^^ Hm b«t ^ertJ. - - - i
■ i 1 ' . •J i| 1	■ I i 1
n i jii a #j
U6V6ianosKa AmeriKa
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI."
— ■ «1
Im«m4 threw tim«» a
Official Organ of 85 Slovenian Societies and Organi. J
N0-	CLEVELAND, OHK), WEDNESDAY, AUGUST 8tih 1917 'r	'	LETO X _ VOT J
Jugoslovanske dete so sfetiro dospele v francosko pristanišče.
<ir	•	.i
1 •
RUSKA ARMADA NAPADA NEMCE
■— ■ ■
Notranji položaj v Rusiji že vedno ni na čistem. Possftnezne ruske armade se ustavljajo. Kerenski, diktator Rusije, boleha radi prevelike odgovornosti in dela Angleži so se . pomaknili bližje Lensa. Kronprinc je začel z novim napadom na verdunske utrdbe.
? Nemški topničarji z verigami i
priklenjeni na topove.
—Iz nekega franco sk eg pristanišča, katerega ime s radi cenzure ne sme objavit: je dospela sledeča brzojavka k Vsi člani čete Zrinjski so do speli srečno in zadovoljno Francijo. Vse v redu in vsi svežem duhu ... Ta ikiratk brzojavka naznanja, da so vs Jugoslovanski prostovoljci, k so 15. julija odšli iz Cleveland! in , Pittsgurga na balkanska bojišče, srečko dospeli prek< morja in se nahajajo v Franci je. Mi pričakujemo, da bode mo kmalu slišali tod njih. Orne njeno brzojavko je dobil D01 Nikb Grškovič v torek popol dne, in s tem so ovržene tud nesramn® laži, kJa je bil trans point, na katerem so se peljal ijugoslovani potopljen. Vožnji je jbila v primeri današnji razmer jako hitra. Iz Franoij« se napotijo, prostovoljci 1 Marseille, pot*m pa v Bizerto severno Afiriko, kjer je ie se daj kakih 1000 jugoslovanski! prostovoljcev iz severne in ju ene Amerike.
—St. Clair kara je zadela > pondelj«k zvečer ob pol tilese-t Mi na 47. cesti in St. Clair ave rojaka J. Pečovnika in ga ta Iko IhJudb poškodovala, da j< umrl pol u& poznejev St Clair bolnišnici. Pečovnik s< je nahajal na potu domu, ko j< kaira z v»o sik> pridrvela po St Clair ave. in ga zadela. Peoov nik je bil doma iz Zaklanca str 30 let in se nahajal v Ameriki 12 !e{. Ima mnogo prijat«-Ijev in znancev, ki so ga vsi ljubili radi njegovega odkritega obnašanja in izvanredne društvene delavnosti. £ Bil je , (član (čftr. sv. Janeza Krst. št. 37 JI9KJ. Dne 5. junija se je registriral in bi bil pozvan sedaj na preiskavo, toda je smrt prehitela njegovo zemeljsko delovanje. Pogreb se vrši pod vodstvom J. ZeHa.
t—Skupni dohodki zadnjega bazarja S. Nar. Doma so zna* šali $4.093.41 in stroški $2.306. 79, ostanek $1.786.62,
—V petek, 10. avgusta se vrši reklina seja direktorija S. N- Doma oib pol devetih zvečer v navadnih loikalih. Tajnik.
__Upravn»tvo lista £eli dobiti 12 tib 14 4let starega dečka? ki stanuje v Oollinwoodu za raznasanje lista. Oglasi naj •e s starLši v'našem uradu.
—Slovenske gospodinje o-jpjpzarjamo, da (Spravijo koMkor Jjbgoče veliko hra«M za zimo. Zelje, fižol, reipa, sadje, raizne ficlenjave, vse se da preservi-rati, prirediti, prekuhati in spraviti za zimo. Cene živilom bodejo po zimi v#liko večje Wot so seidaj, in marsikdo ki bo Sedaj previden, si bo prihranil velike svote denarja, če se založi a vsem potrebnim setfafl, ko je vse poceni. Gosptftinje, poslušajte ta nasvet, preservi-rajte sedaj, da ne bodete po zimi tožile, kako je vse drago.
—V pondeljek in torek so se pričele zdraivnišk® preiskave t 2QL in 10. varde, kjer stanuje največ naših rojakov. Natan-ISrti uspeh teh p*eiskav priobčimo v prihodnjih Številkah.
—Tovarne v mestu so na-znaniP delavcem,, da morajto vzeti državljanske papirja1 al* pa naj prenehajo z delom. Sramotno je v resnici, (dia se morajo ameriški državljani borjti proti Nemcem, proti militarizmu in c®sarjem in kraljem, a tujci v tej deželi, ki nimajo nobenega papirja, hI lepo delali v tovarni, služili lepe denarje, na koncu vojne pa bi pobegnili iz Amerike v Avstrijo, Nemčijo in Turčijo ter bi se smejali Ameriki. To ne bo šlo tako na-pr^j. Vsak ki služi tukaj de-
{': V K ,	j V , u ' -i,, . t ■ , J
, plenje, tujci pa bi služili imi i i iz njih norčevali
—Osebe, ki nimajo noben ga papirja, ali pa ki so že de go fcasa tukaj, pa imajo le p vi papir, sliišijo grenke, toc pravične ukore na sodniji kj< se vrš^ preiskava za vojaštv Uradniki inavdldno vprašaj« Koliko časa ste itukaj? Odgi vor: Sedem let! Vprašanj* Ali imate že državljanske p; Ipirje ? Odgovor:' Nimam..
—iSilen ogenj je začel divj; ti v pondeljek v poslopju r 480 Prospect ave. in predmo ; požarna bramba pospela na 1 ce hesta, se je og*nj že tak razširil, da' se je sesul front nadstropnega poslopja. Škod je $100.000. Ogenj so s tež; vo omejili. Vlajdia preiskuj kako je ogenj nastal.
—'Vstopnice za Jmgoslovar ski Koncert združenih pevski društev iz cele Amerike s prodajajo v našem uredništvi .Koncert se vrši v nedeljo : ■sept. Ker je le še mak> vstoj nic na raizpolago, in ker se pc zneje sploh ne bodejo mogl več dobiti je občinstvo nujn prošeno, da čimprej kupi t vstopnice.
—tZvezima vlada je odkrila Olevelandu skrivno dlružbc katere namen je tfelOvati n to, da Zjed. države sprejmej mjovne pogoje Nemčije.^ Vi voditelji te družbe se nahajaj sedaj v jfei
—V našem uredništvu fit j jqglasil .Mir, Anton Nemanid Jr. u Jolieta, m svojem pot 'vz Jolieta v Buffalo, N. Y. Mj Nemanich potuje z avtomob: lom. Sretnopot! r
1—^Vojaški položaj v Cleve landu je sedaj sledeč: 9.94 oseb je bilo zdravniško preis kanih, zdravniško potrjenih j 7.078, zdravniško zvrženih j 2.415, prošnje za izvzetje o vojaške službe je položil 4.675 oseb, tujcev je prišlo 1 preiskali 1.915; 2.403 so spo sobni za vojaško službo in nis< vložili prošnjie za izvzetje. 19; losebam so dovolili odbori proš njo za oproščen je in trem s< zavrnili prošnjo.
—Mnogo rojakov nas vpra šuje< aH «0 potrjeni ali ne. Ni vedo ničesan Uredništvo tild ne more dati pojasnila, kajl za tako stvar mora vsak san poizvedeti. Ce bi naši ljudj< znali nekoliko vele angleščini bi bilo prav lahko, tako pa n« znajo rabiti jezik, kadar je tne ba, pa nastane zmešnjava. Gla vno pravilo je: Kdor ni držav Ijan, iti tse nefce boriti, ozirortii nece postati vojak, naj kar ta koj pove, predno ga zdravnik začnejo preiskovati, , in tako bo lafclko šel iz dvorane, kaikoi hitro se dožene, da ni Idržav Ijan. Osebe-pa, ki imajo prve papirje in fbi rade prišle v armado, naj se dajb zdravniškfc preilskati.
—'Vlada se je izjavila, da tujci ki se nečejo boriti za strijc Sama, bodejo deportirani iz to dežele v njih staro državo. Če se neicejo boriti tukaj, se bodejo borili tam. Vlada pravi, dia je skrajno nehvaležni od tujcev, ki so uživali vse dobrote v Ameriki, a sedaj ko je sila, ne priznajo Amerike. Ljudje ki hočejo samo dobrote, a nobenega dela , niso za Ameriko.
—/Strahovita eksplozija je nastala v .sredto' zjutraj ob 2. rui na pročelju ihiše 272)1 Woodland ave. Vsa okna v o-kolici so <bila razbita. Policija, ki je prihitela na lice mesta, je dognala, da je bila le ena o-3eba ranjena. Dva meseca na-caj se je raviitoi tam pripetila ?rva eksplozija. Ni mogoče do-jnati, Wo je zagnal dinamit nrsa.
uV	.	4, -
j.	Kerenski boleha.
London, 7. avgusta. Rus g. '^železni mož", Kerenski b leha in se poJagoma nagibi smrti. Že ko je prevzel vladi a_ posle, je bil boleh en, in sil ia vita odgovornost ter delo, je ga ima od Icasa ruske revol iy. cijte, je popolnoma izpodkopa :o njegovo zldlravje. Kerenski g silno suh, kašlja neprestan [a oči so zgubile sijaj, le njegt govor je še čil in močan. Splo Cj no se boje, da ne bo dolgo š vel
lh Rusko uradno poročilo.
h Peitrograd, 7. avgusta. Z ie pakJno od BrddTy smo pognj nazaj manjše sovražnikove n 2. pade. tSevemo-vzhodno < )- černovic, blizu Toporovca, >- naša napredujoča armada z |e sedla več Ihribov in vasi, pri <6 o mur smo zajeli štiri tiopove i c nekaj strojnih puišk. Pozne pa je sovražnik dobil prem< v in> je zagnal naše čete na nji >( glavne pozicije. Ker nisrr a mogli zajetih topov spraviti t o varno, smo jih uničili, predr si se jih je sovražnik znova pol;
0	stil. Južno od iCernovic sove žniflc naprddKije, posebno v D<
e lini, kjer se naše čete umikaj i, Sovražnik je zasedel 7 vasi j i
u, ,Y oknlifi Kjmpnlni);
r. sovražnik prokfira proti nase
i- četam. Ker se na naše čete r moremo zanesti, smo se p< , novno umaknili. .Sovražnik _ prekoračil reko Bistrico. 3 Nemško uradno poročilo.
Berolin, 7. avtgusta. Med n e kam a Dnjester in Prutth so j e Rusi pripravili iza bitko. Juin ^ od Černovic se Rusi trdovra °|rBo upirajo avstrijskim četan ^ Toda mi nadaljujemo z nas mi napadi. Na obeh strane 3 reke iBistrice smo sovražnik ^ iztrgali več pozicij. Ponovi iruimainski napadi na naše poz ? cije pri Kiimpoluragu so se i: jalovili.
"" Avstrijsko uradno poročilo.
fc Dunaj, 7. avgusta. Uspe
1	fusko-rumunsike ofenzive n 1 fronti nadvojvddle Josipa se r 1 uresničil. Sovražnikovi napa P di v Casina dtolini so bili vče » raj zopet brez uspdha, razve " da je sovražnik imel teške iz " gube. Mažarski polki so pic " gnali Rumunce iz pozicij pi " Radauicu. Ju go-vzhod no od 1 Černovic se sovražnik trdt " vratno urftavlja našemu napre j dOvanju.
j . Francosko uradno pordčilo. Pariz, 7. avgusrta. Na brego
*	vih reke Meuse in v Champa 5 gne okolici sovražnik silovit« " bombardira Viaše postojanke } V Belgijci se položaj ni spre
I menil. Sovražnikovi napadi 1 i Alzaciji so se izjalovili z veli l kimi zjguibami za Itfemce.
•	Angleško uradno poročilo.
•London, 7. avgusta. Sovra ■ 'žnikov poskus zasesti naš< strelne jarke pri Arlouoe je bi loldbit od našiih strojnih pušk ki so sovražniku prizaldiejah 1 tešttoe zgube. Danes smo neko liko napredovali proti Lensn Včeraj je sovražnik napada naše novo pridobljene pošto jarike pri Hollebeke. Todž sovražnik je bil odbit, predmc se je približal našim strelnin jan-kom. Več drugih nemški! napadov je bilo odlbitih.
Nemci proti Bagdadu. Geneva, 7. avgusta. Neme in Turki se pripravljajo z ve liko silo, da zopet osvojijo Ba-gdajdl General Falloenheyn, ki je zapovddoval nemški armadi lansko leto y Romuniji, je do spel v Carigrald. da pripravi
poorebne načrte. Štiri turške ski divizije iz Dobrudže in dve di-j >0- vizije iz Tracije se pripravlja-j lje jo za azijatsko fronto. Avstri-ne ja pa je obljubila poslati' teško lo- arti'crijo proti BflkrJadi1. O-ki fenziva se bo prilcela v sredi lu- setipembra, kot se naznanja iz ilo dobro poučenih krogov.
f 800.000 mož pod 1 orožjem v Ameriki
:a-	-
Washington 7. avgusta. Več ' ^ kakor 800.000 motž je sekfaj . pod orožjem v Ameriki v voj-^ ni proti Nemčiji. Na predsdi-^ nibavo povelje je prestopila vsa milicija vseh držav v red-!n no službo iZjed. Kfržav. Vdč ka-kor 300.000 mož ie je nahaja-lo v narodni gardi. Ko je bi-
I	la vojna naznanjena meseca : no aprila se je nahajalo v arma-na di Zjed. dnžav le 150.000 mož.
Armada in mornarica ste ime- ■ a li začetkom aprila Ikbmaj 200. a mož vsega sikupaj. Tdtfa v sti- 1
irih mesecih je narastla ta ar-'P' armada edino s prostovoljci na in 809000 mož. Nad 4va milijo-
WiiMi <> Jmijhfrilijliipum I
m voljcem, sprejetih je pa bilo '
ne nekaj nad 600.000 mož. K te-mu se mora prišteti še 40.000 1 mož, ki se sedaj trainirajo v ' posameznih kampah, da borle- ' jo sposobni za častnike. In se-e" daj dobi nairodna armada še 1 se 690.000 mož izvanredne arma-
10	de, ki se Ik> re'krutirala iz vse-ga narokla. Ko bodejo poklica-ni ti možje v vojno službo, te- ! daj bo štela ameriška armada ;
; 1.500.000 mož. In to je ogrom- J ni uspeh pri narodu, ki skoro 1 ni ne pozna vojaščine, ki je itiiel ( pred štirimi meseci komaj ?ox ^ z~ 000 mož mornarice in vojaštva. In v kratkem bo .poklicanih nadaljnih 500.000 mož pod j »orožje ter »bo štela ameriška 1 ^ armada dolr. januarja naj- * m manj 2.000.000 mož. Nekaj po-^ a" sebnega je sedaj, da je zgin;la * e" milica. Nbbena država nima s :n seldiaj vdč svoje lastne milici je, * z~ ampak vsi miličarji so enaki s ^ rednim ameriškim vojakom, n dobivajo isto plačo, imajo Isto i disciplino in so deležni pokoj- s ■^jnine kakor redni vojaki.
S	IIIIW..M II III.,I, M.....1
Na laški fronti	z
Rim, 7. avgusta. — Laško	r
>-j uradno poročilo naznanja, da	v
i- se na fronti vršijo večji artile-	c o *ij«ki boji. Infan*?rija počiva e. italjari so •z uspehom napajii
;iv^:r)jsko vojno prrbtanišče	/
v T olu, kjer so na e.«i!i "nnogc	j^
i- škode. Naddvaj^: laških / a-	ji
koplovov je meta.'' skoro d'--	o
set infnut granate v mesto. V	j<
i- Albaniji je četa lr uhanov pre-	b
e senet'la kompani]^ .Avstrij'*. v	h
11	ki so se ,podali Italjanom.	c c, , 35 tankov uničenih.
e ©erolin, 7. avgusta. Nemško
ir uradno pordčilo naznanja, da	s
1. so Nemci tekom zavezniške	a
II	ofenzive v Belgiji uničili 25	d >- angleških "tankov" ali toki op-	J a nih avtomobilov.	7.
0	Zakaj so Nemci premagani.	ž n Amsterdam, 7. avgusta. Teto kom debate v nemškem rajhs-	A
tagu se je izjavil poslanec Lo-	v
ringhoven: Uspehi, ki jih je	w
:i imela nemška armaria bi ob	jc
r vsakem drugem času priborili	si
r sijajno zmago. Toda da še ni-	n
1	smo zmagali, je vzrok, kerje	jf i naših sovražnikov vedno več,	m - in tako se bo konefcno zgodi-	G
i parjena za svoje uspehe, -j Ustreljen general.
-j Petrograd, 7. avgusta. Ru-■ akti general iMacoviski, ki je J izapovedal vojakom, da se umi-• kajo, je bil obtožen od genera-i la Kornilova veleiadaje, prijet : in sppznan krivim. Generala j sio -ustrelili.
j Nemško ministerstvo.
(Amsterdam, 7. avgusta. — Nemško ministerstvo se je po-j polnoma reonganiziralo. Nem-I ški zunanji minister j^ sedaj Dr. Kulhlmam, dosedanji nemški poslanik v Carigradu. Od Kiuhlmana se misli, da je na-; sprotmik sulbmarinskega bbje-j va<ija, fn od njega se pričaku-. je, da se bo dogovoril z Angli-. jo iglede miru. k Bulgari obdržijo srbsko zemljo.
»Zurich, 7. avgusta. Bulgar-. ski minister 'Radoslavov se je . napram časnikarjem danes iz-L javil, da obljublja na častno . besedo, fcHa bo Bulgarija obdržala vse sibske zemlje, katere . je dobila tekom te vojne.
Petrograd, 7. avgusta. R11-. ske armade severno odi Černovic so se ustavile in udrihale nazaj po sovražniku, vzele več vasi, crajele mnogo ujettni-
mm in mm . tiik,, imm
, ko so Nemci dobili pomoč rezerve, so se Rusi morali) un}ak-> niti in »so zopet zgubili prido-l bljeno. V osrednji Bukovini,! blizu Radautza Avstrijci še , vedno napredujejo, ker se ruske armade nečejo boriti.
300 mrtvih v municijski tovarni
'London, 7. avgusta. Glasom poročil >vz Amsterdama, se je v Henitngsdorfu v Nemčiji pripetila največja katastrofa , v tej vojni. Tovarna za mami-cijo je zletela v zrak in 300 delavcev je bilo ubitih. Predsednik zapleni industrije.
Washington, 7. avg. Predsednik Wilson ba zaplenil vse industrije dežele in jih. bk> vlada vodila, razven če lastnik industrij nemudoma ne znižajo cen vsem produktom. »Wilson se je izjavil, tia to niso prazne , besede, ampak bodejo kmalu '' sHedila dejanja. V deželi se na- 1 hajajo zločinci, ki silno odira- 1 jlo ljudstvo, in vlada tega ab- ' solutno ne more več trpeti. s
Washington, 7. avgusta. — 1 Pnedsednik Wilson je povedal 1 zastopnikom kongresa, da je ! najbolje Iče prenehajo z zbora- 1 vanjem, ker s svojim delom lej [ ovirajo načrte vlade.	' 1
Vojaki bodejo volili (
Washington, 7. avgusta, r-Ameriški vojaki, ki se nahaja- ( jo v taboriščih ali pa v Franciji bpd^jo vseeno lalhko volili, (1 če posomezne države preskrbi1« 1 jo za potrebni materijal. No- t benemu vojafku se ne bo krati- £ la njegova Idlržavljanjska pravica.
—Krompir se je podražil in sicer se prodaja sedaj en pedk ali 15 funtov za 35 centov. Tii^ ; di surovo maslo je jako draigo. Jako poceni je pa sedaj koruza, katere dobite en ducat štor- cj 1 žov za dvajset centov.	7.
1 —»Strela je udarila v Mrs. if Ano Barde na 1381 E. 185 Sit z v torek zveičer, ko je pumpala r vodio v škaf v kuhinji. Strela r je prišla po cevi in jo s tako n silo zagnala na tla, da je bila z nemudoma mrtva. V tri može n je udarila strela, ko so iskali p zavetja na posestvu ' Wade v z Gates Mill pod nekim dreve-
iz oojiscav rranciji, 13 julija. (Zaikasnjeno.) Zdravniki, ki so odšli meseca maja iz Cleve-landa ma francosko fronto, skupaj 150 Zdravnikov, sporom čajio potom lista "The Cleve-« land Plain Dealer" sledeče: Tu se mudimo na fronti že nekaj tednov in čimldalje bolj občudujemo ameriško upravo, ki skrbi bolj kot katera druga vlada za svoje vojake. In še več, mi vidimo da vlada prava demokracija v naših vrstaJh, ibrez sijajne itn bleščeče uniforme, •brez izlatih gumbov na oblekah in razmerje med * častnikom in vojakom je kot meldf brati, edino s to razliko, da vojak ve, da je treba povelja natančno po-! slušati, katera klfobijo od (častnikov, pa vojaki so (prepričani, da častniki za tnje ravno tako Skrbijo kot za sefoe. Uspeh tega je harmonija ameriških čet, kot je pe dobite roikjer drugje.
Naša fronta je podobna velikim planjavam v dtžavi Indian!, jjn se daj si mislite te planjave vse prekopane s strelnimi jarld; mislite si neprestano gromenje in bliskanje, predstavljajte si "tanke", Ogromne avtomobile, vse v jeklu s topovi na vseih straneh, ki podirajo vse preldi seboj, podobni ogromnim aklopnim firržar-kam na morju. In vmes pa ho-diiijo vojaki z maskami proti strupenim plinom. Ti strupeni plini se primejo obleke, gum-<bov in orožja vojaka, toda nevarni nisq, kdor nosi masko.
ttlfVitn modeino
armado na fronti. Iz Londona, Duiblina in Glasowa, iz Indije,
'Avstralije, Canade, Egipta, iz vseih delov sveta so vojaki pod angleško zastavo. Vse preveva enldiuh, vojaštvo je vzorno in tposlušno, navdušeno in veselo, j znak da vedo. da so zbrami , skupaj za pravičen vzrok.
Tu na fronti čutimo, da vojna ne bo trajala več dolgo. Vsi zaupamo v svoje poveljnike in se vprašujemo: Kako!
-	dolgo more Nemčija prenala*! i ti vojno? Nemški vojaki, loatc|||
-	rili niti Angleži miti Francozi "
, prejšne čase niso mogli ujeti f
*	ker so se raje sami ubili, se daj z veseljem podajajo nani. Vsak vdč j i napad nam prinese | stotine ujetnikov.
Za zdravje izvrstno skrbijo. Štirikrat smo bili že cepljeni S proti vsakovrstnim boleznim, itako " da smo nedostopni za vsako bolezen. Celo vOcio nam m očistijo, predno jo pijemo, da ; se ne dobi kali ibolezni v njej. f V sredo so v Parizu pokopali 1 (princa Fridriha Bavarskega, ki je bU ranjen ujet, pa je kmalu umrl. Bil je nečak kajzerja. | 'Zavezniki so dovolili njegdvi i ieni, da pride k smrtni poste- ;J lji moža, toda kajzer ji je za- | branil. Nemški vojaki, katere 1 smo ulovili zadnje tedne, ne •
*	vedo, da se Zjddl države nahttj jajo v vojni z Nemčijo. Kar^i usta so odpirali, ko »smo jka || povedali. Angleški vojaki tov J ražijo Pruse, toda s Saksi po*f stopajo boljše. Pa tudi Sakti v l nemški armadi so prijazni. Ka^j dar zasedejo kako fronto f ^ -nemški postojanki, tedaj ftflj no to natznanijo angleškim iro^j jakom s tem, da dtvignejo
pis: iSaksi se danes tukaj borili jo In Angleži niso strogi. Pni^ si so Idlrugačni. Surovi in baffi barski. Na lastne lofei sem videl | pruske topničarje z verigam^ priklenjene ob topove, da oJi bi pobegnili. Mjorali so pri svojih topovih, dočind f^M ^ t ^^^^^	i Oci stPC^lJMINo
, do druzega. Bil je stralsoirtt " , iprizor to. Vsa krutost vojufl : j se kaže v tem. Prusi jo I mejo do skrajnosti.
Vzrok zakj je toliko ljudi 1 sprva umrlo radi strupeni2g| plinov, je bil ta, ker so ti P&||| 'djšali kot najfinejše sadje. V«B j jaki so vdihavali in um«ra|||l Sedaj veklo, kaj pomeni 'diill i va. Jako malo žrtev je od a&||ll] penih plinov,	>
Ah sme iti armada v Evropo? 'm Najvišja sodnija bo odločila.
(Washington, 7. avgusta. — Predno bo šel kak loidldielelf nove narodne ameriške armade ali pa milicije raznih drižav na francosko bojišče, bo najvišja sodnija Zjed. držav odločila, Ee ni pratipostavno pošiljati ameriške vojake v Evropo. Če najvišja sodkiija Odloči, da je proti ameriški ustavi nairodno atfmado io milicijo pošiljati izven Zjed. držav, tedaj ostane ognomna noVa armada doma, in v Evropo bodejo poslali le oddelke redne ameriške armade in oni, ki se prostovoljno oglasijo za tako služibo.
Naj prvo se bo tožba začela •na manjših zveziniih sddhijah, in katerakoli stranka zgubi tožbo, bo apelirala na najvišje ameriško središče. VlaHa
i
držav je pripravljena doroh'tli ! te sodnijske korake, da se diši žene kaj je postava in kaj 1 Znameniti odvetnik Hanais.1 I Taylor je iizbran, da za9to«|9 j interese onih, ki pravijo, da «t|| krši ustava Zjekl. diržav, če milicijo in narodno armado, Id« se sedaj zbira, pošlje v druge j dežele. Vlada na drugi strašili je pa tudi pripravila svoje boljše odvetnike, ki "bodejo za*j| stopali njeno stran. Odvetnici Tayilor je bil svoječasno ame- !| riški poslanik na ŠpanSkeo^i Taylor se je izjavil: "Zapom»3 nite si jdbbro, da jaz ne naspto-^ tujem tej vojni niti nisem paci-% fist. Jaz sem le mnenja, da je treba vse postavno "narediti | predno se novo armado pošlje v Francijo.
Konferenca zaveznikov v London«. I Srbi in Rumunci zastouani.
London, 7, avgusta. V Londonu se vrši važna konferenca zaveznikov, ki bo prinesla pomembne posledice ne samo za Balkan ampak za vse zavez niške države Pri konferenci so navzoči ministerski predsednik Ribot, laški minister za zunanje zaJtDeve iSoniro, srbski ministerski predsednik PašilS, poleg rumunskih in angleških zastopnikov.
Obravnavalo se bo o sploš-
- j dalje o spremembi nemške vJeOj a de, ki ima sedaj popolnoma f| 1 druge, ministre, nadalje o baK£ 3 kanskih državaJb, in prav goto- ^ z vo je, da pride tudi Jugoslor | ) vansko vprašanje na vrstow |
Dejstvo, da je pri tej taftil 1 ferenoi zastopan tudi srbski | i minister Pašič, naznanja, , se botflejo zavezniške vlade po® \ svetovale o splošnem balkait? 1 skem položaju in o Srbiji še posebej.
PS '^IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
AmtriKo - £3.00\JZa Clix/d. po poJHif4.Q0 £a EiJropo - JS4-.0011>o*am*xna it+ottKfl - 5c
Bj^*^ ?■> jh^ h > «* "aiwl'ifch
P €11» Wt. CULM A VB. N.	CUraUNO. OHIO. RUnOHI GUT. PUMOTON U*
WWARD KAUSH, Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY.
iMf?,^., • .........	.	------ -----------,
Read by 25.000 Slorenius in the City of Cleveland and elsewhere, idrertismg rates 01 request. American in spirit Foreign in language only
Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, mo under the Act tf March 3rd, 1879.__
No- 92> Wed. August 8. 1917.
"Kralj sankcijonira"
Dne 20. julija je (bila sklenjena na otak-u Krfu, /kjer se na-ifcaja začasna srbska vlakla, 'ken-Ifencnca, <ki se je vršila med zastopniki srbske vlade in med f. zastopniki Jugoslovanskega Odbora. Jugoslovanski Odljor je bil zastopan ipo sleddčih 'svo-IJih iclanih: Dr. Ante Trumbič, i predsednik Jugoslovanskega I Odbora, Dr. H. Himkovič, Dr.
D. Tirtinajstic, Dr. Bogomil |Vošnjaik, Dr. Frank o Potoč-I njal< in Dr. Brasiljevid. Oi) tej •priliki je dospel na otok Krf poveljnik srt)s»ke armade princ HblksanKHer. Srbsko vla/do je |1traidno zastopal Nrkola Pašič, srbski m'inisterski predsednik.
V-iSil se j«1 »niz konferenc pitied zastopniki srbske vlade in vmed zastopniki Jugoslovanske-|ga Odbora toot prredstavltelja JjSlovencev, Hrvatov m Srbov It avstro-ograke monarhije, da Se določi status te/h, naittxlov po fconlčani vojni glade Jingo*lavi-
SV celoti se ie izbralo 14 točk , patere prinašamo v nasldd- , K jem, da obvestimo naše roja-loe, fcaj se je kovalo glede njih r modočnosti, kaj je sklenila kon-Ijlltttca o bodoči Jugoslaviji, nakar nam bo dovoljeno, da po- , |r«nio svoje mnenje k tem to- j »am. Naš Ust je neodvisen, ni vtean od nobene stranke, in ie Vselej smo krepko povedali mnenje ter ideje, o katerih mi- . jpfatto, da so najbolje za narod. NI nimamo skrivati ničesar, naše delo je poznano odkar se ft začela vojna, da se nismo ni- < ti za las ganili od začrtane poti in v vsem tem delu iščemo le pravega izhoda za naš narod plede njegove bodočnosti- Mi ; ti pridržujemo pravico kritizi- , tati točke, sprejete pri konferenci na otoku Krfu, katere to-©ke »a glasije sledeče: / 1. Država iSrfrov, Hrvatov in ( Slovencev mora ibiti urejena po modemih, demokratičnih nače- i
!' 2. Držaja Hrvatov, Srbov in Slovencev je poznana pod ime- , |fc*n Jugoslavija. To je svobodna in neodvisna lolal je vina z heratfdruiljivum zemljiščem in ; <!him podaništvom. Driava bo ■ ustavna, demdkratska in pada- (] men tarna monarhija s Kara* | gjatigevfcevo dinastijo na čelu, i ki se je vedno strinjala z načeli in 'idejami naroda, vsedej predpostavljajoč svobodo in voljo pawotda.	, ,
3.	Ime države se bo glasilo: ' Kraljevina Srbov, Hrvatov in 1 Slovencev in tituJus vfoktorja: ] Kralj Srbov, Hrvatov in Slo- 1 vencev.	l
4.	Država bo imela en sku- , pen grb, eno zastavo in «no j krono, ki bo sestavljena iz na- « šah dosedanjih posebnih em- , blemov; jedinstvo ibo zastopa- j no z grbom in zastaivo kraljevi- j ne. Zastava kraljevine kot sim- < bol edinstva bo vihrala na 'vselh državnih zgradbah kraljevine.
; 5. Posebne zastave: srbska, hrvatska in slovenska imajo e-nake pravice in'se lalhiko svo-•bodno razobešajo ob vseh prilikah, in ravno isto ved j a za posebne grbe.	,
6.	Cirilica in latinica imajo < enaike pravice in vsakdo se !ah- j
svobodno (poslužuje ene ali , <lruge pisave po celi kraljevini; : kraljevske oblasti in mestne avtomne oblasti imajo dolžnost in pravico uporabljati cirilico ali latinico po želji pre-
7.	Trije narodni nazivi: srbski, hrvatski in slovenski, so i
enaki pod postavo v celi kraljevini, vsaikdo se lahko poslužuje svojega jezika ob vseh prilikah in pred vsemi dblastmi.
Vse prignane vere bodejo svobodne in se jih bo lahko javno izpovedalo: pravoslavna, rimslkoikaitolišika in mohanie-danska so glavne vere, katere Jugoslovani priznavajo, vse te vere bodejo teinake in bodejo imele iste pravice pred postavo.
9.	Koledar se bo izjeklnačil kakor hitro mogoče.
10.	Zemlja kraljevine 'Srbov, Hrvatov in' iSilbvencev ilx> obsegala vse zemlje, v katerih nas troimeni narod živi v gostih masah in neraz/deljivo- Vsako deljenje tega naroda bi škodovalo življensSkim interesom skupnosti. Naš narod ne želi ničesar, kar jpripada drugim trarodom, toda zahteva vse, kar'je njeg»ovo. Naš narod hoče biti svoboden in izjedinjen. Zato jugoslovanski narod kar najbolj oMločno odbija vsako posamezno reševanje problema od strani avstm-oigrske mo-iraiihflje.
M. Jadransko morje mora riti svobodno, in v interesu 3vobode in enakih pravic vseh narodov napram državi in pred postavami.
12.. Vsi državljani v celi kraljevini morajo ibitoi enaki in bodejo uživali iste pravice napram državi in pred postavami.
13.	Volitev poslancev za na-roldino skupščino se bo vršila s splošnim, enakim, meiposred-nim in tajnim gJasovainjem. Enako se bo .vršilo glasovanje za občinske izbore in druge administrativne avtoritete. Gla sovalo se bo v vsaki občimi.
14.	Skupščina, ki se bo zbrala na podlagi splošnega, »enakega in tajnega glasovanja bo podlaga celemu narodnemu življenju. Narodna skupščina bo začetek in konec vseh oblast i j in vseh pravic, po kaiterih bo vse narodno iivvljenje re-?iulirano. Ustava bo dajala narodu priliko, da razvije svojo posebno <telavnost v lokalnih atvtonomskrh občinah, kakor cahtevajo naravne, soeijalne in gospodarske prilike. Vsi skledi ustavodajalne skupščine majo svojo veljavo, potem ko ith kralj sankcijonira.
Tako zjedinjen narod Srbov, Hrvatov in Slovencev bi imel ikoli 12 milijonov prebivalcev-ra država bo garancija za nji larodno neodvisnost, kakor za ijih narodni in oivilizatorični lapredek, bo silna opora proti germanskemu pritisku, neraz-ivojni zaveznik vseh onih na-•oidov in civiliziranih držav, ki 50 iproklamirale princip pravi-:e, svobode in mednarodne pravice. Taka država bo dosto-en član novega društva rajnih lairodov.	1
Na Krfu, 20. julija, 191 y. Pnedsedni'k mim-sterstva za zunanja dela., Nikola Pašic, Predhodnik Jugoslovanskega Odbora: '
Dr. Ante Trumbič, odvetnik : zastopnik m vodja hrvatske lagodne strainke v dalmatinski ibornioi, bivši predsednik opči- 1 ie Splijet, bivši zastopnik okraja Zaderskega v avstrijskem parlamentu...
I I »
Tako se glasi pogodba, ki se ie podpisala med Jugoslovanskim Odborom in med uradnimi zasti-pniki srbske /lade. Ker je raš časopis slovenski,
<er iitorrwlnvan^i nh !«fom
času, imamo pač pravico pove-^ dati svoje mnenje o tej pogodbi:. Ne smatramo se sicer za =. bogveikako upljivne ljudi in sodniike javnega mnenja, se
7
manj pa za dovaišene pojitike, j
c ampak' povemo odkrito, da ta = pogodba in i ipo volji naroda slovenskega,da bo škodovala več morali naroda kot pa koristila.
- To ni naš« mnenje kot posameznikov,ampak to je mnenje ~ popolnoma vsakega količkaj in-. teligemtnega Slovenca, ki se*je
zadnja tri leta <trudil, da vzbuja narod, da ga revolucijonira . napram Avstriji in mu pribori svobodno, n-eodvisno skupno icfrzavo — Jugoslavijo-
Ne da bi se ozrli na novo ime Jugoslavije — "Kraljevina iSrbov, Hrvatov in Slovencev", kajti ime je ime, ime ne more šlkodovati, ampak tooka v tej Iptogoclbi, ki pravi, da mora I kralj sankcijonirati narodne »postave — ta točka je sunek z mečem, ki smo ga doživeli vsi zavedni Slovenci, ki smo se borili s takimi žrtvami in s . tako 1 ogromnim delom za Jugoslavia
jo.
iSankcijon-irati se pravi potr-	1
■diti, dati postavi moč, uveljavi-	< 1 ti postavo, (katero naredi
ia-	k
rad1. In če kralj ne sankcijoni-	< ra, tedaj je brez veljave, brez
moči, brez pravic — vsa borba	<
zanian, vse <Jelo zaman. Narod	1
bo delal postave, iSrtbi bodejo	<
zadovoljni, Slovenci in Hrvati	J
godejo zadovoljni, ipa prkle	1
kralj in reče, take postave	1
ne odobri.	s
To ni demokracija •— to je	1
absolutizem, ki se konča v kra-	1
ljevi osebi.	1
« « «
Kakor rečeno se je omenje- * na pogodba sklenila s pomoč-jo Jugoslovanskega Odbora- ,j; Mi smo in še smatramo Ju go- r slovanski Odbor kot zastopni- c ka troimenega naroda Sloven- |j cev, Srbov in Hrvatov. Da nas j svet tpozna, je zasluga Jugo- p slovanskega Odbora, da se je s sploh kaj naredilo za oldlcep- v pljenje od Avstrije, je edina ||< zasluga Jugoslovanskega Od- <] )otra. Vse jugoslovansko delo n se je centraliziralo v Jugoslo- ^ vanskem ; Odiboru, doi je z d ogromnimi žrtvami dosegel ^ erasne uspehe, izdajal časopise, knjige, mape v angleškem, r rrancoskem in ruskem jeziku. ^ Jugoslovanski Odbor je bil
oni I j]
•c« je pri francoski in angleški ^ vladi razložil, Ida so ipokrajine ^ v Istriji in »Dalmaciji,po kate- n rih so stegali Italjani svoje pr- k sto, popolnoma jugoslovanske, s in da Italjani nimajo nobene k >ravice do ' dotičnih krajev, p Jugoslovanski Odbor je do®e- n gel, da se je ameriška vlada ^ »otom poslanika v Parizu izja- n villa, da nam ne bo vzet nitj s, cosfcek slovenske zemlje. Pro- £ )aganda Jugoslovanskega Od- v )lora je imela ne samo velike, v ampak tudi izkDatne uspehe, h) g co se Jugoslavija uresniči, bo s to zasluga samo Jugoslovan- t, skega Odbora in nikogar dru-zega ne, raz ven onHi, ki so delo Jugoslovanskega Odbora z največjimi žrtvami potdipirali. *
Vse to delo Odbora je vred-no največjega priznanja in le žal, da celo .izobraženi krogi ne upoštevajo tega, menda ra-dvtega, ker spl6h ne vetdO kaj je delo za narod1. NamreG muc- £ no, naporno a nehvaležno.
A v eni stvari smo se zmoti- s li glede ifdiej tega Odbora, in " jdlasi nam 'je mučno povedati, k pa povemo vseeno, prvič da n narodu resnično vse povemo. s drugifc da se izognemo neopra- ih vičenemu natoicevanju in s sumničenju.	j(
Povdarjalo se je nepnestario \ od strani Jugoslovanskega n Odbora, da bo narod odločil, p potem ko bo svoboden, obliko k vlade in postavil vso oblast v z svdbddni domovini. Te točke ii smo se sveto ves čas držaH, d kajti vselej smo smatrali na- Is rod za vrhovnega gospodarja li v vsem javnem življenju, naj- k bolj pa v politiki. Nič ne dene, o če ni nanod dovolj pripravljen I ali iizobraižen za tako delo, vse- z: eno narod vselej pravo ipogo- t< di- Prvi ameriški revolucijo- n narji tudi niso bili izobraženi, si velčna njih citati ni znala, pa p so vseeno poistavili temelj in ustavo najbolj mogočni državi tF sveta. Bili so domoljubni, pa- F trijotični in prežeti ideje, da F
nan ima tnarrttt vsplei .nrvn in «1
i- zadnjo besedo. I- Pri nas je -enako. Slovenci In a Hrvati dosedaj niso mogli po-n kazati nobenih talentov v po-e litiki iz enostavnega vzroka, ker so biji politično zasužnjeni, a ker se jim ni dala prilika ude-ir leževati javnega življenja na-č rokta. Toda dajte narodu svo-U bodo, -d'ajte mu ipravioo, da bo sam odločeval, in vselej se je e skazalo, da je narod stopil na
-	pravo pot. In koliko bolj šele e v svobodni Jugoslaviji, kjer bo
-	imel popolno in absolutno vo-1 livno pravico, kjer bo imel na-i rodne šole za izobraztbo in za-> vest, da je on del vsega narodnega življenja, faktor, ki ddlo-
) čuje. Pri Jugoslovanih se ne t ibo našlo korumpifrane politike., , In ravno raditega, ker je Ju-! goslovanskii Od'bor neprestano I zatrjeval, da bo narod odločil, i kakšna bo vladna oblrka Jugo-
■	slaviji, smo mi neprestano in ' zvesto stali z Jugoslovanskim i Odborom ter (ga podpirali
kljub siPorviti opoziciji od stra- 1 • mi vsega drugega slovenskega
■	(časopisja, z vsemi silami in mnogokrat _v materijalno škodo naso. A držali smo se načel, ki so več vredna, kot pa Klenar, least, slava in priznanje sebičnih.
Toda izjave "da bb narod odločil vladno obliko" sedaj ni več1, ampak že skoro ^gotovo, da bo kralj vladal Slovencem, « Srboim in Hrvatom. To ie ni ničesar hiidega, ikiajti tudi v 1 Angliji vlada kralj, toda zato '1 so ^Angleži vseeno najbolj de- j mokratičen narod, imajo naj- < bolj razvito trgovino, in imajo delavci največ pravic- Kajti v < Angliji kralj ni nič kot figura ( "zasfcran lepšega". Kralju ni a potrebno nobene postave pod- iJ ipisati, tla postane veljavna, in « ravno radi tega čuti narod ne- j omejeno svobodo v s«bi. Za 1 Jugoslavijo pa so storili pakt, !: da mora kralj sankcijonirati postavo — in tu je točka, kjer f se naša pota ločijo. Mi smo r vselej mnenja, ida je narod1 več -g Ikot ikralj, in v tem nam bodete s <lali vsi prav. Toda oe narod naredi »postavo, kralj jo pa s lovrže, tedaj to ni narodna via- . da, ampak ustavna monarhija* k kjer ima končno besedo vladar, r So pa še Idiruge točke, Tcate- d re je tnaba upoštevati, poseb- r no nam ameriškim Slovencem, p in da zaenkrat ne omenimo v drugih, naj povemo le dejstvo, v da noben ameriški državljan n ne sme delovati za nobenega z kralja. To je protiustavno, in z se ameriškim Wwavljanom lah d ko odvzamejo državljanski par F pirji, če bi delovali v prid mo- v narhije brez narodne volje. — kajti spomniti se nam je treba 1 na slovesno prisego, katero d smo položili, ko smo dobili dr- I žavljanske papirje; Da ae za r vselej in za večno odpovemo p vsakemu podaništvu, pokorni-štvu ali agitaciji za kakega c«- g sarja, vladarja ali princa, po- d tentata ali suverena.	1<
(Konec prihodnjič.) d
n
-o-
Sanje Pangermanov l
■ «4
(1895-1917)	!"
"New York Times" priob- J' ičuje sledeči zanimiv članek: 1« "Andre Cherakiame, franco- k ski .pflsatelj, katerega knjiga « "Pangetrmanska zarota raz- ^ krinkana" je vzbudila o(grom- n no senzacijo, je bas kar prine- 12 sel na -dan nove dokaze, da 11 •hoče Nemčija obvladati ves svet, .posebno pa Evropo. Tto z je konečni cilj nemške vlade. |d V svoji prvi knjigi je pisatelj t< naznanil, da je "Mittel-Euro- j; pa" — ali nemško cesarstvo, h ki se razteza od Berolina, sko- c zi Avstro-Ogrslko, Bulgarijo E in Carigrad v 'Malo Azijo — b dovršeno delo, in da bodejo n Nemci žrtvovali vse, Idla prisi- v lijo zaveznike k takemu miru, n ki bo (pripustil hegemonijo nad r; omenjenimi kraji Nemcem, v Dvajset, petindvajset let na- n zaj so Nemci že imeli to idejo, o toda evropski »državniki, diplo- s! matje in voditelji narodov so \ smatrali te nemške ideje za t! prazne sanje.	p
M. Cheradame piše, da v n »Rusiji leži največja nevarnost, d PrSncip pangermandke ideje je Rusijo razdvojiti zoper samo o sebe. Nemški načrt namerava ji
sTvo"**MaloS Rusrijo"10 (Ukrajino) seveda pdd nemškim vrhovnim gospodarstvom. In prerokovanje francoskega pi: satelja se je v resnici zigodilo, kajti Ukrajinci so zahtevali neodvisno dirfžavo, in ravno to dejstvo je povzročilo, da je padlo zadnje rusko minister-stvo, in -da so ruske armade kot divje pričele (bežati nazaj. Dobro je tudi, če si zapomnimo, kar prerokuje Oheradane, )dh bodejo Nemci začeli z ofenzivo proti južni Rusiji z namenom, da odreižejo te pokrajine od ostale Rusije. In prav mogoče je to, kajti floajzerjeve čete ie podijo Ruse po njih lastni zemlji.
Da dolkaže Cheradane svojo 'trditev, nas opominja naj-prvo na nemške dogodke v Belgiji, v Baltiških provincah, Ukrajini, itd. Najprvo nam pisatelj označi kakšne načrte so imeli Pangermami ^ glede teh (pokrajin, in kaj so Nemci v resnici povzročili v teh pokrajinah. Na ta način nam pisatelj nudi presenetljive primere med nemškimi načrti leta 1895 in med tilanašnjimi dogodki — 1917.
Pangermanska zarota iz le-ta 1895 je med drugimi zahtevala sledeče:
1.	Uresničenje pangerman-ske konfederacije centralne Evrope, (ki naj bi obsegala današnje nemško cesarstvo, Luk ksembung, Nizozemsko, Belgijo, nemško Švico in Avstro-Ogrsko.
2,	Ustvaritv ob mejah tega ogromnega cesarstva serije odvisnih manšjih držav podvrženih vodstvu iz Berolina. 'Sledeče države bi se nahajale ob meji Nemčije: Baltiške province, kraljevina Poljska, Ukrajina, Rupnunska, velika Srbija.
M. Cheradame se najprvo peča z Belgijo in citira iz nemšfkega pamfleta za pan-germanizem, ki je izšel 1895, sldcieče:
"Radelitev Belgije v Flem-siko in Valonijo je neizogibna ... 'Flemska kraljevina, kakor tudi Nizozemska, ibo morala odpraviti svoje vojno bro-dovje, toda pestila se ji bo armada, ki bo imela iste posebne pravice, kot jo ima danes bavarska' in saška armada. Antwerp postane trdnjava in vojna lutka Nemčije, ki bi bila zvezana z ogromnim kanalom z reko ;Reno, in z Berolinom z [lirtfftno železnico. Belgijski Kongo bi ostal kolonija pod vlado Flemske.
To je bil nemški načrt leta 1895. In sedaj je treba pogledati, kaj so Nemci narekiili z Belgijo, odikar so prekršili njen teritorij. iMi Cheradame piše:
"General von Falkenhausen generalni guverner Belgije, dela z vso eneržijo, da loči Va-lonce in Flemce v Belgiji ter da ustvari moralno sovraštvo med njimi. Zadnja faza \glede Belgije nam je bila razkrita po grofu Bothmer, ki piše v časopisu "Die "Wirklidhkeit". "Belgija," pi$t grof Bothmer 'bo restaurirana, toda bo tvorila trgovsko in eolninsko unijo z Nemčijo, ki bo organizirala belgijske železnice in jih kontrolirala proti Antwerpu in Zeebrugge na tak način, da bi nemški generalni štab v lajkrajšem času ^ vrgel svoje ?ete proti utrjenim belgijskim mestom."
•M. Cheradame nadalje prima, da so nemški načrti g!e-Je iLitvin'skfc, Kurlandije, Estonije in Liivonije še vedno ne-asni, dasi so imeli N'.mci že eta 1895 zbrane nemške prin- 1 :e, ki bi vladali tem de/elam Enako je s Poljsko. Poljska bi )ila sicer samostojna kraljev'-la, toda poslušati bi morala /sa vojaška povelja »z Beroli-1a. In ko se prične M. Che-adame pečati z ukrajinskim /prašenjem, pride tudi s prerokovanjem na dan. Ko na* >pomni, da je bil pangerman-;ki načrt leta 1895 ustvariti Malo Rusijo ali Ukrajino na a način, da bi bile tamošnje xxste, brzojavi in lelefrni dol lemškega sistema, piše Chra-iame:	,
"Ko je general Altksijev jpazoval ogromne nemške vo-aike priprave na mejah, se je
- je popolnoma organiziran ob V ruskih mejah, ki steguje svoje i grabežljive, roke po drugih > provincah."
f Glede • Rumunske in Balka-
■	na so imeli Pangermani slede-i či načrt:
"Rumunska stopi v panger-• mansko eolninsko unijo ter bi , morala zagotoviti Avstriji vo-
■	jaško in trgovsko luko ob do
■	lenji Donavi. Rumuivja bi
■	imela svojo lastno armado, to* r da bi morala narediti vojaško i 'pogodbo z Avstrijo, in odpo-1 vedati bi se marala vsaki mornarici. Nemška mornarica bi varovala njeno obrežje. V slučaju zmagovite vojne napram Rusiji, bi Rtumunija dobila Besara'bijo do Pnjestra. Avstrija pa <bi dobila dolenjo Bes-arabijo. In s gosebno politiko bi se Idlal v teh kolonijah nemški živelj (popolnoma utrditi, tako da bi postala Besarabija popolnoma nemška pokrajina. V to avstro-ogrsko država bi spadala mesta Odesa, Bende:, Borodino, Formosa, Bent, Ismail in Sulina ustje reke Donave. Nemške vojne dadije bi stražile po Črnem morju.
Te načrte je deloma pre-drtigačila Bulgarija, ki je stopila v vojno v zvezi z Nemci Rumunska Dobrudža postane bulgairska, in Nemci jo garantirajo.
Nadalje nam francoski pisa tel j omenja in nas opozarja na tftejstvo, da je bila v panger-manski"h načrtih pred 22. leti omenjena Jugoslavija, ki bi obstojala s Hrvatske, Slavonije , Dalmacirje, 1 Crnegofe, Bosne in Hercegovine. Toda advokatje nemške ekspanzije so zagovarjali načrt, da bi se ta država tesno združila 2; Avstrijo v personalni uniji, in bi avstrijski princ vladal v teh krajih, tako da' bi bila Jugoslavija ^ resnici vazal Pan-German i je.	m
Kar se tiče Avstrc-Ogrske nam Cheradane dokazuje, da bi morala ibiti tesno zvezana, politično in gospodarsko z Nemčijo, tekla kako bi Pangermani Avstrijo razdelili, ne da bi naleteli na prevelik odpor, je bila 'pretežavna zastavica celo najboljšim nemškim zarotnikom, ki so tako mirne duše delili države cele Evrope.
Predvsem pa je treba razbiti Rusijo. Odi tu prett Nemcem največja nevarnost, če je Rusija slotžna. Raditega je treba to edinost uničiti, nakar se Rusija lahko razkosa. Z razkosanjem Rusije, razdelitvijo Bal-
Lmeljv in napdi Evrope, »pa tudi ostalih kielov sveta ibi bili por polnoma odvisni od nemške milosti. Strahovit militarizem in plemiška kasta tiranov bi se razširila po vsem svetu.
In proti temu se zavezniki borijo. Prvič proti militarizmu, da se odpravi orožje s sveta in se podeli ljudstvom odločevati o svoji usodi, ne pk peščici kro-nanih tiranov- Drugič da se osvobodijo mali narodi in ustanovijo države, kakor je njim po želji ter se vUfdajo kakor vedo in znajo. In zavezniki, me*d! njimi AmerUoanci, ne preneha- . jo z bojem, dokler se to v ce-lem obsegu ne uresniči.
o-
So pili zastrupljeno vodo.
Niles, Ohio, S'-JjaWfc^WWI^ deset delavce^j$*raroenih pri
tukajšnjem vOtfstv^ Erie.....ie-
leznice je včeraj nevarno zbolelo, ko so pili vodo iz nekega vodnjaka. Vodnjak so pred kratkim popolnoma sčistili, in ko so včeraj po nesreči preis-cali vodnjak, so dobili v njem zaboj s strupom, kateri je bil ' privezan na kos opeke. Delav-:i pripovedujejo, da se je vče-raj pri njih nahajal nelci tujec, kri je dejal, da je zvezini nad-cornik.
VPRASA/TE ZA _ '
4cut73oKtot,
EAGLE
BRAND CONDENSED
MILK
TH« ORIOIN AU
X«60 l«t liuft sb otroka. PUit* m pojM«ik T SloTMIlkni j«xiku M*
BORDEN'S CONDENSE^ MHJC CO.
Now York, N. Y.	o.a.
Mickel$ateRoad
ZAMISLITE SE NAZAJ
▼ otročja lota.
Nekaj dnih počitnic sedaj
VAM PRIHRANI LETA ŽIVLJENJA.
POSEBNI IZLETI v Nov York in Boston, Atlantic City, Aftbury Park na vxhod ali zakod la na obreija.
ŽIVITE NA PROSTEM SVEŽEM ZRAKU.
Ob Joiot Erio ali Micki,«", kjor to«H Nickal Plato lolosoio Jo auoco krami b kra-i«v. Pojdita v to krajo, odpotijto ao, imati kodoto čiata plaža in «iato pamal.
Nedeljski izleti25to$l .50 tj«in sem
L A. Akcrs, 733 EocBd A?e.
Pkoao Main 764«	Coatral IM
McNutt & McCall Co. S
Veliki loti, nizke cene na ^ I Bliss Rdo & St Clair nyd- ' I
^^ bini. Jako široke ceste. Tlak	I
po cestah. Električna luč,	1 «
vodovod, fina drevesa« Blizu	S
novih tovaren.	1
OGLASITE SE«PRI	1
LOUIS RECHER, Wood 721 R m
ALI PRI	m
DAN GARAPIČ, ^ ^ I
M ■
apiiMWiwuwi.'iifiiiwii
- MAGNIFICENT STEAMERS - 3
Tha Great Ship EANPBEg---ClTY OF RRIE"-*CITY OP BUFFALO"
CLEVELAND—Dally, May'lstto Nor. 15th —BUFFALO
Loara Ouriun • SjBM*. M. | Oimu | Laara Brnuo * MOP. M. ▲rrtTa BwrAUt - Si« A. M. | ttMun Tiki } Arrira Ounun I:JO A. M.
Oonnaotlona at Baffalo for Niagara Palla and alt laalarn and Canadian point*. Railroad U«k«ta raadlnc batwaan Olaralaad and BdSaln aro b->q<1 for tranaportatloa on oar it*antra. A*k roor tlskot acaat for tlakom vU O. A B Una. »«* T-ai titauHlt a^»-#£oa mrn4Trip, With limrotmrall»it,fortv%pot»»»oodl^tprin. wh—tbaoo.
niMlH«*^oonta.**Alao aa
The Cleraluid it Buttaki	ts.
ik JKBUB+3^
- * ¥ r \f
I vlP Vvll» 1/WvI VVlwlVIw jfc" i ii fcrfl
#iamtni Muted Vnwftl XH'H.	H
I u	'n— .—i —If	I
I	UST. U.NOV. " / mIfŽ^ INK. 1J. MARCA I
I v drŽavi OHIO ojfeaflp v drŽavi ohio
Sodoit CI«Nlud,OUi T«Lai Princoton U7f R v	VA*rrni wnAx 10S2 E. St. |
UPRAVNI ODBOR: _I
»Pred^ ClairaireT"I l-lli^cTscdnW? JO H N GORNIK. 6105 St. Clair avc. W Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd St. I Blagajnik: JElRNEJ KNIAjUS, 1052 E. 62nd Street. ■
NADZORNI ODBOR:
LOUB9 J. PI'ttCv 4M9 St. Clair ave. ■	IGNAC 9MUK, 105 j Addison Road.
JOS. ROSS, 6619 Bonna ave. SI ET
POROTNI ODBOR: JO«SI»P KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKAjR, 1081 Addison FRANK ZORICH, 5909 Prosser ave.
FINANČNI ODBOR:
FRANK M. JAKSIC, 1203 Norwood Rd.
FRANK ČBRNE, 6030 St. Clair ave.
ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
FRAN£ J. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO ZVEIZE:
"CLEVE.LANDSKA AMiERIKA", 6119 St. Clair ave.
Vse denarne zadeve in stvari, .kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrli. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se ipošiljajo na predsednika porotnega od-I bora Josip Kalaij.
I (Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v j mesecu ob 9/|0 <Jop. v pisarni vrhovnega urada.
7, Zapisnik seje vrhovnega dobora, katera se je vršila dne 22. julija 1917 v navadnih lokalih. »
Predsednik Primož Kogoj otvori sejo ob 9.30 (dop. Čitajo se, imena uradnikov, ^a/vzoči so vsi. Čita se 6. zapisnik z (dne 24. junija in se sprejme Jkot je bil &i<tan. ■
Tajnik poroča, da bo imel dne 27. julija vse pol-letne ralčune gotove, da potem lalhiko pride nadzorni odbor jih prfcgledat. B"r. lignac Smuk kot nadzornik se odpove.temu poslu za tO pregle-idovanje, da je v itovarni zaposlen im da mu ni mogoče biti pri nacuinih navzoč. Na njegovo mesto je bil imenovan br. F. M. Jakšič.. Dnevnice se plača $ 3.00 za osemurno klelo.
Predloži se izjava "Slovencem v Ameriki ', karteta je bila poslana do predsednika Fr. Kerže iz Chrcage, 111. Sklene se, da Zveza se «ne 'bode vtikala v politične stvari.
Dti. ISv. Ane, št. 4 naznanja, da so izvolili novo tajnico Rose Erste, 4927 St. Clair ave. Se vzame na znanje.
C. 754 Leopold Pucelj, od dr. št. 9 in c. 537 Frank Lunka, od dr. št. 12 sta oba pristopila v armaklo, ter sta privolji plačati 100% povišanja asesmenta na mesec. To povišanje stopi z I* avgustom v veljava
Prečita se pismo dd dr. Ribnica, šrt-li'2 v (katerem tajnik poroča, daje bil c. 1314 John Boldan pokadi bivšega in sedanjega tajnika dne 26. junija t. 1. izobčen kljub temu, da je imel pri društvu vse plalčane prispevke. Sklene se, da se društvu piše pismo, da*bodejo gledati za boljši red"pri dtruštvu.
C 1137 Roži Stembetger, od dr. št. 2 katera nt imela za časa njene (bolezni nobene hišne obiskovalke, vsled nemarnosti članic, ki ne povedo tajnici svojega pravega bivališča, če se selijo iz kraja v kraj.
Se sklene, da se ji podpora nakaže.
C. 210 Lovrenc Petkovšek, od dr. št. 9 je bil ptieiskan od vnh. Zdravnika Zveze dne 30. junija*. 1. kateri je bolehal na no gii, in zdravnik je izjavil, da ne sme voziti avtomobila. A kljub prepovodi vrh. zdravnika je vozil vseeno svoj avtomobil, radite-ga se je sklenilo, da se mu podpora nakaže samo do 30. junija za ostale dni do 15. julija se mu pri nakazanju odtegne.
Zadeva c. 1290 Louis Serik, od dr. št. 1 se .sklene, Ida se ravna po »fcjavi vrh. zdravnika Zveze, da se moina on dati za njegovo bolezen operirati, drugače se <miu ne izplača pddjpora.
Predloži se račun za vajdščine krajevnih tajnikov in blagaj-iiiikov Zveze za leto 1917 -1918 v svoti $ 25.08
Predloži se pobotnica o izplačani posmrtnim John Posch od dr. št. i-
Predloži se umrli Ust c. 1647 Frances Kovač, od Idir. »t. 1 umrla 18. junijat. 1. vzrok jetika. Bila je članica Zveze od 9. fe-ibruarja«i9i6, stara 32 let in zavainovana iza $ 500.00 posmrtnim« Sklene se, da se posmrtnina ifcaplalča kakor je v sprejemni oporo ki navedeno.
t Dr. Di>. A. M. Slomšek, št. 16 je plačalo 2. jujija in .dr. Rib niča, št. 12 dne 11. julija svoje asesmente. Prtosi se, da se odbor niki ravnajo po iptraviMh Zveze, drugače se bodo naredili drug važni koraki. Ako društvo ne plača svojega asesmenta ob pra vem času je celotno Idlnuš t vo "SUSPENDIRANO" in v slučaji smrti kakega člana si naj društvo samo sebi pripiše svojo malo marnost.
P C. ^fi2 John Pestotnilk, od dr. št. 9 mu je z dne 9. julija t. 1 potdkla prva celotna podpora za 6 mesecev. On boleha »na po šfkodovani nogi.
Ker) je nekaj nald $ 1000.00 v upravnem skladu, se sklene da seda ndkaj (od te? svate na hranilno vlogo po 4%. Zaključek seje ob n 130 dop.
Primož KOGOJ,	frank HUDOVERNIK,
predsednik.	tajnik. _
Brusilov je odstopil p
'i'	j
Petrogra, 2. avgiusta. Gene-
jynai Brusilov vrhovni poveljnik	1
ruskih armad se je odpovedal	'
I svoji slutfbi. Na mjegOvo me-	* [i sto je imenovan general Kor-
nildv, sedanji poveljnik ruskih	'
armad na jugo-zapadni fronti.	!
Genenal -Čeremisov pride na	I
vsemx zaveznikom naznanil, da je bila sprememba vrhovnega poveljstva potrebna, da se zopet upelje retil in min v armado. tKar se tiče nove ruske armade, roe bo odnehala z bojem, dokler se ne doseže zmaga-
Proda se pet novih hiš po niz-kiceni. Hiše so v Collinwooduj
atrij*- MaS
r	'
I Samo še nekaj dnij. I Sedaj se vam nudi najlepša I prilika kot je še niste imeli. Je-I sen prihaja, in jaz ranproda-I jam vso moj!§ zalogo- Vse mo-> I ira iti v nekaj dneh, in vi bode-I te na dobičku če se oprimete
I	te prilike. M|r. John Gonnik se
II	bo preselil , v te prostore iri če I se potemnite predno se zapro I naša vrata, tedaj lahko (kupite I za'mrtogo mesecev naprej bla-I ga, obleke, klobukov, čevljev I za moške, ženske in otroke.
Cente so silovito znižane, in nič I se ne oziramo, koliko smo pl&-I čaili. Tb je razprodaja vsega J blaga v vašo klorist. Pridite I iigotfaj; nikar no pustita pil I like, da gre mimo vas neopa-I žena.
M. Tolstoy, popolna razprodaja
vsega blaga, 6217 St. Clair ave. I Naprodaj je side board, d'voje I ogledal in ledenica.
Hiše naprodaj.
Osem slob, za dve družini, I električna razsvetljava, peč za I gorkoto, velika klet in pod-I strešje, škriljeva streha, velik I kdkošnjak, lot meri 40 X 140, I cena hiši je $5200. I (Hiša na 6518 Bonna ave. 6 I sob, za eno druižino, lot 35 X I 110, lep prostor -za avtomobil, I cena hiši je $3600.
Hiša na 53. cesti, 9 sob, za 2 I družini, v Idobrem stanju, cena I $4200.
iHiša na E. St. 8 sob za I dve družini, velika klet, peč za I kurjavo, kopališče, hiša je 9let I stara, cena $3700.
Hiša za dve družini, 6 sob, I brez plina. Severno tod St.
I	Clair na E. Gist St. — Cena
II	$2000.
® Imam še nekaj drugih hiš. Vprašajte pri John Zulich, 1261 ^Norwood 'Rd. (93)
:>	Hiše naprodaj.
" Več leprih hiš je naprodaj na 66. -cesti. Hiše se dobijo po ja-e ko iniiaki oetii. Oglasiite se pri J. bushin, 1065 E. 66th St. (98)
i Hiša ae da v najem za eno dru-žino, 6 sob in kopališče, plin, elektrika in fumes. Vprašajte a na 869 Rudyartil ave.
Naprodaj je fina "hiša, za 2 dru-
zini na Sohaeffer ave. 5 sob in Ikopališlče zjTvsako družino, ko-t pališče zgorej in spodaj. Skri-tj Ijeva streha in flclet. $ 43°°-. Oglasite se na 1379 E. 65th 1 St__(94)
>" Sprejmem dva krojaištka po-i" močnika za stalno delo, einega ■ i za hlače, druzega za telovnike, i- $2.00 do $2.25 od hlač. A. Far-tuna, 510 Central ave. Jdhlns-a town, Pa.	(93)
Q Slovenec ali Hrvat dobi dobre delo v gnoceriji ali mesnici. Paul Urovic, 4043 St Clan* id ave. _(92)
r Bell Rosedale 2377 W. b	Cuy. Central 6678 R.
6-	Plin in kisik,
a Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in so-f boto zvečer od 6—8. ure. y DR F. L. KENNEDY,
zobozdravnik, j" Dretje zob brez bolečin. Dele garantirano. Govori se sloven h sko in nemško. 5402 Superioi ave. vogal 55. ceste. Cleveland 4 Ohio.	(x49)
e.	COLLINWOOD!
^ V Collinwoodu jako napreduje slbvenska naselbina in se mno ži danzadnevom. Tako smo sc r" tudi mi priklopili tej naselbin ^ z našo suho robo (Dry clean-a" ing) In rojaki v Collinwoodt ,u bodejo imeli sedaj lepšo priliki ke>r znana jim je naša hitra po strežba in garantirano delo, i katerim čistimo, likamo in po pravi jamo vaše obleke.
Zapomnite si, da kadar nan e» ali našim zastopnikom izročit« svojo obleko, ste popolnoma brez skrbi, da bode dovršeni ob pravem času in v vašo naj večjo zadovoljnost. The Frank's Dry Cleaning Co Podružnica na: 15513 Waterloo Rd. Glavni urad in tovarna:
a" . 1361 E. 55th St (91]
ir- •__;--
n, Fantje se sprejmejo na stan«
vanje in hrano. 5351 St. Clai
ave. (94 iz- __
lUf Čedna soba se odida v najer
?a 1 ali 2 fanta. 1176 is
3) St	(93
VABILO V DRUŠTVO*
Kranjsko Katoliško Podfor-no društvo "Fresv. Srca llzu-sa" je na svoji redni sejjl dne 13. maja 1917 sklenilo,Jfa za prihodnje tri mesece, t Jf junij, julij in avgust odpjjlvi vse vstopninske stroške fH kandidate med 16 in 35. Jitom. Cenjenim rojakom, m niso še v nobenem društvu/^ ali ki žele' vstopiti še v ejjfc društvo, se torej nudi lepa# prilika, da z majhnimi stroški lahko vstopijo v na!še dn^tvo.
Dr. ST£0/t; Jezusa, ustanovljeno i9.ji#gusta 1899» je danes nai^jlfflk samostojno društvo v olevelandu. Šteje nad 300 članov in ima blizu $8000 gotovine, in zlasti v zadnjih dveh letih je jako napredovalo.
Član plača $1.00 mesečno in je zavarovan za $300 in v slučaju bolezni dobi $6.00 na teden bolnišlke podpore. Gženje-ni člani pa lahko zavarujejo tudi svoje žene za $150 usmrt-nine, ako plačajo še 25c na mesec zraven svojega asesmenta Seje se vrše vsako drugo nedeljo popoldne v Knausovi dvorani. Natančneje podatke lahko vsak dobi pri predsedniku: John Levstku, 1121 E. 66th ,St ali pa pri I. tajniku: Frank Zupančič, 1362 E. 36th St. ter pri vsakem društvenem članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj je prilika. Zglasite se tri dni pred sejo pri društvenem zdravniku dr. J. M. Seliškarju, da vas preišče.	(Wed. Aug. 25)
Odbor.
Hiša zidana, stara 2 leti, sa'dve družini, in posebej en lot se pHoda po nizflci ceiji. Vprašajte pri lastniku na 702 E. 159th
St. . , . (931)
L. ZAHVALA. T
»Povodom smrti in pogreba pokojnega Frank Korče-ta smo sprejeli toliko izrazov sočutja in isožalja, da si štejemo 'v dolžnost javno se zahvaliti vseni, ki so se nas kakorkoli spomnili ob izgubi dragega pokojnika. Iskrena za/hvala vsem številnim darovalcem krasnih vencev kot v zadnji spomini pokojnemu. Zahvaliti se moramo zlasti članom pevskega društva Edinost, ki so zapeli na domu ganljive žalostinke, ka--kotr tudi članom društva V boj št. 5 S. N. P. J. in društva Delavec S. D. P. Z., ki so dali pokojnemu v tako velikem številu zadnje spremstvo. Najlepša hvala Donu Niki Grškovifiu, ki je opravil cerkvene obrede, za njegove tolažljive besede ob prerani smrti. Zahvaliti se maramo istotako g. J os. 2ele-tu, ki je priredil lepi pogreb in nas postregel v popolno zadovoljstvo.
:prijatelje <in znance pokojnega Fratnka prosimo, da ga ohranijo v blagem spominu. Cleveland, O. 4. avgusta 1917 Žalujoči ostali.
Kdor si Slovan, Le ven na plan!
Kdor si Slovan, Le ven na plan, Na farme Jos. Kasteloeve Ne bo ti žal, Če se Iboš odzval, Napredne (Slovenke tam
bodo celi dan ! Vprašal boš zakaj ? Odgovor. Zato ker imajo Napr^dnfe Slovenke svojo letno vrtno veselico dne 12. avgusta, 17 pri dobro znanem Jtos. Kastelku,Eu-clikfi, O. Dekleta in žene bodo v k/atko rudečih krilcih dona-šala hladno pijačo. Ako te bo v želodcu stiskalo ali krulilo našel boš pri gospej kuharici vsa najbolj .slastna jedila. Oodba bo pod dobro pozannim g. 5pe-hlkom. Igrala bo same valčke, polke in mazurke, čeprav te bodejlo ušesa bolela. Licitacija dvonožni živali domačega pridelka. Dirka za ženske, katere so najbolj debele, tista, ki bo prva na mestu, dobi za diarilc . deset vatlov kranjskih klobas, Dirka za suhe ženske prinaša tudi lepo darilo in sicer pet kil sladkega <^ukerčka. Za moške 'je pa letk* nekaj izvanrednega namreč kdor z enim samim maihljajem dot i in o stvar ubije \ dobi darilo v vrednosti $5.00 ; Cisti dlobičiek je* naunenjeni j samo le društveni blagajni, ni kamor drugam, da si ne bddt ! kateri napalčno tolmačili.
• j;
lL
, Pozor Slovenci f
Kadar potrebujete 4oma v hiši plumberja, tedaj ipoflclfcite svojega rojaka, in z veseljem vam proračunim, koliko velja popravilo alii koliko veljajo nove stvari. Mi delamo kopališča ( in sinke v hišah. Cene naše so , nizke in delo gairantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski plurrtber.
Nick Davidovich,
1081 Addison Rd.
Plumbing, Sewering Gas Fitting.
Princeton 2984 K. (105)
National Drug Store!
Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. cette $ posebno Skrbnostjo izdeluje« mo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
KJE JE
Stanko Klemenčič, doma . iz St. Vida na Dolenjskem. /V Ameriki biva kakih 15 let. Nahajal se je Clevelandu. Kdor ve za njega, ali če sam bere te vrstice, naj se oglasi pri J. Mo-Ižina, 1125 Norwood Rd., ki , ima važne novice od rjegove-ga brata iz ujetništva (92)
~" SVARILO.
Pp naselbini se je razinesla I govorica, da se je parnik poto-. pil, s katerim so Jugoslovan-I ski prostovoljci odpotovali iz . Canade v Fbtancijo. Mi s tem izjavljamo, da nam o tem ni ničesar znanega, da se ni poročalo o tem v nobenem angleš-[ kern in ne drugem časopisu, in 5 da je to hudobno izmišljena go-. vorica od strani sovražnikov t Zjed. držav, ki hočejo škodo-. vati naši stvajrl. Vsak kdor to govori, nalašč i« ihudobno la-. že. Zjed. države so prijele že t več takih obrekovalcev, ki trosijo paniko okoli ter begajo j ljudi. V Ghicagi je dobila neka oseba leto zapora, kefi je tro-
•	sila izmišljene novice o ameriških torpediranih parnikih. Resnica, četudi je še tako grenka in ostra, pride vseeno na dan, ne pomaga ničesar, če se je prikriva, kajti vojna je, in žrtve so vsak dan velike, in mi bi bili prvi, ki bi poročali o nesreči, če bi se v resnici pripetila, kajti skrivati žrtve v
*	današnji vojni je brez pomena. Lagati je sramotno in sramo-
" ta obvisi na vseh omilil ki trosl-" jo okoli laiži, in ki bi menda srčno radi videli, da se v resni-5 ci pripeti nesreča njih lastnim
bratom. ^	Uredništvo.
1	POZOR!
1
1- ' Rojaki v Oolliirawoodu in i, Nottingihamu, zadnja nevihta e nam je poškodovala trgovino, a Ida jo moramo popraviti. Ker i- pa je preveč založena, da bi e mogli notri delati, smo sklenili o prirediti razprodajo, ki v vašo o korist. Prodajali bodemo po ». tovarniški ceni in nekatero let-a no blago bo še ceneje. Na tej ti vitazprodaji ne bodemo dajali e znamk in ne zamenjali blaga, a tudi se bo prodajalo samo za n gotov denar, pozneje pa tudi 5, na kredit fdbbrim odjemalcem. >. Prodajali bodemo vse modne b blago in obuvalo za celo dru-i- žiino. Razprodaja se ftriične 2 o avgusta in! traja do 30. avgusta, 1917. Se priporočam, r-	JOE KOS.
I 15330-33 Waterloo Rd.
oprave. Vpraša
se A. Strniša u 14 Norwood Rd. (93)
iša, j samo za spat. 1151 K. 6ista 93) J zadaj.
HIŠE in LOTI ||i
1111111HI11111111111111111111 v EUCLIDU niiiiiiiiHniiiiitinmm
Nove tovarne, novo mesto se gradi v Euclidu. Slovenci, kupite lote sedaj, vaš denar se potroji r kratkem
I
DANIEL GARAPIČ,
REAL ESTATE
BLISS ROAD, EUCLID, O.	tel wood ritw
■.
Ali ste bili na I
tržnici? I
-— —-.....-..... "......... .......- ..... ; „
Ali se zavedate koliko sadja in zelenjave lahko dobite za majhen denar, če greste na tržnico
Mogoče ne veste, da se splača iti vsak dan in kupite kar potre-bujete za dom - in dobro na- J redite, če pripravite hjrano za tfl zimo, in čuditi se bodete, ko <1 zveste kako malo velja.
Mnogo potov je, da se ohrani na-
f .	rodni živež - preserviranje itd.	E
Nobeni družini ni treba kupiti	1
živeža po zimi po zimskih	I
cenah.	I
Naučite se od bučele in veverice r	1
s tem da pospravite živež se-	I
daj, ko ie poceni in dober in	I ga uživate pozimi, ko je vse
drago.	1
Cleveland ima najboljio in najcenejšo plinovo službo na svetu, in stroški kuriva za preserviranje hrane se skoro ne upoštevajo. Poleg tega pa plin ne daje vročine in lahko v kom- 11 fortu pripravljate za zimo.
Hranite živež in zmagali bodemo 1
ltttl|llIHil||l	M H
JiJHtitiitnin	II i
THE EAST OHIO I GAS COMPANY. ||
I New Perfection |ie£ »ara daje gorkoto takoj, ko odprte plamen. Kuh«po<Mi ■ I Vedno vidlic plamen, nobeaes« duh«, nobene*« dima. Perfcctn* pel.
I	THE OTA£®^gp22JCOMPANY	_J
BMliLiJii	• , ^^JmUM
jj Zločini Germanov
[I	* f Uradno izvestjt francoske, belgijske ii ameriške ko-	jJ'
[ I <. i zk.	misije o živinskih delih nemške armade.	V
jvaico se je goauo ranjenccm« Josip Daškevič, vojak gard-nega regimenta iz Keksholma, je bil pobran od nemških sani-tejcev tretji Idan po bitki pri Lod'ztmalkar so ga peljali s tremi ali štirimi drugimi ruskimi ranjenci v neko kmečko hišo. Tu so jih vrgli v hlev k živi ni, in kljuib njih milim (prošnjam, naj jim ofovežejo rane, je odšel nemški «anite>tni častnik
K? - i
od njilh -s •pljunkom na ustih. Hlev, kjer so se nahajali ruski ujetniki, ki so bili ranjeni, je kmalu pričel goreti, ker je bil zaklet od (kmoglje. Nemci so najprvo odbijali živino in manjše stvari iz Ihjleva, in šele - too je pričelo goreti na tleh, ; kjer so ležali ranjenci, so ranjence od peljali iz bleva, toda ne pnej, dokler nista dva ru-I sika ranjenca zgorela v hlevu.
Postopanje s častniki Polkovnik Mihael- Savelijev, okJ 4. strelskega polka, je bil ranjen old) puškine kroglje dne 14. avgusta, 1914, zlizu Soldaiu-Nemci bo ga vjeli in ga pustili na posestvu "Rutkovic" Na I-tem posestvu se je nahajala krasna hiša, kjer so sloribeli za nemške ranjence. Dasi je bik>
■	ie več *ob praznih na tem po-Vestvui, pa so vrgli ranjenega ruskega polkovnika v kiet, kjdn, je bilo polno nesnage, eno samo raizbito okno in mnogo podgan in drugega mrčesa. V isto klet so vrgli Nemci še 2 druga nutska častnika ter šest
| navadnih vojakov. In pnvi dan so dldbili vsi skupaj le malo po-K aodo za vodo. Ndbene postelje, razven majhne zofe nI bilo
■	t kleti- Vojaki z ranami so mo-i rali leiaiti na umazanih tleh, "Drugi dan so prišli nemški ča-: «tniiki v kilet trikrat zaporedo-I ma m so vpraševali ruske ujet-A nike če vedo, kako močna je
ruska armada, in ker niso oldL pjfovorlili so bili tepeni z bičem.
'Proti večeru je prišel neki raftravniški pomočnik, ki je ob-| yezal rane. 1K0 je zdravniški # (pomočnik obvezoval rane ra-{ njencem, je stal poleg njega I Hemški vojak z »nabitim revolver jem in je groozil trtuSttrim Ujetnikom.
Zanemarjeni ranjeni ujetniki. S&j "Dne 3. februarja, 1915 je Fedor Stojkov,podlčastnik v ipuski armadi, ranjen v bitki bli/u vasi Dalni Lips, Prepeljali so ga v neko kočo v goz-ou, da mu obvežejo rane. Toda lanske čete so se morale kmalu $otem lUmalkniti iz tega kraja, in Stojkov je zajedno z enajst 4prugjimi tovainiši bil puščen v gozdni koči, kjer so jih Nemci ujeli. Ko so Nemci dospeli v kočo, so enostavno prešteli ruske ujetnike in ranjence, nakar so jih pustili, ne da bi se nabije zroenili za nje. Dva idni ;v ti -ujetniki in ranjenci niso dobili niti hhane niti zdraivniške pomoči. Njih rane so začele smrdeti in postajati nevarne. Obveze, ki so jih imeli okoli ran, in katere so Rusi, (pripravili s tem, da so inaztrgaK svoje srajce,. so "bile popolnoma mokre od krvi. Ko so pozneje prišli nemški častniki in vojaki »n so Rusi prosili za (kruh in hrano, so jtm odgovorili, da "za ruske svinje ni trelba ntoibenega kruha in nobene vode." Ko so prosili, naj jim rane obvežejo, ker topijo silovite (bolečine, «0 jim nemški častniki povedali yiaj < greHo dve milji daleč, kjer do-»bijo zdravnika. Toda ranjenci so bili prepričani, d[a ne morejo <na noben liaČin nanediti tega pota, ne da bi se zgrudili na tla, raditega so raje ostali" v bolečinah na mestu, kjer so bili.
Tretjega dne so doflj i li ranjenci popelje, da se umaknejo v drugo sobo, ken so ruski zdravniki navzoči, ki bodejo iz- 1 vršili operacijo. Ker ranjenci * niso mtogli hofctftj iz ene sobe v drugo, «e jih je usmilil neki Po-
1' 1. 1 • _:____1 1--1. - __
čo, nakar je vsakega ranjenca posebej položil na desko in potiskal desko pred seboj v drugo sobo. 'Ves drugi dan so ti ruski ranjenci ostali tonez vsake hrane in njih rane so začele neznosno smrdeti. Usmiljeni Poljak jim je prinesel nekaj kosov krit ha sik>rivej, in dva izmed njih ki nisita bila tako silovito ranjena, sta se patkrat ponoči splazila iz koče v vas ter prinesla s seboj nekaj surovega krompirja. Talko so preživeli ti ranjenci 22 dnij v omenjeni koči, dokler niso Rusi pognali Nemce nazaj in oprostili ujetnike. Trije izmeld enajstih ujetnikov so dotedaj umrli.
Ruske skušnje v ujetništvu.
Neki kmet z imenom Peter Jakovlev Simček, se je nahajal na Danskem, ko je z/bru'hntta vojna, in ko se je nameraval iprve dni podati v Rusijo skozi Anglijo, je bil ujet od Nemcev in najprvo zaprt v nekem samotnem zaporu v Hamburgu. Pozneje so ga premestili v skupno taiborišče 'blizu Berolina, kjer so se nahajali ruski, belgijski, angleški in francoski ujetniki. To taborišče je imelo hekaj surovih kolo brez tal, in bnez peci. Nobene postelje ni (biku v tem taborišču, in ujetniki so morali spati na tlefy ki so bila postlana s fino sesekano slamo. Posledica je 'bila, da aio •mnogim ujetnikom zmrznile roke ali noge. Zjutraj so možje dobivali črtna kavo, seveda brez kave, ampak z želodom prepojeno, tbrez sladkorja in kruha, in za večerjo četrt funta kruha.
Ne oziraje >se na to skrajno slabo hrano, so inonali ujetniki opravljati najbolj teška dela. Vleči so mOrali teške vozove in ppgpsto so jih upregli v pljuige ter so skupaj z živino vlekli poljske stroje po poljih. Za roajtn&ijšo napako ali nerazumljen je povelja so bili pretepam in suvani, in po največkrat je ujetnik bil tepen, dočim se je živini vejdktno prizanašalo. Stražniki ujetnikov so imeli pri sebi moične palice z usnjenimi konci, s katerimi so iwltr ihaH po ujetnikih. Druige so Nemci zopet pa več uip privezali ob kole in jih pustili tam brez hrane na žgočem solncu aH v,snegu, kaV>r je bilo pač vreme: TH do štiri ure je vselej vzelo, 901 ujetoniiiki po takem mučenj« zopet pnišli ik set bi. Druga kazen je bila v tem, da so bili ujetniki prisiljeni klečati na ostrih koncih opeke po več ur breiz odmora, tak)© da so bila njih kolena popolnoma porezana-
Nemiška vlada je dbločila, da posamezni tjrgovci skrbijo za hrano ruslkih ujetnikov, in mi čuda, da je na stotine trgovcev dbloigatela pri tem, kajti Rusi so dobivali komaj desetiniko onega, kar mora dobiti človek, da ni vsak dan laičen. Hrana ujetnikov je bila že mnogokrat opisana, da <ni itreba več ponavljati. Posledica slabe in nezadostne ftrrane so bile, da so vojaki oboleli, da je nastala kolera in druge nalezljive bolezni v vojaških taboriščih, V vojaškem taborišču v Scheidemue-hle, kjer se je nahajalo 2-8.000 ujetnikov, je izbruhnil tifus 28. novembra 1914. Proti koncu meseca je tifus tako razsajal, da so nemške oblasti bile prisiljene poslati 40 rusfrih ujetih zdravnikov iz raznih kamp v to kampo, da se borijo z boleznijo. Noben nemški zdravv nik ni hotel zdraviti ruskilh bolnikov. Ko so ruski zdravniki prišli v taborišče, jim je ta- , nifšnji nemški poveljnik razložil, tita. Nemčija ni Rusija, in da kdor v Nemčiji neče delati, da imajo priprave, ki prisilijo ljudi k delu. Potem je potegnil revolver in ga pokazal ruskim zdravnikom, nakar je s konj- .
\ •? 1
ifskim bičem zažuigal navzočim ■ iad ravnikom.
V kampi Scheidenmuehle.
i Teško je (popisati okoliščine : ki so vladale v ruskem ujetni-• šrtšem tabo.rrišču v Scfheiden-i muehle- Možje, polni tifusa, so ležali na tleh in strahovito kiričali na pomoč, dočim so njih zdravi 'tovariši obupno stali : zraven in jSlr mild gledali, kajti pomagati jim niso mogli-Bolniki so ležali na mokrih ki gnjilih slaninicah. Nobene zdravniške postrežbe ni bilo. Na sebi so imeli le .rašavo tuniko, katero nosijo vojaki namesto srajce in tenke hlače. Ok-«na v barakah so večkrat na dan na obeh straneh široko odpirali, da je vlekel tak prepih, da so trepetali tudi popolnoma zdravi ljudje. In to se je godilo z ljudmi, ki so tfi$>etali v vročici, napplnjei s Bolniki so dofilVfcH kljub boleznini isto Ihrano kot sicer. Hranili so jih iz skupnega lonca, in vsi, adravi in 'bolni, so užival isto žlctdlro ali "boltuško", kakor so jo Rusi imenovali. Poleg tega so pa bolnike, ki se niso mogli premikati, nadlegovale podgane in jih grizle bolhe in uši.
Suovost napram bolnikom.
Pri takib razmerah je bik> seveda vsak dan težje bojevati se proti boleznim. Kljub temu so pa vojaške oblasti ostale gluhe na vse pritožbe ruskih zdravnikov. Konečno pa so bili Nemci le prisiljeni nekaj narediti, kajtti ujetniki so kar na stotine umirali. Poslali so zdravstvenega nadzornika, da preteče vso stvar, in ruski zdravniki so morali dati pisano tporocilo, kaj se mora narediti, da se epidemija tifusa ustavi. To poročilo je imelo uspeh. V naglici so zgotovili kopališče in poslali bolnikom sveže peri lo, bolnike pa odstranili od izdlravih ujetnikov.
Nemci pa niso tega naredili iz usmiljenja za ruslke ujetnike, ampak ker so se bali, da se epidemija tako razširi, da je ne bo mogoče več kontrolirati. 'Ce bi bilo Nemcem res kaj mar za ujetniike, bi vse to odredili že prve dneve, toda čakali so šest tedinov, predno so se zganili. Nove barake za »bolnike so Nemci desinficirali proti mrčesom, in bolniki 90 se morali kopati, predno so šli v barake, bili so obriti in namazani s smrdljivo tekočimo zoper mrčes, in morali so iti nagi v nove barake, kjer so se smeli šele ipreobleči. Toda kljub vsemu temu,, pa tifus ni ponehal, kajti (odstranili niso glavnih vzrokov, lakoto in trpljenje ujetnikov. M
4000 mrtvih.
V Število bolnikov je (naraščalo, in oni ki so preživeli, so bili prisiljeniljeni umakniti se iz prostorov lazareta, da naredijo prostor novim žrtvam. Ker pa ni bilo prostora dovolj za vse, so Nemci zgraldfili posebne koče pod zemljo, kamor so morali oni, ki so bili na potu okrevanja, in v katerih je bilo prostora za 300 mož. Ruski zdravniki so silovito protestirali, da bi se okrevance držalo v podzemeljskih duplinaih, toda vse zaman. Stotine jih ni nikdar več prišlo živih iz teh duplin.
Te podzemeljske dupline so bile narejenev naglici. Le strop so podprli z Idleskami, stene so pa ostale take, ikot so bile izkopane, in sveža zemlja ter pesek je neprestano padal na ranjence. Na te okrevance se je mnogokrat pozabilo, tako da niti hrane niso dlbibili vsak dan. ► Mraz je bil občuten, kajti za ležanje so imeli le slamo, in bolniki, katere je zeblo, so se skušali og.reti s tem, da so popolnoma se zakopali v slamo.
Jako malo jih je prestalo to trplenje, in v teku dvdh mesecev je umrlo 4000 ujetnikov.'
rale biti pozneje odrezane.
Izmeld 248 .ruskih -ujetnikov, katere je .Nemčija vrnila v Rusijo, kot nesposobne za nada-ljne boje, jih je več kot 200 ni imelo nok ali nog, in ne smemo misliti, da so zgubili te dele telesa v bitki, ampak! radi nemške krutosti, nemška (neizmerna surovost je oropala te ljudi njih tele&nilh delov. Prisiljeno delo in strogost
'Nemci so viojne ujetnike izkoriščali od začetka vojne do dtanes na nezaslišane načine. Najhujše in najbolj umazano delo so dobivali Rusi in Angleži. Francoze niso silili vselej k tem«.
Ujetnike so razdelili v skupine ipo sto, un kopati so morali kanale, sekati drevesa, nositi -tramove in graditi strelne jarke. Najhujše delo je >bi!o sušiti močvirja in orati po poljih. Ujetniki so morali delati od 6-zjutraj do 8. ure zvečer,bosi so morali stati do kolen v vodi in kopati kanale, da se je voda odtekala. Na polju so jih upregli po dvajset v plug namesto živine, in postopali so z njimi slabše kot z živino. Če so se vsedli, da se počijejo, je zažvižgal bič ali pa puška. Vsak ujetnik, ki ni hotel delati, je bil pretepen do nezavesrti. Ja-fiN^A^jJiškin, 27. sibirskega re»gimenta; ^^^ J<ako so Nemci bičali nad sto naenkrat, in deset jih je bilo tako zdelanih, da so mrtvi popadali na tla, ker so se 'branili kopati strelne jarke pri Kali-sdhu.	* 1 1
' Disciplinarne kazni-
Poleg (bičanja z biči, katere so nemški podčastniki in vojaki prav pogosto rabili za ujetnike, in katerih bičev so imeli Nemci mnogo na razipoJago, so imeli Nemci se cel broj drugih poniževalnih disciplinarnih kaznij. Ujetniki so bili kaznovani, da so (živeli le ob kruhu in vodi, stati so morali z dvignjenimi rokami, klečati so morali na ostrih koncih kamenja, vleči so morali teška bremena Okoli barak, dokler niso smrtno tfudni popadali na tla. Vse to mučenje spominja jako živo na ibarbar&o srednjeveško mu čenje.
Konec prihodnjič.
DELO!
Delo /dobijia gozdarji in "stave makers". Pišite Iče mogoče v angleščini. The King Stave Co. Post Office Box 364, New Or learn s, La. »	(93)
IMENIK
krajevnih društev SDZ 1917.
Slovenec, št z. Preds. A. Oštir, 1158 E. 61. St. ta j. Ig. Smuk, 11051 Addison Rd blag. F. Osredkar, J068 E. 68. zdrav. J. M. Slešikar, 6127 St. Clair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecav ob 1 uri pop. v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
Svob. Slovenke, št 2. preds. A. Kalan, 6101 St. Clair taj. Al. Čefcular, 1207 E. 60. St. blag. M. Poznik, 11-77 E. 60. St zdraY- F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsaki drugi četntek v mesecu ob 7-zvečer v Jos. Birkovi dvoran',
5oo6 St. Clair ave.
,
Slovan, št. 3. preds. A. Jankovič, 1166 E. 6-i. taj. J. Skupek, 6025 Bonna*ave blag. R. Perdan, 6024 St. Clair zdrav. F. J. Kern, 6202 st. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. do-E>oldne v Jos. Biikovi dvorani, 5oo6 St Clair ave.
Sv. Ana, St. 4. preds. G. Supan, 5422 Stana rd taj. R. Eršte, 4927 St. Clair ave Jlag. J. Grdina, 6127 St. Clair zdrav. J. M. Seliškar, 6127 St. ^lair ave- — Zboruje vsako irugo sredo v mesecu ob 8. zvečer v "J°hn Grdinovi dvora-ii, 6025 St. Clair ave.
Napredni Slovenci, št. 5. >reds. F. Cvar, 3857 Laikteside taj. F. Weiss,*(i'i90 E- 60th St. d lag. F. Butala, 6410 -St. Clair tdrav. F. J. Kern, 6202 St-31air ave. — Zboruje vsako irugo nedeljo v mesecu ob 2. >op. v John Grdinovi dvorani, x>25 St. Clair ave.
Slovenski Dom, št. >reds. J. PreSkar, 19106 Kilder
blag. J. Fabtec,' 766 E. 200 St! zdrav. F. J. Kfern, 6203 St. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v me&cu ob 9. dop. v John Fabec dvorani, 766 E. 200th St.
Novi Dom, St 7. preds. J. Markelj,7i7 E.157 St. taj. L.J. Safran, 1372 E. 45. St. zdrav. F. J. Kern. 6202 .St. Clair ave. — Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v Jos. iBirkovi dvorani 6006 St. Clair ave.
Kras, St 8-
pneds. F. Rajer, 14823 Sarartac taj. J. Čeme, 986 Ivan-hoe Rd. blag. F. Ferjančič, 986 Ivanhoe zdrav. nF. J. Kern, 6202 st. Clair ave. — Z'boruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v cerkveni dvorani na Holmes.
Glas Clev. Delavcev, št- 9.
preds. F. Batenc, 1042 E. 61. taj. J. Brodnik, 6515 Juniatta blag. J. Lund'er, 974 Addison zdraiv. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu c*b 9. dop. v L. Schwalbovi dvorani 6131 St- Clair ave.
Mir, št. zo. preds. J. Andolšek, 3600 E. 81. taj. F. Gliha, 3572 E. 82 nd St. blag. T. Mervar, 3559 E. 82. St. zdrav. F.J, Kuta, 7326 Broadway — Zboruje vsako prvo nedelo v meseou ob 2. pop. na 3627 E. 82nd St.
.......thrifc®, it"**;
preds. A. Zalokar,io8i Addison taj. F. Hudovemik, 1052 E. 62. blag. I. Paulin, 5806 Bonna ave N. E. zdravnik Frank J. Kern Saoa St. Clair ave. — Zboruje ^sak» drugi torek v meseou ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani, 6025 Št. Clair ave.
Ribnica, it za.
Preds. L. 'Mlrhar, 1095 Addison, taj. Jos. Bogolin, 5909 Prosser blag. N. Vidmar, z 145 E. 60 St. zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsak dru-g;i četrtek ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani 6025 at. Clair
Cl©v. Slovenci, St. z 4. pneds. J. Zupanči£ 5614 Dibble taj. Fr. Jakomin, 6425 Spilker
blag. F. Končan, 1154 E. 60. zdrav. F. J. Kern, 6202 <St". Clair ave. — Zboruje vsako drugo nedeljo v meseou o<b 9.30 dop v John Grdinovi dvorani, 5025 St. Clair ave.
A. M. Slomšek, št. z 6.
preds. J. Meglič, 6614 Schaffer taj. L. Kušlj&n, 6315 Carl ave. blag. F. Žnidaršič, 5710 Bonna zdrav. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Zboruje vsako dru-^0 nedeljo v mesecu ob z. pop. v šolski dvorani sv. Vida.
France Prešeren, št 17. <
preds. F. Sodnikar, 1084 E. 64. taj. F. Verbič, 6102 St. Clair blag. F: Jakšič, z203 Norwood zdrav. JM Seliškar, 6127 St Clair ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mescu ob 9. uri zjutraj v John Grdinovi dvorani, 6025 Št. Clair ave. »
j
Sv. Ciril in Metod, št. 18.
Pr. J. Zakrajšek, 6216 Clair Clair ave. taj. J. Widerwoll, z 153 E. 61st St. blag. A. Ba&ca Z016 E. 6zst St. zdrav. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. — Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v šolski dvorani sv. Vida.
Dr. Bled, Št 20.
Preds. John Marinčič, 3563 E. Both St. tajnik Anton Erjavec, 3735 E- 77th St- blag. Josip Cešek, 3604' E. 80th St. Društveni zdravnik dr. F. J. Kuta, 7326 Broadiway ave.
Društvo zbgruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Tomažinovi dvorani na Marble ave.
Dpomba! — Kadar se kateri zmed uradnikov preseli, naj erajevni tajnik takoj javi spre-nembo na vrh. tajnika.
DRUŠTVENI OGLASI. Kranjsko Žensko podporno . dr. Srca Marije(staro). Preds. Ivana Pelan4 11133 Norwood Rd. podp. Marija Grdina, 3025 St. Clair ave. tajnica Fan-lie Trlbežnik, z z 77 Norwood Rd. rac. taj. Nfery Bricelj, 6026 5t. Clair ave. blag. Katarina Perme, 1I33 Norwood Rd..
Seje se .više vsak drugi četr-*fc ob pol 8. uri zvečer.
z58th St tajnik M. F. Intihar",
ZS7Z2 Waterloo Rd. Blagajnik Anton Ogrinc, 440 E. z$8th St. Društvo ima svoje redne seje prvo nedeljo v mesecu na z 5820 Calcutta ave.
& K. K. P. društvo sv. Jožefa.
Preds. Fr. Koren, Z58Z E. 4zst St. podpreds. Ant. Jančar, prvi tajnik Fr. 'Košmerlj, 455 E-z 52nd St. Collinwood, drugi tajnik Jos. Stampfel, 6Z29 St. Clair ave. blagajnik John Germ Z089 E. 64th St. zastopnik za West Side Geo. Kofalt, 2038 W. zosth St. zastopnik za New-burg Ig. Urban čič, 2940 E. 82nd (St. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Grdinovi dvorani. Člani se sprejemajo od 16 — 45 leta. 1 Za sprejem novih članov je dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
K. K. P. dr. sv. Srca Jezusovega
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. -uri propoldne v Knausovi dvorani* Sprejemajo se člani od 16 do 45 leta. Društveni uradniki so: John Levstik, 1121 E. 66th St. predsednik. Fr. Zupančič, z362 E. 36th 1 St. prvi tajnik, Fr. Coš, 1031 E. 61st St. blagajnik. Dr. zdravnik dr. Seliškar, 6Z27 St. Clair ave.	•
Dr. Slovenski Sokol-
Ustanovljeno 3. junija, 1897
iRt« rrtaiMi i	](£. i a	i
ilp!wm!.iif«i roiiait, 0410 Di Clair ave, tajnik Fr. Hudo-vernik, Z052 E. 62nd St. blagajnik: John Pekol, 601 z Bonna ave. zdravnik Fr. J. Kern, ' 6202 St. Clair ave. Društvo ima svoje mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v Schwalbovi dvorani na 6Z3* St. Clair ave.	,
Div Slovenija.
Preds. Fr. Spelko, 3504 St. . Clair ave. tajnik Fr. Russ, 6Z04 St. Clair ave. John Germ, bla- 1 gajnik, Z089 E. 64th St. Bolniški odbor: Fr. Čeme, 6033 St. -Clair ave. Miha Luknar, 5801 ^ Prosser ave. Ant. Pdcolj, z z 53 E. 6otH St. zdravnik za sprejem novih članov dr. F. J. Kern -6202 St. Clair ave. (Seje se vrše 1 vsako prvo nedeljo v mesecu v i Bratelnovi dvorani.
Dr. Srca Mafije (staro).
Preds. Ivanka Pelan, podpredsednica M&rjr iGrdina, tajnica ' Fannie Trbežnik, z 177 Nor-,' wood Rd. računska tajnica Mary Bricelj, blagajtiičarka Katarina Perme, zdravnik dr. « Seliškar. Seje se vrše vsak dru- I gi četrtek v mesecu v John Gr- {
dinovi dvorani.	1
; i
DR. ŽUŽEMBERK.
zboruje vsaj^ tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v * John Grdinovi dvorani, 6025 « St. Clair ave. Preds. Roman . Maver, 4220 Superior ave. taj- \ nik John Roje, z 392 E. 47th ! St. blagajnik Fr- Pucelj, 5Z03 <
' DRUŠTVO CARNIOLA, St 493. L. O. T. M. M.
> preds. Fr. Babnik, Z382 E. 43r<* St. tajnica. Jii Brezoyar, z-173
' E. 60th St. finančna tajnica Fa-
■	ny Hočevar, 994 E. 67th St.
■	blag. Fany Oblak, z 235 E. 6oth
Zboruje vsaki prvi in tretji
' torek v mesecu ob 8. uri zvečer ; v J. Grdinovi dvorani, 6025 St.
' Clair ave.	(Sept. 'z7>(
r	'
! Slovensko dramatično in pev- j
sko društvo "NAŠ DOM", Collinwood, O.
Zboruje vsako, prvo sredo v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Stakičevi dvorani 39Z E. z6oth St. Pristopnina k društvu 25c , in mesečnina 25 centov. * Preds. Joe Prevevšek; podpredsednik Rudolf Gorjup; blagajnik Loj z Prevevšek 14721 Sylvia ave. I. tajnik Gustav M. Kabaj, 446 E. 156th St. H. tajnik Josip F. Durn, 689 E. 160 St. zapisnikar Frank Jurečič. Nadzorni odbor: Frank Sibe-nik, John Debeljak, Joe Tekav-čič; igrovodja Gustav M. Ka-J bay._%
Dr. Z. M. B. '
Načelnik, Fr. H. Mervar, 136Z E. 55th St. predsednik L. Merhair, Z095 Addison Rd.r tajnik Andy Sadar, ZZ46 E. 6z.
■	^BlffefWtfttW ij>rejema mladeniče in može od zo. do 30. leta. Društvo zboruj o vsako 3. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne.
* - j
Slov. Kat Mlad. Pod. društvo-SV. ANTONA PAD.
Predsednik Joseph Globokar, 3546 E. 8zst St. podpreds. J. 'Nose, 354z East 8zst Street. I. tajnik Ladislav Volcansek^. 3564 E. 82nd Stj I'I. tajnik Edvard Volcanšek, 3564 E. 82nd St. I. načelnik Alojz Gliha,. 3552 E. 80th St. II. načelnik Anton Kožuh, 36ZZ E- 8zst St hornist Joseph Globokar, 3546-
E. 81st St.	I JI
Društvena seja se vrši vsako-4. nedeljo v mesecu ob z. url popoldne v -Mike PlutovL dvorani.
1	'	ir
Društvo St Clair Grove, št 98. W. O. W.
Zboruje vsaki drugi in četr-ti. pondeljek v mesecu v Birkovi dvorani.
Predsednica Ana Lauriolv z z 77 E, 58th St. tajnica Mary Jančigar, Z39Z E. 51st St. bla-gajničarka Antonija Škrjanc 6124 St. Clair ave. podpredsednica Jennie Jerič, iz66 C. 6otjh St. svetovalka Mary Ziakrajšek zoo8 E. 66th St- spremljevalka Frances Rtfpnik, z'157 E. 6zst St. Nadzornice: Frances Lau-sche, 6z2z St. Clair ave. Mlary Jančigar, zozz E. 63rd St. Margaret Novak, ZZZ7 E. 6zst St. Dr. zdravnik H. A. Herkner, 928 E. 79th St. (Jan. zst '18)
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo* da kadar treba naročiti
DOBRE IN
društvene tiskovin^ se vselej obraslo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
M! izdelujemo m druitvene, trgoTike in privatne tiskovin«. Nate tiikarma je najbolj moderno opremljena izmed radi slovenskih tiakaren v Ameriki. Piitte sa cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-gam. Pri nas dobite lepie, cenejie in boljie tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA	A
TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.	i