Ali Sloven€i
izumiramo?
Kje so tisti zlati časi, ko so se ob slovenskih ognjiščih grele družine z
deset in več otroki? Tega se spominjajo le še naše babice in dedki, kajti
danes je na sončni strani Alp hudo drugače. Mnogi, ki se sicer trkajo
na svojo zavedno slovensko dušo, enostavno menijo, da to ni več mo-
derno. Drugi bi imeli več otrok, a jim socialne razmere ne dopuščajo;
zanje so otroci celo luksuz, ker je to enostavno predrago. Mnogi pa se
na vse kriplje trudijo, da hi imeli otroke, pa jim žal zdravje ne privošči
otroškega nasmega. Kruto, a resnično.
Se bolj so krute številke, ki ne samo da bodejo v oči, predvsem vzbu-
jajo resno skrb, kajti dajejo nam vedeti, da nas je Slovencev iz leta v
leto manj. Poglejmo nekaj primerjav. Daljnega leta 19S0, ko smo
uvajali samoupravljanje in ko so bile življenjske razmere mnogo težje
od današnjih, smo v Sbveniji dočakali natanko 35.992 živorojenih
otrok, leta 1980 jih je bilo 29.902, leta 1984 le 28.297, predlani, torej
leta 1995, pa je bilo živorojenih otrok le še 18.995. In naprej: demo-
graf' zatrjujejo, da bi za enostavno obnavljanje prebivalstva slovenska
mati morala v p(wprečju roditi vsaj dva, natančneje 2,15 otroka. Pa
jih že dolgo ne. Še leta 1980 je rodila v povprečju 2,11 otroka, pet let
pozneje 1,68 otroka, v letu osamosvojitve 1,46 otroka in v letu 1995 le
še 1,29 otroka.
Če bi hoteli zagotoviti rodnost dolgoročnega enostavnega obnavljan-
ja, bi torej brhki Slovenci morali dvigniti svoj ponos in povečati
rodnost za celih 60 odstotkov. Pa se žal vse suče v drugo stran. Če bo
tako naprej, bo po predvidevanjih demografa, prof. Malačiča razpo-
lovna doba števila prebivalstva 43 let. In kaj to pomeni v številkah?
Po zadnjem štetju je lani v Sloveniji natančno 1.991.169
državljanov. Ce bo trend padanja rojstev še naprej takšen, kot je, nas
bo čez 43 let le še polovica tega, torej nekaj nad 995 tisoč. Torej se prav
lahko zgodi, da bodo prej kot v stoletju krmilo dežele na sončni strani
alp prevzeli drugi narodi. In takrat bo prepozno mahati s papirji, z re-
solucijo o družinski politiki, s podaljšano porodniško, prepozno bo za
zagotavljanje družinskih stanovanj, za davčne olajšave za vsakega
otroka, za zaposlitev staršev. V zadnjih štirih letih smo v Sbveniji si-
cer družinske prejemke dvignili za 29 odstotkov. Leta 1993 je preje-
malo otroški dodatek 75.000 slovenskih družin, danes sprejema otroški
dodatek že 250.000 družin. Na videz je torej vse lepo in prav. A pri-
merjava spet kaže drugače. Leta 1953 so recimo otroški dodatki pome-
nili kar 4 odstotke tedanjega družbenega bruto proizvoda, danes pa
pomenijo le še 1,61 odstotka DBP.
Ce se torej resnično ne bo kaj bistveno spremenilo, nas ne bo rešilo
niti astrološko dejstvo, da letu 1997 vlada Venera, boginja vsega lepe-
ga, ljubezni in uživanja.	^
Predpustno odštevanje se je pričelo. Po domovih na Ptujskenn in Dravskenn polju postaje
Dredvsenn ob dolgih'zimskih večerih spet vse bolj živdhno. Pustna nestrpnost obdaja nnladeniče, ki
Dodo že čez deset dni lahko skočili v kurentijo, si opasali zvonce, nadeli kapo in z ježevko v roki
začeli svoj demonski ples.
Veliko dela pa imajo te dni tudi izdelovalci korantij, ki jih je vsako leto več - letos že blizu deset.
To tradicijo pri Klinčevih v Spuhlji ohranja že tretja generacija.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / POGOVORI O ZAČETKU SANACIJE
Izdelafi predlog sanatiie
V ptujski bolnišnici je bil 15. januarja pogovor o sanaciji
razmer v porodnišnici. Na pobudo vodstva ptujske bol-
nišnice ga je organiziral direktor Projekte inženiringa Ptuj
Drago Vobner; Projekta je tudi vodila inženiring pri gradnji
nove ptujske porodnišnice, kjer imajo še nekaj let težave za-
radi zamakanja. Po dveh letih se je pogovora ponovno ude-
ležil tudi Samo Lubej, gradbeni inženir, sicer pa višji stro-
kovni sodelavec Fakultete za gradbeništvo v Mariboru.
Pri bežnem pregledu pro-
jektne dokumentacije je ugoto-
vil, da ta ni bila izvedena
skladno s pravili stroke. Druga
njegova ugotovitev je, da je že
pred dvema letoma pri pregledu
konstrukcije ugotovil, da tudi iz-
vedba ni bila takšna, kot jo je
zasnoval projektant. V tem času
razen lokalnih popravil žlebov
in prelaganja dela kritine s pola-
ganjem folije pod late drugih po-
segov ni bilo. Tretji sklep pogo-
vora o reševanju nastalih težav v
ptujski porodnišnici pa je, da naj
Samo Lubej izdela ponudbo za
izdelavo izvedenskega poročila,
ki bo nedvomno ugotovilo vzro-
ke za nastale razmere, zakaj torej
že od vsega začetka zamaka v II.
nadstropju ptujske po-
rodnišnice, podala predloge za
sanacijo in tudi osnove za
vrednotenje stroškov. Izdelavo
izvedenskega poročila mora
naročiti ptujska bolnišnica kot
investitor objekta.
Sestanek prejšnjo sredo (pri-
sotni so bili dr. Lojze Arko in
Aleksander Voda iz ptujske bol-
nišnice, Peter Ilec, ki opravlja
posle nadzora v tej ptujski
zdravstveni ustanovi. Samo Lu-
bej s Fakultete za gradbeništvo v
Mariboru, Drago Vobner in
Branko Čepič iz Projekte inženi-
ringa Ptuj) je bil po dolgem času
prvi konkretnejši pripevek k sa-
naciji razmer v ptujski po-
rodnišnici. V času sanacije, kot
predlagajo, naj bi nakopičeni
sneg iz žlebov odstranili fizično,
morebitne zamašene odtoke pa
odtalijo.
Pri sanaciji razmer v ptujski
porodnišnici bi zelo pomagalo
tudi dejstvo, da bi objekt imel
pravega lastnika, ki bi bil tudi
dolžan vzdrževati objekt. Sedaj
pa je tako, da je država lastnik
vseh slovenskih bolnišnic, ne pa
tudi objektov, ki so bili zgrajeni
s sredstvi samoprispevkov.
Ptujska porodnišnica je že tak
objekt.
MG
2
Četrtek, 23. januar 1997 - TEDNIK

PTUJ / MERCATOR SVS V LETU 1 997
Ohraniti tržni delež
Poslovanje Mercatorja SVS, delniške družbe, Ptuj v prejšnjem potrebno intenzivno izobraže-
letu je bilo v okviru pričakovanj glede na poslovni načrt. Rea-
lizacija je bila okrog lOU-odstotna, kar generalni direktor Sta-
nislav Brodnjak ocenjuje kot najpomembnejše. V celoti so rea-
lizirani ves poslovni načrt, ki se nanaša na obnovo in posodo-
bitev prodajaln. Obnovljenih je bilo 14 večjih prodajaln in Pep-
si-bar. /a te namene je šlo 500 milijonov tolarjev. Dobička je
bilo v okrog 250 milijonov tolarjev.
TEDNIK: Kakšni so načrti za
letos?
S. Brodnjak: "V tem trenutku
nastaja triletni plan družbe Mer-
cator SVS Ptuj. O konkretnih
planskih načrtih se tudi pogo-
varjamo z našim lastnikom.
Računamo, da se bomo v mesecu
dni dogovorili. Triletni načrt
predstavlja učvrstitev položaja
Mercatorja SVS znotraj koncer-
na Mercator in v tržnem okolju.
Načrt je zasnovan tako, da če se
bodo njegove predpostavke ures-
ničile, bomo v naslednjih treh
letih obdržali tržni delež v seve-
rovzhodni Sloveniji. Mercator
SVS ima 150 prodajaln, od tega
90 živilskih, druge so tehnične,
tekstilne in specializirane, kot so
drogerije, zlatarne. Locirane so
na območju bivše občine Ptuj,
Lenarta, Ormoža, Radgone,
Murske Sobote in Lendave, kjer
so tudi sedeži profitnih centrov.
To so maloprodajni profitni
centri. Imamo pa še PC Grosist,
ki ima sedež v Ptuju in oskrbuje
vse maloprodajne enote družbe
Mercatorja SVS in zunanje
kupce."
TEDNIK: Kakšni so odnosi s
koncernom Mercator. Koliko
je resnice v govoricah, da vas
želijo "ukiniti"?
S. Brodnjak: "Odnosi znotraj
poslovnega sistema Mercator so
obsolutno določeni s prenosom
nekdanje družbene lastnine v
višini 100 odstotkov na poslovni
sistem, kar povzroča odvisni
družbi Mercator SVS kar nekaj
težav zaradi centralizacije, ki je
splošno prisotna v slovenskem
gospodarskem in političnem
prostoru. Na podlagi že omenje-
ne triletne strategije razvoja bi
lahko v naslednjem obdobju kot
čvrst gospodarski in poslovni
sistem ohranili status odvisne
družbe in ne bi izgubili svoje
pravne subjektivitete. To pa je
navsezadnje odvisno od dela
vseh zaposlenih, od tega, kako
bomo upravičili pričakovanja
lastnika, ki so zelo velika, in tudi
od ustvarjenega dobička.
Dejstvo pa je, da bo morala
družba Mercator SVS nadaljeva-
ti s še agresivnejšo tržno strate-
gijo in še ostrejšim zmanjševan-
jem notranjih stroškov, delavci
bodo morali v večji meri začutiti
odvisnost plač od svojega dela in
svojega prispevka k skupnim re-
zultatom dela. Nadaljevati bo
vanje delavcev in uveljaviti mo-
deren pristop do kupcev. Pričeli
smo že posebne oblike motivaci-
je za boljše delo v posameznih
oddelkih v supermarketih in v
samopostrežnih prodajalnah, ki
so tudi finančno stimulirane, kar
že daje spodbudne rezultate in
kar je najpomembneje prispeva
k prijaznejši postrežbi in odnosu
do kupcev."
TEDNIK: Pogosto slišimo, da
je eden od vaših načrtov uničiti
vse male trgovce na Ptujskem
in širše.
S. Brodnjak: "Naš cilj je sode-
lovati in poslovati z vsemi lojal-
nimi in solventnimi zunanjimi
kupci, ki so obenem - jasno -
tudi naša konkurenca. Ob ena-
kih razmerah za poslovanje je
tržnega prostora dovolj za vse.
Vsi majhni trgovci in tudi Mer-
cator SVS pa se bodo slej kot prej
srečali s prihodom tujih trgovs-
kih družb, kar bo zahtevalo
mnogo čvrstejšo poslovno strate-
gijo kot doslej."
TEDNIK: Boste dosedanjo
politiko uspešnega investiranja
nadaljevali tudi v bodoče?
S. Brodnjak: "V naslednjih
treh letih bomo predvidoma
obnovili okoli 50 prodajaln in na
novih lokacijah zgradili nekaj
večjih maloprodajnih enot ter
posodobili logistično opremo,
kar bo skupaj do leta 1999 zneslo
okoli 15 milijonov nemških
mark."
MG
"iefo nelagodja je za namP'
v prostorih poslovnega sistema Mercator je bila minuli te-
den novinarska konferenca, na kateri je predsednik uprave
Kazimir Živko Pregl s sodelavci podal poročilo o preteklem
poslovnem letu in predstavil načrte.
"Leto 1996 je bilo v Mercatorju
zaradi obsežne reorganizacije
leto nelagodja, kar je normalna
sestavina tako globokih spre-
memb. V letu 1996 smo nadalje-
vali združevanje v trgovski de-
javnosti, saj smo s 1.januarjem
1996 iz 28 trgovskih podjetij
pretežno živilske dejavnosti or-
ganizirali štiri. Prišlo je do
združitve žiro računov, do os-
trejše računovodske politike na
področju terjatev doma in v tuji-
ni, zalog, amortizacije in izgub.
Z združitvijo smo opravili veli-
ko racionalizacijo delovnih mest
in poenotenje plač. V obvladu-
joči družbi, ki predstavlja okrog
80 odstotkov Mercatorjeve
trgovske dejavnosti in zaposluje
4200 delavk in delavcev, je iz 21
sistematizacij nastala ena, števi-
lo opisov delovnih mest se je
zmanjšalo z 940 na 171, število
individualnih pogodb pa s 127
na 29. Ocenjujemo, da bo Merca-
tor v letu 1996 dosegel okrog 670
milijonov tolarjev bruto
dobička, prodaja pa se je po
ocenah realno povečala za 3
odstotke," je povedal predsednik
uprave Živko Pregl.
Lani je bilo v maloprodajno
mrežo investiranih okrog 60 mi-
lijonov nemških mark, s kateri-
mi so bila pridobljena zemljišča
in dokumentacija za nove proda-
jne centre, odprte so bile tri
večje nove samopostrežne trgo-
vine in obnovljenih je bilo 18
večjih obstoječih trgovin. Poleg
racionalizacije grosistične fun-
kcije z opuščanjem neekono-
mičnih skladišč so vpeljali nove
prodajne prijeme, ki povečujejo
Mercatorjevo konkurenčnost -
"pomlajene cene", "prijazne
cene" in prodajne akcije.
Mercator je s svojimi del-
ničarji dosegel gentlemanski do-
govor, v katerem si je izprosil čas
do leta 2000, da se sistem poso-
dobi, reorganizira in pripravi na
nove razmere. Kljub temu so se
člani uprave nadzornemu svetu
pisno zavezali, da bo poslovni
sistem Metrcator v letu 1997 do-
segel 2 milijardi tolarjev bruto
dobička, v letu 1998 2,5 milijardi
in v letu 1999 3 milijarde tolar-
jev bruto dobička. V prihodnjem
len pa naj bi pri Mercatorju
pričeli izplačevati dividende za
letošnje leto in naj bi znašale na-
jmanj 750 milijonov tolarjev.
Takšne rezultate definirajo pri
Mercatorju na podlagi triletnega
poslovnega načrta. Strategija
razvoja osnovne dejavnosti .
trgovine na drobno - se koncent-
rira na izboljšanje videza, opre-
me in notranje razporeditve
trgovin, izboljšavo sortimenta,
usposabljanje osebja, izboljšanje
storitev in vpeljavo informa-
cijskih sistemov. Fizična rast
predvideva investicije v hiper-
markete, diskonte in supermar-
kete, prenavljaneje obstoječih in
opuščanje nedonosnih trgovin.
Po poslovnem načrtu bo skupna
prodajna površina Mercatorja
povečana s sedanjih 118.000
kvadratnih metrov na 143.000
kvadratnih metrov ob sočasnem
zmanjšanju števila trgovin s 789
na 705.
Sestavni del triletnega poslov-
nega načrta je tudi investicijski
načrt, ki bo delno financiran z
lastnimi sredstvi, delno pa s
sredstvi tujih bank. Sredi
decembra so namreč z Evropsko
banko za obnovo in razvoj iz
Londona in šestimi zahodno-
evropskimi poslovnimi bankami
iz Švice, Avstrije, Belgije, Fran-
cije, Luksemburga in Nemčije
podpisali kreditno pogodbo za
dolgoročni kredit v višini 140
milijonov nemških mark.
vk
Mercator se predstavlja
tudi na Internetu. Temel-
jne podatke o poslovnem
sistemu Mercator dobite
v slovenščini in
angleščini na naslovu
http://www.mercator.si
živko Pregl, predsednik
uprave Mercatorja.
Halo, 112, želite?
Vsaka novost zahteva čas za prilagajanje - in tudi v 13 re-
gijskih centrih za obveščanje, ki so v Sloveniji pričeli delo-
vati s 1. januarjem letos, je tako. Po štirinajstih dnevih de-
lovanja tudi v regijskem centru v Ptuju ugotavljajo, da se
nove telefonske številke 112 občani že navajajo, saj jo vse
pogosteje uporabljajo - včasih tudi po nepotrebnem.
Ker gre za operativno-komu-
nikacijski center za področje
varstva pred naravnimi in drugi-
mi nesrečami, je v sodobno
opremljenih prostorih na
Slomškovi 10 v Ptuju zagotovlje-
no neprekinjeno dežurstvo za
vse službe v okviru sistema
zaščite in reševanja, center pa
sprejema in realizira vse naloge v
zvezi s spremljanjem nevarnosti,
obveščanjem in alarmiranjem
ter koordiniranjem reševalnih
intervencij. Kljub temu so v
času prilagajanja poleg nove šte-
vilke 112 še vedno v uporabi sta-
re številke: 93 za gasilce, 94 za
zdravstvene reševalce in 985 za
center za obveščanje.
Regijski center za obveščanje
deluje v okviru Uprave za
obrambo Ptuj, direktor uprave
Stanko Meglic pa pojasnjuje:
"Vseh 13 regijskih centrov delu-
je od 1. januarja v okviru Uprave
za zaščito in reševanje in so v
sestavi Ministrstva za obrambo
Republike Slovenije. Med tele-
vizijskimi sporočili ste zagotovo
že opazili pogosto obveščanje o
novih številkah 112 in 113.
Mnogi že veste, da je pod števil-
ko 113 odslej možno dobiti bivšo
policijsko številko 92, v novi šte-
vilki 112 pa so združene dose-
danje številke za reševalce oziro-
ma nujno medicinsko pomoč -
94, za gasilce 93 in centrov za
obveščanje 985. Gre za enega od
elementov vključevanja Sloveni-
je v evropske tokove, ki imajo za
to področje nujne pomoči prav
tako trimestne številke. Center
za obveščanje smo v Ptuju
pričeli graditi že leta 1995, lani
smo gradnjo in vgradnjo teleko-
munikacij pospešeno nadaljeva-
li, tako da je s 1. januarjem pričel
delovati neprekinjeno, torej 24
ur dnevno. Žal imamo še nekaj
težav, ker še niso rešeni nekateri
elementi zvez in povezav, ampak
osnovno funkcijo reševanja in
zaščite je center z ustrezno kad-
rovsko dopolnitvijo prevzel v ce-
loti. Seveda se zavedamo, da bo
potrebno zagotoviti še večjo us-
posobljenost kadrov, kajti gre za
strokovnjake, ki odločajo o
življenjsko pomembnih zadevah
in se s tem delom prvič srečujejo
v taki obliki. V enem turnusu bo
poleg vodje centra pet delavcev.
V prvih 14 dneh kakšnih večjih
težav pri delovanju in alarmi-
ranju še nismo imeli. Treba je
dodati, da pokrivamo sorazmer-
no velik prostor 10 občin, ki so
se razvile iz bivših občin Ormož
in Ptuj."
Regijski center za obveščanje
odslej deluje tudi kot
obveščevalec v primeru var-
nosti naše države, torej
vojaških zadev, v primeru mo-
bilizacije in drugih državnovar-
nostnih ukrepov.
"V teh centrih je v bistvu edina
dežurna služba znotraj mi-
nistrstva za obrambo, zato s
pomočjo teh centrov trenutno
izvajamo tudi nekatere druge
ukrepe, ki se nanašajo na izva-
janje mobilizacije ali posamez-
nih elementov prenosa ukazov
in drugih pomembnih povelij. V
osnovi pa seveda služijo centri le
zaščiti in reševanju. Gre v bistvu
za to, da se vse nujne in pomem-
bne informacije zbirajo na enem
mestu in da se na enem mestu
sprejemajo tudi ustrezne po-
membne odločitve. Dežurni
operativec ima namreč veliko
odgovornost, saj mora za nuden-
je pomoči čim hitreje in učinko-
vito ukrepati. Da bi bilo naše de-
lovanje čim bolj sinhronizirano,
smo se že povezali tudi z re-
gijskim centrom v Mariboru, ki
prav tako pokriva naše
območje."
Funkcioniranje centra za
obveščanje je v veliki meri od-
visno tudi od njegove tehnične
opremljenosti. Z opremljenostjo
in delovanjem je zadovoljen tudi
vodja regijskega centra v Ptuju
Stanko IVleglič, direktor
Uprave za obrambo Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Franc Krajnc: "V glavnem so
vse bistvene tehnične in komu-
nikacijske aparature vgrajene in
tudi brezhibno delujejo. Gre za
poseben sistem varne elekt-
ronske pošte, faksov in tele-
fonskih linij, na silvestrovo pa
smo prvi v ptujski regiji dobili
tudi dve ISDN telefonski liniji,
ki zagotavljata takojšnjo in
brezhibno povezavo. Pomem-
bno je, da je naš center energets-
ko in telekomunikacijsko popol-
noma avtonomen, da lahko delu-
je tudi, če v mestu ni elektrike in
podobno. Vsa sporočila se zaradi
varnosti in morebitnih lažnih
informacij snemajo."
Kakšnih klicev ste imeli dos-
lej največ?
"V prvih 14 dnevih smo imeli
pet klicev za intervencijo gasil-
cev, kar 79 klicev je bilo za nujno
medicinsko pomoč, kar v bistvu
za sedaj še vežemo na dosedanjo
številko 94 v zdravstveni dom,
za nesreče v prometu pa smo
imeli v tem času le en klic. Žal
smo ob tem zabeležili tudi 214
klicev v prazno ali napačnih kli-
cev. Večina zgrešenih klicev je
vezanih na številko 988, torej na
informacije o telefonskih
naročnikih, kar kaže na to, da
nekateri še ne razumejo, za kaj
gre ali pa niso o tem informirani.
Urediti bo potrebno še sistem
alarmiranja gasilcev. Zaenkrat je
centralni sistem za obveščanje
20 zunanjih gasilskih društev v
domu gasilcev na Ptuju in pre-
več dragocenega časa je potrebno
za telefonsko posredovanje ob-
vestil o posameznih požarih. Se
to naj dodam, da tehnika v cen-
tru omogoča, da je vsak klic na
številko 112 tudi sprejet. Torej
se ne more pripetiti, da bi nekdc
ob klicu naletel na zasedeno šte-
vilko; največ, kar se lahko zgodi
je, da bo moral nekaj sekunc
počakati."
Delovanje regijskega centra zi
obveščanje je torej namenjene
javnosti, ne gre za nobeno zaprt«
ali morda celo vojaško ustanovo
Zato po javnih glasilih že poteki
in bo še lep čas trajala akcija sez
nanjanja z vsemi povedanim
novostmi. Seveda bo potrebno »
kaj izboljšati ali doreči, odločit
se bo treba, ali bodo med dežur
nimi v centru tudi dispečerji se
danje reševalne službe za nuden
je hitre medicinske pomoči, iz
boljšati bo treba sistem za alar
miranje gasilcev. A za vse to j
potrebno še nekaj časa. Vsekako
pa si vsi skupaj želimo, da b
nam številka 112 bila potrebn
čimmanj krat.
M. Ozme
Vodja regijskega centra za obveščanje v Ptuju Franc
Krajnc nam Je predstavil tehnično opremljenost centra,
ki omogoča hitro obveščanje, alarmiranje in posredo-
vanje
TEDNIK je naslednik
Ptujskega tednika oziroma
Našega dela, ki ga je ustanovil
Okrajni odbor OF Ptuj leta
1948. Izdaja RADIO - TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože ,
Bračič, Ivo dani, Majda
Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik
Kotar (v. d. radijskega
urednika), Martin Ozmec,
Marija Slodnjak In Milena
Zupanič (novinarji).
Grafično-tehnični urednik:
Slavko Ribarič.
Računalniški prelom:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Ollver Težak, h 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; w
(062) 771-261, 779-371;
771-226; faks (062) 771-223.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 5.830
tolarjev, za tujino 11.660
tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike
Slovenije št. 23158-92 z dne
12. 2. 1992 se šteje Tednik za
Izdelek informativnega značaja
iz 13. točke tarifne številke 3,
za katerega se plačuje
petodstotni davek od prometa
proizvodov.
TEDNIK - Četrteh 23. januar 1997	v-rrrr^^^^^^m
25. SEJA BO 30. JANUARJA
Za 25. sejo sveta mestne občine Ptuj, ki bo 30. januarja ob 12. uri, je
pripravljenih 14 točk dnevnega reda. Kar pri dveh odlokih pripravljal-
ci gradiva predlagajo sprejem po skrajšanem postopku, in sicer pri os-
nutku odloka o spremembah odloka o izdajateljstvu javnega glasila
Ptujčan in osnutku odloka o spremembi odloka o nadomestilu za upora-
bo stavbnega zemljišča v mestni občini Ptuj, pri osnutku odloka o spre-
membi odloka o taksi za ustvarjanje odpadkov in povračilu za izkoričanje
in rabo pitne vode v mestni občini Ptuj pa hitri postopek. S prejšnje seje
bodo nadaljevali razpravo osnutka odloka o organiziranju, izvajanju in
načinu podelitve koncesije za obvezno gospodarsko lokalno javno
službo pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih
vodov in zračnikov zaradi varstva zraka in varstva pred požarom na
območju mestne občine Ptuj, ki je na 24. seji povzročil precej polemično
razpravo, ki je načela vrsto dvomov o delu takšne službe in o tem, kdo je
sploh zmožen dobiti takšno koncesijo glede na dosedanje slabe izkušnje
z dimnikarsko službo, za katero je bilo potrebno samo plačevati, delo pa
pogosto ni bilo opravljeno. V poslanskih skupinah so medtem odprta
vprašanja pojasnili, tako da bodo razpravo lahko nadaljevali. Na 25.
seji bodo ptujski mestni svetniki razpravljali tudi o podelitvi velike oljenke,
omejitvi hitrosti vožnje skozi naselji Dražence in Grajena ter o sklepu o
pristopu Glasbene šole Karola Pahorja v Zvezo slovenskih glasbenih šol.
O PRORAČUNU NA 26. SEJI
V mestni občini Ptuj pospešeno pripravljajo gradivo že za 26. sejo sve-
ta mestne občine, ki bo predvidoma teden dni po 25. seji - 6. febru-
arja, ko naj bi razpravljali o proračunu mestne občine za leto 1 997, os-
nutkih odlokov o ustanovitvi osnovnih šol Breg, Hajdina, Markovci, Mla-
dika, Ljudski vrt in Olge Meglič ter nekaterih drugih. 26. seja sveta
mestne občine Ptuj je pomembna tudi zaradi soglasja k sistemizaciji del
v ptujskem pokrajinskem muzeju in imenovanja direktorja muzeja
ptujskega pokrajinskega muzeja.
VČERAJ PODPIS POGODBE ZA GRADNJO MOSTU ZA PEŠCE
Potem ko dva javna natečaja za izbiro izvajalca del pri gradnji novega
mostu za pešce čez Dravo v Ptuju nista uspela, je mestna občina Ptuj
izvajalca izbrala neposredno. Novi ptujski most bo gradil SCT. Podpis iz-
vajalske pogodbe je bil v sredo, 22. januarja, v poročni dvorani ptujske
Mestne hiše. Vrednost investicije je 150 milijonov tolarjev. Dela bodo
pričeli takoj, gradnja pa naj bi bila predvidoma končana do drugega
praznika mestne občine Ptuj, to je 5. avgusta.
JUTRI IN V SOBOTO SEMINAR ZA PRIDOBITEV IICENC
24. in 25. januarja bodo v prostorih Šolskega centra Ptuj in Narodne-
ga doma Ptuj potekali seminarji za pridobitev licenc za prevoze v
cestnem prometu, ki si jih morajo do konca leta pridobiti avtoprevozniki,
če želijo še naprej opravljati svojo dejavnost. Seminarje v Ptuju je
Območna obrtna zbornica Ptuj razpisala v sodelovanju z Inštitutom za
varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Obiskovalo jih bo 210 avto-
prevoznikov.
V PRODAJI TISOČ KARNEVALSKIH PROPUSTNIC
V Gospodarskem interesnem združenju Poetovio Vivat Ptuj so poveda-
li, da bo za letošnje kurentovanje v prodaji tisoč karnevalskih pro-
pustnic, ki bodo v predprodaji stale 3497 tolarjev, pozneje pa 3997 to-
larjev. Nakup karnevalske propustnice prinaša več ugodnosti, od 40- do
60-odstotni popust za železniški prevoz v Ptuj v času ptujskih pustnih pri-
reditev, brezplačno parkiranje in brezplačne popoldanske avtobusne
prevoze na Certusovih in Štajertoursovih linijah v Ptuj in iz Ptuja.
PRVA NACIONALNA KONFERENCA O NEKAJENJU
7. in 8. aprila bo v Dobrni prva nacionalno konferenca o nekojenju v
Sloveniji. No njej bodo predstavili projekte, izkušnje in aktivnosti na
področju nekajenja v Sloveniji, posebej še v zdravstvenih zavodih. Sve-
tovni dan brez tobaka 31. maj pa bo letos potekal pod geslom "Združeni
za svet brez tobaka".
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Tokratna oddaja je v celoti posvečena predstavitvi dokumentarnega fil-
ma "Sternthal - dolina zvezd" in pogovoru z avtorjem Vladom Šercem.
Pripravila: MG
SE ...
... pA v o^i volilni enoti že nas-
taja scenarij za novo slovensko
TV' nadaljevanko. Šlo bo v bistvu
^^nadaljevanje uspešnice Strici
^^^i povedali, le da bo opisovala
politično komedijantstvo tega
časa. Naslov nadaljevanke,
razpete med Prekmurje in Ljubl-
jano, bo menda Piickova banda.
... DA se prebivalci industrijskega
naselja počutijo v novi občini
precej zapostavljene, saj je
občinska blagajna zanje precej
mačehovska. Da bi imeli vsaj ne-
kaj od svojega bivanja v naselju,
predlagajo, da bi odslej dobivali
elektriko od industrijskega gigan-
ta. Tako je morda ne bi bilo treba
ph^^ti državni, ampak po
di^ačni ceni.
... DA ima zgodovinsko-kultuma
ustanova na grajskem hribu v
kleti neverjetno bogastvo - 537
tisoč razglednic, vrednih cca 6
milijonov. Ker ima ustanova tudi
kadrovske presežke, pa je brez de-
narja za odpravnino, bi jih lahko
izplačala s po nekaj deset tisoč
razglednicami. Vsaj tako bi tur-
kerije prišle med ljudi, v svet.
... DA je premoženje ob ločitvi res
težko razdeliti. Posebno če gre za
devet ločencev - občin. Ce tudi
naslednji poskus dogovora ne bo
uspešen, bi bilo modro razmisliti o
darovanju bivšega skupnega pre-
moženja v humanitarne namene.
Občinam je, kot kaže, tako samo
v breme.
... DA je lani v Ptuju in okolici
prenočevalo skoraj 20 tisoč
domačih in tujih turistov in
ustvarilo skoraj 40 tisoč nočitev.
Podatki pa niso popolni, saj sta-
tistika vseh, predvsem "aktivnih"
nočitev ne zajema.
... DA ni nič čudnega, ča v po-
rodnišnici zamaka, da je sploh v
slabem stanju in da število poro-
dov pada. Kakršen odnos imamo
do proizvodnje otrok, takšnega do
porodnišnice.
Se stara
zgradba
na
Jurovski
res ruši?
ŽE POLETI NAJ BI SE
CENTER PRESELIL V SO-
DOBNE PROSTORE NO-
VEGA	DELOVNO-
VARSTVENEGA CENTRA,
KI GA GRADUO ZA LE-
NARŠKIM ZDRAVSTVE-
NIM DOMOM • SOCIAL-
NI POLOŽAJ JE V OS-
REDNJIH SLOVENSKIH
GORICAH ČEDAUE
SLABŠI, DELAVCI
CENTRA PA IMAJO VSAK
DAN VEČ DELA
Veliko simbolike je med
odločbo pristojne inšpekcije,
po kateri so delovni prostori
Centra za socialno delo v Le-
nartu neprimerni, in med de-
janskim položajem v tem delu
Slovenskih goric. Tako kot je
resno načeta stara zgradba na
Jurovski cesti (v njej je bil
včasih sedež lenarškega Agro-
kombinata", zdaj pa je zgradba v
procesu denacionalizacije), je
resno ogrožen socialni mir v le-
narški občini. Delavci Centra
imajo polne roke dela, samo
decembra lani so izplačali za 11
milijonov tolarjev socialnih
pomoči. To pa še ni vse, razme-
re se namreč slabšajo iz dneva v
dan in to kljub temu, da se gos-
podarski položaj umirja in da
tudi stopnja brezposelnosti ne
narašča več. Očitno je zdaj kri-
za opravila svoje še na
razdrobljenih kmetijah, ki
težko vzdržijo vse pritiske.
Center za socialno delo je na
prostorsko problematiko opo-
zarjal že dalj časa, razmišljali so
celo o obnovi stare zgradbe, ki
pa je bila že od vsega začetka
močno vprašljiva. Na občini so
namreč povedali, da ne bi bila
smotrna, saj je za zgradbo
vložen denacionalizacijski zah-
tevek. Samo najnujnejša obno-
va bi veljala okoli 10 milijonov
tolarjev, s tem pa problema
dolgoročno ne bi rešili, saj
potrebujejo primerne prostore
za delo. Center je namreč
izjemno oblegan, letno že po-
magajo 4500 ljudem, kar je za
lenarške razmere veliko.
Dnevno poišče pomoč tudi po
30 ljudi, ki iščejo poti za
preživetje sebe in svojih
družin. Po razpoložljivih po-
datkih potrebuje socialno
pomoč četrtina prebivalcev
občine Lenart.
Začasno so rešili prostorsko
stisko s preselitvijo v pisarne
na Nikovi ulici 9. Kot nam je
povedal direktor Centra Josip
Lukač, je to res samo začasna
rešitev, a jih bo kljub vsemu
precej stala. Seliti so se morali
na vrat na nos, pri tem pa nale-
teli na več ovir. V zgradbi na
Nikovi 9 v Lenartu je bil
včasih sedež družbenopoli-
tičnih organizacij in samoup-
ravnih interesnih skupnosti,
zdaj pa v njej domuje MK in
več organizacij političnih
strank in podjetnikov. Za zdaj
vsaj ta zgradba še trdno stoji, to
pa je tudi nekaj!
M. Toš
6
Četrtek, 23. januar 1997 - TEDNIK
■ ' ■ v	•	'	■ i
PTUJ / PODPIS DELITVENE BILANCE FEBRUARJA?
Nerazumljivo zavlatevanje
Delitvena bilanca je akt, ki omogoča, da občine postanejo
lastnice premoženja, ki jim pripada. / njim pridobijo pre-
moženje, ki leži na njihovem območju, ter prevzamejo ob-
veznosti in terjatve iz naslova premoženja. Z njo bo vseh
devet občin na območju bivše občine Ptuj postalo so-
lastnik na delu infrastrukture, postale bodo soustanovitel-
jcie pretežnega dela javnih zavodov, delničarke v javnih
gospodarskih službah in soudeleženke pri prodaji pre-
mičnega premoženja.
Delitev posameznih vrst pre-
moženja je bila opravljena s kri-
teriji, ki so jih sprejeli posamezni
občinski sveti. Občine imajo še
dve leti po sprejemu delitvene bi-
lance možnost sprožiti zahtevek za
ponovno presojo že sprejetih
odločitev, če bodo ugotovile, da v
njej manjka kakšen pomemben del
premoženja oziroma da so bile z
opravljeno delitvijo oškodovane.
Datumov za sprejem delitvene
bilance je bilo že več. Nazadnje naj
bi jo sprejeli že pred novim letom,
podpis naj bi opravili v občini
Majšperk. Sedaj je župan mestne
občine Ptuj dr. Miroslav Luci na-
povedal, da bo do podpisa čistopi-
sa delitvene bilance predvidoma
prišlo naslednji mesec. Ta je sicer
podpisan in sprejet na vseh svetih
občin razen v občini Majšperk, s
katero, kot so povedali v mestni
občini Ptuj, usklajujejo nekatera
odprta vprašanja pri cenah na
področju gospodarske infrastruk-
ture (vode, odvoza komunalnih
odpadkov), ki naj bi bile po njiho-
vem enake za vseh devetih občin.
Občina Majšperk vztraja, da se
pred podpisom delitvene bilance
podpiše ta dogovor o cenah, ki pa
resnici na ljubo z njo nima nobene
zveze, je le pogoj s strani te občine,
o katerem pa se seveda morajo se-
daj izreči tudi vsi sveti drugih
občin. Takšno zavlačevanje, kot je
povedal župan mestne občine Ptuj
dr. Miroslav Luci, škodi vsem, ki
sočasno s podpisom delitvene bi-
lance želijo začrtati povezovanje in
delo na nekaterih skupnih projek-
tih.
MG
VIDEM •
Delitvena bilanca
sprejeta s pomisleki
Svetniki občine Videm so proti
koncu lanskega leta po nekajkrat-
nem prelaganju le sprejeli delit-
veno bilanco bivše občine Ptuj.
Njihov ZA pa je bil dan zelo pogo-
jno, saj so menili, da je delitev
prejšnjega skupnega premoženja
vse prej kot pravična, vsaj v delu,
ki se nanaša na prejšnji prispevek
sedanje občine Videm v skupno
občinsko premoženje. Svetniki so
se težko odločili tudi zato, ker po
njihovih razpravah sodeč niso bili
o vsem skupaj dovolj informirani.
Posebna komisija, ki je bila
imenovana za pogajanja z mestno
občino Ptuj in drugimi novonasta-
limi občinami, je sicer trdila, da je
dosegla največ, kar je bilo
možnega, vendar svetnikov s tem
očitno ni prepričala. Za delitveno
bilanco so tako glasovali bolj zara-
di tega, da jo končno že umaknejo
z dnevnega reda. Za pritrdilni glas
so se nekoliko lažje odločili tudi
zato, ker so za dve leti še ostala
odprta vrata za preklic odločitve,
če se izkaže, da so bili dosedanji
pogovori in dogovori kateri od pri-
zadetih občin v škodo. Na splošno
pa je tako med svetniki kot med
predstavniki političnega življenja
v občini Videm prisotno mnenje,
da je s tako delitveno bilanco pre-
več bivšega skupnega premoženja
ostalo v mestni občini. Ne na-
zadnje tudi zaradi tega, ker se je
standard v mestu krepil z denar-
jem iz skupne vreče, ljudje na zu-
nanjih območjih pa so morali že za
osnovne potrebe sodobnega časa
globoko poseči v lastni žep. Sicer
pa je skupno premoženje bogatih
in revnih težko razdeliti tako, da
bo za oboje pravično. Recimo tako,
da bi bogat pristal na malo manj in
dal revežu nekoliko več, čeprav bo
slednji tudi potem še vedno revež.
Stališče do problema delitvene bi-
lance v občini Videm ta trenutek
še ni povsem definirano. Zdi pa se,
da je najaktualnejše stališče, da se
dosedanje delitvene ponudbe in
razprave pozabijo in se začnejo
znova.
J, Braiii
GORIŠNICA • Ne
pričakujejo veliko
Potem ko so v občini Gorišnica
že oktobra lani podpisali precej
popravljen predlog delitvene bi-
lance z nekdanjo ptujsko občino,
pa se odločitev januarja letos že
maje. Zagotovo bodo dali zahtevek
za ponovno finančno ovrednotenje
premoženja, takšen pa naj bi bil
tudi dogovor županov devetih
občin na Ptujskem.
Gorišniški župan Slavko Visen-
jak pravi: "Želimo bili soustanovi-
telji zdravstvenega doma, vse dru-
ge pripombe pa smo pri nas tako
zajeli s kriteriji v zadnjem predlo-
gu. Podobno je bilo tudi v
sosednjih občinah, potem pa smo
na začetku januarja na sestanku od
Majšperčanov izvedeli, da naj ne
bi imeli prave informacije o fi-
nančni vrednosti stanovanj in
poslovnih prostorov. V naši občini
bomo seveda zahtevali, kljub temu
da smo zadnji predlog delitvene
bilance že podpisali, da se vse v ce-
loti ponovno ovrednoti. Ne želimo
se ničemur odpovedati, amj)ak le
za vselej razčistiti. Zupani
sosednjih občin smo se o tem že
pogovarili in ne bomo se kar tako
strinjali s starim predlogom delit-
vene bilance. Ko pa me že
vprašate, kaj si obetamo in
pričakujemo od bilance, moram
reči, da ne kaj dosti. Naprej bo
potrebno vse skupaj še temeljito
pregledati, potem po pravični poti
razdeliti sredstva, šele nato bomo v
občini postali gospodarji svojega
premoženja."
r. Mohorko
ZAVRČ •
Premoženje ni bilo
dobro ovrednoteno
Tudi v občini Zavrč so še pred
koncem lanskega leta podpisali
predlog delitvene bilance, ki so ga
pripravili v mestni občini Ptuj. Iz
predloga so izločili zdravstveni
dom in je občinski svet o njem
razpravljal naknadno, vendar pa je
podpisan prelog delitvene bilance
že postavljen na glavo. V Zavrču
pravijo, da bo potrebno vse kriteri-
je postaviti na novo in da ne bodo
ostali križem rok.
Završki župan Franc Majceno-
vič med drugim pravi: "Res je, da
smo o predlogu delitvene bilance
veliko razpravljali, potem pa še
pred koncem leta predlog podpisa-
li. Pri možnostih odločanja za
zdravstveni dom smo se raje
odločili, da ga bomo na svetu
obravnavali pozneje, ampak zadnji
sestanek z župani nam je dal vede-
ti, da bo potrebno finančno pre-
moženje še enkrat natančno
pregledati in na novo sestaviti.
Pooblastiti bomo morali osebo, ki
bo tudi uradno usposobljena za
ponovno ovrednotenje pre-
moženja. Zato pa bodo potrebni
spet novi kriteriji in ponovni do-
govor. V naši občini so nejasnosti
pri najemu kredita za gradnjo ene-
ga od vodovodnih sistemov, ki pa
še zdaleč ne funkcionira. Seveda bi
z delitveno bilanco pridobili nekaj
premoženja, ampak ne veliko. V
Zavrču želimo, da bi vse skupaj
lahko hitreje uredili in tako sami
samostojno zagospodarili. Bomo
pa videli, kaj po pokazalo ponovno
finančno ovrednotenje pre-
moženja."
T. Mohorko
DORNAVA •
Sprejetje s
pripombami
Dornavski svetniki so že pred
meseci sprejeli osnovne kriterije
delitvene bilance novo nastalih
občin z bivšo občino Ptuj. Dor-
navski župan mag. Tone Velikonja
je o njej povedal: "Potrdili in neka-
ko smo se strinjali s predlogi, ki jih
je vsebovala delitvena bilanca, se-
veda z nekaterimi dodatnimi zah-
tevami. Predvsem želimo, da so v
občinski lasti kulturni spomeniki
in druge nepremičnine iz kulturne
dediščine, katerih lastnik je bila
bivša občina Ptuj, da smo solastni-
ki družbenih stanovanj, soustano-
vitelji javnega zdravstvenega zavo-
da, muzeja in drugih javnih zavo-
dov. Novega predloga po pritožbi
občine Majšperk še nismo dobili,
in ker nam ni znano, kako bi si de-
lili premoženje po njem, ga ne mo-
rem komentirati. Mislim, da se ok-
rog delitve premoženja preveč zap-
leta in tako smo že prekoračili vse
določene roke. Te stvari bi morali
čimprej urediti, ker bi tako tudi
občine lahko drugače zastavile
svoje načrte."
MS
JURŠINCI •
Pripombe na
predlog delitve
Občinski svet občine Juršinci je
na 21. seji obravnaval predlog de-
litvene bilance bivše občine Ptuj
in se načeloma strinja z njeno
vsebino, seveda če bodo upošteva-
ne nekatere pripombe. Juršinski
župan Alojz Kaučič pojasnjuje:
"Občina Juršinci želi ostati sousta-
noviteljica Zdravstvenega doma
Ptuj, ne želi pa biti soustanovitelji-
ca ptujske knjižnice Ivana Potrča.
Želimo da se v delitveni bilanci
upoštevajo sredstva, ki jih je naka-
zala država občini Ptuj v času
gradnje prizidka k osnovni šoli
Juršinci (v letih 1990 - 1991) ne
samo za izgradnjo prizidka k os-
novni šoli, ampak tudi za iz-
gradnjo telovadnice, ki se sploh še
ni začela graditi. Menim, da bi po
vseh rokih že morali priti do
rešitev glede delitve premoženja z
bivšo občino Ptuj. Tako kot pri
vsaki ločitvi pa gotovo tudi pri de-
litveni bilanci posamezne občine
ne bomo dobile realnega deleža
glede na to, kar smo s samopris-
pevki in drugimi oblikami prispe-
vali v bivšo občino."
MS
TRNOVSKA VAS •
Po podpisu bo
občina lahko
zaživela
v občini Destrnik - Trnovska
vas so že v letu 1995 na eni od
redni sej imenovali posebno
tričlansko komisijo za delitveno
bilanco. Ta je občinski svet sproti
seznanjala s spremembami, potrje-
ni so bili kriteriji za delitev pre-
moženja in občinski svet je sep-
tembra lani potrdil še delitveni
predlog, v občini pričakujejo po-
dpis bilance čimprej.
Župan Franc Pukšič o delitveni
bilanci z nekdanjo občino Ptuj
poudarja: "Naš občinski svet je ko-
misijo (v njej so Janez Žampa, Bo-
ris Toš in Vinko Trafela) poobas-
til, da kriterije za delitveno bilan-
co usklajuje z drugimi zunanjimi
občinami. Potem smo po sprejetih
kriterij potrdili še predlog bilance
in v sklep zapisali, da ostajamo
soustanovitelji Športnega zavoda
Ptuj, Pokrajinskega muzeja. Zgo-
dovinskega arhiva, Zdravstvenega
doma. Lekarne in Javnega vzgo-
jnovarstvenega zavoda zaradi inte-
resa občine. Seveda pričakujemo,
da bo čimprej prišlo do podpisa bi-
lance vseh občinskih svetov na
Ptujskem. Potem pa, ko bo podpi-
sana delitvena bilnaca, bomo lah-
ko novonastale občine kandidirale
za sredstva ministrstva za
ekonomske odnose in razvoj na
ugodne kredite. Seveda pričakuje-
mo, da bo tudi naša občina po
sprejetju delitvene bilance končno
zaživela v smislu, kot ga daje zako-
nodaja o lokalni samoupravi."
r. Mohorko
MAJŠPERK •
»O delitvi odloča
občinski svet, ne
župan«
Kot kaže, se je pri sprejemanju
delitvene bilance z bivšo občino
Ptuj najresneje zataknilo v občini
Majšperk. O tem je župan Franc
Bezjak za Tednik povedal:
"Dejstvo je, da je delitvena bilan-
ca nujna in tudi zakonsko predpi-
sana, zato neizvedena ureditev
premoženjsko-pravnih razmerij
negativno vpliva na hitrejši razvoj
v občinah, obenem pa zavira
različne upravne postopke. Seveda
si v občini Majšperk prizadevamo
za premoženje, ki nam pripada.
Vem, da je težko usklajevati dogo-
vore med devetimi partnerji, po-
sebno če je potrebno deliti. V
občini že od vsega začetka aktivno
sodelujemo pri tem usklajevanju,
saj je naš interes, da to čimprej ure-
dimo. Kot župan sem predlagal
občinskemu svetu, da za delitveno
bilanco ustanovi delovno komisi-
jo. Osebno sem z delom te komisi-
je zadovoljen, saj imajo vsi trije
člani fakultetno izobrazbo. Ob
trditvah, ki smo jih zagovarjali in
ki so jim predlagatelji delitvene bi-
lance oporekali, so že večkrat zago-
tovili mnenja najvišjih pravnih in-
stitucij v Sloveniji. In v glavnem
smo ugotovili, da so naši predlogi
upravičeni.
Pri zunanjih občinah je vedno
več posluha za predloge naše
občine, ki temeljijo na čim pra-
vičnejši ureditvi premoženjsko-
pravnih razmerij. Občinski sveti
so seveda sprejemali kriterije za
delitveno bilanco, čeprav smo mi
temu nasprotovali, saj je bilo
vedno rečeno, da ni kaj deliti. Zato
so jih tudi sprejeli, čeprav nismo
vedeli, kaj se sploh deli. Danes, ko
je prišlo gradivo o premoženju
prejšnje občine Ptuj, ki je predmet
delitve, so razmišljanja drugačna.
Kot župan občine Majšperk, naj še
enkrat povem, da se bom zavzemal
za pravično razdelitev premoženja,
iz katerega izhajajo pravice in od-
govornosti. Zaupam našemu
občinskemu svetu, saj o delitvi
odloča občinski svet, ne župan. Če
pa bi v naši občini prišlo do spre-
jetja takšne delitvene bilance, kot
je predlagana, bi to zagotovo lahko
imelo dolgoročne negativne posle-
dice za vse naše občane. Zato bi iz-
koristil možnost, ki jo imam kot
župan, da bi ustavil takšno izva-
janje.
Seveda želim, da delitveno bi-
lanco čimprej izvedemo, ker to ni
le v korist zunanjih občin (sedaj
pridobiva le mestna občina Ptuj, ki
gospodari z našimi sredstvi), am-
pak vseh nas, ki se moramo po-
vezovati in nastopati proti državi
enotno, za doseganje večjih in ne
samo ozkih občinskih ciljev."
OM
LENART / OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA
Izdajajo svoje glasilo
LENARŠKI OBRTNIKI BODO JESENI OBISKALI EGIPT •
ZADOVOLJNI, KER JIM JE USPELO PREDČASNO PO-
RAVNATI KUPNINO ZA NOVE ZBORNIČNE PROSTORE •
KADROVSKE OSVEŽITVE V ZRAKU?
Območna obrtna zbornica iz
Lenarta v Slovenskih goricah, ki
ji predseduje Jože Petrovič, je
začela izdajati svoje glasilo. Izšli
sta že dve številki, ki ju je uredi-
la sekretarka zbornice in glavna
urednica Stanka Devjak. Glasilo
tiska podjetje Štrakl od Svete
Trojice in je po prvih ocenah
obrtnikov in podjetnikov
potrebno, saj prinaša veliko ko-
ristnih informacij.
V drugi številki je med drugim
objavljen uvodnik izpod peresa
predsednika zbornice Jožeta
Petroviča, ki pričakuje več po-
bud posameznih sekcij v okviru
zbornice. Objavljajo zapise o
tečaju iz varstva pri delu in aktu-
alni zapis o prostovoljnem
zdravstvenem zavarovanju
obrtnikov, podjetnikov in njiho-
vih delavcev. Obsežne so infor-
macije za avtoprevoznike, ki so
ena najmočnejših sekcij lenarške
OOZ. Na vidnem mestu so obja-
vili tudi jubilante lenarške
območne zbornice, ki so prejeli
posebna priznanja za požrtvo-
valno delo. V novem penzionu
Petelinova klet v Benediktu sta
jih za 25 let delovanja v obrti
prejela Franc Golob, avtopre-
voznik iz Zg. Senarske, in Alojz
Lorber, ključavničar iz Sp.
Voličine, za 20 let delovanja v
obrti so dobili priznanja Rudolf
Kocbek iz Selc, Friderik Lešnik
iz Zg. Žerjavcev in Motel Vin-
diš iz Lenarta, za 15 let Jože
Kumik iz Lenarta, Terezija Po-
boljšaj od Sv. Trojice in Franc
Šenveter iz Lenarta, za 10-letni-
co pa Marko Banič iz Lenarta,
Alojz Fajdiga iz Lenarta, Vlada
Karažinec iz Lenarta, Janez
Strelec iz Župetincev, Franc
Skerget iz Ledineka, Dušan Za-
lokar iz Kremberka, Bogomir
Zarnec iz Jurovskega Dola in
Davorin Kondrad iz Lenarta.
Območna obrtna zbornica Le-
nart bo letos gostitelj revije
obrtniških pevskih zborov Slo-
venije, na katero se že zdaj
skrbno pripravljajo. Imajo tudi
svoj zbor Obrtnik, ki ga vodi pe-
vovodja Milan Eder od Sv. Ane.
V zadnjem času pa je slišati tudi
vse več napovedi o kadrovskih
osvežitvah v vodstvu zbornice.
Predsednik Jože Petrovič nam je
povedal, da bo podrobnosti po-
jasnil na bližnji tiskovni konfe-
renci.
M. Toš
DESTRNIK-TRNOVSKAVAS
IhgimlHev Šol V ViHh
manih in Trnovski vasi
V četrtek, 16. januaija, so se v OŠ Mladika -
podružnica Trnovska vas sestali tajnik občine Miran
Čeh, podžupan Alojz Fekonja, ravnateljica OŠ Mla-
dika Ptuj Marija Šumandl, pedagoška vodja obeh
podružničnih šol, predstavniki sveta staršev in
predstavnika avtobusnega podjetja CERTUS.
Pogovarjali so se o šolskem tolarju in se dogovorili, da KS
Trnovska vas in Vitomarci izpeljeta aktivnosti za pripravo
projektov za dograditev šol v popolno devetletko in za gradnjo
telovadnic. Takšno varianto podpira tudi občina Destrnik -
Trnovska vas. Kot je povedal podžupan občine Alojz Fekonja,
so se pogovarjali tudi o izvedbi talne telovadbe v domu kra-
janov v Trnovski vasi. Nekaj opreme sta nabavili občina in KS
Trnovska vas. Najprej pa bo potrebno urediti kurjavo v domu
krajanov. Seveda je to le začasna rešitev. S predstavniki podjet-
ja CERTUS so se pogovarjali o prilagoditvi voznih redov urni-
kom in obratno. Predlagali so tudi, da se v KS Trnovska vas
uredi šolski prevoz iz smeri Bišečkega Vrha, kajti iz drugih
vasi v KS Trnovska vas so avtobusni prevozi urejeni.
Zmago Šalamun
GASILSKO DRUŠTVO BIS
Za požarno preventivo
in družabno življenje
v soboto, 18. januarja, so člani
Prostovoljnega	gasilskega
društva Biš in gostje na občnem
zboru pregledali narejeno v mi-
nulem 120. letu delovanja na
področju požarne preventive in
izobraževanja ter drugih ak-
tivnosti (nabava novega vozila,
izdaja knjige, videokasete in
razglednice, projektni teden z
osnovno šolo, razstava Gasilstvo
nekoč in danes, organiziranje
prireditve Slovenske gorice po-
jejo in plešejo ...). Predsednik
PGD Biš Manfred Jakop je delo
ocenil takole:"Vsi ti dogodki
niso pritegnili samo pozornosti
domačih ljudi, ki so bili nepos-
redno vključeni, ampak smo pri-
tegnili pozornost širše slovenske
javnosti, kar dokazujejo mnogi
članki po časopisih, na nas niso
pozabili niti na radijskih posta-
jah in televiziji. Že to je velik do-
kaz za priznanje dela in truda, ki
je bil v to vložen. To ni samo do-
kaz za gasilce, temveč tudi za
krajevno skupnost in občino, da
ima ljudi, ki promovirajo ta del
Slovenskih goric v širši prostor.
Tudi obisk krajanov na naših
prireditvah dokazuje, da gasilci
živijo s krajem in kraj z njimi in
samo to je važno. Vse to kaže ga-
silce v drugi luči, čeprav nekate-
rim v kraju to ni všeč in v tem
iščejo svoja politična obzorja in
svoje cilje. iŠTihče nam ne more
preprečiti, da delamo in bogati-
mo svoj kraj in ljudi. To tudi
želimo in hočemo v bodoče."
Zmago Šalamun
TZmiK'četrtek, 23. januar 1997
7

PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 6
Dominikanski
samostan
15. stolefle
1416	• Dne 4. decembra spo-
roči Gertruda, hči Petra Dorna,
konventu davščino od svoje hiše
in dvorca na Ptuju nasproti Pfis-
terjeve hiše, v kateri je stanoval
Nikolaj Spor, in še od nekega
drugega dvorca na Ptuju ob Dra-
vi; v zameno morajo opravljati
večno obletnico zanjo in njenega
očeta.
1417	• Rupert Grebandtler
proda konventu svojo kočo pred
mestom, a še v mestnem obzidju,
kjer se ob cerkvenih slovesnos-
tih trži; ptujski meščan Peter
Poeltel sporoči konventu svojo
kramarijo pri sv. Ožbaltu in dva
funta pen. od hiše Pavla Mosin-
gerja na Ribjem trgu.
1418	# Konvent se obveže
Andreju Grossknechtu, da bo
zanj vsako leto opravljal obletni-
co; dne 6. marca prior Mihael
"von der Newstat" potrdi, da je
sprejel od Anderleina Gross-
knechta in njegove žene Marga-
rete na Ptuju dvajset mark
dobrih dunajskih vinarjev; ta
denar je bil namenjen deloma v
prid cerkvi deloma konventu;
konvent se obveže, da bo za da-
rovalca opravil vsako leto oblet-
nico osem dni pred sv. Marjeto z
vigilijami na predvečer; obletni-
ca se mora prejšnjo nedeljo
ljudstvu naznaniti s prižnice, ka-
kor je krščanska navada; če bi
dominikanci zanemarili te
dolžnosti, morajo izplačati siro-
makom v ptujski sirotišnici pol
funta vinarjev; Ptujski gospod
kot ščitnik bo pazil, da se to
izvršuje, predstojnik sirotišnice
oz. meščanstvo pa ima pravico
od dominikanskih posestev na
Ptuju ali izven Ptuja izterjati pol
funta, če bi se imenovane obvez-
Angel, ki nosi hišno zna-
menje - detajl grba, do-
minikanski	samostan,
križni |-iodnik, severni trakt,
konzoia S2, 1. četrtina 15.
stoietja. Foto: P. Vernik
Hišni znaki so sčasoma
postali dedna znamenja za
meščanske ali kmečke
osebe oz. družine. V bistvu
so to rodbinske oznake in
predstavljajo paralelni po-
jav plemiškim grbom. De-
dovali so se skupaj s "Inišo"
kot oznako rodbine, enako
kot "dvorni znak" skupaj z
dedovino. Praviloma ses-
tavljajo hišne znake drobne
geometrične figure, ki
vstavljene v ščit in
opremljene s Ineraldičnimi
barvami prevzamejo karak-
ter grbovniln figur. Na ta
način je nastalo veliko
meščanskiln grbov. Hišni
znaki se pogosto pojavljajo
v severni Nemčiji (cf. B.
VNUK 1996, kat. št. 79, 97
in tam cit. literatura).
nosti zanemarile.
1419 • Dne 26. marca proda
Peter Poeltel z ženo priorju Mi-
haelu kramarijo z obleko, ki je
stala v predmestju znotraj
mestnega obzidja na oglu poleg
kramarije z obleko Janeza Pi-
blerja; v dominikanski cerkvi
ustanovi obletnico Gera Bist-
riška.
1425 • Andrej, sin ptujskega
Boriski grb, ki ga držita
putta, dominikanski sa-
mostan, križni Inodnik,
vzhodni trakt, konzoia V3,
1. četrtina 15. stoletja.
Foto: P. Vernik
Upodobljen je eden izmed
grbov gospodov Ptujskih.
Po Curkovem mnenju je
Bori kot madžarska utrdba
Bornil gotovo obstajala že
ob koncu 12. stoletja, ko so
ga zavzeli gospodje Dra-
neški in prevzeli njegov grb
- narobe obrnjeno sidro.
Ogrsko ime Borlyn
označuje podobno kot
nemško Ankenstein rečni
prehod. Sam grad pa se
prvič omenja leta 1255, ko
je ogrski kralj Bela izdal Fri-
deriku Ptujskemu fevdno
pismo za gradove Sre-
dišče, Tra (Dranek ?) in
Bori. Iz prve omembe Borla
je razvidno, da je bila utrd-
ba na ogrskem ozemlju,
vendar pa fevd štajerske
rodbine. Po nekih podatkih
naj bi utrdba imela samos-
tojen status, tako da
Ptujčani z gradom niso
služili ne rimskemu in ne
ogrskemu gradu (cf. I.
STOPAR 1990, p. 22 in op.
1). Prvotno pa so Ptujski
gospodje imeli v grbu
kožuhovino (nem. Fehvverk;
cf. H. PIRCHEGGER
1951 , p. 18).
meščana Meinharda, proda
Grbonosec - hišni znak z
iniciaikama H.O., domini-
kanski samostan, križni
hodnik, zahodni trakt, kon-
zoia Z4, 1. četrtina 15. sto-
letja.
Foto: P. Vernik
meščanu Ernstu Ledererju
šestdeset pen. letnih dohodkov
od hiše in zemljišča ob Dravi, ki
je last konventa.
1428 • Skupaj z dediči proda
Jurij Friedauer, ptujski meščan,
konventu hišo, ki je stala na oglu
poleg hiše Andreja Wagnerja.
1433	• Dne 10. marca je bila
izdana pogodba, v kateri se
Petru oddaja v najem kmetija,
med drugimi pogodbo izstavlja
subprior Tomaž Staindl.
1434	• Dne 6. decembra proda
Rudolf Frauendienst bratu Pav-
lu svojo kramarijo, imenovano
"Wiener Huette", ki je stala blizu
cerkve sv. Ožbalta med kramari-
jo dominikancev in kramarijo
Janeza Nolle; brat Pavel je bil
verjetno prior, saj običajen re-
dovnik tega ne bi mogel kupiti.
1436 - 1438 • Reformacija
konventa, ko je bila v njem
obnovljena strožja disciplina, s
čimer naj bi bilo potratno
življenje in lahkomiselno razsi-
pavanje samostanskega pre-
moženja izključeno; konvent je
reformiran s pomočjo dunajskih
in ntirnberških redovnikov.
1438 # Po smrti zadnjega
Ptujskega gospoda Friderika IX.
(umre 6. januarja) dominikanci
dejansko prevzamejo volilo nje-
govega očeta Bernarda III.
Ptujskega; po Friderikovi smrti
v dominikanski cerkvi razbijejo
Friderikov ščit; listina, v kateri
avstrijski in štajerski vojvoda
Friderik obvešča Vincencija,
župnika na Ptuju, da sta se zoper
njega pritožila dominikanski
prior Tomaž Staindl in mino-
ritski gvardijan Janez, ker od
vseh volil zahteva četrtino, to pa
mu vojvoda prepoveduje.
1440 • Iz okrog tega časa je ur-
bar ptujskega dominikanskega
in minoritskega samostana.
VIKTORINOVI VEČERI
Od Libanona do Sloveiti/e
V petek, 24. januarja, ob 19. uri se v refektoriju minoritskega samos-
tana obeta zanimiv Viktorinov večer.
"Mislim, da je Slovenija poklicana, da odigra
zelo pomembno vlogo pri razvoju Evrope v
bližnji bodočnosti. Ne v prihodnosti spopadov,
temveč v prihodnosti srečanj, napredka, razvoja
kultur. In to je vrednota, ki je ni mogoče tehtati
s človeškimi merili." S tako prijaznim spo-
ročilom že drugič prihaja na Ptuj nadškof Ed-
mond Farhat, apostolski nuncij. Tokrat kot gost
Viktorinovega večera.
"Papež me je poslal k vam in mi dejal, da mu je
Slovenija zelo pri srcu." S tem sporočilom je
papež Janez Pavel II. poslal Edmonda Farhata v
Slovenijo, ko ga je 26. julija 1995 imenoval za
novega apostolskega nuncija v Republiki Slove-
niji. Poleg Slovenije ima v tej službi tudi skrb za
Makedonijo. Nukcij je službo diplomatskega
zastopnika papeža oziroma Svetega sedeža nas-
topil 12. novembra 1995.
Edmond Farhat izhaja iz številne družine iz Be-
jruta, kjer je končal srednjo šolo. Materinščina
mu je bila arabščina, drugi jezik francoski, govo-
ri pa še italjanščino in nemščino. Priložnosti za
komuniciranje bo dovolj. Po dveletnem študiju
v Bejrutu je svoj študij nadaljeval v Parizu. Pred
tem, ko je bil leta 1989 imenovan za nuncija v
Alžiriji, je bil posvečen za nadškofa.
V primerjavi z Alžirijo je Slovenija miroljubna
dežela, vendar je tudi tam do nedavnega vladal
totalitarizem. Zanimivo je, da je tudi prehodnik
v službi nuncija Gabrijel Montalvo prišel v Slo-
venijo iz Alžirije. Mož s tako bogatim diplo-
matskim izkustvom nam bo lahko razgrnil svoje
vedenje o Cerkvi, ki živi v Libanonu, Alžiriji,
Rimu in Sloveniji.
Nuncij ima nalogo, da čimbolj spozna življenje
Cerkve v naši državi, da na državniški ravni ure-
ja odnose. Prijazno ste povabljeni, da se na Vik-
torinovem večeru soočite s pojavom Cerkve na
pragu tretjega tisočletja.
Glasbeni utrinek bo pripravil dekliški zbor žup-
nije sv. Urbana.
r.ff.
PRI IGNACU TOŠU IZ ZAGORCEV / Piše Ivo Ciani 6
Od vinUarja do ^ospodarla
"Kje sem že prej ostal, ko sva
bila še v kleti?" je kar nenado-
ma vprašal, medtem ko je s
palico bezal po ognju in z njo
bolj na široko razmetaval pole-
na po žerjavici.
"Tam na gostiji, ko vam je
oče prepustil domačijo in
zemljo v Zagorcih!" sem ga
spomnil.
"Aha, ja, ja!" je vzkliknil, se s
prstom dotaknil čela in se na
polenih nekajkrat presedel, da
bi se kar najudobneje names-
til. "Tistikrat pri nas na deželi ni
bilo ne časa ne denarja za
večdnevne gostije, medenih
tednov pa sploh nismo pozna-
li. Ze naslednji dan je bilo
potrebno prijeti za delo in po-
zabiti včerajšnje slavje. Midva
sva se, recimo, še vsa nepres-
pana, najprej lotila hrama v
Zagorcih. Očistila in očedila
sva ga odzunaj in znotraj, koli-
kor se je pač dalo, in ga prila-
godila svojim potrebam. Veli-
ko pa se tako in tako nI dalo
storiti, saj je bila hiša
strasansko stara s slamo krita
cimprača. Tla v notranjosti so
bila povsod ilovnata, kuhinja
pa čma. Vse je že bilo dotra-
jano in potrebno temeljite pre-
nove. Toda kakršna koli je že
bila, za naju je kljub vsemu po-
menila rešitev. Takrat me je
tUdI prvič prešinilo, da bo
potrebno čimprej zgraditi
novo, če nočemo, da se nam
ta podre nad glavo. A sem mi-
sel na novogradnjo še ticti hip
zavrgel, saj je bilo treba na-
jprej preživeti in odplačati dolg
za viničarijo v Dragoviču. S
tole tu pa bom že kako, sproti
jo bom krpal in ji pokrival reb-
ra, kjerkoli bi se že pokazala.
Toda tisti preblisk je bil dovolj,
da se je misel vgnezdila v
mojo podzavest in me poslej
dan za dnem kijuvala, pa naj
sem delal kakorkoli si že bodi.
Vedel sem, da mi ne bo dala
miru, dokler je ne uresničim!"
Umolknil je. Segel je po kruhu
in siru ter natočil kupici.
Še tisto pomlad, brž ko je
sneg skopnel in ko se je
zemlja dovolj osušila, sta z An-
gelco zrigolane površine v
Dragoviču zasadila s trtami
laškega rizlinga in šipona. Se-
veda s cepljenkami, ki jih je Ig-
nac vzgojil na krpici zemlje
pred kočo. Potem pa je prvič
zaoral v svoje njive in jim s se-
meni vdihnil življenje. Maja, ko
je sadno drevje po Aleluji naj-
lepše cvetelo, so se iz zemlje
prikazali že prvi zeleni trtni po-
ganjki in vidno zarisali obrise
bodočega vinograda. Ko je ju-
lijsko sonce najbolj žgalo in ko
se je že pripravljalo k žetvi, se
je v Hlaponcih občudujoče
zazrl v svojo prvo pšenico -
čudovito darilo sonca in
zemlje! Lenobno se je poziba-
vala sem in tja ter se oglašala
s svojo večno pesmijo šumen-
ja, ko je čeznjo zavel rahel
vetrc. Zakoračil je vanjo. Zlato-
rumeno klasje mu je segalo vi-
soko čez kolena in Ignac gaje
ljubkovalno božal, kot bi bili
lasje njegove Angelce. Sanje,
da bo zemlja nekoč dajala
kruh njemu in njegovi družini,
so se začele uresničevati.
Jesen je bila darežljiva kot
dobra mati in mlada dva sta
bila več kot zadovoljna s svo-
jim prvim pridelkom. Nekaj sta
ga lahko celo odmerila za pro-
dajo. In ko sta dober teden
pred božičem, njunim prvim
skupnim božičem, prodala še
trsne cepljenke, iz hleva
"nekšno živinče" iz "štalunca
pa par gujdekov", sta lahko
odplačala del dolga za drago-
viško viničarijo in še ostalo
jima je nekaj malega.
Božičevala sta seveda doma,
skromno, vendar s polno dušo
sreče in zadovoljstva. Ignac je
iz gozda prinesel dve smrečici
in panj. Na sveti večer sta ga
skozi odprtino v črni kuhinji
stlačila v veliko lončeno peč, ki
je stala v kotu hiše. In ko je za-
gorel, se je od tam ves čas be-
denja skoraj do jutranjih ur širi-
la prijetna toplota po vsem
prostoru. Smrečico, okrašeno
z jabolki, suhimi slivami in
hruškami, mogoče še z bar-
vastimi papirnimi trakci in
svečkami pa sta postavila v
bogečov kot k doma nareje-
nim jaslicam. Drugo, manjšo,
pa je Ignac od zunaj zataknil
za plot. Nato pa je Angelca na
starinsko hrastovo mizo pos-
tavila skromno brezmesno
večerjo. Šele po polnoči sta si
privoščila nekaj kosov potice
in kozarec vina. Je že bilo
tako, da si tudi na tak praznik
nista mogla privoščiti kaj prida
razkošja, saj sta morala
varčevati na vseh koncih in
krajih.
Z raznimi manjšimi opravili
okoli hrama, s popravilom
kmečkega ročnega orodja,
plugov pa tudi voza je zima
hitro minila in že je vzbrstela
pomlad 1956. Njuna prva ob-
letnica! Kmetje so postajali
vznemirjeni.	Naveličani
zimskega posedanja so se
čedalje češče ozirali v nebo za
soncem. Vsak pogovor, ki bi
ga načeli ob slučajnem
srečanju, so kaj hitro zasukali
na bližajoče se spomladansko
delo v gorici ali na pol[u;
"Začelo se bo, začelo! Se
malo, pa bo spet treba pljuniti
v roke!" so modrovali, razpre-
dali o gnojenju, setvi, o tem,
kako je težko za delovno silo,
ker so vse mlado "potegnili no-
ter" v industrijo, potem pa
končali z grajo draginje in cen,
ki rastejo "huje kak' plevel".
Z Ignacem ni bilo nič bolje,
tudi njega se je loteval nemir,
še zlasti ker ga tokrat čaka po-
sebej težko in odgovorno delo
v vinogradu. Sedaj, ko je trta v
drugem letu rasti, se je nam-
reč treba odločiti, kako jo bo v
bodoče vezal: ali na kolje po
do sedaj veljavnem pravilu ali
po novem, na žico. Odločil se
je seveda za novost in se lotil
dela, brž ko je obrezal mlado
trto. Čez dobre tri tedne je bil
pri koncu. Razmeroma hitro,
če vemo, da je večino dela op-
ravil sam. Na hribih, ki oklepa-
jo juršinsko dolino, je bil nje-
gov vinograd tako med prvimi,
na Aleluji pa sploh prvi, ki je
imel sodobno žično oporo.
Tega Ignac ne bo pozabil. Pa
še po nečem si bo zapomnil
leto 1956. Takrat je namreč
postal oče prvorojencu Vladi-
mirju, naslednje leto pa še
hčerki Marici.
8
Četrtek, 23. januar 1997 - TEDNIK
ZANIMIVOSTI
PTUJ / ŽENSKI POGOVORI V ZDRUZENI LISTI
Zcfčefelr /e dober
V hotelu Mitra v Ptuju je bilo 16. januarja prvo srečanje ptujskih žensk v
organizaciji Združene liste socialnih demokratov Ptuj. Gre za tako imeno-
vane ženske pogovore, s katerimi, kot je povedala pobudnica teh pogovo-
rov Anka Ostrman, ne želijo graditi feminističnih okopov, ampak graditi
mostove, ki jih potrebujejo tudi naši politiki.
s pogovori želijo javnosti povedati, kaj mislijo o nekaterih
problemih, in prispevati k temu, da bodo naši poslanci pos-
kušali odločati tako, da bodo zadovoljne tudi ženske.
Prva gostja pogovorov je bila
žena predsednika države Slove-
nije Štefka Kučan, ki je
ptujskim ženskam povedala
marsikaj o svoji vlogi
predsednikove žene, ki jo skuša
kar najbolj dostojno opravljati,
o sebi kot javni osebi, o kateri,
kot pravi, lahko ljudje vedo in
zvedo vse, prav vse, o vsem jo
lahko tudi vprašajo, o svetlih in
tudi temnih trenutkih, ki jih
pozna vsaka družina, tudi
Kučanova, o tem, da ni v njeni
naravi, da bi delala politiko, če
pa bi se že morala ukvarjati z
njo, bi to bili posamezni
segmenti s področja sociale in
kulture. Tragično ne jemlje tudi
dejstva, da je v novem slo-
venskem parlamentu tako malo
žensk. "Ženske se borimo z ar-
gumenti in znanjem, ki prav
tako vodijo do želenih ciljev."
Srečanja s Štefko Kučan se je
udeleželilo okrog 40 žensk iz
različnih okolij, ki so bile s po-
govorom izredno zadovoljne.
Triurno druženje je minilo kot
tren. V spomin na srečanje s
ptujskimi ženskimi je Anka
Ostrman Štefki Kučan izročila
knjigo Sonje Votolen Pravica do
Foto: M. Ozmec
sreče.
Prihodnje srečanje oziroma
pogovor bo v drugi polovici
februarja. Na srečanja vabijo or-
ganizatorice vse ženske, ki si
želijo medsebojnega druženja in
pogovorov o aktualnih vprašan-
jih, ne glede na strankarsko pri-
padnost.
Daljši pogovor s Štefko Kučan
bomo objavili v prihodnji števil-
ki Tednika.
MG
Štefka Kučan s ptujskimi ženskami.
TEDNIK 23. JANUAR 1997
PO NAŠIH KRAJIH - 9
UUBUANA / NOVINARSKA KONFERENCA TSO ORMOŽ
Sladkorna tovarna in Svropa
Minuli teden se je slovenski javnosti v velikem stilu pred-
stavila nizozemska kooperativa Cosun, ki je od nedavnega
lastnica 25-odstotnega deleža v Tovarni sladkorja Ormož,
edini tovrstni tovarni v državi.
Sodelovanje med Nizozemci in
ormoško tovarno poteka že od leta
1992. Po obdobju posrednega in
neposrednega partnerskega sode-
lovanja je Cosun izstopil iz ozadja
in kupil 25 odstotkov tovarne.
Stanje v Tovarni sladkorja Ormož
jim je dobro znano, saj so pogosto
pomagali s premostitvenimi poso-
jili, ko se je tovarna znašla v stiski,
saj je potrebno naenkrat sprostiti
zelo velika sredstva za plačilo slad-
korne pese. Na Nizozemsko je po-
tovalo tudi veliko kmetov iz
našega okolja, ki so si ogledali
način pridelave pese in razmere v
tej deželi. Za to in za druga uspo-
sabljanja ter izobraževanje kadrov
je Cosun v minulih letih namenil
okrog milijon nemških mark sred-
stev, ki jih je v odobrilo nizozem-
sko ministrstvo za kmetijstvo. Ker
v preteklosti ni bilo mogoče ne-
posredno investirati v tovarno, so
se po pazljivem skeniranju stanja
odločili za nakup delnic. Wemm
Oosterhius, podpredsednik Cosu-
na, je dejal, da je namen odkupa
predvsem tehnična in komercialna
posodobitev tovarne in njena pri-
prava na vstop v prihodnje
tisočletje. Vodstvo načrtuje večja
vlaganja v tovarno in tesno sodelo-
vanje z drugimi delničarji, kot naj-
večji individualni delničar pa
pričakuje seveda tudi svoj sedež v
upravi tovarne.
Kljub temu da so bili predstav-
niki Cosuna polni hvale poli-
tičnega in komercialnega ugleda
Slovenije, ki je meda eden naj-
boljših v srednji in vzhodni Evro-
pi, pa so pokazali tudi na napake.
Moti jih predvsem neurejena in
mlačna politika slovenske vlade do
proizvodnje sladkorja. Opozorili
so, da bo pri vstopu v Evropo, ka-
mor naj bi Slovenija po njihovem
mnenju kmalu prišla, proizvodnja
sladkorja omejena s kvotami.
Določijo jih na podlagi proiz-
vodnje preteklih 3 do 5 let. Za
uspešno delovanje tovarne bi bilo
potrebno proizvesti 70 do 75.000
ton sladkorja letno. Nizozemci so
izrazili tudi svoje začudenje glede
cene sladkorja, ki je ena najnižjih
nasploh. Vodstvo ormoške tovarne
na to dejstvo, da se cena sladkorja
ni spremenila od pomladi 1995, že
lep čas neuspešno opozarja.
Tovarno sladkorja bo potrebno
počasi tudi prenoviti, za kar bi bilo
potrebnih okrog 27 milijonov
nemških mark - okrog 10 milijo-
nov za obnovo, 17 pa za tehnično
tehnološko izboljšanje. Tudi za to
so predstavniki Cosuna pokazali
zanimanje. Povedali so tudi, da so
pripravljeni odkupovati deleže
ormoške tovarne tudi do večinske-
ga lastništva, vendar ne za vsako
ceno, in da bodo podpirali pridela-
vo sladkorne pese.
Predstavnik Cosuna za Sloveni-
jo Fred W. Muller je dejal, da se
zavedajo, da ormoška tovarna še
kakšno leto potrebuje predvsem
vlaganja, preden bo prinesla
dobiček, da pa so pripravljeni
počakati. Čeprav so se Nizozemci
izkazali z zelo dobrim poznavan-
jem naših razmer, prijaznim na-
smeškom, neobveznim klepetom
o nogometu, poznavanjem naših
vin, simpatično izgovorjavo imena
Jeruzalem, pa je vendar nad vsem
uspešnim poslom ležal občutek
nelagodja in pričakovanja. V tem
kontekstu je najbrž potrebno ra-
zumeti tudi izjavo Milana
Kneževiča, predsednika nadzor-
nega odbora, ki je dejal, da bi
ormoško tovarno sladkorja lahko
dolgoročno vzdrževali tudi brez
tujega vlagatelja in da se o večin-
skem deležu niso nikoli pogovar-
jah.
viki klemenčič
SV. ANA / USTANOVILI TURISTIČNO
DRUŠTVO
Za urejenejši kraj
v KS Sv. Ana so si že dalj
časa prizadevali pospešiti raz-
voj turizma in kraj promovirati
izven meja krajevne skupnosti,
vendar je svetu KS vedno
zmanjkal čas za te stvari, je po-
vedal predsednik sveta KS Sv.
Ana in pobudnik za ustanovi-
tev turističnega društva Bogo-
mir Rohitel. V lanskem letu so
postavili nekaj turističnih ta-
bel in uredili avtobusna posta-
jališča, v letošnjem letu pa so
ustanovili Turistično društvo
Sv. Ana v Slovenskih goricah,
ki bo delovalo za lepši in ureje-
nejši kraj.
V kraju imajo veliko gostinsko
ponudbo, na razpolago imajo
tudi nekaj postelj za nočitve.
Vendar je treba gostinsko po-
nudbo združiti z lepoto Sloven-
skih goric in skupaj promovirati
vseh deset vasi v KS, kar bo ena
od prioritetnih nalog novousta-
novljenega društva.
Ob krajevnem prazniku v juli-
ju nameravajo skupaj z drugimi
društvi v KS organizirati "Anin
teden". Imajo pa tudi že osnutek
grba kraja in računajo, da ga
bodo predstavili v letošnjem
letu. Skrbijo pa tudi že za
podmladek društva, saj na tam-
kajšnji OŠ že deluje turistični
krožek, ki ga vodi Jožica Slaček-
Drozg.
Zmago Šalamun
Podpredsednik uprave Kme-
tijske kooperative Cosun
Wemm Oosterhuis
Fred W. l\/luller, predstavnik
Cosuna za Slovenijo
V Tovarni sladkorja Ormož so s koncem minulega leta končali
kampanjo, tako da se sedaj ukvarjajo z remontom. Istočasno
potekajo dogovori za tržni red in o predelavi surovega slad-
korja.	Foto: Hozyan
Kmetijska kooperativa Co-
sun je bila ustanovljena leta
1966 in je v lasti 16.000 nizo-
zemskih kmetov. Ukvarja se z
obdelavo kmetijskih površin,
nadziranim gojenjem nekate-
rih poljščin, procesnim vo-
denjem, biotehnologijo in
aplikativnimi raziskavami.
Cosun je mednarodni proiz-
vajalec prehrambenih sesta-
vin, semen, konzervirane in
.zamrznjene hrane ter zelišč in
začimb. Ena pomembnejših
vej je predelava sladkorja. V
treh sodobno opremljenih to-
varnah predelajo okrog 45.000
ton sladkorne pese na dan.
Letni iztržek Cosuna znaša
več kot dve milijardi nizozem-
skih guldnov.
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / PROGRAM ZA RAZVOJ KMETIJSTVA
Zbiranje želja do konta januarja
Odbor za gospodarstvo in
kmetijstvo pri občinskem svetu
občine Destmik - Trnovska vas
predlaga, da se za kmetijstvo v
tej občini nameni letos 7 odstot-
kov občinskega proračuna ali 12
do 13 milijonov tolarjev. Po be-
sedah predsednika odbora Jane-
za Zampe letošnji program ob-
sega pet področij: razvoj živino-
reje in prašičereje, sadjarstvo in
vinogradništvo, vrtnarstvo, izo-
braževanje kmetov in strokovne
ekskuirzije ter urejanje prostora.
Pri razvoju živinoreje bodo
subvencionirali nakup visoko-
produktivnih semen bikov, v
prašičereji pa nameravajo sub-
vencionirati nakup plemenic, ka-
terih potomci imajo visoke izple-
ne mesa. V sadjarstvu in vino-
gradništvu bodo s subvencijami
spodbujali obnovo nasadov. Če
bo zainteresiranih veliko, bodo
občinskemu svetu predlagali, da
nekaj sredstev veže pri banki in iz
tega razpiše kredite s subvencio-
nirano obrestno mero za obnovo
nasadov. Za družine z manj
zemlje bodo poskušali vzpodbu-
juti razvoj vrtnarstva. Z ugodni-
mi krediti s subvencionirano
obrestno mero računajo na razvoj
te panoge in s tem zmanjševanja
brezposelnosti v občini. V prime-
ru velikega zanimanja bodo orga-
nizirali tudi izobraževanje. Pri
urejanju prostora računajo
predvsem na državne projekte,
kot so hidro- in agromelioracije s
komasacijami, regulacije vodoto-
kov in agromelioracije na razgi-
banem svetu. Pri teh delih je
glavni nosilec financiranja
država. Z vsemi temi projekti
računajo, da bodo pocenili
stroške pridelave na enoto, ki je
nujno potrebna pred vstopom
Slovenije v EU.
V letu 1997 ne nameravajo re-
gresirati nakupa semen, ker je to
po mnenju predsednika odbora
Janeza Žampa vstran metanje de-
narja, kajti pri poljščinah je seme
najnižji strošek v pridelavi. Vsi,
ki se zanimajo za razpisana
sredstva, lahko svoje želje prijavi-
jo Kmetijski svetovalni službi pri
OZVŽ Ptuj do konca januarja. Na
osnovi zbranih podatkov se bo
odbor lažje odločil in podal
ustrezno pobudo občinskemu
svetu pred sprejetjem proračuna.
Zmago Šalamun
VOLICINA / PREDSTAVILI PROGRAME CRPOV
Izkoristiti naravne danosti
MDEUVCI LENARŠKEGA PODJETJA JASAMA SO V LOVSKEM DOMU NA ZAVRHU PRI VOLIČINI
VSLOVENSKIH GORICAH CELOVITO PREDSTAVILI PROGRAME IZ PROJEKTA CRPOV #
M^CINOM BODO PONUDILI TUDI PISNO INFORMACIJO • PROGRAMI SO ZA RAZVOJ
ropEZEUA SE KAKO POTREBNI, SAJ JE TA DEL SLOVENSKIH GORIC DEMOGRAFSKO VSE
BOU OGROŽEN, PREBIVALSTVO PA SE STARA
Minulo soboto so sodelavci in
strokovnjaki lenarškega podjetja
Jasama, ki je nosilec projektov ce-
lostnega razvoja podeželja in ob-
nove vasi (CRPOV) za območje
krajevne skupnosti Voličina,
domačinom in strokovni javnosti
prvič celovito predstavili prve
ugotovitve in možnosti razvoja na
demografsko zaostalem in
ogroženem podeželju voličinskih
goric. Predstavitev je zajemala te-
meljne geografsko-zgodovinske
značilnosti družbenega prostora
voličinskih goric, družbeno-geo-
grafske značilnosti voličinskih go-
nc z razvojnimi možnostmi v sad-
jarstvu, vinogradništvu in turiz-
mu, razvojne probleme in
socialno-ekonomsko analizo nase-
li), socialni položaj prebivalstva.
komunalno infrastrukturo s pou-
darkom na cestah in temeljne
značilnosti življenjskega prostora
s poudarkom na vodnih virih in
njihovem varovanju.
Razvojne programe CRPOV so
izdelali za naselja Zavrh,
Črmljenšak, Gradenšak, Nadbišec,
Dolge Njive in Jazbine. Med te-
meljnimi značilnostmi obvarova-
nega območja so strokovnjaki iz-
postavili gospodarsko zaostalost in
veliko odvisnost razvoja od gospo-
darskih jeder v soseščini. Območje
je naravno gledano sicer bogato,
vendar so pridelovalni pogoji, ki
zagotavljajo kmetijsko rabo, ome-
jeni. Primerne so zlasti razmere za
sadjarstvo in vinogradništvo, med
kmetijskimi površinami so po-
membni zlasti travniki in pašniki,
ki jih je 22 odstotkov, njiv je 17
odstotkov in gozda 31 odstotkov.
Kmetijska posest je zelo raz-
drobljena, prebivalstvo pa je staro.
Njegovo število nenehno upada,
socialna struktiu-a gospodinjstev je
pestra: nekmečkih je 58 odstotkov
čistih kmečkih je 8 odstotkov in
mešanih 34 odstotkov. Izjemne so
pokrajinske, kulturne in družbene
vrednote za razvoj turizma.
Namen predstavitve je bil sezna-
niti javnost z možnostmi razvoja
tega dela slovenskogoriškega
podeželja in hkrati vzpodbuditi in
prepričati najodgovornejše dejav-
nike v KS Voličina in občini Len-
art, da bi začeli konkretne razvoj-
ne vzpodbude, brez katerih se bo
ta prostor še naprej praznil.
M. Toš
ZAVRC / POMEMBNA VLOGA ODBORA ZA GOSPODARSTVO
Zmoraj zrttven pri po-
mombnili odloiitvctli
v odboru za gospodarstvo pri završkem občinskem svetu
se že dobri dve leti ubadajo z investicijami na področju in-
frastukture, z gradnjo nove šolske zgradbe in načrti za pri-
jaznejšo in bolj urejeno občino. V že tako skromni pro-
računski vreči (po rebalansu 250 milijonov tolarjev) so lani
za gospodarstvo namenili dobrih 70 odstotkov proračun-
skega denarja, dodatna sredstva za naložbe pa je bilo po-
trebno poiskati na nekaterih naslovih ministrstev. V letu
1997 nameravajo končati odprte investicije, nadaljevati pa
projektne naloge zelene meje in se morda bolj posvetiti še
drobnemu gospodarstvu in turizmu.
Anton Petrovič, predsednik od-
bora za gospodarstvo v završki
občini, poudarja, da brez denarja
ni mogoče ničesar narediti, s čimer
so se morali sprijazniti že na
začetku gradnje nove šole. Ko pa
bodo v jeseni odprli vrata nove šol-
skega poslopja, si bodo lahko za
nekaj časa oddahnili. Pri tem Pe-
trovič dodaja, da so pri gradnji šole
nastali zastoji zaradi slabega vre-
mena, vendar pa naj bi šolo le po-
krili v približno dveh mesecih.
Naročena je že strešna kritina, po-
tem ko so dela na ostrešju že v
končni fazi.
"Odboru za gospodarstvo so
naložili spremljanje razvoja infras-
tukture, sprotna vzdrževalna dela
in ureditev cele občine, kajti pra-
vega gospodarstva pri nas tako ni-
mamo. V dveh letih smo s
pomočjo župana in predlogov
naših svetikov lahko naredili veli-
ko, zato moram biti z rezultati več
kot zadovoljen. Na začetku je bilo
veliko težav z zastavljanjem in-
vesticij, saj smo morali misliti na
gradnjo vodovodnih sistemov,
modernizacijo cest, ureditev tele-
fonskega omrežja, sanacijo plazov,
pa še na gradnjo nove šole, ki je
bila za nas že prava nuja. Vendar
smo znali razporediti tudi sredstva
iz proračuna, v pomoč pa nam je
bil še samoprispevek, ki se v pri-
hodnjem letu izteče. Največ dela
smo imeli spomladi in jeseni, pozi-
mi pa o investicijah in načrtih bolj
razpravljali na sedežu občine,"
med drugim pravi Petrovič, ki so
mu v občini naložili še delo na te-
renu - spremljanje dela gradbeni-
kov in drugih izvajalcev.
VELIKO PRIČAKOVANJ
OD PROJEKTA ZnENA
MEJA
Vsega skupaj 6 kilometorv je
dolg pas zelene meje v završki
občini, na katerem pa bo v prvi
vrsti potrebno urediti infrastuktu-
ro, ki je v tem trenutku še trn v
peti vseh obmejnih občin. Petro-
vič omenja, da so se že lotili asfalti-
ranja in moderniziranja cest, dru-
ga dela pa jih še čakajo. Sicer pa
pravi: "Tako kot druge sosednje
občine imamo tudi pri nas težave s
cestami, ampak v enem letu lahko
s skromno vsoto denarja naredimo
bolj malo. Potem nam povzročajo
težave plazovi, ki so v lanskem letu
ogrožali dve družinski hiši. Pri
Tavčarjevih v Korenjaku smo plaz
sanirali, saj smo za to dobili sredst-
va od države, pri Kokotovih v Go-
renjskem Vrhu pa nameravamo do
tretje faze zgraditi novo hišo neko-
liko pod sedanjo. Tudi za sanacijo
potokov in "rokavcev" moramo
poskrbeti in v prvi polovici tega
leta moramo urediti strugo in na-
brežine potoka Pestika. Obnove in
ureditve je potrebno še pokopa-
lišče, ki je deloma že v boljšem
stanju, vežico pa smo tako obnovi-
li v lanskem letu. Vodovodni sis-
tem Bori - Zavrč je že v sklepni
fazi, saj je dela za izvajalca le še do
letošnjega poletja, za prvo in drugo
gradbeno fazo pa smo brez prikl-
jučkov potrebovali približno 60
milijonov tolarjev. Tudi pri telefo-
niji nismo ostali brez napredka, za
skoraj že opravljeno delo pa se mo-
ram zahvaliti Zvonku Težaku ml.,
ki vodi odbor za izgradnjo sistema.
Minulo leto je bilo za člane našega
obora naporno, predvsem zame, ki
sem bil vsak četrtek na terenu po
vsej občini, kjer imamo odpne in-
vesticije."
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Anton Petrovič
10 - KULTURA. IZOBRAŽEVANJE
23. JANUAR 1997 - TEDNIK
ORMOŽ / NOVICE IZ KNJIŽNICE
Zandi obnove /e ob pelUh
Od začetka leta posluje ormoška knjižnica le še ob petkih
od 9. do 18. ure. Takšen način poslovanja bo trajal vse do
sredine februarja, ko bodo novo, povečano knjižnico, če
bodo dela potekala po načrtih, ponovno odprli.
Ravnateljica Željka Milovano-
vič Nardin je dejala, da bo
knjižnica z obnovo prostorov
pridobila okrog 150 kvadratnih
metrov. Obnova je večinoma že
končana, potrebno je urediti le
še vhod in stopnišče.
Zaposleni v knjižnici pa imajo
sedaj polne roke dela, saj je po-
trebno tudi fizično preseliti in
na novo urediti več kot 43.000
knjig. Poleg novih prostorov pa
bodo v obstoječih spremenili na-
membnost. Tako bodo otroci do-
bili primerno igralnico, ki bo
delno namenjena tudi različnim
prireditvam, ki jih organizira
knjižnica. V enem izmed prosto-
rov bo shranjena vsa računal-
niška literatura, nas voljo pa
bodo tudi računalniki. Knjige za
otroke so že vse urejene za
računalniško obdelavo in izpo-
sojo na kodo, knjige za odrasle
pa le delno. Lani so s pomočjo
delavca, ki so ga dobili v okviru
javnih del, uredili velik del
knjig, letos pa zanj ni zagotovlje-
nih finančnih sredstev. Ormoška
knjižnica je povezana v računal-
niško mrežo slovenskih
knjižnic. Uporabnikom omo-
goča, da po računalniku dobijo
podatke o knjigah, ki so na voljo
v drugih knjižnicah po Sloveni-
ji-
Okrog 5000 bralcev ormoške
knjižnice bo na nemoteno upor-
abo knjižnice moralo torej še
malo počakati, saj urejajo mini
čitalnico z dnevnim časopisjem,
prostor s strokovno domačo in
tujo literaturo, poučno literaturo
za otroke ter mladino in podob-
no.
vk
OD TOD m TAM
ORMOŽ • Pustovanje kot
običajno
Turistično društvo Ormož tudi letos prireja
pustovanje po zgledu lanskega. Pred hotelom bo
igral ansambel Prlekija, na osrednjem delu bodo
postavljene stojnice s hrano in pijačo. Maske se
bodo someščanom predstavile v povorki, ki bo
ob 14. uri krenila izpred gasilskega doma mimo
hotela, po Skolibrovi ulici in se bo vrnila po
Vrazovi ulici. Skupine, ki želijo sodelovati, se
lahko prijavijo na sedežu društva, Skolibrova 17
v Ormožu. Vsi sodelujoči bodo nagrajeni, čakajo
pa jih praktične in denarne nagrade.
KOG • Pevska revija
Na tradicionalni reviji pevskih zborov in vo-
kalnih skupin, ki je bila minulo soboto na
Kogu, se je poslušalcem predstavilo več kot 120
pevk in pevcev, vključenih v osem pevskih zbo-
rov: iz Ivanjkovcev, od Miklavža, iz Dobrave in
Ormoža ter trije od Sv. Tomaža. Po reviji je bil za
sodelujoče strokovni pogovor z Mitjem Gobcem
iz Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je
bil s slišanim zadovoljen in je pohvalil zborov-
sko petje, ki ga gojimo na našem območju. Pri-
reditev sta organizirala Zveza kulturnih organi-
zacij iz Ormoža in Kulturno društvo Kog.
vk
PODVINGI • 50. občili
zbor gasilcev
v Podvincih so se minuli konec tedna na 50.
občnem zboru srečali člani prostovoljnega gasil-
skega društva. Pregledali so pol stoletja staro
kroniko društva, sprejeli pa tudi plan dela za
letošnje leto. Nekaj časa so gasilci namenili tudi
razpravi o pripravah na praznovanje jubileja
društva, ki bo v avgustu; 2. avgusta bo tekmo-
valni dan in 3. avgusta osrednja proslava. Takrat
bodo podrobneje predstavili pomembnejše do-
godke iz zgodovine, vse dosedanje člane društva
in pa uspehe na gasilskih tekmovanjih. Ob tej
priložnosti bodo tudi bilten društva.
Danes PGD Podvinci šteje 87 članov, 30 mla-
dincev in 24 pionirjev in pionirk. Prav slednji
na gasilskih tekmovanjih dosegajo največje
uspehe. Društvo vodi Jože Pihler, poveljnik pa
je Dušan Ber.
TM
CIRKUUVHE • Študijski
krožek o turizmu
v nedeljo je bil v Cirkualnah že tretji letošnji
študijski krožek, na njem pa so govorili o
možnostih turistične ponudbe na haloški vinski
turistični cesti. Vodja krožka je bil mag. Stanis-
lav Gole iz domače razvojne agencije Halo.
Študijske krožke je lokalna razvojna agencija
Halo v Cirkulanah že lani pripravljala na osnovi
programa razvoja turizma v Halozah in projekta
sociokulturnih animacij. Delo v krožkih sta s fi-
nancami podprla tudi šolsko ministrstvo in
občina Gorišnica.
Prva dva letošnja izobraževalna krožka sta go-
vorila o klopotcu kot simbolu Haloz in o zdra-
vilnih zeliščih, zadnji pa je potekal na temo tu-
rizem in ponudba v Halozah.
T. Mohorko
VITOMARCI / OBISKALI SMO DRUŽINSKO PODJETJE VITOMAR
Uspešno porezorcift/e
X univerzama
Družinsko podjetje Vitomar, d.o.o., Milana Kurija ima
sedež v Vitomarcih, poslovne prostore pa v Lenartu in Mari-
boru. Nekaj časa so delali tudi v Ptuju, vendar se je v Ptuju
iz najrazličnejših vzrokov izredno težko prebiti. Podjetje je
bilo ustanovljeno pred petimi leti. Osnovne dejavnosti so
očesna optika in trgovina ter prodaja ortopedskih pripo-
močkov.
Imajo koncesijo Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slove-
nije za izdajanje ortopedskih
pripomočkov in povračilo
stroškov. Trenutno zaposlujejo
12 delavcev. Prednost podjetja
Vitomar, ki jo premalo poudarja-
jo, je, da so edini v Sloveniji s ce-
lovito ponudbo - od proizvodnje
optičnih stekel do okulističnih
pregledov in izdelave očal, pri
čemer se odlikujejo s kvaliteto,
ceno in hitrostjo izdelave. "Mis-
lim, da to svojo prednost prema-
lo tržimo," je prepričan Milan
Kuri.
Proizvodnja optičnih leč iz
mineralnega stekla in plastike
poteka v proizvodnih prostorih
v Lenartu. Prodajajo jih v Slove-
niji in Srbiji, kjer imajo tudi
svojo firmo. Pospešeno iščejo
nove trge tudi v Evropi,
predvsem jih zanimata tržišči
Avstrije in Švice. Novi trgi so
trenutno v fazi raziskav, več pa
želijo v bodoče prodajati tudi na
trge bivše Jugoslavije. Prodor na
evropske trge je vezan z uvedbo
nove tehnologije. V realizaciji je
nakup opreme nemške firme
Loh, ki bo omogočila povečanje
proizvodnje z zdajšnjih tri tisoč
na deset tisoč komadov optičnih
leč za očala. Polovico te proiz-
vodnje zajemajo platistične
dioptrijske leče. V tem delu
proizvodnje je izredno pomemb-
no sodelovanje podjetja z obema
slovenskima univerzama in Fa-
kulteto za kemijo Ljubljana pri
razvijanju novih materialov. Ko-
ordinacijo vpeljave znanstvenih
izsledkov za raziskovanje poli-
merov vodi ptujski zavod Bistra.
Z isto ekipo raziskujejo tudi
nove materiale za izdelavo leč, ki
jih na tržišču še ni. VeČ o tem
bodo javnosti povedali, ko bodo
že imeli konkretnejše rezultate
raziskovanj.
Po petih letih dela družinske-
ga podjetja Vitomar Milan Kuri
pravi, da so pričakovanja bolj ali
manj uresničena. Na prvem
mestu je svoboda ustvarjanja in
da pri tem nisi omejen. Drugo je,
da imaš zagotovljeno delo in da
delovna mesta lahko zagotoviš
tudi svojcem. Tudi sin se je
odločil za optično šolo. Pri vsem
tem pa gre seveda tudi za čisto
eksistenčna vprašanja.
F izmere za delo so kolikor to-
liko normalne, idealnih ne bo
nikoli. Milana Kurija je pri raz-
voju podjetja spremljalo tudi ne-
koliko sreče. Prepričan pa je, da
država premalo naredi pri ust-
varjanju boljših razmer za delo
mladih podjetnikov. Najprej bi
morala poskrbeti za boljše pogo-
je kreditiranja oziroma financi-
ranja. Res je, da lahko pridobiš
kredite prek najrazličnejših
skladov, vendar so obresti še
vedno previsoke, okrog 8-od-
stotne. Na zahodu je to le rizični
kapital z obrestmi od 3 do 5 od-
stotkov. Resnici na ljubo pa je
treba le povedati, da se na
splošno razmere za razvoj pod-
jetništva počasi izboljšujejo,
vendar pa podjetnik ne more
čakati, zato mora iskati rešitve v
danih razmerah. Milan Kuri je
zadovoljen, da podjetje nima
večjih likvidnostnih težav.
Plačila prek Zavoda za zdravst-
veno zavarovanje so dokaj redna.
Problem pa je, ker akumulacijo
sproti porabijo za investiranje.
Z NOVIMI
MATERIALI NA
EVROPSKE IN
SVETOVNE TRGE
Prednostni načrt podjetja Vi-
tomar je vezan na uvedbo novih
materialov v proizvodnjo in s
tem na prehod v višji cenovni
razred. To naj bi se zgodilo še le-
tos. To bi tudi pomenilo, da bi se
lahko uveljavili na evropskih in
svetovnih trgih. Na to je vezana
tudi posodobitev proizvodnje, ki
bo omogočila kvalitetnejšo
prcrtzvodnjo. Z eno od nemških
firm se pogovarjajo tudi o part-
nerskem sodelovanju. Če jim ga
bo uspelo vzpostaviti, bo to pris-
pevalo k bistveno kvalitet-
nejšemu premiku v razvoju fir-
me in vstop na svetovne trge.
Eden od načrtov v tem letu, ki ga
nameravajo najprej realizirati,
pa je povečanje čakalnice v
očesni optiki z okulistično am-
bulanto v Mariboru, v kateri
dela ves dan očesna zdravnica s
koncesijo. Ko bodo to naredili,
bodo tudi veliko lažje tržili svojo
prednost celovite ponudbe - od
proivzodnje optičnih stekel do
okulističnih pregledov in izdela-
ve očal.
MG
Milan Kuri.	Foto: MZ
Zima /e Ituda:
Itranite ptite
upam, da mi ne boste zamerili:
napovedano pustno knjigami-
00 sem preložila v prihodnji te-
den. Menim, da so te dni lačne
in prezeble ptice potrebne
naše pozornosti. Seveda so
ogrožene tudi druge živali, a za
ptice lahko poskrbijo otroci
sami. Tudi prošnja za pomoč
pri hranjenju številnih labodov,
ki je bila posredovana 'v
prejšnjem Tedniku, me je na-
peljala k tej temi.
Skrb za ptice, ki se v zimski sti-
ski rade zadižujejo blizu strnje-
nih naselij, je pomembna obli-
ka vzgajanja mladih v celovite,
naravi naklonjene osebe. Če se
skrbi za ptice posveti
družina, je veselje in zadovoljst-
vo še večje. Potrebujete le ne-
kaj odpadnih snovi in spretne
roke za izdelavo ptičje krmilni-
ce. Priprava pestre ptičje hrane
pa bo lažja, če poiščete navo-
dila v knjigah, kjer so tudi navo-
dila in načrti za krmilnice.
Katere ptice
najpoq|osteje
obiščeio
krmilnice?
Na srečo je okoli naših domov
veliko ptic čez vse leto. Zimski
čas pripelje zraven vrabčkov in
golobov še liščke, ščinkavce,
različne sinice, strnade, taščice
... Lišček ima okoli kljuna črno
perje, ob straneh glave pa je
bel, na čelu in vratu je lepo
rdeč. Črna krila in rjavočrn
hrbet zaokrožujejo liščkovo po-
dobo. Lišček je manjši od vrab-
ca in zelo lepo poje. Površni
opazovalci lahko zamenjajo
liščka in ščinkavca, ki ima na
čelu rdeče perje, po vratu je
moder, na trebuščku bel. Ščin-
kavec ima rdeča krila in zelen
rep. Ali ste vedeli,da boste hra-
nili le ščinkavce, ne pa ščin-
kavk? Njihove samičke, ki so
občutno manjše, so se odselile
v tople kraje.
Sinic je več vrst: velika sinica,
črnoglava ali močvirska sinica,
plavček ali modra sinica,
menišček ali mala sinica, gor-
ska in čopasta sinica. Velika si-
nica je na hrbtu zelena, po tre-
buščku rumena, po prsih in gla-
vi pa črna.
Strnadi so večji od sinic, ščink-
avcev in vrabcev. Razpoznavni
so po rumenem perju na prsih,
trebuščku in glavi, hrbet imajo
rjavkasto zelen.
Tudi brgleza boste opazili v
domači krmilnici. Je spreten
plezalec, po hrbtu je modrikas-
to siv in po trebuščku oranžnor-
jav. Ali ste vedeli, da je brglez
edini med našimi pticami, ki
pleza in teka po drevju tudi z
glavo navzdol?
Mnogo mnogo več boste izve-
deli o pticah v najrazličnejših
knjigah, ki sijih lahko izposodi-
te v naši knjižnici.
Kakšne naj bodo
krmilnice?
Pogosto najprej pomislimo na
ptičjo hišico, ki krasi marsikate-
ro dvorišče. Prijetno jih je videti
na drevesih pri osnovnih šolah,
ki skrbijo za svoje okolje. Ptičje
hišice so različnih oblik in ma-
terialov, najpreprostejše lahko
naredijo otroci sami iz odpadne
embalaže (tetrapaka). Po-
membno je varovanje hišice
pred mački. Manj običajne so
krmilne veje: luknje debelih vej
napolnite s ptičjo pogačo in s
kavljem pritrdite na drevo.
Takšne krmilne veje v bližini
parkov in gozdov so poslastica
detlom in žolnam. Podobno
lahko naredite krmilnico iz bo-
rovega storža, kokosovega ore-
ha. Bodite pozorni na višino
krmilnice, ki mora stati vsaj pol-
drugi meter visoko.
Kakšna naj bo
ptičja hrana?
Različne vrste ptic boste razve-
selili s pestro hrano, ki jo mora-
te nastavljati redno. Običajno je
to zjutraj in rano popoldan. Hra-
ne, ki jo nastavljate, ne sme biti
v izobilju, saj tako ptice iz-
gubljajo iskalni nagon. Preveri-
te po hranjenju, ali morebiti
zrnje ostaja. Ptice bodo hva-
ležne tudi za ostanke hrane:
sira, mesa, suhega sadja, ovse-
ne kaše in drugih žitaric, ore-
hov, jabolk, slanine ... Pripravl-
janje ptičje pogače je zanimivo
tudi manjšim otrokom, ki bodo
ponosno opazovali ptice na
svoji pogači.
Kje boste izvedeli
veliko več?
Knjig, kjer lahko berete o pticah
in krmljenju, je veliko. Navajam
le tiste, ki so namenjene mla-
dim bralcem ter so bogato sli-
kovno opremljene.
MOJA PRVA VELIKA KNJIGA O
NARAVI avtorice Angele Wilkes
je izšla leta 1993 pri Mladinski
knjigi. Veliki in nazorni recepti
za pripravo ptičje pogače, na-
bodala iz kikirikijev, krmilnice iz
borovega storža, ptičjega zvon-
ca so odlika te knjige.
-	1000 IDEJ ZA NARAVOSLOV-
CE prinaša natančna navodila
za vseletno privabljanje ptic ter
navodila za opazovanje. Knjiga
avtorja Michaela Chineryja je
izšla pri založbi DZS leta 1989.
-	Niko Golob: JAZ PA VEM
KAKO je knjiga skupine avtor-
jev, ki ponujajo med drugim
načrt ptičje krmilnice iz emba-
laže za mleko ali sok. Izšla je pri
Tehniški založbi Slovenije leta
1993.
-	Amand Papotnik: 101 IZDE-
LEK IZ ODPADNE EMBALAŽE,
Obzorja 1994.
Jelka Godec-Schmidt:
ŠKARJICE IN DOLGČAS, Mla-
dinska knjiga, 1995
- OTROKOVE USTVARJALNE
IGRE, Univerum, 1984
-	POSKUSI ŠE TI, Pomurska
založba, 1994
-	Rosie Harlow: LETNI ČASI,
Pomurska založba, 1992
-	ŠOLSKA ENCIKLOPEDIJA:
SVET NARAVE, Tehniška
založba Slovenije, 1996
-	Draga Tarman: ZIMA, DZS,
1992
-	Anton Polenec: V GOZDU,
Mladinska knjiga, 1975
-	France Cvenkel: ZGODBE O
ŽIVALIH, DZS, 1985
-	Marija Bavdaž: POZIMI JE
SINIČKA PRILETELA, DZS,
1992.- Una Jacobs: ZEMLJA:
ZEMLJA IN ZEMUA: Z RASTLI-
NAMI IN ŽIVALMI SKOZI VSE
LETO, Sezam - Masima, 1996.
Želim vam veliko veselja pri
krmljenju ptic, ki vam bodo
hvaležno vračale tudi z žvrgo-
lenjem skozi vse leto. Vabim
vas v knjižnico, kjer si lahko og-
ledate razstavo POMAGAJMO
PTICAM ter si knjige tudi izpo-
sodite. Otroci pa bodo do kon-
ca meseca reševali nagradno
literarno uganko na to temo.
Liljana Klemenčič
TEDNIK - 23. JANUAR 1997
OD TOD IN TAM -11
MAKOLE / KAKO SE BO RAZPLETLO V ISKRI RELEJIH
Se obeta najbolj irni epilog - steiaj?
Skupina delavk v makolski tovarni Iskra Releji stavka že od
6. januarja in kaže, da temu stanju še ni videti konca. Kot
smo zapisali že zadnjič, je povod za protest neizplačan del
regresa za leta 1996 in zmanjšanje novembrske plače za čas
stavke. V torek so se stavkajoči odpravili iskati pravico celo
pred občinsko hišo v Slovenski Bistrici.
Da stanje v tej makolski tovar-
ni, kjer proizvajajo miniaturne
releje za zahtevno zahodno
tržišče, ni rožnato, je znano že
dalj časa. "Do tega prihaja zaradi
ne^umulativne proizvodnje. S
tem problemom se ukvarjamo že
od našega prihoda, od leta 1992,
seveda pa so problemi obstajali
že prej, še posebej ko je bil pred
desetimi leii prodan programa-
tor, ki je bil nosilni proizvod za
70 odstotkov proizvodnje. Po
prodaji tega proizvoda je nastala
velika praznina, ker novi pro-
gram razvojno in tehnološko še
ni bil zrel, namenjen pa je bil
izključno na zahtevno zahodno
tržišče. To pa je iwtem zahtevalo
veliko vlaganja in sredstev ter
seveda drugačno strukturo za-
poslenih. Ko smo v začetku mar-
ca 1992 sprejeli tovarno, je bila
ta v tehnološkem razsulu in pri-
merna za likvidacijo ter preza-
dolžena s približno 3 milijoni
mark obveznosti, kar je bilo v
nadaljnjem postopku potrebno
poplačati. Ker ni bilo drugega
izhoda, smo premoženje prenesli
na sklad za razvoj in preko njega
na osnovi izdelanega sanacijske-
ga programa pričeli postopek sa-
nacije tovarne," je uvodoma o
vCTokih sedanjega stanja povedal
^rektor in solastnik Iskre Rele-
jev Makole Viktor Korošec.
Kupec njihovih proizvodov ter
poslovni parmer je Simmens,
kar pomeni, da morajo celotno
proizvodnjo plasirati na tuji trg,
kjer pa se pojavlja tehnološko
veliko bolje opremljena svetov-
na konkurenca, predvsem tista z
daljnega vzhoda, kjer so stroški
proizvodnje v primerjavi s Slo-
venijo izredno nizki. Če hočejo
Makolčani konkurirati na neiz-
prosnem in zahtevnem zahod-
nem trgu, morajo pridobivati
novo znanje. Zato so oblikovali
lastno razvojno jedro, ki je v stal-
ni povezavi z največjimi kupci,
predvsem s Simensom. "Preko
tega se nam ponujajo rešitve za
hitrejše reševanje tehnoloških
problemov in to je seveda tista
prednost, ki jo je potrebno izko-
ristiti. Plod takšnega sodelovan-
ja in prizadevanja so trije novi
izdelki, ki jih nameravamo vsaj
v prototipni izvedbi proizvajati
v letošnjem letu. Vse aktivnosti
tečejo, v nadaljevanju pa je seve-
da potrebno vložiti v avtomati-
zacijo znatna sredstva in avto-
matizirati proizvodnjo do te
mere, da je proizvod konku-
renčen," smo še izvedeli od Vik-
torja Korošca, ki je v nadaljevan-
ju povedal, da je bilo v lanskem
letu izdelanih 4,5 milijona rele-
jev, za leto 1997 pa jih načrtujejo
5 milijonov. Če pa bi že imeli
osvojene nove izdelke, bi to po-
menilo lemo tudi do 10 milijo-
nov relejev.
Na vprašanje, kaj jih kot izvoz-
nike najbolj tepe, je Viktor
Korošec povedal: "Lahko bi re-
kli, da premajhna produktiv-
nost. Možnosti sta dve: ali do-
datna izdatna vlaganja v tehno-
loško posodobitev ali pa bo po
posameznem delavcu potrebno
več fizično narediti. Kratko-
ročna rešitev je seveda fizično
delo, kjer je potrebno izkoristiti
vse rezerve. Gre za boljšo organi-
zacijo dela, delovne priprave, ki
jih potrebno izdelati in vključiti
v proizvodni proces, dolgoročno
pa seveda osvojitev novih izdel-
kov, ki so cenovno na bistveno
višji ravni in zagotavljajo traj-
nejšo sanacijo celotnega podjet-
ja."
Ob vsem tem pa se v makolski
tovarni pojavlja drugi problem -
denar. Osebne dohodke, ki jih
izplačujejo po kolektivni pogod-
bi, zmanjšane za določen odsto-
tek, ker imajo pač že dalj časa
blokiran žiro račun, zaposleni
dobivajo redno, mogoče z
manjšimi zamudami. Redno jim
izplačujejo tudi regres za prehra-
no v višini 12.046 tolarjev ter av-
tobusne prevoze na delo.
Zmanjkalo pa jim je žal denarja
za regres. Nekaj so ga izplačali,
ostalo pa so se dogovorili, da pač
takrat, ko bo mogoče. Prav zara-
di neizplačan^ dela regresa je
prišlo do novembrske stavke, a
vendar ob koncu do podpisa so-
cialnega sporazuma.
Direktor pravi, da do nekega
odločilnega dialoga med njim in
stavkajočimi ni prišlo. Meni, da
so vzroki za to bolj zimanji kot
notranji in seveda trmasto vztra-
janje pri nepopusdjivosti. "Po
mojem je težko priti do razimi-
nih rešitev, ki bi bile primerne
za obe strani. V stanju, v
kakršnem smo, je ljudem lahko
reči, da zahtevajo svoje pravice,
vendar je pred tem potrebno ve-
deti, ali je to objektivno sploh
mogoče doseči," je direktor ko-
mentiral sedanjo stavko dela
delavcev.
Pri vsem se pojavljajo proble-
mi, kako tu-esničiti nova
naročila kupca, kar sedaj po vsej
verjetnosti ne bo mogoče,
uspešnost podjetja in tudi denar
pa sta odvisna od tega, kar pro-
dajo. Tako jim po vsej verjetnos-
ti grozi odpoved naročil, kar pa
pomeni še večji problem "Za nas
je rešitev v tem, da bi se stavka
končala, da bi delavci šli mirno
na delo, mi kot vodstveni ljudje
pa bi zagotovili, da bi v nas-
lednjih mesecih, ko bo realizaci-
ja seveda primerna in bo omo-
gočala izplačilo regresa tudi za
nazaj, to poplačali. Trenutno ne
vidim nikogar, ki bi mi od zunaj
dal sredstva za delitev za regres,
pri tem pa so odprti mnogi doba-
vitejji reprodukcijskega materia-
la. Če tega ni, potem ni dela. Se-
veda se zavedWo, da tudi brez
ljudi ni mogoče proizvajati. Me-
nim pa, da je ključ v uspešni rea-
lizaciji sprejetih naročil in
uspešna realizacija proizvodnje
novih izdelkov, ki bodo zagotav-
ljali več sredstev ter s tem tudi
pokrivanje vseh naših osnovnih
potreb," je ob koncu povedal
Viktor Korošec.
pogovor smo zaprosili tudi
Marijo Umiljenovič, predsedni-
co sindikata v makolski tovarni,
ki je sočasno predsednica stav-
kovnega odbora. "Povod za se-
danjo stavko ni samo neizplačan
drugi del regresa za leto 1996,
temveč neizplačan del novembr-
skega osebnega dohodka, ki se
nanaša na čas stavke. To pa je pri
posameznem delavcu znašalo od
15 do 20 tisoč tolarjev," izvemo
od sindikalne predsednice, ki
nadaljuje: "Mogoče do sedanje
stavke ne bi prišlo, če nam ne bi
posegli v osebni dohodek. Sedaj
je težko obvladati stanje, saj so
ljudje prepričani, da imajo prav.
Delali smo resnično veliko in
zahteva je čisto jasna, od svojih
zahtev ne bomo odstopili. Poga-
janj v drugem delu stavke med
stavkajočimi in vodstvom pod-
jetja ni bilo. Bil je samo laajši
pogovor z direktorjem, ko nam
je povedal, kar je mislil, potem
pa se nismo več pogovarjali.
Mogoče bi se kakšna rešitev,
tudi glede regresa, še našla, ven-
dar menimo, da je bila največja
napaka poseganje v osebni dogo-
dek. Mi si želimo delo in tisto
malo, kar nam pripada, nič več,
saj smo v bistvu vedno skromni."
Kaže, da do prepotrebnega dia-
loga med stavkajočimi in vodst-
vom podjetja ni prišlo. Zakaj, bi
težko odgovorili, menda pa je
tako na eni kot na drugi strani
precejšnja mera trme in nepo-
pustljivosti. Kako se bo vse sku-
paj končalo, bi težko napovedali.
Rešitve ni videti, čas bo prinesel
svoje, mogoče tudi tisto, kar je v
torek povedal direktor Viktor
Korošec.Najbolj črni epilog vse-
ga pa je lahko tudi stečaj.
Besedilo in fotografiji:
VidaTopolovec
Viktor Korošec, direktor Iskre
Relejev Makole
Marija Umiljšnovič, predsed-
nica sindikata v Iskri Relejih
ter predsednica stavkovnega
odbora
KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV/
JAVNI RAZPIS
Izdelajte osnu-
tek plakata KPŠ
Ptujski študentje že nekaj let uporabljamo za informiranje svoj-
m članov posebne plakate, ki združujejo simbole Ptuja in štu-
aentov delujočih v njem Ker smo na omenjenem plakatu opazi-
vfu" ^ pomanjkljivosti, hkrati pa je pošla tudi zaloga, smo se
Pfujskih študentov odločili za izdelavo novih informa-
cijskih platotov. Zato javno pozivamo vs^ ki se ukvarjate z izde-
lovanjem skic oziroma predlog za tovrstne plakate, da nam naj-
K^neje do petka, 31. januarja, pošljete izdelane osnudce na
irstenjakovo 5 v Ptuju. Predloge morajo vsebovati simbolične
^n^ritve osnovnih elementov Kluba ptujskih študentov -
itu) m študentsko dejavnost na območju Ptuja. Izmed prispelih
predlopv za novi plakat KPS, bomo izbrali najizvimejšega in
tematsko dodelanega, ki bo osnova za novo naklado plakatov. Iz-
Dr^e predloge bomo seveda ustrezno nagradili, zato z veseljem
pnca^jemo čim večje število domiselnih variant nov^ plakata
ptujskih študentov.
Vodstvo KPS
ROGOZNISKA DOLINA / KDAJ
REGULACIJA ROGOZNICE
Jezni na obilna
o potoku Rogoznici je bilo že veliko napisanega in tudi
škoda, ki jo povzroči ob poplavah, je velika, saj je po-
plavnih do 250 hektarjev. Nazadnje je Rogoznica
povzročila precejšnjo škodo v letu 1995.
Zgodba se vleče že dalj časa.
Idejni projekti so bili narejeni
v začetku osemdesetih let. Že
leta 1990 je bil poskus, da bi
ustanovili skupnost, vendar se
je sestanka udeležilo 20 ljudi
od 200 vabljenih iz tedanjih
občin Lenart in Ptuj. Lastniki
zemljišč ob Rogoznici pa so se
naprej jezili na občino in
drkvo. Po veliki poplavi v letu
1995 je bil ustanovljen odbor,
v katerem so sodelovale vse tri
občine (Lenart, Destmik -
Trnovska vas in Ptuj). Pripra-
vili so ustrezne dokumente in
akt, ki so ga podpisali vsi trije
župani občin. Tu se je zausta-
vilo. Medtem se je spremenil
zakon o kmetijskih zemljiščih.
ki natančneje opredeljuje ure-
ditev prostora in način izvedbe
projekta. 80 odstotkov lastni-
kov zemljišč, ki mejijo na
obrežje potoka Rogoznice,
mora podpisati izjavo, da se z
omenjenim posegom strinjajo
ter da ne bodo zahtevali
odškodnine, nato pa ustanovi-
ti skupnost.
"Dokler tega ne bodo izpelja-
li, se ob poplavah nimajo pra-
vice jeziti na občino ali državo,
kajti usoda rogozniške doline
je v njihovih rokah," meni Ja-
nez Zampa, predsednik odbo-
ra za gospodarstvo in kmetijst-
vo pri olkinskem svetu občine
Destmik-Tmovska vas.
Zmago Šalamun
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
Ustanavliajo društvo vi-
nogradnikov in sadjariev
V soboto, 25, Januarja, bo v
dvorani v Grajeni ustanovni
občni zbor društva vinogradni-
kov in sadj^ev osrednjih Slo-
venskih goric. Pobudniki za us-
tanovitev društva so Franc Lac-
ko, Andrej Rebeminšek, Stanko
Plut, Branko Urek in Franc Pa-
temost. Zbrali so okrog 30 usta-
novnih članov. Po besedah
Franca Lacka je osnovni namen
društva izobraževanje ljudi, ki se
ukvarjajo z vzgojo vinske trte in
sadnega drevja, ter s tem dvig
kvalitete vin. Predvsem pa si
želijo sodelovanja z drugima
dvema društvoma v našem okol-
ju, to je z Društvom vinogradni-
kov Ptuj - Jiu^inci in Društvom
vinogradnikov Haloze.
Na občnem zboru bodo potrdi-
li pravila za delovanje društva,
izvolili delovne organe društva
ter predstavili program dela. Za
kulturni program bodo poskrbe-
li učenci OS Grajena in moški
pevski zbor Grajena. Po urad-
nem delu bo predstavitev vin ob
domačem prigrizku iz domačega
vinorodnega območja, zato ude-
ležence prosijo, da s seboj prine-
sejo vsaj po en vzorec vina.
Zmago Šalamun
12 - OD TOD IN TAM
23. JANUAR 1997 - TEDNIK
PTUJ / DELAVCE MESTNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI PREMESTIM
h krajevnih skupnosti na občino
Prvega januaija letos je mestna občina Ptuj prevzela vse
dosedanje delavce tajništva krajevnih skupnosti oziroma
vse, ki so do takrat delali v krajevnih skupnostih na nje-
nem območju. S tem so postali delavci oddelka za
splošne zadeve mestne občine Ptuj. Prevzeli so le tri de-
lavce, četrti seje decembra lani upokojil.
Za mestne četrti opravljajo stro-
kovne naloge na sedežu nekdanjih
krajevnih skupnosti mesta Ptuja v
Jadranski ulici, za primestne pa na
sedežih nekdanjih KS Hajdina,
Markovci, Grajena in Rogoznica, s
tem da so trenutno v dveh pri-
mestnih četrtih (Rogoznica in
Grajena) brez teh delavcev, zaradi
česar so občani na tem območju
prikrajšani za te storitve. Manjka-
joča dva delavca (dogovor je bil, da
bi strokovne naloge za mestne
četrti opravljalo pet delavcev)
bodo iskali interno v okviru
občine oziroma z javnim razpisom.
V prejšnjem tednu so se predsed-
niki svetov mestnih četrti udeležili
pogovora, ki ga je sklicala tajnica
mestnega občinskega urada Evelin
Makoter-Jabločnik in na katerem
so govorili o tehničnih vprašanjih
v zvezi z izvajanjem strokovnih
nalog za mestne četrti, med dru-
gim o opremi, prostorih in zasedbi
oziroma razpisih delovnih mest.
Opremo in prostore zagotavljajo
četrti, niso pa se še poenotili glede
stroškov za funkcioniranje četrti iz
proračuna. Mestne četrti predlaga-
jo za vsako 80 tisoč tolarjev na me-
sec brez prostorov, ki jih same za-
gotavljajo.
Programi za mestne četrti so že
od vsega začetka naravnani tako,
da se vključujejo v oblikovanje
proračuna mestne občine Ptuj za
leto 1997 in do leta 2000. Na vseh
sejah svetov mestnih četrti je bilo
poudarjeno aktivno vključevanje v
oblikovanje občinskega proračuna
in prirotete na posameznih po-
dročjih. Te so: nadaljevanje
gradnje kanalizacije na območju
mesta Ptuja, ureditev odvodnega
kanala na levem bregu Drave
(Biri-Markovci), ureditev prometa
tako glede režima kot cest, pločni-
kov, poti, javne razsvetljave, ure-
ditve in vzdrževanja zelenih
površin in objektov ter ureditve
potoka Grajene v ožjem delu mes-
ta.
Svet četrti mestne Breg je na seji
sveta 14. januarja sprejel tudi po-
budo nekaterih krajanov te četrti,
da naj se območje pošt uskladi z
mejo četni. Konkretno je njihov
predlog, da ulice, ki sodijo pod na-
selje Spodnja Hajdina, sicer pa v
mestno četrt Breg, pridejo pod
pošto Ptuj in ne pod pošto Hajdi-
na.
V tem obdobju predstavniki po-
sameznih četrti obiskujejo vse kra-
jane, ki so stari nad 90 let; v petih
mestnih četrtih jih je 20. Srečanja
občanov, starih nad 70 let, pa so
prestavili na toplejši čas. Na
območju mestnih četrti jih živi
1300,900 pa v primestnih četrtih.
MG
PTUJ / JUTRI SLOVESNOST OB 130-LETNICI RDEČEGA KRIZA
Deset diplom za Irivocfa--
/afce fff drage mktMsie
župan mestne občine Ptuj je pokrovitelj jutrišnje os-
rednje slovesnosti ob 130-letnici RK Slovenije na Ptuj-
skem. Potekala bo v telovadnici OŠ Olge Meglic, v kul-
turnem programu bodo zapeli člani pevskega zbora
Društva upokojencev Ptuj, ki ga vodi Jože Dernikovič,
in mladinskega zbora OS Olge Meglič, ki ga vodi Mag-
da Damiš, učenci OS Olge Meglič pa bodo izvedli reci-
tal z naslovom Nekoga moraš imeti rad.
Slavnostni govornik bo pred-
stavnik mestne občine Ptuj, v
imenu Območne organizacije
Rdečega križa Ptuj bo govorila
predsednica skupščine Zalika
Obran. Diplome ob 130-letnici
Rdečega križa na Slovenskem
bodo podelili štirim krvodajal-
cem, ki so življenjsko tekočino
darovali 85-krat in več: Dragu
Sedmaku, Karlu Fureku, Oskar-
ju Šturmu in Vinku Brumcu;
prejeli pa jo bodo tudi transfuzij-
ski oddelek ptujske bolnišnice,
dolgoletna vodja tega oddelka dr
Jožica Vrečko, aktiv krvodajalcev
Talum Kidričevo, krajevna orga-
nizacija RK Cirkovce, Mimica
Korpar za delo z mladimi člani
RK in Radio-Tednik za informi-
ranje o dejavnosti krvodajalstva
in drugih akcijah Rdečega križa.
Iz zgodovine dela Rdečega
križa na bivšem območju občine
Ptuj je izrednega pomena poda-
tek, da je pod okriljem Rdečega
križa v občini Ptuj leta 1953 ste-
kla prva krvodajalska akcija v
Sloveniji. Krvodajalstvo je še da-
nes ena izmed njegovih najpo-
membnejših dejavnosti. Akcija je
potekala pod geslom: "S svojo
krvjo lahko rešimo življenje svo-
jemu prijatelju, znancu, sočlove-
ku ali nasprotno." Vanjo se je
vključilo 493 krvodajalcev in od-
dalo 101,7 litra krvi. Od leta
1946, ko se je Okrajni odbor
Rdečega križa Ptuj na novo orga-
niziral, je bilo organiziranih več
kot 4300 krvodajalskih akcij, v
katerih je sodelovalo več kot 93
tisoč krvodajalcev. Poleg krvoda-
jalstva izvajajo v Rdečem križu
aktivnosti na področju zdravstve-
ne in socialne vzgoje prebivalst-
va, usposabljanja za nudenje prve
pomoči in za socialno delo, nege
matere in otroka, organizacije
tečajev o zdravi prehrani, organi-
ziranja sosedske pomoči in po-
dobno. Rdeči križ je glasnik boja
za mir in spoštovanje osnovnih
človekovih pravic.
MG
Poslanec Slovenskih krščan-
skih demokratov Ciril Pucko iz
Prekmurja, ki je tik pred glaso-
vanjem v dr^vnem zboru q
mandatarju sporočil, da bo od-
dal svoj 46., odločilni glas za dr.
Janeza Drnovška, je ra^elil Slo-
vence. ene je "izdajalec", za
druge pa najzaslužnejši za prese-
ganje političnih blol^d in deli-
tev, ki bi lahko za daljši čas one-
mogočile normalno delo in živl-
jenje slovenske države. O Pucku
je slišati najrazličnejše iqave (in
ocene), tudi izrazito navijaške in
tendenčne. Padlo je kar nekaj
groženj, zato so mu dodelili poli-
cijsko varovanje. Tudi tolaat -
po stari slovenski navadi - ne gre
brez i^tikanj in najrazličnejših
"odkritij", ki jih širijo predvsem
tudi nekateri Puckovi strankar-
ski kolegi. Seveda pa to ne škodi
samo P^ickiL Tako smo slišali
namigovanja, da naj bi bil Pucko
psihično labilna osebnos^
"zdravljeni alkoholik" in še kaj.
Predvsem pa jih spet večina go-
vori drug mimo drugega, ne da
bi poslušali ali skušali razumeti
argumente "druge strani".
PUCKOVA BRV
Poslanec Qril Pucko je prejšnji
teden v enem izmed svojih inter-
vjujev "odločno zavrnil" vsa pod-
tik^ija o markah oziroma o nje-
govi domnevni podkupljivosti.
"Gre za tehtno premišljeno poli-
tično potezo, ki bi lahko bila vsaj
brv, če že ne most, ki ga je po-
trebno graditi, kar so napovedo-
vale tudi stranke pred volitvami,
zdaj jx) voUtvah pa ni od teh
obljub ničesar. Upam, da bo pa-
met zmagda, da nam ne bo uso-
jeno živeti s političnimi strast-
mi, ki kaj lahko preidejo v sov-
raštvo /.../ Tisti, la poznajo moje
delo v prvem poslanskem man-
datu, vedo, da sem se dosledno
zavzemal za spoštovanje koali-
cijske pogodbe SKD in SDS. to
je bilo skladno tudi s progra-
mom naše stranke. Vse insinua-
cije, da sem se prodal Liberalni
demokraciji in izdal SKD, so
povsem brez osnove. Ta čas sem
se odločil le za podporo manda-
tna dr. Drnovška, da bi lahko
čim prej oblikoval stabilno vla-
do, ki bo sposobna opraviti
večino nalog, ki nas čakajo na
prehodu v naslednje tisočletje."
Predsednik Slovenskih krščan-
skih demokratov Lojze Peterle
je v svoji izjavi v državnem zbo-
ru Puckovo dejanje označil za
"izdajo". Peterle je v pogovoru z
novinarji tudi dejal, da Pucko ni
nikoli napovedoval česa takega.
Prav tako je dejal, da je njegova
odločitev v "nasprotju s sklepi
kongresa krščanskih demokra-
tov in izvršilnega odbora, kate-
rega član je Pucko." Peterle za-
meri Pucku, da znotraj teles
SKD ni načenjal vprašanj in di-
lem, o katerih zdaj govori javno
in s katerimi utemeljuje in opra-
vičuje svoj odhod iz poslanske
skupine SKD in svojo podporo
Drnovšku.
Ob tem pa se eden izmed ko-
mentarjev sprašuje, ali je v Pe-
terletovi stranki po vseh dose-
danjih "čistkah" in diferenciaci-
jah, izrednih kongresih in poe-
notenjih "sploh še možen dialog
drugače mislečih", in opozarja,
da se Pucko dneve in dneve ni
mogel sestati s Peterletom, "ker
ta za tak sestanek ni imel časa".
To je seveda čudno, če upošteva-
mo, da je dobil Pucko na zadnjih
parlamentarnih volitvah od vseh
kandidatov SKD daleč največ
glasov.
Sicer pa sam Pucko opo^a,
da je takoj po volitvah izjavil, da
bi bila za Slovenijo najboljša sre-
dinska vlada, ki bi bila sestavlje-
na iz LDS, SLS in SKD. Prav
tako je trdil, da je SKD na voUt-
vah doživela tako hud poraz za-
radi "narobe zastavljene politi-
ke", in se ves čas spraševal, kdaj
bo zaradi te^ odstopil njen
predsednik Lojze Peterle.
Demokracija, ki jo izdaja
Janšev politični krog, je o "pri-
meru Pucko" opravila anketo
med vrsto osebnosti iz cerkve-
nih vrst. Dekan Teološke fakul-
tete v Ljubljani dr. Janez Juhart
misli, da je "prestop Grila Pucka
iz Slovenskih krščanskih demo-
kratov v Liberalno demokracijo
Slovenije v javnosti odmeval
močneje kot dosedanji prestopi,
gotovo tudi zaradi tega, ker je
poslanec prestopil iz enega idej-
nega blola v drugega. Prevaral je
svojo stranko in prestopil v
stranko kontinuitete s polprete-
klostjo in prevaral mdi volivce,
ki so mu zaupali, da njihovo
etično-politično usmeritev zas-
topa v javnosti. Izdati zaupanje
volivcev pomeni poteptati te-
meljna pravila demokratičnega
ravnanja, za kar pa so odgovorni
tudi tisti, ki so poslanca pripra-
vili do tega dejanja."
Profesor Teološke fakultete v
Ljubljani dr. Jože Kraševec je
dejal, da se mu zdi Puckovo de-
janje "izdajstvo najhujše vrste".
Po njegovem mnenju "gre za iz-
dajstvo naroda. /.../ V vsebin-
skem pogledu gre za prenašanje
glasov povsem nekam drugam.
/.../ Dejanje je bilo narejeno z in-
teresi določene strani priti na
oblast. /.../ To pomeni, da je
prišla neka stran na oblast po ne-
legitimni poti." Dr. Krivec
poudarja, da je zanj to tako in da
ga moralno ^edano "čisto nič ne
briga, kakšna je zakonodaja Vla-
da, ki temelji na izdajstvu, je ne-
legitimna."
Ravno ob takšnih ugotovitvah
pa je zanimivo mnenje člana
stranke Slovenskih krščanskih
demokratov in donedavnega
člana najožjega vodstva Janka
Deželaka: "Prestopi se v parla-
mentarni demokraciji dogajajo v
številnih državah. Tudi pri nas
se je dogajalo, da so poslanci v
parlamentu, tudi iz vrst SKD, o
vrsti vprašanj, ki so bila zelo po-
membna, glasovali različno in
neenotno. To sem sam doživljal
ob celi vrsti vprašanj na po-
dročju ekonomije in zakonodaje,
vendar zaradi tega nikoli ne bilo
nobenih posebnih konsekvenc."
PROTEST IN
MIRNA VEST
Deželak, ki je bil kot predstav-
nik SKD v dosedanji
Drnovškovi vladi minister za
ekonomske odnose in razvoj, je v
intervjuju za Dnevnik povedal.
da je za Puckov izstop iz poslan-
ske skupine zvedel iz medijev.
"To je bilo zame presenečenje.
Pucka poznam še iz prejšnjega
mandata, poznam njegova sta-
lišča, izrel^ja in glasovanja o
celi vrsti vpra^nj. Morda je bilo
to njegovo dejanje znamenje nje-
govega osebnega protesta zoper
dogajanja znotraj SKD." Na pri-
pombo novinarja Dnevnika, da
način, na kakršen so v vodstvu
SKD ocenili Puckovo dejanje,
ne kaže, da bi bilo v stranki kaj
veliko tolerance do drugače mis-
lečih, je Deželak dejal, da je tudi
sam doživljal nekaj podobnega.
Misli, da bi morali znotraj stran-
ke dosledno spoštovati plural-
nost mnenj, demokratičen dia-
log in soočanje različnosti. Raz-
ličnih smeri in političnega dialo-
ga pa v stranki ni že cMj časa,
pravi Deželak.
Komentator Panorame piše, da
bi "Pucko lahko gladko molčal,
tiho tajno glasovi za Drnovška
in se zvito smejal pomladnikom,
ki bi besno iskali dezerterja in ga
nikdar ne bi mogli odkriti. /.../
Pucko je raje povedal javno, ^
se ne gre blokovskih pat iger. če
bi ga res podkupili, bi bil pravi
norec, če bi javno naznanil, da
več s j»mladniki. Za to, kar je
storil, je moral imeti res mimo
vest, saj se je gotovo zavedal, kaj
vse ga bo doletelo, nj^ io
družino..."
JakKoprivc
PTUJ / NOVICE IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Upokojensko letovanje
v Društvu upokojencev Ptuj trenutno deluje več kot 15
raznih sekcij. Ena izmed njih je tudi rekreacijsko-izlet-
niška, ki ob koncu januarja pripravlja bilten, v katerem
bodo predstavili svoje aktivnosti.
V sekciji poleg enodnevnih iz-
letov po domovini in mjini orga-
nizirajo tudi dvo- in večdnevne
izlete in potovanja doma in na
tujem. V tem okviru pripravljajo
tudi letovanja. Tako je de-
setdnevno letovanje v Rabcu,
kjer letujejo vedno v pred- in po-
sezoni zaradi ugodnih popustov.
Hotel Mimoza v Rabcu ponuja
upokojencem v marcu ceno za
polni penzion s plačano turis-
tično takso 25,5 DEM dnevno v
dvoposteljni sobi. Ptujsko
društvo ima ponudbo za čas od
15. do 25. marca. Prijave že zbi-
rajo ob torkih od 10. do 12. ure v
društveni pisarni v Ptuju,
Aškerčeva 9. Ob prijavi vplačate
vpisnino in ceno za organiziran
prevoz, ostalo pa po obrokih ja-
nuarja, februarja in marca. Prija-
ve bodo zbirali do zasedbe avto-
busa. V aprilskem terminu pa je
cena v Rabcu nekoliko višja (285
DEM za 10 dni), v maju pa je
cena v Dugi uvali v bližini Pule
320 DEM za 10 dni.
DUPtuj
Na malem pokopališču pri
cerkvici sv. Bolfenka v Halo-
zah se je v torek, 7. januarja, ve-
liko ljudi od blim in daleč pos-
lovilo od 94-letne Marije Pla-
nine, znane Planinčeve mame
iz zaselka Plate, Jelovice 10.
Bila je skromna, delavna in pri-
jazna ženica, zato so jo ljudje
spoštovali in občudovali. Prav
zato si zasluži, da o njej
napišemo nekaj stavkov tudi za
n^e bralce.
Se kot mlado dekle se je
poročila z Janezom Planincem,
vdovcem z dvema majhnima
otrokoma, ki jim je postala ne le
krušna, temveč prava mati v pol-
nem pomenu b^ede, enako kot
svojim osmim otrokom Z
možem sta garala od zore do
mraka na bregoviti, eni najvišje
ležečih kmetij na celomem ptuj-
skem območju, da sta preživela
sebe in svojih 10 otrok.
Po letih hude gospodarske kri-
ze je prišla vojna in z njo nacis-
tična okupacija naše domovine.
V letu 1944 so se na Jelovicah
pojavili prvi partizani, bojevniki
proti okupatorju. Pri ljudeh tam
okoli so naleteli na veliko razu-
mevanje in pomoč. Ena od nji-
hovih varnih postojank je bila
prav Planinčeva domačija. Tam
okoli so se občasno zadrževale
tudi večje partizanske enote in
uživale gostoljubje ljudi.
O Planinčevi mami je Panika
Vauda iz Ptuja med dmgim za-
pisala: "Spoznala sem jo, ko sem
kot bolničarka specialne Koz-
janske čete prišla v te kraje. Bila
je ena tistih haloških mater, ki
nas je vedno prijazno sprejela.
Nikoli ni niti malo poka:^a sla-
be volje, čeprav je imela takrat
polno hišo malih in napol odras-
lih otrok, v košari pa pol leta sta-
rega dojenčka. Spominjam se 6.
januarja 1945, ko je njen mož Ja-
nez prinesel škaf vina, ga posta-
vil v veži, da bodo naši borci
lahko pili, ona pa je spekla nekaj
kolačev kmha. V tisti ostri zimi,
ko smo se vračali s pohodov, nas
je vedno povabila v hišo, zabi-
la v peč, da smo se ogreli in
okrep^i. Vedno je bila prijaz-
na, polna sočutja."
Tako je bilo mdi zjutraj, 17. ja-
nuaiia 1945, ko je od Bolfenka
proti Planinčevi domačiji v viso-
kem snegu rinila skupina 13 po-
licistov iz postojanke v Majšper-
ku. Šli so po Planinčevo
družino, da bi jo odgnali v tabo-
rišče. j^rci Kozjanske čete so
bih slučajno tam, takoj so se p^
razdehli v zasedo. V spopadu je
padlo 12 policistov, le enemu je
usp< lo pobegniti, padel pa je
mdi mitraljezec Kozjanske čete.
Strah za življenje svojih otrok,
za svoj dom Planinčeve mame ni
odvrnil od tega, da ne bi še na-
prej enako prijazno pomagala
premraženim partizanom Tako
je bilo vse do konca vojne.
Marsikateri od preživelih bor-
cev ni pozabil na Planinčevo
mamo. Pogosto so jo obiskovali,
ob raznih pohodih, spominskih
prireditvah in za rojstni dan. Ta-
kih obiskov je bila izjemno vese-
la, zlasti še po tem, ko so otroci
drug za drugim odšli z doma in
ji je umrl mož. Ostala je sama, le
eden od sinov je ostal doma in ji
vsaj delno pomagal. Radostilo jo
je, da ljudje, ki jim je nekoč po-
magala, nanjo niso pozabili, le
ob slovesu je, navajena dare^ji-
vosti, navadno potrto dejala:
"Nimam vam kaj dati za s sabo."
Obiskovalcem je mdi rada po-
kazala slikovito okolje svoje^
doma, posebno velik vrt, ki ga je
vzorno obdelovala sama vse do
93. leta starosti, potem so ji
usahnile moči. Negoval jo je sin,
ki je živel doma, pa mdi naj-
bližja soseda, Minka Novinova,
jo je dnevno obiskovala, spekla
knih ali pripravila kaj za pri-
boljšek.
Naj dodam, da je v času, ko je
ležala v domači hiši na parah, v
pmjski bolnišnici umrl tudi njen
sin Štefan, star 74 let, ki je po po-
begu iz nemške vojske bU tudi
sam partizan. Pokopali so ga
naslednji dan ob materinem gro-
bu.
Vsi, ki so se v življenju srečali s
Planinčevo mamo Marijo, jo
ohranjajo v lepem spominu kot
dobro, prijazno, pošteno in vse
razumevajočo ženico, vedno pri-
pravljeno pomagati sočloveku. V
posebno lepem spominu jo
ohranjajo preživeli borci Koz-
janske čete, zlasti tistih osem, ki
jo je pogosteje obiskovalo. Osta-
la bo vzor dobre, poštene in na-
rodnosmo zavedne slovenske
kmečke žene in matere.
F.Fideršek
TEDNIK - 23. JANUAR 1997
NASVETI -13
Kuhwski nasveti
Cttoloninite
Ker so enolončnice v teh mrzlih zimskih dneh pogosta jed,
bo današnji prispevek namenjen prav njim, saj na njihov
račun dobimo v organizem kar nekaj toplote.
Enolončnice so jedi, ki spadajo
h gostim juham, pripravljamo pa
jih iz več vrst živil ter jih imenu-
jemo ponekod tudi zloženke. Na
splošno ločimo dve veliki skupi-
ni enolončnic: mesne in brezme-
sne. Tako ene kot druge so pri
nas zelo priljubljene. Uporablja-
mo jih različno, na primer za ko-
sila, večerje in mdi malice med
delovnim časom Kadar jih po-
nudimo kot ^avno jed za kosilo
ali večerjo, jih najpogosteje do-
polnimo s kakšno drugo jedjo,
da obrok prehrambeno uravno-
vesimo. Nekatere enolončnice
pa vsebujejo vse sestavine oziro-
ma vse potrebne hranilne snovi
in teh ne dopolnjujemo z drugi-
mi jedmi. brezmesnih eno-
lončnicah moramo poskrbeti za
dodatne količine beljakovin, pri
mesnih enolončnicah pa pogosto
pogrešamo zaščime snovi, zato
zraven njih ponudimo še solate
in sadje. Brezmesne pa običajno
obogatimo s klobaso, suhim me-
som, sirom, sladico iz skute ali
mleka, včasih dodamo mdi jajce.
Enolončnice, ki jih ponudimo
kot malico med delovnim
časom, ne smejo biti težko preb-
avljive, ne premastne in porcija
ne preobilna ali premajhna. Pri
preobilni in težko prebavljivi
hrani smo za delo nekaj časa
manj sposobni, z malico pa naj
bi dosegli ravno nasprotno.
Pri nas kuhamo veliko eno-
lončnic, ki sodijo mdi med naše
narodne jedi. Najbolj znane so
ričet, jota, mineštre, džuveči.
razni lonci, pasulj, sarma, musa-
ke, šare. Med enolončnice spada-
jo tudi vampi, želodčki v omaki,
golaževa juha, pašta fižol, pljuča
s krompirjem in še bi lahko
naštevala.
Najbolj znani za našo področje
so različno pripravljeni ričeti.
Ričet danes pripravimo tako, da
prebran in opran ješprenj ter
fižol, ki smo ju čez noč namočili,
pristavimo skupaj z vodo, doda-
mo sol in lovorjev list. Ko je jed
do polovice kuhana, dodamo
prekajeno svinjino, ki jo lahko
narežemo na kocke ali jo damo
kuhat v celem kosu in jo
narežemo tik pred serviranjem
Posebej na maščobi prepražimo
fino sesekljano čebulo, dodamo
strt česen in na drobne kocke na-
rezano jušno zelenjavo; zelenja-
vo lahko dodamo pred prežgan-
jem prav tako narezano na koc-
ke. Od jušne zelenjave uporabi-
mo korenje, peteršilj in n^o ze-
lene. Ko česen zadiši, dodamo
pri prežganju paradižnikovo
mezgo in zalijemo s hladno
vodo. Gladko prekuhano
prežganje vlijemo k fižolu ter
dodamo še na kocke narezan
krompir. Vse skupaj kuhamo do
mehkega. Ričet izboljšamo, če
mu dodamo žlico poljubnega
začimbnega posipa, tik pred ser-
viranjem pa dod^o še sesekljan
zelen peteršilj. Ričet kot origi-
nalno narodno jed pripravljamo
brez prepražene čebule, česna in
jušne zelenjave ter ne dodajamo
tudi paradižnikove mezge.
Krvodajalci
7. januar: Franc Gabrovec, Ul.
25. maja 19, Ruj, Franc Šumen-
jak, Prerad 37, Jože Pernek, Ve-
lika Varnica 18, Valentin
Turnšek, Spuhlja 68/b, Boris
Spindler, Prerad 40, Janja To-
plak, Langusova30, Ruj, Andrej
Planinšek, Apače 298, Branko
Mlakar, Grajena 46, Jožica Pre-
dikaka, Kicar 77, Stanko Za-
§oršek, Bukovci 72, Danica
imenko, Krčevina pri Vurber-
gu, Zdravko Sok, Fprmin 1/a,
Milan Munda, UI. Žetalskega
Jožeta, Ruj, Konrad Murko,
Podvinci 133/b, Vida Maroh, Po-
brežje 34, Leonida Ozimek,
Anželova 11, Ruj, Ivan Lesjak,
Nova vas pri Markovcih, Branko
Ceh, Podvinci 48, Martin Cvet-
ko, Gradiščak 8, Neža Erjavec,
Vičava 66, Ruj, Zlatko StrucI,
Dravinjski Vrh 2/b, Marjan
Arnuš, Kicar 108/a, Anton
Bukšek, Žetale 51, Sonja
Plečko, Brezula 58, Anton
Žuran, Gradišča 143, Silva Ko-
zel, ZakI 37, Branko Rojko, Gra-
jenščak 28, Samo Kočevar,
Dravska 3, Središče, Drago
Sedmak, Kvedrova 4, Ruj, Ivan
Kukovič, Suha veja 7, Marijana
Prelog, Zagojiči 20/a, Anica
Kmetec, Cirkovce 1/c, Zvonko
Medved, Cvetkovci 79/a, Danilo
Krajnc, Arbajterjeva 7, Ruj, Ro-
man Skuber, Lancova vas 95.
9. januarja: Marjan Žalar, Volk-
merjeva 7, Ruj, Vinko Brumec,
Reševa 6, Ruj, Kristina CartI,
Zg. Hajdina 54, Slavko Tašner,
Grajena 20, Ivan Petek, Mez-
govci 24, Miran Lešnik, Ul. Vide
Alič 17, Ruj, Dragica Škripač,
Gomilškova 12, Ruj, Danica
Žižek, Vokmerjeva 9, Ruj, Milan
Kirbiš, Gerečja vas 40/f, Alojz
Čeh, Videm pri Ruju 24/c, Zvon-
ko Purg, Dravinjski Vrh 58, Alojz
Kelc, Bukovci 82/a, Branko Lah,
Podvinci 123/b, Milan Žižek,
Rimska pl. 10, Ruj, Danilo Bela,
Spuhlja 92, Milan Slavinec,
Orešje 140, Janko Peteršič,
Dornava 76/a, Franc Petko, Iho-
va 34, Franček Veber, Rujska
2/a, Ormož, Andrej Haložan,
Slovenja vas 9, Ivan Teskač, Ar-
bajterjeva 4, Ruj, Jožef Rezar,
Lovrenc na Dr. polju 1, Franc
Grimšič, Krčevina pri Vurbergu,
Vasilij Juršič, Dvorjane 9/a,
Franc FridI, Zg. Hajdina 97/a.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KUN. PSIH. / KAKO
OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 105. NAD.
Vzgoja k solidarnosti
Nujno je, da se ljudje usmerimo v iskanje samega sebe in
harmoničnega sožitja z drugimi, saj nas vse drugo vodi v
uničenje. Individu^lizem, iluzija, da bodo vedno same-
mu sebi predpisovali norme ravnanja, antiavtoritativ-
nost za vsako ceno, izolacija, "potovanje vase" z mamili
ali meditacijami ali beg za okope družine ne vodijo dru-
gam kot v nemočno ali slepo osamljenost. Res je, da
mora človek ponovno odkriti sebe, prav tako pa je važno,
da se ponovno nauči pristne solidarnosti z drugimi.
Pot do solidarnosti je težka,-
saj solidarnost pomeni sposob-
nost živeti z drugimi ljudmi,
spoštovati ljudi, še zlasti njiho-
ve poglede in stališča, poleg
t^ pa nam solidarnost nare-
kuje še ljudem tudi pomagati.
Kot vsaka druga osebnosma
lasmost se začne solidarnost
učiti v družini. Temelj bodoče
otrokove solidarnosti so tile
družinski odnosi:
- medsebojno spoštovanje
vseh članov družine.
-	pomoč, ki jo člani družine
nudijo drug drugemu,
-	odprto razpravljanje o vseh
konfliktih, do katerih pride pri
skupnem življenju,
-	sistem vrednot staršev in
njihov način življenja v širši
socialni skupnosti,
-	sistematična vzgoja otrok k
strpnosu, prijateljstvu in
pomoči sovrstnikom.
Pozneje se mora vzgoja k soli-
darnosti nadaljevati v šoli.
Vedno znova se je treba pri tem
truditi za izboljšanje razume-
vanja samega sebe in mdi dru-
gih. Brez tega si pravega med-
sebojnega spoštovanja, prija-
teljstva in sožitja ne moremo
predstavljati.
Danes poznamo več načinov
in tehnik, kako lahko nekdo iz-
boljša svoje odnose z drugimi
ljudmi ali kako lahko kljub
nujnemu odrekanju na račun
skupnega življenja najde polno
osebno zadovoljitev. O grupni
psihoterapiji je bil že govor,
tako da bomo sedaj govorili o
štirih tehnikah, ki so v te na-
mene: trening senzitivnosti,
skupine srečanja, psihodrama
in trening vedenja.
Podrobneje si jih bomo pog-
ledali naslednjič.
Mag. Bojan Šinko
SPUHLJA / NA SEJMU KORANTIJ
Letos mani iivaltno
Do letošnjih pustnih prireditev nas loči le še dober teden
dni, saj se bodo kot običajno začele s svečnico, 2. februar-
ja. Zato imajo koranti in drugi pustni liki s ptujskega
območja, Haloz in Slovenskih goric, v teh dneh polne roke
dela s pripravami.
Mednje zagotovo sodi tudi tra-
dicionalni sejem korantove
opreme, ki je potekal konec mi-
nulega tedna, 18. in 19. januarja,
v prostorih gasilskega doma v
Spuhlji v organizaciji tam-
kajšnjega društva folklornih dej-
avnosti Korant. Kot je ocenil
predsednik društva Dušan
Kralj, je v soboto in nedeljo last-
nike zamenjalo blizu 100 kuren-
tovih oprav in dodal: "Moram
reči, da je bilo letos kar precej
pro^jalcev od blizu in daleč,
mdi kipcev je bilo kar precej, a
tako kot v minulih letih posli
niso cveteli. Cene za kurentove
kape so bile od 20 do 30
tisočakov, komplet petih zvon-
cev je veljal od 5 do 15 tisočakov,
plašč pa je bilo možno dobiti za
15 do 30 tisoč tolarjev. Vse je
bilo pač odvisno od starosti in
ohranjenosti opreme."
In kako so Spuhljani pripravl-
jeni na pusta? Dušan lOralj pra-
vi: "Naši izdelovalci kuraetij, se-
daj jih imamo na našem
območju že-kar pet, imajo te dni
polne roke dela. Tisti, ki so
rabljeno opremo uspeli prodati,
pa tudi mnogi drugi si bodo pri-
voščili novo korsntijo, ki velja v
povprečju okoli 1000 nemških
mark. Na zadnjem sestanku
društva smo ocenili, da naj bi
bilo letos na območju bivše
občine Ptuj že okoli 10(W koran-
tij. To pa je že lepo število. Seve-
da nam nikoli ne uspe, da bi vse
te korante spravili na nedeljsko
osrednjo ptujsko kurentovanje, a
če jih bo letos prišla vsaj dobra
polovica, bo še kako veselo."
M. Ozmec
Kdo ve, koliko znoja je bilo v minulih pustih prelito pod temi
korantijami?	Foto: M. Ozmec
Zakon o popravi la'ivi€
Nadaljevanje iz
prejšnje številke
#	Kje so zagotovljena sredst-
va za plačilo zgoraj prikazane
odškodnine ^ej 5. čl. cit. zako-
na) in povečane obveznosti iz
pokojninskega zavarovanja
(glej 6. čl. cit. zakona)
VI. odstavku 7. čl. je določeno,
da so sredstva za plačilo odškod-
nine zagotovljena v skladu za
poplačilo vojne škode, sredstva
za povečane obveznosti iz pokoj-
ninskega zavarovanja pa v
državnem proračunu.
#	Posebni pogoji in postopek
po ZPK za revizijo pravno-
močne obsodilne kazenske
sodbe
I^^n primerov, ki so navede-
ni v določbah veljavnega zakona
o kazenskem postopku -
skrajšano ZKP - o izrednih
pravmh sredstvih (406.-428. čl.)
se pravnomočno obsodilna sod-
ba lahko spremeni ob pogojih, ki
jih določa ZPK.
# Zoper kakšno sodbo se
sme vložiti zahtevo za revizijo
po ZPK
Po 22. čl. ZPK se sme vložiti
zahteva za revizijo zoper pravno-
močno obsodilno ka^nsko sod-
bo, izdano v času od 15. 5. 1945
do 2. 7. 1900 na ozemlju sedanje
Republike Slovenije
1.	če temelji na uporabi kazen-
ske zakonodaje iz že zgoraj pri-
kazanega 3.Č1. ZPK
2.	če temelji na uporabi katere-
koli dmge kazenske zakonodaje,
če je bil kazenski materialni za-
kon zaradi političnih, razrednih
ali ideoloških razlogov zlo-
rabljen oziroma uporabljen v na-
sprotju z načeli in pravili pravne
države
Zahteva za revizijo po 1. točki
zgoraj se lahko vloži ne glede na
to, ali je bil upravičeni osebi
priznan status bivšega poli-
tičnega zapornika, zahteva za re-
vizijo po točki 2) zgoraj pa se
lahko vloži le ob pogoju, da se
zloraba kazenske z^ono^je ne
more uveljavljati z drugimi iz-
rednimi pravnimi sredstvi po
določbah ZKP.
#	Kdo in v katerem roku sme
vložiti zahtevo za revizijo po
ZPK
Po 23. čl. ZPK jo sme v roku 18
mesecev po uveljavitvi ZPK
vložiti obsojenec in mdi državni
tožilec. Po smrti obsojenca pa
tudi osebe iz drugega odstavka
367. člena ZKP, ki so: obso-
jenčev zakonec oziroma oseba, s
katero živi v zunajzakonski
skupnosti, krvni sorodnik v rav-
ni vrsti, posvojitelj, posvojenec,
brat, sestra in rejnik.
#	Pri katerem sodišču je po-
trebno vložiti zahtevo za revizi-
jo in kakšne podatke mora vse-
bovati
Glede na 24. čl. ZPK je zahtevo
za revizijo potrebno vložiti pi-
sno pri tistem okrožnem
sodišču, ki bi bilo po določbah
ZKP krajevno pristojno za so-
jenje na prvi stopnji. V zahtevi
za revizijo morajo biti navedeni
podatki o sodbi, zoper katero se
vlaga revizija, in zakonski razlojg
revizije. V primeru zahteve revi-
zije zoper sodbo iz 22. čl. pod
točko 2 (glej zgoraj) pa mora
zahteva biti obrazložena z na-
vedbo dejstev in dokazov, ki
kažejo na to, da gre za zlorabo
zakonodaje zaradi političnih,
razrednih ali ideoloških razlo-
gov.
#	Delo sodišča, odločanje o
reviziji in pritožba
Te določbe vsebujejo členi 25-
34 ZPK. Za vlagatelje zahtev za
revizije je razveseljiva določba 3.
odst. 25. ČL, ki določa, da mora
biti postopek v zvezi z zahtevo
za revizijo hiter, posebno hiter
pa še, če to zahtevajo starost in
zdravstveno ter socialno stanje
obsojenca.
#	Kakšne pravice ima bivši
obsojenec, če je ugodeno
zahtevi za revizijo
Če je bilo zahtevi za revizijo
ugodeno, ima bivši obsojenec
pravico do povrnitve škode, pra-
vico do rehabilitacije in dmge*
pravice, ki jih imajo po določbah
538.-546. čl. ZKP osebe, ki so
bile neupravičeno obsojene ali
jim je bilo neutemeljeno odvzeta
prostost. Tako se npr. razveljavi
vpis neupravičene obsodbe v ka-
zenski evidenci, prizna se delov-
na oziroma zavarovalna doba za
tisti čas, ki ga je bivši obsojenec
izgubil zaradi neupravičene ob-
sodbe ali neutemeljenega odvze-
ma prostosti, itd
# Kdaj lahko sodno že reha-
bilitirane osebe pred uveljavit-
vijo ZPK, ki jim je bila prizna-
na pravica do povrnitve škode
na podlagi so^e odločbe ali
odločbe drugega državnega or-
gana, še uveljavljajo priznanje
statusa bivšega političnega za-
pornika
Po 36. čl. ZPK lahko take ose-
be uveljavljajo priznanje statusa
bivšega j^litičnega zapornika
samo, če jim je to potrebno za
priznanje pravic iz pokojninske-
ga in inviidskega zavarovanja.
Take osebe tudi nimajo pravice
uveljavljati odškodnine oziroma
razlike odškodnine po določbah
ZPK
#	Kateri pojem iz zakona, ki
bo urejal sklad za poplačilo
vojn škode, se uporablja za
upravičence do odškodnine po
ZPK?
Glede na 3. odst. 36. čl. ZPK se
uporablja pojem "politični pre-
ganjanci".
#	Ali je sklep o priznanju sta-
tusa bivšega političnega zapor-
nika ali po vojni pobite osebe
zakonska podlaga za brisanje
obsodbe iz kazenske evidence
ter za uveljavljanje drugih pra-
vic, ki jih ZKP daje neupra-
vičeno obsojenim osebam
V1. odst. 37. čl. ZPK je na zas-
tavljeno vprašanje negativni od-
govor. V 2 odst. istega člena pa je
zapisano, da s priznanjem statu-
sa bivšega političnega zapornika
oziroma po vojni pobite osebe
tudi niso prizadete tiste pravice
drugih, ki se opirajo na obsodbo.
Milico Kostanjevec
14 - ŠPORT
23. JANUAR 1997 - TEDNIKj
JURŠINCI / PRVI SKOKI NA25-METRSKI SKAKALNICI
Najdlje domaiin Janzekovii
Juršinčani že po tradiciji na Štampohu pripravljajo smučarske
skoke in v nedeljo so jih na novi 25-inetrski skakalnici. Glavni
organizatorji so bili člani domačega Športnega društva Sloven-
ske gorice, po strmini pa se je v dobrih dveh urah v štirih serijah
(prva je bila poskusna) spustilo 39 skakalcev.
Minulo nedeljo popoldan so
opravili krst nove, 25-metrske
skakalnice, ki so jo zgradili tik ob
obstoječi 45-metrski. Na njej so
se pomerili tekmovalci iz
Trgovišča, Jablancev - Korene,
Moravcev pri Mali Nedelji in vasi
juršinske občine. Najmlajši, Dar-
jan Čeh, je štel komaj devet let,
najstarejši, Jožko Rižnar, pa 39.
Rekord je s 23,5 metri postavil
domačin Boris Janžekovič, ki je
ob koncu slavil v članski
konkurenci. Sledila sta mu
Damjan Jaušovec iz Moravcev
in Juršinčan Jožek Novak. Med
pionirji je najdlje skočil Miha
Kirbiš iz Trgovišča (13,5 m),
drugi je bil Dušan Rižnar, tretji
pa njegov brat Matej Rižnar, oba
člana domačega SD. V
konkurenci mladincev je ob
koncu slavil Sašo Potočnik - ŠD
Jablance - Korena (19,5 m), Uroš
Kirbiš iz Trgovišča je z dobrima
daljavama osvojil drugo mesto,
tretje pa je pripadlo domačinu
Sašu Vučkoviču.
Organizatorji so bili s tekmo
zadovoljni, čeprav jim je zima na
dan tekmovanja še kako pokazala
zobe, tudi obiskovalci so bili do-
bre volje, navijači pa glasni. Več
tekmovalcev, članov Smučarske
zveze Slovenije, pa na Štampohu
pričakujejo v februarju, ko bo
tekma štajersko-koroške regije na
juršinski "velikanki", ob koncu
tega tedna pa se bodo po strmi-
nah spustili veleslalomisti in
smukači.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
TUDI V KICARJU
SKAČEJO
v nedeljo so v Murkovi grabi
sredi Kicarja izvedli že peto tek-
movanje v smučarskih skokih, ki
ga organizira skupina krajanov
pod vodstvom Konrada Murka.
Tekmovanja na 20-metrski
naravni skakalnici, ki se je očitno
"prijelo", saj si ga je ogledalo
približno 200 gledalcev, se je
udeležilo 22 skakalcev, v treh
kategorijah. Zmagovalci so bili:
do 13 let: David Kolarič z na-
jdalšim skokom 14,5 metra, drugi
Jernej Ciglar, tretji Denis Zorko;
do 33 let: Drago Veber - 19,5
metra, drugo mesto Rihard
Segula, tretje Dani Fiirst; veter-
ani: 1. Marjan Sebela - 17,5
metra, 2. Vlado Pili, 3. Dani
Petrovič.
Na koncu tekmovanja so
zmagovalcem podelili simbolične
nagrade in si obljubili, da se pri-
hodnje leto zagotovo spet srečajo.
RŠ
Kicarska velikanka v Murkovi grabi.	Foto: R. Škrjanec
V izteku juršinske skakalnice je bil pravi športni praznik
PTUJ / IZDALI ZBORNIK O ŠPORTNIH DOSEŽKIH MLADIH
Tekmovalo ie vei tisoi otrok
športna zveza Ptuj je letos prvič izdala
zbornik o dosežkih mladih športnikov iz
vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih in
srednjih šol v občinah na Ptujskem v letih
1995/96. Izšel je v nakladi 500 izvodov. Gre
za rezultate, ki so jih mladi športniki dosegli
na občinsldh, medobčinskih, regijskih in
državnih tekmovanjih.
Pregled je obenem tudi analiza tekmovanj jn
udeležbe mladih na njih, ki je pokazal, da živi in
dela na Ptujskem veliko mladih nadarjenih šport-
nikov, ki so se izkazali tudi na državnih tek-
movanjih in za katere bi v občinah v bodoče
morali zagotoviti boljše razmere za delo.
Če v šolah še nekako zberejo za stroške prevoza
na tekmovanja, pa jim ponavadi zmanjka za pre-
hrano mladih, to pa je podatek, ki bi ga morali
upoštevati tudi sestavljalci vsakoletnih občinskih
poračunov, da bi za šport mladih, ki pomembno
prispeva k njihovemu zdravju, prispevali več. V
uspehu mladih športnikov se zrcalijo prizadevanja
vodstev šol (ravnateljev), športnih pedagogov in
velikega števila zunanjih sodelavcev, ki v okviru
interesnih dejavnostih na golah delajo z mladimi
športniki. Kot je povedal direktor športnega za-
voda Ptuj Stanko Glažar, bodo zbornike poslali
vsem vzgojnovarstvenim organizacijam, šolam in
vsem devetim občinam, saj Športna zveza Ptuj v
sodelovanju s klubi in šolami organizira šolska
tekmovanja vseh devetih občin.
V obdobju 1995/96 je 350 predšolskih otrok
opravilo naloge športne značke I. skupine: planin-
stvo, smučanje, kolesarjenje in igre z žogo. Tisoč
otrok v starosti od 5 do 7 let je opravilo priprave
na občinsko tekmovanje v krosu, 160 otrok pa je
sodelovalo na medobčinskem spomladanskem
krosu med pedagoškimi enotami zavoda. 22 me-
dobčinskih tekmovanj šolskih športnih društev
osnovnih Šol se je udeležilo 2561 učenk in
učencev, ki so tekmovali v 12 športnih discipli-
nah. Ekipe in posamezniki šolskih športnih
društev so zelo uspešno nastopili tudi na regijskih
in državnih prvenstvih. V šolskem letu 1995/96 je
bilo 53 medobčinskih, regijskih in državnih
prvenstev. Na državni ravni je ministrstvo za
šport pripravilo 34 tekmovanj, na 18 pa so sode-
lovale tudi ekipe s Ptujskega. 560 dijakov in di-
jakov srednjih šol se je udeležilo tekmovanj
srednjih šol v atletiki, malem nogometu, rok-
ometu, odbojki, košarki, judu, šahu in streljanju.
Športna zveza Ptuj bo zbornike o dosežkih
mladih športnikov v bodoče objavljala vsako leto.
Že letos bodo pričeli izdajati tudi mesečne biltene
o športnih dosežkih mladih, načrtujejo pa tudi
izdajo zbornikov o dosežkih tekmovalcev v tek-
movalnem in vrhunskem športu ter rekreativcev.
Prvi zbornik Športne zveze Ptuj o športnih
dosežkih mladih v šolskem letu 1995/96 vsebuje
tudi koledar tekmovanj v tem šolskem letu.
MG
ORMOŽ / ROKOMET - KADETI, MLADINCI
Sreran/e reprezentaiu Madžarske in Slovenije
V ponedeljek so si ljubitelji
rokometa v Ormožu lahko
ogledali prijateljski tekmi mlad-
inske in kadetske reprezentance
Slovenije in njihovih vrstnikov
iz Madžarske. Kadetska in
mladinska rokometna reprezen-
tanca Slovenije imata po
mnenju trenerjev premalo med-
narodnih izkušenj, zato je koor-
dinator mladih reprezentanc
Miro Požun organiziral tekme z
mladimi Madžari v Ormožu in
Keszthelyju. O podobnih pri-
jateljskih tekmah se dogovarja
tudi z belgijsko, hrvaško, avstri-
jsko in švicarsko zvezo.
Kadetska reprezentanca je
Madžare ugnala s 33:31, vendar je
bil trener Igor Razgor po tekmi
precej jezen in nezadovoljen, saj so
v nekaterih obdobjih vodili tudi z
devetimi goli prednost. "Do 40.
minute so fantje igrali dobro, nato
smo spremenili način igre in se
nismo ujeli. Madžarska reprezen-
tanca je zelo kvalitetna in s prvim
delom igre sem zelo zadovoljen.
Toda kvaliteta naše ekipe bi se
morala pokazati v trenutkih, ko
smo visoko vodili. Takrat bi jih
morali dotolči," je razmišljal
Razgor. Kadeti se letos
pripravljajo na kvalifikacije za
evropsko prvenstvo. Kvalifikaci-
jska skupina, iz katere se bo le
eden uvrstil na prvenstvo, je zelo
težka. Poleg domačinov Hrvatov
so v skupini še Belorusi in Ni-
zozemci. Za kadetsko reprezen-
tanco Slovenije so zaigrali:
Slamnik, Kersnič, Lesjak, Hojič,
Erčulj, Ivančič, Tomše, Pajovič,
Gavrilovski, Kopitar, Ergaver,
Kavaš, Šantl, Hraštan, Lainšček,
Plaznik in Prislan.
Mladinsko reprezentanco pa letos
čakajo kvalifikacije za svetovno
prvenstvo, ki bodo potekale v
Grčiji. Poleg domačinov so v isti
kvalifikacijski skupini še mladinci
iz Slovaške in Romunije. Trener
Aleš Praznik vidi možnosti za
uvrstitev na svetovno prvenstvo,
ki bo septembra v Turčiji, tudi
zato ker se prvenstva udeležita dve
reprezentanci iz vsake skupine.
Aleš Praznik pravi, da je v pretek-
lem obdobju preizkusil veliko
število mladih igralcev in da je
končno našel pravo selekcijo. Na
širšem spisku kandidatov sta bila
tudi Robi Bezjak in Boštjan Belec,
a sta izpadla iz selekcije. "Ker
poznam delo z mlajšimi generaci-
jami rokometašev na vašem ter-
enu, menim, da bo delež
reprezentantov s tega področja v
prihodnje bistveno večji kot
danes," je dejal Praznik. Za
reprezentanco, ki je zmagala z
rezultatom 28:21, so zai^ali: Škof,
Podbregar, Bon, Skubic, Frelih,
Jakac, ^ovič, Oštir, Verbajs, Mo-
horič, Skaper, Kastelic, Drole,
Gradišek, Trbojevič in Kogoj.
Sogovorniki so se zahvalili za gos-
toljubje in dobro organizacijo
obema ormoškima kluboma -
Ormožu in Veliki Nedelji, pred-
vsem pa rokometnima entuzias-
toma Andreju Pučku in Viliju
Trofeniku.
vk
ODBOJKA • Pre-
valje - Marsel 0:3
Odbojkarice ptujskega Marsela
so v nadaljevanju prvenstva v 1 B
ligi za ženske igrale v Prevaljah
in ugnale domačo ekipo. Zmaga
Ptujčank ni bila vprašljiva, saj so
bile enostavno premočan
nasprotnik za domačinke. Gostje
so za zmago potrebovale slabo
uro, kar tudi govori o igri in
predvsem premoči. Pri ekipi
Marsela je tokrat izstopala Alek-
sandra Gosak. Za Marsel so nas-
topile: Gojkoškova, Merharjeva,
Prauhartova,	Gosakova,
Emeršičeva, Zenunovičeva,
Godčeva in Intiharjeva. Izidi
posameznih nizov: 5:15, 12:15,
3:15.
Danilo Klajnšek
ATLETIKA •
Kotarjeva druga
na 60 metrov
v Ljubljani in Celju sta bila
prva dvoranska atletska mitinga
nove sezone, namenjena tekom,
skokom in metom. Na mitingu v
Ljubljani se je v odsotnosti dveh
najboljših (Alenke Bikar in
Jerneje Pere) v teku na 60 metrov
izkazala članica IBL Olimpije in
skupine trenerja Jureta Kastelica
Saša Prokofjev, ki je z odličnim
rezultatom 7,42 sekunde izpolnila
normo za nastop na svetovnem
dvoranskem prvenstvu v Parizu.
Drugo mesto je za marsikoga pre-
senetljivo osvojila Ptujčanka
Vanja Kotar, prav tako članica
skupine Jureta Kastelica. Njen
rezultat je bil 7,99 sekunde, kar je
za bivšo tekmovalko na srednjih
progah več kot odlično. Vendar
se je Kotarjeva pod vodstvom
trenerja Brigite Bukovec in
Alenke Bikar preusmerila na
krajše proge, saj namerava v novi
sezoni tekmovati na 100 in 200
ter 400 metrov.
jš
MALI NOGOMET
Prvi naslev v Kriiev€e
Klub malega nogometa PoetoVio Mila je v športni dvorani Center
organiziral prvi turnir mladih igralcev (od 16 do 21 let). Nastopilo
je osem ekip, razdeljenih v dve pretekmovalni skupini. V skupini A
so bili tudi igralci Poetovie Mile, ki jih je vodil trener Dušan Čeh.
Zasedli so drugo mesto in v polfinalnem srečanju z ekipo Tomaža
izgubili s 4:1. V skupini B je ekipo AS saloni iz Ljubljane zamen-
jala ekipa Tomaža in prišla celo v finale, kjer pa so morali priznati
premoč vrstnikom iz fc"iževcev.
Za najboljšega vratarja turnirja so proglasili Marjana Razlaga iz
KMN Tomaž, najboljši strelec pa je bil Goran Ristič iz Interierja
Križevci s sedmimi zadetki.
Rezultati skupine A: Poetovio Mila - Branik Talci 7:1, Interier
Križevci - Juventus 6:1, Poetovio Mila - Interier Križevci 1:2, Bra-
nik Talci - Juventus 3:6, Juventus - Poetovio Mila 1:4, Branik Talci
- Interier Križevci 1:4; vrstni red: Interier Križevci 9, Poetovio
Mila 6, Juventus 3 in Branik Talci O točk.
SKUPINA B: Mizarstvo Krošelj - Tomaž 0:2, Marmor Hotavlje -
Daltons 3:3, Mizarstvo Krošelj - Marmor Hotavlje 0:3, Tomaž -
Daltons 5:1, Daltons - Mizarstvo Krošelj 1:1, Marmor Hotavlje -
Tomaž 0:2; vrstni red: Tomaž 9, Marmor Hotavlje 4, Daltons 2 in
Mizarstvo Krošelj 1 točko. Polfinale: Tomaž - Poetovio Mila 4:1,
Interier Križevci - Marmor Hotavlje 5:3. Finale: Interier Križevci -
Tomaž 4:0.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
TRETJE
KONTROLNO
TEKJAOVANJE
Raušlova, Peteršičeva in
Simenko v državni reprezen-
tanci
V nedeljo je bilo v Ljubljani
tretje kontrolno strelsko tek-
movanje najboljših slovenskih
strelcev z zračno pištolo. Za ptu-
jske strelce se je končalo zelo
uspešno.
Najbolje se je odrezala prva
dama ptujskega strelstva Majda
Raušl, saj je nastrelila 370 kro-
gov, bila tretja, s tem pa si je zag-
otovila mesto stalne državne
reprezentantke. Z enako formo
bo verjetno dosegla odlično uvr-
stitev tudi naslednjo nedeljo na
velikem mednarodnem turnirju v
Miinchnu.
Mladinka Alenka Peteršič se je
uvrstila na odlično četrto mesto
in si prav tako zagotovila mesto v
reprezentanci ter pravico
udeležbe na četrtem pozivnem
turnirju.
Najbolj je presenetil mladinec
Robert Šimenko z odličnim
rezultatom 540 krogov, izrednim
tretjim mestom in pozivom v
državno reprezentanco za
povratno srečanje v Zagrebu.
Pri članih ni bilo najboljšega
Ptujčana Janeza Štuhca. Robert
Kranjc iz Brežic je postavil nov
državni rekord 584 krogov in
obenem visok rezultat med-
narodne vrednosti. Od strelcev
SD Ptuj si je najboljšo uvrstitev
in normo za državno prvenstvo
priboril Slavko Ivanovič s 551 kr.
Od članov SD Ptuj so si normo
za držaYno prvenstvo priborili
Janez Štuhec, Majda Raušl,
Alenka Peteršič, Slavko Ivanovič,
Robert Šimenko, Sašo Porok,
Pavel Fabrici, Matija Potočnik in
novi član SD MIP Ludvik Pšajd
ml.
SI
DRŽAVNA
DOPISNA LIGA •
/L Peteršii in SD
Pfuj v vDcfsfvu
Strelci so v državni dopisni
ligi opravili 4. krog, to je dve
tretjini lige. V letošnji ligi nas-
topa več kot 110 ekip oziroma
več kot 450 strelcev iz več kot
50 slovenskih klubov. V četrtem
krogu so bili doseženi odlični
rezultati, saj je bolje od rekor-
dov lige streljalo 12 ekip in
posameznikov.
Z zračno pištolo je ekipa SD
Ptuj premočno prva s 4354 kr. (v
četrtem krogu 1087), tretji je MIP'
Ptuj s 4295, četrti Ptuj-Petlja
4277. Pri mladincih vodi
posamezno Alenka Peteršič s
1416 (v četrtem krogu 356), drugi
je Robert Šimenko, tretji Matija
Potočnik, vsi SD Ptuj. Pionirji so
v sredini lige. Posamezno je Si-
mon Fras 26.
Do konca kvalifikacijskih
tekem sta še dve koli, nakar bo v j
Postojni 15. februarja polifinalej
desetih najboljših ekip in;
posameznikov, iz tega polfinala
pa se bo v finale 22. marca uvr-
stilo pet najboljših in pet
posameznikov v vseh 27 discipli-
nah in kategorijah.
SI
MEDOBČINSKO
PRVENSTVO
OSNOVNIHŠOL
v petek, 17. januarja, je bilo v
Mladiki medobčinsko prvenstvo
osnovnih šol. Pri deklicah je bila
ekipno najboljša ekipa OS
Juršinci z 284 kr. Posamezno je
bila najboljša Saška Benko - 118
kr., druga Sonja Raušl - 116^
tretja Saša Cafuta - 50, vse OS
Juršinci. Pri dečkih so bili na-
jboljši OŠ Dornava 433 kr. 2. OŠ
Olga Meglič 415 kr. 3. OŠ
Podlehnik 404 kr., 4. Juršinci
382. Posamezno je zmagal Simon
Fras (OŠ OM) 160 kr., 2. Jernej
Peteršič (OŠ Dornava) 159 kr., 3.
Sebastijan Omolnar (OŠ OM) 157
... Prvouvrščene ekipe so prejele
pokale, posamezniki ter druga in
tretja ekipa pa diplome organiza-
torja - Športnega zavoda Ptuj.
Tekmovanje sta vodila Slavko
Ivanovič in Jože Malek iz SD
Ptuj.
SI
ROKOMET
Sreianfe
veteranov
Ptuj je mesto, kjer je doma rok-
omet, ki ima veliko število
privržencev. Rokometaši se po- j
lagoma pripravljajo na jubilej - 50-
letnico igranja in 30. obletnico
uvrstitve ekipe v 1. slovensko rok-
ometno ligo. V tem okviru bo 24.
januarja ob 19.30 v športni dvorani
Center na Ptuju srečanje ekip iz
leta 1966/67 in 1974. V ekipi iz leta
1966/67 so nastopili: Podpadec,
Peter in Gorazd Jurkovič, brata
Strašek, Belšak, Kovač, Rozman,
Žlender, Černezel, Gašperšič, Bur-
jan, Magdalene, Cimerman, Ho-
jker, Nežmah, Kajnih, Zemljič itd.
Za ekipo, ki je prišla v 1. slovensko
rokometno ligo 1974, pa so nas-
topili: Črešnik, Valenko, Zlatko in
Dušan Grame, Križe, Čuček,
Vrabl, Bezjak, Samo Brmež, Kais-
esberger, Majnik, Djekič, Skok,
Žuran itd. Žal srečanje ne bo na
njihovem starem igrišču na
stadionu Drave, ker ga pač tam ni
več zaradi gradnje ptujskega pod-
voza.
Na srečanje so vabljeni vsi igralci
in igralke, ki so v preteklosti po-
magali k izgradnji renomeja ptu-
jskega rokometa.
Danilo Klajnšek
TEDNIK 23. JANUAR 1997
POSLOVNA SPOROČILA IN ŠPORT - 19
KOŠARKA • Ptuj -
Mascom Lenart 71:84
Gostujoči košarkarji so že v
uvodnih minutah nepričako-
vano, predvsem pa po čudnih
sodniških odločitvah prevzeli
visoko vodstvo. Tudi nadalje-
vali so dobro, iz minute v mi-
nuto povečevali razliko v
koših. Najvišjo prednost 16
točk so si prii^li v 33. minuti.
Z rutinirano igro sta gostujoč
igralca Mihajlovič in Vidovič
uveljavljala svojo premoč v
višini in polnila koš domačih
iz neposredne bližine. Igralci iz
Lenarta so vodili vso tekmo,
ig^ci Ptuja so se sicer v 20.
minuti približali na eno točko
(36:37), za preobrat pa tokrat
niso imeli nobenih možnosti,
saj so gostje tudi v končnici
odig^i zbrano in zanesljivo
osvojili točke.
Koše za domače so dosegli:
Kotnik 16, Rojko 15, Jagmnec
13, Bojnec 10, Arnuš 6, Gabri-
jan 5, Damiš 3, Hodnik 2 in
Kostanjevec 1.
Mladinci Pmja so v izredno
razburljivem srečanju prema-
gali ekipo Šentjurja z rezulta-
tom 74:70.
MG
ŠAH m Največ
priznanj v Gorišnico
Športni zavod Pmj, OŠ Mar-
kovci in Šahovsko društvo
Ptuj so v soboto, 11. Januarja,
organizirali medobčinsko po-
samezno prvenstvo osnovnih
šol v šahu. Tekmovali so v šti-
rih kategorijah: do II, 13 in
15 let. Prvi trije v vsaki katego-
riji so prejeli diplome. Po
pričakovanju so jih največ
osvojili šahisti in šahistke OŠ
Gorišnica (17J), nato OŠ Ki-
dričevo (4), OS Markovci (3) in
OŠ Videm (2).
Diplome jim je podelil Janko
Bohak, najbolj znani slovenski
mednarodni šahovski sodnik.
Vrstni red najboljših v posa-
meznih kategorijah: deklice do
9 let: 1. Mojca Šosterič (Vi-
dem), 2. Neja Roškar, 3. IGav-
dija Zemljarič (obe Gorišnica);
do 11 let: L Mateja Rožmarin,
2. Ina Sok (obe (ijrišnica), 3.
Jasna Zajšek (Markovci); do 13
let. 1. Teja Pignar, 2. Barbara
Rižnar, 3. do 4. Petra Geč (vse
Gorišnica) in Marta Kunčnik
(OŠ Markovci); do 15 let: 1.
Nina Tuš, 2. Janja Vukašino-
vič, 3. Mojca Belšak (vse
Gorišnica); dečki, do 9 let: 1.
Rok Korošec (Kidričevo), 2.
Renato Rejc, 3. D^an Pod-
goršek (oba Gorišnica); do 11
let. 1. Mitja Fistravec, 2. Denis
Žuran (oba Gorišnica), 3. Gre-
gor Kovačec (Videm); do 13
let: 1. Goran Bezjak (Ki-
dričevo), 2. Dominik Cvitanič
(Gorišnica), 3. Mitja Kancler
(Kidričevo); do 15 let: 1. Crt
Strucl (Kidičevo), 2. Matej
Ličina, 3. Darjan Sterbal (oba
Gorišnica).
Ivan Voršič
STRELSTVO # Osnov-
nošolsko tekmovanje
Y	organizaciji SD Željka in
OS Juršinci so na strelišču v
Juršincih izvedli prvo osnov-
nošolsko občinsko tekmovanje
v streljanjav zračno puško. Re-
zultati po kategorijah: ml.
učenci: 1. Jani Erhatič, 2. Ro-
man Matjašič, 3. Stanko Ozva-
tič; st. učenke: 1. Staška Ben-
ko, 2. Sonja Raušl, 3. Saša Ca-
flita; st. učenci: 1. Danijel No-
vnl'. 2. Dejan Hrga, 3. Branko
Plohi.
Darko Pavlin
SMUK V DRSTELJI
V	soboto, 25. januarja, ob 10.
uri bo tekmovanje v smuku na
800 m To bi bil že tretji smuk,
če bi vremenske razmere v
zadnjih letih to dopuščale.
Tekmovalci bodo nastopili v
treh starostnih kategorijah:
mlajše kategorije, člani in vete-
rani.
Danilo Klajnšek
I. liga MNI Ptuj:
1.	PRI TONETU 5 5 0 028:1515
2.	SLONČEK Al. KAC 5 3 1 1 25:1610
3.	DABTEAM	5 3 0 227:17 9
4.KR0NAZAGI	5 3 0 229:20 9
5.BUTIKIVANA	5 3 0 223:18 9
6.	VITOMARCI PETLJA 5 2 1 238:23	7
7.	BISTRO ŠPIC 5 2 0 324:25	6
8.	PODLEHNIK 5 2 0 313:16	6
9.	C. CANON AMBIENT5 1 O 4 14:39	3
10.	BISTRO MILENA 5 0 0 510:42 0
Razpored za v soboto, 25. janu-
arja, športna dvorana Center
Ptuj: 15.00 Slonček A. L. Kac -
Bistro Milena, 15.50 Butik Ivana
- Pri Tonetu, 16.40^ C. Canon
Ambiente - Bistro Špic, 17.30
Krona Zagi - Vitomarci Pedja,
18.20 DAB Team - Podlehnik.
11.	liga MNZ Ptui
Rezultati tekem 5. kroga: Za-
vod 93 - Rajh Dr^nci 4:7,
Juršinci - Gastro Žetale 3:2,
Majšperk - Sestrže 3:1, Zg. Pris-
tava - Tfi Fkom preložena.
1.	GASTRO ŽETALE 5 4 0 1 19:1212
2.	MAJŠPERK 4 3 1 023:1210
3.	JURŠINCI	4 3 0 1 16:14 9
4.	RAJH DRAŽENCi 42 1113:117
5.	ZAVOD 93	5 2 1 2 21:21 7
6.	SESTRŽE	5 2 0 313:16 6
7.	CIRKULANE 4 1 1 2 6:9 4
8.	TFI FKOM	3 0 0 3 5:11 O
9.	ZG. PRISTAVA 4 0 0 410:20 0
Razpored za soboto, 1. februar-
ja - športoa dvorana Center Pmj:
15.00 Gastro Žetale - Majšperk,
15.50 Telekom - Jureinci, 16.40
Rajh Draženci - Zg. Pristava,
17.30 Cirkulane - Zavod 93.
Branko Lešnik
MALI NOGOMET •
Cariote : Poetovio
Mila 2:4 (1:1)
V četrtfinalnem srečanju za p(>
kal NZ Slovenije so igralci pmj-
skega Poetovio Mila gostovali v
Mariboru pri Cario<^ in jih
zasluženo premagali ter prišli
pred povramim srečanjem do
velike prednosti, ki bi morala za-
dostovati za uvrstitev v naslednji
krog tekmovanja. V prvem
polčasu je bila igra dokaj enako-
vredna, s priložnostmi na obeh
straneh. E^gi polčas pa je bil v
znamenju Ptujčanov, la so sicer
dosegli samo tri zadetke, zapra-
vili pa ogromno priložnosti.
Strelci za Poetovio Mila: Vid-
mar 2, Leben in Komik po 1.
Poetovio Mila: Komik, Klin-
ger, Leben, Ramšak, Huzjak,
Vidmar, Hrastnik, Arlič, Mili-
dragovič, Fatur.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET •
DP mladih
Komisija za mali nogomet je
skupaj s KMN Poetovio Mila iz
Pmja v športni dvorani Center
organizirda prvenstvo mladih v
mdem nogometu. Sodelovalo je
osem ekip, ki so bile razdeljene v
dve predtekmovalni skupini.
Polfmale: Interier Križevci -
Marmor Hotavlje 5:3, KMN
Tomaž - Poetovio Mila 4:1; fina-
le: Interier Križevci - KMN
Tomža 4:0. Vrstni red: 1. Interi-
er Križevci, 2. KMN Tomaž, 3.
Marmor Hotavlje, 4. Poetovio
Mila.
Najboljši strelec: Goran Ristič
(Interier Križevci) 7 zadetkov,
najboljši vratar Marjan Razlag
(KMN Tomaž).
Danilo Klajnšek
ZIMSKO PRVENST'
VO ORMOŽA
Minulo soboto je bil odigran 7.
krog zimskega prvenstva
Ormoža v malem nogomem.
Gledalci so lahko videli šest te-
kem, v katerih so bili doseženi
tile rezultati: Mestna graba 1 -
KMN Mladost 2:5 (1:4), VVS
Jeruzalem Ormož - NK Hum
1:7 (1:3), KMN Borec - Mestna
graba 11 8:3 (5:1), ŠD Pušenci -
KMN Fortuna 1:6 (0:1), KMN
Sv.Tomaž - KMN Ivanjkovci
2:1 (2:0), Mehanične delavnice -
NK Središče 2:12 (1:4).
Na tabeli vodi KMN Fortuna s
24 točkami, enako število jih
ima mdi KMN Smoki, na tret-
jem mestu pa je KMN Sv.
Tomaž z 19 točkami. Najboljši
sp-elec prvenstva je Miran Tušek
(ŠD Pušenci) s 17 zadetki, sledi
pa mu Danilo Levačič (KMN
Smoki) s 15 zadetki.
Prihodnjo soboto bo odigranih
nekaj zapoznelih tekem, tekme
pa se igrajo od 11, ure naprej v
športni dvorani na Hardeku.
Pari so: NK Frankovci - KMN
Borec, Mestna graba 11 - KMN
Sv. Tomaž, Mesma graba 1 -
TSO, VVS Jeruzalem Ormož -
BUVIN Mladost, KMN Ivanjkov-
ci - NK Središče, KMN Fortuna
- KMN Smoki, TSO - KMN
Mladost, NK Hum - Mehanične
delavnice, NK Središče - VVS
Jeruzalem Ormož, prosti so ŠD
Pušenci.
vk
KARATE-DO KLUB PTUJ
Važno je
sodelovati
V soboto je v športni dvorani
Mladika potekal turnir v katah,
ki ga je organiziral Karate-Do
klub Ptuj. Udeležilo se ga je 118
tekmovalcev iz Slovenije. Nasto-
pili so v osmih starostnih kate-
gorijah in kar v petih so
domačini bili naj boljši, kar je
dokaz, da trdo delajo in nabirajo
izkušnje in znanje od največjih
mojstrov sveta. Prva mesta so si
priborili Alen Milinovič, Denis
Repič, David Frčeč, Blaž Zago-
ranski in Klavdija Slaček.
Milan Krajnc
Prvakov svojih kategorijah -BlažZagoramki (levo) in Denis Repič.
20-ZA RAZVEDRILO
23. JANUAR 1997- TEDNIK
TISnMIK - 23 JANUAR 1997
ZA KRATEK CAS - 21
Obstajajo čudovite pesmi, ki v
sebi skrivajo spomine, ob pos-
lušanju teh pesmi pa se ti v spo-
min vračajo različni dogodki in ti
bogatijo življenje.
Člani irskega ročk banda U2 so
Adam Clayton, Bono Vox, The
Edge in Larry Mullen jr. Fantje so
se nazadnje pojavljali na glasbeni
sceni s skladbo Hold me, Thrill
me, Kiss me. Kili me, ki so jo po-
sneli za film Batman Forever. U2 v
novi skladbi DISCOTHEQUE
presenečajo s svojo pro-
dornostjo, po stilu pa ta nova sklad-
ba malo spominja na udarnejše z
albumov Achtung Baby ali Zooro-
pa!
Škotska skupina TEXAS je zaslo-
vela s pesmijo I don't Need a Lover.
Osem let po tem hitu so ponovno
zasijali s fantastično pesmijo SAY
WHAT YOU WANT
ki opeva trden človeški značaj.
SUEDE so bili eni začetnikov glas-
benega gibanja 90. brit popa. Lani
je kvintet izdal album z naslovom
Coming Up in doma v Veliki Bri-
taniji so ga v manj kot pol leta pro-
dali v platinasti nakladi - v več kot
600.000 kopijah. SUEDE ostajo
prepoznavni predvsem po vokalis-
tu Brettu Andersonu, ki je na svoj
način odpel dobro ročk balado z
naslovom SATURDAV NIGHT
Brit pop zvezde so gotovo tudi
BLUR, ki nastopajo v postavi Da-
mon Albarn, Graham Coxon, Alex
James in Dave Rovvntree. BLUR
pripravljajo nov album in kot na-
poved prihaja pesem BEETLE-
BUM
DEPECHE MODE so bili lani po-
leti tik pred propadom, saj je Dave
Goham zaužil preveč mamil in so
mu zdravniki komaj rešili življen-
je. DEPECHE MODE pa po dolgi
pavzi promovirajo novi komad
BARREL OF A GUN	ki
bi ga sam ocenil za nova ultra
zvočne melodije te skupine!
Mešano v velikem bloku pa pred-
stavljam ročk novosti: Come Cal-
ling (His Song) - COWBOY JUN-
KIES, The Good Life - WEEZER,
Hello - POE, Can't get this Stuff
No More - VAN HALEN, Ride the
Tiger - BOO RADLEYS, Gold
Dust Woman - HOLE, Sugar Coa-
ted Iceberg - LIGHTNING SE-
EDS, Starman - DAN, Step Back -
H-BLOCKX, Desperately Wan-
ting - BETTER THAN EZRA...
Največje uspešnice je CVNDI
LAUPER zbrala na albumu Twel-
we Deadly Cins. Novo obdobje pa
začenja z akustično popevko YOU
DONT KNOW
Ameriški lomilec src RICHARD
MARK je prvič presenetil ob kon-
cu 80. s skladbo ^ght here Waiting
in zadnjič leta 1994 s skladbo Now
and Forever. RICHARD tokrat
poje skladbo THE POWERINSI-
DE	ki je napoved za nje-
gov novi album Flash and Bone.
LISA STANSFIELD je bila v
začetku svoje pevske poti članica
plesne studijske skupine Coldcut,
ki je v marcu leta 1989 pripravila
komad People Hold on. LISA je
studijskim mojstrom in DJ dovoli-
la narediti miks komada PEOPLE
HOLD ON 97	ki je v
novi preobleki pri vrhu britanske
lestvice!
Italija je posebno tržišče plesne
glasbe in njihovi DJ rolajo takšne
plesne komade, ki jih dobite le kot
analogne plošče. Za DJ velja poseb-
no pravilo, da je pravi DJ le tisti, ki
zna rolati in miksati analogne
plošče. Velik plesni hit v sosednji
Italiji je NUMBER ONE
mlade pevke Alexie.
DJ po svetu vrtijo tele nove plesne
hite: Water fall - ATLANTIC
OCEAN, Sata "Live" - ORBITAL,
Chicane - OFFSHORE, You can
do Magic - PAINTED LOVE,
Noo-Doo-Believe - DATURA, Lo-
pez - 808 STATE, 100 % - MARY
KIANI, To the Sea - YELLO &
STINA NORDEMSTAM, Reven-
ge - DJ DADO, Ain't Talkin About
Dob - APPOLLO FOUR FORTY
David Breznik
o^Mladi dopisniki
nikoli vec ju
nismo videli
V	petek zvečer smo se s prijatelji
dogovorili, da gremo na ples. Bolj
smo se bližali šolski dvorani, gla-
snejša je postajala glasba. Bil sem
poln pričakovanja.
V	nabito polni dvorani so po tak-
tu glasbe skakali najstniki. Na ple-
sišču ni bilo prostora, zato smo se
vsedli ob strani na tla. Opazovali
smo gnečo na plesišču. Vsem je
padla v oči prijateljeva simpatija.
Ostali smo brez besed. Našemljena
in pretirano naličena plesalka je
zbujala pozornost pri vseh. Prija-
telj jo je prosil za "dance".
Našobila je ustnice in šla mimo
njega. Povesil je pogled in se
žalostno umaknil v kot. Dekle je
vsak čas plesalo z drugim fantom.
Norčevala se je in prijateljicam
speljevala fante. Nihče ni bil dober
zanjo. DISCO-JOCKEY je pred-
stavil prvaka v plesu disco dance.
Bil je cool. Dekle je hotelo na vsak
način plesati z njim. To ji je tudi
uspelo. Množica je naredila pros-
tor za plesalca večera. Iz zvočnikov
se je zaslišala glasba. Zaplesala sta.
Ples je bil daleč od tistega, kar smo
pričakovali. Spotikala se je ob ple-
salčeve noge in od nerodnosti pad-
la na tla. Ob žvižganju v dvorani je
vsa osramočena oddrvela skozi
vrata.
Nikoli več je nismo videli na ple-
su. Tudi prijatelju ni bilo žal zan-
jo.
Domen Zavec, 7. c,
OŠ Olge Meglič
v dravi so
našli
utopljeno
dekle in fanta
Bilo je poletno petkovo popold-
ne, ko smo se s sošolkami odpravi-
le na ples.
. Na šolski ples je prišlo dekle z
imenom Urška. Bila je najlepše
dekle na šoli in nekatere punce so
)i kar zavidale. Z njo se nismo
družile, ker je vedno gledala samo
nase m poskušala zapeljati fante
drugih punc. Vse je bilo super,
dokler ni prišla ona. Na naše pre-
senečenje je prišla s fantom. Nekaj
časa sta plesala, potem pa ga je kar
zapustila in plesala z drugimi,
i^anta je izkoristila samo zato, da je
Pnsla z njim na ples. Takšna je
bila - izkonščala je fante. Ni ji bilo
mar zanje niti za dekleta, ki jim je
speljala fante. Slo ji je samo za
"svojo rit". Pri fantih, ki so prišli z
drugih šol in je niso poznali, je
vzbudila veliko pozornost. Vendar
se jim še sanjalo ni, kakšna oseba
je v resnici. Fantje so pač taki, da
najprej gledajo po lepoti in šele
nato po tem, kakšna oseba je kdo v
resnici. Ne gledajo po pameti, do-
broti ... To spoznajo šele kasneje in
včasih prepozno. Fant, s katerim je
prišla, jo je zelo grdo gledal. Ni mu
bilo všeč, da ga je tako grdo zapus-
tila in osramotila pred drugimi
učenci. Šele sedaj je spoznal, kako
neumen je bil, da je sploh šel z njo
na ples. Čez čas je na ples prišel
neki fant. Urška je naredila nanj
vtis in pritegnila njegovo pozor-
nost. Fanta smo vsi dobro poznali,
saj je bil znan po tem, da se je rad
pretepal, pil, kadil... Kljub vsem
napakam je bil dekletom všeč. Z
Urško sta ves čas plesala. Po plesu
pa sta odšla v park.
Naslednje jutro sem izvedela, da
so v reki Dravi našli mrtvo punco
in fanta. Izkazalo se je, da sta to
bila Urška in njen (nam dobro
znan) plesalec. Najverjetneje sta se
šla kopat, zgrabil ju je močan tok
in pomoči jima ni bilo.
Katja Jurič, 7. c,
OŠ Olge Meglič
pravice, ki jih
terjam zase,
moram
priznati tudi
drugim
Nekateri otroci se vse preradi
spomnijo svojih pravic, medtem
ko na pravice sošolcev in prijatel-
jev velikokrat pozabijo. Samou-
mevno se jim zdi, da jih bodo ljud-
je poslušali in jim prikimavali, da
se z vsem strinjajo, čeprav ti včasih
ne mislijo tako. Ti otroci ne pos-
lušajo prijateljev in ne upoštevajo
njihovih čustev, vidijo le sami
sebe. Veliko otrok je takšnih, da
pri šolskih urah, ki jih ne zanima-
jo, razgrajajo. To počno, čeprav
vejo, da bi drugi učenci radi pos-
lušali razlago snovi. Ne ozirajo se
na nikogar, saj si ob hrupu, ki ga
povzročajo, mislijo, da so nekaj
posebnega. Drugače pa je, ko bi ti
otroci radi poslušali predmete, ki
jih zanimajo. Hočejo imeti mir in
tišino, čeprav oni sami tega ne
spoštujejo, ko si to želijo njihovi
sošolci.
Zato bi se otroci morali spomniti
na pravice drugih.
Janja Pukšič, 7. č,
OŠ Mladika
pohod na krn
Zadnji del počitnic sem preživela
v planinah. Letos smo se podali na
Krn. Prvi dan smo šli iz doline Le-
pene do Krnskih jezer, kjer smo
prespali. Spali smo na skupnih
ležiščih, kar je bilo zame pravo
doživetje. Ob deseti uri se ugasne-
jo luči, vendar so kljub veliki utru-
jenosti planinci govorili pozno do
jutranjih ur.
Naslednji dan smo se že zgodaj
zjutraj povzpeli na vrh ICrna. Hoja
je bila naporna, vendar zanimiva.
Na vrhu je bil zelo lep razgled po
sosednjih hribih. Pot v dolino je
bila lažja, a tudi naporna. Nazaj
grede smo si ogledali lepo dolino
Trente. Ustavili smo se tudi ob iz-
viru Soče. Prespali smo na Vršiču
v planinski koči. Naslednji dan
smo se odpeljali domov v želji, da
se kmalu vrnemo v prelepi planin-
ski svet.
Nina Kirbiš, 5. a,
OŠ Kidričevo
moji načrti
Ni še v zgodovino zapisano, kdaj
sem prestopila prag hiše učenosti -
šole. Od prvih ocen, izkušenj,
uspehov in neuspehov, iz vsega
dobrega in slabega sem napredova-
la iz leta v leto. Kar ne morem si
misliti, da sem že osmošolka, sko-
raj že polnoletna. In ker je osmi
razred prelomnica v šolanju, se kar
aktivno pripravljamo na zanke in
kaveljčke, ki so na poti iz osnovne
šole v želeno srednješolsko uspo-
sabljanje.
Marsikateri naš vrstnik še ne ve,
kje in kako bo nadaljeval šolanje.
Na naši šoli smo se odločili, da si
letos ogledamo mednarodni obrtni
sejem v Celju, kjer so predstavljali
deficitarne poklice, ki so, upam,
mnogim pomagali do končne
odločitve. Zelo sem vesela, da se je
Obrtna zbornica Slovenije spom-
nila tudi nas, mladih nadobud-
nežev, ter nam omogočila ta ogled.
Ni bilo ravno predstavljenih prav
veliko poklicev, vendar je bilo vse
skupaj živahno obarvano in tudi
predstavniki deficitarnih poklicev
so bili prijazni in pripravljeni vsa-
komur svetovati in mu odgovoriti
na želeno vprašanje. Jaz sem zase
že naredila ožji izbor poklicev, s
katerimi bi bila zadovoljna ter bi
jih opravljala z veseljem in z mno-
go energije.
Ravno zato, ker so moji načrti
zelo zahtevni, se moram potruditi,
da bom tudi osmi razred končala
uspešno in tako pridobila še višjo
odskočno desko za naprej. Še ved-
no pa sem razpeta med dvema
stvarema, ki me veselita. To sta
pravo in pedagogika. Sicer me bolj
privlači pravo, vendar nikoli ne
veš, kako se čas obrne in kaj prine-
se s seboj.
Ljudje so pač tako naravnani, da
so radovedni in zato osmošolce
vedno znova morijo z vprašanjem,
v katero šolo se bomo vpisali, ali
bomo po srednji šoli nadaljevali
študij ali ostali pri enostopenj-
skem usposabljanju ... Vse to je za
tistega, ki še se ni odločil, velika
stvar in težak odgovor.
Kar vztrajno se bližamo koncu
osnovnošolskih let, ko bomo po-
kazali znanje, ki smo si ga nabirali
iz leta v leto, in se izkazali v svo-
jem znanju in sposobnostih.
Vsekakor si želim postati
uspešna pravnica, saj rada poma-
gam ljudem v stiski in jih razu-
mem ter jim poskušam pomagati
po svoji najboljši volji, kajti nikoli
ni nič tako črno, kakor vidi v svoj-
ih očeh oškodovanec, ki mu pravi-
mo, da je potegnil krajši konec.
Življenje je pač tako, da nikoli
ne veš, kaj bo prinesel čas, kaj bo
jutri drugače, težje in še zahtev-
nejše. Vsem svojim vrstnikom
želim, da bi uspešno prestali in
opravili preizkušnje in da bi se
vsem izpolnile vse, tudi najbolj
skrite želje.
Mateja Tomažič 8. a,
OŠ Velika Nedelja
nesreča
Nekega lepega dne sem kolesari-
la. Odpeljala sem se proti Lovren-
cu. Ogledovala sem si naravo in
gledala avtomobile. Nekateri so
vozili počasi, nekateri pa zelo hi-
tro.
V	križišču sem zavila v desno.
Nekaj časa sem se še vozila, ko sem
zaslišala otroški jok. Bolj sem se
približevala glasu, bolj je jokal.
Pripeljala sem bližje in opazila de-
klico moje starosti. Hitro sem sto-
pila s kolesa in jo vprašala: "Kaj je,
kaj se ti je zgodilo?"
Odgovorila mi je: "Neki avtomo-
bil je hitro pripeljal in me malo
oplazil."
V	tistem trenutku sem si zamisli-
la, kako bi bilo, če bi na tleh ležala
jaz. Postalo mi je žal deklice. Po-
magala sem ji vstati. Nato sem
odšla k svoji prijateljici Barbari, ki
je stanovala le nekaj hiš vstran. Od
tam sem poklicala Urškino mamo,
naj pride po njo, saj se je poškodo-
vala. Mamica je prišla hitro in jo
odpeljala k zdravniku. Urška je
dobila longeto. Bila mi je hva-
ležna, da sem ji pomagala v nes-
reči.
M<y'ca Pernat, 6. b,
OŠ Cirkovce
novoletne
počitnice
Bila sem na novoletnih počitni-
cah pri dedku in babici. Včasih še
je prišel njun sin, ki je moj stric,
ime mu je Milan. Stric Milan ima
jahalno kobilo, ime ji je Baj-baj.
Tudi jaz jo jaham kakor on, kar je
zelo lepo.
Ker je zelo pridna, sem jo že en-
krat krtačila. Vsako jutro sem šla
zraven dedka v hlev nahranit živa-
li. Kobili Baj-baj je dedek dal seno
in oves, jaz pa koruzo in jedilno
peso. Imajo še tudi zajce, kokoši in
eno svinjo. Imajo tudi psa, ime mu
je Ajk in je zelo prijazen z vsakim
človekom, ker je tudi zelo razigran
in hiter. Zato sem se z njim dosti
igrala. Včasih sem gledala televizi-
jo in nekajkrat babici pomila poso-
do.
Imela sem se zelo lepo. To so bile
moje najlepše novoletne počitnice.
Mateja Gabrovec, 4. b,
OS Markovci
na smučanju
Med počitnicami sem se vsak
dan smučal. Tudi Zlatko in Stani
sta se smučala. Dogovorili smo se,
da se gremo smučat k moji babici.
A bil je takšen nered. V sredini
hriba ni bilo snega, tudi poteptano
ni bilo, na levi strani pa so bile ve-
like snežne grude. Odložili smo
smuči in sanke. Potem smo začeli
nametavati sneg na sredino. Prišel
je stric Tomaž in s plugom porinil
na zaletišče veliko snega. Jaz sem
urejeval zaletišče. Stani je naredil
skakalnico, Zlatko pa je po skakal-
nici in progi polival vodo. Na kon-
cu smo progo še dobro potlačili.
Nekajkrat smo se peljali, potem
smo morali domov, ker je bila že
tema. Mamici in atiju sem pove-
dal, da smo naredili skakalnico.
Drugi dan sva šla s Stanijem ska-
kat. Skoda, da tudi Zlatko nima
smuči. Proga je bila ledena in ne-
varna. Večkrat sva skočila. Stani je
padel in to tako, da je naredil salto.
Potem sva bila previdnejša. Zvečer
sva bila utrujena. Želim si še več
takšnih dni.
Jernej Hazitnali, 3. r.,
OŠ Hajdina
au, boli!
Na nogi sta se mi naredili dve
podkožni bradavici. Šel sem k
zdravniku in poslal me je k specia-
listu na Ptuj.
Nekega dne sva se z očetom od-
pravila v ptujsko bolnišnico. Poi-
skala sva kirurški oddelek. Mnogo
ljudi je čakalo na pomoč. Ko sem
prišel na vrsto, sem junaško stopil
v ordinacijo. Zdravnik me je preg-
ledal in mi rekel, naj počakam
pred operacijsko sobo na koncu
hodnika. Fantek, ki je bil pred
mano, je imel enake težave. Iz ope-
racijske sobe so ga pripeljali na
vozičku, z obvezano nogo. Sedaj
sem bil na vrsti jaz. Stisnila me je
"prpa" in počasi sem odšel do ope-
racijske mize. Legel sem se nanjo
in pokrili so me z zelenim plat-
nom. Le bolna noga je ostala zu-
naj. Umili so mi nogo in dali in-
jekcijo. Pomislil sem: "Au, kako
boli!" Operaterji so mi izrezali bra-
davici in me z obvezano nogo poti-
snili na hodnik. Počakal sem še
pol ure. Nato me je oče odnesel v
avto in odpeljal domov. Nekaj dni
nisem mogel v šolo. Mamica mi je
pripravljala kopeli. Ampak stalno,
ko je ostranila obvezo, sem zatulil:
"AU, BOLI!"
Uroš Trstenjak, 6. a,
OŠ Kidričevo
nekaj o "pasjih
bombicah"
Pasje bombice so pirotehnično
sredstvo. So rdeče barve in imajo
vžigalno vrvico. Če prižgeš vrvico,
bombica poči. Ob neprevidni upo-
rabi so lahko tudi nevarne. Lahko
poškodujejo vid, in kot sem slišal,
povzročijo tudi kap. Prodajajo se v
kompletih po 80 ali 300 komadov.
Uporabljajo se predvsem ob praz-
nikih, še posebej za novo leto. Ta-
krat poka kot na fronti. Nekateri
imajo to radi, druge moti in tretji
se tega celo bojijo.
Tudi jaz jih včasih uporabljam.
Enkrat mi je eno razneslo v roki in
hvala bogu ni bilo nič hujšega kot
to, da nekaj časa nisem čutil
prstov. Zato previdno!
Od takrat sem tudi jaz nekoliko
previdnejši, saj pravijo, da je pre-
vidnost mati modrosti in ni nikoli
odveč.
Roman Maguša, 7. č,
OŠ Mladika
22 - POSLOVNA SPOROČILA
23. JANUAR 1997- TEDNIK
TEDNIK 23. JANUAR 1997
OGLASI IN OBJAVE -23
Umrl zaradi hude telesne poškodbe
Krajane Grajenščaka pri Ptuju je v torek, 21. januarja,
pretresla tragična novica o smrti njihovega sokrajana,
52-letncga Avgusta Krajnca, ki so ga našli mrtvega na
kavču v sedečem položaju. Mnogi so sicer vedeli za težke
socialne in družinske razmere pri Krajnčevih na Gra-
jenščaku 77a, kjer naj bi zaradi popivanja in prepirov že
nekajkrat tekla kri. O razmerah zgovorno priča tudi po-
datek, da je socialna služba zaradi neurejenih družin-
skih razmer med Avgustom in njegovo ženo Cecilijo
Krajnc dala v rejo vseh pet njunih otrok. Drago se je
pred dobrim letom vrnil domov in prav njegova roka naj
bi povzročila očetovo smrt.
Kot so sporočili z Uprave za
notranje zadeve v Mariboru, so v
torek, 21. januarja, ob 7.35 regij-
ski center za obveščanje v Ptuju
obvestili, da so v stanovanjski
hiši na Grajenščaku 77 a pri Ptu-
ju našli mrtvega lastnika, 52-let-
nega Avgusta Krajnca, ki naj bi
bil umorjen. Ker so bili indici in
utemeljen sum, da naj bi šlo za
umor, so zadevo raziskali krimi-
nalisti. Ogled kraja tragičnega,
zdaj že pojasnjenega dogodka so
opravili okrožni preiskovalni
sodnik in tožilka, v sodelovanju
s ptujskimi policisti pa so krimi-
nalisti UNZ Maribor zaslišali
pokojnikovega sina Draga in
njegovo prijateljico Ano, ki sta
ob prihodu policistov čakala
pred hišo.
Ugotovljeno je bilo, da naj bi v
ponedeljek, 20. januarja, v po-
poldanskem času 29-letni Drago
K., ki stanuje prav tako na Gra-
jenščaku 77a, in njegova 42-letna
prijateljica Ana V. iz Ptuja sku-
paj s Silvom B. z Grajenščaka
popivala v bližnji trgovini. Okoli
18.30 ure, ko so se vračali peš do-
mov, so srečali soseda Antona B.
in ga spremljali do doma ter os-
tali še pri njem do 22.30 ure, ko
naj bi Drago K. s prijateljico
Ano odšel domov v hišo na Gra-
jenščaku 77a. Tam naj bi se Dra-
go spri s svojim očetom Avgus-
tom. Oče naj bi začel sinu grozil
z umorom, med prepirom in
grožnjami pa je oče pograbil
večji kuhinjski nož ter zamahnil
proti sinu in ga lažje poškodoval.
Sin naj bi takrat očeta Avgusta
vrgel na tla, ga nekajkrat udaril
in mu med prerivanjem iz roke
iztrgal nož. Pri tem naj bi mu
mu prerezal steno arterije leve
roke.
Po storjenem dejanju sta sin in
njegova prijateljica odšla k
nočnemu počitku, zjutraj pa naj
bi ugotovila, da je oče mrtev. Zo-
per Draga K. in Ano V bodo po-
dali kazensko ovadbo zaradi
kaznivega dejanja povzročitve
nevarnosti in opustitve pomoči.
Sosedje vedo o dogodkih v
Krajnčevi hiši povedati krute
reči. Pretepi in prepiri naj bi se
zadnji čas stopnjevali, sedaj že
pokojni Avgust je pred kratkim
že poskušal storiti samomor, a
mu je žena Cecilija prerezala vrv
in ga tako rešila. Zal pa lahko
žena Cecilija pokaže tudi 88
šivov, ki jih je dobila po tem, ko
jo je mož Avgust nabodel na vile.
Skratka smrt gospodarja Av-
gusta je, kot kaže, le tragičen epi-
log neurejenih razmer, ki naj bi
ga domačini po številnih prepi-
rih, grožnjah in pretepih celo
pričakovali.
M. Ozmec
PTUJ / TEŽAVE V INVALIDSKEM PODJETJU
V	podjetju Valkh stovira^
V	torek zjutraj se je več kot 100 delavk ptujskega podjetja Valido odločilo
za stavko. Gre za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je bila ustanovljena
lani spomladi in v kateri je bilo takrat zaposlenih poleg 75 zdravih delavk še
45 invalidk podjetja Labod.
Stavka je v torek potekala v izjemno nenavadnih okoliščinah, saj predstav-
niki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki so vodili stavko v podjetju, jav-
nosti ta dan niso želeli povedati niti stavkovnih zahtev niti česarkoli drugega.
Prav tako ni želela za javnost ničesar izjaviti direktorica podjetja Zdenka Bez-
jak, dejala je le, da bo stavkovne zahteve po vsej verjetnosti rešila že do kon-
ca delovnega dne. Direktorica je še povedala, da delavke niso zadovoljne s
plačami, ki da so takšne, kot v vsej tekstilni industriji. V podjetju do zaključka
časopisne redakcije (v torek popoldan) uradno nismo izvedeli nič več, več
kot 100 delavk pa je tudi ob koncu delovnega dne še zmeraj stavkalo in se
pogajalo z vodstvom podjetja.
Katere težave torej pestijo dolga leta zaposlene Labodove delavke, ki so na
svojih delovnih mestih postale celo invalidke druge in tretje kategorije? Neu-
radno smo izvedeli, da jim je podjetje za november izplačalo zelo čuden
osebni dohodek. Bojda so delavka prejele samo 5 odstotkov osebnega do-
hodka, preostali dohodek pa jim je bil izplačan kot regres za letni dopust.
Tako torej novembrskih plač skorajda niso pre ele, decembrske pa so bile
takšne kot ponavadi, torej nižje, kot določa kolektivna pogodba. To naj bi bil
drugi vzrok za torkovo stavko.	(MZ)
Hiša Krajnčevih na Grajenščaku 77 a. Dežurni zdrav-
nik je lahko le ugotovil smrt gospodarja Avgusta.
Policisti in kriminalist so sina Draga in njegovo prija-
teljico Ano kmalu po prijavi dogodka zaslišali v
službenem avtomobilu.	Foto: OM
PO TRČENJU UMRL V
BOLNIŠNICI
v soboto, 18. januarja, nekaj
po 22. uri je po magistralni ces-
ti od Trat proti Lenartu vozil
osebni avto golf 30-letni Vitko
Čerče iz Poličke vasi. Na Parti-
zanski cesti v Lenartu pri hiši
št. 9 ga je v blagem in pregled-
nem ovinku na spolzkem ces-
tišču začelo zanašati, golf je
bočno drsel in znašel se je na
levi strani cestišča. Prav tedaj
je nasproti pripeljal z zastavo
128 J. L., 46 let, iz Lenarta. Av-
tomobila sta trčila, zastava v
bok golfa in tega je odbilo na
levo po nasipu. V nesreči sta
bila zelo hudo poškodovan
voznik Čerče in njegov sopot-
nik, 18-letni Aleksander P iz
Ščavnice, v zastavi pa je bil po-
leg voznika Josipa L. še huje
ranjen njegov 15-letni sin Miha.
Vse štiri ponesrečence so pre-
peljali v mariborsko bolnišnico,
žal pa Vitku Čerčetu ni bilo
moč pomagati, še isto noč je
zaradi hudih poškodb umrl.
V	TRČENJU SE JE
MUOO RmL
Po lokalni cesti od Marjete
na Dravskem polju proti Ki-
dričevemu se je v ponedeljek
malo pred polnočjo peljal z
osebnim avtomobilom 45-letni
Kari B. iz Starš. Med vožnjo je
zapeljal čez vozišče, trčil v kup
snega, potem pa še v vrtno
ograjo. V nezgodi se je voznik
hudo ranil.
UmL ZARADI
PRIŽGANE CIGARETE
V	ponedeljek, 13. Januarja,
zvečer je 72-letni Ivan Veselič iz
Hrastovca, občina Zavrč, šel
spat. Preden je legel, si je
prižgal še cigareto, a še pre-
den je pokadil, ga je premagal
spanec. Tleči del cigarete je
padel na jogi, ki je začel tleti,
potem pa se je vžgal. Ko so
domači požar opazili in ga po-
gasili, je bilo že prepozno. Ivan
Veselič je umrl zaradi zadušitve
z ogljikovim monoksidom.
VLOM V KMETIJSKO
ZADRUGO
V	prostore kmetijske zadru-
ge v Majšperku je v četrtek, 16.
januarja, zvečer vlomil nezna-
nec in si v bogato založeni pro-
dajalni izbral računalnik s pri-
padajočo opremo in dokumen-
tacijo. Prav gotovo je vedel, kaj
spada k računalniku. Potem je
odnesel tudi manjšo blagajno,
v kateri je bilo nekaj gotovine in
več hranilnih knjižic. Po oceni
je zadrugo oškodoval za okoli
450.000 tolarjev. Za vlomilcem
policisti skrbno poizvedujejo.
PRIJELI
OSUMLJENEGA ROPA
V	MAJŠPERKU
V	prejšnji številki smo
poročali, da je neznanec vdrl v
stanovanje F.N. v Majšperku in
jo z grožnjo prisilil, da mu je
izročila denar. Policisti so po
dveh dneh poizvedovanja pri-
jeli 18-letnega D. M. s Spodnje
Polskave z utemeljenim su-
mom, da je vlomil v to hišo in
F.N. z grožnjo z manjšo sekiro
(ne s kladivom, kot smo
poročali) izsilil denar.
POLICISTI
PRESTREGLI ILEGALCE
V	petek, 17. januarja, so poli-
cisti policijske postaje Ormož
na regionalni cesti v Središču
ob Dravi ustavili kombi, ki ga je
vozil Boštjan R. iz Preserij. V
kombiju je bil6 19 ljudi, za kate-
re so policisti ugotovili, da so
državljani Turčije in jih je voznik
ilegalno pripeljal iz Hrvaške.
RODILE SO - ČESTITA-
MO!: Tatjana Sok, Sodinci
85, Velika Nedelja - Mora-
no; Majda Brečko,
Zamušani 29/a, Gorišnica -
dečka; Milena Petek, Lov-
renc na Dr. polju 23/b -
Laro; Sonja Cerič, Pregljeva
9, Maribor - Majo; Mojca
Jančar, Črešnjevci 17, Gorn-
ja Radgona - Anjo; Slavica
Trunk, Borovci 47/a - Ange-
liko; Nada Novak, Stanovno
8, Ivanjkovci - dečka; Mari-
ja Vodnik, Ul. 5. prekomor-
ske 15, Ptuj - Aleksandro;
Milena Podlesnik, Devina
2/a, Slovenska Bistrica - Ta-
dejo; Mojca Jaušovec,
Strmec 25, Velika Nedelja -
Saša; Jelka Brglez, Stogovci
3/a, Ptujska Gora - Lariso;
Romana Čeh, Osojnikova c.
22, Ptuj - Luka.
POROKE: Jože Žel, Bren-
gova 3, in Natalija Bezjak,
Ormoška c. 1, Ptuj; Tomas
Debevec, Hacquetova ul. 9,
Ljubljana, in Jerica Cizerl,
Janežovski Vrh 26.
UMRLI SO: Martina Grei-
foner, roj. Jelen, Gregorčičev
drev. 7, Ptuj, 1932, t 12.
januarja 1997; Jožef Brglez,
Naraplje 5, 1908, t 8. ja-
nuarja 1997; Alojz Pravdič,
Hrastovec l/a, 1931, t 10.
januar 1997; Matilda
Lukačič, Savci 21 1920, t
11.	januarja 1997; Marija
Posel, roj. Pulko, Vodranci
12,	1921, t 15. januarja
1997; Marija Hren, roj.
Bergles, Ipavčeva 16, Celje,
1909, t 16. januarja 1997;
Elizabeta Šenkiš, roj. Kor-
par, Podvinci 95, 1923, t
15. januarja 1997; Marija
Muršec, roj. Čeh, Bišečki
Vrh 34,--!= 1921, t 13. januar-
ja 1997.
Ilegalce so predlagali v posto-
pek sodniku za prekrške, po
končanem prestopku pa so jih
predali hrvaškim varnostnim
organom. Boštjana R. pa so
zaradi suma storitve kaznivega
dejanja ovadili državnemu
tožilstvu.
FF
PTUJ • V petek, 24. janu-
arja, bo ob 19. uri v refek-
toriju minoritskega sa-
mostana večer Društva
izobražencev Viktorina
Ptujskega, na katerem se
bo predstavil apostolski
nuncij nadškof Edmond
Farhat. Glasbeni utrinek
bo prispeval mladinski
pevski zbor sv. Urbana z
Destrnika.
PTUJ • V četrtek, 30. ja-
nuarja, bo v Miheličevi ga-
leriji odprta razstava foto-
grafij z naslovom Korant.
Organizira jo Zveza kultur-
nih organizacij Slovenije.
PTUJ • V četrtek, 6. fe-
bruarja, bo ob 19. uri v Na-
rodnem domu slovesnost
ob kulturnem prazniku, ki
jo pripravljata ZKO Ptuj in
MG Ptuj.
ZAVRČ • V četrtek, 6. fe-
bruarja, bo v kulturnem
domu	medobčinsko
srečanje lutkovnih skupin,
ki ga organizira ZKO Ptuj.
CIRKOVCE • V petek, 7.
februarja, bo medobčin-
sko srečanje otroških fol-
klornih skupin, ki ga orga-
nizira ZKO Ptuj.
KINO PTUJ • Do konca
tega tedna bo ob 18. uri
na sporedu Blisk smrti, ob
20. uri pa Striptease. 28. in
29. Januarja bo ob 18. in
20. uri na sporedu Trčeni
profesor, nato pa do kon-
ca tedna, do 2. februarja,
Klub vražjih babnic.
Že osem mesecer bres plai
Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohi
nas je v sredo, 15. februarja, obvestil, da so v ptujskem
zasebnem podjetju Joy Optic, d.o.o., ki ima svoje prosto-
re na Rogozniški 30, resne težave; zaposleni naj namreč
že 8 mesecev ne bi prejeli nobenih osebnih dohodkov.
Direktor podjetja Samo Lubec naj bi jim iz meseca v me-
sec obljubljal, da bodo plače dobili, brž ko bodo dobili
plačilo za posel z lenarško firmo, ker pa se to tudi v
začetku letošnjega leta ni zgodilo, so se delavci obrnili
na Neodvisne sindikate Slovenije ter z njihovo pomočjo v
ponedeljek, 13. januarja, ustanovili podružnico.
Za predsednika so izvolili Ser-
geja Čergula, za podpredsednika
pa Dušana Makovca. In pre-
pričani so, da ni naključje, da sta
prav tadva samo dva dni zatem
dobila pisno odpoved delovnega
razmerja. Delavci in Neodvisni
sindikati Slovenije so ogorčeni
toliko bolj, ker do sedaj niso zao-
strovali odnosov, pa tudi s stavko
niso grozili. Žal mnenja direk-
torja Joy Optica Sama Lubca
kljub večkratnim klicem in tele-
fonskemu dogovoru do zakl-
jučka redakcije nismo uspeli do-
biti. Predsednik novo ustanovl-
jene podružnice Neodvisnih sin-
dikatov v tem podjetju Sergej
Čergula pa je o zapletu povedal:
"Še zmeraj upamo in želimo,
da se bo za nas našla kakršnakoli
rešitev. Poudarjam, da z ustano-
vitvijo sindikalne podružnice
nismo imeli slabega namena, le
zaščititi smo želeli svoje inter-
ese. Navsezadnje delamo, trdo
delamo, včasih smo delali tudi
ves dan, tudi ponoči, če je bilo
treba, in vendar že osem mese-
cev nismo dobili plačila. Ne
Vem, zakaj je tako, do sedaj ni
bilo v službi nobenih izgredov,
zaradi nevzdržnega finančnega
stanja pa se že krepko krhajo
tudi odnosi v naših družinah."
Podpredsednik podružnice
NSS Dušan Makovec pa je za-
plet pojasnil takole: "Večkrat
smo se že resno pogovarjali z di-
rektorjem Lubcem, predvsem
kako je glede osebnega dohodka,
ki ga že tako dolgo nismo dobili.
Tolažil nas je pač s tem, da tudi
on ni dobil nekaterih plačil iz
drugih podjetij. In ko v obupu
nismo več vedeli kam bi se poda-
li, smo se odpravili tudi na sedež
Neodvisnih sindikatov v Ptuju.
Zadnji osebni dohodek smo do-
bili izplačan za maj '96 okrog av-
gusta lani. In tako se je končalo
na tak način: prek sindikatov je
z zadevo seznanjena tudi javnost
in razplet je nepredvidljiv. Še en-
krat poudarjam, da ne vem, za-
kaj smo si to zaslužili, ko pa smo
vendar delali - če je bilo potreb-
no, podnevi in ponoči, včasih
tudi ob nedeljah in praznikih."
Zaradi nastale situacije v Joy
Opncu je zaskrbljen tudi pred-
sednik Neodvisnih sindikatov
Slovenije Rastko Plohi: "Takoj
ko smo ustanovili podružnico
Neodvisnih sindikatov, smo v
podjetje Joy Optic javili, kdo je
predsednik in kdo njegov na-
mestnik. In namesto srečanja, za
katerega smo prosili, sta omenje-
na delavca - naša funkcionarja
dobila knjižice. Tako sta dejan-
sko brezposelna. Nismo imeli
nobenih namenov, da bi morda
ustavljali proizvodnjo ali po-
skušali doseči cilje z drugimi
sredstvi. Želeli smo se le pogovo-
riti o delovanju sindikata v pod-
jetju in poskušati urediti razme-
re. Če bi bilo potrebno, bi skupaj
z delavci počakali brez plačila še
kakšen mesec, samo da bi pod-
jetje rešili. Žal pa se je obrnilo
drugače.
Naj ob koncu dodam, da se za
delavca, ki sta izgubila službo,
ne bojimo, kajti od drugih zaseb-
nikov smo že dobili kar nekaj
ponudb za njihovo zaposlitev.
Naj še enkrat poudarim: naša
želja je predvsem, da razčistimo
situacijo, da zvemo, kaj bo z uso-
do preostalih delavcev v Joy Op-
ticu. Šele na osnovi dejanskih
ugotovitev in dokazov bomo
lahko sprožili zakonite poteze, ki
so edino upanje za rešitev zadeve
na takšen ali drugačen način."
M. Ozmec