Natisov 15.000. *^PB ;axn Posam.' ina za celo lcto 2 K. Ifbsameziia Številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena ozianil je za eno Jttran 64 K, '/s strani p K, >', strani 16 K, ■strani8 K, Vi« strani K, '/„ strani 2 K, >/.i strani 1 K. »ečkntnem oznanilu jjecena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3-Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. U. ce ka- uke in 30, levT 22. | Y Ptnjn v nedeljo dne 28. oktobra 1906. [Tli, letnik po aju ec,. no,, 11 10 li, d> a-I-n- Naznanilo. Opozarjamo naše naročnike, da ima plačilo b list samo tedaj veljavo, ako ga sprejme nevredno upravništvo „Štajerca". Nobena pri-ntna oseba nima pravice, sprejemati v našem denar za list. — Tndi naznanjamo, da pil gosp. Anton Zavadil iz našega ured-in nima tedaj z nami nobenih zvez več. i ki naj vzamejo to na znanje! Uredništvo in upravništvo „Štajerca". Dan smrti... Sic transit gloria mundi (Tako mine kraseta sveta!). Najlepši izraz človeške ljubezni je pač lju-m do mrtvih, — do onih, ki so že davno ■pastili zelene livade žemljice in odšli v deželo ter teme, katerih kosti so 2e davno etroh-in od katerih nam ni ostalo drozega ka-spomini. Vsako leto žrtvujemo en dan nlvaftktf Huuiutueiii t CfHiiTTiblBkBlrTiy i na pokopališča, na veliko „božjo Djivo", spominjamo onih, ki tam mirno počivajo so nam zapustili le — pot za seboj in ine... Nehote pride v takih hipih vprašanje na : kaj je človeško življenje? Ves trud, vso i vso trpljenje, vso sovražtvo in vsa Ijube-, vsa poštenost in vsa sleparija, vsa duho-it in vsa neizobraženost, — kaj pomaga? j na pokopališče in našel bodeš vse stain spole in narode: mirno leže, ne sovra-lijo se več, ne poznajo več zavisti in ošabnosti in jeze, ne preganjajo se več, ne kratijo si ice, ne kramljajo več z malenkostmi, ne ktalisajo i« ne obrekujejo več, — kajti neka Tišja roka jim je velela: molčite! — bela roka lOgocne in neizprosne in nepremagljive T hipih, ko korakamo zamišljeno in otožno a£ aed grobovi, čutimo pač sredi v živem svojem icu ledeni vzdih smrti. In sovražtvo ter jeza m iginita iz naših duš, — kajti pred strogo >)« nartjo smo vsi ednaki. Ali je vredno, da si za-|itrapimo s sovražtvom kratke dni svojega ro-nja po zemlji? Sovražtvo umre in mora eti s Človekom. Le ljubezen je večna, Iju-en premaga i smrt, ljubezen traja čez gro-ljubezen sadi vsako leto cvetove na po-ilišČu in polaga vence na grobove, ljubezen nejša od sovražtva... V svojih jamah leže, ai, ki so se v življenju sovražili in borili. gotci in berači, brez razlike leže tu. In vzemi mrtvaških glav v roko ter povej, katera i bila kraljeva in katera beračova? Razlike ni, ijti smrt ne pozna razlike... Velika učiteljica je smrt! In kdor misli strahu na smrt, je največji učenjak. Smrt uči: zaničevati malenkostno življenje in čati svoje poglede onkraj zastora ter pre-Ijevati, da je nekaj višjega nad zemljo, pro- mur smo mi ljudje le prah, le atom, le igrača. Smrt nas uči vere, — prave, globoke vere v zopetno združenje na onem svetu, v večnost in v Boga... Smrt nam zopet vsili upanje, da ločitev ne more biti večna. Uboga mati, ki vidi umirati edino deco, za katero bi prelila svojo srčno kri, — obrača svoje oko navzgor in upa vroče, da se zopet snide s svojim mrtvim ljubčekom. In otrok, ki je izgubil svojo nezmerno ljubljeno mati, ki čuti, da bode moral odslej zapuščen korakati skozi življenje, daje mrzla in mrtva roka, ki ga je doslej vodila, — ta otrok nosi v globini Brca zopet upanje, da je ločitev le začasna in da bode kmalu zopet položil svojo glavo v naročje mrtvi mamici... A kar je glavno: smrt, ki jo slikajo tako grozno, je najboljša učiteljica — ljubezni! Tvoj oče je postal sivolasi starček in je onemogel; tresoča se njegova roka je za delo nezmožna; ali tvoj oče je in kar imaš, to vse je plod njegovega truda; zato mu privošči kos kruha, ki g* zahteva od tebe, zato ne delaj slabo z njim, zato mu. -izkazuj ljubezen, kajti -pač.-.kmalu -g;e..starce' ::":1 ^jo. -pot. in ...zopet. kmalu jo greš tudi ti za njim ... In ti mati, ki imaš bolnega otroka, kateremu je smrt že svoj znak na čelo pritisnila, — ne naveličaj se trpeče decs, kajti grob se že odpira in kmalu bobne kamenji na njeni krsti . . . Vsisveti so! Koliko solz bode rosilo danes stare in nove grobove! Saj ima vsakdo svoje mrliče, svoje gomile! Oče leži v grobu, ki te je ljubil, katerega življenje je bilo le veliko darilo tebi, ki je umrl zate, kakor je umrl Izveličar na križu za človeštvo . . . Tam zopet vidim gomilo, ob kateri stoji mlad mož z otročiči, in iz njegovih očij kaplja solza za solzo; mlado ženo so mu pokopali, ženo ki je korakala pogumno ob njegovi strani skozi življenje, ki mu je bila sodelavka in dobra mati njegovih otrok; zdaj je pokopana . . . Rože se dvigajo po pokopališču in jesenski veter pihlja skozi ciprese in zvonovi pojo otožno svojo pesen . . . Dan mrličov je danes, dan smrti, in ko se sence polagoma na pokopališče vležejo, je človeku pri srcu kot da bi plavale duše ranjkih po zraku in nas gledale z velikimi očmi in nas pozdravljale iz neznane dežele, ki je tudi naš cilj . . . Ciprese se gibljejo in zvonovi pojo: toliko nas je danes, ali koliko nas ostane do prihodnjega leta? Morda strohni že roka, ki piše te vrstice in marsikatero oko, ki jih čita, bode zatisnjeno . . . Ciprese šepetajo in zvonovi jokajo: Zakaj se sovražite, ljudje? Mir naj vlada med vami, ljubezen vas vodi . . . Kajti čeprav so pozabili nekateri na nauk ljubezni, ki bi ga morali ravno oni upoštevati, — mislite vsaj vi na smrt in odpustite, da vam bode odpuščeno ... Politični pregled. Naši davki. V pretekli polovici tega leta se je plačalo v Avstriji neposrednih davkov čez 193 miljonov kron in sicer: na zemljiškem davku čez 26 miljonov; na hišnorazrednem davku čez 4 milj., na hišnonajemnem davku čez 53 milj., na pridobninskem davku blizo 23 milj., na istem davku podjetij z javnimi računi čez 38 milj., na dohodninskem davku čez 33 miljonov . . . Posrednih davkov pa se je plačalo: na vžitnini čez 42 milj., na vinu čez 8 milj., na pivu čez 52 milj., na mesu in klavni živini čez 10 milj., na sladkorju čez 92 milj., na petroleju blizo 15 milj., na kolekih čez 34 milj., pristojbine čez 86 milj., za vozne listke 12 milj., pri loteriji 9 milj., pri soli 22 milj. in pri tabaku čez 111 milj... To so številke, da se človeku kar v glavi zmeša! Tekom pol leta so plačali avstrijski državljani čez 701 miljon kron na davkih, to je tedaj 701 krat 1000 krat 1000. Z drugimi besedami: noč in dan bi moral 22 let neprenehoma šteti, da bi prišel do te svote. To je delo, to je kri in mozek ljudstva! Odsek za volilno reformo se je pečal v zadnjem času večinoma z dvetretjinsko večino, katero zahtevajo Nemci za oaigurjenje volilnih okrajev. Odločitev o volilni reformi pade v kratkem. — Sp. Štajerska i" .poračun.. V svojem proračunu za 1. 1907 je" predložila vlada_ tudi sledeče pomembnejše svote, ki se tičejo sp. Štajerske : za upeljavo plina v radgonskem glavarstvu 700 K; za most čez Dravo v Mariboru 120.000 K; za most čez Savo in Krko pri Brežicah 20.000 K; za regulacijo Sore od Brežic do meje 75.000 K; za regulacijo Drave pri Zavrču 64.500 K; za Dravo od Maribora do Središča 29.000 K; za uradna poslopja v Ptuju 3.787 K. Nadalje za štajerske gimnazijske stavbe 10.500 K, za realčne stavbe 18.400 K; za obrtne šole 8000 K; za ljudske Šole 20.300 K; torej skupno za Šole čez 57.000 K. Koroška in proračun. Za Koroško so v vladnem proračunu, kar se tiče slovenskih krajev, sledeče svote: za glavarstvo v Beljaku 7818 K; za poslopje deželne vlade v Celovcu 4000 K; za hudournik v Ziljski dolini 4500 K; za cesto pri Mlinskem grabnu 30.000 K; za deželno cesto v beljaškem okraju 44.000 K; za vodne naprave v Ziljski dolini 9.408 K, za italjansko cesto v Beljaku 10.500 K; za kapeljsko državno cesto 50.000 K; za regulacijo Drave 170.000 K, za regulacije v Ziljski dolini 32.420 K. Za šolstvo skupno 19.380 K, od tega 5000 za obrtne, vse drugo za ljudske šole. Italija je sicer član trozveze, ali vedno iz novega se pojavlja mnenje, da pride prejalislej do vojske z Italijo. Velike važnosti sicer ne pripisujemo tem nazorom. Ali upoštevati se mora dvojno. Prvič je istina, da se ponehuje polagoma z močnim zastraženjem ruske meje, ker so notranji boji Rusijo tako oslabili, da ni misliti na kakšen spor. Ravno tako je istina, da s© združuje vedno več vojaštva ob italijanski meji, da dobi n. pr. Ljubljana komo poveljništvo itd. Na drugi strani je izšla pred kratkim v Benetkah knjižica, ki joka čez dejstvo, da niso Benetke prav nič utrjene in zavarovane. Italijanski general Saletta je tudi izdelal načrt, po katerem se bode zgradilo na Beneškem več utrjenih taborov, planinske prehode pa se bode zavarovalo z minami, tudi se namerava izboljšati utrdbe ob jadranskem morju. Posebno dobri prijatelji si torej nismo z Italijani... Kronika. Koncom decembra odpotuje cesar na Češko. — 13. t. je obdržala Štajerska nemška ljudska stranka v Gradcu svoj zaupni shod in sklenila novo organizacijo. — Novi p&rniki naše bojne mornarice bodo stali 38 milj. krpn. — Poslanci Dobemig, Se.ifert i. dr- so predlagali izdatno podporo za občino Steuerberg pri Celovcu, v kateri je povzročila nevihta za 40.000 K škode. — Poslanec Wastian je obolel vsled prenapornega dela na živcih. — Cssar je odobril sklep, da se loči občina Mozirje od kat občin Brezje, Loke, sv. Mihael in sv. Rad-gunda. — Novice. Lopovstvo! Neki graški list je prinesel zlobno obrekovanje našega urednika. Z veliko slastjo so se oprijeli prvaški listi tega lopovstva. Za danes izjavljamo, da je to očitanje popolnoma iz trte izvito in navadna podla laž. Omenimo še, da se bode stvar pred sodnijo izkazala in da bode naš urednik vsacega prvaškega ob-rekovalca za ušesih pred porotnike spravil, da bodo ti lopovi sprevideb', da ne sme nikdo tujo čast kratiti. Napad na urednika ima seveda edini namen, škodovati listu. Ali vse laži niso mogle ,.Štajerca" uničiti in tudi to novo pr-vaško blato bode odletelo nazaj — prvakom v obraz. Dvojno Obličje. Lahko vzkliknejo prvaki odkritosrčno: .Zvvai Seelen wohnen, ach, in meiner Brust." Kajti vsak h;p se pojavlja nov dokaz, da imajo gospodje prvaškega regimenta dvojno obličje, — enega za javnost, za ljudstvo, drugega pa zase ... 0 prvaških voditeljih in nemški šoli smo že opetovano govorili. Pred ljudstvom gromejo proti nemški šoli, v svoji kamrici pa vzamejo masko raz obraza in — pošiljajo svojo lastno dcco v nemško šolo . . . Semtertja pa pozabijo prvaški vodje svojo komedijo, v nj'h srcih se vname izkrca resnicoljubja in takrat povedo odkrito, da imamo mi sovraženi napred-njaki prav, da govorimo i s t i n o in da nas obrekujejo le zato, ker se ne klanjamo njih modrosti . . . Evo dokaz! V ljubljanskem pr-vaškem dnevniku, ki je" najbesnejši sovražnik nemščine, smo čitali pred kratkem članek, v katerem so tudi sledeči, velezanimivi stavki: ..Sedaj čitajo kmetje ..Bauernbundlerja" in ..Štajerca" . . . Čuditi se tej prikazni ne smemo. te razmere so popolnoma naravne. Nasi narodni (prvaški) voditelji so se od preporoda pa do zadnjih dni pulili le za dvojezične napise (!) na najobskurnejših postnih uradih, zganjali so najna-darjenejše sinove ljudstva v semenišča (!), a kmetu niso nudili niti najelementarnejših naukov o gospodarstvu ... Saj skoraj na vsem Slovenskem nimamo večje domače industrije, niti kaj velike trgovine, razen če upoštevamo kupčevanje — z milostjo božjo. Ker slabo obdelana zemlja ne more prerediti vsega prebivalstva, ni čudo, da je naše ljudstvo toli zaljubljeno v Nemce, ki dajejo tisočem njegovih otrok boljši kruh, nego ga jim je zmožna dajati nemarna in zanemarjena domovina. Zalo pa je tudi čisto umevno, da zahteva naš narod nemški poduk; za ubožne, a podjetne Slovence je znanje nemščine lep kapital . . ." Tako prvaški list! Iz teh besed posnemamo, da priznavajo danes naši najzagrizenejši nasprotniki opravičenost naših napadov na prvaško-klerikalno politiko, ki se bori le za dvojezične napise na pečatih in straniščih, ki pa pušča ljudstvo v badi utnrat:. Nadalje priznavajo s temi besedami prvaki sami, da je nemščina zaklad, dostikrat edini kapital za Slovence in da je zahteva po nemškem podnku popolnoma opravičena. Ako primerjamo to prizaavanje prvakov z raznimi članki, pridigami in govori prvaških hujskačov, potem vidimo jasno — dvojno obličje te gospode. Ali naprej! Omenjeni prvaški list piše nadalje: „Ljudstvo naše ima bistre oči in zato vidi, da mu Nemec pridelke rad in dobro odkupuje. Ono je opazilo, da je v „Štnjcreu" mnogo koristnih ( !) gospodarskih člankov, dočim se v takozvanih „narod-nih'- novinah večinoma najde le opevanje farške slave in teoretičnega rodoljubja. Narod ima zdrave možgane, ki mu pravijo, da je 6 nemških markov več nego 6 avstrijskih desetič. Naš kmet dobro zna, da je bolje služiti v nemških krajih za letnih 80 do 120 gld., kakor pri domačiji za 40 do 60 gld. vrhu tega toli razvit okus.de ve razločiti zabeljene žgance cd nezabeljenih . . ." Tako je! Prvaki povedo odkrito, da koristi nemštvo slovenskemu ljudstvu; dobro vedo, da si pridobiš z znanjem nemškega zabeljenih žgan- « _ 2 - cov (= boljše življenje), da pa boš jedel brez nemščine vedno nezabeljene žgance. In v tem tiči prvaška hinavščinaj Ljudstvu svetujejo nekaj, o čemur so sami prepričani, da bode ljudstvu škodovalo. Dvojna: obličje | Zanimivo je tudi. da priznavajo naši sovražniki sami, da je v »Štajercu" mnogo koristnega ia da delajo prvaški listi le za farško slavo . . . Glede novega lista, ki si ga hoče ustanoviti .nova" Spindlerjeva stranka, pravi prvaški list: „Ako hočete, da bode nov list ustrezal svojemu nameuu, ne smete posnemati ..Domoljuba" ali „Do-movine"; vzemite si raje v zgled ».Štajerca." Posebno oprezno bo treba pisati o nemškem jeziku in nemškem poduku: zakaj še sv. Duh ne more zamoriti v našem naroda — in sicer ravno v naj-nadarjenejšihj njega slojih — spoznanja.da je znanje nemškega jezika za slovenski proletariat cesto življenska potreba. Lačne množice se ne more nasititi s pohajanjem po misnonih ali pa s klici: „2ivio Slovenci!" „Proč z Nemci!" ..Stajerc" še nikdar ni udrihal po materinskem jeziku svojih bralcev, čeravno tako toplo priporočuje učenje nemščine." In zdaj vprašamo: ali ne brijejo prvaki norce iz ubogega ljudstva? Leta za leti so trobili, da je Nemec .sovražnik", da je nemščina „nepotrebna" in zdaj priznavajo sami, da so lagali in si jemljejo našega .Štajerca" v vzor! Pokazali so ravno svojo drngo obličje, svojo drugo dušo ... Ti revno ljudstvo, ali ne bodeš pognalo te brezvestne komedijante vendar že enkrat z mokro cunjo tja, kjer je njih prava .domovina" — v norišnico?! Stara klepetavka v Cslju, ki nosi neopravičeno ime .Domovina", se je zaletela pred kratkem v naprednjake; zob nima več in griziti tedaj ne more, — zato giblje le svoj strupeni jeziček in laže, laže neusmiljeno, laže tako da se kar kadi . . . Klepetavka pravi, da so naši naročniki ljudje, ki so obsojeni zaradi udeležbe pri umoru, zaradi pož;ga, ki ponerejajo podpise in kradejo! Tako čenča klepetavka, ali imen ne pove. Z imeni na dan, stara babura! Ali je vseh 15 000 naročnikov .Štajerca, takih? Imena na dan!! Kateri naročnik .Štajerca" je bil obsojen radi uieležbd pri umoru? Kako 89 piše tisti naročnik, ki se je sam nlinrtil, ker je ženo ubil ? Z imeni na sviilo! Iu a'to trdi klepetavka .Domovina", da so imena na prošnji za nemško šolo v Ptajski gori ponarejena, naj nam zopet imena pove !!! Pričakujemo torej im9n, — ali dobro vemo, da teh ne bo, kajti klepetavka laže vedoma, samo da bi se zopet priliznila klerikal-cam, ki so jo sami iz hiše vrgli . . . Sicer pa nima stara klepetulja več zob in zdi se nam, da ji bode z odhajanjem naročnikov tudi kmalu — sape zmanjkala. Zlasali SO se! Cadna so pota previdnosti; največji sovražniki si podajajo roko in najboljši prijatelji se — zlasajo. V 16. štev. našega lista smo prorokovali in pisali: „Kmalu bodo frančiškani kmetske župnike klofutali. Brejc prime Škota Jegliča za vrat, Korošec zla3a Lampeta, kute bodo letale po zraka in prvaški babilonski stolp se podere, da se potrese zemlja." — Tako smo pisali in tako se zdaj godi! Cilovški nad-prvak dr. Brejc ter monsignoie Podgorc sta vložila tožbo radi častikraje proti uredaištvu klerikalnega lista „Slovenca", v prvi vati proti kaplanu dr. Lampetu. Kaplan Limpe je pozabil na nauk o ljubezni do bližnjega in je opsoval v svojem listu kaplana Podgorca na neusmiljen način. Ali tudi kaplan Podgorc je pozabil na nauk o krščanski ljubezni in je imenoval kaplana Lampeta zbesnelega človeka. In zdaj toži Lampek Podgorca in Podgorc Lampeta. To je prizor za bogove. Kaj neki pravita k temu celovški in ljubljanski škof?? Menda nič, kajti na Slovenskem so škofi ničle, vladarji pa so — kaplančki! Iz Spodnje-Štajerskega. Prva Skrb! Vlada namerava uresničiti v nekaterih krajih brez železnice poštne avtomobile. Stvar je še čisto negotova. Nemški poslanec Wastian pa je stopil takoj v dotiko z vlado in zahteval, naj se zvežeta mesta Maribor preko svetega Lenarta in Ptuj s tako avtomobilsko pošto. Ako se ta misel uresniči, moramo jo v prvi vrsti Wastiann zahvaliti. Zdaj pa, ko je še vse negotovo, pricaplajo že prvaški lističi in kriče: .Slovenske občine, vložite nemudoma na vlado prošnjo, da dobe poštni av- tomobili slov. napise" ... Ali to ni res za poči Kaj bi si vlada mislila, ako bi res kakšna ol čina tej bedariji ubogala? Mislila bi si pač, di smo na Štajerskem sami taki revčki Andrejfti, kakor sede v uredništvah prvaškega. Časopisja! Za volitve v ptujskem okraju se nasiprwfcj že hudo pripravljajo. Pri temn jim je po klerikalni navadi vsako sredstvo dobro Posebno hudo napadajo okrajni zastop radi novih cestnih naprav. Skoraj v vsaki številki svo-jih lističov pišejo o .Omi^ovih cementnih mo-j stovih". Pisali smo Že v zadnji številki ,St* jerca" o mnenju, katerega je izrazil neki venski inžener glede teh naprav. Sicer pa mora vsak pameten človek priznati, da bi bilo nt-ravnost škandal, ako se pusti na dobrih, no» urejenih cestah strohnele slabe mostove. Ce-metni mostovi so enkratni večji izdatek ii trajajo potem leta in leta, medtem ko potrebujejo vedni popravki na lesenih mostovih tudi vedno nove svote. Ali o stvarnih zadevah s pr vaki govoriti ima toliko pomena, kot da bi metali bob v steno. Dobro vemo: ko bi sedeli i okrajnem zastopu le prvaki in klerikalci, polti bi se h val malo tudi te mostove na vse pret Sicer pa sedi v zastop tudi nekaj prvaških bornikov; zakaj ne sprožijo svoje svet pretit-sujoče ideje na seji? V zakotnih časopisih pisariti, to zadene pač vsak pobalin. Prvaški pa zdaj sami grajajo svoje bralce v zast češ da izostajajo od sej in ne store svojo dolžnost Kaj šele, ako bi bil cel zastop v prvaških Odborniki bi ostali doma in okraj bi bil in ostal tako brezvestno zanemarjen kakor leti, ko so ga imeli prvaki. Zdaj se dela, potem pa bi se — spalo! Ponižno vprašamo: kdo pa ima dobiček od zastopovega dela? Vendir prebivalstvo okraja, slovenski kmetje, slovensko! ljuistvo. Nemci delajo tukaj odločno in resno za Slovence! Kajti sedanjemu naprednemu od-j boru ni za brezvestno politično in narodnjašb gonjo, temveč za prid gospodarstva. Ko bi ni bilo za politiko, ostal bi za pečjo, — tako pi se je predrugačil okraj v kratki dobi naprednega zastopa popolnoma. Vse nove ceste, vrt naprave, vsi poizkusi za dviganje gospodarska in živinoreje, so dokaz, da' razume sedanji zastop svojo nalogo. Zato pustimo klerikalce hladnokrvno pri nj h posln, ki je obstojal vedno iz obrekovanja in sumničenja. Ljudstvo bodi sodnik! Sreče ni brez — laži, si mislijo pmško-klerikalni listi in lažejo pridno niprej. Takol trde, da smo se mi zlagali, ko smo da pošiljata prvaka Brumen in Brenčič otroke v nemške šole, češ, dr. Brnmen in sploh še za šolo premale, Brenčič pa že Soli odrasle otroke. Ta je pa lepa! Mi nismo nikdar trdili, da pošilja ptujski dr. Brumen svojo deco v nemško šolo; ali ragozniški župan Burne n je i letos milo prosjačil, naj sprejme g. Or-nig njegovega otroka v nemško šolo ter je to tudi z velikimi prošnjami dosegel. Kar se pa Bret čiča tiče, je res in pribijemo še enkrat, da jt pošiljal svoje otroke v nemške šole! Sicer smo pa imenovali še celo vrsto drugih ,.voditeljev", ki kriče kot besni preti nemščini v šoli, ki pa vendar zise tega prvaškega, nauka ne upoštevajo. In gospodje molče, kajti resnice ne morejo zatreti! 0 ptujski gimnaziji lažejo prvaški listi vedno nesramnejše. Najprvo so nasprotovali vilji gimnaziji, akoravno mora vsak otrok razvi-deti, da je višja gimnazija v interesu mesta kakor okraja. Potem zopet so pričeli hnjskali proti pripravljalnemu razredu (Vorbereitunga-klasse), katerega potrebo razvidi gotovo vsak strokovnjak. Ko so se nekateri bedaki res vsedli na te prvaške limanice, ko so pošiljali svoje otroke raje v Maribor in Celje in imeli s te« podvojene troške, — zdaj kriče prvaki: slovenske dijake so vrgli iz gimnazije! To je več kot podlo! Kdo pa sili prvake, da pošiljajo svoje sinove v Celje ? Edino prvaški listi, ki so torej teh večjih troškov krivi in ki se pač zastonj ližejo, kajti ljudstvo jih bode kmalu izpozualo. Prvaška Štacuna v Ptuju še vedno tako nedostojno, prav židovsko reklamo dela. Listki frčajo po zraku, da je joj! Kaj ko bi se ta štacuna v Brenčičov konzum preselila? Čudne natakarice uslužbuje prvaški gostilničar ,pri zamorcu" zunaj Ptuja. Prijatelj na- poš nen da niči rav: vat: Rot. nje; žnp jeti pa „ču žnp da Ski, ■aki tari šlo. no-ivo-mo-3ta-slo-ora na-ovo Ce-in re-adi pr-ae-v em Dd-re-pi-sti m, •st. h? i a ed )0- do lar ko no rito iga lista nam poroča, da je bil v tej krčmi iteno ozmerjan, ker je poklical natakarico Zakaj ne napravijo zunaj tablo, češ, k nima nikdo vstopa nego taki, ki ne znajo ničesar razven slovenščine. Sicer pa je to naravnost nesramno od posla, da si predrzne opso-rati gosta. Toliko za danes! 0 županu Rošll se nam še sledeče poroča: dela čodeže! Kdor ne vernje, naj si ogleda njegovo delo! Kaj je vse Roš ? Posestnik, kmet tapan, raznovrstni predsednik, poslanec, pod-jetnik itd... Tako ima svoj kamnolom; šnto oa proda — občini ali okraja in tako je Lčndež' napravljen, kajti podjetnik Roš prodaja iopann Rosa šnto in kamenje, to se pravi: iz Mesnega žepa gre denar v levi žep in od tam popet nazaj. Žal, da to Rošovo šnto ne moremo tako pohvaliti, kakor Rosa samega. Šnta iz Ro-sovega kamnoloma napravi iz ceste pri lepem vremenu prave oblake prahu, pri dežjn pa morje blata. Res je, da ni na celem sveta tako slabih cest kakor v pašalika Rošovem... Ali Roš večje čndeže! Prevzel je trboveljsko ob-iino brez dolga, napravil pa v kratkem časa precej dolga; iz nič — veliko, je čudež. Tudi ia kmete tkrbi očka Roš, posebno s svojim mlinom. Pravijo, da so nekateri kmetje Rošu precejšne svote dolžni, tako morajo biti njegovi pristaši, ker diugače zapoje boben. Nadalje ima Ipekarijo in „elektrarno'. Zvečer pa sedi pri lastnega vinčka, dobro smodko v ustih (saj Imu nese!) in piše pisemca dunajskim judom. Nadalje je ta čudak lovec in strelja izborno, seveda večji del le ■-— kozle. Tudi je upravni svetnik pivovarne, ki je sicer že enkrat pogorela, ki pa izdeluje tako dobro pivo, da ga človek 14 dni pomne, ako spije vrček... Društva kateremu načeljuje Roš, ima svoj sedež seveda t njegovi krčmi, kajti drugi krčmarji lahko potujejo, da je le RoŠov žakelj polen... Toliko ta danes. O dragih „čudežih" tega možakarja izpregovorimo prihodnjič! Pijani trboveljski Uriič — oproščen. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je imel pijani in lažnivi UrŠič zagovarjati. Kakor znano, je ta nečloveška surovina mladega Vavdika s sabljo (ako. predrl, da je fant umrl. Državni^ pravdnik je omenil, da je dokazano, da je Vavdika Že bežal, ko g* je pijanec sunil; samo iz krvoločnosti je sunil gotovo zopet zbesnili policijot »bljo v fanta. Uršič se je izgovarjal, da je sabljo samo nastavil in je Vavdika sam v njo skočil; ta očividna laž je s tem označena, da je predrla sablja vso obleko in še truplo. Sicer «o ljudje tudi govorili, da je Uršič že mrtvega fanta hotel okleniti. Uršič bi bil gotovo obsojen, ko bi sodniki to živino poznali in ko bi Japan Roš resnico govoril. Ali Roš je dal Uršiču spričevalo, v katerem je rečeno, da je Uršič na jako dobrem glasu. To je infamna laž! Noben človek v Trbovljah ni na tako slabem glasu kakor Uršič. Mi smo očitali Uršiču zlorabo uradne oblasti, omejitev osebne svobode, laž in pijanost t službi in niti besede se ne upa ta pijani nič-vrednež črhniti. In taki ljudje so pri Rosa na kdobrem glasa". Župan Roš pozna vse svinjarije Uršičove in vendar trdi, da je ta zbesneli [policijot poštenjak. Občini se je od glavarstva že namignilo, naj tega pijanca odstranijo! Spričevalo, ki ga je Uršič pred sodnijo pokazal, je I bilo neresnično od pike do pike!! In ker je inpan Roš to spričevalo podpisal, podpisal je I redoma laž in pade to očitanje tudi nanj! Sicer bi pa Uršiču tudi lažnivo spričevalo ne [pomagalo. Ali ta policijot, ki je tako ošaben ■ proti vsakemu knapu, razven ako ma plačuje j pijačo, — ta pijanec je postal tedaj čisto majhen pred sodnijo in je milo, z solznimi očmi, tako rekoč na kolenih prosjačil, naj ga sodišče I oprosti, češ da ima doma 3 otroke in da i bodo knapi spodgrebli popolnoma policijski Jnpliv, ako bi bil obsojen. Na podlagi tega I je bil Uršič oproščen in je sodnik sam izrekel, j da je bilo njegovo postopanje proti postavno! J Stvar naj bode za danes končana. Ali UršiČ naj I se spominja slučajev Cilenšek, Kukenberg in II Linhart. Njegovo lumparijo se mora kaznovati! Okrajni zastop mariborski je iniel 5. t. m. j svojo sejo. Podalo se je blagajniško poročilo, kateremu posnemamo: skupni dohodki okraja 1. . 1905 so znašali 126.788-59 kron, skupni izdatki pa 119.64333 kron, torej ostane v blagajni — 3 — 724526 kron. Iz izdatkov naj še omenimo, da se je plačalo m. dr. za šolske troške 48.471-80. za streljanje proti nevihti 2260 24, za vinogradniško šolo 240; za šolo v mlekarni Grabnerhof 50, za konjske premije 360, za premiranje bikov 741, za požarna društva 2400, za občinske ceste 170c30, za okrajne ceste 47.708;59 itd. O sklepih seje govorimo še prihodnjič. Ponarejeni denar. Tekom zadnjih tednov začeli so na 6ejmih na Dolenjskem zopet raz-pečavati ponarejene bankovce po 20 K. Dne 20.9. 1906 zasačili so orožniki na sejmu v Škocijanu kmeta iz Trebenskega okraja, ko je ravno svinje plačal s štiri ponarejenimi dese-taki. Našli so pri njem v mošnji 31 komadov in doma na podu v slami še 77 ponarejenih bankovcev po 20 kron. Bankovci so iste vrste, kakor so jih leta 1904 prinesli iz Amerike in potem v jeseni 1904 začeli izdajati na Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem. Razločujejo se pa od prejšnih v tem, da nimajo več na besedi „Szam" napačne vejice ali akcenta („Sza.m") in da nimajo več pike pri besedi „Serie", poznajo se pa vendar na kričeči rudeči barvi in na tem, da je rudeča črta na levem robu na avstrijski strani jako slaba in nepravilno izdelana in spodaj ne seže do konca. Da se ljudstvo varuje škode in da se zamore one zasledovati, ki izdajajo ta denar, treba je, da vsakdo ki dobi bankovce po 20 K, posebno na sejmih, jih dobro pogleda in pravim primerja; ako se mu zdi sumljiv, naj ga takoj izroči sodniji, orožnikom ali občinskemu urada, ter naznani kod in od koga ga je prejel. Prvaški morilec. Poročali smo že o surovem zločina, katerega žrtev je bil celjski vojak Kle-menčič. 18. p. m. se je vračal ta doma in je bil napaden pred gostilno prvaškega „ podpornega društva*. Neki Skale mu je zadri železno spico dežnika v oko, ki se ma je takoj izlilo; še tako ranjenega so potem pretepavali. Zdaj je revež umrl. Prvaški listi so lagali, da so bili storilci „nemčurji" in naši pristaši. Res pa je, da so bili pristni prvaki. Glavni storilec je bil uslužbenec prvaške trgovine „Merkur". Vsi trije storilci so se gotovo vzgojevali pri gospodi okoli celjske ...Dornoyine'i, jn^FjhjjQfca''. V Velenju je zdaj že precej pristašev Ra-buzovega vedenja; posebno ga posnema pobožni Salovec iz Stare Vasi. Mož se veliko razume na politiko in tudi na zdravstvo; čujemo, da ga bode univerza potrdila za profesorja v velenj-' skem okraja ... Javna prošnja na c. k. okrajno glavarstvo v Slov. Gradca, katero naj blagovoli preskrbeti, da se neha fašanje nezmožnih in neizprašanih ženic, ki igrajo vlogo babic in škodujejo s tem izprašanim babicam. Orožaištvo zlasti šoštanj-ekega okraja naj se enkrat informira pri župnikih iz krstnih knjig! To pač ne gre, da bi vsaka ženica igrala babico, ker je to za porodnice jako nevarno. Torej pomoč! Petrolejski vrelec je našel inžener g. pl. Jenstein v Stopercih. Listi poročajo napačno, da za cerkvijo v Stopercih. Res pa je, da je vrelec v kamnolomi v Sveči. Le-tam so že večkrat opazili, da diši kamenje po petroleja. Ne ve se še, ali se bode dal vrelec racionelno izkoristiti ali ne. Nemška šola v Ormožu ima letos 224 etrok in to dela prvaškim časopisem hude preglavice. Milo se obračajo na „ slovensko gospodo"^), naj jim pomaga, češ, to bode i gospodi v korist! Pa prvaška gospoda ne more pomagati, kajti narod se ne da več iz src iztrgati prepričanja, da z znanjem nemščine še ni „ponemčen" in da je nemščina zanj prepo-trebna! NOVO postajo hočejo ustanoviti v Lenauovi ulici v Mariboru. Popravek. V zadnji štev. smo poročali o steklem psu, ki so ga baje ubili v Ptuju; raziskava je dognala, da pes ni bil stekel. Ustrelil se je v Veterniku pri Kozjem posestnik Kunej radi rodbinskih nesreč. Iz vlaka Skočil je hlapec Sodin iz Stranic; hlapec ni imel pravega voznega listka in se je zbal kazni. Obležal je nezavesten in umrl v mariborski bolnici. Obesil se je v preizkovalnem zaporu v Slov. Bistrici železniški čuvaj Leskovar iz Ve-deža; tožen je bil zaradi nečistosti. Samomor. Zastopnik mlinov Loffler je napravil razne sleparije in se potem ustrelil. Tvrd-ka Franc Ludvig v Mariboru ima 10.000 K škode. Iz skednja padel in se ubil je vžitkar Miha Brilaj v Bačah. Na mostovžn je stopil predaleč in padel 3 m globoko na stroj za sadje mleti. Vsega krvavega so našli. S Strehe je padel in se ubil v Maribora delavec Graber. Ustreljen. Pri sv. Lonartu nad Vel. Nedeljo se je zgodila 7. t. velika nesreča. Posestnik Janžekovič v Šterijancih je ustrelil po nesreči svojega pastirja, 11 letnega Janeza Mariniča. Pastir je šel po noči van in pustil vrata odprta. Medtem se predrami posestnikova žena, vidi odprta vrata ter meni, da so prišli tatovi. V naglici zbudi svojega moža, ki zgrabi puško ter stopi na prosto. Zunaj vidi da se v temi nekaj giblje, zavpije kdo da je in sproži. Strel je zadel dečka v trebuh in je ubogi pastirček po 12 urnem trpljenja umrl. Ako ravno se posestniku ne more ničesar očitati, je vendar vsem po dečku žal. Požari. V Vranskem je zgorel kozolec g. Brinovca. Bila je velika nevarnost za cel trg, ali požarna bramba je ogenj vdušila škode ima Brinovec 6.000 K in je baje nekdo iz maščevanja zažgal. — V Dobovi pri Brežicah je npepelil ogenj trem gospodarjem vse, kar so imeli. — Posestniku Podlipnik v Tezenu pri Maribora je pogorelo gospodarsko poslopje. — Iz Koroškega. Nesramnost! Z drugo besedo se ne da označiti podlo pisarenje zakotne canje „Mira". V zadnji številki posnema ta listič nekemu nemškemu (!) in brezverskemu (!!) časniku nizko laž, da je naš urednik grozen hndodelnik. K temu pripomni prvaški list še nekaj besed in čenča o ,,umazanosti." To je nesramnost, o kateri se bodo imeli lažniki pred porotniki zagovarjati. Kdor laž ponavlja ali ponatisne, je sam lažnik! Sicer pa naj bi urednik ,,Mira" v zrcalo pogledal in videl bi človeka, ki zasluži pač vsa druga imena. Urednik ,.Mira" znani Ekar (pravzaprav se piše Egger) je. bil 15. avgusta t. 1. na kmetskem shodu v Vajcelsdorfu. Predsednik shoda je takrat dejal: »Opozoriti moram navzoče, da Ekar sploh ni urednik temveč navaden slepar (švindler) in od duhovščine plačan agitator, kar lahko pismeno dokažem!" — Te besede je „Mirov" urednik mirno v žep vtaknil, mirno je šel domu in ni tožil! S tem je priznal, da nima čiste vesti! Vprašamo: ali naj taki ljudje sodijo, o drugih? Sicer pa razumemo „Mirovo" jezo na naš list in obljubimo, da se bodemo odslej še veliko živahneje pečali in brigali za koroške razmere, dokler ne požene ljudstvo politične prvaške švindlerje od sebe. Duševni bratci so celovški list „Mir", katerega izdajata monsignore Podgorc in znani dr. Brejc, ter drugi štajerski in kranjski prvaški listi. Vemo sicer, da ima „Mir" tako malo naročnikov, da je moral že po vseh krajih denar „pumpati", ker bi drugače poginil. To je dokaz, da se kmetje za ta list preklicano malo brigajo in da je torej vseeno, kaj pišeta kaplanče in prvaški dohtar ... Ali povedano naj bode, da je začel „Mir" v zadnjem času zasledovati pota „Kranjskega pankerta" in pričel hujskati proti nemškim trgovcem, obrtnikom in gostilničarjem. To je pač predrznost! Človek naj kupi svoje potrebščine, kjer se mu ravno dobro zdi in to pač ne briga nobenega farucelja in nobenega doh-tarčka. Koroški trgovci se tudi ne vtikajo v Brejcove advokatske račune in v štolninsko takso raznih črnuhov! Ko bi pa koroški gospodarji posnemali nauke „Mirove", je gotovo, da pridejo na stališče „Mirovo", — to se pravi: denar „pampati" bi morali, dokler no pridejo na boben . . . Toliko v odgovor na hojskarije lista, ki živi le od milosti in od borih krajcarjev, katere so mn posodili ljubljanski klerikalci! Svetnavas. Odgovor „Miru." Ta malocenjeni list veseli se v svoji zadnji številki govorice, da bi jaz prodal svojo posestvo ter se čudi, da stari stebri „nemčurstva" ne stoje trdnejše. Žal da moram to voščilo na moj daljši pot dozdaj še nehvaležno odkloniti, — kajti kaplančki še dolgo ne bodo imeli toliko od kmetov pribera-čenih penezov, da bi zamogli kupiti mojo po- sestro. Seer pa naj so prepričani, da jaz na-predai steber trdnejši stojim nego njih roditelji, ki že od treh klofat okrog padejo ali pa so iz javnih zborov črez stopnice doli fliknjeni kakor muhe ... Pa kar kej za zlo! — J. Kras3nigg. V Spodnji Rožni dolini so pričeli mladi ka-plančki hujskati in doslej mirno živeče prebivalstvo razburjati. Veliki boji se pripravljajo. Ustanovljajo se t. z. „krščansko-socialna" delavska društva pri zvokih godbe in pevanju hujskajočih pesni. Hoče se kmetu na nor način denar iz žepa vzeti, kajti ,,ofri" v cerkvi so že jako mali. Delavce v fabrikah se hnjska; ako pa postanejo brez dela, ne bode noben kaplan za nje skrbel. Zaslepljeno ljudstvo, ki se vsede na limanice tem ljudskim izsesalcem! Vse povsod ustanovljajo tudi perska in društra tambu-rašov; ponoči pa ni druzega nego pretepi in psoranje in potem tožbe, kazni ter sorražtro. To je plod deloranja tukajšne prvaške duhovščine. Ali že se kaže jeza ljudstva proti tej hujskanji. Prav žalostno so izpadle priredbe pr-vaških farjev ob priliki otroritre nore železnice. Le najneumnejši med neumnimi so se pustili preslepiti in že na zastarali je bilo videti, v kateri občini stanujejo bolj pametni ljudje in na drugi strani, v kateri prebivajo od ljudskih izdajaleov zaslepljeni bedaki. nMir" se grozno jezi, ker so poslali Slovenci tako malo bedakov k priredbami prvakov. Videti je bilo le otroke, najete hlapce in eno požarno-brambeno društvo, katero vidiš povsod, le pri požarih ne. Nikdo ni te ljudi opazil, samo — „Mir" ... Iz Kranjske se naročuje zdaj kričače, ki vpijejo, da so 8bratje" Korošcev. Ali to ne bo izdalo. Od takih ,,Kranjcor" in „bratov" niso dobili Korošci doslej dcuzeg«, kakor znane male živa-lice, kadar so prihajali fehtariti . , . . V Podjuni postopa neki mladi učiteljček, ki si dela s tem veselje, da strelja na pse. Kmetje se izprosijo odločno take šale. Učitelj, ki Blaži po navadi v sv. Petru, naj tedaj raje na to gleda, da ne bode v šoli — kozle streljal. V Šmohorju v Ziljski dolini ostane Čez zimo 3. batajlon brambovskega pešpolka št. 4. Novo šolo bodo stavili drugo leto v sv. Rupretu (Celovec). Opoklo se je na paši pri ognju 3 letno dekletce kmeta Hoferja r Vrbi ter umrlo. Dezertiral je rekrut 17. pešpolka v Celovcu J. Onderjaš; pobrisal jo je brez suknje in sablje. Po svetu. Nedoseženo sleparstvo se je zgodilo te dni v Kepeniku pri Berolinu. Oddelek vojakov je korakalo proti mesta, kojihostavi neki „hauptman" jim pokaže Bkraljevo" pismo in jih vzame seboj. Vojaki so ubogali, nasadili bajonete in nabasali paske. „Hauptman" jih je peljal naravnost pred ke-peniški magistrat, pustil duri zastražiti in župana ter blagajnika aretovati. Vsa vprašanja po vzroku aretacije niso imela uspeha. Stotnik jo vzel gotovino blagajne seboj in poslal vojake z županom in blagajnikom proti mestu. Sam pa je šel na kolodvor in se odpeljal — ne ve se kam! Cez paruršelese je izvede!o,da je bil „hauptman" navaden slepar, ki se je na to nedosežno predrzen način do drobiža pripravil. Celi svet se smeje tej lopovščini. Sleparja doslej še niso dobili. Zločini. V Norem Jorku je poueveril solastnik bančne hiše Csballo 1 miljon dolarjev; hiša je v konkurzu. — V največjem bančnem zavoda r Bruseljnu je ponereril uradnik Dstis več 100.000 frankov. — Ključar Kaufmann v Berolinu je umoril z bodalom neko vdovo na cesti; veroval je v vraže in trdil, da ima revica „hnd pogled". — Na parniku »Ana", ki je potoval proti Cifu, je napadlo 10 kitajskih roparjev moštvo, oropalo potnike za 7000 rublov in pobegnilo na barčicah; le enega so vjeli. — V Longdrampu (pri Parizu) je bila velika dirka s konji; gledalcem se je zdel uspeh krivičen in zato so vse razbili, uradnike pretepli, denar ople-aaili ter končno z bencinom hišice požgali. Šele vojaštvo je napravilo red. Rudarska smrt. V PokahoutaB v Viržiniji se je zgodila grozna rudarska nesreča; 60 mrtvih knapor so potegnili iz rovor, 70 pa ao živih rešili. Kakor znano, so amerikanske jame veliko nevarnejše od avstrijskih. — Pri zgradbi — 4 — šahta ,,Borusia" v Essenu (Prusija) je zasula zemlja celo partijo rudarjev; 3 mrliče so kmalu našli, druge pa so morali še v jami pustiti. — V Viegeti na Angleškem so se vneli v jami plini in je bilo 200 rudarjev zasutih; radarji so delali junaško na rešitvi tovarišev; ali 23 je izgubilo življenje. Železniške in morske nesreče. V Podzamcu na Gališkem je usmrtil brzovlak čavaja Kozuba. —■ V sr. Rupreta na Koroškem je povozil tovorni vlak zidarja Apodelda. — Pri Dortmundu (Ve8tfalsko) je skočil brzovlak iz tira; 3 osebe mrtve! — Na kolodvoru v Epernauu (Francoska) je trčila mašina v osebni vlak; 9 oseb je bilo takoj mrtvih, 17 težko ranjenih. —■ V pristanu Hongkong (Kitajska) je pričelo goreti na velikem parniku; na stotine Kitajeov je zgorelo. — Me-ranski poštni vlak je zadal ob tovorni vlak; vlakovodja je težko ranjen. — V pristanu Ro-sario (Brazilija) se je razpočil kotelj na par-nikn; kapitan, prvi častnik in :> 'kurjači so mrtvi. — Francoska podmorska barka ,.Latin" se je pri vajah potopila; ntonilo je celo moštvo, obstoječe iz častnika in 14 mornarjev. Dopisi. Iz Šoštanja. Po 2 letnem boju zoper prvaško stranko je zmagala koaečno v 1. in 2. volilnem razredu napredna stranka. Tudi v 3. razreda je bila zmaga gotova, a na nečuvani, protipo-starni način se je dotedaj vladajoča prraška stranka v zadnjem trenutku pripravila nad 50 otročjih glasov, s katerimi je v 3. razredu preglasila naprednjake. Le da bi se pomirili, se zoper izid volitve v 3. razredu naprednjaki niso pritožili. S cer pa je omeniti, da so se volitve valed protipostavnega postopanja prvakov štirikrat razveljavile. Končno je vlada, katera je več nego dve leti trpela to sramotno in protizakonito delovanje, stari prvaški občinski odbor morala razgnati. Šele, ko je vladni komisar vodil volitev, ko se je volitev vsled tega vršila na postavni način, so naprednjaki dosegli pravico in 83 zmagali na sijajni način. A kdor misli, da je bil s tem konec, ta se moti. Z veliko ogorčenostjo so napredni možje skozi več nego dre leti morali opazovati, s kako nerazumljivo potrpežljivostjo je vlada gledala, kako so prvaški odborniki krčili pravice napredne stranke, ne zmeneč se za božje in posvetne postave. In sedaj, ko je konečno pravica zmagala, sedaj nam prigovarja vlada, naj sklenemo z nasprotniki kompromis na tak način, da bi vsaka stranka imela polorico odbornikor. Cajte in strmite! Za ljudi, kateri so skozi dre leti kupičile krivdo na krivdo, se poteguje glavar baron Miiller in mi naprednjaki, kateri smo si svoje pravice morali pridobiti v požrtvovalnem boju, naj bi plod neumornega delovanja izpustili iz rok?! Nikoli! Olločno zahtevamo, da vlada upošteva naše pravice, odločno zahtevamo, da vlada uporabi zakon; vse drugo slovesno odklanjamo in ravno tako slovesno povdarjamo, da se bodemo poslužili vseh postavnih sredstev, da nam nihče ne bode kratil pravice. Kot zanimivo in ob enem značilno poročamo, da glavar baron Miiller in vladni koncipist Hoffmann, če prideta v Šoštanj, le v prraških krčmah občujeta in njihov prri sretovalec je znani kruti nasprotnik napredne stranke, Goršek. Kaj-li to pomeni?! Konečno je še nekaj o prraških prroboriteljih, s katerimi bi mi naj sklenili kompromis : c. kr. notar Kolšek kot načelnik urada, kateri mora vedno temeljiti na javnem zaupanju, ima uradnika, znanega hujskača Zoka, kateri je kaznovan dvakrat zavoljo hudodelstva goljufije, enkrat radi prestopka tatvine in trikrat radi razžalenja časti. Prašamo te, dragi Štajerc in nadzorna oblastva: je-li to dopustljivo? I Ali je prvakom že res vse dovoljeno?! In slavni prvaški prvoboritelj dr. Maier, sin nemških starišev, kot 15 letni pobič sploh slovenščine še ni bil vešč, — in njegov pisar? To vse je pač jako značilno za prvaško stranko in taka stranka ne zamore imeti dolgega obstanka. Boljši elementi že razvidijo, da je bolj častno, tem ljudem pokazati hrbet. Toliko za danes. V bodoče ti bodemo, če ne bodo nastopile skoro boljše razmere, še marsikaj zanimivega sporočili, kajti naša potrpežljivost je pri koncu. Šoštanjski naprednjaki. Slatina-Rogatec. Razne stvari, ljubi',Štajerc sem videl, ko sem se nahajal v kopelji. Nekega jatra sem videl pohajati mladega fantina bra dela. Vprašal sem prijaznega Btarčka, kdo ta fantič in izvedel sledeče: Fant je bil že 4. letu v latinski Šoli in moral izstopiti, ker preslabe glave; zdaj pomaga materi žgance kn hati. Pri zadnji volitvi pa je bil grozno priden; °j od ranega jutra do pozne noči je skakal okoli ra i in pobiral volilne listke ter jih počečkal z imenom Korošec. Kajti tn v Slatini je še nekaj babjekov, ki si ne upajo po lastnem prepričanja voliti. Fantič dela tudi z vsemi kriplji proti .Štajercu", ali tega ne bode uničil, čeprav ponuja svoje revne „pravice." Kmet Iz Planinske vasi na Planini. Moramo se j gra nekoliko popečati z dopisunom „Fibposa", ki je |— poskusil blatiti v 39. štev. občinsko upravo Dolgo se je skrival ta dopisun za ,larfo" nedolžnosti, ali zdaj poznamo tega farškega petelinih iz Planinske vasi Štev. 1. Zdaj te imamo pri kraveteljcu in videti hočemo, kako dolgo v prvaški cunji čenčal o stvareh, ki jih ne razumeš. Dragi bralci nam tako priljubljenega BŠtajerca" pa bodo videli, kakšen fantek je ta oštirjev Popi. Napada nas, ker ne nosimo svojih težko prihranjenih novcov v njegovo gostilniško bajto. Ali zapomni naj si: ker se zbirajo le šnopsarji in farški podrepniki, ne bodemo zahajali. Dopisun je v .Fihposu" čenčaril in raznašal med prvaški svet plodove svojih puhlih možgan ter klobasaril nekaj o občinskih računih. Pravi, da so bili občinski proračuni tako sestavljeni, da jih odborniki niso razumeli. hh Seveda, ko bi znali tako malo kakor „Fihposor" dopisnn, bi jih ne razumeli. Ali toli nemščine že razumemo, dopisunče, da nas ne prodajo aFihposovci". Dopisna pač sanja, kako lepo bi bilo, ako bi on sedel na županskem stolu. Ali motiš se, z vsemi svojimi šnopsarji vred! Iu nikar ne misli, da bode nemščina izginila, ker ti to želiš. Račnni pa so popolnoma v redu in priporočamo, da tadi ti svoje ,,birČaft8ke" račune tako držiš, da ne bi prišel na boben! Tadi napada dopisun našega g. tajnika, ki se vanj niti čevljev ae obriše. No, vrlemu tajniku jfi to pač vse eno in še čast je, ako ga napada lavi ljudstvu sovražna prvaška drubal. Kako pa je stala občina pod prejšnim žnpanom, ko se je azd uradovalo v krasni planinski „slorenščini?" Se- leže danji obč. predstojnik v zrezi z g. L. Sch. sta tim spravila račune šele v red in sta zakrpala grehe o<& predhodnikov, — za zahvalo pa jih rlačijo farški podrepniki po njih cunjah. Podtikanje o zvišanju tajnikeve plače je naravnost nesramno, kajti g. L. Sch. je pisal od začetka zastonj, r zadnjem času pa Be mu je priznalo borih 24 gold, jolsl Občina še nikdar ni bila tako v redu, kot je odi zdaj v naprednih rokah! Ako ne bode dopisnn svoj jezik držal, povemo v „Štajercu" še par zanimivih novic o naših kimovcih in farških petelinov. Op. uredništva: Prav tako! Vsa čast možem, ki so ponosni, da znajo tudi nemški. Postite farške psičke lajati, to danes nikogar več ne boli! bor i< Rožič ajni |cemh le isto tra fcoSil; \a Gospodarske. Proti trtni uši je iznašel dijak tehnike r Karlsruhe novo sredstvo ter je tudi 2e pustil patentirati. Novo sredstvo uniči baje oš sigurno in pospešuje rast in razvitek trt. Grozdje, ki ne dozori ali ki je deloma nezrelo, naj se hitro stlači (preša) in naj se loči zrelo od nezrelega. Tekočino iz zrelega grozdja se pusti lahko z zrnom vred kipeti (gahren) nezrelega pa le hitro prešati! Kostni prah (moka) rabijo kmetje v nekaterih krajih namesto Tomažove moke, ako ravno pride na prvi pogled malo dražje. Vendar pa obsega kostni prah veliko več fosforjeve kisline nego Tomažova moka. Izračunati je lahko, da je 1 kila fosforne kisline v kostnem prahu za 7 vin. cenejša nego 1 kila kisline t Tomažovi moki. 200 kil kostnega prahu napravi na poljn isti nčinek kakor 300 kil Tomažove moke. Kostno kakor Tomažovo moko naj se v jeseni čimpreje raznese in če mogoče zagrebe. Za travnike in krompir zadostuje za 1 hektar 200 do 300 kil od lima čistega kostnega prahn, za žitje pa 150 do 200 kil. IJU ot ton m srn >la, sra Hnl line ir P zn iril iz. ti jisk >j 1 va die »ta, rak * , - — 5 — {listnica uredništva in uprav-ništva. I ..Popotnik". Z veseljom Čakamo Vaših člankov; plana zadevica pa je pač zastarela in smo tedaj le R notfco napravili Živeli! — Slatina. Malo smo Krajšali, pa hvala! — V. Pobreš. Poslano ni primerno p lisi. Pošljite Se kaj o vaši fari ali o kmetijstvu. Po-|1hv! — Slonu', Mekotjak, Hrastnik, Št. Vid, Mis- ija itd.: Radi pomanjkanja prostora prihodnjič! ; Loterijske številke. it, dne 7. oktobra: smdec, dne 14. oktobra: 53, 4, 26, 11, 81-80, 24. 15. 44, 64 Svoji k svojim. I Naprednjaki, podpirajte samo obrti a gostilne somišljenikov, naprednja-W7. Ogibajte se takozvanih ..narodnih" rgovin klerikalcev in prvakov! j Pezer! Opozarjamo na inzerat v današnji številki o božični iltmiji, ki jo razpisuje dobro znana in zanesljiva tvrdka Hanas ftnrad v Mostu (Brux) fit. 876 na Č>5k©m. N&ročujto ai toroj Ic li tej trgovini v inzeratih naznanjeno blago in dobite zraven lepo tjičuo darilo zastonj, seveda le takrat, ako si naročite blaga za amanj K 40 in to samo v mesecu oktobru in novembru, v de-tobra naročeno blago nima več pravice do premije. Kot premija • lepa Roskopf ura, vredna 4*20, in kakor omenjemo, se dobi konj. V decembru se za to ne moremo obirati na premijo, ker «rat razpošilja tvrdka za božične praznike 12—!5O0 postnih Hiljatcv in tudi postna uprava je takrat ja^o "preobložena z com. Obenem pa zahtevajte velik cenik naše tvrdke na naS ■lov, v katerem je nad 3000 slik in ga dobi vsakdo, ki se zanj isi z dopisnico, zastonj in poštnine prosto. 1'ojasiilu. Tovarna jedilaih sredstev Geres razpisala je kon-jrenco z dobitki za 16 000 K. Mnogo gospodinj meni, da mora [miti nova jedila, kar pa je zmota 01 cele svote 15.000 K je ko 2.800 K za nove recepte določeno; z ostalimi 12.200 K se dui recepte že znanih jedil, ki so izdelani mesto z živalsko z Eres" jedilna mastjo. Tvrdki je namreč v prvi vrsti natem le-jte da ustvari potom naukov dobrih gospodinj novo jedilno jjigo, iz katere naj bi si vtaka gospodina nauč la, kako zamore {jedi s to mastjo napraviti. Ir. 11 37*45 J518& USaznanilo. Za polletni tečaj na deželni šoli za podiranje v Gradcu (Landes - Hufbeschlagschule iGraz), ki prične z 2. proaincom 1907, se isdeli na vboge in vredne konjske kovače 10 iželnih štipendij po 100 kron 8 pro-|m stanovanjem po razmerju prostora v za-s, nadalje od raznih okrajnih zastopov da-|tano štipednije tudi po 100 kron. Pogoji k temu so: Starost najmanje 18 zdravje in krepki telesni razvitek, domo-iska prav.ca na Štajerskem, dobra Ijulsko-laka izobrazba in najmanje 2 letna poraba za rfkavnega kovača. Poleg tega fe mora vsak prosilec z ream zavezati, po dokončanem podučnem te-najmanje 3 leta podkavno obrt izvrševati mojster ali pomočnik na Štajerskem od-ao v okraju, od katerega je dobil štipendij. Prošnje je nasloviti na deželni odbor in priložiti reverz, krstni list, domovnico, učno oo (Lehrbrief), zdravstvena in šolska spriče-delavsko knjižico, ubožno spričevalo, spri-alo o zadržanju, in to najkasneje do 20. no-nbra 1906 ter jih odposlali ravnateljstvu de-šole za podkavanje t Gradcu (Direktion : Landes-Hufbeschlagschnle in Grsz) [ Podkavni kovači, ki ne žele štipendij, ki pa vendarle hočejo tečaja udeležiti, naj se smijo pri ravnateljstvu zavoda najkasneje v 3 dneh tečaja ter naj prineso seboj doda so najmanje 18 let stari, da so že 2 v tej stroki kot pomočnik delali, da so kavali ljudsko šolo z dobrim uspehom, ter j predložijo učno pismo ter delavsko knjižnico. GRADEC, 6. oktobra 1906. Štajerski deželni odber. učenca za izdelovanje sekir 518 1 let stara, tri leta bota sprejme takoj Jaha« T Prama (Frauheim). Šahe užitne gobe (SpeisescbwSmme) od 50—300 kg. kupuje loka« Kulhaoek, sa Dunaju XVI. HeinhartBg. 39. trgovina s Špecerijskim in konzumnim blagom. 408 kovaškega pomočnika in dva kovaška učenoa se sprijmi-ta pri; Antona Flereneakn, 583 kovaču v Brežicah. 1 5000 goldinarjev plačila = za osebe brez brade in za plešaste = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam, za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, = plešast ali z redkimi lasmi. == Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vaSim »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem z njim popolnoma zadovoljen Ze po 8 dneh pojavili so se očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno oslajem I. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Jaz podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali lasi in so se pojavili čisto nagi prostori v laseh. Ko sem pa rabila S tedne »Mos Balsam', pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. tide. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. _ 1 zavoj »Mos gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0 Danemark. 569 Dopisnice so frankovati z 10 vin., pisma z 25 vin. KTnifflCt (Odrašenim koristno, otrokom ve" Mnirnof I llUVUMIselje! Brez stroškov! Brez rizike! llU V UM! Da bi povzdignila zmisel štedenja, upeljala je mestna hranilnica (šparkasa) v Ptuju nove uredbo, ki se je v drugih krajih že obneBla in je jako primerna potrebi ljudstva. To so fe zv- domače hranilne kaše. (Sparbiicliseii.) Kdor hoče, dobi lepo izdelano blagajnico domu. Ta blagajnica ne stane ničesar; le kot varščino si zasiguri hranilnica prvih shranjenih 4 K. Ali kadar odstopiš od članstva, dobiš teh 4 K nazaj. To domačo hranilno kašo dobiš tedaj čisto zastonj. Blagajnični ključek ostane v hranilnici; kadar imaš že neko svoto uabrano, prineseš blagajnico, katero se odpre pred tvojimi OČmi in se ti vpiše v hranilno knjižico dotično svoto. Tako nabiraš lahko najmanjše SVOte, kraj' car za krajcarjom, — tako navadiš lahko svojo deco na štedenje in ji napraviš veliko veselje, —-in vse brez da bi žrtvoval vinar! 586 Prepričani smo, da bode vsakdo uvidil nujno potrebo teh domaČih kas! Torej pristopajte mnogoštevilno! Mestna hranilnica ptujska« Rudarji za jamska in zunanja dela se sprejmejo proti dobri plači v Schalltalskem rudokepu (D. pl. Lapp) V Velenju. Rudniških stanovanj je dosti na razpolago in se zaračuni ledičnim za stanovanje in kurjavo mesečno le 2.50 K. 562 H Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseženo! 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, H leta garancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. lini robci, 1 krasni prstan za gospode z im. .biserom, 1 lepa eleg. garnitura okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom i« orient. biserov mod. okrasek za dame s pat. zaključkom, 2 eleg. zapestnici za dame, 1 par-oSesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno tuaietno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manSetnih gumb, 3» Doubl-zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 Šaljivi predmeti, velika veselost pri mladih in starih, 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 ko-resp. predmetov, in še 300 predmetov, potrebnih v hili. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. Pošilja se po povzetju ali ako se posije dinar naprej po dunajski razpo-šiljevalni trgovini P, Last, Krakova 41. — NB. Denar nazaj za stvari, ki ne dopadejo. 589 Priden zanesljiv viničar z dobrimi spričevali za vinograd v Zavrču se sprejme pri Simonu Hutter-ju v Ptuju. 568 C OIO |0 |0 O |0 \0 |0 |0 |0 |0 f)| o| c|01 c|o |o |u Otvoritev. Usojam se p. n. občinstvu v Ptuju in okolici naznaniti-, da sem preložil svojo kovačnico z bakrom (Kupferschmlede) od Maribora v Ptuj in jo otrori) v poŠt ni ulici (Postgasse) poleg gostilne npri slonu" (Elefant) Izvrševal bodem najbolje in po najnižjih cenah vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi popravila kotlov za žganje iz bakra, kotli za perilo, ban ice za perilo, itd. tudi vzamem vse blago iz bakra v račun. Nakup bakra, mesinga svinjca in cica. Za mnogobrojno udeležbo prosi Demeter Glumac 1)67 kovač z bakrom. C C| ob jO rt| o! c\ o| rt| rt| rti rt| rti c| ol c u \0 \o 6 — ********* Lepo poseitvo 481 na jlavntin trgu z euonad-stropno hišo in z malo delavnico, pripravno za vsakega proriopnista, zlasti za me-marja, se takoj iz proste roke m ceni proHa. Zraven je klel, hlevi za krave in svinje, drvarnica, vse v dobrem stanu, zidano in z opeko krito. Poleg M stud orali njive in travnika, doeli sadnih dreves. Pri gospodarskem poslopju, ki je tudi z opeko krito, je nasajena trta. DaljSa pojasnila daje lastnik tega posestva: M. Romith v Loki pri Zidanem mostu. Vinograd z lepimi brajdami okoli in z lepim pongratom (vrtom), kjer so- žlahtne jablane in hruSke, se proda. Zraven je hiša za viničarja, ena shramba, hiša za gospodarja, hlev za govedo in lepa klet. Zemlje je vsega skup 6 oralov, poleg je tudi hosta. Iz vinograda se lahko napravi njiva aH sadonosnik. Posestvo je vse v lepem redu, */, ure oddaljeno od Konjic. Cena K 6.280. vknjiženo lahko ostane K 3.200. Vec pove Anton Presenak v Tepanji, posta Konjice. 49l Slikarski učenec (MeJer- und Anstreicher-Lehr-ling) se takoj sprejme v trgovini Morelly, Bahnhofgasse v Ptuju 514 Dve trgovini z najboljšim prometom in sicer: ena trgovina z meSanim blagom in ena dobro vpeljana grajzlerija nasproti vojašnici (kasarni) se dasta zavoljo po-sestnikove bolehnosti v najem. Letni promet48—66 tisofikron. lstotam se sprejme trgovski učenec. Več pove upravnidtvo _________»Štajerca" 443 Trgovski učenec iz boljše hiSe, veM nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme pri Kandolinn, trgovcu z meSanim blagom v Poliča-nah. 504 609 Drvarji 4—6, potem dva hlapca h konjem, dobijo stalno službo pri Francu Baumsartnerju v Pfaf-fenbergu, Obervellach, Koroflko. Drrarji se vzamejo na akord ali na dnevno plačo, konjskim hlapcem se plača na mesec. Natančneje pismeno. Pekovski učenec priden se takoj sprejme pri Ernestu Panhofer, pekovskem mojstru v Gratweinu na Zg. Štajerskem (3. Zel. postaja od Gradca). 482 Dva vrtnarska učenca Sridoa, se takoj sprejmeta pri jzefu Topitschnigu umetnem vrtnarju v Ptuju. 601 Veliko presenečenje. Nikdar ik t iirljenju u H posudi taki priloinost 680 koso? same 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaze in za katero se jamči 3 leta, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imitiraniin žlahtnim kamenora, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-•teinom), 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojlelno zrcalo, 1 usnjat rooJ-njicek, 1 žepni nožič s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duplezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za ■lile, v katerem je 36 najlep-fih podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kalen so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in le 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. j-80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije fjaprej, skozi dunajsko raz-bosiljalnico Ch. Jnngvvirth, Krakau A/l 4. 462 KB, Za neugajajoče se denar vrne. Z malim kapitalom si lahko preskrbite dobrojek-sistenco, ako si napravite v majhnih razmerah manipulacijo z zganjeni. Če si naročite majhen kottič za žgati, lahko destilirate žganje in likerske špecijalitete. Potrebno navodilo se vam dopoSlje brezplačno. Dopise pod naslovom: .,Ltt-krativ št. 127" Ann' ncen-Expedition Ed. Uranu. Dunaj 1., KiitcnturmstrasKp 9. 44o Hmeljno zemljišče v najem 526 okoli treh oralov dobre zemlje. blizo mesta se takoj odda. Pisma na naslov: Hmelj, Celje, poste restante. Ženitna ponudba. Mlad rokodelec, izačen vsakega železniškega rokodelstva želi se priženiti h kakšnemu mojstru, ki je Ze bolj v letih ali pa oženiti s kakšno vdovo. Vojaščine je prost in priden ter delaven. Več se izve pri upravništvu „Stajerca". 675 Posestvo, novo, oddaljeno četrt ure od Hočke železniške postaje se proda; posestvo ima sadonosnik sedem oralov rodovitnih njiv, napolnjen gozd in velik travnik; vse v lepem redu. Več se izve v gostilni Tomaža Rčarja v Rogozi (Ro-geis). 574 Delovodja (Platzmei-ster) ki je praktičen v lesni trgovini in pisarniškem delu se sprejme pri Francu Cleinscicb, lesnem trgovcu Tvimeh (Tvim-bergu) (Koroško) 572 Domačega kovača, oženjenega sprejme v službo Franc Cleinseich v Tvimeh (Tvimberg) na Koroškem. 573 Kdor?" potrebuje spretnega učenca, namreč trgovskega, naj se oglasi na upravništvu „S'.a- jetca.?, 676 Trgovski učenec se takoj sprejme pri tvrdki Franc Kapnik. v Konjicah (Gonobitz). 566 Tambure proda pod ugodnimi pogoji in sicer 5 komadov za 80 K Štefan Vrbnik v '.ovarni za pohištvo v Oplotnici. 565 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-maM, in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumain, Prag, Karolinental Štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 581 Mlad trgovski pomočnik 579 izučen na deželi v trgovini z mešanim blagom, vešč slovenskega in tudi precej nemškega jezika, želi svojo službo spremeniti. Naslov se izve- pri upravništvu nStajerca" Pipe(fajfe) iz bruyere-lesa, Prima fabrika iz pravega bruyere-lesa, ki se ne pokvari gladka glava z daleč pripogne- nim bruye- re - odlivom no glavo iz bruyere lesa K 160 Največja izbira v kadilcih predmetih dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Hanns Konrad vele'jgovina v Mostu (Brdx) štev. 875 (Češko) zahtevajte v vašem interesu moj cenik s čez 3000 podobami gratis in franko. E46 Registrovane „Adler Roskopf ure se dobe le edine pri moji tvrdki in jih ne sme nikdo drugi prodajati. Posebno primerne za uradnike, orožnike, kmetovalce, finančne in železniške uslužbence, kakor sploh za vsa-cega, ki potrebuje dobro, natanko idočo nro. Fina, originalna „Adler Roskopf Aaker- R.moatoar-ara z masivnim pozlačenim, pro-timagnetičnim Anker-kolesjem, tekočem v kamenjih, pravo ci-fernico iz emajla, masivni, pravi z varstveno plomho zavarovani okrov iz nikla, šar-mirski pokrov, okrašena in pozlačena kazalca, natanko regulirana K 7•— Ista s sekundnim kazalcom K 8 — Zdvojnim pokrovom brez sek. kazalca K 1050 Z dvojnim pokrovom in sek. kazalcom K 11-50 V srebrnem okrovu, odprta, brez sek. kazalca K12 — V srebrnem okrovu, odprta, in sek. kazalca K 13-80 V srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazalca K 17— V srebrnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18-— Za vsako uro se jamči pismeno 3 leta! Brei nevarnost! Zamenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju (ali naprej plačati) tfnnnc KnnraA Prva £ov»™» ur v Mostu (Briix) št. HdUU» IVUIUdU 876 (Češko) c. k. sodnijsko zapriseženi cenilni mojster, odlikovan s c. k. avst. državnim triom, 8 zlatnimi in srebrnimi medajtami razstav; osnovana 1. 1887; razpošiljstev po vseh svetovnih krajih; moj cenik je 200 strani velik in obsega čez 3.000 podob ter se pošlje na zahtevo vsa-$29 komur zastonj in franko. ¥¥¥*¥¥¥¥¥ Novo zidana hiša z gostilno in prostorom za trgovino, s© da takoj v najem odnosno se proda; prostori so tik farne cerkve in brez konkurent-,3. Nadaljna pojasnila daje tvrdka J. Belina, Macelj, pošta Podlehnik pri Ptuju. m Posestvo blizo Maribora meri 25 oralov gozda, vinograda, velik sadonosnik, travnik, njive ; v*e v enem; hrami so z;-dani in v dobrem stana, hlev za 4 krave, svinjaki; cena okoli gold. 2500. Tuli je tukaj že več malih in večjih posestev za prodati; vse po ceni; tudi dobre gostilne in kramarije se dobi. Kdor hoče kaj kupiti, naj se potrudi k Francu Podlipnik, Thessen 42, Maribor. 586 Lepo posestvo 581 blizo cerkve, šole ju""glavrre ceste, 17« ure hoda od Maribora, 18 oralov najboljših travnikov s samo sladko krmo, dobre rodovitne njive, velik sadonosnik, vinograd in gozd; hiša zidana in z opeko krita; preša, živiujski in svinjski hlevi; mlatilnica itd. K temu spada 8 glav živine, 8 svinj, veliko krme, vozovi, plug, mlatilni stroj, vse orodje, vsi letošnji pridelki, vinska posoda, vse kakor stoji in leži. Cena gold. 6400. V gotovini je potrebno plačati gold. 4000. Proda se radi starosti in bolehnosti posestnika. Več pove Franc Podlipnik, Thessen 42, Maribor. Išče se .fe DraMavica K 8*50 lepo rezana, ptičji nastavek, številke iu kazalca iz kosti kliče vsake pol ure in vsako uro, 83 cm visaka, kompletno z dvema zlato bronciraniina „gvihtovima" natanko rekulirana, I. a šolsko kolesje samo 850 K samo okrogla ura s 30 urnim kolesjem (Federzugwerke) 16 cm. debeline, 3 K, ista 8 dnij idoča, 30 cm. debeline 5-60 K. za viako nro 3 leta pismenega jamstva! Vsako leto i-azpošiljrm čez 50.000 ur v zadovoljstvo mojih p. n. kuncev. Ta v Avstriji edina številna dokazuje najbolje so-lidnosti moje hiše. Vsako, tndi najmanjše naročilo, se izvrši skrbno. Razpošilja po povzetju Hannc U"niii"i/1 Pr™ tovarna za ure v Mostu (Briix) IldUIIb IVUIUdU stev. 876 (Češko). - Bogato ilustro-vani ceniki z nad 3.000 podobami pošljem po zahtevi zastonj ."m t in franko. Kupujem vse deželne produkte kakor fižol, suhe jedilne gobe, ovs itd. po najviših cenah oso Franc Petschuch Celje. Lepo posestyo v Podvincih pri Ptuju neposredno na okrajni cesti se pod ugodnimi pogoji takoj proda; preje je bila tam kovačriica in je posestvo posebno primerno za kovača, ker ni zdaj nobenega v Podvincih, ki so vendar velika vas, kovač bi imel tukaj bodočnost! Prašati je treba pri Jakobu Matzun, tovarnarju z opeko, Ptnj. °87 Bf$T perico! Dobra pridna perica, ki se razume ca fino ft-rilo in zna dobro gladiti (biigeln". se sprejae takoj v graščini Tumisch pri Ptujn. j Ol Pri oar d en 681 gos MS 40- 120 1-* »iS< i- K ! ■ap " Žt, 37.844 II 6267 Razglas. Naročitev ameriških trt za plačilo iz združei državnih in deželnih nasadov za nasadno dot. ; 1906/7. Dežela štajerska proda v spomladi 19fl sledeče množine ameriških trt pod spodaj ozn{ čenimi pogoji, i. s. : 1) 700.000 cepljencev, večinoma od rumenega šipona, laške graševine, belega burgnndnj bele in rudeče žlahtnine, zelenčic,^, rudeče^ traminca, renske graševine in muškatelca, cepljenih na Riparia Portalis, Vitis Solonis, RnpeJ stris Monticolo. 2) 600.000 korenjakov od Riparia PortaliJ Vitis Solonis in Rapestris Montikola 3) Večje število ključev zgoraj imenovanSj vrst. C9ne trt per 1000 komadov so I. Cepljenci za premožnejše posestnike 200KJ za druge 140 K. II. Ameriški korenjaki za premožnejše 24 za druge 16 K. III. Ključi 10 K. Deželni odbor si pridržuje pravice, naiotl nikom od več nego 1000 cepljencev in M korenjako? ali ključev zmanjšati naročeno kdo ^ žino, oziraje se na splošno stanje naročb Naročila na te trte so vložiti nepc pri deželnemu odboru ali po občinskih nradihJ pri katerih se nahajajo posebni naročbeni listi! [ in to do 15. novembra t. I. Občinski uradi imajo izpolnjene naročbese |La listke takoj dež. odbora vposlati. Naročbe, ki prihajajo do 15. nov., se in se razdeli trte primerno, ako ne zadoBtijI naročbam. Trte se odlaja edino štajerskim poaestnikcis in imajo oni, ki naročajo neposredno pri de] odboru, priložiti občinsko potrdilo, da imaji vinograd v občini. Trgovci s trtami so od izključeni. Cane veljajo na mestu in je plačati svofl pri prejemu trt, oz. ako se pošiljajo po železnici, se vzame svoto po povzetju in zaračuni po lastni ceni tudi zavitek in dovoz. Pri vsaki naročbi je natanko 1) natanko pisano ime, stanovališče in stati naročitelja; 2) davčna občina, v kateri leži vinograd; 3) zaželjena vrsta trt; 4) zadnja niška in poštna postaja, kamor se ima trte. Ako je zahtevana vrsta že prodana, se mesti z drugo podobno vrsto. Trte naj se prevzamejo po možnosti od ročnikov samih in naj se, ako pridejo po železnici takoj po sprejemu pregledajo. Pritožbe so takoj vposlati na vodstvo ti šole. Na poznejše pritožbe se več ne ozira. Gradec, 1. oktobra 1906. Štajerski deželni odbor Edmund grof Attems. Eazprodaja (Ausverkauf) = samo 14 dni I == Zaradi stalne bolehnosti sem prisilje: razpustiti popolnoma svojo trgovino in pro< svoje blago po lastni ceni, kakor klobuke za gospode in dečke v ftni in ceni kvaliteti, zimske čepice (kape), fiue klobnčlnaste (OIz-) štiflete za goarj pode in domače čevlje. Tudi razprodam pohištvo prodajalne i. s.: 1 velika in 1 mala omara iz stekla (Glaskasten),! 1 veliko, lepo, skoraj še novo prodajalno mi»l (budel) in 1 pisalno mizo. Prosim p. n. občinstvo najprijazneje za obilno udeležbo pri tej razprodaji in beležim tj z velespoštovanjem ' Marija Mayer Poštna ulica (Postgasse) No 19. v H 573 gosp. dr. Bjla Stuhe« Budilnica z zvoncem kakor na turnski uri, si. kakovosti, teče 30 ur, bije |vsako uro in vsake p I utp. • i z zvončkom jako glasno doni, |>kvir je gladko poliran, HO cm I/ premeru, cifenvca j« raslek-| jena, s tremi bronasto-pozla* lenimi u^cži (gvilili) stane kompletno samo K 6.60 Triletni pismena garancija. Noben riziko. Ura se lahko zamenja za drago, ali se denar vrne. Po postnem po zelju ali č* s j denar poStje naprej razpošilja Hanns Konrad Prva tcvarna za uro v Mosta (E.tlz) št. 378 m češkem. Boga;o IlMtrlrsn cenik z nad 3000 slikam: se vssko- mur na za'steranjo dopošlje brezplačno in poštni-.e ■oito. h48 Z tooooooooooooooooooo I Razpošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah. lis no 3d Sih tki *p\ izvira se knpi najceneje! Glasom nojih nosiljavnih pr-gnjev je jaročevalec brez rizike, ter je zamenjava dovoljena n'i «* vtne *r. t.u^lc za šolarje 2e po K 4'80, o nO, (i —. ), 7-60, 8-60. 9-60, 11—. 12-50. — Konrerln« :le po K It—, 17—, 20-50, t*—. Orkester ile z močnim glasom po K 28—, 32-—, 86-—, — — Solo gosle po K 50—, 60—. 80-—, 160—. — Lek za Rosli po K —-80, 1 ■—, C 1 80, 2-—, 2-40, 2 80 m dalje. — Pikule. in ifalke, lepo izdelane po K 1—, 1 60, 2—, 8—, — in dalje. — Klarineti, jako fino izdelani tu >—. 11— 12—, 14 — in dalj-. Po 1'iiMin'in povzetja ali če se denar pošlje hprej razpošilja Erzxebirsisches Mneikwareu-Versandkaus Hanns Konrad v Mostu (Br'iix) št. 876 na (">škem. iId ilmtrovaai renik z nad 3060 slikami se na zalitevo dopošlje vsakoinnr brezplačno in poštnine prosto. 557 Ha Primerno božično darilo za dečke. ene .aterna magica Pami sirojki kuri sesšpirtusom, zraven je varstveni cilindrasti ventil, parna piščalka, z vijakom k napolnjevanju vode, visoki 24 cm za komad K 1*50. Če so bolj fino napravljeni. stanejo 20 cm visok K 3-20,22 cm visok K 3-80,25 cm visik K4 80,27 cm visok K 660, '11 cm visok K 750. Naročiijein -"^■■ieaa«—■—.lobiva se naravnost pri tvnlki :pga čruu kk i-.ii-i. /. uikelnastimob- "^>j jeklivom in s it optičnimi lečami, ■ s petrolejiio lam; o. kompletno r_ij il2slikami20cmvisokaK3-50, " ™ i«a 24cm visoka K 5, ista 28cm 31C1 .isoka K IS. j„ia .11 cm vis. K 12. 3ež. Hanns Konrad prva tovarna a« ara, v Mostu (Bi iii) it. 876 na Č«.».m, Bogato ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se na zahtevo do-poSljf-jo brotplač. in poštnine pr. TTrsi z "verižic© samo 2 K. m IliW- !lez-J»ziJ8ka eksportnahišaje nakupila veliko ur in slat*-«1 razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 ar I itančno idočo anker-nro z lepo verižico samo 2 K, na- enem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem iTzetjn razpošilja prasko-šlezijska eksportna hiša na- F. VVindisch, Krakov, Nr. U|64. -jlez- Opomba: Za neugajajoče se denar vrne. *KKKK**KftXKttK*X*XftXtt Sadna drevesca 1000 komadov žlahtne vrste za jesen in spomlad oddaja Rossman v Framu (Franheim), kjer si vsakdo tndi lahko ogleda dvevesa. 520 WW W W W ff f ffffffffffffffffffffflf f • F w Meščanska parna žaga. Na nevem lentnen. trgu (Lendplatz) v Ptuju craven klalnice in plinaruke hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. V»akemu se les hlodi, itd. po rahtevi takoj ras-iaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati ia spahati i. t. d. 58 XXXXXXXXXXXXXXXXXXKX 489 Oznanilo. Št 34915 II 5535.' Deželni sadni drevesnici v Gleisdorfu in Brucku na M, bedela prodali štajerskim zemljiškim posestnikom v jeseni 1906 oziroma spomladi 19u7 skupaj 53.200 komadov nižje zaznamovanih vrst jablan in hrušk in sicer se bode oddalo 3 četrtinke te cele mno2 ne samo štajerskim kmetskim posestnikom po znižani ceni od 70 vin. za drevesce, eno četrtinko pa nekmetskim posestnikom po tržni ceni od 1 K 20 vin. Troški za zamotanje in po-šiljatev se prištejejo k računu. Na Gornje Štajersko se bode prodajale samo jablane teh le vrst 1, 2, 4, 11 in 12, hruške samo vrste 1. 2, 3 in 9. Naročila naj se poliljajo do konca decembra 1906 na deželni odbor, katerim mora biti priloženo županovo potrdilo, da je naročitelj kmetski posestnik v dotični občini. Kdor potrebuje drevesca zato, da je vsadi v jeseni 1906, mora to v prošnji jasno povedati in dati naročilo do konca oktobra. Prošnje se bode reševale, v kolikor bo zalega zadostovala, po vrsti, kakir bodo prihajale. Več kakor 120 komadov se ne bo oddalo enemu posestniku in bode posestnik obvezan, prejeta drevtsa vsaditi na svoji lastnini. Drevesa se oddajo samo proti plačilu v gotovini. Zaznamek. jablan in hrušk, katere bode prodajala deželna sadna drevesnica v sadni dobi 1906,1907. I. vrsta jablan. 1 Astrahan, beli ...... 2' Sarlamovsky....... 3 ! Kardinal plamenčast .... i Grafensteiner....... 5 j Ribstonov pepinek..... 6 j Ladsberški kosmač .... 7! Dancigsko Kantovo jabolko . 3 j Rumena žlahtnica..... y Zimska zlata parmena . . • 10 :■ Princevo jabolko..... 11 ' Štajerski zimski mošanci . . 12 ' Rumeni beleller ...... 13 Kanadski kosmač..... 14 Ananas kosmač...... 15 • Baumanov kosmač..... 16 i Damasonov kosmač .... 17 Prestolonaslednik Rudolf . , 18 j Londonski pepinek..... 19 Renski debeli bob..... 20 Coxov oranžni kosmač . . . 21 Hub-rjeva moštovka .... ■ii Rudeča lisasta lesnika . . . '2 ' Rumeni poletni kosmač II. vrsta hrušk. 1 tj Dielova maslenka ..... 2!; Liegelova maslenka .... 3: Sterkmaonova maslenka . . 4' Hardenpoutovazims.maslenka Dobra Luiza-Avrancheska . . Zimska dekanovka ..... Salzbuiška hruška..... Oliver de Serres-ova hruška Pastorka......... 10 i Postrvovka........ UI Josipnica Mechelnova . . . 12' Jelenka.......... 14 n Weiler-jeva moštnica .... 141 Bosc-ova podolgovata hruška 151 William-ova kristijanka . . . V GRADCU, dne 7. septembra 1906. Štajerski deželni odbor. xx«xxxxxxxxxxxxxxxhh oooooooooooooooooooo Delavci (Erdarbeiter) mlade in spretne proti dobri plači sprejme tovarna (Bagger- und Abraumbetfieb) Robert Berndt v Voitsbergu Zangtal. 559 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Naravnost iz tovarne K 2-90. TT/vulj-^w/ynX«, o S i-ilreniro. U no noči sveti K ; :»i 1\_0IIR [II Vili II«l budilnica po amerikanskem zistemn, teee, naj se položi kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste; 8 triletnim pismenim jamstvom, da bo dobro in točno tekla K 2.90, tri komadi K 8.—, 8 eifernico, ki i*> noči sveti, za komad K 3.30. tri komadi K 9 — Noben riziko. Ura se lahko zamenja za druco ali se vrne denar. Po poštnem povzetju ali če se denar pošlje naprej raz-pušil-a prva tovarna za are Hanns Konrad v Mostu (Briix) št. (Vškeni. 876 na B)W0 ilustiovan cenil, k, obsega nad 8000 slik raznih ur, zlate m srebn.e loV. .-e na zablevanje vsakomur dopošlje brezplačno in roslnine prosto. 5'-2 XXXXXXXXXXXXXXXXXXX XX CERES jedilna mast se preša naravno U v naši tovarni iz svežih kokosovih orehov, CERES jedilna mast nudi za- voljo tega največjo garancijo ! za absolutno čistost in zdravniško pripravo. Opomba: Mi razpisujemo j Ceres nagradno konkurenco, -pri kateri si lahko vsaka gospodinja do 15.000 K v goto-1 vini prihrani. Natančnejši pogoji se izvejo | pri vsakem boljšem trgovcu m sicer brezplačno. 517 I Georg Schicht A. G- odd. NahrmilUlwerke nCeres".j Briljantno angeljsko zvonenje za božično drevesce 8 6 pozlačenimi anjrel j i; funk -cijonira brez napake! najlepši in najnovejši okras božičneja drevesca, ki naj bi ne manjkalo v nobeni krščanski družini. Po gorkem zraku, ki ga sveče provzročijo, se počne kolo gibati; kroglje na kolesu zadenejo ob 3 zvonce; tako se provzroči krasno zvonenje, katerega posledica je veličastno božično veselje. Cena komada franko (naprej plačati!) = K 1-50 ===== proti poštnem povzetju 20 vin. več. Naroča naj se pravočasne pri Hanns Konrad . Prva tovarna za ure v Mosta (Brus) na Češkem K.-876. Moj cenik obsega 200 stranij ia 3.000 podob in se dobi zastonj 547 in franko na zahtevo. Tomaževa žlindra najbolj ceno in najbolj izpričano TOYai^a U tOffluieYO ffinfaO, fosfornato gnojilo, porabno za gnojenje vsakega zrnskega semena in za vsake zemljišče. družtvo z omejenim jamstvom BERLIN W. Predaja se pri bratih Stem, Pazite na varstveno znamko! REITTER v Slovenskem Gradcu. Pred manjvrednimi izdelki se nujno varuje. -"•», CT^V ogrske mo —^^J Zaloga v tisi najveJ v oliranilvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, ter ^zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernostif slabe d'tte, prehlajenja in zopernega zaprtja, n. pr. gorecico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Kose balzam za želodce iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Vi steklenice 1 krono, cela steklenica 2 kroni. SVARILO! Vsi deli embalaZe imajo ----------- postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER-JA, c. in kr. dvornega dobavitelja „ari črnem orln", Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice 203. Bff I'o poŠti raspoSU/a ne vsak dan. ~~&Q Proti vposiljatvi K 2*56 se pošlje velika steklenica in za K 1*50 mala steklenica na vse postaje avstro- ^^^W ogrske monarhije poštnine prosto. r lekaraah Avstra-Onrske. J Ptuju dobi se v lekarni gospoda Ig. Behrbalka = Tovarna za poljedelske stroje = C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane witale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za Srot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznino prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine •■•= prosto in zastonj. ■■•= Lastna zaloga v Mariboru v Viktringhof ulici. 714 fiamburg-flmerika-Citite. NajhitrejSa vožnja po morja 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-nadirektnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Ham barka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, „fisterr. Hof." «» OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja samo 1 gold. 20 kr. — Najfinejše seSita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za »Strozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorti (muStre) se tudi vpoSljejo na zahtevo, Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Florjan ski trg, Brata Slawitsch v Ptuju m priporočata izvrstne šivalno stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium 90 B — „ Singer Titanial20 „ — „ Bingschifchen....... . 140 „ — , Ring8chifchen za krojače . . . .180 , — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in cesarje 160 , — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene bo nižje kakor povsod i in se po pogodbi plačuje tndi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 Za čevljarje priporočava najin imeniten, dober in trpežen lastin in žamet (Schublastin und Schuhsamml), nadalje jako močne cuge za Stiflete (Gummiziige), [izvrstno laneno platno in suknjeni file za furo, štrufe, rinčice in knofe, vsake vrste in velikosti. Dalje imava v zalogi posebna vrsto cvirna za usnje (leder) stepati in sicer poleg črne tudi vsake druge barve. Prepričajte se in bote spoznali, da vam vselej dobro, pošteno in z nizko ceno postreževa. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Za šivilje ~3M9 prav posebno priporočava vso robo, potrebno za obleko in naliSp (Aufputz), žamet vsake barve, žido (svilo), atlas, dalje vedno nove znorce (Aufputzborten), celo furo in sploh vse, kar potrebujete za svoje delo. Za obilen obisk se priporočava brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Pozor! Ljudje iz okolice! Pozor! V najini podružnici (filjjali) pri mostu (Wagplatz) priporočava ; pravi domači sesekan špeh, pravo domačo svinjsko mast (Schweinfette), pravi domači zelhao špeh in meso), izvrstni fini švicarski sir. radensko slatino, pravo domače tikvino olje, fino kafe kg po 1 gld. 20 kr., fino moko (melo) kg po 10, 12, 14 kr., kakor vse druge špecerijske reči. Kdor naju enkrat obišče, tisti ostane nama gotovo zvest odjemalec, ker mi skrbno paziva na to, da se vsakomur pošteno, dobro in točno postreže. Podružnica bratov Slawitsch trgovca v Ptuju pri mostu. M0MM MMWMW&L Red Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel na Dunaii ali J Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Columbija-kitara citre prineso brez vsakega oka veselje iu radost v vsak« familijo. Columbija-kitara citre so 49X°5 "" velike, imajo 41 strun, 5 akordov in se na njih s pomočjo podložnih not labkv lakoj igra. Rabi ae jih že nad 100000 komadov. Dobivajo se le naravnoat pri moji tvrdki. Cene: kompletne s sol« in z vsemi potrebščinami K 11.—. — Sekirice (note) komad po 20 h. Jkord-citre v vsaki kakovosti komad po 3.50, 4.—, 5.—, 6.—, 7.—, 8.— in dalje. Noben rizika, ker se blage lahko zamenja ta drgzo ali pa. se denar vrne. Razpošilja po postnem povzetju Erzgebwgisehes Masikwaren-Versaadhaus Hanns Konrad v Masts (Hrii\) št. 876 na Ceskeu. Velik il«streva»i cenik z nad 3000 slikami se doposlje vsakomur na zaktevailje brezplačne in poštnine prosto. 539 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Po talcem izvesku se poznajo skladišča, v katerih se prodajajo Binger-jevi šivalni stroji. Singer Co. delniška družba za šivalne stroje Ptuj, Minoritski trg štev. 6. Lepo posestvo ki leži ob lokalni železnici Radgona-Ljatom« se iz proste roke proda. Nemci in Neme«! naklonjeni knpci imajo prednost. Naslov npravništvo Štajerca. Kinematograf. Velezanimifo tako za otroke kilo odrasle, ker se da porabiti tudi kot „La magica, 38 cm visok, s tremi niini prožci (film) in 12 slekL. podobami, s petrolejno Iaropo, z (lektorjem in navodilom, vse sir v kartonu K 17.—. S tem kinematografom lahko pravi vsakdo, bodisi slar ali L žive, čarobne slike na steni, ki. vsakomur dopadejo. Mehanizem j jako natanko izdelan in pripr tako da ga lahko vsak otrok vlada. Naravnost se dobiva pn prvi tovarni za ure Hanns Konrad v Mosta (BrUx) št. 876 na Češkem. Bogato ilustrirani cenik o kinematografih, o laierni magiki, psi nib strojkili. mclianičDili igračah itd. se dopošljejo na zahtevjije vsakomur brezplačno in poštnine prosto. '.. i i i i p 1 * t i i ■ 1 RjaYi premog (Braunkohle) najboljši in najbolj po ceni na cele vagone pošilja Šaleška premo-gova dražba (rfchallthaller Kohlen-bergban) v Velenju na Štajerskem. 1 1 |49( Vsak p. n. odjemalcev, ki si v času od I. oktobru do 30. nevn bra liri meni pismeno naročijo blaga najmanj z% K 40.— ii kot hožirno premijo brezplačno ea la' Adlei^Roskopf Alarm-hudilal st. 4343 s dfreniee, ki po nuri sveti in je vredna ta n: K 4-2)1. obenem je priložena pismena garancija za tri leta. Naročilom, ki pridejo p« ?0- novembru, se ta gratis premija pfl nobenim pogojem ne bo p iznala. Zato se vam priporoča, Ali zlasti svoja boa-čni naroČila preskrbite pri meni že v oktobru i novembru. Hanns Konrad Črva Ivornica ur t Mostu (BrriiH) št. 875 na Češkem. dimi glavni cenik, ki je ravnokar izisel 200 straši • ter obsega aad 3C*H slik, se vsakomur doptilje na zaktevai brezplačno in poštnine prost*. Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s ta 3000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih urah. kakor o vsabovrstn:h srebrninah in zlalujnah.godhenih instrumentih, robe izjekla in usnja po prvolno-tovanvSkih cenah. Niklnasla remonter-ura......K 3*-» Sistem Koskopf-patent......„ 4-- švicarika originalna srelem Hoskopf patenl-ura..........n 6'—: Registrirana „AJ Ura kukavica K 8 BO, budiinica 2 90, kuhinjska ura K $9 BScliwarzwald( rH-nra K 2 80. Za vsako uro 3 letrw pismeno jamatvo. Nofcene rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu (Briix) št 876 (Četkt). Nagrobne vence (Grabkranze) jako fino lane po 6, 8 ali 10 kro kakor tndi venčne trakovi (Kranzschleifen) z napison ali brez napisa imata v ofail nej zalogi Brata Slawitsch v Ptuju ifit-suiiisKii parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptu zraven klalnice in plinarske hiše postavljena i nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati: spahati i. t. d. Izd&jatalj in odgovorni urednik: Kari Linhart fisk: W. Blanks v Ptuja