črevljem, najviša izmed ,thyjad' vzame podobo in jo nese k propadu. Tamo ovijo podobi vrv okolo vratu in jo pokopljejo na istem mestu, kjer so jo bili pokopali, ko se je bila obesila'. Grki in Rimljani so metali zatorej podobo v vodo ali so jo pokopavali; isto nahajamo tudi pri Slovanih, po nekaterih krajih na Češkem jo sežigajo, kakor tudi po avstrijanski Šleziji. V Spachendorfu skopljejo jamo, v Warmbrunnu jo neso v neko pečino na gori Kynast, kjer josežgo. V okolici Kolinski jo stolčejo ob hrastu, a po nekaterih krajih šleskih jo vlačijo mladeniči iz vasi, drugi jo tepo s palicami in jermeni, ter zunaj vasi jo raztrgajo in raztrosijo kosove; pri Taborju jo mečejo v vodo, a po drugih krajih jo pokopavajo.4) ') Zeitschrift fiir vgl. Sprchf. I. 255; Grimm, d. Myth. 557. *) De ei' apud Dclpli. e. IX. 3) Quaest. graec. 12, p. 293. Gl. Preller, giiech. Myth. I. 229. *j Gl. Usener, 1. c. Te navade ne nahajamo pri Nemcih le po krajih, kjer so bivali nekdaj Slovani, tudi drugod se je ohranila. V Ziirichu sežigajo mladeniči v ponedeljek po ravnodnevu spomladanskem zvečer ob šestih slamnatega moža na visokem drogu; imenujejo ga ,Boeke'. Pri tej svečanosti hodijo našemljeni po mestu in zvone z velikimi zvonci, zato imenujejo obred ,das SechseliUiten'. Ako-ravno se ni ohranilo nikako poročilo, kaj pomenja obred, vendar moramo misliti, da je praznik spomladanski. Pri slovanskih Kašubili, ob baltiškem morju, nazapaduod Danskega, ohranilo se je tudi izpojanje smrti.1) Mladina Kašubska pričakuje že težko zadnjega dneva v letu. Kedar pride, poiščejo zvoncev, kraguljic in klopotcev. Komaj se zmrači na Silvestrov dan, prihrume pastirji in drugi mladi ljudje iz hiš, ropotaje in kriče tekajo po vasi. Vsak deček nosi zvonec, klopotec ali kaj druzega, čim strašneje ropoče, tem bolje. Čim bolje vpijejo in ropotajočem bogateje bode, mislijo, novo leto. Deček vpije: „Lepa naj bodo jabelka, lepe hruške, rodovitne češplje, rodovitno žito v novem letu!" Pastirica vpije: „Mnogo gosek, mnogo rac, mnogo piščet, mnogo žita naj donaša novo leto!" Pastir kriči na vse grlo: „Mnogo žrebet, mnogo telet, mnogo jagnjet, mnogo žita naj donaša novo leto!" Tako si vošči vsak na vse grlo dobrih in mnogih pridelkov. Po dva otroka tekata okolo vsakega drevesa po vrtu in vpijeta: „Mnogo sliv, mnogo jabelk, mnogo žita naj donaša novo leto." Mladeniči hodijo po dvoru, po hlevih in skednjih in voščijo za vse stvari srečnega, plodnega novega leta! Ko prehodijo vsa poslopja, zbere se mladina na določenem mestu. Vsi skupaj teko, kolikor hitreje morejo, na polje, da bi odgnali staro (nerodovitno) leto tudi s polja. Ko se zmrači popolnem, izpode gospodarji tudi odrastle od hiše na trg sredi vasi. Hlapci prineso najboljili bičev in izpokajo 2) staro leto iz vasi; kdor ima kako staro puško, strelja za starim letom, dokler ima smodnika. Strašnim ropotom voščijo na Slovenskem tudi sreče za god. Na Gorenjskem imenujejo to ,ofreht!, zakaj, mi ni znano. Ni-li morda tudi pri tem običaju jednaka misel, kakor pri izpojanju starega leta? Ravno tako pokajo fantje po Slovenskem tudi pred ,žegnanjem', bi se li dalo razlagati tudi to na tak način? — Mazuri pravijo, da odhaja zima na dan sv. Gregorija (12. marta) za morje.3) Na razne dneve praznujejo zatorej odhod zime, zato, ker so se ohranili le po nekaterih krajih običaji na isti čas, o katerem *) Das Todaustreiben bei den Kasclmben, Jahrbiicher f. slav. Literatur, Kunst und Wissensehaft von Jordan, II. (1844) str. 25. a) Pokanje z bičem preganja zle duhove , zato streljajo še dandanes o novem letu. 3) M. Toeppen, Aberglauben der Masuren, str. 68. Frisch-bier, Preuss. Sprichw. str. 301. so jih praznovali nekdaj. Zato spadajo k običajem spomladanskim vsi obredi od božiča naprej, ko se je rodilo solnce po misli narodovi. Starim Slovanom začenjalo se je leto z martom, ') ker so delili leto le po prirodnem živenju. Saj še sedaj v navadnem govoru ne štejemo zime po pratiki, ampak po vremenu. Po nekaterih krajih žagajo Moreno. Že Linhardt2) pripoveduje: „Tudi na Kranjskem nahajamo še spomin tega običaja; med narodom, posebno med otroci pripovedujejo spomladi v sredi posta smešno pravljico, da vodijo staro babo iz vasi in je sežagajo na dvoje. Ker je razširjena pravljica po vsi deželi, moramo misliti, da so izvrševali ta obred nekdaj res." Isti običaj nahajamo tudi pri Hrvatih 3) in pri štajerskih Slovencih. Na Španskem 4) in po Italiji se je ohranila ta navada prav do našega veka. Po Barceloni tekajo ta čas paglavci v trumah po ulici. Nekateri nosijo žage, drugi polena, tretji pobirajo darove v robce. Pevajo v tem pesem, da iščejo najstareje žene v mestu, da bi jo prežagali. Po mestih italijanskih se zbira mladina, ropoče s kravjimi zvonci, pobija stare lonce, vpije in kriči, kolikor more. To imenujejo ,scompanata'. Nato napravljajo žensko podobo iz slame in iz cunj, imenujejo jo ,najstarejo babo' iz mesta ali iz vasi. Konečno jo neso pred mesto ali vas in jo sežagajo. Običaj imenujejo ,segare la vecchia' (= staro babo žagati), a po Toskani ,segare la monaca' (= nuno žagati). Po Napoli strižejo dečki žage iz sukna, jih pobelijo s kredo in tepejo ljudi ž njo po hrbtu, da se jim pozna žaga na obleki. Ta navada je gotovo ista, kakor metanje smrti v vodo. Na Mi-šenskem (Meissen) v Saksoniji imenujejo podobo, katero nosijo okolo, tudi ,staro babo'. Jednake navade nahajamo drugod. V Vaibingenu ob reki Enz pokopujejo prvega maja maj ,den Maien vergraben'. Dečki se oblačijo za ta obred v žensko, a dekleta v možko obleko. 5) Drugod pokopujejo pust ali celo ,žegnanje' ali sejem (,Kirmessl). Po raznih krajih nahajamo zatorej običaj, da pokopujejo staro leto v podobi stare žene ali smrti. Da je ta navada prastara, je gotovo. Usener meni celo (1. c. str. 204), da moramo misliti tudi pri obredih rimljanskili, katere imenujejo „lustrum condere" in „saeculum condere", na tako simbolično pokopovanje živine, katero so darovali. Ta stvar sicer še ni gotova, vendar bode se dokazala, kedar se konča preiskavanje raznih bajeslovnih pripovedek. ') Gl. ,Hanuš, b:ijeslovny kalendar slovansky', v Praze, 1860 str. 90. 2) Versucb einer Gesch. von Krain, Niirnberg 1796, 2. 274. •'') Anton , Versuch iiber die Slaven. 2. 66. 4) Alex. Laborde, itineraire de 1'Espagne, I. 57, 58. Usener, 1. c. str. 193. 5) Gl. E. Meior, deutsche Sagen aua Schwaben, str. 398. Da so bili taki običaji nekdaj zelo razširjeni, kaže nam tudi komentar Theodora Balsamona 62. kanonu šestega cerkvenega zbora, oklicanega 15. januarija 706 v Trullo '): „Navada je bila pri Rimljanih, da so praznovali ta spomin po grški šegi in so pravili manje častne reči, kar se godi še do današnjega dne pri nekaterih kmetih prve dni meseca januarija, ne po rimljanski šegi na spomin kalend in drugega, ampak zato, ker se ponovi tedaj luna in ker menijo, da je to temelj istega meseca in mislijo, da bode prošlo vse leto srečno, ako darujejo o početku.2)" Ruski stoglav v prepisu 17. veka prepoveduje razne praznike: rusalii o ioannovč dtni in navečerii rožBstva christova i bogojav-lenija schodat%sja mužie i ženti i devicBi na noštnoe pleštovanie i na bezčinntii govori i na besovskie pšsni i na pljasanie i na skakanie i na bogomerskie dčla, iegda noštt mimochoditB, toga k rčce si velikimi kričaniem aki besni, i ftmBivajott sja vodojo, i egda načnutt zautrenjojo zvoniti, togda otT,cliodjatT> vb domBi svoja, i padajofcB aki mertvi otT. velikago klopotanija. (Th. B u s 1 a-jev. Istoričeskaja christomatija 813. Miklosich, ibid.) Vidimo zatorej, da so praznovali Slovani nekdaj prihod spomladi ali novega leta z raznimi običaji, odnašaje smrt iz vasi, plesaje po noči i. t. d. Pri Nemcih nahajamo iste običaje posebno po krajih, kjer so stanovali nekdaj Slovani. Ravno pri tem narodu nahajamo še tudi drug običaj. Mislili so si namreč Germani zimo v podobi orjaka, kakor nahajamo v njih bajeslovji že orjake ledu (Reif- ali Frostriesen), kateri so veliki sovražniki orjakom vročine. Ti se bojujejo med seboj, kakor sevbojujeta mraz in gorkota na zemlji; zato so si mislili Nemci in Škandivanci zimo in spomlad tudi v boju3) kakor noč in dan. Praznovali so dalje prihod poletja ali maja, po naše spomladi. A začenjalo se poletje ni na gotov dan, oznanjevala so ga razna znamenja, cvetoče rožice ali priletavajoče ptice. Kdor je zagledal prvo vijolico (,den ersten viol'), oznanjeval je veselo novico, iz vse vasi so se zbirali ljudje, kmetje so privezali cvetico na drog in plesali okolo nje. Jednako so praznovali tudi prihod drugih oznanovalcev spomladi. Okolo reke Rena, v P al atinatu (Pfalz)medNeckarjemin Meno m, po Odenwaldu in drugod sta se bojevala zima (v nemščini Winter možkega spola) in leto. Človek, ovit z bršlinom ali zimzelenom (Vinca minor) predstavljal je leto, ovit slamo in mahom pa zimo. Ljudstvo se je zbiralo na trgu, v okrogu se je J) Gl. Miklosich, die Rusalien — Sitzber. d. k. k. akad. S W. in Wien, Bd. 46. 1864, str. 387. 2) Gl. 2\>vtayficc nov &ei'a>v xnt iegdov mvovoov vno 'H, 'PdV.rj ml M. HotIt}, 'ASrprpiv 1852, 2. 450. Miklosich, ibid. 3) Gl. Gri m m. deutsche Mj^thoiogie, 4. izd. II. str. 635 sled. postavljalo in med njimi se začneta bojevati leto in zima tako dolgo, da zmore leto. Na to začno peti gledalci slavo zmagovalčevo, n. pr.: „Der Winter hats verloren, der Winter liegt gefangen, und wer nicbt dazu kommt, den schlagen wir mit Stangen." Ali sicer pojo: „Ja ja ja, der Sommertag ist da, er kratzt dem VVinter die Augen aus und jagd die Bauern zur Stube hinaus." i. t. d. Po nekaterih krajih prihajajo na ta boj tudi otroci z obeljenimi šibami v roci, bodi si, da bi pomogli letu v boju, ali so spremljevalci zime, ker so spuščali po stari navadi premagane in jetnike z belimi palicami v roci. Jeden izmed dečkov, ovit s slamo, namestuje zimo, drugi ovit z bršlinom leto. Nekaj časa se bojujeta s palicama, naposled premaga leto zimo, jo vrže na tla in jej sleče slamnato obleko. Po okončani borbi pojo: „So treiben wir den Winter aus durch unsre Stadt zum Thor hinaus." Ali: „Wir haben den Tod hinausgetrieben, den lieben Sommer bringen wir wieder, den Sommer und den Maien mit Bliimlein mancherleien." Ti pesmici se strinjate čudovito s slovansko, kažete nam zatorej, da sta mislila oba naroda isto, ko sta začela praznovati ta običaj. Drugod nosijo tudi smrt iz vasi. Okolo Nurnberga prihajajo kmetske deklice, sedem do osemnajst let stare, praznično oblečene v mesto. Po vseh ulicah hodijo in nosijo pod levo pazduho malo mrtvaško rako, v kateri leži d on da, pokrita s prtom. Revne deklice nosijo odprto škatljico; v nji leži zelena bukova vejica, na katero nataknejo jabelko mesto glave. Tedaj pevajo: „Heute ist Mitfasten , Wir tragen den Tod iu's Wasser, wol ist das." Pesmi so razne po raznih krajih, a povsod je ista misel, da neso smrt, katera pomenja povsod zimo, iz vasi, da jo vržejo v vodo ali jo sežgo. VAltenmarku so ohranili tamošnji Slovani (Vendi) pri Salzwedlu in posebno pri Seebenu na-sledno navado: O binkoštih narede hlapci in dekle iz smrečja, slame in sena veliko dondo podobe človeške, venčajo jo s poljskim cvetjem, jo privežejo na pisano kravo in vtaknejo jej pipo v Letopis 1878. I. 2 usta. Na to ženo kravo v vas, a vsi vaščani zapirajo Vrata, vsak poja kravo z dvorišča, dokler ne pade donda raz nje. Vse te navade po Nemškem nas opominjajo jednakih navad slovanskih, vendar ne smemo misliti, da bi si jo bili izposodili Nemci. Ravno ta običaj kaže nam zopet jasno, da praznujejo skoro vsi narodi evropski letne čase jednako, da niso običaji last posebnih narodov, ampak vsega plemena indoevropskega. To nam kaže jasno, da si ti narodi niso v rodu le po govoru, ampak tudi po običajih. Končno opomnimo še nekaterih navad, katere nimajo korena v poganstvu, ampak v krščanstva, in katere nas opominjajo prav za prav upeljevanja vere Kristove. Običaj se je sicer že po-gubil, ali vendar nam kaže jasno, kako je prineslo tudi krščanstvo raznih obredov seboj, katere je praznovalo ljudstvo dolgo časa, akoravno je pozabilo končno že pravega početka. Letzner (Hist. Caroli magni, Hildesheim 1603 cap. 18.) pripoveduje sledeče: „Vsako leto v soboto po nedelji „laetare" prihaja na trg pred glavno cerkev Hildesheimsko kmet, kateri je odbran zato že od davnih časov. Seboj prinaša dva bruna, po seženj dolga, in dva manja ošpičena kot keglja. Veča postavi na tla in dene manja po vrhu. Hitro se zbero otroci in skušajo zbiti manja raz veča s palicami in s kamenjem. Če padeta doli, postavljajo ja zopet gori in delajo tako dalje časa. Bruna naznanjata stare malike, katere so razrušili Saksonci, ko so se pokri-stijanili." Imen malikov ne pove pisatelj, a drugi imenujejo jednega Jupitra. Otroci so ga odevali mnogokrat s plaščem in so natikali na-nj krono. Ta navada je nastala gotovo le za časa krščanskega, opominjala naj bi ljudi onega dneva, ko so razrušili podobe svojih nekdanjih malikov, dneva, ko jim je zasijala luč prave vere. Da je ta misel prava, priča nam tudi to, da so morali plačevati nekdaj kmetje v okolici Hildesheimski davek, imenovan ,Jupitersgeld', t. j. Jupitrov denar, a kmet iz vasi Grosse-nalgermissen moral je donašati bruna za ta običaj. Ta davek kaže nam menda, da so se držali tedaj kmetje okolo Hildesheim a trdno svoje stare vere in da so jim naložili zato davek. Ravno tako so morali plačevati Izraelci po razdejanju mesta in tempeljna Jeruzalemskega 1. 70 po Kr. davek, katerega so plačevali prej tempeljnu Jehove v Rim za svetišče Jupitra Kapitoliu-skega (Jovis Capitolini). ') ') Dio Cassius, 6G. §. 7; Flavius Josephus, niQi rnv~ 'Iov3aixov noU^ov, VII. c. b, 6. Ista navada je bila nekdaj tudi v Halberstadtu, kar nam poroča Ges. Torquatus v svojem netiskanem letopisu ,annales magdeburgenses et halberstadtenses. ') Obranila se je ta navada do mejnega grofa Janeza Albrechta. Najstareja priča za-njo je pa pirniški (Pirna) menih Janez Lindner (Tilianus, f okolo 1. 1530) v svoji knjigi ,onomasticon': ,Na mesto malikojega tem-peljna v Halberstadtu, sezidali so Bogu in sv. Štefanu na čast stolno cerkev. V spomin tega morajo postavljati korarji, mladi in stari, vsako leto o nedelji ,laetare' v ponedeljek lesen kegelj na mesto malikovo in metati po njem, a prošt mora pustiti voditi v slovesni procesiji medveda, če mu nečejo plačati, kar mu gre. V procesiji nosi deček pod pazduho meč v nožnicah za njim.' 2) A ta navada ni v zvezi s prihodom spomladi, akoravno bi bili mogli primerjati kristijani prihod prave vere prihodu spomla-dinemu. Običaj, jednak nemškemu bojevanju leta z zimo, ohranil se je še v mestu Parga v Epiru. Tamo praznuje ljudstvo od prvega do osmega maja vsakega leta ,rusalije' (PoZaliarrj 'Pov-adha). Razveseljuje se s raznimi gledališčnimi igrami pod vodstvom kakega odličnega mestjana. Končno predstavljajo boj krščanske z otomanslco (turško) vojsko.3) Javelne je ta boj samo spomin nekdanjih bojev s Turčini, skoraj gotovo je stara navada, s katero so praznovali nekdaj boj zime z letom; a v teku časa pogubil se je stari pomen in podtaknili so novega. Mnogo običajev, katere slavijo narodi o pustu, veselo živenje tega časa, moremo tolmačiti tudi le s tem, da so praznovali že pogani ta čas prihod spomladi. Na Slovenskem ,žgo' še sedaj pust, t. j., na pustni večer v mraku tekajo otroci s gorečimi bak-ljami, starimi metlami, namazanimi s smolo, okrog in praznujejo s tem konec pusta. Na Bolgarskem igra detca zvečer na poklade' okolo cerkev z ,lap^rdi'.4) Lapardi so drogovi ne predolgi, razcepljeni na koncu. V cep utaknejo slame ali sena, utaknejo goreče oglje va-nj in mahajo sem ter tija, da se užge. Veseli skačejo otroci okolo tako dolgo, da ugasue seno; lap^rde pa puščajo v cerkvi. 5) Že baklje nas opominjajo, da je bil obred nekdaj na čast solnčnemu bogu. «) Pars 3, libr. I. c. 9. 4) Grimm, d. Myth. 4. izd. 653. 3) Gl. 'Aoapnvztjvog v knjigi •/oovv/nacpia rtfi 'Enetgov, v Atenah 1857, vez. II. str. 191; Tomaschek, Brumalia und Rosalia, Sitzber. d. k. k. Akad. d. W. in Wien, Bd. 60, 1868, str. 371. 4) Izgovarjaj žj = o. Nosnik pišejo, le ne izgovarjajo ga. 5) Miladinovci, bolg. n. p. str. 523. Šeme in maškare, katere hodijo okolo, nas opominjajo veselega praznovanja novega leta. Po Dubrovniku so hodile nekdaj ,čoroje, vila i turica', drugod, po Risnu n. pr. hodi ,djed' in ,djedova baba' ali ,baba korizma' (= ital. quaresima, post) okolo in straši otroke. Taki so ostanki nekdanjega češčenja mladega solnčnega boga, kateri postaja po svojem rojstvu o božiči vedno močneji, dokler ne premaga zime popolnem in ne odene zemlje z zeleno odejo. — Zivlj^Jt človeški in njih upliv na organizem človeški. Prirodopisno-fiziologične ertiee, spisal dr. Jan. Bleiweis. Homines neque adrairantur, neaue requiiunt rationes earura rerum, quas semper vident. Človeško telo nikdar popolnem ne miruje, še celo v spanji ne. Kedar človek diline, — kedar mu srce tripne, se premeni marsikaj v pljučah, v srcu. — Premakne naj se kateri koli drob, spremeni naj se kaj še tako malega v mazincu na roci ali v palcu na nogi, gotovo ne ostane ne ta, ne oni brez nekake spremembe;— po vsaki misli, katera prešine naše možgane, naslednje tudi nekaka sprememba v možganih. Kar se je ljudem nekdaj le dozdevalo, na primer, da se človeško telo v nekolikšnem času po vse prestvari, to so dognale preiskave učenih mož dandanes do dobrega. Ne moremo sicer naravnost reči, da se predrugači človeški život v sedmih letih popolnem, kakor se to navadno misli, — ali da se prestvari še v mnogo krajšem času (morda že v BO dneh), kar si učeni možje prizadevajo dokazati; — to pa vemo za gotovo, da vsaka stvar, ki jo vžije človek, samo le skozi život njegov potuje. Mnogovrstne snovi, iz katerih so naša jedila in naše pijače sestavljene, se premene v dele našega života samega. Kar se iz njega odstrani, so tako rekoč, smeti ali žlindra onega, kar v životu ni več pripravno za oprave življenja. Preobširno bi bilo, tukaj na drobno razkladati prebavljanje ali prekuhovanje živeža v želodcu in čevih. Dovolj je, ako le v obče rečemo da drobci vžitega živeža, ko so se bili v životu snutkom človeškega telesa poenačili, poprebavilnih čevcicah pridejo v kri, in se tudi tukaj sami v kri spremene. V kri spremenjeni gredo s krvjo na vse strani in v vse dele našega života. Tu pa se po svoje spremene, da se ali zedinijo s temi deli, ali se vrnejo kot za življenje nepotrebni ostanki zopet v kri, iz katere se izločijo po posebnih organih života, da se naposled vržejo iz njega. Prvi promen, kateri zadene povžita jedila in pijače v našem telesu, je tedaj ta, da se kri dela iz njih. Vsak košček kruha mora postati kri ravno tako, kakor vsak požirek mleka. Ako 100 lotov človeške krvi v vročini, v kateri voda zavre, popolnem posušiš, ostane ti samo še 21 lotov in pol strjenih stvari, 78 lotov in pol pa jih izhlapi v podobi vode. Kar strjenega ostane, ima živežu bistveno enake snovi v sebi, namreč: laknec (fibrin, faserstoff,) beljačeč (albumin, eiweisstoff), a še druge z duš-cem ali gnilcem (stickstoff) na vzete stvari, nekoliko tolšče (maščobe) malo sladkora in močeca (starke) in dokaj rudninskih reči, soli i. t. d. Kakor se po starosti, spolu, telesnosti, po zdravju človeškem spreminja množina krvi, da je ima ta ali oni človek več ali manj, (odrašen človek ima kakih 20—30 funtov krvi), tako spreminja tudi množica obstojnih krvnih delov kri nekoliko, kar se pa ne da do malega na mero povedati; vendar je razloček sploh le majhen. Ta razloček dela, da pravimo: „ta človek ima dobro kri", „ta slabo". — Vsak del telesa zajema iz krvi to, česar najbolj za-se potrebuje; kosti zajemajo iz krvi zlasti fosforo-kislega apna, — mišice (ali mesnati deli) fosforo-kislega kalija in fosforo-kisle magne-zije; v kitah in hrustancih je pa več natrona kakor kalija; fluor se nahaja skoraj edino v zobeh; kremenica (kieselerde), katera dohaja z živežem v naš život, se nahaja skoraj edino le v naših laseh, v koži in v nohtovih; železa je največ v rudečem delu krvi; zavoljo tega hira zlasti mladoženstvo za bledico (bleichsucht), kedar krv pogreša železa, katero ji lepo rudečo barvo daje. Zato zdravnik ozdravlja bledenične deklice s tem, da jim železa daje v zdravilih. V laseh je tudi mnogo žvepla, v možganih mnogo fosfora, in tako ni samo vsak del (ud) našega telesa po svoje mehanično stvarjen, temuč tudi kemično po svoje osnovan. Za vse to pa mora kri mu iz živeža gradiva dajati. Teža vseh rudninskih (mineraličnih) snovi v životu moža, kateri na priliko, kakih 150 funtov tehta, se na kakih 10 funtov šteje; med njimi je 8 funtov fosforo-kislega apna, vsi drugi rudninski (neorganski) snutki skup pa tehtajo le kaka 2 funta. Osmina (osmi del) tega, kar celi človek tehta, znašajo tedaj rudninski (neorganski) deli, brez katerih bi ne mogel živeti, — katere mora tedaj s živežem vedno v-se jemati, ker jih zavoljo neprenehanega spreminjevanja vsak hip nekoliko izgublja. Človek sprejemlje, dokler živi, živalske, rastlinske (organske) in pa rudninske (neorganske) reči v-se; to pa se godi, kakor njegova starost nanaša, v zelo različni razmeri. Dokler otrok še raste, potrebuje za svoje življenje obojega — (organskega in ne-organskega) - živeža toliko več, čim bolj njegov život raste; — odrašen človek potrebuje, ako je zdrav, ravno toliko, kolikor oddaja njegov život. Al kedar stopi človek v leta sive starosti, v tista leta, o katerih pravimo, da nam niso po volji, se to vse drugače obrne. Starček porabi s časom vedno več živalskih in rastlinskih (organskih) snutkov, kakor mu jih more živež nadomestiti; — moč njegovih mišic (muskelkraft) pojema, krvi mu zmanjkuje, zebe ga rado in sušiti se začne; neorganskih (rnine-raličnih) snutkov pa njegov život ne more tako predelati, kakor va-nj prihajajo; zato se čedalje bolj sprstenuje; — kar je bilo poprej mehkega v njem, se s časom skoščeni in ne služi mu več, — od dne do dne — kakor Schleiden lepo pravi — „človeka vleče zemlja bolj proti zemlji, dokler se na zadnje neumrljiva duša, naveličana težkega životnega jarma, mrljivega života reši, in iz prahu stvarjeno truplo počasi strohni. Peščica prahu ostane zemlji, iz katere je bil ustvarjen. Duša pa neumrljiva in nestrohljiva se iz sužnosti natornih postav vrne k Vladarju duševne svobode." Naše živenje je tedaj neprestano spreminjevanje; ono je podobno, kolesu, katero nikdar mirno ne stoji. Da je pa to vedno spreminjevanje našega života mogoče, potrebuje hrane ali živeža, in sicer dvojnega: nekatera jedila služijo v to, kar je prav za prav za rejo telesnih udov in vsega života potrebno, — druga pa za so p en je ali dihanje in za druga opravila. človek ne neha nikoli sopsti, dokler živi. Kedar sopemo, oddajamo iz pljuč ogeljno kislino in vodo v podobi hlapa ali pare. Da se more to neprenehoma goditi, mora kri vso pripravo dajati, iz katere se ogeljna kislina in voda nareja. Zavoljo tega mora v kri vedno dosti novega redivnega soka (mleziva) prihajati, da se kri iz njega dela. Ne jemo tedaj samo zavoljo tega, da si želodec sitimo, kakor nekateri mislijo, temuč jemo tudi zavoljo tega, da moremo sopsti. Ker se v zdravem človeku izhlapljeni ogeljc in vodenec zopet namestuje z ogeljcem in vo-dencem, katerega dobivamo z živežem v život, je jasno kot beli dan, da mera živeža, ki ga život za svoje ohranjevanje potrebuje, mora zdaj veča, zdaj manja biti po tem, kakor človek večkrat ali manjkrat, in pa močnejše ali slabše sope. Otrok, kateri hitreje sope kakor odrašen človek, mora tedaj za tega delj bolj pogosto jesti in po primeri več živeža dobivati, kakor stareji človek, in ne more tedaj tako lahko lakote trpeti. Ni tedaj le razvaja ali požrešnost, ako otrok večkrat jesti želi. Naj si pomnijo to stariši, ki so nevoljni, če jih njih otroci pogosto nadlegovajo za kos kruha ali kaj druzega, pa jih zavračajo z besedo: „snedenec! tvoj želodec nima dna." — Kedar počivamo, manj sopemo, kakor takrat, kedar hodimo ali kedar delamo; zavoljo tega potrebuje delaven človek tudi več hrane, kakor lenuh. Zato že sv. pismo modro pravi: „kdor dela, naj je!" Človek z drobnimi pljučami v ozkih in tesnih prsih ne povžije toliko kakor človek z večimi pljučami v širocih prsih; zavoljo tega ljudje, kateri imajo ozka ali tesna prsa, niso nikoli dobro rejeni in tolsti, naj še toliko snedo. Iz tega je razvidno, da ne smemo, kedar gledamo na to, kako se kdo redi, le samo gledati na želodec in prebavila sploh, temuč tudi na pljuča in na sopenje, iz katerega se izcimuje največ gorkote v životu. Ker največ toplote v životu izvira iz sopenja, — pljuča so nam prav životna peč — sopenje pa se ravna po živežu, tedaj slednji lahko umeje, zakaj lože mrazi lačnega človeka kakor sitega, in da so naša oblačila, kar se tiče telesne toplote, res tudi namestniki jedil. Kolikor gorkeje se oblačimo, toliko manj čutimo potrebo jesti, kajti, ako smo dobro oblečeni, izgubljamo manj toplote, in potem tudi pogrešanje hrane manj čutimo. Zato so pa zakurjene peči po zimi ubogim ljudem tolažba, kedar so lačni. Kdor da beraču drv, da si svojo stanico pogreje, da mu kos kruha. Kaj pa, ako bi kakov živež tak bil, da more sam človeku življenje ohraniti, in ako bi tak živež razkrojili v njegove obstojne dele: ali bi ne dobili potem prave mere za razdelitev človeških jedil sploh? Da, da! tak živež, ki človeku sam zadostuje za življenje, če bi tudi druzega nič ne vžil, tak živež imamo — v mleku! Mleko je prvak med vsem živeži, — ni ga živeža nobenega, da bi vse lastnosti redivne hrane tako lepo združene imel, kakor jih ima mleko. V mleku materinem se za dojenčka nahaja redivna hrana v najpravniši razmeri — v njem so soli, sladkor, mast, tolšča in nekaj, kar je beljaku zelo podobno. Te čvetere snovi nadomestujejo poglavitne stvari, iz katerih je večina jedil človeških sestavljena, če prav ne vseh. Soli, tolšča in beljak, — ali pa tudi soli, sladkor in beljak so tedaj trojni obstojni deli, kateri so životu čez vse potrebni. Oni so izgledi za 3 razrede živežev, — oni so jedro vseh jedi in pijač. Ako damo tem trem razredom splošna imena, dobimo potem prvič: živež iz vrste neorganskih ali rudninskih stvari, — drugič: iz vrste organskih (rastlinskih in živalskih) toda brez dušeča, in tretjič: organske, v katerih je več ali manj dušeča. In tako smo dospeli do razdelitve, po kateri se vsi naši živeži v 3 glavne vrste dele. V prvi vrsti so živeži, kateri se imenujejo živelji za s o-penje (athmungsmittel), ker nam sopsti pomagajo. Tu sem se štejejo vse masti (tolšče) in vsi mastivci (fettbildner), gumi, pektin ali rastlinska želca, nekatere rastlinske kisline in vse, kar spada v vrsto sladkora (culcra). V drugi vrsti so živelji, iz katerih se delajo meso, kite, hrustanci, kosti itd. Tu sem se štejejo vlečeč (kleber), laknec (faserstoff) itd. — V tretjo vrsto spadajo rudninski, mineralski živelji, namreč: kuhinska sol, fosforo-kislo apno itd. — Po tem uvodu bomo zdaj svoje bolj navadne jedi in pijače na drobno pregledali, da spoznamo njih redivno moč, po tem pa tudi njih večo ali manjšo vrednost. Začnimo najprvo s hrano, ki jo človek dobiva iz rastlinstva. Divjega človeka ni nič bolj predelalo in nič mu ni surovosti bolj sleklo, kakor to, da se je rastlinskega živeža privadil. Kar dobiva človek iz rastlinstva, za to se mu ni treba bojevati in nikoli krvi prelivati. Človek, ki si išče svojega živeža iz rastlinstva, je krotkega srca in zavoljo tega ljubi mir. Med vsimi rastlinskimi živeži so najpoglavitnejši tisti, kateri močec (starke) v sebi imajo. Kdor tedaj hoče ljudem tečnega in zdravega živeža dati, se mora držati rastlin, iz katerih moko dobivamo. Za močnatimi živeži pridejo taki, v katerih je sladkor (cuker) in to toliko bolj, ker se v večini njih nahaja nekaka zmes močeca in sladkora. Vseh rastlinskih plemen, katera ljudem po širocem svetu za dvojo hrano rabijo, je dosihmal — kakor prof. Unger pravi — že čez 1000 znanih, — ako vsako pleme ima le 10 do 12 vrst, je tedaj najmanj nad 10.000 različnih rastlin, ki jih človek za živež rabi. Raba mnogovrstnega živeža se ravna po obnebji, v katerem ljudje živijo, — po delu, s katerim se človek vkvarja itd., a v tem je velik razloček. Zato severni narodi povžijejo ne samo več, ampak tudi bolj mastnih jedi, — kmet in delavec pod milim nebom mora povžiti več vlečeca, kakor možaki učenosti, kateri le bolj sede. — Podajmo se zdaj v pregled najimenitnejših rastlinskih jedil. Naj stopajo po vrsti pred nas, da vsako jedilo malo bolj na drobno ogledamo! Pridi ti, ki si glavar med rastlinsko hrano, katerega vsak dan v Očenašu prosimo, prvi nam na ogled — kruh vsakdanji. Kruh — dasiravno zelo različne tvarine od tujega Indiškega krušnega drevesa do našega navadnega — je ljudem po svetu poglavitni živež. Pšenični in rženi kruh sta najbolj navadna. V 100 delih pšenične moke je kakih 70 delov močeca in 10 delov vlečeca; 20 delov znaša voda, katere je tudi v najbolj suhi, v paromlinu (dampfmuhle) ali tako imenovanem „suhem mlinu" mleti moki 12 do 18 odstotkov. Moka, mleta v tako imenovanem „suhem mlinu", kakoršno napravljajo sedaj v mnogih krajih, je dosta bolj suha, kakor moka, mleta v navadnih mlinih, — toda ne zavoljo tega se imenujejo „suhi mlini", ker ne voda, ampak sopar mlinska kamena goni, ampak zato, ker v suhem mlinu posebna mašina žito za mletev namenjeno, brez vode, tedaj po suhi poti čisti, katero pa v navadnih mlinih perejo, da postane čisto. Iz tega, da se v suhih in drugih umetnih mlinih žito tako suho obravnuje, izhaja to dobro, da se da taka suha moka dalj časa hraniti in tudi čez morje voziti zato, ker je suha. V suhem mlinu mleta moka tudi človeku več tekne, ker se da pri mesenji bolj močiti; tudi je bolj redivna, ker vlečec suhe moke ni bil že pred z vodo izpran. Kuharice imajo, napravljaje iz take moke močnatih jedi, manj opraviti in lahko boljše jedi narede ker morejo, kakor jim prav kaže, suhi moki manj ali več vode prilivati. — Kruh po peki (ali po domače rečeno frišni kruh) je mehak in vlažen; ljudje ga raje jejo kakor starega, dasiravno se sploh misli, da je za želodec bolj težak in da ni tako zdrav. Napačna pa je misel, da je star kruh bolj rediven, kakor kruh po p6ki. Ker se voda iz kruha nikoli vsa ne izhlapi, se kruh tedaj tudi popolnem ni strdil; ni tedaj res, da star kruh bolje redi. V starem kruhu je blizo toliko vode, kakor v kruhu takoj po peki, ko se je popolnem ohladil. Tega se gospodinje lahko prepričajo. Naj denejo hleb starega kruha v dobro zaprto posodo, in postavijo ga na vročino, katera pa ne sme tolika biti, da bi voda pri nji zavrela, — in imele bodo spet kruh, ki ima lastnosti kruha po peki. Vojakom se peče poseben črnin manj osoljen kruh; imenuje se „komis-kruh". Ako je moka sicer čista in je kruh dobro zapečen, je ta kruh dober in zdrav, in še bolj rediven kakor beli. Francozko vojaško ministerstvo je dalo pred več leti komis-kruh 11 raznih armad preiskovati, in za najbolj redivnega so spoznali Francoskega z nekaj č«z 8 odstotkov vlečeca — če ni morebiti tudi tukaj,,Francozko domoljubje" jezička na tehtnici bolj na Francozko stran potegnilo. — Še nekaj se mi treba zdi omeniti o kruhu. Tu in tam so zapazili na kruhu neko posebno prikazen: namreč rudeče pičice, podobne krvavim pičicam. Nekdaj, ko je svet še poln vraž bil, je ta prikazen — katera se tudi včasih na rajžu, telečjem mesu itd. pokaže — delala ljudem silen strah; imeli so jo za srd Božji in so preganjali zavoljo tega zlasti jude, ker so mislili, da te krvave pičice izhajajo iz hudobnih judovskih copernij. Prof. Ehrenberg v Berolinu je že leta 1848 to reč do dobrega razjasnil in dokazal, da se rudeče pičice naredi na kruhu iz vlažne, v soparčnih in zatuhlih hramih hranjene in spridene moke s pripomočjo smrdeče pare. Te pičice pa niso majhne gobice, kakor so ljudje nekdaj mislili, ampak neka ž i vali ca najnižjega stvarjenja so, neka m o na da („monas prodigiosa") tako majhna, da 46 do 884 milijard (milijarda je 1000 milijonov) tacih živalic napolni prostor enega samega kubičnega palca. — Rž in ječmen sta glede redivnosti pšenici zelo podobna. Ržena in ječmenova moka se ločite po barvi in okusu nekoliko od pšenične, in ne speče se iz nju tako lep in rahel kruh. — Na Francozkem in Angležkem jedo skoraj samo pšenični kruh, na Nemškem in Ruskem pa imajo za vsakdanjo potrebo večidel rže-nega. Pšenični in rženi kruh sta si glede obstojnih delov (vlečeca, močeca i. t. d.) zelo enaka — ni tedaj dosta razločka, kar se tiče redivnosti: ali jemo pšenični ali rženi kruh. Rženi kruh ima sicer še to dobro lastnost, da ostane dalje časa vlažen; to dela neki poseben vlečec, katerega ima rž v sebi. Koruza ali turšica (Turška pšenica) je tudi pšenici zelo podobna, kar se tiče njene redivnosti, samo več olja ali tolščeima v sebi, kakor vse drugo žito — včasi po 9 funtov v 100 funtih; — zavoljo tega mislijo nekateri, da se človek bolj debeli, ako vživa jedi iz turšične moke. — Zato res Lahom, ki včasi skoraj nič druzega ne vživajo, jako dobro tekne. Oves, — pri nas le poglavitni konjski živež — je v Škociji ljudem redivna in zdrava jed. — Pri nas pa le ob časih lakote jedo ljudje ovsen kruh. Ovsena moka ima pa tudi obilo vlečeca in obilo tolšče v sebi; al zavoljo njegovega posebnega vlečeca se ne da lahek in rahel kruh iz ovsa peči. Pravijo, da iz uživanja same ovsene moke izvirajo kožne bolezni, kakor iz samo slane hrane škorbut. Ajda, katero so iz Kitajskega v 16. stoletji prinesli ajdi ali pogani (Saraceni) in se zavoljo tega to žito ajda (heiden) imenuje, je skoraj tako redivna, kakor pšenična moka. Kakor je na Pomorskem in v peščenih krajih severne Nemčije ajdova kaša najbolj navadna in najbolj priljubljena jed kmetom, tako čislajo pri nas tudi ajdove žgance. Ko je bila 1. 1832 v zboru Kranjske kmetijske družbe huda vojska zato, ker je prof. Hlubek, takrat učenik kmetijstva v Ljubljani, hudo grajal setev ajde in kozolce naše — kar je pozneje popolnem preklical — je ranjki grof Franc Hohenwart o tej ajdovi pravdi kar na ravnost rekel, „da ne ve, kaj je dobro, komur naši žganci ne diše." In pravo je rekel stari grof Hohenwart. O rez ali raj ž, s katerim se živi najmanj polovica prebivalcev vse zemlje, ima po primeri prav malo vlečeca v sebi, ne več ko 7 do 8 funtov v 100 funtih, tedaj čez polovico manj kakor oves, nasproti ima pa blizo 86 odstotkov močeca. Ker ima tako malo vlečeca — ki najbolj redi in največ krvi nareja —zato se šteje rajž po pravici med malo redivne jedi. Kakor krompir, tako je tudi rajž na veliko veliko boljem glasu, kakor je zavoljo redivnosti svoje v resnici vreden. Bob, fižol, grah, grašica, leča in cizara, kakor vsako drugo sočivje. čima zlasti veliko vlečeca, a po primeri malo tolšče v sebi. Vse sočivje je zavoljo tega tako redivno, ker ima toliko vlečeca v sebi; zatorej sočivje ljudem, kateri imajo težka dela, daje moč in krepost, ako jih v pravi primeri z drugimi živeži vživajo. Res škoda je, da je krompir preveč spodrinil bob in ci-zaro, katerih so nekdaj ljudje mnogo povžili, a močni in zdravi bili. V nekaterih deželah dajejo tudi drevesa ljudem mnogo živeža, kakor n. pr., sagova palma, banana, datelj, smokva (figa), krušno drevo, rožiči i. t. d. Med sladkim sadjem stoji datelj (ruski „finik") v prvi vrsti. V iztočnih deželah — pravi Martens — dateljnovo drevo od nekdaj slovi kot dobrotnik človeštva; dateljnovo drevo daje edini živež pastirskim narodom v puščavi, in po pravici se imenuje datelj „kruh puščavski." V nekaterih krajih se večina ljudstva leto in dan skozi 9 mesecev živi skoraj edino s tem sadom. Smokva (figa), katera je, — kakor Magnos pravi — prva k naravnemu življenju pot pokazala, ima kakor datelj, popolnem suha, skoraj toliko redivne moči v sebi kakor rajž; surova (frišna) pa, kakor se navadno prodaja, preseže s svojo redivnostjo enako težo pšeničnega kruha, ker ima 27 odstotkov močeca in cukra več v sebi. Izmed družili močnatih sadežev naj omenim le samo še krušnega drevesa (brodbaum). To drevo je kaj lepo drevo; v iztočni Indiji raste; ima veliko in krasno perje, in obilo velikega murbeniin jagodam nekako podobnega sadja. Ta sad zavijajo v iztočni Indiji v perje, in ga pečejo med razbeljenim kamenjem. Zelo takega okusa je kakor pšenični kruh. Krušno drevo je tako rodovitno, da se more človek s sadjem treh dreves 8 mesecev živiti. ,,Kdor je 10 krušnih dreves vsadil — piše kapitan Cook — je popolnem spolnil dolžnosti do svoje rodovine in do svojih naslednikov." — V sad j i so vse redivne snovi, samo zavoljo obile vode so bolj redke. Skušnja uči, da zdrav želodec sadje lahko prebavlja ali prekuha. — Korenstva in gomolnice (knollengewachse\ imajo, kakor sadje, tudi več ali manj vode v sebi. Tako, na priliko, je v krompirji med 100 deli njegove teže 75 delov vode, v korenji 83, v kolerabi 90, v dinjah 94, v kumarah pa celo 97. Ni čuda tedaj, da zlasti v toplih krajih te sadove tako zelo čislajo. Johnson pripoveduje, da je glasoviti Turčin Mehemed Ali po kosilu včasi še 40 funtov težko din jo snedel. Kro mpir je kot živež za ljudi najimenitniši vseh drugih gomolnic, je pa zavoljo tega tudi najbolj po sveti razširjen. Pa vendar, kakor smo že rekli, ga ljudje še mnogo več čislajo, kakor zavoljo redivnosti svoje res zasluži. V njem je v 100 delih le 8 redivnega vlečeca, — zatorej dosti manj, kakor v našem žitu. Ta mala redivnost njegova, ker ima tako malo duščecevih stvari v sebi, je vzrok, da človek, ki se le bolj od krompirja živi, ima malo prave moči v svojih mesnatih udih in kitah. Za tega voljo možje, katerim je po drobnih preiskavah vsaka stvar in vsaka jed dobro znana, nikakor ne morejo krompirja potrditi, da bi mogel ljudem biti edin in poglaviten živež, in to ravno zato ne, ker ima sila malo redivnega gnjilca v sebi. V 100 delih krompirja je 75 vodenih in samo 25 trdih delov; v vseh teh25 delih so pa komaj 3, kateri delajo kri. Ni po takem tedaj res, da bi krompir bil najce-neji živež; zakaj dvajset delov krompirja ne redi bolje kakor redijo 3 deli rženega kruha. Kjer se krompir dobro zabeli ali se vživa z mesom, jajci, mlekom itd., ima res tudi svojo veljavo, — nima je pa, kedar je sam in edini živež ljudem. Skušnja uči, da so ljudstva, katera se samo in edino z krompirjem, rajžem ali bananami žive, bolj ali manj vampasta, a so tudi malo bistrega uma. Živa priča tega so Irci, kateri se največ s krompirjem živč, Indij a ni, kateri uživajo rajž, in zamorci, ki se rede z bananami. Tudi različnih lukovili plemen (laucharten) moremo omeniti, ker se tudi med živeže štejejo. Mnogo močecain cukra imajo v sebi, vrh tega pa še neko zelo dišeče, eterično olje. Že stari Grki so jih radi sadili in kot zdrava jedila čislali; še dandanašnje dni ne vživa siromaški Grk teden na teden skoraj nič druzegakot česen. Tudi čebuljo so Grki na vrtih skrbno obdelovali. Herodot pripoveduje, da v Egiptu, ko so neko piramido stavili, so delavci samo česna, čebule in hrena za 1600 talentov, to je, za 2 milijona in 196.800 tolarjev pojedli. — Pregledali smo tako veči del tistega živeža, katerega dobivamo iz rastlinstva. — Zdaj pridejo jedila iz živalstva ali mesena jedila na vrsto. Kakor je kruh prvak rastlinskega živeža, tako je goveje meso prvak mesenih živežev. Kedar meso kuhamo, ga razkrojimo v 3 snovi ali dele: v vodo, laknec in maščobo (tolščo). V surovem mesu je vode (krvi in drugih stvari, ki se izprati dado), 78 odstotkov, — lakenca je 19, — tolšče pa 3. Kar je vlečec v kruhu in rastljinah sploh, to je v mesu laknec (faserstoff). Močeca, katerega je mnogo v rastlinstvu, ni v mesu celo nič. Lakneca pa je v mesu trikrat toliko, kakor vlečeca v pšeničnem kruhu. Zatorej redi en funt dobrega mesa toliko, kakor trije funti pšeničnega kruha. Spregovorimo tu par besedic o tem, kako naj se meso kuha in peče. Da moremo reči: „to je košček dobrega mesa", mora meso biti polno svojega mastnega soka. Pristaviti se mora tedaj meso, naj se kuha ali peče, k močnemu ognju, da se hitro hitro skuha ali speče. Tako se po vrhu naglo skrči in beljačec se more zasesti, predno ima tolšča priložnost iz srede izcediti se. — Ako se pa meso počasi kuha, ostanejo njegove luknice (pore) predolgo odprte, in maščoba se izceja še iz srede mesa takrat, ko se meso po vrhu že suši. To stori, da je meso trdo in neokusno. — Ravno tako se godi, če se meso pristavi z mrzlo ali mlačno vodo, in da le počasi zavre. Veliko belačeca se izcedi iz njega, predno se še zasede, kar je mastnega v mesu, gre največ v vodo (.v juho), meso pa izgubi svoj dobri, pravi okus. Da tedaj kuhano meso okusno in dobro pride na mizo, naj ga kuharica pristavi v vodi, katera že vre. Ako pa nasproti hoče močno mesno juho izkuhati, naj pristavi meso v mrzli vodi, da se počasi zgreje, in še le na zadnje v vrelici skuha. Ako pa hoče gospodinja še boljo govejo juho (kakemu bolniku) izkuhati (kar posebno Angleži dobro znajo), naj dela tako, da ga počasi kuha, poleg tega naj meso, predno ga pristavi, v drobne koščke zreže. Meso divjih živali (divjačina) ima mnogo mesenine, to je, tistih delov v sebi, ki prav za prav meso delajo, to je, (kreatina in fkreatinoma) in izhlapljivih kislin, namreč (mravlinčne, ma-selnikove in jesihove kisline). Zavoljo tega je meso divjih živali nekako bolj rezno, bolj okusno, bolj redivno, in želodec ga lože prebavi ali prekuha; zato tudi tekne divjačina ljudem po prebitih boleznih ali tudi v bolezni, ko še bolnik ne sme govedine jesti. Vse drugače pa je meso naših domačih p i t a n i h živali. Njih meso ima vselej več masti, bodi-si loja ali slanine (špeha) v sebi; zato je teže prebavno. Meso druge živine je blizo tako sestavljeno, kakor goveje meso. Telečje meso in divjačina ima manj, svinjsko meso pa več tolšče. Sicer ima vsako meso svoj poseben okus; to se ravna najbolj po naravi živalski, pa tudi po krmi, katero vživa. V svinjskem, s tolščo zelo prepreženem mesu se radi za-rejajo črviči, ki se ikre (šenki), tudi „proso" imenujejo. Skušnje novejših časov so do dobrega potrdile, da po takem šenkavem mesu, ako ga človek povžije , se v njem oživš gliste, traku podobne in t rak ulje imenovane. (Bandvviirmer). Se nevarniše človeškemu zdravju pa je svinjsko meso, v katero so se ugnezdile trihine, ki so tudi neke vrste črviči, k sreči pri naših prešičih še malo znane. — Ostaja nam zdaj še besedica o konjskem mesu. Nikar, častiti bralci, se ne zavzemite, ako vam postavim tudi konjsko meso na mizo. Mnogim ljudstvom je konjsko meso tako priljubljeno, da jim je ljubše memo govejega. Tartari delajo iz njega klobase, katere prekosijo klobase druzih živali, — in konjskim plečetom, kakoršne Kalmuki delajo, naj se skrijejo najboljša evropska plečeta. Tako pripovedujejo popotniki. Dandanašnji ne jemo več sploh konjskega mesa; naši stari očetje, ko so še pagani bili, so ga jedli noter do 8. stoletja. Oni so konje tako cenili, da so jih svojim bogovom darovali, češ, da taki darovi so jim najbolj všeč; darovano meso pa so potem jedli; — zato je „konjsko meso jesti" ob svojem času pomenilo to, kar pagan (ajd) biti. Ko se je krščanska vera razširjala, so papeži uživanje konjskega mesa kot znamnje paganstva kristjanom prepovedovali. Najbolj sta prepovedovala konjsko meso jesti papež Gregor III. in papež Ca barija v prvi polovici osmega veka. — Bile so tedaj posebne prepovedi cerkvene, pa tudi to vzrok, da so nehali ljudje konjsko mesto jesti, ker je cena konj čedalje bolj rastla zavoljo mnogotere njih rabe. — Vzrokov prve prepovedi današnje dni ni več, ker gotovo se nihče ne bo zato več „ajd" imenoval, ako konjsko meso je, — al konji se današnje dni na več strani rabijo in njih cena je dosta viša, kakor je nekdaj bila. Nahajajo se pa vendar sicer zdravi konji, kateri niso za nobeno rabo več, če se jim, na priliko noga zlomi ali kaj tacega primeri, da niso za nobeno rabo sicer pa zdravi. Taki konji so dobri za živež ; zato imajo na Švedskem, Danskem in v mnogo druzih deželah, poslednji čas tudi na Dunaji in drugej mesnice za prodajo Konjskega mesa. - Pri vsem tem vendar globoko ukoreninjena vraža zoper konjsko meso ni še povsod izginila. Vse na svetu je navada, moda. Kdor polža jč in ostrige (austern) — na videz gotovo ostudne živali — temu se pač meso snažne živine, katera samo seno, oves ali druga žita zoblje, ne sme gnusiti. Res je, da je konjsko meso nekako bolj trdikasto in bolj sladko, — da se juha bolj peni in je tudi bolj sladka kakor goveja; — al kuhinja popravi to lahko, da je okusno, kakor kako drugo meso. Po ogersko kot ,,gulaž" praženega konjskega mesa, stavim, kolikor kdo hoče, nihče ne bo razločil od govejega. — Dobro rejen in zdrav navaden konj ima po srednji meri 3 cente za človeški živež pripravnega mesa. Ribje meso ima sploh manj masti, kakor meso naših domačih žival in zatorej tudi več lakneca. Jegulja (aal) ima precej več masti kot mesa in neko pikavno (pikantno) kislino; — ni tedaj čuda, da po tej ribi tako radi segajo laskerni ljudje, katerim so morske ribe sploh priljubljene. — Jajce, zelo redivna hrana, je prav za prav živež iz živalstva, dasiravno je prvak postnih jedi. BeljaK (eivveiss) ravno tako redi, kakor vlaknec in vlečec; beljak je mehak in teče skoraj kot voda; zavoljo tega ga želodec lahko prekuha, dokler je surov. Al vse drugače je, kedar je beljak se po kuhi strdil; trdega beljaka slabi želodec težko premaga; zavoljo njega so trdo kuhana jajca (piruhi) težko prebavna. Lahko prebaven pa je rumenjak (Dotter); sostavljen je, kakor meso in riba, iz neke, vlečecu po- dobne, pa z mastjo zmešane snovi. V jajcu je pa vrh tega še mnogo vode, namreč: 74 odstotkov; 14 odstotkov je beljaka, 10 pa tolšče in poldrug odstotek rudninskih delov. Vidi se iz tega, da ima jajce še več masti kakor mastno goveje meso, in da sta mu v teiii samo svinjsko meso in jegulja enaka. Iz tega je pa tudi jasno, zakaj so jajca tako redivna, in to dela posebno rumenjak. Mleko je, kar sem že rekel, eden najbolj redivnih živalskih živežev; v njem je nekoliko redivnega iz živalstva, nekoliko iz rastlinstva. Sirnik (blizo 5 odstotkov) in maselnik (3 odstotke) sta mleku to, kar je laknec in tolšča govejemu mesu. Mleko tedaj je govejo meso in kruh ob enem. Mleko se more tedaj po pravici kot izgled čislati, kakošen naj bode človeški živež. Po tem izgledu bi se imele naše jedi napravljati, vsaj za bolj postarane jn stare ljudi. Sir vživajo ljudje ali kot navadno jed, da si želodec sitijo, ali kot nekako dražilo s kosilom ali po kosilu. Vsak sir je zelo rediven; al želodec ne prebavlja vsacega enako lahko, kakor je sir bolj masten ali pust, — mehak ali terd, — manj rezen ali ostrejši. Kot dražilo želodca ali za priprego prebavljanja jedo ljudje ostrejši sir, tekne pa tudi tak sir zdravju, in želodca ne teži. — Ko smo pregledali jedila človeške, obrnimo se zdaj k pijačam, katere se štejejo tudi med živež. Čaj (te), kava, čokolada, pivo (ol) vino in žgana vina se štejejo v vrsto tako imenovanih umetno narejenih pijač. Voda in mleko ste najimenitniše pijače, katere nam daje mila naša mati — natura sama. Škoda le, da jih ne ceni vsak človek po vrednosti njuni. O čaji moram najpred povedati, da ga vživa kakih 300 milijonov Kitajcev, Japoncev, Tibetanov in druzih ljudi po 3- do 4krat na dan. Lahko rečemo, da polovica ljudi na svetu pije čaj. Rusom — bratom našim po rodu — je poglavitna pijača. Naj tukaj povem pravljico — kakor jo Johnson pripoveduje — kako se je čajevo drevo ustvarilo. Nekemu pobožnemu puščavniku, ki je ponoči rad bedel in molil, je zaspanec tako nagajal, da je večkrat med molitvijo zaspal. V sveti jezi zoper slabost svojega mesa si neko noč trepavnice odreže in na tla vrže. Al Bog da iz njih čajevo drevo izrasti, katerega perje je podobno očesu s trepavnico in ima moč v sebi, da človeku spanje prežene. Zato kitajski pisatelji pravijo: Pij čaj, in tvoja duša ne bo zaspana, ampak živahna in vesela! Kava je v Arabiji doma. Kakor se je Mohamedanska vera razširjevala, tako se je razširjala kava po svetu; pijo jo zdaj menda povsod. Turk jo imenuje Jed nebeško", tobak pa „sol te jedi." Turk pravi, da kakor brez soli ni jed dobra, tako tudi brez čibuka ne diši kava. — Tudi drugi narodi kavo radi pijo in bolj ubogim ljudem je zlasti v veliki dragini dostikrat mlečna kava skoraj edini živež. Gotovo je, da je pripeljejo vsako leto kakih 200 milijonov funtov v Evropo; — na vsej zemlji se je pridela kakih 600 milijonov funtov. Najimenitneji deli kave so: neko razdišljivo olje, katero jej daje znani prijetni duh (aroma), kedar jo žgemo; potem pa k a vin ali čajin, neka čreslovita (vkup vlečljiva) kislina (garbesaure), in cuker in vlečec. Ti deli delajo, da kava človeka drami, oživlja in razveseljuje, mu novo življenje daje, in da se dobro počuti pri nji, ako jo zmerno vživa in sploh njegovi telesnosti ni nasproti. Kava pa ima tudi še to dobro lastnost, da nekako nasiti človeka zato, ker prehitro premeno snovi v človeškem životu zadržuje, zakasnuje. Nihče naj tedaj ne zameri stari babici, da tako rada kavico srka, — vsaj je, z mlekom vred, dostikrat njen edini živež, kateri jej dobro de in želodec tolaži, a je tudi cenejši, kakor marsikak živež enake redivnosti. — Kava nezmerno vživana pa razganja kri v možgane in dela zavoljo tega nevarne bolezni; pa tudi v trebušno drobovje vali preveč krvi. Skušeni zdravniki trdijo, da od tistega Časa, kar je kava znana, ljudje bolj pogosto bolehajo za hemorhoidi, iz katerih izvira sto in sto drugih bolezen. Po kosilu črno kavo piti, da želodec rajše prebavlja je, reci kar češ — ali navada priljubljena, ali znamenje slabotnega želodca, ali nezmernega obeda. — Kava z mlekom ni več tako močna; k temu pa pripomore tudi sladkor, kateri je sploh tudi rediven, a poleg tega tudi hladi in presilno vročino tolaži. Čeravno se vsak dan toliko kave povžije, je vendar ne ve vsaka gospodinja dobro napravljati. Kava se ne sme žgati in sežgati, ampak le pražiti (rosten). Žgana kava izgubi vse tisto svoje olje, ki ji daje prijeten duh; — pra-žena kava mora biti rujava, nikoli pa črna, kakor oglje. Ker je kava draga, jo tu in tam namestujejo z marsikatero drugo stvarjo, žganim želodom, čičerko, bobom, ječmenom, turšico, s posušenim in žganim korenjem, cikorijo i. t. d. Cikorije — od tistega časa, ko je Napoleon I. vojskoval se z Angleži in nobeno tuje blago ni smelo v Evropo, je tedaj kava silno draga bila, so se ljudje tako navadili, da marsikatera gospodinja misli, da „brez trohice cikorije ni kava dobra." V nobenem vseh ravno imenovanih ka-vinih namestnikov ni k a vi na (to je, tiste snovi, ki dela kavo) in zatorej tudi nobeden teh namestnikov nima kavine moči. Zgodi se pa še dostikrat) da se po goljufivo prodaja namesti cikorije mar-sikaka druga zmes, v kateri se nahaja ceglova moka, žgano žaganje in marsikaj druzega več kakor čiste cikorije. Tudi le-sem je neumna vraža segla, in prah strohnjenih mrtvaških trug je veljal za posebno prijetnega in zdravega namestnika cikorije. Kakaova zrnja, stolčena ali smleta in v testo pomesena dajejo čokolado, katero zlasti Španijoli in Italijani radi vživajo. Kakaovo clrevo raste v zapadni Indiji, srednji in južni Ameriki, od kodar so prinesli Španijoli leta 1520 čokolado v Evropo. Tudi čokolada poživi človeka, a ne tako kakor čaj in kava, redi obilo mnogo bolj; zato je čokolada bolj redivna, ker je pa ga pa tolšče v nji, se težje prebavlja in služi samo dobremu želodcu. Med pijačami, ki morajo vreti, da so za vžitek pripravne, sti pivo in vino ljudem najljubše in najbolj znane. Pivo stoji v sredi med redivnimi in vpijanljivimi pijačami. Pivo je mnogovrstno; najrajši pijo ljudje pivo iz slaja (inalz). Alkohol ali vinski cvet, ki ga je več ali manj v pivu, dela, da tudi pivo človeka vpijani, in v tem oziru je, na priliko, močno Angleško pivo (Ale) najmočnejšemu vinu zelo enako. V pivu je pa veliko redivnih stvari iz žita, iz katerega je kuhano. Pivo je tedaj jed in pijača ob enem. Če prigriznemo nekoliko mesa ali sira k pivu, domestujemo beljačec, katerega pivo pogreša. Meso, sir, kruh in pivo vkup je izvrstno tečen živež. Še moramo pa omeniti hmelja, ki dela bitstven razloček med pivom in vinom. Pivu pridevajo malovestni pivarji (olarji) pelina, encijana, volov-skega žolča, glicerina in različnih dišečih reči; al pivo se s takimi rečmi ne zboljša, ampak le kvari. Pa še mnogo bolj škodljive so strupene omotne rastline, na priliko, zobnik in druge, katere brezvestni pivarji med pivo devajo. O pivu velja, kakor o vseh živežih sploh, da je toliko bolj zdravo, kolikor bolj samo na sebi je, in brez vseh drugih mešanic. Vino je od nekdaj ljudem prijetna pijača. Že za Homer a je vinstvo bilo v mali Aziji in na Grškem zelo znano. Dasiravno spijo ljudje obilo vina iz sadja, pijo vendar vino iz grozdja najraji. To vino je po plemenu grozdja, po zemlji in obnebji. kjer raste, potem pa še po tem, kako se izdeluje in kako se v hramu ž njim ravna, zelo različno. V bolj mrzlih krajih ima vino več kisline v sebi; v črnem vinu je za-goltnih (vkup vlečnih) stvari, a vina toplejih krajev imajo več sladkora. Sploh dela alkohol (vinski cvet), da vino človeka oživlja in krepča; če ga pa čez mero vžije, ga vpijani. Sladčico mu daje grozdni sladkor; kislina vinskega kamena ali vinska kislina pa dela, da je vino bolj ali manj kislo; neka eteru podobna snov daje vinu prijeten in poseben vinsk duh, tako imenovani „cvet". Ker je mošt tekočina, katera še le vre, vino pa tekočina, katera je že izvrela, se lahko spozna velik razloček med moštom in vinom. Vino razveseljuje človeško srce, povzdiga človeka nad skrbi vsakdanjega življenja, okrepi mu pest in da mu pogum v nevarnosti. Nobena druga reč se ne prikupi tako skrivaje in tako ne-vedoma človeku, kakor vino, — nobeni stvari še niso peli ljudje toliko hvale kakor vinu. In res! — vino zmerno vživano moč duha in života prijetno dvigne; al gorje mu! kdor ga pije čez mero, ali kdor pije vino, pa bi ga kar pokusiti ne smel zavoljo bo- tetopis 1873. I 5 lelme svoje natare! Otožiiost, bolečine v glavi, omotica, divjost in zlobnost so strašni nasledki pijanosti; — človek zdaj ni več človek, ampak živina postane, a še liuji od živine! Evo ga, kako se kremži in razsaja iu divja — ali počakaj: skoro bo obležal, saj ga noge več ne drže! Po pijančevanji prenapeta telesna in duševna moč čedalje slabeja prihaja; roke se tresejo pijancu, glava mu odpove opravila, in pri moškem spolu je pijančevanje največkrat vzrok blaznosti (norosti). Mladim in močnim ljudem vino za navadno pijačo ni zdravo. Vino je oživljajoče iu krepčajoče zdravilo, tedaj se tisti, ki se vina preveč navadijo, pripravijo s to razvado ob močno zdravilo in krepilo, ki bi jo o nekaterih hudih boleznih potrebovali, ali kedar iz težkih bolezni probole. Starim in slabotnim ljudem, če vino zmerno vživajo, pa tekne tako dobro, da že v starih časih so rekli vinu, da je „mleko starčkov". Razen vina imamo še mnogo drugih žganih pijač (žganjic). Žgane pijače nimajo sicer nič redivne moči, pa v višji starosti in zmerno vživane teknejo dobro človeškemu životu. Ker zakasnu-jejo prebavljanje želodcu, človek po njih ne potrebuje toliko navadnega živeža; slabemu želodcu dajejo moč; zavoljo tega se na malo mero priležejo slabotnim in starim, posebno takim ljudem, kateri težko delajo. Ne moremo pa se ločiti od pijač, da bi ne omenili najime-nitniše in najbolj naravne pijače, in to je, vode. Voda, katero pijemo, nam je skoraj tako potrebna, kakor zrak, ki ga sopemo. Med vsemi stvarmi, iz katerih je živo truplo sestavljeno, je vode največ. V vseh opravilih življenja je tako imenitna, da ne more noben del života niti en migljej brez vode obstati. Ker je pri vseh opravilih svojega življenja vedno dokaj porabimo, tedaj potrebujemo za ohranjenje življenja vedno nove vode. Znano je, da je voda iz dveh snovi sestavljena: iz kisel ca namreč (blizo 89 odstotkov) in iz vodenca (kakih 11 odstotkov). Ta posebna sestava vode je živalim in rastlinstvu silno važna, ker v vseh trdih delih rastlin in živalskih trupel nahajamo obilo teh prvinskih snovi. Voda je gradivo, brez katerega ne morejo niti živalska trupla niti rastline obstati; voda je tedaj prvi živež rastlinam in živalim. Ni nam treba zatorej še le vodolečnikom (hidro-patom) biti, da bi spoznali neprecenljivo, pa žalibog, še premalo cenjeno vrednost vode zdravju človeškemu! In tako sem dospel do konca svojega predmeta. Pregledali smo v kratkih črticah življe iz rastlinstva in živalstva, in se v tem prepričali, da hrana iz živalstva, v pravi meri mešana s hrano iz rastlinstva, zdravju najbolj tekne. Naj bi pač vsakdo živel tako, kakor je zdravju njegovemu najbolj vgodno! Al, žalibog, da dobroto zdravja — tega neprecenljivega daru Božjega — človek še le tedaj najbolj spoznava, kedar ga — ni več! Inocencij III. Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin. *) Uvod. Ime Inocencij a III. zaznamuje najsijajnejšo dobo rimskega papeštva. Gregor i j VII. je bil priboril v dolgem, silnem boji prostost katoliški cerkvi; odpravil je bil pohujšljivo življenje duhovščine, knezom odvzel priložnost simonije in tako globoko vtrdil in mogočno povišal veljavo in moč rimskega prestola. Seveda, on še ni doživel sadu svoje boritve; njegovi nasledniki so bili srečnejši. Ali najvišjo veljavo je dosegel sedež svetega Petra tedaj, ko ga je zasedel mladi a krepki in značajni Inocencij III. Njegov glas se je razlegal po vsi zemlji; kralji so si prizadevali blišč svojih kron povekšati s svitom rimske tijare. Klanjali so se njegovim razsodbam, bali se njegovih kazni. Ni je skoraj dežele, le malo bolj sloveče, katere zgodovina bi ne poznala njegovega imena. Ali on sam je stal na svojem mestu nepodkupljiv, nepremakljiv v svoji dolžnosti, mil v svojih razsodbah, najvišji sodnik zemskega kroga. A čas njegove vlade je tudi najlepša doba srednjega veka, po krivici toliko razvpitega. Surova sila je postala milejša, odkar je duhovščina stražila nravno postavo po dolžnosti, katero je bila pozabila v temnih časih desetega veka. Vednost se je razvijala hitrejše, lepše je cvetela umeteljnost, odkar so se bili seznanili narodi zapadnega sveta po križarskih vojskah z iztokom. Vseučilišča so se jela odpirati po vednosti hlepečemu svetu; mesta so prišla do večje veljave, odkar se je povzdignilo trgovstvo. In nad vsem gibanjem in življenjem se je bil razlil oni krščanski duh, ki blaži vsa čuvstva, povzdiguje vse kreposti, stvarja in vtrjuje značaje, oni krščanski duh, katerega žalibog! tako pogrešamo dandanes. — Trdno sklenjena je bila duhovska in svetna oblast. Ves svet je priznaval pravo razmero med cerkvijo in državo, ono razmero, katero je hotel Kristus sam. Često je imel Inocencij pri- *) Viri: P. Waibel. Papst Inuooentius der Dritte. Nach Frledrich v Hurter. Liiidau 1853. Dr. J. A lz o g. Universalgesehiohte der christlichen Kirche. 7. A.Mainz 1860. Dr. J. B. Weiss. Lehrbuch der Weltgeschichte. Dritter Band, Wien 1868. Georg Philipps Kirchenrecht. Zvveiter n. dritter Band. Begens-burg 1850. Bule iz: Corpus juris eanonici. Gregorii Papae IX. Decretales. liko, z dejanjem in besedo pokazati prave nazore o tej razmeri in ti nazori niso bili le njegova last, še manj, da bi jih bil on izumel, bili so last vsega tedanjega sveta, bili so tudi nazori državne oblasti. Zato so jih vse dežele sprejele kot prave in resnične in če se je kje kak knez, manj prijazen cerkvi in papeštvu ali hrepeneč po nasitenju častilakomnosti, ustavljal cerkveni oblasti, ni ga obsodil samo papež, obsodilo ga je vse ljudstvo. Ta ozka, iskrena zveza med cerkvijo in državo je znamenje, katero znači najbolj natanko srednji vek. In ravno ta zveza je bila najožja za Inocencija III. Če prevdarjamo vse to in se ozremo še na moža samega, ki je bil tedaj glava krščanskega sveta, na njegov čisti, nepremakljivi značaj, na njegovo gorečnost in miloto, gotovo zanima vsa-cega, seznaniti se malo natančneje ž njim in njegovim delovanjem in njegovim časom. Zato naj v kratkih črtah narišem njegovo življenje, naslikam v malih potezah zgodovinske dogodke, s katerimi je bil on v zvezi! Govoril bodem o njegovih razmerah proti posamnim deželam kolikor moči v kronologičnem redu. Posebno se bodem oziral na one dogodke, ki kažejo razmere med duhovno in svetno oblastjo. Naj zgodovinski obraz najmogočnejšega papeža zavrne predsodke, katere imajo nekateri ljudje proti srednjemu veku sploh, papeštvu in Inocenciju po-sebe! Cerkev in drŽava v srednjem veku. Zgodovina narodov in dežel v srednjem veku je združena najožje z zgodovino katoliške cerkve. Ivdor pozna jedno, vedel bode tudi najznamenitejše dogodke druge. Ivako to? Vse izvira odtod, da je bila država katoliška, da je bila v tesni zvezi s cerkvijo. Še le reformacija in po nji galikanizem in jožefinizem, a pozneje brezbožni uki prekucije, panteizma in materijalizma so raztrgali to ozko vez, odtrgali državo od cerkve, od Boga in napovedali jima nazadnje celo vojsko. Ako se oziramo v svojih časih, ko povsod vidimo državo v boju s cerkvijo, v pretekle veke, skoraj jih ne moremo prav razumeti, kajti rojeni v predsodkih zoper nje merimo jih z novo mero svojega časa. Ni zatorej čudo, ako mnogi, oddaljeni od vsacega krščanskega mišljenja, zaničujejo srednji vek, ga imenujejo dobo temote in sužnosti, ker nazore devetnajstega stoletja rabijo pri soditvi razmer v dvanajstem. Predno zatorej pričenjam življenjepis moža, ki stoji sredi in vrhu onih davno preteklih časov, naj razvijem kratko nazore tedanjih časov o razmeri med cerkvijo in državo, ker od teh nazorov je odvisno razumljenje marsikakega dogodka v tem životopisu, odvisna prava cenitev Inocencija, njegovih del in njegovega časa. Rimsko cesarstvo je bilo v notranjem puhlo, zastarelo, v vna-njeni slabo, brez moči in veljave; moralo je pasti pred navali divjih, surovih a krepkih in naravnih Germanov. Njih ustava je bila vgodna prostosti; bili so še pagani in duhovstvo je vživalo pri njih velike predpravice. Ni sicer tu prostora na dalje razpravljati njih ustave, le toliko naj opomnim, da je malokatera tako pripravna bila, sprejeti v sebi krščanske ideje in jih izvrševati, kakor ravno ona. Ko je cerkev po svoji božji nalogi povabila tudi Germane v svoje naročje, je pokristijanila vse njih življenje. Cerkev ni delala v naglici, ni silovito prezirala narodnih navad, ampak je previdno odpravljala le počasi najpred ono, kar se nikakor ni moglo strinjati z njenim ukom, potem še le manj važne reči. Kar pa je našla zdravega v germanskem življenji, to je gojila s skrbno roko, krepila in po moči povzdigovala. Duhovščina ni le samo obdržala velikega upliva, ampak je še pridobila mnogo vsled vzvišenosti svojega stanu. Ker je bila veljava posamnih knezov odvisna od tega, koliko dežele so imeli v posesti in ker so duhovni tudi skoro dobili mnogo posestev, rastla je tem bolj veljava duhovščine in skoro so imeli največji upliv na vso državo. Germanska ustava sama na sebi se že odlikuje po svoji krep-kosti, svojem organičnem sostavu; ko se jej je pridružilo še krščanstvo, navdala jo je nova moč in združena ž njim je postala najlepši zgodovinski vzor krščanskega kraljestva. Cerkev je povek-šala veljavo kraljevsko s tem, ko je učila, da je vsaka oblast od Boga in to kazala dejanstveno s kronanjem in maziljenjem knezov. Kakor se je njen upliv kazal pri viteštvu, kazal se je tudi v tem, da je omiljevala surovo silo in upeljavala tako zvani „božji mir"; kazal se je tudi pri sodnijskih obravnavah, pri ordalijah in sploh v vsem očitnem, državnem, kakor tudi domačem življenji. Tako je postala germanska država res krščanska, katoliška država. Ozka zveza med cerkveno in svetno oblastjo se je kazala in pomnožila posebno s ponovljenjem zapadno-rimskega cesarstva v Karolu velikem. Frankovski vladarji iz hiše Karolingov so se bili vedno skazali zveste varuhe in pomočnike rimskega prestola. V času, ko so Longobardi napadali rimska mesta, so bizantinski vladarji, da-si tudi svoječi si posestvo teh dežel, popolno zanemarjali svojo dolžnost in prepustili Italijo svoji usodi; a papeži so poklicali hrabre Franke in ti so jih rešili zadreg; oteto deželo pa je podaril Pipin 1. 756 sv. Petra stolu in 1. 774 je potrdil in poleg tega tudi povekšal to gospodstvo Karol. V zahvalo za skazano spoštovanje in ljubav je pomazilil Leo III. Karola na božični dan 1. 800 v rimskega cesarja. Kaj pa je ideja tega ponovljenega cesarstva ? Cesar naj bi bil varuh svete cerkve in rimskega prestola, pospeševatelj krščanstva po vsem svetu; on naj bi bil prvi vladar sveta, knez miru, vzor drugim knezom in posredovalec med njimi, kakor je bila jedna cerkev, jeden papež, tako naj bi bil jeden cesar. Res lepa, vzvišena ideja! Cesar ni postal gospodar druzih vladarjev, zemlja njih ni bila njegova; le prvi naj bi bil med njimi, najvišji po časti, veljavi in dolžnosti. Najožja je njegova zveza s cerkvijo in njenim glavarjem, rimskim papežem; on je prvorojeni sin svete cerkve. A ker mu je čast podeljena po papežu, je zatorej cesarstvo v papeževi lasti; on ga da, komur ga hoče, in kedar hoče po zasluženji za cerkveno reč, ne po samovoljnosti, ampak previdnosti in dolžnosti. Ozka zveza med papeštvom in cesarstvom je značila, pa tudi potrdila ozko zvezo med duhovno in svetno oblastjo, med cerkvijo in državo. To je bila visoka ideja ponovljenja zapadno-rimskega cesarstva. A žalibog! ta lepa razmera je trajala le kratko. Cerkev še ni imela dovolj časa, globoko vkoreniniti se v vse življenje in gibanje narodov. Ko je umrl Karol veliki, že so se začeli prepiri in vojske, Karolingi so čedalje bolj slabeli, pešala je njih veljava in ž njo je pešalo rimsko cesarstvo. A tudi cerkveno življenje je oslabelo; ogenj, ki je ogreval prsi prve čase, jel je pojemati; duhovščina je postajala čedalje manj vredna, njena bogata posestva so ji bila v propast; še celo papeštvo se je bilo pogrez-nilo globoko v tožnih časih resnično temnega desetega stoletja. Med knezi je vladala simonija, konkubinat med duhovni. Res tožni časi! A minuli so, ko se je vzbudil pravi apostoljski duh ravno tam, kjer je bil najpotrebnejši, namreč v Rimu. Hilde-b ran do v upliv se je mogočno pokazal po vsem svetu; bojeval se je z vsemi močmi in ž njim vsi dobri, goreči kristijani; boril se je za prestol cerkve in za poboljšanje duhovščine. In ko je z imenom Gregorija VII. zasedel sv. Petra stol, kateremu je bil glavna podpora že nad dvajset let, je krepko nadaljeval svoj boj in svoje reforme; on je rešil cerkev in če tudi sam ni videl končne zmage, vendar njemu moramo pripisovati, daje bil mogoč Inocencij III. Duhovščina je bila vsa utopljena v svet; ona, vladarica duhov, je bila robkinja mesa. Boj, katerega je bojeval Gregor za neodvisnost, za svetost cerkvino, je bil najljutejši boj zoper zunanje in notranje sovražnike, zoper strast in hudobijo, zoper svetno silo in večino duhovščine. S svojo trdno voljo, s svojim navdušenjem, s pomočjo božjo je zmagal; in boljši časi so nastali za cerkev, za krščanstvo, a tudi za narode in države. Še je bilo mnogo vojske za njim, a temelj je bil on postavil in 1. 1122 je bila zmaga v Kalikstovem konkordatu tudi formalno potrjena. Odtod se je razvijala cerkvena oblast vedno sijajnejše, vedno se je množil upliv papeštva; utrdil se je pa poglavitno v boju zoper Friderika! Barbaroso, kije v svojih visokoletečih namerah zadel ob veljavo papežev. Tudi on je bil premagan, osobito Aleksander III. je bil oni, ki je bil zadržal in zavrnil vse njegove napade. Papeštvo se je bližalo vrhuncu svoje moči in slave. Kako so uplivali ti boji, te zmage papežev na razmere mecl cerkvijo in državo? Kateri so bili nazori o ti razmeri tedaj, ko je Inocencij III. nastopil vlado katoliške cerkve? V srcih vseh mislečih in dobrovoljnih vladalo je živo prepričanje, da je blagostanje narodov mogoče le v prijazni jedinosti svetne in duhovne moči. Nejedinost med njima, ki je bila pri- nesla toliko toge in nezgod zemskim prebivalcem, zdela se je vsem najhujše zlo; bila jim je prevrat onega reda, katerega je hotel imeti Bog. Sicer je ta misel veljavna za vse čase; a v nobenem ni bila tako globoko vkoreninjena v prepričanji posamnikov in vseh narodov, kakor ravno v tedanjem času, tako, da je v resnici zna-čajno znamenje srednjega veka. Če brani novejši čas bolj neodvisnost jedne oblasti od druge, se more to razlagati od tod, ker je država odpadla od vzora razmer med njima; odtrgala se je od cerkve in skuša si jo podjarmiti, zato cerkev v branitvi povdarja poglavito svojo neodvisnost in prostost. A takrat, ko so bile države še krščanske, ljudstvo vdano veri očetov, takrat se je bližala država vzoru; prepričan je bil ves svet, da cvete blaženstvo v jedinem, soglasnem delovanji obeh oblasti. Zato jo vskliknil Ivo Ch a rt reški: „Če sti kraljestvo in duhovstvo v soglasji, se svet dobro vlada in cerkev cvete in prinaša sad'- in nasproti: „Če sti pa nejedini med seboj, ne le ne napredujejo male reči, ampak se tožno vničujejo tudi važne." In Gotfrid Vendomski piše: „Naš ljubi gospod in mojster Kristus je hotel, naj bode duhovni in svetni meč v hranitev cerkve. Če zatorej drug drugemu nasprotuje, je to zoper njegovo voljo. Pri taki priložnosti se odvzame kraljestvu pravica, cerkvi mir. Pohujšanja nastanejo in razdori in duše pa telesa poginjajo. In ko se duhovstvo in kraljestvo jedno drugo sovražita, sta obadva v nevarnosti, kajti če se kralj in papež vzdigneta jeden zoper drugega, jeden za navado kraljestva, za cerkve prostost drugi, ne more in tudi ne bode moglo kraljestvo obdržati one navade, a cerkev izgubi mnogo svoje prostosti. Poleg tega je kralj oplenjen svetega občestva in svoje kraljeve časti in papež mora po sili služiti marsikomu, ki bi moral služiti njemu in ljudstvo, katero bi moral učiti papež in voditi kralj, vodi kralja in papeža." To so misli vsega tedanjega krščanstva. Cerkev je zatorej popolno prosta v svojih opravilih, v učitvi, opravljanju svetih skrivnosti in vladi svojih zadev; a ona pušča tudi državi prostost v čisto svetnih rečeh, ki se ne dotičejo niti božjih zapovedi, niti cerkvene uprave. V clejanstvem izvršitvi teh načel je izrečena prava razmera obeh oblasti; obema je dom tako v jedni hiši. Cerkev je vseobčno kraljestvo božje, v katero spadajo tudi kralji in cesarji, kajti v cerkvi ne veljajo nikakovi svetni razločki. A kakor je vzvišen duh nad telo, duhovno nad svetno, toliko višja je oblast cerkvena, kakor oblast kraljevska. Tudi ta stavek izpeljuje se čisto dosledno iz krščanskih temeljnih ukov; zato je bil sprejet brez obotavljanja in strahu med splošne nazore ljudstev srednjega veka. Od tod one primere cerkvene in državne oblasti s solncem in z luno; kakor solnce sveti z lastnim svitom, luna pa z izposojenim od solnca, tako ima tudi cerkev svojo oblast naravnost od Boga, država pa posredno po cerkvi; zato naj se država vedno cerkvi daje razsvetljevati in voditi. Primerjali so tudi obojo oblast dvojnemu meču v roki Petrovi; prvi zaznamuje duhovsko oblast, drugi svetno. Oboja oblast je božjega izvora; oboja je ostra in krepka; a državna je podvržena duhovni, katera jo posvečuje in povišuje. Nalog duhovne je, razširjevati kraljestvo božje na zemlji, varovati božje postave, kaznovati prestopke, a svetna naj jo podpira v izvrševanji tega naloga. Zato piše sv. Bernard novoizvoljenemu Ev geniju III., poprej svojemu učencu: „Oba meča naj se potegneta zdaj pri trpljenji gospodovem iz nožnic; a kdo drugi naj to stori, nego vi? Oba sta Petrova; jeden se mora potegniti iz nožnic na njegov migljej, drugi z njegovo roko, kolikorkrat je potreba." In Hugo od sv. Viktorja piše o tej razmeri: „Pod oblast kraljevo spadajo zemeljske, pod papeževo duhovne reči in vse, kar spada k duhovnemu življenju. Kolikor pa je vzvišeneji duhovno življenje nad truplom, tolikokrat se dviguje duhovna oblast nad zemeljsko ali svetno po časti in vrednosti. Kajti duhovna oblast naj postavlja svetno, da je, in jo vodi, da je dobra. Ona sama je najprej od Boga postavljena in če se obrne od prave poti, more jo soditi le Bog." Kakor je glavar svetne oblasti cesar, tako je glavar cerkvene oblasti papež, od tod njegova veljava, njegova moč in čast. On strinja v sebi vso duhovno oblast, ker njemu je Gospod izročil ključe. Če se je pokazala oblast papežev ravno v srednjem veku tako močna, ne smemo s tega sklepati, da bi bila še le tedaj nastala. Papeži si niso sami dali oblasti; oni so bili le glavarji od Kristusa ustanovljene cerkve in so svojo moč po okoliščinah vidno skazovali. Papež je bil najvišja oblast v duhovnih rečeh in tudi v svetnih, kolikor so se dotikale duhovnih. Če se je zatorej zoper božjo postavo ali zoper cerkvene pravice pregrešil kdo, bodi-si kralj ali cesar, so ga kaznovali; da, izključili so ga celo iz občestva cerkvenega. Da je tak izobčen vladar zapadel tudi svojo vladarsko veljavo, ni bila cerkvena postava, to je bil nasledek germanske ustave; kajti država je bila v cerkvi, kdor ni bil ud cerkve, tudi ni mogel imeti nobene oblasti v katoliški državi; in v tem pomenu in v takih okoliščinah so papeži kneze odstavljali in po svoji polnomoči podložnike odvezovali prisežene zvestobe. Nikdo se ni ustavljal tej cerkveni oblasti. Če so tudi tako države zabredle v vojske in zadrege, niso tega pripisovali cerkvi, ampak pregreham vladarjev in vladancev; to jim je bila kazen božja. Papež je storil svojo dolžnost; kaj bi bilo neki opo-minjevanje gluhim ušesom? Kaj bi koristili železni zakoni, ako bi ne bilo nikogar, da bi kaznoval prestopovalce ? To vse je bilo onim razvpitim časom samo po sebi razumevno; seveda, vladal je krščanski duh, ne brezbožni, brezverski. Koliko oblast so pripisovali najsvetejši možje onega časa papežu, razvidno je iz besed sv. Bernarda, onega meniha, katerega so kralji popraševali za svet, čegar upliv je vladal skoraj ves svet, iz besed, katere je pisal kardinalom, ko so bili izvolili njegovega ne ravno posebno obdarjenega učenca Bernarda Pizanskega pod imenom Evgenija III.' za papeža: „Kakov namen je pač imelo, da ste se vrgli na malo omikanega moža, svojo roko deli na njega skritega, ter mu iztrgali iz rok sekiro in motiko, da ste ga opasali z mečem „„da se maščuje nad ljudstvi, kaznuje narode, da veže njih kralje v spone, njih žlahtnike z železnimi verigami." " Ali ni bilo nobenega modrega med vami, kateremu bi se bilo to bolj pristovalo? Res, smešno se zdi, narediti človeka oblečenega v osorno suknjo predstojnika knezom, zapovedovalca škofom in staviti pod njegova povelja kraljestva in cesarstva. Smešno ali čudovito; gotovo jedno izmed obojega. A jaz ne tajim, ne omahujem v zaupanji, cla je tudi to božje delo, ki sam dela velika čudesa." In Ev geniju samemu je pisal svetnik: „Oslepljen sem po blišču tvoje časti in tresem se pri pogledu nevarnosti, katere te obdajajo. Je mesto Petra, kneza aposteljnov, njega, katerega je Gospod postavil kneza svoji hiši. Pepel njegovega groba vzdignil bi se proti tebi, ko ne bi sledil njegovemu duhu in izgledu. Gospod narodov in kraljestev si postavljen, da trgaš in razdiraš, da zidaš in sadiš." To so nazori, to so misli srednjega veka o papežtvu in cesarstvu, o razmerah med cerkvijo in državo; če jih natančno premislimo, potem bodemo vedeli prav ceniti srednji vek, vedeli prav ceniti moža, ki se je bojeval tako zmagovito za te vzvišene ideje, za korist svete cerkve iu slavo božjo, Inocencija III. Inocencij, predrto postane papež. Rodovina Konti je bila jedna najslavnejših in najžlahtnejših laških rodovin srednjega veka, k nji je pripadal tudi T raz imun d, zaročen s Klaro iz blage rimske rodovine Skoti. Med štirimi sinovi mlajših jeden je bil tudi Lotar; rojen je bil okolo 1. 1160 skoraj gotovo v Rimu. O njegovih otročjih letih nam ni mnogo znanega, kakor sploh blezo o vseh možeh srednjega veka, ko se še ni toliko pisalo in tudi ni bil vsak pisatelj sam glavni predmet svojih spisov. Med svojimi sorodovfnci je imel tri kardinale. Prvi nauk je sprejel v Rimu, potem se je podal na vseučilišče v Pariz in B ol o ni j o. Gregor VII. je bil zmagal z duhom nad silo, on je oprostil duhovno življenje surove moči in tako mnogo uplival na to, da se je polagoma razširjala vednost in omika. Poprejšnje samostanske šole skoro niso zadostovale; učitelji jedne stroke so se zbirali v kakem mestu in učenci so jeli prihajati od vseh krajev, ko je zaslovelo ime učilišča. Polagoma so nastale iz tega vseučilišča; bila so sezidana na cerkvenih tleh, papeži so jih potrjevali, dajali jim predpravice, jih obdarovali s podporami in usta-novninami. Kakor vse življenje, je bila tudi vednost v srednjem veku cerkvena, t. j., ni imela namena, bojevati se proti veri in cerkvi, ampak je oboje razširjala in utrjevala, se je razvijala iz vere in imela poslednji namen slavo božjo. Učenci so pri- hajali iz vseh krajev in dežel iz ljubezni do vednosti, ne da bi si služili kruha. Prva vseučilišča so bila v Salernu za zdravilstvo, v Boloniji za pravo in v Parizu za bogoslovje. Prav za prav se tudi po navadi računijo kot vseučilišča še le po 1. 1200. (Bo-lonija 1. 1200, Pariz 1. 1206), a jednaka učilišča so bila že davno poprej. V Pariz je šel zatorej najpoprej Lotar. Tamošnjo učilišče je bilo za bogoslovje že tedaj najimenitnejši. Najslavnejši učenjaki so tam predavali. Poslušalcev pa so imeli toliko, da je bilo skoraj večje njih število, nego družili mestnih prebivalcev. A imeli so oster red; niso smeli postopati brez dela, niti pohajkovati leno večino časa. Tu se je Lotar natanko seznanil z bogoslovsko vednostjo, ki je ravno tedaj dobro pričela svojo najlepšo dobo, dobo šolastike. Visoko je častil svojega učitelja Petra Kor-brilskega, kateremu je še pozneje skazal hvaležnost, podarivši mu nadškoiijo Sensko; a zelo drag prijatelj mu je bil Anglež Robert C o ur con, katerega je pozneje imenoval kardinalom. Kar osobito znači njegove tedanje nazore je, da je neke počitnice v to porabil, da je obiskal grob sv. Tomaža Becketa v Can-terburyu, grob onega velikega mučenika za prostost angleške cerkve. Iz Pariza se je podal v Bolonijo, ravno tako sloveče učilišče za pravo svetno in cerkveno. Tako je postal sposoben za poznejša, težka, opravila; dobro izobražen se je vrnil star kacih 21 let v Rim, skoro po smrti Aleksandra III. V Rimu so ga porabili brzo za najvažnejše opravke, za kar se je imel zahvaliti nekaj svojemu visocemu rodu in uplivu sorodnikov, a še več veliki svoji sposobnosti. Tako ga je rabil Lucij III., Urban III. in Gregor VIII. Zadnja dva sta se največ bavila s križarsko vojsko; prvi je hotel sam iti v sveto deželo, a čuvši o zmagi Saladinovije umrl v Ferari po dveletni vladi. Gregor je vladal le 57 dni; tudi on je vso svojo pazljivost obrnil na isto reč; pisal je pismo vsem zapadnim ljudstvom in jih vzbujal na sveti boj. Po njegovi smrti je postal papež Klemen III., Lotarjev ujec, ki je jedno leto pred svojo smrtjo imenoval Lotar j a kardinalom v obče veselje vseh, ki so poznali njegovo izvrstnost. L. 1191 je Klemen umrl. Njegov naslednik je bil Celestin III. iz družine Orsini-jev, sovražne družine Konti j ev. Nekaj zaradi tega sovražtva, nekaj, ker ni vedel prav ceniti Lotarjevih spretnosti, ni se kaj dosti menil za mladega kardinala, ampak mu je odvzel dosedanja obilna opravila. Lotar je zapustil Rim in je bival največ v Ananiji. V tem času zaničevanja je spisal v samoti knjigo: „o malovrednosti človeškega življenja; ali: o zaničevanji sveta." Njegovo visokodušno srce je bilo globoko zadeto; spoznal je tembolj nečimurnost vse posvetne slave. Da le malo označim njegove misli, naj navedem tii nekatere njegovih izrekov. Kakor je morje grenko in valovito, tako vlada grenkost in valovitost v časnem bitji. Nikjer ni miru in varnosti; nikjer niti pokoja, niti počitka, povsod strah in trepet, trud in bolečina. Žalost se' primeša smehu in toga se meša v cvet radosti." „Predemo pajčevine in zapravljamo čas s praznimi že- 1,'ami „Kje je kdo, ki bi tudi le jeden dan preživel v čistem ve-selji brez dolga navesti, brez vzburjenja jeze, brez gibanja strasti?" ' Kako natanko je spoznal slavohlepnost človeško in uvidel, da ona vodi mnogih dejanja, spoznavamo iz besed: „Drugi mislijo na vse, store vse, godi jim vse, da bi dosegli hvalo," slavo in vdanost pri ljudeh. Da se vzdignejo do visokih časti,' imajo hvalevredne besede v ustih; prosijo in obljubujejo, dajo in darujejo in iščejo po krivih potih častne stopinje, katere ne morejo doseči po ravnih; ali si jo prilaste s silo in pri tem računijo na pritrjenje prijateljev, varstvo sorodnikov. A visoka čast — kakošna teža! Če je slavohlepnik dosegel svoj vrhunec, ne pozna njegova prevzetnost meje, njegov napuh ne čuti brzde; meni, da je tem boljši, čim višji stoji; na svoje nekdanje prijatelje se ozira zaničljivo in včerajšnjih ne pozna več." L. 1197 je zbolel Celestin. Ko je čutil, da se mu bliža smrt, hotel se je odpovedati svoji časti, če bi volili kardinali J a-neza od svetega Pavla iz rodovine Kolone za papeža. A kardinali se niso hotli vdati; še na svoji smrtni postelji priporočal jim je onega moža; v prosencu 1. 1198 pa je umrl. Inocencij postane papež. Resni časi so bili, ko je umrl Celestin. Moč cerkvi neprijaznih Hohenstaufov se je bila zopet pomnožila pod krepkim Henrikom VI. Stiske iztočnih kristijanov so zahtevale krepkega, delavnega papeža. Kardinali so resno premišljali, kdo bi bil najsposobnejši; največ glasov sta dobila Janez SalernskiiuOk-tavijan; oba sta izrekla, da smatrata vrednejšega Lotarja; in res, glasovi so se združili in voljen je bil 371etni Lotar za papeža z imenom Inocencij a III. Jokaje se je branil težavne časti, a volilci se niso dali pregovoriti; vedeli so, koga so izvolili. Ljudstvo je z veseljem sprejelo voljenca. Ker je bil Lotar še dijakon, posvetili so ga dne 22. svečana v mašnika, drug dan v škofa; kardinal in škof Ostijski ga je posvetil papeža. Po končanih obredih je govoril Inocencij duhovščini in ljudstvu o namenu in vrednosti apostolske časti. Inocencij in Italija. Trdne vajeti in krepke roke, ki naj jo vodi, je potrebovala tedaj cerkvena vlada. Marsikaj je bilo popraviti, marsikaj prena- rediti. A kje je pričel Inocencij reformo? Kakor vsak moder reformator, pri sebi, v svojem obližji. Hotel je, da se prične pre-rojevanje na njegovem dvoru in od tod razširi po Italiji in po vsem sveti. Pravi vzor vsem škofom odpravil je ves nepotrebni lišp. Zlate in srebrne posode in orodja je zamenjal z lesenimi in steklenimi; žlahtne mladeniče, M so stregli na dvoru, je odpustil, oskrbljene s potrebnim denarjem; menihi so mu stregli, le po tri jedi so prihajale na njegovo mizo. Pri slovesnih prilikah seveda se je skazal v vsem papežu primernem blišču. Potem je tudi pro-gnal iz lateranske palače menjalce, ki so se bili naselili pri vratih. Najbolj je sovražil podkupljivost; z ostrimi kaznimi jo je prepovedal in sam je trikrat na teden poslušal pritožbe na mestu, kjer so vsi mogli do njega. Z denarjem, ki si ga je tako prihranil, je zidal državna poslopja in cerkve. Zdaj je pričel reformo najpoprej v Rimu, kjer so še vedno tlele prekucijske misli Arnolda iz Brešije; imeli so senat, obstoječ iz 56 udov; a tedaj je bil le jeden senator, strinjajoč v sebi vso moč, izvoljen, seveda od ljudstva. Inocencij je prisilil ljudstvo, da so odstopili to pravico njemu; on je postavljal za svoje in kardinalov osobno varstvo senatorja le za jedno leto. Tudi cesarskega prefekta je pripravil do tega, da mu je prisegel kot gospodu rimskega mesta, in s prisego zagotovil: „da ne bode zaupanih posestev ničesar prodajal, zastavljal ali za fevd dajal, da bode preiskaval pravice in dohodke rimske cerkve, jih naznanjal in spravljal, da bode dobro varoval izročene mu dane gradove, nikogar ne puščal va-nje brez papeževega dovoljenja, da bode odgovor dajal o svoji službi in po zapovedi se jej odpovedal." Tako si je Rim po vsem pridobil. Zdaj je obrnil Inocencij svojo skrb na cerkvena posestva po Italiji, katera je bil Henrik VI. v državne nemške fevde razdelil. Ker so bili Nemci malo priljubljeni zaradi stiskanja, so bili vsi prebivalci veseli, ko je papež razposlal svoje kardinale, da bi zahtevali pripoznanje gospodstva in so z veseljem vstali za papeža. V Ankonski marki in v Romani j i je gospodoval Mark-wald An\veilerski, zvit in hraber mož, nekdaj v veliki časti pri Friderik u I. in Henriku VI., tako, da ga je bil slednji imenoval izpolnovalcem svoje oporoke in oskrbnikom dežele v Siciliji. Dvema po papežu poslanima kardinaloma je odgovoril, da bode z deželo in posestvom papežu podložen; a iskal je le prilike, da bi se osvobodil vsake podložnosti in zato je pričel vojsko z mesti, katera so se bila podvrgla In o cen ci ju. Kardinala sta ga izobčila; skoro seje pričela vojska, v kateri je bil Mark\vald premagan in da-si je mnogo denarja ponujal, niso mu upali in moral je iti v Sicilijo. Vojvodstvo S p o 1 e t o in grofija A s i s i ter S o r a so bili v rokah Konrada Urslingena; tudi on je mnogo obljuboval papežu, da bi mu pustil posestva, a ker ni ničesar opravil, odpovedal se je vladi in odšel na Nemško. Papeža pa, ki je po teh zmagah potoval po deželi, so z veseljem sprejemali ljudje iu vriskali so mu, ki je bil oprostil deželo tujcev. Tudi oni, ki so bili na Matildinskih posestvih v Toska ni, so priznali papeževo oblast; le malo jih je ostalo zvestih vojevodi Filipu, poglavito v P iz i. Tako so bila cerkvena posestva v teku jednega leta zopet pridobljena: Ankona, Fermo, Osimo, Fano, Sinigalija, Jesi, Cesena, Spoleto, vse to je bilo oproščeno tuje oblasti. Inocencij je dal pozidati nekaj trdnih gradov; za Toskano je postavil posebnega oskrbnika; zagotovil si je dohodke, ki so spadali po pravici rimski cerkvi; skrbel je po očetovsko za pridobljene kraje, da sta v kratkem cvetela pravica in mir po vseh krajih. Tudi pozneje še je imel vedno dosta opravil v svojih deželah. Rimljani so bili nemirni, v več stranek razdeljeni, so često kovali zarotbe; a s svojo modrostjo in trdno voljo je krepko vladal Inocencij in zato tudi njegovi sovražniki nikdar niso pridobili kaj znatnega. Sicilija je bila že od Roberta Guiskarda papežev fevd; prvi papež, kateremu je Robert skazoval fevdalno zvestobo, je bil Leo IX. (1049—1054) in pozneje je bila potrjena pod Nikolajem II. (1058—1001). Ko bi bil Henrik VI. dalje živel, gotovo bi bil skušal razdreti to fevdalno zavezo. A vdova Kon-stancija, ki je uvidela, kako slaba je ženska moč v tako burnih časih, je pripoznavala fevdalno gospodstvo papeževo; vsako leto je bilo določeno 1000 zlatnikov za fevdalni tribut. Inocencij je spoznal skoro tudi, da so bile prevelike predpravice, katere je uživalo sicilijansko kraljestvo, kakor: pravica imenovati legata, nadškofe in škofe, sprejemati apelacije, sklicevati zbore; bile so le v pogubo cerkveni prostosti; zato jih je odpravil navzlic vsem ponudbam in obljubam kraljice. A kraljica je skoro zbolela in umrla; na smrtni postelji je imenovala Inocencij a jerobom Frideriku, tedaj staremu komaj pet let, kajti rojen je bil grudna 1. 1194; določila je tudi papežu za trud 30.000 zlatnikov. Res mnogo je imel opraviti Inocencij s Sicilijo, da je obdržal Frideriku kraljestvo, ker mnogo jih je bilo, ki so mu stregli po vladi. Med temi sta bila glavarja že omenjeni Markova ld in Diepold. Markwald, prognan iz cerkvenih dežel, hotel si je ustanoviti novo posestvo v siciljskim kraljestvu in marsikdo ga je podpiral, tudi Walter, škof Trojanski, veliki kaucelar kraljestva. Proti oporoki kraljičini se je opiral Markov al d na oporoko H en ri ko v o, da pripada jerobstvo njemu, ne Inocenciju. Zato je moral papež zbrati vse svoje moči proti nevarnemu sovražniku; poklical je na boj vse viteze in ljudstvo, opominjajoč jih dovršene hudobije in grozovitosti, in je slovesno izobčil Markvvalda in njegove somišljence, ter poslal v Sicilij o trdnega in modrega kardinala Gregorija, naj stori kolikor moči, za mladega kralja; Mar k w al d je naposled pričel obljubovati in ponujati, a ni se mu posrečilo zaradi Inocencijeve značajnosti in modrosti. Papež je poslal svojega bratranca Jakoba z vojsko proti Markwaldu; pri Palermu se je vnel hud boj in Jakob je zmagal; Markwald je moral bežati; mnogo njegovih tovarišev je bilo ujetih. A zvijačni kancelar Walter je znal napraviti, da je moral Jakob oditi in tudi papežev legat; ali Markwald je bil sprejet med kraljeve svetovalce. Prijateljstvo to ni trajalo dolgo, jela sta se pisano gledati, in kancelar je izgubil s svojo hudobnostjo vso veljavo, in sicer se je tudi Inocencij oglasil proti njemu; tako je bil zopet Markwald na vrhuncu slave; a Walter se je združil z Diepoldom. Toda Mark\valdove slave bilo je skoro konec, zbolel je in umrl 1. 1202. Zdaj se je spravil W al ter s papežem in vrnil se v Sicilijo; 1. 1205 pa tudi Diepold; tako so bili najhujši sovražniki Friderikovi in njegovega jeroba izgubili vso moč. L. 120S je dosegel Friderik svoje štirinajsto leto in tako postal polnoleten; papeževo jerobstvo je prestalo. A Inocencij še vedno ni zapustil svojega varovanca, pomagal mu je s svetom in dejanjem. Svoje jerobstvo je odložil z zaroko mladega kralja s Konstancijo, kraljičino Aragonsko. Da bi še bolj utrdil moč kraljevo, podal se je dne 15. maja 1. 1208 iz Rima sam vsiciljsko kraljestvo in v San Germanu je predsedoval sklicanemu zboru siciljskih veljakov. S prisego so mu obljubili, da bodo vse sprejeli in držali, kar bode on napravil v podporo kraljevo, v zago-tovljenje miru in v varstvo kraljestva. — Tako je spolnoval blagi papež svoje dolžnosti jerobske. Nikjer ni gledal na svoj dobiček, niti ni gledal na to, da bi pridobil rimski cerkvi še kaj dežele, kar bi bil v tedanjih časih z lahka storil; skazal se je pravega varuha sirote in tudi tako kazal svojo visoko službo. Kako je Friderik to blagodušno ravnanje povračeval njegovim naslednikom in rimskemu stolu, ve vsak, kdor le malo pozna zgodovino Friderika II. Inocencij in bula „Solitae". Bizantinsko Cesarstvo se je počasi, a gotovo bližalo poginu. Utikanje cesarjev v cerkvene zadeve, njih samovoljno gospodarstvo v duhovnih rečeh, kateremu je duhovščina malovredno klanjala svoj hrbet, bilo je ločilo iztočno, nekdaj toliko cvetočo cerkev od zapadne, jej je pa tudi zavezalo vse žile zdravega napredka in tako cerkev in ž njo državo od dne do dne bolj slabilo. Papeži in sploh ves zapad so se s hrepenenjem ozirali na iztočne kraje, spominjajoči se slavnih očetov, katere je rodil, krvi, ki je bila prelita za vero, in storili so, kar so mogli, da bi pospešili zjedinjenje. Posebno zdaj jim je bilo do tega, da bi se sprijaznili z iztočnimi cesarji, ko je duh križarskih vojsk polnil ves zapad. Bizan- t in i se niso mnogo menili za te vojske, niso križarjev podpirali, ampak so jim stavili še marsikake zapreke. Za Inocen-cijevih prvih vladarskih let je bil cesar Aleksij III. zvijačen, prevzeten človek; njemu je pisal Inocencij pismo skoro v začetku svoje vlade, v katerem ga je izpodbujal na pomoč križarskim vojskam. A cesar ni bil posebno zadovoljen s tem opominjanjem; pisal je Inocenciju pismo, v katerem je izrazil svoje začudenje o Inocencijevem pismu in skušal dokazati prednost in višjo oblast cesarsko nad duhovsko, osobito iz sv. pisma, sklicevaje se na besede sv. Petra v 2. poglavji I. listu, in na nekatera mesta starega zakona. Inocencij najprej pripoveduje, da je izvedel, da je cesar res prejel pismo in ga prebral, potem nadaljuje: „Čudila se je vaša cesarska visokost, da smo poskušali kregati te v svojem pismu. Temu tvojemu začudenju je dalo ne vzrok, ampak povod, kar si bral, da je sv. Peter, apostolov prvak, tako-le pisal: „ „Bo-dite podložni vsaki človeški stvari zaradi Boga, bodi-si kralju, kakor najvišjemu, bodi-si vodjem, kakor po njem poslanim v maščevanje nad hudodelniki in v hvalo dobrih." " Te besede sv. Petra je zlorabil Aleksij; on je namreč sklepal iz tega, ker pravi apostol „podložni bodite", da morajo biti podložni duhovni, iz tega, da pravi „kralju kakor najvišjemu", da ima kralj prednost pred duhovnom in nazadnje iz besed „v maščevanje nad hudodelniki in hvalo dobrih", da ima kralj višjo oblast meča tudi nad duhovstvom; a vse to ometa mu Inocencij s tem, da tako-le nadaljuje: „ „A ko bi bil pazil na osobo govornika in onih, katerim je govoril in na pomen govorjenja natančneje, ne bi bil tako izrazil misli pišočega. Pisal je namreč apostol svojim podložnikom in jih klical k zaslugi ponižnosti: kajti, ako je s tem, da je rekel „ „bodite podložni" " hotel naložiti duhovnom jarem podložnosti in onim dati veljavo prednosti, katere je opominjal jim podložnim biti, sklepalo bi se iz tega tudi, da je vsak suženj prejel gospodstvo nad duhovnim, ker je rečeno: „„vsaki človeški stvari."" Akarnasleduje: „„kralju kakor višjemu"", ne tajimo, da je najvišji kralj v svetnih rečeh nad tistimi samo, ki od njega prejemajo svetne reči; a škof je višji v duhovnih, ki so toliko vrednejši nad svetnimi, kolikor se ceni duša višje nad truplo; da-si ni rečeno samo: „„bodite podložni" " ampak je priclejano: „„zavoljo Boga""; in ni čisto podpisano : „najvišjemu kralju" ampak: „ „kralju kakor najvišjemu" ". v Četrta križarska vojska. Nazori in Čuvstva, ki so vladali srednji vek, so bili verski, zato je bilo versko tudi navdušenje, katero je gnalo zapad v iztočne kraje. Kako bi bilo tudi čudno, če veliko spoštovanje navdaje človeštvo do onih krajev, kjer je živel, trpel in svoje odrešenje dovršil naš božji izveličar! Že v starem veku so ljudje radi in pobožno potovali v sveto deželo; ali kedar so si M o h a m e d a n i, posebno Selclžuki, prisvojili svete dežele, so nastale silne težave za potnike. Od iztoka so vedno prihajale tožbe o trpinčenju, katero prebivajo ondotni kristijani; ni čuda, da se je človeštvo razvnelo za sveto misel, one kraje iztrgati iz rok nevernikom; zato se je vsa moč tedanjih naravno krepkih in verskih časov združila v izvršitev te vzvišene misli. Papeži so se krepko poprijeli načrta, vzbujevali ljudstva na sveti boj, delili odpustke; že Gregor VII. hotel se je 1. 1074 sam postaviti na čelo vojski 50.000 mož, boj s simonijo in konkubinatom ga je zadržal in begun je moral umreti v Salernu. Njegov pomen za križarske vojske znači nam njegov slavni životopisec GfrOrer, ki piše: „Mislimo si, kako šume križarji jednajstega veka svojimi četami mimo groba Grego rijevega pri Salernu. Nikdar ni videl svet jednakega početja, pri katerem bi bile vladale tako čisti in nravni vzroki; nikdar vojske, kakor ta, ki je, da-si zbrana iz vseh kotov krščanstva, brez vseh zunanjih pomočkov, brez shramb, brez denarnice, brez bark, brez mostov, da, brez najpotrebnejšega, jediuega vodstva, hodila dve leti po puščavah, premagala izlam, vzela Jeruzalem in latinsko kraljestvo ustanovila v Aziji. To je včinil Gregor i j ev duh. Kakor je pod njegovim papeštvom zginilo krivoverstvo v nižjih krogih, tako je udihnil njegov izgled višjim redom vero, ki je prestavljala gore. Misel prve sirske vojske vzbudila se je v njegovi glavi. Da bi bil on doživel izvršitev ali jo vodil, čudovite reči bi se bile zgodile." A on je bil v grobu; prva vojska je bila sicer srečna, a razpori med knezi so skoro zmanjšali njih moč in jedna pridobitev za drugo se je zopet izgubljala. L. 1099 je bil vzet Jeruzalem, 1. 1144 že je padla Edesa; sicer so se podali na pot Ljudevit VII. francoski in Konrad III. nemški, a duh, ki je vladal, ni bil oni za reč božjo navdušeni, kakor v prvi vojski in ničesar niso opravili. L. 1187 je padel pod Saladinom Jeruzalem. Zopet so se podali trije knezi na iztok. Friderik nemški, Filip Avgust francoski in Rihard angleški; vendar zopet niso mnogo opravili. Ko je 1. 1198 zasedel stol sv. Petra Inocencij, je tudi on zbral vse svoje moči, da bi dvignil Evropo k novi križarski vojski. Po vsem zapadu je razposlal svoje poslance, delil posebne pravice škofom, določil, da bodo darovali on sam in kardinali tretjino svojih dohodkov, druga duhovščina desetino v ta namen. Da bi obrnil vseh misli na ta sveti boj, prepovedal je za 5 let vsak turnir. Res, vnelo se je počasi človeštvo za križarsko vojsko; največ sta storila s svojimi pridigami Fulko Francoz, in opat Martin Nemec. Fulko je bil poprej lehkomišljen dijak, je spoznal svoje pregrehe in je pričel pridigovati z velikim vspehom, tako, da ni nobena cerkev obsegla njegovih poslušalcev in da je bil često v nevarnosti življenja. Opat Martin je deloval bolj tiho, mirno, ponižno in je tudi potem ves čas vojske obdržal velik upliv. Fulko je umrl 1.1202. Največ je pridobila križarska vojska, ko sta se k nji oglasila dva najbolj slavna viteza, 221etui grof Tki- baud iz Champague iii 27 1. grof Ljudevit iz Blois in Chartresa, oba bližnja sorodovinca kraljeva. Skoro se je oglasilo mnogo baronov in drugih žlahtnikov, n. pr. Simon M o n t f o r t s k i, grof Bal duinFlandrijski, G o t fr i d Vil e ha r d o u in s ki i. d. L. 1200 so bila posvetovanja v Soisonsu in sklenili so vožnjo po morji. Za vožnjo so hoteli najeti Benečane in zato so poslali nekatere plemenitaže v Benetke, ki so takrat ravno dobro pričele svojo najlepšo dobo. Dože je bil v Benetkah tedaj Henrik Dandolo, star 84 let, a poln mladostnega ognja in maščevalnega duha zoper Bi-zantine, ki so ga bili poslanca oslepili. Za 85.000 kolonjskih mark srebra so se pogodili v treh odlokih, zadnji v aprilu 1.1202; poleg tega je hotla mlada republika sama oborožiti 45 bark s pogojem, da bi se delili dobitki med križarji in Benečani. Inocencij je zvezo potrdil z velikim veseljem. Inocencij je delal na vso moč za vojsko, a svaril je, naj ne napadajo nobenega krščanskega ljudstva, in če bi bilo to potrebno, naj vsaj ničesar ne store brez legatovega dovoljenja. V začetku spomladi 1. 1202 so jeli od vseh strani se zbirati v Benetkah. A ni bilo dosta denarja; še 34.000 mark morali bi bili dati. Zdaj stopi pokonci Dandolo ter kaže Benečanom, da bi bilo sramotno, ko bi pridobljeni denar pridržali, a da zopet niso dolžni, zastonj ga puščati križarjem; že dolgo časa je, kar jim je ogrski kralj odvzel Z ar o, naj jim dakle pomagajo križarji pridobiti to mesto, da si zaslužijo dolžni denar. Benečani so bili zadovoljni; ne tako vsi križarji, a naposled niso mogli drugače, zato so se vdali. Dandolo sam je prevzel poveljstvo. A predno so odrinili, prišlo je od papeža pismo, žugajoče z izobčenjem, ako bi križarji napadli kako krščansko deželo. Toda pismo je slabo pomagalo, le nekaj jih je ostalo, oisti, nesebični duh, ki je vodil prvo vojsko, ni se nikdar spet povrnil in posebno četrta vojska je bila v prid le Benečanom. Vladali so drugi sebični nameni; zato je pismo papeževo imelo tako malo utiša; križarji so se odpeljali in tudi v resnici vzeli Z a r o in postopali ostro s podvrženim mestom. 40.000 mož bilo je zbranih pred Z a r o. Aleksij, sin prestola prognanega Izaka Angela, je bežal k vojevodi Filipu Svabskemu. Ta ga je priporočil križarjem. Aleksij sam jim je obljubil, če mu pomagajo zoper Aleksij a III. do prestola, da jim pomaga pri vojski proti Jeruzalemu, da zjedini iztočno cerkev z zapadno, plača 200.000 mark in osobno jih spremlja proti Egiptu, odkoder so se bili namenili proti Palestini. Sicer so se mnogi ustavljali temu predlogu, sklicevaje se na papeževa pisma, a ničesar niso izdali. Sklenjeno je bilo prej vzeti Dr in o p olj. Papež izvedši to, jim je vnovič zažugal izobčenje, kakor jim je bil ukazal že prej, kralju ogrskemu vrniti vzete kraje; a pismo je prišlo, ko so bili že odšli. Dne 23. junija 1.1203 so bili križarji na azijskem obalu nasproti Drinopolju. Tii se je razprostiralo pred njimi jedno najkrasnejših mest s skoraj polovico milijona prebivalcev; tako veliko mesto in Letopis 1878. 1. 4 križarjev je bilo tako malo! A oni so bili hrabri, krepki, navdušeni, Aleksij III. pa se ni bil pripravil skoraj nič, bil je prevzeten zanašajoč se na trdnost zidovja in broj bojevalcev, a ko se je boj v resnici vnel, je bežal straliopetnež z 10 centi zlata in cesarskim lišpom. Ljudstvo pa je peljalo Izaka iz uječe in ga posadilo na prestol; ko so križarji to izvedeli, so poslali k njemu poslance, da bi potrdil zvezo med Aleksijem in križarji, kar je tudi storil. Veselje je bilo obče. Aleksij, sovladalec Izakov, je pisal I noče nciju in mu naznanil, zakaj so križarji to storili, ker jim je namreč obljubil, da hoče zjediniti obe cerkvi, katero obljubo je ponovil papežu. Tudi križarji so ga prosili, naj jih oprosti izobčenja, kateremu so bili zapadli s svojo nepokorščino. A ta čas se je v Drinopolju mnogo promenilo. Ljudstvo seje naveličalo cesarja, nagnjenega zapadnikom, staro sovraštvo do „Frankov" se jim je vnelo ; pripomogla je še nesreča, da so nekateri Franki provzročili silen ogenj, kije velik del mesta pokončal. Nekov sorodnik Aleksijev^ Aleksij ev Dukas Murzuphlos, se je v teli zmešnjavah zvijačno polastil prestola, je dal Aleksija v uječo vreči in potem zadaviti; stari Izak pa je umrl od žalosti. A zdaj je bilo tudi križarjem dovolj. Jeza in srd, katerega so dolgo zadržavali, sta izbruhnila, sklenili so maščevati zaveznika nad izdajalcem. Dne 9. aprila 1204 se je pričel boj in dne 12. so bili na obzidji mesta. Kakor ovce so klali Grke, velik del mesta je bil zopet požgan in navzlic vsemu trudu poveljnikov, so razsajali križarji hujše od Mohamedanov. Koliko škode za vednost in umeteljnost se je storilo, ne ve nihče; a Drinopolju so zapovedovali Franki! — Kaj je bilo storiti? Da bi bila pridobitev stalna, so sklenili razdeliti deželo iu voliti cesarja. Za cesarja so volili Balduina, grofa Flandrijskega, 321etnega, lepega, pobožnega moža. Deželo so razdelili tako, da je dobil Balduin Carigrad z okolico in Ni ko medij o v Aziji, potem nekaj otokov. Benečani so dobili tri osmine z Drinopoljem iu tretjino glavnega mesta; oni so sploh dobili najboljše in največ; odtod moč in slava benečanska v srednjem veku. Bonifacij Montferatski je dobil Makedonijo. Tako je padlo bizantinsko kraljestvo pred malo četo križarjev in na njegovo mesto nastopilo je latinsko, cesarstvo Ho-manija, ki je ostalo do 1. 12(31, ker jo imelo slab temelj, kajti La-tincev je bilo malo, Grkov zelo mnogo in silno sovražnih novi vladi. Kaj je dejal na vse to Inocencij? Da ni mogel kar molčati proti takemu grozovitnemu postopanju križarjev iu proti njih nepokorščini, je gotovo; pisal jim je, da niso imeli do Grške nikake pravice. „Od svoje obljube ste se obrnili lahko misij eno; bojevali ste se proti kristijanom, ne proti Saracenom; niste vzeli Jeruzalema, ampak Drinopolj in ste višje cenili od nebeških zakladov zemeljsko bogastvo." Potem jih še dobro okrega zaradi grozovitosti, katere so počenjali v dobljenem mestu, zaradi oskru-njenja svetih krajev in reči, katerih so se dolžne storili. A on je spoznal tudi, da more ta pridobitev biti na veliko korist krščau- stvu po božji previdnosti, „ki je morda liotla kaznovati to ljudstvo, ki se je ločilo od cerkve temi nikdar pomagalo sveti deželi," in svetuje križarjem, naj zdaj pridobljeno varujejo in branijo, pravično vladajo, cerkvena posestva vrnejo, se spokore za storjene krivice in poleg tega nikdar ne pozabijo prve obljube, sveto vojsko za Palestino. Potem je preklical izobčenje, izrazil željo, da se ločena cerkev drinopoljska zjedini z rimsko in oproste robstva še sestri jeruzalemska in al ek sand rij s k a. Patrijarh je postal Benečan Morosini. Tako se je končala četrta križarska vojska. Da ni bila srečna, da ni bil dosežen glavni namen, temu ni bil kriv papež, ki je storil gotovo vse mogoče, temu je kriva bila umazana sebičnost Benečanov in nekaterih križarjev. Inocencij pa nikdar ni zabil svojih namenov; veduo je budil kneze na pomoč sveti deželi; zadnji čas je stavil svoje upanje na pokrovitelja Friderika II; a Bog ga je poklical iz sveta in mu tako prihranil to najbridkejšo prevaro, katero bi mu bil učinil brezznačajni Holieustauf. Inocencij in Nemška. Najožja je bila zveza med cesarstvom in papeštvom, kakor smo že kazali; zato je zgodovina nemških cesarjev veduo natanko združena z zgodovino papežev. To se?pokaže tudi pri Inocenciju. Henrik VI. je bil krepek vladar, a imel je one ideje, katere je hotel izvršiti njegov oče, Friderik I. Barbarosa, ideje, ki zaznamujejo hišo Hohenstaufsko, stranko ghibelinsko. To je namreč misel vesoluega cesarstva, absolutnega, vsevladajo-čega. Tej ideji je stal nasproti republikanski duh zgornje-italijanskili mest, še bolj pa veljava apostolskega sedeža. Zato je bil že Friderik napel vse svoje moči, da bi si podvrgel oboje. Lombardijo si je podvrgel, al ob skali Petrovi so se razbila njegova orožja. Aleksander III. je bil njegov zmagalec. Henrik VI. je nadaljeval idejo očetovo, a ni imel istega visokega, vsaki zvijači in lažnjivosti sovražnega, ter globoko verskega duha, kateri je odlikoval pri vseh naopakah Barbaroso; a njegova zmagalka je bila smrt. L. 1197 je umrl, zapuščajoč komaj 31etnega Friderika v Siciliji. Dal ga je bil sicer že voliti za nemškega kralja, a kaj more opraviti tako slab otrok v tako razburjenih časih? — Sinov Friderik o vih sta živela Filip in Oton Bur-gundski, ki pa je zaradi svoje brezobzirnosti imel opraviti z domačim plemstvom. Filip, najmlajši in najblažji, rojen 1. 117G, je bil odločen za duhovski stan, a Henrik VI. ga je pripravil k izstopu in mu dal 1. 1195 vojvodstvo Tuscijo, zaradi česar ga je Celestina III. izobčil, ker je bilo cerkveno posestvo in 1. 1196 vojvodstvo Švabsko. L. 1197 ga je zaročil z bizantinsko Ireno, ker v svetni monarhiji Hohenstaufski mu je bil namenjen prostor namestnika carigradskega. Filip je skušal sicer ohraniti kraljestvo Frideriku, a nekateri knezov so se bali, dane bi po- stalo dedno, drugi za svoje prostosti, in njim na čelu bilje nadškof Adolf Kolonjski, nasprotnik Holienstaufom. L. 1198 je zbral kneze v Ande mahu in liotli so voliti najprej Bertolda Zahringenskega; a po svoji stranki je bil voljen Filip, posled dolzega obotavljanja. Ker Bertold ni hotel prevzeti kraljestva, so volili Filipovi nasprotniki Otona, druzega sina II e n r i k a Leva, jednega najhujših nasprotnikov II o h e n-staufom iz hiše Welfove. On je bil poseben ljubeč Riharda angleškega, zato ga je ta tudi posebno podpiral v tem slučaji. Tako je bila dvojna volitev. Oton je bil kronan v Ahenu od nadškofa kolonjskega, zatorej na pravem kraju in od pravega po-svečevalca; a Filip v Mogunciji od tujega škofa Taren-taiskega s pravo krono. Oton je imel več prijateljev v se-vero-zapadu, Filip na jugu. Prvi se je naslanjal na Angleško, drugi na Francosko. Skorose je vnel Ijut boj med izvoljencema. Začetkom se ni hotel Inocencij odločiti za noben del, ker je menil, da se reč že poravna sama po sebi. Prvi se je obrnil do papeža Otona in ga prosil, naj ga krona v cesarja. Zanj je pisal tudi Rihard in Adolf kolonjski. Filip pa še ni pisal papežu; zato papež ni precej Otonu odgovoril; slednjič pa je vendar naznanil nadškofu kolonjskemu, da po svoje pripomore O t o-novi časti in se nadeja od njega vdanosti do rimskega prestola. V istem času je pisal tudi knezonro potrebi jedinosti, kazal žalostne nasledke nesloge in obljubil svoje pripoznanje vrednejšemu. Osem dni po tem pismu je tudi Filip naznanil svojo izvolitev v Rim. Takrat se je vrnil Konrad, nadškof Mogunški, iz Azije. Na njegovo posredovanje je stavil svoje upanje Inocencij, a tudi on ni ničesar opravil. V odgovoru na kneze opomnil jih je papež, kaj govori proti Filipu in potrdil, da je veljavna volitev O to nova, da-situdiše se ni odločil za nobenega. Ob tem času je umrl Konrad Mogunški. Zdaj je menil Inocencij, da je prišel čas, odločiti se za jednega ali druzega, zato je poslal kardinala Guidona legata na Nemško, naj naznani, da apostolski stol pripozna Otona izvoljenega cesarja. Volitev Filipa je razglasil neveljavno, ker je bil slovesno izobčen od Celestina III.; poteui tudi, ker je iz rodovine Hohenstaufov, ki so se skazali vedno sovražni papeštvu in cerkvi. To pismo je sklenil z besedami: „Sicer ima naš legat zapoved, da na to deluje pri knezih, da si zjedinjeni volijo pripravnega moža ali reč naiu pre-puste, da jo določimo. Če jim nobeden teh potov ne godi, smo dosta dolgo čakali, k slogi opominjali, po pismih in naznanilih svetovali, svojo misel izražali." Dalje je pisal tudi posameznim knezom, da delujejo za Otona, ravno tako francoskemu kralju. Oton je prisegel dne 8. junija 1. 120.1 pred papeževimi poslanci, da bode varoval in spoštovai cerkvena posestva, papežu pomagal pri brambi Sicilije, poslušal njegov svet v zadevah Lombardije in Tu-scije in pri miru s francoskim kraljem. Ta čas je Guido zbral kneze in očitno naznanil, da je Oton rimski kralj in zažugal iz- občenje vsem, ki bi se mu vstavljali. Filip sicer ni izgubil mnogo privržencev; a bridko se je pritožil proti papežu in dejal, da je vničena prostost Nemčije, ako se ne sme voliti kralj brez papeževega dovoljenja. Začetkom 1.1202 so prišli poslanci Filipu privrženih knezov v Rini. Inocencij jih je sprejel prav prijazno. Knezom je odgovoril v znameniti buli „Venerabilem", v kateri jim je odgovarjal, ker so se pritoževali proti legatu, rekoči, da je bil ali volilec ali sodnik v zadevah volitve; če je bil prvo, utikal se je v tuje reči, če drugo, zakaj ni povabil na zagovor obsojenih knezov? Pojasnil je tudi razmero med papežem in volitvijo nemškega kralja in pokazal, kakošen upliv sme in mora imeti papež do nje, ker to pismo pojasnuje tako dobro stališče, katero zavzima cesar proti papežu, naj nasledujejo tu v prevodu glavni oddelki in na to nekatere besede o njem. V začetku potrjuje Inocencij, da je prejel pisma knezov in spoznal njih pritožbe nad legatoin, da je bil ali volilec ali sodnik. Potem pravi: „Pripoznamo pa, kakor moramo, da imajo oni knezi, o katerih se ve, da jim pripada po pravu in stari navadi, pravico in oblast izvoliti kralja, kateri ima pozneje postati cesar, posebno, ker je bila njim dodeljena ta pravica in oblast od apostoljskega sedeža, ki je rimsko cesarstvo v osobi slavnega Ka-rola prenesla na Germane. A tudi knezi morajo spoznati in pri-poznavajo, kakor so oni pripoznali v naši navzočnosti, da pripada pravica in moč, preiskovati osobo, izvoljeno za kralja, katera ima postati cesar, nam, ki ga pomazilimo, posvetimo in kronamo. Je namreč po pravilih in v obče tako, da njemu pripada preiskovanje osobe, kateremu pristuje položenje rok. Kajti, če bi knezi ne le v neslogi, ampak tudi složno volili kakega božjeropnika ali izobčenca, trinoga, brezumnika, krivoverca ali nevernika v kralja, ali bi morali mi pomaziliti, posvetiti in kronati tacega človeka? Gotovo ne! Odgovarjajoči dakle pritožbi knezov, rečemo, da naš legat, potrjujoč kralja in zavrgši vojevodo, ni bil niti volilec, ker ni niti volil, niti ukazal voliti koga, niti sodnik, ker ni hotel nobene volitve, kar se tiče dejanja volilcev, niti potrditi, niti ovreči. Izvrševal je samo dolžnost zaznamnjevalca, ker je zaznamoval za cesarstvo osobo vojevode nevredno in osobo kralja sposobno, a ne zaradi prizadev volilcev, ampak zaradi zaslug voljenih: akoravno se pripoveduje, da je bilo mnogo onih, kateri imajo po pravici in navadi oblast voliti kralja, ki ima postati cesar, za kralja in se zato razvidi iz tega, ker so privrženci vojevode brez navzočnosti in z zaničevanjem drugih njega volili, da so po krivici delali, ker nasprotuje volitvi več zaničevanje jednega, kakor nasprotovanje mnogih; zato so zaslužili izgubiti svojo predpravico, ker so zlorabili pripuščeno oblast. Po pravici se dakle mora zdeti, da so se drugi mogli posluževati svoje pravice, navzlic taki krivici. In ker ni prejel krone in maziljenja omenjeni vojevoda, niti kjer, niti od katerega bi bil moral, a omenjeni kralj oboje, kjer je moral, namreč v Ahenu in od katerega je moral, namreč, od našega častitega brata nadškofa kolonjskega, na vsak način ne spoznamo in ne imenujemo vojevode kraljem, ampak ostalega. — Da pa smemo, če se pri volitvi dele glasovi knezov, po opominu in čakanji razglasiti se jednim delom, posebno, ako se zahteva od nas maziljenje, posvečenje in kronanje, je jednako razvidno iz prava in izgleda. Zakaj, ako namreč knezi, opominjani in pričakovani, ali niso mogli ali niso hotli se zjediniti v združen sklep, ali bode sedež apostolski brez varuha in branitelja; in bode njih krivda njemu v kazen? Vedo pa knezi, da, ko sta bila Lotar in Konrad v neslogi izvoljena, je rimski papež Lotar j a kronal, in je skoro dosegel cesarstvo ter se je oni Konrad še le takrat ž njim spravil — Potem opominja kneze, naj puste Filipa in se poprimejo Otona, če nimajo kakega posebnega, veljavnega vzroka proti njem. Občno znani so zadržki, da se ne more izvoliti Filip, očito izobčenje, znana kriva prisega, razširjeno proganjanje njegovih prednikov in njegovo proti sveti cerkvi. Te obtožbe zdaj Inocencij dokaže natančnejše. Kar se tiče izobčenja, Filip še ni bil veljavno odvezan izobčenja pod Celestinom III., ker se je bil polastil cerkvenih posesti; nadalje je tudi propal isti kazni, ker se je še vedno pečal z Markwaldom, ako tudi je vedel,da so izobčeni od apostoljskega sedeža vsi, kateri se pečajo ž njim; da, še celo podpiral ga je, da bi Frideriku vzel še materino dedščino (Sicilijo), kakor mu je prej odvzel očetovo (Nemčijo). Po krivi prisegi si je pridržal kraljestvo, ker je bil zvestobo prisegel Frideriku, a jo prelomil, ne da bi kaj vprašal pri rimskem prestolu. Gotovo pa ne dvomijo knezi, da je iz rodu preganjalcev cerkve in papeštva, v dokaz nabroji papež nekatere svojih prednikov, ki so se pregrešili proti papežu. Naposled še pristavlja, kako se boji, da ne bi postalo cesarstvo dedno in bi tako knezi izgubili vso prostost volitve. Pismo sklepa z opominom, naj Bertold, kateremu je pisano, zapusti stranko Filipovo. Papež o tem pismu dakle priznava, da imajo knezi pravico, voliti kralja, a ne brez obzira na želje rimskega papeštva. Dvojna je volilna oblast knezov: germanska, da volijo kot zastopniki vsega plemstva nemškega kralja, in papeževa, da volijo rimskega cesarja Volilci kralja so neodvisni od papeža; a ta kralj je določen v prihodnjega cesarja; cesarstvo pa je stvaritev papeževa. On sploh ni bil dolžan ponoviti cesarstva; a on ga je ponovil v Ka-rolu velikemu, da bi ga odlikoval za velike zasluge in da bi cerkev dobila krepkega varuha. S tem, da je pomazilil Karola za cesarja, še ni bilo obljubljeno, da dedno ostane cesarstvo pri hiši Karolingov. Pozneje so dali papeži cesarstvo nemškemu kralju in pri njem je tudi ostalo. Po navadi dakle je nastalo že nekako pravo, katero so imeli nemški kralji, postati tudi cesarji. A papežu ni bilo nikake sile, da bi bil moral ravno nje pomaziliti v cesarje; al ker se sveti stol drži opravičenih navad, dokler nima tehtnih vzrokov, jih pustiti, je ostal tudi pri tej navadi, tako, da, kedar so knezi volili kralja, so volili poleg tega tudi cesarja in ravno zato so se morali ozirati na papeževe želje. Voliti so morali moža ki je bil sposoben za tako važno službo; moral je biti oborožen z darom previdnega razločevanja, odličen po zrelosti sklepov, vzvišen po velikodušnosti, izvrsten v krepostih; s pogledom obrnenim proti Bogu, v vsem svojem delovanji posnemajoč Najvišjega; imel se je svetiti po svitu zvestobe proti rimski cerkvi, žareti od čistosti posebne pobožnosti in čestiti jo z otroško gorečnostjo mater"; vse to je zahteval v svojem pismu grofu R u-dolfu Klemen V. 1. 1308. Kako visoka svojstva in kako težko se nahajajo zjedinjena v jednem človeku! Gotovo je imel papež pravico preiskovati, da-li ima voljenec te in jednake prednosti, da-li morda nima ravno nasprotnih. Ti nazori navdajali so Inocencij a, izrazil jih je v dekretali „Venerabilem", katera zatorej zaznamuje, zakaj ima papež pravico, odločiti se za Otona in zavreči Filipa, zaznamuje sploh pravico papežev do volitve cesarjev in razmero med cesarjem in papežem. Nadaljujmo dakle zgodovino! Papeževo pripoznauje vendar ni mnogo pomoglo Otonu, česar je bil največ kriv sam s svojo neprijaznostjo, visokostjo in trdoglavostjo, tako, da je počasi izgubil vse privržence; še celo njegov brat in Adolf kolonjski, kateri je storil največ zanj, sta ga zapustila. Adolf je kronal Filipa, bil je sicer izobčen in škofom imenovan mesto njega Bruno, a Filip je vzel mesto kolonjsko in 1. 1207 tam obhajal veliko noč. Filip se je še vedno pogajal z Rimom; papež se tudi več ni mogel mnogo ustavljati, ker so Filipa skoro vsi knezi pripoznali in je Oton sam tako malo storil za svojo reč; Filip se je bližal vrhuncu svoje slave, a tedaj ga zadene junija 1. 1208 morilna roka grofa Otona Witelsbaha, kije storil to iz privatnega maščevanja. A knezi, vtrujeni dolgih prepirov, zjedinili so svoje glasove in Otona v obče pripoznali. Oton se je obrnil takoj po Filipovi smrti do papeža in ga prosil, naj ga podpira pri knezih, kar je Inocencij tudi obljubil in storil; Otona pa je opominjal, naj bode prijazen in do-brotljiv; naj tudi ne hrani denarjev in obljub; naj opusti svojo zaspanost in kaže kraljestvu čast in visokost. V Frankfurtu je bil voljen Oton; Inocencij, to zvedši, mu je pisal med drugim: „Vidiš, ljubljeni sin, nama obema zaupana je vlada sveta; če sva jedina in složna v dobrem, potem velja o tem prorokova beseda: „,,Solnce in luna bosta prav; kar je krivo, bode ravno, kar je grčasto, bode ravno"", kajti če je Bog z nami, ne more biti nič proti nam." Osem dni pred veliko nočjo 1. 1209 je Oton dal napraviti pismo, v katerem je mnogo lepega obljubil cerkvi; obljubil jej je, da jej pusti vsa posestva in pomaga tudi vzeta pridobiti. V Wiirzburgu se je zaročil z Beatrico, hčerjo Filipovo, da bi tako še ožje združil svoje prejšnje nasprotnike s soboj, Hohenstaufe z Welfi. Julija 1. 1209 se je podal na pot v Rim z mnogobrojnim spremstvom nemških škofov in knezov; šel je po Tirolskem v Ver ono, Milan in Bolonijo; vsa mesta so ga sprejela slovesno. V Vi ter bu sta se prvič sešla Inocencij in cesar; dva dni sta bila skupaj; papež je želel cesarjevega zagotovljenja, da ne bode obsedene imel dežele, kjer so bili zdaj njegovi vojaki; Oton pa ni hotel ničesar obljubovati, rekoč, da bi to zatemnilo blišč krone; a papež tudi ni silil dalje, upajoč v hvaležnost Otonovo, ki se je imel njemu zahvaliti za cesarstvo. Dne 4. oktobra 1. 1209 je bil Oton kronan v rimskega cesarja; a s kronanjem je bilo končano tudi prijateljstvo med Otonom in Inocencijem. Oton ni zapustil cerkvenih dežel; polastil se je papeževih posestev in jih delil prijateljem; polastil se je tudi Matildinskih posestev, tako prelomil vse svoje prisege in pokazal grdo, nehvaležno srce. Naposled je še napadel Apulijo, fevd cerkveni, posestvo Friderikov o. L. 1210 veliki četrtek je izrekel papež slovesno izobčenje nad njim; Oton se začetkoma ni menil zato, a ko je izvedel vspeh izobčenja v Nemčiji, brzo se je vrnil tija. Oton na Nemškem že tako ni bil priljubljen; le In o čenči je v o stalno prijateljstvo mu je bilo pridobilo kraljestvo in pri-poznanje knezov; a zdaj, ko je bil izobčen, odpadli so jeden za drugim od njega. Inocencij je naznanil knezom, da je nepoboljšljivega Otona izobčil, jih je odvezal prisege in prepovedal vse občenje ž njim. Slednjič jim je pisal: „Seveda bi se nam moglo očitati, kako smo vse storili, da bi postal gospod kraljestva; a kako smo mogli pričakovati take hitre premembe! Če smo grešili po nevednosti, morali smo se prvi pokoriti. Božja milost bodi hvaljena, da je Oton pričel pri nas, da bi njegova hudobija prav očita postala in da bi se je moglo vse varovati. Boli nas; a do vas se obračamo, da poskrbite, ker imate še čas." Sigfrida mogunškega je imenoval svojim legatom; ta je tudi sklical kneze in slovesno izrekel izobčenje kralja; predlagal je, naj se voli Friderik sicilijanski. V prvem zboru v K a m b e r g u še ni ničesar opravil, a v drugem se je zjedinilo mnogo knezov, ki so odstavili cesarja in spominjajoči se prisege, storjene Frideriku, ko je bil še v zibeli, so odvedli poslance v Rim in k njemu, da bi mu naznanili volitev knezov. Sedemnajst let je bil Friderik tedaj star, krasen mladenič, vrlo izobražen. Inocencij je privolil v njegovo volitev in svetoval mu, naj gre na Nemško; ako tudi se je spominjal, da je Hohenstauf, vendar je upal v njegovo hvaležnost in dobra svojstva, katera je mladi kralj kazal tedaj, bila so mu porok, da bode dober, papeštvu vdan vladar. Otonu je bila tačas umrla mlada soproga in to je bilo povod, da so se tudi ostali knezi ločili od njega. Skoro potem je prišlo naznanilo, da je Friderik čez Alpe; Oton in njegovi dvorniki so se sicer šalili o „apulskem otroku", a navzlic vsem šalam so se od dne do dne množili Fri-derikovi in manjšali O t on o vi privrženci. Dne 9. grudna I. 1212 je bil Friderik kronan v Mogunciji. Dne 12. julija 1. 1213 je bil velik zbor kneževski v Egeru; Friderik je izrekel očitno in slovesno svojo hvalo Inocenciju, svojemu dobrotnika in pokrovitelju, po katerega trudu in skrbi je bil hranjen, varovan in povišan. Obljubil je tudi pokorščino in spoštovanje papežu in njegovim naslednikom, rimski cerkvi, da bode volitev pre-latov prosta in kanonična, sklicevanja na rimski prestol nezadr-žaoa, obljubil je pomoč, da se iztrebijo krivoverci, da se pridobi cerkveno posestvo, kar ga je v tujih rokah; toliko lepih obljub in kako slabo jih je izpolnoval? Zvest sin cerkve, postal je jeden njenih najhujših sovražnikov. A Inocencij te žalosti ni doživel. Oton je iskal pomoči pri Janezu angleškemu, a Friderik pri Filipu Avgustu francoskemu; tako je postal boj med kraljema, boj med Francijo in Anglijo. Ta boj je odločen bil 1. 1214 v bitvi pri Bouvinu in sicer za Francijo in Friderika, proti Angliji in Otonu. Oton je ostal v pokoju na svojih posestvih in umrl 1. 1218, žalosten izgled nehvaležnosti. Friderik pa je bil kronan 1. 1215 v Ahenu in se je drug dan potem zavezal križarski vojski, katero je potem tako dolgo odlašal, da je bil izobčen pod nasledniki Inocencijevimi. Inocencij in Francija. Na Francoskem je vladal od 1. 1180—1223, zatorej ves čas Inocencijevega papeštva, Filip Avgust, krepek, delaven, stanoviten kralj. Poln visocih namer je hotel postati jednak Ka-rolu velikemu; posebno se je trudil ponižati velikaše, povzdigniti mesta, pridobiti kraljevi vladi več moči in veljave in Franciji več posestva, kar se mu je tudi skoraj vse posrečilo. Francija je bila že od časov Ifarola in še prej papeštvu zaslomba in do Filipa IV. lepega je zaslužil kralj francoski po večini ime „najbolj krščanski". Zato je tudi s Filipom Avgustom prišel Inocencij mnogo v dotiko že zaradi križarskih vojsk, potem zaradi Nemčije, Albigenzov in Anglije. Nečesa smo že omenjali, nečesa omenjamo pozneje, tii le one dogodbe, ki se glavno tičejo francoskega kralja in njegove razmere do Inocencij a. Papež je varuh vsem zatirancem, posebno zatirancem po krivici in takim, da si ne morejo pomagati sami. To je pokazal že pri Frideriku, tudi pri Ingeburgi, ženi Filipa Avgusta. L. 1193 se je zaročil namreč kralj s sestro Kanuta VI. danj-skega, zaradi lepote znano Ing eb ur g o. Pričakoval je, da se bodo Danjci zvezali z njim v vojsko proti Angleški; a to se ni zgodilo, kar je strastnega Filipa Avgusta tako razkačilo, da svoje žene ni mogel videti. Zahteval je od škofov, vnaj ločijo zakon, kakor je dejal, zaradi prebližnjega sorodovinstva. Škofje, boječi se, so se vdali. Ing eb ur ga je z besedami: „Mala Francija! Mala Francija! Roma! Roma!" sklicavala se na papeža. Ni se hotela vrniti na Danjsko, zato jo je kralj zaprl v samostanBaurepaire. Celestin III. je razsodil, da je ločitev neveljavna iu ničevna. A kralj se ni zmenil za to, ampak se zaročil z Než o Meransko. Škofje so molčali. Zdaj je zasedel stol sv. Petra mož, ki ni dovolil šale s tako sveto rečjo, ki je spolnoval krepko brez obzira na osobe svoje dolžnosti. Najprej je pričel z lepo, in ko to ni nič izdalo, je žugal z interdiktoin, kateri je bil 1. 1200 res izrečen nad vso Francijo. Nek pisatelj onih časov tako popisuje inter-clikt: „Kako strašen, žalosten prizor je bil, videti v posamnih mestih! Cerkvena vrata zaprta, uhod va-nje kristjanom prepovedan, kakor psom, očitne molitve v koru končane, skrivnost telesa iu krvi gospodove ne praznovana, velike praznike ni vrelo skupaj ljudstvo, trupla mrtvih se niso pokopavala po krščanskih obredih, tako, da je njih smrad polnil vzduh iu njih pogled vdilioval strah vsem živečim!" Filip Avgust se je jezen penil, srečnega je imenoval Saladina, ki ne pozna papeža, a boječ se izobčenja in prisiljen po volji plemenitažev se je nazadnje vdal volji papeževi, je obiskal Ingeburgo in jej prisegel, dajo sprejme kraljico; legat papežev je proklical interdikt! — A komaj se je to zgodilo, že je dal Filip Ingeburgo zopet v samostan, že zopet so nove tožbe dohajale v Rim. I nočen cij je tolažil ubogo kraljico, ali ostro je prijel kralja; v So-isonsu je bila obravnava zaradi tožbe in že se je hotel odločiti legat za kraljico, kar kralj zasede konja iu vzame soboj Ingeburgo in tako obsodbo nemogočo stori. Veudar tudi zdaj Filip Avgust ni imel resnega sklepa; še v hujšo uječo je bila poslana Ingeburga. Res, mile so tožbe, katere je pošiljala v Rim; tako je pisala med drugim: „Še, še nosim svoje breme. Težko, a po dolgem času olajšano breme me še teži. O! da bi mi bilo olajšano po vas, namestniku Kristusovem! K vam, najsvetejši oča, se zatečem. O! da bi mogla okleniti se nog svojega usmiljenega Eli-zeja, jih močiti s solzami, sušiti svojimi lasmi in svojo žalost krep-keje kazati z dejanjem, kakor se more zgoditi z besedo. Iztrgajte me, pravični oča, da ne obležim! . . . Življenje mi je teža; ne vem, kaj bi storila; le na vas, sveti oča, obrnjene so moje oči, da ne poginem; ne telesno, ampak' duševno. ... O! tolažite me, oča tolažbe! Ne odtegnite tudi meni, sveti oča, tolažbe in pravice, katero dajete vsakemu, da bodete kedaj na dan sodbe vredno plačilo prejeli!" Da so take prošnje morale geniti srce tako rahloču-tečega, pravičnega Inocencija, ni čudo; zato je storil vse mogoče v njeno tolažbo, in poleg tega se vedno trudil, da bi kralja omehčal. L. 1201 je umrla Neža. Papež je imenoval njene otroke zakonske, a od svoje zahteve ni odstopil; kralj se je zvijal na vse načine; da, celo do tega jo je pripravil, da je sama dovolila v ločitev in hotla stopiti v samostan. A Inocencij se je trdno potezal za velikodušno trpinko. Kralj je vnovič zahteval ločitev zaradi sorodnosti, zaradi vraže in obljube, a Inocencij je prosil, naj ga pusti v miru s temi rečmi. Nazadnje se je vdal kralj in v veselje vsega ljudstva spravil se 1. 1213 z Ingeburgo. Dvajset let je trajal boj, a božja postava je zmagala slavno nad strastjo Ob času Karola priprostega 1. 893—923 je pridobil smeli Norman Rolo Normandijo, katero mu je prepustil kralj, in poleg tega kot fevd Bretanijo, s pogojem, da se po-kristijani, kar seje tudi zgodilo. Tako je post si Rolo vazal francoskega kralja in to so ostali vsi normanski vojevode. Ista razmera je ostala seveda, ko je Viljem 1.1066 pridobil Anglijo, samo da je bil vazal mogočnejši od gospodarja. Se mogočnejši je bil Henrik Plantagenet, ki je imel v Franciji že Anjou in Normandijo, potem je dobil Anglijo in po papežu Irsko. Tako se je jel kralj francoski bati svojega mogočnega podložnika in nastali so med njima razni prepiri. Posebno mnogokrat je imel priliko Filip Avgust vojskovati se z Janezom, s priimkom „brez dežele", najhudobnejšim med angleškimi Plantageneti. J a-nez je s svojo grozovitostjo vzbudil marsikako vstajo. Med drugimi vzdignil se je proti njemu tudi strijčnik Ar tur; a bil je nesrečen, ujet, in kralj, ki se ga je posebno bal, ga je baje umoril s svojo roko. Zaradi te hudobije ga je poklical Filip Avgust, svojega vazala, pred sodbo, naj se zagovarja proti temu sumu. Ker ga ni bilo, je pričel vojsko zoper njega. A Janez, kakor je bil prevzeten in grozovit v sreči, je bil plašen v nesreči, obrnil se je dalde do papeža in zatožil pred njegovim sodnim stolom Filipa Avgusta, da je prelomil prisežeui bojni mir in ga pred določenim časom napadel. Seveda, Inocenciju je bila vsa reč neprijetna, tem bolj, ker je imel s Francijo že tako opraviti zaradi Ingeburge, in potem je poznal tudi malopridnost Janezovo. A dolžnost ga je klicala; tu je bila tožba zaradi pregrehe, papež je bil sodnik, ni se mogel odtezati. Zato je najprej Janezu nekatere britke resnice povedal, potem prosil Filipa, naj okonča vojsko. A Filip mu je odgovoril: „Zaradi fevdov ni dolžan papežu odgovor dajati in kar se godi med kraljema, naj njega ne briga." Na to naznanilo je odgovoril papež z bulo ,,Novit". Dekretala „Novit" je tretje važno pismo Inocenijevo, od katerega naj se govori nekoliko obširnejše, če je v buli „Solitae" Inocencij proti grškemu cesarju zagovarjal visokost duhovstva nad svetno oblastjo, v buli „Venerabilem" opravičil papežev upliv na volitev nemškega cesarja, tu v buli „Novit" opravičuje svoje utikauje v zadevo, samo po sebi svetno. Prva je važna v obče za razmero med duhovno in svetno oblastjo, druga za razmero med cesarstvom in papeštvom, a ta kaže, katero oblast in kdaj ima papež tudi v svetnih rečeh. Začenja se bula „Novit" tako: „Ve oni, kateremu ni nič neznanega, ki je preiskovalec src in pozna skrivnosti, da dragega sina našega v Kristusu, F i lipa, kralja Frankov svitlega ljubimo iz čistega srca in dobre vesti in z nehlinjeno vero in delujemo vspešno k njegovi časti, napredku in rasti, iinejoči povekšanje kraljestva francoskega za povišanje apostoljskega sedeža, ker je to od Boga blagoslovljeno kraljestvo vedno ostalo v spoštovanji do njega in kakor mislimo, ne bode nikdar odstopilo od spoštovanja do njega . . . Naj ne misli kdo, da namerjamo oblast svitlega kralja Frankov razdirati al manjšati, ker on niti noče, niti ne sme zaprek staviti naši oblasti. A ker gospod pravi v evangeliju: „„Ako pa greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med seboj in med njim samim. Ako te posluša, si pridobil svojega brata. Ako te ne posluša, vzemi s seboj še jednega ali dva, da v ustih dveh ali treh svedokov stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej cerkvi. A če cerkve ne posluša, naj ti bode kakor nevernik in očitni grešnik,"" in je kralj angleški pripravljen, zadostno pokazati, da francoski kralj greši proti njemu in je on v posvarjenji delal po pravilu evangeljskem in naposled, ker ni ničesar opravil, povedal cerkvi: kako bi ne slušali božje zapovedi, da ne bi po njegovi obliki delali mi, ki smo poklicani k vladi vse cerkve po višji na-redbi, razven, ako bi on sam, bodi-si pred nami ali pred našim legatom, dovoljno skazal nasprotno. Ne namerjamo namreč soditi o fevdu, katerega soditev pripada njemu, če jej ni kaj pritrganega po občem pravu, po posebni predpravici ali nasprotni navadi: ampak določiti o grehu, katerega sodba pripada brez (lvombe nam, katero moremo in moramo rabiti proti vsakomur." V spodbudo navaja sem spadajoče besede cesarja Valentinijana in izgled Teodozija, a tudi izgled Karola velikega. Potem nadaljuje: „Ker se ne opiramo na človeško ustanovljenje, ampak na božje, ker naša oblast ni od ljudi, ampak od Boga, vsakdo, ki je zdrave pameti, ve, da je naša dolžnost, posvariti vsacega kristijana za kateri koli smrtni greh, in ako bi zaničeval svaritev, ga kaznovati." Da ima te pravice, dokazuje še iz sv. pisma starega in novega zakona; med drugim iz besed, katere je govoril Kristus sv. Petru: „Kar bodeš zavezal na zemlji, bode zavezano tudi v nebesih;" pravi, da narobe, kar je zavezano v nebesih, mora biti zavezano tudi na zemlji; a nobeden ne dvomi, da je greh zavezan v nebesih, zato ga mora cerkev zavezati tudi na zemlji. Dalje piše: „A morda se bode reklo, da se mora drugače delati s kralji, drugače z drugimi. Vendar vemo, da je pisano v svetem pismu: „„Tako bodeš sodil velikega, kakor malega in ne bode pri tebi obzira na osebe"" ... A če tudi bi tako mogli delati pri vsakem velikem grehu, da bi poklicali grešnika od greha k čednosti, od zmote k resnici, posebno, kadar se greši proti miru, ki je vez ljubezni: kako bi ne mogli razsojevati o svetosti prisege, ker ni dvomiti, da pripada sodbi cerkveni, da se popravijo prelomljene zveze miru, potem ko so bili med kraljema samima ponovljene zveze miru in na obojni strani z lastno prisego potrjene, ki pa niso bile držane do določenega časa?" Pismo sklepa z naznanilom, da je pooblastil legata, naj postopa po zapovedi papeževi, če kralj noče ponoviti bojnega miru ali vsaj dovoliti, da legat preiskuje opravičenost tožbe. Inocencij je dosegel s svojim pismom, kar je želel. Filip je dovolil, da se preiskuje reč pred papeževim legatom v zboru škofov v Meauxu, a francoski škofje so se sklicevali v Rim in tija poslali svoje poslance, ker angleški kralj, videč, da izgubi, ni botel poslati poslancev, je izgubil pravdo in vsled nje večino posestev na Francoskem. Filip Avgust je poznal zdaj eneržijo in ostrost papeževo zato se mu ni nikdar več vstavljal. Umrl je 1. 1223. Inocencij in Albigenzi. Maniheizem, proti kateremu se je bojeval že sv. Avguštin in še starejši očetje, ni bil nikdar popolnem izginil, ampak je na skrivaj se plazil med ljudstvom in pokazal se je v 9. veku v Aziji v imenu Pavlicijanov, pozneje v Bulgariji v imenu Bogomil o v; a najmočnejše v 12. veku na Francoskem in v Italiji v imenu Albigenzov. To ime so dobili od mesta Albi na južnem Francoskem. Albigenzi je skupno ime in pomenja vse krivovernike v tamošnjih krajih iii onem času; a poglavitno sti bile dve sekti, Katar o v' in Waldenzev, katerih prvi so bolj nasprotovali cerkvenemu uku, drugi cerkvenemu življenju. Na vprašanje: „Od kje hudo?" odgovarjali so Katar i s trditvijo od dveh nasprotnih, večnih principov, dobrega in slabega. Stvaritev dobrega so angeli in duhovi, slabega svet in sploh materija. Zato so imeli materijo za absolutno hudo in njih morala je bila: odtr-ganje duše od materije, od tod mnogo posta, zdržek vsega mesnega. Cerkev je popačen uk Kristusov; zakramente so zavrgli. A Waldenzi, tako zvaui po svojem mojstru Petru Waldu, so učili, da je bogastvo in sploh imetek od hudiča; vsa duhovščina je bila popačena, papež glava vseh zmot. Pridigovali so vsi, tudi ženske; sveto pismo so zlorabili v svoje namene. Uki, katere so razširjale te sekte, niso bili zatorej globoki, niso imeli vednostne podpore; a razlagamo si lahko njih nastanek in vzrok naglega razširjanja nekaj iz res velike popačenosti duhovščine v onih krajih, nekaj iz zvitosti lcrivovercev, nekaj iz uka samega. Duhovščina ni bila dosta vredna, a temu so krivi bili posebno vitezi, ki so zaničevali duhovstvo in svoje hlapce ponujali škofu, naj jih posveti v duhovne. Duhovščina se je vdajala lehkemu življenju iii vživanju in ljudstvo, ki ima za vzore posebno tanek čut, je skoro opazilo razloček med ukom in ravnanjem. A krivo-verci so znali tudi razširjati svoj uk. Povsod so imeli svoje pomočnike in vse načine so porabili, da bi svoj strup razširjali v srca nedolžnih in priprostih ljudeh. V Lombardiji so imeli več šol in več poslušalcev, kakor duhovni. Raznašali so bukve, katere so vgajale njih zmotam; urivali so se v hiše imovitih in revnih. Dobro so znali skrivati volčjo postavo pod ovčjim runom. Tudi uk je vgajal ljudstvu. Učili so jednakost vseh ljudi in ta ideja je nahajala vedno gorkili častilcev; tudi uk ni bil tako oster, kakor bi kdo mislil na prvi hip. Delili so se namreč v popolne in nepopolne. Popoln je postal, kdor je prejel „consolamentum"; ta je izbrisal vse grehe, in ker tega zakramenta obično niso delili drugače, nego v nevarni bolezni, je lehko zdravi grešil, kakor je hotel, da je le potem prejel „consolamentum" na smrtni postelji. Tako dakle se je po zvijači in sili razširil ta hudobni uk ob času I n o-cencijevem prav močno. Inocencij a so dolžili, da je kriv smrti mnogih Albigen-zov, da je ukazal ostro postopati ž njimi in da se je tako skazal v visoki meri netolerantnega. Da, res je navduševal kneze v boj proti njim, da, celo one predpravice jim je dajal, kakor križarjem; a ne z krviželjnosti, ampak v izveličanje duš, da se je vgonobila zmota. Al predno je pričel z ostrimi pomočki, je poskusil vse dobro in skušal jih s podučevanjem in potrpežljivostjo pripeljati na pravi pot. Prvi pripomoček mu je bilo odstranjenje onih tožnih razvad, katere so bile dale povod in zagovor krivovercem; zato je skušal povzdigniti krščansko življenje med duhovni. Pisal jim je: „Čepostane pastir najemnik, kateri ne misli na čedo, ampak nase, vprašuje le po volni in mleku ovac, se ne vstavlja napadajočim volkovom in se ne vzdiguje kakor stena nasproti sovražnikom, če v nevarnosti beži, potem on sam podpira pogin", opominjal jih je, biti paznim in delati na vse moči proti hereziji. — Drugi pripomoček mu je bilo neumorno oznanovanje pravega uka in za-metanjc krive vere. „Zveza krivovercev se mora ločiti po zvestem podučevariji; kajti gospod noče smrti grešnikove, ampak njegovo spreobrnjenje in življenje." — Ker so krivoverci zlorabili sveto pismo, v čemer je bil Waldus res Lutrov predhodnik, kakor v zaničevanji in sovraštvu proti cerkvi in papežu in je s tem zaslužil lepšati Lutrov spominek v Vormaciji, zato se je hotel Inocencij ustaviti slabim nasledkomnepodučenega branja svetih bukev. Tu velja izrek, da je sveto pismo dvorezen meč; kdor mu ne ume vsebine, ga rani in ne brani. Dolžili so Inocencij a, da je prepovedal branje sv. pisma sploh, neresnico te trditve dokažejo naj njegove lastne besede: „Želje, poznati sveto pismo in se po njem podučevati, so hvalevredne; a ne skrivno se ima zadostovati tej želji, ne v prevzetnosti. Bog noče, da bi se njegova beseda oznanovala v skrivnih shodiščih, kakor pri krivovercih, ampak očitno v cerkvi; kdor dela dobro, ni se mu treba bati svitlobe; a vsakdo ne more razlagati skrivnosti svete vere; sveto pismo je tako globoko, da ga ne morejo razumeti ne samo priprosti in ne-učeni, ampak ga tudi ne znajo preiskati modraki in učenjaki." Če so koga dolžili krive vere, je hotel Inocencij, naj se reč natanko preišče in če se vrne na pravo pot, po pokori zopet sprejme; le pri trdovratnosti naj se rabijo ostrejši pripomočki. To v obče! Najprej seje trudil Inocencij, da iztrebi nevarne uke v svojih deželah. V Orvieto je poslal Petra Par encija, katerega so krivoverci zaradi nevgasljive gorečnosti umorili. On je trdo kaznoval hudodelnike, a ne toliko kot papež, ampak kakor vladar. Ker so Albanezi bili nevarni ne le cerkvi, ampak tudi državi, kar pripozna celo veri sovražni liistorik Sclilosser: „Da-siravno moramo na jedni strani obžalovati in hudovati se o tem, da se proganjajo ljudje zaradi svojih mnenj, vendar moramo, da nismo krivični, na drugi strani pripoznati, da je bilo zelo nevarno, pripustiti obstanek nemarnosti, ki je jednako nasprotovala uku krščanstva, umu in dobro urejeni policiji." In H ur ter pravi: „Dolžnost proti zdravemu stalu mu (I no cen ci ju) je višje, nego varovanje bolnega, načelo, katero se obrača v političnem vretji današnjega dne, v katerih imajo navadno popolno zagotovljenje proti vsaki kazni prekucijske prizadeve, katere imajo v sebi kal plenjenja in požiganja in vseh pregreh proti življenju, posestvu in časti drugih." In "VVeiss piše o tej reči: „Inoceucij je smatral v dolžnost, vzbujati proti Albigenzom kneze, klicati zoper nje svetni meč; saj je mogočnim zaupano od najvišjega varstvo dobrih, v maščevanje hudodelnikov; saj ostrost nikjer ni bolj primerna, nego proti onim, ki hočejo drugim vzeti, ne le časno bitje, ampak z vero vred tudi duhovno življenje." To je tista reč, zaradi katere novejši največ tožijo Inocencij a, kjer so nazori srednjega veka in sedanjosti najrazličnejši. Inocencij je delal popolnom v duhu svojega časa. Ne samo Francosko, tudi Nemško je pričelo vrjeti, da najhujši sovražniki niso ob Nilu in Jordanu, ampak v Pr o venci." Gotovo je zatorej Inocencij spolnoval le svojo dolžnost najvišjega varuha svetega uka in zvestega pastirja, če je odganjal volkove od hleva, če je branil vernike krive vere. V južni Franciji so bila posebno rodovita tla za razširjanje krive vere. Velikaši so blodno živeli in lahkomišljeno. Pesniki so se šalili z duhovni in svetimi rečmi; mestjanstvo je bilo precej razvito in je živelo razkošno. Tako so mogli Albigenzi dobiti vedno več prisežencev. Plemstvo jim je bilo skoraj vse vdano, umirajoči niso zapuščali imetka cerkvam, ampak kri-voverskim družbam. Inocencij je pisal škofom iu nadškofom južno-francoskim, da jim pošilja dva legata Guidona in Rainerja, ki jimbodeta pomagala v čiščenji cerkve. Obljubil jim je tudi poklicati na pomoč svetno oblast. L. 1203 sta bila cistercijenska meniha P e-ter Ivastelnauski iu Rudolf kot papeževa polnomočnika v Toulousu in sta našla res žalostno stanje ondotne cerkve. Ril jima je priposlau še opat Arnold, ki je s svojo ostrostjo mnogo mnogo zadolžil in postopal hujše, nego je bil namenjen papež sam. Legata sta hodila po deželi, a sta malo opravila. L. 120G sta prišla v Montpelier španski škof Diego iu z njim kanonik Dominik iz slavne rodovine Guzmanove; spoznala sta, da nasproti Wa ld o vi m naukom svetni blišč legatov ne bode ničesar premogel; zato sta jela pridigovati v največji ubožuosti po krajih, kjer je bilo največ krivovercev. Ko se je Diego vrnil clomu, kjer je skoro umrl, je ostal Dominik sam in je res spreobrnil nebrojno število krivovercev. Poseben podpiralec Albigenzov je bil grof Rajmund VI. Toulonski. Njega je izobčil Peter Kastelnauski in poročal v Rim o njegovi hudobnosti. Papež mu je pisal goreče svarilno pismo in pretil mu z najostrejšimi kaznimi. A Raj mu n d je bil nestalen človek, zdaj tak, zdaj zopet drugač. Kedar je bila nevarnost velika, se je vdal, a ko je zopet minila, se je vrnil v stare zmote; od tod izvira tudi, da ni našel poznejše pri legatih zaupanja in da so res zelo osorno ž njim ravnali. Ko so se na prigovarjanje Petrovo vzdignili nekateri knezi zoper Rajmund a, spravil se je s cerkvijo in bil oproščen izobčenja. L. 1209. je prosil za razgovor v St. Gilesu; al ko je bil Peter v njegovi oblasti, pretil mu je; legat ni hotel odjenjati in je šel iz mesta, a pri prehodu čez Rono je bil zavratno umorjen od podložnika Rajmundovega. >,Naj ti Bog odpusti, kakor ti jaz odpuščam", je rekel mučenik, ki je prej že često rekel: „Kristusova reč ne bode dosegla vspeha v teh krajih, dokler ne bode jeden njenih braniteljev življenja žrtvoval za njo; ko bi pač jaz prvi padel po njenih proganjalcih!" Zdaj je bil čas obravnav pri kraju. Albi-genzi so pokazali svojo trdovratnost, svojo grozovitost in hudobijo. Inocencij je pisal škofom, naj oblože vse one kraje z iu-terdiktom, a kralja in velikaše francoske je opominjal, naj zgrabijo meč in idejo v križarsko vojsko na Albigenze. Vojska se je pričela. Iz vseh krajev so vreli vitezi na pomoč cerkvi. Bili so tudi srečni, podvrgli so si grofijo Beziersko in jej dali gospoda grofa Simona Montfo r tskega, krepkega, hrabrega, pobožnega, slavohlepnega in ostrega moža. Rajmund se je pogajal, prosil in obetal, da, celo sam je stopil v križarsko vojsko, al obnašal se je na različne načine, tako, da ni čudo, ker mu ni hotel nihče več vrjeti. Simon Montfortski je bil gospodar pridobljenih dežel; a skoro je jel roko stezati po Raj-mundovem posestvu, kar je z lahka storil pri nestalnosti grofovi. Vojska je bila dolga; končala se je v nesrečo Rajmund a in njegovega zaveznika P e t r a Aragonskega, ki ni bil Albigen-zoin nagnen, temuč proti grozovitostim, katere so izvršili križarji, pri Mure tu 1. 1213 meseca grudna. Peter je padel v boju, Rajmund je bežal na Angleško in Simon je bil gospodar grofije Toulouske. Grozovitosti, katere so se godile po križarjih, so bile res silne, a nič manjše Albigenzov, kjer so zmagali. Zato se ne mogo nikakor pripisovati Inocencij u. Legati niso delali v njegovem duhu. Sam ni poznal osobnega sovraštva; svojo dolžnost je spol-noval brezobzirno. Legati pa in drugi n. pr. A r n o 1 d, F u 1 k o nadškof T o u-louski in drugi so bili osobni sovražni Rajmundu in njegovim zaveznikom. Dolgotrajni boj in trdovratnost krivovercev so jih razvneli še tem bolj. Ni čudo, da se je zgodilo mnogo proti Inocencijevi volji in tako, da še on ni vedel. To kaže sprejem R a j-munda v Rimu, kaže papeževa dobrotljivost proti Rajmundo-vemu sinu, kateremu je preskrbel vse potrebno, da je mogel svojemu stanu primerno živeti. Sploh moremo reči, da vse, kar se Inocenciju očita v tej zadevi, je nastalo ali iz lažnjivih poročil, ali iz krivega stališča presojevalcev. Kakor sem že omenjal, je bilo res med duhovščino mnogo spridenosti. Krivo je je bilo osobito silno bogastvo cerkvenih veljakov. Zato je tudi v cerkvi nastopila reakcija zoper popačenost; nastala je prava reformacija v cerkvi in po cerkvi, kakor se to vedno godi ob času zmot in krivih ver. Poglavito pokazala se je reakcija v beraških redih sv. Dominika in sv. Frančiška Asiškega; zato naj tu na koncu Albigenških vojsk ob kratkem nekoliko povem o ustanovi teh redov. Sv. Dominika že poznamo, gorečega misijonarja med ubogimi krivoverci, nevstrašljivega oznanovalca prave vere. Ni moči popisati, koliko je storil za blaženost duš, kako je zaničeval vse posvetno in gorel le za božjo čast. Po boju pri M u r e t u je bil zopet v Toulousu; tu je ustanovil red, katerega je potrdil Inocencij provizorično 1.1215, a Honorij III. pozneje končno. Redniki Dominikovi naj bi se udali duhovnemu in delavnemu življenju; oznanujejo naj besedo božjo in delajo na polji vednosti. Iz dominikanskega reda imamo nekaj desetletij poznejše največjega školastika, Tomaža A k vinskega, angelja šole. L. 1182 je bil rojen Frančišek, prav za prav B e r n a r-done v Asisiju; on je ustanovnik druzega velikega reda za Inocencij a III. Njegova serafinska ljubezen je znana, po nji je dobil ime Sera finski. Glavna misel njegovega reda je absolutno uboštvo. Frančiškan naj nima ničesar. Uboštvo bodi mu najvišje, božja, kraljeva krepost; absolutno uboštvo, tako, da tudi samostan nima posestev. Od frančiškanov so prejeli absolutno uboštvo tudi dominikani, zato se ta redova in drugi iz njiju izhajajoči zovo beraški redovi. O teh redovih in njih usta-novnikih piše Weiss: „Oba (Frančišek in Dominik) sta ob jednem sklenila, red ustanoviti; oba sta dobila provizorično potr-jenje od Inocencij a III.; pravila obeh redov je potrdil Honorij III., oba sta bila svetnika razglašena od Gregorija IX. Dominik in Frančišek pa sta bila globoko različni naravi, da-si vneta od istega verskega ognja. Oni je imel bogato bogoslovsko omiko, ta ni nikdar obiskoval vseučilišča in je zajemal le iz svojega srca; oni je hotel poučevati in glavni namen mu je bil spreobrnjenje krivovercev, ta je hotel najprej predstavljati evangeljsko življenje, njegov red je posebno pozneje se trudil za spreobrnjenje paganov. A poljub, s katerimi je objel Dominik Frančiška, se je nadaljeval po lepih besedah Lacordaira na ustnih naslednikov po vseh redovih. V vseh delih zemlje so se zopet srečavali, svoje samostane na istih krajih zidali, pri istih vratih beračili, kri njih seje pomešala v proganjanju in jednaki slavi, svojo redovno obleko Letopis 1878. I. 5 so vrgli čez ramena kraljem in kraljicam, skušali se v napolnevanji nebes s svetniki. Njih kreposti, njih moč, njih slava, njih potrebe so prihajale povsod in vedno v dotiko in še dandanes praznujeta oba redova v bratski slogi praznik svojih ustanoviteljev." Inocencij in Anglija. L. 1199 je umrl angleški kralj Rihard, s priimkom „le-vovo srce." Njegov naslednik je bil malovredni, brezznačajni, grozoviti, skopi Janez „brez dežele", ki je že poprej skušal, pridobiti si kraljestvo. Kako je delal s svojim strijčnikom Arturjemin proti Filipu Avgustu, nam je že znano. Tudi z Inocencijem se je zaplel v boj; da ni zmagal on, se razume; vsaj še mogočnejši proti Inocencij u niso ničesar opravili. Prepir je nastal zaradi volitve primasa angleškega, nadškofa Kanterburyskega. L. 1205 je umrl primas Hubert. Volitveno pravico so imeli menihi samostana Kanter-buryskega, a kralji so se radi utikali va-njo, ker je bil sedež najimenitnejši v Angleški. Volitveni boj je bil boj med oblastjo kraljevo in prostostjo cerkveno. Zdaj so volili menihi, samo mlajši, podprijorja Reginalda, as pogojem, da ne pove nikomur o tem, dokler Di v Rimu potrjen. A Reginald v svoji nečimurnosti je bil komaj v Franciji, že je razglasil, kam gre. Menihi, to izvedši, so se prestrašili; starejši so bili jezni, ker so bili prezirani; škofje provincije so trdili, da imajo tudi oni pravico, uplivati na volitev; a kralj se je jeze penil. V tem strahu so preklicali menihi prvo volitev in volili od kralja priporočenega Graya, škofa Norvvichskega, zaupnika kraljevega. Al Inocencij, čuvšivso reč in dobro preiskavši jo, odločil je tako, da škofje nimajo pri volitvi pravice, da imajo volilno pravico menihi, a ni pripoznal niti Reginalda, ker ni bil voljen kanonično, niti Graya, ker takrat Reginaldova volitev še ni bila vničena; škofa naj volijo menihi, in ker je bila večina v Rimu, naj ga tam volijo. Priporočil pa jim je svojega prijatelja Štefana Langthona, prej kance-larja univerze pariške, kateri je bil tudi v resnici voljen. Strašno je zadela ta novica kralja. Pismo polno pretenja in očitanja je poslal papežu, ki mu je mirno a resno odgovoril ter ga svaril, naj se ne zapleta v težave, iz katerih se bode težko izmotal. A Janez si ni dal ničesar dopovedati. Skoraj leto dni je čakal Inocencij, a potem poslal h kralju tri škofe, ki so deželo dejali v interdikt in pozneje, ko še to ni koristilo, ga je izobčil. Skoro je Janez čutil, da ni več varen; v tem položaju se je obrnil, kažoč tako neizrečeno zaničljivost, k Miramolini, kralju afrikanskemu in mu ponujal prestop k izlamu, in tribut, če mu pomaga; a še celo Mohamedan se je obrnil od tolike nesramnosti z zaničevanjem. Še nekaj časa se je ustavljal, drl tačas Inde, a pomagalo mu ni, kajti Filipa francoskega so bili poklicali baroni v deželo in že je zbiral vojsko v Rouenu. Papež mu je bil določil v zadnji obrok dan 1. junija 1. 1213. Kralj, slišavši, da se papežev poslanec Eudolf približuje, ga je brž sprejel in v svoji plašlji-vosti in malosrčnosti je prisegel na evangelije, da dovoli nadškofu Langktonu in drugim velikašem, ki so bežali iz dežele, naj se vrnejo, obljubil jim je vrniti vse dohodke, in da bi se zagotovil papeževe pomoči, je dne 15. maja odložil svojo krono in oznanil, da podeli kraljestvo angleško z vsemi pravicami Bogu in papežu Inocenciju in rimski cerkvi v pokoro za svoje pregrehe, in obljubil je v znamenje podložnosti vsako leto 1000 mark. A Pan-dulf je izročil Angleško Janezu kot fevd in tako je postal angleški kralj vazal rimskemu stolu za angleško deželo. A Pandulf je hitel na Francosko, da bi odvrnil Filipa Avgusta od napada na Angleško; seveda se je Filip branil, a ker je grof Flanderski odpadel, je moral odjenjati. Janez je poklical škofe in plemenitnike domu. Štefan Lan g h t on ga je odvezal izobčenja. Janez se ni v resnici poboljšal; le v strahu pred hujšim je dal kraljestvo, katero je poprej ponujal Miramolinu, Inocenciju; zato je rekel pozneje: „Odkar sem se spravil z Bogom in podvrgel rimski cerkvi, se mi noče nič več posrečiti." Langhton ga je dobro poznal; ničesar mu ni več zaupal. Drugače Inocencij, ki je bil skoro spravljen, da je le videl kes in spreobrnjenje; hitra poklonitev Janezova se je zdelo papežu znamenje resničnega poboljšanja. Od tod izhaja tudi on prepir, ki je nastal med papežem in angleško duhovščino. Langhton je namreč stopil na stran prostosti in je hotel kralja s silo primorati, naj da deželi potrebne garancije za svobodo. Al Inocencij ni hotel pustiti, da bi se kako onečastila kraljeva čast. Vendar Inocencij ni ničesar opravil; škofje in baroni, dobro poznajoči grozovitost in nestal-nost kraljevo, so ga posilili 1.1215. potrditi tako imenovano „Magna charta", ki je podlaga angleški ustavi do današnjih časov. Inocencij jo je sicer spoznal neveljavno, a predno so bile vse lio-matije končane, je umrl. Da je bil Janez v zvezi z Otonom IV. od Francozov pobit pri Bouvinu 1. 1214, smo že omenjali. Janez je skoro za Inocencij em umrl; na njegovo smrt so zložili heksameter: „Sordida foedatur foedante Johanne geheuna." Inocencij in druge dežele. Tudi s Španjsko je prišel Inocencij v marsikako dotiko. Ze v začetku je imel opraviti s kraljem leonskim, ki je živel v neveljavni zvezi s svojo sorodnico Berengarijo. Z izobčenjem in interdiktom je opravil toliko, da se je Berengarija sama odpovedala in se podala k svojemu očetu, kralju kastiljskemu. Ravno tako je spoznal 1. 1208 neveljavno zaroko kraljiča portugalskega Alfonza in Urake kastiljske. —L. 1204 je prišel Peter II. aragonski v Rim in se je tam dal od Inocencij a kronati, ter mu je obljubil pokorščino in zvestobo. Ravno za Inocencijeve vlade spada tudi jedna najslavnejših zmag kristijanov nad Saraceni, ki so že od I. 711 imeli večji del Španije in kateri so ravno zdaj pod Al moli a d i bili najmogočnejši; Španija, kolikor je je bilo krščanske, je bila razdeljena mnogim knezom, kar je Mohamed a no m zelo polajšalo vojskovanje. A cerkev ni prezirala važnosti boja v Španiji; zato so tudi tu obilni križarji sodelovali k zmagi. Ravno pod Inocencij em je vnovič Afrika zbrala svoje moči, da bi si iz Španije vzela Evropo. Oboji, kristijani in neverniki, so se pripravljali neumorno za odločilni boj. Alfons VIII. kastiljski je poslal škofa segovskega k Inocenciju, da bi pomagal Španiji, kar je ta tucli storil, opominjajoč k slogi vladarja in ljudstva. Majnika 1. 1211 je prišel v Tarifo Mohamed, sin Jaku-bov, z brezštevilno vojno; a tudi kristijani so se bili zbrali v T o ledu, škofje, redovni vitezi Kalatravci, Alkantarci in sv. Jakoba iz Kompostelle, Portugizi in sploh iz vseh krajev, čez Pire-neje pa je prišlo na pomoč 2000 baronov, 10.000 vitezov, 50.000 pešcev iz Francoske in Burgunda; tudi iz Avstrije se je bližal Leopold slavni, a prišel je prepozno. S prošnjami in molitvami so se pripravljali vojaki. Dne 16. julija 1. 1211 se je pričel pri Na ves de Tolosa silen boj. V rudečem šatoru, obdan od pismoukov, je sedel na svojem ščitu Mohamed, v roki koran, pisan od kalifa O t mana. Vojsko je razdelil v pet trum; 175.000 prostovoljcev je bilo spredej, na desni Andaluzi, na levi Berberi, a v sredi glavna moč, Mavri in muri, obdani z močnimi železnimi verigami. Pri kristijanih pa je zapovedoval v središči kralj kastiljski, na desni mavriški, na levi aragonski. Do poludne ni bil odločen boj. Zdaj so jeli bežati Mavri in za njimi Berberi. Boj je bil odločen za kristijane, Mohamed je komaj ubežal; skoraj vsa vojska je bila izgubljena, do 200.000 je bilo mrtvecev. Zelo velik je bil plen. Šator Mohamedov, glavno zastavo in sulico so poslali papežu. Inocencij je imel zahvalni praznik in je opominjal kraljev k ponižnosti, ker Bog je zmagal, ne ljudje. Vse krščanstvo se je radovalo te zmage, ki je bila zmaga krščanstva nad nevero. Na Ogrskem se je vnel boj med Emerihom (1196—1205) in njegovim samopridnim bratom Andrejem, ki se je hotel polastiti kraljestva. Inocencij ja je skušal spraviti, a ni mogel opraviti ničesar. Papež je poslal potem nadškofa mogunškega in pozneje kardinala Gregorij a na Ogrsko, tako dolgo, da je bil prepir vendar le pomirjen. Johanicij ali Kalojoannes III., vladar Bulgarom, je prosil že Cele s ti na III. krone in kraljeve časti; to prošnjo je ponavljal pri Inocencij u. On in njegovi knezi, poprej v zvezi z grško cerkvijo, zjediuili so se z rimsko. Dne 8. novembra 1204 je kronal kardinal Le o, poslan od Inocencij a, v njegovem imenu Johanicij a v kralja Bulgarom. Ko so križarji vzeli Drin opelj, jim je kralj bulgarski ponudil prijateljstvo, a oni so je zavrgli v svojem napuhu in pričeli ž njim vojsko, v svojo nesrečo, kajti Joh a niči j je ujel cesarja Balduina, ter ga po groznem trpinčenji umoril. Za Inocencija zjedinila se je tudi Armenija z Rimom. Tedaj je vladal v Armeniji Le o. Pisal je papežu in mu naznanil svoje želje, povrniti se v naročje katoliške cerkve, česar je bil za božjo čast goreči Inocencij seveda zelo vesel. L. 1199 je bila zveza dovršena. Inocencij je bil tudi v gotovih razmerah s Poljsko, kjer je vojevoda Ladislav nadškofa Gnezenskega prognal in se polastil marsikaterih cerkvenih pravic, s Šved i j o, kjer ga je glavar neke stranke Suerer prosil potrjenja v kralja, kar pa ni dosegel, s Prusko, tedaj še po večini pagansko deželo, v kateri so se ravno dobro pričela spreobrnjenja, s Škotsko, kamor je kralju Viljemu poslal raznih daril; a ta mu je hotel skazati svojo vdanost do sv. cerkve, da je zapovedal, naj se ima že sobota po-poludne za praznik. Tako je bil Inocencij res v dotiki z vsemi tedaj znanimi krščanskimi deželami. Lateranski zbor in Inocencijeva smrt. L. 1213 je razpisal Inocencij občen cerkven zbor v Rimu. Že v tem pismu je naznanil namen zborov, namreč: oproščenje svete dežele in poboljšanje cerkve. L. 1215 v dan sv. Martina se je pričel ta zbor, ki se imenuje četrti lateranski; bil je jeden najsijajnejših, kakor vsa vlada Inocencijeva. Zbralo se je bilo 70 primatov, 412 škofov, 900 opatov; tudi mnogo knezov se je zbralo in kateri niso sami prišli, poslali so zastopnike. Inocencij je pričel zbor z nagovorom. Ta nagovor je kazal že v začetku, da je imel veliki papež gotovo slutnjo bližnje smrti. „Srčno sem si želel", je dejal, ,,jesti velikonočno jagnje z vami, predno umr-jem." Kakor prvi njegov govor, ko je postal papež, tako je bil tudi ta, jeden zadnjih njegovih slovesnih, jako znamenit. Dejal je: „Ker je Kristus moje življenje in umreti moj dobiček, ne branim se po božjih uravnavah piti kelih trpljenja, bodi mi podan v branitvi katoliške vere, ali v boju za sveto deželo, ali če se borim za prostost cerkveno; da-si voščim sebi, hoditi v telesu, dokler ni končano pričeto delo. A ne moja volja, ampak božja naj se zgodi! Zato vam pravim: srčno si želim z vami jesti velikonočno jagnje, predno trpim. Mnoge in razne so želje človekove; kdo bi jih naštel? Vendar se dade razvrstiti na dvoje: želje so namreč duhovne ali telesne. Duhovne so želje, ki žele, kar je večnega; telesne so želje, ki žele časno in posvetno. — A jaz kličem v pričo onega, ki je zvesta priča v nebesih, da sem iz duhovnih želj hrepenel, velikonočno jagnje z vami jesti. — Morda bi vprašali: Kakošno jagnje je, katero si želiš jesti z nami? Velikonočno jagnje pomenja hebrejsko, „prehod". Trojni prehod hre- penel sem praznovati z vami; telesnega, duhovnega, večnega. Telesnega: prehod od kraja do kraja v oproščenje tlačenega Jeruzalema; duhovnega: prehod od stanja do stanja, na poboljšanje v katoliški cerkvi; večnega: prehod od življenja k življenju v večno slavo." Potler govori o vsakem prehodu posebej. „Kliče nas Jeruzalem. Brez svita stoji grob gospodov, sicer poln slave, kjer so nekoč molili Jezusa Kristusa, jedinorojenega sinu božjega, časte zdaj Mohameda, sina pogube. — Kaj nam je zatorej storiti, ljubi bratje? Pripravljen sem, če se vam zdi dobro, za svojo osobo podvreči se vsakemu trudu, iti h kraljem, knezom in ljudstvom, da, tudi tija, če bi mogel. Budil bi jih z močnim glasom, da se dvignejo, bojevati boj gospodov, maščevati sramoto križauega. Karkoli naj tudi store drugi, mi, duhovni gospodovi morali bi se posebno truditi v tej zadevi in pomagati z življenjem in imovino sveti deželi." O duhovnem prehodu je govoril, naj se prične pri duhovščini, ,,kajti vsa popačenost ljudstva izvira poglavito od duhovščine. Če duhoven, maziljeni, greši, stori, da greši ljudstvo." O večnem prehodu pa pravi: „0 prehodu v večnost govori gospod: „„Srečni hlapci, katere najde gospod bedeče, kedar pride. Da, resnično vam povem, opasal se bode in rekel jim sesti k mizi, a mimogredoč jim bode stregel."" Tega prehoda se radujejo mu-čeniki z besedami psalmistovimi: „„Skoz ogenj in vodo smo šli in ti si nas poživil."" Posebno si voščim jesti velikonočno jagnje z vami v božjem kraljestvu; — to jagnje, da preidemo od dela k miru, od bolečine k veselju, od žalosti k slavi, od življenja k smrti, od tega, kar segnije, k onemu, ki ne more segniti, po našem gospodu Jezusu Kristusu, kateremu bodi čast od veka do veka." Obravnave zbora se tičejo vere, notranje uprave cerkvene, službe božje, nravstva, pravic cerkvenih osob, cerkvenih redov in tudi razmer judov proti kristijanom. Glavno so se zastavile uplivu državne oblasti one meje, katere izvirajo že iz pojma cerkve, kije od Kristusa ustanovljena in od vsake svetne oblasti neodvisna naprava. Posebe se je mnogo sklepalo o križarski vojski. Papež se je trudil z vso močjo, naj bi se zjedinile vse moči in porabili vsi pripomočki, da bi vendar vnovič zopet se zbrala resnična križarska vojska, ki bi osvobodila sveto deželo. Inocencij sam je obljubil v začetek denarja in barko za rimsko mesto; duhovščina naj daje tri leta dvajsetino dohodkov, kardinali desetino; samo redovi so bili prosti. Nadalje so bili poravnani prepiri zaradi carigradskega patri-jarha, ker sta se takrat dva poganjala za to stolico, ki sta bila oba navzočna pri cerkvenem zboru. Zbor je oba odstavil in Grva-zija, duhovna iz Turčije, imenoval patrijarhom. Potrjeni ste bili tudi pravili redov sv. D o m i n i k a in sv. F r a n-čiška. Zbor se je bavil tudi z marsikaterimi svetnimi zadevami, s katerimi je bila cerkev bolj ali manj v dotiki. Friderik II. je bil potrjen v nemškega kralja. O angleških baronih zaradi „Magna charta", zaradi tega, ker so poklicali francoskega kraljiča Ludo-vika v deželo, izrečeno izobčenje,je bilo potrjeno; ravno tako je bil izobčen kraljič sam. Največ je imel opravkov zbor z Albi-g e n z o m prijaznimi velikaši južne Francije, grofom iz T o u 1 o u s e, F o i x in L o m m i n g e s, ki so bili prišli k zboru, da bi dobili vzeta posestva. Papež jim je bil sicer nagnjen, ker je spoznal, da se jim je marsikje godila krivica, da se jim niso držale zveze; a tudi nekateri škofje so govorili za grofe. Al večina zbora se je bala, da bi ne škodilo veljavi cerkveni, ko bi se preklicavali poprejšnji sklepi in ko bi se albigenškiin veljakom vrnile dežele. Zato tudi stari Rajmund ni dobil posestva; vendar obljubilo so je mlajšemu, če se bode vrednega skazal. Inocencij je storil po mogočosti, tla se je reč rešila v slogi in da ni bilo razdora, ki bi bil škodoval važnejšim nameram cerkvenega zbora. V dan sv. Andreja je bil končan občni zbor. Inocencij se je podal drugo leto v Perugijo, da bi se trudil za slogo v Italiji in vzbujal za sv. deželo. Tu ga je napadla tridnevna mrzlica. Zapustila ga je sicer skoro, a po nevednosti zdravnikov se je povrnila skoro zopet hujša. Inocencij ni spoznal nevarnosti; a bolezen je postala smrtna in dne 16. julija I. 1216 je sklenil svoje življenje Inocencij III. V stolni cerkvi v Perugiji je bil pokopan. Grobni kamen je že davno zginil; tako mine vse slavno, zgine vse sijajno na zemlji! — Pogled na Inocencija in sklep. Po postavi je bil Inocencij srednje rasti, lepega obraza, slabotnega trupla. O njem piše jeden njegovih sovremenikov: „Inocencij je bil mož ostre bistroumnosti in zvestega spomina, dobro poučen v bogoslovstvu in v svetnih učenostih, mojster v govoru, če je govoril ljudstvu ali učenjakom, dobro vajen cerkvenega petja, srednje postave in lepega obraza, držal se je modre srede med zapravljivostjo in skopostjo. Vendar je bil zapravljiv v dajanji miloščine in v drugih rečeh zopet bolj varčen, kakor ni potreba zahtevala. Trdovratnikom in svojeglavcem je bil oster, mil ponižnikom. Bil je hraber in stanovit, visokodušen in poln pametnega premisleka, branitelj veri, bojevalec proti hereziji, oster kjer je šlo za pravo, mil, kjer je mogel odpuščati, potrpežljiv v nesreči, mil v sreči, lehko se je razjezil, a rad je tudi odpuščal. Bil je zelo delaven. Koliko je imel opraviti z duhovščino in knezi, nam kaže zgodovina njegovih del, koliko je imel opravka v Rimu z raznoterimi uradi in pismi, se lehko razume, ako se pomisli, da so ga o vsakateri važni reči vprašali za svet in da ni odposlal nobenega pisma, katerega bi ne bil prebral. Apelacije je sprejemal in odločeval po vsi pravici, zato je sam dejal o svojih raznoterih opravilih: „Množina vsakoršnih opravil nas teži. Skušati moramo predloge, kako naj se pomaga propasti verski; zatiranim pomagati k pravici; na razna vprašanja svete dajati; zdaj, bodi-si, da ponovimo mir med razdvojenci, bodi-si, da zadostujemo potrebam posamnih cerkva in dežel, pošiljati svoje legate — zdaj svoje misli obračati na to, kako bi pomogli sveti deželi." Vsak dan po maši se je podal v zbor kardinalov in drugih veljakov, sprejemal je prošnje in odgovarjal raznim zahtevam. Trikrat v tednu je imel očiten zbor in poslušal razne tožbe ter sam razsojal. Hitro je spoznal pravo, blišč besedi ga ni mogel prevariti, vedel je hitro, kje je pravica, kje ne. Vse bule in pisma je prebral, potem še le je dovolil, da se odpošljejo. Pri svojem izvrstnem spominu spominjal se je še tako malih okoliščin in se vedel po njih ravnati. Tudi vroče popoludne in poletne čase ni počival, ampak je pridno delal, kakor druge čase. Mnogokrat je tudi pri-digoval, kajti globoko prepričan je bil o veliki važnosti tega svetega opravila. Pri njegovih pridigah se odlikuje obširno znanje svetega pisma, trdna vera in globoko spoštovanje razodete resnice božje. Čudno je, da je pri tako obili delavnosti imel še čas, baviti se z znanstvenimi predmeti. Spisal je poleg neštevilnih pisem knjigo „poučenje knezov" in drugo, „pogovori z Bogom in grešnikom." Pravijo, da je bil izučen tudi v zdravilstvu. Vednost je vedno ljubil, spoštoval može, ki so se bavili ž njo, trudil se povzdigniti bogoslovsko vednost, ki je pod njegovim ščitom vrlo napredovala. Saj je komaj 50 let po njegovi smrti dosegla vrhunec svoje izolikc pod velikim Tomažem A k vinskim in Bo-naventuro. Vseučilišču pariškemu, kjer je sam se učil, kakor izprva omenjeno, je ostal vdan do konca življenja, kar pričajo raznotere naredbe in pisanja v prid tega učilišča. Zgodovino cerkve Kristusove je natanko poznal in v cerkvenem pravu je bil izurjen kakor malokdo. Zato so tudi toliko izvrstna njegova določila o razmerah cerkvenih. Njegova določila je zbral Peter Mora Be-neventski, ki je pozneje postal kardinal. Zopet pet let pozneje je dal to zbirko Inocencij sam precej pomnožiti. Jednajst let po njegovi smrti je zbral več jednacih določil Gregorij IX. in tako so med njegovimi dekretali tudi Inocencijeva pisma. Vendar Inocencij pri vsem tem obilem delu ni pozabil jednega potrebnega, večnega izveličanja svoje duše, o tem pričajo razne črte iz njegovega življenja. Kar ga je vodilo, ni bila lastna čast, ampak gorečnost za povišanje časti božje. Vse, kar je storil, je pripisoval Bogu. Globoka je bila njegova ponižnost, velika po-božnost. Vse nesreče, ki so cerkev zadele, ki so zadele srce skrbnega pastirja, je sprejel z vdanostjo v voljo božjo, spoznavajoč v njih večno previdnost, ki vse v dobro obrača onim, ki se je boje. Z veliko pobožnostjo je opravljal daritev svete maše, tako, da je bil ginjen vsakdo, kdor ga je videl pri takih prilikah. Koliko je storil za sveto cerkev, spoznali smo iz zgodovine. V vseh težavah jo je vodil s krepko roko, za vsako njeno pravico se je neumorno trudil, boril se stanovito proti notranjim in vna-njim sovražnikom. Globoko je čutil naopake, katere so se počasi urinile v cerkev, in skušal je iztrebiti jih s korenino. Zato se je toliko krepko vojskoval za prostost in neodvisnost cerkveno od svetne oblasti. Spoznal je, da je le v neodvisnosti mogoč razvitek in cvet cerkve. Zato je po mogočosti odstranil upliv kraljev na škofovske volitve, ker je bil ravno ta upliv mnogokrat kriv, da so bili malovredni pastirji v pogubo izročenim ovčicam. Če je bilo tako utikanje skazano, je spoznal volitev neveljavno. Tudi za to se je potezal, da niso vladarji jemali zapuščine višjega, duhovstva. Posebno je branil prostost duhovščine od svetne sodnije, kakor je pokazal že v buli „Solitae". Tako je cerkev obvaroval vseh nevarnosti od zunaj; a to mu še ni zadostovalo. Tudi znotraj je vedno popravljal, pravi, postavni reformator, v duhu Kristusovem. Vedno je opominjal duhovščino k svetemu življenju. Nobena stopinja, nikakova veljava ni grešnega duhovnika varovala ostrega svarjenja in če je bilo treba, tudi kazni. Bil je ljubezni poln oče, ki pa ne hrani ostrosti, kadar je potrebna. Kakov upliv je imel na kneze, je znano. Vsi so ga globoko spoštovali, se mu ponižno klanjali, ga praševali za svet, svoje pravde poravnovali pred njim, tresli se pred njegovim pretenjem. Opominjal jih je svojih dolžnosti; kakor oče vsem vernikom, jih je svaril, da so od Boga postavljeni, a tudi Bogu odgovorni. Koliko je tudi storil za tlačene podložnike! Vsak zatiranec je našel pri njem varstva. Kralji so poznali njegovo nepristranost; zato so se obračali k njemu. Če so se škofje pregrešili proti vladarjem, ni jih zagovarjal, ampak jih ostro kaznoval. Povsod je branil veljavo in tako utrjeval vse društveno in občno življenje. Velika je bila njegova dobrodejnost in nesamopridnost. On je pisal opatu Štefanu v Boloniji: „Onega kličemo za pričo, od katerega pride vsak dober dar, da se trudimo, opravila, katera prihajajo do apostoljskega sedeža, opravljati in reševati brez graje in pošteno, ker ne sovražimo ničesar bolj, kakor podkupljivost, hčer lakomnosti, korenino vsemu hudemu. Kako zelo se nam ona studi, more spričati množni broj onih, ki prihajajo v raznih opravkih k rimski cerkvi. Trudimo se z božjo pomočjo, očistiti jo te kuge ; kar srno zastonj dobili, hočemo dajati zastonj in ne pustiti na noben način, da bi bila pri cerkvenih rečeh kaka zveza ali obljuba." Revežem je storil neizrečeno mnogo dobrega. V draginji 1. 1202 je dajal vsak dan 8000 revežem kruha, preskrbljeval jih je z jedjo, obleko, stanovanjem. Njegov miloščinar moral jih je poiskavati in poizvedovati njih potrebe. Tudi za zidanje je storil Inocencij mnogo. Mnogo denarjev je porabil v olepšanje mesta, še več v zidanje bolnic in drugih naprav za ubožce in potrebnike. Cerkvam je dokaj lepega daroval; sploh, v takih rečeh njegova radodarnost ni poznala meje. Slabo in kratko smo obrisali življenje moža, kateri pogreša le še mučeniške krone, da ni največji papežev. Koliko sem moral izpustiti, da sem naštel le najvažnejše! Nadejein se, da sem po mogočosti zadostil svojemu namenu, pokazati na konkretnem izgledu nazore srednjega veka v razmeri med cerkvijo in državo, zavrniti brez polemike obrekovanja sovražnikov svete cerkve, kateri so se poglavitno trudili v blato pogaziti tega velikega papeža ravno zato, ker se tako blišči med drugimi višjimi pastirji, v malem tudi zavrniti naopačne predsodke o tedanjih časih sploh. Svoj spis sklepam naj v pregled življenja Inocencijevega z besedami, s katerimi ga okončava prof. W e i s s : „V Inocenciju je umrl jeden največjih papežev, vsaj tisti, katerega vlada je bila najsijajnejša. Navdušen veliki duhoven in mrzel jurist, mož zaničevanja in gospodovanja sveta, melanholična resnost in kipeča delavnost bili ste združeni v jedni natori. Kakor je tudi kratka bila ta vlada, kakor mlado to življenje, tako izvau-redne vspehe je dosegel. Ko je Inocencij zasedel papežev prestol, je bilo še pretreseno večno mesto po trudu Henrika VI., da bi ustanovil svetno monarhijo, katere podlaga naj bi bilo nemško cesarstvo. Ko je Inocencij III. umrl, se je bližala cerkev svetni monarhiji. V kratkem je bil osvobodil cerkveno državo, Neapel in Sicilija sta bila fevd rimskemu stolu, vsa Italija je pričakovala usode iz Rima. Prej so cesarji določevali o papeževih volitvah, zdaj je odločil papež, kdo bodi cesar, Filip ali Oton, invko je Welf Oton postal Ghibelin, Oton ali Friderik. Švedsko in Norveško, kakor Španija čutile so tok idej, izvirajočih iz Rima. Ponosni Filip Avgust francoski se je moral po opominu papežev klanjati postavi nravnosti, trinožki Janez angleški se je tresel pred poslanci papeževimi, je odložil svojo krono in razglasil Anglijo fevdom svetega stola. Kralj aragonski je prišel v Rim, položil svojo krono Inocenciju k nogam. V zmešnjave Ogrske so se glasile papeževe besede, polne politične zmernosti in modrosti. Kraljestvo Bulgarov je pristopilo katoliški cerkvi, iztočna cerkev se je zjedinila z zapadno. Le o veliki armenski je priznal 1.1199 s svojim ljudstvom rimsko cerkev mater vseh cerkva in poslal je Inocenciju daril. Na iztoku kakor na zapadu se je vnemal ogenj proti izlamu. V dan, ko je umrl Gregor VIL, so prišli Goti v Tole d o, in posledica vzbujevajoče delavnosti Inocencij e ve je bila velika zmaga kristijanov nad Mavri pri Naves de Tolosa, katera je odločila vprašanje, da li ima postati Španija krščanska ali mavriška, v dobro kristija-nom. Ce bi bil papež dlje živel, bili bi še drugači dobitki narejeni na iztoku in zapadu, ker je pregledal Inocencij z bistroumnostjo, kateri ni primere, vprašanja časa, gonilne moči, značaje, in kjer je on priganjal k delu, zgodilo se je z velikim vspehom. Nikdar niso notranji sovražniki cerkve smeleji napadali, a napad je bil odvrjen zmagovito. Dva nova reda, katerih jeden je rodil največje govornike in učenjake, drugi največ oziral se na demokratične kadence časa, kolikor so bile opravičene, obdržala sta spomin velikega papeža tudi v deželah, v katere poprej ni bil pri-nešen križ, simbol izveličanja." — atice slove n s k za leto 1878. II. snopič. ! t Nebeške komedije (Dime commedia) Dante Alighierija I. oddelek: Paklo, po originalu poslovenil Jovan Koseski. ICjf* Lanski „Letopis" je prinesel le 5 spevov Koseskega prevoda, zdaj ga priobčimo vsega. Slavni naš Koseski se je lotil sila težavnega prevoda Dantej eve pesmi, ki se zove „Divina commedia", katere I. del ima naslov „Paklo" (pekel), ki ga tu poslovenjenega pred seboj imamo. Izročil ga nam je velece-njeni pesnik z odločno željo, da tudi to delo njegovo v isti pisavi na svitlo pride, kakor so od veleeastne njegove ..Slovenije" leta 1844 počenši izšle vse njegovo poezije. Koseski hoče ostati Koseski. Daje Dantejevo klasično „Nebeško komedijo" razumeti zelo zelo teško, to pričajo nam komentari, s katerimi so mnogi nemški prevodi prišli na svet, ki razlagajo bralcem vsak Dantejev spev posebej. Tudi mi smo v lanskem ,,Letopisu" natisnenim 5 spevom dodali pojasnila hoje po paklu; vsem 34 pa dodati jih opustimo, ker bi nam vzela preveč prostora. Vredništvo. ■ Pervi spev. Obseg: Pervotniinu v gojzdu zmoten pevic. — Troje divjih zverin. — Virgil k potovanju vabi. Na sredi bil sira našiga življenja Prestrani v gojzd zašel mračivne boste, Na ravno pot je krila megle tenja. Kak bil je gojzd i tmine v njemu goste Načertati bi bilo pretežavno, Spomin že nanj ovre mi sodbe proste. Gorjup spomin! podoba smerti ravno, Zbog blažja pa ki tam je me dospelo, Bom videnja narisal točje glavno. Ne pomnim več, kak djanje je pričelo, Po dremu clo sim zmešan bil te dobe, Se mračiti mi krogoma je jelo. Ko prišel sim potem na berda robe, Kjer preneha omenjena dobrava, Ki terla mi je z grozo serca globe; Gledaje gor zapazim de mu glava Je svitla vsa blešobe iz planeta, Na vsakim ki je potu vodba prava. Pojenjati takrat mi strah obeta, Ki serce tak mi vil je noč prestano, De bila skor zavedba mi je vzeta. Ko kter otet iz vikt na zemljo znano Se plašno v tok ozre valov gromečih, Kjer mnogo groz mu bilo je nagnano; Tak duh je moj, plen čutov se vertečih, Stermel okrog, strani gledaje čudne, Iz kih še ni se vernul kter živečih. Po kratkimu počitku noge trudne Na novo vprem, je hodba bila taka, Globejši zmir stopala de so mudne. Nenadoma mi zver nasprot priskaka, Risena je, nog jadernih zverina, Ki brezasta ji krogoma je dlaka. Je bila všeč ji moja tak bližina, De skor mi je overla spešno hojo, Uništila namenbo želj in čina. Prižgal je dan bil ravno baklo svojo, In s tistim spel je zvezdami na vi.šo, Ki kazale so svetu krasno bojo, Ko stvarnik je snoval te čudne bliše; Sim upal zver ujeti s kožo šarno, Je zdelo se, de bližo mojo iše. Me veselil je svit i vreme parno, Pa zona to je nova koj zakrila, Zagledal sim, de lev me pazi žaruo. Do mene mu je želja vidno bila, Mi gladno je pretil z glavo visoko, Tak de o tem je zračje groza vila. Volkinja mi nasprot zija široko Požrešnosti i glada je prilika, Že družili več je ranila globoko. Ta vsih strahot in stiska mi je slika, Mi vgasnula je bila vsaka nada, Dospeti verh, mi upanje se vmika. Ko družba, ki koristi le bi rada, Ak dojde čas, ki zgubo ji nagoni. Obupa clo i v bilkice razpada; Tak mene vil je v pusti britki zoni O bližanju zverine strah, ki nudi, Poišem de zavetja v niže Ioni. In glej, navdol ko noga se mi trudi, Prispe mi sprot nenadoma oseba, Ki glas liripav je puhala iz grudi. O vidu tem primora me potreba, Zakličem de: Usmili se, te prosim, Ak človek si, al tenja le iz neba! On reče mi: obraz človeški nosim, So bili vsi Lombardi mantovani Prededje mi, nasledbe ja ne kosim. Sub Julio sim rojen bil, pagani Smo bili še, ja v Rimu sim prebival, Augustu smo pravednim bili vdani. Sim bil poet, ideje sim ulival Sloveči v spev od verliga Eneja, Ki blagor je v Italji zadni vžival. Kaj tebe pak po tem nemiru žeja? Zakaj ne greš na kom veseli mika, Ki vir je sle in prida plodna veja? Virgil si ti? navdušenja oblika! Bogat iztok modrosti na vse kraje! Izkriknem ja clo srama bivši slika. Ti si Virgil, ti pevstva cvet i slaje, Okrepi moj mi trud i djanje marno, Ki vodita skoz vednosti me gaje! Si moj razgled, vse tvoje ljubim žarno, Učil si ti cvetečo me pisavo, Nanesla ki mi Čast je milodarno. Poglej to zver, ki brani pot mi pravo, Me reši je, pomagaj mi, te molim, Viharni strah kali mi sodbo zdravo! Bo treba de ti drugo cesto volim, Mi reče on razumši trepetanje, Izvodim de te pušbam prida golim. Zverina ta, ki drami tvoje zvanje, Ne pripusti nikomur proste itbe, Ga zmir podi, pogin je zadno gnanje. Je zgol pohlep, ne kaže nikda sitbe, Po žretju bolj ko pred je žretja gladna, Je želna le nažokanja, nalitbe. Zverin je tma, s kini spojenja je radna, Še več jih bo; naposled hert jo zgrabši, Bo zmel jo v prah, in to bo muk ji zadna. Za vžitje ta zlata, dežel ne rabši, Modrosti, snag, ljubezni se nasiti, Med Feltrama de rod mu je ne zabši. Ta bodi spas Italji v žal zaviti, Za ktero Nis, Evrialos, Kamila, So dali se, in Turnus, pomoriti. Pognal bo zver, jo groza tak bo vila, Bežala de v peklenske bo globine, Pred našim kjer terpinčenjem je bila. Pa tebi v prid nej stanje to premine, & Daj, sledi mi, korakal boš po potih, Ki skriti so za žive praha sine. Donil bo krič obupa na vsih kotih, Boš gledal scer preteklih dob junake, Ki hujši smert žele si v zlih pomotih. In razun teh boš vidil tudi take, Začasnim ki so v žaru zadovoljni, Spasitve se nadjavši iz napake. Če v kraje pak, veselja ki so polni, Ti dojde mik, popelje tje te duša, Sloboden ki pristop ji je vesolni; Ondašni car ker meni ne pripuša, De stopal bi čez prag njegove hiše, Pravednimu zakonu bivši suša. Je scer povsot, pa stanje so mu više, Tam tron ima, tam grad njegov je glavni, O srečen tist, ki tje si cest poiše. Letopis 187d. II. Odgovorim: O, čuj me pesnik slavni ! Opiraj me, pri Bogu ne ti znanim, Uidem de zapredi se mešavni; Me vodi tje do kraja kamor kanim, Do svetili vrat se Petrovih dotikam, Pa v tminah prej z nesrečnim se soznanim. Se vpoti on, za njim se ja pomikam. Drugi spev. Obseg: Poklic modropevke, — Pesnik je v strahu, de bi moč mu ne omagala. Virgil ga tolaži. Se nagne dan, rujav kolor ogerne, Kar živo je, od trudniga se dela, Od brig in sil k počitku tihim verne. Le mene sta pohot in mik sogrela; Lotiti se nezmerniga zadevka, Ki zdaj ga vam bo Muza razodela. Ukrepi me, opiraj modropevka, Opomba ti mi jasno čista bodi, Mi vpali čut idej žarečih sevka! Pozor, poet! izustim, ki me vodi, Poprej ko pot nastopim strašno tako, Al kadra k tem je moja moč presodi! Si djal de je Enej korakal jako Te v kraje tmin živečiga telesa, De serčno je prespel overo vsako. Pa njemu ak nasprotnik zlega plesa Pomoč je dal, glede na plod plemena Njegoviga in rimskiga drevesa, Po vrednosti mu došla je ta cena; Izvoljen bil začetnik on je Rima, In več ko to, romanskiga kolena. Resnica nej dostojno diko ima, Ta mali kal, nevažna korenina, Naslednikov je Petra bila cima. Ta dični pot, on Venere je sina Razjasnil, bil mu vir začasne slave, In papeštva poznejši veličina. Posoda šla je tje miru in sprave, De bila je napolnjena kreposti, Ki zadnič bo podlaga hodbe zdrave. Zakaj pa jaz bi tje šel, jaz priprosti? Ne dike verh, ne Pavlus, ne Eueja, Sam sebi k tem ne zdim se kader dosti. Bojim se jaz, ak ravno skusb me žeja, De moj prihod ne bil bi čin bedaka, Bazumil boš kaj dvombe v čut mi seja. Ko kter ki rad od sklepa v sklepe skaka, Za zmislik nov koj prejšnimu odreče, Ugodi ker mu bolje nova vsaka; Tak meni v tem temotnim kraju steče, Ko tehtal sim po jedrini nameno, Začetni cilj utažiti me neče . . Razumil ak besed sim tvojih ceno, Mi reče duh voditeljev opazno, Ti pamet je plahota djala v seno, Ki mnogokrat nakloni zmoto razno, Od slavnih djanj de mož se proč oberne, Kot plašna zver, ko vgleda senco lažno. Otmem de te bojazni plahe serne, Razjasnim ti, zakaj de pridem k tebi, In tvojo kdo zapredo mi razgerne. Pri tistih bil sim, ki so dvomni v sebi, Ko me nakrat zakliče diva krasna, Ja prosim koj, ukazala mi de bi. Očesa sta ko danica ji jasna, In tak začne oseba mi unstranska, Donela je beseda rajsko glasna: O, duša ti prežlahtna mantovanska, Ki ti do zdaj ime živi cveteče, In vedno vsim prikazen bo božanska! Prijatel moj, ki ni izvoljen sreče, Je zmotil se na svomu potovanju, In plašniga natrag strahota vleče. Bojim se de ne bil bi v zamotanju Tak hudimu, opor de mu ne hasni, Preti mu trna zaprek po momu znanju. Pritečenja do njega ne zakasni, Pomagaj mu z besedo i z rokama, V oserčju zanj bojazen mi pogasni. Blaženka sim, do tebe dojdem sama, Da vpalim za otetbo te poeta, Se vernem koj potem clo dike hrama. Ko v hišo bom gospoda spet prejeta, Po tvoji bom zaslugi te hvalila. Od mene zdaj beseda je povzeta: Divica snag, o ti kreposti sila, Preseže ki na svetu vse kar biva, Ter clo nebes je bleske doveršila! Tak tvoja všeč mi je zapoved živa, De zdela bi, speljana že, se kasna, Krepkejšiga mi treba ni upliva. Pa skaži mi beseda tvoja glasna, Tesuoto v to kaj prideš iz prostora, Ker te nazaj že tira želja jasna? Prašanju kot ker k temu te primora, Povem ti koj, odgovori mi ona, Zakaj de me ne plaši tamna nora, O tistih le stvareh te stiskaj zona, Kim dana moč je, kvara ti navleči, Vse drugo prost je volji dar naklona. Bog pa mi dal krepost je to doseči, De vaša me nezgoda ne dotika, Ne žar plaši, ak bil bi mnogo veči. Divica je v nebesih, milb velika, Ki tvojo to zapredo obšuluje, In hujšiga iz tiska slabe vmika. Besede te Luciji ona vsnuje: Priporočim ti tvojega ljubimca, Obup je clo, krepost mu omaguje. Lucija, bran nar manjši svade dimca, Se dvigne koj, ter meni se približa, Ki stala sim tik Rahelniga žimca. Mi reče tak: Blaženka! pravdi viža! Ga ne opreš, ki ljubil te je tako, De vmaknula ti ni ga slastna niža? Ne čuješ de po brambi kliče jako, Mu smert grozi in krog in krog nezgoda, Priskoči mu, nevihto taži vzako! Hitrejšiga ni v morju jadrobroda, Ne tiče viš, ko ja sedaj sim bila, Ker bistvo sim razumila navoda. Iz lepšiga sim doli se spustila, Zaupajoč na tvoj govor pravedni, Ki tebi ter čitavcu čast je mila. Ko stavek je doveršila posledni, Ozerla se solzeča je v nebesa, In zbode me še bolj ozir ta bedni. Vdeležila sim tak se tega plesa, Otela te zverine tiste strašne, Ki tvoga v hrib ni pustila telesa. Čemu tedaj so žile tvoje plašne, Te sorte strah zakaj ti v sercu duja, In groze ti razvivajo se rašne? Daj! družba treh veljavnih žen ti snuja V nebesih skit premage, dike, slave, In moj govor k okrevanju te zbuja! Ko cvetlice, al druge žlahne trave, Ki v hladu so mračivnimu zaperte, Povzdignejo ob soncu zopet glave; Tak bil sim jaz, kreposti prej poterte So v cvetju spet, oserčje se prebudi, Izrečem to, borivec nove certe: Usmilenka, ki zame se potrudi, In pesnik ti, ki speljal si dotično Tak urnoma, de duh se moj ti čudi! Podbadal si z besedo mi prilično Oserčje tak, in tako me zarotil, De pervo slo priznavam za pravično. Sva zmenjena, boš vodbe ti se lotil, Za tabo jaz, ti glava bivaj, mojster, Sim rekel mu; na to je on se vpotil, Ja spem za njim; pot zmeden je in ojster. Tretji spev. Obsog: Pakla vratni napis. — Kraj terpineenja. — Aheron. — Karon. — Prevožnja. Skoz mene greš v okrožje muk i tuge, Ta pot pelja neskončne v bolečine, Ta cesta gre med žertve grešne kuge. Pravica je voditelja višine K osnovi te ponore napeljala, Izverstne tak de nikda ne premine. Poprej se ni nikaka stvar poznala, Le večni čas, in večna ja sim sama, Tem up v obup, kih strastbo notri gnala! Besede te mi kazala je jama, Ob verhu vrat so mi nasprot blešele, Izustim plah: pomen je meni tama! Mi reče on, zaklad previdbe cele: Zda treba je, de hipno se nakani, Preteht na stran, je sila sklenbe smele. Sva prišla v kraj, nikomur živili znani, Kjer gledal boš terpinčene duhove, Občutki kim spoznanja niso dani. Budivši, v dlan mi segši, snage nove, Potem spusti prijazniga obraza Me v mračni kraj, grozivno strašne rove. Doni mi v sluh nezmožniga dokaza Koj zdih in stok, mi solza silno teče, Se tresem ves, od studniga ko mraza. Jezikov šum! preklinbe vsak izreče, Izdihi groz, togote kriki čudni, S pestmi pritisk, zarot ki v živo speče! Tak truš je bil, tak dirindaj ostudni V vkrožju tem, ko peska met al snega Ker ju okrog vihar verti nemudni. Prestrašen jaz do duše gnusa tega Poprašam: kaj je, mojster, to začuto? Kter narod zvil obup je tak, i vsega? Odgovori: to bitje žalno, kruto, Je temu v del, ki tam živi nemarno, Brez krivde scer, pa tud zasluge muto. Pridruženi so tistim dukam varno, Nasprotniki ki niso bili ravno, Le zvesti ne, za sebe vneti žarno. Boji nebo se, biti z njim neslavno, In paklo jih med svoje šteti neče, Ker bahati ne moglo z njim bi javno. Poprašam jaz: kaj silno tak jih peče, De glasnoma izjavkajo nadloge? Zaverne on: odgovor koj poteče! Jim upa ni, de vzela smert bi vboge, Njih bitje je pod nizko ceno tako, Zavidajo de vse, i hujši proge. Pohvalo svet jim priterguje vsako, Usmiljenja za njih serce ne čuti. Ne več o tem; gledaje sodi jako! Ozrem se tje, bandero vidim snuti, Ki tak verti se nagloma okrožno, Kot veternik na turnu vihri v kruti. In toliko je šlo jih zadej složno, De bi poprej ne bil verjel, de smerti Požeti jih nebroj enak je zmožno. Potem ko sim spoznal nektere v čerti, Sim vidil vmes i tistiga prikazen, Kim zbog plahot so šapli bili sterti. Razumil sim, derhal de gost i razen Je stranka men zaverženih od Boga, Ki zraven tud nasprotnim zbor je prazen. Ne živi ti, nezgoda kim je mnoga, So nagi clo, terpinčeni preveno Od os in muh, merčesa bolj še zloga. Obraz poti na tla kervavo peno, Ki z britkimi solzami se meša, De jo červad gnusobna serka leno. Pretehtati zdaj drugo vid ne peša, Ljudi zazrem na bregu širne vode, Poprašam: kaj, o mojster, tiste preša, De spešijo tak nagloma na prode, Pripravljeni čez reko se peljati? Ak sodim prav pohitrene prihode. Opomni on: ti htjem odgovor dati, Ko dojcleva na pušbo Aherona, Mogoče tam ti bo i to spoznati. Sedaj mi vpre besedo straha zona, De vtisnul s čem sim vodnika sodivši, Do reke več iz gerla ni mi dona. Pa toka sred sivor na barki bivši, Kim starosti so kodri se blešeli, „Gorje, gorje!" nasprot mi zavapivši. Ni upa, de natrag bi pridši smeli, Vaj popeljam na uno stran zaliva, Kjer škripi zob i zdihi bodo peli. Pa ti, kaj htješ, o duša v truplu živa? Ti loči se od istih ki so rajne! Ker vidi, de nečut ukaz mu biva, Pristavi: pot skoz druge je okrajne, Na tem ne boš dosegoval namena, Različna gre namera ti od zdajne. Na to Virgil: o Karon, serda pena! Vtolaži se, tam sklenjeno je tako, Kjer hot je čin, ti zginidvombe sena! Voznik na to kosmatih lic napako Ugladi scer, pa žarna dva kolesa, Namest očes, mu sučeta se jako. Prikazni pak, ostudni kip merčesa, Nagota clo, s čeljustmi so škripale, Ko tehtale pomembo so slovesa. So klele vse, Boga, in kar so znale, Roditelje, zibelko, žlahto celo, Spočetja kraj, ljudi, velike, male. Obernjeno natrag, plakaje, smelo Je vse v okrog, taistimu namenjen, Ki ne boji se Boga, spet veršelo. Hudoba Karon, vatra živa cenjen, Jih goni skup, in z veslam koj ga rukne, Ki zdi se mu v premikanju polenjen. Ko list jesen iz vej za listam cukne, Kar ne neha tak dolgo de posledni Drevesa kinč na listnik spodej smukne; Tak cepali Adamovi neredni Sinovi so za enim drugi urno, Prilika cip kim ti čar piska vjedni. Preplavajo rujavo reko burno, In preden ti so tam na nogah stali, Jih tukaj trna je novih skup sigurno. Moj sin, Virgil na to izdihne v žali, Povem ti, vsi zaverženi od Boga Na mestu tem se skupej bodo zbrali. Nakloni k tem jih lastna želja mnoga, Pravica jih pervotna tako vodi, De v grozi clo jim klije čudna sloga. Po cesti tej pravedni duh ne hodi, Je Karon djal togotno godernjaje, Pretehtaj sam, zakaj de tako sodi. Rečeno to potres prešine kraje, Kjer stala sva, s krepostjo silno tako, Spomin de še nagib strahoti daje. Dolino solz vihar pretuli jako, Rudeči blisk zavije v žar okrožje, Zavedenje mi vgasne v glavi vsako, Telebim tje ko škop na mračno znožje. Gete rti spev. Obseg: Hoja v predpaklo. — Pervi kolobar. — Kraj imenitnih oseb, pevcov in modrih. Preterga mi omot i spanje v glavi Grozinski tresk; ta strese me enako Spijočim ker ga kviško kdo postavi. Vse tehtam zdaj, stoje po koncu tako, Na to in to poglede vpiram krogo, Spoznal de bi, kje sim i bistvo vsako. Razmotrim de sim blizo roba mnogo Doline solz, kjer žara strup in tuga Družijo v javk nezmerne muke strogo. Globoka je, temotna, zmoto žuga! Ko skuša gled presodbo tega mesta, Spoznam de sim ničesar perhli sluga. Sedaj pogum! leta je v nižo cesta, Začne Virgil, sam plašen, govoriti, Ja pervi grem, nej sledba bo ti zvesta. Odgovorim, glede ga v strahu biti, Bom zmagal jaz, kjer sam si ti preplašen, Raz dvomb ki znal do zdaj si me izviti? In meni on: ni hodbe duh prestrašen, Po žalosti za trumo v totim dvori, Iz groze ne, mi je ta stisk narašen. Grudav je kraj, le spešiva, to skori! Se vpoti on in meni vhod ukaže, Tak bila sva na pervim krogu zgori. Tu plakanja ni bilo britke baže. Le zdih na zdih okraj dajal je čuti, Ki tresli so obzor vesolne vraže. Brez muk jih je obup iztiskal kruti, Ki žgal je tak terpinčence preveno, Prenesti de ga niso mogli muti. Vodivec moj pa to mi da v preceno: Ne pitaš me, kdo duhi tam so tisti? Razjasnuti želim i to ti seno. Ti niso zli, pa vonder niso čisti, Ker ni opral jih kerst izvirne proge, Zapert jim tak ostal je hram koristi. Živeli so pred Kristam leta mnoge, Pravedna ni jim vera bila znana, Tud mene so zadele te nadloge. Za ta pomanjk, za drugo ne, izbrana Nam bila je temotna ta napaka, Bezupno v ki nas muči serčna rana. Ko čujem to, britkost me zgrabi jaka, Ker gledal sim zaslužnih duš potrebe V okrožju tem, pa ne pokoja znaka. Poprašati, o vodja, moram tebe, Mu rečem zdaj, bolj vidil de bom jasno, In z vidam tem pomot ohranil sebe: Je šel že kter, zarana ali kasno, Iz nore te, de bival je zveličan? On reče mi nekoliko počasno: Sim bil še nov, ne vsih stvari prepričan, Ko prišel bil mogočnik je v te kraje, Z bandero v znak de je s premago pičan. Ta peljal jih je množtvo iz ograje, Odama z Jevo, Abelna, Noeta, Ter Mozesa, s tem druge modre mlaje. Tud Izaka, Abrama mu očeta, Mem Davida prededa Izraela, Dvanajst sinov natančno versta šteta. Scer bila je med njim, se ve, Rahela, Za ktero let je mnogo služil Jaka, In druzih tmo je tista noč otela. Na nogah zmir je pih mi delja vsaka, Tak spešiva naprej po toti hosti, Pognječiduš — čem reči — solz inplaka. Se nisva vniz od verha bila dosti, Ko plamen tam zagledam čudni v delji, Premagal ki polnočni mrak je gosti. Koraki so do tje se mnogi hteli, Pa vonder sim spoznal de iste kraje Pravedniki v posestvu so imeli. Povej mi čast umetnosti bez graje! Kdo tisti so izverstniga plemena, V posnemanje vsim drugim tam sijaje ? Mi reče on: ker slavna jim je cena Med vami že, jih Bog čez druge vredi, Tak prednost jim i tukej ni zgubljena. Besedam tem oklic doneči sledi: častimo ga slovečiga poeta, Ki proč je bil, je zopet naši v sredi! Ko vtažen don premirja čas obeta, Se bližati zagledam štir prikazni, Jim čerta lic ni sle ne tug napeta. Učitelj moj pomenkvi reče v razni: Poglej ga tam, ki meč po zraku vije, Gre spredej trem, ki njega tik so pazni! Homer je tist, on pevce vse presije, Za njim Horac, satirikar pogumni, Ovid potem, Lukan četerti dije. Ti vsi, ko ja, smo v pevskih činbah šumni, Priznavši to v okrožju jednoglasno, So skazali se s klicam bistroumni. Ogledoval sim združene počasno, Orjaka tik, sve druge ki preplava, Ter orlu par veršf v osračje jasno. Medsebna jim je kratka omenjava, Približajo se koj mi, me pozdravši, Kar bilo je voditelju — — zabava. Potem še več mi slave prispoznavši, Odločijo mi šesto mesto v kopi, Družbenikam tak svakim svoje davši. Sedaj naprej pomikajo naj stopi, Rečeva več, kar tu bi prazno bilo, Prileglo pak se tam je mračni lopi. Do grada tak prispem z voditbo milo, Sedmeri zid mu čversta je terdnjava, PotoČje se mu tikama je vilo. Čez to sva šla, zdi mosta se naprava, In prestopivši sedem vrat po redi Naj tratnik lep nakrat zelen obdava. Osebam tam so bivšim važni gledi, Obnašanje sad blage rodovine, Medu dovolj v olikani besedi. Namerjava na desno stran doline, V odperti kraj, razjasnen, družili viši, Pregledam de selake vse širine. Pred sabo na razcvetenim glediši Sim vidil jih visoke tiste slavne , Kih nikada pozabljenje ne zbriši. Elektro vmes, blešeče druge davne, Tud Hektora sim gledal, ter Eneja, Voditelj bil je Cezar trume glavne. Kamila v ti je, tam Pentesileja Na drugo plat, sim vidil tud Latina Z Lavinijo, ki plodna mu je veja. Je Brutus bil, pristojni strah Tarkvina, Lukrecja, Julja, Marcja, ter Kornelja, In samšiga sim vidil Saladina. Zazreti več oči mi dvigne želja, Zagledam koj pervaka vsili, ki znajo Vdeležiti modrosti se veselja. Časti ga vse, mu pervi sedeš dajo; Se Sokrata, Platona blesk prostira Med umnimi, ki znanstva cvet ga zvajo. Demokrita, kim svet je le primira, Ter Talesa sim zrel in Heraklita, Diogena ki samši v sodu hira. Potem Orfej stropovja krog presvita, Aristotel, Empedokles, Evklides, Scer Seneka in Tulij sta očita. Jih prišlo je še družili več na videz, Hipokrates, Galen in Avicena, Averoes, ki ve stvari izidez. Izreči clo vam sledniga imena Mogoče ni, preveč bi bilo dela, Razumi vsak, popis je bistva sena. Šesterih zbor se zmanjša v naj dva smela; Na drugo pot voditelj zdaj zavije, Iz tišine v šumavo tega sela, V okrožje v kim svitlobe blage ni je. Peti spev. Obseg: Minos, peklenski presojnik. — Drugi kolobar. — Pobotnici. — Frančiška iz Rimine. Iz perviga hitiva kolobara V naslefini kraj, ta manjši krog obseže, Pa hujši stisk, izbor nadlog i kvara. Tu Minos krut, vihavši studne reže, Presodi greh, spozna pedepsa kaka Se grešniku po teži djanj prileže. Ker stopi mu nasprot pregrešna spaka, Ter se spove krivice svoje gerde, Soditelj krut pregrešniga oblaka Pove mu kraj po kretanju namerde; On toljkokrat z repakam se okroži, Kar krogov mu spozna pedepse terde. Preveno se pred njim navala množi, Gredo, prispo nenehama o sodbi, Spove se vsak, ter plane podse v znožji. Prihodnik ti, ki dojdeš k toti godbi, Kriči nasprot Minos, me zagledaje, Odrekši se za mig sodnije vodbi! Pretehtaj strog, s kom ideštamne v kraje, Široki vhod ne bodi ti prevara! Moj vodja njem: zakaj se t' jezik maje ? Dovoli mu, de se v pretresbah stara, Tak sklep je tam, kjer vedno je mogoče, Kar volja je; ni treba tebi mara! In čuj, mi hrup sedaj nasprot ropoče! V okrožju je oseba moja bila, Vtolažiti kjer javka grom se noče. Ni kazalo se mervice svetila, Pa šundra zvuk se sliši, kot veršenja Voda, valov, ko v morju viht je sila. Peklenski piš, ki nikda ne prejenja, Dervi okrog duhove, strašna vinta, Sukaje zmir na vse strani se spenja. Dotično ker satanskiga sva grinta, Sta sik in krik, ter stok in jok le čuti, Preklinbe snag, je mračno vse ko tinta. Sim slišal de pridavki tako kruti Namenjeni so grešniku mesenim, V nemar ki um za poltne mike buti. Ko škorce mraz, to memgrede omenim, Kardeloma v zavetne žene kraje, Tak zlobnih beg o temu vetru cenim. Jim krogoma vse skup nagonbe daje, Tak de jih up nikaki ne uteši, Ne mira, ne preneha, ne prestaje. Žerjava kip, ki v ridi zračni speši S tovarši svom in kruli lastne muke, Tak se verte, kih sodba tamtje treši. Začuvši te britkosti grozne zvuke Poprašam: kaj so tisti ki v ti tmini Obupno tam vijejo vele ruke? Naj predniši, po kih tr ved se brini, Odgovori na to mi pesnik slavni, Ukazala je Azje veličini. Nečistost ji je bila madež glavni, Jo vižal je pohot le, ne postava, Vsi miki v zlo so bili ji naravni. Semirame ime se ji pridava, Je sledila po Ninu v srečni vladi, Zda Sultan je okrožju njenim glava. Ji sledi, ki v ljubezni prazni mladi Pozabila Siheja je nezvesto, Kleopatra za njo nesnage radi. Spoznam i krasno Parida nevesto, In vidim tam junaškiga Ahila, Ki zgrešil je v ljubezni žitja cesto. Tik Parida in Tristana jih bilo Na tisuče je množina ostalih, Kim zadnič je ljubezen vrat zavila. Razumil ker sim vodja v tacih žalih, Nekdajnosti ko štel je velikane, Britkosti plen sim bival, i ne malih. Ak bile bi mi, rečem, sredstva znane, Govoril rad bi ondi s param tistim, Kim nagle so perute vetra dane. On reče: Boš ju vidil kraju v istim, Ko prideta, ju rahlo nagovori, Molčala, da, ne bosta klicu čistim. Ko sapa, de se bližata mi, stvori, Povzdignem glas: o, blažene dušice, Le bližej les, ak niso mar zavori 1 Kot hlepa plen leteče golobice S perutama razpetma v gnezdo spejo, Al vihra se boječe druge tiče; Iz tropa tak Didone k nama vrejo Ob zraku zlim zaklicane osebe, Po glasu mom prisiljene se zdejo. Pozdravimo čutliva duša tebe, Ki dojdeš nas obiskati v ti nori, Nas ki smo kri tam bile brez potrebe! Ak bilo bi ugodno kralju gori, Me vatreno za tebe bi molile, Kjer čut zbude ti naših muk prikori. Koristne v čem, želiš, de bi ti bile? Izreči vse, de vsako nam bo znano, Dokler molče, ko zdaj, viharja sile. Moj rojstni kraj je tam kjer Po gorano Zapusti ter prijazno v ravno teče, Veršenje mu valovja je končano. Ljubav, ki sere ogibati se neče, Je vnela žar do moje tem lepote, Minule zdaj, način me v živo peče. Ljubav, povsot ki sterja bistne dote, Je vdiknula i meni mik do njega, Kot vidiš plen še zdaj sim britke zmote. Ljubezen vir je krivde, bola vsega, Kainše ji, pričini najne smerti! Besede te so znak terpljenja tega. Ko slišim tak te dušici poterti, Pripognem se, omoten skor ostanem, On praša: kam pogledi so ti vperti? Odgovorim: z besedo ak te ganem, Kaj zadnič je ta vboga napeljalo K izidu tem ? povej, de dvombe zmanem. Le-uni pak izreči me je gnalo: Frančiška čuj, terpljenje tvoje jako Mi uzrok je nezmerne tuge dalo; Razloži mi iz dobe sladke vsako, Ljubezen kak je vajna se pričela, Spoznala v čem sta želje, kdaj in kako? Zdihavati je ona britko jela: Nar hujši bo 1 spomin je srečne slike V britkosti; ta je vodju znana cela. Ker pak ti sle po zvedbi so velike, Zbudila kak ljubezen se je nama, Plakaje s tem tolažim tvoje mike: Sva čitala nekada, bivši sama, Ljubezen kak je zvila Lancilota, Ker ni krotil začetno v sercu plama. Po branju sva, navdihnjena pohota, Se bližala, ter žarno se objela, Ugodna ker je zdela se samota. Čitaje do ljubimca čutna strela Je vžgala tak, de ustne njej poljubi, Do mene strast je njega tud sogrela. Zavedenje v celovih zda se zgubi. — Galeoto naslov je polzne knige, Nasledili čas naj k branju več ne snubi. O tem ko ta mi čertala je brige, Je plakala kukavno tak druživna, De skrči mi navadne udov mige, Podrem se v prah, ko klada mertva bivna. Šesti spev. Obseg: Tretji krog. — Požrešniki. - Cerberus. — Čiako od florentinskih svad- Zavedenje ko spet se mi poverne, Ki vzeto mi, sočutja plen, je bilo, Povito clo v omota proge černe, Sim novih muk zapazil kruto silo, Vse krog in krog, oziraj se po godi, Al sim al tje oko upiraš milo. De v tretjimu sim plohe krogu, sodi! Tu deš na deš, težak, leden pritiska, Nikada ta narav se ne prerodi. Iz toče plosk, temota, strašno bliska, Iz viš verši nezmerna černa reka, Od nje smerdi ko merha zemlja nizka. In Cerberus, kim gadji so prevleka, Iz gerlov treh na tisto dušo laja, Olajšanje ki muk želi al čeka. Pogled je žar, kačovje stran ograja, Širok je vamp, strupeni parkli tace, Razruši vse, razterga vse do kraja. Terpinčeni, ko v strahu plašne race, Urlikajo ter begajo prevbogi, Molijo tud na kviško clo nogace. Zazrevši naj peklenska Hidra v krogi, Razprostre koj čeljusti kruto žrelo, In spenjate se kviško spredne nogi. Pa vodnik moj pripogne roke smelo, Ter pest na pest zemljiša vanj zažene, Napolnjeno de brezdno se je zdelo. Ko pes čuvaj v nemar hrumenje deue, 0 tem ko se z jedilam brini sladkim, Ker žretje zanj je le spodobne cene; Tak tibi so v premirju totim kratkim 1 cerberu gortanci tako glasni, De vsak želi odreči sluhu gladkim. Korakava po slikah, ki začasni Možaki so v ti silni ploh nezgodi, Ter naju se ogibati prekasni. Na tleh leže, vsi sploh nečutni hlodi, Le jedan se poviša ko v sedalo, Ker zanj de se ne meniva presodi. Ti živi člen, zavpije, čuj me malo, Ak moreš glej Firence v meni sina, Ob rojstvu tvom je z mano dobro stalo! Obraz mi tvoj spoznanstva ni pričina, Odgovorim, bom uzrok ja, zna biti, Pa v glavi ni na tebe mi spomina. Kdo si, povej, ki v bor te strahoviti, V kraj tacih muk je pahnula pravica, De nikoga grenejši ne dohiti? In meni on: zavida, groz kraljica, Očina ti, ki polna clo je svade, Mi, žalibog! je bila porodnica. Čiaka pak naziv se mi pridade, Ker silno žrel je moj gortan okrogo, Zatorej slap naliva me do brade. Ne mene le, dušico tužno vbogo Zadene to, vse te so meni slične, Končavši tak molči in gleda strogo. Odgovorim: Čiako, ne obične Nadloge te me ganejo do plaka; Ti pa, poet, povej če veš, mi pično, Gradjane kam bo gnala svada taka? Ni dobrih več? izreči uzrok tudi, Po čemu je razdražbe te navlaka? Poteče kri, on pravi, spor bo hudi, Hostovniki nasprotne gnali bodo, De v last jim bo sramota, se ne čudi. Tri godine pa menjajo osodo, Ta padla bo, de una spet se dviga, Podperta od —, ki zvit je v totih škodo. Poklilo jim dovolj moči do vsiga, Z verigami obdali bodo une, Nej plakajo, uništi nej jih briga. Kdo zmeni se za dobra dva te bune? Zavicl, skopost, napuh so trojca žarna, Švigavni plam, ki serca vse presune. Neha mu s tem pritožba serda parna, Dostavim ja: še daj mi razložiti, Ta bo mi v prid, in tebi ni nevarna. Teghiajo, Farinata, prečastiti Arigo, Rustikuči, Moška, drugi, Kje so sedaj, naznanjati mi hiti? Kam prišli so pravice slavni slugi, Razloži mi, ker rado ved me stiska, So v raju, al so žertva grešni kugi? On reče: stran jim zbrana bolj je nizka, Ker jih krivic različnih več nadlega, Ak dojdeš tje ti ved o tem zabliska. Ko verneš se na svit iz brezdna tega, Prebudi moj spomin ondašnim živim, Ne rečem več, je dostpomenka vsega. Ivončaje se ozre s pogledam krivim, Presodi me, potem pripogue glavo, Se zverne v prah, jemut med unim sivim. Moj vodja zda: nej tlači nem pušavo Do klicanja nebeške silne trombe, Ki v strah bo tem donela rajsko slavo. Takrat bo vsak, po sili nje opombe, Nazaj dobil telo, in stas in ude, Spoznavši sam početja svoga zlombe. Tak tavava naprej čez gnusne čude, Po mertvinah, oblitju ploh narašnim, Rečeva scer unstranske dobre, hude. Voditelja ja prašam s čutom plašnim: Po sodbi al bo rasla ta nadlega, Se manjšala, al konc bo stisku strašnim ? On reče: uk pretehtaj zastran tega, Ta skaže, bolj ko zbistrena je duša, Se bolj zave tak dobriga ko zlega. Če ravno se od les nikdo ne spuša, In blažnosti resnične ne doseže, Se bližati ji vedno vse poskuša. Po potu zdaj greva naprej do reže, Kjer zniža v krog četerti se globina; Tu glavni cilj je Plutus moje preže, Sovražnik suag, pobožniga i čina. letopis 1878. n. Sedmi spev. Obseg: Četerti ter peti krog. — Zapravlivei ali potratuiki, skopini, togotneži. Pape Satan; pape Satan aleppe! To mi nasprot zda strašno Plut zakruli; Moj varli, ki v beg overe vražne stepe, O meni mi: le pusti ga, nej tuli! Ak se še bolj ošabi tam žugaje, Namembe v dno iz misli mi ne spuli. Oberne se potem nasprotne v staje Izrekši: tiho! volčja zver prekleta, Požri se sam v izid grozivne graje! Pot najna ni bez uzroka začeta, Je vkazana, kjer Miha brusi meče, Skrunivce v prah raznese de osveta. Kot jadra v čoln zvale se hrup doneče, Kjer jambor moč viharja clo razdene, Tak treši v tla pošasti stas grozeče. Četerti v krog sedaj se cesta vkrene, Zagledam koj več muke v tej stermini, Ko tar in tug vesolni svet oklene. O večni Bog! podobo kdo jo včini Terplenja ki sim gledal ga v ti nori: Kaj dregajo v ta stok se praha sini? Karibde kip, kjer val se valam bori, Peneči spor hrušivno v krogu vije, Tak suče tam se ljudstvo doli, gori. Ni množtva več, kar sonce vlad obsije! In tu in tam sim vidil strašne teže, Ki s persmi jih naprej obsojen rije. Srečaje se pa zdajci vsak se spreže, Kaj stiskaš ta, kaj brizgaš un zapita, Veriga se opravljanja razveže. Tak vernejo se v krogu razun svita, Vsih od plati k nasprotni tanini legi, Kričaje glas nagudni vsak očita. Obračajo potem se v gnusni šegi, De speljejo drugačne puste glume, Poprašam ja v neslani tej zadregi: Voditelj daj! razjasni moje sume. Kaj tisti so? duhovni morebiti? Ker pleše zrem po mestih lasne šume. -o SLO k Poslovenil Jovan Koseski. -t»k' ... « ro i >,-;! V , , • ' /J? S In meni on: So bili v blod zaviti, s' Brez mere tak v obnašanju znojenja, De morala je vsaka v kvar jims&i^'/ y To uzrok jim priserčniga je stenja, Iver srečajo se v šetanju ua krogi, Razločenim kar tudi ne prejenja. Duhovni so, po kazu pleš, ti mnogi, Tud papeži so vmes in kardinali, Kim strast in serd, in čert so bili bogi Omenim ja: spoznati bi se dali Iz teh, bi djal, i meni nekateri, Na zemlji ki za take so veljali. Mi reče on: sc v svoji motiš veri, Življenje, ti ne znano, jih oskruni, Umakne tak jih sleherni primeri. Nasprotniki so vekoma si v buni, Iz groba ta s pestjo zaperto vstane, Z ostriženo butico vstane uni. Nepravi dar, ko skopa hranba, zmaue, Dušice te v nadlogo to je djalo, Ozaljšanje popisu proč ostane. Praznoto tu spoznati se bo dalo Bogastva, s kim Fortuna tak obaja, De ravsa svet se zanjo glup ne malo. Pa vse zlato, kar zdaj se ga nahaja, Kar še ga bo, kar prej ga že je bilo, Ne spravi duš le ene teh do raja. Naznani mi, zapitam, ak ti milo, Omenjena Fortuna kdo je tista, Ki zmaši vse pod kruto svojo silo ? On reče mi: Želj soderga nečista! Vi vklanjate gluposti se, in kaki? Po meni nej razjasni se ti ista. Neskončni duh, kim drug udan je vsaki, Naredel je obnebja, dal jim vodja, In krogoma so v morju bleska zraki. Razdelil svit je ravnomertio sodja, Ter svetu dal gotovo urednico, Kreposti vsih, vesolniga orodja. Ta mu prizna, verteti se, pravico, Na kolobar od roda do naroda, Ne zmenši se za ljudsko govorico. Ker cvet je tu, je kvar drugot iu škoda, Po volji nje, ki gledanju je skrita, Kot modra goš v okrožju sten al proda. Vaš ved in trud, pohlep je vaš ne vliita, Previdi vse ter sledi lastni glavi, Nje vlada je bogov ko družili - zvita. Ko sla jo vžge, ničesar je ne vstavi, Primora jo v premembe nagle žene, Omah ji je, ko vsemu, zakon pravi. Je ona ki v nenaar i tist jo dene, Ki moral bi ji peti čast i hvalo, Porug ji ne nasprot izreči ene. O temu pak se ona brini malo, S krepostmi je pervotnim vedno blažua, In slava nje se zove ogrinjalo. Zda v hujši strah naj pelje cesta vražna, So dvigale se zvezde ko sva jela, Se nižajo, bi bila muda skažna. Nasprotno v stran okroga sva hitela, Potoka tik, naprej kipeč ki teče, In rekice, ki v njem je vir imela. Ta tamne ne, pa kalne slape meče; Stermeči po stezici greva v nižo, Potoka tik navdol se cesta vleče. V rnočvir naliv tu zmenja krožno bližo, Ime pa Stiks je tej ostudni vodi, Ki dere vniz obrežja mračno rižo. Me silna sla, zazreti več, obhodi, Ter gledam in osobe vidim blatne, Nage, iz lic prete jim serda blodi. Se ravsajo, ne šege pravoratne, Ampak s pestmi, z nogam, al zob terdiuo Raztergajo se v kose vele zdatne. Mi vkaže varh: Preceni veličino Nadloge, ki togota jo nakloni, Pretehtaj scer valovja vso globino. Jih tma je v njej, ki zdiha, solze roni, Poveršine mehurji tem so priča, Ki puhajo jih kviško v tugah oni. Začnejo zda v močvirju enga kriča: Smo tužni tam ob svitu sonca bili, Skrivaj e v nas glodavne rane biča, In tužni smo te mlake v kruti sili, To herkalo iz ust jim je žalobno, Brenčali so posamšim zvuki mili. Obšla sva tak širjavo brezdna robno, Med bregam ter med zlo globino tamno, Gledaje jih ki perst so žerli grobno, Do stolpa ki stermel je kviško samno. Osmi spev. Obseg: Flegias, Filip, Argenti, mesto Dite, nasprotni duhovi. Ko znožje se mi stolpa očitava, Poprej ko sva zidovja blizo bila, Me mikala njegova je višava. Dva plamena na njemu sta se vila, In tretje, kar je v delji se blešelo, Spoznati je poglede terla sila. Ja prašam ga, kim znanstvo vse je cvelo: Kaj reče to, kaj odgovarja uno, Kaj žarke te do zubelja je vnelo? Omeni on: poglej to motno buno! Boš vidil več, ko prideva ji v bližo Če vpreš ko gre očesa bistro struno. Iz viš ne vre tak naglo krogla v nižo, Od loka ne operjena pušica, Ko zdaj nakrat potoka mračno rižo Nasprot mi čoln pribriše, urna tica; Veslar je v njem, clo sam, in ta zavpije: Si prišla v pest mi končno, golobica! Zastonj se krič, o Flegias, ti razvije, Mu reče varb, za dnes je tvoje prazno, Moči do naj čez miga dva ti nije. Ko kter ki zve prevaro tiholazno, Igrano mu, na noge v serdu skoči, Zda puha v zrak ta demon čutje razno. Moj vodja pak se v čoln podavši loči, Ter migne mi, mu slediti počasno, Ko stopim vanj, globej se v tok pomoči. Se čolniček oberne, to ne kasno, Plavaje bolj globoko reže vale, Ko druzih dob, ker sence nosi lasno. Brodivši tak talasja mertve kale, Kriči nasprot mi vblaten iz potoka: Kdo si, zakaj prispeš na te obale? In ja: sim tu, že grem iz groz oboka, Kdo pak si ti, ki tako si ostuden? Ter on: sim tist ki v muži britko joka. Odgovorim: ostani plak ti gruden, Prekleti duh, ti vednoma ostani, Spoznal sim te, če ravno prog si čuden. On clvignuti roke na ladjo kani, Voditelj pa zdajci s tem ga vstavi: Proč tace, vrag! med une psove plani. Objemši me po kratki tej zabavi, O blagor ji, ki varje tako zdatno Nesreče naj, on potolažen pravi. Na zemlji bil je toti bitje ratno, Dobrota ni, ki mu spomin ohrani, Prodalša tu navado djanja škratno. Mnogteri zde se slavni velikani, Ki bodo tu, ko svinje v smerdni mlaki, Valjali se, s porugami obdani. Presojati želim zares ga v tak^ Postojva, nej to v godlo potopi se, Poprej ko naj odnesejo koraki. In meni on: obala prej ko lise Zagledava, bo to in več očitno, Osebe te spoznaval boš obrise. In koj na to v zapredi zrem jo bitno, Derhal je zad ji blatna vrela kruto, O tem Boga še hvalim stanovitno. Arženti je, za njim! so rjuli ljuto; Posebnež pak ta čudni florentinski Za udam ud si terga, to ne muto. Pustimo ga v divjosti tej živinski, Ker hujši krič zadeva mi ušesa, In temu v last je koj posluh občinski. Omeni varh: sedaj napni očesa, Se bližava selišu zvanim Dite, Ki sreda je resnobi zlega plesa. In ja: da, da! so v dolu mi očite Ozidja že, razpaljene prilično, Ko de bi zdaj iz brona bile zlite. Mi reče varh: plemena ki jim tično Bleše okrog, jih rudijo enako Spoznati kar pogledu da se pično. Ustopiva! Globoke struge jako Okrožajo bezupno to deželo, Zidovje se je jeklo zdelo vsako. Ovinkov naj je mnogo verlo grelo Do broda, kjer na glas čolnar omeni: Izhodita! tu cesta v zlo je žrelo. Sim vidil jih o vratih in ob steni Na tisuče prikapanih tam doli, Kričečih: kdo ondot se v tmine kreni, Še živ ta pot med mertve si izvoli ? Pa vodja moj kimaje jim naznani Razjasnenje, in bodi si karkoli. Togote s tem so kriči scer ugnani, Pa terja vse: ti dojdi sam, un idi, Sprehaja ki se derznoma v ti strani. Sam verni se po strašni tej golidi, In skaži um; ti pa med nami bodi, Za uniga ničesar ne previdi! Čitatelj, sam pretehtaj, kako blodi Enaki glas iz tacih ust po glavi Sodivca, de iz groz nazaj ne hodi! O slavni drug, izdihnem, ki napravi, Pogubam de uhitil sim sedmernim, če ravno so veliki bili vstavi, Ne pušaj me tem brigam tu stoternim ! Če hoditi ni dalej več mogoče, Verniva se na zemljo k živim vernim. Moj vodja, ki mi skazati vse hoče, Odgovori: Nikdo ti hoj ne vbrani, Dovoli jih, ki včas iz viš ropoče. Me čakaj tu, pogum in up ohrani, Za novi trud v oserčju se vjunači, Te ne pustim zadregi v tej nezlani! Se loči s tem ter sam naprej korači; Dvomljivo jaz naklepe v sercu manem, Med ne in de razpor prevdarke tlači. Kaj tropu djal je, teh besed ne vganem, Opazil sim, de malo jih je bilo, Previžan, vre de vse v zabran, ostanem. Zalopnejo nasprotniki branilo, Ozunej on jim mora pripustiti, In verne se potem užaljen milo. Nevolje v mrak pogledi so zaviti, Ko zdihne mi sledeče te besede: Kdo brani mi v globino muke priti? In meni to: Ne bati se, ker glede Mi serd kali, premagala vse bova, Je prazno kar nasprot se nama prede. Prederznost njih sedajna ni mi nova, So spričali drugot jo polne mere, Odperta kjer še dnes je vrat osnova. Ob verhu bral besede si te zbere: Prehajal je poslan te sterme klance, Za krogam krog prestopal brez overe, Je vzel seboj pravednosti spoznance. Deveti spev. Obseg: Furje tri, Angel pride in krega obsojeno, šesti kolobar, bezverni i krivoverni v ognju. Groz barva, ki jo moj obraz očita, Nevtegama Virgilu jo premeni, In priča strah ki čute mu nahita. Stoji ko kter, ki glas doneč preceni, Ker zreti mu ničesar ni mogoče, Zavolj čadu, ki kraje krog obseni. Premago pak za naj potreba hoče, Omeni on, ak ne — to je pogodba — Predolgo le naznanjati se noče! Speljana s tem, se vidi, slov ni rodba, Začetno ker podira to kar sledi, Ostane de brez uma končna sodba. Strahota mi temveč obraz pobledi, Morde ker sim pogoltnjeni izreki Pomen dajal, ki on ji ga ne vredi. Je prišel kter, napotja vsiga vpreki, Iz perviga okrožja v te votline, Kjer prej mu kvar obup le bil je neki V To prašam jaz; na kar on tako zine: Gotovo de so redki tud med nami, Kih mikale ostudne te bi tmine. Pa vonder, da! sim bival že v ti jami, Ko bil sim po Eritoni pričaran, Ki mertvim je dajala duše v klami. Za dih in sop sim ravno bil prevaran, Ker iti mi je rekla not po duha, Ki v Judežju prekruto bil je taran. Kraj groze poln, nezmerni strah tam puha, Nar dalej oil neba ki svet obsega, Tje pot poznam, zrel boš kaj tam se kuha: Močvirje mu je smerdna krog oprega, Ki muke grad okrožja vse okoli, Ne bova šla brez truda vanj in krega. Je rekel več; spominki pač so goli, Očesa ker so pazno vperte bile Visoki v turn i v blesk sviteč mi doli. Zagledam zdaj treh Furij strašne sile, Kervave clo; život naznanja žene, Obnašanja so žpnske, pa nemile. Opasa lišp kačure so zelene, Namesto las nebroj se gadov vije, Obraz jim je izraz moči strupene. Virgil, ki koj spozna peklenske zmije, Te hišinje kraljice solz in stoka, Izreče: tam Erinij trojca dije! Megera je na levo stran oboka, Tesifona togotna, ta je v sredi, Alekto pak na desni britko joka. Ja gledam, on molči po tej besedi, Te tergajo kriče si persi, pleča, K Virgilu ja se stiskam grozi v bledi. Okamiii ga, Medusa, ki te sreča, Zavpijejo in gledajo na mene, Navale ta je Tezejeve veča. Na stran poglej! nasprotne v hriba stene, Gorgona gre, če vidiš jo, si skala, Ne zapustiš nikada več te sene. Izrekši tak oberne mi gledala Nasprotni v kraj, zatisne mi očesa, De trošica ni vida mi ostala. Presodbo kim so dale v last nebesa, Pomen preglej, kipeč iz tega stiha, Al sličnih slik sorodniga peresa! In čuj! nakrat čez motni tok pripiha Nek čuden hruš, podoben burki stepe, Obrežje krog se terga, trese, viha. Prilika clo nevihte nagle srepe, Ki vročiga nasitena sopara Naviš dervi prahal, i pesk, i kepe. Izruje hrast, nikak za bran ne mara, Naprej vali prahu oblak ošabno, Pastir zbeži ne branši čede kvara. Odpre mi gled izrekši: pazi grabno! Očesa vpri tje v tiste pene mračne, Iz kih verte se kviško čadi habno. Prestrašene kot žabe bliže kačne Tik jezera se naglo krog obale Nagnetijo nenehama ragljačne; Tak trume duš so zreti zda se dale, Pred nekim, ki je suhih nog prebrodil Valove Stiksa, plašno so bežale. Od sebe hlap in par je brižno podil, Torej je vil pred sabo zmir levico, Pa trud je tak na videz merčno sodil. NebesČan je, sim djal, i vjel resnico! Pa vodja koj, molčim da nej, ukaže, Izrekši: daj, pripogni v prah nožico! V obrazu zdel se je serdite baže, Dotakne vrat se s tenko šibo malo, Odpro se te ko tresku silne vraže. Ti, iz nebes pregnano v tmo derhalo! Tak je začel na pragu groz in muke, Kaj te je v čin prederznosti nagnalo? Nasproti kaj kreposti dvigaš ruke, Kateri ni na svetu ništa trudno, I vsaki dan ti ove vtiska uke? Kaj pridi bor ti nad namembo studno, Ti Cerberus izgled je, pomni tiga, Še naga sta mu vrat ko truplo grudno. Brez gleda v naj, ko de bi hujši briga Vodila ga, se po močvirju verne, Enako tem, ki zvila skerb je vsiga, Tak de očes na bližno ne oberne. Midva naprej pospešiva korake, Si svesta, kvar naj hujši ne pogerne. Uhodiva, in brez overe vsake ; Jaz, ki sim bil izredno željen vede, Terdnjave kaj obsegajo enake, Obračam krog, in semtertje poglede, Na vse strani zapazim plan širjave, Napolnjen muk, obupa, groze blede. Ko v Arli, kjer verti Rodan poplave, Al Poli, ne predaleč ocl kvarnera, Kjer morje verh opira laške glave, Nebrojno rak planote tek razdera; Prilično so na vse strani tu rake Strašnejši le sta jim izraz in mera. So bliskale iz njih plemena jake, Višave krog so žara tak blešele, De jeklo bi topile vatre take. Pokrovke vse na kviško so ferlele, Žalob iz jam je bilo tacih čuti, Tulenja de obupnih so se zdele. Ga prašam: kaj pomeni krič ta ljuti, Kdo zlobni so, votline v te sognani, Podverženi zakaj ti kazni kruti? Mi reče: v njih so krivoverci zbrani; Jih tak je broj, bi djal, de ni verjeti, Sorodni vsi na kope skupej djani. Poveršnoma po tropih so prešteti, Dostojno vsim zapaljeno je ječam. — Koračiva ob steni zlo sogreti, Tik jame groz, na desno stene s plečam. Deseti spev. Obseg: Kavalkanti. Farinata Uberti prerokuje Pesniku pregnanstvo. Duhi vejo pride, ne kar je. Greva naprej po skrivni cesti tajni, Med grozo jam in stenami na desni, Virgil od spred, in njemu jaz pokrajni. Ti, uma cvet! mu rečem, ki me v besni Strahoti tej okrog poljubno vodi, Z besedo čut m' oprosti v preši tesni! Pregledal rad bi ljud ki biva todi, Grobovju v tem, so dvigneni pokrovi, Nikak stražar branivši krog ne hodi. Prihodni jih zaperli bodo dnovi, Mi reče on, ko pridejo, obdani S telesmi spet, iz Jozafe sinovi. Je Epikur z nasledbo na ti strani, S taistim ki terdili so de duša Iz trupla kip, ter smerti se ne vbrani. Kar pitaš več in kar se v molku puša, Ko prideš not, bo vse ti čisto jasno, Vse spolnjeno, kar serce znati skuša. In ja: Moj drug, ni prašanje mi kasno, Bojim se le nadlegati te včasi, Ti sam učil presodbe prid si glasno. „Me čuj, Toskan!" se grobni zvuk oglasi: „Vertiš ki živ po vlasti se umerlih, Ostati nej ti vgodi v tem opaši! Govor je znak, de brat si tistih verlih, Domovja sin, kim bil sim ja, znabiti, Nadležen živ, še zdaj šeget po gerlih." Izrekel to je nek še v grobu skriti, Pritisnili ja sim se, celo preplašen, K voditelju, ker groza me dohiti. Virgil na to: zakaj si tak ostrašen? Oberni se, poglej! je Farinata, Se vidi ves do pasa kak je zrašen. Prezrem kar ga šterlelo je iz blata, On kviško stal je z glavo, plečma, slično: Ko de bi v smeh obračal pakla vrata. Me pelje tje Virgil grobovja tično, Omenši: s tem govori mi previdno, Obnašaj po zadevah se, to pično! Ko dojdeva do njega raki ridno, Me gleda sterm ter praša čmerno jezen: Kdo starši? kaj očaki? kak izidno? Prinudši me k odgovoru bojezen, Razložim kar je ravno šlo na roke, Obervi v tem on dviga serda trezen. Namenjali, izdihne, so mi stoke, In žlahti vsi, prijatlam, stranki celi, Pa dvakrat sim razpihal jih na skoke. So združili obakrat bolj se smeli, Omenim ja ponosne na besede, Umetnosti vi niste te zadeli. Namah sedaj mi druj se kip uvede, Ki tikama je viden mi do brade, Je zdelo se, de na pete se vsede. Ta gleda me, gojitelj sladke nacle, De drugi kdo, mu drajši, pride z mano, In zdajci ker to upanje mu vpade, Izdihne tak: Ti, kim je sredstvo znano, Po ječi tej hoditi brez overe, Al sinu mom ni slično pravo dano? In ja: Ta hod ni moje bil namere, Spremljavec moj me vodi po ti nori, Tvoj Gvido pak iskal ni v njem nabere. Besed izraz, okolšine v pokori, Mi bilo je, kdo bil bi, razodelo, Zatorej šli so točno mi govori. Kaj? praša on, se višej dvigne smelo, Iskal! ti rečeš? ali več ne živi? Je žitje mar slovo od njega vzelo? Ker mi govor zastal je zanimivi Slučajno bil, izida duh ne čaka, Se zverne znak, i v grobno tmo se skrivi. Un druj o tem, pričina mude jaka, Ne gane se, obnaše ne premeni, Ostane mu namera zmir enaka. De bili so, podaljša, zvitbe leni, Pripravnosti de niso k tem imeli, Me hujši žge, ko plam i žar ti v steni. Pripravnost koj ta tehta stranki celi, Ti čutil boš, le žalibog, de v škodo, Ne bomo lun čez petdeset našteli. Ko vnovič tam ti vojke dane bodo, Preglej zakaj tvoj rod s postavo kruto Greneti spe mojimcam tak osodo ? Kervi pretok, ja rečem, djanje ljuto, Ki Arbijo sta barvala v rudeče, Je nudilo zatreti milši čuto. Maje z glavo vizdigne v zdihu pleče: Sam nisim bil; nagiba scer je bilo Dovolj za nas! razložnoma izreče. Pa sam sim bil, ko v kvar se je sodilo, Razdjana de Firenca biti mora, Uništil ki namero je nemilo. Zasveti ak vam kdaj pokoja zora, Razpledi mi, te prosim, vozla zmedo, Presodbi ki je moji tu zavora. Vi terjate v začetku, djal bi, sredo, I v tem ko Mep verti vas glupo v zoni, Vam zdajne sle neplodno mimo gredo. Mi vidimo, ko kter si svit zasloni, Le te stvari, ki delja nam jih kaže, To samo nam višave car nakloni. Približano pozablenje zamaže, Če kter prigod nam vaših ne omeni, Ne vemo nič od vas i zemne baže. De znanstvo vse slovo nam da, preceni Iz teh opomb, taistiga trenutka, Nazočnosti ko čute smert obseni. Potem, ko svest krivice si občutka, Pristavim: tem pa padšimu recite, Ni znebil sin njegov se žitja snutka. De v molku prej so misli bile skrite, Je uzrok, sam ker bil sim zlo v zadregi, Pomote zdaj so jasno mi očite. Virgil začne me klicati na bregi, Ja silim, ta nej jasnuti mi speši, Kdo hira z njim v ostudni toti legi. On reče: Tmo jih sem osoda treši, Tu Kardinal, tam Friderik je drugi, Povesti v tej ostale svet pogreši. Mi zgine s tem. Ja bližam po zaslugi Se pesniku, pomnivši scer besede, Prerahle ne, tak uzrok moji tugi. Se vpotiva. Virgil naprej ki grede, Me praša: Nu, zakaj si v mislih zmoten? Mu čertam kar je bilo moje vede. Ohrani um ti ta govor nasproten, Omeni moj voditelj modre glave, Ta stegnen perst pa klic ti vterdi loten! Ko dojdeš tje v željene ti bližave Izvoljenke, ki vidši ceni vsako, Bo ta ti blesk na potu zamotave. Na levo s tem korak oberne jako, Hitiva proč od stene proti sredi, Globine tik, iz ktere strašno tako Smerdelo je, obraz de mi zabledi. Enajsti spev. Obseg: Papež Auastazi. Zadni trije krogi. Posilnost. Golnfija. Vohernija. Pedepse ali kazni. Po robu tje kamnitiga obrežja, Ki krog in krog skalovje ga obdaje, Do kujšiga prispeva zdaj nadležja. Tu varjejo smerdeče naj nagaje, Ki nama jih prepod na kviško puha, Nagrobnice povišane ograje. Opis le te sledečiga je duha: Tu Anastaz prebiva, sumen papež, Fatinu ki zatisnul ni posluha. Začetni hod naj bode samo tapež, Sopara nos pomalim de se vadi, Prehudi voh ne biva dihu trapež. Tak meni on. Ja njemu: Novo vsadi, De nama čas ne steče razun prida! Že mislim, on overne, tega radi. Ti boš, mi sin, v okrajni sten al zida Okrožine zagledal tri enake Okroglejem pretekliga ti vida. Napolnjene zaveržene so spake, Jo viditi, zadosta to ti bodi, Zakaj je v tem, ti zjasnim koj oblake. Zločestni vir krivice vse zarodi, Pritisk je cilj, na tega se namerja, Prevara pot, ki tapno zvit jo hodi. Ker pak le-ta nar hujši kazen terja, Ja Bog čerti čez druge grešne zmote, Zato se v te pedepse djana verja. Posilnežev so polne jame tote, Ker sila tri zadene sorte ljudi, So ločene v tri kroge te golote. Bogu nasprot, al bližnim, lastni grudi, Goditi zna se sila razne viže, Razjasnenja govor mi ne zamudi. So rane, vmor, so druge djanja priže, Ki bližniga pokvarijo hudobno, Požar, obrop, in činbe tote niže. Ki v solze, v kri, pomaka roko zlobno, Je tu doma, z njim tolovaj, tatovi, Ta pervi krog terpinči jih na drobno. Pa vprejo tud se v sebe zlob rogovi. Ter pristno v last; zatorej drugi v jami Te tarejo prisojeni okovi; S tem žitje ki uzamejo si sami, Al v igrah so zapravljali imetje, Iz praznih bed kili radost ne predrami. Božanstvo pak oskruni teg početje, Ki dvomi v je, ki psuje al zanika. Al zrelih sle v nemar pusti požetje. Nasledni krog, širjava manj velika, Kohors obseže, Sodom in Gomoro, Ter tiste kim je snaga prazna slika. Prevara, ker vesti pomrači zoro, Zadeti zna, ki zvesto nam zaupa, Ko tega, ki zaupu da zavoro. Omenim jaz: posledni ta razčupa Naravno zvez, tedaj on manj pregreši; Zato, kaj ne, se v drugim krogu štupa? Tu najdeva, on reče, kurbe v preši, Hinavce, vrad podkupnike, lizune, In sličnih kar jih sodba v noro treši. Un druj način ogluši milbe strune, Narave moč, kar snag iz tote sledi, Oslabi čut za žitja razne bune. V okrožju tem, vesolnosti na sredi, Kjer Dite je, se pokori na večno, Izdajstva v greh zvijavni ki zabredi. Mu rečem ja: razvedril to si srečno, Pretehtal, da! na tenko te globine, Ko polke v njih pomešane poprečno. Kdo so, pove, selaki te močvine, Kili suče piš, al ploha jih namaka, Nasprotni kim priklon le v kletvi mine? Zakaj jih ne zadeva kazen jaka V požaru not, ak jih čerte nebesa, Če ne, zakaj pedepsa tre jih taka ? Omeni on : kak de verte kolesa Se misli li nasprot navadni šegi, Na ktero stran obernul si očesa? Ti z lastno zdaj si etiko v zadregi, Ne spomniš mar se trojniga nagiba, Ki Bog čerti nar bolj ga vaši v legi. Nezmernost je te trojce manjši hiba, Hudoba jo prevaga ne za malo, Divjosti pak preti nar hujši šiba. Pretehtaš ak do dna prisodbe žalo, Se spomniš kdo so tisti zunej bili, Primerjeno kini tam se je dajalo; Boš koj spoznal, zakaj so se ločili Od imili ti, in une viš pravica Pedepsa v manj očitno britki sili. Mu rečem jaz: o, vedenja resnica! Ti krogoma mi dvoinbe vse razjasniš, Čez kuige blesk je tvoja govorica. Te prosim de le mervico se kasniš, Razlosiš mi, po čemu voheruija Pregreši se, in uzroke mi glasniš! Razumniniu pove filozofija, Povsot, ne le na strani tej al uni, Narava pot, kam, kdaj in kak, zavija, Po božji vse modrosti, ne po luni. Ak fiziko pretehtaš kakor grede, Zapela to ti bo na vsaki struni. Po vredbi viš gre vsaka razun zmede, Ko zvesti djak učitelja po volji, Vaš čin tedaj je vnuk višav besede. Iz totih dveh, razjasni ak se bolji Namen stvari, se vzame za potrebo, S prebitkam pak previdajo se goli. Ker vohernik v imetje stavi nebo, Zakone on prirode zaničuje, In up zadl v neplodno pusto grebo. Zda sledi mi v okrožja tebi tuje; Je itbe čas, ker dvigajo se ribe, Nebeški voz kolesa v sever snuje, In daleko so pota v niz nagibe. Dvanajsti spev. O 1» s o g-: Sedmi kolobar, kroge v tri razdelen. Minatavros. Pervi krog: posilniki bližniga v reki vrelokipeee kervi. Clo pust je kraj, po kimu šla sva v nižo; Kar gleda v tem okrožju se težave, Ostud budi očem na strašno vižo. Ko tisti vdor skalovja kraj planjave Ob Trenti, ki je Adigo zasukal, Ko pahnnl stres je verli iz goličave; Tak sterm je zid, de ki bi zgorej lukal, Ob reki tej bi v znožju stez nikake Za samši hod popotnika ne vkukal. Tem bile so razpotja tam enake; Na verhu pak razrušene skaline Kretenski vil prikor je svoje spake, Ki rojen bil je z lilinjene kravine. Ko naj zazre, se grize, strašno vije, Enako tem, ki jeza ga prešine. Voditelj moj mu pak nasprot zavpije: Al misliš de je vižar Atenjenski, Se treseš mar, de vnono te nabije? Poberi se, divjak! tem ni po ženski, Po tvoji tem ni sestri klonč pripravljen, On hodi tu, de ceni ples peklenski. Kot ranjen bik, v odboj na tlak postavljen, Ker čuti smert, na kviško ljuto plane, Pa semtertje spotika se zadavljen: Tak Minotor togoto v sebi mane, Virgil o tem: pobegni tje do vhoda, Dokler divja, se v bliži ne ostane. Zda vzeti pot globejši je osoda, Po skalah ki o teži ne navadni Živečiga se tresejo do spoda. Zamislen tak o groblji tej si jadni, Ki varje jo, kaj ne, gerdoba tista, K pokoju ki nagib dajal sim zadni? Ko vidla me je v pervo jama ista, Razrušena ta skala ni še bila, Je stala clo brez reže stena čista. Pa malo pred, ak pomnim prav zgodila, Ko prišel bil je tisti, ki iz kroga Je perviga jih peljal mnogo sila. Letopis 1878. II; Na vse strani oblast je tresla stroga Te kraje tak, de mislil pohotje Prešinja svet, ki uzroka iz toga Že večkrat šel, po nekim, je v sipotje. Takrat je tud obstenje to mogočno Zdrobilo se v pešeno to golotje. Oberni zdaj pod sebe glede točno, Ker bliža se kervava vrela reka, Ki dere svet, se pari v njej razločno. 0 slepa strast! o pameti navpreka! Ki zbadaš nas živetju v kratkim sladno, Pretehtaj kop ki v jami tej te čeka! Sim gledal rov širok, zakrivljen padno, Ko kter ki vso okrajno krog obdava, Kar bil mi varh naznanul je navadno. Med bregam in pa temu goličava Centavrov da mi smotriti pušice, Ki lova jim so v žitju bile slava. Ko se navdol obernem raz gorice, Trije nahip se ločijo iz tropa, Nasprot mi vsak moli strašivno lice. 1 kteriga, zavpije on, sta kopa Deležnika? od ondi oznanita, Če ne strelim, ne anam zlih se čopa! Moj varh na to: bo misel mu očita, Ko dojdeva Kirona tje do bliže, Poterpi ak nagon te želj prehita. Me sunši jo podaljša tote viže: Ta Nesos je, zrok smerti Dejanira, Mašval se je, ne žlahtno, studne niže. Na sredi tist, ki gled na persi vpira, Je Kiron siv, učitelj zvest Ahila, Tik njega Fol, kim čert i sercl izvira. Obrežja krog je šetalo jih sila, Streljali ki so v tiste duše kruto, Katere ni ta godla vse pokrila. Dohitiva sedaj kardelo ljuto, S pušico germ razdeli Kiron brade, In žrelo da mi zreti razobuto. Besedi ker overka snop ne dade, Tovaršam on omeni: glejte točno, Un zadni kar zadene to razpade. Stopalo ni umerlih tak mogočno! O tem je že mu vodja tik do grodi, Kjer strinja konj s človekam se obočno, In reče: da, je živ! i vse mu bodi Razkazano po meni v paklu žarnim; Ne radoved, ga sila v hod navodi. Se vmaknula je diva kraju jarnim, In vodbo to je meni naročila, Ta ni zločin, ja ne tovarš kovarnim. Zarad moči, ki nama v prid je bila Do teb zaprek po cesti tamni, čudni, Pridružba nej ti vižarja bo mila. Nej spremi naj po pusti tej odljudni, Pajdaša nej izdatno mi podpira, Ki živ je še i v gibanju pomudni. Na desno se potem Kiron ozira, I Nesosu omeni: ti ju spremi, Pomozi kjer prebojo kljub zavira. Se vpotimo, prevdarku v svojim nemi, Po bregu tje žaru kipeče reke, Iz dna verše terpinčenih pojemi. Sim vidil jih do čela v kipu neke, Mi konjomož pove, ti so tirani, Izvirki štet, pogina, enot zapreke. Tu plakajo, spomin v izgled nam dani, Ta Škander je, le-un je Dionisi, Sikulce ki za blagor nekda vkani. In tisti tam, kim černa kita visi. Je Acolin; rumenolasa glava Tik njega pak Estenski je Abisi, Kim bila smert je pastorka naprava. In pesnik moj na to izreče tako: Ta vodi nej, ja bom le napeljava! Nekoljko dalj stoji Centaver jako Kraj množice, iz toka ki le čela Napol moli, scer krije v reki vsako. Naznani stvar: ta je oseba smela, Prebodla ki je v cerkvi serce slavno, Na Tamizi kim čast že dnes je cela. Sim vidil jih, ki čop al grudi ravno Iz hlapa so nakviško mi moleli, In več od njih poznaval sim že davno. So bolj in bolj se žlebi plitvi zdeli, Do gležna le je segala kervina, I v kraju tem smo gaziti pričeli. Možbik začne: Tu micna je globina, Vervranje vlag pomanjšano je vidno, Le rahloma pogreza se nižina. Na uno stran valovja ni preidno, Obrežja tik tomun je neizmeren, Not mučeni kriče tirani pridno. Je Atila med njim, trinog neveren, človeštvu bič, obraženju gonoba, Z njim Pirhos, grek, ter Sekstus, lah prešeren. Dva roparja, zmešnjav netivna goba, Riuier Kornet, sobrat Rinieri Paco, Sta tudi vmes, prekanjena goloba. Izrekši to k prehodu dvigne taco. Trinajsti spev. Obseg: Sedmiga kolobara drugi krog. Posilniki sebi nasprot premenjeni v drevesa, ino po Harpijah terpineeni. Do brega bil še Nesos ni pregazil, Ko vpotiva se midva po gošavi, Kjer nisim stez, ne teuje cest zapazil. Zeleno ne, le velo se mi javi, Nič gladkih vej, le gerče, kile, kluke, Ni sadja znak, ternovje dreva davi. Prilične tej zverin in kač razbuke Ne čuje se lecinski po samoti, Divjaštvo kjer se gneti varne v luke. Harpijam dom so strašni kraji toti, Ki perja strup so brizgale v Trojane, Naznanba de pogin se mesta loti. Okremplenim perute so pridane, S peresmi je telo pokrito celo, Na drevje to so čuclno v stok sognane. Omeni varh: poprej ko dalej spelo Se bode, znaj, de v krogu drugim hodiš, In toliko bo časa to te grelo, De v strašni pesk pušave tje pribrodiš. Pa spomni se o temu te besede: Ne roba tik, de mar se ne osmodiš! Ni bilo še ničesar za poglede, Pa vhajali so kriči mukam kislim, Tak de sim bil ko panan glasov zmede. Ja mislim, on je mislil, jaz de mislim, Ti glasi so iz gerla bistev takih, Ki med ljudi, nalaš mi skrite, čislira. Mi reče varh: če zlomiš berst enakih Dreves, ti bo se hipoma skazalo, Pretehtal de razmer še nisi vsakih. Ker mene zlo je radovedje gnalo, Odkerhnem kal iz bližniga drevesa, Nalom kriči: zakaj me raniš, tnalo! In ko je kri pribrizgala iz lesa, Ponovi glas: kaj lomiš kruto mene, Al Bog ti dal ni milosti očesa? Junaki pred, zda terni smo brez cene, Pa lajši pest bi morala ti biti, Občutka če bi bili kače lene. Kot veje verh se vidi v plamen iti, Ker drugo se telo še zdravo vije, Ob vetru ki jo memverše dobiti; Iz mozga tem odlomku slično dije Besede glas i rusa kri ob enim, Izpade vlom, strahu mi serce bije. Mu reče varh: ak vedel bil bi, cenim, Poprej ta moj, kar zvedel je zavozno, Spotikleja ne bil bi dal nobenim; Ne bil bi te napadal tako grozno, Ja sam sim ga v to djanje vpeljal kruto, Zaveržem je, le žalibog, prepozno. Razjasni mu živetje svoje sluto, Spomina glas bo tvojega oživil, Kjer petje bo od jame te začuto. In čok na to: si sladko tak zakrivil, Molčati de ne smem, pa zanesita, Če vama clo govor bo kodre sivil. Sta ključa dva mi v desni bila skrita, Odpirala sta serce Miroslava, Nikomur pak se skazala očita. Posestvi v mom sta bila čut in glava, Marljivo tak sim sukal opravila, De vpešala mi zadnič je narava. Zavid, ki je visosti sprotna sila, Z dvoranstvam ki poljubno, merčno rabi, Ostud za trud, posilju sprožba mila, Mi v kvar takrat oserčja splošne zgrabi; Zapaljeni podpihajo Augusta, Zasluge cvet se v sipu sreč pozabi. Osenči me obupa tenja pusta, Zaslepi blod, de smert bo sverha vsega, In samomor nekriviga me skrusta. Se zarotim o mozgu dreva tega, Oskrunil cle nikdar zvestobe nisim Gospodu mom, ki groza bil je zlega! Ak pride kter, ob tem ko tukej visim, Na svitlo spet, nej moj spomin obudi, Nevredni tam pozabi v mračni ki sim. Prejenja s tem. Virgil na to: ne mudi Ga prašati, ak več te znati mika, Le urno, de se v rako prej ne zgrudi! Omenim jaz: le tebi ne zanika, Poprašaj ti, kar plodno sodiš zame, Ja nisem kos, je zmota prevelika. Moj varli potem: kar ta ti vstreči jame, O panan duh, nej tebe mu nakloni, De zmedene razjasniš tote klame, Ter mu poveš, kaj duše v gerče goni, Ak moreš tud mu dalej to razjasni, Če ktera duš uide britki sponi? Začetno so odvet mi žvišgi glasni, Potem se sič premeni v te besede: Bo kratek vam odgovor moj počasni. Ker duša iz telesa v smerti grede, Ko človek sam živetja se oprosti, Soditel koj jo v sedmi krog uvede. Zletf navdol brez volje, v toti hosti Pogrezne se, kjer zgod na tla jo treši, Ko pir hiti v drevesni veršič gosti. Iz micnosti se v deblo dreva reši, Harpije pak ogrizajo mladike, Ga stiskajo ko zerno v ostri preši. Nekda prispe naš duh do prešne slike, Pa ne de njej v obstoj bi se pridružil, Zaverženo po sebi vgasne mike. Terpinčenja predmet bo tukaj sužil; Zapanan, kot ostali, v gerče tote, Bo v enomer zabrede svoje tužil. Posluzam še, razjasnenja te zmote Razlagal de bo dalej se nadjaje, Ko čuden hrup napolni jamne kote. Priličen tem, ki čuje tik ograje Ga lovec, ker se gon mu bliža v hosti, In hrup in krič odmeva v krogu staje. Dva dirjata nasprot mi v šumi gosti Iz leve, vsa razpraskana i naga, Germovje se drobi v premiki prosti. Pervotni smert zakliče nej pomaga , In drugi, ki je zdel se bolj počasen, Omeni: ti ni bila slična snaga Pri Topi, tam si, Lano, bival kasen! Potem ko moč omaga mu se skrije Košati v germ, kjer ni zagledu jasen. Za njima, hu! tuleča truma lije Lovivnih psov, dotika liert se herta, Kar nese vid, se rep za repam vije. I v skritiga derhal zobe zaverta, Mu sterga kos za kosam iz telesa, Ter ude krog raztrosi spačje čerta. Me pelje zdaj prijazniga očesa Moj mili varh do germa, kim so crele Solze iz ran, ko ploha iz nebesa. Zakaj, o Jak da Santandrej, so vnele Besede te iz mojih ustnic tako, Ker žalibog, izid so pust imele! Mu bivši tik popraša vodja jako: Povej zakaj de puhaš kri in slova Iz britkih ran okrožja plat na vsako? I nama on: O duši kima rova Ondašniga nevihte so očite, Peres ki me oplenile se znova, Pobrane skup nazaj mi prinesite! Iz mesta sim, ki Marta premenalo Je s Kerstnikam za varha zgodbe zvite. Zato bo v kvar mu sukal pravd navalo, Če znaka bi nekoliko ne bilo Od njega tam na mostu mu ostalo, Gradjani, ki so zidali premilo Staniše spet po sipu Atilovim, Napenjali zastonj bi bili silo. Ja sam pogin si v lastni dom zazovim. Štirnajsti spev. Obseg1: Sedmiga kolobara tretji krog. Posilniki naravi in Bogn nasprot v ognjenim deževju terpineeni. Kapaneos. Peklenske reke. Ljubezen me je gnala do domovja, De perja sim nabral kar se je dalo, Ga vergel mu, ki več ni gučal slovja. Potem sva šla do tam kjer se kazalo Over ,pi več nasledno v krožje priti, Kim reči smem pravice strašno tnalo. De steče mi, ondotno prav razviti, Omenim de v obširni sva livadi, Zelenja kjer ne more bilca kliti. Jo krogoma mučenja hosta gradi, In meja tej je struga tug i bloda, Te greva tik, ja konca groze v nadi. Tla pesk so vroč, Katonoviga hoda Po Afriki podoba clo prilična, Ko vila ga v pušavah je osoda. O, kazni strah! pedepsa krivd pravična! Kak morala bi stresti družbe blede, Ko v sluh done jim videnja dotična. Sim gledal duš, clo nazih, cele črede, Ihtivno ki so plakale preveno, Terpinčenja so razne bile zmede. Ležati znak sim trumo vidil eno, Dotična v klonč povita je sedela, In sukala je tretja se v premeno. Oseb nar več med svoje ta je šteta, Menj druga ki v pedepso je ležala, Pa gerla bolj napete v krič imela. Višava je nenehama metala Nebroj plemeh po zraku vse na kraje, Prilika ploh zametniga navala. Kot žar i plam čez tabora ograje Ob Sindu zrel je Škender tje leteti, Ter nižati se v šotor, koče, staje; Posamezne so spešili zatreti Vojšak in on, ker laglej se ugasne Samotni žar, ko v plamen smod razpeti. Podobne tem peršele so užasne Svetilke krog, zažgale ko netila So prah in pesk, ne naglosti počasne. Preneha ni rokama nikda bila, Preveno so mahale krogom sebe, De vmaknula bi plamena se sila. Omenim ja: vse, vodja, čisla tebe, Razun gerdob, straživnih skrek uhoda, Ki vark so tam ti spričale potrebe. Kdo velikan je tist ki ondi smoda Ne zmeni se, uporno se obnaša, Ne gane ga, ne tma, ne žar, ne voda? Razumši ta, o njemu de se praša, Mi zakriči nasproti te besede: Kar bil, to sim! in tak bo lega vaša. Nej z delmi Cevs kovača svoga zmede, Ki brusil mu je treske v borbi tisti, Zatisnul kjer mi v smert je bistre glede; Premaga nej po Monžibelu isti Nasprotnike, klicaje v norali mračnih: Opri Vulkan me v bitki krivde čisti! Kot nekada na poljah Flegre zračnik, Ko mi dervil nasprot je grozne strele, Bo sklapil serd po višali mu oblačnih. Varh zakriči; zda tako glasne fele, De čuti še mi ni dajal enake: Kapanej! gnjev ti serce vedno melje, Si karan prav, napuh ti merši dlake. Ni kazni de bi bila bolj prikladna Za taki serd, ko studne serda spake. Ko bila je končana ojstra zadna, Podaljša: ta sedmerih bil je eden. Kiin Teba v bran je stala ravsa jadna. Bogovam kljub, si v tem je še dosleden, Terpinčenja njegove so pravične, Obširniga pretehtanja ni vreden. Naprej z menoj! plati se boj dotične, Tam pesk je žar, verh muk i njih pridavka, Le gaja tik so ti steze prilične. Se vpotiva brez vora, brez ustavka, Do goše, kjer potok izteče neki, Kim barva je čerleno strašna rjavka. Ko tist izvir, pričetek topli reki, Hotivnice ki ga dele v porabo, Enak je ta, navdol veršijo vteki. Njegovo dno, ko brega medju sabo, So sviž peščen; hodivna pot je skala, Premikanju tedaj ne žuga slabo. Kar do sedaj po nori sva spoznala, Od hipa ko sva vrata prestopila, Kih v enomer odperte najde žala, Nikaka reč ne mogla bi, al sila, Enačiti s potokam tem se točno, Kim lastna moč, zatreti žar, je bila. To rekel mi voditelj je razločno, Ga prosim jaz, nej dalej to mi jasni, Vse vediti, me bliskalo je močno. Je v morju pust otok, pa slave glasni, Mi reče on, imenovan je Kreta, Ondašni kralj je blagor bil začasni. Na njemu hrib je Ida, viša sveta, Cveteč je bil nekada, slast i sreča, Sedaj je vres, ničesar ne obeta. Za sinčika skrivalnica gosteča Je Rheji bil; ko plakat sin je hudo, Je hujši šum zbudila straže gnječa. Sivor visok je v hribu, moža čudo, Ki gledati Damjati pleča dava, In tehta Rim ko lastno v sklenu grudo. Iz čistiga zlata je svitla glava, Sreberne so mu persi, rame, pleča, Do stegna bron, ter jeklo se spoznava. Zelezja moč o bedrah je grozeča, Le škoda de je desna noga glina, Potperta ker je teža s to nar veča. Podoba vsa, le glave ne višina, Preklana je, razpočje solze roni, Ob toku kih se širi zmir votlina. Nižavo v to se združen mok nakloni, Stiks, Aheron, in Flegeton so sledbe, Ki v strugah klane navdol jih urno goni. Do ondi to, kjer druge so naredbe, Kocit je tam; — kaj temu je narava, Molčim o tem, za potlej so te zvedbe. Poprašam ja: Potok če ta priplava Iz kakiga izvirka zemlje gorne, Zakaj se tu, ne ondi, zreti dava? On reče mi: So v lok te jame borne, Če ravno se vijeva v krogu pridno, Za prostor tak so noge preokorne. Je bilo ti le malo nore vidno, Ak nove te osupnejo prikazni, Se spomni de i to ne bo izidno. Ga prašam: kaj so toki vage razni, Ko Flegeton in Lete? ni speljano! Si djal izvir de pervimu so blazni. Prašanju tem je bistro želo dano, Overne on, pa vrenje reke rdeče Razjasni vso pomembo v njej iskano. Boš Lete tud zapazil, končno reče, Kjer snidejo se k snaženju dušice, Objokan greh kih manje v sercu peče. Je doba zdaj od gojzda poslovice, Za mano tik mi slediti se trudi, Pot varen so nevpaljene stezice, Ob verhu kih ne liže plamen hudi. Petnajsti spev. Obseg-: Posilniki nasprot naravi. Brunetto Latini prerokuje pesniku pregnanstvo. Zda nese rob skalnitiga naj brega; Od zgorej hlap ohrani cesto žara, Ko prostor krog plemen vihranja zlega. Flamingo kot nevžugan zid ovara v Od Brisla do Guzante slapov brani, Odbiva ker natrag jih brezdna v stara; Kot Padova o Brenti setve hrani Potopa, rek naval, viharja spake, Poprej ko žig zbudi se Kjarentani; Okopi tam podobe so enake, Le više manj, in manjši debelosti Je zidal jih, ki vmislil si je take. Od gojzda proč sedaj sva bila dosti, Ne bil bi ga zagledal zbog deljave, Ak bil bi spet oziral se po hosti. Duhov prispe po robu te širjave Mi trop nasprot, in sledni naju gleda, Ko v tmini kter, kim ni svitlobe prave Ker lune bliš ne kaže jasno sleda, Naj pazijo ko siv šivar šivanko Ob točki kjer se luknice zaveda. Pretehtan tak po trumi tej natanko, Začutim de nekdo za pas me grabi, In reče mi: si vjel se končno v zanko Čutivši de nasprot mi roke rabi, Vanj gled uprem, spoznati ga pohoten, Pa znamki so mu v prižah bili slabi. Naposled pak spozna pogled ga loten, Dam desno mu: mir z vami, pan Bruneto Vi tukej ste? sim clo nenade zmoten. On reče mi: moj sin, ne bo ti v šteto, Natrag če greš z menoj korakov malo, Pustiva trop, nej sledi cesto kleto. Sej ravno to bi mojim željam zdalo, Omenim jaz, tu mervico počiva, Voditelju ak momu bo veljalo. Overne on: ki tu počitka vživa, Je godin sto pripanan, se ne gane, Če sred plemen, če v živi vatri biva. Ti spredej koj, nasledba men' ostane, Potem hitil do svojega bom tropa, Obup ki ga neskončni v tugi mane. Bolj nizko ker ne tvegam djati stopa, ' De vštric bi bil zamogel mu hoditi, Sim zadej spel ozirniga kolopa. Me praša on: kaj nudi les te priti, Ker ni ti še posledna ura bila, In kdo je un, ki zrem ga s tabo iti? Me zmota je, mu rečem, žitja vila, V oblake bil sim zamotan ostudne, Poprej ko se mladost mi je spolnila. Ko včera sim hitil iz niže čudne, Me sreča ta poslan in mi obljubi, Popelje v prid de te me ceste mudne. In on: bo prav! ta zvezda ne pogubi, Zanesi se, v preluko slediš dike, Nasledba ta že jedro ljusk orubi. Prezgodna smert je vgasnula mi mike, Scer krepil bil moj uk bi tvoje dela, Namembe ker so božje ti velike. Pa tisti rod, zavist ga je prevzela, Fjesolske kim so skale vir starinski, Je kar je bil, skalovja duša smela. Za dar bo kvar snuval ti čert živinski; Osode tek! ne plodi smokva sladna, Robidja germ ker hobota grozinski. Jim slepcov da perimk pravlica jadna, Skopost, napuh, zavid so jim priroda, Tem biti tuj, ti bivaj skerb navadna. Namenula ti slavo je osoda, Želi te ta in una četa stranska, Za klune teh, bi sodil, te je škoda. Premeni v gnoj zverjad se fjesolanska, Prekrasne pak ne kvari tulipane, Iz klata ki slučajno zraste djanska; Katere v čin orjaški duh nej gane Rimljanov, ki so zvesti tam ostali, Kjer cimil bič je krut za nove rane! Ak mojih želj bi bili čversti kali, Odgovorim, dosegli vse namene, Na zemlji vi bi še se radovali. Je vtisnjena podoba zlate cene Mi vaša v čut, še spomnim se nauka Zgovornih ust; mi cvet je sle prevene! Kak slave vene doseže perhla ruka, Ste skazali; dokler bom živ bo sledba Mi žarna skerb, zamuda vedna muka. Kar djali ste, bo mojih dni naredba, Vse hranil bom za slavno divo milo, Naklonjena če bo mi nje zagledba. To bodi vam resnice oznanilo, Kar vest veli, ostane mi ugodno, Ne menim se za vso nasprotno silo. Mi novo ni, kar tehtali ste sodno, Kolesa nej namemba obračuje, I pridni kmet motiko mu prirodno. Na desno zdaj se mojster ogleduje, Omenši mi osorno te besede: Tist sliši v prid, ki čuto sercu vsnuje! To misli mi v pretehtanju ne zmede, Grede naprej zaprosim še Braneta, Izreče de glavarje četne srede. Spoznati tri, omeni, prid obeta, Ostale pak bo bolje zamolčati, Mi množina je ur natanko šteta. Ti mašniki so bili v sreči zlati, CJčeni zlo, visoke v žitju slave, Pa slično vsi napake prebogati. Tam Priscian se bliža modre glave, Tik njega Franc d' Akorso; več enacib Je zreti, ak ti budi srab zabave. Tud Moči je, ki sluga slug iz jacib Je zmot le teb poslal ga v Bakiljone, Kjer zginul je pozablenja v oblacib. Bi rekel več, pa v bodu volja vtone Razlaganja, temveč ker se dviguje Iz peska prah, budeč mi nove zone. Se bliža trop, ki k ognenju me nuje, Preporočim Težavi ove ti branja, Vsih ved zaklad, se anam hvale druje. Oberne se, tem sličniga ravnanja, Ki za zelen Veronslfi plajš tečejo, O dobi v to izbraniga igranja, Iu zmage čast, ne smeh porug, dospejo. Šestnajsti spev. Obsog: Sodomiti druge sorte. Rob nasledniga okrožja. Strahota se v delji prikaže. Sim bil do tam, kjer slišalo veršenje Vode se je, ki v dolni krog je vrela, Bučelni roj je zdelo se šumenje. Privihrajo tri sence iz kardela Letečih duš, namenjene ki bile So v isti kraj užasniga mučela. Ob enim so, bližaje se, zavpile: Ti stoj, si naš! ak slika nas ne moti, Ta gnus je dom za take rogovile! Oj! kacili ran sim gledal tmo v tem koti, Strašivnih prog iz presne, zdajne dobe, Ko spomnim se, obup se serca loti! Poznavši varh okolnosti te globe, Oberne se do mene in mi reče: Priljudno s tem, kar pika to za zobe! Žerjavce ak ne vidil bi veršeče, Terdil bi de spodobno bo ti stala, če jim nasprot osoba tvoja teče. Začnejo, ker sva midva prenehala, Ti presni ravs, in bližej nama bivši, Jih svade strast v obroč je zamotala. Kot borec nag s polznoto se močivši Prevdarja kaj prospeha več nakloni, Poprej ko spe v protivnika gromivši; Prilično tem verte se tam skakoni, Stopanju vprek obernjene so lica, Te jedna sla, in druga noge goni. Ak bed ogled, v kili stiska nas pravica, V oserčju ti nečuta lusk ne zmane, Tak enimu izklikne govorica, Nej bivšiga spomin ti dušo gane, Poveš de nam,' kaj si, de slika živa Bez groze v teh strahotah ti ostane V Ta pred menoj, ki v hodbi drug mi biva, Je zdaj za vid le naga odertina, Nekada bil čelad je zlata griva. Gvaldrade vnuk poštene je, sin sina, Imenovan po djanju Gvidogverra, Je z umom ko z orožjem znag veršina. Stopinje un za mano ki pobera. Je Aldobrandi, vitez Teghijaja, Bi morala še vanj živeti vera. Jaz, kruto kim pedepsa tu nagaja, Sini Rustikuči, brez ovinka rečem, Je bila kvar mi supruge izdaja. Me strah je vil, prehudo de se spečem, Pa mednje me je mikalo v tem hipu, Dovolil bil bi varh de jih dotečem. Ker gnala sla me ni k požara tipu, Mi serca mik premagala je zona, Čeravno hlep do itbe spel je h kipu. Omenim: ni poruga kazni Iona Mi mnenj izraz, sočutje mene viža, In temelj bo mi zadniga nagona. Ko vodja moj, razkriti mi, se zniža, De dojdete, sim sodil koj, de jaka Mi množica se slave vredna bliža. Rojaki smo, me gane vaša vsaka, Navadne vam početja so češene, Blišoba del je svuda vam enaka. Bom zmenal javk za sadja viši cene, Obljubil je vodivec mi resnični, Pa v sredo pred namemba me požene. Nej dolgo še tvoj bistri duh pravični, Izreče on, ti dične dela snuje, In slava tvoj spremljuje čin različni; Povej mi le, pravednost al stanuje Še v domu nam, ko nekda, višjih briga, Al zgiuula od nas je v kote druje? Nas Borsijer Guljelmo, senca kiga Se ravno zdaj od ondi nama bliža, Terpinči zlo, terdi, de upa ni ga. Novaki so Firenci nova priža, Dobički vmali, obljudenje ne kasno, Bude napuh, in ta v pogubo viža. Omenul bil izrek sim zadni glasno, In ti trije v odgovor so ga vzeli, Gledaje se ga tehtali počasno. Če tudi scer, so reči mi začeli, Ni težej ti na voljo drugim biti, Med ljudi, da! te srečne bomo šteli. Ak mogel boš iz brezdna tega priti, Tam gledati nanovo zvezde lepe, In: Bil sim not! rojakam oznaniti, Povej jim kaj od strašne naše stepe! Izrekši to, zbeže, in se je zdelo, Perute so navadnih nog okrepe. Hitrejši ni še „Amen" izdonelo, Ko v deljo ta je trojca se zgubila, In varha tud je dalej gnati jelo. Jaz koj za njim. Le malo sva hodila, Že blizo sva veršenju vode tako, Ni čuti več, karkolj sva govorila. Ko tisti tok po lastnim žlebu jako Šumi v izhod iz Vesove višine, Ki Apenin visost preseže vsako. Mu pred ime je Akvaketa, mine Ga to potem ko pride do nižave, I v Forli druj perimek se mu vrine. Tik Benedeta vihra čez goljave, Prekucne se v dolino po veršinah, Vse krogoma razločne so bobnjave. Enako tem sva čula po skalinah Veršeti vniz pobarvane talase, Prezreti jih ne steče v tacih tminah. Konop imel okrog sim za prepase, S kim šekasto ulivaliti riseno Sim trudil se v gošavi presne čase. Odpašem ga i v gručo zvijem eno, Ukazal kot voditel bil je ravno, In ldonč podam zaupno mu v preceno. Na desno ta obernjen roko stavno, Od roba proč, zažene zvitje v jamo, Kjer zdelo se je brezdna žrelo glavno. Sim sodil ja, prikazati se tamo Bo moglo kaj na tako novo djanje, Razumi vzak, de ni primerlej samo. Omeni varli: bo prišlo zdaj na znanje, Kar pazna že mi duša pričakuje, In tebi se prebuda kakor sanje. Resnica scer, ki zmoti slično snuje, Je bolje de ostane v mislih skrita, Sramoto ker izrečena nakuje; Pa sila me k terditbi tej dohita: Se zarotim pri stihah pesmi tote, Nej prazni so koristi, mika, svita; Ak nisim zrel nižejše iz grozote Priplavati pošast užasno, čudno, In kviškoma prostirati krilote; Kot vodolaz, vernivši se nemudno Iz mozskih nor, kjer sidra v guge terči, Glede v naval in globočino studno, Se spenja vzgor, in zclolej ude kerči. Sedemnajsti spev. Obseg: Kolobara sedmiga konee. Odertniki. Zanfiljaei, Ubriaki, Skrovini, — Gerione. Poglej zverjad strupeniga repaka, Razruši ki terdnjave, hribe, grade, Katere sil ne vbrani se nikaka! Moj vodja s tem poprime zdaj razklade, Ter migne ji, nej bregu se približa, Kjer viti se prihodni pot imade. Pošast le ta sramote, brig in križa, Je kraja tik z glavo in persmi kmalo, Repak od zad pokriva tamna niža. Obrazje clo pohlevno, mično, zalo, Prijazne so, diviških kip, ji lica, Telo v izid je gada zreti dalo. Kosmata dva sta parkla znak poklica, Telesa krog pobarvane maroge Različnih boj so varke naznanica. Tatar i Turk, enako umne sloge Med barvami, ne stuhtala obleke, Arahne clo ni tkala slične proge. Kot vidi včas o bregu morja, reke, Na suhim pol se, v toku barke drugo; Kot pibra v bran in prid si včini leke V okrajnah, neme kjer iše v pitji vugo, Tak stala tam je studna ta zverina, Vteleseno, sim sodil, vidim — kugo. Po zraku se je sukala repina, Strupena ost je znatno kviško stala, Škorpjona ki je bila bodečina. Omeni varh: sedaj stezica mala Nazaj se gre, do tam, kjer ta strahota Je pervikrat se vidu pokazala. Potem navdol popelje naj stermota, Na to deset stopin po ravni legi, Tak žarna bo prehitena peščota. Zverjaku lih ko bila sva v dosegi, Zapazim duš nekoliko sedeti Stermine tik peščenimu na bregi. Mi reče varh: de vedel boš našteti Po versti vse okrožja tega muke, Poprašaj te, kaj kanijo začeti. Le kratko vse, nastran besed zasuke! Jaz medju tem naprosil bom divjaka, De vzame naj na herbta svoga kluke. In tak mi je spoznana bila taka, De sam sim šel do kroga sverhe zadne, Kjer truma ta se v plohi solz namaka. So znaki jim pogledi bede jadne, Nenehama so brani vse z rokami, Sopara zgor, i zdolej brizge čadne. Prilično psu, ko žgejo sončni plami, In pikajo ga bolhe, muhe, ose, Protivi se in z gobcam i z nogami. Kardelo vse pretehtam to na kose, Spoznati moč nikakiga ni bilo, Pa vidil sim, — utisne to mi zlo se — De mavhe vse ob sercu je nosilo, Zaznamvane in barvane različno, Kih gledanje vsim zdelo se je milo. Letopis mi. u. 9 Samotnimii dospem kardelu lično, In višnjev kip na torbi zrem rumeni, Leonu ki podoben bil je pično. Potem pogled ostale mavlie ceni, Na eni ko tekoča kri rudeči, Belava gos nasprot mi glavo kreni. I nekdo kim na torbi svinja veči Je vrisana na belkasti podlogi, Me praša: kaj ti vohaš toti v peči? Poberi sel živečih ker si v krogi, Ti to povem; moj sosed Vitaliano Bo vsedel se na levo stran mi k nogi! Jaz, Padovan, sim s tem; ti bodi znano, De zbadajo me zmir enake viže: Kdaj vitezu bo slavnim dojti dano, Kim klunov treh na mavhi bodo priže! Pomerdne v tem, ter jezik von zakrivi, Goveda kip, ki nosnice si liže. Ja v strahu, de pomuda ne oživi Nevolje mu, ki speh mi je naročil, Se vernem berš, pustivši trop na grivi. Virgil je bil na herbet ravno skočil Pošasti, ter se gugal je na sredi, Izrekši: glej, de točno boš razločil! Zdaj pojdeva navdol po čudni gredi, Sedeč li spred, ja zadej tik za tabo, De repa strup te ne zadene, vedi! Kot merzlični, kim ude vije slabo, De nohte le mu višnjeva napada, Se trese ves, ko misli, lomba zda bo; Tak straha mi je trepetala brada, Pa bal sim se opombe ojstro slane, Kot sluga zvest boji se višjih jada. Hitim tedaj na strašne te plečane, Obseži me! — sim hotel pevcu reči, Beseda pak mi groze zaostane. On ki me je čes brezdna spravil veči, Mi dene koj roke okrog telesa, Opre mi trup, glavo i vrat i pleci. Potem veli: zdaj Gerion peresa Je vpreti čas; polagoma v doline, Ker takiga tovarš ni vajan plesa! Ko čoln za včin premisleno odrine, Naprej, nazaj, potem hitrej se guga, Enako ta, soteska de premine. Kjer grud je bil, zdaj z repam kviško žuga, Ko kača se z letem naprej poganja, Po parklih mu doide sopa vuga. Nekdaj, bi djal, je groza bila manja, Ko Faeton tekalo sončno zgreši, Goreč oblok, pozna se, sip naznanja; Al pa takrat, ko všel je Ikar preši, Mu sonce vosk perut prebližnih staja, O11 stermoglav iz neba v morje treši; Kot moja tam, oba telesa kraja Nad brezdnam ker siin čutil plavajoča, Ne vidši kaj, razun strahote zmaja. Se niža ta polagoma giboča, Navdol, navdol, pa komaj de se Čuti, To le ker gib mi sape pili svedoča. Ne daleč proč slapovje čujem rjuti Derečib vod od skale na skaline, Poglede vprem pozorno v hrup ta Ijuti. Ves tresem se, mi ravnovažje mine, Zapazim žar pod sabo, slišim krike, Zvijem se v klonč, zavedenje mi zgine. Potaplenja, verteuja razne slike Zapazim zdaj, ne pred, na strašni clerni, Prikažejo se čudnih sort oblike. Kot sokol, kim se v delji sivočerni Potuhne tič nenajdno za poglede, Ko sokolar zakliče: daj, oberni! Se zniža scer, pa serd mu v čutu prede, On semtertje obrača in davi se, Ter daleč od klicavca proč se vsede. Tak bremena tam Gerion znebi se, Postavi naj na znožje stene skalne, Težila prost okoli zaverti se, Pušice kip, mi zgine v kraje dahie. Osemnajsti spev. Obseg! Osmi kolobar. Deset krogov. Zavodivci. Venediko Kaejanemiko. Jason i drugi. Je v paklu kraj, se Malebolže zove, Okrož kamnit je barve skoz jeklene, Enacih boj zagledaš kroge, rove. Na sredi te samotne puste stene Globok štepin se vidu izobrazi, Ki ga v pretres drugej ta pesem dene. Ostala se okrožina zapazi Razdeljena v komadov desetero, Dolinam kip, na levi hriba plazi. PriliČno kot sovražniku v overo Terdnjave grad obda vajo prekopi, I vništijo ne redko s tem namero. Tak bili so dolinam tem ostopi, In kakor tam so bervice in mosti, De semtertje premenjajo se tropi, Je ondi tud prehodov čverstih dosti, Ki peljejo iz kraja v kraj soparno, Ob štirni pa končajo v zvezi gosti. Tu Gerion spusti na tla naj varno, Moj vodja se na levo stran zasuka, Po stopih mu od zadej sledim žarno. Naznanja se na desni nova muka, Britkosti javk, novotnih sort beriči, Iz bližnih delj ostudno glasje kuka. Dno polno je! vse nago! strašni kriči! Pridere mi derhal nasprot od srede, Druj ravno vštric, hitrejši, zreli tiči! Ko dobe vug se v Rimu ljudstvo mede, Ki semtertje na mostu oskim speši, Na levi od_ — , na desni k cerkvi grede; Le-teh pogled Šenpetra dom ne zgreši, Le-unim je v očeh nasprotno berdo, Ki bližajo se mu tlačivni v preši. Naprej se je v ti gneči vilo terdo, Delili so rogati gonci kerce, Pritiskali mudlive z bičmi gerdo. Kak dvigali so vbogi suhe berce, Na pervi šverk! jih nikdo več ne čaka, Ker stare mu dotik začetni serce. Naprej grede zapazim de mi spaka Stoji nasprot, in sam pri sebi rečem: Spoznam jo, da! podoba je enaka. Se vprem z nogo, z očesam jo pretečem, Ob enimu z menoj se vodja vstavi, Voljan de jo z besedo britko spečem. Terpin žele, de zmedam se izbavi, Topi pogled, pa to mu pridi malo, Mu rečem: stan tvoj prejšni mi je v glavi. Spoznanje me oseb še ni nehalo, Venediko si ti Kačjanemiko, Kaj nek te je v to pusto žehto djalo? Odgovori: ni želj mi scer veliko Pogovora, pa glas domač me gane, De bližam se osebno ti v dotiko. Situ tisti bil, na kiga svete dane Ghisola je Marckezeta objela, Nej glupi ljud le druge bajke mane. Ni mene le v Bolonji ta zadela, Vse polno jih je notri slične cene, Domači glas kim ,,sipa" je imela. Od Rena vse je krivo do Savene, Terdenju tem ak prič bi treba bilo, Na grablenja se spomni naše stene. Izrekši to, s korbačam vrag nemilo Ga šverkne zad: kurbišnik proč! zakruli, Tu ni vlačug na prodaj za plačilo. Povernem se o tem, ko ta ga guli, In koj oba naprej sva se podala, Do rogla ki čez rob se znatno štuli. Na rogel ta sva lahko dojti znala, Oberneva na desno se širine, Slovo sva tak prevenim vitju dala. Ko dojdeva širejši do votline, Terpinčeni kjer skoz derejo vedno, Omeni varh: preceniš de mercine Taiste prav, kih skrito bilo spredno Obrazje je, ker z nama vštric tečejo, Pozor sedaj, na tanko tehtaj sledno! Iz mosta jih pregledam kako vrejo, Od ondi sem, iz niž na viš, v okrogi, S korbačmi zad hudiči tikom drejo. Neprašan varh opomni: glej ga v slogi Nekdajnosti med unim velikana, Ki z jokam clo se ne vtolaži, vbogi! Kraljeva, da, postava mu je dana, Je Jason, ki iz Kolhide je runo Unesel scer, pa trešla vanj je slana! Do Lemne je preskusil to in uno, Tam bile so supruge pomorile Možake vse, končavši spola buno. Objemal jih je, da! do zadne sile, Vlastnik celo vsim nedosežne tiste Prekrasne, še divice, Hisifile. Nasiten te, je všel od nosne iste, In toti bič krivico to zadene, Osvetnik tud Medeje ne prečiste. Z njim plačani goljufi so te cene; To je dovolj od perviga predala, Kot od stvari, kih udes notri vklene. Sva bila tam, kjer cesta gorna jala Se tikoma z okrogam dolnim križa, Ob stenah, ki so višjim podpirala. Derlial nasprot privihra, ki se niža Sledeči v krog, ropoče in razbiva, Se tergs, ter z neznagami se priža. Obstenja tik, napolnjene plesniva, Ki ga sopar nastavši v skorjo sterdi, So nosu in pogledu — kuga živa. Je tamno vse podnožje, mrak so berdi, M vidlo se na kaj de stopa noga, Tak tapava naprej stermini v gerdi. Na klancu sva; prezrem prostore kroga, Zapazim duš ne malo v gnusu blata, Ki gnojnice se zdi smerdeča proga. Ko semtertje oko sodivno šlata, Zagleda vmes posraniga do čela, Ni znalo se, je mnib, al kip le brata. Ta zakriči: zakaj te strast je vnela, Med gerdimi prevdarjati le mene? Odgovorim: je misel me prevzela, Poznal de sim nekdaj te višji cene; Ti si Aleš Interminej iz Luke, Zato se gled od tebe moj ne vkrene. Zaplete v čop ta lastni jezno ruke: Hinavstvo me je trešlo v to pogubo, Za ktero djal sim drugo vse na kluke. Mi varh veli: sedaj ak ti je ljubo, Naprej obraz nekoliko prikloni, In tehtaj tam ostudno snage zgubo. Razmeršena posrane nohte goni V obličju gor in dol in križem besno, Zda puhne viš, i zdaj se kerči v Ioni. Taeda je, je kurba, ki je resno Prašavnimu hotivcu: Si hvaležna? Terdila: de, obilnoma, ne tesno! Pojenja s tem pregledba naša bežna. Devetnajsti spev. Obseg-: Tretji krog. Simouisti. Nikola III. Bonifacij VIII. Element V. O, Simon Mag, in vi, ki njem prilično Nebeški dar prodajate za cvenke, Prešestvate s kar Bogu je dotično! Namenim vam — preslabe, da! — te brenke; Tu vdala bi se gromu slična tromba, Te strunčice za krog so vaš pretenke. Sva došla zdaj, ostani vam opomba, Do derče ki v nasledni pod se niža, Počes grozi stermečih skal nalomba. Modrosti duh, vesolnim ista bliža! So zemlja ti, nebo in paklo priče, Pravedno vse kak tvoja desna viža! Strani in pod, in kar se teh dotiče, Je polno jam, okroglih, clo enacih, Primerna se sledeči vsaka kliče. Nekoliko, podobnih tem, ne tacih, Je v krasnimu Šentjanžu doma moga, Za keršenje otrok veljakov jacih. Teh eniga, ni mnogo časa toga, Sim zlomil jaz, otevši stvar iz klame, Ki bila scer poginula bi vboga. Pedepsan kter je sleherne iz jame Molil noge do meč na videz djane, Scer skrite so telesa, glave, rame. Stopala vsim so bile žara vžgane, In bercali so s tako strašno silo, De zmela bi verige nogam dane. Kot mastniga nasiteno povilo Zapaljen plam natvegama okroži, Tak naglo teh je znožje v žaru bilo. Poprašam jaz: kdo tisti je ki množi Čedalej huj mektanje nog iz ječe, In blisk na blisk iz jame svoje sproži? Te nesem koj, ak hočeš, varh mi reče, Po klancu tam, po stermim, tje do njega, Oznanil bo, kdo je, in kaj ga peče. Kar tebi všeč, je meni sla clo vsega, Ti vodja si, posnemam tvoje stope, Spoznaš kar drug izreči se ne tvega. Despeva tak četertih rid okope, Polagama na levo se nižaje, Tlak poln je jam, težaven zrak za sope. Podvizno krog sodivši na vse kraje, Me ne pusti od sebe vodja slavni, Do jame v ki pedepsan znake daje. Karkolj bi bil, temničnik stermoglavni, Ki si v precep ko kol porinjen isti, Govori ak so glasi ti naravni! Sim stal ko mnih ob ozki jami tisti, Visečiga ki v lukni spoveduje, Ker mudno ta, de smert, mudi, se čisti. Obešen pak mi te besede vsnuje: Oj, Bonifac! al ti si? mama zdenja! Ker nekaj let je to prerokbi tuje. Tak naglo si nasiten premoženja, Za ktero si prekanjal ženo krasno. Ji bivši puh, in zmot in zmede tenja. Enako stal sim tistim ki počasno Prevdarja nem zaslišane besede, Primerniga ne vedši reči glasno. Ukaže varh: povej, za resno grede, De nisi tist, mu reci, nisim ovi! Ja vsnujem koj, kar vodja mi naprede. Un zvije se, rožlajo nog okovi, Zdihuje zlo, ter plakajoč me praša: In kaj želiš od mene v žarnim rovi? Ak zvediti, kaj sim, je želja vaša, Ki gnala vas je clo do te zagrebe, Povem, škerlat je bila gizda naša. Medvednje sin sem gnal se za potrebe Medvedičev brez mere, brez ozira, Tam zlate v žep, tu v mavho djal sim sebe. Med tistim zrem pod sabo tmo prepira, Mečkali ki s prebendam so pred mano, In smukali tu skoz v obod nemira. Tud meni bo enako zlo nadano, Ko dojde tist, ki mislil sim de ti si, Prašaje kar od pred je tebi znano. Ker moje pak že truplo dolgo visi, Ker mnogo dob sem gor s petam obernen, Manj časa on bo v tako pustim kisi. Bo druj za njim, še hujši, v lukno zvernen, Brezdušni varh, izhodši od zapada, Po njemu naj spomin bo clo zagernen. Nov Jazon bo, načerta ki ga sklada Mahabejev: kot unim kralj Sirjanski, Bo temu blag, francozko stranki vlada. Morde sim bil nekoljko goričanski, Ker mu na to zavernem: sam presodi, Kateri dar je Kristus terjal djanski Od Petrusa, ko v službo ga uvodi, In njemu ključ nebeški dene v roke? Ne več, ne manj: Za mano zvesto hodi! Tud Jogri vse odstranili visoke Pogoje so, Matija ker so vzeli Za Judeža, ki spel je v žara stoke. So stiski te pravični clo zadeli, Opomnim le cekinov pridobitih, Ki Karolu nasprot so kri ti vneli Mi brani lesk obstretja ključev skritih, Ki nekada jih sukal si mogočno, Ker bival si v številu silovitih; Scer bi dovolj izrekel grenkih ročno, Vam lakomnost je vodnica nečista, Pošten gre v kvar, zločin dobi razločno. Zadene vas opom Evangelista, Ki vidil je, ob rekah de sedeča Z mogočnimi kurbala se je ista. Sedmero glav ji vrodila je sreča, Na kojih je deset rogov imela, Dokler je cnost suprugu bila sveča. Zlato, srebro, sta Bogu kraj prevzela, Razločka ni med vam i med pagani, Tem golt je bog, vam truma jih je cela. O, Konstantin! po tebi zasijani So kvari vsi; ne, ker si menjal vere, Ker papežu so Vlahje, kosi vdani. O tem ko pet račune sim te mere, So kerča zlo mu noge trepetale, Ne vem al iz vesti, al strasti ktere. Okolšinam besede so se vdale, Voditelj jih je pazil clo brezglasno, Ko gladkoma iz ust so ropotale. Zdaj dvigne me v naročje varh počasno, In ker sim tak mu v rami slonil varno, Oberneva na prešno stezo lasno, Ne vtrujen de tišim se ga prežarno, Me nese jak obloka do višine, Kjer dene me na zemljo vatre parno. Tu v petimu četerti kroglej mine, Na terdo me podnožje rah postavi, Preojstre clo so serni tam skaline. Po temu koj mi krog se druj objavi. Dvajseti spev. Obseg: Vražarji z obrazam napako preobernjenim. Jezero Garda. Izvir Mantove. Virgil. Bom risal let obraze nove muke, Dvanajsti spev de pesmi te razjasnim, Popiše ki v močvirje djane čuke. Kar gledal sim, povedati ne kasnim; Odkrito je pred mano brezdno bilo, Vir groz in solz, pričina javku glasnim. Nebrojno senc po krogih je hodilo, Kričaje ti, molče plakaje drugi, Procesij kip je gnetno krog se vilo. Posamezne pregledam rajdi v dugi, Mi skažejo pokvečeni se čudno, Od verhglave do lakotnic v ogugi. Obernjeno od ledja truplo grudno, 50 morali vsi ritnisko hoditi, Oziranje ne gre, al zlo in trudno. Že kteriga, enako tem, zna biti, Je zvil protm, pa vidil nisim toga, In djal bi skor, ne more se zgoditi. Čitavec, ak ti dano bo od Boga, Te knižice koristi de ti branje, Presodi sam britkost občutka moga, Ker našiga sim vidil trupla stanje Previto clo, de vsak na herbet gleda, ToČivši jok po ritnicah do špranje. Se vprem na peč, me britka tuga vjeda, Tak de Virgil besede te izreče: 51 slična ti bedakam drugim zmeda? Tu vsmilenja pravica Božja neče; Ni hujšiga zločina kot je tisti, Ki sodbi viš mermrav oberne pleče. Sedaj pozor! tam bliža se nečisti, Kim zemlja se odperla je tik Tebe, Ob kriku vsih: jo vpihneš borbi isti, Amfiaros? ti misliš le za sebe! Ne čuje on, se niža ter poniža Do Minosa, kjer minejo potrebe. Kar bilo zad, je zda mu persna priža, Ker le v naprej tam stavil je nebesa, Tu ritnisko zavit korake viža. Tiresija ne pusti iz očesa, Premenul ki za kiklo bil je hlače, Ko stas prejel je ženskiga telesa. Spet švigati je moral z bičem kače Povite v klonč pridružbe spolne tično, De zrasle so na novo možke gače. Aront je un, ki zadej spe mu slično. Ta stanoval ob Luni je na gori, Kjer širi se Karara zdolej mično. Tam stanico si v marbel sivi vtvori, De gleda krog na morje, zrak, planjave, Zadne, zvečer, ob svitu, mraku, zori. Le-una ki z lasmi košate glave Si persi, ne videče ti, pokriva, Obličja pak očita vse gerbave, Je Manto, ki jo blodila ko živa Dovolj okrog, potem se vstanovila, Kjer dom je moj; o njemu več reciva. Posledna ker očetu je odbila, In Bakovo se vdalo v spon okove, Je semtertje veliko prehodila. Na gorni kraj Italje lepe nove, Planin dotik, tevtonske zemlje meja, Je jezero, Benako, ki se zove; Izvirkov se čez tisuč vanj oceja, Med Gardo in Kamoniko Penina Napajajo, nikada ga ne žeja. Je v sredi kraj, pastirji kjer Trentina, Tje pridši, bi pozdravili Brešjane Ob enim in sloveče Berne sina. Peskjera, grad, obe pregleda strane, Tam Bergamu, tu Brešji kaže zobe, Od ondi se v nižavo svet pregane. Vsa voda ki Benaku gre Čez robe, Se druži v žleb, in zbrana dalej teče Po pašnicih in polju brez gonobe. Pa Minčio naprej se toku reče. Od ondi kjer začne se rečno viti, Do tam ko v Po valovje vre šumeče. Na teku svom zamoka kraj dohiti, Raztegne se, prestrano šir pokriva, Poleti s kim zna kuge uzrok biti Tu mem grede od juga umna diva, Zapazi suh okrog močvirja v sredi, Brez žiteljev, brez djanskiga upliva. De vogne tak se vsaki ljudski zmedi, Se vstavi tam ljudem prerokovaje, Korake zmir do smerti vraže sledi. Ljudje okrog, na vpor in bran gledaje, Obilno v to zavetje so se zbrali, Ker štit vode ga krogoma obdaje. Sosidati uterjen grad so dali, Ker Manto pak za sobstvo možko vzeli, So Mantovo ta stran imenovali. Naselnikov so nekda višej šteli, Prej ko jo zvil je taka Kasalodi, Za vodja de so Pinamonta vzeli. To ti spomin od moga doma bodi, Ak lažejo drugačni vir pravliee, Verjeti ne, po mojem uku sodi. In jaz na to: učitelj, tvoje klice Poslušam le, vse mnenja druge baže So meni pih, ugasnjene kersnice. O množtvu, ki se nama ondi kaže, Govori zdaj, če kter omemb je vreden, Z izbirki ker se moj spomin ne maže. Zastavi on: se ravno bliža eden, Kim kosem las na rame visi rjave; Pri Troji bil njegovih dob je sleden, Le v zibukah so bile možke glave; Vračar je bil, je v Avlidi ugodni Naznanil čas in red za vožnje zdrave. Perimk imel Evripilos je rodni, Eneida ga zove tak, ti znano Dovolj je to, čitatelj si presodni. Un drugi, kim je stegno vozko dano, Je Miha Škot, čarobnik zlo prekanjen, Sleparstvo vse je bilo v njem dognano. Bonati ta, un je Asdente, ganjen Žalobe je, vertil de raj ni šila, Prepozno pak je ksanja ondi ranjen. Tam babe glej, kim vraž je milši bila, Ko preslica, šivanka al pletivo, Pogubi v golt je vsaka s tem planila. Pa dalej zda; nebo prihaja sivo, Krog lune ob Sevili tak se niža, Namakata de v morju konja grivo. Že v čecej je celote bila bliža, Pomoglej bil ti blesk je nje ne malej, Ko pela ti je v gojzdu pusta viža. % Izrekši to koračila sva dalej. Eden in dvajseti spev. Obseg: Osmiga kolobara peti krog. Goljufi kipeei v smoli. Desetero grozivnih vragov. Iz gorniga na dolni most hodivši Rečeva več kar ni omembe vredno; Na holmu pak potem višave bivši Preceniva po Malebolži sledno, Prepiranja, tulenja prida prazne, Ter celiga okrožja tmo izredno. Prilično ko v Benetki zime lažne Stanotno vre na barkonici smola, Pripravljena za rane ladij razne Orodja ni nobena roka gola, Ta Čolna brod, un vesla nove di Ostalih množ obstenja prosti bola? Nek barke nos, druj preme kvar zakela, Al rebra žge, vetrila tretji šiva, Se pere krov, se proga gladi čela; Tak moč nebes, nikakor vatra živa, Je smole tu stopila morje širno, Ki krogoma okolico pokriva. Sim gledal kak vervralo je nemirno, Kak brizgale so kviško kipa pene, In sterjene natrag šumele dirno. Ko tverdo vprem oči na jamne stene, Zavpije varh: Opaž! pozor! se vari! Od roba v tem potegne k sebi mene. Prilično kom, ki nagli sun ga vdari, Pogledam de bi vidil kaj mi žuga, In kako bi ostranili se kvari. Zazrem, o strah! za nama černi sluga Peklenskih sil po robu jame teče, Ostuden zlo, vtelesena ko kuga. Zagledba ta me britko v dušo speče, Že v sebi je prikazen sporna bila, In baba ji s perutma gnusno pleče! Na tilniku ji žertva se je vila, Obsojen mož, obojnih kukov sklučen, Deržalo pak je v taci nožna žila. Oj, nate ga! zakliče, ta je stučen, Sovetnik bil je v Luki slavne Zite, Le v žarko s tem, po pravdi bodi mučen. Ja vernem se po druge slično zvite, So gerče vsi, nar hujši je Bonturo, Tem vedno v De namembe Ne so skrite. Ga treši v kip in spe nazaj klisuro; Za zajcam tak izurjen pes ne plane, In jastreb ne iz viš na plašno kuro. Un se topi, se verne, kriv ostane, Pod mostam pak duhovi so kričali: Brez prida up je ondi v svete rane! Des ne hlade ko Serkje toti vali, Se v žaru skri, de huj te ne zadene, Ker zunej ti pretijo zli stergali. Se stotina bodil nasprot mu krene, Topivši ga kriče: skrivej se pleše, Priplesano pa pazno v hram zaklene; Kot povaruh veljavne vrele zmeše Komad mesa, ki veršno v kotlu plava, S kuhavnico nazaj na dno zakreše. Omeni varh: derhal de ne spoznava Tu tvojiga prihoda, se za skalo Potuhni tam, ki varno hrambo dava. Ivarkolj bi se mi pustiga nagnalo, Ne boj se ti, so znane mi te spake, Že mnogokrat pregledal sim to tnalo. Od mosta proč oberne zdaj korake, Grede naprej po pusto mračnim logi, Potreba mu je pazbe bilo vsake. Ko tujca psi ospejo v selu mnogi, Ki brižuo jih z besedami uteha, Metaje v žert, kar ima, jim v okrogi; Spod mosta tak napadba ne preneha, Nasprot mole mu krampe, kopja, pike, Omeni on: vaš trud je vreden smeha! Ne iskati v orožju prazne dike, Vas eden prej zmenoj se pogovori, Al so za všip ugodne vam prilike! Vse zakriči: da! Malakoda stvori; Ta vpoti se — pajdaštvo rad ostane — Kaj de želi, ga praša ker je gori? Al misliš de, un reče, te neslane Prehajal bi okrožja v šalo zame, Des nad menoj vam ni oblasti dane, Brez brambe viš, brez krepke božje rame? Ne mudi me, je sojeno od Boga, De pevcu tem razkažem vaše jame. Ostudna zanj je bila scer naloga, Ponižal pak je ojstre rogovile, In družim djal: pustimo v miru toga! Izusti varh: potuhnjen ti v gomile Teh skalnih sten, pazivši klice moje, Približaj se, strahu ti več ni sile! Ja zapustim ta hip skrivalo svoje. Ob enim so hudiči tudi vstali, Prezrejo de, sim bal se, mi pogoje. Vojaki tak so nekada se bali, Pogojema ki šli so iz Kaprone, Nasprotni ker so naglo jih obdali. Do varha spem z oserčjem polnim zone, Od unih skor očesa ne obernem, In tehtam njih ravnanja zle nagone. Al hočete de nanj se bodši zvernem, Popraša ta, v odgovor dajo drugi: Le urno, daj! in jaz ga v žar zagernem. Un, s kim Virgil pomenkvi bil je v dugi, Pa krilate besede te omeni: Stoj, Skarmiljon! so prazni ovde žugi. Potem do naj: Ne dalej po ti steni! Globejši je popolnoma razdjana, Nehodna se pri šestim krogu ceni. Ak vama pot je dalej prispoznana, Skoz ta berlog se bo naprej hodilo, Ob koncu kim je glajši cesta dana. Sotišje to razrušeno je bilo, Tisuč dve sto in šest in šestdeseti Je včera let ob treh po poldne mnilo. Namenjam tje s tem četam svojim speti, De vidim al se kter iz para dviga, Prilike te se znata poprijeti. Vam zvestim bo spelanje djanja briga, Alikinu, Kanjacu, Kalkabrini, In Barbarič vižatelj bodi vsiga! Deset vas bo, dovolj ob istim čini, Čirjat, Libik, Draginjac, Grafjakane, Rubik, Farfar, pavliha v ti družini. Bregovja vse preglejte krog ožgane, Ta dvojca pak nej gre naprej pokojno Po stezah ki so grobljam totim dane. Omenim jaz: kar vidim ni dostojno, Hodiva brez tovaršev rajši sama, Ak potja veš odpravi pusto gojno! Če uma ni ti vništila ta jama, Poglej jih kak očitajo mi zobe, Kak žugajo z obervim tamno nama. In meni on: ne sodi tak narobe, Nej žugajo, ak jim je grozba mila, To meri le v zaveržene te gobe. Na levo zda je truma obernila, Rugaje pak jim splošno jezik merda; Se vpoti spred voditel opravila, Namestuje trobente glas mu — perda. Dva in dvajseti spev. Ob«eg: Segavost nekiga goljufa, de bi se zvil peklenskih iz rok. Prepir med hudižmi. Sim konjke v boj že vidil burno vreti, Se sukati, v naskok ležiša gnati, Al bežno čas nazaj v otetje speti; Puškarje plen sim vidil strastno brati, Arečani, po krogu vaše vlasti, V napadih zrel sim borce čast iskati; O vrisku in trobentanju narasti Sim čul ropot, ko kruli so zvonovi, Ter tujih in domačih strun oblasti; Nikada pak po godbi tak sirovi Ni šetalo ne ljudstvo ne živina, Ne nesli bark na kruti boj valovi. Hudičev zdaj gre z nama desetina; O, družbe stud! pa v cerkvi so pobožni, V taberni pak pijanci nam družina. Pogledi v kip so smole bili zmožni, Precenjal sim obširno vrenja loko, In bitja not, ne v sliki rudorožni. Ko včas dupin priplava bolj visoko, De herbta verh iz morskih nor pokaže, Mornarju znak, de v beg zasuče roko; Tak dvigne se i v kljub nevprične straže Mnogter iz dna, de malo se ohladi, Pa kakor blisk pogrezne spet se v praže. Ko žabjih trum edinci, stari, mladi, Mole na kraj kaluže gobca šobe, Pa skrivajo v močvirju truplo zadi; Tak sili trop kaluži tej na robe, In komaj se približa Barbaričja, Nemudoma pogrezne vse se v globe. Le čmerni nek, zlovoljniga obličja, Se zamudi, ko žaba včas edina, 0 begu vsih ne iše dna ne bičja. In Grafjakan, blizotnik samotina, Mu v smolnato lasovje vtakne piko, 1 dvigne ga ko gada kter iz brina. Imena vsih sim vedel že z dotiko, Pazivši kak med sabo so se zvali, Ko dala je naključba mi priliko. Oj, Rubikant! so šuntanja pognali, Zasadi mu gorjupe parkle svoje, Na vekomaj de bodo se poznali. Poprašam jaz: Voditel, misli tvoje Bi slišal rad, kdo je ta duša vboga, Ki prišla je med ove divje roje? Moj vodja gre nainah do roba kroga, Poprašana je zdajci reči jela: Navara je zibelka roda moga. Je mati, ki me z nekim je spočela, Ki vništil bil je sebe in lastnino, Pri žlahtniku me v lahko službo dela. Po tem sim bil s Tebaldovo družino, Prilika tam je v hiinbe bila dana, Za koje zdaj preskušam to toplino. Cirjat, kim dva — ko divjih zvinj — čekana Obeh plati iz rivca zlo grozita, Mu znati da, de teh dotik — ni mana. Od mačka, da! je miška predobita, Že Barbarič ga zgrabši jim zatrobi: Mirujte! ta na moje gre kopita! Virgilu pak omeni v isti dobi: Poprašaj ga, kar zvediti te mika, Prej ko ga v prah zdrobe peklenski robi! Zapita varh: al je latinska slika Kardelu v tem, de znana bi ti bila? Poprašan duh v odgovor ne zanika Izreči tak: sva ravno se ločila Z nekakim ki je blizo tam izviren, De bila bi me velna z njim pokrila! In Libikok: prezlo je ta nemiren, Zavpije in z motiko ga napade, Odbivši mu komolca kos obširen. In Draginjac, upaljen slične svade, Približa se, ostruži de mu krače, Voditel pak nevoljo zreti dade. Ko zadnič trud umiri svad vertače, Popraša varh pazivca ljute rane. Ne zmenši se ostalne za robače: Kdo je le-un, ki ondi samši stane, Kar ti kitil od njega si do roba? Gomita, far! so znanbe bile dane; Zadevši v plod, ni štedil rok ne zoba, Je vražnike v pesteh imel gospoda, Doveršila pa v prid je njim se doba; Izkup je vzel, ne branil jim odhoda, Sleparstva tak je vsaciga, ne mali, Izverstui bil te snage je oproda. Letopis 1878. II. Opiral ga je Zanke Mika zali, Sta vednoma od Sardov blebetala, Nevtrujena babanja v dnevni hvali. Omenim jaz: un kaže krog merdala, Bi rekel več, pa zona me nahaja, De grozba ta bi meni ne veljala. Voditel teh do Tarfarela zmaja, Dve bakli kim očesa sta, obemjen, Ukaže: čuk, na stran do stene kraja! Prašavcam, al je kter latincov zvernjen Kalužo v to, bom kazal koj Toskaue, Tud marsikdo Lombardov je pogernjen. Nej ta ropot nekoliko prestane, De bati se ne bo gerdob napada, Na mestu tem kjer bivam brez obrane, Za samiga, ki sim, jih bo priklada, Sedmero koj, če pisk mi včini troba, Naznanba, ki se rabi tukej rada. Kanjacu se o tem napenja šoba, Poviša čop izrekli: de ohladi Gerbačo si, to stuhta, puhla goba! Na to le-un, ki šalno djanja sladi, Omeni: da, dovolj sim jaz prekanjen, Clo vodju dam skerbeti sverhe radi! In Alikin, po ti opazki ranjen, Omeni koj besede te mu ljute: Bo ravs in bor, je k svadi čut mi ganjen Pa ne le nog, bom tud napel perute. Ti mislijo: bereg nam je obrana, Poskusimo, kdo hujši rabi bute! Čitatel, zdaj v izgled bo nova djana. Oberne vsak nasprotno v stran očesa, Naj pervi tist, kim zdela se je slana. Navarčan pak se zmuzne iz okresa, Z nogama v tla opert na kviško ravsne Se otme tak pretivniga mu plesa. To vsacimu občutno v živo kavsne, Posebno tem, ki uzrok bil je bega, On reče: to boš plačal, ta te šavsne! Pa ni mu v prid; njegova baba tega Ne prehiti, kim groza je podbada, Se niža on, un spešno višje sega. Enak utop je raci v mlaki vada, Ko sokol se iz više zniža male, Ta odleti ter čmerno dan prestrada. Pa Kalkabrin, nevšečen take šale, Togotno spe za unim poln pohlepa, De ravs iu kavs priložnosti bi dale. In ker begun že v delji se potepa, Tovarša on, mu bližniga, zagrabi, Obadva koj sta klonču slična kepa. Un, čverst kregulj, prevare ne pozabi, Se vijeta na vse strani ostudno, Ter puhneta v kipenje ko dve žabi. Razloči tam ju smole vrenje čudno, Pa dviganja v zamudo so se vlekle, Presmolene kjer habe so negudno. Barbariča prigodbe te so pekle, Odpravi štir osebe plat na drugo. Ki zdajci so na dane mesta tekle. Se razdele po sliki straž pred kugo, Smoljake tam nabadajo derhala, Terpeli ki so pražbe kruto tugo. In tu predih! zakrimo strašne žala. Tri in dvajseti spev. Obseg-: Šesti krog, hinavci s kapami svinčenim so zlatarn prevlečenim, dva zrela tiča. Molče sva šla brez družbe po ti strani, On spred, ja zad, ne jaderno, pa stalno, Poredoma ko bratje frančiškani. Opomni me prigodba stekla žalno, Ki prešnimu je petju skor zarobna, Kar da Esop od žabe in miške šalno: Ker zdaj in zdej si nista bolj podobna Ko zgodba ta omenjeni pravlici, Primeri ak se viru sverha kobna. Prihodnim so pretekle groze klici, Tak ena jih je meni tmo zbudila, Ki dirjale so vednoma mi v štrici. Sim sodil tak, sva stiske zrok jim bila, Po nama so terpeli sram in rane, Togota njih bo v bakle se razvila; Ker zlobi pak so jarosti pridjane, S tem hujšim naj gonili gnjevam bodo, Kot zajce psi v ležišu liost pregnane. Stermeli so lasje na kviško rodo, Ko gledal sim nazaj strahu treptaje, Ter vodju djal: overni to nezgodo! Naj skri oba, le urno, v tajne kraje, So blizo naj, pogin grozi obema, Korbači že vertijo se žvižgaje. In on: se s tvom občutje moje vjema, Kot jaz de bil posvinčeno bi steklo, Priličnejšik oseb narava nema. Je komaj se po meni kaj izreklo, So istih slik namere tebi vstale, Kjer mene tam je tebe v živo speklo. Ak zrašene na desni tak so skale, Hoditi de po njih bo nama kazalo, To grozbe se ovreti bodo dale. O tem ko to je mnenje se izrazalo, Sim puhati jih vidil zad za nama, De z bičem bi se plečje mi namazalo. Zdaj vodnika me reši krepka rama; Kot mati, ki zbudi se sred požara, Ne gleda de v nevarnosti je sama, Beži, de le otroka otme kvara, Se s kiklico za silo le pokrije, Za drugo vse, za lastni prid, ne mara. Iz više vniz, pa znak derčč, zavije Sledeči v krog, hodiše tote strane, Moj vodja zdaj, in sam ostrašen dije. Tak jaderno po žlebu slap ne plane, Odločen za koles vertenje mlinskih, Ki vihrati v lopate ne zastane, Ko zdaj Virgil, si svest naval grozinskih. V naročju ja sim zdel de sin sini njega, Ne le tovarš, al kter dijak občinskih. Ko prišla sva do tal iz derka tega, So vragi scer nad nama zlo šumeli, Pa meni ni se bati bilo zlega. Ker iz nebes naročbo so prejeli, Previdati ta peti krog z nadlogo, čez meje pak stopiti niso smeli. Tam barvanih oseb sva našla mnogo, Ivi semtertje počasno so hodile, Naj gledale plakaje, tužno strogo. Zavite vse so v kute rjave bile, Kapuce so čez čela jim visele, Po mnihih kot so v Klunji se nosile. Zunajno so pozlatjene blešele, Svinčene not in težke bile tako, De slama bi Bedrihove se zdele. O kute ploh! ti večno kril opako! Oberneva potem se bolj na levo. S plakavnimi, kih bedo tehtam jako. Ti lezejo počasno s tako revo, De vsak prestop spremljavce mi premeni, Kazaje mi zadevo za zadevo. Ja vodniku omenim: razodeni, Nagovora v ti trumi kdo je vreden, Al svetješ mar molčanje zda v ti steni? Zavpije zdaj od zadej glasno jeden: Kaj dirjata po tminah spešno tako, Me čujta, daj! ki vama sim nasleden, Zna biti, jaz razjasnim dvombo vsako! Ukaže varb: postoj, ga čakaj malo, Mu bodi tik, če vštric ne, z njim enako! Jaz postojim gledaje krožno žalo, Zapazim dva, kim bližnima za mano Doteči naj napotje skor ni dalo. Naposled naj dospevši se neznano Začudita, me cenita stermeča, Omenita: to ni po redu tkano! Ta živ je še, tem teče kri žareča, Scer krilo bi ga breme rjave kute, Ne reši te ne kraj, ne čas, ne sreča. In meni tak: Toskan, ki v kraje ljute Zabredel si lizinov naše fele, Kaj si, kam greš, povej nam cilj i čute! Odgovorim : rodile ko spočele So me strani, kjer Arna krasna teče, S telesam tem so sle mi kliti jele. In kdo ste vi, kim javk nebati neče, Potoki solz vam curkoma derejo, Kaj uzrok je de strašno tak vas peče? Te kute nas, rujavke, v živo žgejo, Izusti on, ker take so težkote, Nosivca de kolena se všibejo. Soiidnika „preserne" sva družbote, Jaz Ivatalan, Lodringo un, poslana Sva bila dva v pomirenje šumote. Naloga scer je bila enim dana, Namemba dveb de cilj se prej doseže, Gardingo ve, kak bila je speljana. Izustim ja: Veriga ki te veže — Onemim s tem, ker vidil sim pred sabo Na kolih treh terpinca britke teže. Ta zrevši me se kerči, sope slabo, Mermraje v germ obradni svoje tuge, In Katalan omeni to mi v rabo. Ta križan je rabine zmotil druge, Jim svetoval, razpor končati tako, De Jeden sam za rod prevzame kuge. Leži navprek čez pot raztegnen jako, In mora, svet ko spodni se premika, Občutiti, kaj tehta bitje vsako. Tak Anasa se v tugi vije dika, Z enakim njem Sanhedrina Judeje, Propast ki bil v izid ji je velika. Virgilu pak možgane silno greje, De ta razpet na kraju se vede, Na vekomaj brez upa in odeje. Redovniku izreče te besede: Povej če smeš, al so na desno duri In stegne tak, de vogneva se zmede, Dospeva kraj, kjer se pre zlo ne vkuri, In kjer naprej potrebno bi ne bilo, De vtikali bi v pot se studni muri. Omeni on: skalada je za silo Ne dalno proč, ki visi čez prepade, Bo gverala za hojo vama milo; Čez brezdna vse ta varno hojo dade, Do tam kjer se razdor začne veliki, Tam hipoma — se nižej priti znade. Moj varh stoji enak dvomeči sliki, In reče mi: nasvet je ta prevara, Nabadati pregrešne so mu miki. Je kvasila v Bolonji že ta para, Pristavi mnih, od vražniga upliva, Terdili so, za vraž i laž le mara. Korake varh potem naprej poriva, Nevoljnoma po pustih nor okopih, Dotična mu oseba moja biva, Sledeča berš po milo važnih stopih. Štir in dvajseti spev. Obseg: Težavna prehoja v sedmi krog tatinski. Vani Fuei U Pistoje. Premene. Beli in Cerni. Ko sonce se spomlad iz niže dviga, Svitlobe kras vodnarja v liv pomaka, In skriva trna poluto dneva vsiga; Ko prostre se na zemljo slana jaka, Sestrična ki je mlajši belca brata, Po terpežu le malo tem enaka: Se dvigne kmet, kim terka kvar na vrata, Pogleda krog, zazre okrožje belo, čehlaje se po glavi tužno šlata; Ak je doma, napolni z javkam selo, Ne vedši v svorn obupu kaj začeti, Pa kmalo se mu zbudi nada smelo, Ko vidi, de prične se trata greti, Vizdigne koj pastirsko šibo svojo, Na pašo ter hiti ovčice deti. Enako varli ostraši dušo mojo, Ko vidil sim de gerbi se mu lice, Ob enim pak odpre mi v slast prehojo. Dospevši do poderte mostovice, Prijazno tak oberne se do mene, Ko s perviga ob nagnenju gorice. Premisli stan glede razbite stene , Po kratkimu prevdarku me objame, In rahloma v naročje svoje dene. Ko tist ki vse natenko v misli vzame, I v enomer le tehta kaj de pride, Tak dviga on roglovju me na rame. Od ene vpre že v drugo skalo vide, Omenši mi: čez to prestopi grapo, Pa vari de spod nog ti čok ne uide. Ta pot ni bil za širne hale s kapo, Obema pust, in meni clo težaven, Premikava iz tape se na tapo. Če krajši bi ne bil ko drugi zraven, Omagal jaz na njem bi bil gotovo, Ne on morde, ki vsigda je zmagaven. Ker udes dal je steni tej osnovo, De bolj in bolj se proti sredi niža, Okrožje tak ustrojeno je ovo, De zmir globej nasledna biva riža. Doplazila sva tamni kraj konečno, Kjer zadne je skaline sterma bliža. Jaz pak sim bil ugnan, in slab nesrečno, Skor bila je premika mi nemožna, Počivanje, če kratko tud, mi tečno. Nej zgine ti nečimernost otožna, Mi reče varh, na pernicah ležeče Ne najde prid, ne mir, ne dika rožna. Kim pa v gosteh življenje prazno teče, Ta zapusti prihodnosti spomina, Kar zraku dim, al vodi pena sreče. Tedaj pogum! ne boj se truda, čina, Nej zmaga duh, 011 reši vse zaprede, Ak trupla ga ne vleče v prah težina. Z oviram se različnim biti grede, Premahati okrožja te ne basni, Ti um je dan, ter glej de se ne zmede. Se dvignuti mi volja ne zakasni, Kazaje do prehoda mik in želje, „Le koj naprej!" mi bivši zvuki glasni. Navkreber zdaj me po skaladi pelje, Po grudasti, kamniti, zli nevkretnici, Stermeči v hrib, ne manj ko prešna delje. Na kviško spem po groblji žile žmetnici, Zakrikne ker iz tmine bližne jame Ostudni glas, ko britko zdišje vjetnici. Pomeni kaj? ni jasno bilo zame Stoječiga sosedni na višavi, Razumil sim, de režba meri name. Ozrem se strog, ničesar se ne javi, Globin do dna ne sežejo pogledi, Izustim ja: voditel, daj! napravi, De dojdeva na krog le-un ki sledi, Tu čujem hrup, kaj reči htje, ne umim, Zagledši ne pregledam djanja v zmedi. Omeni varh: z obljubam ja ne šumim, Pa tvojih želj priznavši blažno seme, Tem s činbami zadostiti razumim. Zapustiva mostovja zadno teme, Kjer tvezno se z okrožjem osmim stika, In množtva groz mi zreti da goleme. Trna kač je not, ob hidri hidre slika, Na gadu gad, pošasti sorte vsake, Ko mislim, skor mi kri se ne premika. Sahara ne zedini groze take, Če ravno tam nebrojno kač prebiva, Ne najdejo se strahu tem enake. Nej skaže se strašil Etjopja živa, Podoba ni strašilam tote jame, Dodjane kar jih morje rdeče skriva. Ob drugim je vidlivo bilo zame Clo naziga derhala tu veliko, Skrivala ne, ne spasu služne rame. Zrem strašnih kač na vsakimu premiko, Ledovju skoz glave, repak molivši, So sklučene od spredej klonča v sliko. In k nekim, ki, se mene tik vertivši, Očit je bil, strašan kačur pribriše, Ter sikne vanj, kjer sverha vratu bivši. Tak urno I al O se ne zapiše, Kot on se vžge, gori, in se vpepeli, Je prah, leži na tleh, kar več ne diše. Pa gibajo se spet razdjani deli, Zedinši se po redu samobsebi So prešno koj podobo nase vzeli. Tak samolet življenja scer se znebi, Star pet sto let, i vnovo se omladi, To bere se v starinah po potrebi. Zobanje zern življenja mu ne sladi, . Ga hrani le tamjan, kadila clrage, I v smerti mu britkosti mira hladi. Kot padšimu na tla iz ravnovage Ni jasno, kaj na zemljo de ga treši, Al vražna moč, al zginba bojne snage; Pretehtati, ko vstane, zgodbo speši, Ozira se prestrašen simo, tamo, Iz tužnih pers mu zdih na zdih se reši. Tak dviga ta, izrekši, kviško ramo: O, sodbe strah! pravica ojstra kruto, Slabosti de v to studno siliš jamo! Na vprašanje je bilo to začuto: Privihral sim, nedavno, iz Toskane V to prižano derhalo, srepo, ljuto. Živinske so mi šege bile dane, Človeške ne, sim pankert Fuči Vani, Me, slična mi, Pistoja v grabež gane. Virgilu jaz: izreči mu, ostani! Poprašaj ga: zakaj si djan te v tmine? Strigon je, vem, se nikdo ga ne vbrani. Rečeno to prekletnik hipno zine, Omenši mi te krilate besede, Ko v lice mu sramote barva šine: De najdeš me v kernici tote zmede, Britkosti v tej, me hujši v čutu peče, Ko de sim bil iz živih pahnen srede. Kar znati htješ, se tebi ne odreče, Obropal ker svetiša sim posode, So trešli me v ostudne ove gnječe. Tam drug je žel pregrehe moje plode, De pa spomin, ak prideš iz te jame Med žive tje, te radoval ne bode, Od les nej to opombo sabo vzame: Černaki, da! omagajo v Pistoji, Okrepi se Firenci sila rame; Privihra Mars iz Magre v ihti svoji, Zjedinijo njegovi se sopari, Z oblacmi viš in tmino niž so boji, Serdito vse vPicenum gromno vdari. Ko so potem vedrine žarki vžgani, Se spazi de so zmeli Belce kvari. Omenim to, naznanba de te rani. Pet in dvajseti spev. Obseg1: Centavra v podobi Kakus. Premene ljudi v kače, in kač, podobe v človeške. Končaje tak razbojnik razun sebe Dve ligi rok moli na kviško ljuto, Kričaje: Bog, obernjene so v tebe! Ni strah me kač, njih pikanje ni kruto — O tem že golt mu ena je ovila, V očitni znak: preveč, prezlo, začuto! In druga mu je rame tak pokrila, Zvozlavši spred se tesno v klonč ostudni, De vzela moč mu vso je maha bila. Pistoja čuj! prepad napake čudni! Zakaj ne speš do vtrinka pogoreti? Preseg zares prededam si nemudni! Vse krogoma, kjer bivajo prekleti, Ni bilo tem priličniga divjaka, Enak ni bil po tresku v Tebi zmeti. Se v beg poda, preklinbe vtihne spaka, Pa že za njim kentavros dirja hucli, „Kje je zločin?" serdito kokodaka. Se gadov več Maremmi ne prebudi, Kot njem se jih po herbtu je sukalo, Vse krog in krog do tam kjer kermo grudi. Na ramah mu razširjeno letalo Zagledal sim grozivniga drakona, Čeljustje kig je plam i žar bljuvalo. Mi reče varh iz lastniga nagona: Tist Kakus je, ki v rupah Aventina Moril je od izhoda do zatona. Od bratov svoh inaciga je čina, Izmikal ker goveda je ko varno Sosednih čed Perunoviga sina. Sto mahov mu naštel je Herkul parno, In tacih že deset preveč bi bilo, Ker pervi je končal pošast nemarno. Izrečeva; un proč hiti; zgodilo Se je o tem, de dojdejo prikazni Od spodej tri; nevažno pripetilo, Pa zakriče: kaj sta, kam stopi razni? Pogovor koj ta glas obema vstavi, Gotova sva se vpreti vsaki blazni. Neznan mi vsak; slučaj pa berš napravi, Kar gostokrat primerlej scer učini, De govoron ime tovarša slavi. Tak čul sim ond: s Čem nek se Čianfa brini ? Jaz denem koj, de vodju pazbo vnamem, Čez usta perst, ko v šumu prosti sini. Če pojde v dvom, kar reči zdaj povzamem, Čitatel moj, ne čudim se izida, Sim gledal sam, in komaj sam verjamem. Ko vpiram na to trojno žile vida, Šestnožno vmes ugledam kačo čudno, Popaden se je brani, pa brez prida. Ga s tacama okleši srednim studno, Ju krog in krog trebuha ljuto vivši, In s prednim par pokrije ram negudno. Posledni dve, na koncu zadnim bivši, Zakrivi v loki vmes repak zaprede, Izidni člen ob ledju viš molivši. Se ne derži beršlan germovja zmede, Al dreva tak, ne s hujši korenino, Ko ta pošast se z mučenikam splede. Se zmeša ta z le-une tak pervino, Ko de raztop obe bi voska bile, Oblike šle so prejšne clo v premino: Kot žigu na papirju nagle sile Naprej hite rujave barve znaki, Ni černo še, belote so minile. Leunima so div prigodki taki, Zavpijeta: Anjel, si druj, o čudo! Ti nisi dva, ne jedno, dve le spaki. Se sklenete glave v edino grudo, Pod kojo dve se gibate pošasti, Peneče kih obličje žuga hudo. Iz dvejuh ram sim vidil štir izrasti, Noge, roke, opersni lok, in pleče, V neznanih še krivin premenbe pasti. Poprešni par v ostudo jedno steče, Kaj bilo je to bitje strašno novo, človeški glas imena ne izreče. Kot plah martinc iz germa v stran germovo Čez pot leti ob toplim času kresa, In bliska kip se vidu zdi gotovo: Tak pribiti kačura gerda, besa, Kot paprika rumenožolte barve, Nad una dva premenjena telesa; I v tisti kraj bližejše njemu larve, Kjer pervi sok redivni dete najde, Mu vrine zob, ter padši stegne stvarve. Molči potem na pesku mračne rajde, Sklepovja nog zdehaje križem stiska, Ko v spanju kter, ki v britke sanje zajde. Pogled na to zda tu zda tam zabliska, Iz rane njem, iz golta njej kadi se, In z dimam dim v oblak se sniti iska. Onemi s tem Lukan kar govori se Od Katovih Nasidia, Savella. Mi vredniši omenbe moja zdi se. Umolkni, ki Ovidju je donela, Od Kadmusa in kače Aretuze, Stražnejsi bo potomstvu moja pela. Enak izmen predmet ni bil nju Muze, De bile bi narave dve se gnale, Pretvoriti pervine lastne v druze. So tako si vzajemno pomagale, De kačni rep je bival rogovila, I niso več noge se njem spoznale. Zedinjena obeh je snova bila, Zazreti ni med njima zrasbe znaka, Ne činbe, ki je gledu skrivna sila. Je bivala podoba repu taka, Kot možu pred; se koža njemu meči, Njej pak terdi se trupla troha vsaka. Se skerčijo možaku rame v pleči, Zveri noge, ki pred so kratke bile, Začnejo se v dolgoto hipno vleči. Poslednoma so krače se sklenile Taisti v člen, ki stidni mož ga skriva, Njegov izgre hodivne v rogovile. Prešine krog sopara barva siva, Pokrije tu kar dene tam v očito, Nenehama vertenje čudno biva. To zgine v tmo, nastopi bivši skrito, Dreven pogled, ki tehta te premene, Je stalno vpert prigodbo v strahovito. Tist ki stoji, gradivo kviško krene, Kar ga preveč za teme veršno pride, V izdelanje ušes pristojno dene; Ostalo se v napravo nosa snide, Zdebeli šavs kar je potrebno bilo, In tako stas do verha v stvor izide. Ležeči pak naprej pomika rilo, Ušesi v tem natrag potegne v glavo, Ko splašen polž rožično rogovilo. In jezik, prej gotov zločinstvu v slavo, Precepi se, razklan un druj se stiska, Gebavni čad pa zmeni v mir naravo. Ta duša zdaj zverina bivši nizka, Navdol beži nenehama sičaje, Le-un za njo s preklinbo strašno vriska. Obrača ji telesa zadne kraje, Izrekši: da! nej Boso jih prelazi, ' Kot jaz do zdaj, obupa britke staje. To v sedmimu okrožju se opazi, Obris je slab, ne bodi mi v zamero, Je nova stvar, s to lahko se zagazi. Reči dovolj stopalo je v overo, Moj gled i duh sta jako mi slabela, Pa vonder sta zapomnula si ktero. Šjankatova oseba se je zdela Poslednih treh prikazni mi edina, Katera ni premenbe na-se vzela; Gavili drug je žarka bil speklina. Šest in dvajseti spev Obseg: Osmi kolobar. Nasvetovavci kovarni. Ulises in Diomed, Firenski grad ! raduj se svoje dike, Po morju in po suhim prostreš krila, I v paklu, da! sim srečal tvoje slike. Med roparjem peterca jih je bila, Sramote dnes me barva še oblije, In tebi ne izcimi slave sila. Ak istino ob zori sanja dije, Občutil boš, bo viditi se dalo, Kar z drugimi v pogin ti Prato vije. Že bivši pak ne bilo bi prekmalo, Doverši se kar zgoditi se mora, Če ravno muk dovolj mi bo nagnalo. Se vpotiva, in višej greva gora, Kjer prej navdol skalovja sva hitela, Voditel spred, ja zadej brez ovora. Med brezdnam in skalovjem tje sva spela, Samotna pot je v sterme klance vila, Kjer nog nemoč potisk je roke litela. Je peklo me, še skli me v živo sila, Ko spomnim se zagledane strahote, čeravno jo deljave tma je skrila. Se berzdam scer de duh ne zajde v zmote, Kar uma pak preroda mi je dala, Ne mečem ga ne v prah, ne v mah za plote. Kar kmet zazre stoječi kraj obala, Ko sončni žar, ki polja s plodam kinči, Manj časa mu pokriva senca jala, Namesto muh komar stvari terpinči, Mračivnih ur ivančic krog letati, Kjer orje scer, al tertno berstje klinči. Z onoliko plemen pričnk igrati Zdaj osmi krog, sim tako bil mu tično, De v brezdnu vse zamogel sim spoznati. Kot modrijan, ki vbogala sta pično Medveda ga, je vidil vos Elije, Ki plaval je po zraku kviško lično, Tak urnoma de pazenju se skrije, In on le plam, oblaka sliko, vidi, Ki lih naviš nenehama se vije. Prilično tem se sučejo ob zidi, Al stenah jam, plamečih slik škratoni, Vsak enimu zločinu pokoj spridi. Na mestu stal od zgorej sim v osloni, Ak deržal bi ne bil se rogla skale, Bi zderknul bil gotovo v britki zoni. Ker moje zre pazlivosti ne male, Mi reče varh: so v plamih teh duhovi, Zaviti vsi razbeljene te hale. Odgovorim: ta pazka me vgotovi Doslednosti vlastite mi presoje, Sim ravno htel poprašati, kak zovi Se duh, ki djan žareče je v povoje, Te v plamena, razkrojita ki više, Ko nekda žig tebanskih bratov svoje? On reče mi: v tem žaru dvojca diše, Diomedes, Ulises, razpre znaka, Osveta tu pravila jima piše; Zadela v tem je žaru dvojco taka. Konjička zbog, odprel ki bil je vrata, Iz kih prišla je rimska sila jaka. Tu verlo se prevare ksati znata. Opomni ju Dejdamja na Ahila, Pred sabo tud ukraden kip imata. Izustim jaz: ak dana jima bila £ Beseda bi, te prosil tak bi žarnfl,' V,.V' Za tisuč prozb veljala te bi siliti Dovoli mi, nej tu mudim se marno, ^CiVSKC De tisti plam rogat za nama pride, Želim ga zlo, pomudje ni nevarno! On reče: da! nej mik ti v prid izide, Kar hasni, to dovolim brez overe, Pa vari se, de napčna ti ne vjide. Pomenk bo moj; so znane sle mi, ktere Ti mik bude; pa Gerki so, se vname Jim zdajci serd, i vsi so slične mere. Moj vodja zda v pretres okrožja vzame, In ker o tem je plamen clo v bližavi, Izreči te besede rahlo jame: Ve dve, ki ste v tim žaru, slavne glavi, Ak cene kaj imajo moje dela Preteklih dob; ak šteje troho v slavi Popevka, ki iz ust mi je donela; Postojta tu, in ena odgovori, Kje, kdaj, in kak, je kruta smert jo vjela? Ivoj višji rog se plamena od zgori Zamaja, in se viti tak pričenja, Ko de bi bil z nasprotno sapo v bori. Različno zlo on gorni verh premenja, Kot jezik svoj marlivo govoreči, Izrekši tak opombe, čute, zdenja: Ko Circnim bil sim zmuznul čaru pleči, Ki let in dan me stiskal je v Gaeti, To pred ko dal Enej perimk je ječi; Hlepenje ne do sina in k očeti, Ne serca mik Penelope do drage, Ki v žudu mre zaročnika objeti; Čez huj nagon dospeli niso zmage, Ki nudil me je jadrati v cleljave, Spoznavati človeštva zle i blage. Sim tvegal se v Okeana širjave Na barki sam, le malo verlih z mano, Zvestobe ki so bili slike zdrave; Hispanijo, obeli strani neznano, Ter Sardov dom sim vidil in Maroko, Kar morju tem otokov scer je dano. Slabeli smo, je segal trud globoko, Nam ožina v ogledu je ležala, Kjer dvignul je spomin Alcid visoko, De nikoga bi strast naprej ne gnala; Sebiljo smo na desni zad pustili, Na levi nam slovo je Setta dala. Opomnim jaz: mi bratje, ki ste bili Pogumni zmir od jutra do zapada, Ne zabite pozora v dnešni sili! Vam dana moč nej paznosti ne strada, Ne mislite, de prazno, golo, biva, Za soncam, kjer se ljudstvu zdi pregrada. Zakaj nam je zbujena duša živa? Ne bivali de slično bi živini, De dali bi stvarem koristi vpliva. Nagovor ta, nevažen scer, učiui, De koj pogum tovaršam se prebudi, I v djanju vsak prospešnimu se brini. Obernjen zda v zapacl se čoln ne mudi, Ko tič leti, vetrila so perute, Na levo stran poganjajo vsi udi. Smo čutili sopuke nočno ljute, Blešelo je ozvezdje naše strane, Nasprotno pak je skrito v niže krute. Začeta in doveršena v neslane Minulosti nam peta luna steče, Kar broditi smo jeli morske plane. Zdaj gora nam pokaže v delji pleče, Visoka zlo, ni bilo ji enake, Rujav odsiv nje mračna barva meče. Začetna slast pa kmal izide v spake, Iz kopniga začne vihar bučati, In ladje nos drobi se morske v mlake Trikrat poprej z vodo se krog ovrati, V četerto pak se zadna kerma dvigne, Nasprotno tisk prične v globino gnati, Čez nas in brocl valovja sila švigne. Sedem in dvajseti spev. Obseg: Romanje stan politični. Gvido Montefeltro terpineen za dan sovet krivičen. Je plamen zdaj pokojno stal in lično, Govoril ni, počas naprej premika, Soglasno z njim, ki sladke pel je mično. Na to se mi prikaže druga slika Plemena vhip; iz verha slišim zvuke, Kim bil izraz ni mir, ne up, ne dika. Kot nekdaj bik Perilov, ki je muke Napervo tem budil, in prav je bilo, Ki sukal je v izdelu spretne ruke, Pretulil bol je žara s tako silo, Des bil je plod nečutniga iz brona, Ko de bi ga zares terplenje vilo: Enako, ker izida ni iz Iona Plamečih veln, te mukajo besede, Izidše v slog še hujšiga nagona. Ko prišle so do verlia žarne zmede, Treptaje zmir ko v gibanju začetnim, Ker vile so iz plamena se srede, Razumim to: v tem kraju neprijetnim Postoj lombard! de si, izreka skaže, Besed izraz je doma znak umetnim. Poznej de sim dospel vertfn te baže, Ne godernjaj, tud jaz ne godem tužno, Če ravno zvit v okrutne žvepla praže. Ak padel si, morde ni dolgo, v kužno To noro iz Iatinskiga okraja, Kjer zlosti vse je moji bilo sužno; Je mir, povej, al vojska vam nagaja? V pogorju ja sim rojen bil Urbina, Kjer Tevera studencu svom izhaja. Pozorno še sim pazil nem zločina, Voditel ker izrekši me podrega: Odgovor daj! nasprot imaš Latina. Sim svest si bil že prej pomenka vsega, Zatorej koj izustim te besede: Čuj duša me, ti jedro plama tega! Iz pustiga Romanja v hujši grede, Glavarji so, ki nečejo pokoja, Pa vonder zdaj ni bilo ravno zmede. Ravenna plajš navadniga je kroja, Polente tič utvoril tam je gnezdo, In Cervija je sličniga obsoja. Imela prej svobodo je za zvezdo, Nekda ko stern francoze pokosila, Leončiku zelenim šla je v mezdo. Veruška psa, dvostručna rogovila, Ki derla prej Montanjo je okrutno, Pomaka v kri, i dnes, čeljusti šila. Lamon, Santern, leon pritiska čutno, Ki zove se po gnezdu barve blede, Menjaje cilj od miga v mig, i — butno. In mesto, kim do meje Savio grede, Leži ko kraj tik hriba na poljani, V okrožju se s triuožtvam prosto mede. Letopis 1878. XI. Te prosim, kdo de si, mi zdaj naznani, Ne bodi huj, ko v sličnim bil bi drugi, Na zemlji ak ime ti dik ne rani. Zakerska plam potem ko v britki tugi, Se semtertje premaja sapi slično, Ter mu doni iz Iona kakor žugi: Govoril ak bi živimu dotično, Na svitlo ki se verne iz te jame, Ta zubelj stal na kviško nem bi pično. Ker pa nikdo iz te ne vteče hrame, Ce res je kar terdijo modre glave, Ti vse povem, ne bavši se zasrame. Pomnišil bil vojšak sim ude zdrave, Na potu tem oteti htel dušico, In vera mi je bila verste prave; Pa vikši far, mu zdrobi blisk butico! Zapeljal bil me v grehe je na novo, In kakih viž, tu skažem ti resnico. Ko vlačil sim naravo še sirovo, Kot mati mi v porodu jo je dala, Sim bil lisjak, ne leva kip, gotovo. Sim hlimba bil, izurjena, ne mala, Zvijač verhon, goljuf do zadne pike, Na vse strani je lože poganjala. Ko naglosti zapazim prevelike, S kim žitje mi k izidu tistim teče, Ko jadra vsak veslar povije v štrike; Mi prejšni mir v oserčje priti neče, Oilzgor začnem usmilenja iskati, In blagora nebo mi ne odreče. Le farški knez miru ni hotel dati, Je netil žar sovražtva v Laterani, Ne v Jude, al v Osmane ga zagnati; O, ne, to ne! ostud so mu kristjani, In nikdo teh napadal ni ne Ake, Ne mešal se za mezdo s Turkomani. Ne predstva, ne visosti lastnih znake Ni gledal on, ni v meni cenil pasa, V kim hujšale so naglo krače jake. Kot Konštantin, de krast in gob izrasa Ozdravil bi, za svet Silvestra bara, Tak prosi ta, oprostim de ga basa Napuha in sledečiga mu kvara; Jaz molčal sim, izustil ne besede, Sodivši ta za uka lek ne mara. On reče mi: nej nič ti v sum ne grede, Si greha prost! povej mi, Palestrino, Kak trešim jovprikor, i sram, i zmede? Odprem, zaprem, sej veš, nebes višino, Dva ključa sta v desnico meni djana, Moj prednik ju ni cenil — blagotino. Napelje me izkazba ta mi dana, izrekel de sim tako mnenja svoje: Moj oča svet, otemba je dognana! Sim greha prost, obljube to so tvoje, „Obeta puh, speljave pili" bo dalo Ti vništiti zaprek, over nebroje. Frančisk prispe, ko vmiram, po-me zalo, Pa mu nasprot uprižan duh zavpije: Ta ves je moj, na stran ti oviralo! Je paklo zanj, med moje ta se zvije, Se ni mudil krivic i svad kovati, Od istih dob on mojo sapo dije. Želeč odvezb se greha mora ksati, Ne družita se hlep in kes hudobe, Nasprotna moč ju sili razen stati. O, bednik jaz! mi stiskal kerč je zobe, Ko zgrabi me izrekši: sta dosledna Mi greh in zdeli; ti sodil si narobe! Do Minosa me vleče stvar poredna, Z repakam ta se osemkrat oplete: Tem roparjev, kriči, gre muka vedna! Tak prišel sim v okrutni klonč te štete, Obupa plen te v plamena oblečen, I nikada žerjavce prost uklete. Ko s tem zalog besed je bil iztečen, Potihne plam iu dalej se premika, Ospičen verh vertivši v zrak žarečen. Moj varh in jaz, o vsemu sloge slika, Zda speva do nasledniga oboka Terpinčenih, kjer čuje zvuk se krika, Kim šuut in husk sta bila slast visoka. Osem in dvajseti spev. Obseg: Deveti kolobar. Svad sejavci s telesmi razterganim. Mahomet. Bornionski. Kdo kos bi bil, do britve glas nej brusi, Izreči kar sim gledal zdaj strahote, Ak še temveč napeti strune skusi? Omagal bo vsak jezik, da! slabote, Narisati ki groze te se trudi, Prikazni strah, užasni, zmede, zmote. Ak združiti se narod cel ne mudi, Po Rimcih kri prelito žalovati, Ki barvala je Puljo v borbi hudi; Če temu htje se kruti boj pridjati, Ki perstanov na mecne dal je plena, Iz Livjeve kar knige je spoznati; Dodeni te, kim bil kamnita stena, In smerti tresk je Robert knez Gviskardo, S taistim kili mertviše je Ceprena, Kjer Pulijan se vsak legal je gardo; Verh tega še begunce Taljakožke, Brez meča kjer je zmagal siv Alardo; Vsakter le-tek nadlog nej skaže stroške, Ne bo obraz, ne temu kip gotovi, Kar vidil sim cenivši tamšne vložke. Je nekdo bil, ko sod, ki mu okovi Odpadejo, preklan, raztergan čudno, Od zgor do tam kjer pihajo vetrovi. Med kračama je visil drob ostudno, Nesnažni vamp, gnusoba v kini se staka, Je v gledu bil, in bogme! ne priljudno. O tem ko me prikazni stresa spaka, Ta s parklama opersje si raztega, Prašaje me: je znana ti enaka? Sim tist Malion, ki veri v bistvo sega, Pred mano gre plakaje zet Ali, Razbitih lic on sam se v rane drega. Kar naju tik jih vidiš, toti vsi So verolom, razkolništva sejali, Zato smo tak na zlo razterganf. Od zadej vrag nas gneti, ruka, pali, Vsakterimu z ostrino meča svoga Izvrstnih muk poredama navali. Ko dojdemo nazaj do kraja toga, Zaceljene v ti dobi ak so rane, Se truma spet mesari naša vboga. Kdo pa je tist, nalaš ki zad ostane, Poznejši de v te britke muke icle, Ki v sodbi so mu bile prispoznane? Ta živ je še, on tu se z mertvim snide, Omeni varh, ja sam okolj ga vodim, Ki mertev sim, de v znanbo vse mu pride. Nalog mi je, po krogih z njim de hodim, Od rajde tug do rajde muk te jame, Do zadne de strahote vse prebrodim. Je več ko sto jih bilo, ki so name Pogledali o zvuku te besede, Pozabši v tem opravke, hod, i klame. Un reče: Ti, ki pojdeš iz te zmede, NaroČi tam Dolcinu nej previdi, Kar terja boj, de v kvar se ne zaplede; Zadosti hran, kar scer vojaštvu pridi, Ne bo mu moč Novare cele briga, On stal bo v bran ko grada čversti zidi. Izreče to mi Mahomed ko dviga Desnico nog, in spet na tla jo stavi, Molče potem naprej po potu miga. Nek druj, kim ves raztergan vrat se javi, Pokvarjen nos razcepljen clo do Čela, In eno le ušes na studni glavi, Se vstavši vpre očesa v mene vela, Da viditi, izrekši to, mi gerlo, Kervavo vse nagnusniga do žrela: Poslušaj me, kim ni telo še vmerlo, In ki poznal ga v zemlji sim latinski, Priličje ak ne mami me to verlo ; Se spomni de sim Peter Medicinski, Ko gledal boš mikavne sle v poljani Verčella krog do Markabe, raj vinski; Fanonskima pervakama naznani, Gvidonu ter Angiolelu, de bosta, Previdi ak mi prazni niso dani, Iz broda v smert, po varki zvita gosta, Porinjena, ne daleč od Katolike, Ker hlimbami verjameta priprosta. Po morju vsim, od Cipra clo Majolike, Zapazil ni Neptun krivic enake Od roparskih gusarjev iz Argolike. Izdajnik tist, ki z enim gleda zrake, In stiska stran, ko nekdo, ki je z mano, Zahteva de ne bil bi vidil take. Povabil bo v posvet na brod ju rano, In zvil jo tak ob vihru iz Fokare, Zastonj de bo — obet i v pušco djano. I njemu jaz: Mi spolni mik in mare, Ak hočeš de opomnim tam o tebi, Kdo tu želi okolnosti si stare? Naj bližnimu, previžanja v potrebi, Izrekši to čeljusti koj raztegne: Le-ta je tist! nej priča sam o sebi. Ta Cezaru, begun, do jedra segne, Ker poterdi, nesreča zmago ruši, Dobitnik ak do živiga ne dregne. Iz groze tu se Kurio ne zluši, Razklan ker mu v gortancu jezik hira, Ki nekada z besedo Rim naduši! Nek druj brez rok komolca kviško vpira, Mračivni v zrak, de kri obraz mu moči, In krogoma ob glavi se raztira. Ta vpije: tud se Moška priporoči, Ki nekda —„činje zgin" — učil je svoje, Iz kih besed za Toske beda skoči. Pristavim jaz: i britka smert za tvoje! Umolkne on in dalej se pomika, Enako tem, kim dvom overa hoje. Postavšimu se mi prikaže slika, — Ne tvegam skor je peti tu brez priče, Izrednost nje, bi djal, se sanj dotika; Pravednika pa v sercu vest me kliče, Prijatlica ki pristna je človeka, Obranba, de prevara ga ne miče. Sim vidil res, in cela še navpreka Obrača se v spominu duše moje, De množtvo senc brez glav po krogu teka. Je nosil nek pred sabo lice svoje, Ko de bi mu namest laterne bilo, Zdihaje v tem: ah, ločen sim na dvoje! Premenjen tak je v lastno bil svetilo, Dva jedno sta, in jedno je dva kosa, Kak to, ve tist, kim čudo to je milo. Ker mostu je približal se do nosa, Je z glavo vred povzdignul kviško ramo, Beseda de ne steče prida bosa, Izrekši: glej na bistvo moje amo, Ti ki še živ umerlih ceniš bedo, Si slično kdaj britkosti gledal jamo? Ko živim pel boš ondašno zapredo, Ne zabi me, sim Bertram Bornionski, Ki mlajšiga zavil je kralja v zmedo, Očetu biv i sinu svet nagonski. Ahitofel ni v hujši Absalona In Davida razpor zavijal zlonski. Ker složno sim razdjati bil nagona, So ločene od vira mi možgane, Od herbta i pleč, njih pristniga naslona; Tak znamenja povračbe so mi dane. Devet in dvajseti spev. O 1» s e g : Osmiga koiobara posledni krog. Kovine in brona kvaritelji. Grifoliu. Kapokio. Derhal ljudi in raznoverstne rane So tak oči vpijanile mi bile, I)e tekle so mi reke solz neznane. Me praša varh: kaj gledaš? ktere sile Te nudijo, nenehama po nori Prevdarjati te studne rogovile? To šega ni ti bila višej gori, Zapomni, krog, ak ceniva ga pično, Čez dvajset mil in dve širok je skori. Podnožne tih je čerte luna tično, Čas kratek je, odločen ki je nama, In zreti več, kar huj, al tem je slično. In jaz: ak znal bi ti zakaj ta jama Me mika tak, ne bil bi me priganjal, Ni zbadala me radovednost sama. Se vpotiva, on spred, ja zadej sanjal 0 temu sim, kar je v pogledu bilo, Omenši: ja spominu sim se vklanjal; Ti v jami, ki jo gledam s tako silo, Tak sodim jaz, iz moje rodovine Terpi nekdo storjen za greh nemilo. Virgil o tem: to tuhtanje nej mine, Ne misli več na mučenika tega, Na drugo glej, ta plati svoje čine. Ob mostu tam zapazim ravno njega, Ki s perstam te kazaje žuga jako, 1 nekdo ga — „Žeri del Belo" — krega. Ti pušal si v nemar te dobe vsako, V posestnika zamislen Altaforte, Un zmuznul ti nevidjen se je tako. Omenim jaz: prigodba čudne sorte, Ter ne do zdaj dosežena osveta, Izredno tak razpaliti ga morte; Za to, bi djal, mu buča je sogreta, De proč je šel gledaje ne na mene, In duša zanj mi vonder je prevzeta. Tak marnjava gredoč do sterme stene, Kjer vidila globina bi se druga Do dna, ko bi ne krile tmin je sene. Ko prišla sva do zadniga okruga, Do Malebolže, kjer se vidi točno, Kar trešla je v gorje pregrehe kuga, So hruli mi nasprot, pa ne razločno, Krič, javkanje, grozitve, in preklinbe, Z rokama de zatiskal sluh sim ročno. Kot bil bi truš, ak Valdikcane činbe, Ječanje, stok, ropot bi skup donelo, Tem še poverh, kar je v Maremi ginbe, Vse isti hip v ogradi bi gromelo, Tak šum je bil, smerdelo pak je tako, Kot iz teles trohlivih de bi velo. Po grudastim sva potu spela jako, Na levo zmir te puste dolge skale, Pod sabo vid zapazi bistvo vsako Pačivce kjer so v žehto britko djale Pravice viš, ki tak so stanovitne, De niso še premaknuti se dale. Ne verjem, de kukavniši očitne Nadloge so v Egini nekdaj bile, Divjale ker so kuge, vse clokitue, In živo clo do červa pomorile; Tak de potem k obljudenju dežele, Kot pesmi nas uče helenske mile, Mravlinja v ljud izrašati so jele. Da! strašniši sim gledal tu prikazni Med javkanjem okoljšine te cele. Pa videzi so groze bili razni, Ta znak ležf, na persih drugi zdiha, Po štirih so pregibi tretjim lažni. Počasno tak derhal naprej se viha, Jaz pak in varh precenjava te tužne, Kih sleherni obupa pene piha. Sklepovja dveh sim gledal garja kužne, čepela sta ob ognju ko dva lonca, Nobeden prost ni bil spušave ružne. Ne speši tak fantin oprav do konca, Živinče ki jakavno v stajah čedi, In se buji jaharja, v naglo gonca; Kot nohte vsak tu suče ran po sredi, Ker polta serb ničesar tak ne vtaži, Ko čoh in prask, tolažbe v pusti bedi. Tak sterže lusk, poprej ko karpa praži, Mu kuhar iz okrožlejev telesa, De truplo vse do nežnih mren osnaži: Cuj, s krempljama, prilicnim britvi besa, Ki truplo si drobiš na kose studne, To nekim varh omeni iz okresa, Je kter Latin sočlen te trume čudne, _ Povej, potem se praskaj, ak te mika, Nenehama do zadne dobe mudne! Latinca sva, obema gre ta dika, Plakaje koj omeni rahlo jeden, Kdo pak si ti, kaj mar ti tamšna slika t Moj varh na to: jaz nisim tu izreden, Le temu, ki se ondi živ sprehaja, Razkazati prepad imam nečeden. Na to gošat se celi klonč omaja, Pohotno vse oči oberne v mene, I ti, kim glas odmev na znanje daja. Moj vodja mi da sluha se prikrene, Omenši: zdaj govori kar ti blago! In ja začnem, ko zber v izbor mi dene: De spomni kter se vas, ak vam je drago, Poprejšnimu v domovju vašim gori, Nakloni tak češenja vam prevago; Povejte mi, zbog česa ste v pokori, Od kod, kaj, kdo, iz kteriga naroda? Naznanba ta strahu vam ne utvori. Sim Arečan, odvetje, žertva smoda, Sienski me je Alber dal ocreti, Pa v to navod ni bil mi v žar dohoda. Šalil sim se, de znam ko tič leteti, Se dvigati v podnebje zlo visoko, On hlepa poln, ne uma, v glavi vneti, Veli mi, v tem de šel bi mu na roko; Ker nisim koj ga v Dedala premenul, Me pahne v kvar po sinu svom globoko. Za toti krog pa kriviga me cenul Je Minos, ker sim bival alkimista, In on še ni prasodbe v zmoto krenul. Ja pevcu: kdo verliv je kakor tista Sienska se naselba vsikdej skaže, Gotovo da! francozje manj kot ista. Druj, ki govor je slišal moj te baže , Pristavi: da, in Striketa ne zabi, Sipač je bil, pravlica se ne zlaže; Nikola z njim, ki gvozdiko pograbi Sienskimu na vertu kar je vhvati, Ker cena nje v pograbno cljanje vabi. Izjemi trop, zapravi s kim bogati Zaklad, polje, vinograd Ascianski, In Abaljat požreto s kvantam plati. De vedel boš, kdo bival ti je djanski Opor nasprot Sieni, glej me v lice, In to spomin ti bodi neprestanski: Kapokjo sim, kazitel tam resnice, Prememba rud je v zlato skerb mi bila, In splošno so terdile govorice, Zadeval de narave sim učila. Trideseti spev. Obseg: Kovin kvaritelji druge sorte. Mirra. Penezniki. Prepir Sinona z nekim Grekam. Takrat ko je Junona se mestila, Semele zbog, tebanskim nad narodam, Za neki kvar —, kim ni pregledna bila; Je Atamas, v oblasti zlim osodam, Supruge dva v naročju vidši sina, Zdivjal ko bes nad materjo in plodam. Zadergni sak, de vjame se mladina, Leonka z njo, kričaje krog naroči, Mole vsim trem nasprot oba krampina; Popade v tem Learka, ter ga poči Na skalne tla, ga v zraku prej sukaje, Z leunim pa v slapovje majka skoči. Ker Ilija, pohotna prej brez graje, Premagana, razdjana tak je bila, De znaka ni, ne vlad, ne hiš, ne staje; Tak Hekubo obup in iht sta vila, Posebno ker pogine Poliksena, In sina ji zadavi vraž na sila; De kakor pes lajaje tužna žena Pri morju je v obzor ostudno rjula, Glas plen je bil okrutniga premena. Pa jarost ni se vonder slična čula Ne v Tebi, ne v trojanski divji zmedi, Ki v zver i ljud bi bila tako hrula, Ko duhov par zda jeden družim sledi, Dve blede, nage, grizlive pošasti, Kot vepar ljut izvihra hlevni sredi. Teh eden spe Kapokiota popasti, In trebuh mu na dvoje tak razklati, Pogledu de herbtanec je v oblasti. In Aretin mi da treptaje znati: Tist besni duh, slepar je Žjani Skiki, Tovarše ki na tako vižo plati. Daj, rečem jaz, ak druj te v tej priliki Ne šavsne zad, povej kdo je ta para, Poprej ko v tmo jo skrijejo premiki. Omeni on: je Mirre slika stara, Pregrešnice, pohotno ki ljubila Očeta je, mu bivši v spoj prevara. Pregreho v to je tako ga zavila, Obraz ker tuj čaraje si je dala, Begunam s tem je slična se zgodila. De vlastnice zadela ga je hvala, Je hlinil on, de Buoso je Donati, Kobila tak mu dojde v mezdo zala. Ko besama ni bilo več ostati, Ki pazil ju do zdaj sim nezamudno, Obernem svoj pogled na druge plati. Zagledam prec premenjeniga čudno, Bosonu bil bi sličen bil do pike, Odveržen verh i z njim roglovje udno. Vodenca, ki telesne skvari slike, In tako na širjavo jih raztega, De nimajo spodobnih udov dike, Primorala, zijati zlo, je njega; Kot jetčen žejn ustinko kviško dviga, Z nasprotno pak čez brado sporno sega. Vidva ki sta prišla do kraja tiga, Ne vem zakaj, pa vseljena tu nista, Prične pomenk, poglejta kaka briga Modruna žge, Adama; — zla je ista! Imel sim tam, kar serce je želelo, Tu manjka clo vode mi sraga čista. Potokicov, kim Kasentin je vrelo, Iz kiga vdol šume do reke Arne, Vse krogoma budivši plod veselo, Se spomnim zmir; te slike vidu žarne, Glodaje mi v obrazu mečo lica, So bolj ko svest mi prešnih muk nevarne. Strogost nebes, kim temelj je pravica, Mi vedno gled na vir pregreh obrača, Primerna tak je tarči ojstra pšica. Romena krivd je bila mi vertača, Tam kvaril sim utiske Žanbatista, Germade žar je truplu bila plača. Je žal mi zlo, de duha v nori nista Gvidona še, al Škandra, i nju brata, Prihodba šla čez Brande serk bi ista. Teh eden scer prispel je skozi vrata, Ak res je kar terde mi tenje neke, Pa v prid mi ni, vkovanim samcu jata. Ak udes dal bi kasne tak mi teke, De lezel bi v stoletja ped širjave, Upotjen saj bi b koncu bil zapreke; Iskal bi ga po krogu vsim deljave, Ak ravno mil enajst mu je prostora, In malo manj ko pol poprečne prave. Zavoljo teh me sodba les primora, Sta uzrok de pokvarjal sim cekine, Dajal jim tri karate kupra skora. Ja njem: kdo ste pa tiste dve goline, Kade se kot po zimi vlažne roke, Čepeče tih in tvoje tik bližine? Ko puhnul sim, on reče, tote v stoke, Ste bile tam in ondi ste ostale, Tovarštva ne delivši suk i skoke. 50 Jožeta te zlosti v ječo djale, Un druj Sinon je Grek v osedbi Troje, Tu vročnice sopare perska zale. Posledni, kim razlaga pusto poje, Prištetiga se vidši zli napaki, Trebuha v stran pesti mu dregne dvoje. Ta zadoni kot mah na boben jaki, Odam nasprot ga vseka v lice pridno, In spriča s tem de vdarki so enaki. Omenši v tem: telo mi res ni idno, Pa gibati se znam s poprešno silo, Dokažem koj te rame urnost vidno. Zaverne un: Hitil ko si v gomilo, Germade plen, je nisi sukal tako, Pa v Ceki, da! — tam ni preneha bilo. Na to vodene: to ravno ni napako, Pa v Troji, kjer so terjali resnice, Kar tam si djal, je puhlo bilo vsako. Sim kvaril guč, ti tolar, zlat, petice, Renči Sinon, za zlo sim tuki jedno, Pa v tebi ni, ko v čertu, čiste žice. V opombi konj, zlodej! ti bodi vedno, Zaverne un, s trebuham polnim varke, Zasij v izgled ljudem zvijače sledno. In tebe žgi zahteva žeje žarke, Mu reče Grek, de jezik se ti cepi, Izhlapi vamp, ko meh na stisk i vdarke. Novčar mu sprot: ti verlo serd se krepi, So usta vir ti kletve i psovanja, Ak žejn sim jaz, te hujši žeja slepi. 51 suša ves, od vode se ti sanja, Narcisovo popil bi ogledalo, Ne bilo k tem bi treba mnogo zvanja. To v svajo sim zamislen bil ne malo, Ko vodja mi omeni te besede: Daj, pazi! al — me strežje bo nehalo. Ta čversti všip mi v jedro duše grede, Pogledam ga v obrazu barvan srama, Na to spomin, še čut mi v sercu zmede. Ko tam sanjar, ki sanja de ga drama Napada štet, želi saujaje sanje, Ker bistvo mu nebitna zdi se klama; Zgovarjal tak sim jaz neredno djanje, Žele de bi očistil se izverstno, Pa čistiga se čutim svagda manje. Mi reče varh: krivico hujši berstno, Ko tvoja je, ostruže kes resničen, Ne vij se žal, ko v sapi bilje terstno! Zanesi se, ostanem truda vpričen, Ak se zgodi, de drugi krat enako Primora te namemba v ravs priličen, Ker samorad ne gre se v zmedo tako. Eden in trideseti spev. Obseg: Strašni velikani Orjak Anteos prenese oba pesnika na dno prepada, ki loči osmi od kolobara devetiga. Taisti glas, ki pred je piknul jako, Tak de ste lic obe strani me žgale, Mi dal sedaj zdravil je mer enako. Ahilove od sulice so hvale Prilične tem, zasekala je rane, Ki le po njej so sceliti se dale. Se vpotiva — dol tužni zad ostane — Po klancu gor, ki vkreber višej sega, Molče naprej, mi jezik se ne gane. Ni trna, ne svit; svepavih senc pretega; Zaupati očesam ond ni bilo, Nek ojstri zvuk trobilke v sluh me drega. Presegal glas je njeni groma silo, Sim krogoma poslušal prej pozorno, Po temu vprel v en kraj očes vidilo. Ker Karolu velikim djanje morno Protivnih trum je vništilo vojšake, Trobental ni Orlando bolj osorno. Ozrem se jaz, ko čujem glase take, Sodivši de zagledal sim zvonike, Poprašam kaj so tiste mesta jake ? Virgil na to: megle so tu velike, Natanjčen vid overa še deljava, Ti zmede v klonč prikazni razne dike. Razločil boš, ko vmesje prederdrava, De delja gled ovre i včasih mami, Je treba de se bližej tje podava. Omenši to prijazno roko da mi, In reče, prej ko dalej se koraci, De čuda strah ne zmane te v ti jami, Začuj de so prikazni te orjaci, Zvoniki ne; sterme od popka v zrake, Ostalina je skrita v studni mlaci. Ko dvigne se sopuha sen v oblake, Polagama pred sabo vid razloči Kar krile prej predstave so prejake; Prilično tem, zastretje ko razpoči, In bolj in bolj poganjava v globino, Se jasni blod, užas pa huj naskoči. Kot Monterežje krasijo višino Nebrojno krog zvoniki, stebri, rogi, Enak je breg nad ondašno dolino. Obdajajo Orjaki ga, i mnogi, Kim pol stermi telesa v zrak ošabno, Še s treskam jim Perun grozi v okrogi. Sim eniga presojal udje grabno, Obraz, gortan, opersje, vampa strane, Rebrovja stud, ostalino ne vabno. De stvarstvo teh pošasti zaostane, Je blagi zgod, natvora je zadela, Ko vništila te zla je Martu dane. Se ne kesa, de slona je uvela In kita v stvor; ki dobro to prevdari, Poreče: da! pravedno je počela; Ker, ak razum se s hudobijo pari, In zraven moč, ko tretji mik, pristopi, Je bran zastonj, gotovi ljudti kvari. Obraz je zdel se dolg, širok i gropi, Šenpetra storž ko v Rimu na višavi, Primerni tem členovja drugi čopi. Strani okrog, na levi, spred, na pravi, So visokost preceniti mi dale, Brizonov treh uzrast je ne sostavi. Dolgosti te so čudne, da! ne male, Sim sodil jih do trideset po palmi, Navniz od ond, pripnejo kjer se hale. ,,Rafel mai omeh izabi almi!" Zakruli mi iz divjih ust nasproti, Ker slajši tem ne scimijo se psalnii. Mu reče varh: pregreta klama v zmoti, Zatuli v rog, izpuhaj v tega jezo, Ak se te hlep opake činbe loti! Pošlataj vrat, zatipal boš prevezo, Kjer se derži, bedak oblačne zmede! V obočino si reber djal ga blezo. In meni: tist ki v gled se tam uvede, Je Nimrod, kriv po turnu de so razni Jeziki nam, različni glas besede. Pustiva ga, začmu dostavki prazni? Ne razume nikakiga jezika, Kar on renči, so umu družili blazni. Obernuti na levo plat naj mika, In ker strelaj sva pota prehitela, Nastopi druj, inak, pošast velika. Moči ki ga je vpresti tak umela, Ne zrečem tu, tik trupla roka leva Je visla zad, in desna vprek molela; Telesa kar se vidu razodeva, Od golta dol, peterokrat ovito Z verigo je, ga žuli muk de zeva. Je derznulo to bistvo ponosito Primerjati se Bogu na višavi, Omeni varh, zato je v tmino skrito. Fialtes je, veliki bil je v slavi, Bogovam ker orjaki so grozili, Pa v paklu moč tedajna ne opravi. Virgilu jaz: izreči mik me sili, De tudi rad bi gledal Briareja, Nezmerniga, Če hlepi so ti mili? In on na to: presodi zdaj Anteja, Je blizo tu, kramlja, verig ne vlači, Ponese naj, kjer mučenju je meja. Želeuiga drugej pravica tlači, Je vklenjen ves, pa vstvarjen tem enako, Le čelo bolj se serda mu oblači. Še nikda ni se stresla zemlja tako, De bila turn bi slično zamajala, Ko zdaj Fialt zatrepetal je jako. Me smertna v tem je groza tak navdala, Na njemu de zapazil nisim spone, Ki čversto hod in gib je overala. Potem naprej sledivši sle nagone, Se bližava Anteju, ki iz jame Vre vatlov šest, brez glave, zretju zone. O ti ki v dol sloveč vojaške drame, Kjer Scipio je dospel verbovja slave, Ko Hanibal je v beg obernul rame, Leonov djal si tisuč bil v oprave, In ki, ak bil bi bratam se pridružil, Perunu bi dosegel bil do glave, Sinovam pak te zemlje k zmagi služil; Prenesi naj, nevredno ti ne bodi, Kjer clo je led Kocita tok okružil! Pa k Titiju, k Tifeju naj ne vodi, Naklonil ta bo vse kar tu se žudi, Se vtaži s tem, vibaje nos ne sodi. Na zemlji spet on slavo ti prebudi, Ker še živi, i mnogo dni še upa, Slučajno ak naklonba ga ne zgrudi. To reče varh, le-un pa bližej stupa, Ter tisto pest nasprot mu stegne ljuti, Ki bila je Alcidu groze kupa. Virgil, ko tak prijetiga se čuti, Zakliče: berš mi bližaj se do tika, Ter se v objem z osebo vso mi buti. Se zdi na vid, ker vihta je velika, In gost oblak čez Garisendo plava, De ne oblak, de ona se premika; Tak svepata Anteju struk i glava, Me strah je vil, ko gledal sim priklonbe, Napolnjen želj slovo de kraju dava. Prenese naj on rahlo brez pogonbe Na jame dno, kjer s čertam Judas biva, Pa nagloma se dvigne iz utonbe, Kot jambora na barki slika živa. Dva in trideseti spev. Obseg: Deveti kolobar. Izdajavci v ledovju. Stirji krogi. Kaina. Kamieion de Paci. Antenora. Boka Abati. Imeti htel bi slova gromoglasne, Primerne tej dolini groz in žala, Obsežlej ki je muke večnočasne; Strahota s tem bi se izreči dala , Ker niso last pa take mi besede, Razlaga, da! omagati bi znala. Obraziti užasni tamšne zmede, Narisati strašila globočine, To šala ni, se lahka v kvar zaprede. Divice ve razjasnite mi tmine, Ki v Tebi ste operle Amfiona, De mi v besed sopuh predmet ne zgine. O, trop uklet! obupa verh i stona! Sognan ta v kraj, ki strah je ga izreči, De bil bi plod ovac i koz iz Iona! Globejši ker sva bila ob stcrmeči Skalini vniz prispela pod Orjaka, ln semtertje jaz gledal sim po peči, Začujem klic: glej noga kje koraka! Pozorno dalj, ne dregni kake glave Uinerlih, kim je ondi sreč napaka! Ozrem se tje, in sredino širjave Prepreženo zagledam srež in leda, De zdela sklen se je ne liv poplave. Clo Donave ne vstavi huj zapreda Po zimi, mraz ne da ji slični lik, I Donu ne, ki v studni sever gleda, Kot led je tam; če pade Tambernik Na njega, al visoka Pietrapana, Se čul ne bo o bregu hersk ne krik. Kot žabe ril iz vod mole za rana, Kvakaje, kjer se trudni žnici sanja, Pšenični snop de veže v žaru plana: Tak udes te prikazni tu naganja, Iz leda von stegavati obraze, Občutke njih čeljusti škrip uaznanja. Zamislene v globejši so prelaze, Pogledi jim svedočba britke muke, Iz ust pulite izdihi zimne mraze. Ko cenim krog, ljudi, terplenja zvuke, Se vniz ozrem, ter vidim spako trupa, Sprijeta dva, cle jedeii sta lasuke. Povejta mi, ki zrašena sta skupa, Ju prašam jaz, kdo sta? — se koj ozreta, Oči, ki plen so znatniga obupa, Blešeče solz, mi v lice srepo vpreta; Pa zmerznjene spoznati nič ne dajo, In zretje tak jim trud je le in šteta. Clo vinte dil bolj stiskati ne znajo, I stisnjena razbivata i phata, Ko časi se serdito kozli phajo. Letopis 1813. n, 12 Nek druj kim se ušesa ne poznata, Ker zmerznjena, zagledan podse praša: Po čem pozor tak pazno v jamo hvata ? Ak čuti kaj o teli ti mik nanaša, Povem, do ju Bizencja je gojila, Zdajavna, kot očetu nekda, paša. Taista je obema majka bila, Ne najdeš ga v pretresbi vse Kaine, Prilegla kim bi bolj se zimna sila. Ne tistim ki na pervi mah pogine, Ker Artus mu preklal je vrat i grodi, Fokačju ne, ne tem, ki kos mi vrine Zdaj glave v gled, naprej de vid ne sodi; Ime mu bil Sassol je Maskerone, Ak si Toskan, boš vedel v čim zabrodi, Sim bil nekda dei Paci Kamičjone, To pametvaj, prihodnim bodi znano, Karlin dospe, mi zmanjša sram i stoue. Zdaj tikama jih tisuč je pred mano, Psoglavnih senc, mi plane v čut strahota, Še strese me, ko tehtam vidbo strano. Ko bližava potem so kraju pota, Ki nase vse občutne vleče teže, In mene zlo napada strah i zmota; Je bil primer, al ne zadostno preže, Kdo reši to? med bučami ko greva, Se mi zgodi, de jedno krevs doseže. Ta zakriči: kaj suješ čop mi, šleva! Ak ne hlepiš povikšati osvete Za Montapert, zakaj me to zadeva? Virgilu jaz: razjasni te zaplete! Postojva tu, zavem de v tej se dvombi, Potem ne bom naganjal spehu štete. Se vstavi varh, in jaz omenim zlombi, Ki kletve psalm nenehama prebera: Kdo si de vreš prilično sodni trombi? Kdo pak si ti, on reče, ki odera Umerlih polt v Antenori temotni? Ne pekla huj bi žive noge vmera. Zavernem ja: sim živ, če mik pohotni Navdaja te, med živim tam sloveti, Po meni plod leta ti bo celotni. On zarenči: nasprotno htjem imeti, Poberi se, de huj me ne zadene, To ni tolaž, ne more serca vgreti. Se desna zda mu v tilnik moja krene, Ker mu velim: povej mi stanje svoje, Al ne pustim na buči dlak ti ene. Vse lase ak populiš glave moje, Omeni on, ti prazen trud ostane, Sim tih i nem, ne jasnim čutov roje. Ga zgrabim zdaj; ko čversto pest ga mane, Mu znatni čop izpulim že na glavi, Naznanja on ko pes tuleči rane. Zavpije druj: kaj, Boka, te ongavi? Al ni dovolj de škripajo čeljusti, Rujoveš clo! hudičev kter te davi? Ni treba de se dalej več izusti, Omenim jaz, izdajnik malovredni! Prihodnim čin oznanjal tvoj bom pusti. On reči mi: po godi, krič ti vjedni! Tud uniga, ki psuje me, ovadi, Ak idši v svit zapustiš kraj ta bedni. Tu žgejo ga francozki zli zakladi, Dveranskiga sim srečal tam, omeni, Kjer vijejo zločine leda jadi. Ak prašan boš, kdo druj de je v ti seni, Vej, tikama je tist iz Bekarije, Ki glave ga firenska moč opleni. Jan Salclanier pa mislim de se vije, Ter Ganelon, in Tribaldelo dalej, Faenco ki izda, ko v spanju dije. Ivoračiva sopešno prostor malej, Zagledam dva ki sta se zgrabla tako, De spodniga je glava gornim valej. Kot lačen hleb s čeljustmi mane jako, Tak spodnim zob zasaja gorni hotno, Dosega kjer zatilnik buče dlako. Naganjalo občutje hujši motno Ni Tideja, požreti Menalipa, Kot serda ta postavo mu nasprotno. Užasna zver, ki v smert soseda šipa, Ga z ojstrino zobov odera kruto, Zakaj ti zob to stvar serdite tipa? Ak prav imaš, de tak čertiš ga ljuto, Spoznavši vaj, od kod i kaj sta bila, Vse vidjeno razglasil bom i čuto, Če roka ta ne bo se mi vsuš: Tri in trideseti spev. Obseg-: Konte Ugolino. Devetiga kolobara tretji krog. Tolomea. Mnih Alberigo. Na to zločin od studniga jedila Vizdigne ril. ga ob laseh obriše Glave ki je načeta zadej bila; In reče tak: želiš de se popiše Strahota ta, ki britko v čut me speče, Ko spomnim jo, poprej ko glas jo zdiše. Če pa mu v zlo, v sramoto ak mu steče, Kar slišal boš, trinogu ki ga grudim, Nej grozo glas plakaje moj izreče. Kdo si, ne vem; in tu de si, se čudim; Pa zdi se mi, beseda razodeva, Firenčan boš, terditi ne zamudim! Jaz Ugolin sim svojega bil dneva, Prelat Rudžjer tik mene ond se trese, Me čuj zakaj v obupu straha zeva! De vjet sim bil, v Italji celi ve se, Zaupal ker poštenju sim njegovim, Ter to de mi k izidu smert nanese. Pa zgodbe čuj, kih grozo tu ponovim, Prisiljen kak sim kruto bil umreti, In sodi sam, al sanja sence lovim. Temavni lesk, po linci v hram sprejeti, Ivim davajo perimek ječe glada, Ki slišal bo še zdihov tmo doneti, Me spomni kdaj začenja luna mlada. Jih steče več; sedaj nek sanj mi skaže Prihodni čas, kak strašno za-me vlada. Ta vodja zdel se je veljavne baže, Pognati v hrib volka i z njim volčiče, Ki v Luko vid Pisančanu zalaže. Zedinši v trop meršave urne psiče, Gvalandi spred, Sismondi, ter Lan franki, Po godi ki so vili druge ptiče. Pa v kratkimu se vidi de so v zanki, Omagani glavarje in podložni, Do jedrine razdjani tropi stranki. Ko se zbudim pred zarjo v svesti tožni, Začujem zdih sinov ki so še spali, Pa plakali spijoč po kruhu vbožni. Iz jekla ste, ak niste joj kričali, Razkrita vam ker mojih muk je sreda, Ak ni vas jok — o čem bi vi jokali? Zbudijo se; se bliža čas obeda, Prineslo ker se nam je scer kosilo, Po sanjah pak preti mi hujši zmeda. Zabivati sim čul uhoda krilo, Prestrašen ves pogledam svoje sine, Izreči kaj mi ni kreposti bilo. Odrevenim, ne plakam, svest me mine, Otroci pak so plakali, in silno, Kaj tak stermiš? prašaje Anzelm zine. Jaz le molčim cel dan taist ozbilno, Ter celo noč ki sledila je tistim, Do tretjih zvezd, ki prišle so pravilno. Ko micni svit zašije v mraku istim Po ječi mi, v obličju zrem čveterih Svoj lastni kip i bol v odsevu čistim; Obe roke si grizem tih v ozerih, De glad me k tem, se mojem zdi, naganja, 1 v sličnili se vsi dvignejo namerih, Izrekši to: bo muka naša manja, Ak nas poješ; ti dal si to meso nam, Ga vži tedaj, doverši tužne sanja! Prepustil sim občutke molka sponam Cel isti dan, ves druj smo bili muti, Zakaj se ni odperla zemlja stonam? Napočil ker četerti dan je kruti, Moj Gado mi v medlevci k nogam pade, Prašaje me: so strani vam sočuti? In mertev je. Ko tu od nog do brade Me v grozi zreš, tak slišal sim jih plašne Pomreti vse, ko šesti dan nastade. Že bivši slep, naklonbe plen te strašne, Sim tipal krog in klical mertve mile, K izidu glad premaga stude pašne. Ivončaje tak očes oberne kile Na bučo spet, s čeljustmi jo zagrabi, Prilične ki so gobcu pasjim bile. O, Pisa! sram dešel kjer „Si" se rabi, Ljudem prikor, okrajne krasne zona! Ker karati sosedstvo te pozabi, Se dvignite Kapraja ter Gorgona, Zaprite clo izliv dereče Arne, Vse živo nej pogine tega Iona. Ak Ugolin je bil namere kvarne, Če on izdal protivniku je grade, Zakaj so šli otroci v muke tarne? Pravičba teh so bile leta mlade, O, Tebe kip! Ugučion, Brigata, Ter una dva, otroka še bez brade! Se vpotiva do druge sorte jata, Tu vsaka stvar naviš je stermo zjala, Ker bila v led je vtaknjena do vrata. Tem solza clo, solziti se, ni dala, Britkost ki ni se mogla v jok razliti, Grenejši ost je v serce poganjala. Že perve se začno solzč terditi, Tak očnice pred vidam naredijo, De gledi v mrak zastora so poviti. Čeravno mi oterpnenja grozijo Občutlejev ostudnimi! po mrazu, In lica polt zmerzline že morijo, Nek rahli pih začutim na obrazu; Voditelju omenim: zrak se maja! Ni muto vse po tamnim tem prelazu? On reče mi: pihaje kar nagaja, Pokazal bo ti videz lastni kmalo, Zagledal koj pričino boš pihaja. Zdaj zakriči med zmerznjenim rogalo: Ve duši dve, krivični ki ste tako, To končno de se vama je spoznalo, Mi bacita iz lic teh kril napako, De mogel bom izpuhati težave, Poprej ko jok mi zmerzne spet enako! Odgovorim: če hrepeniš lajšave, Povej kdo si, razpihal bom ti brigo, Nej spem, ak ne, globejši v te lednjave. Mi reče on: ja mnih sini Alberigo, Strupeni plod sejal sim tam nekada, Prejemam zdaj tu datelj pust za figo. Ga prašam: kaj, si že med mertvim sada? Odgovori: kak truplu momu ide Na zemlji gor, to v mojo vest ne spada. Se s prednostjo te Tolomeje snide, De duša pred ko Atropos odreže Živetja klonč, te v kraje padši pride. De berzej se sočutje ti razveže, Posteklenih oprostiti solza me, Povem de koj, ko duša v deljo seže, Kot moja zdaj, se trupla druge klame Polastijo, v zlo djanje ga tiraje, Dokler ga ne prihuskajo do jame. Razvezana ko duša spe v te kraje, Lupina nje na zemlji zdi se živa. Nagibe pak premenjen duh ji daje. Ti vedel boš, prihod ker nov ti biva, Orjanski je pred letmi puhnul Branka Ledovje v to, ki zdaj ga še pokriva. Mu rečem jaz: opombi temelj manka, Imenovan še žitja veseli se, On hodi, je, in pije brez prestanka. Nečimerno, zaverne un, mi zdi se! Raztopljena kjer smola širno teče, Prikazoval še Miha Canke ni se, Ker prižku on obsesti nekim reče, Tak trup njegov, ko bližniga rojaka, Ki brusil pred izdajstva z njim jo meče. Do mojega i'aztegni pest oblaka, Mi sčisti vid! — Mu nečem ga odpreti, Ker blažena nevljudnost bivši taka. O, Genova! derhali ziobe vneti! Brez čednosti, zločinci razun snage, Zakaj vam Bog pravico da živeti? Med hujši zlost uredim vaše blage, Ko Rima smet; sim bitje srečal krivo, Ki množilo je z dušo paklu vrage, S telesam pak med živim snulo živo. Štir in trideseti spev. Obseg: Giudeka, zadni krog, sreda vesolnosti, Luoiferov tron, Juda, Brut, Kasij. Vexilla regis prodeunt inferni Nasproti nam; de vidil boš Orjaka, Mi reče varh, na levo se oberni! Ker megle šlar se zgosti do oblaka, Al kadar trna večerna nas obsega, Mlin veternik se zdi deljave spaka. Tem sličen stav mi videnja preprega; Vetrovja zbog sim bil za vodjem tično, Branilo scer ni nič nadležja zlega. Sim bil — plašan izrečem to prilično — Do tje prispel, kjer sence v ledu skrite, So vidle se ko v steklu proge mične Leže so tu, stoje so tam očite, Na nogah te, s petam na kviško une, Clo v kolobar nektere s truplam zvite. Ker toliko naprej sva kodne bune, De vodnika se je pristojno zdelo, Mi skazati posestnika te krune, Omeni on: postoj, in dvigni čelo! Orjak le-iin je Dite! lep nekada, Dnes vanj pogled zahteva serce smelo. Premenul kak sim groze v led se tada, Ne upati, prepeval vam de to bi, Jezika ni, ki strah enak ovada. Ja nisiin bil, ne vbit, ne živ, ti v dobi, Ak um imaš pretehtaj moje čute, Ko spasa vse obup mi nade zdrobi. Glavar ohol te vlade žalno krute Iz leda pers moli le polovino, In roke te so prej za obra snute, Kot obrove, mu seči v ram višino. Zdaj sodite, kak stas de mora biti, Primeren de za tako je zverino. Prej slično lep, ko zda je grozoviti, Ker stvarniku nasprot je dvignul glavo, Iz njega zlo, ni čuda, mora kliti. Clo groze plen sim gledal to postavo, Obraze tri različne je imela, Polt predniga mi kaže boj rujavo. Inaka dva sta tik naviš kipela, O plečnicah nasprotna scer si bila, Pa zrašena se z unim zgorej zdela. Rumenkasta je barva tem i čila, Leuniga jo misliti si morte, Enako tem, ki unstran biva Nila. Peruti dve ste vsakim pram al porte, Širejši od jadrila morske barke, Primerne kot so tičku take sorte. Namest peres imele so kožarke, Kot matopir; te suče silno tako, De vihram trem so dajale povdarke, Premenši v led Kocita gnusno mlako. Teko solze iz šest očes ko veka, In peni jok mu v brade tri se jako. Vsakterili je v čeljustih duša neka, Ki mane jo ko terlica predivo, Ob enim de odmeva trojna jeka. Je predniga terpinčenje scer živo, Pa mickino v primeri unim dvema, Kili ledja so razkrite v kostje sivo. Le-ta ki spred obupno muk pojema, Omeni varh, je Iskarjot izdajnik, Moli v gertan, z nogama von z obema. Le-unili dveh je Brutus levi krajnik, Iu černiga mu gobca visi vprečno, Se kerči tug namere zviti tajnik. Je Kasij druj; tem služi hrana tečno. Nastopa noč, bo treba dalej iti, Pretehtala dovolj sva muko večino. Mi reče zdaj, mu z desno vrat oviti, Presodi še okolnosti te ljute, Ker zdejo se ugodne cilju biti, Se spne z menoj žerjavu na perute. Od kodra sva do kodra gomazila, Med gošo dlak i srežjem polti krute. Ko sva do tam ponižala se bila, Kjer stegno se premika v kuknim sklepi, Naravna moč je vodja tak zavila, Kjer glava prej de nog. so mu razcepi, Plezavcu bil podoben je clo pike, Za nov se pot, sim djal, po paklu krepi. Se derži jak; iz groze te velike Po stopnicah težavnih le se pride, Sopeha varh, ko kter iz muk dotike. Votlini ker z menoj potem izide, Me posadi na rob skalade sive, Ter bližej se s telesam mojem snide. Ja dvignem gled, nadjavši se de krive Ne bom zazrel okrenbe velikana, Pa zgor pete, iu zdol so bučne grive. Al stresla ni prikaz ne ta neznana, Nej praša tist, ki ne razumi jasno, Čez kteri člen sva zemlje bila gnana. Na noge zdaj, veli mi vodja glasno, Je dolga pot, negladka hodbi cesta, Ur dve in pol že sije sonce krasno! Ni hišni pod, ne tlak uglajen mesta, Kjer bila sva, le groblje so sirove, Spotik, overk, svitloba clo nezvesta. Poprej ko se iz jame ločim ove, Razjasni, varh, ga prosim stavši ravno, Te vganjke mi, razumu negotove! Kje led je zda? zašto je un zabavno Obernjen tak? in kak ti v kratki dobi Preinenulo je sonce stanje glavno? Mi reče varh : ti sodiš de si v globi Poprejšni še, plezaje unstran sredja, Strahote tik, ki zemlje jedro drobi. Si bil dokler prehajal sim ji ledja, V obratu mom si prekoračil piko, Ki vleče vso na sebe težo vedja. Prispela sva na drugo plat veliko, Le-uni sprot, ki zdaj otesa čeka, Nedolžnosti kjer križali so sliko, Ki svetu snag je bila plodna reka. Sedaj stojiš na grudi zemlje male, Ki ravno ji nasprotna je Giudeka. Ker tu dani, so nočne ondi hale, Ta pa ki bil mi stopnica je z dlako, Je v stanu ki mu zgodbe so ga dale. Na toti kraj iz viš je trešnul jako, In zemlja, pred i ondi suha bivši, Pokrila se je v grozi z morsko mlako; Na strani tej se kviškoma razvivši, Je za seboj votlino to pustila, Oprostena gnusob se veselivši. Je neki kraj, globejši sila sila, Od Satana kar nora je široka, Premerjena po vidu ni še bila; Naznanja ist po glasu se potoka, Ki v nižo raz kamnite jame lije, In brizgoma peneče solze joka. Na toti pot moj varh z menoj zavije, De prišla bi iz puste tmine lasno, Počitka brez on stalno dalej rije. On spredej spe, tik njega jaz ne kasno, Dosegel de bi prej željene mezde; Skoz neki vdor primahava na jasno, Kjer z radostjo zagledam svitle zvezde. Staro- in novoslovcnske jezikos!o\ no črtice. Nsl. srak oper lanius, iz srako+per, hrv. svrakoper; rus. sorokoputt; polj. s roko sz, zbog pisanega srečnemu podobnega perja, kakor je imajo veče bire gegači; zaradi per primerjaj nsl. srb. kal oper Frauenblatfl; slovaš. k a lok a p, kalotok gonorrhoa, kar se v Halozab pravi cvet; srb. šestoper buzdovan od šest pera, A rt Keule; crvemperka avicula rubra. Na konci besede pristavlja se nalik na per tudi ter, ber, der: nsl. mak o ter Stampfklotz, inače pšaj iz pth (-ati); brv. grozdober Traubenleser; kla-sober; g robo der Todtengraber; nsl. Kozoderc rod. ime. Nsl. p ovir, p o ver je arundo, Scliilf zur Ausfullung der Ritzen an Fassern; Vir je krajno ime; srb. vera Haarlocke, ver ati immitere; čes. po-verek Schlossnagel; rus. ver v a Pecbdraht, vervL Strick, nsl. vrv isto, hrv. vir ni ca Bogenlaube; stsl. vre ti concludere; polj. vrzeč, vierač schliessen, vrzeci^dz, Tlmrkette, tore p o vir iz kor. vr, ker veže; pr. zbog pomena rogozt, magj. ragaz Kitt, kar je rogoz pri posodi; magj. ragaszkodni ankleben, anhangen. Stsl. posmag'f> placenta, iz p o + s m a g Fick II. 502 (s m a k) s m u g schwelen, schmauchen; čes. slovaš. smah Brandfleck, s m aha Brandgeruch, Brandmal, s m ah lv gedorrt, slovaš. s m a h n u t' rosten;čes. smažiti bachen, rosten, bratcu, smaženka Schmalzkuchen; polj. smazyč selimoren, braten, rosten; srb. zmazati comedo: smazao či-tavo jagnje; nsl. cinažiti braten, bachen. Nsl. ščava eluvies, čes. slovaš. štava Saft; polj. szczak Pisstopf; Pisser; srb. štava das Legen der Haut insWasser, um sie nachher zu gerben : inetnuo kože u štavu; magj. csava Beitze; Garberlohe; Gerber-grube; iz kor ste (-ati). Fick II. 674 sik seigen, harnen, be-netzen, befeuchten, ausgiessen. Odtod tudi ime potoku na Slovenskem Ščavnica Stainz. Nsl. nas to r Abueigung; Eifersucht, iz na+stor (= stvor); pr. komu čini ti trotzen, hetzen: „oča! Franček pa mi čini" = draži me, Stsl. pazderi stipula, pa z ni mesto pa, nego pas (p a z) = pos (poz), kakor pa = po, s = zzbog naslednjega soglasa: stsl. pazderi, p oz deri iz paz (s) -f- deri, kor. dr; nsl. pazder, pozder, pezder; magj. p a z d o r j a, p o z d o r j a Schiibe, Age, iz stsl. p o z d e r i j e; stsl. paznogitB ungula; čes. paznecbt Klaue; rus. paz nog ti mn. Hufe, Ivlauen; polj. paznogieč, — nokieč Nagel (an Fingern); lit. posnagas Pferdehtif, iz paz (s) + nogitB; stsl. pazuha axilla sinus, iz paz+duha = pas+duka, d je odpadel kakor v biz sambucus iz bizdeti; pr. nsl. pazduha, pazuha; skr. d o s; stsl. poskonB cannabis, iz pos + konB, pr. nsl. k o n +opija, litv. paskannas unechter Hanf; rus. poskonB (mannlicher) Hanf; slovas. poskonnica isto; čes. poskonnice isto; magj. p a s z k o n c a k e 11 d e r Fimmel; stsl. p a s r i b i Stiefsobn, iz p a s -f-ribi, poslednji živelj = robi = rabi servus, skr. arbha puer, čes. p ar ob Knabe, Knecht; rus. rebjata Kinder, iz rebja; rus. paserbi, paserbica; stsl. pastoriki privignus; nsl. pastorek, pasterek, iz pas in pripona tor, ter: vtorek Dienstag, kotoryj, koteryj; nsl. kteri, koteri; lat. po-sterus; grš. ao^oi-tegoi; lit. pastoras der letzte; stsl. pozdi serus, strpr. pa(n)sdau nachher z vrinenim n kakor litv. pan-skarra in skarra Lumpen; d v pozdi je pripon kakor v na + di, pre + dl, po + di itd. in praz + d-j-B otium, iz praz = prozi per, durch; pr. zbog pas šče grš. nv-na-Tog mesto noa-ua-rog Curt. Grundz. str. 706; Fick II. 605 navaja tudi nov-vog = noavoi, itak ta beseda ne čita se v Passo\vu. Nsl. p a ž I j in čes. slovaš. pazur Klaue, Kralle ne spada sem, nego naslanja se na kor. paž (-iti) fiigen, stopfen, pfiihlen; rus. pazitB fiigen, Caf); čes. paže brachium. Stsl. kimetB, kmetB magnatum, procerum unus; srb. kmeta, a) imenitnejši seljak, kteri v malih rečeh sode občinarjem, b) v Crnigori Schiedsrichter, c) v Bosni zove se kmet seljak, kteri sedi na tuji zemlji in v tuji hiši; nsl. kmet Bauer (Ganzhiibler) Landmann; slovaš. kmet' alter Mann; Greis; Grundbesitzer; Bauer; kmetica eine sehr alte Frau; kmetstvo Greisenalter; čes. kmet Greis; Bauer; Ganzlahner; polj. kmieč Iliifner; Bauersmann; Bauernbengel; kmiotek (armer) Bauer; k mi o tka Bauersfrau ; stsrb. kmeti in kBmetl (Daničič) subjectus, vasallus; kmetičB servus, iz ki + met + B, kor. met (-ati) werfen, vsaj stsrb. kmetB podvrženec, privrženec, kar so tudi bili velikaši in boljari svojim vladarjem. Zbog pomena sodeč odgovarja lepo temu, ki je iz s^ + dt, poslednji živelj iz de (-ti), iu srb. birov Unterkuez im Dorfe, nsl. Dorfscliulze magj. biro Schtilze, Ricbter, iz br(-ati): pr. šče srb. žbir, iz ž + bir, Spion; pr. laš. sbirro, birro Scberge. Pri-spodabljaj šče litv. kumetys; litv. kummettys; strpr. pora es t s untenvorfen, m. pometts, kar brez dvojščine kaže na kor. met. Nsl. kaštuba Ianglicber Milchtopf, kakor okolo Ljutomera duklj, iz ka + štuba; v Halozah št ubij isto; stsl. stublr, puteus; srb. s tubi ina ein hohler aufrechter Stamm als Wasserbehalter; rus. isto. Dal' I. 750; pr. kol oda (klada), kol odi ca Brunnenkasten; Triinke; nsl. š tu m bij ein langlicher Strank; langer Krug, iz steblo; kor. stab, stamb stemmen; stfcblo; stamba Pfeiler, Stender, odtod tudi s to bor, vse iz sta. Nsl. duklj = kaštuba iz dhaka Bckalter, korenika cl h a stellen. Fick I. 628. — Beseda kaštuba govori se v hrvatskih Halozah na Bezjačkem, prijavil mi jo je gosp. Toplak, župnik pri sv. Lenartu blizu Velike nedelje, in več drugih draginj. Javna mu hvala za njegov trud in marljivost. Nsl. ha j zba (Topi., govori so na Murskem polji) velika soba v razmeri proti hiški: kdo bode v toti mrzli hajzbi spal? iz ha + izba. Nsl. n u n š č a k (Topi.) Tautling, v Halozah zetec, zetica, iz nunec, nunica Taufpathe, — in, in to iz na, nana, na na lallende Anrede der Kinder an altere Angehorige; grš. vavva-g, veno-? Oheim Gross-vater; lat nonnus nonna Erzieher, Muhme, Amme, pozneje Nonne; Slovenec govori nuna Nonne; nunščak (na Žvabu blizu Ljutomera hišno ime Nunščak) je tore krščenec, komur je kdo nunec, kum (= compater), boter (= pater); rus. njanja Kindswiirterin; luž. nan Vater; rez. nun Taufpathe; rusin. ne nt k a Mutter. Nsl. pamprlič (Topi.) dickes Kind, iz pa sclnvellen, podvojeno pa + p = pap in okrepljeno nosnikom m — pamp; pr. stsl. p a p t> umbilicus; nsl. pop, popek a) isto, b) Ivnospe, tudi popje, popovje, po-pika, — er pripon; pr. rus. pupyr penis; Blaschen; zbog l—a lit. pamplys, lit. pamp-ti aufdinsen. — Na to koreniko naslanja se tudi slov. p um pava, p upava Kreuzdistel; čes. p lipa v a Eberwurzel; polj. p a pava Pfaffenplatte; ras. pupavka, pupavnikl anthemis tinctoria; nsl. p um pava, popava, p 6-povec, čegar korenje v (Halozah) Ebenvurz, stolčeno za vraštvo služi, srb. p up a (Vuk) 2) nekaka trava, u koje je korijen otišao u zemlju clolje upravo; djeca ogledaju ovu travu, koje če iščupati upravo s korijenom i vukuči je gore govore: „ispupi se pupo na majčino mlijeko". Nsl. binec, nca (Topi.) iibermuthiger Bursche (jajčasti binci); glagol bi nca t i springen, b in eno ti (koga) ausschlagen und dadurch jemanden trellen woIlen; tudi hi nca ti se scherzen (gjmnastisch): pastirje se hincajo, krave pa bincajo; bi (-ti); zbog oblike pr. svinec; sem najbrže ne spada samostav bingolice = gosli. R. B. l_>i*ol>tiniee. ELEN ali ELEND (cervus alces) slovanska beseda. Spisal J. Navratil. Trdil sem pred izvrstnim jezikoslovcem, da so Nemci besedo elen ali elend (= ečenhirseh, e/enthier, tudi etencžhirsch, elendthizr) posneli po slovanski jelen*), ter se naslanjal pri tem posebno na zloženo besedo elenhirseh, v kateri po mojih mislih druga polovica ni nič drugega nego prve ponevedoma prevod; d v obliki elend je bil pa pricepljen. — Ali on mi ni hotel pritegniti nikakor, ponavljaje, da je ta elend . . . stara nemška beseda. To pričkanje me izpodbode, da sem premišljeval to stvar potem še bolje in se uveril naposled, da moja prva slutnja, — ki se mi je bila posilila že pred mnogimi leti, ko sem besedo elen-hirseh prvič čital v Raniiševem naravopisji,**) — vendar ni bila jalova. *) Stslov. c.iEin. ali ie.ii:ni. (— jeleni,); rus. o.ioiir.; polj. jelen; čea., slov. in srb. lir v. jelen. Pis. **) „Naturgeseh." v. F. H. Ramisch. I. Prag, 1841. Pis. Zasledil sem namreč pozneje, da je mojih misli tudi slavni Grimm (glej slovarja III. zv., 406.), da-si je ta nemški učenjak dobro vedel in pravi ondi razločno, da se veli omenjeni živali po ,,slovanski" *): los, polj. loš, čes. los..... Podomačivši tujko elen do dobrega s privešenim d, **) mislili so Nemci — tako modruje učeni Grimm z drugimi besedami — pri tako popačenem imenu na svojo domačo besedo „elend" (= nadloga) ter začeli s časom pritikati tej živali, [največji izmed vseh jelenov; — pis.], dajo meče božjast, ki jej pravijo pri nas včasih tudi „padeča nadloga"; nekateri Nemci so pa zdeli, da ima ta žival v sebi tako moč, da lahko prežene to nadlogo. Oživljali so neki nemški pisatelji z Ramišem vred pravo staro, a zastarelo . . . mrtvo nemško besedo srednjega veka elch (elch), ter se trudili, da bi se ukorenila zopet v nemščini; ali zahman. Mrtvi ne vstajajo. — Izpodrinila jo je menda na veke . . . slovanska presajenka. * *) To je: stslov. in ruski (aocb). Pis, **) Priprosti Bečani (Dunajčani) podomaČili so si celo domačo besedo „lebertran" še. bolj s privešenim k: jjebertrank'* (nemara zato, ker ga dajo slabotni deci piti za zdravilo). Pis. Popravki tiskovnih [»omot v „letopisu" 1877. Prvi dve vrsti na str. 227 prenesi na str. 228 pod 42 vrsto. Na str. 228, vrsta 18. eitaj: ubi srb. aorist; (a ne „ubij"). Na str. 222, vrsta 3. od zdol. eitaj: ,.tankega sukna" (a ne suknja). Na str. 230, vrsta 8. prečrtaj „ze". Na str. 228, vrsta 26. namesti: „Petra II." eitaj: „Petra I." MATICE SLOVENSKE za leto 1878. III. in IV. del. Vredil dr. Janez Bleiweis. Založila in na svitlo daia MATICA SLOVENSKA. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1878. OBSEG tretjega snopiča: 1. Tomaž Clirun. pesnik, mecen umeteijnost in podpornik vednosti. Kulturno-zgodovinska študija; spisal pl. P. Kadics..... 1 2. Slovani v Andaluziji. Prevel Fr. Hubad..........33 3. Zakaj Slovani spoštujejo lipo. Po dr. B. Sulekovem spisu posnel Jos. Carpenter..................57 4. Oroslav Caf, spisal Baičev Božidar............72 5. Fomuška in Fimutka. Prevel F. M. Štiftar.........102 6. Dvoje imenitnih dolnje-štajerskih mest: a) Starodavno mesto Ptuj. Zgodovinska črtica. Po Krempljevih spisih J. L................. . . 112 b) Ljutomer. Zgodovinska črtica. Po spisih Mueharjevih, Krempljevih in Hofriehterjevih, sestavil J. L.........117 7. Črnogorski in srbski zdravniki samouki. Spisal J. Navratil . . 125 8. Drobtinice: a) Kres v Istri. Zapisal J. V.............136 b) Pesmica pri Kresu............. > 136 četrtega snopiča: 1. Obrazci iz nrirode in života na Tatrah. Priredil Lavoslav Go- renjec, Podgoričan.................139 2. Pisma o Dosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil......148 3. Bibliografija slovenska od začetka 1877. 1. do 1. januarija 1878. 1. 192 4. Poročilo o delovanji „Dlatic6 Slovenske" 1878. 1. Sestavil Andrej Praprotnik...................214 5. Imenik IMatičinih udov................226 Tomaž Chron, pesnik, mecen umeteljnosti in podpornik vednosti. Kulturno-zgodovinska študija; spisal P. pl. Rad i ca. Predgovor. Ljubljansko škofijstvo, v primeri še ne zelo staro — kakor je znano, je njemu utemeljitelj šele cesar Friderik III. 1. 1462 — vendar lebko skaže lep broj cerkvenih poglavarjev, kateri so se odlikovali po visocih dušnih krepostih in po izvan redni h svojstvih. Da se navedo le najizvrstnejši izmed njih: Sigmund Lamberg, prvi škof, umrl je v sJavi svetosti, Krištof baron Rauber, (RavbarJ prisrčen prijatelj ,,poslednjemu vitezu1'cesarju Maksimilijanu I., duhovnik, vojak in diplomat v eni osobi, Baltazar Radlitz, (Radlec,) ,,kranjski Ciceron," Viljem Leslie, oster zagovornik cerkvene discipline, Sigmund Krištof grof Herberstein, blag podpornik umeteljnostim in vednostim in poleg stolnega prošta Preširna soutemeljitelj semeniške biblijoteke, postavil je tudi v novo ljubljansko stolno cerkev, potler Anton Alojzij Wolf, kateri si je s svojimi zaslugami za slovenizem v našem narodu pridobil nesmrtnost, A kreposti, ki so se javile pri drugih posamezne, je strinjal v sebi vse eden ljubljanskih cerkvenih poglavarjev: bil je duhovnik po božji volji in verski junak v najširšem pomenu besede, državnik, učenjak, pesnik, vnet, odkritosrčen prijatelj svojega, našega naroda, bil je podpornik vsemu, kar je bilo lepega, doUrega ni resničnega, umeteljnosti in vednostim, visokodušen dobrotnik ubožcem, njegovo ime — Letopis 187S. IH. 1 skoraj bi ga nam ne bilo treba povedati — njegovo imč je Tomaž Chron.*) Mnogostransko viharno življenje in neumorno delovanje tega izvrstnega cerkvenega poglavarja sem si izbral v predmet obširnemu delu, za katero nabiram gradivo že dvajset let, ali še sedaj nisem do dobra preiskal vseh dotik, v katerih je bil ta škof ™t s svojimi sovremeniki, od najvišjega do najnižjega, še sedaj nisem popolnem proučil mnogobrojnih del posvetne in duhovne vsebine, katera je stvaril on. Dovršiti mi bode še mnogo preiskav, predno se mi posreči, da začnem spisovati namerjano obširno bi-jografijo tega v istini slavnega r o j a k a n a š e g a. Vendar ena stran tega tako mnogostransko plodovitega življenja Tomaža Ohrona leži pred mojimi očmi, kakor odprta knjiga, in to je njegovo stališče proti najvišjim posvetnim zakladom, proti umeteljnostiin vednosti. V prostoru te knjige, odmenjene lepoznanstvu, ali boljše, v teh četrtletnih zvezkih, imam namen, razdeljeno po na-slednih oddelkih kolikor moči natanko narisati izobraževanje Chronovo, njegove pesniško poskušnje, njegovo delavnost slovenskega pisatelja, njegove razmere do umeteljnosti, do muzike, slikarstva, stavbarstva, njegovo ljubezen do zgodovinske vednosti, njegovo gorečnost za napravo izborne b ib lij o t ek e, njegovo zanimanje za gledališče jezuitov, in še mnogo drugih stvari. Iz te črtice se bode razvidelo, da je mož, kateri se je, kakor verski junak in proti-reformator vedno ravnal po geslu svojega življenja „Terret labor, aspice praemium", to svoje geslo imel vedno pred očmi tudi v svojih razmerah do umeteljnosti in vednosti, kajti vse, kar je on za-počel, ali k čemur je izpodbadal, vse je nosilo na čelu znamenje tega prekrasnega reka: „Terret labor, aspice praemium!" *) Po zakonih slovenščine bi imeli sicer pisati Hren, a nadejamo se, da tndi po listinah in tiskovinah posneta pisava tega imena ne služi nikomur v spodtiko. Tomaža Chrona izobraževanje. Tomaž Chron se je rodil v Ljubljani dne 13. novembra 1560. Njegov oča Lenart C bron je bil ljubljanski mestni svetnik, pozneje župan in poslanec deželni. Vere je bil protestantske, v katero je prestopil, ker so mu vgajali nauki Primoža Trubarja. Bil je tudi odločen branitelj protestantski stvari in je šel 1. 1565 z deputacijo „evaugeljskib" stanov na dvor v Gradec, da bi se dovolila vrnitev prognanemu P r i m o ž u Trubarju. Lenart Ckr on je bil imovit mestjan in gospodar fužin v Savi pri Jesenicah na Gorenjskem. Tomaža Chrona mati, rojena Schittnik (Žitnik,) je imela brata, kateri je tedaj, ko je Tomaž zagledal beli svet, bil profesor na dunajski univerzi. Deček Chron ni ostal dolgo v rojstni svoji hiši v Ljubljani. Že 1. 1570 nahajamo desetletnega dečka v admontskem beuediktinskem samostanu na gorenjem Štajerskem, kjer je bil isti čas nek rojak Nebel predstojnik. ') Še v poznejših letih se je škof Chron v ljubezni in s hvaležnim srcem spominjal dobrot, prejetih v admontskem samostanu. Po dovršenih gimnazijskih študijah v ljubljanskih „evangelj-skih" deželnih šolah, se je podal na univerzo dunajsko. Tam dobode rektorja doktorja Aleša Strausa, rodom Kranjca. Njegov ujec, profesor etike in dekan filozofične fakultete, Žitnik, je v tem zapustil (1. 1572) kateder in je nastopil častno službo vladnega svetnika pri dvoru nadvojevode v Gradcu. Žitnik je v dobi svojega profesorstva — kar se opomni mimogredoč — občil na Dunaji s tamošnjim profesorjem matematike, dr. Jakobom Straussom, učencem Budine in Melanchtona, kar svedoči njegova zdaj že precej redka tiskana pesem „C a r m e n a d M. J a c o-bum Strauss." Chron je študiral na dunajski univerzi „humaniora" in filozofijo in je zapisan „kandidat prostih u metel j nosti." Chron je bil ud družbi „bursa Agni" in s svojimi tovariši je bil vedno v prijateljski, a z nekaterimi celo v prisrčni zvezi. Temu svedoki so mnoge pesmi, katere je Chron zložil v dobi ') Glej oddelek: Tomaž Chron in slovenizem," pismo Chronovo 1. 101G predstojniku Neblu v A d m on tu. Op. pis, svojega šolanja na Dunaji in o katerih govorimo v naslednjem oddelku. V isti meri, kakor je napredovalo Chronovo izobraževanje, začela se je tudi že po notranji Avstriji v verskih stvareh vršiti prememba, se ve, najprej le v merodajnih vladinih krogih na iz-podbadanje nadvojevodinje Marije. Katolicizem se je začenjal zopet počasi vedno bolj utrjevati. Tako se je zgodilo, da je T o m a ž C h r o n, ko je bil ravno odmenjen, da se pojde na neko univerzo v Italiji pravoznanstva učit — hotel je posvetiti svoje življenje državni službi — pred svojim odhodom iz Ljubljane na smrt zbolel za vročinsko mrzlico, in v tej nevarnosti stori obljubo, da bode katolišk duhovnik, ako mu Bog zopet podeli zdravje. Res, ozdravel je, a tudi spolnil storjeno svojo obljubo. L. 1586 se je podal v Gradec in je pričel tam bogoslovske študije. Dve leti potem je bil že posvečen v mašuika ter župnik v Sekovi, kjer je bil tedaj škofovski sedež za gorenje Štajersko, kajti tudi še dandenes se imenuje eno škofijstvo na Štajerskem sekovsko škofijstvo. Ali še istega leta (1588) so Tomaža Chron a imenovali k a-n o ni k a Ij ubij a nske ga, namesto Primoža Trubarja, ') s pogojem, daimapridigovativ ljubljanski stolni cerkvi. L. 1597 ga je imenoval na priporočilo umirajočega škofa Janeza Tavčarja nadvojevoda Ferdinand, vladar notranji Avstriji, škofa v Ljubljani. Umrl je škof Chron 1. 1630. Mladi pesnik, Na dunajski univerzi je uplivalo izpodbudno občilo s tedanjimi profesorji in dijaki, kakor tudi posebe znanje njegovega ujca Žitnika z drugimi slavnimi učenjaki med brati sosednjih samostanov, da jc mladenič Tomaž Chron rad in često se klanjal pesniškemu geniju. Pisal je svoje pesmi, kakor je veleval tedanji okus časa, v latinskem jezici, in ohranil se je nam zvezek teh mlade-niških pesniških poskušenj Chronovih, katere je 1. 1586zbral ter posvetil svojemu ujcu. Ta pesniška zbirka se ni tiskala nikdar, a nje rokopis, katerega vsega je Chron svojeročno pisal, se nahaje v c. k. licejalni biblijoteki ljubljanski. Rokopis, s precej velikimi črkami na papir razgovetno pisan, obseza 73 listov v četverki (nekatere pole so zganene ter obliki knjige primerjene), in je vezan v svetlo-rjavo usnje, (kakor so ') Stolni kapiteljski arhiv zv. VI. štev. 8. vezane knjige iz biblijoteke barona Žiga Zoisa, od koder je tudi najbrž ta rokopis.) Ves napis slove: ,,Libellus Poematum sive Carminum variorum generum Tkomae C bron Labacensis Carniolani L. L. C a 11 d i d a ti." Rokopis obseza 54 manjših in večjih poezij. Sapphiška oda je mnogokrat zastopana, in v tej vrsti kakor tudi v inih: v akrostihih, anagramih, epigramih, himnah i. t. d. kaže pesnik svojo spretnost v jeziku ter se odlikuje po čistosti oblike in po vzvišenih mislih, a poleg tega kakor vsi Slovani, po množini prilik iu podob. Poznejše podam nekaj poskušenj iz te pesniške zbirke C k r o-nove, a tu bi samo rad še izpodbodel, da bi, kakor jih objavljajo nemški stolni samostani, tudi pri nas kaka vešča roka izdala na svetlo mnogo nam še ohranjenih arhivaličnih spominkov cerkveno-zgodovinskega obsega, prevažnih za kulturno zgodovino dežele naše. Za nas so C h r o n o v e mladeniške pesniške poskušnje zanimive ne le zgolj zaradi poetične svoje veljave, temveč tudi zaradi kul-turno-zgodovinske pomembe, ker nam kažo, s katerimi osobnostimi je v dobi svojega učenja na Dunaji prijateljski občil in s katerimi sovremeniki je tudi zunaj univerze bil v bližnji dotiki. V prvem oddelku smo že omenjali razmer njegovega ujca do Jakoba Straussa, najbrž očeta ali brata Alešu Straussu, in temu poslednjemu, svojemu rektorju, pridši v obližje, se ga je Chron prisrčno oklenil. Ko je Strauss, do tedaj le prostih umeteljnosti in filozofije magister, 1.1582 prejel doktorsko diplomo, zložil mu je naš pesnik voščilno pesem. ') Tudi še nekemu tretjemu Straussu Jakobu napravil Chron veselje in čast, poslavši mu čestilno pesem, ko se je bil poročil z Jero, hčerjo Rateškega mestjana Petra Spo-rerja; ta Jakob Strauss je bil doktor zdravilstva in filozofije in deželni zdravnik na spodnjem Štajerskem. 2) Kakor je prisrčno občil Chron s svojim učenikom, tako je bil tudi pobračen s svojimi tovariši družbe „bursa Agni." v katere imenu je „bakalavreju" filozofije inprovizorju družbe, Eliju Stanzlu, zložil godovuo pesem, 3) katera seje 1. 1583 tiskala pri Štefanu Kreutzerju na Dunaji. Ta je bila druga njegova tiskana pesem. Njegova prva tiskana pesem je namreč eno leto prej (1.1582) prišla na svetlo, (tudi iz Ivreutzerjeve tiskarne). Bila je to voščilna pesem, ko je bil Chronov rojak in tovariš Janez Marko vi č ') Štev. XXXXIII. 2) Štev. XXXXII. I. 55, 56. 3) Štev. VIII. 1. 12. iz Radovljice na Gorenjskem po drju. Alešu Straussu promo-viran v doktorja filozofije; konec napisa slove: ,,observantiae et conterranei amoris ergo scriptum per me." — ') Obseg tej pesmi dokazuje, kako vešč je bil C li r o n v rimski mitologiji, katere podobe nam vodi pred oči z odlično spretnostjo. Drugim tovarišem piše nežne, pomembne pesmi, n. pr. Pavlu Blou in Štefanu Gallu,'2) katera zapuščata Alma mater na Dunaji in sta namenjena iti v Tubingo. (Štev. II. 1. 2.) Ta prijateljska pesem, katera se odlikuje po posebni lepoti, slove: In Discessnm Vienna Austriae. Tubingctm lectissimorum Juuenum Pciuli Blo et Stephani Galij. Mane erat et nitidum Phoebus lustravit Oljmpum Ordine coniunctis quattuor actus equis Luce polum rosea pinxit, terrasque iacenteis Insuper et clavis expulit astra rotiš Aurea splenduerat croceis Aurora capillis Et circumfuso rore madebat humus. Gum mea de molli releuassem membra grabatho ;1) Et peterem fontes lenesonantis aquae Tum mox coeruleas sursum delapsa per auras Constitit ante oculos candida Nympha meos Candidior nivibus, ilavis decorata capillis Cui uel non tonsis cedit Apollo comis. Hanc ego conspiciens, uultum mirabar iu illa Collaque cum manibus pectora tota simul. Dixi ego: diuinus quis spiritus incolit artus? Talia dicentis permeat ossa pauor. Illa sed est blanto uultu solata timentem. Et retulit placito talia verba sono: Exeute nune tristes moneo de peetore motus Et versu promptas praemeditare vias, Arma resume citus, sinuel et Tritonia tela Cur tua sic somno Musa sepulta iacet! En duo praeclari Juuenes, quos maxima nostri Cura tenet, certum nune iter instituunt. Qui studio nostrum summo coluere Lyceum Quot gremio nobis alta Vienna fouet. ') Štev. V. 1. 5 - 8. 2) Blo menda ni sel v Tubingo, ker ga Elze v svojem izpisku iz matrik v delu ,,Die Universitšit Tubingen und die Studenten aus Krain 1877" ne imenuje; a sicer beremo tam I. 1580: „Stefan Gallus Clausenburgensis Tr ans sy 1 v anus." 3) Postelja. Et bene jam notum est patrios liquisse penates, Quo uel in ignota nos regione colant. Haec mens illorum est, haec stat sententia firme Hinc etenim uentis candida uela dabunt. Ergo age tu gelide procul hinc formidine pulsa Arripias laetus, quam tibi monstro lyram. Et Juvenum cane discessus, et itinera longa Prospera foelici numine laeta iube. Haec ubi dieta suis retulisset Nympha labellis Max celeri traetu regna superna petit. Ergo Deae monitis, tandem mea labra resoluo, Nympharum, Juvenes, splendida turba nouem Pergite foelices (si qua prece fata leuantur) Et laeti patria ducite ab urbe pedem. lile DEVS superum, nutu qui concutit orbem Reddat iter foelix: hoc duce ferte viam. Hinc abeant casus, abeantque pericula cuncta Vestraque supremus prosperet aeta DEVS Ite bonis avibus, simul et per longa ualete Tempora, quos placide culta Minerva fouet Ergo valete boni fratres, dulcesque parentes Et pia Musarum caetera turba vale Musarum grex culte vale atque urbs celsa Vienna Jam jam discedunt. Tu pie Christe fave." Jednake verze v slovo piše Chron svojemu rojaku Tomažu Kapelleju, kedar ga imenujejo magistra; zloži mu oktostih, katerega uglasbi promovirančev brat; ') dalje Volbenku Piitt-lerju s svojo sliko; a) Juriju Nidiju, kateri je postal duhoven, „in primitias militis Christi militiam ingressi", kakor se bere napis; 3) v spominsko knjigo Juriju Wiesingu več komadov 4) i. t. d. A ne le na hram univerze je bil omejen Chronovega pesniškega genija vzlet, služil muje tudi, da je visocim, mogočnim osobam izražal svoje čestenje. Tako n. pr., je slavil s pesmijo poroko cesarskega tajnika Melhijorja Alaude, ko je vzel vdovo S chr o tt n er j ev o za ženo,5) in takisto tudi poroko cesarskega dvornega vojnega svetnika Danijela Schlegerja, ko je bil v zakon vzel Marijo, hčer cesarskega ceremonijskega mojstra Pocusota, 6) za kateri čestni dan je zložil še drugo pesem, ki se je potem (1. 1584) tudi pri Kreutzerju tiskala. ') Štev. XI. 2) Štev. XII. 3) Štev. XVI. 4) Štev. XXXII-XXXIV. 5) Štev. III. 6) Štev. VI. Pozdravil je C lir on s svojimi verzi tudi krst Anice Marije A u e r j e v e, hčerke Janeza A u e r j a, cesarskega učitelja. Dvor je pesnika Ckrona spoznal že 1. 1577, ko je v prekrasni sapphiški odi slavil krst nadvojevode Ferdinanda, svojega bodočega visocega podpornika, poznejšega cesarja Ferdinan d a II., sina nadvojevode K a r o 1 a, vladarja notranji Avstriji, in Marije bavarske. Ti verzi dunajskega „študenta" so se — naravno, po posredovanju njegovega ujca — tedaj, ko se je vršilo sveto dejanje, obesili v cerkvi na primernem mestu. Iz notranjih in zunanjih vzrokov naj se vsa ta pesem tudi objavi v tej črtici. Pesem ima ta-le obseg: „0de Sapphica. In honorem Serenissimi Archiducis Austriae Caroli filii Ferdinandi cum anno 1577 salutari fonte ablueretur in templo affixa. Voce iucunda cecinisse turbam Caelicam scimus, genitrix Maria Dum DEI patris peperit potentem Numine prolem Laeta sanctorum domus Angelorum Tunc erat, cantus melici sonabant Quo recens Christus DEVS esset infans Natus in orbem Corda pastorum fuerunt amore Gaudio magno quoque mox repleta Nuncius coeli noua dum tulisset Aethere ab alto Persici reges regione longa Fulgida stella duce visitantes Hunc recens natum Dominum, profundum Muuera trina Tantus etsi iam fuit haud triumphus Cum novus princeps satus orbe nobis Attamen plausus aliquos dedere Numina coeli Millies salue soboles tenella Caroli patris generosa proles Millies salve decus et Mariae Archiducale Antequam Phoebus veniebat ortu Aureo mundum in patulum sereno Plurimos uultu (quia te petebant) Exhilarasti Nonne gaudebat polus incitato Astrifer cursu celebrique plausu Cimeta splendorem rutilum ferebaut Astra referto? Omiiis aufugit timur et recessit Time metus cordis lacbrymasque moestas A genis moestis soboles Mariae Splendida tersit Hunc novum natum fore non putatis Principem magnum patriaepue patrem Graezy nostri fore non putatis Dicite Musae? Tu reges Ckristi populum sereni Principis proles, iuvenilis aetas Si in virum cresces ualidasque reddent Tempora vires Graezium gaude, peperit Maria Indolis celsae soboles Maria Caroli nostri generosa coniux Styria gaude Ecce habes qui te poterit tuerj Bella si uellet patriae mouere Martius saevus, truculentus hostis Carnia tellus Hunc tibi servet moderator orbis Integrum vitae scelerisque purum Principem natum fideique nostrae Religiosum." Od tedaj je prihajal Chron časi z dvorom v Gradcu v dotiko, kajti imel je trden sklep, da dovrši pravoznanstvo v Italiji in potem pod pokroviteljstvom svojega ujca Žitnika, kateri je v tem postal mejni grof in apostoljski protonotar, nastopi službo pri „vladi". Za ono, princu nadvojevode posvečeno pesmijo, je spisal Chron dvogovor v verzih, kako govori namreč nadvojevoda K a r o 1 s svojim mladorojenim sinom o boju proti Turku, katerega je pričeti. ') A kakor je skušal s proizvodi svoje Muze pridobiti si prijaznost najvišje gospode, tako tudi ni zabil obližja kneževega. Tii nahajamo imena Volbenka Scbranza in Volbenka Joch-Jingerja. Ko se je prvo imenovani, vice-kancelar, poročil v sredo po sv. Katarini 1. 1584 z Marjeto Pappenheimovo, in drugi, od- r) Štev. XXIV. vetnik krone in fiskus, z Ano, hčerjo sodnika Hijer o nima v Schott\vienu, dne 6.januvarija 1.1585, njima je zložil naš Chron ženitninske pesmi; M Jochlingerjevo poroko je slavil poleg tega še v sap p hiški odi, ki obseza pogovor potnika s Sem-meringoin, s poročencema in z mestom Schottwienom. Obžalujem, da mi ni moči te izborne pesmi tu ponatisniti vse — odlomki bi ne zadostovali — ker napisana je tesno na osmih straneh. 2) Dalje je zložil Chron za Gradec voščilno pesem pridigarju vojevode, jezuitu P. Janezu Saxu, 3) in žalostinke o smrti cesarskega svetnika in kancelarja Bernarda Waltherja,4) kakor tudi o novem letu 1585 mali Mariji Žitnikovi — svoji sestri-čini — voščilno pesem za rojstni dan nje očeta, 5) svojega ujca, katero je dekletce očetu izročilo, in tetrastih, ki ga je dekla-movalo. V domovino je dvakrat za rojstni dan pesniško pozdravil opata Lavrencija v Zatičini, ®) svojega blazega mecena in — kar je tedaj, se ve, še ,,skrival bodočnosti zastor" — svojega poznejšega „sodelovea v vinogradu Gospodovem" za povzdigo stare katoliške vere na Kranjskem. A v začetku leta 1585 je prišel Chron sam v Gradec, kjer je napisal učencu svojemu Dezideriju Garzoniju, sinu vice-glavarja Hijeronima Garzonija v Gradiški, pesnišk „po-zdrav",7) katerega je deček govoril pri prihodu komturja nemškemu redu in glavarja v Gradiški, Janeza Cobenzla iz Proseka v Gradiški. Meseca februvarija istega leta je Chron odpotoval iz Gradca. Njegov govor za slovo ujcu je datiran dne 18. februvarija 1. 1585 in ima naslov: „Ode sapphica, qua Magnifico, Nobili, Člarissimo atque excellentissimo Dno. Dno. Casparo Sitnikh etc. etc. Mae-cenati meo perpetua fide colendissimo se suaque studia penitus Italiam petiturus commendans etc. 8)" Neposredno pred svojim odhodom iz krasnega Gradca je Chron zložil eno najlepših svojih pesmi, katera ima le ta po-grešek, da je nekoliko preveč raztegnjena. Naslov pesmi je: „Zmaga ljubezni." 9) ») Štev. XXV, in XXVIII., XXIX. 2) Štev. XXX. 1. 31—38. 3) Štev. XXXV. 4) Štev. XXXVI. 5) Štev. XXXIX. 6) Štev. XLI in L. 7) Štev. XLV. 8) Štev. XLVI. 1. 63, 64. 9) Štev. XXVII. 1. 25 do 33. Uvod te pesmi popisuje Gradec: „Non locus Austriacis iucunda extat in arvis Tempe ego Thessalici sic reor esse arvis soli," tako preslavlja prijetno mesto ob M u r i. Tam se je nedavno izprehajal v bližnjem gozdiču in logu in je legel v travo, jokal je in potem mu v spanji ugasne oko. V senu se mu je prikazala Nimfa, veleča mu, iti v Italijo. Vidijo zatorej pred soboj: „En stetit ante meos oculos pulcherrima Nympba Nvmha puellaris gloria prima chori Os humerosque Deae similis cui tincta cruore Sidonia, circum candida vestis erat Ornabant lacuam Pharetrae celeresque sagittae Atque decus capitis pictus Adonis erat." Reče pesniku: „Surge age et Italium celebrum mirare triumphum Isthac uictores qui modo ducet equos." Slušal je glas Nimfe — a žal! hrepenenje po lepi Italiji („bella Italia") se mu ni spolnilo. Kakor smo že omenjali, položila gaje bolezen na smrtno posteljo, in jedva rešen smrti, stopi, izpolnujoč svojo obljubo, v dukovenski stan. Sedaj se je tudi zaprečila pesniška njegova delovnost v novem težkem stanu. Od tedaj se le redko še nahajajo pesmi iz njegovega peresa. Bogoslovec pridši iz Gradca na počitnice v domovino, je napisal pri obisku v Zatičini prelatu Lavrenciju verze pod njegov grb v knjigo Julija Cezarja ') in tetrastih v cerkev M u 1 j a v sko p r i Z a t i č i n i, kjer spominja zgodovinsko znamenitih dni te božje biše in nje okolice, in sicer 1. 1473, ko so Turki napali Muljavo; 1. 1511, ko je po vsem Kranjskem razsajajoči potres pribobnel tudi do tega kraja, in 1. 1577, ko je silna množica kobilic pokončala bližnjo polje. Pesemsko zbirko v c. k. licejalni biblijoteki ljubljanski sklepa epigram na poroko uaclvojevode organista v Gradcu s hčerjo nekega Kranjca, muzika Lovrenca Plautza (Plavca.) Ali, da-si tudi je zahtevalo delo proti-reformacije, katero je pripalo Chronu skoro po okončanih teologičnih študijah, vse moževe kreposti in ga je odvračalo od pesniškega delovanja, vendar je še časi, kedar „ga je obiskala Muza", pisal kake verze. Nekateri dokazi o tem so se nam obranili. V drugem oddelku priobčim opevanje Chronovo, posvečeno narodnemu junaškemu dejanju pri Sisku, a sedaj sklepam ta oddelek z verzi, namenjenimi „Martinu Lutru". Ta akrostih je zapisan na notranjo stran zadnje platnice v njegov odtis Dalmatinovega luterskega sv. pisma, kateri ima na notranji strani sprednje platnice posvečenje Juriju Rainu v Strmolu o novem letu 1584., pisano od Dalmatina svojeročno. J) Štev. LI. L. 1829 je poslal knjigo ljubljanski kanonik Albert kakor eksemplar Chronov našemu rojaku Kopitarju, kar je ta zaznamoval pod verzi Chro novimi; a sedaj je knjiga v c. k. ljubljanski licejalni biblijoteki. ') Chronova „sramopesem" na odpadnika Lutra slove: „Lavdes ac Tituli Martino Lutliero Haeresiarcliae congruentes. Lubricus hic erro est, nebulo sentina maloruM Vipera, foex hominum, basiliscus, apostata: JudA Ter pejor: mendax, Antichristique ministeR Haeresibus pia conspurcat male dogmata spargiT Et scelerum incendit facibus, contemptor honestl Regna, urbes, populos: Christi et uenerabile numeN Votifragus temnit, uestitus Doemonis astV Sed quae periuro sunt praemia? Pocula LetheS." Ta pesem je nastala najbrž v dneh najostrejšega reformacijskega delovanja", ko je C h r o n a srdila opozicija tedaj še evan-geljskik stanov in je svojo jezo javil tudi v prozajiČnih spisih, spominih o stanju Kranjskega v istih dneh, kar v rokopisu hrani c. k, dvorna biblijoteka na Dunaji. Gledališče jezuitov. V načrtu vzgoje pri jezuitih so imele velik nalog vaje v govorništvu in deklamacije in poleg tega pri slovesnih prilikah gledališke igre, katere so tudi iz svetnih krogov uamene jezuitov pospešujoči Jajiki" podpirali duševno in materijelno. Po smrti nadvojevode Karola notranje-avstrijskega 1. (1590) je začelo jerobstvo njegovega sina Fe r d in a ud a poleg vodstva matere njegove Marije, tega „vzora krščanske kneginje", kakor jo nazivlje nje bijograf Hurter, ostrejše postopati s protestanti treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske, in tako se je upeljava katoliške vere po Kranjskem vedno hitrejše razširjala. Skoro so sklenili ljubljanski škof Janez Tavčar, stolni kapi tel j, katoliška frakcija stanov in ljubljanski mestni magistrat, da pozovo jezuite na Kranjsko, kateri so se potler tudi v istim 1. 1590 v Ljubljani slovesno umestili ter so 1. 1596 prevzeli vodstvo gimnazije. Ne spada sem, pisati o tem, kako so jezuiti z izvrstnimi svojimi učnimi močmi kakor z odlično metodo, najtežjo disciplino učencem storiti ljubo in prijetno, tu v deželi takoj si pridobili ') Štev. 10053. II. C. 62. srca in nagnenost starišev. Tudi ni tu mesta, obširniše razlagati, kako so umevali razdeljevati učilo in vedrilo (po svojih prijetnih poletenskih bivališčih v Slapih, v Tivoliju, v Ple-t ar jih itd.) ter si tako še bolj naklanjati hvaležnost in ljubezen mladine in roditeljev. Te vrste naj pokažo, kako so jezuiti z gledališkimi igrami na svojem odru vedeli uplivati na starost in mladost jednako vspešno. Dragoceni kostumi, čarobni v pravem pomenu besede, v katerih so vršili svoje „igre", prekrasne dekoracije, mnogovrstna mehanika, efekti razsvitljave, ogromni broj osobstva, plesi, (baleti), ljudi in živali predstavljajoči igralci, poleg tega še izvrstne igre domačih pisateljev, ali naglo dovršeni prevodi kakih iger, katere so imele velik vspeh na dunajskem, umeteljnosti ljubečem dvoru, vse to je bilo gotovo najboljši povod, da je gledališču jezuitov iz vseh stanov ljudstva prihajalo vedno več česti-teljev in prijateljev. A razven tega so očetje družbe Jezusove od leta do leta s tem delom svojega vzgojevalnega načrta dosezali viden pedagogičen vspeh. Od leta do leta so prihajali iz njih izvrstnih kolegij finejše in elegantnejše izobraženi v govoru in vedenju ugibičnejši učenci, svedoki njih izborne didaktične spretnosti. Ni dakle čudo, da je kranjska dežela od leta do leta svoje subvencije za učne namene, posebno za gledališčine igre, od navadnih 500 glcl. za eno igro, zviševala do 1000 gld. ') Tudi premije, katere so imenitni podporniki: škof, deželni glavar, prelatjebogatih samostanov v Zatičini, Kostanjeviciin Bistri dajali učencem, in katere so se delile pri končnih teh predstavah, so postajale vedno višje cene. Najdražja učenjaška dela, katera j e tedaj salcb urški ali frank furtski književni katalog naznanjal, so kupavali meceni in jih delili najizvrstnejšim učencem kolegija jezuitov in igralcem jezuitskih dram. Eden največjih podpornikov iu prijateljev teh gledališčinih predstav jezuitov je bil naš škof Tomaž Chron. Kakor že o njih prihodu na Kranjsko jezuitom odkritosrčen čestitelj in družnik ter pospeševalec vseh njih namer, tako je tudi duševno in materijelno podpiral njih delovanje v izobraževanju mladosti pri prostih deklamacijah in posebno v hoji na „koturuu." Duševna svežest in ob jednem prijazno-veselo bitje Chro-novo sta ga storila sprejemljivega gledališči nega obiskovalca, ki je vnemal tudi svoje obližje. Smijal se je z veseljaki burkam pustnih komedij, jokal je z ginjenimi gledalci pri kaki igri iz zgodovine klasične dobe, na njegovem obrazu se je brala mirna za-dovoljnost in vedrost, kedar so šle mimo oči gledalcev vzvišene podobe krščanske legende ali sv. pisma, katere so s prisrčno-po-božnimi dijalogi svojimi povzdigale srce v pobožnosti. ') Zapisniki deželnega zbora v deželnem arhivu ljubljanskem. Chron o vi zaznamki v „letnih knjigah" („Jahrbiicher") in v koledarjih, ter notice v jezuitskih analih, so namoChronu gledališkemu mecenu in obiskovalcu gledališča ohranili mnogo pre-zauimivih dat. Prva notica, da je Tomaž Chron obiskal gledališče, je pisana 1. 1601, ko je bil navzočen pri igri „E u c 1 i o n i s D i a 1 o g u s ')" V poslavljenje praznika sv. Rešnjega Telesa 1. 1603 je prišla na oder igra »Dvojčka I m m a i n J u n n a", in pisatelj igre je imenovan „Venerabilis Beda";2) ob sklepu šole istega leta (1603) se je pak z velicimi dekoracijskimi pripravami igral dramatičen proizvod, kateremu je bila snov vzeta iz cerkvene zgodovine, in sicer ikonoborstvo, pod naslovom: „C o n s t a n t i n i p c r-s e c u t i o in s. i m a g i n e s." 3) Igra, katera je ob jednem obravnavala važno dobo rimskega državnega življenja za vlade cesarjev in ki je bila tudi zanimiva v lokalno-patrijotičnem obziru za Ljubljano, je prišla na deske, „ki pomenjajo svet", pri jezuitih dn<5 16. novembra 1. 1606, imenovana „Theodosius Imperator"; v tej igri se je med ploskanjem slušalcev predstavljal rimski cesar Teodozij. Dve leti po cerkvenem zboru v A k vil ej i (1. 381) je nastal v rimski državi punt med mestjani, in v ta punt je bilo zapleteno tudi mesto Emona (Ljubljana). Cesarja Gracijana so umorili v Lyonu in rimski vojskovodja Maksim je hrepenel po žezlu in kroai. Šel je iz Britanije proti Akvileji, jo je oblegel, prišel je čez Juliške' planine in 'je oblegel Emono, Ptuj in Sisek. A Teodozij pribiti od iztoka, potolče usurpatorja pri Sisku (Siscia), a njegovega brata M ar celina pri Ptujem, ter potem praznuje slaven uhod v Emono. To v zvestobi utrjeno mesto, katero je Maksim zelo strašil, jedva izvedši, da se bliža osvoboditelj, se vda glasnemu veselju. V trumah, pevajoči in z godbo, so vreli razveseljeni prebivalci spasitelju naproti. Tu mu je peval zbor slavilne pesmi o zmagi, tam je drug zbor prepeval tiranu Mak sim u mrtvaške pesmi in razlegalo se je mrtvaško vpitje. Svobodno plemstvo (patriciji), mestni svetniki v belih oblačilih in duhovniki v prazničnem ornatu so spoštljivo sprejeli cesarja pri mestnih vratih, olepšanih z zelenimi venci. Po ulicah so bile pogrnjene preproge; plamen bakelj je razsvitljeval noč. Ljudstvo se je gnetlo po cestah: starci so bili radostni, da so doživeli ta dan, mladeniči so si želeli dolgo živeti, da bi prav dolgo služiti mogli cesarju. Matere in hčere so bile vesele s svojci. *) Koledar, stolni kapiteljski arhiv. a) NečAsek, Gesch. d. Laib. Gimnasiums (aus den Jahrbiicbern der Jesuiten.) Programm und Jabresbericht des k. k. Obergimnasiums zu Laibach 1860. p. 8. 3) Nečdsek 1. c. Ta živi popis veselega upeljevanja rimskega imperatorja po ljubljanskih prebivalcih, vzet izPacatove panegirike o Teodo-ziju, je bil jeden glavnih prizorov v drami jezuitov o cesarju Teodoziju, in je, kakor se dandanes v gledališčinem jargonu govori, „vnemal slušalcev prepolno hišo" s svojo lokalno barvo kakor tudi ne menj s sceničnim efektom. L. 1611 je bilo dogotovljeno novo poslopje v Tivoliju (Pod-turnom), vedrilnica v sredi lepega prijetnega gozda, katero je škof Chron dal sezidati jezuitom, in nad glavnim uhodom krasnega gradu se je ponosno dvigal iz kamena iztesani po koncu stoječi lev ChrOnovega grba. Dnč 5. septembra se je slovesno praznovalo blagoslovljenje tega novega posestva pobožnih očetov jezuitov. Istega dne se je sklenil deželni zbor, in potem je bila velikanska pojedina z dvogovorom na prostem (poletno gledališče), v vedriluici, od kodar se vidi vsa lepa panorama ljubljanskega mesta. Škof Chron je zaznamoval ta dogodek v svojem koledarju ') iu navaja tudi najimenitnejših osob, katere so bile nav-zočne pri tej slovesnosti. Bili so: deželni oskrbnik Herbart Auersperg, deželni opravnik Jurij Andrej Kacijanar (Katzianer), njegov svak baron Lambcrg, Nikolaj pl. Eck, Jakob pl. Edling, Danijel Gall in še mnogo drugih („et alii permulti"). Te zastopnike dežele, na čelu s škofom-mecenom, so, kedar so se približali, Podturnom na prostem zbrani mladi igralci v svojih kostumih sprejeli, alegorično opravljeni, v znamenje, kako jih dežela ceni, a) in potem so jih slovesno vedli v poletno svoje gledališče. „Excepti scenice fuimus perhonorifica"— piše Tomaž Chron v svojem koledarju na koncu dotične beležke o praznovanju tega dogodka. Lepo je praznovala bela Ljubljana mesec majnik 1. 1613. Istega dne je namreč položil škof Chron temeljni kamen sedanji Št.-Jakobski farni cerkvi, ki so jo tedaj imeli očetje Jezusove družbe. Nadvojevoda Ferdinand, vladar notranji Avstriji in velik podpornik jezuitom, je poslal svojega namestnika k tej slavnosti, in sicer opata iz Zatičine, kateri je navzlic svoji bolehnosti — se ve, z največjim veseljem — izvršil vladarjev čestilni ukaz, tem bolj, ker je bil gospod opat sam poseben prijatelj očetom jezuitom in tudi posebe prijatelj in podpornik njih gledališkim igram. To slavnost pokladanja temeljnega kamena je sklepala ko- ') Muzejni arhiv. a) Takošnih sceničnih alegoričnih glorifikacij kranjskih deželnih stanov in njih predstojnikov sodržujo mnogo rokopisi kneza Auersperga bihlijoteke v knežjem dvoru v Ljubljani. Op. pis. medija „Savel in David", ') katera še je „izvrstno igrala"; v veliki kolegijski dvorani je bilo igrališče. In kakor poldadanje temeljnega kamena, tako se je sklenilo tudi dovršenje zidanja cerkve jednako slovesno z gledališko igro v dvorani kolegija; to je bilo v nedeljo po prazniku sv. Martina 1. 1615, in igrala se je komedija „Judita". 2) Prihodnje leto 1616 je zopet razveselil nadvojevoda Ferdinand mesto Ljubljano s svojim obiskom, (—prvič je bil sem prišel na poklonstvo 1. 1597 —) in tudi takrat se je na čast deželnemu knezu napravilo mnogo slovesnostij. Med temi ni bila poslednja slovesna gledališčina predstava pri jezuitih, kjer seje igrala v navzočnosti nadvojevode drama: „de Gedeone", ;t) in na svoji strani sedečega je imel visoki nadvojevoda svojega posebno ljubljenega in spoštovanega škofa Chrona, kakor so tudi sicer on, njega mati in graški dvor temu odličnemu cerkvenemu knezu vedno javno pred vsem svetom skazovali svojo prijaznost. Kedaj se je Chron poslednjič udeležilgledališčnih predstav, o tem nam poroča beležka njegova v koledarju 1. 1626, ko jo že zelo bolehal (umrl je 1. 1630), in sicer je pisano tamkaj : „Dem Schulmeister Purificationis Mariae dass Er einen Dialogum Adam et Evae exhibirt geben 4 11." Ta beležka nam ob jednem svedoči, kakšni so bili tedaj ho-norari pesniku in voditelju gledališčinemu privatnih šolskih odrov, katere so tudi imeli; da govorimo v sedanjem gledališčinem jezici, za „začasna glumišča" v primeri z odrom prve vrste, kakoršnega so vzdržavali jezuiti. v Skof Chron in slovenizem, Kranjski Luter Primož Trubar in njegovi privrženci so spoznali, da je nepogojno potrebno za razširjanje novega uka, govoriti z našim ljudstvom v njegovem dragem materinem jezici. Le tem načinom se jim je zdel mogoč vspeh njih dušnega napora. V tem sestavku nam ni moči, obširno pisati o tej stvari. Znano je iz mnogih večjih publikacij prejšnjega časa — iz Schnurrerj evega dela „Bibeldruck" in druzih spisov —kakor tudi ne menj iz novejših del o tej dobi kranjske zgodovine, posebno iz preiskav pastorja Elzeja, ki so si pridobile splošno pohvalo v učenjaških krogih in katere je upotrebljal g. Dimec v svoji „G e s c h i c h t e K r a i n's", iz prevažnih objav g. dr. K o s t r e n-čiča v Zagrebu o jugoslovanskem knjigotisku v XVI. stoletju, in po nek oliko iz sestavkov pisatelja teh vrst, k a j in koliko sta ') Koledar Chron o v, muzejni arhiv. 9) Nečasek 1. c. •') Nečdsek 1. e. storila naša Trubar in Dalmatin ter njih pomočniki na polju slovenskega jezikoslovstva in pisateljstva. Reformaciji naslednica je bila proti-reformacija. Tomaž Chron, duša proti-reformaciji, slučajno postavljen na odpadšega kanonika Trubarja mesto, je, kakor njegov protivnik, takoj spoznal, da je vspešno proti-reformo moči izvršiti z vspehom samo na narodni podlagi. Zategadelj je Chron, ko je bil še kanonik in „apostoljski pridigar", dobil po svojem trudu privolilo, da se tudi dalje v stolni cerkvi oznanjuje ljudstvu božja beseda v slovenskem jezici. On sam, čegar spretnost je vse poznalo, on sam je bil govornik ljudstvu s propovednice. Množica slušalcev je vrela k njegovim pridigam v cerkev sv. Nikolaja, iu isti, ki so prej bili slušalci protestantskih pridigarjev, so posle čuli z veseljem staro katoliško božjo besedo v svojem ljubem domačem jezici, kakor so jim prejšnji čas novi uk razlagali tudi reformatorji. Kedar so Chron a imenovali škofa in ko so jezuiti na njegovi strani začeli na novo utrjevati katolicizem v naši deželi, imeli so ti možje na slovenščino posebno pozornost. Nevtrudljivi verski bojuik — kakor vidimo iz njegovih zapiskov ') —je n. p. štiri dni zapored, dne 24., 25., 26. in 27. decembra 1. 1600, ko je divjal najhujši boj, „v stolni cerkvi vi n d iš ki pridigo val." Poznejše je pridigoval vsako nedeljo in ob p raz ničih. Sam piše namreč v svojem škofovskem poročilu papežu Pavlu V. o stanju ljubljanskega škofijstva 1. 1616: „0b takih slovesnih dnevih (ob nedeljah in praznicih) se pridiguje v tej stolni cerkvi v slovanskem narodnem jezici in sicer že mnogo let, kar vedno opravljam jaz, škof, sam, ali, kedar mene ne bi bilo, stori to moj generalni vikar ali kateri drugih kanonikov, in vselej je zbranega mnogo ljudstva." ") In dalje piše škof v omenjenem poročilu svojem: „Popoludue (ob teh prazuicih) se v cerkvi sv. Jakoba (pri jezuitih) tudi razlaga ljudstvu krščanski nauk v slovenskem jezici." V nekem rokopisu c. k. dvorne biblijoteke na Dunaj i (Liber totius Archiv.y Soc. Jesu Labacensis) je uložen s prvo roko najbrž od Chron a samega pisan list „Propositio de Con-ventu Labacensi", kateri je sprožil to vprašanje. V tem predlogu se bere poleg drugih stvari: „Jam vero ad populum instituendum et in his quae salutis sunt adinvandum, Concionatores duo necessarij erunt, Germanicus unus et Sla-vus alter, quos Societas pro sua commoditate dabit." Izrečno sta se zatorej v tem predlogu zahtevala od jezuitov eden nemški in eden slovenski pridigar. Tudi se njim s po- ') Koledar Chronov — stolni kapiteljski arhiv. -) Mitth. d. hiši. Ver. f. Kram 1854, p. 46. Letopis 1S78. 111. 2 četka, a le s početka dovoljuje, pozvati jednega samega pri digarja, kateri, da more koristiti, ima toliko znati oba jezika, nemškega in slovenskega, da lekko v obeb oznanja ljudstvu besedo božjo. Jezuiti so bili poslušui tej uredbi in so pozvali posebnega slovenskega pridigarja in ekshortatorja. Ta je bil P. Nikolaj Koprivec. Kar se tiče tega duhovnika, nahajamo njegovo ime že 1. 1G03 v pisani prošnji škofa C h r o n a do predstojnika jezuitov v Rimu, Petra H i m e n e j a, in sicer naš škof prosi: „n a j P. K o p r i v e c, (katerega so hoteli premestiti), zaradi svojega znanja slovenščine še ostane v ljubljanskem jezuitskem kolegiju." Vendar Chronova proti-reformatorska delavnost ni bila omejena na samo govorjeno narodno besedo. Hotel je tudi ob je dne m s pismom v domačem jezici uplivati na svoje ljudstvo. Skoro po začetku proti-reformacije, ko je bilo dovršeno prvo delo, da so prognali evaugeljske pastorje, podrli njih molilnice, sežgali njih „neverske spise" — bila je to železna doba, v kateri so vladale železne roke — ko se je moglo zopet postavljati novo slavno poslopje katoličanstva, se je poprijel škof Chron, združen z mnogimi v slovenščini veščimi in za vero vnetimi duhovniki svojega škofijstva posla, spisovati v katoliškem duhu in v materinščini ljudstvu slovenskemu zanj namenjena sveta pisma. Prvi izmed vseh je bil Chron sam, ker je prevel evangelije in liste za nedelje in praznike v slovenski jezik. Ker tedaj v Ljubljani tiskarne ni bilo, (tiskarna Manne-ljeva (Mandelčeva), katero so bili ustanovili „reformatorji", je po kratkem delovanju nehala, je ta okolnost delo zelo prečilo. Škof, kateri je imel v Gradcu mnogo znancev, sklene, da izda tamkaj svoje delo na svetlo. Kako je napredovalo tiskanje »evangelij in lis t o v", o tem nam mnogo zanimivega poročajo beležke v „škofovem koledarju." Tiskalo se je škofa Chrona delo v tiskarni Jurija Wid-mannstatterja (sedaj Leykam-Josefsthal v Gradcu.) Tisek je stal 240 gld., papir 200 gld. nemške veljave. P. jezuitov Janez Candik, kateri je v Gradcu oskrboval to zadevo in jo nadzoroval, je prejel gratifikacijo „pro viatico" 20 gld.; razven tega še 45 gld. Vožnja knjige v Ljubljano — 3000 iztisov — je stala škofa 30 gld., kajti poravnal je vse troške iz „svojega imetja." -) Izkupiček prodane knjige in poznejših natisov dobiček je namenil Chron v darilo kolegiju jezuitov. Dne 15. avgusta 1613 je bilo Chrouovo delo dotiskano. Knezoškofijski arhiv v Ljubljani zv. XVII. štev. 21. -J Koledar 1. 1G13, muzejni arhiv. Naslov mu je: „Evaugelia inu lystuvi, na vse nedele inu jmenitne prasnike celiga lejta, po stari karszhanski navadi resdeleni, vsem Catho-liskkim cerkvam, stuprau v' krajnski desheli, k' dobrimu s'uovizk is Bukovskiga na Slovenski jesik svestu prelosbeui, s' perpuszhe-niem tiga v' Bugu vissoku vrejdniga vivuda inu gospuda gospuda Thomasha devetiga Lublanskiga Shkoffa i. t. d. na svitlobo dani 1012. Istiskanu v' Nemshkim Gradzu skusi Juria Widmansteterja 1613. 8°. 136 in 43 1." „In diesem Werkclien" — piše Kopitar1) — „ist Bohoritsch's Grammatik strenge befolgt und sogar einige Deutsche "VVorter des Georg Dalmatinschen Textes durcli gangbare echtkraineriscbe ersetzt worden." Kako nujni potrebi je škof Chron s to katoliško in ob jed-nem narodno knjigo vstregel in kaj je stvaril s tem svojim delom, najbolj svedočijo mnogi po smrti njegovi napravljeni novi natisi. Schonleben, v najširjih učenjaških krogih nekdaj dobro znani prvi kranjski historijograf in predhodnik Valvazorjev na lokalno-zgodovinskem polju — on je oskrbel nov natis tehChro-novih „evangelij in listov." Janez Ludovik Schonleben je pridel svoji 1. 1672 pri Widmannstatterju tiskani izdaji 7 duhovnih pesmi, kratek katekizem iu nekatere molitve. Predgovor bralcu (Praemonitio ad lectorem) obseza njegove nazore o narečjih slovanskih in o slovenskem pravopisu.2) Schonleben, kateremu je oča bil Svaba, a mati Slovenka, razlaga v nekem drugem svojem delu (v predgovoru k „postnim pridigam"), da njemu urojeni jezik ni nemški, a svoj jezik je spoznaval slovenski, jezik svoje rodice. To le mimogredoč! Tretji natis in sicer v Ljubljani 1. 1730 pri J. G. Mayru (sedaj Klein in Kovač) je oskrbel pater Hippolyt.3) Chron sam je že nameraval d r u g i natis svojih „e v a n g e 1 i j." To posnemljemo iz pisma jezuita P.Nikolaja Jagniatoviusa 1. 1616.4) Pater piše škofu: „Evangelia Carniolica jam ante ab aliquot Patribus sunt revisa praesertim a P. Malio (Mali): nullum alium modo scio, cui ad revidendum dari deberent, videbimus tandem quod adversarij in eis erroneum reperient et tunc dabimus volente Deo vel responsum uel manus: videbitis autem dicebat ille, quod niliil fiet." ') Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steier-mark. Laibacb 1808, p. XLII. 2) Cfr. odtis v ljubljanski c. kr. licejalni biblijoteki 10026, II, C. b. 3) Kopitar 1. c. 108. 4 Stolni kapiteljski arhiv zv XOIII. štev. 49. V tem je, navdušen po škofovem delovanju, nek drug za vero vnet duhovnik, dr. sv. pisma iu ljubljanske stolne cerkve dekan, Miha Mikec, sestavil katekizem v sloveuskem j ezici. Kakor škof Chron, tako je tudi 011 dal tiskati svoje delo na svoje troške in je izdal knjigo v Augsburgu, „mit schonen Holzschnittfiguren fiir die Laibachische Jugend", kakor Valvazor pohvalno pravi o njem. Naslov temu delu je: „Ta mali katechismus ali kershzanski navuk (Spisal Miha Mikez) Augsburg 1615, 8°." Zelo zadovoljen omenja Chron te svoje in Mik če ve delov-nosti, oziroma spisavanja slovenskih duhovnih knjig v pismu (1.1615), katerega je poslal predstojniku Admontskemu. V mnogih obzirih prezanimivo pismo Chronovo je našel učeni arhivar benediktinskega samostana v Admontu, visokočestiti gospod P. Teodor Wichner, in po prijaznivem posredovanji našega čislanega uda, visokočestitega gospoda P. Maksa Pivca, ga je poslal gospodu dr. Jan. Bleivveisu, da ga ponatisne v „Novicah." Iz tega lista priobčujem tu omenjeno pismo brez vsega okraj-šauja: Slove tako-le: „Ehrwyerdiger iu Gott, andachtiger, Altuertrauter hochge!yebter Herr vnd Landts-Manu Herr Sebastiane. Neben \vimbschung eines gnadenreichen Neweu Jalirs, auch deren vili nacheinander vnd vvas sonst E. E. zu Secl vnd leyb Erspryesslich, dienstlich vnd lyeb ist etc. sein dero Meiue allzeytt wolgenaigte perspetuirte Dienste vnd aifection betragt zuuor. Die sollen auch vergwisst sein das Ich Die Jenige Vatterliche Mir in Meiner Jugent vnd Erzyehung Ao. 1570 Ueber die drey Jahr lang nacheinander erzaigte Wol-thatten So lang Ich lebe auf alle fiirfallende occasionen vmb das Gottshauss Admont E. E. vnd alle dero Zuegeh5rige Welche sy etbo Mir recommendiren mochten vnuergessen sein \vill zuuerdie-uen. etc. etc. Bin auch der Hoffnung E. E. werden me um par-tum Carniolanicum id est: Libellum Epistol arum & E u angeli o rum Slavi ca lingua Conciunatorum vor die-sen empfangen haben. An yezo Drukht man zu Augspurg C a-thechismum Slauicuin cum Imaginibus ad usum sim-plicis Catholicorum Plebeculae.*) Bald darauf sollen vol-gen : II y m e o 1 o g i u m S1 a u i c u m das ist Ein Crainerisch von Mir nach vnd nach zusamen gesamblet: vnd verfasstes Ges-sangbuech auf alle Fest Tiig des ganzen Jahrs, we-liclie, lyebts, Gott schyrrist wau sy Mir zuhanden khomeu E. E. auch zuegeschikht werden sollen pro Xaeuio. Yezo nit mehr dan allain Ich beuilch Micli E. E. andachtigem gebeth (et latorem ha- *) Mikeev katekizem. Op. pis. rum famulum meum Joannem KuusstI). Wie sy mir in uicem sambt Iren ganzen Ehrw. Conuent auch Trewherzigelich beuolhen sein. Gratia D. N. JESV Chri. & Magnae eius Matris Virginis Mariae benedictio cum omnibus uobis ingiter Gratz den 28. Jan. 1615. Thom. Epus. Labac. (M. propria). Napis : ,,Dem Wol Ehrwyerdigen in Gott andachtigen Vnsern besonder gelyebten alten Herrn vndt Freundt Herrn Sebastiano Nebel Se-niorn des Wyerdigen Convents zu Admont." V tem pismu se obeta tudi izdaja še druzega dela C h r fino v evg a, a ta nakana se iy izpolnila uigdar. Še 1. 1627. Chron o tem piše v svojem ,,koledarju" ') in škof pravi ves radosten, da se nuncij Caraffa „živahno zanima za to delo." Pobožni Chron sklepa omenjeno opazko z željo: „Fiet id opus ad majorem Dei gloriam et B. Mariae Virginis ac Coelitum omnium nostrique gregis emolumentum." A ta vroča želja njegovega srca se ni vresničila. Morebiti, da Chron sam tega svojega sklepa, (kakor nekega druzega, o katerem takoj govorim), ni mogel tako energično izvršiti, kakor sicer vse druge svoje nakane; bolehal, zelo bolehal je namreč že naš škof in njegova huda kronična bolezen, putika in mrzlica, ga je mnogokrat zapored obiskavala ter pokladala na bolniško posteljo. Vsak hip je potoval v kopeli spodnje-štajerske, v Dobrnske toplice, in brez prestanka je potreboval zdravil. Ta neprestana telesna slabost, kateri je naposled v žrtev zapal 1. 1630, ona je bila najbrž vzrok, da ni izvršil dveh svojih najljubših namer: izdaje slovenskega himnologija, iu da ni ustanovil v Ljubljani kranjske tisk;irne. Dakle je bil namenjen Chron napraviti tudi slovensko tiskarno? Tako je! Že 1. 1613 si je dal škof napraviti proračun o troških „za napravo kranjske tiskarne v Ljubljani", s katerim proračunu se je primerjal zapisek troškov za tisek „evangelij." -) In že drugo leto (161-t) se je v Gornjem Gradu pri du-hovenskem zboru sklepalo o davku za ljubljansko tiskarno. 3) L. 1625 je dobila ta namera še določnejšo obliko. V „koledarju" C krono vem 1. 1625 4) nahajamo obširno beležko, katera razpravlja to stvar, in tudi imena druzega gospodarja, poroka in „tiskarja", ob jednem bukvoveza." Tamkaj beremo 1. 1625, dne 10. novembra: _ i J) Muzej ni arhiv. -) Knezoškofijski arhiv v Ljubljani, zv. IV. štev. 20. 3) Stolni kapiteljski arhiv. 4) Muzejni arhiv. „Mit Hansen Hiiller Handelsmann liier mediante Andrea fratre ct Elia Andriano \vegen der bischoflichen Druckerei also transigirt. Dc loco Typographiae prospicitur et Praelo: atramento ac chartis idque Venetijs recepit in se idem Hiiller. Etiam de collec-tore Tvpico. Dieseiii vverden \vir sein Unterbaltung geben den Unkosten auf oberzalten Saclien und P. Rector muss uns die 300 ti. so ibnen per Andream (fratrem) nostrum uberreicht wieder liergeben. Item Hans Hiiller bat mit Mund vnd Hand sich fiir Joannem "VVeber Buchbinder allhie versprocben und wie er Ime helfen auch pro initio in der Press und Pa-pier khein Ge\vinn sueben wollen. Alles in praesentia des Hrrn Tbumbprobsten und Einer Ebrsamen Landschaft in Ivrain Hrn Verordneten Prasidentens Dr. Caspar Bobek, Andreas Chron, quibus etiam manu stipulatus est: Jacobi Stopper Canonici et aliorum Aetum est supra X nov. 1(525 in Aula Episcopali." Storiti se je imel, kakor se vidi, le še eden korak, da se utemeli pod Chronovim nadzorstvom narodna tiskarna. To se ni storilo. Naprava slovenske narodne tiskarne v Ljubljani se je odložila daleč v bodočnost. Chron je umrl 1. 1630 dne 10. februvarija. Ali, ako tudi se poslednja dva projekta škofova nista izvršila, vendar je še pred njegovo smrtjo po njegovi izpodbudi spisano delo v slovenskem jezici zagledalo svet, in sicer: Peter Kanizijev katekizem jezuita Janeza Čandika (Tschandik) preveden v slovenščino. Knjigi je naslov: „Catechismus Petra Canisia, tu je Chri-stijanski nauk (skus Janesa Zhaudika) 1618, 12°." Mecen umeteljnosti. A. Muziki. Žel. 1580, dijak na dunajski univerzi, ko se je Chron, kakor smo videli, z vspehoin poskušal na pesniškem polju, je prišel v bližnjo dotiko z mnogimi domačimi skladatelji. V omenjeni pesemski zbirki, iz katere smo podali nekatere poskušnje, beremo namreč, da je nek Kapel le l) eno teli pesmi uglasbil; tudi sklepa zbirko epigram na poroko nadvojevode orga-nista v Gradcu, ko se je oženil s hčerjo nekega kranjskega m lizika Plavca. Tudi pozneje, ko je bil Chron že škof, je vedno ljubil in pospeševal gojitev muzike. ') Morebiti identičen z Janezom Andrejem Capellisom, kateri je tedaj bil dvorne kapele muzik. (Die kais. Hofmusikkapelle in Wien von Dr. Ludwig R. v. Kochel. Wien 1869, p. 48.) '") Historia annua Soc. Jeeu Lab. rokopis v doljskem arhivu, Udeleževal se je pevskih produkcij jezuitskih učencev, kateri^ so (1.1599) praznovali rojstvo Kristovo z latinskim^; slove n skiirn (slavonicis) in nemškimi popevkami (cantibus). ') Nakupi dalje Chron k 11 j i g o k o u t r a p u n k t u in jih da prekrasno vezati (1. 1607) ') nakupi tudi muzikaličnih knjig 24 odtisov. '2) Zaupljivo se obrnejo s prošnjo nanj mestni iHuzikanti („Stadt-tiirmer") za novoletno darilo (1. 1612). 3) ' Beležka o slovesnem praznovanju škofove obletnice (1. 1613) nam naznanja honorare, kateri so se za C h r o n a plačevali cerkvenim muzikom. Župnik je prejel za velike maše branje 40 kr., a „ludimoderator", (prvi organist ali nnizični vodja) 30 kr., in vsak diskantist 15 kr. 4) V svojem škofijskem poročilu, katero je poslal škof Chron 1. 1616 svetemu očetu, posebno povdarja, kako slovesno se v cerkvi sv. Nikolaja poveličava božja služba z igranjem na orgijah, in da je v škofovski rezidenci v Gornjem Gradu (na Štajerskem) od benečanskih mojstrov dal postaviti dragocene orgije.5) O broju instrumentov tedanjega zbora pri stolni cerkvi nam poroča notica, da je 1. 1618 vdova Tu merica škofu Tomažu vrnila instrumente, posojene nje možu, in sicer: 3 trobente, 4 rožnice (komete), 1 piščal („Priigel") in 5 krivorožnic. 6) A poznejše, kakor se kaže, so postali mestni muzikanti bolj leni v obziru poveličavanja službe božje, kajti nahajamo opombo Chronovo, da jim je 1. 1626 dal 10 gld. za novo leto, z resnim svarilom: „dass sy bey der Thuinbkirclien sich Feyertiiglich vleissig einstollen sollen," 7) L. 1627 spoznamo nekega „ludimoderatorja" Jakoba Ide na, kateri pride v dotiko s C h r o n o m in prosi službe pri stolni cerkvi. s) Finis coronat opus! Dve leti pred svojo smrtjo, in že zelo bolan, se je spominjal prijatelj dijakov, kakoršnega se je vedno kazal Chron, (o čemer govorimo še pozneje), njih s tem, da je napravil ustanovo, katera ima njegovim ljubcem na vedne čase ohraniti njegovo ime, kakor kaže ustanovno pismo (na Dunaji 1. 1628), in sicer je dolžnost vsacemu štipendistu, da se uči m u z i k e. Tudi jezuiti, prijatelji in tovariši C bronu v proti-reforma-cijskem poslu, so v lepem soglasju s svojim pokroviteljim in z jednako ljubeznijo gojili muziko v svojem kolegiju. ') Stolni kapiteljski arhiv, koledar. 2) Muzejni arhiv, koledar. 3) Stolni kapiteljski arhiv, koledar. 4) Muzejni arhiv, koledar. r') Mitth. d. hist. Ver. f. Kraiu 1854, str. 46, 47 in 71. 6) Stolni kapiteljski arhiv, koledar. 7) Muzejni arhiv, koledar. 8) Stolni kapiteljski arhiv, koledar. Vzdržavali so v svojem semenišču pevce in muzike, (discantista, altista, bassista, tidicen, tubicen, trombonista, orga-nista, tubista, violinista, fagotista i. t. d.) ') Pri igranju svojih šolskih dram, katere so, kakor smo videli iz prva, jezuiti spravljali na oder s potratnim bliščem, se ve, se tudi ni p^rešalo ,,prav lepe prijetne muzike" („gar schone liebliche Musik"), v začetku in pri sklepu zborov, nastopov, plesov i. t. d. Ko so nekoč praznovali veselico po leti Podturnom (Tivoli), sprejeli so deželnega glavarja bogoslovci jezuitov v korelkih in opravljeni kakor opice in satiri, plešoči in s spremljanjem muzike. Kedar se je zbor njih muzikov vedno bolj začel razširjati, pozivali so muzike na Kranjsko iz dežele muzike par excellence, iz Češkega! — B. Slikarstvu. Jedva je bil Chron zašel škofovski prestol, že se je pokazal visocega mecena slikarstvu, oziroma učencem te krasne umetelj-nosti. Svojo ljubezen do lepih slikarij je pokazal s tem, da je ku-paval slike in jih naročal. Tako n. pr. poklanja 1. 1598 dvema Lahoma, ki sta mu darila „k rasno knjigo si i k", („ein schon Gemaldebuch") 20 gld. -) Od nekega nizozemskega knjigotržca prejme Chron 1. 1611 po naročilu 7 cesarskih podob (7 kaiserliche Con-trafet) za 21 gld., 14 poganskih cesarjev v bakrorezu, vsak po 1 gld. 45 kr., različne podobe noš za 6 gld., in različnih bakrorezov za 36 gld. 3) Istega leta počesti s svojim naročilom jednega domačih slikarjev. V njegovem „koledarju" nahajamo namreč dne 23. aprila 1611 notico: „Mit M. Marxen Hobtner Maler die Capelle S. Martini & B. Virginis Annuntiatae, wo unsere Gruft ist, zu m al en dieser Gestalt verdingt, dass er die Farben, wir ihm und scinen Gesellen die Kost und Notdurft hergeben, sich mit der Arbeit meisterlich, beinebens wenn dieselbe fertig. leidentlich gegen uns verhalten; wir aber auch nicht eures Schadens begehren sondern ein gebiihr-liches davon bezalen sollen. Dedimus invicem dextras et in pecu-niis Germanicae monetae subarravimus operam per 30 il. In no-mine Jesu et Mariae." 4) Iz nekega poznejšega zapiska razvidamo, da je naš škof Chron s slikarjem Hobtnerjem meseca decembra 1. 1611 svojo ') Hiatoria anuua 1. c. 2) Muzejni arhiv, koledar. 3) Muzejni arhiv, koledar. 4) Muzejni arhiv, koledar. stvar poravnal („abgerayt"), in sicer mu je plačal 190 gld., posebe še razven tega tudi ,,čestuo darilo" (,.Geschenk"). L. 1611 je Chron dalje ukazal slikarju M. Krištofu Weys-manu, da je še v polju treh obokov bazil ike ljubljanske (tedaj še gotska stavba), napravil slikarije; plačal mu je za to 30 gld. ') Naglo zapored so dohajala naročila Chronova domačim učencem te stroke umeteljnosti. Tem načinom spoznavamo vrsto domačih slikarjev, n. pr., Janeza Jan žila, Matevža Plavca, Matija Planerja, Elija Wolfa in Gerharda Krena. Janzil je naslikal 6 podob v gradu jezuitov v Tivoliju 1. 1613.a) M. Plaveč je slikal po naročilu Chron oveni v Gornjem Gradu in v Celji. Opazke o teh delih v „koledarjih" škofovih so jako drastične in karakteristične in nas poučujejo s kratkimi besedami o tedanjih umeteljnostnih razmerah naše domovine, zato naj se ponatisnejo tu, kakor jih je pisal škof sam. Chron je namreč zapisal 1. 1613, dne 19. aprila, v svoj 11 koledar": „Mit M. M a t h e s e n Plawz Malern die 12 Schwybogen vnnd Fenster in der grossen Kirchen zu Oberburg allhie in Navi Ecclesiae der gestalt verdingt vnd bedingt, das er Sauber vnd meisterlich die 12 Apostolos auf jeden Schwipogen ainen Mannes oder noch grosser hohe mit seinen Namen articulo fidei und Verzeichniss der Provinzen leben, lelir und Sterben artlich vnd vnsaumblich malen; die fenster alle 12 fein und khonstlich einfassen, die Gesimbs zu Obrist auch lustig (veselo) malen vnd inner 4 Wochen sicut promisit verfertigen solle; dagegen hat er von vnss die Speyss vnd Trankh 6 11. fiir ein Schwypogen Apostel und fenster und dasgerisst. Dedimus ei ad rationes 20 11. 13 kr." In dne 2. decembra 1613 je zaznamoval škof drugo pogodbo („Verdinguuss"), katero je zopet sklenil z Matevžem Plavcem „wegen eines Quadern 3) auf Cilli ins Capuziner Closter, (so wir Inen verhaissen sambt ainem Tabernaculo pro S. S. Sa-cramento). Das Quader soli sein Exaltatio S. Crucis vnden lierumb S. Caecilia, Valerianus, Tiburtius, S. Vrbinus; auf der andern Seyten S. Joannes Bapt. S. Tbomas, S. Hieronymus, S. Franciscus, vnd S. Clara vmbs Creuz schone Engel cum armis Passionis, oberhalb des Kreuzes S. Trinitas Gott Vater, ad dexteram Gott Sohn super crucem immediate der heilige Geist, ad sinistram B. ') Muzejni arhiv, koledar. 2) Muzejni arhiv, koledar. 3) Quadro ital.-slika. Virgo Maria vnel ein Steni super crucem, so gesehen worden uater Tags in die positionis Primarij lapidis. Item ad Basim S. Caecilia Todt liegend mit dreyen halsswunden vnd zu beden Seiten des Quaders in dem Tiirlein dus Sancti ad Beneplacitum. Iteni die Riimen vnd alle Zyerd soli Meister Mathes Seuberlich sebuldig sein zu malen. In unser Speiss (v naši hrani) Leinbat (platno) L e i n o 11 (laueen olje) vnd K h r ey d e n (kreda) g e b e n w i r daher, und Meister Mathes ist schuldig das Quader biss Lieclit-mess ausmalen. Wo nit so wierdet Ime aller Vbrig Vncosten an der verdingten suma abgezogen werden. Vnd begert 100 H., die wolle er alss verdienen, dass wir mit seiner arbeyt be-stehen vnd zufrieden seynauch Sprechensollen,1) dass ers ver die nt babe. Actum et promissum Oberburgi . . data tela et Oleum lini."2) Tukajšnja bogoslovska biblijoteka hrani krasno vezano, na prgament tiskano sveto pismo z naslikanimi m i ni jat urami, katero je škofu Chronu 1. 1614 poklonil baron Herbart Au-ersperg (Turjačan), ker je bilo Auerspergu znano, kako rad ima Chron lepe podobe. Razven navedenih naročil v stroki slikarstva je ukazal Chron dalje tudi še slikarju in ljubljanskemu mestjanu Eliji Wolfu na spominku svoje matere naslikati poslednjo sodbo (in coeme-terio ad S. Petrum Labaci), in Gerhardu Kreuu tri slike za veliki oltar v cerkev jezuitov pri sv. Jakobu, tudi sliko za veliki oltar pri avguštinih za50gld. in drugih podob za to in ono cerkev na Kranjskem in Štajerskem. Najlepše slike, katere jeChron v stari ljubljanski stolnici dal napraviti, in katere so se z njo vred pogubile, nam je popisal naš trudoljubivi domači preiskovalec zgodovine in nabi-ratelj Dolničar pl. Thalberg v svojem delu: „Historia Ecclesiae Chatedralis cap. VI. De monumentis et inserip-tionibus veteris Basilicae p. 36—39", in eno podob, katera kaže utemeljitev ljubljanskega škofijstva po cesarju Frideriku III., nam je ohranil v načrtu. Tu vidimo v lepi kompoziciji cesarja Friderika III., kateri se z desnico dotiče desnega ramena klečečega in roke sklenjene držečega škofa Tomaža Chrona, a z levico kaže na stolnico; zadaj za cesarjem Friderikom se vidi njegov sin Maks L, so-utemeljitelj stolnice in „pronepos" Ferdinanda I., patron in dobrotnik škofijstvu; nasproti teh osob se vidi krasna Leonora Portugijska, soproga Friderika III. — kateri je dvorni svetnik Birk v almanahu ces. akad. vednosti na Dunaji postavil tako lep bijografičen monument — soutemeljiteljica (fundatrix) ljubljanskega škofijstva, katera tudi s svojo desnico kaže na podobo ') Dakle priporočilo pri pogojih o prevzefju dela. Op. pis. Muzejni arhiv, koledar. stolnice. Šest klečečih duhovnikov, prvi z infulo in palico, z an-gelji, z grbom in geslom C hr 6 no vi m: „Terret labor, aspiceprae-mium", to je bil dalje „eusemble" izvrstne podobe iz domače cerkvene zgodovine. Drugo izvrstno zgodovinsko sliko je naročil Chron pri slikarju Mat. Planerju: „Bitev pri Sis, češ. v čel a, polj. pszcola, luž. včola, rus. nneJia;) — vosek (cslov. bocitb, rus. BOcrt, slov. vosek, čes. polj. luž. vosk.) Ker so Slovani poznavali med, to dokazuje, da tudi lipo, kajti divje bučcle rade bivajo v lipovih dupljah. O prastarih Slovanih znamo, da so bivali v lipovih gozdih, in kakor medved išče medu po dupljah, tako se more misliti, da so tudi oni iskali medu po lipovih dupljah. To nam priča nedvomno beseda, s katero so Praslovani že nazivali med, (rus. flHiien,'b, polj. lip iec, hrv. lip ovac, slov. lipov mod, nem. J u n g f e r n h o n i g.) A zdaj se vpraša: so li Praslovani se brigali za med? Kajti, ako jim ni bilo do medu, čislali niso tudi lipe. Koliki prijatelji medu so bili Slovani, dokazuje občeslovanska pijača medica, češ. mčdovec, rus. Mefli, polj. mi od, miodo-wina, luž. mjed, odtodi gotovo tudi nem. Meth, proti gršk. Hidv. Anton piše v delu „Geschichte der Slawen": „Die Sla\ven wussten auch aus Honig Meth zu verfertigen. Von ihnen lernten die Deutschen die Kunst und den Namen. Dicsen Meth lernten die deutschen Geistlichen zuerst in Pommern kennen, er \var gauz nach ihrem Geschmacke und \vard dom besten Weine vorgezogen." Jednako piše Herbord (Vita S. Ottonis): „Vinum Slavi in Pomerania nec habent, nec quaerunt, sed melleis poculis cx cere-visia accuratissime confecta vina superant falernica." Tudi Ka-ramzin potrjuje: ,.Me;(i> jipenireMiiie jnoftoioe iihtH; ncfoi. HapOJIOBT. C.iaBaiICKHXT,." In češki letopisec Ha je k, popisavajoč gestbo kneza Neža- mysla (1. 745.), pravi: „Kmže Nezamysl razkazal svym služebni-kurn, aby dali — medoviny k piti bcz nedostatku." Sem spada tudi ruska pijača KBact, o kateri piše Rako-wiecki („Prawda Rus." I. str. 14.): ,,Powszechnieyszym Slowian napoyem bil kwas, ze slodu, lub chlebu i miodu robiony, iakiego dotad w Rossyi užy\vaa." Da so že stari Slovani med ne le cenili, ampak da so tudi bili bučelarji, to spričuje občeslovanska terminologija. Razven že navedenih besed: bučela, med, vosek, nahajamo v vseh Slovanih še tudi te: matica, cslov. MaTHn;a, rus. MaTKa, (Maraija je zdaj v Rusih = greda), polj. macica, m a tka, češ. matice, slč. matica; — trut, slov. trot, cslov. TpM"i>, TpyTeHi, polj. tr^d, tr^t, češ. troud, slč. trud, luč. tšut, nem. Drohne; roj, (tudi vsem Slovanom znan), magj. raj, rum. poro; sat, slov. sat, cslov. CT«Trf>, rus. corr>, nem. Wabe (iz lat. favus); hrv. ul, ulište, slov. ulnjak, cslav. oyiet, oyiHH, rus. yiefl, češ. oul, slč. polj. ul, bolg. liliji.. — Hehn piše, da je pravo bučelarstvo prišlo k Slovanom od juga in zapada, zatorej od Nemcev. Ali beseda vul zuači do danes Slovenom votlo drevo, in u 1 Litvanom dupljo : ni li to naravnejši izvor od a 1 v e u s ? A da bi bili Slovani, stanujoči v pravem bučelišču, v lipovih gozdih, iz-poznali bučele in njih rejo pri Nemcih, kar odločno trdi Gebhardi, („Geschichte der Wenden" I. str. 42.) to je smešno, kajti bučela ne ljubi hrasta, (ker jej žir ni hrana), a hrastovi gozdi so bili starodavnim Nemcem bivališče. Resnica je nasprotno: da so Slovani učili Nemcev bučelarstva, kakor sploh gospodarstva, in sicer ne samo nekdaj, nego tudi še v sedanji dobi. Vide Dzierzona. Iz dokazov do sedaj navedenih se razvida, da so že starodavni Slovani poznali in cenili med v obče, in lipov med posebe — in kako bi ga ne bili, ker so ga imeli v svojih gozdih preobilo, a sladkorja se v njih ni nahajalo! Da so Slovani poznali tudi drugi poglaviti produkt lipe, to je: ličje, o tem nam daje zopet najboljše poroštvo jezik sam. Beseda: lika, lik o, lik o vin a, rus. jifciEO, bolg. liko, češ. lyko, lejči, lejko, polj. lyko, luž. lyko, lykno znači sploh lat. liber, nemški 13 as t, a naposled lipovo ličje. Poznali so ga zatorej že Slovani v starodavnosti in rabilo jim je, kakor sedaj. O tem imamo znamenitih dokazov v čeških in poljskih letopiscih. Okolo 1. 690 je sela na prestol češki slavna Ljubuša, a ženska vlada ni godila češki gospodi: zato si izbere Ljubuša soproga in vladarja Pfemysla. Narod jej pošlje poslanike, da dovedo Pfeniysla na Višegrad pri Pragi, kjer je bila stolica čeških vladarjev. O teh poslanikih piše češki letopisec D ali mil (živel okolo 1. 1314), da so Premisla našli na polju, kjer je oral, a škornje je imel iz lipovega ličja; čez ramena mu je visela torba, tudi spletena iz ličja, iz katere je vzel hleba in sira, ter je .obojega nudil poslanikom. l)a so bile te Premyslove škornje iz pravega ličja, potr- juje drugi češki letopisec, Hajek iz Libočan (živel okolo 1. 1540) Ou piše: „Premysl kazal sobč podati tfevic lyčenych, v kterveh obyčej mčl diivč choditi, kterež byl i sam svu ruku ušil lyčim z kor lipo v veh; ty hned za nadra vloživ svuoj konj obratil." Za istino te stvari je porok tudi tretji letopisec češki, C osni a s pragensis(fl 125), pišoč: „Przemysl tollit secum suos cotbur-n o s ex omni parte subere consutos; quos fecit servari in posterum et servantur Wissegrad in camera ducis usque hodie." Cosmas pripoveduje, da se ti skornji tamkaj hranijo po zapovedi Prenesla samega: „Faciam eos in aevum servari, ut nostri posteri sciant, unde sunt orti." Češki vladarji so obuvali te škornje, kedar so zasedali prestol, kakor ogrski kralji čevlje sv. Štefana.' A zdaj ni več Pfemyslo ve g a obuvala; zgoreli so skornji najbrž z Vi-šegradom 1. 1420, ko so ga Pražani si osvojili ter ga pokončali. Tudi o praotcu poljskih vladarjev, P i a s t i, poročajo poljski leto-pisci, da je nosil opanke iz lipovega ličja. Iz besed C o s m a s o v i h se spominjamo, da so za P r e-mysla, kakor še dandanes v Rusiji, oratarji obuvalo in torbo imeli iz lipovega ličja. - Tudi nam je še v mislih, kako so Praslovani poleg ličja tudi lipov les potrebovali za različne lesene stvari, katere so imele biti lehke. Ako še jemljemo v poštev, kako jih je lipa zdravila s svojim cvetjem in listjem in jim naklanjala medu; kako jim je po zimi varovala bivališče pred severjem, a po leti jih hladila in po njih mislih jih tudi gromu branila — ne čudimo se, zakaj se jim je lipa zaradi teh vsestranskih koristi toliko priljubila. *) Da to ni prazno govoričenje, imamo živ dokaz pri mestu Pirieu v P o morju (Pyritz inPommern.) ') piešniach i przysIowiach ludovv slowianskich lipa rawnio jak u nas ma miejsce. — I nie dziw, može wiecej žadne drzewo tyie užytkow nie przynosilo w dawnyech wiekoch." (Wojcieki. „Za-ryey domove", str. 224.) Tak6 misli tudi naš veleučeni rojak dr. Gr. Krek, profesor na graški univerzi. On piše dr. Šuleku: „Od nekdaj se nam pripoveduje, da so stari Slovani izmed vseh dreves posebno lipo čestili in tudi v navadnem življenju čujemo ravno toliko o slovenski lipi, kakor o nemškem hrastu. Jaz si stvar prilieno tako-le tolmačim: Lipa ni nigdje v Evropi bolj domača, nego na onem teritoriji, kamor danes stavimo prvotna bivališča še ne razdeljenega slovanskega plemena. Da je bila tedaj lipa našim pradedom prav dobro znana, že iz navedenega izvira, a poleg tega na isto meri tudi občeslovanska beseda za to drev6: stsl. lipa od kor. lip, skr. lip, staro-visokon. klib, litv. in lot. lip, (lit. lepa, pruss. lipe, lot. leepa = si. lipa). Blizu je z našo lipo gr. limit = si. lupiti, lit. lupti in strviskn. 16ft je drevesna skorja. Za grah luščiti imajo še danes nemški Štajerci besedo liiften (ef. slov. b in p = nemšk. f.) Sem spada tudi gr. faniog in lat. lepidus. Izraz za pomen gledč slovanšč'ne je porod tega jako zanimiv, ker lehko iz njega Pomorski Slovani so se najdlje branili krščanstvu, kajti še v početku XII. stoletja so bili v obče pogani; le sem ter tija se je kateri skrivaj poprijel nove vere, ali ni se upal, je javno spoznavati, ker so jim bili kristijani Poljaci, hoteči jih podjarmiti, oinrzili vero krščausko. Naposled pride Oton, biskup bamberški, podpiran od poljskega vladarja Bol eslava, ter je s svojim blagim, prav apostolskim poučevanjem pripravil Pomorce, da so se pokristijanili: leta 1124 na Vidov dan dojde namreč v mesto Piric, kjer je bil ravno zbran narod pri nekakšni narodni slovesnosti. Oton in njega pomočnik začno ljudstvu prigovarjati, naj zapusti svoje poganske malike (kumirje) in se obrne k živemu jedinemu Bogu, kateri jim bode tudi pomočnik. Narod se je pokristijanil in krstili so jih mnogo tisoč z vod6, izvirajoče pri onem mestu. Zategadelj se ta studenec nazivlja „s\eti studenec". In kaj so storili pomorski Slovani, da postavijo trpežen spominek tej veleznameniti dogodbi? — Nasadili so okrog tega studenca štiri lipe.1) Ni li to tehten dokaz, kako so že stari Slovani ljubili lipo, ker niso vedeli izbrati lepšega spominka svojemu pokrščenju, nego je to slovansko drevo? L. 1824 so praznovali v P i r i c u slovesno osemstoletuico svojega pokristijanjenja, in pokojni pruski kralj Friderik Wilbelin sklepamo, da so stari Slovani iz lipovega lubja baš delali nekaka vezila, da ne rečem vrvi, kakor mi danes iz prediva. Slovani so bili tudi dobri bučelarji, nekako naravno k temu pripravljeni, tim je tudi nekaj njih priljubljeno drev6 — lipa precej pripomoglo. Tak6 je tedaj staroslovansko bučelarstvo že v neki zvezi z lipo. Sicer so nekteri nemški preiskovatalji hoteli dokazati, da so se bučelarstva Slovani še le od Nemcev učili. Ali ravno nasprotno je resnično. Bučelarstvo so ravno tako Slovani poznali pred Germani, kakor poljedelstvo, se vč da primitivno. Dokaz temu so osobito arabski pisatelji in dalje tudi lingvistično starinarstvo, kar dalje izjaviti tu ni prostora, — Da so dalje Slovani rabili lipov cvet tudi za zdravniške potrebe, si smemo barem misliti, ako tudi ne lehko dokazati. Ni ga bilo tedaj na prvotnem teritoriji slovanskem drevesa, ki bi bilo enako koristno kakor lipa, in zaradi tega, kakor tudi ki je ondi t<5 drevo v taki obilici rastlo, smemo sklepati, da je res bila lipa ono drevo, koje je bilo Slovanom nad vsemi druzimi priljubljeno in čestito." ') Am 15. Juni 1124 taufte Otto zuerst in Pyritz mehrere Tauscnd i Heiden, wovon sich an diesein Orte noch ein ehrwiirdiges Deukmal erhalten hat. Nahe bei der Altstadt befindet sich eine mineralisehe Quelle, aus der Otto die Heiden getauft haben soli und die des-halb noch jetzt der heilige oder Ottobrunnen heisst. Das christ-liche Alterthum hat diese Begebenheit durch ein einfaches Erin-nerungszeiehen unvergesslich zu machen gesueht, iudem noch jetzt vier Linden den Brunnen umgeben, die ein hohes Alter verrathen. (AUgemeine Kirchenzeitung 1829. Nr. 24.) III. s svojimi sinovi je dal napraviti na slavo tega dogodka med omenjenimi lipami velik kamenit križ in je obzidati ukazal ta „sveti studenec", kakor pričuje napis. Od tedaj je prošla polovica stoletja. G. dr. Šulek, želeč izvedeti, stoje li še one prastare priče pomorske bogoljubi-vosti in siovanščine, je prosil župnika piriškega, da mu poroča o lipah, posajenih okolo „svetega studenca." Da-si nepoznan, vendar je slavnemu hrvatskemu pisatelju g. Bor g takoj odpisal: „Als ich 1868 in das hiesige Pfarramt trat, standen neben dem Ottobrunnen auch zwei uralte Linden, die durch ihr ehrwurdiges, dem Absterben nahes Aeussero dio Nachricht, dass sie bald nach der Amvesenheit des Bischofs Otto voii Bam-berg gepflanzt seien, wol rechtfertigten. Die eine derselben ver-brannte so sehr, dass die Ueberreste beseitigt werden mussten. Das war 1869. So steht denn jetzt nur noch eine der historisehen Linden, eine Greisin, die uns jeden Herbst besorgen liisst, sie \verde im naclisten Friihjahr keine Bliitter mehr bringen. Die Greisenlinde misst iiber dem Erdboden 3-52 Meter im Umfange. Es griint an ihr uur noch ein einziger Zweig, von Avelchem ich ein Paar Bliitter beilege. In Agram mogen sie (loch eine Selten-heit sein, die letzten Blatter von der acht Jahrhunderte alten Otto-linde, die wohl schon im naclisten Jahre zu den Todten gehoren \vird. — Der Taufbruunen selbst, dessen Wasser noch heute liier (in Pyritz) und in der Umgegend als Taufwasser gebraucht wird, sprudelt sein Element so kuhi und klar wie am 15. Juni 1124." Da bi se ohranil staroslovanski zgodovinski spomin v Poni orju, prosil je g. dr. Šulek istega župnika, naj na njega troške posadi štiri mlade lipo okolo „svetega studenca", a da mu na jesen pošlje semena one stare lipe, da bi se morebiti razplodila poleg Adrije in Balta. G. župnik Berg je uslišal tudi to prošnjo ter je poslal semena one lipe z naslednjim pismom: „Pyritz 5. December 1877. Ihrem Wunsche gemass sende ich lhneu ein Schachtelchen Samen von der alten Ottolinde. Ihr Gedanke, denselben in Agram auszusaen und so die Ottolinde zu verjungen und aus dem rauhen Norden in den sonnigen Siiden zu verptlanzen, ist so sinnig und tief poetiseh, dass Jeder, dem ich liier davon sagte, Ihnen lauten Beifall spendete. Vielleicht rulit einmal iu ferner Zukunft ein Ponimer im Schatten einer kroatischen Linde und liisst es sicli nicht triiumen, dass das Samenkorn, aus welchem sie entspross, aus seiner Heimat kam, am Ottobrunnen bei Pyritz reifte. Richard Berg." Seme se je posejalo največ na vrtu prevzvišenega biskupa Strossmayerja v Djakovu, a po nekoliko v gospodarskem poskušališču v Zagrebu, ker se ne zna, katera zemlja bi temu dre- vesu bila vgodna. A do zdaj še ni videti vspeka, in tako ne vemo, se li ohrani te praslovanske lipe zarod. Te okolnosti, o katerih se poroča, so najboljšo priče o ljubezni staroslovanski do lipe. To ljubezen so prinesli Slovani iz severja, iz ruske pradomovine, v svoja nova naselišča, ter so jo tamkaj gojili, kar so lehko storili, ker so našli iz prva mnogo lip po tamošnjih gorah; a goje to ljubezen tradieijonalno še sedaj. — Oroslav Caf. Spisal Raieev Božidar. Početek modrosti je: nabiraj si modrosti in vsem svojim imetkom pridobivaj si razumnosti; povzdigaj jo in povisi te, obini jo in poslavi te; pomnoži tvoji glavi milino ter okinči te slavnim vencem. Preg. Solom. IV. 7-9. Krasna okolica med mračnoj M u r o in deročoj Dravo, ople-tena po gričnih temenih gostorožnim trsjem, premrežena v obširnih dolih mastnimi travniki in rodovitnimi njivami podarila je Slovencem obilo dobrih in marljivih pisateljev, kateri so pomagali narodni naš jezik književno na beli den spravljati, pravilnejši gojiti ga in iskrenost do njega vzbujati med prostim ljudstvom, pa tudi med razumništvom. Ivan Levoslav Šmigoc1) spisal je v Ptuju za ono dobo (1812) priličnoslovnicoslovenskega jezika, da si v nji oniče: »gospod ! kak se imajo ?" — Slavni Anton K r e m p 1 j, umrvši kot župnik pri Mali nedelji više Ljutomera 1844. 1. — V. Jarnik pisal je o njem v Blatnem gradu dne 21. maja 1838.1.: „on zaslužuje boljšo osodo. Ali mi moramo jako pogostoma plavati proti strmenu, kar poraja soprotivnosti." Zložil je prikladne propovedi. prevel katekizem in blagovestno knjigo, sestavil »Dogodivščine štajerske zemlje"; ta knjiga je jako priljubljena med štajerskimi Slovenci; ostavil je v rokopisu letnik propovedi in čitanko za narodne učilnice. Zaradi dogodivščin omenjam, ka bi kazalo, da nam nek naših zgodovinarjev oskrbi drugo izdanje, popravljeno v tvar-nem in obličnem pogledu. Narod je K. čislal kot odbranega uče- ') Skrajšanka iz Še -f- mig -f- ovec, korenika mig, a še — je prepon; iz iste korenike vzrastel je migljcc = fegec, česar naši slovarji pogrešajo, namreč = ne klopotec, nego stroj podoben klo-potcu brez macljekov in blanje, kteri samo tnigeče = fegcče = leti, a ne ruži in ne klopoče. njaka in vrstnega govornika: iz daljnih krajev prihajalo je ljudstvo poslušat navadnih nedeljskih in svetečnih propovedi; mnogo je pomenil izrek: „Krempljna sem čul", ali „Krempl> so rekli." L. 1867. nabralo se je za Krempljnov spominek okoli 280 gld. in po mnogem drnjezganji vročilo se podobarju Fr. T. v Mariboru 250 gld.; stesal je lepo mramorno podobo KI ion o, za podnožje bil je kamen naročen iz Koroškega, napisi prikrejeui, a vsled neugodne osode preminol je ta umetnik 1876. 1. na jesen, ne zapu-stivši niti dleta ne kladiva v svoji delavnici, in sedaj ni znano, kamo jo spravil podobo i. t. d. Ostale goldinarčke ima v shrambi g. M. St. K. Na blagi spomin bila je 1867. leta vBočkovcih pri Mali nedelji velikanska narodna svečanost in javljala se skrajna navdušenost za Kr. in naše narodne svetinje. — Peter Danjko, bivši mnoga leta župnik in dekan, a poslednjič zlatomešnik in častni kanonik pri Veliki nedelji, pol ure od Ormoža proti zahodu (po krivem se piše Ormwž m. Ormož, vsaj ondešnji narod ne govori Ormftžani, nego Ormožani, tore Ormož), nekda jako delaven slovenski pisatelj in nabirač narodnih svetinj, a od 1834. 1., kar je bil obsojen jegov krivopis, prevrgel se je v strastnega nem-škutarja in ostal do hladnega groba, ter črtil huje od kuge sedanji pisni jezik kot nedanjščak. — Levoslav VolkmerLjutomerščau, narodivši se 1741. 1., budil je ljudstvo na ljubezen narodnega jezika po basnih in pesnih, ktere je dal natisnoti v Gradci 1836. 1. — Dr. Anton Murko, sestavljavec slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ročnega besednika, čvipel je sicer itak prece pravilno urejen, spisatelj vrlo porabne slovnico slovenskega jezika, ktera je segla v tretji natisk. Pisal je za krolečega želodca, a pozneje gospodarskih in drugih skrbi poln dal je slobo naši ^njigi. Jarnik pital je uže 1836. leta St. Vraza, kaj dela Murko, a 1838. I. istemu pisal: „ne morem si razjasniti M. molčanja v njegovi dobi, kda se reši ta zagonetka ?" APreširen 1837.1.: „Kaj elela M u r k o'? ka je tudi razhladila se jegova gorečnost ? naj sveti vaša luč. Ru-sticus expectat, dum defluit amnis" i. t. d. (Iz pisem J. i P. St. Vrazu). Kvar za toliko bister veleum; — ljuba korica vsakdenjega kruha . . silno pleni čas in grabi duševne darovitnike. — Modrinjak, župnik pri sv. Nikoli pri Orni oži, okoli 1830.1., zložil je v lepi slovenščini več pikečih pesni: Pesem o peterih pisanih babah; Pu-nica zeta'toži; Kako kmet gospodski stališ spozuava ; Golob i. t. d.; rokopis hrani dr. Modrinjak v Mariboru. — Franc Cvetko, najboljši in najizvrstnejši slovenski govornik, kar sem jih doslc poznal, kot dekan in župnik v Ljutomeru, šel je 1854 1. počivat v Maribor k g. Kostanjevci, ondažupniku v slovenski žup-nikovini, kder sedaj očevje Franjevci pastirjujo. Tu je pripravljal svoje propovedi za tisk, pa nemila smrt ga je prehitela in vsi jegovi prekrasni in posebno marljivo izdelavani govori prešli so, ka jim ni več duha ni sluha; pisal som zaradi njih g. K. kot mestnemu župniku in kanoniku, pa brezuspešno ; lagodni svet resni, ka so prodani nekemu sirarju za ovitke. Modrost in nauk preži- rajo bedaki. Preg. I. 7. — Fr. Vrbnjak, svečenik sekovske vladi-kovine, bil je narodni pesnik in pevec, jegovi izdelki so obilno razširjeni flied narodom in radi se prepevajo pri veselicah; spisal je tudi „P f 1 a n z e n n o m e n c 1. uacli d. Liu. Eintheil. 1835;" rokopis hrani „M a ti ca."— Jak. Košar, darovit svečenik, trudil so je mnogo za krasni razvoj domače besede, skušaval se je tudi v pesništvu s povoljnim uspehom, umrl je 1846. 1. kot vladikin kaplan v Gradci. — Iv. Žemlja, jak slovenski pesnik, poslobil seje s svetom 1844.1. — Kol. Kvas zasedal je stolico slovenskega jezika na vseučilišči v Gradci od drugega desetletja tekočega stoletja do 1857. 1.; bil je blag človek, narodnjak, soli bi mu bilo treba nek-tere polne soljenke; skrbel se je mnogo več za pisarnico nego li učilišče; naučili smo se k samemu vrablju malo od njega, a navdušili šče menje za našiustvo, iu tak dedek je bil jako povoljen nemškemu Gradcu. — Iskrenega rodoljuba in jugoslovanskega knjiž-nika Stanka Vraza, ugledavšega beli svet v Cerovci pri Svetinjah blizu Ljutomera, životopis načrtal je naš mladi in vrli pisatelj g. F e konj a povse verno in točno, kar me reši dolžnosti o njem obširnejše govoriti, samo to omenjam, ka je umel prostaka in razumnika za narodno stvar bolje pridelavati in dobivati, nego li ikdo drug; bil je vseslovan po izbor, kar od njega urejevano „Kolo" glasno svedoči. Preselil se je v večnost 1851.1. — Dr. Lovro Vogrin, prvlje župnik pri Mali nedelji, potem župnik in dekan pri sv. Jurji poleg Ščavnice, potle kanonik in naučitelj pastirskega bogoslovja. Slovel je kot odbran govornik, posebno zbog lepe sestave in pravilnega jezika; spisal je pastirsko bogoslovje v slovenščini in po njem učil prvi naški na bogoslovskem zavodu v Mariboru; potrebno bi bilo, da se ta spis pregleda, natisne, da po takem dobe vsa bogoslovska semenišča na Slovenskem to knjigo za učno vodilo. Ta časten in učen mož zaslužuje, da se mu spiše životopis po vrednosti jegovih odličnih del. — Dr. Matija P r e 1 o g, ustanovnik „S1. Gospodarja", prevoditelj H u f e 1 a n-dove knjige »Makrobiotika", deželni poslanec, prvosednik čitalnice mariborske, trudil se je pri vsaki priliki za zboljšek gospodarskih razmer prostega ljudstva. Straha in huljenja ni poznal. Počiva na mariborskem pokojišči. — Med živočimi knjižuiki slovanskimi prvo, vsaj svetovno kolo igraradomerski zleženik prof. vitez Miklošič. Kar je zlato solnce proti navadnim zvezdam, isto je naš M. kot prvoknjižnik proti drugim pisateljem; jegovih premnogih del, kakor šče jih nijena slovanska roka ni spisala, navajati ni treba, vsaj učeni našinci je tako znajo in znati morajo, a neknjižni-kov in prostadi kot presvetli biseri zanimati ne morejo. Osobito mi Lilki in Prljeki smo izredno ponosni na to velikansko svetilo na vsem slovanskem obzorji. Junaci! listajte jegove knjige. — Dr. J. M u r š e c, na glasu po svoji jedrni slovnici, učeno spisanem „Bogočastji" ter mnogih znanstvenih in političnih spisih in sestavkih, odlikovanih po krasnem slogu, žive sedaj v Gradci kot umirovljen verozakonski naučitelj. Slovenski bogoslovci graški 1848. leta i. t. d. dolžni so mu mnogo hvaležnosti, domoljubne iskre prijemale so se živo in črstvo mladih slovenskih srdec; kakor v ognji očiščeno zlato čisto in stalno je .jegovo rod olj ubije. Na mno-gaja srečna in zadovoljna leta.— Dr. Št. Koče bar, rodom S redi ščan, sedaj okrajni vračnik v Cel j i, znan je Slovencem po svojem blagem srci, čistam značaji, dela blizo pol stoletja neope-šano besedoj, pismom in tvarnoj pomočjo na vseobčno korist in boljšo bodočnost svojim rojakom. Spoštovanje do njegove toliko vredne in zaslužne osobnosti je splošno; da mu slava nepovene. — Kraljev čana Davorina Trstenjaka svetli um kresil in budil je uže za modroslovnih naukov tovaruše slovenske in slovanske krvi na narodno delo za ožejšo in širšo domovino, jegovo blago in čisto srce plamtelo in gorelo je ter vedno gori za prijetne razmere doma in roda; Davorin neumorno nabira in občinja zgodovinsko iu jezikovno tvarino na dokaz, ka so Slovani uže pred Kristom stanovališča imeli med Karpati in Jadro, vsaj Mura, Drava, Sava i. t, d. niso spremenila svojih krasnih slovanskih imen. Sedaj župnikuje v Ponikvi, rodišči Slomškovem, ter marljivo spi-suje in modruje; o njem tudi veljajo Jarnikove besede, ktere je povedal o Krem pij nu: ka je zaslužil boljšo osodo. Da črst-vuješ in zdravstvuješ do Praševih let. — Jernej C i r i n g a r, V r b a n-ščan, iskren in blag narodnjak, napisal je „Z godbe sv. pisma", za en mesec žitek svetnikov, obilo sestavkov politiških in kraso-slovnih; vodil je bivši župnik matice v slovenščini, kakor vrli naš župnik Fr. Kranjec pri sv. Margeti niže Ptuja; C. si sedaj počivlje pri sv. Lovrenci v Puščavi; drago bi nam bilo, da za pečjo sede počastil bi rojake kakoj knjigo koristnico kot otrokom starostnim, vsaj je očaku Jakobu tudi ljub in mil bil pače vseh.— Prof. Iv. Macun spravil je na svetlo „C v etj e j u gosi o-vansko", grško slovnico za hrvatske gimnazije iu razne druge spise; sedaj naučiteljuje na gimnaziji v G rade i. — Dr. Radoslav Razlag, Malonedeljčan, glasovit po raznih učenih in leposlovnih tiskopisih in sestavkih, po izvrstnem govorništvu, deloma tudi po političnem delovanji, sedaj zbog razslabljenega zdravja ne more se povoljno klanjati modricam in vencev spletati majki Slavi; itak nado gojimo na skor okrep. — J. Šaman, prebiti je moral prece neugodnosti, sedaj tolmači na akademiški gimnaziji v Beču, slovi po učenih razpravah in izrednih znanostih. ,,Matici" je brž izročil slovensko slovnico, odgovarjajočo sedanji višini jezikoslovstva. — Fr. Jančar, dnešnji den duhovnik opešanec, dober pisatelj o gospodarskih stvareh in iskren narodnjak; tudi od njega pričakujemo priličeu sad skušenj in uma. — Fr. Toplak, župnik pri sv. Lenartu pri Veliki nedelji, rodom Vrbanščan, jedrn iu kakor glat brezmadežen rodoljub, v raznih predmetih, izlasti pri-rodoslovnih in prirodopisnih zvedenec in učenjak, kakega redko nahajaš po vesnicah in med prostadjo, žive samotni in modrijanski žitek; narodnega blaga; nazivje rastlin, rudnin, drevja, sadja, besede živoče med narodom, a ne zapisane, narodne pregovore i. t. d. ima nabranega kakih 14 zvezkov, ktere mi je račil lani pokazati; vseh propovecli, prek 1800, kar jih je namreč govoril, posnetek ima zapisan. Napreduj neopešano. — Dr. Levoslav Gregorec, Vrbanščan, profesor v bogoslovskem zavodu v Mariboru, urejuje tednik „Slovenski gospodar", spisal je več crkveno-politiških obširnejših sestavkov in razprav, in ovaja jasen razum o politiških razmerah in položajih. — Dr. Križan, gimnazijski profesor v Varaždinu, sestavil in priobčil je uže mnogo pri-rodoslovnih sestavkov po raznih glasilih, in ravnokar dovršil „logiko" v slovenskem jeziku, ktera naskorem ugleda beli svet; od tega mladega, marljivega in učenega gospoda nadejati se sme naše občinstvo šče marsiktere koristne knjige. Medmurjein Meddravje šče zmaga obilo mladih moči, kterem bode po dovršenih težkih nalogah slavo prepeval bodoči zarod. Med vsemi temi pospešitelji narodnega jezika in knjige sveti se za Miklošičem glede na osnovno učenost v jezikoslovji naj-vedrejše Oroslav Cafov, narodivši se dne 13. aprila 1814 na Ročici pri sv. Trojici na Goriškem, kder so nekda saino-stanovali Avguštini, pozneje dušno pastirstvo oskrbovali Petri-njani, a sedaj vračajo vernike očevi Franjevci. Krstil ga je Franc Murko, bivši ondi kaplan, ter ga pripravljal za latinske šole; oča mu je bil Matija, a mati Magdalena, rojena Belan in to ime je povod, ka je podpisaval pesni, sestavke, razprave i. t. d.: Belan, Belankin, Belanin, Belaninič. Dognavši ondi ljudsko nemškutarsko učilnico poslan je bil v bližnji Maribor, da si ondi vedri jake dušne sposobnosti in nabira po zgledu marljive mravlje in delavne bučele potrebnih pripravnih znanosti, do-vršivši na šestrazrednem gimnazijskem zavodu propisane nauke z odlikoj, zajemal si je modroslovja v Gradci z izvrstnim uspehom, potler so mu na gorečo željo materino sojenice določile bogoslovje. Uže v poprejšnjih letih prisvojeval si je skrbno slovanska narečja, a v graški bogoslovnici spopolnjeval. Součenec ') C. mi je pripo-vedal, ka se je v svobodnih urah učil ruski slovar na pamet, radi česar so ga nekteri tovaruši posmehovali; itak ta nespretnost ga ni odvrnola od učinjenega kana, nego podvojila mu marljivost, a onim zabavljajočim paglavcem dal je zasluženi odgovor: „v kole-gijah se javno kaže, ka toliko ali šče več znam iz propisanih predmetov, nego li kteri izmed vas prevzetnjakov in nemarnjakov, a to čitam iz posebne marljivosti onda, kedar se vi igrate in po hodnikih halabučite." Tako je. Posebno pazljivost je posvečeval arabščini, židovščini in sirščini, kar mu je znatno razširjevalo je-zikoznanje. Vsled vzvišenih sposobnosti in sijajnega napredka v bogo-slovskih naukih postavilo ga je dotično semeniško ravnateljstvo za nastojnika združenega onda s tem zavodom hranilišča. Nek jegov součenec, sedaj biležnik v Ptuju, resni, ka je Cafa zbog ') Nektere životopisne črte rabljene so iz spisa g. prof. K. Glas er j a. posebno blagega srca izročena mu posvetna mladezen visoko čislala. L. 1837. za duhovnika posvečen poslan je bil kot kaplan v Lebring pri Vildonu, in 1839. 1. v Fram pri Slivnici na podnožji južnega Pohorja; krasno in divno razveselišče raznih društev, ktera v poletnih dnevih žele krepiti se čistim in zdravim zrakom, čuditi se prirodnemu velikolepju ter slaviti stvar-nikovo veličanstvo. — Mladi bistrega uma in črstvega zdravja svečenik živoči za svojega stanu pozvanje in za vede čutil se je dovoljno srečen, ker čas preostavši mu od rednih službenih poslov mogel je sevsema darovati učenju in naukom. Vrban Jarnik, se-znavši uže 1836. J. o C. kanih in trudili, pisal je v Gradec Stanku Vrazu: „Radujem se, ka se C. bavi jezikoslovjem, in opozorujem ga na pogibeli pri tem nauku;" in šče pristavlja, „ka je k temu treba najtočnejše znanosti ne samo vseh starih, nego najstarejših uže spreminovših in morebiti nikdar pisanih jezikov." L. 1838. poročuje istemu St. V.: „Račite g. Cafu javiti, naj le napreduje v svojem početji, in k drugim evropskim jezikovnim naukom naj šče si pridruži sanskrt, ker le ta praizvor bode mu dajal najnatenčnejša razjasnila v vseh dvojščinab. Vrh tega je on v taki dobi, ka se lehko nauči, kar je težkoča v kesnejših dneh. . . Tem potem pridobi si globši pogled v jezikov ustroj ne samo slo-vanščine, nego tudi drugih z njo sorodnih jezikov z indijščino vred; te bode jegova primerjava segala v sero daljavo meglovne pradobe daleko prek vse evropske zgodovine, kar jega samega pozneje preseneti." — Ovde počel je učiti se primerjajočih jezikoslovnih del Boppovih in P o 11 o vili, segši najprvlje po azijski skupini indoevropskega jezikovega debla, namreč po staroindijščini (sanskrtu) in zendščini, kar popričujo razna znanstvena dela nahajajoča se med njegovimi knjigami, ktera razpravljajo ta starinska jezika, potler po evropskih sorodnikih: po nemščini, litavščini, lotvanščini, keltščini; latinsko bila mu je gurača, a grščine se je znova strastno oklenol in jo toliko čislal, ka prečitavši kako knjigo, zapisal je na konci iste in navadno tudi danje, p. ®/n-iskreno je tudi želel pričakati dokon grškega slovarja Passo-vega, kar se mu je spolnilo 1857. 1.; vzrok tej nestrpnosti se niže naznani. Pri tem strogo znanstvenem poslu nabiral je pridno besede slovenskega jezika med narodom in iz knjig; v poslednjem obziru treba je poresniti, ka je vse do 1848. 1. na svetlo dane in znane tiskopise in nektere rokopise prečital in izpisal za slovar. Prekmurščine žalibože naši slovničarji in slovarjepisci razve Miklošiča do najnovejših dni celo niso poznali, v čemur bi dra. Murka najprvlje bilo pokarati, ker blizo njih je živel in za nje znal, pa jih je itak iz misli pustil. Niti M. slovar ni porabljen v knjigah pozneje objavljenih, n. pr besede lebka nima drugo izdanje Janež, slovarja, tudi besed rebrnico = garice, pletene = breguše, vodi na, belica = jajce p. kokošinje ni porabljeno iz Mat. „Letopisa" 1869. Ubornost našega slovarjepisja je tolika, ka niti Murko ni prepisan, p. besedo rumpa i. t. d. po- grešamo v J. KI. izdanji; ondi sc tudi ue čita nune C = kam, boter, akoprem je v C i g. čitati. Takšno brezvestno postopanje je ukanljivost, ki ima občinstvo za trobelake ter mu krade peueze iz žepa. Vsem tem magarskim napakam ogne se gotovo naš bodoči slovensko-nemški slovar, kterega se morebiti oni dočakajo, ki jim je sojeno in prikrojeno na sodnji den trobiti. Naš O r osla v je vse prekmurskih Slovencev slovstvo, onda kakih 36 knjig in spisov, porabil za naš besedni zaklad, in prijatelji odonod so mu pošiljali narodne besede, kterih knjige pogrešajo. Kopitar je sicer daleč segal z obilnimi znanostmi, pa 1808 šče jegova slovenščina ni prekoračila Mure. Prava slovnica slovenskega jezika mora šče pobrati blago onkraj S o 11 e, vsaj kajkavsko narečje na Hrvatskem je razrečje slovensko, in šče le te dobodemo dostojno vse Slovensko obsezajočo slovnico. Ogrske slovenščine naučil sc je C. iz raznih knjig, ktere so mu pošiljali učeni Prek-murci: župnik KošiČ, Trpijan Aleks., prot. duhovni pastir v Pucencih iu drugi prijatelji; sam si je pozval na dalji čas pro-staka Vladislava C asa rja, Porab ca, s kterim je razpravljal prekmurščino; pismeno je popitaval razdobno tega ali onega prijatelja o raznih jezikoslovnih razmerah. L. 1860. bil sem pri priletnem g. župniku Košič i, rodovitnem prekmurskem pisatelji, kteri je Or os lava iskreno ljubil, popraševal po njegovem zdravji in delovanji, in vabil k zlati meši, ktero je vredni starina speval 1861. leta. Kakor pri tem starovičnem poštenjaku, našel sem tudi povsod iudi iskreno prijateljstvo in prijaznost ter udano naklouost nam Slovencem. 6. Cipot, po umrvšem dne 18. marca 1858. leta Trpljanu, farar v P ucencih, razloživši mu nektere besede: tonje (wohlfeil): tonje si odao vole; primerjaj za-(o)b-s-tonj; ceknoti sc (sehnoti) = posušiti sc; pasika, pasek a = plot, ograjka pri goricah z rozgovinoj oklajena ; na k u č e v e č i (na dražbi) misli Prekmurec, ka je magjarizna kotyavctye, kar pa je iz srb. hrvaščine ko če veče (dati). Miki. Revai: „Die s lavi s ch en Elemente im M agy ar is chen", s veke t = svitek i. t. d. piše: „V. gospod! Evo sam za silo na hitro popisao i odgovor dao, kako je bilo mogoč — kaj pa ešče nesem razlagao, bode nasledovalo, vendar morem pred spitavati kaj. — Viditi, ka je naša literatura initialna —, negda so pisali in govorili vsak poleg svoje glave i misli." Te vrstice kažo, ka se je Prekmurec prece nam prilagodil v pisavi. Tudi „Gradual" (pesemska knjiga) župne crkve v Pertoči izerpil je in porabil za slovar, naj ga kinči in venča krasno panonsko ali panovinsko razrečje. Da vzdigne draginje rezijskega ali rozejanskega slovenskega razrečja na Benečanskem, pozval je k sebi Režij a na, po imeni Ratibora Longino, s kterim je prebrodil ves slovar in posebno tudi slovnico; na veliko radost zasledil je ondi jednostavne minovnike: d ah aorist, d a ho m vršivni minovnik; jaz bisem ich wiirde; gredeh, gredeše vrš. minovnik. — Nabirati hote narodne pesni, poslovice, besede in poprek narodni zaklad, poklical je kako starko kot preljo v svojo sobico, ktera mu je predoča pesui popevala, a on jih je zapisa val. Po nedeljah in svetkik ua-vabljal je mladezen po poludnevni božji službi k sobi, piskal jim na žveglo stranjščico napeve, a zbrani dečki in dekline prepevali je za njim, in po takem je več od stotine pesni in popevk razširil med ljudi, in svobodno se resni, ka so v zgorenji okolici Fram-čanje najizurjencjši pevci, poslavljavši in poslavljajoči se pri raznih slovesnostih, in vesele so želi pleskanje in pohvalnost. Fram-ski bivalci odlikujo se proti drugim sosedom nekoliko višoj omiko; pri njih nahaja se občinsko bolnišče, krasen učilniški hram, nova crkev, in narod bavi se rameno s koristnim čitaujem. K temu naprednemu razvoju pripomogel je mnogo ali največ Oroslav, vsekdar in povsod skrbeči za korist župljanov, priča temu ste drevesnica in župna knjižnica; otročiče in jih vzgajo je iskreno ljubil ter nauk pospeševal; oskrbel je prevod računice za narodna uči-lišča; dopisaval je v razne časopise, izlasti tudi v list „Slavi-sche Jahrbucher", ktere so izhajale v Lipskem, in skrivoma čitalo se v Avstriji pred razpalom 1848. leta, ktero je strlo verige grozovitnemu samovoljstvu in brezvestnemu nasilju. Takega lista središčnika nam je dnes krvavo treba, pa ne v nemščini, nego v slovanščini tako, da bi vsak Slovan v njega smel napisati svoje misli v svojem narečji; najprikladnejše mesto za nje bi bila zlata Praga ali Be lig rad. Predno kanim dalje razvijati C. delovanje, priobčujem dve pismi, kteri je Krem pij okoli 1842. leta Oroslavu kot odgovor pisal. Prvo se glasi: „Visokopoštuvani, Velikovučen Gospod! Prav v' serce me razveseli Njih lubo dopisanje od 13. t. m. (?) ino za potrebno spoznam, Njim kak najprejd odpisati. Njihovo za našo slovenšino nestrudjeno prizadenje jc tčlke hvale vredno , da se izrečti nemore, naj Njim za nje bo časna ino večna hvala ino slava! Njihov besednjak bo stoldtjam svedočil (pričuval) od Njihove za naš narodni jezik sereagoreče skerblivosti, ino z veseljom rad bi tndi jaz k' temu pripomogel, da bi samo imel z' čemu. Srebra ino zlata ne-mam (za proč dati), kaj mam, to dam : Pervič Njim ali odgovorim na to, kaj se Njihovega pravopisa dotiče, le telko, da nič lepšega ino snažnešega nč, kak najprosteš, pa vender popunomen pravopis, poleg kerega en z' mnogimi kvakami ino čergotigami natežen pravopis tak stoji, kak poleg prostega šibkega Slo venca razbofnjani, napihnjeni, krofasti Nemec. Za nas je nič bolšega, kak čehoilirski pravopis, pa prez vseh drugih nadznamenj ino podznamenj, kak kere so ravno za nas potrebne, kajti izgovorenje tak skoro povsod nekaj drugačišo, ino vsaki se lehko sam previža, kak hitro se naši zvumni Slovenci toti pravopis brati (šteti) navučfjo, ino kak lepo vse izrečejo prez nepotrebnih starogerčkih le zmotečih ferkulih. Drugič Njim tu sem nekere besede zapišem, kere som po prili- kali tu ino tam zgrabil, tudi nekere prislovice ali pravoei, n. p.: sklek-noti, nastornost itd." 5 strani in nekaj. — Drugo pismo: ,,V. posebno častivredni gospod ! Da se ravno takša prilika nameri, tak Vam na po-hitoe nekaj počergotarim. Moje štajerske dogodivšine, kaj ste njih tamgor imeli, so od Barbarinega pa do Svečniee od Vas do mene potuvale. To imate še ovo, pa tudi per tem ne bodite preoster sodnik, kajti tudi tu je v' mojem štertem, še pred Božičem v' Gradec na sodbo poslanem pre-delanji dosti predrugačeno. Kaj Vam obečanih imen i. t. d. tak dugo ne pošlem, je zrok v' temu, da sem zred Vami en mnogopisec. Pred sem skoro neprehenjano moje dogodivšine mazal, potem so mi silo nagnali za mojega romara (Pilger), tečas so mi na skrbi bili moji „Sveti nedelni ino svetešni Evangelji z' kratkimi iz njih izidočimi navuki", kere, ako hočete, na Ptuji pri Spricaji za 30 kr. srb. dobite. — Zdaj na vso jagno delam ,,Keršanski navull, ali Katekizmus prilično razložen ino na konci v' pesmali podrugočen." Kak bo navuk za spoved dokončan ino vuzemska spoved na menje odišla, bo se delo na njivah ino goricah odperlo, te bom mogel vsaki den pri težakih biti, samo po jutrah ino v' lagodnem vremeni bo mi dopušeno pisek v' roko vzeti. Če bom mogel (že sem tridesetletni mešnik), še imam tri knige v' glavi: 1) Mala Gramatika slovenskega jezika; 2) Svčt, ali popisanje vseh narodov na zemli; 3) Sveta nedela, ali pobožne premišlenja po nedelah ino svetkih celega leta. Per vsem tem pa, če ravno sem tak z' samim delom zaklojžan, hočem per toti priliki Vam nekere reči sem postaviti": 7 strani narodnega blaga na v celopolni obliki in potem skleplje: tem, lubi prijatel! naj za tečas za dobro vzemejo, jaz sem za zdaj ino tak na hitrem ne mogel več vkupspraviti — ino Vam samo telko morem povedati: da bi Vi na toto zbirco sami šli, to bi se ludem veselilo, ino bi dosta več dobili, kak Vam gdo iz sam svoje vole na dom pernese. — Od mojih drugih rokopisov nič nc pošlem, zakaj iz mojih predgih, kerih največ v' rokopisi imam, ne bi velko več, kak iz že natiskanih, izčerpati mogli. Tak ali za zdaj sklenem mojo mazanje ino ostanem z' posebnim poštuvanjom Mojega Slovenca ino domovnjaka pripraven sluga Anton Krempl, frmštr. Za enega Vogra, ali kak Vi velite, Vandala (Vandalussember-bas-zama) Vam, če ga ne dobite, po priliki hočem skerbeti, tudi z' mojimi primurskimi duhovskimi s6sedmi govoriti zavolo šematizma. — Še, ali kak Vi po vogersko velite ,,šče eno turško knigo Vam na pregledanje pošlem !! —" Iz teh črtic videva se posebna prijaznost do mladega knjiž-nika, goreče narodoljnbje in vsled tega povoljna poslužnost in po-strežljivost, potler pa tudi neugodne razmere gospodarske za župnika, kteri razve kmetovanja ima šče više in blažejše kane; vsaj mu najmenje polovico zlatega časa požre hlapčevsko delo; ako drugi činovniki vleko plačo v gotovih novcih, zakaj bi ravno župnik moral na poznejše dni vršiti priproste kmetiške posle, oziroma oskrbovati. Vlada naj proda župniška zemljišča in iz obresti plačuje berivo. Kmetu ni treba lGletnega dragega šolanja; pametno je tore C. večkrat ponavljal besede: „na stare dni nečem kmet biti," razumevaj župnik kmetovalec. Krempljnov slog šče tudi ni prelagoden v teh lističih, itak ne prilaga se kanjeuemu pisatelju male gramatike slovenskega jezika. Oroslav porabivši nekaj časa na najblažejši opravek — na vzgajo ljudstva, posvetil in daroval je ves ostali čas, služeči mu na razpolaganje, božicam modricam brodeči in razglabljajoči v vedohramih vzvišenih znanosti najviše žagane in razkrivajoči najtemnejše tajnosti v jezikoslovji. L. 1851 ob Jurijevem premeščen bivši iz Ljutomera, kder sem početnega polletja prekobrojničil pri navedenem glasovitem govorniku crkvenem— C vetku, kteri namje včasih segret iskrenoj kapljico zlatorumenega ljutomerščana gladKo in navdušeno krasno-slovil iz Deržavina ali Puškina kak obširnejši pesmotvor, kar nam je razigralo vsako žilico in srce razpalilo do skrajnosti, v Slivnico pri Mariboru, postal sem temu učenemu glasovit-niku sosed; prvokrat mu poklon učinivši ter knjižico „Načala r u s s k a g o j a z i k a" kot trud četrtega bogoslovskega leta v Gradci za pozdrav izročivši, naprosil sem ga, da mi bode račil kot blag sosed in slovit učenjak na pomoč priteči z obilnimi jezikoslovnimi in jezikoznanskimi zakladi; hipoma imel sem od te preblage duše obečano, ka svobodno vsak teden prihajam enkrat na razgovor, čital sem namreč onda od Miklošiča na svetlo dan „Codex Supraslski", kteri v sebi zagreba mnogo težkoč, izlasti za samouka. Kar sem predelal v tednu, poročal sem mu, a koščake mi je pomagal Oroslav trti in kalati, da se je po takem razkrilo trdno zakrito jedro. Slava mu za to onkraj hladne postelje. Strastno je ljubil studenčnico iz „Zlatega studenčka", neke minote za žup-nim hramom, in jegovo gajsko okolico, kder je v logu na brežčeku poletni čas pisal in čital. Nekokrat našel sem ga ondi pišočega ,,Žitek svetnikov" za mesec april po nalogi in prošnji prečastnega in prevzvišenega kneza in vladike SI omška, kteri so tudi 1853—4 na beli den spravili „Djanje božjih svetnikov"; pomagalo je k tej knjigi 11 pisateljev, med ktere se prištevata sedanja pre-častna gg. kanonika Fr. Sorčič in Fr. Košar. Kazal mi je od vladike SI. pismo, v kterem so blagi oča trudili se preveriti o nekih oblikah slovniških, kakor da bi je ta bil krivo rabil, pa pre-jemši od njega odgovor o tem znanstveno razvit, odložili so orožje rekši: „vidim, ka ste strokovnjak in priznavam Vašo učenost;" a itak so mu prestrojili jezik tako, ka C. skoro niti ni poznal pisave svoje, le nektere prave oblike so se, recimo, vsled pregleda, ohranile: cvetoč, padši, naimer, zlodej, povratek, p o-svetnjača, a druge pomolele, o kterih Oroslav niti ni senjal: gučili m. golčali, glagol je: golčati, golčim, kakor molčati, molčim; na morišče peljali; Fideli je 1557 na svet prišel (kakor kokot iz Indije?); časoslovje = brevir ne velja, kajti časo-slov horologium, a molitvoslov breviarium, n. pr. „Molitvo- Mopis 1878. III, 6 slov" slovanski izdan v Lvovu 1768; enkrat ga je častnik na konju srečal, kterega še nikoli ni videl, — konja? ali častnika? ali ga častnik srečal na konju? i. t. d. Sila rad je razkladal težke jezikoslovne prikazni. Redno se je ves jegov razgovor sukal o tem, malokda je govoril o drugih stvareh, razumevaj le moran po okolnostih, inači samo o znanstvenih. Prepeval je rad, javljajoči jaren in močen glas ter tenek posluh. C. ni razkrival svojega dela, vsaj malokdo ga je razumel, le kakemu iskrenemu prijatelju razodel je kak zamršen slučaj. Dopisoval si je z najodbra-nejšimi slovanskimi učenjaki, kteri potujoči po slovanskem jugu počeščavali so radi O rosi a va. Razve nabire besedne iz knjig povzel je jako čuda tvarine tudi iz ljudstva, vsaj se je mnogo let trudil skrbno zajimati iz naroda, česar šče tako obilno dosle nikderni učinil. Miklošič slišavši o njegovi veliki zbirki prišel je 1856. leta k njemu, ter mu naznanil naslednjo ponudbo : „Vi imate obilno besedne tvarine nabrane, tudi jaz posedujem 4 zvezke v polni obliki spisane, če ste voljen, izdajva skupno slovar, na naslovnem listu natiskati se naju obeh imeni, in z dobičkom bodeva se delila." Pa C. ni privolil, vede ceniti množino in vrednost skup-Ijenega blaga; itak bi bilo narodu koristno, imeli bi konči slovar, a sedaj Bog si ga vedi, kteri zarod bode v njem čital; sicer pa je vedeti treba, ka je C. „Matici" izročil svojo zbirko, ') a ne kakemu zasebniku, tore ima „Matica" na njo pravico. Pred petimi leti odpravljeno je pod nadzorom sedanjega prečastnega in prevz-višenega kneza in vladike ljubljanskega, g. dra. Zlatousta Pogač ar j a okoli 60.000 besed „Matici",4) dočim jih II. natisk Jan. slovarja javlja samo 22 tisoč; in kesneje šče je dr. Costa opet prece blaga odtovaril.3) Mili Bože! mi Slovenci vzdihujemo po slovarji, kakor so sužniki Bolgari in drugi naši bratovi pod turškim jarmom hrepeneli za rešiteljem; jim je svanala zora na Balkanu, a nam se vedno gošče mrači, da doživemu to zlato knjigo. Tako marljivo delajoči in zbirajoči živel je prijetno in ugodno v tihoti in samoti brez hruma in šuma; jedini kan vseh trudov in ukov mu je bil obogatiti in okrasiti naše slovo in knjigo, rešiti narodnost in osrečiti narod, da si po kvarnem dremu vstavša hčerka Slovenija blažena in majka Slava ponebeščena v vseh svojih mnogobrojuih potomcih. Prof. G laser piše o njem: „Brezsumuo vvrščujem ga onim velikim moževom, kteri morejo biti zvezda voditeljica in krepiti vero na najviše kane človeštva ter jačiti tršenje po njih. Uresničujo se na njem besede, ktere izgovarja S c k 1 e i e r-macher v svojih samoslovih: Lehko romoni moje pozemeljsko dejanje po časovem strmeni, misli in čuti menjajo se, a nijene ne morem obdržati, in največa svoboda je delavnost, ktera se kaže v ') Cafovih tli navedenih spisov ,,Matica" nikdar ni prejela. Dr, Costa jih je dobil zelo zel6 malo. Kje neki so? Vred. Kateri? ") Ubogo malo, kakor poprej rečeno. Vred. čredečem in obrazujočem dejstvu, iu nepomično v tem dejanji zavedajoči se, praznuje blažen žitek." Po takem se lehko razvideva, ka so dalešnji znanstveniki počeli na njega pozornost obračati. Ko je 1857. 1. zapustil sloviti in bistroumni jezikobrodec dr. Au-gust Schleicker Prago in sprejel naučiteljstvo na vseučilišči v Jeni, potrudili so se Hanka, jegov iskreni prijatelj, Šafaflk, Celakovsky, Hattala, da pridobe učenega C. za naučiteljsko stolico primerjavnega jezikoslovstva. Da je odbil to ponudbo, povse dostojno in primerno jegovim znanostim in osebini, pripisujem je-govi skromni naravi, ljubeči mir, samoto in zadovoljnost v Framu, ter prepričanju, ka tudi v samoti mogo se vzvišeni nameni pospeševati. Kdor je blizu 20 let sam za sebe in zarit v knjižure, ter malokda ima priliko občiti z višimi naobraženci in učenimi strokovnjaki, ni mu več za mestne pošume in vseučiliščna razkladanja. To mnenje, vsaj osvedočenje jedrno in točno zagovarja pre-memba, ktera se je naskorem potem z njim zgodila. — Po mnogih trudovih in naporih itak se je spolnila opravičena želja štajerskih Slovencev, ka se je od vladikovine sekovske odločilo slovensko Štajersko, in vsi štajerski Slovenci združili v eno vladikovino 1859. leta; načelnik vsemu temu jako težkemu delu bili so knez in vladika labodski Slomšek, kteri preselivši se v Maribor kanili so najkrepše slovenske moči zbrati okoli svoje vladiške sto-lice, ter po takem uspešno delovati na korist slovenskemu ljudstvu; zato prišel je tudi red na Or o sla v a, da sprejme častni in odlični čin med sorodnimi odličniki; ali C. se je upiral taki odliki, vladika sami hodili so nagovarjat in prosit ga, pošiljali k njemu jegove prijatelje z istim namenom; pa jako težko se je odločil slobo dati Framu in framski mirni zadovoljnosti. Občna govorica je, ka šče sedaj se poznajo pete na podu, kder je pri svojem pi-salniku stajal študujoči in pišoči. V bogoslovskem zavodu mariborskem odmerjeno mu je bilo razlagati dušno pastirstvo in pa podravnateljstvo vršiti v semenišči. Nagovarjali smo ga, naj učil-niški predmet tolmači v naščini, pa rekel je, ka se je malo bavil s toj stroko, ka ni dovolje izurjen v znanstvenem nazivji, in tore ne more naščiti (razumevaj, ka ni kanil ondi doživeti framskih let). Kar je opustil Oroslav, dično in vredno je za njim dognal jegov rojak dr. Vogrin, kteri je spisal v naščini bogoslovsko pastiro-slovje, in tudi po njem učil, kar dela tudi jegov vredni naslednik. Rad in gosto sem prihajal k C., ali ni bil dovršeni zadovoljnik framski, nego kazal je častni jegov obraz neko otožnost in nemir, kar šče je jezik zaprva prikrival; naskorem pa je uže glasno javkal : „bratec! vidiš, toliko posla so mi naprtili, ka se skoro nič ne utegnem klanjati svojim knjigam ljubimkam in toliko milim mi naukom;" naložili so mu namreč razve omenjenega tudi cerkveno govorništvo, pri čemur mnogo časa požero popravki in poskušnje. Nekokrat prišutali so Slomšek k njemu v sobo in opazivši na mizi razgrnene sanskrtske knjige, poluknoli v nje ter račili se izraziti ; „na Vašem mestu se jaz tega ne bi učil," in ta izrek bil je krvavi meč v njegovo rahlo srce. Te hip je trdno sklenol, na večno srečno reči bogoslovskim zidinam; vsled te prikazni polastila se ga je tudi misel, ka upravo v tem zavodu namenjeno je bilo odvrnoti ga od strokovnega predmeta. V njegovi blagi duši ni bilo več miru niti pokoja: „le ven, in nekam inam, z Bogom bogoslovnica, srečno Maribor, tu mi je smrtna past nastavljena." Vladika so mu službo zboljšali za dva stotujaka, pa povedal mi je še istega dne: „če bi mi dajali na leto toliko tisočnjakov služ-nine, kolikor dobivam stotnjakov, niti za hip me dolže ne zadrže, moje bivanje v Mariboru je za me zgubljen čas." Ponujali so mu kanoništvo, in zahvalil se jim je. Ni mogel dočakati dobe , da nekam odrine, ešče sam ni vedel kam; nekterekrati prihitel je k meni uže o petih zjutroma, da si nekoliko ohladi skelečo in bolečo dušo. Modriščnik in vseučiliščni naučitelj Sreznevki mu je pisal iz Petrograda, ka ga radi spremejo in mu dajo vseuči-liščno stolico; itak zdelo se mu je predaleč in odmislil si je. Oglasil se je pri miuoritskem provincijalu v Beču za sprejem v njihov konvent, čemur se je zadovolilo, ali jegov prijatelj otec O. mu je objavil, ka pravila jihovega zavoda zahtevajo popolno pokornost, in če bi se zvidelo predniku, lehko bi ga poslal v dušno pastirstvo na to ali ono župnikovino, da si bi dobil dovoljenje v minoritskem samostanu ptujskem živeti in svoje nauke gojiti. To ga je opet preplašilo in prekrižil je ta črtež. Po vsem tem neugodno in urazljivo pljuskajočem valovji ponudili so mu vladika Slomšek, da se ne znebe toliko odličnega izvrstnjaka, nadarbo pri mestni župi ptujski, kder sicer dohodki niso odlični, itak našel je dovolje prilike za svoje obljubljene študije in nadaljevanje naukov; o tej priliki podarjen mu je tudi bil naslov duhovnega svetovalca. Te motne in kalne prikazni vedrijo jegove poslednje dneve. Prof. Gl. dobivši 1872. leta službo na realni gimnaziji v Ptuju, spoznal je C., mnogo se z njim družil in potler naslednje o njem napisal: „Spoznal sem na njem moža, kteri je z velikansko marljivostjo in izrednimi znanostmi v slovanskem in indoevropskem jezikobrodstvu jediuil redko čednost in blago mišljenje, na kako se ešče nisem nameril svoje žive dni." Razve svojih svečeniških opravil daroval je ves čas in vso dušne moči vednosti, delal je neprestance. Zaprva šče je včasih zahajal v družtva in se po okolnostih razveseljeval, v kesnejših letih se je vedno bolje umikal občinstvu, sodeči svet, kakor je, kteri dnes po največi večini ne zna nič blagega, nič vzvišenega, nič plemenitega, nego tava in brede po blatu snetljivega vsakdenjstva. Res, ka človeku okrašenemu z odbranimi lastnostmi kamor v srci tamo v možganih ne more posebno ustrezati navadna svetina, ka samota in tihota, kder se daja mirno in nemočeno vedam kadilo toriti in darovi žrtvovati, bili ste mu ugodna nasladnost, svetla dragocenost in pozeineljska blaženost; istina je, vednosti delijo redke slasti, ktere prese-zajo vsa razkošja na zemlji; ka on, zasledivši kako zagrneno istino, primerjal se je krilatcu nihajočemu se med nebom iu zemljo; pa <5 tudi na C. potrdila se je od Schopenhauerfa postavljena res-nitev, ka ljudje preveč samoto ljubeči sčasoma.;prihajajo občutljiv vejši, kar se je ovde toliko leže vršilo, ker dušna rahlost in srčna nežnost štrleli ste najviše v njegovi značajnosti. Ako je opazil, ga kdo v lice gladi o jegovem tršenji in trudih, a grebeni za hrbtom, vse žive dni imel ga je za sovražnika, namesto ka bi ga bil pomiloval, ker ni umel ceniti in čislati jegove blage in nesebične delavnosti. Skeleče ga je činilo, ka je jezikobrodec Schlei-cher v svoji knjigi C. obrete navajal kakor svojo lastnino. Ta je sodil, ka so drugi ljudje tudi toliko pošteni, kakor je bil on, pa motil se je. Ivvar, i&A§i ni v srce vtisnol pravila porabne razbo-ritosti žitkovnega modrstva: „Blaženec, kdor ne preštimava sveta za raj, pa niti za peklo"; itak mi se dozdeva poslednji slučaj verjetnejši, namreč, ka svet po eminentni večini obiluje peklenščald. Skušenec seževsele prvlje po načelu: vsakternikse imej za lagod-nika, dokler se ne pokaže dobričnik, negoli po grdi in smešni ukanljivki: vsakdor se preštimavaj za dobraka, dokler se ne dokaže lagodnik. Poslednja poved redno vara, a ona malokda. Nekda so nam v modroslovji tudi tolmačili, ka je pre pričujoči svet najboljši med vsemi mogočnimi svetovi; pojdi v rakitje ti lisičasto in trobeličasto modrstvo, take šale zganjaj z nezvedenimi dečaki in kratkovidniki v duševnem obziru. Skušenost in porabnost ste v največ primerih opikoma nasproti. Hudobi se tudi ne bi smelo opraščati, nego vsekdar strogo in občutljivo kazniti, kajti inače ji prenaglo rasto rogovi in kačje glave. Prejemši bolgarsko sv. pismo čital in brodil je isto tako marljivo, «a je den na dnoma delal rano od štirih in na večer do desetih; ta pre vena delavnost otela mu je spanje na toliko, ka je od one dobe samo po dve uri mogel počivati, kar mu je hudo kvarilo živce in dušno razpoloženost. Pripovedal mi je sevsema navdušeno v tej dobi, Slovanu ni moči jezikosloviti brez bolgarščine; prevideval je tore osobito vrednost bolgarskega narečja, ali prestrastno se ga je hapil, kakor da je slutil bližnji konec. Dne 6. sečnja 1874 pisal mi je naslednje pismo: ,,Predragi prijatelj! Mili mi bratec! Moje preiskavanje dobro prospeva, ravno zdaj imam bolgarsko biblijo v dčli — ter se dalje bolje presvedočujem, l^a je jezik v Miki. L. kakor tudi učeni Nemei ovajajo : starobolgarsk, etu Ti je poprav Miki. hibam i dvojbam!!! Etu se Ti sveti slovanščini pravi praotec — pj-amati — prabratec! Bog! da bi uže Bogorov izdal II. dčl! Bolgarskemu je naša mila slovenščina najbliže — bez Bolg. ne moreš jezikosloviti . . . etu Ti je zaklada — Bog daj oplakanim bratom skoro odrešenje! Draga dušica! v svojih izpisih iz Miki. ,,Bildung der Nomina" nekaj in sicer velikega Miklošičevega kozla najdoh, ali ne morem ga pobiti, ker je moj prepis pretcmen: beh pisal g. Kreku, na: nego g. Murščecu — čakah i čakah — kar mi le Krek odpiše, ka je Muršč. bolen — a pisk mi le tudi temnico, zatore se obrnoh na Dunaj, kakor vidiš: „Reo biva: V kaki raz- in someri so si oblike: gor-nji, gote-nji; včerašftyt — ranji; letošnji: Miki. — Šnj razlaga: ka se je s pred nj vrinol, nalik divin in česk. diutzna, bas«B — jaz pa pitam, kako je česk. luž. in poljsk. — ši bez n, naprikl. letosi, vcarast primerjati s leto-snji ... ali o poslednjem Miki. v ovi knjigi kaj ima po K........ ne izvem: ZATO RE ljubi brate, lepo Te prosim, če ešče mene ali bolje sloven- in — van-ščino kaj rad imaš — piši brž p. Korbinianu, tiaj meni skoro pošlje Tvojo: ,,Miklosich Bildung der Nomina", konci na 14 dni. Morti ešče ondi več nalezem, kar me je onda minolo. Ali si Svoj odgovor Kranjcu J. K. uže kam poslal?1) daj „Vestniku"! Ali ti je besedica: skabica (Penj ; v Halozah in ob Rogatski gori) Fetttropfen in der Suppe znana ali konci Tvojcem, iu morti ešče drugega pomena: Kriszt. Kroat. Sprachl. II. ima skabica2) Flitter bractea, to je košek medf svetle: pri Ptuju je Fetttropfen ,,zvezdica": skabica je brž iz skoba! !! Rači bratče! oči obračati na Haložke reči!! Dostikrat le e n a besedica celo pleme razsveti in z veže. Delajmo, dokler živčmo!! Tvojega prijatelja g. Nagy-a je na svečnico mrtvud udaril — pri pameti ešče biva, a golčati ne more. j^a je naš Joža Vrbnjak pogreben, včš — g. Toplak mi povedi, ka se prehladi, dobi hripo, ter se mu pluča užgaše -)-• Zatore Na Ptuju 6. sečnja 1874. Ves Tvoj Orosl. Cafov." Na duhovski bednik bil sem poslednjič pri njem; navadno mi je vsakokrat čital izdelke od najnega poslednjega sestanka, ter s tem nekako opravičeval svojo pridnost, a takrat je žalosten priznal: dnes Ti nimam nikakšnih uspehov pokazati; slabo mi je, spanja pogrešam, nikakše dušne proživosti ne zmagam, slutim,(jfca me v kratkem ne bode več. Jaz sem mu prigovoril, Ti mili moj Or osla ve! lehko doživeš 90 let, močne in krepke postave si, prave bolezni svoje žive dni poznal nisi, a potler sem mu nasve-toval: brate! zakleni to kočico, pa idi nekam na jug na dalmatinske otoke in dalje proti Črni gori, ali pa k kteremu svojih prijateljev, naužij se zdrave prirode, izbij si vse sršene iz možganov, in dobro bode; a za odgovor sem dobil: „Tebi je lehko, Ti si človek prirodnik, a z menoj je druga, vidiš bratec! 60 jih imam, de-pontanus sum, Rimljani so namreč take starce z mosta metali v Tibero, in šestdesetniki niso bili več sposobni volitvenega 1) Uredništvo „Slov. Naroda" mora za njega znati. Pis. 2) Primerjaj srb. skablica u ženske košulje gornji kraj polovina do pojasa, koji je od lepšega platna nego donji. Pis. glasa davati: sexagenarios de ponte deiicere = starce z ureda zvrči, odpustiti. Vsaka beseda bila je brezuspešna, tolažbe ni mogel najti; dolgo uže je roval nek zlobni črv v njegovem osrčji, dozdeva se mi odonda, kar so ga, kakor mi je pripovedal, obedni jegovi tovaruši dotle navrli, ka da si celoletno naročen na „Slov. Narod" nehal ga je prejemati iu čitati, in to ga je huje peklo od žarjavice; ni si mogel poiskati hladila. Pred odhodom pokazal mi je prstom na spodnji predel neke inače visoke omare, rekši: ,,etu so moji spisi, kedar me ne bode več, gledi, ka je hitro rešiš." — Naskorem pojavila se mu je stavna pomisel, ka se črt in pregon snuje proti njemu, ki ga je vse toliko častilo! Ta stavna pomisel koreničilaje v Slomškovi izrekizbogstaroindijščine: „das vviirde ich an ihrer stelle nicht studiren." On je namreč živel samo za narod in znanost, sklepal je tore, ka drugi vladikini doglavniki tudi enako sode o njem; je li trčo pogodil, ne spada na me, a toliko je gotovo, |a inače priljuden in prijazen, nikdar več ni imel nikakše ljubezni do nijenega rdečevratnika, češ,t\a vsi pušo v eno hrgo oziroma na razvitje našega naroda v narodni besedi. Odtod toliko zlo, ta prikazen temenila je osobito na začetku tekočega desetletja, srce mu je strastno kolcalo in krvavelo, pa sirotek samotar ni razkrival svojih bolečin; ako so tore poslednje jegove dni prihajali prečastni gg. kanoniki k njemu na poset, to nikakor ni bila zanj tolažba, nego množenje strupa onemu črvu, kteri mu je morilnim rilcem pil možgane in troval srce. Prijatelji so vse poskusili na razvedrjenje C. bolnega duha, prijazna vabila je dobival iz raznih krajev, naj bi na neko dobo ostavil toliko ljubečo modriščuico, in neke tedne preživel pri častnem in iskrenem prijatelji Davorinu Trstenjaku, ali pa v Vindenavi, kder ima knez in vladika labodski poletni dvorec; na 14 dni je bil v Slatini pri Rogatci, a vrnol se je nepopravljen nego v lago-šem stanji. „Za me ni več ostanka v Ptuju, moram nekam inarn", povedal je nekemu svojcu, a meni uže dva meseca poprej, sklenol je tore službo ostaviti, k sv. Trojici na Goriško, v svoj rojst-veni kraj preseliti se, in ondi živeti kakor svečeniški opešanec. Trapiti ga je tudi počela pomisel, ka se je vsled svetotržja podu-hovnil, ka ga sod na smrt obsodi. „Tri dni pred smrtjo", piše prof. GL, „šetala sva se proti Mestnemu bregovi, ker je v prvi vrsti bil jezikobrodec, zanimalo me je zvedeti iz njegovih ust, zakaj je svečenik postal. Pripovedal mi je, -ka je, dovršivši modroslovske nauke, izrekel proti svojemu očetu željo, -ka bi si rajše izvolil posvetni stan, jegova mati je na to vest celo noč plakala, in on, da potolaži žalostno mamico, bogoslovju se posvetil." Blagi mladenič! žrtvoval si materini želji vso svojo bodočnost. Kot iskreni pobožnik nikoli ni znal zažarjenosti ali prenadutosti, nego vestno je vršil svoje sve-čeniške dolžnosti, a nikoli ni želel kamo li hlepel po duhovniških dostojnostih; sedanji in uže za njega ravnatelj bogoslovskega semenišča v Gradci, prečastui g. Biichinger, rado prihajajoči v Fram, ponujali so mu lepo nadarbine, ali ni mu bilo za nje, Čul sem ga sam večkrati rekšega: „kmet na stare dni nikakor nečem biti." Oj zlati O rosi a ve! pametno si govoril, in presrečen, ka nisi tega trnovega venca pritisnenega nosil na svoji prebistri in za blažejše pomisli ustvarjeni glavi; te šče bi bil vedel, kaj je bič. Bil je svečenik i brez tenje kakšega madeža, molitvoslov je žebral do poslednjega bipa, zato dolžni smo ga čislati in čuditi mu se kamor vzorniku svečeniku, tamo bistričniku učenjaku. Kot propo-vednik rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku; glede na govorno naglaševanje prevladalo je včasih nekoliko jed-nakoglasje. Bi li mu osoda toliko mila bila, kakor na priklad Schleiermacherju ali V. Humboldtu, s kterima je bil sorodne naravi, mogel bi bil na sebi uresničiti Schleiermacher-jevo osnovno misel: »Svobodni in živahni razvoj osebine, združene z vzbudom krepke udeležbe občinskega žitka", dobil bi bil tečaj jegovoga žitka povse drug pravec. Za obilne jegove znanosti spodobila bi se bila naučiteljska stolica na kakem vseučilišči, ondi bi bil imel priliko vsak den družiti se z vele naobraženimi moževi, vzgojil bi bil krdelo navdušenih učencev, čijih privrženost bi mu siužila na radost in zado-voljnost, ker videl bi bil uspeh in sad svojih trudov na pridnem slušateljstvu. V petek dne B. julija odločeno je bilo odvesti ga v graško blaznico, itak naznanilo se mu je, ka se poveže v Maribor. G. nadarbenik F., na kterega jedinega imel je popolno zaupnost, bil je popoludne pri njem, popitavši ga, je li vse v redu? „Kaj bi bilo v redu?" praša C., F. mu reče: radi imetka; na to je napisal na košček papira: 100 goldinarjev ubožcem, in ničesar druga. Ob dveh večerko pohodil ga je prof. Gl. in našel ga je sred sobe stoječega, k redu na pot; na prašanje , kako mu je, odgovoril je: ,.jako slabo," pripovedal mi je o ravnokanečem potovanji v Maribor in privolil na mojo prošnjo, da ga smem sprevoditi; samič izrekel je željo, ka bi zbog opravka molitvoslovnih časov rad sam bil, in na to sem odšel. Prečastni gospodin prošt poslali so svojega strežnika potem k njemu, naj bi ga stražil; pa na tega se je zrežal omenivši: „kaj čete pri meni? penez nimam, gospod F. so je odnesli, pustite me pri miru in idite domov, naj zvršim svoje molitve"; vsled te prikazni pobrisal je strežnik pete. Nekoliko kes-neje potem čul se je molkel pok — in Oroslav se je štel k pokojnikom. Tako mila duša! čuval si svoje zdravje kakor zenico svojega sokolskega očesa in občuval, vsaj nisi poskusil, kaj po pravem je bolezen, in lehko bi užival na mnogaja leta svoje bele dneve, pa skvarjenost človeška pretrgala ti je nit dalnjega žitka. Dobro je razumel, kaj kane strijci z njim učiniti, in računil je: vse svoje dni sem daroval naukom, a sedaj mi hote moji tovaruši postlati v blaznici! — nikakor! Kaj bi tudi tako odličnega človeka silili v blaznico, kteri nikomur ni pogibelen in premore toliko imetka, Cka bi lehko kde indi, bodi si pod kakvim nadzorstvom, popravljal se. Tudi ni bilo v redu, ka se je odločilo uže po pretekših 28 urah pokopati ga, in sicer v soboto na večer ob 7ih, sama ka se ni moglo svečeništvo iz okolice udeležiti v dostojuem broju. »če pri tem se kažejo motnikani. Na grobu ima priličen spomenič kameni z napisom: „0 rosi a v C a fov, umrl dne 3. julija 1874 . . 60 let star." Šče na grob so mu pritisnoli nemčizno, kar je živ toliko črtil. Bodi ti prijetno društvo pri Dobrovskem, Kopitarju, Passovem, Jungmanuu, Grimtnu, Hanki, Hav-ličku, Šafarfku, Vuku, Palackem, Pogodinu. Prehajam na njegova dela. — V mladih letih in deloma tudi kesneje poskuševal se je včasih s pesnijo, jemljoči predmet iz krasne prirodo, ali mladostne dobe, potler obdelaval je zmes pobožne in crkvene pesni z boljšim uspehom; na njem poresničuje se poslovica: pesništvo je prirojeno. Bvajsetletnik popeval je med drugimi naslednji poeziji brez naslova: „Vse na sveti se menjava, Kto iz burje se izbavi, K robu leze slavni car, Gine bedno strelami, Junost sehne, kako trava, Zlato prahu dava dar. Mir po vojni sc razjavi, Hodi po mrtvečini. Pesni sladki molk slčduje, I mraz času toplemu, Radoot gorko se žaluje, Padne cvet prijateljstvu. Slava prhne v razvalinu, Strašni grad se razdrobi, Liki tržestva preminu Mudrost sebi ne včri. 15. decembra 1834. G. A. Caf. Bel." >> ,,Devka cvčtek plžje. Sladko se posmčje. S stebla rosu bije, Prst hotlivo pije, Hladek popihne, Pestra gvozdika Vrt namilo zazveni. Ptica tihne, Rada vznika, Ograd živko se vzbudi. Rastlinu poliva, Ruku belu miva, Reka zastane, Mrkim strane, Na plot se opira, K ljubemu ozira, Vse preslepi snezec. 28. decembra 1834. Kaže se jasna Strana krasna Začrveni brčžec. G. A. Caf. Belaninič." S toj stroko ni si glave belil, nego marljivo uče se jezikov prehajal je na jezikoslovno polje, kder se je domač, sposoben in zmožen čutil, in temu je odločil darovati ves žitek, kar se je tudi zvršilo. Poleg učenja zbiral je jako marljivo tvariuo za slovar, pa blago za slovnico, o čemur navedeni Krem p lj no vi pismi pričati. Neka leta pozneje čitam uže med njegovimi spisi zaradi novega slovenskega slovnika in slovnice naslednji „Proglas." „Crez 12 let se uže, kakor mi moja čestita prijatelja gosp. dr. Miklošič, naš bistroumni jezikoslovec, ino gosp. Vraz, mili pesnik, svedočita, z največim trudom upenjam, popolni si ovni k (besednik) ino primerjeno slovnico našega ljubeznivoglasnega ino za vse Slovane zavzetnega narečja spisati. — To se je med mojimi rojaki, ktere kakor svojo dušo ljubim, razglasilo, kar mi je nekaj zlo po volji, ker sem potem dosta gg. pomočnikov ino podpiravcev dobil, kakor jih k tolikemu namenu trebaše (je trebalo) — nekaj pak vemdar ne, ker se od mene preveč in prevred pričakuje. Moje težavno delo bode glede na zbiranje iuo primerjanje zdaj zdaj dokončano; vemdar še ni gotovo za tisk, zato, kar je tude prvi namen tega proglasa, vse domorodne iskrnje Slovence, kteri še morebiti gdej kaki zaklad naše sladke besede varujo, zdaj očitno prvič ino slednjič za korist ino slavo našega krepkega naroda lepo prosim, da mi ga najhitreje, ko je mogoče, ponudijo za slavno Krajno po gosp. vreduiku „Novic"; za Koroško pak po gosp. Mat. Majerju, stolnemu kaplanu v Celovcu. Zakaj pak se li to delo tako dolgo kesni, si marsikteri bravec tega misli? Odgovorim: Jaz nesem najemnik, ter si s tem ne iščem ni kruha, niti po hvali ne hlepim; rajši odkrito povem: jaz svoj narod v srdcu nosim, ino me ni sram, temoč si v največo čest štejem, tukaj ovaditi, da mi naša mična slovenščina — draga beseda, ktero sem napro iz ust svoje ljube matere doma ino od božjega namestnika v sv. crkvi čul — če se mi ravno vsi indo-evropski jeziki iz moje knižnice prikupljivo glase — le najmileje v ušesih zveni, mi najjasneje um bistri, ter najsilneje srdce giblje: da je za tega delo, kar tude slavni g. dr. Jordan v „Vorwort der Grammatik der wendisch-serbischen Sprache in der Oberlausitz. Prag 1841" od sam sebe piše, jezikoslovstvo uže davno moje veselje. Potem takem je le samo resnica — istina — pravica moja zvezda, za ktero skrbno hodeč z Dobrovskim, Kopitarjem, Šafarikom, Kolarjem, dr. Miklošičem, Jungmannom, Lindejem po Slovanskem, z Adelungom, Grimmom, Boppom po svetu celo ua jutrovo, gder je prvo po sanskritskem slovenski pregovorilo (Kremp-Ijeve Dogod. str. 251), vsako slederno našo besedico ino vsako slederno našo pregibico iščem ino pretresam, ker so mi prazdni prepiri z rojaki izčista soper, na priliko uže samo pregibanje prilogov koliko je razločno med Slovenci! . . . Jaz slovnikov samih ne prepisujem, ampak slovenščino še iščem ravno tako iz vseh dosihdob natisnjenih drugih slovenskih bukev ino rokopisov od najstarših treh Frizinžkih (Brezničkih) monumentov (Glag. Cloz. str. XXXV—XLI) ino od Truberja dar do najnovejšega lista naših Novic ino do Celjskih vse pohvale vrednih Evangeljev (17. Priloga k Novicam), kakor iz slovarjev vseh inih slovanskih narečij po ustnem, večletnem izpraševanji navlašč zato najemanih možev iz raznih slovenskih krajev: iz Ogrsko-Slovenskoga sem si bil na dalji čas prostaka V1 a d i s 1 a v a Cesarja, Porabca; za Štajersko na (3 let vinogradnika Kazimira Bed eni k a, Pohorca; za rozeanski romon črez 6 let Ratibora Longina, Beljana; ter za Kranjsko ino Koroško vse k meni prihajavše suknarje, rešetarje itd. iskušal, ker sem presvedočen, da je med Slovenci dosta — Slovanom znanega — blaga, kar se je domorodcem skrivalo dosihmal, ker še prilike ni bilo, je nalesti. Vrh tega mi dobri domorodci cele zbirke slovenskih besed ino besedil, ter svoje rokopise ino knige iz svojih ino ljudskih knižnic pošiljaho : iz med teh jih zdaj le nekoliko, pak ves hvaležen imenujem: za Ogrsko ggda. Košič ino Trpljan; za Štajersko: pred vsemi drugimi cela bremena prečest. g. Slomšek, — potle gospodje: prof. Kvas, Košar, Šerf, Kremplj, Muršec, Vraz, Drobnič, Matjašič, Kanjuh, dr. Vogrin, Macun, Pirš, Trstenjak, Račič, Godina, Lah, Stranjšak, Rajzman, Kvar, Mulec, Novak, Šmidinger, Jarec, Bežan, Rižnar, Galuf, Ihan; — za Koroško gosp. Majer; za Krajno tude posebno gospodje: dr. J. Bleiweis, Jernej ino Jakob Medved, prof. Metelko, Stanič, Koseski, Volčič . . . ter mimo teh gospodov ku. vi. Ostrovski. Tude naš stari Gradec ino naša zlata Ljubljana mi zvesto odpirata svoje knižnice ino knigarnice. Tu je nekoliko izvirkov, iz kterih mi je slovenščina za slov-nik ali slovnico obilno pritekala, ter toliko vzrokov, za kar se je to delo pokesnilo — prostranilo. Akoravno tej sedanji slovnik ne bode izčista ino ves etymo-logički po volji učenih Slovanov, bo vemdar, kakor sedašnja doba od takovega dela terja, kratičke etymologičke razvitke obdržal. Potle moj slovnik s slovnico vred bo slovenski, česar ne hočem ino ne smem utajiti, da se gdej trmasti prepirljivci iz kakega kota soper mene ne vzdignejo, ako jihove popake razodenem ino v kraj spravim, iz drugega kota pak samo čisto zlato pokažem jihovim ostrmenetim očem: rečem tukaj očitoino razločito, da moj namen ni ktero slovensko pod- ali p o d p o d narečje (bodi si ogrsko-slovensko, ali štajersko, ali kranjsko, ali koroško, ali hrvatsko, ali rozeansko) zatreti ali ti na vrh potegnoti, ampak iz vseh pod- ino podpodnarečij želim, hočem ino se upiram le samo, kar je jeklenega zrnja — suhega zlata — čiste pšenice ino dragega kamenja naši materi Slavi v eden snop, v edno gomoljo, v edno žitnico ter v eden venec spraviti: za zuno ino žlindro pak mi celo nikar ni, najdi še si toliko zagovarjavcev. Oj Slovenci! dragi rojaki moji! združite se k en drugemu k pomoči si v kmetovanju, besedovanju ino v pisanju; sprejemljite vse kar je slovenskega, če si ravno ni iz vašega kroja, radi; vsej je le vaše, ko je slovensko ino vaš zaklad le množi. Slovenci! ne pustite iz misli, niti v nemar, da se vaša prava ino vlastna beseda v šestih zemljah med raznimi tujimi sosedi: na Ogrskem, Štajerskem, Hrvatskem, Kranjskem, Vlaškem ino Koroškem govori — da vi posvečeno besedo govorite, v kteri se je vašemu velikemu rojaku Kopitarju najti zdelo prastaro slovanščino. Premislite! kako prav ino lepo vam je gosp. Majer v svojih slovenskih besedah dopovedal, da brez narečja ni živega jezika, ako je le ne-količkaj razprostranjen. Tudi naše slovensko narečje ima več pod-narečij, iz kterih vseh se mora brez ednostranosti ino pristra-nosti vse, kar je za slovnik ino slovnico, skrbno zbrati, po trdnih vodilih zvesto pretresti, skaz in divjadi čisto utrebiti, ino le, kar ino kolikor je dobro jedro, bratovski združiti, če si hočemo čist, popoln, naroden slovenski jezik, kir bi se vsem podnarečjem ednako prilegal, izobraziti. Če hočemo dobro slovenski govoriti, moramo skrbno paziti, da je beseda živa slovenska, ne pak gdej domuje, — ker slovenske lepe besede, ktere so občinstvu še neznane, v zabitih kotih tu in tam med ljudstvom tečijo. Ljubeznivi rojaki moji! iz vsega tega uvidite dolžnosti ino težave slovnikarja in slovničarja, vemdar vam vesel povem, da tako preiskavanje, pretresavanje, občinjavanje, primerjanje ino druženje iz narečij ino podnarečij še tudi nikdar ni bilo tako lehko, kakor zasihčas, ker si iz ljubezni do materinščine užgani domorodci počredama tekmavci eden drugemu pomočne roke mole, — ino pak tako potrebno, ker se je v edno ali drugo podnarečje, dokler domorodnost tako dolgo lena spaše, posebno iz nemščine, nekaj iz vlaščine, magjarščine ino latinščine spak, ktere so k sreči nesplošne, lehko opaziti ino odpraviti dajo, v naš slovnik ino slovnico priteplo, ino ker se knige za ves narod tiskati morajo, ne pak samo za edno mesto, za edno drželo". — Itak ni nam prisojeno bilo dočakati nijenega omenjenih in naznaujenih del. L. 1851 bil je, pri J. K. Jeretinu v Celji 1849. 1. tiskan, a založen pri Francu Dirnboku v Gradci. na svetlo dan v slovenščini „Robinson Mlaj ši." „Knižica predragi slovenski mladosti za uk ino kratek čas, iz češkega prepisal jo Oroslav Caf o v." Knjiga obseza X. in 358 strani, in pisana je bila pri sveči, kakor pisatelj sam pravi: „če se ti, dragi Slovenec! tako berilo poljubi, pripravljen sem ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati." Glede na besede piše: „Ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja, nego da je slovenska! ino samo tako mora biti; ker naš jaki narod prestira se daleko po sveti po Vlaškem, Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Hrvatskem ino Ogrskem: vsak kraj pak ima svoje posebnosti; ako pišem samo po svojem, šče sem polž v svoji lupini zaprt; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti rad, imel bi se jaz odpovedati svojega uma, ino ne bi bil vreden Slovenec imenovan biti. Potem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš, poišči jih v slovarčeku (pridejan je knjigi na koncu), ino mi verimi, če neso tvoje, pak so izčista slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po volji." Za vodilo mu je služilo pravilo: scribendum est more gentis, loquendum vero more regionis (piši za narod, govori po domače). Krasno besedo v Čitanji nekoliko moti postavljanje dveh, treh, včasih tudi četireh soimen zaporedoma: tisoč — taužent; plaht — jader — vetril; plavcu — veslarju — grebcu; v svetlici — ispi sobi — hiši — cimru; pramen — žarek — trak — poblesk; taka pisava pači gladki slog. Vemo, ka je C. imel blagi kan, seznaniti čitatelja s sorodnimi narečji, pa kaj takega bi bilo na pravem torišči v kakem znanstvenem delu, nikar v knjigi namenjeni pripro-stemu občinstvu; sicer tudi prosto ljudstvo več razume, nego li nam se dozdeva. Oblike dar bis, nebi, 11 er sed, jednor-enok, enoj ne vode k občinskemu in jednakemu govoru, akoprem so pravilne. Želeti bi bilo, da „Robinsona Mlajšega" na svetlo spravi v II. izdanji in v urejeni besedi naše „Mohorsko družtvo." Čitanje je ugodno, zanimivo, poučno in lehko, kar šče se podvoji v povse pravilni in gladki besedi. V kratkem po tem poslu sestavil je po prepisanih izvirnicah za knjigo „Djanje svetnikov božjih" žitek svetcev za mesec april, o čemur je bilo uže govorjeno. Drugo delo spisano „pri sveči" je „Romarska palica". V Gradci 1853—4. Prepisal in sestavil Oroslav Caf. Ta knjiga pobožne zadržine, predelana in poslovenjena po knjigi: „Des Christen Pilgerstab" v mali osmini, str. 285 i 416, z dvema C. govoroma itd. in slovarčkom zapira v I. delu najimenitnejše istine verske, in za človeka najvažnejše: kan človeku; vrednost časa; pokora; vest itd. v kratkih razpravah; II. del pa je navadna molitvenica, samič v odbranem slogu. Tu uže je jezik odličen na-toliko, ka ga svobodno vsak ponudnik za naučiteljstvo v srednjih učiliščih marljivo in pazljivo čita radi pravilne besede in sloga, kajti dična je in vrstna, le včasih šče se nahaja kaka kvaka menjše vrste: iz 111. z ali vz: izgled Muster, Beispiel m. zgled ali uzgled, ker izgled Aussicht; takisto izgubuti m. zgubiti, vz — z -f- gub-i-ti ima tu pomen, a ne iz, akoprem se nahaja v hrvaščini, ktera v tem slučaji posnema latinščino; naslanjače stavljajo se gostoma na prvo mesto in mahoma po ločnicah: se pogubi; si moreda misli; ji srca ne zapreš; mu reče iznotrenji glas; uže dolgo, pravi sv Pavel, te je Bog k pokori klical; nebeški m. nebeški, ker nebes+ ski == nebeški; nezap o p adl j i v; bo prišel: den gospodov bo prišel m. pride; večkrat za samostav piše prilog: pravični m. pravičnik, der Gerechte; kakor m. negoli: ona je veliko vekša dobrota, kakor vsaki drugi dar i. t. d., ker onda šče se je malo na take hibe pazilo. L. 1847 od julija do konca decembra sestavljal je grško, latinsko, nemško slovanski slovar, pa dognal ga je samo do besede aivrjfin to (kivioj) dalje pa nij mogel, ker delal je po Passovem grškem slovarji, kteregalll. zvezek je bil stoprv 1852. 1. na svetlo dan. Na zgled služi 1 samostav, 1 prilog, 1 glagol: mvhog 6 (*«. Aoc, Kij/.nv, 2-vlov, nahifir], xdXauog, rjlo?, vlrj, caulis, culinus, Kohl, Kiel, Holz, skr. šalas, šulas, Halm, Stengel, Spiess, si. kol) caulis:-2. capulus; 3. ostium uteri muliebris; 4. noa&tf, 1. Stengel, Stiel', 2. Stiel, Schaft, Heft; 3. Muttermund. pBnB, lodvga, lodjžba, strak, stBblB, koščal — kočent, kocen, stBbr, ščavlB,ščavB, cevB, stvol, byli>, slipik, šašarika? glob, parutka? stonik, kil; 2. roč, ročnik, ročka, rocn, roclB, rokoj^tB, rokoj§stB, rog, drBžak, rokoj^tka, drb-žalo, šija nasad, j^Ice, črBn, glavišče, kopjišče, ratišče, ratovišče, lože, drBžaj, lčs, ročica, mBčišče, tesačišče, kordišče, palašišče; vlBččišče; 3. ustje otroby, života, matice, matrBnice. — žfovdtgio? liberalis, ingenuus; liberator (Jupiter) freisinnig, freimiithig, frei-gebig, svobodn, prost, otvrit, otprit, ščir, iskrBn, istinit, otkroven, šč^dr, užil, prostodušn, prčm, prisn, ravnosrBdčn (trizn?J, človečn, blagodatn, darovitn, gojn, darežljiv, dobrotljiv, milostiv, plemenit, vzpanel, vyborn, učBtiv. 2. immunis, frei, sein eigener Herr; frei, befreit von etwas, svobodj, svobodn, voljn, samopašn; samsvoj, samovoljn, neotvisl; lih, prost. — iotaitUa — igia^tiMa, davnim cavillor, ludificor; contendo, rixor, scherzen, spassen, Scherz oder Neckerei treiben; zanken, šatiti s§, šutiti (žrr.tovati), balaguriti, igrati s§ (nsl. gurati s§), lodovati, loditi zanovetati? spridati? lakridijati, radovati sq, pridegati s§?, šprimovati, norčevati norce imžti, norce pasti, smehy imeti, tamašiti?, prorogovati norovati s§, glumiti, gutoriti, baljasničati, treljuditi s?, skomrašiti, glumy dčjati, dražiti, drastiti, drazdjiti, podbadati, podpaljati, pikati, nagabati, začepljati, zadirati, gziti. Kesneje opuščeno je nadaljevanje tega dela, razumevaj neporabnega, kako bi namreč mogel dnes mrtev jezik za podlogo služiti živemu govoru, kteri rabi okoli 100 miljonov ljudij po Evropi, Aziji in deloma v Ameriki razprostranjenih, na priklad novi izumi, razni poznejši pojmovi pogrešajo osnove v grščini; pustimo mrliče pokojnikom. — Vsega slovarja je 46 '/a pole. Navedeni primeri svedoče, ka si je Oroslav priredil za vsa slovanska narečja jednak pravopis, kar jedino bi moglo zbližati Slovane; preleni smo močiti se azbučnoj pisavo, zato bi kazalo, da konči v učenih delih in razpravah rabe vsi pisatelji pišoči lati-nicoj jednaka pisna znamenja, ker razne vnanje prikazni istega glasa mote tudi izurjenca, ne da ne bi početnika in nezvedenca. Omenjam, ka bi tudi v latinici mnogo leže in lepše bilo pisati i in b, nego li ti in C z rogatoj zakrožko. C. je rabil samoglase: a, e, -b = ti, b = f, 6 = Miki. e, e = a, o, = s, Miki. u, y in soglase razve navadnih ž = žd in č — št, pa tudi šč iz sk. l je opuščal kot nepotrebnik na konci, ter pri samostavih in prilogih na mi, ni, li, rt: trak; jarm, hladu, sveti, dobr, a stav-Jjal v slovkah: dihnoti; gladik; pisal je i po samoglasu r in 1 kot sprevajalko: krit, d lig, kder namreč po sličnosti drugih jezikov ima pravico, a smrBtB, nikar smritB; razločeval je po takem po r — u l in h, za česar delo mu se je sponeslo, ka greši, pa dnes se drugače sodi, iu Zograf takisto razločuje v takih pri-godkih Ti ia B. C. je delal točno in vestno, nij tore zakrivil uči-njene mu zbog tega brce. Poslednji čas, da ne ostane osamljenec, pisal je i v vseh slučajih. b opuščal je samo po c, č, ž, š, j na konci, indi pa pisal: lontc, kovač, nož, koš, znoj; golobt, nitB, tBnBk; kako lepo lonBc = louac, lonec, lonc! Nesrečni razkrojnik ii po raznih narečjih različno izgovarjati poznamljeval je dosledno z znamkoj ž; kamo sreče, da vsi Slovani tako delamo, onda ne bi toliko pogubno razsajal in razbojnički kalal jedinosti: telo = telo, tjelo, tijelo, tielo, tilo, tejlo, tajlo, ččlo, cialo, dakle č = e, je, ije, ie, i, ej, aj, ia; zakaj ne bi vsi pisali t čl o? in čital bi naj vsak po svojem. Nosnik a prepisuje Miki. z a C. po slovenskem z o; prvi način je razširjen, poslednji ne, da si doslednejši. y = m dozdeval se mu je potreben, zato kyp. Namesto stsl. žd deval je i (ali dj^ zbog sličnosti, kakor je namreč č iz tj, dakle rožen == roždeni, roženi, rodjen, rožen, rojen; nam. stsl. št stavljal je č, kder je iz tj: sveča = svešta, sveča, sviee; kder pa št iz sk+j, šč: iščem. — V sedanji dobi težko popuste narečja svoje ustanovljene pravopise, ne preostaje tore drug pomoček, nego da se hapimo za občnost in razumnejše krogove najrazširjenejšega slovanskega narečja, da to vsak na-obraženec razume in govori, a ožejša narečja rabimo v svojih domačih področjih. To bodi zvezda voditeljica učenim Slovanom. Okoli 1853. leta spisal je C. pod znamkami O. C. i V. H. oster pretres vseh del, ktere je Miklošič do onda izdal, razumevaj, vsledsestavka tiskanega v I. knjigi „Slav. Bibliothek" proti H anki, kder je tudi po nekrivem C. prejel klopoušnico delajoči, kakor je bilo ravnokar povedano, razliko med t, i b po sa-moglasu r (primerjaj „Archiv f. slav. Philologie v. Jagič . II. 2. . . t> und b in der sylbenbildender Stellung als rT) — rt — — ]£.«) v tej knjižici, tiskani v Pragi v češčini, posvedočil je C. obilno znanost in daleč je hrumel zvek jedrne vednosti, točnosti in vernosti v čitanji in rabljenji, pa tudi pokazala se neka površnost nasprotnikova. Osobno zaime na priklad ima v dvojnikovem imenovalniku prve osobe po rokopisu Supraslskem obliko na: si njimiže i na da byhovč sipodobila Suprasl. st. 156, kar nij tožilnik, a druge v a: ni badeta in v a si njimi, Suprasl. 154; čBto v a bysti, vsehi, čl o ve ki okaannejšaja, ondi 156. v a oba. Vitae Sanctorum p. 8. Po takem je za prvo osobo orga-nični vzor staviti: na, naju, nama; za drugo: v a vaju, vama, akoprem ste te obliki v redkih slučajih navadni; ali treba bi bilo v opazki te prikazni navesti. Velike vrednosti je C. spis v „Zori" 1853 v Zagrebu, izdavanoj Rad. Razlago m v sestavku „0 glagoleh" na 68 straneh. Jako poučne v tem delu so točke: 3. Premeny i omekčanija sfiglasBnic; §. 6. T§ža ili sila samoglasBnic; izlasti §. 7. Prikla- danije, okrepkovanija, krepljenija i slabljenija k glagolom. Glagolska razredba je inačejša nego li Miklošičeva; vrst jemlje 9, iu sicer I. vrsta: — iti iu II. osoba en. sed. časa — si, — ši, — š: damt — dasi, jamt, jasi = ješ; vemt — vesi = včš. II. v. — ti, -eš: nes-ti, nes-eš; pi-ti, pi-j-eš. III. v. na-ti, n-eš: teg-n£i-ti, t^g-n-eš. IV. v. e-ti, -i-š: vel-č-ti, vel-iš V. v. i-ti, i-š: kval-i-ti bval-i-š. VI. v. a-ti, j-eš: glagol-a-ti, glagol-j-eš. VII. v. a-ti, a-j-eš, del-a-ti, del-a-j-eš. VIII. v. e-ti, e-j-eš: um-e-ti, um-e-j-eš. IX. v. ov-a-ti, u-j-eš: kup-ov-a-ti, kup-u-j-eš. Miklošičevo razvrščenje je občno sprejeto in v učilniške knjige vvedeno, tedaj tudi znano; šamič treba bi bilo glagole V. vrste, III. skupine: bra-, pra-, sra-, z v a-, g na-, ki a-, pla- i. t. d. v VII. skupino I. vrste premestiti, ker pri teh je 1. a v nedoločil-niku blagoglasje ali okrep, kakor č pri m r, t r; 2. v sed. se vlaže samoglas: ber-em, der-em, per-em, kol-em, pol-em, a ne kol-jem, pol-jem, kakor per-em, a nikoli per-j-em, zov-em a ne zovljem; 3. zaradi sličnosti s tlika — tleči, v riga, vreči; 4. litvanščina in lotvinščiua imati v tem slučaji uedolo-čilnik na Iti, rti. C. je dejal vzor krepkega aorista tako: enojnik: idT>, idi, idi; dvojnik: idova i. t. d.; množnik: idomi ... 3. osoba i d ; oblika v II. in III. osobi i de je od I. idohi, tore ne krepki aorist. V enojniku potrjuje krepko obliko reki, podperi. Igori; padi. Saf. Pam. Marc. 4, 8; reki, podvigi. Ark. IV. 21; gospodB obladi me vi poč^ticednij svojihi, prežde neže ničttože sitvori. Kemtsk. blag. Po vseh brojevih in osobah ne more se dosle ta vzor s primeri podkrepiti. — Pri glagolu i-ti navaja C. tudi haložko sprego : jem, ješ, je; jema, jeta, jemi, jeti; jemo, jete, jedo; pa ni tako, nego Haložan spreza: i-j-em, i-j-eš, i-je; i-je-ma, i-j-eta, i-j-emi, i-j-eti; i-j-emo, i-j-ete, i-j-edo, in bodočnik: pem, peš, p e i. t. d. Ta odbrana razprava spisana je v staroslovenščini z nekimi premenami: tečete, v človece brez uvesla, kedar omekča grlnico, in opustkom nepotrebnega i-a na konci, te kaže po izbor strokovnjaka. Od 20. januarja 1856 — 20. marca 1857 sestavil je znanstveno razpravo 60 stranij goste pisave o „JsvteQog — vitory" proti nekdanjemu nazoru dra. Schleicherja, kar v nekem listu 16 let kesneje zloženem omenja: „ich habe dem Dr. Schleicher einen Artikel iiber vitory vor 16 Jahren" (glagola ni); Schl. je namreč v slovnici: „Die Formenlehre der kirchenslavischen Sprache. Bonn 1852" na strani 180. resnil, kajevi -tory = drugi, odbiv d iz osnove dva + tory, kakor grški dtvnQog. Ta jedina razprava, ktera se največ suče okoli razklade in raznih prehodov nosnika Ji, spisana je toliko vrstuo, ka bi ploskom osposobila pi- satelja za vsakega vseučilišča stolico določeno primerjalnemu jezi-koslovstvu indoevropskih jezikov; najbrže je tudi O r osla v imel kan osposobiti se po Sclileiclierj ev em odhodu na pražkem vseučilišči, vsaj zvali so ga ondešnji jezikoslovci in učenjaki, iu spis nosi nekoliko pristavkov in opazk, učinjenih olovkoj od Han-kine roke, med kterimi primetbami je ta nesrečna: C. namreč povse redno in pravilno razvija in razlaga besedo onušta = onuča Fussfetzeu iz o-obi + H, n je vložen, da se ogne stiku dveh samoglasovi. t. d., a pristavek pravi: onušta pro obinušta ex o b v i n u š t a, kar o vaja dober snop nevednosti. Schleicher se jo kesneje spokoril ter uči v knjigi: „Compendium der ver-gl eicbenden Grammatik der in d ogermanis chen Spr a-chen. Weimar 187(3" na str. 470 iu 491, ka ima vi-tori osnovno obliko an-tara, VB-žfc-an, kakor je C. 1857. leta tolmačil. Iz tega sestavka priobčim nektere zanimive in jako poučne črtice v »Letopisu" Matice slovenske. Kakih 60 pol nahaja se jezikovne tvarine, ktera je bila na-birana za lastno napredovanje iz slovanskih narečij, potem iz sta-roindijščine, magjarščine . . .; vse primerjalno tako, ka je prikazen v tem ali onem narečji jasuila drugo onda šče mračno besedo ali koreniko; to se je vršiio začetkom 1839. leta in uže prvlje. Mnogo tvarine je prečrtano na znamenje, ka je bila pozneje porabljena. Slovnično tvarino razpravljal je jako marljivo in točno v snopičih pod imenom „Slava". Drugi snopič je od dne 25. februarja 1856 a poslednji, 45., od dne 16. decembra 1872 na Ptuju, in kaže se, ka šče uij poslednji; vseh ima »Matica" samo 15 številk, druge so prešle. Velik kvar za toliko temeljite slovniške pazke, vse podkrepljene navodi: oča ogrs. si. K ii z m. Mat. 3. 9 1. t. d. tož. očo, rodil oče, mestnik pri oči, druž. z očom, rod. mn. o če v, imenoval, oče ve, očevje, daj. mu. očem, tož. oče; Goričko rod. oce; ua in pri Pohorji oča. »Novice" 26. 315, ravno tako med Muroj in Dravoj; Vrlin j ak Pflanzen - Nomencl. Boga oče oko aster. Sklanja oče, očež«, očeiž(u) je lašizna: An-touietto, Carlotto, franc. Charlot, Georgct. Bi li kdo božji znal za ostale sešitke, rači oskrbeti, da je »Matica" dobi v shrambo, vsaj hrane obilo klenega zrnja v sebi. Vrh slovniških razklad v snopičih »Slava" iu slovarske ua-birke častno mesto C. trudov zaslužujo jezikoslovne preiskave na polji indoevropščine, razumevaj na korist in jasnilo slovauščine, v zvezkih, kteri se počinajo okoli 1853. leta, — 15. zvezek je od 2. oktobra 1854.1., a poslednji, kar jih zmaga »Matica", stvezi.ln. (tako je zapisano) 86 od dne 7. marca 1865; 6 suopičev je v če-trtinski obliki a jeden v osminski brez številke in danja, a kaže se po vnanji podobi i notranji izdelavi, ka so spisani pred 15. zvezkom. Vseh jc 70, a končni broj je 86, tore jih je nekam prešlo 16, poznaniljanih s številkami, a 7 brez danja, skupaj pogreša se po takem 23 snopičev, najbrže vsled nemarnosti in ne- Letopis 1878. III. 7 pazljivosti. Vsak sešitek ima dve poli. Prikladi: sopsti — sapa — hlap — slap xanva>, lit. kvapas Geruch, Athem, kvepti lot. svepe, kvepet, kupet,got.afhvapnan extingvi, lat. vapor, vappa, vid. si. vapa in koptB. Zv. 15., 2. okt. 1854.— gmata — čes. greifen,betasten, polj. gmata — in gmatva — mischen, mengen, zusammendriicken, čes. gmot Materie, Urstoff, mata — tasten, verdrehen, polj. mača — tasten, befiihlen, šmati — čes. herumtasten, luž. mača k mota — m (> t. Z v. 53. od dne 11. junija 1858. — p rabi Staub k prtha — ali ptha — stampfen, stossen, primerjaj pčsikt, plesna, pisa — kakor mok lit. lotv. m e r k, korenika p r v p r a — ; prim. p y 11 Staub, prim. šče nsl. prhalica, lot. parsta Flocke. Ondi. — grant, granica Kante, Ecke, Granze, k skr. gr — džr,prim. lit. galas, si. kraj, k r a n B c B, lit. š o n a s, tore naobraženo kakor sani, stranB, dlanB; k r a j = lit. šališ, pa lit. šonas lot. sanis Seite k si. kranB, kor. tore ni s Polt Et. Forsch 11.640 k pers. su, sui latus; prim. tudi težkočo s lit. S, ako pers. su. Zv. 76. 2. januarja 1862.— tčlo po Miki. L. iz skr. s ki tegere, kakor tenB, stčnB (mnogo bliže skr. str, stai, tai, tai, tr, tra, trai), — pa 1. nij tčdlo, 2. rodilnik — ese, bolje kor. tr — ta tegere, ali skr. ta rasa, talasa (Gilf.) corpus, caro, prim. tor; prima significatio est imago, quae umbra efficitur, pravi Miki., tore najprej corpus; C. k temu kypi i. t. d.; nikoli ne prikaže se s t čl o; telo tabernaculum Korper. II.Petr. I. 13. 14 ') je samo v podobi izrečeno; pr. „Wiesemann Zusammenh. Zwisch. Wis-sensch. u. Offenb. 541 §. 6"; zbog pripona — lo pr. čelo, dčlo, kolo. Zv. 86 . . 7. marca 1865. — umi po Miki. L. iz got. ga-umjan \vahrnehmen, skr. av cognoscere, ergo + m; ali Stamm-Worterbuch got. piše gaumjan, nikar ga —; potle anglosaks. guma vigilans, gyman curare, po A del. ad voc. Gaumen šče ga um en beobachten; pr. čes. kauma — in skauma — vvahrnehmen po Jungm. iz k a -j- um; anglosaks. gegyman, to je ge-gy-man curare, tudi geman curare, ge-omian isto, numen captus; čes. r ožjima — durckdenken, be-trachten, nemš. Vemunft, lat. capere, conceptus, uvllanPaviiv cvvtmg srb. raz bor, nsl. zapopadek, lit. p r a n t, protas, lot. prat, prate, prats k si. pr^ta, got. frapjan za j um — jom; pr. tBn — tina,toni,čBn — čina — koni; pr. čes.pochop i —, pojem i. t. d.; hrv. razmč — dluž. rozmč — verstehen, pač iz raz + umi; pa dluž. tudi razym Verstand2) dluž. hume — verstehen. Zwahr 206 meni, ka je iz u-hu + mč—, to je ime, tore u i m — ; gluž. rozomi Verstand, rozemž — verstehen; pr. nčmri —• na + imt == neuaiiBi; nžmo živinBče = ne-umBno; k temu Miki. L. neobimens in neobumeni incom- ') Ogr. slov. ima na tem torišči lator, kar je iz ša-ča + tor in to iz kor. t r. Pis. 8) osi, r a z i m e » človek, Pis, prehensibilis; res je to namesto neobuim meni. Nektere razldadbe nže so zastarele, /3$'jtvarina na- brana, kar dobro služi daljemu preiskovalcu; iiTa-če pa v sebi zapira mnogo jedra; naši pisatelji na primer so dvojili, kako občno obliko ima rus. goloti Krystall, Glatteis, itak čes. glatt (hlat'), tore glatL; pr. lat. glacies mesto glaties. Od 1865. 1. 7. marca do 3. novembra 1868 ni najti nikakovib zvezkov; s poslednjim danjem počina se pretres, spopoln in poprav Miki. staroslovenskega slovarja; napisano je 12 zvezkov, vsak po 4 pole; poslednja ima na prvi strani napis: Ptuj dne 26. januarja 1874. Caf.-Mikl. Lex. Palaeoslov. Grossentbeils bulgarisch. Na končni strani tega snopiča čita se: j^knati — j^cati — jok (= jak%) weinen, skr. an, kakor nsl. žfikati, žaknati iz žBm-ti, kakor stakati izstenati; pakatiiz ptn-ti; zvakati, zvečati iz zveneti; m^kna-ti iz mi»n-ti. A poslednje besede ondi so : Prestav. Roclop Fuss des Berges 6qo7toSiu. Bolg. Milad. 330. — Zbog točnega razkladanja navajam primer: u t r o —j u t r o pač po P o 11 u pravejše k skr. d j a u t r a Glanz, Helle Bob ti. III. 785 (Fick jyut — dyut gllinzen Pis). splen-dere, ker dluž. jatšy, vjatšy m. jatfi je oči vestno iz nemš. Ostern, anglos. easter, dakle niti omenjati, gluž. jutry pa ide samo po narodni etimologiji sem; 1. nijma nijedno si. narečje za Ostern jutry; 2. dluž. jatfi kaže na vzajmljenje; 3. moralo se je v gluž. za Morgen sprejeti ranje mesto zlorabljenega jutry Ostern; 4. izpab s-a v si. je neslišan razve v luž., ker jato more se tudi izvajati iz j amr>; prim. nsl. pojeto gegessen; mogoče pa tudi je, ka je pisalna pomota; 5. si. ima ustri aestivus; 6. najkrepši razlog: prvotni ju — u ne prepina nikoli vu, nikder »«tro, a dluž. witše = witre je mesto wejutše (jutfe; pr. jug i, nikoli v u g rr,, Miki. izvaja krivo iz lit. uŽ strepere, a Pott pravo iz skr. (Jju —ju; juntct, nikoli v u n b c b; ju — u nikoli vu, ker hrv. vre je iz ur e = už e; pr. j ur ve, juha, nikdar vuha; ka j nij prepon, nego spada k koreniki, kaže čes. jitro = jutro; jih = jug, ji noch = junoša; již = juže, kakor si. j igo = igo; lat. i. t. d. ju gum;. 7. ima samo jako potujena dluž. jatšy mesto jastry kakor wotšy m. wostry, bytšy m. bystry; 8. ima za besedo Morgen kamor dluž. tamo gluž. jutro, jutšo, kakor dluž. j e t š o = j q t r o; 9. ne more jako ponemčeno narečje odločevati; 10. ne nahaja se v navedenih knjigah primerjava s usra in utro, in recimo, ka je gluž. justry Ostern resnično iz au ali u (s)tri/, govorilo bi se hutry ali wutry; 11. nima lit. lotv. rytas, rits s uš nič občnega, do lotv. austrs ostlich in lit. aušra Morgenroth; pokaj tore silo delati jeziku, kajti se luž. jutry tudi Ostern zove, zato se je s izpahnol!! pa dajmo, ka je gluž. jutry res nastalo iz ustr, austr, ka luž. med vsemi si. narečji kakor franceščina s pred tr odmeče: gluž. tradač dluž. tšadaš — stradati, gluž. trčcka, dluž. tšecha = stržha; pr. dr. Pfuhl Wen d. Worterbucli 745—757; Z\vahr Worterb. 365—369., dakle gluž. jutry m. justry samo Ostem naslanjajo se na uže soče jutro iz skr. djautra; kratko, ka tujizno kaže dluž. jatšy, wjatšy mesto jastry, kde pa se v si. menja ustrojni wva? ker se ne da dokazati prvotno vas — {t)ro\ 12. čudno, ka bi samo lužiščina imela za Ostern jutro; pr. lotv. leeldeena der grosse Tag (bolg. veliki di> m), lit. velykos; pr. v si. narečjih rus. sv^taja nedčlja, velika noč, Ičtnice, va-lička, nsl. srb. vizBini kakor estn. lihha votti i. t. d.1) Matica ali pa jugosl. akademija bi svobodno ta slovarček na svetlo dala, da se spopolni Miki. Lex. palaeosl., in neke mračne besede razjasne, kterih šče drugi modrostniki nijso razmotali; vsaj C. sam imel je isti kan, ker napisal je uže tudi naslov: »Slovarček k Lexic. paleaosl., posvečen našemu slavnemu rojaku (p. n.) g. dr. vit. Fr. Miklošiču v prijazni spomin in javno izražeuje odličnega spoštovanja. O. Caf." Naš Davorin Trs t en j ak izdajal je počenši 1873. leta »Vestni k", znanstveno prilogo k „Zori", in ta list polagal je v čviplih povzemkah C. zaklade svojih mnogoletnih trudov, posledke globokih preiskav. Početek je učinil v I. št. 1873 s preponom ma-: masosna (mecesen); maklen; »nacizra, matprika, majelovec, madra-vec; pobivši več krivih nazorov in razjasnivši obilo mračnostij iu dvojščin priobčil je v št. 4. 1874 dne 15. aprila poslednji sestavek, dotolmačivši končnico iki — bcb, eci», — enBCB — (jgi — ^ z B, kajti, kar mi je sam žalosten pripovedal, pisal mu je Trst., naj preneha s tem delom, najbrže, ker čitateljstvo samo na površnost privajeno nij moglo prebavljati trdešega in krepšega stroška. Čitajoče občinstvo je dnes toliko zanemarjeno in skaženo, ka bi se rajše guralo, a ne globlje mislilo in se resno učilo, zato pa tudi nikder ni videti napredka, in mnogokrat kvar za novce, kteri se mečo na otle tiskopise, odkoder se ničesar ne nauči. Mladi svet mora počinati učiti se in sicer resnobno, ter misliti, ako kani kda biti na slavo in korist domu in rodu. O tej neugodni za nas Slovence prikazni pisal je nekemu ruskemu jezikoslovcu: „Ja vozbuždaju g. Trstenjaka, izdatelja „Zory", daby oni svojej „Zore" otvorill bolčje slovesnostnymT» sočinjenijami; no om> mnč otvčtstvujetB: „kto sije pročitajetB". Po istinne mne žali, čto ne mogu svojihi učennyhi zapisoki nikami posylatB. No ja imeju mnogo jčzikoslovskyhi razsuždenij vseslovanstvu zanimatelBnyhi, n. p. kritiki o Miki. Lex. palaeosl. ležitB u mene nad 30 listovi; n. p. nestera consobrina, eto skr. nap tri; lat. n ep ti s prošlo iz podlinnago nepstra, a) ko pervomu obrazu neptra pri-stupili s, kaki vo cerkvenoslov. tepq,, infinit. t ep (s) ti; potomi nep(s)tra, b) otpalip, potomi nestra, tra bo kaki vo sesim, J) Nemški jezikobrodci Curtius, Pick i. t. d. pisali so za Mik 1. brez lastnega preiskavanja, kakor večkrat dela „visoka modrost nemška.'' fis. i — stera iz stra kaki v polj. maciora, matB, a i s vypali, i imejemi stčes. neti, genit. netere neptis, kaki mati, matere, dišti, dištere filia, i vengrsko-slovensk. svati, genit. sva tere = svadebuaja gostBja". — Dokler ne priljube naši razumniki znanosti, in sicer prave, istinske znanosti, ves trud pisateljski priliči bolje gurači, nego li koristnemu delovanju. Prvejša leta daroval je O r osla v skoro vse prislužene petice za drage knjige, in le vsled obilnega požrtvovanja narastla mu je knjižnica, kake ni najti med selskimi svečeniki. Bogoslovski oddelek dostojno zastopan stržen je bil o priliki neke duhovniške skupščine v Ptuju, a jezikoslovne knjige, kterih sem pri njem videl za dobre tri tisočnjake: slovarje, slovnice, učene razprave, strokovne časnike i. t. d., scvrle in skrčile so se do končne prodaje 1877. leta toliko tesno, ka bi je dva težaka lehko bila odnesla kamokoli. Glede na telesno podobo bil je mož srednje zrasti, do-voljno obilnega obsega, krepke postave, črnih lasij, bistrih sokol-skih črnih očij, le poslednja leta rabil je premetavajoči slovarje naočnice, ') gladkega, primerno rdečega in prijetnega lica, zdravja črstvega in stalnega, čašo vrstne lozovine je tudi ljubil, pa nikdar preko mere, kakor bi odrezal, nehal je srkati, tudi v večem družtvu, kedar se je zadovolil; prstovet trenca ugajala mu je pri jezikoslovnem mozganji; drugih potrebščin ni poznal. Gospodaril je zgledno, preselivši se namreč v Ptuj na določeno mu nadarbino prinesel je obveznico na 2500 gld., in ves ta znesek vteknol je v zapuščena pospredniku vinograda: v Halozah in na Mestnem bregu; itak založil je istinsko na dobre obresti, vinske letine so poslužile, in ostavil je 7500 gld. imetka, o kterem žalibože ni razročil, ne mogši sam sebe v poslednjem hipu točno prepoznati. Sicer bi red donašal, da pokloni svoj zaklad narodnim zavodom, a brez oporoke dobila je tretjino rodbina, drugo cerkev a tretjo ubožci. Za slobo tega vekopisa iskreno želim našemu slovenstvu in poprek slovanstvu čistih značajev, brezporočnih ljubiteljev krasne domovine in vzvišenih znanostij na pospeh povoljne bodočnosti. — „Spoznal sem vse skrito in javno, ker naučila me je vseumetnica modrost; ona je svetlejša od solnca in vsega leščečega zvezdja, svetlobi primerjana biva jasnejša, ker na to sledi noč, modrosti pa ne premore zloba." Premodr. Sol. 7. 21, 29, 30. Besedo očali imel je za iažizno iz occhiale, vsaj S t u 11 i navaja očila, očnice, naočnice (pr. nagubica); tujizno ovaja veznik a; sicer znamo besede na alt: pečalB iz pek -j- čIb, p i š č a 1b; — živ a i b , dru h a 1B ne dozdevati se C. domači. Pi». Fomuška in Fininška. (19. poglavje najnovejšega romana J. S. Tm-genjeva ..Novi"; prevel F. M. Stiftar.) Fomuška in Ffmuška — Foma LavrentjeviČ in Ev-fimija P a vi ovna Subočevi1) sta bila oba enega istega prvotno-ruskega plemenitega rodu in brojili so ja skoraj med najstarejše prebivalce mesta S. V zakonski stan sta stopila jako zgodaj in se naselila že jako davno v dedovem domu na kraji mesta, od kodar se nikoli nista vozila in nikoli ni v čem izmenila ni svojega življenja, ni svojih navad. Čas, kazalo se je tako, se je ostanovil zanja: nikako „novšestvo" ni prodrlo čez meje njiju „oaze". Imovine velike nista imela; a njiju nekdanji kmetiči so njima pripeljali kakor prej nekolikokrat v letu domače perjadi in druge jestvine. Starejšina se je javljal po prejšnjem v odločenem času z davščino in z dvojico jerebic, kakor če bi jih bil ustrelil v grajskem gozdu, v istini že davno tujem posestvu. Zato sta ga napajala s čajem na pragu gostovalnice, darila mu kučmo iz ovčje kože, in usnjate rokavice ter ga odpravljala — z bogom. Domači ljudje so se po prejšnjih navadah vrtlli v Subočevskega domu. Stari sluga Kalliopič, v kamižoli iz nenavadno debelega sukna s stoječim zavratnikom in malimi jeklenimi gumbicami, je naznanjal po stari šegi poje, da je Juha na mizi", in dremal stoječ za stolom gospe. „Bufet" mu je bil pri rokah: pod njegovim ključem je bilo razno žlahtno sadje, kakor: pomoranke in limone i. t. d,, a na vprašanje: je li čul, da je vsem kmetom objavljena svoboda, je odgovarjal vselej, da ljudje mnogo vežo otrobe; svobodo imajo v Turčiji, a njega je ona, slava bogu, že minola. Pritlikova devica Pufka je delala zabavo, a stara pestunja Vasiljevna je hodila za mizo v veliki, tenmobarveni adrcL na glavi in pripove-dala s tresočim se in nejasnim glasom o novicah vsacega rodii: o Napoleonu, o dvanajstem letu, o antekristu in o belihmurih; a če ne jednacega, je kaj predavala, podprša po svoji stari navadi z roko podbradek, in sicer, kake sanje je- imela, kaj so pomenile in — kaj so jej karte pokazale. Sama hiša SubočeVih odlikovala se je od vseli družili hiš v mestu: bila je vsa iz hrasta, okna so bila podobna jednakostranim štiriogelnikom — večno z dvojnimi okviri! In bile so vse mogoče lopice, sobice, saloni svojega rodu, stopnice z mrežami, omarice v steno udelane z božjimi V Solčavi govori n. pr.: ,,Logar in Logarica gresta", ali prosto1 i,Logarji gredo". Opaz. prev. podobami na strojenik nožicah, paradni in zadnji prohodi in kamrice. Spredaj je bila ograda, zadaj vrt, a v vrtu hramiči, starina-rici, ledenici i. t. d., s kratka pravo gnezdo! A nikdo naj ne misli, da bi v vseh teh shrambah bilo mnogo blaga — ne, ne: nekatere so se že razvalile; bilo je vse iz starih časov — in se je hranilo. Konja so imeli Subočevi samo dva; bila sta stara, kosmata, s slokimi hrbti; na jednem so bile vidne celo bele lise od starosti, rekali so mu Medvigo. Zaprezala sta se, če mnogo, po jedenkrat na mesec v nenavadno, vsemu mestu znano kočijo, jednako zemeljenemu globu. Spredaj je bila izrezana ena četvrt, znotraj obita z rumenim, zamejnim blagom, polnim belih popkov, jednacih bradovicam. Poslednji lekat tega blaga so tkali ali v Utrehtu, ali v Lijonu še za cesarice Elizabete! In kočijaž Subačevih je bil mož nenavadejanostarinsk, popolnem propojen s smradom ribje masti in smole. Njegova brada se je začenjala precej pod očmi, a obrvi so padale kakor mala kaskada na brado. Dvigal se je tako kesno, da je porabljal pet minut na noslaj tobaka, dve minuti, da je del za pas knut, a obilo dve uri, da bi zapregel samega Nedvigo. Nazivali so ga Perfiško! Ce je nanašalo, da so se Subočevi kam peljali in kočija je morala, če tudi le malo v klanec, strašili so se čisto gotovo — strašili so se, med družim, tudi niz dolu — lovili se za kočijine jermene in trdili na glas: „konjem — konjem . . . sila Samuelova; a mi — a mi --smo loži puha, loži duha!! . . Subočeve je imelo vse mesto S. za čudake, da, skoraj za zmešane; a saj sta tudi sama priznavala, da nista za sedanji čas ... a nijsta mnogo želela: kakor ste se rodila, vzrastla in se poročila, tako sta ostala. Samo ena posebnost njiju veka se njiju ni prijela: od svojega rojstva nikoli nikogar nista kaznovala. Ce se je kak sluga pokazal živega pijanca ali tatu, trpela sta od začetka dolgo in prenašala — kakor se prenaša slabo vreme; a naposled sta se potrudila, iznebiti se ga, odpraviti ga drugi gospodi: naj se tudi drugi nekoliko pomu-čijo! A to nesrečo sta imela redko, tak redko, da je njima bila epoha — in pogovarjala sta se n. pr: „To je bilo jako davno; to je bilo tedaj, ko je pri nas živel Sepežnik Aldoška;'; ali: „ko so nam ukrali koževino, dedovo kučmo z lisičjim repom . . ." Pri Subočevi h so bile tudi še takšne kase. Druga ravno tako karakteristična črta starih časov v Subočevih tudi ni bila zapaziti: ni Fimuška, ni Fomuška ni bil preveč pobožen. F o-muška je živel prav po pravilih Volterja; a Fimuška se je bala duhovnikov bolj nego vrag križa: oni imajo, kolikor je ona mogla opazovati, krive — hudobne oči. „Če pri meni posedi pop" — je navadno govorila — „se smetana skisa." V cerkev sta se peljala redko, a postila se po katoliški, t. j., jela jajca, belila z maslom, pila mleko. V mestu so to vedeli, in se ve, da to ni koristilo njiju česti. Ali njiju dobrost je premagovala vse, in da si so smijalise čudakom Subočevim, dasi so jih imeli uboge, izve-ličane v duhu, čestili so jih prav za prav vendar vse. Da Foinuška in Fimuško spoštovalo je vse ... a k njima nikdo ni zahajal. Sicer tudi o tem mnogo nista tožila. Vkup njima ni bilo dolgočasno, zato se nikoli nista ločila, a druge to-varišije tudi ne želela. Ni Foinuška, ni Flmuška ni bila kedaj bolna; a če je na katerega izmed njiju napala kaka slabost, sta pila oba nastoj lipovega cveta, namazala se z razstopljenim maslom okoli pasa, ali kapala si lojevo svečo na podplate — in bolezen je bila skoro proč. Dan sta preživela vselej jednako. Vstajala sta pozno , zajtrkovala čokolado v malih čaškah, stopicam podobnih. ,,čaj" — sta terdila —„je prišel v navado že za nama;" sedela sta jeden pred drugim, in navadno sta besedovala — vselej sta imela o čem govoriti — ali čitala iz „Prijatnago preprovosc-denija vremeni", „Zerkala Sveta", ali „Aonid"; ali pregledavala star album, vezan v rudeči safijan z zlatimi okviri, kakor je slul napis, nekoč imetje nekove gospe Barbe de Ivabyline. Kako in kedaj je njima ta album prišel v roke, sama nista znala. V njem je bilo mnogo francoskih in ruskih pesni in prozajičnih člankov, v podobi, n. pr.: »Kratkega razmišlenja o Ciceronu": ,,V kaki raz-položnosti je Cicerou nastopil kvesturo, on objavlja to-le: Potr-divši s prisego pred bogovi čistosrdje svojih čutij v vseh službah, s katerimi so ga počestili do tedaj, mislil se je zavezanega z najsvetejšimi vezmi, da jih vredno izvršuje, in v tem namenu on, Ci-ceron, ni samo okušal nikacih sladkosti prešeštovanja, ampak tudi zdržaval se tacih zabav, katere se kažo vsesplošno potrebne." — Prelepa je bila tudi pesem z nadpisom „Tirsis", v kateri so bile med druzimi tudi take kitice: „Pokoj vselennoj ') upravljajet, *) Rosa s prijatnostju blistit, Prirodu nežit, prohlaždajet, Jej novu žiznj soboj darit! 0 dih Tirsis s dušoj unyloj 2) Stradajet, 3) mučitsja, grustit, 4) Kodga s njim net etnetymiloj — Jego ničto ne veselit!" — in „eximproviso" kapitana, peljavšega se črez S. leta 1790., „na šesti den Maiija" (maja:) ,,Nikogda ja ne zabudu! Tebja, ljubeznoje selo! 1 večno pomnit budu! Prijatno vrernja kak teklo! Ko Joroje imel ja čest'! U vladelicy tvojej ! Pjat' luščih 5) v žiznji dnej ! *) Stihov nisom slovenil; slovnično izobraženi Sloveni razutno jih s pomočjo tčh besčd : ') svet. a) žalostni. 3) trpeti. 4) žalovati. 5) najgorši. Opaz. prev. V počtenejšem krugu provest' ')! Sredi množestva dam i dšvic, I proeih 2) cmtereanih lic!" Na poslednji strani albuma so stali namesto stihov recepti za želodec, krč — in — veste kaj! in celo za — gliste. S u b o č e v i kosili so ravno o poludne in jeli so vedno jedi kakor v starih časih: sirnik, nasoljeno ribo, kuretino z žafranom, kiselo mleko, mlinec s strdjo i. t."d., i. t. d., i. t. d. Po kosilu so oddihali — urico, ne dalje. Probudivši se, sta Foma in F ima zopet sela j eden pred druzega in pila sta malinovo vodo, časi tudi neko kipečo pijačo, katero sta imenovala „srakoum". A ta pijača je vselej skoraj vsa ušla iz steklenice in je delala gospodi mnogo smeha, a Kalliopiču mnogo jeze: moral je vselej brisati „pov-sodi" — in dolgo je mrmral na gospodinjo in kuharja, katera sta, kakor je mislil, izumila to pijačo . . . „In kaka je v njej zabava? Samo nebelj škoduje!" A za tem sta pošteni zakonski polovini zopet kaj čitali ali se smijali pritlikovki Pufki, ali peli stare romance. (Glas sta imela oba čisto jednak, visok, slab, nekoliko se tresoči hripavi — posebno po spanji, a ni bil brez vsake prijetnosti) ali naposled igrali s kartami, a se ve, da tudi le staro igre: boston-sans-prendre, durak i. t. d.! Potem so prinesli sa-movar. Zvečer sta pila čaj; samo s tem sta se klonila duhu novega časa; vendar seje njima kazalo vselej, da je to samo zabava in da narod od „te kitajske trave" samo peša. A sploh sta se zdržavala v graji novih in v pohvali starih časov: drugače od svojega rojstva nista živela; ali da so drugi ljudje mogli živeti na drug način, da celo boljše, sta priznavala; samo, da bi jih ne silili prominjati se! Okolo osmih je podaval Kalliopič večerjo — večno okrožko, t. j., mrzlo jed iz kvasa in mesa; a ob devetih so že sprejemale mehke pernice v svoja objetja okroglo telesa Fo-muški in Fimuški in sladki sen se je skoro spustil na njiju obrvi. In vse je umolknilo v stari hiši: lampica je tlela, vonjalo je i>o melisi, šurec je črikal — a dobra, smešna, nedolžna zakonska dvojica je spala. Glejte, k le-tem pravednikom pripeljal je Pak lin svoje prijatelje in znance. Gostje so zasačili Fomuško in Fimuško ravno v isti minuti, ko sta se probujevala od pokosilnega spanca in ko sta pila malinovo vodo. — „Ustopamo v XVIII. vek!" — je vskliknil Paklin, ko je prestopil prag Subočevske hiše. In res: XVIII. vek je srečal gostov precej v lopi upodobljen na nizkih, sinjih zagrinjalih, olepljenih z izrezanimi črnimi siluet-kami poštupanih dam in kavalirjev. V zlatih časih La vate rja so bile siluetke jako v navadi tudi v Rusiji, okolo osemdesetih let prošlega stoletja. Nepričakovano znamenje tako velicega čisla preživeti. 2) drugi. Opaž, prev. obiskovalcev — bili so na debelo štirje — spravilo je dom, ki se je tako _ redko obiskaval, v velik strah. Začulo se je topotanje obutih in bosih nog, nekoliko ženskih lic se je prikazalo zdajci na svitlo, katera so se zopet brzo poskrila; koga so kje priprli, kdo je globoko zdihuol, kdo obupno tožil, kdo trepetno pošeptal: — da bi vas vseh! — Naposled se je prikazal Kalliop ič v svoji kosmatikamižoli, in odprši duri v „salon" je rekel glasno: — »Gospodar, to je Sila Samsonič1) z drugo gospodo." Gospodarja prestrašila se sta dosta menj, nego njiju slugi. Ustop štirih vzraščenih možkih v njiju sicer precej obširno sobo za goste ja je res nekoliko začudil; a P a klin ja je precej pomiril, predstavši njima po vrsti z različnimi opazkami Neždanova, Sol o m i na in Markelova kakor ljudi mirne in ne „kronine". »Fomuška in Fimuška" nikakor nista mogla trpeti ljudi „kroninih", t. j., cesarskih služabnikov — uradnikov. Poprosila sta oba vkup z istimi besedami goste, da bi seli in poprosila jih,s čem bi jim postregla: s čajem ali s čokolado, ali s kipečo pijačo in s kacim sladkim sokom. A ko sta izvedela, da gostje ničesar ne žele, sta prenehala njim nuditi, in položivši ročice oba jednako na trebuh sta pričela govorico. S početka je šlo nekoliko počasno, a skoro se je oživela. P a ki in je silno smešil starčka z znano anekdoto G o gol je v o o vrtuiku, probivšim se v pronapolnjeno cerkev — in o pogancu, kateri se je pokazal za istega vrtnika ; smijala sta se do solz. Smijala sta se tudi jednako: jako tenko, končaje vselej s kašljem in z rdečico in potom v obrazu. Pak lin je sploh zapazil, da citati iz Gogolja na ljudi, jednake Subočevim, silno uplivajo in sicer nekako vulkanično Ali, ker ju ni samo hotel razveseljevati, je zasukal svojo besedo tako, da sta si starčka skoraj za vsem poupala. Fomuška je dobil in pokazal gostom svojo ljubo, iz lesa rezano tabačnico, na kateri je bilo mogoče nekdaj nabrojiti šest in trideset človeških podob v različnih položjih: vse te podobe so se že davno strle — a Fomuška jih je videl, videl do zdaj, in je mogel jih prebrojiti ter je kazal nanje. »Vidite", je govoril — »vidite, jeden čez okno gleda — vidite, kako je pomolil svojo glavo čez okno! . . ." Ali mesto, na katero je kazal njegov puhli prst z nekoliko vstavšim nohtom, je bilo ravno tako gladko in čisto, kakor vsa druga tobačnica. Za tem je opozoril svoje obiskovalce na sliko, visečo ravno nad njegovo glavo, naslikano z oljnatimi barvami. Kazala je lovca, bežečega na vso moč na rjavem konjiči po sneženi ravnini. Slika je bila v profil. Lovec je imel na glavi visoko, belo ovčjo kučmo s sinjim jezičkom; črkesko iz veljbljudne volne in žametovo obrobo pretezal je kovani, pozlačeni pas; rokavica, prešita z rudečo svilo, gledala je za tem pasom; kinžal v srebrni opravi je visel za njim. V eniroci je držal lovec, ') Pa klin, že znani sluga Kalliopiču. Opaz. prev. na videz še jako mlad, rog nenavadne velikosti, katerega so krasile rudeče franže, a v drugi je imel uzdo in biček; vse štiri noge konjiča so bile v zraku, ino na vsaki je izrazil slikar podkovo, označil celo žeblje. „Iu zapazite" — rekel je F o m u š k a, kažoč na štiri poluokrogle pičice za konjičem — „sledi po snegu — še te je izrazil!" — Zakaj je bilo teb sledov samo četvero — dalje nazadaj od konjiča ni bilo ni jednega več — o tem je Fomuška molčal. — „A veste kaj — to sem jaz!" — pribavil je črez nekaj časa, smeje se sramožljivo. — „Kako?" — se je začudil Než dano v. — „Vi ste bili lovec?" — — „Bil ... a ne dolgo. Nekoč na vsem skoku sem se prekucnil vznak raz konjiča in si skoraj vrat izvinol. Nu, F i m u š k a se je vstrašila ... nu — in prepovedala mi je. Od istega časa sem ta posel pustil." ■ — „Nu, če si že ti se tako pobakal" — zagovorila je naje-denkrat-Fimuška — „pobaham se tudi jaz." Iz malega „bonerdužura" - tako seje nazlvalstari pisar na krivih nožicah z okroglim podjemnim pokrivalom, katero se je spuščalo v hrbtišče pisarjevo — vzela je akvarelno sliko „en miniature" z bronastim, ovalnim okvirom, izražajočo čisto golega, štiriletnega otročiča s strelotokom na plečah in modrim trakom čez prsi, poskušajočega s končkom svojega prstca strelino ostroto. Otročič je bil jako kodrast, nekoliko šiljav, in držal seje na smeh. Fimuška je pokazala akvarelno sliko gostom. — „To sem bila — jaz" ... — reče Fimuška. — „Yi?" — "Res, jaz, ko sem bila še mlada. K mojemu rajnkemu očku je hodil slikar - Francoz, preizvrsten slikar! — Vidite tako je on mene naslikal za god mojega očka. In kakšen preizvrsten Francoz je bil! On je tudi potem k nam zahajal. — Ustopil je časi — drgnol z nožlco, potom jo privzdignil, in ročno jo poljubil, a odpravljaje se — obliznol je svoje prstce, — jej, jej! — Iu poklanjal se je na desno in na levo, iu nazaj in naprej! Preizvrsten je bil ta Francoz!" Gostje so pohvalili njegovo delo, Pak lin je celo našel, da sta si slika in Fimuška še zdaj nekoliko podobni. Tukaj je Fomuška začel govoriti o sedanjih Francozih in izrazil svoje mnenje, da so oni najbrže vsi jako hudobni ljudje postali! — Zakaj tako, Foma Lavrentjevič? — Res, pomislite! . . . kakšna imena so začeli nositi! — Na primer? — Res, evo vam na primer: Nožan-Cent-D orran! — Ali ni to prav razbojnik?! — Pri tej priliki je poizvedel Fomuška: kdo zdaj v Parizu caruje? — Povedali so mu, da Napoleon1). To je njega, kolikor je bilo vidno, iznenadejalo in razžalilo. — Kako ') Roman se vrši 1. 1868. Opaz. prev. more to biti? . . . Tacega starca ... — je on skoraj začel in obmolčal, ogledavši se in občutivši nekak sram. Fomuška je slabo govoril po — francozki in V o 11 e r a je bral v prevodu (pod njegovim zglavjem v skriti skrinjici se je hranil rokopisni kandid) — a metal je čas' s frazami, kakor: „to je očka, foss — parke!" — (v smislu: „to je dvomno, to ni resnično") — nad katerimi so se mnogo smijali, dokler nek učen Francoz ni razložil, da je ta fraza parlamentarična. katera se je rabila v njegovi domovini 1.1789. Ker je govorica tekla ravno o Franciji in o Francozih, se je osmelila Ffmuška povprašati o nekaterih stvareh, katere so jej ostale na srci. — Sprva se je mislila obrniti k Marke lovu, ali on je že presrdito gledal; — Solomina bi vprašala . . . vendar ne! pomislila je — ta je preprost; gotovo ne umeje francoski. In tako se je obrnola k Neždanovu. — „Nu kako, očka, jaz bi želela od vas izvedeti" — je začela : — „oprostite me! Res, gledite, moj žlahtnik, Sila S a m s o n i č se smeje meni starki za moje babje neznanje." — „Kako ?" — „ Vidite, tako. Če kdo hoče v francoskem dijalektu tako vprašanje staviti: „kaj je to?" — ima reči: „kese kese kese la?" — „Tako!" — „More li tudi reči: „kese kese la?" — „More." — „In prosto: „ke se la?" — „Tudi tako more." — „A vse to je eno?" — „Je « Fimuška se je zamislila in razprostrla roki. — „Nu, Siluška" — je rekla naposled — jaz sem kriva, a ti prav praviš. Samo ti Francozi! . . Da bi jih!" . . . P a k 1 i n je začel prositi starčka, da bi zapela kako romanco. . Posmijala sta se oba in se začudila, da mu je prišla taka misel; vendar sta skoro soglasila se, a samo pod tem pogojem, da bi Sna nd ul i j a, grbata sestra zveruženega P a klina, bivajoča po leti pri svojih žlahtnikih, sela za klavir in ja izpremljala — ona že ve kaj. Snandulija je sela za klavir in vdarila nekoliko akordov . . . Tacih bezzobih, kiselih in neprijetnih glasov Než-danov v vsem svojem življenji nikoli ni čul; a starčka sta zapela: „Na tol* čtobi pečali — ') je začel Fomuška — „V ljubvi nam nahodit', „Nam bogi serce dali, ,,Sposobnoje ljubit' ?v< ,,Odno lis' 4) euvstvo strasti — je odpela Ffmuška — ') Za to li, da bi žaloBti. a) samo. m ,,Bez bed, bez zloj napasti ,,Na svštg jest' li gde?" „Nigdž, nigde, nigde." — odpel je zopet Fomuška — ,,Nigde, nigdS, nigde" — je ponovila Fimuška — ,,S njim goresti ') žestoki2) ,,Vezdg, 3) vezde, vezdč", — pčla sta oba v duetu — »Vezde, vezdž, vezde1', — je potegnol sam Fomuška. — „Pravo!" — je zakričal Pak lin: — ,,to je prvi kuplet; a drugi?" — „Izvoli" — je odgovoril Fomuška: — Samo, Snandu-lija Samsonova, a kaj „triler?" Po mojem stihu je treba „trilerja." — »Izvolite" — je odgovorila Snandulija — a čujete triler." Fomuška je zopet začel: »Ljubil li kto v vselennoj „1 muk ne ispytal?4) »Kakoj, kakoj vljublennyj „Ne plakal, ne vzdj hal ?" A tukaj Fimuška: »Tak srdce strauno 5) v gorjš „Kak lodka gibnel v morje . . . ,,Na čto-ž ono dano ?" „Na zlo, na zlo, na zlo!" — je vskliknil Fomuška — in počakal, da bi dal Snanduliji storiti triler. Snandulija ga je storila. A zdaj oba vkupe: ,,Vozmite, bogi, serdce »Nazad, nazad, nazad! „Nazad, nazad, nazad!" In vse se je končalo zopet s trilerjem. »Bravo! bravo!" — so vsi zakričali, in celo z rokami so ploskali. »A kako —" je pomislil N e ž d a n o v, ko so prestali ploskati — »čutita li, da igrata ulogo brezumnikov? — Morebiti, da ne:—■ a morebiti, da čutita, toda si mislita:, kaj, če je tako? Hudega ') težave. <£) neusmiljene. ;l) povsod. 4) skušati. 5) čudno. ne delava nikomur. Razveseljujeva celo druge! In ko to kdo dobro presodi — imata prav, stokrat prav!" Pod uplivom jednacib misli njima je začel zdajci govoriti ljubeznivosti, na katere sta odgovarjala s tem, da sta nekoliko pripovzdigavala se od svojib stolov, a zapustila jib nista. ... Ali v isti minuti se je pokazala iz sosedne sobice, najbrže spalnice ali devičnice, kjer seje že davno čul šum, pritlikovka Pufka, izpremljana od pestunje Vasiljevne. Pufka je začela kričati in se kriviti — a pestunja jo je zdaj pogovarjala, zdaj dražila. Markelov, kateri je uže davno kazal svojo nevoljo — Šolo m in se je samo nekoliko bolj široko smijal — Markelov se se obrne zdajci k Fomuški. — „Jaz od vas nisem pričakoval" — je pričel po svoji rezki navadi — „da se vi, kakor človek obrazovanega uma — vi veste, čul sem, da vi čestite Voltera? — morete zabavati s tem, kar je usmiljenja vredno: — s pokvečenci". . . Tukaj je spomnil sestre Paklina — in stisnil svoja usta; — aFomuško je obšla rdečica, popravil je svojo kapico na glavi in izpregovoril: „Da . . . da, veste ne jaz . . . ona sama" ... In zato je Pufka prav natek-nila se na Markelov a. „Zakaj ti je prišlo na um" — zavpila je komaj razumljivo — „žaliti našo gospodo ? Mene ubožico so vzeli k sebi, me preskrbeli, me rede, me poje. Je li tolika tvoja nevoščljivost ? Tebi sc celo tujega kruha škoda zdi! Odkod se je vzel ta črno-umazanec, brke ima, kakor šurec". . . Pufka je pokazala s svojim tolstim, kratkim prstom, kakšne go njegove ruse. — Vasiljevna se je za-smijala na vsa svoja bezzoba usta — in v sosedni sobici se je čul odglasek. — „Jaz, se ve, nisem vaš sodnik" — se je obrnol Markelov k Fomuški — „ubožce in pokvečence preskrbovati je lepo delo. — A naj vam povem naslednje: živeti v obilosti, da pečene race v grlo lete, nikomur ne greniti življenja, ne trohice se brigati o svojem bližnjiku ... to še ne pomenja dobrega človeka; vsaj jaz taki dobroti ne pripisavam nikake veljave!" Tukaj je Pufka strašno zavpila; razumela, se ve, ni ničesar, kar je Markelov govoril; a „črno-umazanec" se je prepiral . . . kako jo predrzen! — Vasiljevna je tudi nekaj zagodla, a Fomuška je položil svoje roke na prsi in povrnivši se k svoji ženi je rekel zadušljivo: „Fimuška, golobica, čuješ, kaj gospod gost govori? Midva s toboj sva grešnika, zlodeja, farizeja . . . pečene race nama v grlo lete, oj! oj! oj! . . . Na ulice naju silijo, iz hiše, iz hiše, in vsa-cemu metlo v roke, da bi si svoj živež pridelovala — o, ho — ho!" Čuvši tako žalostne besede, Pufka še glasnejše zavrišči, Fi-muška si zatiska oči, si grize ustna, in nabrala je že dovolj sape, da bi na ves glas zajokala. . . Bog ve, kako bi se bilo vse to končalo, če bi se ne bil umešal P a ki in. — „Kaj je to! za božjo voljo" — je začel, mahaje z rokami in smijoč se na vso grlo — „vas ni sram? Gospod Markelov je hotel samo nekoliko posmešiti: — ali, ker je njegov obraz jako resen, pokazal se je vam nekako prestrog ... in vsi ste mu vse verjeli? Bodite pametni! — Evfimi j a Pavlovna, miljenka, skoro moramo iti — veste kaj? za slovo vrzite nam vsem karte ... vi izvrstno umejete. — Sestra! dobi karte!" — „Karte, karte" ... — je dejala ona: — „sem že pozabila, očka; jih že davno nisem imela v rokah" ... A sama je že sezala v roke Snanduliji za kupom strašno starih nenavadnih kart. — „Vsem" — pravi P a ki in — a sam je pomislil: — Kako je živahna ta starka! kam bi zasukal . . . Cisto veselje! —„Ysem, babica, vsem," je rekel glasno. — „Povedite nam našo usodo, značaj naš, našo bodočnost . . . vse povedite!" Fimuška je že začela razlagati karte, ko je najedenkrat kup zagnala pod mizo. — „Ni treba ukrepati s kartami!" — je vskliknila: — Jaz tudi tako vem značaj vsacega izmed vas. — A kakoršen je koga značaj, takšna je tudi usoda njegova. — Gledite ta" — (pokazala je Solomina) — je človek hladen, nepremenljiv; — ta — (po-grozila je Markelovu) — je goreč človek, poguben. . . (Pufka mu je pomolila jezik); — tebi (pogledala je Paklina) — ni treba govoriti: ti sam sebe znaš: vrtalka! — A ta . . ." pokazala je Neždanova — in zamolčala. — »Kakšen ?" — je izpregovoril on — „povedite, bodite tako dobri: kakšen človek sem jaz?" — „Kakšen človek si" ... — potegnila je Fimuška: „ti si revež — veš kaj!" Než dan o v se je prestrašil. — „Revež! zakaj tako?" — „Tako! smiliš se mi ti — veš kaj!" — „A zakaj?" — „Zakaj! Moje oči so takšne." — Ti misliš, da sem jaz brezumna? — Ne, morebiti, da sem prebrisanejša, nego ti — nič ne pomaga, da si imaš rudeče lase. — Ti se mi smiliš . . . zdaj vse veš!" Vsi so pomolčali . . . spogledali se — in zopet pomolčali. — „Nu, srečno, prijatelji!" — je brenknil P a ki in. — „Za-sedeli smo se pri vas — in vi ste nas morda že siti. — Tem gospodom je že čas iti ... a tudi jaz se odpravim z njimi. — Srečno, hvalo lepo!" — „Srečno, srečno, če še zajdete v naše kraje, ne zabite nas", — rekla sta v jednoglasno Fomuška in Fimuška. . . A Foinuška zdajci kar še pristavi: — „Mnog'o, mnogo, mnogo let, mnogo." . . . — „Mnogo, mnogo" . . ., zabasal je čisto nepričakovano K a 1-liopič, odpirajoč duri mladim ljudem. . . Iu vsi štirje so bili najedenkrat na ulicah pred tribušnato hišo; — a za okni se je čul cvileči glas Pufkin. — „Duraki ..." — je kričala — „duraki, duraki!" . . Če bi kdo čitateljev se hotel bolj podrobno seznaniti z lič-nostimi, katere je tukaj srečal, ali sploh zvedeti usodo Tur-g en je ve „Novi" v ruski literaturi, naj poleg druzega prelistuje „Zoro" za leto 1877, kjer bode našel moja ,,pisma o ruski literaturi", katerih III. in IV. govorita samo o „Novi" in nje značaji, kakor splošnem, tako posebnem. Prevoditelj. Dvoje imenitnih (lolnje-štajerskili mest. Starodavno mesto Ptuj. (Zgodovinska črtica. Po Krempljevih spisih J. L.) Po Slovenskem, razven Ljubljane iu Celja, gotovo nobeno mesto ni tolike zgodovinske važnosti, kakor Ptuj (Pettau) na slovenskem Štajerju. Po preiskavah novejših zgodovinarjev ima Ptuj svoj začetek že v dobi starih Keltov, ki so bili prvi zgodovinsko znani prebivalci štajerske zemlje. Potomcev starih Keltov, o katerih zgodovinarji dokazujejo, da so bili še precej omikan narod, ni skoraj najti v Evropi, razven Ircev, katerim pradedi so bili baje Kelti. Ptuj je bil zatorej po Keltih ustanovljen; Rimljani dakle, ki so si pod cesarjem Avgust um (Oktavijanom) malo pred Kri-stovim rojstvom Panonijo podvrgli, našli so tu kolikor toliko velik kraj ali mesto. Ime so Ptuju (latinski Petovium) vteguili dati prej Kelti, nego Rimljani; zato si more pomen te besde razlagati najbrž le oni, kateri ume starokeltski jezik, čegar ostanki se nahajajo v irskem jeziku. Ako bi obveljalo mnenje nekaterih zgodovinarjev in preiskovalcev starodavnih dob, da so stari SIo-veni že za časa Rimljanov, to je, nekoliko let pred Kristom in kasneje v sedanjih svojih sedežih ali vsaj v nekdanji Panoniji bivali, bi se moglo ime Ptuj ali Optuj tolmačiti na podlagi sta-roslovenskega jezika, zatorej vtegne Ptuj res pomenjati mesto „ptujih" ljudi, kajti v istini so se v tem mestu zadrževali največ ptujci, začetkoma Rimljani, kasneje v dobi preseljevanja naro- dov Goti, Huni in Avari, a še poznejše Nemci, kateri imajo še zdaj skoraj večino v tem na polu ponemčenem mestu. Ptuj ima tako vgodno lego, kakor malo kateri kraj, zato so ga mnogokrat obiskavali razni narodi in razne vojske: zaradi tega je Ptuj v zgodovinskem obziru jako važen in napisati bi se mogle o njem obširne knjige. A največje važnosti je bil Ptuj v dobi Rimljanov; zavoljo tega hočemo najprvo njegovo usodo iz teh časov opisovati. Ptuj je bil zbirališče za vojščake panonske in noriške pro-vincije, kajti bil je skoraj ob meji teh rimljanskih pokrajin. Po smrti rimskega cesarja Nerona je hotela vsaka rimska vojska druzega cesarja imeti in že tedaj (1. 69 p. Kr.) so se zbrali panonski in noričanski vojevode v Ptuju, ter se posvetovali o vo-litvi novega cesarja. Zdajci se z gorečo besedo vzdigne panonski vojevoda An t o ni us P rimu s in svoje rojake navduši za Ves-pazijana, za katerega so se šli v Italijo bojevat in kateri je bil tudi za rimskega cesarja spoznan. Temu vrlemu cesarju je bil naslednik ničvredni Domicijan; a za tem je nasledoval cesar Ulpius Trajan. Ta je obiskal (okolo 1. 100 p. Kr.) tudi mesto Ptuj, katero mu je bilo tako po volji, da ga je razširil in mu dal ime Ulpia. A tudi drugi rimski cesarji pred iu za Trajanom so najbrž Ulpijo često obiskovali. Ko so divji narodi, K vadi in Alemani po Pano ni j i razbijali, jih je prišel sam rimski cesar Al e ksan-der (1. 222 p. Kr.) krotit. Pri tej priliki se je obotavljal tudi v Ptuju, kjer je bil baje maliku Serapisu postavil podobo. Med rimske cesarje, ki so bili za te kraje dobrotljivi, se sme skoraj brez dvombe brojiti tudi cesar P rob us (1. 282.) Rojen Panonec je dal mnogo primernih goric z vinskim trsom posaditi, tako n. pr. v Sremu (v sedanji Slavoniji), a tudi haložki vinogradi (v ptujski okolici) imajo baje začetek v Probusovi dobi. — Kakor je bil Ptuj važen v svetovni rimljanski zgodovini, tako tudi in sicer še bolj je bil znamenit v cerkveni povestnici. Ptuj je bil v rimljanskem času središče krščanstvu za panonsko in no-riško provincijo. Krščanska vera se je prvotno le iz Ogleja proti severju razširjala. Tu je bil sv. Marka evangelist, ki je sv. Mohorja za oglejskega škofa postavil. A ta in njegovi nasledniki so učence tudi v Pano ni j o in Norik pošiljali, in ni dvombe, da bi v 2. in 3. stoletju po Kr. v Ptuj i že več kristijanov ne bilo. Vendar toliko je gotovo, da je imel Ptuj proti koncu 3. stoletja po Kr. že svojega škofa. Ta je bil sv. Vik to rin, ki je L 304 p. Kr. umrl kot krščanski mučenik. Vik t o rin je bil prvi znani škof na P tuji. Njemu je nasledoval Aprijan, o katerem se zna, da je bil še 1. 347 ptujski škof. Potem se bere kot pravoverni škof ptujski Marko (okolo 1. 377.) A v tem se je bilo že začelo preseljevanje narodov, kateremu so bili dali povod divji Huni. Od njih prognani so bili pridrli v PanonijoGoti, kateri so bili sicer knstijani, toda arijanske krivovere. (Arijani so trdili, da Krist ni Letopis 1873. m. 8 z nebeškim očetom jednaki Bog.) Ti Goti so tudi na Ptuj pri-hruli, mesto oblegali in prognali pravovernega škofa Marka, ki je v Italijo zbežal. Na škofovski sedež so posadili arijanskega duhovnika Julija Valensa (rojen Ptujčan). A pravoverni kristijani tega odstavijo in zopet Marka za škofa postavijo. Iz maščevanja izda Valens G o t o m najslabšo stran mesta, ki je bilo takrat z zidovjem obdano, in mesto so Goti premagali in vkončali. O tretjem pravovernem ptujskem škofu Marku se tudi bere, da je bil pozvan 1. 381 k cerkvenemu zboru v Oglej. Za škofom Markom je nasledoval nek Cestus (Castus). On je prav za prav stoloval v Emoni (Ljubljani), a opravljal tudi ptujsko ško-fijstvo. Poslednji ptujski škof, o katerem nam zgodovinarji pripovedujejo, jebilVirgil, kateri je bil na to mesto po Justinijano-vem vojskovodji Narzesu (1.547) postavljen. Ta škof je bil baje tudi koncilijske sklepe 1. 558 z drugimi škofi vred podpisal. Po tem zadnjem ptujskem škofu se nič več ne čuje o ptujskem škofijstvu, kajti pridrli so bili v tem divji Obri (Avari), kateri so bili največ mesta razdrli, kolikor ga ni bilo že med preseljevanjem narodov vkončanega. Predno nadaljujemo o cerkveni zgodovini našega Ptuja, vrniti se hočemo z nova v rimljansko dobo. Ker je rimljanska velika cesta iz Italije skozi Ljubljano, Celje in Ptuj dalje proti severju napeljana bila, zato so se vojaške trume često v ptujskem polji shajale in tudi sprijemale. Tako se nam pripoveduje iz iste dobe, ko so bili arijanski zapadni Gotje vzele Ptuj, že še o drugi bitki v teh krajih. Kremplj piše v svoji »dogodivščini" : »Drugi Gotje gredo nad Adrijanopel in Carigrad. Cesar Gracijan zato Teodozija v Gremu (1.378) postavi za 2. cesarja čez vse rimske jutrne dežele; on in Valencinijan pa ostaneta v večernih. Čez našo Štajersko je še Valencinijan vedno poglavar. Ker je bil pa cesar Gracijan (1.383) umorjen, in ker hoče imeti puntar Maksim njegove in Valencinijanove dežele, poda se Valencinijan v Carigrad k Teodoziju. Poslednji se napravi zoper Maksima s trojno vojsko, s Rimljani, Goti, Huni inAlemani. Maksim pride na Ptuj in v Sisek ter vzame obe mesti. Pri Sisku se Teodozij in Maksim sprimeta, prvi premaga poslednjega in mu veliko vojakov v Savo in mestne grabne zapodi. Pri P tuj i se zopet spopadeta. Maksim je dobil na pomoč nove vojaške čete svojega brata Mar celin a. Obe vojski se postaviti prav blizo druga proti drugi, menda na tem mestu, kjer stoji dandanes cerkev sv. Roka. (Glej: »Povoden v svojih rokopisih.") Bila je strašno srdita bitka, obe vojski ste si skoraj v laseh, a naposled je bil Maksim premagan." Koliko Rimljanov je moralo biti na P tuj i naseljenih in kako velik upliv so v tem kraju imeli, o tem nam priča rimljansko bogočastje. Da so se rimljanski poganski bogovi na P tuj i jako čestili, o tem svedoči, kakor piše Kremplj, altar Apolov (?) pred velikim zvonikom, podobe na veliki cerkvi v kamen izsekane, |C0( V katere nekako kažo, da je bil tu tudi II e r k u v^v^esti. Na IJ^f-dini pri Ptuju je vteguil biti, kakor nekat Bienijo, tempelj boginje I s i s. ') Pri sv. J a n ž u v dravskem polji je bilo iz Drave vzdignjeno kamenje tempeljna, kateri je bil posvečen solncu. Ptuj je videl v dobi preseljevanja narodov (od 400 do 000 p. Kr.) razne narode, vojske in njih zgodovinsko važne vojskovodje. Mimo Ptuj a, Celja in Ljubljane so drli Goti s svojim kraljem Al ar i k o m (1. 400); Ptuj, Celje in Ljubljano so vkon-čevali grozoviti Huni z A tii o (1. 452), zvanim „šiba božja". Zgodovinsko zanimivo je za Ptuj, da je bila mati poslednjega zapadno-rimskega cesarja, RomulaAvgustula, rojena ptujčanka. 2) (Oče njegov je bil vojskovodja Orestes.) Po dokončanem narodskem preseljevanji se je začelo zopet mirno življenje tudi v P tuj i, zlasti potem, ko so bili tudi A v ar i po Karolu Velicem prognani od iztočnih pokrajin velike Pano ni je. Krščanstvo je začelo nove kali poganjati. Svojih škofov (a tudi ti niso imeli stalnih svojih sedežev, bili so le tako zvani regijonalni škofi), kakor v rimljanski dobi, niso več dobivali, a postavljati so si začeli zopet božje hrame. Prvo ptujsko cerkev so najbrž razdejali že zapadni Goti (1. 377), ali vrjetno je, da so si bili skoro gotovo zopet drugo postavili. Vendar tudi to so jim brž čas Huni ali A vari razdrli, kajti zgodovinsko je dokazano (Kremplj), da je solnogradski škof A rn o (1. 785) iz p o dr ti n dal sezidati novo cerkev na Ptuji. Nadškof solnogradski Luitpram jo je podaljšal z dozidanjem iztočnega prednjega dela in jo je 1. 846 svečano blagoslovil. Zapadni zadnji del mestne farne cerkve s starinskim altarjem sv. Marka v tako zvani krstni kapelici je postavljen 1. 1312. Ptuj je bilo važno mesto tudi v dobi štajerskih grofov Oto-karjev, kateri hrabri vojevode so naši deželi 200 let čvrsto vladali in jo branili. Tako je Otokar III. pri Ptuji zapodil divje M a d j a r e (Gledi „Kremplj: dogodovščine štajerske zemlje"). Po smrti štajerskih Otoka rje v (1. 1192) so se odlikovali ptujski grofi često in znamenito. Nekateri ptujski grofi so bili sicer na glasu vitezov plenilcev, a drugi so se skazovali koristnim štajerski deželi in avstrijski državi. Tako je n. pr. ptujski grof Friderik I. od Madjarov pribojeval velikonedeljski okraj (t. j. Velika nedelja, Ormož, Središče, sv. Miklavž) in te kraje je avstrijski vojevoda Le o pol d (1. 1199) pridružil štajerski deželi, prepustivši podložnike ptujskim grofom. Bili so ti lepi kraji pod Madjari čisto zdivjani in niso imeli še nobenega božjega hrama. J) Povoden misli, da se je ,,hajdinska cerkev" iz podrtin starega poganskega tempeljna postavila. s) Njš oea je bil grof Romulus iz Ptuja. — Orestes je bil prej tajnik kralja A ti le in je Se le po smrti njegovi pribežal ▼ Italijo, kjer je bil izpodrinil cesarja Glycera, B* Zato jih je prepustil ptujski Friderik I. nemškim križnikom (deutscher Rittersorden), kateri so v teh krajih cerkve postavljali in svoje duhovnike semkaj pošiljali, še dandanes so na omenjenih farah duhovniki tega reda. Ptuj je bilo važno mesto tudi v dobi medvladja (interreg-num). Ko so se bili Štajerci v tej dobi 61etnega vladanja mad-jarskega naveličali, se je bil uprl prvi njim grof ptujski Hart-nid z drugimi vitezi iz dravskega polja, in spodili so bili mad-jarskega namestnika Štefana zagrebaškega (1. 1258). Zaradi tega pride na Štajersko sam madjarski kraljevič Št efan (sinogrskega kralja Bele IV.), premaga Ptuj in si ga izvoli v svoje stolno mesto. A ljudstvo ni bilo dobro divjim Madjarom in vsi Štajerci so se njim uprli ter v 11 dneh vse Ogre iz dežele prognali(l. 1259), ali Ptuj je ostal njim v oblasti. V bitki priKroissenbrunnu so bili O gr i čisto premagani in Štajerci so dobili v češkem Otokarji novega, boljšega vladarja. Toda tudi Otokar je premalo čislal pravico Štajercev. Ko se mu je 1. 1268 ptujski grof (tudi imena Friderik) pritožil o tem v imenu vseh štajerskih velikašev, je dal Otokar v Vratislavi, kamor so mu bili prišli na pomoč proti Prusom, njega in vse imenit-nejše štajerske grofe zapreti. Izpustil jih je bil še le po tem, ko so mu svoje gradove izročili. Ptuj in okolico njegovo z drugimi štajerskimi mesti vred so često obiskavali divji Turki, a tudi Madjari. Vseh napadov turških omenjati, bi bilo preobširno delo. Ptuj so že 1. 1396 Turki razdejali in 16.000 kristijanov so bili iz ptujske okolice soboj v sužnost odvedli. A Madjari so 1. 1429, 1480inl481 to okolico za kralja Matijaža zaradi prepira s cesarjem Friderik o mr obiskali in pri tej priliki vzeli grad Borelj (Ankenstein). — Še marsikaj malih zgodovinskih beležek bi se dalo o Ptuji navesti; a večjega spomina so vredne le cerkvene zadeve. — Mestna farna cerkev se je dolgo zvala katedralna (velika, stolna) cerkev, kajti to ime jej je dohajalo, dokler so v Ptuji škofi svoj sedež imeli. Ali, ko so dobili Korotani od solnograd-skega škofa Virgila na prošnjo svojega vojevode Hotimira svojega deželnega škofa, namreč M o de s t a, ni se zvala ptujska farna cerkev »katedrala", ampak le „kolegijatna" cerkev, ki se je bila do reformacijske dobe ohranila. Na kolegijatno cerkev spominjajo stari znameniti korarski stoli in ime „kormajster". — L. 1684 je bil v Ptuji velik požar, ki je bil vkončal tudi zvonik pri mestni farni cerkvi. Zaradi tega se je potem postavil sedanji prosto stoječi zvonik, kateri je dobil 1. 1807 lepo glaseče se zvonove. V Ptuji je bilo prej mnogo cerkva, o katerih je sedaj malo sledu. Bila je cerkev „vseh svetnikov", sezidana 1.1480, a 1. 1785 prodana in v „magazin" prenarejena. Potem cerkev „sv. Jožefa" zunaj mesta, kjer je dandanes mestno pokopališče. L. 1680 je bila zavoljo kuge sezidana, a 1. 1784 podrta; dalje »dominikanska cerkev", sezidana 1. 1230, iz katere se je vojašnica naredila. K'sklepu omenjamo še na kratko vseh nesreč, katere so zadele Ptuj v teku blizo dveh tisočletij. L. 377 po Kr. je bil Ptuj razdejan po zapadnih Gotih. (Tudi od iztočnih Gotov so P tuj ča ni baje mnogo trpeli, kajti mesto so oblegali tako, da so prebivalci od glada mrli.) Dalje so Ptuj razdejali (1. 452) Huni, al. 1396 Turki. Od 1 844 je bilo mesto zapuščeno in pomandrano, ponoviti ga jo bil dal slovanski vojevoda Kozil (Hezil). Kuga je razsajala tu v letih: 872, 881, 889, 912, 1545, 1680, 1682. L. 1684 je bil požar mesto popolnem, a 1. 1705 po nekoliko ukončal. Ljutomer. Zgodovinska črtica. Po spisih Mucharjevih, Krempljevih in Hofriehterjevih, sestavil J. L. Ljutomer je bil do novejših časov znan le po svojem izvrstnem vinu, katero raste v njegovi okolici. V poslednjih letih probude slovenskega naroda se je tudi v tem odlikoval, da se je za razširjenje slovenske ideje posebno zanimal in zanjo kolikor toliko delaven bil. Pobližje se je o Ljutomeru in njegovi okolici prav malo znalo; le vinski trgovci so ljutomerski trg in njegove prijazne vinograde sem ter tija obiskavali. A sicer tudi ni naš namen, te kraje v njih sedanji obliki opisovati, ampak poskusiti se samo s kratko zgodovinsko črtico. Praclobe ljutomerskega okraja, ali v obče pradobe spodnjega Štajerja nočemo preiskavati. To je stvar geologov. Le mimogrede bodi omenjeno, da ste murska in šavniška dolin a kasno nastali, kajti vsa zemlja je očividno naplovljena z voda, ki so od severja proti jugu drle, zgoraj zemljo jemale in jo tu in po Ogrskem puščale. A vinske gorice so produkt »tretje formacije" z razno mešanico mlajšega kamenja. Ko se je voda kolikor toliko iz tukajšnjih dolin odtekla, je bila še vendar zemlja dolgo močvirnata, kar je po nekoliko tudi dandanes. Iz teh mlak so rastle razne rastline, velikanski praproti, velike palme, trstovje, o kakoršnih ni dandanes druzega sledu, nego, kar je v rjavem premogu, kateri se je bil tudi v teh krajih pred nekaterimi leti zasledil (pod Grizovščakom) in tudi lani (v Veličanski grabi blizo Svetinj). V tej pradobi so živele živali, kakoršnih ni najti sedaj na sveti. Bile so velikanske živali, katerih kosti so iz ljutomerskih goric sem ter tija izkopujejo; učenjaki so jim pri-d61i imena: »Mastodon", »Deinotherium" in dr. Človek je v tej dobi javeljne še živel, a vse omenjene rastline, živali, je vcs-voljni potop pokončal in površino zemlje precej predrugačil. Se le po tem občem potopu se je predrugačila zemlja tako in nastalo je takšno podnebje, da je bilo človeku v bivališče vgodno. A vse to je le meglena slika te temne dobe, katero si moremo stvar-jati bolj po domišljavosti, nego po zanesljivih zuanostnih dokazih, katerih še jako pogrešamo. Posebno je moči to reči v obziru prvega naroda in njegovega prvotnega življenja v teh krajih. Prvi zgodovinsko znani narod v teh krajih so bili Kelti, ki so stanovali v obče v osrčji Evrope. Ali so s Kelti vred tudi tu stanovali že predniki denašnjih Slovenov, o tem se je že mnogo „pro et contra" pisalo. Gotovo smemo misliti, da so Rimljani prej ali sle v te kraje pridrli in kolikor toliko se tudi tukaj naselili. Sledi njih bivanja v teh krajih se le malo nahaje, ali vendar nam stari novci iz rimskih časov, ki so tu bili izkopani, to potrjujejo. če se tudi v obziru Ljutomera stari rimljanski izrek „ubicumque Roma-nus vicit, Romanus habitabat" („kjer je Rimljan zmagal, tam se je tudi naselil"), spričati ne da,' vendar je skoro gotovo, da je v teh krajih bila narejena rimljanska cesta. S Ptuja je dalje držala cesta čez ogrsko stran (Sabaria, sedanji S o mb o tel j, Stein-amanger) na Vin do bo no. Če je šla mimo Lendove na Prekmurskem ali na desnem bregu Mure mimo sedanje vasi Ce-zanjevci (Zesendorf) pri Ljutomeru, o tem ni bilo moči priti na pravi sled. Ostanki stare ceste pri Humu (Holmu) blizo Ormožu, kraj „Stara cesta" (tu se je izkopal 1. 1839 pri oranji rimski zlatnik menda iz dobe Nerona), in razlaganje imena „Cezanjevci" od 20. rimske štacije ad Vicesimum), to bi bili sicer mali dokazi za to, da so se Rimljani po teh krajih zadrževali in od juga proti severju ter narobe premikali. Za kulturno zgodovino tega kraja bi bilo silno važno znati, v ka.teri dobi je bil začetek tukajšnjemu znamenitemu vinstvu. Lehko je, da se je bil vinski trs zasadil že v predrimljanski dobi, ali če tudi tako rano ne, sme se za gotovo trditi, da se je zgodilo barem v dobi rimskega cesarja Probusa (vladal 1. 275—282 po Kr.) Ta je bil rojen v Sremu (v Slavoniji), in je ne samo te kraje dal ob-saditi z žlahtnim vinskim trsom, ampak gotovo tudi druge prijazne hribe v Panoniji, h kateri so spadali tudi še ljutomerske, radgonske in ptujske gorice. Iz rimljanskih časov se o Ljutomeru in okolici ne da več navesti, nego smo povedali. Če tudi so tukajšnje ljudstvo ostri Rimljani hudo tlačili in je mnogo davka plačevalo, vendar se je še srečnejše čutilo, nego v poznejši dobi občnega preseljevanja narodov, ko ni bilo morda nijedno leto varno svojega življenja. Kako so divji GotiinHuni, Avariin Madjari v teh krajih razsajali, o tem nam pričajo razni zgodovinarji. Kakor je bilo bližnje mesto Ptuj po omenjenih narodih često oplenjeno in poškodovano, tako so še bolj nevsmiljeno delali s posameznimi kočami v ljutomerskih krajih. Dokler ni hil Karol V č lik i divjih Avarov (Obrov) prognal iz zapadne Panonije, niso imeli miru tukajšnji Sloveni, kateri so sicer že najmenj 200 let pred Karo-lom Velikim po Štajerskem prebivali. V našo štajersko deželo, takrat po vsem slovensko, je bil postavil ta mogočni svetovni vladar nemške (fraukovske) vojščake in grofe, kateri so s pohlevnim slovenskim ljudstvom često prav grdo ravnali. Sicer so tukajšnji kraji bili morda v podložnosti slovanskega kralja Sama (1. 623 — 658), čegar le prekratko vladanje je bilo Slovenom gotovo vgodno. Ali tudi po smrti mogočnega frankovskega vladarja Karola Velikega je vtegnila biti ljutomerska okolica (gotovo vsaj Prekm ursko) pod slovansko vlado, namreč podPrivi-novim slovanskim kraljestvom, Čegar sedež je bil najbrž ob Blatnem jezeru, kakor novejši zgodovinarji dokazujejo. Ker je bil Privina kristijan, je dakle gotovo skrbel, da se je krščanska vera pri njegovih podložnikih razširjala. Zato je verjetno, dasi ne zanesljivo, da je dobil morebiti Ljutomer takrat svoj prvi božji hram, t. j. kakšno leseno cerkvico (okolo 1. 840). Po smrti Pri vino v i je podedoval očetove dežele Kozil (Hezil). Kakor se dozdeva nekaterim zgodovinarjem, posebno Kremplju, spominja mnogo krajnih imen na nekdanje vojevode slovanske iz 9. stoletja, tako občini Radislavci in Moravci pri Mali nedelji na Radislava (Rastislava) in na njegovo veliko-moravsko kraljestvo, občina Kozi a v ci pri sv. Juriju in priimki K osi na slovanskega vojevodo Kozila, Radomerje pri Ljutomeru na hrvatskega vojevodo Ratimirja, h kateremu je bil Privina pribežal pred sovražniki. Navzlic vsem tem dozdevam nahajamo že v 9. stoletju, da sta grad in trg Ljutomer (Luttenperch) spadala h komitatuHengist (Gosting, ta grad je zdaj podrtina). A v starih pesmih se govori še le 1. 1174 o Ljutomeru, ko se tukajšnja fara prepušča v uživanje samostanu Borovje (Vorau, na severo-iztočni strani nemškega Štajerja). Kako seje kasnejše zopet ločila od tega samostana, o tem nam zgodovina ne poroča. Graščina ljutomerska (grad se je v nemškem z val „Oberluttenberg", v slovenskem jezici „Dolnji grad", od ljudstva tako imenovan menda zavoljo razločka od „Braneka", ki mu je bil višje nad Ljutomerom ležeč nasprotno gornji grad,) je bila državna lastina in trg je bil najbrž popolnem njej podložen. Mestjanstvo ali tržan-stvo se je še le kasnejše v srednjem veku izobrazilo in kraj si je tudi pozneje pridobil ime in pravice trga. Dasiravno se je morda trg po trgovini z vinom, konji in drugimi pridelki rano odlikoval, vendar so ostali tržani še vedno v odvisnosti od graščinske gosposke; a nasproti Ljutomeru je bilo nadgorsko mesto mnogo prej svobodno in samostalno. Graščino ljutomersko so najbrže cesarski oskrbniki (Pfleger, Vogte) oskrbovali in tržani so bili v njih varstvu in odvisnosti. Vendar so si vedeli LjutomerČani tudi nekaj pravic pridobiti, kakor kaže prvo pismo, ki se tiče ljutomerskega trga. To je datirano v Radgoni dne 12. julija 1342. V njem podeljuje avstrijski vojevoda Albrecht, katerega so bili Ljutomerčani v Radgoni pozdravili, ljutomerskemu trgu vse iste pravice (privilegije), katere so takrat že Radgonci imeli. A radgonski mest-jani so imeli takrat med drugimi manjšimi privilegiji tudi to pravico, da so si sami svojega sodnika in porotnike volili. Kakor smo že rekli, je ostal trg najbrž še dalje graščini podložen in se je v kupni pogodbi L 1415 (za nadvojevode E r-n e s t a) dvornemu maršalu Hansu Scbweinbocku') z grajščino vred prodal. Kasnejše sta prišla graščina in trg v last Jurgu (Juriju) vitezu Schweinbeckhu, potem na njegovo bčer, omoženo Rindscheid, a dalje v roke Ferdinandu in Hansu (Ivanu) Rindscheidu. (Po teh graščinskih posestnikih ima mala dolinica v bližnjih vinogradih ime „Rindscheid-Graben" (Rinče-tova graba). Kasnejše so bili posestniki gradu Nikolaj pl. Alappy in grofovska rodovina Draschkovitsch (Draškovič). Za grofa Kašparja Draškoviča, poslednjega gospodarja graščini iz tega rodu, je bil trg od graščine ločen. To se je zgodilo (1. 1657) zaradi tega, ker je trg za zadolženega svojega grofa plačal 600 gld. deželi, kakor spričuje pobotnica tedanjega deželnega glavarja Ivana Maks. grofa Herbersteina dne 16. marca 1657. Za tem je moral trg za omenjenega grofa plačati še znesek 3099 gld., in še le potler (1.1677) je postal čisto neodvisen od graščinske gosposke. A dotično pismo se je bilo najbrž izgubilo in 1. 1680 se ni hotela ta drago odkupljena sloboda trgu več priznati, zaradi česar je nastal med braneško graščinsko gosposko in trgom prepir. (Naj tu omenjamo, da sta bila gradova Brane k, Dolnji grad in baje tudi cvenski grad le jedna lastina). Ta prepir se je še le s pogodbo dne 16. decembra 1. 1684 poravnal, in nekako brambstveno razmerje (Sckutzverhiiltniss) med trgom in graščino se je ustanovilo, ki je bilo merodajno še do 1. 1848. Ljutomer z okolico bi bil lehko mirno vžival sad svojega truda, mirno bi bil lehko sejal in žel po svojem rodovitem polji in trgal po goricah sladko grozdje, ako bi ga ne bili po prognanih Obrih često nadlegovali divji Magjari, Turki in tako zvani Kruci. Ko je bil ptujski grof Friderik I. 1. 1199 premagal Madjare, pridobil je bil velikonedeljske, ormoške in središke kraje ter ljutomerske gorice štajerski deželi in določila se je bila takrat (okolo 1. 1205) sedanja moja proti Ogrskem, namreč Mura in Presika (ob Medjimurji). Nekako do 1. 1400 je vladal po tem po iztočni meji štajerske dežele kolikor toliko mir. A tedaj je prišel v avstrijske dežele in v slovenske pokrajine nov hud sovražnik, namreč T ur ek, ki je iz Azije prišedši mnogo stoletij vso južno Evropo močno nadlegoval. Tudi ljutomerska okolica je obilo pred njim trpela. Že 1. 1418 so bili Turki pred *) V kamen edkane podobe necega Schweinbocka se vidijo še za altarjem ljutomerske cerkve. Radgono prišli. Mislili so to mesto, (tedaj še mala trdnjava), kar hitro vzeti. Toda možki in ženske so se tako hrabro branili, da ni Turek ničesar opravil in moral je iti ob straneh mesta čez Muro, čeravno je, kakor jevrjetno, po okolici razsajal. Poznejše so Turki še često v večjih in manjših četah v teh krajih Muro prebrodili in todi škodo delali. Tako so 1. 1532 po vsem Štajerskem, in posebno po Slovenskih goricah hudo rogovilili. V turških vojskah 1. 1552—1562 so ti divjaci ravno v ljutomerski okolici mnogo ljudi polovili in je seboj na Turško odvedli. Ko sta Turke pri poslednjem obleganji Dunaja potolkla nemški Lotaring Leopold in poljski kralj Sobieski, so se vračali skozi Ogrsko domu in pri tej priliki grozovito množico kristijanov polovili in seboj vlekli, morebiti so tedaj tudi v ljutomerskih goricah razsajali, kajti ostal je bil v teh krajih sedemleten turški deček, sin Ibrahimov, ki je bil paša Budi m a (Ofena). Krščen je bil ta deček pri sv. Miklavžu in je tudi tam bil krščansko vzgojen. V tem, ko so Turki nadlegovali Avstrijane, se je bila začela luteranska vera po Štajerskem širiti. Vendar se ne najde nikjer nič zapisanega, da bi se bil Lutrov nauk v Ljutomeru prijel, ali da bi morda bil celo tako vnetih privržencev imel, kakor v bližnji Radgoni, kjer so bili skoro krvavi prepiri v verskih zadevah. A največ sta Ljutomer in okolica trpela od tako zvanih Krucev, in sicer 1. 1683—1709. To so bili ogrski nezadovoljneži in puntalci — zgodovina jih imenuje „malkontenti" — kateri so se pod vodstvom Rak o ci j a za večje sloboščine bojevali. Svoje ime so dobili od neke križarske vojske (od todi „Kruci") na Ogrskem, katera je bila v 13. stoletju v Palestino namenjena. Ali neki D osa je gnal to četo namesto na muh amedane, na gradove in gosposke, da je graščine, mesta, trge in vasi plenila. In tudi Rakocijeve puntalce so zvali nekateri „Kruce". O bojih s Kruci govori Kremplj prav obširno in na drobno, pripoveduje o njih plenjenji Središča, Ormoža, Ljutomera in bližnjih vasi. V bran so se jim bili postavili samo Lj utomerčani. Prvikrat (1. 1683) so hrabri Lj utomerčani z orožjem Krucev pričakovali onkraj Mure pod vodstvom župnika Širno na Porata, kar jih je bilo baje ostrašilo, da se na štajersko zemljo niso upali. Drugi napad Krucev je bil 1. 1685. A najhujše so razsajali 1. 1704 Ljutomerčanom je bil takrat na pomoč prišel radgonski sodeč (župan) Draš s tremi tisoči oborožencev. V teh bojih so bili Kruci Ljutomer in okolico strahovito oplenili in celo cvenski (Cven je vas blizoLjutomera) grad razdrli. Ljutomerska občina hrani še iz teh časov zastavo, katero so bili Kru-com odvzeli, in dve sliki, kateri kažete momente iz teh bojev. Na jedni je še upodobljen omenjeni župnik Šimon Por a t, jašoč s svojim faranom na čSlu proti Soboti preko Mure, a na drugi se vidi Matija Vranašič, sodeč ljutomerski, ki se je v bojih 1. 1704 za domači kraj krepko potezal. Na Ogrskem, zlasti na S edm ogradskem se jeRakoci Se nekaj let ustavljal in celo dal ozvati za poglavarja Erdelj-skega. Toda naposled ga je 1. 1709 na Donavi general Ilei-ster za vselej pobil. A Ljutomer so tudi druge nesreče mnogokrat obiskavale. L. 1637, 1777 in 1827 so bili v trgu silni požari. Zaradi poslednjega ognja se je po prizadevanji pokojnega graščinskega oskrbnika ljutomerski trg lepše in varnejše pred ognjem sezidal. L. 1678 je bila v Ljutomeru velika povodenj, in 1. 1680 je razsajala v vseh teh krajih huda kuga (pomor). Po obljubi in v spomin tej grozoviti bolezni so se bile nekatere cerkve postavile, n. p. cerkev sv. Roka v Cezanjevcih. O cerkvi sv. Janeza krstitelja v Ljutomeru smo že prej povedali, da se o njej kot farni cerkvi bere še le 1.1174., akoravno je bila gotovo prej postavljena. Istega leta jo je namreč nadškof solnogradski, A dalbert II., daroval z desetinami vred samostanu Borovskemu (Vorau). Pozneje je spadala v sekovsko škofijstvo; a 1. 1803 jo dobode deželni knez, zaradi tega je zdaj štaj. religijski fond nje patron, toda v cerkvenem obziru spada pod mariborsko škofijstvo. Cerkev je morala biti s početka prav majhna, kakor spričuje nje starejši sprednji del gotskega sloga. Zadnji večji del cerkven je bil baje 1. 1717 prizidan, kar se iz tega sklepa, ker je bila v tem letu slovesno blagoslovljena. Izmecl župnikov so zaznamovana ta-le imena: Rug-ger (1. 1328), Konrad Schreyer (1. 1410), Šimon P orat (1. 1683, znan iz bojev s Kruci) Matija Ozmac, Mihael Frass, Jože Petek (Ljutomerčan, je postavil zid okrog cerkve, steber s podobo matere božje na velikem trgu (1. 1729) in ustanovil dohodke za 2 kaplana), Mih. Jak lin (umrl 1847, učen mož, prijatelj Slovanom in dobrotnik Stanku Vrazu, zapustil je vinograde cerkvam: ljutomerski, svetinjski in miklavžki), France Cvetko (1. 1847 do 1854, dekan in župnik v Ljutomeru, znamenit pridigar in slovensk jezikoslovec) in naposled dr. Anton Kleni enčič (umrl 1. 1873, goreč domoljub slovensk, učen mož in iskren prijatelj ljudstvu). Naj navedemo še nekatera druga imena slavnih mož, kateri so bili ali v Ljutomeru rojeni, ali kateri so na če^t in slavo domovine tli delovali. V Ljutomeru se je rodil Leopold Volkmer (Volkmayer) dne 13. oktobra 1741. Bil je duhovnik v Ptuj i in umrl jo dne 4. febr. 1. 1816. Volkmer ju se pripisuje ta zasluga, da je v cerkvah severo - iztočnega dela slovenskega Štajerja, med Dravo in Muro izpodrinil nemško cerkveno petje in ga nadomestil z lepimi slovenskimi popevkami. Volkmer, imenovan „veseli pesnik slovenskih goric",je zlagal največ umeteljne pesmi, in sicer si je prizadeval pisati v narodnem duhu, dasiravno se mu je le redko posrečilo. Njegove pesmi imajo prav malo pesniškega ognja in tudi jezik je slab. Samostalnike je n. pr. pisal z veliko začetno črko. Njegove „fabule in pesme" je na svitlo dal Murko I. 1836 v Gradci. Ljutomer je rojstni kraj (dne 20. nov. 1. 1813) slavnega slovanskega jezikoslovca, profesorja na dunajskem vseučilišču in dvornega svetovalca, g. dr. Franca viteza Miklošiča. V ljutomerski okolici, v prijaznih goricah v Cerovcu se je narodil tudi jeden najznamenitejših hrvatskih pesnikov: Stanko Vraz. Vendar med vsemi imenitnimi možmi, ki so v minolih časih v Ljutomeru delovali, si je pridobil za trg in okolico največje zasluge dr. Ivan Gottweiss. Ta mož je bil svoje dni (okolo 1. 1800) učitelj na mariborski gimnaziji, v mladih letih celo nemšk pesnik (zlasti lirik), a v poznejših letih goreč prijatelj slovenščini. Bil je uradnik in kasneje najemnik braueške graščine, veliki posestnik in trgovec. Izveden je bil v vseh zadevah. Okolo njega se je zbirala mladost in starost, kmet in gospod, vse ga je vpraševalo za svet, in vsem je tudi bil dober svetovalec, odkritosrčen prijatelj in dobrotnik. Ud štajerski kmetijski družbi, kateri načelnik je bil sam nadvojevoda Ivan, ga je poslednji često za svet vprašal. L. 1848 je bil tudi deželni poslanec v štajerskem deželnem zboru, kjer se je kot zvedenec in mož zmeren v politiki odlikoval. V letih i840—1850, v teh važnih letih slovenske probude, so v Ljutomeru delovali za slovenstvo zelo zaslužni možje, ki so se vsi okolo dr. Gottweissa zbirali. V Ljutomeru (prej pri sv. Križu in baje tudi pri S veti njih), je bil dekan že omenjeni J a k 1 i n, 2. (ali 3.) kaplan naš Davorin Trstenjak, pri Malinedelji prerano umrli (1. 1844) župnik in slovenski pisatelj Kremplj, in v Cerovcu je često bival Stanko Vraz. Vsi ti možje so bili domoljubi v pravem pomenu besede. O dr. Gottweissovem domoljubji še najglasnejše govori, kar je Ljutomeru storil. Ustanovil je trgu še za svojega življenja bolnico, zasadil okolo Ljutomera dva drevoreda in skrbel v obče za olepšanje trga. Vendar najlepši spominek si je postavil v svoji oporoki. Zapustil je 80C3 gld. v srebru za ustanovitev obrtnfjske šole v Ljutomeru, ki se je bila 1. 1861 osnovala, a 1. 1863. v 1. razred nižje realke prestvarila. Kako pravičen je bil obema narodnostima, kako razumen mož tudi v obče, kaže to, da je v oporoki določno povedal, da ima biti na omenjeni šoli učni jezik si o venski in nemški. S tem je dokazal, da jednostranski pouk vjednem samem (nemškem) jezici ni vspešen in koristen. Ravno, ko je hotela vlada tega zaslužnega moža z zlatim križcem ali kolajno poslaviti, ga je zadela huda bolezen in dne 1. majnika 1. 1850 je umrl, star 74 let. On je sicer mrtev, vendar njegov spomin živi še v onih hvaležnih Ljutomerčanih, ki njegove dobrote vživajo. A da je broj hva- ležnikov njegovih oskromen, temu je tožen dokaz, da čakajo njegovi telesni ostanki, ki počivajo v Cezanjevcih, še dandanes grobnega spominka. Potomcev svojih Got.tweiss ni imel; jedini siu njegov je umrl pred njim. Grobni kamen na starem grobišči pri cezanjevski cerkvi je znamenje groba Gottweiss-ovega sinu. Završujoč ta spis naj še navajam svoje misli o etimologiji (izpeljavanji) imena »Ljutomer" (nemški Luttenberg). Nekateri so Ljutomer šaljivo nazivali latinski L u t e t i a e, kar bi slovenski zuačilo »Blatno vas" (blata se ob deževji res ne pogreša), ali Blat ovci; zopet drugi (Nemci,) bi radi videli (se ve, tudi le v šali), da bi Luttenberg toliko kakor Lustberg pomenjalo, a vsa so prazna ugibanja. Znameniti zgodovinski pisatelj Krem pij meni, da to ime prihaja od onih Slovenov, ki so se zvali Ljutomer i c i in bili panoga velikega, po vseh slovenskih zemljah raztresenega rodu Hrvatov. S tem bi bilo zatorej v zvezi imenovanje češkega (zdaj ponemčenega) mesta Litomerice (Leitme-ritz), in morda poljske pokrajine »Lodomerje". Na Hrvatskem blizo Koprivnice je trg, zvan Ludbreg in pri Ormoži je vas Litmerk. V starih listinah se nahaja ta kraj različno zapisan: Lutbrega, Luetenberg, Luttenperch, Lutten-werd (v nečem pismu 1. 1232) Slo veni so brž — ako je Kremplju vrjeti — v prejšnji dobi ta kraj (mendaz okolico vred) Ljutomersko nazivali. A zdaj se v prostem ljudstvu čuje sploh samo Lotmerk in Ljutomeržan. V književnem jezici se piše in govori Ljutomer, Ljutomerec, Ljutomerčan in Ljutomeržan. Katera pisava je pravilna? Na to je težko odgovoriti. Naš slovenski učenjak Trste njak se je odločil za obliko Ljutomer, katere se je tudi že ves omikani svet poprijel. Jaz si mislim, da je trg dobil svoje ime od gradu (Oberluttenberg, Dolnji grad), kateri je sigurno pr^-j stal, nego trg. Iii gradu je tukajšnje slovensko ljudstvo dalo brez dvombe slovensko ime. To slovensko ime se je glasilo najbrž Ljutbreg; ljut breg, ljut pomenja: jezen, divji, grozovit, hud, in morebiti je tudi strm pomenjalo; a »breg" pomenja v ljutomerskem krajnem narečji hrib, liolm; ljut breg bi zatorej bil strm hrib. A na takem strmem bregu je postavljen D oljni grad, kije mnogo starejši od braneškega gradu., vsaj je sedanje novo nedodelano poslopje postavljeno iz podrtin starega 1 j u t b r e g a, kakor so ga Sloveni najbrž zvati vtegnili; njih nemški gospodarji, se ve, so mu prideli tudi nemški zavito ime, A sicer razlaganje krajnih imen prepuščam strokovnjakom in jezikoslovcem, kajti bojim se, da bi me že zaradi tega svojega mnenja naši slovenski učenjaki ne počestili z naslovom »mojstrakaze". Naj dobra volja opraviči moje neuko pero! — Črnogorski in srbski zdravniki samouki. Spisal J. Navratil. Za poslednje črnogorsko-turske vojske razglasil je nekega Bečkega lista dopisnik iz črne gore zanimljivo novico, kako je nahajal se svojimi tovariši ondod mnogo takih možakov, kateri so hromatali (šepali), zato ker jim je bilajedna noga malo prekratka; pa takim hromcem, — kakoršnih je bilo tudi med kneževo rodbino, — vendar to ni branilo naglo hoditi in kretati se; da, lahko so plezali celo po skalovju. Na vprašanje, zakaj ti možje tako hromatajo, pravili so jim domači ljudje: „Vsi ti možje so bili hudo ranjeni na vojski ali v bojih, pa so jim tako srečno rane zacelili naši „doktori" t. j. domači ranarji ali ranocelniki samouki. Neznani dopisnik si ni mogel kaj, dane bi bil očitno izprožil svojih misli, rekši: ,,Od teh preprostih samoukov utegnili bi se tedaj česa priučiti celo naši . . . izučeni zdravniki (unsere mo-dernen Aerzte)." Te besede nam pa kažejo, da dopisnik ni bil zdravnik. Ugodil mi je sicer mož se svojim poročilom, ali o tem, kar bi jaz bil zvedel neizrečno rad, t. j. kako, ali „na kak način" samouki črnogorski celijo in izcelijo ranjencem tudi hude rane tako izvrstno, da ni treba nog odrezavati („žagati"), — o tem ni niti črhnil. Kako bi, ker ni vedel sam! Črnogorski ,,doktor" ne razodene namreč, kakor bodemo slišali pozneje, svojega »načina" tujcu za ves svet. Meni pa ni dala prirojena mi zvedljivost ni mira ni pokoja, dokler nisem seznal nekoliko več o tem »načinu" pri ozdravljanju spi oh, sosebno pa pri ranocelstvu ali ranarstvu samoukov »črnogorskih", — a nehote tudi »srbskih". To, kar sem vlovil po najboljših dosedanjih virih ') — to po-dajem našim narodnjakom, a posebno »strokovnjakom" (zvedencem), ') Ti viri so: »Montenegro und die Montenegriner", spisal (brezimeno) Vuk Stef. Karadžic v ,,W i e d e nm ann's und Hauffs Rei-sen- und Landerbeschreibungen." Stuttg. u. Tiibing. 1837, zvez. 11. — »Život i običaji Crnogoraca," napisao (srb.) V. M. G. Me-dakovic v Nov. Sadu 1860. — »Časopis lekaruv českych" 1. 1876, čislo 2., 5. in 33. (Dr. Bouček je dopisoval iz Črne gore 1875—76.) — „Wiener medizin. Wochenechrift" 1876-77: „Er- katerim je bilo to »narodno polje" do zdaj še jako malo znano, če ne popolnem neznano. Naj si ga vsak, komur se zdi vredno, dobro ogleda ter premišljuje in obdeluje na dalje tako, da bode po godu tudi strokovnjakom ; kajti jaz nisem »strokovnjak". Zato se ne spuščam v ni-kako presojevanje (kritiko), nego verno pripovedujem samo to, kar sem zasledil o tej stvari po knjigah in časnikih. — Nekoliko za-nimljivega sem zvedel tudi v Beču po mladem imenitnem Črnogorcu. ') Naj vzamem najprej v misel na kratko to, kar je napisal o Črnogorskih in srbskih zdravnikih samoukih v imenovani nemški knjigi Vuk, ki se je pa, dasi nestrokovnjak, vendar pri vsi svoji skromnosti spuščal nekoliko tudi v presojevanje. Zdravnikov, vsaj znanstveno izučenih, ni po njegovih besedah v Črni gori, pa ni bolezni ni ondod toliko, kolikor med omikanim, mehkužnim svetom. Vse te besede imajo do malega svojo veljavo še dandenes; kajti razen edinega kueževega zdravnika ni nikakega drugega v vsi Črni gori. Glede znotranjih bolezni so Črnogorci strašno nevedni. Za vse znotranje bolezni, med katerimi je najhujša nekaka vročinska bolezen (»Nervenfieber") po imenu »pošalina", -) ne rabijo Črnogorci drugega nego nekoliko domačih p o m o č k o v (zdravil 3) ali pa . . ničesar, prepuščaje prebolevanje jaki naravi črnogorski. Včasih pošiljajo tudi po »pope", da prihajajo k bolniku ter molijo zanj, da bi mu Bog dal zdravje. Posebno moč so preprosti Črnogorci za Vukove dobe pripisovali tedanjega »vladike" molitvi. Ker jim je bil pa vladika mnogokrat predaleč, zato so mu pošiljali samo bolnikovo »kapico" ter ga prosili, naj moli nad njo, a vladika se ni branil nikdar. — One bolnike, katerih bolezen jim predolgo trpi, pošiljajo v samostane, posebno pa besnike (»Rasende") in tako imenovane obsedence, ki jih zdravijo potem njihovi »kaludjeri" (menihi) po stari neumni šegi, vklepaje jih v železje in mahaje neusmiljeno lebniase in Montenegro". 1875 — 76 von Dr. Hickl, gewes. Spi-talarzt in Grahovo. V istem časniku 1876, str. 1280, dopis Dr. F. Steiner-ja o Srbiji. — „Der Militiirarzt", (Wien) 1876, str. 190. (Poročilo nekega avstr. zdravnika s Cetinja: „Montenegro's Sanitatseinrichtungen.") i. t. d. — Pis. *) Pero (Peter) Vrbica, prebrisan mladenič, izvršil je 1. 1878 gimnazijo v Terezišču (Tlieresianum). Oča mu je slavni junak in sedanji črnogorski minister Mašo Vrbica. — Pis. aj Po Vukovem „rječniku" str. 562 ,,typhus abdominalis" (Bauch-typhus); znanstveno je pa »pošalina" = typhus; prim. (,trbušna pošalina" (Bauchtyphus); „Obzor" 31./5. 1878, str. 4. — Pis_ ') Zdravilo = srb.-hrv. ,,lek" ali „liek(< (po Vuku ,,lijek"). — Pis. po njih. To pa zato, da bi imenovali one hudiče, „kateri so v njih". Kedar se to zgodi, zapišejo onih hudičev imena brž na listke in vržejo te listke na ogenj. Ker se je pa na ta surovi način ozdravilo vendar nekoliko takih nesrečnikov, zato so začeli taki samostani, kakor n. pr. Stu-denica (v Srbiji) zbog čudežne moči sloveti tako, da vodijo včasih celo Turki take bolnike tja. Tako se je godilo vsaj za Vu-kove dobe. Ali zvunanje bolezni odpravljati, posebno rane celiti, spah-nene in zlomljene ude vravnavati znajo po Vukovih besedah Črnogorci, da „malokat,eri — ali morda nijeden narod tako". „Res, da včasih njihovi samouki brez pravega orodja in pod-„uka kaj pokvarijo ter pošljejo v krtovo deželo nekaterega ranjenca, „kateremu bi bili izučeni zdravniki pomogliinga rešili smrti vsaj ,',tako, da bil ostal, kakor pravijo Srbi: „bogalj" („Kriippel"); J) „ali kakor je to dognano, — ravno tako se upam na drugo stran „trditi, da izcelijo oni t. j- črnogorski samouki do dobrega toliko takih ranjencev, katere bi bili izcelili tudi evropski zdravniki, a samo tako, da bi bili ostali ... bogci (zopet „Kriippel"). — Tako beseduje sloveči Vuk, ki ga pa na žalost ni več med nami, da bi nam razodel uzroke tej svoji trditvi. Okanimo se za sedaj vgibanja, ter poslušajmo raje, kaj nam pravi vrli narodnjak na dalje o samoukih ranarjih, kakoršnih je še mnogo po Črni gori, nekoliko tudi še po Srbiji. Omenjeni samouki napravljajo sami za rane nekako mazilo („melem") sosebno iz ,,laškega olja", kozjega loja" in „voska". Zdravijo pa tudi se zelmi. „Četudi nijeden Črnogorec ne ozdravlja „zato, da bi si s tem služil kruh, vendar se nahaja med njimi po-„jedinih, kateri znajo tej „umetnosti" posebno glas („die als Meister „gelten"). Po navadi prehaja ta učenost tudi z očeta na sina. — „Samo taki samouki so ozdravljali ranjence v srbski vojski za „slobodo" (1815). „čudno je pa, da taki ranarji ranjencem ne dopuščajo piti vode; se slivovico se pa smejo napajati, kolikor jim je drago." „Lahko si misliš — veli Vuk — muko, katero jim zavdaje (zadaje) ta pijača." — „Res, da srbska slivovica ni jaka, pa je vendar opojna pijača, iu ranjenci se opijajo prve dni tako, da se *) Naša „pokveka", „pokvečen" je iz nemškega ,,quetsclien". Prim. pri V u k u tudi h r v. „bogac" (hrv. Slovenci pravijo nemara ,,bo-gec")=l. božjak, Bettler, 2. Kruppel; oba pomena iz ,,u-bog", kakor naš ,,božec" nm. „ubožec". — Zastran pomena prim. pri Murku tudi „štčrc" : 1) Bettler, alter Mann itd. 2). Kruppel, kakor zastarala češka beseda „štercdr" ali ,,štercir' iz sredovečno ndm. „Sterzer" (vlačugar, potepuh), tedaj ni okrajšana iz izmišljene besede ,,i8terc'', ki jo izvaja Murko po krivem iz stsl. „išt^" (iščem, iskati). Pis, ne zavedajo čisto nič." — Ranarji jim brodijo tedaj lahko po ranah, da iščejo po njih svinčenk in koščic (razdrobljenih kosti) ter ravnajo ž njimi, kakor hočejo; kajti ranjenci, tako opojeni, ne nagajajo — ne čuteč bolečin — ranarju z nikakim javkanjem niti prenevedanjem, kakor da jih omamiš s kakim novim mamilom („modernes Betaubungsmittel", „narkotikon"). Ali to — kar se tiče takega omamljanja, ne velja o Črnogorcih, (kakor bi utegnil kdo soditi po Vukovih vpletenih besedah), nego samo o Srbih po Srbiji. O zadnjih turških vojskah (1876—1878) cclili so, kakor vemo, srbskim ranjencem rane (brez malega) izučeni ranarji. — Ker ni bilo dosta domačih te vrste, vabila in privabila je srbska vlada mnogo tujih. V Črni gori so pa poleg učenih tujih zdravnikov opravljali še na poslednji turški vojski tudi mnogi domači samouki, in to vsi, ti in oni, brez kakega mamila. ') S čudovito potrpeživljostjo in s pravim junaštvom trpi junaški Črnogorec strašne bolečine, kedar mu reže ranar živo meso iz hude rane.2) O tem čitamo v Medakovičevi knjigi (na str. 184) to spomina vredno zgodbo: „ Vršni (vrstni) junak Mašan Sa-„vov Petrovič, dobio je grdrau ranu na Žabljaku (1852 god.) „Svaki je mislio, da preboljeti neče. Ečim 3) mu je sjekao gnjilo „meso i guštere, 4) ali ovaj nikda ni jauknuo nije, več je pušio i „gledao svojim očima, kako tudja ruka sa njega živoga, odsieca „(seka, reže) meso. Mašan je imao tad(a) preko 50 godina (let), „pa mu je opet rana zarasla." Tudi Medakovič potrjuje, da niso imeli Črnogorci nikdar drugih zdravnikov („ljekara") razen jedinih ranarjev. — Ti ranarji pa se niso učili ranarstva nikdar v nobeni šoli; ves nauk jim je to, kar se nauči samouk od samouka; a vendar znajo, veli M e-dakovič, izceliti („izvidati") rano kakor drugi zdravniki. Črnogorec neče tujcu pokazati „svojega načina"; ali iz srca rad izceli rane vsakemu ranjencu. Mnogokrat se pripeti, da je zdrobljena kakova kost; ali on vendar izceli, da je zdrava roka in noga, samo da ni več tako trdna, kakor je bila poprej s celo kostjo, pa ne odreže nikdar roke niti noge, naj bode rana s tem večja. 5) Črnogorski zdravniki samouki znajo tudi krv puščati, rožiče ali kupice staviti („mečati rogove") in vrtati glavo („trapati", tre- ') Vendar se včasih pripeti, da silijo domači ljudje hudo ranjene z opojno pijačo, dokler jih ne opojč in omamijo do dobrega. Tako se je vsaj godilo, kedar so prihajali ljudje obiskovat ranjencev v Grahovsko b61nieo 1. 1875—76. Pis- 2) Ali „nulla regula sine exceptione." O tem kosneje. Pis. 3) Turška beseda (ranar). Pis- 4j Mišice" (Muskeln). _ Pis. 5) ,,Ako je najgrdja rana u ruci ili noži, neče nipošto sječi." (Me-dak, 183.) paniren), tako tudi uravnavati izpalinono roko ali nogo in izvleči ,,zrnje" (svinčeno) iz mesa in kosti. — Nekateri Črnogorci poznajo tudi travo, katere so dobre za zdravila, kedar pikne koga kača; tako vedo i za zdravilo, kedar piči koga ščipavec. ') Po Vukovi svedočbi znajo Črnogorci staviti tudi „koze" to je, „ospice", ali osepnice, srb. .,boginje", česar jih je naučil sloveči vladika Peteri., »sveti" kije vladikoval od 1. 1770 do 1830, ter so ga imeli še bolj v čislih nego njegovega naslednika Petra II. Petroviča Njegoša. Tako so je po posebnih okolnostih črnogorskih — po vednih in silnih turških vojskah pri toliki siromaščini, — osnovalo narodno ranarstvo, kakoršnega ni zdaj več v vsi Evropi. - Naj dodam še to, da znajo Črnogorci vračiti 2) tudi živino. Več podatkov o njihovi živinozdravski vednosti pa nisem mogel najti. „1 stoko znadu oni lječiti", — to je vse, kolikor se nahaja o tej vednosti v Medakovičevi knjigi. Toliko sta o »črnogorskih" in »srbskih" samoukih zdravnikih, t. j. ranarjih razglasila imenovana narodnjaka, a »nestrokovnjaka: Vuk pa Medakovič. Poslušajmo zdaj, kaj pravijo o teh samoukih, pa tudi o »Srbih" in »Črnogorcih" sploh, izučeni zdravniki, tedaj strokovnjaki — se svojega stališča. Na prošnjo sedanjega kneza črnogorskega Nikolaja I. poslala je naša vlada že septembra meseca 1. 1875 (dokler so se bili s Turkom še sami hrabri Hercegovci, a Črnogorci tedaj samo skrivaj), tri učene zdravnike slovanskega roda na pomoč; kajti so prenašali preobilno število ranjencev iz Hercegovine v Črno goro. A ondi ni bilo tedaj razen kneževega zdravnika, po rodu Francoza, (ki je tudi polkovni zdravnik „na francoske stroške"!, nijednega izučenega zdravnika. a) Oui trije zdravniki so bili ') Škorpijon. V Črni gori mu pravijo „špurak" menda namesto „šku-rap" iz lat. gr. scorpius, scorpio; ) „Sch) ali pa „Trebinjščica"; to je pa = hrv. ,Trebinjš(fica', a sloven. .Trebinjščica' ne (,Trebin£ica'). — Pis. pod zemljo, in se prikaže zopet na svet blizu Bune (vas dve uri daleč od Mostara). Ne spominaš li se nekotoma naše ,,Suhe kraj"ne"? — Pivke pa TJnca ali Unče (Unzfluss)? — Anti veš, da teče Pivka skozi slovečo Postonjsko jamo, da se vije nato več ur daleč pod zemljo, in da izhaja pri Planini — vendar ne mahom pod novim imenom. ') „Unec" zopet na svetlo, da pozneje zopet ponikne in privre, pri Vrhniki... po imenu Ljubljanica vnovič na dan. Prva poglavitna deželna reka, (ali ne v deželi, nego samo ob njenem severnem robu) je Sava, ki izvira na Kranjskem . . kdo bi si mislil.. izpod „Babjega zoba" (Mangart, na Gorenskem), in teče pod Korenom (Wurzen) dalje proti ^Ate^m: ^Otl ftt**-tftiMuai se „Podkorenski Savi" pridružuje „Bohihska Sava", in tako postaja iz teh „vodenih" dvojčkov velika Sava ali reka Sava, ki se približa Ljubljani do Zaloga, potem pa hiti mimo Brežic, Zagreba in Siska proti Slavoniji in Bosni, med katerima dere od Ja-senovca — mimo Stare Gradiške in Broda clo Rače, (kjer se začenja srbska meja). Naposled se izliva ta imenitna reka, koj a nas veže tako lepo z južnimi brati, pod Belim gradom v Donavo, ki jo zovejo drugi južni in severni Slovani še po staroslovenski „Dunav" ali „Dunaj". a) Sava je vsi deželi jedina reka, po kateri se vozijo ljudje in blago tudi na „ladijah parnicah", kakor se jim pravi po novem, in to po zakonu. 3) V Savo tečejo te bosanske vode (pritoki): Una, Vrbas, Ukrnja (ali Ukrina), Bosna in Drina. 1) Una izvira iz planine Čemernice v Liki na Hrvatskem, teče mimo Bišča4) in „Krupe" na severni strani med Bosno pa Hrvatsko od Novega (Novi) do Jasenovca in se iztaka ondi v Savo. — Pri Novem selu (Kulen-Vakuf) Bišču, Krupi, Otoku in Kostanjici most. — Na več mestih se pa prevažajo na brodih („prevozih"). Tako tudi drugod, ker je premalo mostov. — Od Novega dalje nosi Una ladije. ') Dr. A. Schmidl 1854; 153. — Pis. a) Zato slovenski ,,wa Dunaju (po pravem ,,an der Donau" = in Wien) v Beču, a ne „v Dunaju, tedaj tudi pravilneje „z Dunaja" nego „iz Dunaja". — Pis. 3) Nepravilno skovano hrv.-srb. besedo „parobrod'f za ,,Dampfsehiff" naši pisci zdaj zamotajo. Narod srbohrvatski veli sem pa tam „vatrena ladja" ali „vatrenjaca" (t. j. ladija na ogenj) in s po-domačeno tujko „dimšid". Glej Vuk. ,,iječn." str. 55 pod besedo „vatrenjača" in „Obzor" v listku br. 203 — 1878. — Pis. 4) Srbohrvatje pravijo Bišee ali Bibac, tudi Bihač ali Biač; v 2. sklonu ali padežu pa samo :* ,,Bišca". Tako uči St. Novakovic v ,,Glasn." srpsk. uč. dr. (XXII. 1867; 49); ali po hrv. časnikih čitamo tudi: Bihača ali Bihaca, Bihaču itd. — Pis. 2) Vrlas izvira pri Privoru izpod Zec-planine, teče mimo Skoplja, Jajca, Banjeluke, in se izliva v Savo pri Selu Strbcu. ') pri Skoplju zidan —, pri Trnu lesen most; pri Jajcu in ,Banji-luki' po dva lesena mosta. 3) Ukmja (Ukrina); ta se nareja iz združene male in velike Ukrine, ki izvira z ono vred iz planine Uzlomac, teče mimo Dervente (Dervent) pod mostom in vteka v Savo pri Koraču. 4) Bosna, poglavitna reka v deželi tega imena, vre izpod Igman-planine iz več obilnih „vrel" blizu vasi Vrelo Bosne" (pri Blažuju, dve uri od Sarajeva), in goni — toliko da privre iz pečine — že krepko mlinska kolesa; teče nato mimo Visoke, Zenice, Žepča, Maglaja, Doboja ... ter se izliva v Savo ne daleč od novega ali bosanskega Šamca, slavonskemu Šamcu nasproti. Bosna je polna rib, ali velikih ladij ne nosi. — Pri Ilidži zidan most, pri Raljevu (Dvoru), Visoki in Zenici lesen. 5) Drina postaja iz združene Tare pa Pive, teče mimo Foče, Goražda (Goradja), Višegrada, Zvornika in Janje do Rače, deli tako Bosno proti vzhodu od Srbije, in tone potem pod Račo v Savo. — Pri Višegradu veže Bosno pa Srbijo velik zidan most prek široke Drine, ki je pa za velike ladije preplitva. Druga poglavitna reka v deželi, in to v Hercegovini ali „gornji Bosni" je Neretva. (Tujci jej pravijo Narenta). -— Izvira na severno - vzhodni strani Cemerno-planine med Voluja-kom2) in Lebršnikom, dve uri od Gackega (Gacko), teče skozi Konjic ali Konjico 3) in Mostar, kjer vodi prek nje star, ali trden zidan most, vije se pri Jablanici med velikanskimi pečinami in tudi dalje po „strašno" lepih krajih, z visočine padaje (uro hoda pod Jablanico), — vnide pozneje pri Metkoviču v Dalmacijo in se iztaka v jadransko morje pri „Opuzen-u" (Fort Opus), razlivaje se pred vtokom v morje na dve veliki strugi in devet manjih tokov, tako da je Neretva ondi nad pol milje široka. Razen Mostarskega mosta je zidan most tudi v Konjiči, lesen pri Glavatičevem, in dva nova železna mosta (pri gornji Jablanici in uro pod Jablanico pri Neretvinih slapih t. j. „vodo-padih.") Pri Kruševici je Neretva že ladijonosna, od Metkoviča počevši, (tedaj še le v Dalmaciji) nosi pa tudi „parnice". ') Selo ali vas ,,Strbae". Iz nenaglašene srbohrv. končnice -aC izpada pri sklanjanju a kakor naš zamolkli e iz končnice ,,-0C"; tedaj lonac, lonca, Unac, Unca, Strbac, Strbca; Kr&gujevac. Kragujeuca, u KragujeucM (ne: Kragujevaca) itd. — Pis. 2) Pri Kovačevicu na str. 3 izpod „Volaka", (menda tisk. greh.) — Pis. 3) Po Vuku, Kovačevicu in in srbskem samovidcu ,,Konjic" (ne Konjič), po drugih pa „Konjica'!; sam dr. Blau (Nemec) piše „Konjitj" = Konjič, pa tudi ,,Konjitz". — Pis. Jadransko morje požira i TrebiŠnjico Povedal sem ti že, kje ta hercegovska poničnica izvira, kje ponikne, in kje se zopet prikazuje po novem imenu Ombla. — Kakor nosi naša Ljubljanica pri (novem) izvoru mahom ladije, tako goni Ombla se svojo široko in obilno strugo mahom mlinska kolesa. Tretja poglavitna reka v deželi, in to v Hercegovini na jugu je Ibar, ki izvira v Novopazarskem okrožju izpod Prokletije-pla-nine nad Rožajem, teče nato mimo tega mestca in hercegovske Mitrovice (tik Kosovega polja), razmejuje nekoliko časa na jugovzhodni strani Hercegovino od Srbije, prehaja va-njo ne daleč od Raške, in vteka blizu Koranovca v srbsko Moravo. O dotokih Savinih pritokov t. j. onih vod, ki tečejo v Savo, samo toliko: Vodi Uni ,dotakajo' da rečem tako: Unac, (našemu Uncu imenjak), Čadjavica pa Sana; — Vrbam: Pliva, Ugar, Vrbanja i. dr.; — Bosni: Vogača, Lepenica, Lažva, Željeznica, Miljacka, „Krivaja" in Spreča; — Drini: Sutiska,2) Bistrica, Kriševica, Dri-njača, Jasenica, Lim, Vuvac (ali Uvac, a ne Uvač) itd. Večjidel jako pokvarjeni so mostovi, s katerimi so premostili nekatere izmed naštetih dotokov (Željeznico na 8 mestih). Neretva jemlje va-se in sabo v morje devet večjih in več manjih dotokov; med njimi so: Neretvica, Rama, (poničnica), potoka poničnika (Schlundbache), Perutac in Proporac, (ki padata šumeč z visočine kakih 80 stopinj globoko v Neretvo), znana poničnica Lištica-Jasenica, obilna Buna, plitva „Krupa" 3) i. t. d. Tako imenovana „polja" namaka po ena ali tudi po več po-ničnic, ki odtekajo po rebrih (»obronkih") v doline ter se potem, — če ne morejo iz kakega kotla ali kotline dalje, — gube v po-nikve, rijejo dostikrat po več ur daleč pod zemljo in prihajajo zopet na svetlo, a prekrščene, zato ker iz prva ljudje niso vedeli, in ne vedo premnogi še dan denašnji, da je ta ali ona voda poničnica t. j. da je bila — rekel bi — že na svetu, da je izginila pozneje na »drugi svet", pa se pokazala vnovič tii ali pa tam, nekatera mnogo obilnejša nego je bila poprej. 4) ') Ne vem, zakaj piše Hilferding »Miljačka". Pozabil sem vprašati g. De spi da, kako pravijo Sarajevci tej vodi, ki teče skozi Sarajevo. Večina (s hrvatskimi dopisniki iz Sarajeva vred) piše in menda tudi izgovarja ,,Miljacka". — Pis. 2) Tega imena sta tudi gora in kraj (trg); ali daleč vsaksebi. Zakaj ae pravi in piše tudi »Sutjeska" (= Sotčska), to sem ti že razložil. — Pis. 3) »Krupa" (namesto »Kropa") pravijo tudi Beli Kranjci vodi (vodici) in kraju, kjer jim je bila nekdaj okrajna gospodska.— Tudi na Gorenskem pravijo »Kropa" vodici in kraju (trgu). Stsl. ^kr^pl," t. j. »kptflTB" = parvus (majhen, mali), tedaj Kropa (voda) = mala voda ali »vodica". Na k r o p ni treba misliti; Kropa je mrzla. — Pis. 4) To velja tudi o naših poničnicah na Notranjskem, Pis. O velikem deževju ali kopnenju naraste nekatera izmed teh vod, da je strah, in ker je ne more mahom pogoltati ponikva, zastaja in nabira se voda okoli ponikve kakor jezero, ki stoji včasih po več tednov. Kedar pa naposled odteče, ostaja „močvirje" ali „blato", ki se celo po letu nikdar do dobrega ne posuši. Izmed vseh vod krašnega ') sveta predrla je in dere med velikanskim gorovjem in skalovjem po prosti t. j. predrti ali presekani dolini celo do jadranskega morja ... jedina reka Neretva. Sila velikih jezer ni v Bosni-Hercegovini. Med veče spadajo: Jezero med mestom istega imena pa med Zaslapjem proti Jajcu, poldrugo uro dolgo, pol ure široko, ki ga dela reka Pliva. Borci v nahiji Neretvanski; Neteka v nahiji Derventski (oboje napravlja Bosna); Prokos v nahiji Fojnički, iz katerega izvira reka Dra-gačka. — Spomina vredno je tudi tako zvano „Mostarsko blato", ki ga nareja — kar sem ti že povedal — „Lištica", ki izhaja iz njega na drugi strani pod imenom Jasenica. Kakor v Cirkniškem jezeru na Notranjskem po odtoku raste trava in vsejano žito, tako ti tudi po „Mostarskem blatu", kedar izgine voda po letu pod zemljo ter ostaja samo močvirje ali „blato",2) raste po njem lepa trava in žito. „Mostarsko blato je posebno se sirkom bogato." Ondi je tedaj obljubljena dežela . . . metlarska. — Rad bi ti pisal še kaj o rudnicah t. j. o rudnih vodah: toplicah itd.; ali ker se bojim, da ne bi bilo to dolgo in dosta „vo-deno" pismo prevod eno, zato odlagam to stvar raje do druge, ugodnejše dobe. 5. pismo. V gorati Bosni je po zimi hud mraz, po letu pa velika vročina. — Čim nižje tem topleje; kolikor više, tem mrzleje. (Temu so krive „planine' po katerih zapada sneg oktobra in leži vsaj do maja meseca.) Dežuje v Bosni, posebno v srednji, jako rado, najbolj na pomlad. Na glas ti oznanuje bosanska „Grmeč-planina" s hercegovsko posestrimo „Treskavico", da po Bosni-Hercegovini ni tudi brez grmenja in brez treskanja. Po Zimi piha burja včasih tako strašno in dela tolike žamete, da zametajo cele črede ovac. — Naj prijetnejše podnebje, namreč srednje vrste, je v Posavini. A tudi sploh bosansko podnebje zdravju neizrečno godi. V Bosni ne znajo ni za kolero ni za druge kužne bolezni pri ljudeh; (goveja kuga pa Bosno rada obiskuje). V Hercegovini je — malo da ne povsod — po letu tako „vroče", a po zimi tako „toplo", kakor v sosedni Dalmaciji, posebno ob 3) Prim. naš „Krašni vrh", Krasu podoben. — Pis. 2) Primeri madjarski „Balaton" (Platten-See) iz stsl. besede „blato" = jezero. Nemško ime je tedaj sestavljeno tako kakor „Ellen-Hirseh", t. j. drugi del je prvemu samo prevod. — Pis. morju t. j. po jugo-zahodnih krajih hercegovskih. — Zato rasto ondod isto drevje, isto sadje, kakor po Dalmaciji. Ondod se menja tudi v zimski dobi, kakor v Dalmaciji — po gostem mrzla burja (Bora) s toplim jugom (Scirocco). Po Hercegovini razsaja burja včasih kakor po Notranjskem, ali ne tako strahovito kakor po Dalmaciji. M Po letu je glede toplote prijetno živeti v „šumoviti" Bosni, po zimi pa v ..krševiti" Hercegovini. Ni se zastonj že toliko mogočnikov trgalo in vojskovalo za nesrečno Bosno; kajti Bosna je jako lepa in neizrečno rodovitna dežela. To priznavajo zclaj celo tujci „samovidci" (kateri so jo sami videli). — Skoraj po vseh severnih krajih je zemlja, ki je pa leži še neizrečeno velik prostor neobdelane, tako mastna, da jej ni treba čisto nič gnojiti. - Brez težave kmet orje in povlači setev — za silo samo ... s trnjem (druge brane nima); a vendar mu njive obilo rodijo. Seje se pa poleg vsega pri nas navadnega žita t. j. „žitka" ali ,,tega" tudi „pir" (Spelt, triticum spelta) in „bar" (Kolbenhirse, setaria italica ali panicum italicum), naj več in še mnogo več od naših Belih Kranjcev pridelujejo pa koruze, ki jim daje moko za vsakdanji tečni živež, kakor našim sosedom Hrvatom in drugim južnim bratom. V „gornji Bosni" (Hercegovini raste pa tudi laško pšeno (oryza sativa, Reis), ki mu pravijo ondod ,,oriz" ali „pirinač". 3) Vendar ne prideluje Hercegovina toliko žita, kolikor ga potrebuje; pomagati jej mora ž njim Bosna, ki ga prideluje toliko, da ga izvaža v sosedne dežele. Na prebitek je v Bosni tudi sadja: jabolk, hrušek, črešenj, breskev itd., največ pa prelepih sladkih sliv (češpelj), ki so jih polni vrti, 4) gozdom podobni. Bošnjaki znajo slive na posebnih pečnicah jako umno sušiti, ter prodajejo suhe na debelo tujim trgovcem, ki jih izvažajo iso-sebno iz Brčke), in razprodavajo nato po imenu ,,turške slive" križem svet. Iz surovih palijo tudi slivovico, ki jo „raja" — da bi je tako ne! — prerada srka. V Hercegovini rastejo, kakor po Dalmaciji, tudi smokve, limone, pomoranče, oljke in vse drugo sadje, kakeršno raste po južnih (toplih) krajih. ') Ubogi Notranjee obklada streho svoji revni koči s težkim kamenjem, da je ne odnese huda burja; siromak Hercegovec in Dalma-tinec jo pa krijeta nalašč zato s ,,kamenimi" ploščami. — Pis. 3) Srbohrvatski ,,kukuruz" ali „kuruz''; slovenski: koruza, debelka, debelača ali turščica (tiirkischer Weizen); zadnja beseda kaže, da so dobili to zrnje se Slovenci vred tudi Nemci iz Turčije, nemara iz Bosne. — Pis. 3) Iz turške besede pirinč; zato v rodivniku (2. sklonu,) tudi srbohrv. „pirinča" (ne pirinača). — Pis. *) Takemu vrtu pravijo „šljivik" ali ;;šljivak" kakor ,,šljiva" namesto „sliva"; (vendar tudi tako). — PiB. Izmed tržnih sadežev (Handelspflanzen) pridelujejo posebno konoplje, lan, brošč, (rubia tinctorum; Krapp, Farberrothe) „du-han" (tobak). Dobro vino raste v Hercegovini, vendar tudi po nekaterih bosanskih krajih: po Neretvanski dolini, okoli Rame, pri Banja-luki in drugod. Hercegovsko vino je črno, kakor dalmatinsko in talijansko, *) — pa tudi belo. 6. pismo. Malokatera dežela ima toliko prelepega gozda, kolikor ga ima Bosna. Res, da so ga toliko iztrebili za nesrečne turške vlade; res, da se vidi sem ter tje tudi šib j a in ruševj a; ali daleč od večjih rek, rudnikov in mest razprostira se po višjih gorah še zmerom dosta prekrasnih, prostranih gozdov, ki so polni izvrstnega lesa vsake vrste, posebno hrastovine, bukovine in jelo-vine, pa i vsega drugega lesa ali drevja pri nas domačega. NenaČete so še do malega neizmerne državne »planine", pr-vovečni (prvotni) gozdi se svojim velikanskim drevjem in tako obilnimi debli, da ne morejo nekaterega po štirji možje objeti. Takih gozdov, ki niso videli še drevnice, ni sedaj, dragi moj! niko-dar po vsi Evropi. — Glej velikega bogatstva v siromaški Bosni! s) Če so umolknile v tužni in žalostni Bosni »javorove gusle" bolj nego drugod, — pričajo ti imena bosanskih „brd" in »planin": Javorje, Javorina (tudi »Jahorina", ali »Jaorina"), Javornik itd., da stoje ondod še cele gore javorovega lesa. Kolik zaklad za nove . . . javorove gosle, ki se sedaj morda že zopet veselo oglašajo, narodni pevci in pevke pa zbranemu narodu brez straha prekrasne fiarodne pesmi prepevajo. Jako mi je žal, da ne morem živine bosanske hvaliti tako, kakor gozde. — Dasi je po Bosni toliko lepega gozda in travnatega polja, pa bosenska živina vendar ni lepa, niti lepo rejena, zato ker se je za turške nemarne vlade zanemarjala že toliko let. Goveda so, da ti povem po belokranjski malo da ne same „buše", 3) jako kosmate, da jih ne zebe, zato ker morajo prenočevati skoraj povsod vse drago leto (tudi po zimi) pod milim nebom. Krave ne dajejo več mleka nego za domačo potrebo. Vozijo z voli in z bivoli, ki so tudi manji in pohlevnejši od drugih. *) Talijani mu vele »vino nero", t. j. .,črno vino", a Srbohrvatje »crveno vino"ali ,,crvenika" (== nem. »rother Wein"); »rujno vino" je pa njim to, kar nam »rdeče vino": Tako vino srkajo najraje njihovi Junaei" v narodnih pesmih: „Dje junaci rujno vino piju". itd. Pis. 2) Misli pa i na Hercegovino, ki ima, dasi je kamenita, vendar lep kos gozda: tretji del svojega prostora. — Pis. 3) „Buša" = kleines unansehnlicbes Rind. Prim. pri Vuku (50) „bušak" = ein kleiner, fester Ochs. — Pis. Konj pa rede po nekaterih krajih mnogo in lepih, vendar ne več toliko, kakor nekdaj, dokler so bili bosanski plemenitaši, soseb njihova „mala in velika gospoda" (age in bogi) še mogočnejši in bogatejši. O tem pozneje. Bosanski konji niso veliki, ali so sila čvrsti in stopajo, podkovani z umno narejenimi podkovami jako spretno po strmih gorah in pregrdih potih bosanskih. Zbog tako slabih potov rabi konj Bošnjaku bolj za jahanje (ježo) in tovorjenje nego za vožnjo. Po zadnjih vojskah utegnilo je ostati v Bosni in Hercegovini skupaj samo še kakih 105.000, (v Hercegovini posebej pa 40.000 konj, kajti po ,službenem' izkazu 1. 1875 jih je bilo pred vstaukom istega leta vsega vkup samo 106.000). Mul in navadnih „dolgoušcev" je po Hercegovini mnogo več nego po Bosni. Od nekdaj „žirijo" t. j. rede ali pitajo se žirom ') sosebuo v Bosni po velikanskih gozdih (hrastovih in bukovih) veliko množino „ščetink" 2), največ v Posavini in okoli IJne (v Krajini. 3) Po Bosni in Hercegovini imajo zdaj (in to sami kristjani, zato ker Turki in poturčenci ne smejo jesti svinjine) skupaj kakih 160.000, (v Hercegovini posebej 40.000) „ščetink". Neznano se množe ovce v Bosni-Hercegovini, kjer se jih redi skup več od dveh milijonov (v Hercegovini posebej pa 100.000). — Volna je lepa, vendar bi bila lahko še lepša, da jej znajo glas. Pečeno bravino iu jagujetino Bošnjaki in Hercegovci z drugimi Srbohrvati jako radi jedo. Včasih pečejo cele „janjce" (ja-gnjeta) in skopce (koštrune) pod milim nebom tako, kakor vsako leto Hrvatje, kateri prihajajo o Jernejevem na „proščenje" k „Trem fararn" (pri Metliki) na kranjsko stran. Tudi domači Beli Kranjci znajo temu poslu glas. Koz se pa po Hercegovini mnogo več pase nego po Bosni. Leta 1876 so jih našteli ondod 700.000; v obeh deželah jih je zdaj vsaj 1 milijon. Bošnjakom in Hercegovcem je v slast i kuretina. Premnogo je snedo premožnejši, bodi si same na sebi pečene, ali pa sesekane in kuhane v priljubljeni narodni jedi „pilav".4) Zato se te živadi neizrečno mnogo redi in pita. ») Žir == želod in bukovica (bukov žir). — Pis. 2) Zarad lepšega skovali so si Nemci „Borstenvieh"; iz uzroka istega kovati smemo . . . tudi mi. — Pis. s) Tako se imenuje v Bosni zahodno-severni kos nekdanje Hrvatske, zato nemški „Tiirkisch-Kroatien". — Pis. 4) „Pilav" se kuha iz laškega pšena in sesekane kuretine ali bravine; po nekih turških krajih pa samo iz laškega pšena in kake ,,omake" (Sauce, izr. z 6 s). — Pis. Tudi s bčelarstvom se Bosanci in Hercegovci radi pečajo, in to ne brez lepega dobička, ker razprodajo na leto dosti sladkega meda in dišečega voska doma in v tuje dežele. Turki sladkosne-deži potrebujejo mnogo meda posebno za drugo narodno (močnato) jestvino, ki jej pravijo „balva", ') in za druge sladkarije turške. 7. pismo. Jako se po Bosni „trguje" (kupčuje na debelo), največ s Trstom pa z Bečem. Poleg tega se tudi marljivo „trži" (po malem kupčuje), „tržari" (kramari) in sejmari po premnogih domačih sejmih;'2) ali trgovina (kupčija) vendar ni tolika, kolikeršna bi bila lahko mimo tako obilnih deželnih pridelkov. Temu je kriva sosebno nemarna turška vlada, ker ni skrbela za dobre ceste in pote, ter se mora največ tovori ti (nositi na konjih). Zato se je premalo izvažalo, a zbog tega je uhajalo deželi in narodu premnogo dobička. Koliko več bi se lahko izvažalo n. pr. samega lesa iz velikanskih gozdov bosanskih po poštenih potih in cestah. — Skrbeti bode tedaj novi vladi, da sebrzo popravi ta „tuji greh". Da se ni do zdaj izvažalo še več pridelkov, temu je bilo krivo tudi to, da leži še preveč ledine (celine), in to mimo vse ralne zemlje malo da ne polovica, če ne več.3) Največ se je izvažalo ali pošiljalo doslej iz dežele žita, suhih „sliv" (češpelj), lesa, dog, železa, nada ali jekla, meda, „čibukov", goved in ,,ščetink".4) Sosebno v Trst izvažajo malo manje od polovice govejih, kozjih in ovčjih kož (neustrojenih); toliko tudi izvrstne volne. Uvažajo se v Bosno iz Avstrije: kose, srpi, bolji žeblji in ključavnice (soseb iz Štajerske); sukno, svilena tkanina, platno, „fesi", vino, pivo, slador, kava, laško pšeno, papir itd. Pa tudi iz drugih krajev se uvaža dosta takih in drugih izdelkov in pridelkov, samo da ne smejo biti.. . predragi. — Čudno, da so ljudje povsod tako muhasti, da kupujejo rajši ceno nego li drago! Ker se meniva o trgovini, naj ti povem gredoč tudi kaj o J) „Halvo" delajo iz meda, olja in rožnice (rožne vode). — Pis. 2) Srbohrv. „sajamu = sejem. Najstarša slovenska oblika je „senjem'' iz staroslovenske ,,širnimi,", tedaj ne iz „so-menjati"; kajti oblika „semenj" je z drugimi vred („sejmen", ,,sejm" itd.) mlajša. Za-stran pravega korena glej Miki. „Lexic. pslov.-gr.-lat." 941. — Pis. a) Po nekem službenem poročilu 40 odstotkov (40 °/0), po W. Presl-a samovidca rokopisu (,,Unsere Orient-Interessen") pa celo 90 °/0. — Pis. 4) Srbohrvatje jim velč po navadi tako kakor mi, — pa tudi ,,krinače", iz stsl. „krmiti" (hraniti, fiittern). Istega korena je tudi belokranjska in srbohrv. „krma" (mrva), premda m — za „krmače". — Pis. novcih, o meri in o utežih. — Če ne pojdeš sam v Bosno ali Hercegovino, morebiti ustrežeš komu drugemu s tem dodatkom. Ondod računajo največ po »turških groših". — Turški groš (Piaster ') štejejo tujci zdaj preradi za LO kr., t. j. za našo novo desetico; ali po „oglasu" v uradnih „bosansko-hercegovačkih novinah" (vbr. 3. in 7. 1. 1878) velja „turski groš" nekoliko manje od naše desetice; kajti naš »goldinar" ali „forint" ima v sebi 12 turških grošev. Tedaj je turški groš prav za prav vreden samo 8'/a kr, —Turški groš dele pa na 40 „par", tedaj ima naš krajcar v sebi malo manje nego 5 „par" (44/5). Tujci računajo (zato ker jim je turški groš = 10 kr.), samo po 4 „pare" na 1 kr. „Pare" so neizrečno droban drobiž, srebrnim luskinam podoben. Kako lahko izgubiš tedaj tako luskino, če jako ne paziš, ali če se zamisliš ... v »kranjsko paro". Sreča, da ni po Bosni-Hercegovini že davno več takih luskin. Najdrobnejši turški drobiž, iz kotlovine kovan, velja zdaj ondod 2 pari. Še zmirom se jemljo tudi naše stare dvajsetice, ki jih cene tujci in domači po 4, tudi po 4'/2 »turškega groša", ali celo po toliko naših desetič. Vredna pa je stara (cela) dvajsetica samo „3ya desetice" ali 4 turške groše. Stara »šuplja" (prebita) dvajsetica velja pa samo 3 desetice (ali 4 turške groše, — po pravem: 3% gr. — Pis.) Za »belo (srebrno) turško medžidijo" ali »mečidijo" hočejo imeti 24 naših desetič; a vredna je samo 20 desetič. To sem posnel po omenjenem uradnem časniku; tedaj je popolnoma verjetno. Poleg imenovanih novcev jemljo trgovci posebno radi ,,Napo-leondore" (zlate Napoleonovce) in cesarske dukate" t. j. naše stare zlatake (cekine). Zato razglašajo »Bosansko-hercegov. novine", ki izhajajo v Sarajevu, v vsakem listu, kolika je tem novcem in srebru zadnja cena Bečka (»tečaj brzojavni"). Ker se ravnajo v Bosni glede novcev zdaj že po vsakdanji Bečki ceni, zveš to nestanovitno ceno lahko vsak dan doma iz domačih listov brez potovanja v Sarajevo in brez »bos.-herceg. novin." Zato ti je nečem naštevati na drobno. Dolgostna mera je do zdaj še »aršin",2) ki meri malo več od dveh Bečkih stopinj ali »čevljev" (2"02 = 7,00), tudi „pik" ki meri samo drobet več nego aršin, namreč 2-161, j. 216/i oo stopinj. Žito, meso, moko itd., pa i pijačo merijo na „oke". Oka je toliko, kolikor 27a funta. — »Tovar" (tovor) je = 100 ok. *) V Srbiji sovejo ,,turški groš" službeno tudi ,,čaršijski (tržni) groš". — Pis. a) Srbohrv. „lakat" (Elle, braccio, vatel); slovenski ,,lakat" meri 3 vatle in pol. — Pis. Po istih „bos.-herceg. novinah" br. 8. bila je 25. septembra 1878 v Sarajevu oka pšenice po 30 do 35 kr., — oka mesa po 30 kr., — oka soli pa po 60 kr. (!) — Tovor drv so ponujali po goldinarju („po forinti"). Ali treba pomisliti, da je ondaj živela ondi prevelika množica vojščakov. 8. pismo. Ker nima dežela do zdaj še velikih tvornic (fabrik), zato se obrtnost ni mogla povzdigniti „na visoko". Da pa rokodelci bosanski „znajo več nego hruške peč'", priča nam slavni Dositej Obradovič pismeno z besedami: „Kdor koli ne zna drugega rokodelstva nego „krive češlje" delati, ta naj ne hodi ni v Bosno ni v Carigrad". Ali od one dobe je preteklo že mnogo vode, bosanski rokodelci so pa ostali na starem mestu — pri starem turškem kopitu. Dosta bi se- tedaj lahko naučili in priučili od naših. Popustili so pa več starih slovanskih imen rokodelstvom in izdelkom svojim, ter se poprijeli — na žalost! — novih turških. Lahko si misliš zakaj. Največ je v Bosni čevljarjev s „papučarji" ') in „opančarji" vred, krojačev, »kožarjev", „kožuharjev" ali krznarjev, kovačev, kotlarjev, „tkačev" („sagarjev"), sedlarjev in remanarjev. Nahaja se tudi urarjev, svečarjev, lončarjev itd. Malo je zlatarjev, še manje pa spretnih. Urarji so brez malega tujci in imajo jako dober zaslužek. Sila malo je izučenih stolarjev (mizarjev), kolarjev in zidarjev. Vsa ta rokodelstva opravlja ondod tako imenovani „djunder", ki ob enem zidari, tesari, stolari; pokriva (strehe) in pečari. A za vse to potrebuje sila malo orodja. Mero nosi sabo . . . v očeh; druge nima.2) „Ko (kdor) zna bolje, široko mu polje". Jako dober zaslužek imajo krznarji, dasine znajo drugih kož krzniti razen medvedjih, volčjih in lisičjih. Vse druge pošiljajo nekrznjene v Lipsko, — samo zajčje v Trst. — „Papučarji" delajo (vsaj v Sarajevu) poleg „papuč" tudi črevlje „čizme" in škornje, ali samo po domači šegi, in to dosta okorno; zato imenitnejše turške gospe obučo po naši šegi napravljeno, jako rade nosijo. Domači krojači ne znajo šivati druge oprave, nego narodno, bodi si gospodska ali pa „seljačka" (kmetska). Do zdaj je bilo samo po večih mestih nekoliko tujih krojačev za našo gospodsko nošo. Poslej jih bode treba, vem da, mnogo več. Posebnih kluča vni č ar je v nimajo; njihova dela opravljajo kovači, ki podelajo mnogo železa ne samo za podkove, ') „Papuča", krevsa (Pantoffel). — Pis. 2) Za tesarsko in stolarsko (mizarsko) delo ne rabi mu drugo orodje nego sekira, klešče, dleto in sveder; (ruskemu tesarju pa . . . sama ostra sekira). — Pis, Letopis 1878. IV. 12 nego i za različno železno orodje, posodje in orožje soseb v Sarajevu in v Foči (na Drini v Hercegovini). Hercegovsko izvrstno orožje (puške, sablje in „noži") slove po vsi Turčiji, ter se jih tudi mnogo izvozi. Nekatera rokodelstva smeli so opravljati sami muhamedanci; poslej bodo imeli to pravico tudi oslobojeni kristjani. Po vaseh („selih") ni izučenih rokodelcev; kajti po kmetih si narejajo ljudje za domačo potrebo sami obleko, robje, („rubje", perilo), orodje in posodje, celo hiše ') delajo si sami. To se ve, da niso prelepe, nego siromaške koče, včasih samo iz pletera spletene in z blatom omazane „košare". Nekdaj niso ubogi kristjani bosanski okoli Sarajeva smeli imeti drugačih hiš. Če si je dal kateri kristjan sezidati pošteno hišo, vzeli so mu jo zločesti Turki ali poturčenci, ter prodali kakemu Turčinu, rekši: „A za tebe je košara, krstu lipovi, ti sebi napravi košaru." Po vrhu so ga pa dali še zapreti, in ga imeli zaprtega, dokler ni plačal odmerjene mu ,.globe" (kazni v novcih.) Kakor tkejo n. pr. v Slavoniji platno, a v Črni gori i sukuo za domačo potrebo same ženske doma, tako se tke tudi v Bosni-IIercegovini „raša", (nevaljano sukno, Lodentuch) in platno za domačo potrebo v domači hiši. Rokodelci žive največ po mestih. V vsakem mestu imajo po jutrovski navadi svoje središče t. j. trg ali tržišče, ki mu pravijo „čaršija", po turški besedi „čaršu", četverokot, (Viereck). Razdeljena je po večih mestih na dvoje, troje ulice. Ondi je delalnica, poleg delalnice, prodalnica poleg prodalnice. Tje zahajajo skoraj vsi obrtniki vsak dan, ondi delajo (ali ne vsi), ter imajo svoje izdelke na prodaj, razen kožarjev, ribičev ali ,ribarjev', mesarjev in drugih obrtnikov, kateri potrebujejo vode, ter se zato naseljujejo kraj rek. — V Sarajevu stoji pa „čaršija" s pokritimi ulicami poleg vode Miljaeke; zato imajo ondi samo peki in maslarji svoje prodalnice po glavnih ulicah. Mično je gledati po ,,čaršiji", kako se vedejo ondi različni obrtniki. — Dokler kristjani i. dr. svoje blago kupcem ponujajo in hvalijo, stoji ali čepi Turčin v svoji nizki prodalnici, puši, sika navmes črno kavo, ter premeta — kdo bi verjel! „očenaš" (molelo, puščaje ga med prsti iz roke v roke. A zakaj? Samo zato, da mu se ne toži. To turško navado sem videl prvič pri pokojnem . . . V u k u. Na vprašanje, zakaj to dela, odgovoril mi je, da si krati tako čas, in da se je srbska gospoda navzela te navade od turške. Res čudno in prečudno: kristjanski očenaš Turčinu igrača za kratek čas. *) Pri nas se je premenila stara „hiža" (stsl. hyža) v novo „liiso", kakor pravimo ^liis", hisa (ne hiz, hiza), — Pis. g. pismo. Po pravici se lahko reče, da je neizrečno velik zaklad skrit v bosanski zemlji, kajti mnogo je v bosanskih rudnikih zlata, srebra, železa, svinca („olova"), in drugih kovin, sila obilo kopanega oglja, žvepla („sumpora'1), slanika („slan-kameua", ali „kamene soli") morske pene („stive" ali „istive" ') in druge rude, *) tudi živega srebra („žive"). Največ kovine se nahaja v bosanskih gorah okoli Fojnice, Kreševa in Vareša (proti severno-zahodni strani) blizu Sarajeva iu v Starem Majdanu (v Krajini). ^ Majdan (turška beseda) pomenja „rudnik". Pod nič sta pa prišla staroslavna rudnika rimljanska Srebrn i c a pa Srebrnik. Zdaj kopljejo rudo samo še po krajih zgorad naštetih; pa jej na žalostne znajo pravega glasa. Največ izkopljejo na leto dobrega železa, ter podelajo ga, — kakor je bilo že povedano — za potrebno orodje, posodje iu orožje; a mnogo izvozijo nepodelanega. — Vendar se ve, da je v Bosni še dosta zlate, srebrne in druge rude, katera leži (kakor pravijo) „mrtva"; n. pr. v B or o v i c i, kjer je dala turška vlada 1. 1841-42 iu 1. 1847 za poskušnjo kopati po dveh tujih rudarjih. Potem je pa zopet zaspalo vse, dasi ruda ui bila slaba. 3) Več rudnikov so pa menda Bosanci utajili turški vladi. Tako kopljejo ubogi ljudje tudi slanik samo skrivaj; očitno se ne koplje nikjer. io. pismo. Evo ti podaljška mojemu „vodenemu" pismu, ki sem ga on-dan prestrigel, boje se, da nebi bilo „p r c vodeno", kajti tudi ,,rudnice" so vode, in to z eno besedo: slatine, ali „kisle vode", slani studenci, različne toplice itd. Kisle vode je v Bosni dosta: v Slatini, 4) v Kiseljaku, v Le-penici in drugod; slanih studencev v gornji in doljui Tuzli0) . . ') Po Vukasovičevem hrv. ,rudo8lovju za više giinn.'1 (v Zagr. 1864; 124); po Vuku (239J ,,isttva" ali „ist»vii" = Meerscbaum-Pfeife.— Pis. a) Kovina »= Metali; ruda = Mineral — po istem rudoslovju. Po Vuku je ruda = Erz. 3) V 100.000 - elih je bilo 9 delov zlata, 85 delov srebra in 85.000 delov čistega svinca. — Pis. 4) Tudi po Slovenskem je več Slatin, sosebno na Štajerskem. Slatino blizu Rogatca (Rohitscb) ponemčili so ,,Sauerbrunn". Prav za prav pomenja „slatina" slano vodo, pa tudi kislo ali kiskasto. Miki. 857 ; Vuk 691. 5) Dolnja Tuzla tudi = ,,Dolnje soli", a „gornja Tuzla = Gornje soli". toplic v Banjaluki, v Vročici, v Ilidži *) v Banji, pri Novem pazaru (kjer so se kopali že Rimljani) itd. Ne morem si kaj, da ti ne bi pri tej priliki povedal o nekih toplicah, v katerih se kopajo . . . brez slačenja in preoblačanja. Vem da porečeš: Ta je bosa. — Pa poslušaj, ali če hočeš . . . čitaj dalje. Pojdi od turške ali bosanske Gradiške po zidani cesti (Chaussee) proti Banjaluki, pa prideš po 5 urah do okroglega, v goščavi stoječega hriba, ki je bil mejnik rimljanski Panoniji (na nekdanji postaji „ad fines") blizu Vrbasa. Ondi na istega hriba podnožju najdeš pod milim nebom toplice s starim kamenjem ograjene. V te toplice se hodijo kopat domači ljudje, pa tudi tujci z daljnih krajev, in to tako, da se kar nič ne slačijo, kar nič ne preoblačijo. Povse oblečeni kakoršni prihajajo tje, stopajo možki in ženske po stopnjicah v vročo vodo tako globoko, da jim sega clo pod pazduhe. Kedar se kclo okopa vrže odhajaje za plačilo v toplice kak „božjak" (na korist duhovščini najbliže vasi, ki pozneje te novce izpod vode lovi). Ljudje pa dirjajo nato v kolobar okoli okroglega hriba, dokler se jim ne posuši mokra oprava na životu. Pravijo, da odpravlja to vse bolezni in nadloge, — pa ne vem, je li . . istina; porok nečem biti za to nikomur. Res, da nisem tega videl na svoje oči, ali izvedel sem to novico — kakor se pravi po novem — „iz verjetnega vira" (brez vode) t. j. iz knjige, kateri gre vsa vera. 2) — Vidiš li zdaj, da moja pripoved ni „bosa"? — A vendar je nekoliko „bosega" pri tem. Povedal sem ti že, da siromaki Bošnjaki hodijo radi . . . bosi, tedaj se tudi kopajo bosi; taka družba je tedaj res bosa. Takih toplic pa ni — vem da'— na vsem svetu! Vredne so tedaj posebnega spomina. n. pismo. Pisal sem ti že nekoliko o bosansko-hercegovski živini; naj vzamem zdaj v misel tudi divjačino in zverino. Po prevelikih planinah bosanskih in hercegovskih živi poleg množine plašnih zajcev obilo divjačinein zverine vsake vrste: divjih koz, srn, jelenov, košut, divjih narascev (merjascev), volkov, medvedov, jazbecev, lisic itd. ') „Ilidža" je po pravem turško ime (,,ilidže", ne „i\idje'L) za toplice sploh, n. pr. „ilidža" ali „ilidže" (toplice) pri Sarajevu. Tako pomenja i Banja kopel („balneum") ali toplice. Vuk 230; Miki. 11. — P's- 2) Dr. O Blau-a izvrstni spisi o Bosni in Hercegovini izišli so tiskani v Berlinu 1. 1877. Glej ondi str, 129. — Pis. Tudi ptic nahajaš po Bosni-Hercegovini toliko, da je strah, in to: različnih sokolov, orlov, jerebic, divjih petelinov, divjih rac jn gosi, prepelic, „kozic" (Moosschnopfen) in še več drugih, ka-koršnih je tudi pri nas doma, — a največ povodnih. Jako mnogo postreljajo ali polove na leto zarad meha ali kožuhovine sosebno lisic, dihurjev, podlasic, jazbecev, divjih maček in kun . . ., pa tudi volkov in medvedov, a največ zajcev, ■ (teh tudi zarad okusnega mesa). Do zdaj so imeli pravico na lov hoditi samo turški velikaši, ki so to včasih dovoljevali tudi imenitnim tujcem; domačim kristjanom je pa bilo prepovedano zveri streljati ali loviti. Kako bode s to pravico poslej, to se še ne ve. Rib: somov, ščuk, mren, belic, krapov, ') smojev,2) lipanov 3) in postrv mrgole reke in potoki. Ribji lov dajo grajščaki („spahije") kmetom v zakup (Pacht), ki blizu mest ni brez dobička. — Po nekaterih krajih se nalovi vsako leto tudi dosta jako lepih in dobrih rakov, ki bi se smeli meriti celo s krškimi. Mnogo se polovi in razproda tudi pijavk ali „pijavic", s katerimi je Bosna sila bogata, soseb če doštejemo tudi one pijavke, ki hodijo po suhem po dveh nogah ter izpijajo krv svojim bratom. Že iz . . . pisma, čitaje v njem o zemlje rodovitnosti in pridelkih, zvedel si nekoliko, kake rastline rastejo po deželi ali deželah, o katerih se meniva, — da sejejo v Bosni isto žito, kakor pri nas i. t. d. O tej priliki naj ti povem še to, da rastejo po Bosni tudi sploh take rastline, kakoršne pri nas, t. j. po vsem Slovenskem vkup. Zato ti jih ne bodem našteval na drobno. Na kratko: kamor koli se ozreš, — po hribih in dolinah, po poljih in planinah, — povsod te pozdravljajo naše domače cvetice, naše domače ptice pevalice. Kakor z mrežo je Bosna-Hercegovina vsa prekrižana s poti in cestami; ali malo jih je med njimi poštenih. Kakovi so ti poti, lahko sodiš po teh izvirnih Jukičevih ali Kovačevičevih besedah: „Putovi so po Bosni onakovi, kako se sami načine, al' ih („ij") je priroda sama načinila." 4) Te besede potrjuje tudi srbski rodoljub „samovidec", ki piše: . . . ,,Nigde sagradjena puta nema, nego samo takvih, kako su ih ljudi i stoka (živina, črede) ugazili, iii voda prolokala." 5) *) Srbhrv. „krap" ali ,,šaran" (Karpfen). — Pis. 2) Smo j, srbhrv. ,,smudj" (lucioperca, Schiel). — Pis. 3) Lipan Aesche (Asch), salmo thymallus ali thymallus vesilifer. — Pis. 4) Fr. Jukic je pravo ime Slavoljubu B o š n j aku, ki je dal 1. 1851 v Zagrebu na svet čislano knjigo: ,,zemljopis i povjestnica Bosne". Istega leta je ta spis posrbil in nekoliko popravil, izdal pa še le — 1. 1865 („u Beogradu") Bošnjak T. Kovaeevič. — Pis. 5) „Glasn. srpsk. ue. dr." 1867 XXI; 290. — Pis. Zato treba ondod trgovcem na konjih tovoriti, a potnikom jahati (jezditi) ker ni mogoče voziti po takih potih, ki so o deževnem vremenu tako blatni, da se jih ogibajo pešci, in neizrečeno težko gazijo po njih celo konji. Strašno nehodni so tudi po krašni (kraški) Hercegovini kameniti .tovorni poti', steze, po katerih ti je jahati dostikrat mimo peklensko globokih prepadi, da te zona obhaja. — Ne boj se jih na spretnem hercegovskem konjiču, ki zna takim potom glas. Ali ako nečeš takega pota izgre-šiti ter zajti Bog ve kam, potrebuješ po vseh tovornih potih ali stezah tudi dobrega domačega vodnika; kajti včasih izgine soseb na kamenitem svetu hercegovskem kar stezi sled, da ne veš ni kod ni kam. Najstrašnejše so pa potnikom turške ,,kaldrme", t. j. ceste okorno posipane samo z debelim (robatim ali pa okroglim) kamenjem. Kedar stopiš z voza, misliš, da ti je kdo s kolesom tri iu potrl vse kosti. Kdor se je tedaj vozil ali samo jahal po takem potu, pametil ga bode vse žive dni. Taka ti je turška »kaldrma", t. j. turški „tlak", premda turški velikaši in pobožni »hadžije" 'j radi popravljajo ceste in mostove zato, ker se šteje to po njihovi veri za dobro delo. (Hvala lepa na takem „dobrem delu" veliš menda i ti misleč na potrte kosti). Vendar niso vsi poti tako grdi. V zadnji dobi je bila turška vlada začela po malem popravljati vsaj najvažnejše stare pote, ter dala napravljati celo novih lepih (zidanih) cest; ali na žalost premalo za tolik prostor. Sto in stokrat več je bilo še zmerom grdih nego lepih, »poštenih" potov. Ni tedaj čuda, da so se ,našim' letos (1878) v Bosni po deževju vojaška kola pogrezovala v blato do »pesti", ali se jim pa potirale osi tako, da so morali ubogi vojščaki kola s težkim orožjem vred vlačiti na sebi. Največ voznih potov vodi po deželi, pa i do meje hrvatske, slavonske, dalmatinske in srbske iz glavnega mesta bosanskega Sarajeva, iz katerega se razteka tudi trgovina na vse strani. Prvo za njim je glede tega glavno mesto hercegovsko M o s t a r, ki ga veže zdaj lepa cesta tudi z glavnim mestom bosanskim. Izmed onih cest, katere vodijo s hrvatske ali slavonske strani do Sarajeva prva, najboljša in od meje najkračja (58 ur dolga) je bila do zadnje vojske poštna cesta iz Broda bosanskega (Tiirkisch-Brod) — na Travnik, Vitez iti Kiseljak — v Sarajevo, j Po tej cesti je drl 1. 1697 slavni Ev genij Sa vojski nad Sarajevo, J) Hadžija (po tuieki besedi ,,badži") pravijo Turki pobožnemu potniku (romarju), kateri je bil že v Moki, rojstnem kraju Muhame-doTem. S tem častnim privržkom sme imenovati in pisati sc tudi sam. Zdaj veš, zakaj se imenuje znani rogovilež ... ,hadži' Loja. — Naš »romar" je iz zasturčle taljan. besede »romero" (romeo, Pilger), a ta iz imena »Koma" (Rim). — Pis. ter ga dobil v roke že deveti dan, prekoračivši Savo 14. oktobra. Po tej cesti se je 29. julija 1878 proti glavnem mestu bosanskemu upotil tudi viši vojaški zapovednik hrvatski junak Filip o vid (Josip), ter ga preotel vstajnikom po strašno hudem uporu in krvavem boju že 19. avgusta. Stara cesta: „Novi (bos.) — Banjaluka", ki vodi od Banje-luke dalje na Sitnico, Jajce in Travnik — do Sarajeva, je 20 ur dalja od prve. Tudi iz Kostanjice bosanske je pot — na Pridor — do Banjeluke; ali o moči na mestih neizrečeno blaten in z vodo preplavljen. Od Gradiške bosanske [Tiirkisch - Gradiška] sega do Banjeluke lepa „zidana cesta" (Chaussee). Istega due, ko je prekoračil Filipovič z.glavnim vojaškim oddelkom Savo pri Brodu, prestopila sta bosansko mejo še dva druga vojaška oddelka pri Kostanjici in pri Gradiški bosanski. Te štiri poglavitne ceste so nam Slovencem najbliže pa ne bodo več dolgo take, kakoršne so bile za turške vlade. Najlepša in najkračja (samo 48 ur dolga) cesta z dalmatinske strani do glavnega mesta bosanskega je ona, ki vodi od Hletkoviča na Mostar, Jalilanico in Konjico — v Sarajevo. Ta cesta je od kraja do konca — od konca do kraja dobra, od Mo-stara do Jablanice pa izvrstna (zidana „Kunststrasse"). Napravili so jo še le med 1. 1872 pa 1874 Poljaki, svetomerci v turški službi. Iz Dalmacije vodi še druga cesta v Sarajevo, namreč od Sinja ') do meje dalje na Livno in Travnik, a od ondi dalje kakor na potezi ,Banjaluka-Sarajevo'. Ta cesta je od ,meje dalmatinske' do Sarajeva tako dolga, kakor ona od Broda do Sarajeva, t. j. 58 ur ali 46 jezdnih ur ,turških'. Hercegovina ima več velikih in drugih cest, izmed katerih veže glavno mesto Mostar z Dalmacijo: 1) cesta ,,Dubrovnik (Dobrovnik)-Stolac-Mostar"; 2) „Vrgorac-Ljubuška ali Ljubuški-Mostar. Po tej cesti se je napotil 1. avgusta 1878 z našo vojsko (armado) njen junaški zapovednik Jovano vi č proti Mostaru ter ga dobil že 5. avgusta brez kakega upora v pest. Tretja cesta veže Trebi nje z Dubrovnikom (in se dotika pri Čajnici tudi velike ceste Carigradske), četrta pa Kotor (Cattaro) z Nikšiči, Pljevljem in Priepoljem. Znana ti je že cesta „Metkovič-Mostar". Najlepša izmed vseh hercegovskih cest je nova „zidana cesta" (ki sem jo imel tudi že v mislih, in sega od Most ara — na Ja-blanico in Konjico — do Bradine proti Sarajevu). ') Sin j (taljanski ,Sign') spada k Dalmaciji; mesto Senj (Zengg) pa k hrvatski krajini in stoji od Reke proti jugu poleg jadranskega moija, — Pis. Kos nove ,,zidane ceste" so razprostira med Trebinjem in Ključem; tako tudi od dalmatinske meje do Livna (na poštni cesti od Sinja do Travnika). Ne bodem te vodil zdaj več po drugih blatnih, ali pa ka-menitih in strmih potih, da mi ne opešaš. Konec je — hvala Bogu! — nemarnemu turškemu gospodarstvu; zato sem si v nadi, da ti ne bode potreba, kedar pojdeš v Bosno, valjati se po Blatu tako, kakor se je bilo srbskega „sa-movidca" tovaršu, jahaču, ki se je na potu med Kostajnico (bos) pa Banjoluko zvalil s konjem vrecl v „najdeblje blato". — — Veselega srca čitam res v različnih izvirnih dopisih, kako marljivo popravljajo ali pa iz nova delajo že ceste in moste, in da je 4. okt. 1878 prvikrat . . . zažvižgal „lukamatija" na začeti železnici od Broda (bos) proti Sarajevu ter dirjal za poskušnjo kake dve uri daleč proti Derventi (Dervent, Derbend). Popravlja in dodeluje se pa za občno vožnjo tudi železnica odBanjelnke — na Novi in Dobrlin —do Kostajnice bosenske (Tiirkisch Kostajnica), in bode menda do konca t. 1. gotova od kraja do konca. Od Banjeluke do Novega vršila se je namreč železnocestna vožnja že poprej štiri leta, dokler se ni začel poslednji bosanski vstanek zoper turško vlado.1) — Ondaj je pa morala jenjati vožnja po tej prvi bosansko-turski železnici, ki se je držala - da ti povem gredoč — tudi pravega ,turškega reda'. Ker so imeli namreč Turki premalo priprav za tako vožnjo, zato ti ni mogel, kakor sem čital v nekega samovidca popisu, ni-jeden vlak odhajati po redu vsak drugi dan, Kedar so „luka-ma-tiji" podkurili do dobrega, „hajd"! — pa so ga izpustili, da je so-pihal od postaje do postaje. Glej, tak ti je „turski železnocestni red". Vsaj v Bosni je bil tak. Še več potrebnih železnic je bilo Bosni za turške vlade resnično namenjenih po pogodbi 1. 1870; pa so ostale razen omenjenega kosa „Novi-Banjaluka" vse druge na cedilu, — zakaj, — tega ti ne bodem pogreval; saj vem, da si čital že v letošnjih „Novicah". Dovrševati jih bode zdaj (železnice, ne „Novic") turške vlade naslednici.-- Po moji pusti pameti bi trebalo tudi pri tem gledati na to, da se zveže na ta način Bosna-Hercegovina ne samo sama sabo, nego tudi s „posestrimo" Hrvatsko-Slavonsko in s „posestrimo" Dalmacijo. Iz Slavonije teče železna koleja že do Save, in to od „Dalj na Vinkovce — do Broda." Ta železnica veže zdaj, ali bode vsaj po novem letu 1879 vezala tudi belo Ljubljano neposredno z Brodom (na Savi), in to na dve strani, kar zveš malo kesneje. ') Tudi od Novega (Novi) dalje do Dobrlina bila je železnica gotova že za turške vlade, a rabili so jo samo od Banjeluke do Novega. Pis. Hrvatska železnica sega osedobi od Zagreba dalje proti Bosni — samo do K ar I ovc a in do Siska; proti Hercegovini do Reke; dalmatinska pa od Siveriča do Spljeta. ') Treba pa še druge vezi, namreč dobrih, trdnih mostov. Takih je bilo do zdaj po Bosni-Hercegovini jako malo mimo premnogih siromaških, lesenih, ki so tako slabi, da se ne moreš načuditi ne-prehvaljenemu bosanskemu konjcu, kako more prejti prek tolikih lukenj, skozi katere se ti sveti reka ali pa bujica, da se je lahko nagledaš, kakor skozi poštena okna. Vendar nahajaš tudi več manjih zidanih mostov. Najimenitnejši so pa trdni starinski mostovi: Višegradski in Mostarski, most pri Konjiči in „kozji most" blizu Sarajeva (prek Miljacke), priJa-blanici gornji sta tudi dva nova železna mosta angličanskega dela. 4. oktobra 1878 so začeli staviti tudi nad Brodorn nov „Savski m0St", — prvi, kateri bode vezal Slavonijo s „posestrimo" Bosno. Poprej so se prevažali, in se prevažujejo še zdaj v Bosno prek Save na „brodih" (prevozih), kakeršnih je bilo mnogo tudi po drugih krajih bosanskih. 12. pismo. Evo ti odgovora na vprašanje: „Kod se najlaže potuje v Bosno in v Hercegovino iz naših krajev?" Iz Ljubljane v Bosno po suhem je zdaj, (dokler ne pojde železnica iz Ljubljane po Dolenskem naravnost do Karlovca i. t. d.,) najkračjipot po železnici na „Zidan most" do Z a g r e b a; iz Zagreba dalje do Siska; od ondi pa — dokler se ne dostavi še ta kos železnice — na vozu do Kostajnice, ki jo veže „Unski most" s Kost a j ni co b osansko. Od ondi do Banjeluke je menda zdaj že gotova železna cesta. Pot od Banjeluke do Travnika in dalje do Sarajeva že znaš. Ako bi se pa hotel voziti po železnici od kraja do konca, trebalo bi ti še potrpeti, dokler se ne dodela. Iz Zagreba dalje v Sarajevo potuješ lahko tudi tako: do Siska po železnici, od ondi na „parnici" 2) po Savi do Broda, dalje pa na najetih kolih, za katera se je plačevalo poprej v druščini po 40 do 50 gld. Taki vozniki potrebujejo od Broda do Sarajeva (za 58 ur) pol četrti dan. (O zadnji in po zadnji vojski je bila ta cesta po deževju in po vedni vožnji pokvarjena tako strašno, da so potrebovali novembra meseca za vožnjo do Sarejeva 10—13 dni in več). J) ,Spljet'' ali ,Split', slovenski bi se reklo po znanem pravilu Splet (Spalato). P». a) „Obzor" rabi tudi „parnjača" (podobna „vatrenjaei"); kajti „par-nica" je Hrvatosrbom to kar nam ,pravda', ali pa tudi = ,,brazda z nožem narejena." — P18* Vendar jo utegnejo popraviti zopet do dobrega, kedar zmerzne, da bode po novem letu zopet za rabo. Po novem letu bo pa veljalo že to vodilo: ,Dvoji je želez-nocestni pot, ki te vodi iz Ljubljane v Brod': 1., Ljubljana — (Celje) - Pragerhof - Zakanj (Zakany) - Osiek (Essek) — Vin-kovce — Brod'; 2. Ljubljana — (Židan most) — Zagreb -Zakanj (Zakany) — Osiek (Essek) - Vinkovce — Brod." Drugi je kake 4 kilometre (malo več od ure) krači nego prvi. — Če hočeš pa iz Zagreba po najkračim potu priti v BišČe (Bihač) a od ondi na Krupo in dalje v Krajino, oddrdraj se po Železnici do Karlovca, od ondi pa z vozom — na Slujn (Sluin) Rakovico in Zavalje — v Bišče. Iz Ljubljane v Mostar se pride tako: po železnici do Trsta, dalje s parnico po jadranskem morju na „Spljet", dalje po morju in na posled po Neretvi do Metkoviča (na dalmatinsko-hercegovski meji), od ondi do Mostara pa na kolih £>li pa na konju. Vendar ni prepovedano . . . hoditi tudi „per pedes apostolorum". _ _ O ugodni sapi se računa od Trsta do Metkoviča 4 dni m 4 noči; ') od ondi do Mostara 8 ur z vozom ali 12 ur hoda. — Iz Mostara prideš lahko po lepi cesti v Sarajevo za dan in noč. Iz Spljeta gre zdaj že tudi poštna cesta do Sinja, a_ od Sinja dalje do Livna, kjer je razpotje proti Travniku in proti Konjiči. Po obojem se hodi tudi v Sarajevo. Doslej ni bilo baš prijetno potovati po Bosni-Hercegovini, zato ker ni bilo, in ni še zdaj, dosta poštenih potov, niti prida gostilnic. Nekoliko ugodnih gostilnic se je nahajalo do zdaj samo v Sarajevu, v Mostaru in še v kakih dveh drugih mestih. Po kmetih nahajaš ob voznih in večih tovornih potih n. pr. vsako drugo uro kakšen „han" ali „hanič" (gostilnico ali krčmo kaki koči podobno.) — Tudi v vsaki vasi, v kateri prebiva obilo kristjanov, je kaka krčma; v večih vaseh jih je pa tudi po več manjih in večih. — Krčmarijo po takih krčmah sosebno kristjani, vendar sem pa tam tudi poturčenci. Veči „hani" bosanski imajo pri tleh veliko konjušnico, v nadstropju pa samo po eno izbo za potnike, ali brez kake postelje, mize in stolov fstolcev) i. t. d. K večemu še kako torilo (umivalnica), ali kakšen vrč za vodo stoji v njej — največkrat brez kupice. — Namesto postelje leži na tleh ob steni prašna žimnica. Joj njemu, komur je nočiti v taki krčmi, če nima sabo . . . znanega ponočnega praška.-- V boljih „hanih" bosanskih dobiš, če si naročiš, cvrtja, pečene bravine i. t. d., vselej pa mladega domačega sira, narodne ,,cicvare" (jedi iz sira, moke in surovega masla), pogače namesto kruha; — vina in piva pa ne. ') Tudi dvakrat toliko pa, če ni morje mirno, po zimi kakih 5 ali 6 ur več nego po letu. — Pis. Ali v premnogih drugih „hanih" bosanskih ni dobiti drugega zalogaja nego kruha pa slivovice. V Hercegovini točijo kristjanski krčmarji tudi vino. Za prigrizek pa nimajo drugega nego braviue ,janetine" (kozlovine), domačega sira, t. j. ovčjega ali kozjega in domače ,,kukuruznice" (kuruzuega kruha). Vendar si smem biti v svesti, da se bodo po sedaj s poti in s cestami, z „dostavniki" (Stellwagen) in z drugimi vozili ali prilikami za vožnjo brez zamude, popravljale in množile tudi gostilnice po mestih in po kmetih (v Sarajevu se množe res dan za dnevom), — da bode tedaj s časom moči mnogo prijetneje potovati po pridobljeni novi deželi ter navžiti se rajske lepote premnogih njenih krajev. — Novo cesto so začeli res delati sredi novembra meseca od morja (pri Kleku) do Metkoviča., staro dalje do Mostara pa popravljati. Ta cesta pojde tedaj od Kleka do Sarajeva. Ker so doslej ondod potovali največ na konjih, zato so merili tudi daljno od kraja do kraja najraje na .jezdne ure'. Ni ti treba praviti, da so že, in da bodo še bolj tudi pošte pomnožene, a stare ničkoristne turške po naših uravnane. Kaj bi bil sedanji svet brez ,brz»)java' (telegrafa) — brez bliskovega pisma, — brez brzojavnih strun! — Že za turške vlade so bile brzojavne naprave — glej čuda! — najbolje izmed vseh drugih. Že ondaj je bilo več brzojavnih postaj za občno rabo, namreč: ,Sarajevo — Travnik —Banjaluka — Brod'(zvezana z Novo-gradiško v Slavoniji), ,Sarajevo — Mostar — Metkovič' in Sarajevo — Carigrad'. Nova vlada je brzojavne prilike za občno rabo pomnožila brez zamude; n. pr. iz Livna — na Sinj — do Spljeta. 13. pismo. Koliko ljudi živi v Bosni in Hercegovini? — Težko ti je odgovoriti na to vprašanje; kajti turška vlada ni dajala nikdar popisovati vseh prebivalcev, — nego samo cele rodovine skupaj, — posebej pa samo možke glave, glede kristjanov nekdaj soseb za-rad „harača", t, j. glavnice, ki jo je bilo treba plačevati od vsake možke glave; v zadnji dobi pa zarad „vojnice", t, j. odkupnine od vojaštva, ') ki so jo morali plačevati namesto poprejšnjega „ba-rača" vsi kristjani iu drugi nemuhamedanci možkega spola od rojstva do smrti. Todatki, ki se nahajajo po različnih spisih o vkupenem številu bosansko-hercegovskih prebivalcev, ne stoje tedaj na trdnih ') Sarajevci jej pravijo ,vojnica' (Militarsteuer; Turki pa „askeria" um. ,askena bedelik'). Po Vuku je ,vojuica' samo = Krieg ,Kriegg-zeit' (belli tempus); ,,vojska" je pa srbohrv. soseb to, čemur velimo mi po domače z ne domačo besedo „armada". — Pis, nogah. To ti je samo računsko ugibanje, t. j. vse samo „po veliki" izračunano (po številu popisanih rodovin in možkih glav i. t Tako sodijo, da ima ves poprejšnji „vijalet" Bosna, £ i prava Bosna s Krajino, Hercegovino in Novopazarskim okrožjem ali Rašijo vred, vsega vkup kakšen milijon prebivalcev. Lahko pa da jih je tudi nekoliko stotin več ') da bi utegnil tedaj ta „milij0n Pa Doslej je največ španskih. — Jako vro -"v Bosno i drugi ljudje, sosebno obrtniki, tako da utegnejo v kratkem času nadomestiti število onih, ki so jih pobrale zadnje v°Jskgam0 nekoliko stotin se nahaja po vsi Bosni-Hercegovini "h Turkov, kateri se kličejo „osmanlije". Vsi drugi bosansko-£r<1reeovski Turki so po narodnosti Slovani, a turške (muha-lanske) vere, — mlajši kristjanskih dedov, kateri so se poturčili Tdai ie tega že 400 let), —in to: najprej „plemenitaši" od straha a svoje gospodstvo, za njimi pa tudi mnogi preprosti ljudje zato, Ha so se oslobodili strašnega tlačenja in preganjanja turškega. — Takih poturčencev zarod je sovražil in sovraži še dandenes krist-■anske brate bolj nego pravi Turki. . Najimenitnejši izmed poturčencev so „begi" m „age", ki so bili do 1. 1850 mnogo mogočnejši nego zdaj. Ondaj so jim bile iako peruti pristrižene po nesrečnem uporu zoper turško vlado. — Od' onega časa niso več tako mogočni in bogati, ne morejo tedaj več toliko trošiti na drage konje, svetlo orožje in krasno opravo. Turki verujejo v Boga, (ki mu pravijo „Alah"), v njegove angele, in v tri preroke: Mojzesa, Isa (Jezusa) in Muhameda, ki je po njihovih mislih največi in najsvetejši prerok. Posvečujejo petek, vendar ne tako strogo, kakor mi nedeljo, kajti ves dan *) delajo; samo da hodijo vsaj po enkrat v „džimijo" (turško cerkev, Mo-schee) po svoje molit. Doma pa molijo vsak dan po petkrat: 1) zjutraj (o zori), to ti je „sabah", bosanski „saba" = jutro; 2) 0poldne „ojle" ali „ojlen", (Bosanci pravijo še po starem pod ne" = poldne); 3) popoldne — „ikindi", bos. „ičindija", (ve-černice); 4) o mraku t. j. o solnčnem zahodu — „ahšam" ali „ak- = večer; 5) po noči (dve uri po solnčnem zahodu) — ,jaci", bos. ,jacija". To jim je peta molitev . . . kakor pri nas "zdrava (ave) marija". Na vsako molitev jih kliče turški duhovnik („hodža") molitveni klicar („muezzin"), z visoke „munare" (Minaret, ki je visok stolp brez zvona, okroglemu dimniku podoben). Umivati se morajo pred vsako molitvo na poseben način. Pri molitvi se obračajo z obličjem proti solnčnemu vzhodu. Slišal si že, vem da, kako lep je turški raj, (zato ti ga nečem popisovati); a peklensko strašen ti je . . . turški pekel, (pa ni tega ti ne bodem popisoval na drobno, ker vem, da ga nisi željan). Ali kdor je neznano spreten, moči mu je rešiti se večnega ognja in smukniti na ravnost v raj — prek mosta, ki je ozek kakor las, in oster kakor meč. Če je temu tako, ne vem zakaj se znani veliki grešniki (begi pa age) že na temu svetu ne vadijo hoditi in plesati vsaj na napeti vrvi.-- ') Dneve štejejo Turki od akšama (solenega zahoda) do akšama. Turška ura ;,sahat" == sat) kaže tedaj drugače nego naša. — Pis. Najviši duhoven turški („šejk-ul-islam") ima svoj sedež v Carigradu. Pod njegovo oblast so spadali doslej tudi hercegovski in bosanski Turki; ali ti bi se je radi zdaj iznebili, ter dobili posebnega, samostalnega višega duhovna. Imajo pa še več drugih duhovnikov različnega imena. Obilen je turški cerkveni zaklad („vakuf"); ali turška duhovščina neče pritrditi, da je ta iinetek tolik, kakor mislijo nekateri ljudje. Prav za prav je več takih zakladov. Strašno nirzijo bosansko-hercegovski Turki t. j poturčenci slovenske krvi vse kristjanske brate, ter jih ,pitajo' z „Vlahi", kar je bilo že povedano. ') Ker štejejo Turki sami sebe za „fmivover-nike", zato zmerjajo radi vsakega kdor ni njihove vere, tudi z na-devkom „djaur" (djaurin ali „kaurin") t. j. nevernik. — Čudno je pa, da se poturčeni Slovani jako pisano gledajo i s pravimi Turki se drže turške vere zvesteje od njih. — Vendar jim ni moglo mu-liamedanstvo izkoreniti nekaterih lepih svojstev in navad ali šeg kristjanskih in slovanskih. Premda dovoljuje ,,koran" t. j. turško sv. pismo možu po več žen (mnogoženstvo), zakorenilo se je pri njih enoženstiH) tako, da si jemljo skoraj vsi slovanski mubame-danci samo po eno ženo, najsi drži tudi vsak svojo po turški šegi — rekel bi — pod ključem v posebni ženski izbi (Harem) z omreženimi okni, na katera pa vendar ne smeš gledati, ako nečeš jaditi ... strašno ljubosumnih Turčinov. Baš zato si niso kristjani smeli do zdaj hiš kupovati po turških ulicah. Hvalijo jih potniki tudi zarad stare slovanske gostoljubnosti in poštenosti pri kupovanju iu prodavanju. Krivopričnikov za plačo iu poltnih razuzdancev, kakoršnih je dosta med drugimi muhame-dovci, pri Bošnjakih in Hercegovcih muhamedanskih ne nahajaš. Vendar se ne da tajiti, da jih je neizrečeno pokvarilo pohotno muhamedanstvo. — Ali da sovražijo oni strašno kristjanske brate, temu se ni čuditi toliko, koliko temu, da so se doslej tako pisano gledali tudi kristjani (katoličani in pravoslavni) med sabo, ter se ... pa raje molčim. Bog jih razsvetli in navdihni z bratovsko ljubeznijo! Drugp verske razmere čital si na drobno popisane v lanskem letopisu „Matice slovenske". Naj ti povem raje nekaj novega. Ko se je bavilo letos novembra meseca nekoliko dni v Beču hercegovsko poslanstvo (deputacija), imel sem priliko seznati se z nekaterimi imenitnimi iu preprostimi izmed teh mož različnega stana in troje vere, ter razgovarjati se ž njimi — ne vem, kako bi rekel, da ne bi žalil žive duše jugoslovanske — hrvatski ali srbski. Res da pravimo Slovenci osedobi iz istega vzroka „srbohr- !) Tuja, menda keltovska beseda „Vlah" pomeoja prav za prav človeka rlmljanskega (romanskega) plemena sploh. Prim. slovensko okrajšano ,,'Lah ' (Talijan), „Wšilscher" in „'laško olje" = walsches Oel; ,Kara-Vlah' (,der Walache aus der Walachei' = .Romane', ali pRumžine' (Kumunec), — Pis. vatski"; ali vem, da s tem ... ne ugajamo vsem. Začudil sem Se pa, ko mi je neki hrcegovski Turčiu (ki je govoril lepo, čisto južno narečje), na vprašanje, kako govore hercegovski Turki, hrvatski ali srbski, — odgovoril ponosno: „Mi govorimo bosanski (sic); tek sada, u Beču, kazali (povedali) su mi, da je to . . . lirvatski.1,-- Tedaj sem slišal prvič, da govore i hercegovski Turki . . . bosanski. Po znanem načelu „divide et irnpera" morali bi govoriti hercegovski, kakor govore nekateri Kranjci po kranjski, a neka Žumberka . . . žumberski. — Čudno bi se bilo menda zdelo i tebi, ako bi bil videl poleg drugih kristjanov in makomedancev, tudi katoliškega župnika in škofa z rdečim fesom na glavi pa z brkami pod nosom. — Oboje (fes in brke) nosijo tudi „franjevci" t. j. frančiškani bosanski. ') O drugih Hercegovcih bodi povedano s kratka, da so se nosili jako različno, vsak po svojem stanu, nekateri sijajno, nekateri prosto narodno, a vsi razen duhovnikov ali popov sploh in dveh uradnikov — po turški šegi. - Dolgopeti kožuh (»čuralc" ali „kaf-tan" s kožuhovino obrobljen) čredil se je s kratkim kožuhom („čur-čičem"), ali pa s kratkim, toplim „gunjem" hercegovskim pisana „anterija" z rdečim „džamadanom", črno obrobljene ,,črnogorske kape" so se vrstile z rdečimi „fesi" in s pisanimi ali pa z belimi ,čalmami'a) dolge brade z obritimi, obrite glave z dolgimi ali pa s pristriženimi lasmi i. t. d. Nekemu bradatemu kristjanu je čepel na glavi „saruk" (čalma), nekemu obritemu muhamedancu pa „fes", izpod katerega so se vili dolgi lasje. — Tudi po opravi je bil ta možak (brez „torbaka") nekako ves podoben kakemu Sarajevskemu kristjanu. — Ko ga pa nalašč vljudno poprašam: „da oprostite, koje ste vjere ?", — odreže se mi prijazno, a možato: „Turčiu" (sic). 3) Tako sta mi odgovoril^ na isto vprašanje še dva druga po-turčenca. Turški ni znal ni jeden izmed teh treh. Bogati „hadži" Usein efendi (pravozuanec) Djabič, ki je z belo čalino na glavi korakal kakor kralj nebes in zemlje, naročal je pa svojemu služabniku vendar nekaj po turški. Nehote sem se spomnil bele vrane. — J) Treba pa vedeti, da je bil „f e s" na neobriti glavi nekdaj prvo znamenje nove slobode. Poprej so morali po vseli turških deželah i kristjani nositi ,,saruki" (čalme), in s: briti glavo, dokler se niso za kneza Miloša na pol oslobodili turškega jarma najprej Srbi v Srbiji. — • Pis. 8) Bela čalma ti kaže „hadžijo". — Pis. 3) O tej priliki Bem se uveril sam, da rdeči obrobki po črni opravi (z dolgimi lasmi vred) res ne kažejo vselej kristjana. Znamenitno je, da se je med bosansko-kercegovskimi poturčenci sem pa tam obranila do denašnjega dne stara jugoslovanska „zadruga". 14. pismo. Po mestih muhamedanci večidel kupčujejo, ali se pa pečajo z rokodelstvom. — Tudi med pravoslavnimi je po mestih največ trgovcev, po kmetih pakmetujejo; vendar ne tako marljivo, kakor katoličani. — Še slabeje od pravoslavnih kmetujejo leni muhamedanci. Zato dajo „gospodarji" „age", svoj „svet" najrajši katoliškim ,,kmetom" obdelavati. Uboga „raja" — ') kristjani nimajo namreč skoraj nič svojega sveta, nego ga dobivajo od omenjenih mukamedanskik gospodarjev, kojim so oni samo nekaki „najemniki" ali kakor sami pravijo „kmeti".2) 1 Ne da se popisati, kako strašno so drli ti turški »gospodarji" svoje kmete a soseb nesrečne kristjane. Zona te obleta, kedar čitaš o neusmiljeni tlaki (»begluk" imenovani po „begu", zato ker je morala raja nekdaj tlačaniti sosebno »begom") in o mnogoterih davkih, ki jih je morala dajati krvoločnim pijavkam rnuka-medanskim: »spahiji" desetino, deseto ali ,.desetak3) agi „polo-vino", če so bili pa voli kmetovi, »tretjino" pridelane letine i. t. d. (po pogodbi). — Begi in age so pa zahtevali in grabili po sili še mnogo mnogo več. — Aga je zapodil svojega kmeta se svojega sveta in iz svoje hiše, kedar mu se je hotelo. Dokler so bili sa-mogoltni begi in age še premogočui, polastili so se po krivici še več drugih »pravic" (do drvaščine, ribjega lova, cestnine i. t. d.), ter rajo golili, kakor koli so mogli. Gledali so samo svoje koristi. Kako dobro se je godilo begom sosebno v Hercegovini, (dokler je »jadna raja" stradala inv umirala od glada, svedoči nam narodna »poslovica" (pregovor): »Živi kao beg na (sic) Hercegovini." V glavi se mi je vrtelo, kedar sem prečital dolgo vrsto ') Beseda ,,raja" pomenja prav za prav »čredo", — Pis. 2) ,,U Bosni se zove kmet (pl. kmeti) seljak, koji sjedi (stanuje) na tudjoj (tuji) zemlji i u tudjoj kuci i. t. d." V Boki mu pravijo »kmetic", talijanski ,,colono" (= Lekenmann, feudatarius). Prim. Vuk. »rječn." 277 in 278. — Pis. 3) »Spahije" so dedni plemenitaši vojaški in »gospodarji" brez svojega sveta, ter so imeli do 1. 1875 pravico pobirati desetino. — „Begi"; (kijih primerja Vuk našim knezom, imeniten gospod iz Bosne pa našim ,,grofom-veleposestnikom"), imeli so pravico do desetine samo ondaj, če so bili tudi ,,spakije", — drugače pa le do »begluka", ki ga nadomeščuje »tretjina" ... od onega časa, ko je nehala tlaka tudi v Bosni Hercegovini. — ,,Alajbeg" = vseh begov beg (Beglerbeg) je izmed več begov najviži. — Pis. imen vsem tem in še premnogim drugim davkom in davščinam, katere so morali bosansko-kercegovski kristjani do sedaj po vrhu plačevati še državi. Ker se bojim, da se ne bi zvrtelo i tebi, zato ti jih nečem naštevati in raje molčim. Vendar si ne morem kaj, da ne bi vzel v misel nekega pre-čudnega davka. Kedar je umrl v kateri kristjanski hiši hišni sta-rejšina, morala je hiša dati zemljišča gospodarju. .. najboljega vola. Tak gospodar je modroval menda tako: „Čeima Alah pravico hiši vzeti naj bolj ega moža, tedaj imam jaz pravico vzeti jej . . . najboljega vola". — Kolika modrost turška, in kako koristna je bila . . . brezdušnemu Turčinu! — Kako trden, kako žilav je jugoslovanski rod, da je pretrpel vse to, pa si ohranil vendar narodno svest! Najživeje se zavedajo svoje narodnosti . . . pravoslavni ali Srbi, a soseb v Hercegovini, — brez dvojbe zato, ker se dotika slobodne Orne gore. Jako so potihnile — ali ne povse — narodne pesmi med tlačeno rajo bosansko; po Hercegovini se pa razlegajo še daudenes. Najraje popeva na ves glas — kakor naš Žumberčan, tako i Bosanec in Hercegovec potujoč po noči na samini kako staro junaško pesem: o kraljeviču Marku, o knezu Lazaru ali o Milošu Obiliču i. t. d.') Stare narodne pesmi pripomogle so menda — da so se ohranili med njimi najbolj stari narodni „obieaji" (šege in navade). Poleg slavnega „pobratimstva" zakorenila se je pa — žali-bog! — pri njih še trdneje neslavna „osveta". Srbski narod živi v Bosni-Hercegovini tudi še zmerom po starem v „zadrugah". Še daudenes cvete pa pri pravoslavnih in katoličanih starovečna krasna cvetica: jugoslovanska gostoljubnost. Sploh znana je tudi njihova poštenost. Katoličani ali „Hrvati" 2) — pobožni ljudje, pripravnejši za kmetovanje in rudarstvo, nego za trgovino, žive v Bosni posebno po severni in zahodni strani (proti Dalmaciji); tako tudi v Hercegovini med dalmatinsko mejo in dolnjo Neretvo. Da jih niso Turki tako tlačili in drli kakor pravoslavne, zahvaliti se treba njihovi j e d i n i duhovščini, vrlim oo. Frančiškanom, ki so jih morali poštovati in v čislih imeti celo Turki vsled posebnih pravic, katere jim je dodelil 1. 1463 pismeno sultan Muha- ') V novi dobi se čudeži gode; celo Banjelučkega bega Ibrahima Džiniča služabnik (,,muhamedanac" ; sie), kije spremljal svojega gospodarja med bosanskim poslanstvom v Beč, zna že naro-dopisno-verski razloček med Srbi pa med Hrvati. Govoril je pa 11. decembra 1878 vendar i on še ,,bosanski" ali jjbošnjački" (sie). — Pis. a) Gl. v letop. „Mat. slovan." 1877 str. 195, — Pis. Letopis IV. 1878* 13 med II. ') Topreimenitno pismo („ferman" = diplom) hranijo z vsemi svojimi drugimi „fermani" vred v Fojnici-v svojem samostanu.2) Kakor mi je pravil prečastiti, tudi brkati provincijal frančiškanov bosanskih o. Nikola Krilič, ko je bil z bosauskim poslanstvom tukaj v Beču, imel je za turške vlade svakodobni prvak omenjenemu redu v Bosni pravico, o slovesnih prilikah v turški opravi s čalmo na glavi po ulicah jahati, ter nositi kateri si bode „ferman" na traku o vratu tako, da mu je mahal po prsih navskriž. — Po istean gospodu sem zvedel, da hodijo frančiškani zdaj doma po mestih v svoji redovni opravi, a vendar pokriti z rdečim „fesom" (ki so ga nosili tudi v Beču), po glavi pa čisto nič obriti, nego samo s pristriženimi lasmi; samo ondaj, kedar potujejo po deželi, oblačijo se še po turški zato, da morejo . . . jahati. Pripovedoval mi je priljudni g. redovnik mnogo zanimljivega o slovečem, a — žalibog — ne več živem frančiškanu, pisatelju in narodnemu-mučencu Jukiču. Ves zaljubljen ... v Slovence je provincijalov ljubeznjivi tajnik, mladi o. Mihovil Vjenceslav Batinič. Naj ti povem gredoč, da sem bil tako srečen ter smel po posebni priporoki stopiti celo pred novega »načelnika" (župana) Sarajevskega. Mustafa beg Fazli Pasič, velik korenjak prijaznega, zagorelega obraza, zna izvrstno hrvatski. Oblečen je bil ves v drago turško opravo, pokrit pa z „ahmedijo" (belo čalmo), dasi ni „hadžija". Na moje ponižno vprašanje zastran sedanjih in nekdanjih pravic begovskih, odgovarjal mi je ta bistroglavi „beg - veleposestnik" tako vljudno in jasno, da ti ne morem povedati. Kar sem govoril še z nekaterimi drugimi Bosanci, kristjani in mukamedovci, ki so bili oblečeni vsi v opravo turškega, a vendar različnega kroja i. t. d., - o tem drugikrat „na besede". 15. pismo. Meniva se zdaj raje o njihovi izobraženosti, tedaj tudi o šolali. Da pravoslavni katoličanom, po »izobraženosti" niso kos, to priznava i Srbin T. Kovačevič. To prihaja od tod, ker imajo katoličani že davno dosta izobraž nih duhovnikov (omenjenih 00. frančiškanov), kateri so se v zadnji dobi učili bogoslovja v Djakovaru na Slavonskem a nato ... v Ostrogonu (na Ogerskem) ter imeli 1.^1851 v treh samostanih bosanskih že tri gimnazije in bogoslovne šole. Ze od 1. 1848 do zdaj ustanovljali so pa vedno tudi marljivo »narodne šole". Pravoslavni so glede šol jako zastajali in zaostali, zato ker so jim bili ter so še zdaj i popi s „kaludjerji" (menihi) vred pre- ') Fojnica (Vojnica) nam. Z/uojnica kakor „fala" ali »vala" nam. „A« ala". = Pis. a) Zdaj nosi — rekel mi je — pri nas' vsak tako čalmo, kakeršno hoče. — Čas hiti. — Ni več vse res, kar nova knjiga piše; govoriti treba z domačimi ljudmi' ter imeti jih res pred očmi. Pis. malo izšolani in razsvetljeni. Osedobi se nahajajo po večih mestih bosanskih in hercegovskih za katoličane in pravoslavne trorazredne (narodne) šole, ki jih pa ,.bosansko-hercegovačke novine" ne hvalijo tako, kakor milosrčnih sester nove ženske šole v Sarajevu, Travniku, Derventi, Banjiluki, Livnu in v Mostaru. — Pravoslavni imajo v Sarajevu tudi „realko". Naučni jezik je srbski z novim (Vukovim) pravopisom. Muhamedanci imajo svoje šole skoraj po vseh mestih, tudi po vaseh; male („mejtefe") in velike („medrese"). Ali vse te šole so verske. V malih se uči deca samo za silo čitati in pisati, vrh tega pa tudi nekaterih turških molitev in koranskih izrekov, katerih pa ne razume nijedno dete slovanskega roda. Nehote se spominjam, kako smo morali čisto slovenska deca moliti po t ur... to se veli: po nemški mahom prvi dan, ko smo začeli v šolo hoditi. Za Boga, kako smo izgovarjali nerazumljive besede!-- Še nečesa se je učila turška mladina v malih šolah (vsaj do zdaj): strašno zaničevati in mrziti vse kristjane in druge „never-nike". Učenci v velikih turških šolah se zovejo „softe". To so gla-soviti turški „bogoslovci", ki se pa uče nekoliko tudi „muhame-danskega pravoznanstva" ter bivajo potem „kadije" (sodniki), ali pa „hodže" (župniki in učitelji). Bogati poturčenci so doslej pošiljali svoje sinove v Carigrad v šolo , zato da so se učili ondi turški. Kateri se je naučil turškega jezika, .postavili so ga mahom za „kadijo"; za druge turške uradnike so bile dobre tudi „prazne buče." Dosta vraž se nahaja še zmerom povsod — tudi v Beču — celo med tako imeuovanim „izobraženim svetom"; kdo bi se čudil, da jih je še več med preprostim narodom bosanskim in hercegovskim, a največ med pravoslavnimi in muhamedanci, zato ker so jim šole malo prida. Jako zakorenjena je soseb pri pravoslavnih še vera v „vješ-tice" (čarovnice). Kedar oboli človek ali živinče, mislijo preradi, da mu je storjeno („nagazio na čini"), in hodijo svojih neizobraženih popov prosit, da jim narejajo za dobro plačo „zapise" (ška-pulirje) z umetno načrčkanimi imeni posebnih svetnikov. — Take „zapise", ki odvračajo po njihovi misli tudi druga zla ali nesreče, nosijo babjeverci po navadi na sebi t. j. na životu, (nekateri si jih našivavajo na kape); volom jih privezujejo na roge; nekateri se pa ž njimi kade i. t. d. Največ zapisujejo zapise (tur. „hamajlije") turški „hodže", kajti Turki so babjeverci, da malo takih. — Da je vsakemu človeku vse sojeno že od nekdaj, - te največe vraže jih uči muha-medanska vera. Greh je po njihovi veri orla ubiti; ali ,.kaurina" ubiti ni greh, nego „sevap" (dobro delo). — Čudno je, da prihajajo tudi Turki k pravoslavnim popom po zapise. — Sicer so pa vsi bosansko-hercegovski Slovani kakor drugi Ju. goslovani, — tudi oni, kateri ne znajo ni pisati ni Citati, — tako zdravega in bistrega urna, da se smejo meriti glede tega z vsakim drugim narodom. To priča njihova redka šegavost, njihove bistroumne šale, sosebno pa „narodne poslovice jugoslovanske", — narodna modrost. Te hvale so vredne tudi ženske, ki so tako spretne, da izdelujejo dosti umetnih ženskih del samo po svojem umu tako izvrstno, da jim se ne inoreš načuditi. Ne samo, da znajo jako ročno vezti (sticken) in plesti (stricken), nego, — kar sem vzel v misel že poprej — tudi tkati: platno, robce, „terače" (otirače, antvele), „tkanice", „opregače", raševino, sukno, ,,sage" ali „šareuice" (preproge, Teppiche) i. t. d. po mnogoterih obrazcih, premda se niso učile nikdar risati. Književnosti ni bilo doslej v Bosni-Hercegovini ni duha ni sluha. Zadnja leta za turške vlade izhajala sta na njene stroške v Sarajevu samo dva časnika: turška: „Bosna" pa srbski „Cviet-njak" (oba tedenska lista). Za nove vlade, in to 1. septembra 1878 iz njene tiskarnice začele so ondi na svetlo hoditi „bosansko-hercegovske novine" samo hrvatski pisane (z latinico tiskane) in izhajajo po dvakrat na teden. Vendar se smejo zdaj — to se ve — po vsi Bosni-Hercegovini Citati, ter se čitajo očitno in obilo tudi druge (nedomače) hrvatske in srbske novine. Poprej se je godilo to samo skrivaj. Upajmo, da se bode s časom bolje nego do zdaj obdelovalo tudi „književno polje" — dušna paša. — Poprej pa bode skrbeti za dobre šole. — Bog podari zdaj našim, pretežkega turškega jarma rešenim bratom še sto in sto J u k i č e v, narodnih budite-ljev in vrlih delavcev na književnem polju, pusti ledini, ki jo bode treba zdaj orati. 16. pismo. Seznanil si se nekoliko z ljudmi; spremljaj me zdaj v mislih tudi v njihova prebivališča. Bosanska kmetska hiša (k ud a) — večidel brez nadstropja — narejena je na pol iz lesa, na pol pa iz nežganih opek, med les vzidanih, še večkrat pa nadomeščuje opeke „pleter" (plot), ki ga omaže siromak kmet sam (kakor si je postavil sam tako kočo) od zunaj in od znotraj z ilovico, ter pusti v njem samo nekoliko okni c. Dimnika dostikrat pogrešaš. Tudi po mestih so hiše brez malega lesene, se tankimi, pobeljenimi stenami iz opek. — Premožnejših Turkov zidana poslopja („kule") imajo nadstropje, in so obzidana, v zidu pa luknje za streljanje s puškami („puška-rice", tur. „mazgale"), da se branijo prebivalci lahko sovražniku. Vendar navadni Turki bosanski ne troše mnogo ni na zunanjo ni na znotranjo lepoto svojih prebivališč. V prenizkih sobah z lesenim stropom nahajaš „zarad lepšega" samo kakšen „sag" (tur. dilim") po tleh in sem ter tje kako umetno izrezano ormarico na steni) ali pa jako velik ormar („dolap"), za pečjo pa kopelj. Miz, stolov (stolcev) in postelj Turki ne potrebujejo. Tako imenovani minderji" (žimnice ob stenah na leseni podlogi kakih 8 palcev visoki) nameščujejo jim stolce in postelje; na-nje sedajo, na njih spavajo. Siromašnemu Turku, kateri ima hišico s plotom ograjeno, rabijo pa za sedež in posteljo preproste rogoznice (Rohrmatten) po tleh prestrte. Sredi dvorišča stoji kučica, a v njej samo po dve sobici — ženska pa možka. — V gospodskih (turških) hišah je po več sob, ki ima vsaka svoje posebno ime. O „haremu", v katerem tiče turške žene, bilo je že govorjenje. Da je po takih hišah vse pohišje tudi mnogo lepše in draže, to si lahko misliš. Po kameniti Hercegovini so pa zidane skoraj vse hiše — ali po pravem koče ') z luknjicami namesto oken, a dostikrat brez oken in brez dimnika, tedaj vse zakajene, zato ker stoji — kakor v jednaki črnogorski koči — ognjišče sredi nje, a dim nima kam. — Samo kakšen bogatin ima pošteno postelj; zahman je iščeš pri siromaku. Preprosti Hercegovci spavajo zaviti v svoje debele struke", kakor črnogorski junaki, na golih tleh ali na pesti slame okoli ognjišča, (po letu pa tudi pod milim nebom). V takih kočah se rode, žive in umirajo hrabri Hercegovci. Bosanskih vasi hiše so včasih sila raztresene, a na presledkih se razprostirajo dostikrat veliki vrti ali pašniki, gosto grmovje ali pa gozdne jase. Kristjani so si do zdaj stavili hiše daleč vstran od potov in cest, zato ker so jim potujoči Turki po sili otemali vse, kar so mogli, če so bile hiše blizu pota. — Tudi po mestih bosanskih se vidi med hišami in mestnimi predeli f,,mahalami") dosta krasnih, zelenih vrtov, ki so očesu ugodna paša; ali taka turška mesta so lepa samo na videz, — samo z daleč, če se jim pa približaš, kaže se ti povsod velika nemarnost.--Malo je zdaj še tako imenovanih „palank" ali „zagrad" t. j. s koli zagra-jenih vasi. 17. pismo. Sodna, upravna in redarstvena oblast je bila za turške vlade samo zagrizenim Turkom (muhamedancem) v rokah. Kristjani niso smeli biti uradniki. Pa tudi pri sodbah niso imeli jednakih pravic s pravimi Turki in poturčenci. Povse neveljavno je bilo kristjanovo svedočanstvo zoper muhamedanca. Kedar koli je tožil kristjan muhamedanca, najsi je imel sto kristjanskih svedokov (prič), zvil je „kadija" kristjanovo pravično tožbo vselej tako, da je pre-pravdal . . . muhamedanec. Vse se je verjelo Turčinu in potur-čencu, — kristjanu nič. Če je tožil kristjana kakšen star Turčin ') Hrvsrb. „ku gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. 4°. Tečaj XXXVI. 1878. (Izhajajo vsako sredo.) 1032. Prijatel. Znanost razserjiivajocze meszesne novine. Četrto leto. Buda-Pest. 1878. 4b. Podgovoren reditel: Augustich I mre. Stampano v Buda-Pesti vu Franklin-Tivaristve na-sztavi. (Izhaja prvega dne vsaeega meseca.) 1033. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik VI. 1878. Fol. V Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip Haderlap. tiskali Jož. Blaznikovi nasledniki. (Izhaja po trikrat na teden, v torek, četrtek in soboto.) 14* 1034. Slovenska Čebela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem iu Primorskem. Izdajatelj »čebelarsko društvo". Odgovorui vrednik J. Jerič. V Ljub-ljani. Tečaj VI. 1878. 8°. Tiskala Klein in Kovač (Eger). (Izhaja vsak mesec.) 1035. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni vrednik dr. Lavoslav Gregorec. — V Mariboru XII. tečaj 1878. Tisk J. M. Pajka v Mariboru. 4°. (Izhaja vsak eetertek v tednu.) 1036. Slovenski Narod. V Ljubljani. Fol. XI. leto, 1878. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne". (Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih.) 1037. Slovenski prijatelj. Vredil in založil Andrej Einspieler, knezoškofijski duhovni svetovalec, katehet in učitelj na ces. kralj, viši realki v Celovcu. - Leto 1878. XXVII. tečaj. (Izhaja po jedenkrat v mesecu.) 1038. Soča. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za hrambo narodnih pravic. Izdavatelj in odgovorni urednik: AntonFabijani. — Tiskar: Mailing v Gorici. Tečaj IX. 1878. Fol. (Izhaja vsak petek v tednu.) 1039. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Osemnajsti tečaj. 1878. Odgovorni vrednik: Matej Močnik, učitelj v I. mestni deški šoli v Ljubljani. — V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 8°. 384 str. (Izhaja 1. in 15. dne vsaeega meseca.) 1040. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Osmi tečaj, 1878. 8°. 192 strani. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger). — Letnik ima 3 muzibalue priloge. (Izhaja po jedenkrat v mesecu.) 1041. Zgodnja Danica. Ivatolišk cerkven list. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. V Ljubljani, 1878. XXXI. tečaj. Natisnili in založili J. Blaznikovi dediči. 4°. 416 str. (Izhaja vsak petek.) 1042. Zora. Časopis zabavi i poduku.Sedmi tečaj. 1878. Izdajatelj in odgovorni urednik J. M. Pajk. Uredil, založil in tisnal J. M. Pajk. V Mariboru, 1877. 8°. 96 str. (Izhaja 1, in 15. dne vsaeega meseca. — 29. marca meseca je nehala izhajati.) 1043. Zvon. (Lepoznanski list s podobami.) Izdaje in ureduje: J. Stritar. Tiskata A. Keis in P. Horn. na Dunaju. Leto IV. 1878. 8°. 384 str. (Izhaja 1. in 15. dan meseca.) II. Društvena dela. Čitalnica narodna v Ljubljani, 1044. Letopis ndrodne Čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1878. Založila čitalnica. Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 8°. Dramatično društvo v Ljubljani. 1045. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani. 40. Veze k. Kozarec vode. Vesela igra v 5 dejanjih. Francoski spisal Scribe, poslovenil Davorin Hostnik. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1878. 16mo- 140 str. 41. Vezek. Igralka. Veseloigra v enem dejanji. Prosto po Fournier-u poslovenil Viktor Eržen. 51 str. —• Dva gospoda pa jeden sluga. Burka s petjem v enem dejanji. Po Goldoni-ju poslovenil D a v. Hostnik. 51 str. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna." 1878. 42. Vezek. Star samec. Podoba iz življenja v dveh dejanjih. Po Octave Feuilletu poslovenil Davorin Hostnik. 51 str. — Stara mesto mlade. Vesela igra v enem dejanji. Poljski spisal J. lvorzenovski, poslovenil Josip Stare. 48 str. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna". 1878. 16mo- 43. Vezek. Gringoire. Igrokaz v enem dejanji. Spisal Th. de Banville. Poslovenil Ivan Kalan. 54 str. — Ena se mora omožiti! Veseloigra v enem dejanji. Spisal H. Uhde. Poslovenil Ivan Kalan. 20 str. — Odborovo poročilo v XI. občnem zboru »Dramatičnega društva." 31 str. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna". 1878. 16m0- Kruštvo v pomoč bolnikom in za oskrbljevanjc v Ljubljani. 1046. Letno sporočilo društva v pomoč bolnikom in za oskrblje-vanje v Ljubljani za dvanajsto društveno leto 1877. 8°. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. Založilo društveno vodstvo. 16 str. Matica slovenska 1047. Letopis Matice Slovenske za leto 1878. I. in II. del. Vredil dr. Janez Bleiweis. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1878. 8°. 191 str. Obseg: 1. Običaji slovanski. Spisnje Fr. Hnbad. — 2. Življeji človeški in njih upliv na organizem človeški. Prirodopisno - fiziologiene Črtice; spisal dr Jan. Bleiweis. 3. Inocencij III. Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin. — 4. Nebeške komedije (Divina commedia) Dante Alighieri-a 1. oddelek: Paklo, po originalu poslovenil Jovan Koseski. — 5 Staro- in novoslovenske jezikoslovne črtice. Spisal R. B. — 6. Drobtinice. — Elen ali Elend (cervus alces) slovanska beseda. Spisal J. Navratil. 1048. Letopis Matice Slovenske za leto 1878. III. in IV. del Vredil dr. Janez Bleiweis. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1878. 8°. Obseg: 1. Tomaž Chron, pesnik, mecen nmeteljnosti in podpornik vednosti. Kultu v»a-zgodovinska študija; spisal P. pl. Radie s. — 2. Slovani v Andaluziji. (Pismo sbiorowe Jozafata Ohryzki. 1859 ) Prevel Fr. Hubad. — 3 Zakaj Slovani spoštujejo lipo? Po dr. B. Šnlekovem spisu posnel J o s. C ar p en ter. — 4. Oroslav Caf. Spisal Raičev Božidar. — 5. Fomuška in Fimuška. (19. poglavje najnovejšega romana J. S. Tur-genjeva „Novi"; prevel F M Stiftar.) — 6. Dvoje imenitnih dolnje-štajerskih mest. Starodavno mesto Ptuj. (Zgodovinska črtica. Po Kremp-Ijevih spisih J. L.) — 7. Ljutomer. Zgodovinska črtica. Po spisih Jlu-charjevih, Krempljevih in Hofrichterjevih, sestavil J L. — 8. Črnogorski in srbski zdravniki samouki Spisal J. Navratil. — 9 Drobtinice. Kres v Istri. (Blizu Pazna.) Zapisal J. V. — 10 Obrazci iz prirode in života na Tatrah. Kulturno-historičen obraz. Po poljskem pesniku Vincen-ciju Polu priredil Lavoslav Gorenjec Podgoričan. — 11. Pisma o Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil. — 12. Bibliografija slovenska. Sestavil Ivan Tomšič. — 13. Poročilo o delovanji „Matice. Slovenske ' v Ljubljani od 13. decembra 1877. do 13. novembra 1878. leta 1049. Potovanje okolo sveta v 80 dneh. Francoski spisal Jules Verne. Prevel Davorin Hostnik. V Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1878. 8°. 145 str. Marijua bratovščina v Ljubljani. 1050. Letno sporočilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani, na koncu leta 1877. V Ljubljani. Založilo društvo Marijne bratovščine. Tisk Milicev. 8°, 15 str. Katoliška družba za Kranjsko. 1051. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. III. in IV. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Tiskala Klein in Kovač (Eger), 1878. 8°. 5(3 str. Iz obsega: Društvena sporočila. — Tone pod lipo ali zmota in spoznanje. — Miene in podučne. — Dve veselice in dva osrečena berača. (Resnična dogodba.) — Smešne in zasoljene. — Tobakova popotnica nmniše mladine. — Udje katoliške družbe v Ljubljani. — 1052. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. V. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1878. 8°. 40str. Iz obsega: Zadnji nauki Papeža PijaIX, ali pridiga preč. gosp. kanonika Petra Urha, 5. sušca 1878 o 40urni pobožnoeti v Teržiču. (S podobo papeža Pija IX.) — Pija IX. poslednji dnevi, smrt, pokop. — Kaj se je posebnega zgodilo po naši deželi od novega leta 1878? — Sporočilo o stanji in delovanji katoliško družbe na Kranjskem. — Udja katoliške družbe v Ljubljani. 1053. Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. VI. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1878. 8°. 34 str. Iz obsega: Leon XIII naslednik Pija IX. (s podobo). — Ave Marija. — šiba uči moliti. — Perva laž. — Mične in podučne. - Kaj se je posebnega zgodilo po svetu od novega leta 1878? — Smešne in zasoljene. — Vnanji udje katoliške družbe. 1054 Glasi katoliške družbe. Na svitlo daje katoliška družba za Kranjsko. VII. in VIII. zvezek. V Ljubljani. Založila katoliška družba za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1878. 8° 47 str. Obseg: Dar ljubezni dušam v vieah. ali Življenje sestre Marije Dionizije iz reda Obiskovanja. Spisal BI. Grča. Družba sv. Vincencija Pavijana v Ljubljani. 1055. Drugo računsko poročilo družbe sv. Vincencija v Ljubljani za čas od 24. aprila 1877 do 24. aprila 1878. Založila družba sv. Vincenčija v Ljubljani. Tisk Milicev. 8°. 1(3 str. Društvo sv. Moliora v Celovcu. (24.412 udov.) 1056. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1879. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. 1878. Natisnila tiskar-nica sv. Mohora v Celovcu. 8°. 206 str. Iz obsega: Stari grad. Kranjska pripovedka. Zapisal F. H. — Matija Čop, slavui učenjak slovenski. Spisal Vladimir.,— Spomini na Poljsko in Rusko. Potopisne čertice. Zapisal M. L. — Človek in živali. Spisal J G. — Kako se dela toča? Spisal Franjo Krakovec. — Cujte, Čujte možje! Tožba starega kmeta. Spisal Šak. — 1057. Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah. Z dovoljenjem vis. č. Kerškega knezoškofijstva. I. snopič. 1878. Natisnila ti-skarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 224 str. 1058. Potovanje v Rim. Spisal Jakob Gomilšak. Slovenskih Večernic XXXIII. snopič. Z dovoljenjem prečastitega krškega knezoškoškofijstva. 1878. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. 8°. 176 str. 1059. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Jo si p Stare, profesor zgodovine na kr. gimnaziji v Varaždinu. V. snopič. III. zvezek. 1878. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. V Celovcu, 1877. 8". 160 str. 1060. Umni sadjerejec. Slovenskim kmetom v poduk spisal Franc Kur al t, profesor deželne kmetijske šole v Gorici. 1878. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 142 str. 1061. Slovenske veternice za poduk in kratek čas. Štiriintrideseti zvezek. Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezoškofijstva. 1878. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 95 str. C. k. kmetijska družba Kranjska. 1062. Naznanila. Na svetlo dala c. k. kmetijska družba na Kranjskem. Letnik 1878. V Ljubljani 1878. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8°. III. Jezikoslovje. 1063. JeziČnik. A. Matej Ravnikar Poženčan. B. Matija Vertovec. C. Mihael Verne. — Slavnemu dr. Janezu Bleiweisu posvečuje Josip Mam. XVI. Leto. V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1878. 8°. IY. Lepoznanstvo. 1064. Slovenska knjižnica. Zbirka romanov, povestij, dram itd., izvirnih slovenskih, in iz druzih literatur na slovenski jezik preloženih. Izdaje J. Jurčič. Sedmi zvezek: Cvet in sad. Izviren roman. Spisal J.Jurčič. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna." Založil J. Jurčič. 1878. 16m0- 274 str. 1065. Mali šopek domoljubnih cvetličic. Zložil in na svitlo dal Radoslav Silvester, tergovski pomočnik v Ipavi. Natisnila tiskarnica sv. Mohora v Celovcu 1878. Založil pisatelj. 12°. 64 str. (Obsega 52 različnih umotvorov v vezanej besedi.) 1066. Ant. Mart. SlomŠeka zbrani spisi. Druga knjiga: Basni, prilike in povesti. Zbral in uredil Mih. Lendovšek, kaplan in katehet v Ptuji. 1878. Natisnila in založila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 388 str. 1067. Materin blagoslov. Igra s petjem, spisal Ant. Klodič. V Trstu. Tisk B. Appolonio 1878. 12m°- 85 str. 1068. Pesni Pavline Pajkove. V Mariboru založila pisateljica. Tiskal J. M. Pajk 1878. 16ra0- 75 strani. 1069. Vojska na Turškem od leta 1875 do konca leta 1878. Obsega začetek ustaje v Hercegovini, vojsko Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, slednjič zasedbo Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. Za priprosto ljudstvo spisal Jakob Alešovec. (S podobami.) V Ljubljani. 1878. Založil Janez Giontini. Tisk „Narodne tiskarne". 8°. 104 str. Y. Šolske knjige. 1070. Slovensko nemŠki Abecednik. Na Dunaju. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1878. 8°. 158 str. 1071. Pervo berilo in Slovnica za drugi razred ljudskih šol. S pe-semsko prilogo. Na Dunju. V. c. kr. založbi šolskih bukev. 1878. 8. 196 str. 1072. Tretja računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje se'številkami do 1000 in do ti-tisočin. Sklepovni računi. Če te rt i, po novih učnih čer-težih predelani natis. Na Dunaji. V c. kr. založbi šolskih bukev. 1878. 8°. 59 str. 1073. Domovinoslovje. Za ljudske šole. 1878. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. Lastna zaloga. 8°., 32 str. (Slovensko spisal Ivan Lapajne.) 1074. Začetnica in prvo berilo za ljudske šole. Spisal Ivan Miki osiek, učitelj na c. k. vadnici v Mariboru. Na Dunaju. V c. k. založbi šolskih knjig. 1878. 8°. 116 str. 1075. Ceterta računica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. Računanje s celimi števili in desetinskimi drobci, z mnogoimenimi števili in navadnimi drobci, če-terti, predelani natis. Na Dunaju. V c. k. zalogi šolskih bukev. 1878. 8n. 96 str. 1076. Druqa nemška slovnica za slovenske ljudske šole. Na Dunaji.' V c. k. založbi šolskih bukev. 1878. 8°. 271 str. 1077. Peta računica za jedno-, dvo- in trirazredne ljudske šole. Spisal dr. vitez Franjo Močnik. Računske naloge za poslednja šolska leta. Na Dunaji. V c. k. zalogi šolskih bukev. 1878. Natisnil Karel Gorišek na Dunaji. 8°. 114 str. Opazka. Peto raeunico, kakor tndi vse poprejšne, prvo, drugo, tretjo in četrto je preložil na slovenski jezik IvanTomšie, Učitelj na e. k. vadnici v Ljubljani. 1078. Šopek mičnih pesnij za šolo in dom. Nabral in vredil F. Stegnar, c. k. učitelj. V Ljubljani. Tiskal in založil Rud. Milic. 1878. 32°. 46 str. VI. Šolska poročila. 1079. Začetek svetovni oblasti akvilejskih patrijarhov in pokneženje goriških grofov. Spisal A. Rutar. Prograimn des k. k. Staats-Gymnasiums in Gorz, verflffentlicht am Seblusse des Schuljahres 1878. 8". Pag. 19—39. 1080. Letno poročilo II. mestne peterorazredne ljudske šole v Ljubljani 1878. 8°. 18 str. (Nemško-slovensko.) 1081. Letno poročilo I. mestne peterorazredne ljudske šole v Ljubljani 1878. (Nemško-slovensko.) 1082. Letno poročilo javne štirirazredne ljudske šole v Kranji 1878. V Ljubljani. Natisnil R. Milic. — Založila štirirazredna ljudska šola v Kranji. 8°. 16 str. (Ima sestavek: Kako se vjema ljudska šola s srednjo šolo?) 1083. Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Novem-mestu. 1877—78. V lastnej zalogi. Natisnil J. Krajec v Novomestu. 8°. 10 str. 1084. Letno sporočilo čveterorazredne ljudske šole v Črnomlji 1878. V Ljubljani. Natisnil R. Milic. Založil krajni šolski svet v Črnomlji. 8°. 14 str. VIL Molitevne in poučne knjige. 1085. Svete listne bukve katoliške cerkve, ali razlaga in dejanska obravnava vseb listov, ki se berejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih celega leta. Spisal dr. L. Klofutar, <5. kanonik in prof. sv. pisma nove zaveze. Z dovoljenjem viso-kočastitega Ljubljauskega škofijstva. V Ljubljani. Lastna založba. — Natisnila Klein in Kovač. (Eger.) 1878. 8°. 310 str. in II str. 1086. Pobožnost za mertve. Pastirski list milostnega gosp. kardinala in nadškofa iz Rouen-a na Francoskem. (Ponatis iz „Zgodnje Danice" 25. vinotoka in 1. listopada 1878). V Ljubljani. Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. 1878. 8°. 16 str. 1087. Zlate jabelka. Spisal Friderik Baraga, misijonar, bivši škof v Ameriki. Četerti natis z dodanimi mašnimi molitvami pomnožen. V Ljubljani 1878. Tisk in zaloga J. Blaznikovih naslednikov. 12m0- 1088. Hvala Božja ali navod, kako naj mladi kristjan Boga vsaki dan časti in hvali. Molitvene bukvice za mladost. Deveti natis. Poleg nemških Braunhuberjevih okrajšane. V Ljubljani 1878. Založil J. Giontini. Natis J. Feichtingerjevih naslednikov v Lincu. 8°. 256 str. 1089. Pot v večnost. Vernim svoje škofije razložil dr. Janez Zwerger, knezoškof sekovski. Gradec. Tisk in založba društvene tiskarne. 1878. 8°. 142 str. 1090. Dušni vodnik v srečno večnost. Molitvene bukve za bogo-ljube odraščene ljudi, kteri žele v duhu in resnici Boga častiti. Sestavil J. P., duhovnik škofije ljubljanske. Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega škofijstva. V Ljubljani 1878. Založil Henrik Ničman. Tiskala ,,Narodna tiskarna". 12mo-425 str. 1091. Ključ nebeških vrat. Jutranje, večerne in mašne molitve z več drugimi navadnimi molitvami iu pobožnimi opravili. Spisal J. R. Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega škofijstva. Sedmega natisa. V Ljubljani 1879. Založil Matija Gerber. Natisnil Rud. Milic v Ljubljani. 12mo. 354 str. 1092. Steza v sveti raj, ali mašne bukvice z lepimi spovednimi, obhajilnimi molitvami i. t. d. Vredil J. P. Tretji natis. V Ljubljani 1879. Založil H. Ničman 32mo. 316 str. Tiskala Klein in Kovač (Eger). 1093. Božja pot k naši ljubi Gospej presvetega Serca in deset-dnevnice k Mariji vedne pomoči. Napisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1878. Založil Matija Gerber. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 12mo\ 206 str. 1094. Družbine bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi v Konjicah in tudi za druge pobožne ženske. Z dovoljenjem prečast. lavantinskega knezo-škofijstva. Spisal Jožef Rozman, pokojni konjiški nadžupnik. Deveti pomnoženi natis. (Lastnina „Križevske družbe" v Konjicah). V Ljubljani 1878. Založil iu prodaja Matija Gerber. Natisnil IJ. Milic v Ljubljaui. 12™- 538 str. 1095. Smamice Marije Device. Šesti letnik. Spisal in na svitlo dal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1878. Založil Matija Gerber. Tisek J. Blaznikovih dedičev. — 16m0- 255 str. 1096. Slovesno kronanje podobe naše ljube Gospe presvetega Serca v Šmarjeti na Dolenjskem. Spisal Janez Volčič, župnik. (Ponatis iz „Danice".) — Tisk in zaloga J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 11 str. 1097. Nauk o sv. zakramentih. Sostavil Andrej Zamejic, profesor past. v ljubljanskem bogoslovji. Tisk Blaznikove ka-menopisalne v Ljubljani. 8°. 1098. Obletnica posvečenja nove cerkve Marijne v Suši v Zalilošk1 duliovniji 13. vinotoka 1878. Spisal A. P. Zaliloški. Ponatis iz „Zgodnje Danice" 8. in 15. listopada 1878. V Ljubljani. Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. 1878. 8°. 12 str. 1099. Četert ure pred sv. Resnjim Telesom. (Molitev.) — Tisk Blaz-nikov v Ljubljani. 12m0- 4 str. 1100. Pomagajte ubogim dušam iz vic! (Molitev.) — Tisk J. Blaz-nikov v Ljubljani. 12mo- 4 str. 1101. Zlato angelsko česenje. (Molitev.) Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 12m0- 4 str. 1102. Molitev k ramenski rani Jezusa. — „Spomni se" k presve-temu Sercu Jezusovemu. — Misli čast. župnika Arkskega. — Duhovno oblačilo Marijino. — Tisk Blaznikov v Ljubljani. I2m°- 4 str. 1103. Pobožnost k najsvetejšemu sercu Jezusovemu. (Molitev.) Z dovoljenjem duhovske oblastnije. Tisk in zaloga J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 12mo- 8 str. VIII. Različna dela. 1104. SlovanšSina v romanščini. Spisal Davorin Terstenjak. 1878. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. Založil pisatelj. 8°. 79 str. 1105. O narečji beneških (beneSanskih) Slovencev. Posebni natis iz izvestij imperatorske akademije nauk. Sočinenije A. Klo-diča. Sanktpeterburg. Tipografija imperatorskoj akademii nauk. 1878. Velika osmerka, 27 strani. (Naslov knjigi je ruski in slovenski, a pisana je v slovenskem jeziku.) 1106. Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in na svitlo dala Magdalena Plei-weis. Drugi pomnoženi natis. V Ljubljani, 1878. Založnik H. Ničman. Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani. 8°. 320 str. 1107. Blaznice (norišnice), kakoršne morajo biti in kaj je njih namen. Spisal dr. K a r o 1 Blei\veis, primarij deželne blaznice Kranjske. V pojasnilo našim županstvom, častiti duhovščini in v obče prijateljem človeštva. V Ljubljani 1878. Založil deželni odbor kranjski. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 20 str. 1108. Prvi splošni shod avstrijskih katoličanov in njegove resolucije (sklepi) in važniši govori (s potrebnimi razjasnili) na Dunaji meseca maja 1877. Poslovenil in spisal dr. Lavoslav Gregorec, vrednik „Slov. Gospodarja" in predsednik kat. polit, društva v Mariboru. 1109. Pridiga pri slovesnem razkritji spomenika na čast prvemu knezu in škofu Mariborskemu Antonu Martinu Slomšeku v Mariborski stolni cerkvi postavljenega. Govoril Franc Košar, kn. šk. konzistorijalni svetovalec in korar stolne cerkve, dne 24. junija 1878. Založba in tisk J. M. Pajkove tiskarne v Mariboru. 12m0- 19 str. 1110. Nagovor pri slavnosti sedemdesetletnice velečastitega gospoda dr. Janeza Blei\veisa v ljubljanski čitalnici dne 19. novembra 1878. Zložila gospa Lujiza Pesjakova, govorila gospa Albina Valentova. Založila Lujiza Pesjakova. — Tisk Blaznikov v Ljubljani. 8°. 4 str. 1111. Velika Pratika za navadno leto 1879, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16mo- Iz obsega: Podučne stvari našim gospodarjem in gospodinjam. Zadnji čas je, da zboljšamo domačo govejo rejo. — Mnogovrstne dobre gospodarske skušnje. — Mali obris Bosne in Hercegovine. — Pogovor pod lipo. — Naznanila. 1112. Mala Pratika za navadno leto 1879, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16m0- 1113. Slovenska Pratika za navadno leto 1879, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Natisnila in založila pl. Kleinmayr in Bamberg. 16mo. Iz obsega: Se nekaj o Mirnem dolu. IX. Muzikalije. 1114. Missa in honorem sanctae Caeciliae IV. voc. inaerpial. Com-posita et reverendissimo ac clarissimo domino, domino An- tonio Jarc, ss. tlieologiae doctori, praeposito mitrato s. Pauli de Nyir in dioecesi Magno-Varadinensi in Hungaria, inspec-tori scolarum provincialium emerito, equiti imp. austr. ord. Francisci Josepki, associationis sub titulo s. Caeciliae in ducatu Carnioliae primo praesidi etc., dedicata auctore An-tonio Foerster, magister capellae in ecclesia cathedrali. Op. 15. Labaci. Sumptibus auctoris. — Tvpis Rudolphi Milic. 4"., 10 str. 1115. IV Tantum ergo ad IV. voces inaecquales. Auctore Antonio Foerster, magistro capellae in ecclesia cathedrali. Op. 16. Labaci. Sumptibus auctoris. — Typis Rud. Milic. 4°., 6 str. 1116. Lavretanske litanije. Čveteroglasno postavil An t. Foerster. Op. 17. Cena: '20 kr. V Ljubljani. Založil skladatelj. — Natisnil Rud. Milic. 4"., 4 str. 1117. TeDeum laudamus. Ad IV voces inaequales composuit A nt. Foerster, mag. cap. in eccl. cathed. Op. 18. Pr. part. et 4 voc. 80 kr. — Pr. 4 voc. separ. 30 kr. Labaci. Sump. tibus auctoris. — Tipis Rud. Milic. 4°. 1118. Brilantna Polka za glasovir vglasbil in velečestitemu gospodu očetu dr. Janezu Bleiweisu o priliki njegove sedemdesetletnice posvetil L j u d. Hudovernik, bogoslovec. Op. I. Cena 50 kr. V Ljubljani. Založil skladatelj. — Tisk in kamnotisk J. Blaznikovih naslednikov. Fol. 6 str. 1119. Slavjanka. Mazurka za glasovir, zložil dr. Benjamin I p a v e c. Priloga k „Učit. Tovarišu" 1. 5. 1878. Tisk in založba R. Milica v Ljubljani. 8°. 4 str. 1120. 5 božičnih pesem za petje postavil Leopold Cvek. Fol. 8 str. 1121. Šopek miSnih napevov za šolo in dom. Nabral in vredil F. Steguar, c. k. učitelj. V Ljubljani 1878. Tiskal iu založil Rud. Milic. 8°. 48 str. (Knjižica obsega 52 napevov za šolsko mladino.) 1122. Kako si krasno. Vglasbil dr. B. Ipavec. Tisk Milicev v Ljubljani. 8°. 2 str. (Priloga k ,,Učit. Tovarišu" štev. 9. 1878) 1123. Kanon. — Ob ml a t vi. Vglasbil Gr. Rihar. — Domifc Vglasbil Avg. Hribar. — Gorska cvetica. Narodni napev. (Priloga k „Učit. Tovarišu", štev. 13. 1878.) 1124. Pozdrav majniku. Vglasbil P. A. H. — Angeljček moj. Vglasbil P. A. H. — Zgodnja cvetica. Vglasbil P. A. H. — Tisk Milicev v Ljubljani. (Priloga k „Ucit. Tovarišu" štev. 15. 1878.) Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1878. 1. Sestavil Andrej Praprotnik, odbornik in tajnik. 41. seja Matičinega odbora 19. decembra 1877 1. Zbralo se je 14 odbornikov (izmed vnanjih gosp. Luka Svetec), katere predsednik g. dr. Jan. Bleivveis pozdravi, in začenja sejo s tem, da se zapisnik zadnje odborove seje potrdi. Potem poroča odbornik in tajnik Matičin A. Praprotnik o raznih Matičinih zadevah tako-le: Odsek za izdavanje knjig je imel 7. novembra t. 1. sejo, v kateri se je določilo: a) vabilo na naročbo znanstvenega »časopisa Matice Slovenske" naj se še enkrat razpiše, b) Gospa Lujiza Pesjakova naj se povabi, da svoje spise „Matici" predloži, da jih odsek za izdavanje knjig po pravilih pregleda in o natisu razsodi. Gosp. prof. Hubad v Ptuji naznanja mnogo zanimivih spisov o bajeslovji Slovanskem za prihodnji »Letopis". Gosp. prof. G1 o w a c k i v Ptuji stavi na odbor vprašanje: ali ne bi hotela »Matica" založiti knjigo: „Flora slovenskih dežel" v slovenskem jeziku. — Važna ta ponudba gosp. profesorja, ki je strokovnjak v botaniki, se izroči v prevdarek in poročanje odseku za izdavanje knjig. Gosp. Božidar Raič nasvetuje a) marsikaj o „časopisu Matičinem" osobito glede na vre d niš t vo njegovo, in b) vpraša, kaj je s slovensko-nemškim slovarjem, katerega vredo-vanje je prof. Pajk popustil. Najbolje bi — pravi — sedaj kazalo, . da „Matica" kot neka namestovalka znanstvene akademije vzame to nalogo v svoje roke in nasvete o tem predlaga občnemu zboru. Lužičanje, katerih je le 150.000, imajo izvrsten slovar, a mi poleg toliko nakopičene tvarine ne doživim o ga najbrže! — Odbor je z gosp. Raičem vred obžaloval strašansko zavleko nesrečnega slovarja, a ker nabrano gradivo ni lastnina Matičina, izreka g. predsednik le željo, da bi se tolikrat ponavljani lficTpo slovarji slišali na do-tičnem mestu. S . Litograf gosp. Koke je z DunajVposlal nove zemljevide, in sicer: Švico, Španijo in Portugalijo,,.,Nizozemsko in Belgijo. Pripoznavalo se je enoglasno, da sta si vrednik zemljevida g. Cigale in Ivoke zelo prizadjala, da je „Matica" dobila krasne zemljevide, s katerimi bodo udje Matični gotovo zadovoljni. Odbor sklene, v posebnem pismu iskreno zahvalo izreči gosp. Cigaletu za veliki 91etni njegov trud, in veliko vredno delo. Matičine knjige za 1877. leto so natisnjene in se bodo razpošiljale. Slavnemu Iv. Ivoseskemu se za poslane poezije izreka iskrena zahvala. Konečna določba o izdavanji Matičinega „časnika" prepušča se občnemu zboru, ki se bode sklical b koncu meseca januarija 1878. 1. Šoli v F ram i na Štajerskem in čitalnici v Mozirji, kakor tudi nekemu udu daruje se nekaj knjig, ki jih „Matica" ima po več iztisov v zalogi in jih lahko utrpi. Natiskovauje Matičinih knjig bode se oddalo tisti tiskarni, ki jih bode najceneje prevzela. Ker gospoda Legan in Kogej naznanjata, da ne moreta naprej opravljati poverjeništva, se za Pivko za poverjenika izvoli gosp. A. D robni č, za Idrijo pa župan g. Tre ven. Ob enem se v Varaždinu za poverjenika izvoli gosp. prof. Stare. Konečno so se določile nagrade mnogim gosp. pisateljem. Trinajsti občni zbor „ Matice Slovenske" 13. februarija 1878. 1. Vrsta razgovorov. 1. Predsednikov govor. 2. Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji od 1. januarja do konca decembra 1877. 1. 3. Račun od 1. januarja do konca decembra 1877.1. 4. Proračun od 1. januarja do konca decembra 1878.1. 5. Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčuem gospodarstvu vsled §. 9. Matičinih pravil. 6. Razgovor zarad izdavanja znanstvenega časopisa. 7. Nasvetje posameznih udov. 8. Volitev 16 novih odbornikov, in sicer namesto onih, ki vsled §. 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora in so g. g.: Jeran Luka, Kozler Peter, Krisper Valentin, Močnik Matej, Vilhar Ivan, dr. Zupanec Jernej, Erjavec Franjo, Majciger Janez, Parapat Janez inŽolgar Miha; b) namesto teh, ki so izstopili: g.g. Pleteršnik Maks, Wiesthaler Franjo, Žakelj Miroslav, Herman Miha in Gor up Josip, in c) in namesto umrlega prof. Iv. Tušeka. Vdeležilo se je zbora osobno 50 udov, volitve odbornikov pa po poslanih volilnih listkih blizo 300. Zborovanje je pričel prvosednik dr. Bleiweis z govorom, v katerem omenja knjig, ki jib je „Matica" izdala lansko leto, obširnega in zanimivega „Letopisa", životopisa dr. Costovega in krasnih zemljevidov, s katerimi je slovenski atlant dovršen. Za prihodnje je že vredjeno za natis „Potovanje okoli sveta;" prof. Glowacki, dobroznani strokovnjak v botaniki, seje ponudil, da spiše „Floro dežel slovenski h", pa tudi „s 1 o v e n s ko-h r v a t s k a slovnica" se izdeluje. Glede znanstvenega časnika seje oglasilo tako malo naročnikov in je došlo tako pičle tvarine, da si odbor ni upal pričeti izdavanja in „Matici" nalagati tiskovih stroškov, katerih bi bilo njo zadelo čez 320 gld. Zato naj bi občni zbor sam pretresal to reč pri današnji seji. Denarno stanje Matičino je ugodno, kakor udje sprevidijo iz njenega računa. V obče z veseljem konstatira prvosednik, da se oživlja delovanje na slovstvenem polji slovenskem. Za tem odbornik in tajnik A. Praprotnik obširneje poroča o tem, kar je omenjal prvosednik; gospod blagajnik Vil bar pa bere sklep računa od 1. januarja do konec decembra 1. 1877. (kakor je zadej posebej natisnjen). Iz njega je razvidno, da ima „Matica" premoženja v obligacijah 38.460 gld., hišo, vredno 11.400 gld., in inventar, vreden 5700 gld. Dohodkov je bilo 7874 gld. 48 kr., stroškov pa 4936 gld. 75 kr., in sicer tajniku nagrade iu za pisarne potrebščine 475 gld., za spise 1192 gld., za tiskanje knjig in atlantov 2809 gld. 84 kr., za vezanje knjig 100 gld. 90 kr., hišni stroški 297 gld. 55 kr., razni izdatki pa 60 gld. 94 kr., konečuega premoženja je tedaj ostalo 58.497 gld. 74 kr. V proračunu so dohodki za leto 1878. nastavljeni s 4721 gld. 58 kr., stroški pa z 870 gld., tedaj ostaja za izdavanje knjig 3851 gld. 85 kr. P r o r a č u n je odobril občni zbor. Glede hrvatske slovnice g. Jurčič omenja, da je nepotrebna kakor je bila češka, in naj se denar, ki bi se za njo potrosil, obrne za kaj druzega boljšega. Slovencem se hrvaščine ni treba učiti iz slovnice. Gosp. Regali nasproti povdarja potrebo slovnice za pro-stejše ljudstvo, ki je večkrat v dotiki z našimi sosedi na Hrvatskem in se hoče učiti hrvatskega jezika. Gosp. Jurčič odgovarja, da naši fantje pridejo na Hrvatsko in se brez velikega truda nauče hrvatski govoriti. Pri glasovanji ostane resolucija Jurčičeva, naj se hrvatska slovnica ne izda, v manjšini. Prof. V o dušek priporoča resolucijo, naj odbor raje skrbi za izdavanje hrvatsko-slo-venskega besednjaka. Gosp. K 1 u n pojasnuje, da bo, kolikor mu je znano, besednjak Slovencem bolj neumljivih besedi pridejan nameravani slovuici, in da je zato resolucija Voduškova nepotrebna. Pri glasovanji tudi ta resolucija ne obvelja. — Za pregledovanje računov se po predsednikovem predlogu izvolijo gg. Žagar, Ce-lestina in Hafner. O znanstvenem časniku nek družbenik pismeno nasve-tuje, naj se raje „Letopis" deli v 4 snopiče, ki bi vsakega četrt leta prišli na svitlo, in bi vstrezali zahtevanim potrebam, ne da bi se vsled tega stroški Matičini pomnožili. Nek drug ud tudi pismeno svetuje povikšanje letnine na 3 gld., gosp. Navratil pa je za izdavanje časnika. Dr. Bleiweis našteje razne zadržke: pičlo število naročnikov, pomanjkanje vrednika in potrebnega gradiva ter se strinja z nasvetom o razdelitvi „Letopisa". Gosp. Jurčič potem predlaga, naj se znanstveni časnik za zdaj dene ,,ad acta", dokler ne pride ugodnejši čas za-nj, in da naj se „Letopis" razdeli v 4 snopiče, katerih bi se vsakega četrt leta eden razposlal. Gosp. Šolar nasvetuje, da bi se članki v »Letopisu" ne trgali, ampak da bi se objavili vselej celotni. Oba ta predloga se enoglasno sprejmeta. Pri volitvi novih odbornikov bilo je oddanih 273 glasov. Izvoljeni so: gg.: Erjavec in Parapat (273), Vilhar in dr. Zupanec (271), Zupančič Vil. (270), Kozler (268), Majciger (266), Žolgar (264), Močnik (263), Krišper V. (26L), dr. Jarec (260), Šuklje (259), Kržič in Marušič (256), Robič (255), Hubad (239 glasov). Nekoliko po-samnih glasov so dobili drugi udje. -~C®3K>——— 42. seja Matičinega odbora 6. marca 1878. 1. Vdeležilo se je seje 17 ljubljanskih odbornikov in izmed vnanjih gosp. Luka Svetec. Prvosednik dr. Jan. Bleiweis pozdravlja odbornike prejšnje in novo izvoljene, o katerih je prepričau, da bodo v duhu edinosti marljivo delali na čast „Matice Slovenske" in na korist naroda našega. Potem se zapisnika 41. odborove seje in pa poslednjega občnega zbora po nekaterih prebranih točkah odobrita. Odbornik in tajnik Andr. Praprotnik naznanja izid volitev pri zadnjem občnem zboru. Vsi izvoljeni gospodje so sprejeli odborništvo. Prof. Hubad v pismu, s katerim naznanja, da rad stopi v odbor, tudi opisuje načrt svojega znamenitega rokopisa o staro-žitnostih slovanskih; prof. Šuklje pa javlja, da se že več časa peča z zgodovino francoske revolucije in da je pripravljen in da bode kmalu Matičinemu odboru izročil izvirni spis o znanih „girondistih". Na vrsto pride nova volitev upravnikov Matičinih. Bili so izvoljeni: za predsednika dr. Janez Bleiweis, za podpredsednika pa gospoda Peter Kozler in prošt. dr. J a r e c ; za blagajnika g. Iv. Vilhar. Bivši Matičin knjižničar prof. Vavrfi prosi, da bi ga ne volili več, ker mu ni mogoče ta posel dalje opravljati. Odbor mu izreka toplo zahvalo za 131etno njegovo marljivo delovanje in izvoli g. Fel. Steguarja, naj bi s tajnikom .Letopis IV. 1878. 15 vred vredoval knjižnico. — Za pregledovalce računov izvoljen je dr. Zupanec, za ključarja pa gospoda Fr. Souvan in K. Klun. — Za tajnika ostane odbornik Praprotuik, ki pa pravi, da koče ta posel še to leto opravljati, da bodo stvari vredjene, potem pa tajništvo radovoljno prepušča komu drugemu v odboru. Dr. Zupanec nasvetuje, naj se tajniku za mnoga njegova opravila nagrada zvikša. — Gosp. Močnik ta predlog toplo podpira. Dr. Poklukar pa nasvetuje, naj se razpošiljanje knjig in enaka čisto mehanična opravila izročč komu drugemu, da se tajnik oprosti tacega posla. Po daljšem razgovoru se sklene, naj gospodarski odsek to stvar pretrese in odboru potrebno nasvetuje. V odsek za iz da vanje knjig se izvolijo gospodj e: dr. Jan. Bleiweis (načelnik), Klun, Marn, Močnik, Parapat, dr. Strbenec, Fel. Stegnar, Tomšič, Urbas, Vavrfi, Praprotuik, Zupančič, Hubad, Šuklje in Kržič. — V gospodarski odsek izvolijo se gospodje Souvan (načelnik), Klun, Tomšič, Vilhar, dr. Zupanec in Robič. — Dr. Poklukar nasvetuje, naj se naprosi gosp. Robič, da pomaga tajniku in knjižničarju pri vredovauji knjig, — g. Stegnar pa temu nasvetu kristavlja, da zlasti še pri vredovanji družbenih knjig. Gosp. Robič svojo pripomoč radovoljno obljubi. O »Letopisu" za 1878. 1. po predlogu predsednikovem se ukrene, da ga izide vsake tri mesece po 5 tiskanih pol, zadnji snopič pa zarad kazala, imenika itd. naj bode še nekoliko obširniši. Za vrednika se naprosi predsednik dr. Jan. Bleiweis. Poročila o odborovih skupščinah bodo se po nasvetu gosp. Kluna objavljala v »Letopisu" samo zapisnikarsko. Za posebni tisek za letošnje leto je pripravljen rokopis: »Pot okolo sveta". — Sklep o »Flori slovenskih dežel", katero za „Ma-tico" spisati je volja prof. Glowackega, in o »slovensko-hrvatski slovnici", katero izdeluje prof. Fr. Marn v Zagrebu, pripušča se odseku za izdavanje knjig z željo, da o obojem kmalu poroča odboru. Gosp. Križ man naznanja, da spisuje „slo vensko -italijansko slovnico," da bi mogli Slovenci s pomočjo domačega jezika seznaniti se z jezikom in slovstvom svojih sosedov Italijanov. Ponudba se je izročila odseku za izdavanje knjig, kateri naj odboru pred vsem o principu poroča: ali bi utegnila ta slovnica spadati v vrsto onih knjig, ki jih „Matica" sama izdaje ali njeno izdanje podpira. Na vrsto pride potem razprava, kateri tiskarni naj se tisek Matičinih knjig izroči letošnje leto? Tajnik odpečati ponudbi, ki ste ji poslali Blaznikova in narodna tiskarna. Sprejme se ponudba Blaznikove tiskarne. Akademičnemu društvu »Hrvat" v Pragi podare se letošnje Matičine knjige. Štirinajsti (izredni) občni zbor »Matice Slovenske" 13. novembra 1878. 1. Dnevni red: Volitev častnih udov. Ta izredni občni zbor je vodil podpredsednik preč. gosp. prošt dr. Anton Jarec. Po srčnem pozdravu naznanja gosp. prošt častni namen tega zbora, namreč, da velja slavnemu možu, ki je vse svoje moči žrtvoval in jih še sedaj žrtvuje narodu, in zasluži, da ga preslavljajo hvaležni mu rojaki. Mnoga narodna društva izvolila so ga že za častnega uda; tudi odbor »Matice Slovenske", kateri je slavni dr. Jan. Bleiweis sedaj mnogozaslužni predsednik, je sklical današnji izredni občni zbor, naj bi ga izvolil častnega uda »Matice Slovenske". Gosp. Drag. Klun v daljšem, krepkem govoru posebej našteva vse, kaj ,je dr. Janez Bleiweis storil za ustanovljenje in življenje »Matice Slovenske". Reči se more, da po njem je »Matica Slovenska" prišla v nekako dostojno, mirno pa uspešno delovanje, in občni zbor stori le svojo dolžnost, da ga pridruži dosedanjim peterim častnim udom »Matice Slovenske". Predlog, da naj se slavni dr. Janez Blehveis izvoli za častnega uda »Matice Slovenske", sprejme se enoglasno z navdušenimi slavoklici. Gosp. Krsnik pri tej priliki omenja tudi vrlega moža, ki je s slavnim dr. Jan. Bleiweisom ob enem zastavil svoje spretno pero in delal za narodno našo idejo, tedaj je pristojno, da slavimo obadva t. j. slavnega dr. Jan. Blehveis a in spretnega pisatelja D a v. Trstenjaka, ki ravno sedaj obhaja 401etnico svojega narodnega delovanja. Tudi ta predlog se enoglasno sprejme. Sklep vseli dohodkov in stroškov „Matice Slovenske' Dohodki v gotovini posamezno gld. |kr skupaj gld- |kr ■ obligacijah gld. Opombe 1 Imetek 31. dec. 1876 2 Plačila družbenikov: a) ustanovnikov . . b) letnikov . . . Obresti: a) od obligacij . . b) od gotovine . . 4 Za prodane knjige . 5 Dohodki Matičine hiše Skupni znesek dohodkov ...... Če se odštejejo stroški ostaja imetka . . . (v hranilnici, bukv. št. 90878,2336 11. 9 kr., in če se k temu prišteje še vrednost hiše in vrednost inventarja se pokaže konečnega premoženja . . . 110 1942 1808 151 3100 2052 1959 77 684 40 38460 7874 4937 2937 38460 74 11400 5700 20037 74 38460 K štev. 1. V začetnem imetku fl 3100.40 je zapopadeno. Ravnikarjevo darilo . 11. 1080.-inl obrok 1000 — svote fl. 4185 24 2080- 38460 58397 gl. 74 kr ktera se ima povrniti glavnici, tedaj ostaja za potroške le . fl. 1020.40 Potrošiti se sme: Iz tek. št. 1 fl. 1010.40 „ „ „ 2b „ 1750— „ „ „ 3 „ 1959.45 „ „ „ 4 „ 77.84 „ „ „ 7 „ 684 80 skupaj fl. 5492.49 potrošilo se je pa 4936.75 tedaj . . . fl. 555.74 manj, nego se je smelo. računa za XIII. leto, to je od 1. jan. 1877 do 31. dec. 1877. Stroški v gotovini posamezno gld. kr skupaj gld. ! ki- v obligacijah gld. Opombe Tajniku: a) nagrado . . . . b) za pisarne potrebščine ..... Za spise: a) račun 1 1876. b) „ „ „ 1877. c) „ „ prihodnjih let ... . Tisk: a) Blaznikovim dedičem na račun leta 1876 ..... na račun leta 1877. b) Koke-u za zemljevide ..... Vezanje knjig . . . Hišni stroški . . . Razni izdatki . . . Skupni znesek stroškov 300 75 150 892 160 52 575 1192 505 1200 09 1104 75 2809 100 297 60 4936 52 v K štev. 2. a) Životopis Dr. E. H Goste . . fl. 105,- b) Letopis 1876 . c) „ 1877 , d) Potovanje okolo sveta . e) Za popravo zgodovine avstrijske monarhije . . , f) Zanabiro spisov za narodno blago . , 80.-787.52 100.— 70.- 50- skupaj . fl. 1192.52 75 V Ljubljani 1. januarja 1878. Ivan Vilhar, blagajnik. Pro- „Matice Slovenske" za XI V. leto, to je od Dohodki Nominalna vrednost obligacij srld Letni obresti gld. ki Skupaj gld |kr Opombe Obresti in sicer: a) od obligacij zemljiške odveze, namreč: temešvarske: št. 1939, 15397, 15989; oedenburške: št. 7561, 7637, 7789, 8080, 8081, 8170, 13488, 13480; veliko-varaždinski: št. 388, 8037; požonski: št. 641, 6751: kašavski: št. 1710, 3585, skupaj 17 po 1000 gld. b) e) d) iz rente v srebru in sicer: 5 po 100 gld. št. 546378, 548115, 548116, 256407, 257408; 12 po 1000 gld. št. 147573, 148574, 147576, 147577, 147578, 219682, 219684, 219685, 386508, 388211, 142690, 142691 . iz rente v papirji in sicer : 7 po 100 gld. št. 4582, 4583, 87009,87054, 87055, 201078,207779: 5 po 1000 gl. 27713,113720, 113721, 144904, 144905 .... drž. loter. posojila 1. 1860 št. srečke 16 serija 18312 za........ od „Pfandbriefov" za . . od 2 akcij banke Slovenije Čisti dohodek Matičine hiše . Od 1250 letnikov po 2 gld. . Za knjige, ki se morda prodado Skupaj . 17000 12500 5700 100 3000 160 38460 803 525 239 4 150 25 1721 400 2500 100 Ad a) Obresti po odbitem 10°/o davku. Ad b) c) d) Obresti po odbitem 16% davku 85 4721 85 račun 1. januarja 1878 1. do konec decembra 1878. 1. Stroški Posamezno gld. |kr Skupaj gld. [kr Opombe 1 Tajniku nagrada . . . 2 Za pisarne potrebščine . . 3 Blagajniku...... 4 Knjižničarju..... 5 Vezanje knjig..... 6 Raznf izdatki..... V primeri z dohodkom . . ostaja za izdavanje knjig . 250 150 60 50 300 60 870 4722 3851 85 V Ljubljani 1. januarja 1878. Ivan Vilhar, blagajnik. Upravni štv o „Matice Slovenske" 1878. leta. Prvoscdnik: Dr. Janez Bleiweis. Prvosednikova namestnika: Peter Kozler. Dr. Anton Jarc. Blagajnik: Ivan Vilhar. Tajnik in zapisnikar: Andrej Praprotnik. Knjižničar: Feliks Stegnar. Pregledovalec društv. računov: Dr. Jernej Zupanec. Ključarja: France Souvan. Dragotin Klun. ODBOR. a) Ljubljanski odborniki. 1. Dr. Bleiweis Janez 1875. 2. Dr. Jarc Anton 1878. 3. Kržič Anton 1878. 4. Klun Dragotin 1877. 5. Kozler Peter 1874. 6. Krisper Valentin 1874. 7- Marn Josip 1876. 8. Močnik Matej 1874. 9. Dr. Poklukar Josip 1877. 10. Prnprotnik Ancfrej 1876. 11. Hobič Luka 1878. 12. Souvan France 1877. 13. Stegnar Feliks 1875. 14. Šolar Janez 1876. 15. Tomšič Ivan 1877. 16. Vavru Ivan 1875. 17. Vilhar Ivan 1874. 18. Dr. Zupanec Jernej 1874. 19. Zupančič Vilibald 1878. Vnanji odborniki. 12. Raič Božidar 1874. 13. Svetec Luka 1875. 14. Dr. Sterbenec Jurij 1877. 15. Šavnik Dragotin 1877. 16. Šuklje France 18 78. 17. Šuman Josip 1874. 18. Dr. Šust Janez 1876. 19. Dr. Tonkli Josip 1877. 20. Dr. Ulaga Josip 1875. 21. Urbas Viljem 1875. 22. Žolgar Miha 1874. b) 1. Barbo Josip grof 1875. 2. Cigale Matej 1876. 3. Einšpieler Andrej 1876. 4. Erjavec France 1874. 5. Grabrijan Jurij 1876. 6. Herman Mihael 1877. 7. Hubad France 1878. 8. Košar France 1877. 9. Majciger Janez 1874. 10. Marušič Andrej 1878. 11. Parapat Janez 1874. Letna številka kaže, katerega leta je bil kdo poslednjič odbornik izvoljen. ODSEKA: a) Odsek za gospodarstvo. 1. Klun Dragotin. 2. Souvan France, prvomestnik. 3. Tomšič Ivan. 4. Vilhar Ivan. 5. Dr. Zupanec Jernej. b) Odsek za izdavanje knjig. 1. Dr. Bleiweis Janez, prvomestnik. 7. Stegnar Feliks. 2. Klun Dragotin. 8. Tomšič Ivan. 3. Marn Josip. 9. Praprotnik Andrej. 4. Močnik Matej. 10. Urbas Viljem. 5. Parapat Janez. 11. Vavru Ivan. 6. Dr. Sterbenec Jurij. Imenik Matičinih udov. Častni udje: 1. Bleiiveis Janez, dr., v Ljubljani. 2. Miklošič Franjo, dr., vitez na Dunaji. 3. Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije. 4. Rajevski Mihael, biškup pri ruskem poioeništvu v Beču. 5. Rieger France, Ladislav, dr., v Pragi. 6. Trstenjak Davorin, župnik v Ponikvi na Štajarskem. 7. Vesel Koseski Ivan v Trstu. Razvrstitev udov po poverjenikih ali dekanijah. Opazka. * kaže ustauovnike. — Napake naj se blagovoljno naznanjajo Matičineinu tajništvu. Kdor svoje izpremembe ni o pravem času naznanil in ni tiskan v dekaniji, v kateri sedaj biva, naj išče knjig pri poverjeniku, pri katerem jih je bil zadnjikrat prejel; ako pa ga ni v imeniku, naj se zglasi pri tajništvu, in nemudoma bode se mu postreglo. I. Dekanija Ljubljana. — Poverjenik: Andr. Praprotnik. a) Mesto Ljubljana. Ustanovniki. Arce Rajko, c. k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik. Blaznikova Faui, gospica. Bleiweis Janez, dr. Bleivveis Drag., dr., zdrav, v boluisn. Codelli bar. A. Fahnenfeld, grajščak. Cebašek Andrej, dr., častni kanonik, prof. bogosl. Češko Valentin, posestnik. Čitalnica, društvo. Detelja Oton, grajščak. Dolenec Henrik, dr., c k. adjunkt pri dež. sodniji. Dreo Aleksander, trgovec. Fabian Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica. Frelih Anton, hišni posestnik. Gariboldi pl. Anton, grajščak. Gariboldi pl. France, bivši svetovalec višje dež. sodnije. Gogala Jan., dr., katehet više gimnazije in vodja v Alojzijevišču. Graseli Peter posestnik. Heidrih Dragutin, redovnik. Hranilnica Kranjska. Hren France, posestnik. Jamšek Ivan, trgovec. Jarc Anton, dr., prošt. Jerajeva Ivana, zasebnica. Jeran Luka, monsign. „Zg. Danice" vrednik. Kadilnik France. Itlemenčič Jožef, kat. c. k. učiteljskega izobražeVališča. Klun Drag., duhovnik, mestni odbornik. Knjižnica c. kr. učiteljskega izobra- ževališča. Kosti Gustav, mestni fajmošter. Kozler Ivan, grajščak. Kozler Jožef, dr., posestnik. Kozler Peter, posestnik. Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krišper Valentin, trgovec in posest. Križnar Mir., katehet na c. k, viši realki. Kušar Jožef, trgovec in hišnik. Lukman Jakob, c. k. rač. svetovalec. Marn Josip, profesor na c. k. viši gimnaziji. Milic Rudolf, tiskar in hišnik. Močnik Matej, učitelj 1. mestne šole. Munda Franjo, dr., odvetnik. Murnik Janez, tajnik kup. zbornice. Pavšler Jožef, korar. Peternel Mihael, c. k. profesor više realke v pokoji. Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pirnat Andrej, posestnik. Pleteršnik Maks, c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan, Zl., dr., knezoškof. Pogačar Martin, knezošk. kancelar. Poklukar Jožef, dr., dež. poslanec. Pongrac Oskar, dr., zasebnik. Pribošič Janez, vojni duhoven. Ravnikar France, dež. blagajnik. Let Ahačič Karol, dr., odvetnik. Ahčin Drag., ključar. Alčšovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišče. Ambrožič Fr., dr., mestni zdravnik. Arko Albin, žurnalist. Arko Janez, c. k. notar. Robič Luka, c. kr. davkarski nadzornik v pokoji in dež. poslanec. Rozman Ivan , katehet v mestnih šolah. Ruard Viktor, grajščak na Bledu. Samasa Anton, zvonar. Skale Pavel, učitelj živinozdravn. Skubic Anton, c. kr. gimn. prof. „Sokol", telovadno društvo. Souvan Ferko, trgovec. Souvan France Ks. starejši, trgovec. Souvan France, mlajši, trgovec. Stare Jožef, dr., koncipijent pri c. k. finančni prokuraturi. Strobelj France. Šolar Janez, c. k. deželni šolski nadzornik. Švajgar Jurij, pol nadkomisar. Tavčar Janez, hišn. posestnika sin. Valenta Alojzij, dr., prof. in vodja v bolnici. Vavru Ivan, c. k. prof. na viši gimuaziji. Vilhar Ivan, trgovec. Vošnjak Jožef, dr., zdravnik in drž. poslance. Zamejic Andrej, bogosl. profesor. Zamik Valentin, dr., advokat in dež. poslanec. Zupančič France, dr., pravdosrednik. Zupanec Jernej, dr., c. k. bilježnik. Zupan Jožef, dr., pravdosrednik. Žagar Dragotin, kontrolor dež. bla-gajnice. Vuičič Paskal, biskup in namestnik apostolski v Bosni. Štev. 81. i k i. Bahovec France, učitelj 2. m. šole. Belar Leopold, nadučitelj in ravnatelj 2. mestne ljudske deške šole. Belec Ivan, boeoslovec. Bizavičar, o. Jožef frančiškan. Bohinec Žiga, knezošk. kaplan. Brus Andrej, kmet. družbe tajnik. Candolini Vojteh, c. kr. sodnik v pokoji. Celestina Josip, prof. na c. k. učit. izobraževališči. Cvajer Dragotin, trgovec. Cadež Jan. Curen Karol, uradnik v hranilnici. Dimic Avgust, c. k. finančni svetnik. Drč Josip, dr., zdravnik. Doleuec Jakob, vikarij stolne cerkve. Dolinar Ant., prefekt v Alojzijevišču. Drašier France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik. Drenik Kunibert, kontrolor v posilili delalnici. Društvo izobraževalno za tiskarje. Družba rokodelskih pomočnikov. Endlicher Rudolf, c. k. uradnik. Eppich Janez, učitelj v c. k. vadnici. Erker Jožef, stolni kaplan. Eržen Ignacij, duhoven v pokoji. Flis Janez, spiritval v dubovščnici. Fortuna France, trgovec in posestnik. Franke Ivan, slikar. Fuchs France, dr., primar v bolnici. Garbeis France, poštni official. Gerber Matija, posest, in bukvovez. Gerdežič Jože, c. kr. dež. pravdn. namestnik. Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Goričnik France, trgovec. Gross Anton, misijonar v Ameriki. Grkman France, učitelj v c. k. vadnici. Guttman Emilij, odv. koncipijent. Habe Jožef, učitelj v Waldherjevem zavodu. Hafner Jakob, realni nam. učitelj. Hofman Viktor, dež. rač. svetovalec. Hohn Edvard, posestnik in bukvovez. Hobn Hugon, c. k. poštni uradnik v Sučavi. Hohn Robert, uradnik pri železnici. Horak Ivan N., posestnik in roko-vičar. Hrovat Blaž, ravnatelj c. k. izobra-ževališča za učitelje in učiteljice. Iber Ivan, trgovec. Jeglič Anton, dr., drugi vodja v škof. duh. semenišču. Jeločnik Anton, trgovski pomočnik. Jentel Anton, trgovec. Jerič Jože, župnik v pokoji. Jurčič Josip, vrednik „Slov. Naroda". Juvančič Iv. Drag., trg. pomočnik. Kajzel Peregrin, trg. pomočnik. Kaprec Ivan, c. k. nadsodn. svetnik. Rarun France, župnik. Katoliška družba (2 iztisa). Kermavner Valentin, prof. c. k. više gimnazije. Kilar Janez, kaplan v Trnovem. Klein Anton, lastnik tiskarnice. Klofutar Leonard, dr. prof. bogosl. Knjižnica bogoslovska. Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljubij. okolice. Knjižnica c. kr. preiskovalnice na Žabjeku. Koblar Anton, semn. duhoven. Ivočevar France, c. k. dež. sodnije svetovalec. Kogl Barbara, hišna posestnica. Kokalj France, učitelj 2. mestno šole. Kolman France, trgovec. Konšek Val., prof. c. k. više gimnazije. Kovač Janez, lastnik tiskarnice. Kozina Jurij, c. k. profesor više realke. Kramar France, kanonik. Kremžar Andrej, upravnik deželnih dobrotnih naprav. Krsnik Janko, notarski koncipijent. Kržič o. Andrej, frančiškan. Kržič Anton, nunski katehet. Lapajn Ernestina, gospi. Lasnik Peter, trgovec. Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hamburgu. Lazar Mih,, glavni učitelj v c. kr. izobraževališču za učiteljice. Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec. Lerher Jurij, bukvar. Leveč France, c. k. profesor na viši realki. Levstik France, skriptor v c. k. licealni knjižnici. Lichtenberg, baron, Leopold, grajščak v Habahu. Lokar Josip, pisar pri kmet. družbi. Jjozar Jožef, trgovec. Mac&k Ivan, zemljemerec. Mali Marijana, rojena Tomanova. Mahr Ferdinand, lastnik in ravnatelj kupčij ske učilnice. Majer Jožef, učitelj v 1. mestni šoli. Majzelj Franjo. Medič o. Kalist, frančiškan. Mihalič Jurij, ravnat, mest. pisarnice. Mošč Alfons, dr., odvetnik. Mulaček Drag., mestni uradnik. Mulej Andrej, c. k. uradnik. Munda Jakob, dr., koncipijent. Murnikova Marija, gospa. Narodna tiskarna. Nemanič Ivan. Ničman Henrik, pos. in bukvovez. Novak Janez, mizar in posestnik. Oblak Jožef, zasebni uradnik. Pakie Mihael, pos. in trgovec. Papež Fx-ance, dr., odvetnik. Pavker pl. Glanfeld Henrik, dr., korar. Ferles France, posestnik. Perme Anton, posestnik. Perona Ljudevit, magist, svetovalec. Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora. Piree Iv., uradn. pri južni železnici. Prinat Tomaž, hišnik. Porenta Franjo, kaplan pri sv. Petru. Porenta Janez, stolni kaplan. Potočnik Fr., stavb, svetnik v pokoji. Potočnik Mihael nunski spovednik. Poznik Albin, drž. odv. koncip. Praprotnik Andrej, nadučitelj 1. mestne ljudske deške šole. Praprotnik France, učitelj na Ježici. Pribil Janko, inženir. Puhar Dragotin, posestnik. Pustotnik Jan., dr., primarij v dež. bolnici. Prenik Anton, poštni uradnik. Eadics, pl. Peter, pisatelj. Raič Anton, učitelj nac. k. viši realki. Rajakovič Franjo, uradnik v hranilnici. Raktelj Fr., učitelj 2. mestne ljudske deške šole. Ravnikar Lud., dež. sod. svetovalec. Rechbach, baron, jurist v terez. na Dunaj i. Regali Jož, hišnik iu mest. odbornik. Regoršek France, trgovec. Ribič Jožef, trgovec. Rode France. Rogelj Florijan, notarski uradnik. Rost Viljem, sodar v Gradišči. Rumpelj Avgust, glasovirar. Schifferer J., dr., c, k. vojn uadlečnik. Schrey Ivan, pekovski mojster. ,,Slovenski Narod" vredništvo. Slovensko učiteljsko društvo. Smolej Jakob, šolski svčtnik, c. k. gimnazije vodja. Smrekar Jožef, profesor bogoslovja. Spoljarič Jakob, ključar. Starč Ferdinand, c. k. sodnijski pristav. Stegnar Feliks, učitelj kaznilnice na Gradu. Strbenec Jožef, duh. v pokoju. Suhadobnik Lovr., zasebnik. Sašelj Feliks, okrajni komisar. Šavnik Eduard, dr. v Laškem, Šešek Ivan. Škofic Lovro, davkarski kasir. Skrl Ivan, avskultant pri okr. sodniji. Šolmajer France. Šolmajeijeva Kornelija gosp&. Stempihar Valentin, dr. odv. koncipijent. Šumi France, sladikovarnik. Tavčar Dragutin, posestnik. Tekavčič Drag., oskr. pos. delaluice. Toman Helena. Tomec Jakob, magist. uradnik. Tomšič Ivan, učitelj c. k. vadnice. Tratnik Antonija, fin. kom. žena. Travnar Jožef, učitelj 2. m. šole. Turek Hugon, trgovec. Urh Peter, kanonik. Valenta Vojteh, magist. uradnik. Valentinčič Ignacij. Vavpetič Ivan. Več Ivan, trgovec. Vičič Janez, Ev., trgovec. Višnikar Franjo, uradnik pri dež. sodniji. Vizjak Ant., učitelj na c. k. učit. izobraževališču. Vode Jožef. Vodušek Matej, c. k. gimn. profesor. Wascher Rajko, uradnik v hranilnici. Wiesthalur France, c. k. gimn. prof. Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru. Zeplichiil Ognjeslav, kamnopisec. Zic Nikolaj, vojni župnik. Zima Janez, učitelj v c. k. vadnici. Zitterer Andrej, čevlj. mojster. Zmrzlikar France, tehnik. Zupan Jožef, stolni prošt. Zupančič Anton, kaplan pri sv. Jakobu. Zupančič Vilib., c. k. prof. ženskega uč. izobraževališča. Žakelj Miroslav, c. k. gimn. prof. Žark Franjo, krojaški mojster. Žitko Jakob, vratar pri dež. glavarju. Žitnik Šimen, sod. uradnik v pokoji. Žlogar Anton, kaplan pri sv. Jakobu. Žvab Lovro, uč. v trgovski šoli. Štev. 201. b) Ljubljanska okolica. *Krčon Anton, župnik v Rudniku. *Mazek Lovro, duh. adm. v čer-nučah. Aleš Luka, župnik v Preski. Babnik Jernej, župnik na Dobrovi. Čitalnica v Šent-Vidu. Deruovšek Jurij, duh. adm. v Že-limljah. Dolenec Andrej, posest, v Dravljah. Finec Anton, župnik v Sostrem. Gams Jan., posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, nadučitelj na Igu. Hočevar Jožef, župnik na Igu. Klemenec Fr., posestnik v Zalogu. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kobilica Janez, kaplan pri Dev. M. v Polji. Kogej Janez, učitelj na Brezovici. Križaj Nik., kaplan na Igu. Kraljic Miha, posestnik in poštar v Št. Vidu. Kunaver Miha, pos. v Dravljah. Malinšek Marija v Tacenu. Mandelc Anton, kaplan v Preserji. Marešič Franjo, kaplan v Št. Vidu. Marinko Jožef, benef. v Preski. Mekinec France, kaplan na Dobrovi. Mencinger Lovrenc, duh. oskrb. na Golem. Namre Anton, župnik v Šmartnem. Potočnik Anton, župnik v Šent-Vidu. Potočnik Janez, župnik na Brezovici. Potočnik Martin, učitelj v Sori. Povšč France, župnik na Ježici. Sever Janez, posestnik, srenjski odbornik na Vižmarjih. Skul Valentin, župnik pri sv. Jakobu na Savi. Sovinec Anton, duh. v pokoji na Gameljnih. Štrukelj France, duhoven na Šmarni gori. Vrhovnik Ivan, kaplan v Sori. Zupan Davorin, železniški uradnik v Zalogu. Žagar France, kaplan v Javoru. Žan Janez, duh. v pok. v Št. Vidu. Žužek Šimen, župnik pri sv. Katarini. Štev. 38. 2. Dekanija Škofja Loka. — Poverjenik: Matej Kožuh. *Debeljakova rojstna hiša na Visokem. št. 2, v Poljanski fari. *Dolinar France, župnik na Trati. *Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. Ahčin Anton, župnik v Retečah. (5adež Ivan, posestnik v Poljanah. Jereb Matej, župnik v Javorjih. Jezeršek Janfrz v Gornji vasi Laviič Matija, župnik v Novi Oslici. Masterl Anton, župnik v Leskovici. Peterlin Primož, duh. adm. pri sv. Lenartu. Puc Alojzij, kaplan v Stari Loki. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah. Iiožman Lovro. ekspozit v Žabnici. Sušnik Jakob, kaplan v Tržiču. Štev. 15. b) Poverjenik: Blaž Mohar. Arko Anton, dr. okrajni zdravnik v Loki. Bukvarnica učiteljska v Loki. Fabiani Karol, lekar v Loki. Gašperin Jakob, ključarski mojster v Loki. Golob Gašpar, posestnik v Loki. Gusel Janez, trgovec v Loki. Jeriha Matija, nunski spoveduik v Loki. Kadilčeva Radevojka v Loki. Kosmač Sim., duh. v pokoji. Kralj Matija, kaplan v Loki. Mohar Antonija, kovačica v Loki. Mohar Blaž, mestni župan in posestnik v Loki. Nagiič Rudolf, trgovec v Loki. Ramoveš Andrej, kaplan v Loki. Sušnik Jovan, posestnik v Loki. Sušnik Jovana, posestnica v Loki. Triller Janez, c. k. notar v Loki. Wolkensberg Avguštin, baron, posestnik Oblakovega fidejkomisa v Loki. Zabrezovnik Jurij, duh. v pokoji. Zupan Šimen, katehet nunske dekliške šole. Štev. 20. c) Poverjenik: Jože LeviČnik. *Globočnik Leopold, posestnik v Že- Lapajne Janez, duh. adm. v Draž- leznikih. gošah. *Rožič Alojzij, kaplan v Železnikih. Levičnik Jožef, posestnik in učitelj Eržen Balant, kmet v Rudnem. v Železnikih. Globočnik A., posestnik v Želez- Majer Vincencij, župnik v Selcih. nikih. Tušek Gregor, posestnika sin v Me- Hafner A., rud, uradnik v Železnikih. gušniei. Štev. 9. 3 Dekanija Kranj. — Poverjenik: Dragotin Šavnik. *Debeljak Jan., župnik v Preddvoru. *Pirec Matej, trgovec v Kranji. *Globočnik Edv., dr., zdravnik v *Pieiweis-ova Ivana, posestnica v Cerkljah. ^ Kranji. *Krašovic Jur., župnik v Šmartnem. *Pleiweis Valentin, trgovec v Beču. *Mali Ognjeslav, dr,, okr. zdravnik (Knjige naj prejema kranjske gim- v Kranji, nazije učenec, kije v slovenščini *Mežnarec Anton, dekan v Kranji. najizvrstnejši.) *0mersa France, trgovec v Kranji. *Prevec Tine, dr., zasebnik. *Ros Matej, trgovec v Kranji. *Sajevic Ferd., trgovec v Kranji. *Steiner Janez dr., c. k. bilježnik v Kranji. *Šavnik Dragotin, lekar v Kranji. *Šavnik Sebastian, posest, v Kranji. *Urbančič Lujiza, gospa grnjščakinja na Turnu. *Widmar Jernej, dr, knezoškof. *Zarnik Anton, župnik v Naklem. *Zupan Toma, gim. prof. v Kranji. Aljaž Jakob, kaplan v Teržiču. Bezlaj Jožef, učitelj v Kranji. Bohinec Fr., župnik v Krizah, Cebin Peter, ljudske šole učitelj v Kranji. Čitalnica, društvo v Kranji. Dolenec France, trgovec v Kranj. Erjavec Janez, duhoven v Kranji. Frank Rihard, župnik v Tržiču. Florijan Karol, zasebnik v Kranji. Golob Janez, kaplan v Cerkljah. Golobič Anton, župnik v Cerkljah. Gregorič Ign., župnik na Trsteniku. Hočevar Jakob, farmacevt v Kranji. Košmelj Janez, kaplan v Šent Jurji. Krišper Rajm., trgovec v Kranji. Krčon Jožef, župnik v Predosljah. Kregar France, kaplan v Predosljah. Kršič Jožef, posestnik v Trbojali. Ivošmerl Jurij, župnik v pokoji v Kranji. Kuster Mihael, nadučitelj v Kranji. Mencinger Janez, dr., odvetnik v Kranji. Molek Martin, kaplan v Preddvoru. Novak Martin, poštni odpravnik v Kranji. Pavlin Aleš, posestnik v Podbrezji, Povše Martin župnik v Sent-Jurji pri Kranji. Preželj Matej, župnik v Mavčičah. Robič Simon, beneficijat na Šentjurski gori pri Cerkljah. Stanonik Nikolaj, učitelj v Šmart-nem pri Kranji. Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah. Tavčar France, kaplan v Kranji. Tavčar Ivan, dr., advok. koncipijent. Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja. Urbančič Janko, grajščak v Turnu. Vavken Andrej, učitelj in posestnik v Cerkljah. Vomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem. Zaruik Matija, kaplan v Šmartnem pri Kranji. Štev. 55. 4. Dekanija Radovljica. — Poverjenik: Anton Umek. *Jerala Janez, kaplan v Bohinjski Lukežič Janez, ranocelnik v Bledu. Bistrici. Mali Ignacij, duhoven v Ribnem. Burger Martin, obč. tajnik v Bo- Mencinger Jakob, učitelj v Bohinjski hinjski Bistrici. Bistrici. Cirheimb Ceno, baron, župnik na Mesar Jan., župnik v Boh. Bistrici. Koroški Beli. More Anton, kaplan v Gradu. Dobravec Miha, kaplan v pokoji v Trojar Janez, nadučitelj v Gradu. Bohinjski Bistrici. Umek Anton, župnik v Gradu. Gnjezda Štefan, župnik na Bohinjski Žumer Jakob, posestnik v Podbomu Beli. ^ (Gorje.) Jereb France, župnik v Zaspem. Žumer Janez v Spodnjih Gorjah. Koželj Anton, duhoven v pokoji na Štev. 16. Dobravi. b) Poverjenik: Janez KerSič: Ažman Ivan, župnik na Dovjem. Robič Matija, jamski nadzornik na Keršič JaiVgz, župnik na Jesenicah. Jusenicah. Ključevšek Ign., kaplan na Jesenicah. Štev. 4. c) Poverjenik: Silvester KeŠe. #Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. Bononi Jožef, župnik v Radovljici. Brodnik Anton, kaplan v Radovljici. Hauptrnan Janez, strojar in posestnik v Kranjski gori. Kalan Mat., cenilni poroč. v Radovljici. Keše Silvester, dekan v Begunjah. Kumer France, župnik v Mošnjah. Novak Janez, kaplan v Mošnjah. Olifčič Josip, usnjarski mojster. Tavčar Janez, kaplan na Brezniei. Teran Janez, župnik v Ljubnem. Zupan Ulrik, duh. v pok. v Mošnjah. Štev. 12. d) Poverjenik: Matej SorŠak. Berlic Janez, kaplan v Kropi. Habe Janez, župnik na Ovsišah. K»puz Janez, župnik v Kropi. Kropinsko-Kamnogoriška čitalnica. „Sloga'<, bralno društvo v Kropi. Soršak Matej v Kropi, Zupan Janez v Kropi. Štev. 7. 5. Dekanija Kamnik. — Poverjenik: Janez Debevcc. *Kokalj o. Raincrij, frančiškan. ♦Stare Alojzij, administrator na Rovi. *Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobovšekove rodovine, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdnosti ) *Nabernik Ivan, c. k. sodn. pristav. *Parapat Janez, duh. oskrbnik v Vranjipeči. Albrecht Leopold, župn k v Dobu. Bukvarnica učiteljska, okraja kamniškega. Čenčič Jernej, nadučitelj v dekliški šoli v Kamniku. čitalnica v Kamniku. Debevec Janez, posestnik v Kamniku. Letopis 1878. IV. Eder Janez, župnik v Mekinjah. Gruden Ivan, c. k. davkar na Brdu. Hiti Janez, župnik na Homcu. Hoffern pl. Viljemina, grajščinska gosplca na Brdu. Hribar France, posestnik na Križu. Iglič Janez, trgovec v Lukovci. Janežič Anton, trgovec v Kamniku. Jereb o. Romuald, frančiškan v Kamniku. Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah. Kmetic Mihael, župnik v Stranji. Knjižnica v Repnjah. Leveč Janez, trgovec v Kamniku. Ložar Janez, posestnik v Trzini. Lomberger Jožef, bcneficijat v Komendi. Mrvic Blaž, župnik v Nevljah. Murnik Janez, trgovec v Kamniku. 16 Orel Josip, trgovec v Kamniku. Pečnik Valentin, kaplan v Mengišu. Plaveč Anton, posestnik v Kamniku. Pfeifer France, učitelj na Goričici. Polak Josip, meščan v Kamniku. Ravnikar Jernej, učitelj v Komendi. Kodč Josip, meščan v Kamniku. Samec Maks, dr., v Kamniku. Suhi J., trgovce v Kamniku. Svetlin France, kurat na Goričici. Svetlin Andrej, posestnik v Komendi. Starž Mih , inženir v Mengišu. Šolska knjižnica v Blagovici. Špendal France, kaplan v Mengišu. Švajgar J , grajski oskrbnik na Brdu, Tavčar Matej, župnik v Komendi. Vidic o. Fortunat, frančiškan. Zoreč Janez, župnik v Mengišu. Zarnik Anton, posestnik v Krtini. Štev. 45. 6. Dekanija Moravče. — Poverjenik: Janez Toman. *Jarec Jernej, župnik v Dolu. '^Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni. *Preša Jožef, župnik v Pečali. *Šranec Stanko, župnik v Hotiču. *Urbanček Janez, župnik v Krašnji. *Bartol Baltazar, župnik v Ihanu. Abzec Matija, admin. na Sveti gori. Brvar Gotard, župan, mlinar in posestnik v Podzidom. Gros Jakob, župnik v Zagorji. Kepec France, duh. administrator v Češnjicab. Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Kristofič Lovro, duh. admin. v Št. Osvaldu. Mogolič M., župn. pri sv. Lambertu Petro včič France, kaplan v Mora v čah. Pleško France, benefieiat na Vrh-Po]j'- Rome France, župnik v Cemšeniku. Šolska knjižnica, v Blagovici. Stupar Janez, duh. admin. pri sv, Gothardu. Tavčar Mihael, župnik na Vačah. Toman Janez, dekan v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Zupančič Janez, župnik v pok. v Radomljah. Štev. 22. 7. Dekanija Šmarija. — Poverjenik: Andrej DrobniČ. *Štritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v Šent-Jurji. Borštnik Janez, nadučitelj v Šinarji. Drčar Martin, župnik na Polici. Drobnič Andrej, dekan v Šmarji. Hinek J., župnik v pokoji v Zati-čini. Hočevar Anton, župu v Kopanji. Jakelj Gregorij, župnik v Žalim. Klun Janez, kaplan v Šent-Vidu. Kovač Franjo, učitelj v Zatičini. Kulavec Matija, župnik v Šent-Vidu. Lauter Valentin, kaplan v Višnji gori. Lukan Jak., zdravnik v Šent Vidu. Mazek Anton, posestnik v Šmarji. Oblak Lorenc, kaplan na Krki Podboj Ivan, kaplan v Šent-Vidu pri Zatičini. Pogačar Andrej, gozdnar. Razpotnik Jakob, župnik v Višnji gori. Rotschiitz Emil, baron, grajščak v Smreki. Steska Edvard, c. k. okr. sodnik v Zatičini. Vrančič Ignacij, kaplan v Šmarji. Zoreč Jurij, župnik na Krki. Štev. 23. 8. Dekanija Litija. - Poverjenik-. Luka Svetec. *Kob!er Afojzi, posestnik v Šmartnem. *Sajč Miha, župnik v Štangi. *Svetec Luka, c. k notar v Litiji. *Zupan Miha, župnik na Prežganji. Bergant Valentin, kaplan v Šmartnem. Celar Janez, župnik v Svibnem. Dovič Janez, župnik na Dolih. Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji. Jeretin Martin, tajnik c. k. okraju. glavarstva v Litiji. Kunstelj Fr., župnik na Janecm. Lebar Jakob, kaplan v Svibnem. Rožnik Anton, e. k. sodnijski ad- junkt v Litiji. Rus Jakob, dekan v Šmartnem. Vestenek Julij, dr., vitez, c. k. okrajni glavar. Štev. 14. 9. Dekanija Trebnje. — P *Barbo-Waxenstein grof J., grajščak v Rakovniku ''Košir Janez, c. k. sodn. v Trebnem. *Kovačič Janez, dekan v Trebnem. Bercar J., pos. v K a in nji (sv. Ru-pert). Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku. Bogolin Miha, župnik v Ajdoviei. Dolinar Jan., župnik v Šent-Janžu. Grčar Andrej, učitelj v Šent-Ru-pertu. Grčar Jožef, župnik pri sv. Trojici. Hofer Karol, župnik v Čatežu. Kolar Matija, kaplan v Trebnem. Košir Alojzij, župnik v sv. Rupertu. Lenasi Anton, kaplan v Doberničah. Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. 10. Dekanija Leskovec. — 1. *Bušič Jožef, posestnik v Št. Jerneji. *Grivec France, kaplan v Leskovcu. *IIočevar M , posestnik in državni poslanec v Krškem. *Kapler Janez, posest pri sv. Duhu. *Polak Edvard, dekan in čast. kanonik v Leskovcu. *Rudež Dragotin, grajščak v Gra- carskem turnu. *Sola Št. Jeruejska. *Tavčar Anton, župnik na Raki. *Ve8el Ivan, župnik pri sv. Duhu. Brulec France, župnik v Dolini. iver j mik: Janez Kovačič. Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Pogačnik Jan., kaplan na Mirni. Steklasa France v Sent-Rupertu. Stenovec Anton, kaplan pri sv. Križu. Strupi Jakob, kaplan v Šent-Lorencu. Sular Janez, župnik v Trebelnem. Tramte Anton, kaplan v Žužemberku. Trepal Anton, administrator na Selili. Urbanija Lovro, župnik na Mirni. Vašič Ljudovik, dr., zdravnik, v Trebnem. Zagorjan Martin, župnik v pokoji v Čatežu. Zoreč Anton, župnik v Doberničah. Štev. 26. Poverjenik: Edvard Polak. Bukvarnica šol. okraja na Krškem. Burnik Valentin, učitelj vSt. Jerneji. Gašperlin Gašper, župnik v Bučki. Jarec France, kaplan v Leskovcu. Knavs Janez, vikarij v Krškem. Koceli Kari, odvetnik v Krškem. Kurent Kari, kaplan pri sv. Križu. Lapajne Janez, ravnatelj meščanske šole na Krškem. Mervec Janez, kaplan v Št. Jerneji. Mavrič Janez, kaplan v Št. Jerneji. Mavrer Gustav, posestnik na Raki. Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah. Pfeifer Viljem, župan v Krškem. Poznik Radivoj, uradnik v Krškem. Sajč Janez, nadučitelj v Šent-Jerneji. Sob Miha, župnik na Studencu. Šusteršič Mat., posest, v Krškem. Tavčar Ignacij, župnik pri sv. Križu. Virk France, trgovec v Škocijanu. Vovk Janez, župnik v Šent Jerneji, Zadnik Šimen, župnik v Čatežu. Štev. 31. 2. Poverjenik: Janez Lesjak. *Gestrin Dragutin, c. k. okrajni sodnik v Kostanjevici. *Kuralt Ivan A., c. k. sod pristav v Kostanjevici. *'Lesjak Janez, župnik v Kostanjevici. Abram Lavoslav, nadučitelj v Kostanjevici. Bele France, grajše. oskrbnik v Kostanjevici. Šctinec Fr , trgovec v Kostanjevici. Verbajs Anton, kaplan v Kostanjevici. Štev. 7. II. Dekanija Novomesto (Rudolfovo). — Poverjenik: Sim. Wilfan. *Babnik Janez, župnik v Soteski. *Grašič Anton, kanonik v Novem mestu. *Langer pl. Fr., Podgoro, grajščak v Podganicah. *MlakarAnt., kanonik v Nov. mestu. *Romž Janez, župnik pri sv. Petru. *Vojska Andrej, dr , c. k. okrajne sodnije svetnik v Novem mestu. *Volčič Janez, župnik v Šmarjcti. Babnik Janez, župnik v Prečini. Barbo Miha, kaplan v Šent-Mihelu. Čitalnica v Novem mestu. Frančiškanski samostan v Nov. mestu. Gruden Jakob, župnik pri Beli cerkvi. Hien Jakob, c. k. državni pravdnik v Novem mestu. Hrovat Florentin. Jereb Matej, župnik v Stopičah. Kalčič Ant., trg. v Novem mestu. Krajec Janez, lastnik tiskarne v Novem mestu. Klofutar Janez, kaplan v Prečini. Knjižnica c. k. gimnazije. Majtinger Ivan, c. k. uradnik v Novem mestu. Mohar Martin, uradnik v Nov. mestu. Oblak Valentin, trgovec v Novem mestu. Ogorek Josip, gimn. profesor v Novem mestu. Pogorelec Andr., kaplan v Stopičah. Podboj Jože, c. k. notar v Novem mestu. Rizzolli Dominik, lekar v Novem mestu. Rozina Jož., c. k. odvetnik v Novem mestu. Sfavdaher o. Ignacij, gimfi. katehet v Novem mestu. Tomažič Ivan, vikar v Novem mestu. Verbič Lovro, c. k. davk. adjunkt. Virant Janez, župnik v Podgradu. Wiifan pl. Sim., prošt in dekan v Novem mestu. Zajdel Nande, filozof. Zbašnik Franjo, kaplan v Mirni peči. Žitnik Ignacij. Štev. 35. 12. Dekanija Metlika. — «) Poverjenik: Anton Aleš. *Mahkot Janez, c. k. okr. glavar v Aleš Anton, dekan v Semiču. Črnomlji. Borštnik Pavel, učitelj na Preloki. Dev Edvard, c. kr. okrajni sodnik v Črnomlji. Dolžan Jernej*, župnik v Radovici. Gerzin Matiju, kaplan v Starem trgu. Kalan Rajm., župnik na Vrhu. Kenda Franjo, učitelj v Semiču. Kupljen Anton, c. k. notar v Črnomlji. Mohar Peter, župnik v Dragatušu. Nekerman France, knjigovodja v Črnomlju. b) Poverjenik: *Lampe Jož., c. k. uradnik v Metliki. Furlau Franjo, posestnik. Gangel Lavoslav, posestnik. Gustin Franjo, župun. Jančar Franjo, duh. nem. vit. reda. Kapele Janez, oskrbnik komendski. 13. Dekanija Kočevja — *Lovšin Simon, župnik pri Fari v Ko-stelu. *Novak Josip, dekan v Kočevji. Bučar Žiga, dr , c. k. okrajni zdravnik v Knčevji. Gašperin Viljem, kaplan v Mozelji. Gantar Lovro, kaplan v Kočevji. Jaklič Jožef, župnik v Starem Logu. 14. Dekanija Ribnica - a) *Jereb Jožef, župuik v Dragi. *Kljun Marija, posestnica v Slatniku. *Lesar Janez, posestnik v Hrovačah *Lesar Martin, posestnik v Sušji. *Lovšin Mica, pos. v Jurjevicu. *Skubec Martin, dekan v Ribnici. Arko Anton, posestnik v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici. Jaklič Štefan, župnik v Dolenji vasi. Jenčič Alojzij, c. k. sodn. adjunkt. Knific Srečko, kaplan v Ribnici. Pavlic Ign., dr., okrajui zdravnik v Črnomlji. Režek Peter, župnik v Starem trgu. Šola farna v Starem trgu (plačuje g. dr, Jurij Strbenec.) Šola v Semiču. Švajger France, kaplan v Semiču. Švajgar Ivan, posestnik v Črnomlji. Šutej Matija, župnik v Vinici. Tomec Martin, župnik v Suhorji. Štev. 19. Anton Navratil. Navratil Anton, zasebnik. Poklukar Josip, kaplan v Metliki. Premer Anton, zasebnik. Prosenik Antou, trgovec. Stui-m Vaelav, učitelj. Štev. 11. Poverjenik: Josip Novak. Kalan Jakob, provizor v Spodnjem Logu. Komljauee Janez, katehet giinn. v Kočevji. Treitz Anton, zdravnik v Kočevji. Vaj voda Simon, župnik v Nemški Loki. Videmšek Matija, adm. v Osilnici. Štev. U. Poverjenik: Martin Skubec. Merhar Jože, trgovec v Dolenji vasi. Poč Martin, župnik v Loškem potoku. Pristov Simon, duhovni pomočnik v Ribnici. Ratek Lovro, c. k. sodnik v Ribnici. Ricoli Alojzij, trgovec v Ribnici. Strlč Franjo, trgovec v Loškem potoku. Šušje, vas. Tomšič Štefan, učitelj v Sodražici. Vari Tomaž, kaplan v Sodražici. Voglar Jožef, župnik v Sodražici. Štev. 22. b) Poverjenik: *Martinak Jožef, c. k. sodnik v Lašicah. Armbruster Dragutin, trg. pom. v Lašičab. Frelih Matej, župnik v Lašicah. Grjolj Lovro, župnik pri sv. Gregorji. Hočevar Matija, c. k. poštar v La-šičah. Jan Primož, župnik na Robu. 15. Dekanija Vrhnika. - a) *Kotnik France, posest, na Vrhniki. *Markič Matej, župnik v Logatcu. *Šlibar Martin, dekan na Vrhniki. Belar Josip, župnik v Hotederšici. Belec Janez, kaplan v Logatcu. Borštnik France, profesor (knjige v Borovnico št. 8.) Borštnik Janez, posestnik v Doleh. Dolinar France, administr. v Horjulu. Hočevar Anton, župnik v Sent-Joštu. Jelovšek Gabriel, trgovec na Vrhniki. Jugovec Anton, župnik v Borovnici, Justin Blaž, piovizor v Črnem Vrhu. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtih. Lavrič Jožef, duh. v pok. v Zaplani. Matej Frelih. Jaklič Josip, posestnik v Vidmu. Karlin Janez, kaplan v Lašicah. Lotrič Leo, kaplan v Dobrepoljah. Kočevar Matija, trg. Pod-Turjakom. Kosec Jernej, župnik v Turjaku. Lotrič Leop., kaplan v Dobrepoljah, Murgelj, Julij, c. k. adjunkt v Lašicah. Pavčič Jožef, nadučitelj v Lašicah. Štev. 14. Poverjenik: Slibar Martin. Levičnik Valentin , c. k. davkarski nadzornik v Logatcu. Levstik Vinc., nadučit. na Vrhniki. Mandelc Anton, kaplan v Preserji. Papler Fr., nadučitelj v Borovnici. Pipan Andrej, kaplan v Polh. Gradcu. Pleško Drag., c. k. okrajni sodnik na Vrhniki. Podobnik Ignacij, žnpnik v Preserji. Rott Gothar 1, kaplan v Logatcu. Rozman Jurij, župnik v Rakitni. Vidmar Matej, župnik v Rovtih. Vonča Anton, duh. pastir v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki. Žitnik Dragutin v Borovnici. Štev. 27. 16. Dekanija Idrija. — a) Poverjenik: Valentin Treven. *Občina mestna v Idriji. *Vidmar Jožef, župnik v Žirčh. Demšar Janez, administrator na Ledinah. Eržen France, kaplan v Spodnji Idriji. Grbec Ljudevit, dr., rudarski zdravnik v pok, in ces. svetov, v Idriji. Horvat Miha, župnik v Sp. Idriji. Inglič Jakob, nadučitelj in ravnatelj, rudarske šole v Idriji. Juvan Janez , beneficijat in glavne šole katehet v Idriji. Klobus Valentin, admin. na Vojskem. Kogej Jožef, dekan v Idriji. Leskovec Boštjan, posest, in župan v Spodnji Idriji. Lipold Marka Vinccncij, c. k. rudn. predstojnik in viši svetnik v Idr ji. Pivek Janez, admin. v Zavracu. Stranecky Jožef, trgovec v Idriji. Treven Valentin, trgovec in župan v Idriji. Urbas Leopold, ces. kr. topilnični otkrb. v pokoji v Idriji. Štev. 16. b) Poverjenik : Domicelj Anton. *Svetličič Fr. župnik v Godoviču. Čitalnica v Črnem Vrhu. Domicelj Ant., vikanj v črnem Vrhu. Gostiša Jož., kmet. fant v Črnem Vrhu. Majnik Miha, kmet v Črnem Vrhu. Mikuš France, rokodelski umetnik v Zadlogah. Plešnar Anton, župan v Črnem Vrhu. Vo k Josip, učitelj v Črnem Vrhu. Štev. 8. 17. Dekanija Cerknica. — «) Poverjenik: Anton KraŠovec. *Obreza Adolf, pos. v Cerknici. Jan Šimen, župnik pri sv. Trojici nad Cerknico. Klinar France, učitelj v Šent-Vidu. Koželj Mih., kaplan v Cerknici. Kraševec Ant., posest, in cerkniški župan v Dolenji vasi. Oblak Janez, dekan v Cerknici. Žerovnik Tomaž, župnik v Grahovem. Štev. 7. b) Poverjenik: Jakob Vilar. *Kaplenek Jan., župnik na Oblokah. Končnik Dav., kaplan v Starem trgu. Lenček Blaž, župnik v Starem trgu. Mandelc Iv., nadučit. v Starem trgu. Prijatelj Mat., kaplan na Oblokah. Schweiger Martin, zdravnik in župan v Starem trgu. Vilar Jak., trg. v Pudobu pri Ložu. Volčič Jurij, c. k. pristav v Ložu. Štev. 8. c) Poverjenik: France Rihar. Bernard Val., farni nam. v Studenem. Blažon Jakob, posestnik v Planini. Dolenec Jožef, posestnik v Planini. Jeršau Anton, posestnik na Uncu. Klemenee France, župnik na Uncu. Koren Miroslav, posestnik v Planini. Kovšča France, posestnik v Planini. Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku. Požcnel Ivan, učitelj na Uncu. Rihar France, župnik v Planini. Rihar Anton, duhovni pomočnik v Planini. Sebenicherjeva Matilda na Rakeku. Štev. 12. 18. Dekanija Postojina. — Poverjenik: Janez Hofstetter. *Globočnik Anton, c. k. predstojnik. *Kržič Gregor, e. k. okrajni sodnik v Senožečah *Občina v Razdrtem. *Razpet Martin, dr., c. k. okrajni zdravnik v Postojini. *Sajevic Janez, župnik v Slavini. Bezljak Pavel, c, k. notar v Postojini. čadež Janez, eksposit v Matenji vasi. Čitalnica v Postojni. Dekleva France, trgovec v Slavini. Ditrih Ant., pekovski sin v Postojni. Fettih Frankheim Anton , župnik v Vremah. Kavčič Hinko, posest, v Razdrtem. Kraigher Peter, posestnik v Hrašah. Okom Ignacij, župnik v Senožečah. Pož Dragotin, davkarski kontrolor v Postojini. Skvarča Janez, kaplan v Slavini. Šolska knjižnica v Trnji. Sterbenec Jurij, dr. prava, župnik v Hrenovicah. Vončina Josip, c. k. uradnik v Postojini. Zelen Jožef, posestnik v Senožečah, Štev. 20. 19. Dekanija Trnovo. — Poverjenik: Damijan Pavlič. *Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem. *česnik Jurij , trgovec v Knežaku. *Domicelj Alojzij, trgovec v Zagoiji. *Jenko Skender, trgovec v Trnovem. *Ličan Skender, trgovec v Trnovem. *Štrucelj Jurij, c. k. sodnik v Bistrici. Bilec Jan., duh. v pok. v Trnovem. Kacin Anton, kaplan v Trnovem. Legati France, kurat v Nadanjem-selu. Legat Andrej, učitelj v Sukorji. Lukanec Jožef, kurat v Suhorji. Mežnar Jožtt, posestnik v Harijah. M sel Josip, učitelj v Podstenji. Pavlič Damijan, vikarij v Zagorji. Ponikvar Anton, župnik v Knežaku. Požar Anton, učitelj v Knežaku. Satran Anton, gozdni uradnik v Ma-šunu. Torkar Matija, župnik v Košani. Valenčič Meta, posestnica v Trnovem. Zarnik Martin, učitelj v Trnovem. Žnidaršič Jakob, prof. v Premu. Žgur Anton, kaplan v Trnovem. Štev. 22. 20. Dekanija Vipava. — 1 *Erjavec Matija, vikarij v Šturijab. *Grabrijan Jurij , kan. in dekan v Vipavi. *Hiti Luka, kurat v Ustji. *Kavčič France, posest, v Šent-Vidu. *Koder Matej, kurat v Slapu. Adlešic Jurij, nadučitelj v Vipavi. Bric Janez, c. k. okrajni sodnik. Bukvarnica učiteljska v Vipavi. Čitalnica kmetijska v Poddragi. čitalnica narodna v Vipavi. Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi. Francelj Štefan, učitelj v Šent-Vidu. Ganter Jakob, učitelj na Planini. Habe Jože na Gočah. Hiti Simon, učitelj na Slapu. Hladnik Janez, benef. v Lozicah. Janža Ivan, kurat v Podvelbu. Štev. udov v ljublj. škofiji: <;erjenik: Jurij Grabrijan. Kete Jožef, strojar v Vipavi. Košir Jakob, vikarij v Šent-Vidu. Lekan Janez, posestnik v Vipavi. Lušin Anton, kurat v Podkraji. Mercina, učitelj v Vipavi. Malnaršič Jožef, duh. v pokoji. Pečar Janez, kurat v Vrhpolji. Kačič Alojzij, učitelj v Vipavi. Silvester France, pek. Šapla Anton v Vipavi. Šola vinorejska na Slapu. Šraj Valentin, kurat v Poddragi. Uršie Anton, posestnik v Vipavi. Vidrich Anton, posestnik v Vipavi. Žepič Franjo, prof. na gospodarski šoli na Slapu. Žgur Anton, posestnik v Poddragi. Štev. '33. ustanovnikov . . . 182 letnikov .... 730 Skupaj . 912 II. Lavaniinska škofija. I. Dekanija Maribor. -- Poverjenik: Janez Majciger. *Čitalnica narodna. *Gregoree Lavoslav, dr., profesor *'Dominkuž Ferko, dr., odvetnik. bogoslovja. ^Knjižnica gimnazijska. ^Knjižnica semeniška. ♦Košar Franjo, kanonik. ♦Kovačič Martin, sem. podravnatelj in profesor bogoslovja. *Majciger Janez, c. k. gimn. prof. *Modrinjak Matija, korar. ♦Ogradi France, špiritual v sem. ♦Rapoc France, c. k. bilježnik. ♦Skuhala Janez, profesor bogosl. ♦Sorglechner Josip, župnik pri Dev. Mariji v puščavi. ♦Srnec Janko, dr., odvetnik. ♦Valenčak Martin, c. k. profesor. ♦Vučnik Franjo, nadučitelj v pokoju v Selnici. ♦Zmazek Fr., kaplan pri sv. Petru. ♦Zorčič France, stolni prost. Babnik Janko. Borsečnik Antonij, predmestni kapi. v Mariboru. Bračko Mihael, kaplan pri sv. Križu. Bralno društvo v Rušah. Brdajs Davorin, trgovec. Brelih France, prof. više realke. Dečko Janko. Feuš, duhovnik. Ferk Feiiks, dr., zdravnik. Flek Jožef, stolni vikar. Gaberc Davorin, bogoslovec. Glančnik Jernej, dr., odv. koncip. Grosskopf M., žup. v pok. v Selnici. Haubenreieh Alojzij, kaplan pri sv. Petru pod Mariborom. Herg Lovro, župnik v Lembabu. Heržič Jožef, stolni kaplan. Hirti Franjo, stolni in mestni kaplan. Jazbec Anton, župnik pri gornji sv. Kungoti. Jentl Bernard, trgovec. Kocmut Janez, nadučitelj v Rušah. Koren Matija, župnik v Selnici. Koser Makso, dr., koncip. Košar Matej, župnik. Lavtar Luka, prof. na c. k. učitelj. izobraževalnici. Lednik Auton, kaplan v Rušah. Miklošič Ivan, učit. na c. k. učitelj. izobraževalnici. Modrinjak, dr., zdravnik. Morič Maks, trgovec. Murko Matija. Napotnik Miha, bogoslovec. Nerad Miha, učitelj v Št. Petru pri Mariboru. Orozel Janez, dr., odvetn. v Mariboru. Pajek Janko, profesor in posestnik tiskar cice. Pajek Jožef, dr., gimn. profesor. Pečko Jakob, dr., odvet. koncip. Pernavsel Štefan, župnik v Kamiei. Praprotnik France, učit. v Lembahu. Purgaj Jakob, e k. gimn. profesor v Mariboru. Robič Fr , učit. na c. k. uč. izobraževalnici in okr. šolski nadzornik. Rošker France, nadučitelj v Lembabu. Šijanec Alojzij, kaplan v Selnici. Šijanec Anton, kaplan v Lembahu. Šrol France, župnik v Svičini. Šoštaršic Ferdinand, bogoslovec. Tomažič Ognj,, kovač v Smolniku. Zemljič Jožef, učitelj v pokoji. Žmavec Jurij, kaplan v Kamici. Žuža Janez, knezošk. tajnik in pridv. kaplan. Štev. 66. 2. Dekanija Jareuina. — Poverjenik: Jožef ČuSek. Čuček Jožef, dekan v Jarenini. Merčnik Anton, kaplan pri sv. Ilu. Repa France, župnik. Simonič Janez, kaplan v Jarenini, Slekovec Jožef, učitelj v Jarenini. Šerbela Jožef, cerkvenik v Jarenini. Wurzer Matija, župnik v Rušah. Štev. 7. 3. Dekanija Braslovče. — Poverjenik: Anton Balon. *Balon Anton, župnik na Vranskem. * Bohince Jakob, dekan v Braslovčah. *Šentak France, pos. na Vranskem. *Šventner Lov., trg. na Vranskem. Čitalnica narodna na Vranskem. Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem. Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Okrajna uč. knjižnica na Vranskem. Som Gašpar, župan v Grajski vasi. Štev. 9. 4. Dekanija Slovenska Bistrica. *Hajšek Anton, župnik v Makov-ljah. *Ratej France, dr., bilježnik v Slov. Bistrici. Ceneč Gašpar, župnik v Črešuovcu. Knjižnica učitelj, okraj, v Slovenski Bistrici. — Poverjenik: Lovro StepiŠnik. Prešerin Janez, kaplan v Slovenski Bistrici. Stepišnik Lovro, posestnik in trgovec v Slov. Bistrici. Šlamberger Anton, koncipijeut v Ormožu. Žigart France, kmet v Šmartucm. Štev. 8. 5. Dekanija Celje. - Poverjenik: Miha Žolgar. *Arzenšek Matej, župnik pri sv. Pan-kracu v Grižah. ^Čitalnica narodna v Celji. *Janežič Jakob, rudninski posestnik v Grižah. *Jeraj Jožef, župnik in duh. svetovalec v Žavcu. *Kapu« France, trgovec v Celji. *Kočevar Št., dr., okr. zdravnik v Celji. *Krušič Ivan, gimn. prof. v Celji. *Lipold France, odv. koncip. v Celji. *Občina selska na Teharjih. zPodružnica kmetijska v Celji. *Sernec Josip, dr., odvetnik v Celji. *Trafenik Franjo, župnik v Šentilju (p. W o lian). *Topljak Jos., posestnik v Celji. "Žuža Ivan, rud. posestn. v Grižah. Ambrožič Blaž, c k. šolski nadzornik v Celji. Bergman Mihael, dr. zdravništva v Žavcu. Bobisud Jakob, učitelj v Celji. Bratanič Herman, trgovski pomočnik v Žavcu. Breznik France, c. k. prof. v Celji. Gaberšek Ivan, uradnik pri okraj, glavarstvu v Celji. Hausenbuchler Janez, tržan v Žavcu. Hribovšek Dragutin, katehet mestne ljudske šole v Celji. Kožel Matej, not koncip. v Celji. Knjižnica gimnazijska v Celji. Krašau France, c. k. prof. r Celji. Kregal- Boštjau, učitelj v Celjski okolici. Matoli Josip, župnik v Galiciji. Miklavec Janez, učitelj v Celji. Mihe'jak Davorin, notar v Celji. Novak Bogoslav, avskultant v Celji. Plešnik Miha, kaplan v Žavcu. Potočnik Gustav, nadučitelj v Pe-trovčah. Presečnik Gregorij, kaplan v Ga-liciji. Roblek France, tržanov sin v Žavcu. Rupnik J., učitelj pod Prežinom. Širca Ernest, trgovec v Grižah. Weiss Josip, učitelj v Celji. Širca Jožef, trgovec v Žavcu. Zelenec Jože, župnik v pokoji v šola ljudska v Žavcu. Celji. Tarbauer Jos., dr. zdravništva v Celji. Žičkar Josip, kaplan v Celji. Vrečar Gašper, nadučitelj na Te- Žolgar Miha, e. k. gimn. prof. v Celji. barjih. Štev. 44. 6. Dekanija Dravsko polje. (P. Kača, Kranichsfeidj. a) Poverjenik: Rath France Ser. *Stranjšak Martin, nadžupnik v Merkuš Anton, kaplan v Slivnici. Hočah. Rath France Ser., župnik v Frav- Črnko Jožef, kaplan v Fravhajmu. hajmu. Hren Anton, nadučitelj v Fravhajtnu. Štev. 5. b) Poverjenik: Antolič Ivan. (P. Neustift bei Pettau.) Antolič Ivan, župnik na Ptuj. gori. Sket Martin, kaplan na Ptujski gori. Dovnik F., proviz. na Gornji Polskavi. Sparovec Andrej, župnik pri sv. Lo-Pezdevšek Dragotin, učit. v Slivnici. rencu. Štev. 5. 7. Dekanija Gornji grad. — a) Poverjenik: Potočnik Lovro. *Potočnik Lovro, dekan v Gornjem Pustoslemšek Anton, pos. v Sušah. gradu. Sternad Anton, pos. v Novi Štifti. *Sternad Matija, župnik v Ljubnem. Tratnik Janez, kmet pri Novi Štifti. Hren Ivan, pos. v Gornjem Gradu. Stev. 7. Kramar Konstancij, pos. v Solčavi. b) Poverjenik: Jožef Kotu; *Lipold Jožef, posestnik v Mozirji. Čitalnica v Mozirji. Govedič Ivan, kaplan v Mozirji. Goričar Anton, poštar v Mozirji. Jeraj Anton, posestnik ua Rečici. Kotnik Josip, učitelj v Mozirji. Krajnik o. Atanazij, frančiškan v Nazaretu. 8. Dekanija Št. Jurij na Šavnici. *Sinko Božidar, župnik v Ljutomeru. Božič Anton, posestnik v Ljutomeru. Farkaš Janez, zdravnik v Ljutomeru. k. (Pošta Mozirje. Prassberg.) Majer Franjo, zidarski mojster. Majer, o. Hrisogon, frančiškan v Nazaretu. Pirš Josip, okr. tajnik v Mozirji. Škoflek Jak., nadučitelj v Mozirji. Trčak Josip, posestnik. Vošnjak Milan, trgovec. Štev. 13. — Poverjenik: Davorin Napast. Gomilšak Jožef, uradnik v Ljutomeru. Huber J. D., knjigar. Jurinec Alojzij v Banovcih. Kastol Janez, c. k. okrajui soiluik v Ljutomeru. Kralj Ivan, posestnik v Iljaševici. Kukovec Ivan, posestnik. Lorenčič Andrej, župnik pri Mali nedelji. Mravljak Anton, dr., odvetnik. Napast Davorin, kaplan v Ljutomeru. Rošker Fr., kaplan pri Mali nedelji. Stuhec Marko, kaplan. Štev. 14. 9. Dekanija Konjice. (Gonobiz.) — Poverjenik: Dr. Jos. Vlaga. *Bezenšek Jurij, župnik v čadramu. * Knjižnica nadžupnijska. *Kovač Jožef, krojač v Žrečab. *Modic Janez, župnik v Tinjah. *Škrbee Martin, kaplan v Čadramu. *Ulaga Josip, dr., dekan v Konjicah. *Vrlič France, župnik v Stranicah. Erjavec Peter, župnik v Žrečah. Geršak Vinc., župnik pri sv. Ku-nigundi. Globočnik Al., dr., sodn. pristav v Konjicah. Jaklič Dragotin, župnik v Spitaliču, Mlakar Janez, kaplan v Konjicah. Pintar Fr., župnik v Št. Jerneji. Prus Anton, dr., odvetnik v Konjicah. Purgaj Oroslav, kaplan pri sv. Ku-nigundi. Smole Jaka, kaplan v Ločah. Tribnik Karol, kaplan v Konjicah. Virk Jožef, župnik pri sv. Duhu v Ločah. Voh Jernej, kaplan v Konjicah. Vovšek Franjo, pristav pri c. k. sod-uiji v Konjicah. Štev. 20. 10. Dekanija Kozje. (Drachenburg.) — Poverjenik: Janez Bosina. *'Arnuš France, kaplan v Ulimji. *Knjižnica učiteljska v Kozjem. Bosina Jan., dekan v Kozjem. Dobršek Mat., not. koncipijent v Kozjem Dvoršek Ant., župnik v Št. Vidu. Hecl Avguštin, kaplan v Kozjem. Janžek Edvard, kaplan v Podsredi. Kukovič Avguštin, kaplan v Kozjem. Lenart Janez kaplan pri sv. Petru. Marinka Jurij, župnik v Dobji. Sredenšek Janez, župnik v Podčetrtku. Zabukovšek Iv., trgovec in posestnik v Tuhelju. Štev. 12. II. Dekanija Laško. (Tiiffer.) — Poverjenik: Anton Žuža. *Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru. *Žuža Anton, dekan v Laškem. Boheim Jan., kaplan v Laškem. Elsbacher Andrej, trg. v Laškem. Frece Matija v Laškem. Kolarič Jožef, župnik v Razborjih. Uirih France, c. k. notar v Laškem. Zorman Božidar, učitelj v Jurijkloštru. Štev. 8. 12. Dekanija Marnberg. — Poverjenik: Svareč France. (Hohenmauthen.) Cocej Jernej, župnik v Remšniku. Sparhakl Ivan, kurat pri sv. Osvaldu. Švarec France, župnik na Muti. Štev. 3. 13. Dekanija Nova cerkev. (P. Vojnik pri Ceiji.) — Poverjenik: Franjo JuvanČiS. *Kos Alojzij, župnik v Črešnjicah. Brezovnik Anton učitelj v Vojniku, Černoša Šimen, župnik v Orešnieah. Dolinšek Blaž, župnik v Frankovljah. Fišor Anton, kaplan pri sv. Martinu. Gajšek Dragotin, župnik v Dobrni. Juvančič Franjo, čast. korar in dekan pri Novi cerkvi. Karba Matija, svečenik na Dobrni. Koderraan Filip, uč.telj v Frankov-ljab. Kukovič Avguštin, kaplan v Vojniku. Labuh Martin, provizor pri sv. Joštu. Premozer Jožef, zasebnik v Vojniku. Pirkovič France, kaplan v Dobrovi Potočnik Anton, kaplan v Vitanji. Presečnik Gregorij, kaplan v Vitanji. Smrečnik France, kaplan v Vojniku. Zupančič Jakob, kaplan pri Novi ccrkvi. Štev. 17. 14. Dekanija Ptuj. — Poverjenik: LendovŠek Miha. *Hrtiš o. Benko, minorit v Ptuji. *Kancler o. Pavel, minorit v Ptuji. *Kukovec Jožef, župnik pri sv. Andreji. *Meško Jakob, župnik in dek. oskrb. pri sv. Lovrenciju *Trstenjak Jakob, beneficijat v Ptuji. Alekšič o. Fidelij, guardijan v Ptuji. Bauman Vinko, kaplan v Ptuji. Drozeg Anton, kaplan pri sv. Marjeti, Frk Matija, beneficijat v Ptuji. Glowacki Julij, profesor v Ptuji. Gregorič Alojzij, dr., odvetnik v Ptuji. Horvat Jož , nadučitelj pri sv. Urbanu. Hubad France, profesor v Ptuji. Koienko Martin, kaplau v Ptuji. Kranjec France, župn, pri sv. Marjeti. Lendovšek Mihael, vikarij v Ptuji. Lorber Miroslav, koncipijent v Ptuji. Lorenčič Andr., kaplan pri sv. Janezu. Mikuž Iiaf., c. k. davk. pristav v Ptuji. Simonič J. N., župnik pri sv. Janžu na Dravskem polji. Sinko Jožef, kaplan v Ptuji, Slanič France, župnik. Srnec Alojzij, učitelj pri sv. Andražu. Strah Jurij, kmet pri sv. Andražu. Šalamun o. Klemen, minorit v Ptuji. Šuta Franjo v Ptuji. Učiteljska okrajna knjižnica v Ptuji. Vuk Andrej, župnik v Hajdini. Žitek Jože, profesor na realni gimnaziji v Ptuji. Štev. 29. 15. Dekanija Rogatec. — Poverjenik: Anton Frelih. * Lapuh Martin, kaplan v Rogatcu. *Orač, nadzornik v Rogatcu. *Sovič Josip, župnik v Stopercah. *Stanjko A., župnik v Stopercah. *Vraz Janez, kaplan v Rogatcu. Frelih Anton, župnik pri sv. Križu na Kisli vodi. Jun Frmce, kaplan v Koprivnici. Jarec Val., župnik pri sv. Florijanu. Kristan Anton, uč telj pri sv. Petru. Krušič Jakob, kaplan pri sv. Križu poleg Slatine. Levičnik Vojtch, c. k. okrajni sodnik v Rogatcu. Obran Lovro, kaplan pri sv. Etni. Slatinšek Anton, kaplan pri sv. Križu poleg Slatine. Sabot Jurij, župnik pri sv. Roku. Stramič France, c. k. davk. uradnik v Rogatcu. Tamše Valentin, kaplan v Zetalih. Žurman Janez, pos. pri sv Trojici, Štev. 17. 16. Dekanija Šaleška dolina. (P. Celje.) — Poverjenik: dr. Janez Lipold. *Lipold Janez, dr., župnik v Šmart-nem. *Trafenik Franjo, dekan pri sv. Ilju. Bevec Miha, kmet v Oržmirji. Fekonja Andrej, kaplan v Šoštanji. Hojšek Jožef, kaplan v Skalah. Ostrožnik Anton, kaplan v Skalah. Sknbie Franjo, zdravnik v Melenji. Slomšek Jakob v Oržmirji. Stiplovšek Val., kaplan v Skalah. Štev. 9. 17. Dekanija Šmarje. — a) Poverjerik: Martin Ivanec. *Terstenjak Dav., župnik v Ponikvi. '"HJlaga Jožef, župnik v Št, Vidu. Cileršek Blaž, kaplan na Sladki gori. Ivanec Mart n, dekan v Smariji. Jurkovič Franjo, učitelj v Šmarji. Lešnik Janez, trgovec v Šn arji. Pajmon Anton, kaplan v Zibiki. Rakoše Miha, provizor v Zuseino. Skaza France, veliki posestnik v Šmarji. Štev. 9. b) Poverjenik: Dr. Gustav Ipavec. (P. St. Georgen a. d. Siidbahn.) *Hašuik Jožef, župnik pri sv. Jurju. *Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri sv. Juriji. Hernah Jožef, kaplan v Dramljah. Jarec Valentin, učitelj pri sv. Juriju. Monetti Matija, uradnik južne železn. Šuc Jurij, župnik v Dramljah. Šuster Balant, občinski tajnik pri sv. Juriji. Tanšek Miha, posestnik v Slivnici. Veber Gašpar, posestnik v Lokarjah. Štev. 9. 18. Dekanija sv. Lenarta v Slov. Goricah. a) Poverjenik: Dom. Golnik. (P. St. Leonhard.) *Čolnik Dom., posest, na Drvanji. Cajnko J., učitelj pri sv. Rupertu. Čitalnica pri sv. Juriju. Divjak Jožef, župuik pri sv. Ani. Frk France, kaplan pri sv. Jakobu. Gogala Jan., dr. in koncip. pri sv. Lenartu. Hošovnik Simon, nadučitelj pri sv. Rupertu. Ješovnik Šimen, nadučitelj pri sv. Lenartu. Jug Josip, dr. pri sv. Lenartu. Kalšek Alojzij, koncip. pri sv. Lenartu. Kocovan Vinko, mežnar pri sv. Urbanu. Kos Maks, učitelj pri sv. Juriju. Kramar Ivan, kaplan v Ilolleneku. Kukovec Mir., posestnik na Včlki. Milošič Mili., župn. pri sv. Benediktu. Okrajna učit. bukvarnica pri sv. Lenartu. Perko Leop., podobar pri "sv. Trojici. Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji. Rajšp Matej, nadučit. pri av. Juriju. Rojko France, kaplan pri sv. Benediktu. Sadnik Rudolf, dr. zdravništva pri sv. Lenartu. Samostan frančiškanski pri sv. Trojici. Skalmič Jakob, učitelj pri sv. Benediktu. Vidovič Ant., nadučitelj pri sv. Benediktu. Weixl Janez, učitelj pri sv. Trojici. Zadravec Jožef, kaplan pri sv. Ru-pertu. Štev. 20. b) Poverjenik; Jurij Cobelj. (P. Radkersburg.) *Jančar France, duhoven pri sv. Petru. *Simončič Jan. Al , kaplan pri sv. Petru. Barovnjak Jožef, župnik v Cankovi. Cobelj Jurij, kaplan pri sv. Petru pri Radgoni. Dominkuš Jurij, učit. pri sv. Petru. Gregorič Janko, organist v Radgoni. Murkovič Janko, učitelj v Belotincih. Niederdorfer Marko, kaplan v Apačah. Pajtler Jakob, kaplan v Radgoni. Vitmajar Karol, kaplan v Radgoni. Zemljič Štefan, župnik v D. Siniku. Žižek Marko, župnik v Belotnicih. Štev. 12. 19. Dekanija Velika nedelja. — Poverjenik: Anton Jesih. (P. Friedau.) *Knjižnica učit. okraja v Ormožu. *Majhenič Gašpar, župnik pri sv. Nikolaji. *Petovar Ivan, dr., odv. v Ormožu. Fric Matijaš, dekan pri Veliki nedelji. Goričan Ferko, usnjar pii Včliki nedelji. Grajšak Ivan, dr., notar v Ormožu. Grajšek Janez, župnik v Svetinjah. Horvat Božidar, krojač v Ormožu. Jesih Anton v Ormožu. Jurša Ivan, učitelj v Ormožu. Kelemina Maljaš, kaplan pri Veliki nedelji. Kosi Ivan, učitelj pri sv. Lenart i. Kotnik France, posestnik v Ormožu. Kovačič Štefan, učitelj v Središču. Magdič Anton, dr. med. v Ormožu. Mavčič Jožef, župn. pri sv. Tomažu. Repič Mart., učitelj pri sv. Nikolaji. Slekovec Matej, kaplan v Središču. Sova Blaž, posestnik v Ormožu. Stuhec Ant., učit. pri sv. Bolfanku. Subač Anton, kaplan pri Včliki ne-delji. Sporn Jožef, župnik v Ormožu. Švinger Albin, župnik v Središču. Toplak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Trampuš J., župnik pri sv. Bolfanku. Vihar Filip, kaplan' v Ormožu. Žinko Josip, učitelj v Središču. Štev. 27. * 20. Dekanija Stari trg (Slov. Gradec.) — Poverjenik: Janez Sribar. *Sribar Janez, župnik v Pamečah. Abram Anton, c. k. davk, nadzornik *Šuc Jožef, dr, bogosl. v SI. Gradcu. v Slov. Gradcu. Barle Jožef, nadučitelj v SI. Gradcu. Jan Ferdinand, župnik v Šmiklavžu. Klavžar Fr., župnik v St. Ilu. Nedeljko Ivan, kaplan v femartnu. Ogrinec Viljem, c. k. sodn. adjunkt v Slov. Gradcu, Potočnik Ant, kaplan v Starem trgu. Pustinek Anton, mlinar v Št. Vidu. Sever Jožef, župnik v Podgorji pri Slov. Gradcu. Vivod Jan., gostilničar pri sv. Florjanu. Vrečko France, učitelj v Slovenjem Gradcu. Walter Franjo, župnik pri sv. Vidu. Štev. 14. 21. Dekanija Brežice. — Poverjenik: Ivan Tanšek. (P. Brežice.) *Repič Andrej, župnik v Kapelah. ^Knjižnica učiteljska v Brežicah. *Lenček Alojzij, pos. na Blanici. *Mikuš Franjo, dekan v Brežicah. *Razlag Radoslav, dr., odvetnik v Brežicah. *Ripšel Dragotin Ferd,, župnik v Vidmu. *Slomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zabukovji. *Srebre Gvido, dr., odvetnik v Brežicah. Boštjančič Ivan, učitelj na Blanici. Bregant Jurij, učitelj v Zdolih. Cerjak Franjo, posestnik v Rajhen-burgu. Hlebec o. Bogomir, gvardijan v Brežicah. Jamšek Franjo, nadučitelj v Rajhen-bergu. Janežič Janez, posest, v Brežicah. Janžekovič Lovro, kaplan v Rajhen-burgu. Jozek Ljudevit, c. k. okrajni glavar v Brežicah. Kavčič Jakob, knjigovodja v Brežicah. Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici Muren o, Teodorik, frančiškan v Brežicah. Novotnj Emanvel, c. k. okr. sodnik v Brežicah. Poljanec Jožef, učitelj v Brežicah. Ramor Ferdinand, župnik v Pišecah. Schopf Dragotin, frančiškan v Brežicah. Tanšek Ivan, koncip. in posestnik. Učiteljska knjižnica v Sevnici. Večaj Jožef, učitelj pri sv. Antonu. Štev. 26. 22. Dekanija Vozenica. — Poverjenik: Luka Držečnik. (P. Fresen-Reifnig, Karnfner-Bahn.) *Držečnik Luka, župan v Janževem Vrhu. *Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lov- renciju v Vuhrudu. Globočnik Maks, župnik v Ribnici, Kreft Alojzij, kaplan v Vozenici. Medved Jakob v Lehni. Meško Martin, duhovnik. Miklavec J., gostilničar v Ribnici. Miklavec Peter v Ribnici. Stopajnik Jurij v Janžev. vrhu. Šola Ribniška. Vamlek Valentin v Ribnici. Štev. 11. 23. Dekanija Zavrče. — Poverjenik: Božidar RaiS. (P. St. Barbara. b. Ankenstein ) *MIinarič J., župnik v Leskovcu. *Raič Božidar, župnik pri sv. Barbari. (P. Ptuj.) "Rajsinger Fr., pos. in trg. v Dobravi. *Sovič Aleks., župn. pii sv. Trojici. Kornfeld Edin., kaplan v Halozah. ♦Trampuš Ivan, dekan v ZavrČah. Pignar France, kaplan v Zavrčah. Štev. 7. Sv. Martin na Paki (P. Schonstein). Jurče J., kaplan. Kocmut Janez, učitelj. Število udov v lavant. škofiji: ustanovnikov ... 93 letnikov .... 343 Skupaj ! 436 III. Krška škofija. I. Dekanija Celovec. — Poverjenik: Simen Janežič. ♦Čitalnica slovanska. *Einspieler Andrej, realkin profesor in deželni poslanec. * Janežič Evgen, sin -j- g. Antona Janežiča, profesorja. Alijančič And., stolni dekan in korar. Ambrož Matija, župnik v Svečah. Božič Valentin, župnik v Pokerčah. Breznik Jožef, c. k. finančni viši nadzornik v Celovcu. Čare Peter, župnik v Porečah. Einspieler Lamb., konz. sv. in knezo-škof. tajnik. Jaklič Anton, bogoslovec v Celovcu. Janežič Jožef, posestnik v Lešah. Janežič Simon, poročnik v pokoji. Janežič Valentin , dr. , polkovni zdravnik. Ljutman Matej, bogoslovec. Sv. Mohor, družba (v zameno). Pesjak Franjo, trg. opravnik. Podobnik F., učitelj v Švečah. Poljak Gvido, bank. pooblastnik. Kossbacher Bernard, trgovec. Rup France, pridigar pri glavni fari v Celovcu. Šašelj Martin, duh. svetovalec. Wieser Andrej, stolni kaplan v Celovcu. Zupan Josip, tajnik grof. Eggerjeve. Štev. 23. 2. Dekanija Belak. Pintar Peter, Zelanov na Strmiču. Vuti Matija, kmet. Stockl Simon, župnik v Št. Lenartu. (P. Arnoldstein.) Štev. 3. 3. Dekanija Doberlaves. (Eberndorf.) — Poverjenik: Štefan Vrankar. (P. Oberseeland.) ♦Šervicelj Matej, župnik pri sv. Ko- Božič Ivan, duhoven v Koriteh. cijanu. Muden Simon, župnik v Železni Kapli, Letopis 1878. IV. 17 Muri Anzelm, kupčevalec z lesom pri Sajovec Josip, posestnik v Labudski sv. Ožbaltu na Jezeru. (P. Ober- dolini. seeland.) Šenk Jurij, srenjski pisar na Jezeru. Muri Peter, posestnik na Jezeru. Vrankar Štefan, župnik pri sv. Pusel Tomaž, rokodelec v Priblavesi. Ožboltu. Roblek Ožbalt, posestnik na Jezeru. Štev. 10. 4. Lješe. (P- Prevali. — Poverjenik: Ivan Gostenčnik. Ellmeyer Gašpar, posest, v Lješah. Lipold Marko, rud. urad. v Lješah. Gostenčnik Ivan, trg. v Lješah. Štev. 3. 5. Dekanija Pliberk. (Bieihurg.) Bergmann Val., župnik pri Pari. Lakner Janez, župnik v Koprivnici. Jerman Jurij, kaplan pri Fari. Leskovar Josip, župnik v Svabeku. Kolenik Valentin, kmet v Pliberci. Štev. 5. Kulterer Jurij, advokat v Pliberku. 6 Sv. Pavel- — Poverjenik: Pirec o. Franjo Sal. *Pirec o. Franjo Sal., predstojnik Venedig p. Herman, gimnazijski gimn, konvikta. profesor. Mlakar p. Maksim., samost. dohod- Štev. 3, ničar. 7. Dekanija Tinje. (Tainah, pošta Velikovec.) Hutter Ivan, kaplan v Tinjah. Serajnik Lovro, prošt v Tinjah. Štev. 2. 8. Dekanija Velikovec. Kikelj Tomaž, župnik na Rudi. Krofič Mihael, župnik. (Rnden.) Štev. 2. 9. Dekanija Ziljska dolina. — Poverjenik: Dr. Jernej Levičnik. Levičnik Jernej, dr., dekan pri sv. Vavtižar Luka, župnik v Ziljski Mohoru. Bistrici. Stembal Davorin, duhoven v Čačah. Vigele Ferdo, posestnik v Ziljski Šuster Janko, farni oskrbnik v Bistrici. Borljah. Vilčnik Gašpar, učitelj v Gorjah. Štev. 6. 10. Dekanija Zgornji Rož. (p. Velden, Kširnten.) Poverjenik: Val. Lesjak. Knaflič Radoslav, kaplan pri Št. Lesjak Valentin, župnik v Dvoru. Jakobu. Lipič Janez, mlinar v Dulah, Marinič Janez, župnik v Lipi. Sumper Janez, župnik v Skočidolu. Oblak Anton, župnik v Gozdanjih. Weiss Peter, kmet v Dvoru. Štev. 7. 11. Dekanija Spodnji Rož. — Poverjenik: Janez Godec. Colarič Franjo, orglar v Glinjah. Sablačan Lovro, krčmar in žtacunar. Godec Janez, župnik v Glinjah. Štev. 3. 12. Savodnje (Gmiind). — *Hraševec France, okr. načelnik. 13. Zabnice (na Koroškem). Ferčnik Lambert, dekan v Žabnicah. Wieser Janez, župnik na Pontablu. Štev. 2. Število udov v Krški škofiji: ustanovnikov . 6 letnikov . . . 64 Skupaj . 70 IV. Goriška nadškoflja. I. Gorica in njena okolica. — Poverjenik: Andrej MarušiČ. *Golmayr Andrej, dr., knez in nadškof. *Bensa Štefan, kanonik. *Budal Bernard, stud. viših šol. *Grča Blaž, kaplan v Čepovanu. *Jakopič Josip, dr. *C. k. knjižnica študijska. 'Kocijančič Štefan, bogosl. profesor in častni kanonik. ^Knjižnica cent. bogosl. semenišča. *Marušič Andrej, gimn. profesor. *Solkanska čitalnica (plač. Solkanski Andrej.) *Tonkli Josip, dr., advokat. *Vales Marko, vikar v Oseku. Baje Anton, učitelj v Eenčah. Balič Josip, bogoslovec. Benko Jakob, učitelj v Sovodnjah. Bregar o. Albin, frančiškan. Cibič Anton, dekan v Črnicab. Čebular Jakob, c. k. profesor više realke. Črv Anton, vikar v Brdih pri Gorici. Erjavec Franjo, c. k. profesor više realke. Faganelj Štefan, kaplan v Renčali. Ferfilja Franjo, trgovski opravnik. Fi3ter o. Pacifik, frančiškan. Fon Jakob, mašnik v bog. semenišči. Gabrijelčič J., dr., bogoslovski prof. Gerbec Ivan, kaplan v Mirnu. Gregorčič Anton, vikar pri sv. Flo- rijanu pri Gorici. Goljevšček France, kaplan v Biljani. Goljevšček Alojzij. Hafner Franjo, gimn. prof. Hribar Anton, učitelj na vadnici. Jarec Ivan, kaplan v Bovcu. Jeglič Andrej, vodja dež. račun, v Gorici. Jug Anton, kaplan v Prvačini. Jug Tomaž, učitelj v Solkanu. Kafol Štefan, častni kanonik iu nadškof. kanctlar. Knjižnica učiteljska goriške okolice. Knjižnica više gimnazije. Knjižnica više realke. Kodelja Josip, kaplan v Dornbergu. Komel Mih., c. k. srednje-šolske pri-pravijavnice učitelj. Kumar Val., učitelj na c. k. vadnici, Lašič France, posestnik v Renčah. Lazar Mat., gimn. prof. Lukežič Janez, vikarij v Gabrijah pri Mirnu. Mahnič Anton, prefekt v mladenšnici kn. nadškofovi. Mašera Jožef, vikarij v Št. Mavru. Moc Jožef, prof. na učit. izobraže-vališču. Nanuti Autonin, duhoven v Gorici. Pahor Anton, kaplan na Srpenici, Pavletič Andrej, vodja glulionemov. Pavletič Jožef, vikarij v Cerovem. Pečenko Andrej, kaplan v Biljah. Perko Andrej , živinski zdravnik v Gorici. Povšž Franjo, profesor iu voditelj kmet. šole. Premeri Ljud., železnični voditelj in uradnik. Rojic Aleksij, dr., zdravnik. Rudež Anton, učitelj gluhonemih. Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Semenišče mladenško, knezoškof. Šavuik Anton, posestnik v Biljah, Škrabec o. Stanislav, frančiškan. Štrekelj Karol. Tonkli Nikolaj, dr., advok. kandidat. Urbančič Lovro, profesor v Gorici. Velikonja Josip, spovedn. na sv. Gori, Vidic France, kaplan v Gorici. Vodopivec France, c. k, profesor in okr. šol. nadzornik. Zavadlav France, posestnik v Šent-Andrežu. Štev. 69. 2. Dekanija Bovec. — Poverjenik: Kobal Peter. Ceket Franjo, kaplan v Srpenici. Grželj Ivan, učitelj v Srpenici. Hoban Josip, nadučitelj v Bovcu. Kenda Anton, krčmar v Bovcu. Kobal Peter, dekan v Bovcu. Kurinčič Janez, kaplan v Srpenici. Leban Andrej, previdnik v Soči. Likar Janez, kaplan v Vojskem. Sorč Alojzij, posestnik v Bovcu. Stres Anton, učitelj v Bovcu. Žagar Andrej, posest, v Srpenici. Žagar Franjo, posest, v Srpenici. Štev. 12. 3. Dekanija Cirkno. — Poverjenik: Josip Jerarn. (P. Kirchlein.) Harmel Adolf, župnik v Šebretjih. Hovar France, župnik na Senviški gori. Jeram Josip, dekan v Cirknem. Jereb Joahim, kurat v Jagerščab. Seljak Anton, vikarij v Novakah. Sitar France, župnik na Bukovem, Starman Štefan, vikarij v Orehku. Širca Janez, nadučitelj v Cirknem. Wester Janez, vikarij v Otaležu. Štev. 9. 4, Dekanija Črnice. (P.Ajdovščina.) — Poverjenik: Šimen GaberŠcek. *„Edinost", društvo. Faveti Anton, posestnik v Skriljah. Ballogh, bratje, v Ajdovščini. Gabršček Šimen, prov. v Ajdovščini. Logar Jakob, župriik pri sv. Križu. Samosfeira - kapiietnsfei pri ^v^ Brižu. Poljšak Alfonz, kapi. pri sv. Križu. SetnjČar Jakob, n^d-nčit. V Aj dovščini. Kerkoč Štefan, vikarij v Lokavecu. Voffapiveo Jtadz,' trgovec-v kCmnji, • Štev. 12. Rjaveč Blaž, župnik v Batujah Rustja Franjo, posestnik v Skrilih, •'O 5. Devitl. (P. Nabrežina.) — Valentinčič Štefan, kaplan v Devinu. 6. Gradiška. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici (Gradišča), 7. Dekanija Kobarid. Bandel Blaž, kaplan v Kobaridu. Carli Srečko, nadučitelj v Kobaridu. Črv Jan. Nep., vikarij na Sedlu. Dominko Franjo, učitelj in ravnatelj pripravnice v Kobaridu. Jekše Andrej, dekan v Kobaridu. Mancini Anton, kaplan v Starem Selu. Milek Dragojila, učiteljica v Kobaridu. Peternel Jurij, vikarij v Borjani. Podreka Jožef, župnik v Breginji. Slokar Janez, vikarij v Logčh. Štrukelj Miha, vikarij v Trnovem. Štev. 11. 8. Dekanija Kanal. *Wolf Ivan, župnik v Mirnu. Čerin Tomaž, vikarij v Avčah. Čitalnica narodna v Kanalu. Domeniž Ivan, učitelj v Desklah. Gaberšček Franjo, c. k, davkar v Kanalu. Juh Janez, vikarij v Lokovcu. Kodre Janez, kaplan v Kanalu. Kravanja Andrej, kaplan v Kanalu. Lisjak Andrej, dr., zdravnik v Kanalu. Lukančič Tomaž, učitelj v Gorenjem polji. Pavša Anton, duhovnik. Skočir Jožef, vikarij v Lomu. Škert Andrej, vikarij v Kalu. Tomšič Jožef, vikarij v Levpi. Trpin Anton, vikarij v Zapotoku. Ukmar Anton, vikarij Marija Celjski. Vodopivec Vinko, učitelj v Ročinju. Vogrič Janez, nadučitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Ročinju. Zega Miha, učitelj v Kanalu. Znidaršič Andrej, vikarij na Banj-šicah sv. Duha. Štev. 21. 9. Dekanija Komen. — Poverjenik: Gregorčič 8imen. (P. Rihenberg pri Gorici.) *Kavčič Josip, notar v Komenu. Božič Anton, vikarij v Batah. Doljak Jakob, župnik in dekan v Komenu. Ferfolja Josip, kaplan v Šmarijah (P. Ajdovščina.) Gregorčič Šimen, kapi. v Rihenbergu. Hebat France, vikar v Voščici pri Komenu. Kodelja Josip, kaplan v Dornbergu. Kolavčič Jan., kaplan v Dornbergu. Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Križman Ignacij, učitelj v Dornbergu. Leban Franjo, kaplan v Komenu. Ličen Janez, župan v Rihenbergu. Makue Anton, vikarij v Kobilji glavi. Pečenko A., pos. sin v Rihenbergu. Pipan Jožef, vikarij na Vojščiči (P. Ajdovščina.) Polsak France, župan v Šmarijah. Poniž Ambrozij, učit. v Rihenbergu. Poniž Benedikt, c. k. okrajni šolski nadzornik v Kopru. Rebek Anton, c. k. davkar v Komenu, Rudež Jožef, posestnik v Kobilji glavi. Sinigoj And., pos. sin v Dornbergu. Tomšič Fr., učitelj v Rihenbergu. Vuga Peter, kurat v Škrbini. Štev. 23. 10. Dekanija Tomin. — Poverjenik: Kragelj Jožef, *Čitalnica n&rodna v Tominu. *Knjižnica okrajna učiteljska v Tominu. Budal Leop., c. k. sodnik v Tominu. Carli Alozij, župnik pri sv. Luciji. Devetak Gabrijel, zasebnik v Tominu. Gabršček Andrej, trg. v Tominu. Golja Jožef, vikar v Lomu. Ivančič Jožef, c. k, bilježnik v Tominu. Jež Franjo, bilježniški pisar. Kogoj Peter, učitelj in vodja. Iiovačič Nace, pos. pri sv. Luciji. Kragelj Jožef, dekan v Tominu. Luznik France, vikar v Ročeh. Marinie France, duhovni pomočnik v Tominu. Mlekuž Jožef, administr. v Nemškem Rntu. Pencin Dragotin, duh. v pokoji v Tominu. Pervanja Mart:n, vikar na Idriji pri Bači. Pipan Anton, vikarij v Kamnu. Pittamic Janez, dr., odv. pripravnik v Tominu. Premerstein pl. Janez, dr., c. k. bilježnik. Primožič Franjo, bilježu. pisar v Tominu. Skočir Jožef, vikarij v Lomu. Smrekar Franjo, vikar na Libušni, Urbančič Andrej, vikar na Pečinah, Volerič Valentin, učitelj na Liveku. Štev. 25. Število udov v goriški nadškofiji: ustanovnikov letnikov . . Skupaj 17 167 184 V. Tržaško-koperska škofija. I. Trst in njegova okolica. — a) Poverjenik- J. Dolinar. *Dobrila Jurij, dr., škof. *Bučar France, trgovec. *Cegnar Franjo, viši telegrafist. ^Čitalnica narodna. *Fegec Franjo, c. k, nameBtnijski svetovalec. *Gorup Jožef, vel. trgovec. *Kandernal France, gimn. profesor. *Kastelec France, trgovec. *Klodič Anton, c. k. deželni šolski nadzornik. *Komar Vekoslav, uradnik deželne glavne blagajnice. *Kersnik Ferko, trgovec. *Lavtman Janez, trgovec. *Pertot Janez, posestnik v Barkoli. *SuŠnik Gašper, stotnik, brigade-auditor. *Vesel Koseski Jovan, c. k. finančni svetovalec, častni ud. *Vovk Janez, župnik v Bazovici. *Žvanut Matija, trg. pomočnik. Baron Kuhnov polk št. 17. v dar. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu. Bonin Jurij, učitelj v Rojanu. Bunk Franjo, učitelj v Nabrežini. Črne Janez, kaplan pri sv. Jakobu. Čitalnica v Rojani. Debelak Miha, kaplan pri sv. Antonu v Trstu. Dekleva France, trg. agent. Deželna višja sodnija za kaznilnico v Gradiški (v dar.) Dolenec Viktor, Dolinar J., na Dovgani. Dovgan Anton, uradnik pri južni železnici. Durn Rok., trgovski pomočnik. „Edinost" društvo. Ferluga Antonija, učit. pri sv. Ivanu. Flego Peter, škofov kaplan. Geržel Anton, trg. knjigovodja. Glavina Blaž, duhoven v koperski kaznilnici. Gnjezda Franjo, katehet. Godina Jožef, finančni komisar. Gomiljšak Jakob, nemški pridigar pri sv. Antonu v Trstu. Hut Karol, c. k. vojni kaplan. Jančar Jožef, učitelj v Katinari. Jarina Vokosl., uradnik južne železnice. Jereb Gregor, c. k. telegr. uradnik. b) Poverjenik: Gorjup Ivan, posestnik v Proscku. Marcina Ivan, ukitelj v uč. pripravnici v Proseku. Kalister Ivan, zasebnik. Kapus Šimen, škofov sluga. Katalan Božidar, trgov, pomočnik. Kenda Anton. Klemenčič Ivan, telegr. uradnik. Kocijan Jakob, kaplan pri včliki Materi Božji. Križman Jos , duhoven pri sv, Ivanu, Kurent Maks, trg. agent. Leban Josip. Legat Jan. Nep., katehet dekliške šole in škofov tajnik. Mankoč Josip, trgovec. Novak Tomaž, trgovec v Trstu. Omers Jože, duhovnik v Trstu. Pahor Mih., trgovec v Trstu. Penko Franjo, hišnik v Hotel Evrope. Pogorelec Ivan, telegr. uradnik. Poženel Anton, telegr. uradnik. Potočin J., trgovinski pomočnik. Rogač Anton, duhovnik v Katenaru pri Trstu. Rozina Anton. Stavdabar Ferd., častni korar in c. k. gimn. profesor v pokoji. Šušt Jan., dr., bogoslovja profesor in škofov kancelar. Truden Miha, trgovec. Urbas Viljem, c. k. profesor više realke. Užnik Ivan, c. k. prof. više realke. Vončina Lipe, duhovni pomočnik na Občini. Uršič Alojzij, pisar. Valenčič Ivan, trgovec. Vesel Jožef, tehtovecv c. k. dogani. Vodnov Davorin. Wratschko France, gimn. profesor. Žerjav L. v Borštu pri Trstu. Štev. 74. Ivan Nabrgoj. Nabrgoj Ivan, župan in posestnik v Proseku. Valentič Anton, učitelj v Proseku. Štev. 4. 2. Dekanija Dolina (pri Trstu. — a) Poverjenik: Jurij Jan. •Jan Jurij, dekan v Dolini. Bitenc Anton, učitelj v Dolini. Fink Jože, kaplan na Klancu. JuriševecStepan, gostilničar v Milah. Klemenčič France, duhovnik v Pod-gorji. Klemenčič Jernej, župnik v Predloki. Koren Ivan, kmet v Podgorji. Metlika Anton, trgovec v Klancu. Mikuš Josip, duh..-pomočnik v Dolini. Pavli Lojze, kaplan v Borštu. Reko Franjo, vžitni opravnik v Bo-Ijuncu. Sila Matija, župnik v Rodiku. Sterle France, načelnik postaje v Divači. Svet Ivan, kaplan v Podgorji. Štev. 14. b) Peverjenik: Bekar Janez. (P. Lokev (Corgnale) pri Divači). *Notar Tone, duh. pomočnik v Bre- Matičič Franjo, kaplan v Vatovljah. zovici. Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi. Renedek Janez, župnijski oskrbnik Rekar Janez, kaplan v Lokvi. v Brezovici. Štev. 6. Kraljič Fr., duh. pomočnik vBrezovici. 3. Dekanija Jelšane. (p. St. Peter, Krain.) — a) Poverjenik: Valentin Pušavec. Jenko Štefan, vikarij v Podgraji. Košie Martin, učitelj v Jelšanah. Plata Valentin, kaplan v Jelšanah. Podkrajšek France, nadzornik železniške postaje v Sapijanah. Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah. Rebolj Matej, župnijski oskrbnik v Klani. Skerl Jožef, kaplan v Jelšanah. Štev. 8. d) Poverjenik: Fr. Sabec. (P. Podgrad, Illir. Castelnuovo.) *Šabec France, trgovec v Podgradu. Breceljnik Ivan, župnik v Hrušici. Kokole France, c. k. davkar v Podgradu (sedaj v Malem Lošinju.) Kuntara Anton, posestnik in poštni opravnik v Podgradu. Mabnič Ivan, duhovnik v Starači. Markič Matej, kaplan v Hrušici. Poklukar Martin, župnik v Vodicah. Zajcc Anzelm, duhoven v Hrušici. Štev. 8. 4. Dekanija Tomaj. — Poverjenik: Jernej Brenči. *Črne Anton, posestnik v Tomaji. Benigar Anton, učitelj v Tomaji. Brencč Jernej, duh. v Dutovljah. Cvek Lavoslav, nadučitelj v Sežani. Dutovlje, vaška knjižnica, (plačuje g. Tavčar v Ljubljani.) Gulič Franja, posestnikova soproga ? Sežani. Knjižnica učiteljska, okr. v Sežani. Legat Fdv., duhoven v Lipnici. Narobe Janez, duhoven v Taboru. Strle France, predstojnik v Divači. Štrukelj Miha, pisar v Naklem. Šubic Primož, duhovnik v Koprivi. Zupan Jožef, duhovnik v Sežani. Živec France, posestnik v Skopem. Štev. 14. 5. Dekanija Koper. — a) Kleinmayer pl Julij, c. k. profesor na učiteljišči v Kopru. Poniž Benedikt, učitelj na vadnici. Sancin Jožef, provizor v Rižani. Sila Jakob, katehet na učiteljišču v Kopru. Poverjenik: Jakob Sila. Teran France, duh. v Pomijanu. Zvokelj Iv. c. k. davk. uradnik v Kopru. Štev. 6. 6. Dekanija Kastav. — Poverjenik: Anton Sovdat. Čitalnica narodna v Kastvu. Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu. Kjuder Anton, duhovni pomočnik v Lovranu. Legat Franjo, c. k. pristav v Vo-loskem. Sovdat Anton, c. k. davkarski nadzornik v Voloskem. Štev. 5. 7. Dekanija Piran. — Poverjenik: France Ravnik. Belec Ivan, duh. pomočnik v Kan- Ravnik France, župnik v Dvoru. fanaru. Skočir Avguštin, kaplan pri Materi Matjan Valentin, Kurat v Risani. Božji na Krasu. Štev. 4. 8. Dekanija Pazin — Pičan. —■ Poverjenik: Herman Venedig. (Pazin, Istrien.) *Volčič Jakob, kurat v Zarečji. Beniger o. Adjut, frančiškan v Pazinu. Berbuč Ivan, c. k. gimn. profesor v Pazinu. Bukovec Franjo, pl, oskrbnik v Trbižu. Fabris Anton, duhovni pomočnik v Lindaru. Hočevar Ivan, e. k. davkarski uradnik v Pazinu. Ivančič Jože, c. k. gimn. profesor v Pazinu. Jelušic Raim., duhovni pomočnik v Pazinu. Križaj Bartol, duhovni pomočnik v Zminji. Matejčič Franjo, c. k. gimn. prof. v Pazinu. Orlic Franjo, plovau v Zminji. Pcrušek Rajmuud, c. k. gimn. prof. v Pazinu. Sajevec Jakob, kurat v Borutu. Venedig Herman, c. k. gimn. profesor v Pazinu. Zimerman Matija, župnik v Gradišfji. Štev. 15. 9. Dekanija Buzet. (Pinguente.) — Poverjenik: Anton Petelin. Grosman Edvardo, kaplan v Buzetu. Petelin Anton, kaplan v Buzetu. 10. Permani. Pezdič Miha, poštni opravnik. II. TrUŠke. (P. Capo d' Istria.) Kosec France, župnik v Truškah. 12. Umaga. (Istria.) — Rovnik. Pirano: — Jugo M., župnik v Mate- radi pri Umagi. t 13. BerŠeC (Istrija). Logar Franjo, župnik. Število udov v tržaški škofiji: ustanovnikov . . 22 letnikov . . . .143 Skupaj . .165 VI. Sekovska škofija. I. Admont. — Poverjenik: Pivec o. Maksimiljan. *Lajh o. Korbinian, giran. profesor. Rešek o. Enrik, župnik. *Matevžič o. Eginard, gimn. prof. Švarc o. Alkuin, župnik. *Fivec o. Maksimiljan. Trček o. Egidij, župnik. *Vagaja o Rudolf, župnik. Štev. 7. 2. Cmurek. Pavalec Jurij, kaplan v Cmureku. 3. Gradec. *Ipavec Benj., dr., zdravnik. Herman M., c. k. sodnik in deželni *Krek Greg., dr., prof. slav. slov. odbornik. na vseučilišču. Hoffer Edv., dr., profesor na viši *Macun France, bivši sodu. pristav. realki. *Muršec Jožef, dr., realk, profesor Kocijančič Alojzij, kamnosek. v pokoji. Končnik Peter, prof. na c. k. izo- *Simonie France, dr., uradnik Iva- braževališču za učiteljice, nejske knjižnice v Gradcu. Kovačič J., župnik v Vrbovji. *Švajgar Gabriel, gvardijan minorit. Lavrič Josip, učitelj mestnih Ijud-samostana. skih šol. *Vošnjak Miha, inženir juž. železn. Lupšina, ravnatelj v zastavnici. Hauptman France, prof. na c. k. Macun Ivan, c. k. gimn. profesor, ženskem uč. izobraževališču. Hay- Misia Jak., dr., knezoškof. tajnik, dengasse, 8.) Mol Lavoslav, duhoven delalnice. Opravništvo (Oekonomat) c. k. nad- sodnije (po 5 iztisov v dar.) Paltauf Jak., župnik v pokoji. Petelin J., magistr. blagajnik. Pirnat Jakob, odv. koncipijent. Polak P. Alojzij, minorit. prokurator. Regula France, uradnik. Robič Mat., dr., bogosl. profesor. Seifrid Ludwig, duhovnik v c. k. kaznilnici. Senior, dr., zdravnik. Skodlar Henrik, kupec. Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču. Svetina Janez, duh. doktorand filozofije. Slik Jož., župnik pri sv. Margareti na Vabi. Šubic Šim., dr., c. k. profesor vseučilišča. ,,Triglav", društvo. VVallner Peter, niž. realke katehet. Štev. 34. Dijaki na vseučilišču. Kosi Anton, filolog. Lasbacher Josip, filozof. Lendovšek Josip, filozof. Pihlar J,, filozof. Rojnik Kronoslav, filozof. Sinkovic Dragotin, filozof. Šket Radoslav, filozof. Štev. 8. 4. Vorau: Kramberger Feliks, kanonik. 5. Graden (p. Kijflah): Kolenko Jožef, župnik. 6. St. Peter pri Judenburgu: Kitak Franjo, kaplan. Število udov v sekovski škofiji: ustanovnikov . . 11 letnikov ... 42 Skupaj ... 53 VII. Udje v raznih krajih, I. Bisag. (P. Breznica pri Varaždinu): Vojska Lavoslav, župnik. 2. Buda-Pest: *Dr. Turner Pavel. 3. DijakOVar: *Strossmayer J. Juraj, biškup. 4. črnilog : P. Lokve pri Reki (Fiume). Poverjenik: Franjo Alicin. Ahčin Franjo, učitelj v Črnem logu. Stefančič Matej, trg. v Črnem logu Durbešič Avguštin, posestnik na Valšič Rade, župe opravitelj v Pra-Grobniku. putniku pri Bakru. Štev. 4. 5 Dubrovnik (Ragusa): Nsmar France, C. k. vodja žandarmarijske po-poataje v Kninu. Stare Anton, dr., c. k. vojni nadlečnik. 6 Dunaj. A. Rajevskij Mih. buškup, častni ud. *Cigale Matej, c. k. minist. tajnik. *Conrad Sigmund, njeg. ekscelencija baron Eybesfeld, c. k. namestnik Doljno - avstrijski, skrivni svetovalec i. t. d. *Firbas France, odgojitelj. ^Miklošič pl. France, profesor na vseučilišču. *Napret Teodor, dvorni svetnik pri najviši sodniji. *Pogačnik Ferd., dr., odvetnik. *Šuman Josip, prof. akad. gimn. *Winkler Andrej, e. k. dvorni svetovalec. *Žvegel Josip, baron, ministerski svetovalec vnanjih oprav. (Ball-platz). Godnič Jos., duhoven v Avgustineji. B. Detelja Franc, profesor v Dunajskem Novem mestu. Gogala Ivan, stud. jurist. Karli n Jože, stud. phil. Kos Anton, modroslovec. Kos Franjo, stud. hist. Lapajne Štefan, stud. jur. Lašič Josip, pravdnik. Nemanič Davorin, modroslovec. Orozem Franc, stud. phil. Smola Albin, jurist. Schreiner Enr., prirodoslovec. Habe Josip, učitelj v Fiinfhausen-u. Jelenec Jan., prefekt v Terezijanišču. Jevnikar Jakob, ravnatelj pri mini-sterstvu za deželno bran. Kogovšek Matija, uradnik obrtn. in trgov, zbornice. Koželj Anton, prefekt na c. kr. Terez. akademiji. Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan in vodja viših bogoslovskih vdd v Avgustineji. Navratil Iv., c. k. najvišega sodišča pristav. Novak Peter, prefekt v Terezijanu. (Knjige v Kamno Gorico št. 22.) Sežun Žiga, bank. uradnik. Stritar Josef, c. k. gimn. profesor na Dunaji. Štev. 21. Šorli Ivan, pravoslovec na vseučilišču. Štajer, jurist. Suhač Matevž, vseučiliščnik. Šuklje France, c k. gimn. profesor v Dunajskem Novem mestu. Šusnik, modroslovec. Urbanija Jakob, poštni uradnik. (Cen-tralbahnhof, Frachtenausgabe.) Višnikar Franc, jurist. Zmerzlikar France, kem. in tehn. vodja fabrike za kotranove izdelke v Angernu pri Beču. Štev. 19. 7. DelniCB: Majnarič Jakob, učitelj. 8. Gospič V Vojni krajini. Valon Josip, svetnik sodnije. 9. iindrihov Hradec na Češkem: Mašek Ignacij, gimn. profesor. 10. Hallstadt : Križnicka Dragutin, c. k. kontrolor. II. Pariz: Picot Emile, podkonzul v Parizu (knjige pod napisom): Mens. Emile Picot. Viceconsul de France 3 Plače d'Eylau Pariš. (Durch Griite des Herrn Speyers Duran bei der franzosischen Botscbaft iu Wien). 12. Kar lovec: — Poverjenih-. Pfeifer o. Milko. *Steklasa Ivan, profesor. Majtinger dr. Vojteh, gradski fizikus. Pfeifer o. Gratus (Milko), vikar in Štev. 3. provizor v Karlovcu. 13- LVOV: *Cbocbolovšek Emanvel, zemljemerec. Preis Amalija rojena Gregoračeva (Griine Gasse, Nr. 19). 14. Lokve: (pri Reki). Poverjenik: MajnariS Gjuro. Konic Josip, kotarski Iečnik. Majnarič Gjuro, poštar. Vilfan Ivan, poreznik. 15. Materija: (v Istri). Pernišek Blaž, narodni učitelj. 16. Novi Ičin (Neutitscbein) : Apili Josip, profesor deželne realke. (Schmiedgasse, 171.) 17. Sibenik: Miglič Peter, dr., nadlečnik 18. polka pešcev. 18. Oderberg: Milic Anton, poštni oficijal (kolodvor). 19. Osek. Gradišnik Franjo, vodja brzojava. Jazbec Ivan, nadtelegrafist. Hržič Anton, gimn. prof. Kodric Andrej, gimn. prof. Hoker Franjo, telegrafist. Kolarič Baje, ravnatelj štedionice. Horvat Matija, pravoslov. Leitner Franjo, telegrafist. Štev. 8. 20. Pitten (Spodnja Avstrija) : Cirman Anton, učitelj. 21. St. Polten (Spodnja Avstrija): Nemec Anton, poštni opravnik. 22. Poreč: Zarli France, c. k. davk. nadzornik v PoreČu. 23 Praga. Beseda umetniška. Rieger Franjo, Ladislav, častni ud. Matica češka. Spolek pravniški. Prvi spolek Gabelsbergerjevih ste- Štev. 5. nografov. 24. Požega (Slavonija). * M azek Anton, gimn. ravnatelj. Raič o. Ivan Kapistran, gvardijan v Karlobagu. 25. Reka- Poverjenik: Franc Blaž. *Blaž France, trgovec. Markovič Ivan, realk, vodja. Atrič Franjo, c. k. prof. na Reki. Slamnik Ljudovik, gimnazijalni rav-Barbič Erazem, dr. natelj. Čičigoj Jakob, gimn. prof. Zupan Jan., gimn. profesor. Fiamiu Ivan, dr., kanonik i župnik. Štev. 9. Knjižnica oo. frančiškanov na Reki SebeniCO (v Dalmaciji): Barbič Martin, pri c. k. dalm. drž. železnici. 25. Zlatar (Hrvatska): Rožič Valentin, grajščinski rendator. 26. Sisek: Pavlica Stevo, trgovec. 27. Slunj: Zor Lovro, okrajni zdravnik. 28. Dekanovac (P. čakovac v Medjumurju), I uci Anton, župnik. 29. Trsat (P. Sušak): Merk o. Sofronij.— Ziherl o. Lenart, vikarij.— O. Veleč Avguštin, kapucin. — Tabor Rupert, kapucinski klerik. Vahrn (pri Briksenu): Solkanski Andrej. 30. Varaždin. *Francelj Bar., učitelj na niži realki Križan Josip, dr., gimn. profesor, v pokoji. Žugič Štefan, profesor. Štev. 3. 31. VinkOVCe v Slavoniji: Ogrinec Jožef, profesor. 32. Zagreb: Poverjenik: Anton Kos. Rački Franjo, dr., častni ud. *Kos Anton, tajnički pristav ban- *Bradaška Franjo, ravnatelj kr. gimn. skega stola. v Zagrebu. *Košiček Ubaldo, mestni kaplan. *Jelovšek Martin, prof. na realki. *Mažuranič Anton, gimn. ravnatelj *Kastelec Franjo, stotnik 53. peš- v pokoju. polka. *Stare Josip, profesor na višej realki. *Kopač Jožef, dr., odvetnik. *Vančas Aleksander, dr., zdravnik. *Weber Adolf, kanonik. *Zoričic Peter, prof. na realki. Derenčin Martin, dr. Eisenhut Miroslav, stolar in posest. Fogl Emil, župnik v Kupeini. Fon Josip, dr, v bolnici milosrč nikov. Gnjezda Anton, trgovec. Grbec Franjo, pevec brv. opere. Kukuljevic, pl. Sakcinski, Ivan, Lipež Viktor, prof. na realki. Magdič Franjo, profesor Mam France, profesor. Matavšek Ferdo, kr. državnega nad- pravdnika namestnik. Mesic Matija, rektor vseučilišča. Mrazovič Ladislav, vladni perovodja. Naglic Ivan. Novak Josip, vrhovni blagajnik v pokoji. Pažur Josip, mestni kaplan. Društvo sv. Jeronimo (pi Jugoslovanska akademija Matica hrvatska. Sevnik Vinko, vččnik kr. banskoga stola. Simončič Gjuro , prof. preparandije. Smičiklas Tade, gimn. profesor. Strožir Ivan, prof. kr. više realke. Šuler Franjo, učitelj. Tomšč Jožef, vojni kurat. Tomšič Ljudevit, učitelj. Valjavec Matija, prof. kr. gimn. Vakanovič Jar., prist. kr. itola sed-morice. Vidovič Ante, katehet v samostanu milosrčnih sester. Vidrič Lovro, dr., odvetnik. Vršeč Anton, finančni uradnik. Weingrl Josip, dr. v bolnišnici mi- losrčnikov. Weis Franjo, kavarnar. Zeininger Bojnomir, pek, Žepič Sebastijan, gimn. profesor. Žugčič Josip. 1 odtis), (po 3 odtiske). Štev. 44. 33- Za Rusijo. — Poverjenik: g. Mihael Rajevskij. *Bolč Davorin, profesor. 12 iztisov za društva, s katerimi je *Slavjanski dobrodelni komitč v St. ,,Matica'1 v zvezi književne vza- Petersburgu. jemnosti. Štiftar Franjo, prof. v Petrogradu. Štev. 5. Število udov v raznih krajih: ustanovnikov . 31 letnikov ... 126 Skupaj . 157 V djanski zvezi književne vzajemnosti je „Matiea": 1. Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. 1. 2. Z Matico srbsko v Novem Sadu od 1864. 1. 3. Z Matico gališko rusko v Lvovu od 1865. 1. 4. Z akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874. 1.*) *) Njenemu predsedništvu pošiljajo sc po trije iztisi včake knjige : eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J. Muršečevi želji daje najizvrstnejšima slovenskima dijakoma na vseučilišču. 5. Z društvom sv. Jeronima v Zagrebu od 1869. 1. 6. Z Matico češko v Pragi od 1866. 1. 7. Z besedo umetniško v Pragi od 1866. 1. 8. Z društvom (spolkoin) pravniškim v Pragi od 1866. 1, 9. S prvim društvom Gabelsberger-jevih steuografov v Pragi od 1870.1, 10. Z društvom sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1. 11. Z društvom anthropologiškim v Moskvi od 1866. 1. 12. Z akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861. 1. 13. Z občestvom za izdavanje narodnih spominkov v Vilni od 1869. 1. 14. Z Mumjecovsko muzejo v Moskvi od 1869. 1. 15. S knjižnico slavjanskega komiteta v Moskvi od 1869. 1. 16. Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v S t. Petersburgu od 1869. 1. 17. Z imperatorsko universiteto v Varšavi (Ego Prevoshoditeljstvu Petov Aleksijeviču Lavrovskemu, Kektoru Imperatorskago Universitete od 1872. 1. 18. Z universiteto v Moskvi od 1872. 1. 19. Z arheologiškim občestvom v Moskvi od 1872. 1. 20. Z občestvom ljubiteljej istorij i drevjostej rosijskih v Moskvi od 1872. 1. 21. Z universiteto imperatorsko novonasijeko v Odesi od 1872. 1. 22. Z občestvom filologiškim v Voronežu od 1872. 1. 23. 8 Smitbsouovo ustanovo (Smithsonian Institution^ v Washingthonu. 24. S srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1. 25. Z Matico moravsko v Brnu od 1869. 1. 26. Z gosp. Louis Legerjem, profesorjem slovanske literature v Parizu od 1869 1. 27. S kraljevo universiteto v Kristijaniji od 1872. 1. 28. Z bolgarskim učenim društvom v Brajli. »Matica" svoje knjige daruje: 1. Slavni c. k. pravdniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise). 2. Slavni c. k. nadpravdoiji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic (po 1 iztis). 3. Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico tamkajšnje kaznil- nice (po 1 iztis). 4. Slavni čitalnici v S. Francisko v Kaliforniji od 1869. 1, (po 1 Tzfisr); 5. C. k. baron Kuhnovemu polku št. 17 od 1869. 1. (po 1 iztis). 6. SI. deželnemu odboru v Ljubljani za posilno delalnico od 1869. 1, 7. SI. kat. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis). 8. Slovencem v severni Ameriki, in sicer po Dr. Feliksu Fliigelu, generalkonsulu (Leipzig) v roke. Prečastitemu in milostn. škofu Ignaciju Mraku (Ignatius Mrak, Biscop at Marcjuette Michigan North America). 9. Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjotnike (po 5 iztisov). 10. učiteljskim izobraževališčem v dar za onega pripravnika poslednjega leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke, in sicer: a) Ljubljanskima (možkemu in ženskemu, b) zagrebškima (možkemu in ženskemu), c) zadarskemu, č) petrinjskemu, d) pakraškemu, e) djakovarskemu, f) samoborskemu, in g) kra-gujevaškemu. 11. „Hervatskomu pedagogijskomu književnomu sboru". 12. Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani. Štev. 27. Pregled vseh Matičinih udov. V škofiji: Častnih ustanov- udov nikov letnikov skupaj I. Ljubljanski .... 182 730 912 II. Lavantinski .... 93 343 436 III. Krški...... 6 64 70 IV. Goriški..... 7 17 167 184 V. Tržaško-koperski 22 143 165 VI. Sekovski ..... 11 42 53 VIL V raznih krajih 31 126 157 Skupaj . 7 362 1615 1977 1, 2, 3. 1. 2 3 1 2. 3, 4 5, 6 7, 8. Kazalo letopisa „Matice Slovenske" za 1878. 1. I. pnopič. Stran. Običaji slovanski. SpiBuje Pr. Hubad........ 1 Življeji človeški in njih upliv na organizem človeški. Prirodo- pisno-fiziologične črtice; spisal dr. Jan. Bleiweis .... 20 Inocencij III. Zgodovinska podoba; po virih spisal Borin . . 35 II. snopič. Nebeške komedije (Divina commedia) Dante Alighieri-a I. od- delek: Paklo, po originalu poslovenil Jovan Koseski ... 79 Staro- in novoslovenske jezikoslovne črtice. Spisal R. B. . . 187 Drobtinice. ELEN ali ELEND (cervus alces) Blovanska beseda. Spisal J. Navratil..............190 III, snopič. Tomaž Chron, pesnik, mecčn umeteljnost in podpornik vednosti. 1 Kulturno-zgodovinska študija; spisal pl. P. Radics. . . Slovani v Andaluziji. Prevčl Fr. Hubad.......33 Zakaj Slovani spuštujejo lipo. Po dr. B, Šulekovem spisu posnel Jos. Carpenter.............57 Oroslav Caf, spisal Raičev Božidar......... 72 Fčmuška in Fimuška. Prevčl F. M. Štiftar......102 Dvoje imenitnih dolnje-štajerskih mest: a) Starodavno mesto Ptuj. Zgodovinska črtica. Po Krem-pljevih spisih J. L.............112 b) Ljutomer. Zgodovinska črtica. Po spisih Mucharjevib, Krempljevih in Hofrichterjevih, sestavil J. L. . . . 117 Črnogorski in srbski zdravniki samouki. Spisal J. Navratil . . 125 Drobtinice: a) Kres v Istri. Zapisal J. V..........136 b) Pesmica pri Kresu , ..............126 1. Obrazci iz prirode in života na Tatrab. Priredil Lavoslav Go- renjec, Podgoričan............. 2. Pisma o Bosni in Hercegovini. Spisal J. Navratil .... 148 3. Bibliografija slovenska od začetka 1877. leta do 1. januarija 1878. 1.................. 4. Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" 1878. leta. Sestavil Andrej Praprotnik.............214 5. Imenik Matičinih udov..............oof,