Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo In vsako soboto.
Uredništvo ln oprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica —• Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva tet nameščencev, stanc vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 50
iobota, 20	1936
leto XI
Nova ruska ustava j Mednarodne konvencija o
40urnem delovnem tednu?
Objavljena ruska ustava ima trinajst poglavi.
V prvem poglavju obravnava socialno zgradbo države, ki se označuje kot socialistična država delavcev in kmetov in ji je gospodarska podlaga socializem. Zemlja in svet, produkcijski pomočki »kakor tudi glavna večina stanovanjskih stavb v mestih in industrijskih krajih« je državna last. Poleg državne in lastnine kolektivnega gospodarstva, je zakonito dovoljeno tudi privatno malo gospodarstvo kmetov in obrtnikov, ki osebno delajo in izključuje izkoriščanje tuje sile. — Razen tega je osebna lastnina državljanov, njih dohodek od dela in njih prihranki, njih stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarstvo, njih gospodinjstvo in gospodinjski predmeti, kakor tudi predmeti za osebno porabo in komfort zakonito zaščitena. Delo se smatra vobče kot dolžnost.
Drugo poglavje obravnava zgradbo države. Sovjetska unija je zvezna država, ki sestoja iz ruske, ukrajinske in beloruske sovjetske republike, iz Aserbeidžana, Georgije, Armenije, Turkmenije, usbetskih, tadžitiških, kazaških in kirkiziških sovjetskih republik, V kompetenco Unije sovjetskih republik spadajo vprašanja zunanje politike, skupnega gospodarstva, bank, prometa in določitev glavnih načel gospodarstva in uprave. — Vsaka republika ima svojo ustavo, ima svobodno pravico do izstopa iz Sovjetske unije.
Poglavje 3 obravnava najvišje organe umije. Ti so: najvišji svet, ki ga tvorita dve zbornici, namreč unijski svet in svet narodnosti. Unijski svet volijo vsi državljani in pride en poslanec na 300.000 prebivalcev. Svet narodnosti obstoja iz desetih poslancev vsake unijske republike, po pet poslancev vsake avtonomne republike in po dva poslanca vsakega avtonomnega ozemlja. Obe zbornici se volita na štiri leta. Zakon velja kot sprejet, če ga sprejmeta obe zbornici. Če ni enotnosti v mnenju, posreduje poravnalna komisija, in če tudi ta ne more vplivati na enoten sklep obeh zbornic, se najvišji svet razpusti. Najvišji svet voli sam svoje predsedstvo, ki šteje 37 članov. Predsedstvo ima približno pravice predsednika republike, imenuje vlado, odloča o vojni im mini itd.
Poglavje 4 obravnava najvišje organe unijskih republik. Analogno celotni državi ima tudi vsaka posamezna zvezna država svoj najvišji svet.
Poglavje 5, 6 in 7 obsezajo določbe o organih vlade celotne unije. —• Vlado tvori svet ljudskih komisarjev. Tudi posamezne unijske republike imajo enake vlade.
Poglavje 8 obravnava krajevne organe državne oblasti, to so sveti v okrožjih, okrajih, mestih in vaseh, ki se volijo na dve leti.
Poglavje 9 ima napis: Sodišča in državno pravdništvo. Obstojajo najvišje sodišče, okrožna in okrajna sodišča, ki se volijo na pet let. Obravnave so javne, o sodnikih se pravi, da so »neodvisni«. Državni pravdniki so za vso unijo in za posamezna ozemlja obenem.
Poglavje 10 določa temeljne pravice državljanov, med njimi pravico do dela in odpočitka kakor tudi do materijalne preskrbe za starost in bolezen ter končno do izobrazbe. — Žena je enakopravna z možem. Isto-tako vživajo vsi narodi in vsa plemena enake pravice.
Za tekstilno in kovinsko industrijo
Komisija mednarodnega urada de-| la je sprejela s 16 glasovi proti 6 načrt konvencije o 40urnem delovnem tednu v tekstilni industriji. Šest delodajalskih delegatov ie glasovalo proti načrtu. Delegat Jugoslavije se je vzdržal glasovanja. Delegati Anglije,
Madžarske in Venezuele so bili odsotni. Za isto konvencijo v železarski industriji je glasovalo 19 delegatov in 15 proti. Štirje delegati niso glasovali, proti so glasovali delodajalski in vladni delegati Anglije in Brazilije.
40 umi delovni teden tudi v
Vlada prevzela posle.
Glavni razširjeni svet delavske stranke belgijske je z veliko večino odobril vstop socialistov v vlado pod predsedstvom van Zeelanda. Vladna večina šteje v zbornici 202 poslanca, opozicija pa 156 poslancev.
Velika stavka delavstva,
V tem ie nastala obsežna stavka, ki se je v desetih dneh razširila na antverpenske ladjedelnice, kovinarje, livarje, orožne tovarne, stavbstvo itd. V soboto so na konferenci sklenili rudarji stavko in je v pondeljek stopilo v stavko 110,000 rudarjev. Stavka je takorekoč splošna.
Program belgijske vlade.
Vlada je imela sejo, na kateri je določila nujni program. V tem progra-
mu so točke: zavarovanje za nezaposlenost, 5 odst. zvišanje podpor nezaposlenim, skrajšanje delovnega časa pod 48 ur tedensko v nevarnih in težkih strokah ter zvišanje kupne sile delovnega prebivalstva.
Na seji v pondeljek, dne 15. t. m. je vlada na predlog socialistov dovolila za rudarje 40urni delovni teden, plačan dopust in pokojnine, ni se pa še zedinila glede mezdnih vprašanj in vrsto drugih manj važnih vprašanj. Z večino je vlada tudi sklenila, da ne bo dopuščala, da bi delavci zasedli rudnike in tovarne.
Vsekakor je pa upati, da se režim še premisli ter ugodi zahtevam delavstva in priporoča parlamentu sprejem
tozadevnih zakonov.
Isnimiua interpelacija v španskem
parlamentu Krivci krvavih bojev se pojavljajo.
Reakcionarec Gil Robles je vprašal v parlamentu, kdaj bo vlada napravila red in mir v deželi. Povedal je, da je bilo porušenih ali poškodovanih 251 cerkva, ubitih 259 in ranjenih 1278 oseb. Na cesti ni nihče
varen.
Po debati c interpelaciji je parlament izrekel vladi zaupnico z 207 glasovi. Proti ni nihče glasoval.
Gil Robles ni povedal, koliko ljudi je pomoril režim ob uporu v borbi za ustavo. Takrat je bilo krvavih žrtev nad 10.000 in nad 30.000 političnih jetnikov. O večih primerih smo tudi poročali, da so reakcionarci izzivali in prirejali atentate (na Caballero in druge) ter netili upore, da bi izzvali oblast. Taka je umazana politika reakcije.
Volilni sistem (poglavje 11) je splošna, enaka in direktna volilna pravica s tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo vsi državljani, ki dosežejo v volilnem letu 18. leto starosti. Volijo tudi žene in pripadniki rdeče vojske. Kandidati se postavljajo po volilnih okrožjih; pravico postavljati kandidate imajo komunistična stranka, strokovne organizacije, zadruge, mladinske organizacije in kulturna združenja. Poslanca more večina vo-lilcev, če to sklene, odpoklicati.
Poglavje 12: Grb sovjetske republike obstoja iz srpa in kladiva na zemeljski obli z napisom: Proletarci vseh dežel, zedinite se. Državna zastava je rdeče sukno, na vrhu droga so srp in kladivo s zvezdo. Glavno mesto je Moskva.
Izprememba ustave (poglavje 13) je mogoča le, če jo odobrita po dve tretjini večine obeh zbornic.
Cerkev in država sta po členu 124 ločeni; obstoja pa svoboda za izvrševanje verskega kulta kakor za protiversko propagando.
Tudi svoboda govora, tiska, shodov je državljanom zajamčena. Delovnim in njih organizacijam se v ta namen preskrbe materialni pomočki. Dejansko bo ta določba prišla malo v poštev, ker imata v teh stvareh itak j monopol država in komunistična j stranka. Tudi koalicijska svoboda po
členu 126 je omenjena, ker velja izrecno le za komuniste in njih organizacije.
Stara določba meščanskih ustav proti zlohotnemu zapiranju je pod členom 128, čuva se po ustavi tudi pisemska tajnost in domači mir. Zajamčeno je asilno pravo za politične begunce. Končne določbe ustave navajajo dolžnosti državljana (med drugim splošna brambena dolžnost.)
Ustavo je nameraval že Lenin u-vesti. Ta princip je že pred leti zagovarjal deloma s. dr. Renner v Avstriji. Tajnost volilne pravice je sicer omejena s tem, da sme kandidate postavljati le ena stranka. Strokovne, kulturne in zadružne organizacije sicer smejo predlagati kandidate, odobrava jih pa stranka. Drugi kandidati po ustavi niso dovoljeni. Stalin to opravičuje s tem, da v Rusiji ni razrednih razlik.
Ustava bo v praksi pokazala, v koliko pomeni korak k demokraciji, to je, k svobodi in samoodločbi, k oni duhovni svobodi, ki je dragocena pridobitev razvoja. Socialistični svet pozdravlja vsak napredek v tem duhu. V bistvu je reforma delitev podrejenih poslov in trdnejša povezanost s stranko.
O demokraciji
Uvidevamo, da je demokracija potrebna. Tudi drugi politiki in skoraj vsa javnost ve, da bi bilo življenje v demokraciji mnogo prijetneje in tudi praktično koristno, če bi se v demokraciji vpoštevali interesi vseh državljanov, predvsem oni, ki tvorijo politične ali socialne krivice. Taka demokracija bi bila idealna med pametnimi in res demokratičnimi ljudmi.
Drugo vprašanje je, koliko resničnih demokratov imamo v državi? Katere stranke in katera gibanja so demokratična? To vprašanje je važno in resno.
Uverjeni smo, da imamo tudi v naši državi mnogo res demokratično mislečih oseb in osebnosti; mnogo jih pa tudi irnamo, ki lepo besedo demokracijo le izrabljajo, da z njo politično varajo javno mnenje. V naši državi ja z demokracijo tako daleč, da govore fašisti o demokraciji, pa govore o njej JNS, JRZ, radikali, Mačkovci in drugi. Praksa pa je dokazala, da to niso niti politične demokracije, kaj šele socialne. Našteli bi lahko še več »klubov« in »skupin«, ki so tvorbe često najbolj nasprotujočih si naziranj, pa se v zmoti ali iz športnosti proglašajo za pobornike demokracije sedaj pod to sedaj pod ono' streho ali firmo. Ta proces dokazuje nezrelost v definitivni orientaciji k demokraciji.
Zato mislimo, da je v današnjih razmerah poleg socialnega glavni problem demokracija. Okoli tega problema se morajo združiti vsa gibanja, ki žele objektivno demokracijo iskreno, Tu morajo biti izključene vsakršne »demokracije«, ki imajo namen nadvlade in ustvarjanja privilegijev ali sektaških naziranj. Problem popolne demokracije mora postati edina skupna točka, nas utegne povesti iz današnjega kaotičnega razkrajanja ter združiti vse duhovne in fizične sile k aktivnemu sodelovanju.
Idealistična je morda misel, ali nujnost položaja zahteva, da jo politična javnost vpošteva ter s svojim nastopom prisili tudi one k temu koraku, ki se mu v škodo naroda in kulture še vedno upirajo.
Novi predlogi francoske vlade
Pred včerajšnjem je imela francoska vlada sejo, na kateri ie razpravljala o načrtu zakonov o izpremembi pravil francoske banke, o ustanovitvi žitne centrale in o nacionalizaciji vojne industrije.
Vlada predloži tudi te zakonske načrte nemudoma parlamentu.
Naglo delo vlade vpliva jako blagodejno na pomirjenje v Franciji.
Kralj Karol o buka-reSki konferenci
Mala antanta neomajana.
V Bukarešti so se sešli trije glavarji treh držav male antante na konferenco. O tej konferenci pravi kralj Karol:
... Dostavljam, da so tudi naša dejanja enotna. Nobene eventualnosti ni, za katero bi ne bili že v naprej določili svojo pot k najširšemu sodelovanju ...
Po tej izjavi se vrše razne gospodarske in politične konference, če že ne sporazumno, pa vendar ob načelu skupne politike in sodelovanja:
Utrditev republike v Španiji
Zmaga levice v volitvah v Španiji pomeni povratek k republiki. Dve leti je kor up t na reakcija teptala pravice ljudstva in ga preganjala, ljudstvo pa je odločilo, da morajo v Španiji zopet vladati republikanci.
Jasno je bilo, da niso v nevarnosti le reforme, ki jih je uvedla po odpravi monarhije republikansko-socialistična vlada, marveč tudi obstoj republike same. Zlom nestanovitih desničarskih vlad, ki so od predzadnjih volitev rušile republiko, je bil ugodna prilika za nove volitve, v katerih se je ljudstvo izreklo iznova
za republiko in socialni predek.
na-
Pomniti moramo, da je porazu socialistov in levih republikancev v prejšnjih volitvah kriva manj moč desnice kakcr posebnosti volilnega sistema. Volilni red daje strankam, ki so dosegle največ glasov, večje zastopstvo, kakor jim gre po številu glasov. Za-raditega nastopa več strank na skupni listi. V zadnjih volitvah so desničarske stranke nastopile skupno, dočim so socialisti in republikanci, razen v nekaterih volilnih okrožjih, nastopali samostojno in bili zaraditega poraženi, kar pa ni odgovarjalo resničnemu položaju v deželi. Pri zadnjih volitvah pa so delavci in levi republikanci tudi ustvarili enotno fronto proti desnici in so dosegli sijajno zmago.
Glavna zasluga za to zmago gre delavstvu, zlasti splošni delavski zvezi in socialistični stranki. Le pravično je, da dobe delavci prve sadove tega prevrata in delavskim organizacijam gre vsa zahvala, da so takoj izposlovale osvoboditev jetnikov in namestitev odpuščenih na njih prejšnja delovna mesta.
Prvi uspeh velike volilne zmage je bil v smislu programa, ki ga je levičarski blok predložil volilcem, obsežna amnestija. Tako močan je bil klic po amnestiji in tako veličastna zmaga levice, da se je izdala amnestija, še preden se je novi parlament sestal.
Po »El Socialistu«, glavnem glasilu socialistične stranke, je bilo z amnestijo osvobojenih okoli 30.000 političnih jetnikov v vsej Španiji. O-svobojeni niso bili le udeleženci bojev oktobra 1934, marveč tudi člani upravnega odbora delavskega doma v Madridu, ki so jih zaprli že pred vstajo, češ, da so imeli v delavskem domu skrito orožje.
Obenem so zopet namestili vse tisoče državnih in občinskih nameščencev, ki so bili ob vstaji odpuščeni. Ti nameščenci so prejeli še primerno odškodnino za izgubljeno plačo. Pozvana so bila podjetja, da odpuščene delavce zopet nameste in odpuste one, ki so jih sprejeli mesto teh. Izvedba odredbe se bo, če treba, izsilila sodnijsko.
Ti ukrepi ne pomenijo maščevanja, to je le poprava krivice v tem namreč, da se je namestilo ljudi na prejšnja mesta, s katerih nikdar ne
bi bili smeli biti odpuščeni. Zakaj, nikdar se ne sme pozabiti, da španska vstaja oktobra 1934, enaka februar-ski vstaji 1934 v Avstriji, ni bila naperjena proti državi, ustavi ali obstoječemu redu. Vstaja ljudstva je bila proti silam, ki so rušile republiko, hotele prezirati ustavo in stremele po klerikalno-fašistični diktaturi. Ta vstaja je nastala šele potem, ko je ljudstvo več mesecev prenašalo zatiranje, poostreno cenzuro, reakcionarno zakonodajo in nasilne ukrepe, zlonamerno zapiranje, zaporo delavskih domov in napade na delavske organizacije, kar vse je delavstvo tiralo v obup. Dejansko pa v nekaterih pokrajinah ni prišlo do vstaje, ker so oblasti mnogo delavcev in voditeljev že prej zaprle.
Posledica te zmage je tudi, da je bilo zopet obnovljenih več kot tisoč delavskih občinskih zastopstev, med katerimi je tudi madridski, kjer je bil 1934 po vstaji občinski svet odstavljen. Isti ukrepi so bili izvedeni tudi v Kataloniji. Pomen tega se ne more podcenjevati: te občinske svete je izbralo ljudstvo, v očeh ljudstva so bili simbol republike in demokracije, ker so bili izvoljeni z zmago socialistov in republikancev v znamenitih občinskih volitvah aprila meseca 1931, ki je pognala kralja Alfonza iz dežele. Nova zmaga nad silami reakcije se smiselno izraža tudi v tem, da ima mesto Gijon, ki so ga ob vstaji vojne ladje z reflektorji razsvetljevale in bombardirale, danes socialističnega župana.
Volilna zmaga bo pa še imela da-lekosežnejše posledice: tako se obnavljajo zopet zakoni prejšnje republikansko socialistične vlade. Te zakone je reakcionarna vlada večinoma razveljavila, čeprav jih je redno izvoljeni parlament po temeljiti razpravi sklenil; obsebi je razumljivo, da jih sedanja vlada zopet uveljavi. Za delavstvo so zlasti važni ukrepi, ki jih je Largo Caballero, takrat minister dela, uveljavil v parlamentu. Kakor poroča »El Socialista«, izjavlja sedanji minister dela, da se ti zakoni že prav kmalu zopet uveljavijo.
Obnovitev republike v Španiji je izrednega pomena tudi za ostali svet. Jasno pa je, da pomeni težak udarec za fašizem in reakcijo, toda pomeni še več. Ko so socialisti in republikanci dali mladi republiki ustavo, so sprejeli vanjo važne določbe o stališču Španije k Zvezi narodov. Tudi program, s katerim je levičarski blok stopil pred volilce, izrecno izjavlja, da se bo njega zunanja politika ravnala po načelih in metodah Zveze narodov. Že po volitvah so zopet ministrski predsednik in socialistični voditelji ponovno izjavili, da Španija prevzema obveze, ki je zahteva članstvo Zveze narodov in poidpiranje sistema kolektivne varnosti.. Z drugimi besedami: Španija bo na strani onih, ki delajo po vsem svetu za mir in varnost, za odpravo fašizma.
Po I. I.
čeSki klerikalci zagovarjajo sodelovanje s Sovjetsko Rusijo
Senzacionalna izvajanja msgr. Svetlika v zunanjepolitičnem odboru čeho-slovaškega parlamenta.
V zunanjepolitičnem odboru čeho-slovaškega parlamenta je zunanji minister dr. Krofta poročal poslancem o položaju. V debato je posegel tudi msgr. Svetlik, predstavnik čeških klerikalcev v parlamentu, ki je razglabljal o stališču ČSR v zunanji politiki in prišel pri tem do interesantnih zaključkov. Msgr. Svetlik pravi, da ČSR. ne more niti z Rimom, niti z Berlinom, ki predstavljata dva diktatorska režima v Evropi, ki se pripravljata na spopad. Edina zaslomba ČSR je sedaj Sovjetska Unija, čije pomen kot svetovne sile narašča in je danes že toliko močna, da lahko vodi vojno tudi na dve strani. Zavezništvo s Sovjetsko Unijo je bila edina
prava ideja. Le v zvezi s Sovjetsko Unijo in Malo antanto je zagotovljena neodvisnost Srednje Evrope, ki jo ogrožata dva diktatorska režima Nemčija in Italija.
*
Izvajanja msgr. Svetlika so dokaz, da v taboru češke klerikalne stranke gledajo s polno objektivnosti na sedanji komplicirani politični položaj, ki narekuje ČSR, da vodi politiko zdravega razuma, ne pa politiko skritih in nacističnih želja razžaljenih nekdanjih veleposestnikov Rusije, ki jo predstavlja v ČSR stari dr. Krama?.
Upamo, da »Slovenec« msgr. Svetlika radi njegovih izjav ne bo žigosal za boljševika.
NemSko-italijansko zbližanje?
Francosko časopisje mnogo piše, da utegne s preobrazbo italijanske vlade Rim izpremeniti tudi svojo zunanjo politiko. Imenovanje grofa Ciana, Mussolinijevega zeta, zlasti zbuja v Parizu pozornost. Radikalni »Oeu-vre« pravi, da sedanji zunanji minister grof Ciano ni nikdar bil poseben prijatelj Francije. Tudi »Matin« pravi, da pomeni imenovanje grofa Ciana za zunanjega ministra že vnaprej zbližanje Nemčije in Italije. Žena grofa Ciana je sedaj v Nemčiji. Vsekakor je verjetno, da je ta pot, ki zbuja pozornost, pripravila tla utrditvi boljših odnošajev med Italijo in Nemčijo.
Tudi »Journal« poudarja, da je bil grof Ciano vedno velik prijatelj tretjega cesarstva, vsekakor pa večji kakor Suvich.
V Berlinu govore mnogo o bodočem sporazumu med Rimom in Berlinom na račun Avstrije in Balkana, vendar pa meni radikalna »Repu-blique«, da je tak »sporazum« in »razdelitev vplivnih sfer« lažje mogoča na papirju kakor v resnici. Prenaglili bi se, če bi hoteli trditi, da bo Nemčija zahtevo po Avstriji kar hladnokrvno opustila, če bi se tudi dovolil Nemčiji, da se teritorijalno odškoduje na Čehoslovaškem. Ne smemo pa podcenjevati nevarnosti, da se ustanovi antanta med Mussolinijem in Hitlerjem. Taka antanta je danes mnogo verjetneja kakor še pred kakimi tremi meseci. Nemčija čaka samo na ugoden trenutek, da se zveže z Anglijo ali Italijo. Merodajno za ta korak bo, katera teh dveh sil se prej odvrne od Francije. Za Francijo, meni radikalni list, je v teh razmerah samo en izhod, namreč, da francoska vlada zbudi v britskem javnem mnenju dovolj zaupanja.
Ali sl 2e poravnai n aro*' nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dollnost ?
Maksim Gorki
Iz Moskve poročajo, da je dne 18. t. m. umrl pisatelj svetovnega slovesa Maksim Gorkij, Pred tremi tedni je pisatelj Maksim Gorki obolel za influenco, kateri se je pridružila pljučnica. Gorkijevo pravo ime je A. M. Peško v. Rojen je bil dne 14. marca 1868 v Nižnjem Novgorodu, kjer je tudi obiskal le pet mesecev šolo. Starši so mu pomrli v rani mladosti. Komaj deset let je bil star, ko se je jel učiti čevljarstva. Prepuščen je bil popolnoma sam sebi. Nadalje je služil kot kuhinjski sluga na parniku, ki je plul po Volgi, pozneje v pekarni, v trgovini s čevlji in v železniški delavnici v Tiflisu. V tem času je že tudi pričel pisati in je 1892 objavil svoj prvi spis. Njegovi spisi so takoj zasloveli.
Ruska vlada ga je 1905 začasno zaprla zaradi njegovih socialnorevo-lucionarnih in realističnih spisov. — 1906 pa je Gorki odšel iz Rusije ter se vrnil v Rusijo šele po izbruhu vojne 1914. Njegovi spisi, ki jih itak mnogo poznamo, so zrcalo življenja in ga tudi nova Rusija priznava kot narodnega pisatelja.
Dve novi driavi
Francija je Siriji in Libanonu dala neodvisnost. Obe republiki sta svobodni. Sklenili sta s Francijo pogodbo, po kateri se nahajata pod nje protektoratom.
Jouhaux v Švici ne sme govoriti
Švicarska policija je prepovedala, da bi s. Jouhaux govoril na strokovnem shodu v Ženevi. Boje se, da bi to kršilo švicarsko nevtralnost. Delavska skupina je na seji mednarodnega urada dela protestirala proti ukrepu švicarske policije. Delavski govorniki, ki jim, je bilo prepovedano govoriti v Švici, prirede prihodnji teden v sosednjem francoskem kraju protestno manifestacijo.
Prevaja Talpa 89
B. Traven, Bombai
II. Knjiga
Kadar pa smo srečali avtomobile, vozove ali druge karavane\ smo imeli polne roke dela. Morali smo namreč vse živali spraviti na eno stran poti. Pri tem so se živali plašile, so često pobegnile ali pa so se obrnile nazaj in divjale posamič ali v skupinah po cele kilometre nazaj; dirjati smio morali za njimi in jih zopet segnati k glavni čred k
Še težje delo pa nas je čakalo, če smo prispeli na odprte pašnike, kjer se je v velikih čredah pasla že druga živina, često brez nadzorstva. Ne sicer zmeraj, včasih pa se je vendarle primerilo, da sta sc čredi pomešali, in potem smo morali živali ločiti. Nekoč smo morali skoro ves dan delati- da smo dvoje čred zopet ločili. Kajti od tuje živine nismo smeli niti en rep odvesti s seboj. Iz tega nastanejo navadno strašni prepiri. Jaz in mr. Pratt sva bila odgovorna za živino, ki bi radi našega transporta pobegnila od svoje črede.
Včasih pa se tujih živali kar ne moreš iznebiti. Hočejo ti na vsak način slediti. Morda, ker jim je bik všeč, ali pa jim je duh naše črede prijeten. Prav tako pa se tudi pripeti, da se del naše črede združi s kako pasočo se čredo, ki je kar ne mara zapustiti, nego hoče ostati pri njej. Tako se
često zgodi, da vodimo s seboj kako tujo žival, dočim smo lastno kod pustili, ne da bi za to vedeli. Vžgana znamenja so si namreč često zelo podobna, često so zabrisana in nečitljiva.
Zato pa je dobro, da lastno čredo dobro vzgojimo, tako da se s tujo ne mara mešati in da tudi tuje živali ne trpi med sabo.
Čeprav spodimo tujo čredo zmeraj vstran, preden se naša čreda približa — to delo mora opraviti vodnik, pri čemer mu pomagajo gonjači —, se vendarle često pripeti, da nam zbeži nekaj repov s tujo čredo. Tedaj nastane strašna zmešnjava in mnogo se moraš prepotiti, preden jih zopet razvozljaš; grlo ti postane pri kričanju suho kakor papir.
Generali naj se kar nič ne domišljujejo na svojo umetnost. Voditi armado vojakov je prava igrača v primeri z delom, ki ga imaš, če hočeš tisoč glav v divjini vzraslili goved spraviti preko napol civilizirane in težko prehodne dežele. Vojakom poveš, kaj želiš. Čredi ne moraš ničesar povedati, pri njej moraš vse sam napraviti. Tako si v isti osebi poveljnik in oseba, ki ji povelje velja.
Proti peti popoldanski uri smo se navadno ustavili. Včasih preje, včasih kasneje. Zaviselo je pač od tega, ali smo dobili pašo in vodo. En dan so živali vzdržale brez vode, če so imele svežo
travo, v sili tudi dva dni. Tretji dan pa postane taka stvar kočljiva. Če nisem mogel dobiti vodnika ali če nisem mogel najti vode, potem sem pustil živali, da so šle, kamor so hetele. Navadno so potem same našle vodo. Toda voda je bila na takem mestu, da smo se za dan, dva ali celo za tri dneve oddaljili od začrtane poti.
Ponoči smo napravili dvoje taborišč. Eno ob strani, drugo zadaj. Zakurili smo ogenj, si skuhali kavo, fižol ali riž, spekli kruh; zraven smo jedli posušeno meso. Potem smo se zavili v odeje ter zaspali na goli zemlji, za Vzglavje pa nam je služilo sedlo.
Ponoči sem postavil dve straži, ki sta se zamenjavali; njuna naloga je bila, da sta skušali preplašiti tigre in preprečiti, da bi se kaka žival ne oddaljila. Med govejo živino so namreč prav taki ponočnjaki kakor med ljudmi.
Živali so se prebudile že mnogo pred sončnim vzhodom in se začele pasti. Nekaj časa smo jih pustili, nato pa smo šli dalje. Opoldne smo iznova počivali, da so si živali kaj poiskale in da so prežvekovale.
Doslej sem izgubil samo enega bika. Boril se je in nasprotnik ga je tako močno zabodel, da smo ga morali zaklati. Izrezali smo iz njega najboljše meso, ga razrezali v ozke trakove in ga posušili. Ta izguba pa je bila poplačana s tem, da je prejšnjo noč dobila neka krava telička.
Dtona	insvetu
Obisk dr. Schachta na Balkanu
je menda prav resna zadeva, ker ga je sprejel tudi bolgarski kralj in povabil na kosilo.
Prepir o novi sovjetski ustavi se
je razvil med »Jutrom« in »Slovencem«. Poslednji namreč hudo zameri »Jutru«, da je v posebnem članku, ki razpravlja o novi sovjetski ustavi, med drugim navedlo, da nova ustava priča, da se je sedanji režim utrdil med ruskim narodom. »Slovenec« je hud že iz nejevoljnosti, ker vendar ne gre, da bi se kdo drugi utrdil med narodom kakor klerikalizem. »Jutru« se pa sedaj vrača, ker je svojčas tudi rado vsakega ožigosalo z »boljševi-kom«, ki je količkaj drugače mislil kot JNS.
Kako oddajajo na Dunaju občinska dela. Na Dunaju oddajajo dela za mestno plinarno, elektrarno in druga dela brez razpisa. Dela dobiva firma Groger, ki je imela lani dva milijona šilingov prometa. Po pogodbi pa mora plačati firma Groger vdovi prejšnjega lastnika gospej Svvitanek pet odstotkov provizije od fakturnega zneska. Tako je dobila vdova lani te provizije
125.000 šilingov (nad 1 milijon dinarjev.) Vdova je pa sestra dunajskega klerofašističnega župana Schmitza.
Bojkot nemške olimpijade. Na pariški konferenci je bilo sklenjeno, da prirede Francija, Anglija, Danska, Švedija, Belgija, Švica, Španija, Čeho-slovaška in Nizozemska svojo športno olimpijado v Barceloni na Španskem. Izšel je poseben tozadevni oklic, ki poziva k bojkotu fašistične olimpijade.
Francoska vlada preganja veriž-nike z živili. Ob stavki francoskega delavstva so kapitalisti podražili življenjske potrebščine brez gospodarske potrebe. Francoska oblast je proti vsem verižnikom z živili med stavko uvedla preiskavo in bodo krivci primerno obsojeni.
Nezaposlenost na Švedskem gine. Po poročilu komisije za nezaposlenost je bilo v aprilu mesecu letos le
47.000 nezaposlenih, lani pa 75.000. Švedska socialnodemokratična vlada je torej lahko ponosna na svojo sanacijsko politiko.
Občinske volitve v Toki ju. Glavno mesto Japonske Tokio je imelo nedavno občinske volitve. Socialistična stranka je izvojevala 21 mandatov, dočim je imela doslej samo en mandat. Vseh občinskih odbornikov ima Tokio 112. Ob silni reakciji in šovinistični vojni psihozi na Japonskem je zmaga socialistov sijajna demonstracija proti japonški imperialistični politiki.
*
Vsem organizacijam in društvom! Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica steklarjev v Hrastniku, bo proslavila v nedeljo, dne 5. julija t. 1. tridesetletnico svojega obstoja in vabi k udeležbi v čim večjem številu. Sodrugi >:n sodružice! Kljub težkim časom smo se odločili za to proslavo 'tridesetletnice boja in idela za delavske pravice ter enotnosti, kajti tudi v najtežjih časih bratomornega boja je naša podružnica otala enotna. Zato smo uverjeni, da se boido po možnosti udeležili naše proslave vsi, ki jim je do tega, da poglobimo medsebojne vezi in navežemo nove medsebojne stike. Korporativno udeležbo organizacij in društev prosimo pravočasno prijaviti na naslov: Kelner A„ Hrastnik 165. — Kdor le količkaj more: 5. julija (ne 28. junija, kot je bilo prvotno nameravano in objavljeno) v Hrastnik! Družnost!	Odbor.
Strokovni pokret
Akcija organizacije strojnikov in kurjačev za pokojninsko zavarovanje se nadaljuje, v (kratkem bo sklicana širša seja centrale v Beogradtu, da zavzemamo na merodajnih mestih odločno stališče in pridemo že enkrat vsi strojniki do tako potrebnega* starostnega zavarovanja. Če se zahteva od nas (odgovornost za stroje in redni othrat tovarn, naj se nam že vendar nudi osigu-ranjie za stare dni. Sekcija strojnikov v Ljubljani lepo napreduje, tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Vse kolege, ki še niso v svoji strokovni zvezi, pa pozivamo, ne stojte več ob strani, vsi v organizacijo, na branik za svoje interese in interese svojih kolegov. Organizacija je imela pred kratkim lep uspeh glede pokojninskega zavarovanja za 6 strojnikov iz Gorenjske. Tem potom se zahvaljujemo iP. Z. v Ljubljani za res korektno postopanje. — Strojniki in kurjači v Mariboru imajo svoje redne sestanke vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer v prostorih Strokovne komisije v Delavski zbornici, Sodba ulica 9-H. Tam se sprejemajo tudi novi člani in doibijo podrobne informacije.
7s HasiU UccUev
Ljubljana
Vsem strokovnim organizacijam v sestavu URSSJ sporočamo, da je sedež ljubljanskega Krajevnega medstrokovnega odbora v Delavski zbornicii v Ljubljani, kamor naj se naslovijo eventuelni dopisi itd.
Na izlet na Mrzlico vabi vse turiste podružnica T. D. »Prijatelja Prirode« v Ljubljani v nedeljo, dne 21. t. m. Odhod zjutraj ob pol 6. uri do Trbovelj. Izleta se udeleže tudi turisti iz Kranja in Trbovelj.
Maribor
Gradbeniki bodo pristali na sporazum
O gibanju stavbincev v Mariboru smo dobili (pred zaključkom lista to-le obvestilo:
Danes v petek se bodo sestali gradbeniki in podpisali ljubljanski (Sporazum. Ako kdo od delodajalcev ne bi hotel podpisati, potem se akcija delavstva pri njem nadaljuje. Z
doseženim sporazumom se položaj stavbinskih delavcev izboljša, toda še ne tako, kakor se bo to komaj s predvideno kolektivno pogodbo doseglo. Organiziranim stavbincem čestitamo na uspehu!
Redni in izredni občni zbor malih harmonikarjev razveljavljena. Te dni je bil
sklican redni in izredni občni zbor »Harmonije« v Kino-Bar, ker je oblast prošnja občna zbora razveljavila. Občnega zbora se je udeležil sam predstojnik mestne policije v spremtsvu uradnice-tipkarice in policijskega sluge. Ker je bila tudi proti sklicanju novega občnega zbora vložena pritožba, je takoj ob otvoritvi povabil predstojnik policije odbor in (pritožnike na 'kratek razgovor v posebno sobo. O tem razgovoru se je sestavil zapisnik. Ugotovilo se je, da je bil občni zbor nepravilno sklican, nadalje tudi, da je ibil tajnik društva g. Leban nepravilno izključen. Iz teh razlogov se občni zbor ni mogel vršiti. Predstojnik policije (g, dr. Trstenjak je pred' zaključkom pozval navzoče, da naj skrbe, da bo društvo, ki si je nadelo tako plemenit namen, kmalu lahko prišlo do rednega delovanja. — Sinočnja »Mariborer Zeitung« je prinesla vest o potovanju malih harmonikarjev na turnejo v Bulgarijo in Turčijo. Baje je zunanje ministrstvo že celo obvestilo poslanstvi v Sofiji in Carigradu, da naj pripravita vse potrebno za sprejem malih harmonikarjev v tujini. List je želel udeležencem srečno pot in obilo uspeha, Kakor pa čujemo, iz te turneje ne bo nič, ker je medtem1 prispel odlok notranjega ministrstva, s katerimi je potovanje malih harmonikarjev, ki so se nameravali odpeljati s popoldanskim ibrzovlakom dne 18. t. m., prepovedano. Vest o razpustu rednega in izrednega občnega zbora »Harmonije« in prepovedi potovanja v tujino je izzvala v našem mestu veliko pozornosti in številne komentarje.
Nacisti so poskušali te dni dvakrat zaporedoma obdržati v neki gostilni na Koroški cesti sestanek, ki pa se ni mogel vršiti, ker je prišel na sestank samo eden edini poslušalec. Govorniki so prišli vsakokrat kar trije, med njimi tudi znani mariborski advokat. Hudi so napori naših »nacekov«, pa zaman, ker jih ljudstvo pozna, pa četudi preoblečejo srajce.
Umrl je v Zagrebu krojač Adam čorko v starosti 71 let. Pokojnik je živel dolga leta v Mariboru in je bil strokovno, politično, kulturno in gospodarsko organiziran. Bil je res zaveden sodrug in borec. Naj mu bo ohranjen trajen spomin. Preostalim naše sožalje.
Smrtna kosa. Včeraj je preminul v 81. letu starosti slaščičar Ivan Pelikan. Pokojni je oče s. Hulberta Pelikana. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. oib 16. uri popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju. Preostalim izrekamo naše iskreno sožalje.
Zahvala. Vsem, ki so me tolažili oh težki izgubi mojega moža Skublja Jožeta, se tem potom najiskrenejše zahvaljujem. Zahvalo izrekam tudi vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, njegovim tovarišem pri vodovodu in v plinarni za krasne vence,
Celje
Koncert »Vzajemnosti«, ki se je vršil v soboto, dne 13. t, m. v prid Protituiberkulozni ligi, ni bil tako obiskan, kakor bi bilo z ozirom na dobrodelni namen želeti. Čudimo se, da tisti, ki največ vedo povedati o usmiljenosti in dobrosrčnosti niso čutili potrebe, da bi žrtvovali par dinarjev in s svojo navzočnostjo (dokumentirali, dia tudi oni želijo o-zdiravljenje in izboljšanje težkih socialnih prilik. Opazili smo, da so bili v pretežni večini samo delavci, bi so žrtvovali za najrevnejše in najbednejše iz svojih skromnih sredstev, za kar jim gre s tega mesta najlepša zahvala:
»Prijatelj Prirode« priredi v nedeljo, dne 21 t. m. izlet na Mrzlico. Vabimo vse prijatelje prirode iz okoliških krajev na ta izlet. Celjani se odpeljemo z izletniškim vlakom do Žalca.
Sodrugi posnemajte! Za tiskovni sklad Delavske Politike j>e daroval s. I. K. iz Celja Din 50.—. Iskrena hvala!
Zdravnik vsega zdravilstva
Dr. Zoran Jošt
vljudno naznanja, da
se je preselil iz Žalca v Celje,
kjer ordinira v Razlagovi ulici št. 3.
Zabukovca
Nedavno se je vršil pri nas shodi jeruza-lerneev, ki pa je bil zelo klaverno obiskan kljub temu, da so gospodje že diva meseca prav pridno letali od hiše do hiše in agitirali: iNaši ljudje se pač zavedajo, da gospodje že 20000 let rešujejo svet. Kot referent je prišel iz Ljubljane nek gospod banovinske organizacije JRZ. Na vprašanje nekega po-
Gradlbenemu uradu in Sploš. del. strok, zvezi Jugoslavije pa za podporo. Žalujoča žena Skube Gizela.
Vsi prodajalci alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah so dolžni priba-viti si najkasneje do 25. junija 1936 dovoljenje dravske finančne direkcije v Ljubljani ,ker brez tega dovoljenja ne smejo vršiti omenjene prodaje alkoholnih pijač.
I. delavsko kolesarsko osrednje društvo, centrala v Mariboru. Vsem podružnicam nia znanje! Glasom sklepa občnega »bora centrale se vrši v nedeljo, dine 28. junija 1936 spominski izlet k spomeniku pokojne sod. Justine Lulbejeve. Na licu mesta se bo vršila spominska proslava, pri kateri sodelujejo sl. bistriški kolesarji s svojim pevskim' zborom. Centrala, Pobrežje in Studenci se odpeljejo ob 6. uri zjutraj. Podružnice naj določijo odvoz tako, da boo do pol 10. ure dopoldne pri spomeniku: Posebne okrožnice centrala ne bo razposlala. Delavski kolesarji smatrajte udeležbo za svojo dolžnost!
Centralni odbor.
Promet z vozili bo dne 21. in 29. junija vsakokrat od 6. ure dalje tako-le omejen: Za dovoz na Glavni trg in preko državnega mostu se morajo vsa vozila posluževati sledečih ulic: Aleksandrova cesta—Frančiškanska ulica—Tattenlhachova ulica—cestno območje južnega dela Glavnega trga proti državnemu mostu. Za dovoz na Koroško cesto državni most—južni del Glavnega trga— Tattenbackova ulica—Frančiškanska ulica— Aleksandrova cesta—Trg Svobode—iGregor-čičeva ulica—Strossmajerjeva ulica—Gosposvetska ulica^—Vrtna ulica—Koroška cesta.
Sprememba glede pobiranja gradbenih taks, Z ozirom na uredba bana dravske banovine se morajo v bodoče pobirati še neplačane takse za podelitev gradbenega dovoljenja ob priliki lokalnega ogleda glede proučitve pogojev za podelitev gradbene dovolitve.
Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica steklarjev v Hrastniku,
proslavi dne 5. julija 1936 30-letnico svojega obstoja. Prijave za udeležbo in točne informacije se dobijo v tajništvu Strokovne komisije, Delavska zbornica 9-H.
Del. pevsko društvo »Frohsinn« priredi v nedeljo1, dne 21. junija v gostilni Weber na Pobrežju poletno veselico. Na programu ,je petje, koncert žel. godbe pod vodstvom kapelnika g. M. Schonherrja, ples in razna razvedrila. Začetek streljanja in kegljanja za do/bitke ob 10. uri dopoldne, pričetek koncerta ob 3. uri popoldan. Vsa bratska društva kakor tudi člani in prijatelji društva so prisrčno vabljeni. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 28. junija t. 1. Odbor.
»Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 21. junija izlet v Dogoše. Odhod ob 7. uri zjutraj od Kralja Petra trga.
slušalca, kaj je s paragrafom 219 o. z., je ta gospod rekel, da se je preveč »švindlalo«, zato, da so iga v Beogradu ukinili. Na vprašanje, na kakšen način so delavci goljufali, je ta branitelj ljudskih pravic odgovoril, da so nekateri delavci v slučaju bolezni dobivali poleg hranarine še mezdo od delodajalca. To je bilo smeha, ko smo videli, da gospod te-le zadeve niti ne pozna. Na to pa je ves v izadregi dejal, da se bo še informiral. Med drugimi si (je privoščil tudi marksiste, kako v nekaterih državah preganjajo uboge duhovnike. Na medklic, da naj pove, kako je bilo za časa inkvizicije v Španiji in pa kaj so delali klerikalci s španskimi delavci po oktoberski vstaji in v Avstriji, kjer so s topovi streljali na žene, otroke in može, ki so branili demokratično ustavo, je rekel: »To je bilo zato, ker so oni imeli vlado v rokah!« Povedal je še več takih za smeh in zabavo. »Uspeh« ne bo izostal. Opazovalec.
Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti« v Zabukovci, ki smo ga že težko pričakovali, se je vrših pri nas v nedeljo, dne 14. junija ob 3. uri popoldne pod predsedstvom s. Šprajca ter v navzočnosti več članov, kot jih je štela prejšnja »Svoboda«. Po referatu zvezinega delegata s. Svetka, v katerem je bodril sodruge in sodružice k vztrajnosti na delu za delavsko izobrazbo, so se vršile volitve odbora, v katerega so bili na predlog verifikacijskega odbora izvoljeni soglasno ti-le sodruge: Predsednik Levstik Ernest, namestnik Nipotnik Albin; tajnik Zupanc Ivan II, namestnik Lapajne Franc; blagajnik Zuipanc Ivan I, namestnik Bizjak Franc. Odborniki: Šprajc Peter, Raček Pongrac, Klemen Franc, Dobnik Franc, Raspotnik Avgust in Blanko Krista. Nadzorstvo: Košak Franc, Kot Franc, Cestnik Miha:
Hrastnik
Odpust v steklarni pred prizivnim sodiščem. (§220 o. z) Pred sreskim sodiščem v Laškem so vodili dolge mesece 4 bivši de-
lavci steklarne pravdo na plačilo mezde, ker so (bili izstavljeni, nikdar odpovedani in so vsled tega zahtevali od steklarne plačilo mezde za ves čas izstavitve, ker niso delali v smislu §220 o. z. po krivdi steklarne. Steklarna, katero je zastopal nemški advokat iz Celja, pa se je protivila temu zahtevku in dokazovala zlasti po svojem prostornem mojstru (Platzmeistru) Augustu Volkerju, da jim je ta vsikdar službo pravilno 14-dnevno odpovedal. Cela vrsta delavcev steklarne pa je pri sodišču pričala, da Volker nikdar ni službe odpovedal. Toda sresko sodišče je dalo vero Avgustu Volkerju in tožbe odbilo z utemeljitvijo, da so bili delavci pravilno 14-dnevno odpovedani in jim torej ne gre mezda za izstavitev. Proti tej sodbi so se delavci pritožili na okrožno kot prizivno sodišče v Celju, ki je ponovilo dokazovanje in p-iče vnovič zaslišalo. Sedaj je okrožno sodišče izdalo sodbo, v kateri ugotavlja v na-sprotstvu s prvostopnim sodiščem v Laškem, da mojstru Avgustu Volkerju ne gre vera, ker je njegova izpovedba kot priče nezanesljiva. Prizivno sodišče je to odločbo utemeljilo z nezanesljivimi navedbami Volker-ja. Zato je prizivno sodišče tožnikom prisodilo mezdo za 13-dnevno odpovedno dobo, ne pa za ostali čas izstavitve, češ, da so bili delavci odpuščeni brez odpovedi. S to zadevo se bo še pečalo najvišjie sodišče, Stol sedmorice v Zagrebu, kojega odločba bo važna za podobne spore za vse delavstvo, ker je zakonodaja v tem oziru še nejasna. Sodišče je namreč prvič razpravljalo o takih tožbah delavcev po izidu novega obrtnega zakona.
Trbovlje
Na Mrzlico pohitimo v nedeljo, dne 21. junija in vabimo vse člane in prijatelje naših organizacij, da se sigurno udeležijo tega velikega izleta, ki ga priredijo skulpno »Počitniški dom«, »Prijatelj Prirode« in »Vzajemnost.« Člani iz Trbovelj počakajo pri Del. domu na sodruge iz Kranja, ki se pripeljejo ob ipol 7. uri zjutraj.
Občni zbor smučarskega kluba »Kum«. V soboto, dne 27. junija t. 1. se bo vršil ob 7. uri zvečer v gostilniški sobi g. Drofenika v Bevškem ustanovni občni zbor delavskega smučarskega kluba »Kum«. Vabljeni vsi ljubitelji belega športa na dilcah!
Lilija
Naročniki, pozor! Prosim vse naročnike, ki so v zaostanku, da mi po možnosti poravnajo naročnino v soboto, kjer s tem olajšajo idelo meni in upravi. Naročnik »Delavske politike« je tudi Žlindra Adolf, čevljar. Naše geslo naj bo, da kjer je »Delavska politika«, zahajamo tudi mi. Obrtnik, ki ima naročen naš list, je vreden tudi naše podpore.
Zahvala, Podpisani se temi potom najtopleje zahvaljuje celokupnemu delavstvu naše predilnice za podporo 212 Din in ipa za prelepi venec, ki ga je darovalo ob priliki smrti moje žene. Enako se zahvaljujem ravnateljstvu naše predilnice, ki mi je dalo brezplačno na razpolago pogrebni voz, rakev in nosače in 200 Din podpore. Nadalje najlepša hvala za vence, ki so jih darovali delav. kulturno društvo »Vzajemnost«, delav. kolesarsko društvo in Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije. Zadnji izkrekam tudi zahvalo za podporo 200 Din, Najlepša hvala tudi vsem, ki so spremili pokojnico k večnem počitku. — Rakar Franc.
Zalog
Tukajšnje delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« je imelo v nedeljo, dne 7. junija t. 1. ustanovni občni zbor. Polnoštevilna udeležba jasno priča, da se delavstvo inte-resira za svoje lastno kulturno dihanje. Delegat s. dr. Jelenc, predsednik delavske kulturne zveze »Vzajemnost«, je pozival članstvo k delu in orisal zgodovino delavskih kulturnih organizacij. Nato je bil izvoljen ta-le odbor:	Predsednik Tomšič
Leopold, namestnik Maček Leopold; tajnik Kukoviča Ludvik; blagajnik Zupančič Ivan. Ostali odbor: Sluga Viljem, Taurer Mici, Židan Alojz, Kačar Jože, Jakhel Adolf, Cerar Franc, Maček Pepa, Bobnar Stane. V nadzorstvo: Papler, Sešek, Kokalj. Izvoljeni odbor bo imel težko nalogo, da vodi naše gibanje, kljub blatenju nasprotnika k napredku, a zmagali bomo. V našem kraju imata prednost zahrbtnost in hinavščina, res je tudi, da sta pri nas klečeplastvo in intri-gantstvo zelo razširjena, vendar »Vzajemnost«, njen duh in vzgoja, bosta tudi to premagala. Po teh temnih dneh mora priti v nas prerojenje, da ne bo človek človeku volk, ampak človek človeku prijatelj in dobrotnik. Zato pozivamo vse, ki Jim !e pri srcu skupnost, da pristopajo kot člani k delavskemu kulturnemu društvu »Vzajemnost«. Posebno delavska in kmečka mladina, fantje in dekleta, so vabljena v naš delavski tabor, kjer je prostora za vsakega, ki še za kruh trpi. Družnost!
Kranj
Stavka stavbincev končana. Podjetniki stavhinske stroke so se ipolagoma drug za dlrugim vdali in podpisali zahteve stavbinskih delavcev. Sicer je nekaj malih zidarskih mojstrov v okolici mesta, ki sporazuma	še
niso podpisali, ali oni nimajo dela, ali	pa
imajo zaposlenih le par delovnih moči. Meo onimi, ki sporazuma še niso podpisali,	se
nahaja tudi gradbeno podjetje Slavec,	k:
ima prevzeta neka dela v Kokri, kjer pa delavci še niso stopili v ofenzivo za povečanje plač. Tako je stavka stavbinskih db-
Poglavje © gradbi Železnic
Kake so gradili tuji podjetniki železnice v naši državi brez pare lastnega denarja.
Delavski pravni svetovaiec
Učna doba učencev v trgovinski obrti. Predčasni cdpust učenca.
Pri .beograjskem sodišču se vrši preiskava glede gradnje novih železnic v južnih krajih. Sedaj izgleda, da je tozadevno najbolj zanimivo zadeva gradnje železniške proge: Po-žaievsc—Kučevo. V letu 1929—1930, ko so še postojale oblasti in so veliki župani imeli tudi v Požarevcu oblastno upravo, ki se je odločila, da sama podvzame akcijo za zgradbo gori omenjene proge. Ker oblast sama ni imela sredstev, zato je iskala inozemska podjetja, ki bi ne le gradila železnice, ampak ki bi obenem dala sredstva na razpolago. In ko so bila dela razipisana, sta se pojavila dva predstavnika nekega amerikanskega gradbenega (podjetja pod imenom: »Orient Konstrukt«. Možakarja sta se pisala Reich in Taben. Sklenjena je bila pogodba za delo, ki bi bilo stalo preko pol milijarde dinarjev, j Seveda je 'pogodbo moralo odobriti tudi mi- j nistrstvo. Toda podjetnika nista imela nič drobiža in sta si zaenkrat začela izposojevati denar za dela, češ, da bo denar že prispel. Seveda ni bilo tozadevno od nobene strani pomislekov, tembolj, ker sita 'podjetnika obljubila raznim faktorjem, ki jima bodo šli na roko, sijajne nagrade — v dolarski valuti, — Pred sodiščem zaslišana priča, g. Pavle Brkič, uradnik bivše požarevačke oblastne uprave ter blagajnik omenjenega amerikanskega podjetja, ki jie bil poučen o 'poslovanju »Ametikancev«, je izipovedal zelo zanimive stvari. Ker podjetnika — kot že rečeno — nista imela denarja, sta si začela izposo-jevati in eden, ki jima je menda prvi nasedel, je bil predsednik požarevačk.ega oblast* nega odbora: pop Pera Petrovič. Petrovič pa ni izposojeval svojega lastnega denarja, temveč denar oblastne uprave. Petrovič je
bil glavni iposredovalec med tvrdko »Orient Konstrukt« in oblastnim odborom. Zato sta mu omenjena pojetnika izstavila .zadolžno pismo, glasom katerega bo dobil za posredovanje ter ostale usluge nagrado v iznosu
90.000 dinarjev ali okrog 5,000.000: pet milijonov Din, Zato je Petrovič dajal denar iz .blagajne oblastne uprave ter kril vse male in večje izdatke zastopnikov neznane tvrdke. Njegova uslužnost je šla celo tako daleč, da je omenjenima gosipodoma celo v Beogradu plačeval hotelske cehe. Vsled tega je bila oblastna .blagajna tako izčrpana, da so uradniki oblastne uprave skozi več mesecev ostali brez plač. Omenjena gospoda od »Orient Konstrukta« sta bila v zvezi z še nekim tretjim, ki je iskal kapital v Parizu, kjer ga je tudi deloma našel in pop. Petrovič je v resnici prejel pozneje prvo nagrado v znesku
32.000 dinarjev. Omenjena priča g. Brkič je izipovedal, da je slišal, da je eden od obeh Amerikancev robijaš in da je potem, ko je prišel na svobodo, osnoval fiktivno družbo »Orient Coostrukt«, ki je imela svega 1000 dolarjev kapitala. Tako — brez kapitala — namreč, se zaimorejo snovati akcijske družbe samo v dkžavi Delavare. (Z. A. D.) — Preiskava se nadaljuje in bosta v bližnjih dneh zaslišana gg. bivši predsednik vlade Nikola Uzunovič in bivši finančni minister Švrljuga. To poročilo je .deloma iprinesla že preje beograjska »Politika« in »Vreme«. »Politika« je tudi med drugim prinesla iporočilo, da se je omenjenima Amerikancema izdalo za petsto milijonov menic. Z gradibo, železnice Požare-vac—Kučevo se je bilo sicer že pričelo, toda sedaj vse spi!
lavcev po enotedenski vztrajnosti končana. Treba pa je, da delavci budno stojijo na straži in zlasti ne pozabijo na organizacijo, potem katere se 'bo dalo .razmere .postopoma še zboljšati.
Zborovanje stavbiucev. Strokovna komisija za Slovenijo sklicuje za nedeljo, dne 21. t. m. ob 9, u.ri dopoldne v dvorani' restavracije Semen velik.o zborovanje vseh stavbinskih in sezonskih delavcev. Pridite vsi delavci, da slišite potek zadnje borbe za uveljavljenje vaših zahtev in prejmete smernice za nadalnje delo, ki more roditi še večje uspehe.
Članstvo SDSZJ, podružnica v Kranju, prkedi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 16. uri v dvorani restavracije Semen družabni večer. Vabljeni vsi! Družnost.!
VAŽNO!
Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se!
»TIVAR«, prodajalna Kranj.
Sl. Javornik
Smrtna kosa. Umrl je v nedeljo zvečer zadet od kapi is. Franc Luznar, tov. delavec. Pokojnik je bil dolgoletni član SMRJ na Jesenicah kakor tudi tajnik Delavskega podpornega društva na Jesenicah, Bolehal je že dolgo ter je bil sploh oslabel, menda od svetovne vojne sem. Leip pogreb se je vršil v sredo popoldne na pokopališču na Kor. Beli. Težko užaloščenim svojcem, zlasti svakui s. Tomanu Francu, naše sožalje ,
Smrt v gozdu. Nedavna je uibila smreka, ki je pri prodiranju napačno padla, starega s. Matevža Praprotnika. Mož je bil vse dni drvar in takorekoč v gozdu doma, zdaj ga je doletela tam tudi smrt. Bil je dolgoletni član delavskih zadrug, ki so v znak žalovanja izobesile črno zastavo nad zadr. prodajalno na Javorniku. Pokojnikovi sinovi so znani delavci v strokovnih organizacijah. Naj: mu bo svetal spomin. Svojcem naše sožalje!
Jesenice
2000 delavskih in nad 200 uradniških prošenj. Radi vednega dotoka novih prošenj, radi intervencij, priporočil in povpraševanj za službenimi mesti pri Kranjski industrijski družibi razglaša ravnateljstvo, da je delavski in nameščenski stalež podjetja povsem izpolnjen. Prosimo javnost in posameznike, da ne vlagajo nobenih prošenj in da opustijo vsak priporočanje, ker podjetje nobenih tozadevnih intervencij ne ;bo moglo upoštevati, posebno pa, da se opustijo posredovanja iz oddaljenih krajev, saj je v evidenčnem uradu KID že sedaj nad 2000 prošenj d.omačaov iz najbližje okolice, ki jih podjetje ne more zaposliti. — Delovni urad Kranjske industrijske družbe.
O poteku shoda za razširitev ljubljanske bolnice bomo obširnejše poročilo prinesli v prihodnji številki. Shoda se je udeležilo okrog tisoč poslušalcev, ki so se soglasno priključili zahtevi za razširitev ljubljanske bolnice.
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo zvečer ob pol 9. u>ri (v nedeljo tudi ob 9. uri) zgodovinski velefilm »V znamenju križa« z Fr. Marekom in Cl. Golbertovo v 'glavnih vlogah. Dodatki oibičajni. Sledita za Vidov dan in Petra in Pavla velefilm »Stari in mladi kralj« ter »Carica vseh Rusov«.
foSianj
Kaj neki je bilo? Nedavno smo culi zjutraj ob 8.45 uri iz neke hiše na Glavnem trgu takšno kričanje, da so ljudije leteli iz hiš in da so se pasanti ustavljali na ulici. Radovedni smo, kaj neki je bilo?
Vse naročnike »Delavske Politike« iz Šoštanja in okolice, .kateri so v zaostanku z naročnino, prosim da jo poravnajo naravnost v moje roke, ker meni s tem olajšajo dele. Vse druge pa bom obiskal zadnje dni v mesecu.	Poverjenik.
Delovne razmere v stavbinski stroki in drugo. Neko gradbeno podjetje zida tukajšnjemu tovarnarju vilo sredi .gozda. Pri tem podjetju je kot politr zaposlen neki O. iz Celja. Ta mož je v neki gostilni naletel na nekega našega sodruga, ki je grajal, kako slabo ®o plačani sezonski delavci. Polir je odgovarjal in se pri tem dotaknil tudi osebe s. dr. I’eismana ter izrekel neko žaljiviko, je pa potem, ko ga je naš sodrug .prijel za besedo, naiglo odšel. Dirugi dan pa smo čuli, da se je govorilo na stavbi, da je naš sodtug zahteval skrajšanje delovnega časa, vsled česar naj ibi bili delavci prikrajšani na zaslužku vsak dan za 2 uri. V zvezi s tem jih je nekdo celo hujskal, da naj s tem sodrugom obračunajo, to je naj ga pretepejo, kar se je že slkoraj zgodilo. Naše stališče je, da naj delavci delajo .osem ur, zaslužijo pa toliko, kolikor zdaj pri deseturnem delu. Nadalje ugotavljamo, da je razglas na uti za gradbeno orodje, da se delavci lahko odpustijo brez odpovedi, protizakonit
žrna pri PfenaSjeS*
Na prvem članskem sestanku »Vzajemnosti« v Črni pri Prevaljah, >ki se je vršil pretečno nedeljo, se je pokazalo nepričakovano zanimanje za društvo. Videti je, da delavstvo zna ceniti svoje kulturne ustanove in da hoče za vzgojo delavske mladine žrtoivati vse proste ure po svojem trdem delu, kajti zaveda se, da je v izobrazbi in znanju moč, ki bo utrla pot v lepši svet. Na sestanku se je razpravljalo predvsem o društvenem delovanju. O pomenu in delu so govorili izčrpno ss. predsednik, tajnik in drugi. Kličemo vsej' tisti mladini, ki je še izven delavskih kulturnih organizacij, da pristopi k »Vzajemnosti«, (V njej sodeluje in pomaga skupno graditi boljšo bodočnost. Družnost!
Melita
Podružnica ZRJ sklicuje za dne 21. t. m. ob pol 10. uri rudarsko zborovanje v d*vo rani gostilne g. Toffa z dnevnim redom: 1. Poročilo o prednačrtu zakona o minimalnih mezdah. 2. Položaj rudarjev in njih zavarovanje. Oiboje je važno za vse delavstvo, ki naj se shoda v čim večjem številu udeleži.
Studenc! pri Mariboru
I. delavsko kolesarsko društvo podružnica Studenci priredi v nedeljo, dne 5. julija 1937 v gostilni Mraz v Studencih poletno veselico. Vsa deiavsika društva se naprošajo, da ta dan ne priredijo sličnih prireditev.	Odbor.
V nedeljo, dne 21. junija vsi na otvoritveno veselico pri »Beli zastavi« v Studencih, kjer otvori podružnico g. Tomae iz Pekre. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 28. t, m. Igra godba tekstilnih delavcev. Na sporedu so zalbave. Vstopnine ni!
Sv. Pavel pri Preboldu. Vprašanje:
Svojo hčer sem dal kot učenko k nekemu trgovcu. Učna doba je bila dogovorjena za tri leta, obenem pa je bilo določeno, da se učna doba skrajša na dve leti, ako bo učenka v dveh letih dovršila trgovsko nadaljevalno, šolo. 'Medtem pa je bil pouk v nadaljevalni šoli podaljšan na tri leta, tako da učenka .do prestanka dveletne učne dobe ne more dovršiti triletne nadaljevalne šole. Trgovec je nato učenko, ki je dovršila že 20-mesečno učno dobo, brez pravega vzroka in ibrez odpovedi odpustil. Kaj naj sedaj naredim?
Odgovor: Po določbah obrtnega zakona je predpisana za trgovinske obrti le dveletna učna doba. V diveh letih seveda trgovska učenka ne more dovršiti triletne trgovske nadaljevalne šole, vendar postane lahko pomočnica tudi, ako vseh treh letnikov te šole ne dovrši. Pač pa je poslodavec dolžan dati učenca v nadaljevalno šolo takoj, ko vstopi učenec pri njem v uk. Okol-nost, da Vaša hčerka ne more dovršiti treh letnikov nadaljevalne šole, je torej ne bi ovirala, da bi postala pomočnica. Razlogi, iz katerih sme služibodavec učno' pogodbo razdreti brez odpovedi, so v zakonu točno našteti. Tako sme službodavec učenca odpustiti, ako postane učenec fizično ali du-
ševno nesposoben za učenje, ali če se nedvomno ugotovi, da je nesposoben, da bi se izučil v stroki itd. S 14-dnevno odpovedjo pa more služibodavec razdreti pogodbo med drugim tudi, ako učenec trajno ne vrši svojih dolžnosti po zakonu in pogodbi in če ne pomagajo dovoljene vzgojne -kazni. V Vašem primeru izgleda, da takih zakonitih vzrokov ni bilo, vsled česar je ibil odpust Vaše hčerke neupravičen. Vendar za primer takega neupravičenega odpusta obrtni zakon ne priznava učencu ndkake odškodnine, ampak določa le, da mora v primeru, da se učno razmerje razveže predčasno brez učenčeve krivde, prisilna združba, pri kateri se je pogodba sklenila in registrirala, na zahtevo učenčevo ali njegovega zakonitega zastopnika, poskrbeti za to, da se nadaljuje učenje ali zaposlitev pri drugem službodavcu. Pač pa se v takem primeru: kaznuje službodavec po §u 398 t. 11 obrtnega zakona z globo od 50 do 6000 Din, ako ga Vi radi tega prijavite pri sreskem načelstvu.
K. F., Prevalje. Vašo zahtevo radi ponovnega sprejema v delo pri rudniku bi bili morali uveljaviti takoj po vrnitvi od vojakov. Isto je tudi s plačevanjem vojnih let pri (bratovski skladnici. Zadeva je sedaj zastarala.
Slovenska Bistrica
Velik požsr je bil ponoči od sobote na nedeljo. Pogorelo je skladišče za seno on žaga na električni pogon, Poslopje je bilo last Posojilnice Sl. B. — V skladišču! se je nahajalo okoli 9 vagonov sena in razno drugo blago. Vsled tega je nastala velika škoda, ki pa je večinoma krita z zavarovalnino. — Kako je požar nastal, ni znano, sumijo, da je bil podtaknjen. Velika nevarnost je obstojala tudi za blizu stoječo Žurajevo parno žago, ker s.o požar šele opazili, ko je že bilo vse skladišče v plamenu, takrat se ije še le oglasila sirena. Ker so se taki slučaji poznega signaliziranja že večkrat pripetili, )e nujno priporočate, da se na kakšnem vrhu nad mestom uredi signalna oz. požarna straža. Pri gašenju, požara smo opazili tudi precej nepotrebne nervoznosti, ki povzroča nepotrebno prerekanje. Vzemite si za vzgled druge čete. — Opazovalec.
Športna rubrika
SK Hrastnik : SK Amater 1 : 0. (Škandalozen nastop drukarjev Amaterja.)
V »edeljo, dne 14. t. m. se je ošgrala finalna prvenstvena tekma med SK Hrastnik : SK Amater (Tribc-vlje) na igrišču SK Hrastnika. V prvem polčasu se je SK Hrastnik potrudil in je s svojo lepo kombinacijo bil stalno preidi golom Amaterja. V 30. mi-
nuti faula igralec Amaterja desnega ikrilca SK Hrastnik, sodnik odredi prosti strel proti Amaterju. Desno krilo Hrastnika stre* Ija sprosti strel, ki ga vratar ne more obraniti. Amater, navdušen vsled zmage nad! SK Trbovlje in SK Hrastnik v Trbovljah, je pač na svoj način hotel to doseči tudi v Hrastniku1, ker je ob koncu igre bilo jasno, da mn ne bo us.pelo, so začeli gledalci psovati in metati kamenje na levo krilo SK Hrastnik. Ko je levi krilec dobil kamen v 'hrbet, ga je vrgel nazaj. Na to je amaterska publika .samo čakala. Vdrla je na igrišče s palicami in dežniki nad' igralce, ki so jih reditelji komaj obranili. Potem so nekateri vd.rli v materijalno barako SK Hrastnik, ocinesi; kramp in lopate ter hoteli razrezati rrjreže. Predsednika .SK Hrastnik, iki je priletel, da obrani barako, so takoj napadli, ga vrgli na tla in oklofutali. SK Hrastnik je moral zadevo prijaviti žandermeriji. Trelba pa ;e tudi, da pod^avez poliče na odgovornost odbor SK Amater dn da napravi konec nešportnim škandalom ob priliki tekem SK Ajnater. — Opazovalec,
SK Hrrstnik : SK Trbovlje. V nedeljo, dne 21 t. m. se srečata na igrišču SK Hrastnika SK Trfoovlje in SK Hrastnik, da odigrata zadnjo kvalifikacijsko tekmo. Gostje Trbovlja so sedaj v dobri formi, ker so tudi z Amaterjem igrali 1:1. Zmagovalec v nedeljski tekmi ib o prvak trboveljskega okrožja. V redtekmi nastopita rezervi .obeh klubov. Tekma začne točno ob 16. utri, rezervi nastopita ob pol 5, uri.
-
'V-'	'	V-
TIVAR
Otvoritev nove mesnice na Jesenicah
Cenjenemu občinstvu javljam, da sem otvoril moderno opremljeno in higijensko urejeno
mesnico in hladilnico
pri Paaru na Jesenicah.
V zalogi bom imel vedno sveže in najboljše meso. Turistom, izletnikom in smučarjem bom vsak čas postregel z najboljšim provijantom. Gostilničarjem, trgovcem in društvom pa bom dobavljal vsakovrstne mesne Izdelke, predvsem hrenovke in klobase, po naročilu v najkrajšem času in po najnižjih cenah. — Priporoča se cenj. občinstvu za številen poset.
Tone Holevar, mesar In prekajevalec, Hotel Paar, Jesenice
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.
*
K
OBLEKE
ZA DELO
Kompletne obleke iz čvrstega gradla
Din 75»
Smerikanske hlače iz čvrstega gradla
O In 45-
ObBeke za vsakega in vsako priliko
TIVAR-
OBLEKE