VARSTVOSLOVJE T* . • . * m m ietn. 23 J Povezanost integritete št. 1 s str'44,-72 organizacije z načrtom integritete Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek Namen prispevka: Republika Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, s čimer se je zavezala, da bo kot članica unije v nadaljevanju uresničevala predpise in priporočila unije, med drugim, tudi s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Z namenom vzpostavitve primerno visoke ravni protikorupcijske kulture na osebni in splošni družbeni ravni je ustanovila protikorupcijski organ, danes imenovan Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki v luči realizacije določenih ciljev oziroma ukrepov za dosego navedenega, na podlagi ustave in zakona, preprečuje in omejuje korupcijo, krepi pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Eden izmed mehanizmov oziroma ukrepov v sklopu realizacije protikorupcijskih ciljev komisije je načrt integritete, ki je od leta 2012 zavezujoč za vse institucije slovenskega javnega sektorja (zavezanci). Namen tega prispevka je ugotoviti, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana. Metode: Da bi pridobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje oziroma preverili zastavljene hipoteze, je bilo opravljeno spletno anketiranje z zavezanci za izdelavo načrta integritete. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v letu 2018, sodelovalo je 331 zavezancev, kar je 16,8 % vseh zavezancev v Republiki Sloveniji. Izbor vzorca je bil verjetnostni. V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Ugotovitve: Avtorji ugotavljajo, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v neizbežnosti preventivnega delovanja javnih institucij v boju zoper fenomen, imenovan korupcija, pri čemer ima integriteta organizacije oziroma integriteta javne institucije pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj so avtorji v sklopu kvantitativnega znanstvenega raziskovanja 40 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek prišli do rezultatov in ugotovitev, na podlagi katerih so dognana prva znanstvena spoznanja o načrtih integritete v Republiki Sloveniji. Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, integriteta organizacije, načrt integritete, statistično značilna povezanost UDK: 343.352 Correlation between organization identity and integrity plan Purpose: In 2004, the Republic of Slovenia became a member of the European Union and committed itself to implementing the regulations and recommendations of the EU, including those in the field of preventing and curbing corruption. With a view to developing an adequately high level of anti-corruption culture on personal and social levels, it established an anti-corruption body, the Commission for the Prevention of Corruption, aimed at pursuing pre-set goals and implementing thereto related measures enacted in the Constituition and laws, and tasked with preventing and curbing corruption, strengthening the rule of law and integrity/ transparency of functioning of the state. One such mechanism or measure endorsed by the Commission in pursuing its anti-corruption goals is the integrity plan, obligatory for all Slovenian public sector institutions (registrars) since 2012. The purpose of this article is to determine whether organizational integrity and integrity plan are correlated. Design/Methods/Approach: To obtain the answer to the research question and check our hypotheses, an online survey was carried out in 2018 on integrity plan registrars selected following probability sampling methods. The participants (N=331) amounted to 16.8 % of all registrars in the Republic of Slovenia. As far as statistical data processing is concerned, we used Cronbach's coefficient to check the reliability of the questionnaire, exploratory factor analysis to validate the measuring instrument, t-test to check the difference in opinion and demographic characteristics of the registrars on local and national levels, and the Pearson correlation coefficient to verify our hypothesis. Findings: The authors determined that organizational integrity and integrity plan are statistically significantly correlated, i.e., that there exists a positive statistical correlation between the two. Originality/Value: The importance of this contribution lies in the inevitability od preventive actions undertaken by public institutions in their efforts to combat corruption, where organizational integrity and public institution integrity play an important role. This contribution is original in as much its quantitative research results provided scientific grounds for he first and fundamental findings concerning integrity plans in the Republic of Slovenia. 41 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete Keywords: corruption, prevention of corruption, organizational integrity, integrity plan, statistically significant correlation UDC: 343.352 1 UVOD Korupcija je fenomen oziroma pereč izziv 21. stoletja, ki dokazano negativno vpliva na kakovost življenja ljudi, krni in slabi delovanje organizacij in javnih institucij, odvrača naložbe, zmanjšuje gospodarsko rast, spodkopava temelje prava in ruši pravila ter družbeni red (African Union, 2003; Arnone in Borlini, 2014; Bruner, 2006; Bucic, 2004; Cockroft, 2012; Dobovšek, 2011; Dobovšek, 2012; Dobovšek et al., 2016; Dobovšek in Škrbec, 2012; Council of Europe, 2015; European Bank for Reconstruction and Development, n. d.; European Commission [EC], 2014; European Commission [EC], 2017; Ferlič Žgajnar, 2019; GfK Gral-Iteo, 2006; Gray in Kaufmann, 1998; Graycar in Prenzler, 2013; Graycar in Smith, 2011; Graycar in Villa, 2011; Group of States against Corruption [GRECO], 2012; Huther in Shah, 2000; Independent Commission Against Corruption, 2018; International Monetary Fund [IMF], 2016; Kaufmann, 1997; Kečanovic, 2009; Klitgaard, 2015; Komisija za preprečevanje korupcije [KPK], 2011; Komisija za preprečevanje korupcije [KPK], 2013; Komisija za preprečevanje korupcije [KPK], 2018; Open Society Institute [OSI], 2002; Organisation for Economic Co-operation and Development [OECD], 2013; Organization of American States, 1996; Organization for Security and Cooperation in Europe [OSCE], 2000; Rose-Ackerman, 1999; Shah, 2007; Tanzi, 1998; The Greens/EFA 2018; Transparency International [TI], 2017; Transparency International [TI], 2018a; Transparency International [TI], 2018b; Transparency International [TI], 2018c; Uhan in Vovk, 2006; United Nations [ZN], 2013); United Nations Office on Drug and Crime [UNODC], 2004; Van Duyne, 1997; Vlaj, 2012; World Bank [WB], 2000; World Bank [WB], 2010; World Economic Forum [WEF], 2018). Korupcijo kot kaznivo dejanje v Republiki Sloveniji določa Kazenski zakonik, vendar Kazenski zakonik ne določa samostojnega kaznivega dejanja korupcije, temveč je ta vsebovana v različnih kaznivih dejanjih. Korupcija je kot taka opredeljena v zgolj osmih členih zakonika, nizka je tudi višina predvidenih kazni za storilce kaznivih dejanj. Pri korupciji gre za zahtevnost odkrivanja oziroma ugotavljanja razlogov suma storitve kaznivega dejanja kot tudi za težavnost dokazovanja (Dobovšek, 2012; Komisija za preprečevanje korupcije [KPK], 2011; Meško, 2009; Smolej in Gorenak, 2013). Število obtožnih predlogov v svetovnem in evropskem merilu, kot tudi v Sloveniji, je izredno nizko, še nižje je število obsodilnih sodb. Zaradi navedenega se številne države po svetu in v Evropski uniji v luči boja zoper omenjeni izziv, raje, kot da zgolj odpravljajo posledice korupcije in delujejo represivno, sprašujejo po vzrokih za njen nastanek in tako namesto uporabe represivnih metod raje uporabljajo preventivno delovanje (Dobovšek, 2009a; Dobovšek, 2009b; Dobovšek, 2012; Dobovšek in Kordež, 2005a; Dobovšek in Miklavčič, 2010; Meško, 2009; Pulay, 2014; Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016 [ReNPPZK12-16], 2012; Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji [RePKRS], 2004; 42 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek Rieger, 2005; Soering, 2004; United Nations Office on Drug and Crime [UNODC], 2019). Mednje spada tudi Slovenija. Vsaka korupcija pomeni kršitev integritete, ni pa vsaka kršitev integritete korupcija. Praktični odnos med korupcijo in integriteto je odvisen od sistema vrednot oziroma opredelitve korupcije, sprejete ali razvite zakonodaje, družbenih, zgodovinskih, ekonomskih, političnih in drugih okoliščin v državi. Veliko oblik korupcije, razen kazensko pregonljivih, je tako lahko vprašanje integritete ali korupcije. Za razliko od korupcije, ki se po navadi nanaša na ravnanje in ima negativno konotacijo, integriteta velja za posamezne javne uradnike in institucije s pozitivno konotacijo. Sistem integritete je pomemben ukrep za preprečevanje korupcije, ki je namenjen krepitvi integritete v določeni državi. Tak sistem, pogosto v obliki nacionalnega sistema integritete, je sestavljen iz niza institucij, procesov, mehanizmov, ljudi in stališč, ki si prizadevajo povečati verjetnost, da se javna moč uporablja za uradno dovoljene in javno utemeljene namene in ne zlorablja za osebne namene oziroma politični dobiček. Ocenjevanje tveganja korupcije in/ali integritete je zato eden izmed neizogibnih delov sistema integritete globalnega, nacionalnega, lokalnega in organizacijskega sistema (Društvo Integriteta, 2012; Selinšek, 2015). Integriteta organizacije je prizadevanje ali politika, ki podpira integriteto posameznika oziroma njegovo osebno integriteto, njena opredelitev pa se nanaša na načine komuniciranja z drugimi deležniki v sklopu organizacije. Da bi bila organizacija pri tovrstnem prizadevanju za krepitev integritete uspešna, mora upoštevati načelo, po katerem zaposleni delajo tako, kot govorijo (Društvo Integriteta, 2012; Vandekerckhove, 2010). Integriteta je vrlina, ki prispeva k integraciji posameznika in organizacije v skladu z idejo dobrega življenja.V tem smislu integriteta predstavlja most med teoretičnimi vrednotami in načeli poslovne etike ter praktičnim, moralnim in političnim življenjem v organizacijah. To je tudi razlog, zakaj je integriteta zelo atraktiven pojem organizacijske etike, saj kaže na skladnost, čistost ali popolnost celote. Pojem integritete je pogosto povezan z resnično identiteto, poštenostjo, spoštovanjem in zaupanjem. V tem smislu je integriteta v mnogih kontekstih opredeljena kot osebna vrlina ali moralna vrednota, ki je najpogosteje povezana s posamezniki, pa tudi z organizacijami. Vrednost integritete se lahko opredeli kot osnovna vrednost, ki mora biti rezultat upravljanja, ki temelji na vrednotah. Na ta način lahko rečemo, da ima integriteta inherentno vrednost, da je resnična in ponotranjena. Integriteta organizacije je odvisna od sposobnosti vzpostavljanja, vzdrževanja in sporočanja etičnih standardov in je osnovna zahteva za izgradnjo in vzdrževanje učinkovitih organizacij (Avbelj, 2011; Comte-Sponville, 2002; Dobovšek, 2009a; Dobovšek, 2012; Dobovšek in Kordež, 2005b; Miklič, 2009; Mozetič, 2010; Organisation for Economic Co-operation and Development [OECD], 2018; Ovsenik et al., 2013; Ovsenik in Ambrož, 2010; Ovsenik in Kozjek, 2015; Palanski in Yammarino, 2009; Pavčnik, 2007; Pevec Rozman, 2010; Rendtorff, 2011; Šumi, 2006; Tičar et al., 2010). Integriteta organizacije se v literaturi navezuje na moralnost in etično kakovost in je, med drugim, opredeljena tudi kot nosilec vrednot in načel dobre poslovne prakse. Integriteta organizacije lahko zmanjša notranje korporativne kontrolne 43 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete pomanjkljivosti in odraža poštenost, spoštovanje in zaupanje med zaposlenimi ter konkretno predstavlja rezultat dobrega vodenja in upravljanja organizacije, ki temelji na preglednosti, odgovornosti, ohranjanju vrednot in delovanju v skladu z njimi, pri čemer gre za popolno nasprotje neetičnemu, protipravnemu in korupcijskemu delovanju, ki krni uspešnost in poslovno odličnost organizacije oziroma ruši ugled javnega sektorja (Dobovšek, 2012; Dobovšek in Kordež, 2005a). V Sloveniji pomemben del sistema integritete javnega sektorja predstavlja preventivni protikorupcijski institucionalni ukrep, imenovan načrt integritete, ki je od leta 2012 zakonsko obvezujoč za vse institucije javnega sektorja (v nadaljevanju zavezanci). Spremljanje izvajanja načrta integritete opravlja Komisija za preprečevanje korupcije Sloveniji (v nadaljevanju KPK), vsebina načrta integritete pa v grobem sestoji iz ugotavljanja korupcijskih in drugih tveganj, ocenjevanja nevarnosti tveganj in določitve ukrepov za omejitev oziroma odpravo tveganj (Komisija za preprečevanje korupcije [KPK], n. d.; Komisija za preprečevanje korupcije [KPK], 2012). Z načrtom integritete organizacija v okviru javnega sektorja utrjuje lastno integriteto in krepi preglednost delovanja, s čimer odvrača od korupcijskih praks in obenem skrbi, da ne prihaja do nasprotja interesov, neetičnih ravnanj in vedenj oziroma drugih odklonskosti v organizaciji. Organizacija z načrtom integritete doseže svoj namen, ko odpravi vsa ugotovljena tveganja (Škrbec in Pristavec, 2012). Bistvo integritete organizacije, kot tudi načrta integritete, je zoperstavljanje korupciji, k čemur bi lahko dodali, da je integriteta organizacije nadpomenka, načrt integritete pa njegova podpomenka, pri čemer gre, v obeh primerih, za preventiven pristop oziroma preventivno (in ne represivno) delovanje zoper omenjeni izziv. Da sta pojma med seboj povezana, je torej jasno, v kolikšni meri, pa, glede na dejstvo, da o tem ne obstaja nobena analiza, študija ali znanstvena raziskava, izhaja iz ugotovitev našega nadaljnjega kvantitativnega raziskovanja. Na podlagi predhodno navedenega je bila izvedena obširna raziskava o povezanosti med integriteto organizacije in načrtom integritete v Sloveniji, katere namen je bil ugotoviti, ali med integriteto organizacije in načrtom integritete obstaja povezanost oziroma korelacija (raziskovalno vprašanje), zastavljena hipoteza je bila: »Med integriteto organizacije in načrtom integritete obstaja korelacija«. 2 METODE Za namen zbiranja podatkov je bila uporabljena tehnika spletnega anketiranja, ki je bila izvedena z zavezanci v Sloveniji. Namen anketiranja je bil ugotoviti obstoj statistične povezanosti med »Integriteto organizacije« in »Načrtom integritete«. »Integriteta organizacije« je bila določena kot napovedna spremenljivka, »Načrt integritete« pa kot odvisna spremenljivka. Glede na ugotovitev, da pred izvedbo raziskave o konceptu načrta integritete ni obstajala nobena predhodna empirična raziskava in da o konceptu načrta integritete ni obstajal noben merski instrument oziroma vprašalnik, je bil merski instrument izdelan posebej za ta namen. Tako sta bila oblikovana dva merska instrumenta - za vsako spremenljivko posebej, in sicer merski instrument A za 44 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek odvisno spremenljivko in merski instrument B za napovedno spremenljivko. Merska instrumenta sta bila oblikovana na podlagi proučene literature v zvezi s preprečevanjem korupcije v povezavi z integriteto (organizacije), načrti integritete in metodologijo raziskovanja. Na podlagi navedenega so bili za namen spletnega anketiranja v sklop merskih instrumentov A in B dodani še demografski in drugi podatki ter tako oblikovan enovit, skupni merski instrument. Le-ta je bil sestavljen iz petih sklopov, in sicer: 1. Sklop odvisna spremenljivka - koncept načrta integritete; 2. Sklop napovedna spremenljivka - stanje integritete organizacije, v kateri so zavezanci zaposleni; 3. Sklop demografski podatki; 4. Sklop drugi podatki in 5. Sklop predlogi, komentarji in priporočila. Skupni merski instrument je vseboval 60 kazalnikov oziroma vprašanj. Vprašanj, ki so se v sklopu odvisne spremenljivke nanašala na merski instrument A, je bilo 35 (vprašanja so bila glede na dimenzije mešano strukturirana) (priloga 1). Oba merska instrumenta temeljita na sedemstopenjski merski lestvici. Vprašanj, ki so se nanašala na demografske in druge podatke ter predloge, komentarje in priporočila, je bilo skupaj deset. Šest vprašanj je bilo demografskih, eno vprašanje se je nanašalo na raven organizacije (lokalna/državna), dve vprašanji pa sta se nanašali na predhodno raziskavo (da bi pridobili odgovore, ki jih v preteklosti, s preliminarno raziskavo, nismo uspeli pridobiti oziroma s ciljem potrditve oziroma zavrnitve ugotovitev iz preliminarne raziskave, ki je bila izvedena pet let pred glavno raziskavo). Zadnje vprašanje (polje) je bilo predvideno za predloge, komentarje in priporočila anketirancev. Zavezanci so bili k anketiranju povabljeni po elektronski pošti. Prošnja za sodelovanje v raziskavi je bila zavezancem poslana na javno dostopne elektronske naslove, ki so bili pridobljeni od KPK. Anketiranje je bilo izvedeno zgolj s tistimi osebami, ki jih je predlagal zavezanec oziroma predstojnik zavezanca (kot organa). Pred dejansko izvedbo glavne raziskave je bila izvedena tudi pilotna raziskava. Vanjo je bilo vključenih šest zavezancev. Na podlagi odgovorov iz omenjene raziskave je bil ponovno analiziran obstoječi skupni merski instrument, ki je bil v nadaljevanju dopolnjen skladno s predlogi in ugotovitvami v okviru pilotne raziskave. Po izvedeni pilotni raziskavi je prišlo do zmanjšanja (začetnega) števila kazalnikov, saj so anketirani v pilotni raziskavi menili, da je anketa predolga oziroma da je vprašanj preveč. Tako je bil merski instrument A skrajšan za pet vprašanj (35 od prvotno predvidenih 40 vprašanj). Skrajšan je bil tudi merski instrument B, in sicer prav tako za pet vprašanj (15 od prvotno predvidenih 20 vprašanj). V sklopu navedene raziskave so bila uporabljena vprašanja zaprtega in odprtega tipa (da bi potrdili že pridobljene informacije v okviru preliminarne raziskave ter pridobili tiste informacije, ki jih v preliminarni raziskavi ni bilo mogoče pridobiti). V preliminarni raziskavi so bili izvedeni intervjuji z zavezanci za načrt integritete v Sloveniji. Namen preliminarne raziskave je bil pridobiti splošni pregled nad stanjem koncepta načrt integritete. Glede na priporočila oziroma dogovorjene standarde v zvezi z velikostjo oziroma statistično primernostjo vzorca, da naj bi bilo število anketirancev med 10-15-krat večje od števila kazalnikov1 v merskem instrumentu, je bila v sklopu 1 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 45 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete glavne raziskave določena velikost vzorca (n) 658, kar predstavlja statično primeren vzorec. Na podlagi predhodno navedenega je bilo k sodelovanju v raziskavi povabljenih 658 zavezancev oziroma potencialnih anketirancev. Od 658 se jih je na povabilo k sodelovanju v raziskavi odzvalo 337, k izpolnjevanju ankete pa je dejansko pristopilo 331 anketiranih. V glavni raziskavi je sodelovalo 325 anketiranih zavezancev, v pilotni raziskavi pa šest zavezancev, skupaj tako 331 zavezancev, kar predstavlja 50,30-% stopnjo odgovora, glede na celoten vzorec. Anketirani zavezanci so anketo izpolnili v celoti. Raziskava je potekala v obdobju od 28. 5. 2018 do 10. 6. 2018. Spletna anketa je bila izvedena s spletnim orodjem 1KA. Izvedeno je bilo sistematično vzorčenje (ang. systematic sampling) (Ferligoj et al., 2011). Na podlagi pridobljenih podatkov od KPK je bil iz populacije oziroma sklopa 1.974 enot (N) oziroma zavezancev oblikovan vzorec (n) velikosti 658 enot (vzorčenih je bilo 658 zavezancev izmed 1.974, delež vzorca v celotni populaciji) (658/1.974 = 0,33 oziroma razmerje 1:3). Sistematični vzorec navedene velikosti je bil oblikovan z določitvijo slučajnega števila med ena in tri in tako je bil določen prvi zavezanec v vzorcu, nato pa v vzorec vključen vsak tretji zavezanec. Prvi zavezanec je bil določen z generatorjem naključnih števil.2 Podatki, ki so izhajali iz odgovorov anketiranih zavezancev, so bili analizirani oziroma pojasnjeni ter obdelani s programskim orodjem za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS (ang. Statistical Package for the Social Sciences), verzija 23, in s programskim orodjem za modeliranje strukturnih enačb IBM SPSS AMOS (ang. Analysis of Moment Structures), verzija 21. Hipoteza je bila preverjena z multivariatno statistično metodo, in sicer s faktorsko analizo, v sklopu izvedbe statistične obdelave podatkov pa je bila uporabljena tudi univariatna statistična metoda T-test. 3 REZULTATI V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Pred začetkom izvedbe nadaljnjih (statističnih) analiz v sklopu glavne raziskave smo v luči objektivnega merjenja3 in odprave sistematičnih ter slučajnih napak najprej opravili preizkus veljavnosti in zanesljivosti našega merskega instrumenta (mišljeno skupen vprašalnik oziroma merski instrument). Z vidika vsebinske veljavnosti (ang. content validity) smo tako preverili, ali naš merski instrument res meri (ključne) vsebinske dimenzije proučevanega pojava oziroma konstrukta oziroma ali res merimo to, kar smo želeli meriti. Za ta namen smo proučili obstoječo teorijo (predhodnih raziskav o proučevanem pojavu oziroma konstruktu, razen lastne (preliminarne raziskave) nismo zasledili), in ugotovili, 2 Več o sistematičnem vzorčenju glej Ferligoj et al. (2011) in Košmelj (2007). 3 Pomembni zahtevi oziroma standarda objektivnega merjenja v znanosti sta veljavnost in zanesljivost. Več o tem glej Ferligoj et al. (2011). 46 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek da je načrt integritete z vidika obstoječe relevantne literature oziroma (pravnih) aktov opredeljen v petih protikorupcijskih (pravnih) aktih,4 v največji meri pa v smernicah (Komisija za preprečevanje korupcije [KPK], 2014). Skladno z navedenim smo svojemu teoretičnemu pojmu oziroma konstruktu smiselno določili teoretične spremenljivke (posredno; s pomočjo vsebinskih gradnikov) in, kot že predhodno omenjeno, oblikovali tri dimenzije (a) »Skrbništvo«; b) »Strokovna podprtost in kontrolni mehanizmi« ter c) »Stopnja tveganja«), ki neposredno izhajajo iz smernic, posredno pa tudi iz drugih protikorupcijskih (pravnih) aktov. V luči odprave slučajnih napak oziroma po preizkusu vsebinske veljavnosti smo preverili še zanesljivost merskih instrumentov. Navedeno pomeni, da v primeru ponovne izvedbe oziroma ponovljivosti5 merjenja, ob istih ali podobnih pogojih, dobimo iste ali čim bolj podobne rezultate. Tako smo ugotovili konsistentnost merjenja z izbranimi indikatorji in preverili, ali in kako le-ti merijo obravnavani konstrukt ter ali in kako so le-ti med seboj povezani (notranja konsistentnost). Skladno z navedenim smo izračunali Cronbachov koeficient alfa (ang. Cronbach's alpha). Cronbachov koeficient alfa smo izračunali za oba merska instrumenta. Prvotno smo izvedli statistično obdelavo podatkov merskega instrumenta A, v nadaljevanju pa statistično obdelavo podatkov merskega instrumenta B. Ker smo pri merskem instrumentu A precej prvotno predvidenih oziroma določenih spremenljivk v procesu obdelav podatkov zaradi multikolinearnosti izločili, smo izračunali Cronbachov koeficient alfa za tovrsten merski instrument za primer pred izločitvijo spremenljivk in po izločitvi spremenljivk. Prav tako je naš merski instrument A sestavljen iz treh lestvic oziroma dimenzij, zato smo Cronbachov koeficient alfa izračunali za vsako lestvico oziroma dimenzijo posebej. V merskem instrumentu B smo kasneje izločili tri spremenljivke (ne zaradi multikolinearnosti). Pri merskem instrumentu B je do izločanja spremenljivk prišlo v sklopu izvedbe faktorske analize napovedne spremenljivke »Integriteta organizacije«, in sicer v fazi rotirane faktorske matrike (ang. pattern matrix), ko smo (tri) spremenljivke drugega faktorja izločili iz nadaljnjih obdelav podatkov. Ker je merski instrument B enodimenzionalen, je Cronbachov koeficient alfa v tem primeru izračunan samo enkrat. Ugotovili smo, da Cronbachov koeficient alfa merskega instrumenta A pred izločitvijo spremenljivk; 35 spremenljivk, znaša 0,916 (tabela 1), po izločitvi pa 0,887 (15 spremenljivk) (tabela 2). Cronbachov koeficient alfa merskega instrumenta A dimenzije »Stopnja tveganja« znaša 0,878 (tabela 5), dimenzije »Skrbništvo« 0,876 (tabela 3) ter dimenzije »Strokovna podprtost in kontrolni mehanizmi« 0,848 (tabela 4). Cronbachov koeficient alfa merskega instrumenta B pa znaša 0,909 (15 spremenljivk) (tabela 6). Upoštevajoč dejstvo, da v raziskovanju glede zanesljivosti velja, da je le-ta sprejemljiva, če je Cronbachov koeficient alfa > 0,76 oziroma visoka, če je Cronbachov koeficient alfa > 0,87 glede na naš izračun ugotavljamo, da je naš vprašalnik visoko zanesljiv. 4 Poleg smernic so načrti integritete opredeljeni tudi v drugih protikorupcijskih (pravnih) aktih. 5 Več o tem glej Bren (2014/2015), Cvetek (2013), De Vaus (2004) in Kraska in Neuman (2008). 6 Več o tem glej Hair et al. (2014). 7 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 47 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete Tabela 1: Cronbachov koeficient alfa - Merski instrument A pred izločitvijo spremenljivk (Reliability Statistics) Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on Standardized Items N of Items ,916 ,916 35 Tabela 2: Cronbachov koeficient alfa - Merski instrument A po izločitvi spremenljivk (Reliability Statistics) Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on Standardized Items N of Items ,887 ,887 15 Tabela 3: Cronbachov koeficient alfa - Merski instrument A - Dimenzija »Skrbništvo« (Reliability Statistics) Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on Standardized Items N of Items ,875 ,876 14 Tabela 4: Cronbachov koeficient alfa - Merski instrument A - Dimenzija »Strokovna podprtost in kontrolni mehanizmi« (Reliability Statistics) Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on Standardized Items N of Items ,848 ,848 7 Tabela 5: Cronbachov koeficient alfa - Merski instrument A -»Stopnja tveganja« (Reliability Statistics) Dimenzija Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on Standardized Items N of Items ,877 ,878 14 Tabela 6: Cronbachov koeficient alfa - Merski instrument B (Reliability Statistics) Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on Standardized Items N of Items ,910 ,909 15 Nato smo izvedli statistični izračun sploščenosti (ang. kurtosis) in asimetrije (ang. skewness). Tako kot pri indeksu zanesljivosti in CITC smo tudi tokrat zaradi izločitve spremenljivk pri merskem instrumentu A koeficient sploščenosti in asimetrije tega merskega instrumenta izračunali dvakrat. Na podlagi izračunanih vrednosti smo ugotovili, da so v obeh primerih (pred in po izločitvi spremenljivk merskega instrumenta A in v primeru merskega instrumenta B) spremenljivke porazdeljene približno normalno, saj sta asimetrija in sploščenost znotraj meja +/-3.8 Zaradi zadovoljivih vrednosti koeficientov sploščenosti in asimetrije v nadaljnjih analizah vse obstoječe spremenljivke ohranimo (nobene ne izločimo). Za vsak merski instrument smo izračunali tudi meri srednje vrednosti oziroma aritmetično sredino (ang. mean) in odklon od povprečja oziroma standardni odklon (ang. standard deviation). Glede na vrednosti aritmetičnih sredin spremenljivk merskega 48 8 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek instrumenta A pred izločitvijo spremenljivk sklepamo, da anketirani zavezanci od vseh trditev menijo, da najbolj drži, da predpisi, ki opredeljujejo koncept načrta integritete, ustrezajo mednarodnim in evropskim protikorupcijskim predpisom in standardom v javnem sektorju (M = 5,98, SD = 1,255) in da skrbnik od zaposlenih prejme zadostno podporo (M = 5,96, SD = 1,223). Najmanj pa po mnenju anketiranih zavezancev drži, da je skupna ocena tveganja dejavnikov tveganja v njihovem načrtu integritete majhna (M = 5,54, SD = 1,438) in da ko/če se skrbnik znajde v dilemi, ga KPK podpre z nasveti (M = 5,57, SD = 1,392). Glede na vrednosti aritmetičnih sredin spremenljivk merskega instrumenta B sklepamo, da se anketirani zavezanci najbolj strinjajo, da so zaposleni v njihovi organizaciji osebe s precej visoko stopnjo integritete; ravnajo tako, kot govorijo, in so v sebi takšne, kot se kažejo navzven (I_I = 5,94) in da, čeprav v njihovi organizaciji obstajajo nekatera korupcijska tveganja, zaposleni ne delujejo v duhu pridobiti korist zase ali za drugega (M = 5,87, SD = 1,317). Najmanj pa se anketirani zavezanci strinjajo, da v njihovi organizaciji ravnanje/vedenje delavcev prepoznavajo kot korektno (M = 5,23, SD = 1,643) in da so v njihovi organizaciji notranji kontrolni mehanizmi z vidika preprečevanja korupcije in krepitve integritete organizacije vzpostavljeni (M = 5,26, SD = 1,795). V četrtem sklopu merskega instrumenta, kjer smo ugotavljali demografske podatke anketiranih zavezancev (spol, položaj, vrsta zaposlitve, starost, izobrazba in delovna doba), smo ugotovili, da je med anketiranimi zavezanci v naši raziskavi sodelovalo 54 moških (16,3 %) ter 277 žensk (83,7 %). Glede položaja anketiranih zavezancev na delovnem mestu smo ugotovili, da je v naši raziskavi sodelovalo 41 anketiranih zavezancev (12,4 %), ki v svoji organizaciji zasedajo položajno delovno mesto, in 290 anketiranih zavezancev (87,6 %), katerih delovno mesto ni ovrednoteno kot položajno. Pri vrsti zaposlitve smo anketirane zavezance prosili, da navedejo, ali imajo sklenjeno pogodbo za določen čas ali za nedoločen čas. Izračun je pokazal, da ima od 331 anketiranih zavezancev pogodbo za določen čas sklenjenih devet anketiranih (2,7 %), preostalih 322 anketiranih zavezancev (97,3 %) pa je redno zaposlenih (pogodba za nedoločen čas). Povprečna starost anketiranih zavezancev znaša 42,63 let (M = 42,63, SD = 6,678), pri čemer je najvišja starost 59 let, najnižja starost pa 26 let. Največ anketiranih zavezancev je bilo starih 42 let (8,2 %). V zvezi s pridobljeno ravnjo izobrazbe smo ugotovili, da ima največ anketiranih zavezancev opravljeno bodisi specializacijo po visokem strokovnem programu, bodisi opravljen univerzitetni program ali pa opravljen strokovni magisterij. Takih anketiranih zavezancev je bilo 237 (71,6 %). Za 66 anketiranih zavezancev (19,9 %) je bilo ugotovljeno, da imajo opravljeno bodisi specializacijo po višješolskem programu ali visokošolski strokovni program (visokošolski strokovni program 1. bolonjska stopnja; univerzitetni program 1. bolonjska stopnja). Za 26 anketiranih zavezancev (7,9 %) je bilo ugotovljeno, da imajo opravljeno bodisi specializacijo po univerzitetnem programu ali magisterij znanosti. Najmanj anketiranih zavezancev ima opravljen doktorat znanosti - taka anketirana zavezanca sta bila dva. Glede delovne dobe smo ugotovili, da najvišja znaša 38 let. Taka anketirana zavezanca sta bila dva, najnižja delovna doba pa znaša dve leti. Anketirana zavezanca z najnižjo delovno dobo sta bila prav tako dva. 49 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete V nadaljevanju nas je zanimalo, ali obstajajo statistično značilne oziroma pomembne razlike (ang. significance, okrajšano sig. ali asymptotic sig., ki pomeni (asimptotično) statistično značilnost oziroma pomembnost) v podatkih, glede na raven organizacije (lokalna/državna). Ugotovili smo, da so anketirani zavezanci, ki delujejo na državni ravni, pri merskem instrumentu A stanje v 2/3 primerov ocenili bolje kot anketirani zavezanci, ki delujejo na lokalni ravni. V desetih primerih so stanje bolje ocenili anketirani zavezanci, ki delujejo na državni ravni, v petih primerih pa so stanje bolje ocenili anketirani zavezanci, ki delujejo na lokalni ravni. Da bi ugotovili statistično značilne oziroma pomembne razlike med anketiranimi zavezanci glede na raven organizacije, smo pri obeh merskih instrumentih izvedli t-test. Najprej smo preverili statistično značilnost oziroma pomembnost razlik (v nadaljevanju p-vrednost) v vsebinskih mnenjih (merska instrumenta A in B), nato smo preverili še razlike v demografskih podatkih anketiranih zavezancev glede na raven, na kateri delujejo (lokalna/državna). Statistično značilne oziroma pomembne razlike (p < 0,05) med državno in lokalno ravnjo organizacije pri merskem instrumentu A pred izločitvijo spremenljivk so bile ugotovljene v petih primerih, in sicer pri spremenljivkah I_17 (0,015), I_13 (0,028), I_19 (0,048), I_10 (0,011) in I_25 (0,034). Ker pa smo iz prvotno predvidenega merskega instrumenta zaradi neustreznosti za nadaljnjo statistično obdelavo podatkov v nadaljevanju precej spremenljivk morali izločiti, sta bili v omenjenem merskem instrumentu po izločitvi spremenljivk ugotovljeni le še dve spremenljivki (I_17; p-vrednost - 0,015) in I_19; p-vrednost - 0,048), ki vplivata na razlikovanje med lokalno in državno ravnjo. Do tega smo prišli na način, da smo v stolpcu Levenov preizkus enakosti varianc (ang. Leven's test for equality of variances) pogledali p-vrednost oziroma značilnost F-testa homogenosti varianc za vsako spremenljivko posebej. Ker p-vrednost (sig.) spremenljivke I_17 znaša < 0,05 oziroma natančneje 0,003, zavrnemo ničelno hipotezo o enakosti varianc in v nadaljevanju na podlagi p-vrednosti (sig. 2-tailed), ki znaša 0,015 v stolpcu t-test enakosti povprečij, ugotovimo, da so razlike med aritmetičnima sredinama obeh skupin statistično značilne oziroma pomembne, zato ničelno hipotezo, ki pravi, da ni razlik med aritmetičnima sredinama skupin, zavrnemo. Pri spremenljivki I_19 p-vrednost (sig.) znaša > 0,05 oziroma natančneje 0,051, zato ne zavrnemo ničelne hipoteze o enakosti varianc in v nadaljevanju na podlagi p-vrednosti (sig. 2-tailed), ki znaša 0,048 v stolpcu t-test enakosti povprečij, ugotovimo, da so razlike med aritmetičnima sredinama obeh skupin statistično značilne oziroma pomembne, zato ničelno hipotezo, ki pravi, da ni razlik med aritmetičnima sredinama skupin, zavrnemo. Namreč, anketirani zavezanci na državni ravni se bolj strinjajo s trditvijo (I_17), da skrbnik redno poroča predstojniku o izvajanju načrta integritete, pri čemer ga-le ta spodbuja in podpira (M = 5,91, SD = 1,234, standardna napaka aritmetične sredine = 0,081), kot pa anketirani zavezanci na lokalni ravni (M = 5,49, SD = 1,487, standardna napaka aritmetične sredine = 0,150). Prav tako se anketirani zavezanci na državni ravni bolj strinjajo s trditvijo (I_19), da ko KPK preveri ustreznost načrtov integritete, skrbnike z ugotovitvami tudi seznani (M = 5,82, SD = 1,178, standardna napaka aritmetične sredine= 0,077), kot pa anketirani zavezanci na lokalni ravni (M = 5,53, SD = 1,349, standardna napaka aritmetične sredine = 0,136). Na podlagi navedenega lahko trdimo, da pri merskem 50 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek instrumentu A obstaja razlika med skupinama (lokalna vs. državna raven) na ravni petodstotnega tveganja. Navedeno ugotovitev lahko tako posplošimo na populacijo. V merskem instrumentu B smo, podobno kot pri merskem instrumentu A, ugotovili, da so anketirani zavezanci, ki delujejo na državni ravni, stanje ocenili bolje kot anketirani zavezanci na lokalni ravni (v več kot 2/3 primerov). V 13 primerih so namreč stanje bolje ocenili anketirani zavezanci, ki delujejo na državni ravni, v dveh primerih pa so stanje bolje ocenili anketirani zavezanci, ki delujejo na lokalni ravni. Statistično značilne oziroma pomembne razlike med državno in lokalno ravnjo anketiranih zavezancev pri merskem instrumentu B niso bile ugotovljene, zato ničelne hipoteze, ki pravi, da ni razlik med aritmetičnima sredinama skupin, ne zavrnemo. Na podlagi navedenega ne moremo trditi z gotovostjo, da pri tovrstnem merskem instrumentu obstaja razlika med skupinama (lokalna vs. državna raven) na ravni petodstotnega tveganja. Tudi pri ugotavljanju statistično značilnih oziroma pomembnih razlik demografskih podatkov smo uporabili t-test. Izračun je pokazal, da obstaja statistično značilna oziroma pomembna razlika pri izobrazbi (p-vrednost je 0,006), medtem ko pri ostalih šestih demografskih podatkih statistično značilne razlike niso bile ugotovljene. Do tega smo prišli na način, da smo v stolpcu Levenov preizkus enakosti varianc pogledali p-vrednost oziroma značilnost F-testa homogenosti varianc za navedeno spremenljivko. Ker p-vrednost (sig.) spremenljivke spol znaša > 0,05 oziroma natančneje 0,092, ne zavrnemo ničelne hipoteze o enakosti varianc in v nadaljevanju na podlagi p-vrednosti (sig. 2-tailed), ki znaša 0,006 v stolpcu t-test enakosti povprečij (ang. t-test for equality of means), ugotovimo, da so razlike med aritmetičnima sredinama obeh skupin statistično značilne oziroma pomembne, zato ničelno hipotezo, ki pravi, da ni razlik med aritmetičnima sredinama skupin, zavrnemo. Namreč, anketirani zavezanci na državni ravni (aritmetična sredina = 2,94, standardna napaka aritmetične sredine = 0,036) imajo višjo izobrazbo od anketiranih zavezancev na lokalni ravni (aritmetična sredina = 2,77, standardna napaka aritmetične sredine = 0,050). Na podlagi navedenega lahko z gotovostjo trdimo, da v doseženi izobrazbi obstaja razlika med skupinama (lokalna vs. državna raven) na ravni petodstotnega tveganja. Navedeno ugotovitev lahko tako posplošimo na populacijo. V nadaljnji fazi smo izračunali koeficient korelacij (Pearson) za spremenljivke, vključene v merski instrument A. Ker smo ugotovili, da 20 izbranih spremenljivk navedenega merskega instrumenta preveč oziroma premalo korelira med seboj, zato smo jih izločili. Tako smo obdržali le 15 spremenljivk, in sicer naslednje: I_2, I_7, I_17,1_27,1_32, I_4, I_9, I_19, I_24, I34, I_1, I_6, I_16, I_20 in I_21. Navedene spremenljivke dejansko opredeljujejo tovrsten merski instrument oziroma definirajo odvisno spremenljivko »Načrt integritete«. Na podlagi izločitve predhodno navedenih spremenljivk smo v nadaljevanju preverili tudi vrednost determinante. Ugotovili smo, da vrednost izračunane determinante dobljene korelacijske matrike znaša 0,002, kar pomeni, da je korelacija izbranih spremenljivk ustrezna oziroma da smo uspešno odpravili multikolinearnost. Po opravljenem pregledu korelacij med spremenljivkami smo ugotovili, da obstaja najmočnejša povezanost oziroma najvišja korelacija 51 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete med spremenljivkama I_2 in I_27 in znaša 0,678, medtem ko je bila kot najnižja ugotovljena korelacija med spremenljivkama I_16 in I_17 in znaša 0,119. Skladno z navedenim ugotavljamo, da je korelacija med dimenzijami spremenljivk načrta integritete v povprečju sorazmerno močna in da pravzaprav vse spremenljivke med seboj korelirajo. Nato smo izračunali še koeficient korelacij (Pearson) za spremenljivke, vključene v merski instrument B. Glede na ugotovitvi, da spremenljivke navedenega merskega instrumenta povsem ustrezno korelirajo med seboj (koeficient korelacije > 0,1 in < 0,99) in da znaša vrednost determinante več kot 0,0000110 (0,002), smo sum multikolinearnosti ovrgli in za potrebe nadaljnje obdelave podatkov obdržali vse določene oziroma prvotno predvidene spremenljivke. Spremenljivke, ki opredeljujejo merski instrument B oziroma definirajo napovedno spremenljivko »Integriteta organizacije«, so naslednje: I_I, I_II, Ijn, I_IV, I_V, I_VI, I_VII, I_VIII, I_IX, I_X, I_XI, I_XII, I_XIII, I_XIV in I_XV. Po opravljenem pregledu korelacij med spremenljivkami smo ugotovili, da obstaja najmočnejša povezanost oziroma najvišja korelacija med spremenljivkama I_I in I_XV in znaša 0,580, medtem ko je bila kot najnižja ugotovljena korelacija med spremenljivkama I_I in I_VI in znaša 0,248. S Kaiser-Meyer-Olkinovo (KMO) mero (ang. Kaiser-Meyer Olkinov (KMO)) za odvisno spremenljivko »Načrt integritete« smo ugotovili, da znaša vrednost več kot 0,8,11 zato smo ocenili, da je naš vzorec primeren, korelacijska matrika pa ni enotska, saj so izračunane korelacije med spremenljivkami večje od nič oziroma niso enake nič. Izračunana KMO vrednost našega vzorca znaša 0,896, p-vrednost Bartlettovega testa (ang. Bartlett's test of sphericity) (sig.) pa 0,000, zato smo ocenili, da so podatki prikladni za faktorsko analizo. Z isto metodo je za napovedno spremenljivko »Integriteta organizacije« izračun pokazal, da znaša KMO vrednost 0,935, zato smo tudi v tem primeru ugotovili, da je vzorec primeren, korelacijska matrika pa prav tako ni enotska, saj je p-vrednost Bartlettovega testa (sig.) ustrezna (0,000). Na podlagi navedenega smo ocenili, da so tudi ti podatki prikladni za faktorsko analizo. Na tem mestu pojasnjujemo, da od faktorske analize naprej, namesto terminov merski instrument A in merski instrument B uporabljamo termina odvisna in napovedna spremenljivka oziroma »Načrt integritete« in »Integriteta organizacije«. V nadaljevanju smo preverili faktorsko strukturo odvisne spremenljivke »Načrt integritete«, pri čemer smo z izvedbo faktorske analize, med drugim, poskušali ugotoviti obstoj števila faktorjev oziroma latentnih spremenljivk. Z izvedbo faktorske analize smo ugotovili, da gre za trifaktorsko strukturo, saj nam je faktorska analiza ponudila tri faktorje, pri čemer je delež skupne pojasnjene variance vsakega faktorja višji od 30 %.12 Tako s prvim faktorjem pojasnimo 61,745 % variance, z drugim faktorjem 57,060 % variance in s tretjim faktorjem 53,291 % variance. Z izvedbo pravokotne rotacije (metoda varimax) smo v sklopu dobljene rotirane faktorske matrike ugotovili, da gre za uravnoteženo povezanost faktorjev s spremenljivkami, saj je vsakemu faktorju pripadlo pet spremenljivk. 9 Več o tem glej Field (2009). 10 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 11 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 52 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek Prvemu faktorju so pripadle oziroma se z njim povezale spremenljivke I_2, I_7, I_17, I_27 in I_32, ki se nanašajo na odnos vodstva in zaposlenih do skrbnikov oziroma sovpadajo z dimenzijo »Skrbništvo«. Z drugim faktorjem so se povezale spremenljivke I_4, I_9, I_19, I_24 in I_34, ki se nanašajo na participacijo KPK v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z načrtom integritete, oziroma sovpadajo z dimenzijo »Strokovna podprtost in kontrolni mehanizmi«. S tretjim faktorjem pa so se povezale spremenljivke I_1, I_6, I_16, I_20 in I_21, ki se nanašajo na odnos zaposlenih do korupcijskih dejavnikov tveganja oziroma sovpadajo z dimenzijo »Stopnja tveganja«. Dobljene faktorje smo, glede na sovpadanje z dimenzijami, smiselno poimenovali, in sicer glede na pomen pripadanih spremenljivk. Prvi faktor smo tako poimenovali »Podpora skrbnikom«, drugi faktor »Angažiranost KPK« in tretji faktor »Obvladanost tveganj«. Na podlagi navedenega smo, da bi ugotovili medsebojne korelacije oziroma povezanosti spremenljivk, primernosti vzorca, vrednosti ekstrahiranih komunalitet, lastnih vrednosti in pojasnjene variance, kovariance oziroma faktorskih uteži itd., izvedli še faktorsko analizo posameznih faktorjev. Pri pregledu korelacijske matrike oziroma korelacij med spremenljivkami prvega faktorja odvisne spremenljivke »Podpora skrbnikom« smo ugotovili, da obstaja najmočnejša povezanost oziroma najboljša korelacija med spremenljivka I_2 in I_27 in znaša 0,678, medtem ko je bila kot najnižja ugotovljena korelacija med spremenljivkama I_17 in I_32 in znaša 0,391 (tabela 7). Izračunana determinanta dobljene korelacijske matrike za faktor »Podpora skrbnikom« znaša 0,131, kar je ustrezno. Nato smo s KMO mero ugotovili, da znaša izračunana vrednost več kot 0,813 oziroma 0,812, p-vrednost Bartlettovega testa (sig.) je 0,000, kar je prav tako ustrezno oziroma sprejemljivo (tabela 7). Pri pregledu ekstrahiranih komunalitet (ang. extraction) smo ugotovili, da so izračunane vrednosti le-teh večje od 0,3.14 Najvišja vrednost ekstrahirane komunalitete znaša 0,673, in sicer pri spremenljivki I_7, najnižja pa 0,579 pri spremenljivki I_32. Pri pregledu lastnih vrednosti (ang. initial eigenvalues) in pojasnjene variance (ang. variance) smo ugotovili, da gre pri omenjenem faktorju dejansko za enofaktorsko strukturo. Delež skupne variance (cumulative %) navedenega faktorja znaša 61,7 %, kar je povsem ustrezno. Kolenski diagram omenjenega faktorja prikazuje točko preloma v drugem faktorju. Nato smo pregledali kovariance oziroma faktorske uteži faktorja. Iz nerotirane faktorske matrike (ang. component matrix) izhaja, da so faktorske uteži večje od 0,3, kar je ustrezno. Ugotovili smo, da je z omenjenim faktorjem povezanih pet spremenljivk. Največja faktorska utež je pri spremenljivki I_27 in znaša 0,827, najnižja pa pri spremenljivki I_17 in znaša 0,705. 15 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 16 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 53 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete Tabela 7: Eksploratorna faktorska analiza prvega faktorja (SPSS) (Correlation Matrix3) I_2 I_7 I_17 I_27 I_32 I_2 1,000 ,511 ,479 ,678 ,487 I_7 ,511 1,000 ,475 ,580 ,636 Correlation I_17 ,479 ,475 1,000 ,480 ,391 I_27 ,678 ,580 ,480 1,000 ,479 I_32 ,487 ,636 ,391 ,479 1,000 I_2 ,000 ,000 ,000 ,000 I_7 ,000 ,000 ,000 ,000 Sig. (1-tailed) I_17 ,000 ,000 ,000 ,000 I_27 ,000 ,000 ,000 ,000 I_32 ,000 ,000 ,000 ,000 a. Determinant = ,131 KMO and Bartlett's Test Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling Adequacy ,812 Approx. Chi-Square 664,946 Bartlett's Test of Sphericity df 10 Sig. ,000 S konfirmatorno faktorsko analizo prvega faktorja, izvedeno v AMOS, pa smo ugotovili, da vrednost hi-kvadrata (ang. chi-square) znaša 48,608, stopnja prostosti (ang. degree of freedom) ima vrednost 5, p-vrednost (ang. probability) pa je 0,000 (slika 1). Slika 1: Konfirmatorna faktorska analiza prvega faktorja (AMOS) 54 Minimum was achieved Chi-square = 48,608 Degrees of freedom = 5 Probability level = ,000 Pri pregledu korelacijske matrike oziroma korelacij med spremenljivkami drugega faktorja odvisne spremenljivke »Angažiranost KPK« smo ugotovili, da -obstaja najmočnejša povezanost oziroma najboljša korelacija med spremenljivkama Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek I_4 in I_24 in znaša 0,575, medtem ko je bila kot najnižja ugotovljena korelacija med spremenljivkama I_19 in I_34 in znaša 0,393 (tabela 8). Izračunana determinanta dobljene korelacijske matrike za omenjeni faktor znaša 0,223, kar je ustrezno. Nato smo s KMO mero ugotovili, da znaša izračunana vrednost več kot 0,815 oziroma 0,840, p-vrednost Bartlettovega testa (sig.) je 0,000, kar je prav tako ustrezno oziroma sprejemljivo (tabela 8). Pri pregledu ekstrahiranih komunalitet smo ugotovili, da so izračunane vrednosti le-teh večje od 0,3.16 Najvišja vrednost ekstrahirane komunalitete znaša 0,668, in sicer pri spremenljivki I_4, najnižja pa 0,475, pri spremenljivki I_19. Pri pregledu lastnih vrednosti in pojasnjene variance smo ugotovili, da gre pri omenjenem faktorju dejansko za enofaktorsko strukturo. Delež skupne variance navedenega faktorja znaša 57,1 %, kar je povsem ustrezno. Kolenski diagram omenjenega faktorja prikazuje točko preloma v drugem faktorju. Nato smo pregledali kovariance oziroma faktorske uteži faktorja. Iz nerotirane faktorske matrike izhaja, da so faktorske uteži večje od 0,3, kar je ustrezno. Ugotovili smo, da je z omenjenim faktorjem, prav tako kot pri prejšnjem faktorju, povezanih pet spremenljivk. Največja faktorska utež je pri spremenljivki I_4 in znaša 0,817, najnižja pa pri spremenljivki I_19 in znaša 0,689. Tabela 8: Eksploratorna faktorska analiza drugega faktorja (SPSS) (Correlation Matrix3) I_4 I_9 I_19 I_24 I_34 I_4 1,000 ,553 ,451 ,575 ,461 I_9 ,553 1,000 ,417 ,496 ,427 Correlation I_19 ,451 ,417 1,000 ,394 ,393 I_24 ,575 ,496 ,394 1,000 ,445 I_34 ,461 ,427 ,393 ,445 1,000 I_4 ,000 ,000 ,000 ,000 I_9 ,000 ,000 ,000 ,000 Sig. (1-tailed) I_19 ,000 ,000 ,000 ,000 I_24 ,000 ,000 ,000 ,000 I_34 ,000 ,000 ,000 ,000 a. Determinant = ,223 KMO and Bartlett's Test Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling Adequacy. ,840 Approx. Chi-Square 490,806 Bartlett's Test of Sphericity df 10 Sig. ,000 15 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 16 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 55 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete S konfirmatorno faktorsko analizo drugega faktorja, izvedeno v AMOS, pa smo ugotovili, da vrednost hi-kvadrata znaša 2,667, stopnja prostosti ima vrednost 5, p-vrednost pa je 0,751 (slika 2). Slika 2: Konfirmatorna faktorska analiza drugega faktorja (AMOS) Minimum was achieved Chi-square = 2,667 Degrees of freedom = 5 Probability level = ,751 Pri pregledu korelacijske matrike oziroma korelacij med spremenljivkami tretjega faktorja odvisne spremenljivke »Obvladanost tveganj« smo ugotovili, da obstaja najmočnejša povezanost oziroma najboljša korelacija med spremenljivkama I_1 in I_21 in znaša 0,551, medtem ko je bila kot najnižja ugotovljena korelacija med spremenljivkama I_16 in I_20 in znaša 0,321 (tabela 9). Izračunana determinanta dobljene korelacijske matrike za omenjeni faktor znaša 0,279, kar je ustrezno. Nato smo s KMO mero ugotovili, da znaša izračunana vrednost nekoliko nižje od 0,8,17 pa vendar 0,797, p-vrednost Bartlettovega testa (sig.) je 0,000, kar je dejansko razmeroma ustrezno oziroma sprejemljivo (tabela 9). Pri pregledu ekstrahiranih komunalitet smo ugotovili, da so izračunane vrednosti le-teh večje od 0,3.18 Najvišja vrednost ekstrahirane komunalitete znaša 0,678, in sicer pri spremenljivki I_1, najnižja pa 0,431 pri spremenljivki I_20. Pri pregledu lastnih vrednosti in pojasnjene variance smo ugotovili, da gre pri omenjenem faktorju dejansko za enofaktorsko strukturo. Skupna varianca navedenega faktorja znaša 53,3 %, kar je povsem ustrezno. Kolenski diagram omenjenega faktorja prikazuje točko preloma v drugem faktorju. Nato smo pregledali kovariance oziroma faktorske uteži faktorja. Iz nerotirane faktorske matrike so razvidne faktorske uteži večje od 0,3, kar je ustrezno. Ugotovili smo, da je z omenjenim faktorjem, prav tako kot pri prejšnjih dveh faktorjih, povezanih pet spremenljivk. Največja faktorska utež je pri spremenljivki I_I in znaša 0,824, najnižja pa pri spremenljivki I_20 in znaša 0,657. 56 17 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). t18 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek Tabela 9: Eksploratorna faktorska analiza tretjega faktorja (SPSS) (Correlation Matrixa) I_1 I_6 I_16 I_20 I_21 I_1 1,000 ,452 ,479 ,464 ,551 I_6 ,452 1,000 ,445 ,379 ,366 Correlation I_16 ,479 ,445 1,000 ,321 ,388 I_20 ,464 ,379 ,321 1,000 ,287 I_21 ,551 ,366 ,388 ,287 1,000 I_1 ,000 ,000 ,000 ,000 I_6 ,000 ,000 ,000 ,000 Sig. (1-tailed) I_16 ,000 ,000 ,000 ,000 I_20 ,000 ,000 ,000 ,000 I_21 ,000 ,000 ,000 ,000 a. Determinant = ,279 KMO and Bartlett's Test Kaiser-Meyer-Olkin Measure of ,797 Sampling Adequacy. Bartlett's Test of Sphericity Approx. Chi-Square 418,038 df 10 Sig. ,000 S konfirmatorno faktorsko analizo tretjega faktorja, izvedeno v AMOS, pa smo ugotovili, da vrednost hi-kvadrata znaša 15,179, stopnja prostosti ima vrednost 5, p-vrednost pa je 0,010 (slika 3). Slika 3: Konfirmatorna faktorska analiza tretjega faktorja (AMOS) Minimum was achieved Chi-square = 15,179 Degrees of freedom = 5 Probability level = ,010 Glede na navedeno lahko sklenemo, da lahko »Načrt integritete« povzamemo s tremi dimenzijami oziroma pojasnimo s tremi faktorji. 57 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete S konfirmatorno faktorsko analizo prvega, drugega in tretjega faktorja, izvedeno v AMOS, smo ugotovili, da vrednost hi-kvadrata znaša 146,052, stopnja prostosti ima vrednost 37, p-vrednost pa je < 0,001. Po opravljeni faktorski analizi odvisne spremenljivke »Načrt integritete« smo izvedli še faktorsko analizo napovedne spremenljivke »Integriteta organizacije« (tabela 10). Ker smo za Cronbachov koeficient alfa že ugotovili, da je ustrezen, smo v nadaljevanju pregledali ustreznost podatkov s KMO mero. Ugotovili smo, da izračunana vrednost KMO znaša več kot 0,8,19 zato smo potrdili primernost vzorca. Izračunana KMO vrednost našega vzorca znaša 0,935, p-vrednost Bartlettovega testa (sig.) je 0,000 (matrika ni enotska), zato smo ocenili, da so podatki povsem prikladni za faktorsko analizo (tabela 10). V nadaljevanju smo izvedli postopek ekstrakcije oziroma preverili ekstrahirane komunalitete in ugotovili, da so vse izračunane vrednosti le-teh večje od 0,3,20 zato v nadaljevanju nobene spremenljivke ne izključimo iz obdelave. Ekstrahirana komunaliteta z najvišjo vrednostjo znaša 0,760, in sicer pri spremenljivki I_I, najnižja pa 0,309 pri spremenljivki I_II. Pri pregledu lastnih vrednosti in pojasnjene variance smo ugotovili, da gre za dvo-faktorsko strukturo, saj nam je faktorska analiza ponudila dva faktorja. Delež skupne variance obeh faktorjev znaša 51,20 %, pri čemer lahko s prvim faktorjem pojasnimo 44,4 %, z drugim faktorjem pa 6,8 % skupne variance. Ostala varianca (48,8 %) pripada določenim vplivom, ki jih ne moremo pojasniti z obstoječimi spremenljivkami, kar pomeni, da poleg obstoječih spremenljivk, ki opredeljujejo napovedno spremenljivko »Integriteta organizacije«, obstajajo tudi takšne, ki jih naša napovedna spremenljivka »Integriteta organizacije« ne vsebuje. Nato smo pregledali kovariance med faktorjem in spremenljivkami oziroma faktorske uteži napovedne spremenljivke »Integriteta organizacije«. Iz nerotirane faktorske matrike izhaja, da so faktorske uteži večje od 0,3. Ugotovili smo, da je s prvim faktorjem povezanih največ spremenljivk (14), medtem ko z drugim faktorjem samo ena. Največja faktorska utež pri prvem faktorju je pri spremenljivki I_IX in znaša 0,777, najnižja pa pri spremenljivki I_II in znaša 0,511. Faktorska utež drugega faktorja je pri spremenljivki I_I in znaša 0,659. Nato smo izvedli še rotirano faktorsko matriko. Ugotovili smo, da prvemu faktorju pripada 12 spremenljivk, drugemu faktorju pa tri. Najvišjo faktorsko utež pri prvem faktorju ima spremenljivka I_III in znaša 0,822, najnižjo pa pri spremenljivki I_VI in znaša 0,485. Najvišjo faktorsko utež pri drugem faktorju ima spremenljivka I_I in znaša 0,880, najnižjo pa pri spremenljivki I_XV in znaša 0,556. Po tovrstnem pregledu smo pregledali še korelacijsko faktorsko matriko (ang. component correlation matrix) in ugotovili, da se faktorji po rotaciji niso spremenili. V luči morebitnega obstoja boljše končne rešitve smo v nadaljevanju izvedli še pravokotno rotacijo (metoda varimax), s čimer smo izvedli postopek visoke faktorske uteženosti spremenljivke zgolj pri enem faktorju). Iz navedene matrike tako izhaja, da se naše spremenljivke povezujejo z dvema faktorjema. Najvišjo faktorsko utež pri prvem faktorju ima spremenljivka I_VIII in znaša 0,740, najnižjo pa pri spremenljivki I_ VI in znaša 0,460. Najvišjo faktorsko utež pri drugem faktorju ima spremenljivka I_I in znaša 0,869, najnižjo pa pri spremenljivki I_V in znaša 0,681. 17 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). t18 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 58 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek Prav tako smo ugotovili, da kolenski diagram napovedne spremenljivke »Integriteta organizacije« prikazuje točko preloma v drugem faktorju, kar pomeni, da obstaja možnost za izločitev enega faktorja. Glede na dejstvo, da naj bi bil delež skupne pojasnjene variance v družboslovju vsaj 30 %,21 in izračun naše skupne pojasnjene variance prvega faktorja (44,4 %) in drugega faktorja (6,8 %), smo se odločili, da obdržimo zgolj en faktor, zaradi česar smo imeli ugotovitve rotiranih matrik kot irelevantne. Prvemu faktorju pripada 12 spremenljivk, drugemu faktorju pa tri spremenljivke. Prvi faktor tako definirajo spremenljivke: I_VHI, I_III, I_XIII, I_IX, I_VII, I_X, I_IV, I_XII, I_XIV, I_II, I_XI in I_VI. Drugi faktor pa definirajo spremenljivke I_I, I_XV in I_V. Kot predhodno navedeno, smo se v tem primeru odločili, da drugi faktor izločimo, prvi faktor pa obdržimo in ga vključimo v nadaljnjo obdelavo podatkov. Faktor, za katerega smo se odločili, da ga obdržimo in uporabimo za nadaljnjo obdelavo podatkov, smo poimenovali »Indeks celovitosti«. Za tovrstno poimenovanje smo se odločili v luči pomena spremenljivk oziroma kazalnikov, ki vsebinsko opredeljujejo napovedno spremenljivko »Integriteta organizacije«. Ker pa, v povezavi z našim področjem raziskovanja obstajajo že številna poimenovanja indeksov oziroma drugi indeksi (npr. indeks ujetja držav, indeks korupcijske klime, indeks (globalne) konkurenčnosti, korupcijski percepcijski indeks, (globalni) integritetni indeks), indeks celovitosti pa kot pokazatelj stopnje integritete v literaturi še ni uporabljen, smo ocenili, da je navedeno poimenovanje ustrezno. Tabela 10: Eksploratorna faktorska analiza četrtega faktorja (SPSS) (Correlation Matrix3) 11 I II I III I IV I V I VI I VII I VIII I IX I X I XI I XII I XIII I XIV I XV I_I 1,000 ,202 ,177 ,290 ,472 ,248 ,332 ,308 ,397 ,320 ,266 ,333 ,390 ,405 ,580 i_II ,202 1,000 ,275 ,309 ,301 ,269 ,350 ,362 ,263 ,258 ,249 ,368 ,373 ,338 ,346 i_iii ,177 ,275 1,000 ,372 ,348 ,326 ,356 ,524 ,400 ,349 ,302 ,317 ,534 ,418 ,422 I_IV ,290 ,309 ,372 1,000 ,336 ,298 ,320 ,432 ,445 ,426 ,316 ,364 ,405 ,419 ,400 I_V ,472 ,301 ,348 ,336 1,000 ,325 ,363 ,393 ,402 ,346 ,354 ,401 ,377 ,390 ,528 J I_VI ,248 ,269 ,326 ,298 ,325 1,000 ,364 ,319 ,397 ,248 ,317 ,399 ,374 ,359 ,413 ■g I_VII ,332 ,350 ,356 ,320 ,363 ,364 1,000 ,489 ,494 ,407 ,330 ,428 ,511 ,456 ,442 U I_VIII ,308 ,362 ,524 ,432 ,393 ,319 ,489 1,000 ,529 ,498 ,389 ,465 ,537 ,441 ,494 I_IX ,397 ,263 ,400 ,445 ,402 ,397 ,494 ,529 1,000 ,536 ,501 ,541 ,565 ,558 ,574 I_X ,320 ,258 ,349 ,426 ,346 ,248 ,407 ,498 ,536 1,000 ,418 ,481 ,495 ,462 ,486 I_XI ,266 ,249 ,302 ,316 ,354 ,317 ,330 ,389 ,501 ,418 1,000 ,373 ,451 ,439 ,488 I_XII ,333 ,368 ,317 ,364 ,401 ,399 ,428 ,465 ,541 ,481 ,373 1,000 ,506 ,410 ,473 I_XIII ,390 ,373 ,534 ,405 ,377 ,374 ,511 ,537 ,565 ,495 ,451 ,506 1,000 ,507 ,506 I_XIV ,405 ,338 ,418 ,419 ,390 ,359 ,456 ,441 ,558 ,462 ,439 ,410 ,507 1,000 ,499 I_XV ,580 ,346 ,422 ,400 ,528 ,413 ,442 ,494 ,574 ,486 ,488 ,473 ,506 ,499 1,000 21 Več o tem glej Šifrer in Bren (2011). 59 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete I_I ,000 ,001 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_II ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 i_m ,001 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_IV ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_V ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_VI ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_VII ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 'EČ I_VIII ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 M I_IX ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_X ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_XI ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_XII ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_XIII ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_XIV ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 I_XV ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 a. Determinant = ,002 KMO and Bartlett's Test Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling ,935 Adequacy. Bartlett's Test of Sphericity Approx. Chi-Square 2021,558 df 105 Sig. ,000 S konfirmatorno faktorsko analizo četrtega faktorja, izvedeno v AMOS, smo ugotovili, da vrednost hi-kvadrata znaša 99,169, stopnja prostosti ima vrednost 54, p-vrednost pa je 0,000 (slika 4). Slika 4: Konfirmatorna faktorska analiza četrtega faktorja (AMOS Minimum was achieved Chi-square = 99,169 Degrees of freedom = 54 Probability level = ,000 V sklopu dobljene faktorske rešitve smo pregledali korelacije oziroma povezanost med vsemi štirimi faktorji. Ugotovili smo, da med faktorji odvisne spremenljivke »Načrt integritete« obstajajo signifikantne pozitivne in sorazmerno močne korelacije (najvišja znaša 0,580, p-vrednost je 0,000). Prav tako smo ugotovili obstoj sorazmerno močne statistično značilne oziroma pomembne povezanosti faktorjev med odvisno in napovedno spremenljivko (najvišji koeficient znaša 0,738, p-vrednost je 0,000, najnižji pa 0,472, p-vrednost je 0,000) (tabela 11). 60 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek Tabela 11: Pearsonovi koeficienti korelacij med faktorji (SPSS) Podpora skrbnikom Angažiranost KPK Obvladanost tveganj Indeks celovitosti Podpora skrbnikom Pearson Correlation 1 ,499" ,576"" ,738" Sig. (2-tailed) ,000 ,000 ,000 N 331 331 331 331 Angažiranost KPK Pearson Correlation ,499" 1 ,486"" ,472" Sig. (2-tailed) ,000 ,000 ,000 N 331 331 331 331 Obvladanost tveganj Pearson Correlation ,576" ,486" 1 ,694" Sig. (2-tailed) ,000 ,000 ,000 N 331 331 331 331 Indeks celovitosti Pearson Correlation ,738" ,472" ,694" 1 Sig. (2-tailed) ,000 ,000 ,000 N 331 331 331 331 **. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed). 4 RAZPRAVA Raziskovalno vprašanje je bilo usmerjeno k pojasnitvi, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana? Zastavljena hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja statistično značilna korelacija. V iskanju odgovora na postavljeno prvo raziskovalno vprašanje in s preverjanjem prve hipoteze smo na podlagi rezultatov izvedenih statističnih testov in analiz oziroma metod ugotovili, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med načrtom integritete in integriteto organizacije obstaja pozitivna statistično značilna korelacija, zato smo na prvo raziskovalno vprašanje odgovorili pritrdilno, hipotezo pa potrdili. Na podlagi navedenega ugotavljamo, da naši rezultati potrjujejo obstoječe pravne akte s tega področja v Sloveniji (resolucija, zakon), program vlade, smernice idr. priporočila oziroma ugotovitve evropskih, mednarodnih in slovenskih organizacij s področja preprečevanja korupcije in krepitve integritete. Glede na dejstvo, da o konceptu načrta integritete ne obstajajo predhodne raziskave, naših rezultatov ni mogoče primerjati z ugotovitvami drugih raziskovalcev. Razlog, da o navedenem na splošno obstaja zelo malo število enot literature, je zelo verjetno povezan z vsebino širitve EU in se v okviru le-te nanaša na izpolnjevanje pogojev v sklopu pristopnih pogajanj držav kandidatk za pridobitev članstva EU v zadnjih nekaj letih, kjer je med drugim treba zadostiti tudi pogoju zagotavljanja protikorupcijske politike in s tem ustanovitve 61 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete protikorupcijskega organa, katerega posledica je obveznost sprejema preventivnega protikorupcijskega ukrepa, imenovanega načrt integritete. Ne glede na navedeno je Slovenija (skupaj z devetimi drugimi državami kandidatkami) vstopila v EU (že) leta 2004, za nami pa še tri druge, kar po drugi strani verjetno predstavlja dovolj legitimen razlog in razumno dovolj dolgo obdobje za večje strokovno zanimanje in znanstveno udejstvovanje v zvezi s proučevanjem koncepta načrta integritete v Sloveniji? Ne nazadnje številni avtorji enoglasno pritrjujejo ugotovitvi, da je v boju zoper korupcijo nadvse pomembno zlasti preventivno delovanje, kjer ima integriteta zelo pomembno vlogo. Naše priporočilo zavezancem za načrt integritete v Sloveniji v prihodnje gre v smeri nadaljnjih preventivnih prizadevanj zoper korupcijska, protipravna in neetična ravnanja v organizaciji v smislu doslednega izvajanja načrta integritete in s tem krepitve integritete javnega sektorja v Sloveniji. VIRI IN LITERATURA African Union. (11. 7 2003). African Union Convention on preventing and combating corruption. https://au.int/en/treaties/african-union-convention-preventing-and-combating-corruption Arnone, M. in Borlini, L. S. (2014). Governance, corruption, and effects on institutions. V M. Arnone, in L. S. Borlini (ur.), Corruption: Economic analysis and international law (str. 153-179). Elgar Publishing Ltd. Avbelj, M. (2011). Kaj je integriteta? Ius Info. https://www.iusinfo.si/medijsko- sredisce/kolumne/62841# Bren, M. (2014/2015). Metodologija družboslovnega raziskovanja in multivariatne metode. Fakulteta za varnostne vede. Bruner, F. H. (2006). European initiatives in the fight against corruption. V M. Kreutner (ur.), The corruption monster: Ethik, politik und korruption (str. 31-44). Czernin. Bucic, M. (2004). Vrste korupcije v Sloveniji in možnosti za njihovo preprečevanje (Diplomsko delo). Ekonomska fakulteta. http://www.cek.ef.uni-lj.si/u diplome/bucic1255.pdf Cockroft, L. (2012). Global corruption. I. B.Tauris & Co. Ltd. Comte-Sponville, A. (2002). Mala razprava o velikih vrlinah. Vale Novak. Council of Europe. (2015). Basic anti-corruption concepts. A training manual. https:// www.coe.int/en/web/corruption Cvetek, R. (2013). Raziskujemo medosebne odnose: Priročnik za izvedbo kvantitativne empirične raziskave. Teološka fakulteta. De Vaus, D. (2004). Surveys in social research. Routledge. Dobovšek, B. (2009a). Prevencija korupcije. Uprava za kadrove Crne Gore. Dobovšek, B. (2009b). Prevention of corruption in practice - Integrity plans. V G. Meško in H. Kury (ur.), Crime policy, crime control and crime prevention -Slovenian perspectives (str. 255-277). Tipografija. Dobovšek, B. (16. 8. 2011). Intervju s strokovnjakom za sistemsko korupcijo Bojanom Dobovškom (M. Šalehar, izpraševalec). MMC RTV Slovenija. 62 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/113421816 Dobovšek, B. (2012). Korupcija v tranziciji. Fakulteta za varnostne vede. Dobovšek B. in Kordež G. (2005a). Načrti integritete kot prevencija korupcije. V B. Lobnikar (ur.), Zbornik prispevkov: 6. slovenski dnevi varstvoslovja (str. 11). Fakulteta za varnostne vede. Dobovšek, B. in Kordež, G. (2005b). Prevencija v praksi - načrti integritete. V B. Dobovšek (ur.), Korupcija in politika (str. 283-304). Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Uprava kriminalistične policije. Dobovšek, B. in Miklavčič, K. (2010). Korupcija v politiki: Razvojni pristop k preventivi. V T. Pavšič Mrevlje (ur.), Smernice sodobnega varstvoslovja: Zbornik prispevkov: 11. dnevi varstvoslovja (str. 9). Fakulteta za varnostne vede. https:// www.fvv.um.si/DV2010/zbornik/preprecevanje korupcije/Miklavcic Dobovsek.pdf Dobovšek, B. in Škrbec, J. (2012). Korupcija, grožnja slovenski (pravni) državi. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 63(1), 50-59. Dobovšek, B., Ažman, B., Eman, K., Kuhar, S., Kurež, B., Mastnak, M. ... Škrbec, J. (2016). Peta veja oblasti. eBesede, d.o.o. in Dobra država, zavod za politično kulturo. Društvo Integriteta. (2012). Nacionalni sistem integritete Slovenija. Društvo Integriteta. European Bank for Reconstruction and Development. (n. d.). https://www.ebrd. com/ European Commission [EC]. (2014). Report from the commission to the council and the European Parliament. EU anti-corruption report. European Commission. https:// ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/e-library/documents/ policies/organized-crime-and-human-trafficking/corruption/docs/acr 2014 en.pdf European Commission [EC]. (2017). European Commission. Public opinion. http:// ec.europa.eu/COMMFrontOffice/PublicOpinion/index.cfm Ferlič Žgajnar, B. (14. 1 2019). Korupcija odžre Slovencem 2,1 milijarde hlebcev kruha. Delo. https://www.delo.si/novice/slovenija/korupcija-odzre-slovencem-2-1-milijarde-hlebcev-kruha-138563.html Ferligoj, A., Lozar Manfreda, K. in Žiberna, A. (2011). Inferenčna stitistika: Osnove statistike na prosojnicah (Študijsko gradivo pri predmetu Statistika). Fakulteta za družbene vede. Field, A. (2009). Discovering statistics using SPSS: Introducing statistical method. Sage. GfK Gral-Iteo. (2006). Raziskava o gospodarskem in poslovnem okolju, poslovni etiki in neuradnih plačilih na Slovenskem. Komisija za preprečevanje korupcije. https://www.kpk-rs.si/kpk/wp-content/uploads/2018/03/Raziskava-o-gospodarskem-in-poslovnem-okolju-poslovni-etiki-in-neuradnih-pla%C4%8Dilih-na-Slovenskem-2006.pdf Gray, C. W. in Kaufmann, D. (1998). Corruption and development. Finance & Development, 35(1), 7-10. https://www.imf.org/external/pubs/ft/ fandd/1998/03/pdf/gray.pdf Graycar, A. in Prenzler, T. (2013). Understanding and preveting corruption. Palgrave 63 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete Pivot. https://doi.org/10.1057/9781137335098 Graycar, A. in Smith, G. R. (2011). Research and practice corruption: An introdution. V A. Graycar in G. R. Smith (ur.), Handbook of global research and practice in corruption (str. 3-11). Edward Elgar Publishing. Graycar, A. in Villa, D. (2011). The loss of governance capacity through corruption. Governance: An International Journal of Policy, Administration and Institutions, 24(3), 419-438. https://doi.org/10.1111/j.1468-0491.2011.01535.x Group of States against Corruption [GRECO]. (2012). Fourth evaluation round: Preprečevanjekorupcijepriposlancih, sodnikih in tožilcih:PoročilooRepublikiSloveniji. Council of Europe. https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/ DisplayDCTMContent?documentId=09000016806ca70c Hair, J., Black, W., Babin, B. in Anderson, R.(2014). Multivariate data analysis (7th ed.). Pearson. Huther, J. in Shah, A. (2000). Policy research working paper 2501. Anti-corruption policies and programs. A framework for evaluation. World Bank. Independent Commission Against Corruption. (2018). https://www.icac.nsw.gov. au/ International Monetary Fund. (2016). Corruption: Costs and mitigating strategies. IMF staff discussion note. SDN/16/05. MDS. https://www.imf.org/external/ pubs/ft/sdn/2016/sdn1605.pdf Kaufmann, D. (1997). Corruption: The facts. Foreign Policy, 107, 114-131. https:// doi.org/10.2307/1149337 Kečanovic, B. (2009). Esej o integriteti. Integriteta. http://www.integriteta.si/ gradiva/clanki/29-esej-o-integriteti Klitgaard, R. (2015). Adressing corruption together. Organisation for Economic Cooperation and Development. https://www.oecd.org/dac/conflict-fragility-resilience/publications/FINAL%20Addressing%20corruption%20together. pdf Komisija za preprečevanje korupcije [KPK]. (2011). Korupcija je posledica, ne vzrok. https://www.kpk-rs.si/2011/12/08/korupcija-je-posledica-ne-vzrok/ Komisija za preprečevanje korupcije [KPK]. (2012). Obdobno poročilo 2011/2012. http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/pojasnila ministrstev/KPK/2012/0bdobno porocilo KPK 2011-2012.pdf Komisija za preprečevanje korupcije [KPK]. (2013). Ocena stanja 2013. KPK. Komisija za preprečevanje korupcije [KPK]. (2014). Smernice za izdelavo, uvedbo in izvajanje načrtov integritete. https://www.kpk-rs.si/sl/korupcija-integriteta-in-etika/protikorupcijska-zakonodaja-in-strateski-dokumenti/slovenski-pravni-akti Komisija za preprečevanje korupcije [KPK]. (2018). Ocena stanja 2017. https:// www.kpk-rs.si/kpk/wp-content/uploads/2018/07/0cena Stanja 2017.pdf.pdf Komisija za preprečevanje korupcije [KPK]. (n. d.). Splošno o načrtu integritete. https://www.kpk-rs.si/preventiva-in-integriteta/nacrt-integritete/splosno-o-nacrtu-integritete/ Košmelj, K. (2007). Uporabna statistika. Biotehniška fakulteta. https://www. bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2721/Uporabna statistika okt 2007/Uporabna 64 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek statistika 01.pdf Kraska, P. B. in Newman, W. L. (2008). Criminal justice and criminology research methods. Pearson Education. Meško, K. (2009). Preventivni vidik ukrepov proti korupciji. V T. Pavšič Mrevlje (ur.), Varstvoslovje med teorijo in prakso; Zbornik prispevkov: 10. dnevi varstvoslovja, (str. 12). Fakulteta za varnostne vede. https://www.fvv.um.si/dv2009/zbornik/ clanki/mesko.pdf Miklič, J. (2009). Upoštevati in razvijati je potrebno sistem vrednot medsebojnega zaupanja, spoštovanja in sodelovanja. Rast: Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, XX(5(125)), 522-537. Mozetič, A. (2010). Pomembnost integritete posameznika na odgovornih položajih (Diplomsko delo). Fakulteta za varnostne vede. Open Society Institute [OSI]. (2002). Spremljanje pridruževanja EU: Korupcija in protikorupcijski ukrepi v Sloveniji. https://www.opensocietyfoundations. org/uploads/9cc4987b-e8d9-4995-94be-5ccf6d700dbb/ euaccesscorruptionslovenentrans 2002060 0.pdf Organisation for Economic Co-operation and Development [OECD]. (2013). Fighting corruption in the public sector. Integrity review of Italy. OECD Publishing. http://www.oecd.org/gov/ethics/oecd-integrity-review-of-italy-9789264193819-en.htm Organisation for Economic Co-operation and Development [OECD]. (2018). Strategic approach to combating corruption and promoting integrity. https://search. oecd.org/fr/corruption/oecd-strategic-approach-to-combating-corruption-and-promoting-integrity.htm Organization of American States. (1996). Inter-American Convention against corruption (B-58). http://www.oas.org/en/sla/dil/inter american treaties B-58 against Corruption.asp Organization for Security and Co-operation in Europe [OSCE]. (2000). Council of Europe Committee of Ministers Recommendation No. R(2000) 10 to Member States on codes of conducts for public officials. https://polis.osce.org/node/4696 Ovsenik, M. in Ambrož, M. (2010). Celovitost in neznatnost organizacije. Inštitut za management. Ovsenik, R. in Kozjek, D. (2015). Vrednote generacij. Revija za univerzalno odličnost, 4(2), 17-32. http://www.fos-unm.si/media/pdf/ruo/ruo full version.pdf Ovsenik, R., Ovsenik, M. in Spiteer, A. (2013). Intelectual capital as a challange for intergenerational gap. Društvo i tehnologija. Palanski, M. E. in Yammarino, F. J. (2009). Integrity and leadership: A multi-level conceptual framework. The Leadership Quarterly, 20(3), 405-420. https://doi. org/10.1016/j.leaqua.2009.03.008 Pavčnik, M. (2007). Teorija prava: Prispevek k razumevanu prava. Založba GV. Pevec Rozman, M. (14. 3. 2010). Med pobesnelimi kompasi. Družina. https://www. druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-11-NasPogovor-1 Pulay, G. (2014). Preventing corruption by strengthening organisational integrity. Public Finance Quarterly, 2, 133-148. Rendtorff, D. J. (2011). Corporate citizenship as organizational integrity. V I. Pies in P. Koslowski (ur.), Studies in economic ethics and philosophy. Corporate 65 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete citizenship and new governance. The political role of corporations (str. 59-90). Springer Dordrecht Heidelberg. https://doi.org/10.1007/978-94-007-1661-2 5 Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016 (ReNPPZK12-16). (2012). Uradni list RS, (83/12). Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (RePKRS). (2004). Uradni list RS, (85/04). Rieger, H.-J. (24. 3. 2005). Prevention - A key factor in fighting corruption. The role of a new training concept. Dbb Akademie. http://www.law.kuleuven.be/ integriteit/egpa/previous-egpa-conferences/bern-2005/rieger.pdf Rose-Ackerman, S. (1999). Corruption and government: Causes, consequences, and reform. Cambridge University Press. Selinšek, L. (2015). Corruption risk assessment in public institutions in South East Europe. Comparative research and methodology. Regional Cooperation Council. http://www.rcc.int/pubs/30/corruption-risk-assessment-in-public-institutions-in-south-east-europe--comparative-research-and-methodology Shah, A. (2007). Tailoring the fight against corruption to country circumstances. V A. Shah (ur.), Performance accountability and combating corruption. Public sector governance and accountability series (str. 233-254). World Bank. http://siteresources.worldbank.org/PSGLP/Resources/ ShahTailoringtheFightagainstCorruptiontoCountryCircumstances.pdf Smolej, D. in Gorenak, V. (2013). Odziv javnosti na korupcijo in njene pojavne oblike. V T. Pavšič Mrevlje in I. Areh (ur.), Zbornik povzetkov: 14. dnevi varstvoslovja (str. 5). Fakulteta za varnostne vede. https://www.fvv.um.si/ DV2013/zbornik/kriminologija.pdf Soering, J. (2004). An expensive way to make bad people worse: An essay on prison reform from an insider's perspective. Lantern Books. Šifrer, J. in Bren, M. (2011). SPSS - Multivariatne metode v varstvoslovju. Fakulteta za varnostne vede. Škrbec, J. in Pristavec, S. (2012). Načrt integritete oziroma upravljanje s tveganji v javnem in zasebnem sektorju. V T. Pavšič Mrevlje (ur.). 13. slovenski dnevi varstvoslovja, 7. - 8. junij 2012, zbornik prispevkov. Fakulteta za varnostne vede. https://www.fvv.um.si/DV2012/zbornik.html Šumi, R. (2006). Krepitev integritete policistov (Diplomsko delo). Fakulteta za varnostne vede. Tanzi, V. (1998). Corruption around the world: Causes, consequences, scope, and cures. IMF working paper. Fiscal Affairs Department. The Greens/EFA. (2018). The costs of corruption across the EU. www.greens-efa.eu Tičar, B., Bohinc, R. in Nahtigal, M. (2010). Recepcija rimske antične vrednote fides poštenosti in zvestobe dani besedi - v sodobnem slovenskem upravnem pravu. Acta Histriae, (4), 847-864. Transparency International [TI]. (2017). People and corruption: Citizens's voices from arround the World. Global corruption barometer. https://www.transparency. org/whatwedo/publication/people and corruption citizens voices from around the world Transparency International [TI]. (2018a). Corruption perceptions index 2017. https:// 66 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek www.transparency.org/news/feature/corruption perceptions index 2017 Transparency International [TI]. (2018b). Corruption perception index 2018. https:// www.transparency.org/cpi2018 Transparency International [TI]. (2018c).Corruption Perception Index. https://www. transparency.org/cpi2019 Uhan, S. in Vovk, T. (2006). Raziskava. Stališča o korupciji. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij - Inštitut za družbene vede, Fakulteta za družbene vede. https://www.kpk-rs.si/kpk/wp-content/ uploads/2018/03/TMR 2006.pdf United Nations [UN]. (2013). A guide for anti-corruption risk assessment. https://www.unglobalcompact.org/library/411 United Nations Office on Drug and Crime [UNODC]. (2004). The global programme against corruption: UN anti-corruption toolkit, Vienna (3rd ed.). https://www. un.org/ruleoflaw/blog/document/the-global-programme-against-corruption-un-anti-corruption-toolkit/ United Nations Office on Drug and Crime [UNODC]. (2019). Thematic areas -United Nations Office on Drugs and Crime Prevention. https://www.unodc.org/ unodc/en/corruption/thematic-areas.html Van Duyne, P. C. (1997). Organized Crime, Corruption and Power. Crime, Law and Social Change, 26(3), 201-238. Vandekerckhove, W. (2010). On the notion of organisational integrity. Philosophy of Management, 9(1), 123-134. Vlaj, S. (2012). Etična načela v lokalnem javnem življenju. V B. Kečanovic (ur.), Javna etika in integriteta: Odgovornost za skupne vrednote (str. 211-231). Komisija za preprečevanje korupcije. World Bank [WB]. (2000). Anticorruption in transition. A contribution to the policy debate. https://siteresources.worldbank.org/INTWBIGOVANTCOR/ Resources/contribution.pdf World Bank [WB]. (2010). Corruption hunters rally for action against fraud. http://www.worldbank.org/en/news/feature/2010/12/06/corruption-hunters-rally-for-action-against-fraud World Economic Forum [WEF]. (2017). The global competitiveness report 20172018. WEF. http://www3.weforum.org/docs/GCR2018/05FullReport/ TheGlobalCompetitivenessReport2018.pdf O avtorjih: Dr. Jasna Fedran, Ministrstvo za obrambo. E-pošta: jasna.fedran@gmail.com Dr. Matevž Bren, redni profesor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede. E-pošta: matevz.bren@fvv.uni-mb.si Mag. Branko Ažman, višji predavatelj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede. E-pošta: branko.azman@fvv.uni-mb.si Dr. Bojan Dobovšek, redni profesor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede. E-pošta: bojan.dobovsek@fvv.uni-mb.si 67 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete PRILOGI Dimenzija Gradnik Spremenljivka Indikator Izločitev spremenljivke/ Indikatorja 'Stopnja Tveganja I_1 V našem načrtu integritete so tveganja' dejavniki tveganja in skupine tveganj skrbno analizirani in vrednoteni. I_6 V našem načrtu integritete so ukrepi za obvladovanje dejavnikov tveganja realno določeni in se uresničujejo skladno z določenim rokom. I_11 Dejavniki tveganja iz skupine Da tveganj v zvezi z vplivi in zahtevami, nasprotjem interesov in javnimi naročili so bodisi obvladani bodisi delno obvladani. I_16 Za odpravo nastanka dogodkov iz naslova dejavnikov tveganja v zvezi z vplivi in zahtevami, nasprotjem interesov in javnimi naročili so na splošno potrebni majhni ukrepi (posledic praktično ni). I_21 Skupna ocena tveganja dejavnikov tveganja v našem načrtu integritete je majhna. I_26 Obvladljivost dejavnikov tveganja Da v našem načrtu integritete je visoka. I_31 Naš načrt integritete vsebuje Da (tudi) (učinkovite) predloge izboljšav pri virih tveganj. (Pravni) I_5 (Pravni) akti, ki opredeljujejo Da akti koncept načrta integritete, so aktualni oziroma med novejšimi v državi. I_10 (Pravni) akti, ki opredeljujejo Da koncept načrta integritete, so razumljivi. Priloga 1: Matrika merskega instrumenta A 68 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek I_15 Ker poznam/razumem Da protikorupcijske (pravne) akte, se v naši organizaciji lažje izogibam tveganjem za korupcijo. I_20 Zaradi ustreznosti predpisov, navodil idr. (pravnih) aktov, ki opredeljujejo koncept načrta integritete, je oblikovanje/ posodabljanje načrta integritete enostavno. I_25 Predpisi, ki opredeljujejo koncept Da načrta integritete, ustrezajo mednarodnim in evropskim protikorupcijskim predpisom in standardom v javnem sektorju. I_30 Zaradi jasnih predpisov, navodil Da idr. (pravnih) aktov je naš načrt integritete kvalitetno oblikovan. I_35 Odkar sodelujem/sem sodeloval-a Da pri dejavnostih, povezanih z oblikovanjem/posodabljanjem načrta integritete, bolje poznam/ razumem predpise in vsebino, ki opredeljujejo korupcijo v javnem sektorju. 'Skrbništvo' Skrbniki I_2 Skrbnik od zaposlenih prejme zadostno podporo. I_7 Skrbnik se lahko zanese na podporo vodstva. I_12 Podpora predstojnika skrbniku je Da ustrezna. I_17 Skrbnik redno poroča predstojniku o izvajanju načrta integritete, pri čemer ga le-ta spodbuja in podpira. I_22 Skrbnik uživa podporo in pomoč Da tudi od zunaj. I_27 Skrbnik je v zvezi z oblikovanjem/ posodabljanjem načrta integritete neodvisen. 69 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete I_32 Ko/Če v naši organizaciji skrbnik opozarja na kršitve integritete ali predlaga izboljšave, s strani predstojnika ni deležen povračilnih ukrepov. Vodstvo naše organizacije pri Da oblikovanju/posodabljanju načrta integritete aktivno in tvorno sodeluje. Vodstvo naše organizacije skrbi Da za uresničevanje ukrepov iz načrta integritete in njegovo posodabljanje. I_13 Vodstvo naše organizacije Da skrbniku pomaga in mu nudi podporo, kadar je to potrebno. I_18 Brez podpore vodstva bi bilo delo Da skrbnikov težje. I_23 Med vodstvom in skrbnikom Da je vzpostavljena dobra komunikacija. I_28 Če bi vodstvo vedelo, da člani Da delovne skupine oziroma skrbnik pri oblikovanju/posodabljanju ter uresničevanju načrta integritete nima(jo) zadostne podpore, bi se za to zavzelo. I_33 Vodstvo naše organizacije se Da zanima za aktivnosti v zvezi z načrtom integritete. KPK aktivno sodeluje s skrbniki in jim pomaga ter nudi podporo, kadar je to potrebno. KPK podpira skrbnike (tudi) na način, da organizira strokovne posvete za izmenjavo mnenj, stališč in informacij. Zaradi podpore KPK je delo Da skrbnikov lažje. Ko KPK preveri ustreznost načrtov integritete, skrbnike z ugotovitvami tudi seznani. 70 Vodstvo I_3 I_8 'Strokovna KPK I_4 podprtost in kontrolni mehanizmi' I 9 I 14 I 19 Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman, Bojan Dobovšek I_24 Ko/Če se skrbnik znajde v dilemi, ga KPK podpre z nasveti. I_29 KPK je dovzetna za predloge Da izboljšanja stanja s strani zavezancev/skrbnikov. I_34 KPK ima vzpostavljeno ustrezno informacijsko platformo za izmenjavo znanj, izkušenj, predlogov in rešitev v zvezi z načrti integritete. Vprašanj, ki so se v sklopu napovedne spremenljivke nanašala na merski instrument B, je bilo 15 (priloga 2). Gradnik Vedenje Spremenljivka Indikator I I Izločitev spremenljivke/ Indikatorja Priloga 2: Matrika merskega instrumenta B Zaposleni v naši organizaciji so osebe s precej visoko stopnjo integritete; ravnajo tako, kot govorijo in so v sebi takšne, kot se kažejo Da Moralne vrednote I II I V Org. kultura in klima I X Dasiravno v naši organizaciji obstajajo nekatera korupcijska tveganja, zaposleni ne delujejo v duhu pridobiti korist zase ali za drugega. Ravnanje I_III V naši organizaciji zaposleni interese organizacije postavljajo pred osebne interese. I_IV V naši organizaciji se zaposleni pri svojem delu ravnajo po moralnih načelih in normah ter ločijo dobro od slabega. V naši organizaciji so med zaposlenimi takšni, po katerih si z vidika integritete lahko jemljem zgled. I_VII Splošno gledano zaposleni v naši organizaciji niso agresivni in ne nasprotujejo avtoriteti. I_VIII V naši organizaciji pri zaposlenih na splošno ne zaznavam korupcijskega namena. Profesionalnost I_IX V naši organizaciji pri zaposlenih na splošno ne zaznavam kršitev dolžnega ravnanja. V naši organizaciji med zaposlenimi obstajata precejšnja stopnja zaupanja ter pripravljenost za pomoč/sodelovanje. Da I_VI Splošno gledano so zaposleni v naši organizaciji pošteni in ne bi zlorabili položaja/ predpisov/aktov, da bi pravočasno/bolje izvedli nalogo. 71 Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete Zgled I XI Zaposleni v naši organizaciji integriteti, vrednotam in vrlinam pripisujejo precejšen pomen. Požrtvovalnost I XII Notranji I_XIV kontrolni mehanizmi Zaposleni v naši organizaciji so profesionalni in predani svojemu delu. I_XIII V naši organizaciji pri zaposlenih integriteto prepoznavam kot čedalje bolj pomembno vrednoto/krepost. V naši organizaciji ravnanje/vedenje delavcev prepoznavam kot korektno. I_XV V naši organizaciji so notranji kontrolni mehanizmi z vidika preprečevanja korupcije in krepitve integritete organizacije vzpostavljeni. Da 72