ft ^^ delj i» P S^EABövn. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote I Urada lik I In MIT 8. upre vn liki prostori: Lawndal« Ava. Off le« of Publication; 1667 South Uwndale Ave. Telephone. Eoekwall 4004 tka ▲«! of WM. M Uw NMffia * iknk a, im. Chicago, III., petek, 14.tambra (December 14), 1934. ^ x otrodkim delom! — Sra-m)[g «» civilizacijo. — Kje ^ kričavi demokratje? In ^ prijatelji Rooaevalta? V očeh vseh socialno napred-y, ljudi v Ameriki je 22. endment federalne ustave, ki ,daj v procesu ratifikacije, ¡jvečja konstitucionalna siro-. Kongres je sprejel ta a-undment že pred štirimi leti , do danes ga je potrdilo le Hjset držav; Se manjka 16 dr-da ga potrde in potem bo ¡Kavni del ustave. Ako ne bo «gtificiran v sedmih letih, tedaj mpade in vse delo bo zaman, ikaj gre ratifikacija tega a-endmenta tako po polžje? Dvaindvajseti amendment pre-pveduje otroško mezdno delo 18. leta starosti. To je vse. je __ preveč za ameriške kapitaliste, ki že od pamtiveka ioriščajo otroke, je preveč za one izkoriščevalce preprogi ljudi, ki strašijo z "držav-kontrolo" otrok, češ, da bodo (vsi izgubili oblast nad svoji-i otroci, če bo sprejet ta a-endment. Amendment daje kongresu kntrolo le nad mezdnim delom trok, drugače prepušča star-vso oblast, ki jo imajo da-Amendment odpravlja o-troško mezdno delo, odpravlja hkoriščanje otrok v tovarnah, godajalnah in pisarnah. Na-■Mto otrok naj bodo uposleni ijihovi očetje, ki so danes v ve-fttm številu brez zaslužka, doto otroci garajo za beraško Kfbčico, namesto da bi hodili v fednjo ali višjo šolo. €e bi bili ^►osleni vsi očetje, bi se otroci Ibko šolali. NIRA je začasno ustavila o-tartko delo le deloma, toda -NIŽA poteče prihodnje leto. Moril obnove ta zakon, toda garan-tij ni, da bi v njem ostala prepoved otroškega dela. Zakon te vrste je bil že sprejet, ali vr-lovno sodišče ga je razveljavilo, i® so se izkoriščevalci otrok Aiicevali na ustavo. Zato mo-n priti prepoved otroškega deli v ustavo. Kapitalisti, ki pobijajo 22. «fondment, imajo dobrega zamika v katoliški hierarhiji v Uruženih državah. Hierarhija * proti odpravi otroškega dela W>raj navedenega vzroka. <» bi ''starši izgubili oblast nad ¡¡foci". Ta hinavska opozicija skriva, da se ratifikacija vleče ¡¡ko mizerno počasi. Demokrat-■ voditelji a la Smith, socialni katoliški gromovniki a la Cough-^ imajo polna usta reform ® «obode vsake sorte, so očit-10 Sprotni prepovedi otroškega ali pa to stvar ignoring. CasopiHje, ki vsak čas poje F® Rwseveltu in poziva "ves Ur"d na j stoj i z Rooseveltom", * ne briga za 22. amendment in u Opravo otroškega dela ^dnor Roosevelt je naklonu Urnu amendmentu in ved k Poziva državne zbornice, naj »burijo z ratifikacijo, do-J*r ni prepozno. Njegova za-je. «la je lani 14 držav po-rj;lf' ta amendment. V pri-■*toj«'FUjetu je lahko ratifici->P uveljavljen, in če se to JM'. w bo treba zahvaliti Roo-J' tu in njegovi ženi, ki je še ^ r>a\ dušena za to socialno *ormo kakor on. Za k a I, Aoooptaneo for mailto« at »pacta! raU of poatai» provided for In eeeüon 110», Aet el Pet. 1. HIT, authoriaed oa June 14, 101». ITM.UA PO TRI 8uUcrlptioa |6.00 Yearly STEV.—NUMIIKH 244 WUSTIH LETIH FAŠIZMA Musaolini je iz nje napravil drža-vo reda in vojaške discipline— to je vae. Beda je večja ko prej in kriza velika New York.—(FP)—Italija je po 13 letih fašizma država vzornega reda, vojaške discipline in — velike bede, pravi Scott Nearing, ki «e je nedavno vrnil iz Evrope, kjer je študiral ta-mošnje razmere. Preplavljena je s fašističnimi uniformami odraslih in mladine, katerih naloga je zgraditev krščanske kor-porativne države. Skozi tri leta pred pohodom nad Rim so fašistični gromovniki obljubljali kmetom in delavcem pravi raj na zemlji. Cerkvi so bili tedaj sovražni. S polastitvijo vlade so se polagoma 8poprijaznili s papežem in od vatikanskega konkordata delujeta oba sistema vzajemno, katoliška cerkev in fašistična stranka. Papež je Mussolinija blagoslovil, ko je slednji sprejel njegovo cerkev za osnovni del fašizma. Od tedaj gradita oba Rima, papežev in Mussolinijev, krščansko korporativno državo. Glavno svojstvo te države je nadomestitev sistema demokratičnih institucij z absolutističnim režimom, kjer vladata red in vojaška disciplina. Vsaki osebi je odmerjen stanovski kotiček in vsaka oseba, delavec in kmet, trgovec in podjetnik, profesio-nist in državni nameščenec zna, kam spada. Regimentirano je vae. Roosevelt namera-va razprofititi prihodnjo vojno Imenoval je odbor, ki naj pripravi osnutek zakona za prihodnji kongres Washington, D. C., 13. dec.— Predsednik Roosevelt je včeraj imenoval odbor za sestavo zakonskega načrta, ki bo pooblaščal predsednika Združenih držav, da sme v slučaju vojne prevzeti absolutno oblast nad industrijskimi profiti, mezdami, cenami in stanarino ter nad obratovanjem vseh industrij. Namen tega zakona je, da "odvzame vojni ves privatni dobiček." "Čas je prišel," je rekel Roosevelt, "ko je treba vzeti ve» privatni dobiček iz vojne in ko se ne bodo več mogli okoristiti z vojno ne le lastniki korpora-cij, temveč tudi posamezni delavci, ki so za časa svetovne vojne prejemali po $8 do $10 dnev no v municijskih tovarnah, do-čim so vojaki prejemali le dolar na dan. To neenako plačilo mobiliziranih sil je krivo, da imamo danes zahtevo za bonus." Predsednik je imenoval Bernarda M. Barucha, newyorške-ga finančnika — ki je bil pred sednik industrijskega vojnega sveta za časa svetovne vojne — za predsednika omenjenega odbora. V tem odboru je tudi ge neral Hugh S. Johnson, bivi direktor NRA. Odbor ima na logo, da sestavi zakonski osnutek, ki bo predložen prihodnjemu kongresu. Roosevelt je pripomnil, da ta njegov korak ne pomeni, da Združene države stoje pred novo vojno, niti ne pomeni kakšne pripravljenosti za vojno — po- veliki prijatelji h«-1 ta ne zganejo v tem ozi-/ 7'kU>, ker rajši poslušajo in Jernej© katoliški opoziciji — Utalistl »e pa smejejo. i n« «mejo ae posmehova-dvaindvajseti amend-biti ratificiran in mezdno delo odpravlje-^ kdorkoli je prijatelj prave-•"^alneg« napredka, naj po- J14 kakršenkoli nm*|n, da * r* mlrn^nt za odpravo otro-čim prej sprejeti mentaciji glavno in edino besedo fašistična stranka, ki vlada Italijo "de jure" in "de facto", s postavo in v praksi. Časopis je, radio, šole in druge agencije "javnega mnenja" in vzgoje, vse je pod strogim nadzorstvom in cenzuro. Na gospodarskem polju je fašistična Italija aktivna pri raznih velikih javnih delih: elektri-ficira železnice, gradi ceste in šole, osušava močvirja in barja, med katerimi je glavni projekt zelo draga reklamacija zemlje na pontanskem barju blizu Rima, nadalje bolnišnice, razna javna poslopja in trgovsko mornarico. Na polju javnih del ima fašistična Italija precej pokazati. Pod vsemi fašističnimi institucijami pa tečeta biznis in življenje naprej kakor sta tekla pred sedanjim režimom. Tisti (privilegirani) sloji, ki so prej živeli udobno in v luksusu, žive udobno in luksuriozno tudi danes. Neprivilegirani sloji, velika delavska masa in kmetje, pa ekonomsko životarijo. Razlika je le v tem, da je njih beda danes še večja ko prej in življen-ski standard kmetakega prebivalstva še nižji od mestnega. Večje revščine in bede ni najti nikjer v zapadni Evropi kakor v delavskih predelih italijanskih mest, posebno pa, kar se stanovanjskih razmer tiče. In na deželi je še slabše. Fašizem je kapitalizem le prepleskal in ljudi — vae sloje, tudi kapitalistične — zregimentiral. Dnevna plača navadnega industrijskega delavca znaša okrog 10 Ur na dan (86c), s čemer si sigurno ne more preskrbeti drugega kakor najbornejše življenje. Fašistična Italija se nahaja v prav taki krizi kakor ostale velekapitalistične države. Zadnje čaae se njena kriza stopnje-ma pogoršuje in je bila te dni priailjena suspendirati trgovino s tujo valuto. Stoji pa še pred hujšo finančno krizo in naravno tudi gospodarsko. Naj navedemo nekoliko atatlstike. ki je sicer aihuparna, vendar pa po-i kazuje sliko, katere ni mmr<» • narisati s peresom: (I»sije na l sfsaij TRGOV« S SMRTJO RAZKRINKA MVJjUN Antivojni film "President Van-iahen" ao tajne alle skaušale potlačiti I New York.—(FP)—Protivoj-ni propagandi ae je končno pridružila tudi filmska industrija z novim antivojnim filmom "President Vanishes (Predsednik je zginil)". Ta domneva je sicer pretirana, ker filmska industrija alužl veliko bolj militarizmu takor pa pacifizmu. Dokaz temu so številne vojaške slike in skice v ameriških gledališčih. Vendar je pa film "President Vanishes" tako močna protivoj na propaganda, da so ga tajne Bile v New Yorku — in aigurno tudi po drugih mestih — skuša le potlačiti. Tukaj je bil zadržan en teden. Pod pritiskom World Peaceways in drugih mi rovnih organizacij ga je Paramount družba končno dala promet. In ni čudno, če so ga razne reakcionarne sile skušale potla čiti. V filmu so namreč razga Ijenl vsi vojni kričači a la Hearst, vil vojni profitarji ter stoprocentnežL Film jih pokazuje v kovanju zarote, da Ameriko vpletejo vojno, ki izbruhne v Evropi, ta namen se seatanejo v Wash tagtomi, kjer narode načrt za vojno propagando. Na sliki v dimo oljnega barona, veleban kirja, jeklarskega magnata vplivnega lobista, bivšega Nov primer mednarodnega terorizma v Evropi Sovjeti so odkrili, da Poljska Miti oborožene ruske teroriste in jih pošilja v Rusijo. Štirje izmed teh so bili U teden ustreljeni v Minsku.—Jugoslavija ustavila deportaeije Madžarov na zahtevo Anglije, To je razodel angleški zunanji minister v zbornici Boss spoznan za krivega grizenja delavskih mezd Za prestopek mu je sodnik ložll le—pokoro na- Kanadski toriji u koali-oljsko vlado Demokracijo" hočejo izpopolni» ti na aličen način kakor jo je MacDonald v Angliji vr hovnega sodnika in čaanikar * ... ^ jrlESSTE1 TdT wTmh^H»*» ki krmi 10,000,- Znano je, da ima pri o poka/sla bodočnost, i;iavni vzrok tej kampanji poleg želje, da se zakrijejo kontradikcije kapitalizma In zapelje razredni boj v »»olj kaln« vode, Je vsekakor bojazen pred or Ifaniziranjem delovnih ma» \ svoji ftranki, v Cooperative Commonwealth federaciji. Tu di kanadske rna*e bolj in bolj •poznavajo, da vlada ni nobena predstavnica demokracije, mar-več le |H>litična roka privil« gira nih skupin. In kdor ima vlado v rokah, tisti Jc končno tOdi vladar. razodel, da je Jugoslavia ustavila deportiranje madžarskih državljanov zadnjo soboto na protest Anglije. Simon je pojasnil na neko vprašanje, da jo bila angleška vlada tako ogorčena vsled početja jugoslvanske vlade, da Je zahtevala konec deportaclj, čeprav pogodbe, ki se tičejo narodnostnih manjšin, ne krijejo tega slučaja. Anglija Je protestirala s stališča humanitarnosti in Jugoslovanski» regenstvo Jo je po-sluhnllo in takoj razveljavilo zadevni odlok svoje vlade. Zunanji minister je tudi re-kel, litičnih strank. Profesor Je «keptlčen « farmar-skem "new dealu" Phonlx, Ariz. — Vladni program za omejevanje farmarskih pridelkov je največja spaka na ekonomskem telesu Amerike. Tega mnenja je profesor K. II. Kverson. Na shodu Farmarske prosvetne in zadružne unije je rekel, da farmarji nimajo no-bene koristi od U gu programa, ker morajo dražje plačevati, kar kupijo v trgovini. Na sploino pa ruiniru kupno silo delovnih mas. Ilslljsnl pobijajo črnre v Afriki Itirn, 13, dec. —'Uradna vest se glatti, da no italijanske Čete dne 5 t, m na meji Homalllan-da v Afriki ubile čez sto domačinov, ki no mlrli čez mejo. Ko> liko Italijanov Je padlo v tem boju, |»or«>čllo ii'* |M»ve, Netojskl v Crhoftlovskiji morajo plsčevati da»ek Praga, I'l dec. Vsi m»»Akl državljani (Vhoslovaklje, ki n« služIjo v armadi in ki niso služili V preteklosti, morajo plsčevati ©sebni davek, žtenske, ki ao Uposlene pri mezdnem delu, motajo tudi plačevati davek, I u.ooo *ad)sr»klh delavcev sa-slatkslo v Kolombijl Bogota, Kolombija, 13 dec,— 10,000 delavcev v velikih nasadih banan v okrožju Marita Marti je zantavkalo rs višjo mezdo in boijio' življenjsk* i'ogejo. FROSV.ITA PR08VETA THE ENLIGHTEN MENT ILAIII.« IM NASODNS LASTNIMA roproKNB ilovin« jkunots •f m4 p^luA* * hiattoaaJ BmmTM So*4Hf M*«, la IUm4u H.W M late |1 M M 'ft t*U. i« t U Claar* r M M cmui Wu», » C* ut»; •• »■•• t»« H M. ___triptiua r»U>: tor tJ- U'aSarf SUI— 1,1,^1 Càumgo) mm*1 Canada HM por OImm «Ml Clarro |7.M por r«** ' •MBtriM l»M r»' Glasovi izjiaselbin Zanimive beležk« is raznih krajev Ivraie* Ou «(U«n P« 4o«w*oru - RohopUl M M A4»»rtuU.f •cripta will rata» M m«Wlt-IUM- uui U rituroM. Ur U»a Mik • IM»«: Naaiov i* rs*. PBOSVETA Mi7-H IU A»*-. < kicao. Wtoo*». MKMBKK Of TMS rKOKBATEI» C SIAS Datum v ofcicvaju. '»• 1*»4>. pel«« »•*•«• ,m* Hffel. 4* »•■ i« • t«« MftrfalM PMMTVM« X» «a U« mm mImí |ililM n* mm » 4M** pravo! t potoki* MM. 4* M Domač drobiž Nesreč* na ceMti St. Paul, Minn. — Rojak Jožef Lapp ml. ae je težko poškodoval pri avtni nesreči. Ima zlomljeno desno roko in več reber. Bil je več dni v nezavesti v bolnišnici. I«app je bil rojen v Gilbertu, Minn. Ae ena avtna nesreča Cieveland. — Zadnjo nedeljo je Frank Gole podrl s svojim avtom gručo mladih ljudi, ki so se vračali z nekega plesa. Več fantov je bilo bolj ali manj pobitih, med temi tudi Albin lira n kar in Fred Kočevar, oba po 17 let stara. Goleta so aretirali in nahaja se pod kavcijo $10,000. Dva nova grobova Chisholm, Minn. — Tu je u-mrla stara naseljenka Barbara Oberstar, stara 70 let Calumet, Mich. — Tu je umrl Mike Perko, star 53 let. Pred več leti je bil poškodovan v rudniku in od takrat ni bil več zdrav. V Ameriki je bival 35 let in zapušča ženo, sina in hčer. je ITALIJA PO TRINAJSTIH LETIH FAŠIZMA (Narialjevanje ■ 1. utranl.) V zadnjih štirih letih *e njen javni dolg zvišal za 14 milijard lir. Leta 1930 je znašal 89 milijard, 1932 97 milijard, 1934 103 milijarde lir. Ix»ta 1932 je njena industrijska produkcija dosegla najnižjo točko, 62 pointov v primeri s 100 pointi leta 192K; letos se je dvignila na 86, Se bolj je prizadeta njena inozemska trgovina. Denarna vrednost njenega izvoza je od 1929 (bazična točka 100) do 1933 padla 61%. 1^'ta 1930 je znašala 80'/, v primeri s prejšnjim letom, 1932 45 '/i, lansko leto pa 39%. Sličen rekord ima tudi v propadanju biznisa, naraščanju brezposelnosti in padanju plač. Naj govori sledeča tabela: llanhrtill 1'laA« IIB NlMm' SI marcu v uutr<*u IMS 1010 «M,000 1(H) 1Ü.IÜ 11.14 .'lhf»,0()(l luai 1 IH.'I 707,000 110 li»:i2 irtKi l.oft.l.ooo sr» 1(13,1 14.11 1,057,000 H3 19.14 1.057,000 s:t 0 številu brezposelnih je treba omeniti, da so v teh številkah uk Ij učen i le registrirani brezposelni. Tudi rubrika o plačah ne izkazuje izplačanih mezd, ampak le mezdne lestvice. Na drugi strani so se znižale tudi cene, vendar ne toliko ko plače, ki so padle nad 50'» bolj globoko ko cene. 1 z vsega trg j» je razvidno, da Jv v Italiji ostala kapitalistična ekonomija, ki je podvržena istim ekonomskim zakonom kakor v \aeh drugih kapitalističnih držav ah. M iT KM K ZNANOSTI Pri zadnjih |H>«kusih za neko odkritje na polju organske kemije «e je zastrupit in na posledicah zastrupljenja umrl ameriški učenjak »lr. Frik Gebauer-l uelnegger. Učenjak je bil tik pred zaključnim odkritjem jm»-stopka za pridobivanje gumija, ki bi bil prozoren kakor stekla 1'ri «kftperimentu pa je vdihaval klorov vodik, in sicer tolikšno množino, du mu je ta sirup po-mu raljedel pljuča. de vedno na stavki West Frankfort, »L—Jubilej no leto SNPJ gre h koncu, v,teku pu je že vedno kampanja za nove člane jednoti in naročnike Proaveti. V danih razmerah tu kaj sedaj ni misliti na nove šla-ne ali naročnike. Morda pa se delavske razmere v doglednem času kaj spremenijo, izboljšajo, če dobimo referendum. Poročila o tem so ugodna in logično je, da se tako zgodi. Poznam par članov; ko so bili aktivni, so bili vedno na bolni ški podpori, sedaj pa so že več časa pasivni in »o vedno zdravi. —Tukajšnji rojaki so še vedno vsi na stavki (izvzemši par izjem), ki ae je pričela pred dvaj setimi meseci Rovi v tem o krožju ne obratujejo stalno pod Lewisovo 'kompanijsko' unijo Zato se oni, ki delajo pod UMW, ravno tako selijo iz ene hiše v drugo, ker ne zmorejo stanari ne, kakor mi progresivni rudarji, ki smo v stavki že 20 mesecev. Nova unija plačuje 150 dolarjev posmrtnine; UMW je dose-daj plačevala 75 dolarjev za u-mrlim članom. Sedaj se pa govori, da je znižala to izplačevanje na 60 dolarjev. Torej tako napreduje—rakovo pot. Ni čuda, da ima čedalje manj članov, Lewis in njegovi "lajtmani" pa vlečejo lepe plače. Lani je progresivna unija poslala v Washington, D. C., peticije in listo svojih članov. Tam ma I^ewis svojega brata in skozi njegove roke so šle te peticije. I/Okal, ki je itel od 400 do JS00 članov, ga je on označil za 150. Manjše lokale pa sploh ni upošteval—v koš z njimi!—le da ni bilo treba poročati, da je državi Illinois 40,000 progresivnih rudarjev. Pred par meseci je neki dopisnik urgiral člane UMW, naj )i se bolj zanimali za svoje seje in jih posečali, da bi tako izvo-ili uradnike po svojem okusu. S?aj pripomnim le to, da to pomeni toliko kot pet krav za en groš;> Pod staro unijo bo uradnike imenoval IM I me. ki bo prenaglo ljudi in blag» med Južno in Severno ima prostora % 50 potnikov in več iom blaga. Ameriko. I.elalo ii dramatike med našimi rudarji v johnstownski okolici. Pevskemu in izobraževalnemu društvu "Bled" je bil kakor os, okrog katere se je vedno sukalo delovanje in udejstvovanje društva. Avgust je bil neutrudljiv, in če so vsi drugI obupali nad stanjem položaja ustanove, je bil on vedno pripravljen pomagati stvari zopet tia noge. Zdaj se živo spomnim mnogih naših pogovorov z Avgustom za Časa skupnega udejstvo-vanja in drugače in skušam presoditi vrednoto njegovega truda In poirtvovanja, pa pridem le do zaključka, da je to nemogoče. In nemogoče je v nekaj odstav kih izraziti vse, kar človek čuti ob ločitvi rojaka, ki je bil živ dokument naše izredno kreme-nite In žilavo vztrajne volje do ohranitve lastne besede in kulture. Edino v mojstrskem kosu literarnega izraza bi bilo mogoče popolnejše predstaviti enega j izmed mnogih naših skromnih posameznikov, na katerih sloni vse naše kulturno prizadevanje ... tako kot sloni na upognjenih plečih revnih težakov sijajnost bogastva sveta. Ne prvi ne drugi niso nikdar deležni priznanja, ki ga v resnici zaslužijo, kajti svet nersd da priznanje tam, kjer ni vidnega uspeha. Avgust Samec ae je te resnice dobro zavedal in baš ob priliki našega slučajnega (in zadnjega) srečanja v johnstownskem parku pmšlo pomlad, se je izrazil, da imajo zuabiti prav oni, ki ga smatrsjo za neuspelega. "Zakaj, vesta, Krašnova," je PETEK, 14. DECEMBRA tjrfaj poudaril pomembno, «Jj, £ r\ce® *îox¥*v ceniJo iov te PV tem, kar ima. ne po t k*r je napravil za skup L prav zato jaz mislim. daTe ciaJIzem še precej daleč od r —nismo zreli, pa nismo." Mož je bil vzlic svoji u<*t*i mehki, šaljivi in 0ptS naturi proletarec, ki se je ^ IJito in razsodno zavedal avo ga razreda in tudi psihologij ga stanja in splošnega nazii na tega razreda. Sodeč p0 , ročilu, da je imel civilen P(J s ponosom uvidim, da je 0«i zvest svojim načelom do koni Osebno mi je kot za ožjim jakom in prijateljem tesno misli, da 8e ne vidimo več obenem se spominjam na hé poslednjega srečanja z zadovi stvom, zakaj kot morda nik< prej smo tistega lepega mladanskega dne dolgo sku kramljali in razmotrivali o m gih stvareh. S seboj sem im kamero ter sem med veselimi humorističnimi opazkami ro ka Samca snela par spomii nanj. Želel je, da bi mu, če sličice posrečijo, katero posli Obljubila sem tako storiti, t< pot za kruhom me je že ne dni nato zanesla stran od do in tako se je izpolnitev oblji zavlekla. — "Zanikrna Vipav —bi mi rekel Avgust in poti bi se takoj razpletel med n pogovor o domačih krajih, vsakikrat kadarkoli smo pi| skupaj. In kot zmirom bi pomnil: "Ali pa vesta, še enk bi rad tako zapel kot smo za na Ustju—" Pevec, ki si je s kulturi udejstvovanjem blažil vsakda grenkobe proletarskega živ nja in trpljenja.— Lep mu spomin! Družini naše sožalje! Anna in Adolf Krasni Prijatelju v spomin Buhl, Minn.—Čital sem v E sveti št. 236 dopis br. A. Vil cha, v katerem sporoča žaloa vest, da je nagle smrti umrl jak Avgust Samec, ki sem poznal še kot malega dečka mladeniča, ko si je služil kruh s svojo materjo, ki je Vipavskih vaseh kupovala ra pridelke in jih potem vozik Trst na trg. Mladi Avgust vzravnano hodil z njo in ji bil v pomoč. Posebno do kupčijo sta napravila pred konočjo, ker so Vipavke naro iz Trsta kavo, rozine, rožiči druge hišne potrebščine, da imele za potice. Tudi potem, ko sva dora sva bila prijatelja. Ko sem kot kovaški pomočnik uposle Ajdovščini, smo se seàli sku na Ustju kot mladi fantje, | lej pa tudi na hribčku na zu nji strani vasi Ustje. Sevamo vselej tudi zapeli, kajti kojni Avgust je ljubil petje bil je izvrsten pevec. Ob ne ijah .pa smo se večkrat zbra Ajdovščini v gostilni pri Log ju, po domače pri Benkcu. k so gostom dobro postregli, krat je bil pokojni Avgust u sien v ajdovski predilnici. Zadnjič sem videl Avgusta zdužitveni konvenciji SNU Clevelandu. Pogovorila sva o marsičem in si poklicala v j min mlade dni, ki sva jih pre stari domovini; kako je lepo takrat, ko smo bili mh Vprašal me je, če še vedno | pojem. Povedal sem mu, da vedno. Pa je rekel, da je « da. ker ne živimo skupaj ali v v bližini, kajti ,pri njihovem p skem zboru bi me potrebov To je bilo leta 1921. Nepoznani družini pokoj n« Avgusta izrekam moje glob« sožalje! Ma* Martz st Tajnik A.C.L.U. sretirsn piketiranja Chicago. - Policij« je «n' rala Hugha B. Miller s. u n. Čikaške postojanke Civil UN ties unije, ker je piketirsl P Jamesovo restavracijo v , Z njim vred je bila »p rana tudi Mary N Lh.vd ■ sina znanega radikalnega «n« jonarja Willisma Brossa da, ki se je zadnjs leta um.k* s javnosti. Na piketno strsž« sta šla. policija protektira l^niks 1 stavracije in je aretirala * « piketov. Držsvn, Courtney je rekel bo t ni Jo razbil" - namreč rr<» cijskih delavcev stopila v afeijo < 1 unija, ki bo tirala zs sodišče. pl K. 14. DECEMBRA. BKQIXIBA Vesti Iz Jugoslavije „VEVI ZASEDA LIGA NA kodov L^T*»«* »tototer Suvojo noto v kateri za-C jugoslovanska vlaáa, da Í narodov obravnava mar- atentat ^20. novembra se je otvo-"Ldanje Lige narodov, ki fiSvitno na dnevnem re-tói zasedanja posaarske vo-FL zaradi tega je zanimali ženevo te dni veliko. Tem L ua je zanimanje, ker je Ltovni tisk napovedal, da Loslüvanski zunanji mim-^hteval. da razpravlja Li-rodov tudi o marsejskem u in sicer takoj na tem bo Liga narodov oz. njeni Iti sprejeli zahtevo, da se , razpravlja že sedaj, še ni i Gotovo bodo za to deleítale entente, delegat Fran-delegati balkanske zveze in «ruskem delegatu se sliši, t« podpiral jugoslovansko ifuico in zahtevo. Tako bi torej večina zasigurana. i je predsednik tega zaseda-eeškoslovaški zunanji mini-Beneš otvoril zasedanje, je govoril o pokojnem kra-Aleksandru in francoskem pijem ministru Barthouju. liti so 8 triminutnim mol-počastili njiju spomin. Na-ije jugoslovanski zunanji iter Jevtič zahvalil pred-iku za govor, za njim pa je iS že francoski zunanji mi-v enako spominske besede. Kt Lige narodov (pa se naj-ie v soboto ne bo aestal, ker t za proučevanje posaarakih lev ie zdaj ni preštudiral (j gradiva. Predsednik tega ¡ra, italijanski baron Aloiai kje spet zaprosil predsed-l naj se sobotno zasedanje Šii na pondeljek. To zavlačuje je gotovo v zvezi z julijansko demaršo in bi Itali-ter njeni dve zaveznici rade fedtrile čas za premislek, kako ^oriti na jugoslovansko notó. novembra dopoldne pa ■nanji minister Jugoslavije i noto tajništvu Lige naro-i V spomenici zahteva jugo-luuka vlada, da se vprašanje ntjskega atentata postavi é»evni red prvega prihodnje-wtanka sveta Lige narodov, tfemnem pismu utemeljuje IRlovanska vlada svoje za- * t temile točkami: atentare bil tuj državljan, bil je bi morilec, bil je član te-itóne organizacije, organi« ■ena tujem ozemlju. Nada-givi spremno pismo, da bo Movanski zunanji minister «¡I čez nekaj dni obširno ■«lico z dokazi o tej tero- organizaciji. Vloženi spomenici poudarja Novanska vlada, da so bile Nicijsko preiskavo odkrite ^ ki «o tako resnega zna-1 k bi luhko skalile odno-f»«i Madžarsko in Jugosla-[ter mir v svetu. Spomenica je bil atentat organizi-W teroristične organizacije, P imela svoje zavetje in ne J Uv«tje, ampak tudi podari madžarskih oblasteh. ^ Pravi demarša: "Brez-J|Do je iM)trebno, da se v •ugotovitve odgovornosti "«inijo pred najvišjo orga- Mednarodne zajednice * okolščine, ker bi ne bilo ^varnosti za mir in od-£ rnsd narodi, če se ne bi *v»io, da je jugoslovanski "'i^bil kralja kot žrtev Jih mora zadeti pra- > kazen." MI>omenici se skoraj jnj« Italija, pač pa je ze-4 0,jl'/žba Madžarske. Ta- Mpomenica: "Na dru-Jn> ><> marsejski dogodki zaostrili problem goto-, rMj mednarodne politike, Celo Ufr, V{»Ia namo v odnosu ■"ki izmed njenih za nac'J. Tu ni beseda o ?-i'ičinu, o dejanju o-"'v* ^»edinca, tu ni bese-«Viicu političnim eral-' 1 r"go se tu pojavlja 'J* o Wl>anju in pouče-^ 'r.Ntov p« neki »tuji (»ONtanejo profesio-i ':r,(1 * nalogo, da bi iz-* '"»'tate in umore i dkh I« iBCMklTiK) ločenimi političnim cilji. Olajšave in zaščita, ki so jih dajali na madžarskem teritoriju zločincem v svrho njihove podrobne priprave, so morale biti dane po vsem gotovo v ta namen, da bi se ubijali najboljši služitelji kake nacije in odločni branitelji mednarodnega miru. Organizacija reda bi bila nemogoča, če bi se dovoljevalo tako zločinsko početje izvežbanih zločincev, ki bi uživali zaščito in podporo kake tuje države, in to ne le za posamezne države, nego za ves civilizirani svet. Pričela bi se nova era mednarodne anarhije in barbarstva, doba, v kateri bi izginili najoinovnejši principi mednarodnega miru." Takšni so odlomki iz te spomenice. Jugoslovanski in francoski tisk je pisal o Madžarski v tej zvezi še vse hujše stvari, toda takile očitki pred mednarodnim forumom so vsekakor še hujši. Hkratu z Jevtičerii sta vložila spremne kratke note tudi ru-munskj zunanji minister in češkoslovaški zunanji minister, v katerih se pridružujeta jugoslovanski spomenici ter opozarjata na to, da bi predmet pritožbe lahko skalil tudi dobre odnošaje med Češkoslovaško oz. Rumuni-jo in Madžarsko. Seveda je vložitev spomenice zbudila mnogo zanimanja in mnogo pogovorov med delegati v Ženevi, delegati Italije, Madžarske in Avstrije pa stikajo glave in se (posvetujejo. Italija se po mussolinijevsko spretno postavlja na stališče, da ima Jugoslavija seveda pravico protestirati in da je stvar torej razumljiva. Madžarska pa je seveda najbolj v škripcih. Madžarski tisk se javno tolaži s tem, da bo vložila Madžarska svojo proti-spomenico, ne poročajo pa še nič, kakšna bo. Italija pa se seveda ne more skriti kot zaščitnica Madžarske tudi v tem vprašanju. Baje je preko poslanikov zaprosila francoskega in angleškega zunanje ga ministra, naj posredujeta v Beogradu, naj omili kampanjo proti Madžarski. Londonski italijanski poslanik je baje celo zagrozil, da italijanska vlada ne bi mogla preprečiti reakcije italijanskega javnega mnenja, če bi se v jugoslovanski spomenici o-menjala tudi Italija. To se tudi ni zgodilo, zlasti še, ker še vedno govore, da obstoji veliko upanje o sprijaznjenju Francije in Italije. Francoski zunanji minister Laval je v Ženevi dejal italijanskim novinarjem, da spoštuje Italijo in Mus-solinijevo delo ter z veseljem čaka časa, ko bo odpotoval v Rim, to je po posaarskih volitvah. TaKo je vse čudno zapleteno in prihodnji meseci bodo pokarali, kaj vse je še zapleteno za kulisami, ki ne vidimo za nje. Smrtna nesreča na železnici V Devici Mariji v Polju (prva postaja od Ljubljane proti Zidanemu mostu) se je smrtno ponesrečil železniški desetar Ivan Rome. Bil je v železniški služ bi že 20 let. Doma je bil iz Ko-strevnice pri Litiji, kjer je še živela na svojem posestvu njegova mati. Pred 14 dnevi je prepustila posestvo sinu Ivanu in ta je ves vesel mislil na čas, ko pojde v pokoj in se bo lotil spet dela na gruntu. Toda uso-da je hotela drugače. Na desnem tiru pri Zalogu se Je iztiril vagon in promet po tem tiru je bil zaprt. Promet v obeh smereh se je vršil po levem tiru. O tem je bil Rome obveščen te-lefonično in šel je opozoriti svoje delavce na progo, fcel je po levem tiru in preslišal tovorni vlak, ki je pripihal za njim. I lokomotiva ga je podrla. Ko se je vlak ustavil, so izpod lokomotive potegnili vsega zbitega Kometa. Nogo mu je odrezalo, zlomilo obe roke in utrlo črepinjo. Dne 19. novembra so ga pokopali na pokopališču pri Devici Mariji v Polju. Čudna Amerlkančeva oporo ka.—Zagrebški ameriški konzulat je prejel pred nekaj dnevi 50 OOO Din in zraven je bila priložena oporoka ^-letnega \a-raždinca Josipa Maršiča. ki J* pred tedni umrl v Ameriki. Oporoki so se nemalo čudile ameriške oblast», pa zagrebški kon- ČUa' fcTlfrV mCStn; t.Hmg* V "o" komunistom čina. 8e bolj pa so se začudili| ^ Chicago. — Hearatov list Evening American je pričel z novo antirdečkarsko kampanjo. Spravil se je nad tukajšnjo komunistično šolo in pravi, da jo preiskuje v svrho prosekucije distriktni zvezni pravdnik. Njegov urad pa pravi, da o tem nič ne ve Ur dostavlja: "Hearatovi listi često prinašajo neodgovorna poročila o tem uradu." Hearst je pričel s hujskanjem proti radikalcem po izjavi genérala Butlerja, da se v Ameriki pripravlja fašistični puč. Prodano in poceatniško Hearstovo časopisje s tem le priliva ameriškemu fašizmu, in to prera-čunjeno. tisti Varašdinci, ki so hodili leta 1&05 skupaj a Marsičem v ljudsko šolo. Maršic je namreč y testamentu določil da naj teh 60.000 Din razdelijo med Bjego-ve varaždinske sošolce, toda samo med tiste, ki ga niso v šolj nikoli pretepali in mu niso sto? rili nič žalega. Varazdinska občina je že pregledala šolski arhiv ter prepisala imena vseh Marši-čevih sošolcev, ki jih je 53, živi pa jih menda samo še 30, teh le deset v Varaždinu. Druge bodo morali šele poiskati, potem pa še dognati, kdo Maršiču ni nikgli storil nič žalega. Seveda bodo vsi tajili, da bi bili kdaj Maršiča pretepali in bo pošteno število težko ugotoviti Smrtna obsodba potfjena.-— Sredi oktobra so stali pred mariborskimi sodniki trije kaznjenci iz mariborske kaznilnice, obtoženi da so se v kaznilnici uprli ter ubili paznika Ivana Pe-terina. Obtoženci so sedeli svojo kazen v kaznilnici, in sicer so bili to: Lakner, obsojen na 20 let zaradi umora župnika Ku-ščerja, Lombar, obsojen na dosmrtno ječo zaradi uboja bosanskega krošnjarja, in Stanko PanČur, obsojen na 10 let. Elili so vsi trije kot nasilniki zaprti oddelku težkih kaznjencev v kaznilnici. Hoteli so v svobodo, a so že na jetniškem hodniku trčili ob ipaznika Peterina ter mu prizadejali tako težke poškodbe, da jim je ta podlegel. Vsi trije so bili zaradi tega obsojeni: Lakner in Pančur na smrt, Lombar-ju pa so vzeli vse kaznilniške olajšave. Lakner in Lombar sta sodbo sprejela, Pančur pa se je pritožil in o njegovi pritožbi je te dni razpravljalo apelacijsko sodišče v Ljubljani. Pritožba je bila odklonjena, spirtna obsodba je stopila v veljavo. Zdaj bodo poslali akte pravoso<)nemu mi nistru, ki bo ali predložil regent-stvu spise za pomilostitev ali pa bo obsodbo potrdil. Velik požar v ftkocijanu.—2u panu Globevniku je začel goreti pred nekaj dnevi ponoiči velik kozolec dvojnik. Tfakoj so prišl gasilci z dvema brizgalnama, k i pa so morali ves svoj trud zastaviti za reševanje sosednih Objektov, kar jim je uspelo. Pogorel pa je ves kozolec in z njim vred več voz lesa, 20 voz sena in več voz listja, tako da trpi župan Globevnik okrog 50.000 Din škode. Vendar pa bo Globevnik nesrečo lahko prebolel, ker je zastaven gruntar, gostilničar in trgovec. Takoj je najel tesarje in že so podrli v njegovem gozdu hraste za stebre novega kozolca. Ko pa so podirali zadnji hrast za steber, je padel hrast na drugo stran, kakor pa so hoteli, in so veje oplazile in podrle tesarskega mojstra Antona Ruparja iz Goriške vasi. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Nenadno je umrl v Ljubljani znani gostilničar Fran Kavčič, ki je imel svoj čas gostilno "pri Mraku" v najemu, pozneje pa si je zgradil domačijo na Prulah. Bil je odbornik v mnogih obrtnih organizacijah in zavodih. Umrl je 23. nov. zvečer, ko se je vrnil s seje davčnega odbora domov. Postalo mu je slabo in preden so ga prepeljali v bolnišnico, je umrl. Strašna smrt dveh otrok v pismenih Maribor, 20. nov. — 16. nov. je nastal v viničariji posestnika Ludvika Fluherja v Polički vasi pri St. Ilju v Slovenskih goricah požar, ki so ga sosedje o-pazili šele, ko so plameni že objemali vinsko stiskalnico in hlev. Prihiteli so takoj na pomoč in poskušali vdreti v stanovanje, kar «e jim pa ni posrečilo, ker se ji» le vdrl »trop in je bila viničarija vsa v ognju. V viničarjl sta bila otroka vlill-čarja Kristla, prvi star leto, drugi pa 6 mesecev. ■ Sosedje niso slutili, da sta o-troka, ki sta postala žrtev ognja, nama doma. Sel« ko je prihltel domov oče, je bila razkrita strašna nesreč*. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci Iz Pesnice, ki so ogenj lokalizirali in obvarovali ostale objekte. Izpod ruševin so potegnili zogleneli tru-pele i obeh nesrečnih otročlčev. fikod», ki jo je povzročil ogenj, je ocenjens ns približno 10,000 Din in je le delno krita z seva-! rovalnino. Kako je požar na-, 'stal, se ne ve, domnevajo pa, da' ga je zanetila zločinska roka po-, žigalca CARNIVAL FINALE TO BE A NOTED EVENT [Slomški Niroctn» j. Podiorm Jidiot«\ IV. Ttl. KockvtU ISS4 The Hi and Finale of the Carnival of Nation«, which takes place at the Chicago Stadium, Saturday evening, December 14th, promiaea to be one of the moat imposing artiatic and colorful events that the foreign «peaking group« have ever staged in Chicago. The consul« and representatives of foreign nations have all been invited and will attend. Prominent dignitaries in public and civic life and outstand-ng social leaders have made reservation« and will come to enjoy the show. The most important part of this great event, however, will be the colorful and beautiful costumes which will be worn by both W. VSK IIMNAMNK patlljalv» in •(vari, M m Oí*)« «I. u,«Saška la Mr*U »akle. nal i* itoilUaU na a». UjaUlva. Vaa ladava, likala«« aa kulnOka p»d|>ar*. naj a« »«tíllala na kal. lalnlllva. Vaa »aa»»« v »««al a klaaa»nUklini snail, nal i»«»ll)a|« na Ma«alnlltva. VSK PRITOŽHk: «Ma eaolavanla « si. a»ra«n««i «¿karu na» aa eviajaja rraak Salsa. pr«4a«4nlkN na4a«rn«sa «Stara. N VSI eaiXIVI na «I. parami «4aak a* nal eaO»lal« na Jakn Oarèka, »raSaatfaSa »aral- VSI DoriSI In 4r*sl •»>•». naananlla. aftaal, naratalna In a»lak «at. kar la V ivaat a slaaiUm Mnala. nal aa |>aillla na "I'ROSVSTO." IMT S. I.a«n4ala Ava., C klraga. In. NOTKi Carraaeandvnra wilk Ik« Sal»«*« Ofltra akauM ka iSruiii aa fnllawai i amniunlraltan* far Ik« «uprtm* praaUlanl akaalS ka iSimM la klia. All ramlttanraa af wan«* and kaainaaa ranramlns Me> and mamkara alkar Ikan aitk kanafit akaaM ka aSdraaaarf la aacratary'a afftra, Maltara af aick k*n»Oi akaald ka addraaaad la Ika aaatalanl aacralary. Financial matlara and«r Ik« InriadlcUft« af Ik« Iraaaarar'a afflaa akaaM ka laktn ap «Ilk kirn. Camplaiala ranrarntn« Ik« wark af Ika «kacsUva kaard akaaM ka aMraaaH »a Frank ¿ail», rkalrman af Ika Haard af Ssparvlaefra. Ckarsaa. ramelalnla and a*e«ala akaald ka addraaaad la Jakn Uariak, »kalrmaa, JadlalaI Cammillaa. ZRAČENJE Organizem potrebuje poleg trde in tekoče hrane še eno važno živilo: sveži zrak. Zato je ootreba zračenja tako nujna. Zračenje pa mora, biti učinkovU to. Samo odpiranje oken ne zadostuje vedno, Če ni prepiha. Kjer tega ne moremo napraviti, pustimo vsaj zgornja oknu dalj ¿asa odprta, kar se porabljeni zrak nabira, kakor nas izkušnja uči, baš v višjih legah sobe in ob itropu. Kadur je mrzlo, vlažno ili megleno vreme, je treba ponovno zračiti, a vsakokrat krajši *as, ker bi drugače trpela oprava in bi se tudi stene preveč »hladile. Dawes napoveduje konte krlse Chicago. —Gen. Charlea G. Dawes, bankir in bivši podpredsednik Združenih držav, je dejal v sredo, da konec depresije pride prihodnje poletje, tuda "ne valed kakega prizadevanja vlade, temveč po naravnih potih." Dvoje Odvetnik: "Oprostite, gospa! Vendar ne morete zahtevati ločitve samo zato, kfr ste opazili, la nosi vaša sobarica vaše perilo". "Oprostite — rekla sem, da je moj mož to opazil", Želodčno zdravilo jc mag&lo milijonom l]v< "Chlcago, 111,—Jaz sem se prepričala, da nI boljšega sdra-vlla za ves sistem kot je TRINERJEVO OREMKO VINO Jaz sem zelo zadovoljna s nJim. M rs. Julia Koscal." In milijone drugih vžlvalcev Trinerjevega grenkega vina ju ravno istega mnenja. Ta eksel«ntQ|i želodčna tonika ravnokar pr«l»#J*» v svojo 15 letnico slavnega obstanka. Ničesar ni boljšega proti saprt-nici, slabemu apetitu, plinom, glavobolu in drugim oslabelostim. V vseh lekarnah. Jos. Tri-ner Corp., 13JW South Ashland Ave„ Chicago, lil,—(Adv.) Ako imate kak prostor ki se težko segreje VZPOSTAVITE GASTEAM RADIATOR za samo '1 NAPLAČILA # Solie, zaprle verande, trgovine, uradi-—«ploh proatorl, kateri n» težko segrejejo—«« **daj lahko grejejo t avlomallčno pllnako gorkot«. Take prostore je zdaj prav lahko napraviti prijetne in udobne. Uradi in trgovine postanejo n to napravo udobni, brez da bi bilo treba zanetili ogen) » peči, nakladali premog in »krbetl za peč, a katero Je tolik« dela in sitmsMi. Za »»smo $1 na plačila—in 91 na me**c-— (zs vsi Jo vrsto greles nekoliko več) Vam bo plinska družbs v/|smlsvl|a (¿e-leem lUdiator. ¡Se lahko hitro vspo«tsvl kjerkoli je potrebno, In Je zelo enoatseno zs uporsbo. Kar obrnite zaklopko In nslglte, pa imate gorkoto—kadar is kolikor jo hočete, in kjer jo potrebuj*!«. In J# ludl čisla gorkota. NI ssj in nt umazanije. (j a «t rem Rsdistor Is» r*tll problem kurjave /a takt pr«*lorr. ki m drugače težko aegrtjtjo. Vas nsdaljns poJs*n»ls o ItJ ponudbi MNl v nsj-bližnjem uradu pllank» družbt. the peoples gas C.Mt H-uHng LIOHT I Hvttian AND COKE COMPANY KB0SXSXA Levaque-ovka je kričaU v* zbegana: — O, »Uri malopridnež, kaj je sdaj napravil? Kdo bi ti kaj takega mislil!---Moheuj- ka ne bo vrnila tek zvečer! Slišite, ali naj «tečem ponjo? Zrušena oče in mati nisU odgovorila. _ Hm. najbolje bi bilo ... Jaz pojdern Ali preden je odšla. se je zagledala v čevlje. \ ha kolonija je bila na nogah, množica ae je že prerivala. Morda bi jih pa vendar ukradla. Razen lega pa ni pri Maheujevih niti enega moškega ved, ki naj bi jih obul. Počasi jih je odnesla Menda bodo čisto prav za Bouteloup-jevo nogo. V Requillartu *U Hennebeaujeva v Negre-lovi družbi dolgo čakala na Gregoirejeve. Ne-grel. ki je priplezal iz jame. je pripovedoval podrobnosti: upajo, da bodo nocoj prišli do zasutih ; a gotovo bodo privlekli ven samo mrliče, kajti še zmerom je vse tiho kakor v grobu. Za inženirjem je sedela Maheujka vsa bleda na hlodu in poslušala, ko ji je Levaqi»e-ovka prišla povedat, kaj je storil starec. Ona pa je le nestrpno in jezno zamahnila. A šla je kljub temu za njo. Gospa Hennebeaujeva je omedlevala. Taktna strahota! Uboga Cecilija, kako je bila ta dan vesela, kako je bila razigrana še uro poprej! Gospod Hennebeau je moral spraviti ¿eno za trenotek v kočo starega Mouque-a. Z nerodnimi rokami jo je razpenjal, zmeden zaradi duha po moško, ki je zadišal iz odprtega životnika. ln ko je objela Segrela, oblita s solzam, in prestraš na zaradi te smrti, ki je tako na kratko prekrižala njegovo ženite v, jo je mož gledal, kako tarnata skupaj, in s srca m- mu je odvalil težak kamen. Ta nesreča je vmt izravnala Rajši pridrži nečaka, ko da bi ae moral bat: kočijaža V Na dnu šahu so zapuščeni siromaki rjoveli ctč grufte Voda jim je sdaj segala do trebuha, šumenje hudournika jih je glušik) in ko ee je žanr. j k rrušiJ opaž. je tako zaprasketaio. da m» m »al Ui, da ae je podrl ves »vet. Najbolj pa jih je spravljalo ob pamet rezgetacje konj. ki so bili zaprti v hleva, strahoten, nepozaben smrtni krik živali, ki jo davijo. Mouque je izpustil Veterana Suri konj je stal in drhtel, oči pa so mu izstopile in ee za-Htrmele v to vodo, ki je nepresUno naraščala. Nakladališče se je hitro napolnilo in v rdeči svetlobi treh svetilk, še zmerom gorečih pod obokom, se je videlo, kako narašča zelenkasto vodovje. Nenadoma, ko je začutil, da mu ledena voda moči dlako, se je pognal v divji dir, zbežal je, kolikor so ga nesle noge, in se izgubil na koncu nekega izvoznega rova. Zdaj se je začel obupen beg na žive in mrtve, ljudje so sledili živali. — Tukaj smo opravili! je zavpil Mougue. Poskusimo z Requillartom. Zdaj jih je gnala misel, da bi utegnili priti skozi staro sosednjo jamo, če bi prišli prej, ko bo prekinjen prehod. Dvajsetorica se jih je zvrstila, pehali so se, držeči svetilke v zrak, da jih ne bi dosegla voda. Na srečo je vodil rov malce navkreber, da se niti čutilo ni, hodili so kakih dve sto metrov, boreč se zoper vodo, potem pa jih ni več dosegla. Speče upanje se je spet zbudilo v teh zbeganih dušah, klicali so zemljo na pomoč, kajti zemlja se jim je maščevala in spuščala iz Žile odvodnice kri, ker «o ji bili prerezali glavno žilo. Starec je jecljal pozabljene molitve in krivil palca od sebe, da bi pomiril jamske duhove. A na prvem križišču je nastala neuloga. Ko- njar je hotel zaviti na levo, drugi pa so se za-klinjali, da je bliže, če krenejo na desno. Mi-nuU je biU izgubljena. — E. pa pojdite k vragu, kaj mene briga! je sirovo zavpil ChavaL Jaz grem todle. Ubral jo je na desno, dva tovariša sU šla za njim. Ostali pa so dirjali naprej za očetom Mouque-om, ki je bil odrasel na dnu Requil-laru. Toda kljub temu je le sam okleval, ne vedoč, kam naj se obrne. Glave so se zmedle, sUri niso več poznali rovov, kakor bi ae njih štrene pred njimi zamoUvale. Na vsakem razpotju jih je malce zausUvil dvom, a so se morali vendar odločiti. Štefan je tekel zadnji, ker ga je zadrževala Katarina, ki je onemogla od utrujenosti in strahu. On bi bil tekel na desno s Chavalom, ker je mislil, da je na pravi poti, pa si je premislil, pripravljen, da pogine tu spodaj. Sicer ae je zme Razvoj mikroskopa f?* "6e,a4ukal"t4!!cU upwrab- 9 Ijati šele |H>tem, ko je v zvezi z brušenjem dragih kamnov dovolj napredovala tudi tehnika brušenja «tekla. Naj prvo so se uporabljala povečevalna stekla in šele ka- drobno žuželko, na katero je ka- j daljnoglede in"končnoVdrobno- Pojav, da se vidijo vse reči /♦kozi ukrivljena, prozorna telesu dosti večje kakor ho v resnici, I je človek po vsej priliki opazil! goveda za naočnike že v naravi, če je n pr. pogledal j „neje so jih začeli sesUvljati niia kapljica vode. Bogve kolikokrat je opazoval ta pojav, pa se ni nikoli podrobneje zmenil zanj. V poznejših dobah ho o-pazovali ljudje tako |>ovečane «kozi drage kamne, ki ho se našli v naravi primerno izoblikovani. (Irki ho za časa Ari*to-fana, 400 pr. Kr. praktično u-(N>rabljali neke vrste primitivnih leč, ki so jih tvorile z vodo tiapolnjene steklene buče. Z njimi so na sončni svetlobi zažigali lahko vnetljive snovi in iz-j,ji. ki so m žlgali rane, Takrat ho prav gotovo tudi ž«« opazili, da ne skozi tak«- steklene buče vidijo v se stvuri povečane, a niti (Irki «*e niso skuAali s tem pojavom po-bliže seznaniti. Se le mnogo kasneje sv je začela znanost buviti /. optičnimi lastnostmi ukrivljenega stekla. Prvi, ki zavestno omenja jmve- glede ali mikroskope. Povečevalno steklo je bilo spočetka samo mikavna igračka in opazovanje življenja drobnih bitij je (»»stalo zlasti za časa Mlet ne vojne prav priljubljen ■port. Posebno mikaven objekt za mikroskopska opazovanja je bila bolha in zaradi tega so tiste primitivne mikroskop, ki petek, 14. decembJ zrcala. Gorišči zrcala in leče sta morali biti točno v isti točki da se je predmet jasno videl. Ti primitivni mikroskopi so se priljubili učenjakom, ki so se ba-vili z "mikroskopskimi observa-cijami" šele potem, ko so bila izumljena tudi dovolj ostra o-svetljevalna zrcala. Prvi sesUvIjen mikroskop, ki je imel že objektiv in okular sta sesUvila holandska braU Jannsensa okrog 1590., potlej pa so mu dodali vedno, novih izpolnitev še mnogi znameniti optiki in naravoslovci. Najprvo so postavili med objektiv in objekt posebno zaslonko, ki naj bi "ločila jasno od nejasnega" in zra- so bili A«' najbolj podobni današ-jven je prišla še posebna oavet- Ijevalna priprava, Uko da se je lahko opazovalo pod mikrosko-j«. pom tudi zvečer pri luči. Zelo po-j je izpopolnil mikroskop prof. Muschenbrock, ki je izumil iz-arovnike. Ce si takrat menjevalno objektivno lečo, U-primitivnemu človeku ¡ko da je lahko poslej služil en nJim lupam za čitanje, imenovali takrat "bolšja stekla". I.ju- ukvarjali z njim preprosto ljudstvo precej strani gledalo, ker jih je »ma tralo /h pokazal kami žuželk, kakor se vidijo pod mikroskopom. Sto let kasneje i je znameniti Leeuwenhoek is Delfu s pomočjo mikroskopa odprl tisti široki in tajinstveni svet mikroskopično majhnih živin, mikroorganizmov, ki nam je tolikanj poglobil pogled v življenje prirode. Leeuwenhoek ni bil niti učenjak, niti filozof, ampak prav spreten rokodelec, ki so mu biU opazovanja najljubša zabava in pri katerih je nehote našel najboljše metode za pripravljanje mikroekopskih preparatov. Nenamenoma je napravil tudi celo vrsto važnih odkritij, med katerimi je treba prvi vrsti omeniti odkritje rdečih krvnih teles, kristalinske strukture zob, gljiv kvasnic in prvih bakterij. Sodobniki so ga izjemo nekaterih redkih učenjakov smatrali za fantasU in bahača Svet mikroskopskih organizmov ae pač ni ujemal z nazori tiste dobe in še v začetku 18. stoletja so mnogi učenjaki smatrali mikroskop za zelo problematičen instrument, češ, da se ne ve, ali ne igra pri o-pazovanju glavne vloge prevara čutov in predmeti v resnici niso takšni, kakor se Vidijo. /To nezaupanje je bilo tudi do neke mere utemeljeno, saj so bili takratni mikroskopi bolj naključne iznajdbe, kakor pa premišljeno sesUvljeni instrumenti in pravi mehanizem optične povečave je le malokdo poznal. Mikroskop je veljal za nekakšen daljnogled na prav majhne razdalje in se je po tem načelu tudi sestavljal. Akademija znanosti v Petrogradu je dobila 1784. dar mikroskop, katerega tubus je bil dolg cele tri čevlje, Uko da je bilo vsaj pri tem instrumentu upravičeno verjeti v optične prevare. Prva povečevalna stekla in mikroskope so spravili na trg Holandci, kar je povsem prirod no, saj so imeli kot izkušeni brusači dragega kamna največ znanja v brušenju stekla. Izdelovali pa so prve instrumente navadni obrtniki, ki so se pri delu bolj zanašali na svojo spretnost, kakor pa na zakone optike. Leče so vlivali navadno v obliki krogel t velikosti prose-nega zrna. Grejrs je celo sesU-vU mikroskop, ki so mu namestu steklenih leč služile za objektiv drobne vodne kapljice. Zaupanje resnih naravoslov cev si je pridobil mikroskop šele potem, ko so fiziki pokazali obrtnikom smernice po katerih se morajo izdelovati leče. Posebne zasluge za sesUvo fizikalno pravilnih mikroskopov si je pridobil monakov8ki profesor Fraunhofer, ki je na podlagi Eulerjevih optičnih zakonov se-sUvil in uvedel ahromatične leče. Višek pa je dosegel razvoj mikroskopa pod profesorjem Abbejem, ki je skupno z optikom Karlom Zeissom v Jeni izpopolnil U instrument do skoraj že neprekosljive preciznosti Ako dandanes opazujejo znanstveniki mikroskopski svet v povečavah, ki so že blizu meje te oretične mogočnosti, se jim n treba prav nič' bati, da bi bil morda žrtve optičnih prevar Povečave in ostrost slik modernih mikroskopov omogočajo štu diranje najdrobnejših članov ži ve in mrtve materije v vseh najmanjših podrobnostih. Kar se ne da videti v naravnih mikro skopskih preparatih, v naravnih barvah in oblikah, se lahko opa zuje v umetno ustvarjenih barvnih kontrastih ali pa celo posred no v refleksih nevidne ultravijo-ličaste svetlobe. Nič, kar ni že zelo blizu meje molekularno majhnih dimenzij, se ne more skriti našim očem. Leeuwenhoek si pač nikoli n mogel misliti, da bo dal s svoji mi primitivnimi povečevali pobudo za razvoj današnjih, do skrajne rafiniranoeti požlaht-njenih mikroskopov, ki omogočajo že opazovanja v 400kratn povečavi. —a j v življenju in tve tu. ZAHVALA ZA 25-LETNICO! Herminie, Pa.—Delavske razmere ne bom opisoval, ker so menda povsod precej enake. Človek bi si mislil, da so ljudje izgubili veselje do vsega, ampak temu ni tako, to se je pokazalo dne 24. novembra 1984. Na omenjeni dan je bil za naju podpisana važnega pomena in za naju bo to nepozabni dan dokler bova živela. Namreč minulo je 25 let najinega skupnega zakonskega življenja. Tio se je zmračilo so začeli prihajati ljudje prijatelji od raznih strani na najin dom in kaj hitro biU je soba polna veselih ljudi, nakar se je začelo pravo domaČe veselje in zabava, k temu je v glavnem pripomogel naš godec Žagar, ki je kaj pridno igral na svojo harmoniko in v mes so pa donele lepe domače slovenske pesmi. Najlepša Ifrala vsem, ki *te prišli it Herminie, ter druži-nam iz Gačesna^ Wick Haven in West Newtona, Pa., še posebno lepa hvaU družini Intihar, ki so prišli iz oddaljenega Ubrarya. Posebno pa hvala našemu SODNIKU Matevžu, za novo poročno zaveso, katera do sedaj še prav dobre drži. Lepa hvala vsem skupaj in še posebno za tako lepa podarjena nam darila. Posebno pa hvala Mrs. Intihar za podarjeno mi Uko deblo cigaro, katera je povzročila obilo smeha in radovednosti med navzočimi. Se enkrat srčna hvala vsem in za vse. Ob ti priliki Vam tudi voščiva vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1986 in ostaneva vaša zvesU prijatelja do konca najinih dni. Vaša Louis in Antonija Slebir, Herminie, p*-__—(Adv.) sukwsuhtws t Bridl Christ 55 MV Shoppinq Chnsimt VDOVA zdrava in močna, si želi službo za domača hišna deli kakem vdovcu ali samcu, tu ali Slovencu in tudi ni izključena. Plača po do ru. 'Pišite na: Mary S., S. R., Box 823, Pittsburgh í TOI PM« rmmmošii Najzanesljivejše dnevne! ske vesti so v dnevniku 44 ti." Ali jih čitate vsak POLJSKE RUMUNSKEl Rl'8KE ŠVEDSKE ŠVICE UKRAJINE Chikaiki tretji letni CARNIVAL OF NATO! GRAND FINALE V tem slavnostnem zaključku tretjega letnega karnev narodov, katerega predsUvljajo tujejezične grupe v Ch gu in The Chicago Daily News, boste videli enega najvei programov z različnimi točkami, proizvajane od sled narodnih skupin: assvrške grške avstrijske madjarskf. belgijske irske britske italijanske čehoslo vaške norveške finske jugoslavije francosko-kanadske litvinije 35 veličastnih nastopov... 500 glasov izbranih izr 100,000 umetnikov... 300 narodnih plesalcev in ple* predstavljajo več narodnih skupin... 10 godb raznih ni dov ... in veliko slavnih zvezd iz opere, odra in radia. V soboto 15. decembra - ob 8. zvečer CHICAGO STADIUM 1800 West Madison Street Vstopnina od 25c do 91 (Sedeži v loži $1.50) Ta slavnostna predsUva se vrši pod pokroviteljstvom tuje žičnih narodnih skupin in lisU Chicago Daily News, v kor THE CHICAGO DAILY NEWS FRESH AIR SANITARIUM Vstopnice se dobe v predprodaji pri MarnhslI Field & Com nI (Ticket Bureau); Chicago Stadium, 1800 West Msdison Street (*rj Stadium Loop Office, 65 West Madison Street; The CMttf* ** News Personal Service Buresu offices, 9 West Msdison Street in West Madison Street. TISKARNA S.N.P .1 SPREJEMA VSA bolho |M>d mikroskopom, se je -«am mikroskop za različne po-prekrižal in trikrat pljunil čez veča ve. V začetku 18. stoletja ramo misleč, da kazal nam *atan Aan»ke I h »l he. "Bolšja a tekla" mu je obliki pri- je v s«» te izboljšave In dopolni- (tra- je prv i na- čevalno stekkt, je bil araUki ma- tančneje opisal sloviti franoiaki tematik AI Hasan okrog bta looo p. Kr. Evropske znanstvenike pa je <»|M»/>»ril lin pove. .vaina svojstva kroglasto ukriv-Ijem-ga stekla šrle K«»g««r Ilaeon okrog Uta I2«V> Praktično pa matematik in filozof Desearte*. To so bil«* v obliki krogelne ka-piee (zbrušene leče, pod katerimi m* je na igli ali viličtcah pritrdil opazovalni objekt, ki se je [osvetljeval s |>omočjo votlega tve smotrno združil prof. Her-tel in sestavil mikroskop, ki je bil te precej podoben današnjim modernim instrumentom. Učenjaki, ki so začeli prvi u-porabljati mikroskop za znanstvene študije, so morali delati še s sila primitivnimi instrumenti In vendar je že 1M>2. izšla "Zakaj je pa vaša žena malo prej tako strašno vpila?" "Oh. silno se je razjezila" "Zakaj?" "Najprej se je razjezila nad kuharico, potem se je razjezila nad menoj, ker se nisem jezi nad kuharico, in naposled se je jezila, ker ni vet vedela, zaka. se je prav za prav razjezila" v Frankfurt u prva knjiga s sU- Ali ste naročeni na dnevnik Tnmveto'? Podpiiajte svoj list! v tiskarsko obrt spadajocajel Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, «šj knjige, koledarje, leUke Itd. v slovenskem, hrvsU slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in d VODSTVO TISKARNE APEURA NA 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI ČLANI Vsa pojasnila daj« vodstvo tisksn* Cm« »mera«, «aijsko delo prv« vrsU PlšiU po laf«naaeije m S.N.P.J. PRINTER 2657-S9 SO. LAWNDALB AVENUE Telefon Rockwell 4XM CHICAGO, ILL Um s« doto aa A«Ue t«4i m