Leto XXXI Ljubljana, 11. julij 1989 Novozgrajeni portoroški bazeni so tudi uradno odprti Številka 374 Kopalci že uživajo Lahko bi zapisali, da so izvajalci GIP Gradis tozd GE Koper, SGP Stavbenik Koper, IMP, Cevovod Maribor in Steklo Izola naredili majhen čudež. Tri bazene, zahteven gradbeni poseg, so dogradili v 120 dneh, od tega pa je bilo vsaj polovico deževnih dni...». S temi besedami je gradbeniški podvig opisalo Delo 28. junija. Medtem je bila 7. julija tudi uradna otvoritev novega dela kopališča Grand hotela Metropol, na novo urejene površine pa so kaj hitro zasedli kopalci, ki morajo resda plačati nekoliko višjo vstopnino, vendar vedo in tudi razumejo zakaj. In ni jim žal. Na mestu nekdanje, za kopanje neprimerne, blatne lagune, je P« nasipavanju in ureditvi nastalo zdaj najbolj urejeno portoroško kopališče s tremi bazeni; največji je dolg 50 in širok 25 metrov z globino vode od 135 do 165 centimetrov, srednji je okrogel s premerom 20 metrov in globino vode 65 do 85 centimetrov, tretji, otroški bazen, ki je prav tako okrogel, pa ima premer 10 metrov z globino vode od 20 do 40 cm. Ob bazenskem platoju, obloženem s keramiko, so z nasipa-vanjem v morje pridobili in uredili še za okrog 3.000 kvadratnih metrov površin za nov kopališki plato, zgradili pa tudi nove sanitarije, okrepčevalnico, vodni objekt s shrambami, ograjo... 'Voda v bazenih je filtrirana, sesalni koš za zajem pa je v globini dveh metrov 150 metrov od obale. Naštejmo še nekaj podatkov o količinah vgrajenih materialov; v plast morskih naplavin so morali za čvrste temelje zabiti 82 pilotov, ki segajo od osem do 32 metrov globoko. V kompleks je bilo vlitih okrog 6.000 kubičnih ^vipetrov betona, v njem pa je . Oitem skritih tudi okrog 500 ton v4 ijmature. Za inštalacije je bilo vgrajenih okrog 15 kilometrov različnih cevi, položenih je bilo okrog 5.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic; bazenska keramika je bila uvožena iz Italije. Za okrog 1.000 kvadratnih metrov je tudi domače kamnite obloge Bunja. Omeniti velja tudi tehnološko plat gradnje bazenov. Podobno kot v Ankaranu, je bila tudi v Portorožu uporabljena Gradisova tehnologija prednapenjanja -v Portorožu celo še nekoliko bolj izpopolnjena in zahtevna. Pri gradnji obalnega zidu pa sta bili prijavljeni dve iznovaciji... Glavno breme Gradisovega deleža gradnje je nosilo kakih 50 ljudi pod vodstvom tehničnega direktorja tozda Jožeta Andre-jašiča in vodje sektorja Jadrana Bajca. Pomočnik slednjega je bil Radenko Bajič, delovodji pa Drago Vidovič in Ivan Purgar. V konici del je bilo vključno s kooperanti na gradbišču hkrati do 120 ljudi. Vremenske razmere graditeljem, kot smo že pisali, niso bile naklonjene. Razdeljeni v ekipe so delavci delali ob katerikoli uri - ko je bilo to možno - in pogosto tudi v dežju. S predajo objektov bo glavnina tegob le še spomin na urejanje koščka obale, v katerega je investitor po februarskih cenah vložil okrog 11 milijard dinarjev, ob dokončanju pa je že vreden kakih 30 milijard. In kar je še najbolj pomembno, graditelji so tudi tokrat držali obljubo in ot* jekte dokončali v roku, da kompleks v glavni turistični sezoni že služi svojemu namenu. „ R 3. etape hitre ceste skozi Maribor______________ Pohvale graditeljem Zadnji dan v juniju je bilo v Mariboru slovesno, še posebno v Košakih, kjer je predsednik skupščine skupnosti za ceste Slovenije Ivo Samec, prerezal trak ob otvoritvi 4,7 kilometra dolge hitre ceste, ki je 3. faza te ceste skozi Maribor. Tako je 12 let dolga izgradnja hitre ceste skozi Marobir konačna, istočanso pa podana možnost za podaljšanje do priključka na avtocesto Šentilj-Zagreb, seveda ko bo le-ta zgrajena. Slavnostna govornika, predsednik mariborskega izvršnega sveta Ivan Čuk, kot tudi Ivo Samec, sta se zahvalila in posebej poudarila veliko vlogo obeh glavnih izvajalcev Gradisa in SCT-ja, ki sta zadnjo etapo zgradila v dveh letih in v točno predvidenem roku. Otvoritve hitre ceste pa so bili prav gotovo najbolj veseli Mariborčani, saj je tako odpravljen eden največjih cestnih zamaškov v Sloveniji. Dnevni pretok 18 tisoč vozil, med prazniki in turistično sezono pa tudi dvakrat več, je tako speljan mimo Maribora, kar se bo poznalo tudi pri notranjem prometu.'Velik delež je k temu prispeval tudi Gradis, na kar smo lahko ponosni, istočasno pa so to tudi dobre reference pri gradnji novih cestnih objektov v Sloveniji. M. K. Tik pred otvoritvijo je hitra cesta še samevala, le nekaj minut po otvoritvi pa je po njej stekla kolona avtomobilov. / —--------------------------------------------------------------------s 10. srečanje novinarjev OZD Slovenije - Kako projektirati obveščanje v podjetju_ Dober manager dobro ve, da je informiranje še kako potrebno Kvalificirano, tj. resnično, popolno, pravočasno itd. obveščanje je predpogoj avtentičnemu (resničnemu) samoupravljanju. Kljub tej nesporni ugotovitvi je nesporno tudi dejstvo, da si je obveščanje v organizacijah združenega dela le težko utiralo pot. Njegova usoda je bila večinoma odvisna od dobre volje poslovodnih organov. Enako je bilo z usodo novinarjev in organizatorjev obveščanja v organizacijah, le da so le-ti morali prebijati led in se za svoj status pogajati tudi s svojimi profesionalnimi kolegi. Ko se je zdelo, da so stvari, vsaj kar se obveščanja tiče, pričele iti svojo začrtano pot, je padla maska z distributivnega samoupravljanja, tj. takega samoupravljanja, kjer se delavci samoupravljajo, le kadar in v obsegu v katerem jim to dopusti država. Pluralizem lastnin je narekoval pluralizem organizacijskih oblik in sprejetje zakona o podjetjih, v katerem pa se zdi, da je samoupravljanje in soupravljanje glede na lastninsko obliko podjetja zgolj peto in s tem nepotrebno kolo. Če je in kolikor je ta naša ugotovitev pravilna, potem se nam postavlja vprašanje kompatibilnosti z ureditvami razvitega sveta, kateremu bi se tako radi približali in v katerem pomenita težnji po samoupravljanju in obveščanju delavcev v podjetju, oblikovani kot posebni in novi pravici, razlog za transformacijo delovnega prava. Pravica do informiranja se oblikuje torej kot nova delovnopravna pravica, ki spreminja naravo novega, na visokih tehnologijah zasnovanega produkcijskega procesa. Za ta proces je zlasti značilno, da nista produkcijska faktorja le kapital in delo, temveč postajata to tudi znanje in poslovodenje. V tem trenutku lastnina produkcijskih sredstev izgubi na pomenu, v ospredje stopajo nove vrednote in med njimi zlasti tudi zadovoljen delavec z občutkom pripadnosti organizaciji, v kateri dela. Organizacijo pa lahko čuti kot svojo le informiran delavec. Le tak je lahko tudi ustvarjalen in preneha biti številka za tekočim trakom. Preobrazba delovne organizacije v podjetje zahteva predvsem spremembe miselnosti in to na vseh ravneh. V vsakem od novoo- blikovanih podjetij, ne glede na lastninsko strukturo, bo potrebno projektirati adekvaten sistem obveščanja. To bo lahko za manjša podjetja ustno, za večja pa bo potrebno izdelati sistem, v katerem bomo kombinirali različna informacijska sredstva. To, kar je pomembno, je da gre za sistem obveščanja, za katerega morajo veljati določena striktna pravila in ne za dobro voljo poslovodstva, kar bi bilo mogoče sklepati glede na povsem neopredeljen 67. člen zakona o podjetjih. S tako ureditvijo, kot je na področju obveščanja uvaja ta člen, smo daleč za ureditvami v sistemih, po katerih bi se tako radi zgledovali. Gre predvsem za dve stvari. Prvič, katere so tiste informacije, ki morajo biti v podjetju obvezno objavljene in kdaj, v kakšnih rokih ter kako? Tu bi morala veljati striktna in kogentna (obvezna) pravila. Podjetje naj v statutu ali drugem samoupravnem splošnem aktu določi tisto, kar je več, več od tega, kar je obvezno. In drugič, jasno je potrebno določiti status osebe, ki vodi službo obveščanja v podjetju, Obveščanje je namreč dejavnost, ki je brez samostojnosti (neodvisnosti) ni mogoče organizirati iznad nivoja agitpropa. Za družbena podjetja je nesporno, da se ohranja sistem samoupravljanja. To samoupravljanje bo res omejeno na področja, kjer je prostor za samoupravljanje, za razliko od preteklega obdobja, kjer naj bi se samoupravljali o vsem, v resnici pa o ničemer, vsako samoupravljanje pa potrebuje kvalificirano informacijo kot svoj predpogoj. Glede statusa vodje obveščanja so možne različne rešitve, ki pa morajo vse razčistiti predvsem vprašanje odgovornosti tega vodje. Komu in kdaj namreč odgaovarja? Gre za silno zapleteno vprašanje, saj tak vodje ne more biti z organizacijo, v kateri deluje, povsem nepovezan, prevelika odvisnost pa zopet ni v korist kvalificiranega samoupravljanja, nasprtotno popolna odvisnost vse pretvarja zopet v farso. Za začetek bi morali uporabiti nek refenčni model iz razvitega sveta. Tega pa potem ob kreativni uporabi in maksimalni pravni zaščiti prilagoditi našim željam, potrebam in možnostim. dr. Andrej Berden ^ Popravljena študija o gradnji pogoj za nadaljne konkretne pogovore Pyhmska avtocesta - tokrat zares ? Konec prejšnjega meseca so se v Mariboru zbrali na tretjem simpoziju o pyhmski avtocesti predstavniki štirih vlad. Prvi takšen simpozij je bil že pred enajstimi leti v Gradisu, drugo mednarodno srečanje prometnih strokovnjakov pa je bilo leta 1980 v Zagrebu. Tokratnega srečanja v Mariboru, bilo je v Kazinski dvorani SNG, so se udeležili predstavniki vlad avstrijske Štajerske, Bavarske, SR Hrvatske in SR Slovenije in sicer štajerski deželni glavar dr. Josef Krainer, predstavnik bavarskega ministrstva za promet in gospodarstvo dr. Hugo Hratmann, podpredsednik Izvršnega sveta hrvaškega Sabora Ivo Kovač in predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj. Pyhrnska avtocesta se pričenja pri Niirnbergu v ZR Nemčiji in naj bi se končala pri Zagrebu. Bavarci so svoj del ceste že izgradili, avstrijci v glavnem tudi. Ustavilo se je torej na meji pri Šentilju. Prav to zadnje srečanje v Mariboru naj bi pospešilo nadaljevanje gradnje tudi na naših tleh. Na Hrvatskem so z deli že pričeli. Končan je odsek od Jan-komira do Zaprešiča, do konca leta pa naj bi končali tudi z deli na 12 kilometrov dolgem odseku do Zaboka. Na simpoziju je bilo preko dvesto udeležencev, ki so si bili enotni, da je potrebno čimprej pristopiti k izgradnji. Julija bo končana študija o ekonomski upravičenosti gradnje. Takrat bodo tudi naši severni sosedje rekli svoje glede financiranja, nadaljevanje gradnje pa zanima tudi Bavarce. • Predsednik hrvaškega odbora za pomorstvo, promet in zveze dr. Ivan Brne-lič je dejal, da je vrednost bodoče avtoceste od Šentilja do Zagreba 655 milijonov dolarjev. Slovenija in Hrvaška stopata v gradnjo s 150 milijoni dolarjev, preostanek 224 milijonov dolarjev bi dobili na tržišču denarja in z delnicami. Seveda pa je poteza sedaj na naši strani, saj politična nestabilnost naše države ne daje dovolj velike garancije za tuje vlagatelje. To je posebej omenil štajerski deželni glavar dr. Josef Krainer. Posebej za to gradnjo bodo ustanovili do konca tega leta mešano podjetje. Na simpoziju so bili ves čas tudi Gradisovi strokovnjaki, kajti Gradis se močno zanima za to gradnjo. Upravičeno lahko upa, če bo do gradnje prišlo, da bo izvajal dela pri katerih je do sedaj že pokazal svoje znanje. Gre predvsem za nadvoze in druge premostitvene objekte, pa tudi cestišča. Počakati bo potrebno še nekaj časa, potem pa bodo tudi finančniki rekli svoje. Še pred tem pa bi morali svetu pokazati, da smo za Evropo 2000, če ne, iz vsega tega (pa tudi drugega) ne bo nič. Franjo Štromajer Po desetih letih obnove kaže Slovensko narodno gledališče v Mari* boru lepši videz. Projektanti že načrtujejo obnovo stare gledališke dvorane Deset let obnove SNG Z majhno slovesnostjo so pred dnevi pred poslopjem Slovenskega narodnega gledališča zaznamovali deseto obletnico obnove in izgradnje mariborskega gledališča. Zbrali so se predstavniki mosta na čelu s podpredsednikom mesta Maribor Matijo Malešičem, kulturniki in izvajalci, da so se spomnili pomembnega dogodka. »Postali smo gradbišče, ostali gledališče.« je na svečanosti Pred desetimi leti dejal takratni slavnostni govornik Juro Kislin-ger. Imel je prav, kajti vsa ta leta obnove niso niti za trenutek ustavili dela v gledališču. Vse Predstave, tudi Borštnikovo srečanje, so skoraj nemoteno pripeljali do konca. Po zamisli projektanta in investitorja je bila v začetku celotna gradnja razdeljena na štiri etape. Prva je v letih 1979-83 zaleja Porušitev obstoječih objektov ob Slovenski ulici in izgradnjo garderobnega trakta s pomožnimi Prostori (skladišče kulis, delavnice, energetski objekti in podobno.) V drugi etapi je bila v letih 1984-87 obnovljena zgradba na vogalu Gledališke ulice in Slomškovega trga, to je Kazinska dvorana (iz leta 1864). V tretji etapi sedaj delavci mariborskega Gradisa, ti že ves čas opravljajo vsa gradbena dela, gradijo novo veliko gledališko dvorano, ki bo skupaj z novim odrom velika pridobitev za mesto Maribor. Letos bo dograjena tudi mala kletna dvorana, v kateri bo stodvajset sedežev in obrat družbene prehrane. Projektanti zdaj že razmišljajo o pričetku obnove stare gledališke dvorane na vogalu Gledališke in Slovenske ulice, ki kljubuje že od leta 1852. Franjo Štromajer """■■■■■■■■■••■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■•■■■■■■■■■■■■■■•■a Predstavitev reprezentančnih objektov Razstava o cestogradnji Glede na zanimiva srečanja o cestogradnji, najprej simpozija o Pyhrnski avtocesti ter otvoritvi 3. etape hitre ceste skozi Maribor, sta bili pripravljeni dve razstavi. Prvo smo pripravili v kazinski dvorani, kjer je potekal simpozij in na kateri so bili prikazani številni reprezentančni objekti iz zadnjega obdobja, medtem ko smo ob otvoritvi avtoceste v Mariboru, pripravili razstavo o poteku te gradnje. Obe razstavi, ki sta bili spremljani z video predstavitvijo o Gradisu, sta naleteli na pozitiven odmev. M. K. Na slavnosti v Mariboru je govoril Milan Kučan 30 let Tehniške fakultete »Fakulteta bo še naprej posodabljala pedagoški proces, veliko pozornost bomo namenili osnovnemu znanju, onemogočili bomo razdrobljenost predmetov, študentom pa omogočili kakovosten študij. V naši ustanovi je 429 delavcev; na šoli je diplomiralo 6150 inženirjev, 1480 diplomiranih inženirjev, 55 magistrov in več doktorjev tehnoloških znanosti,« je na slovesnosti dejal dekan Tehniške fakultete, redni profesor dr. Valter Doleček. S pesmijo Gaudeamus igitur, članov moškega pevskega zbora Slave Klavore, so pred dnevi v Unionski dvorani v Mariboru pričeli slovesnost ob 30-letnici Tehniške fakultete Univerze **'**' , r» Maribor. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, predsednik slovenskih komunistov, ki je v čestitki dejal: »Ali je trideset let za visokošolsko ustanovo veliko ali mali, je težko reči. Dejstvo pa je, da to pomeni trideset generacij strokovnjakov. Menim, da ni razlogov, da se visoko šolstvo ne bi osvobodilo pretiranega političnega, predvsem partijskega in etatističnega intervenciotizma, voluntarizma in arbitrarnosti, Nadomesti naj jo odgovornost univerze same - znanstvena, strokovna, pedagoška, moralna in človeška,« Na slovesnosti je direktor DO Konus Jur(j Pokoren v imenu pokroviteljev (med njimi tudi Gradis) podelil Tehniški fakulteti insignije. Na kraju slovesnosti je Franc Hvalec, predsednik sveta šole Tehniške fakultete podelil priznanja. Dobili so jih graška fakulteta za elektrotehniko. Dravske elektrarne Maribor, Radenska Radenci, VTO Tekstilna tehnologija FNT v Ljubljani, Konus Slovenske Konjice, Ingrad Celje, Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Ljubljani, ter nekateri posamezniki, med njimi tudi Franc Gačnik direktor mariborske Gradbene enote Gradisa. Franjo Štromajer Dekan Tehniške fakultete v Mariboru dr. Valter Doleček. Andrej Jež še naprej direktor tozda GE Nizke gradnje Maribor Že v prejšnji številki Gradisovega vestnika smo zapisali, da v tem času nekaj direktorjem v Gradisovih tozdih poteka mandatno obdobje. Komisija za razpis del in nalog direktorja tozda GE Nizke gradnje Maribor je tudi že opravila svojo nalogo. Po pridobitvi mnenja družbenopolitičnih organizacij in soglasja s strani poslovodnega odbora Gradisa, je delavski svet tozda s tajnim glasovanjem in z večino glasov vseh članov DS izvolil za direktorja tozda Andreja Ježa, ki je to delo opravljal že pred tem. Odločitev ni bila težka, saj je Andrej Jež dobro poznan vsem v tozdu, kjer dela že od leta 1955. V tem času je opravljal številne odgovorne delovne naloge in pomembne družbenopolitične funkcije. Ker bo to za Andreja Ježa zadnji mandat, po njem se bo upokojil in v skladu z začrtano poslovno politiko, je delavski svet sprejel tudi sklep, da bo treba misliti na delavca iz lastnih vrst, ki bo po izteku tega mandata prevzel mesto direktorja tozda GE Nizke gradnje Maribor. C. P. Prenehanje družbenega varstva v škofjeloškem tozdu V LIO je sanacija uspela Napovedi Leopolda Ilovarja, predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa tozda Lesno industrijski obrat v Škofji Loki, so se uresničile - sanacija tozda LIO je v celoti uspela. Koncem junija so na osnovi podanega poročila in mnenja članov Izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka delegati skupščine že sprejeli ustrezen sklep o ukinitvi družbenega varstva, s 1. julijem, ko so prenehala pooblasti-ka ZKPO-ju, pa je prevzela direktorske dolžnosti diplomirana inženirka gozdarstva Ida Filipič-Pečelin. Povzemimo najprej nekatere ugotovitve iz Poročila o izvajanju sanacijskega programa in doseženih poslovnih rezultatih tozda po stanju 31. maj 1989: • Dosežen poslovni rezultat v celoti omogoča izplačilo OD za normalne pogoje dela in v pogojih gospodarjenja. Pokrite so vse oblike revalorizacije in druge podedovane in tekoče obveznosti. Za nepredvidene obremenitve je del sredstev predviden kot rezerva. • Skoraj v celoti je saniran problem strokovnih kadrov, zlasti vodstvenih. Pridobiti bo potrebno v doglednem času nekaj novih sodelavcev, ki bodo pokrivali področje komerciale in vršili naloge raziskave domačega in tujega trga. Vsa kritčna področja izvrševanja zahtevnejših nalog so ustrezno pokrita z delavci z ustrezno izobrazbo in lahko trdimo, da je tudi kadrovska sanacija v celoto uspela. • V postopku so aktivnosti kreiranja dolgoročne razvojne politike, s katero morajo biti točno opredeljene dolgoročne usmeritve delovanja in strategije GIP Gradis tozd LIO Škofja Loka. Še v tem letu se bo nujno opredeliti tudi za novo obliko organiziranosti GIP Gradis in s tem tudi tozda LIO Škofja Loka. • Proizvodni program tozda LIO je primeren in smatramo, da ni potrebe, da ga bistveno spreminjamo. S takim proizvodnim programom dopolnjujemo velikose-rijsko proizvodnjo lesne industrije in se uspešno vključujemo v vmesni prostor med lesno industrijo na eni in privatnim sektorjem drobnega gospodarstva na drugi strani. Bistven poudarek bo potrebno dajati tudi v prihodnje proizvodnji izdelkov, namenjenih za izvoz. Sestavni del poročila, ki se nanaša na obdobje izvajanja ukrepa družbenega varstva, so tudi komentirane preglednice z računalniškimi izrisi doseženih vrednosti oziroma strukture celotnega prihodka ter njegove delitve: • Vse kategorije celotnega prihodka so naraščale skladno s povečanjem produktivnosti in pod vplivom inflacijskih dejavnikov. Bistveno od celotnega prihodka in stroškov odstopata kazalnika dohodek in čisti dohodek, kar v bistvu predstavlja v času izvajanja ukrepa družbenega varstva ustvarjeno akumulacijo. • Iz podatkov je razvidno, da je fi- nS9MHHBRMnniSV9Hfli nančna sanacija uspela celo bolje kot je bilo to predvideno s sanacijskim programom. Razmerje zadolženosti po stanju 30. junij 1988 med povprečno doseženim celotnim prihodkom in krediti je znašalo 1 : 3,22 v breme kreditov, po stanju 31. maj 1989 pa znaša 1 : 0,55 v dobro celotnega prihodka. Ob kratkoročnih kreditih v višini 4,3 milijarde dinarjev je bilo kot protiutež vezanih lastnih sredstev v višini 4,5 milijarde dinarjev. • Dosežena višina osebnih dohodkov je nadpovprečna znotraj DO GIP Gradis, nadpovrečna znotraj članic sozda GLG (ki je, mimogrede, s 1. julijem ugasnil) ter približno povprečna znotraj gospodarstva občine Škofja Loka. Ta razmerja naj bi se delno še izboljšala z izplačilom OD za mesec junij 1989. • V omenjenem obdobju je v celotnem prihodku upoštevano tudi prispelo plačilo - iraški dolg. Nanizani so še številni drugi podatki. Pod poročilo podpisanega Leopolda Ilovarja ob našem obisku v tozdu v prvih dneh tega meseca, nismo našli v njegovi pisarni. Zadržan je bil iz zdravstvenih razlogov. Skupaj z njegovimi sodelavci mu želimo skorajšnjega okrevanja kot tudi, da se bo uresničila tudi tista točka dogovora, namreč da bi za tozd še nekaj časa opravljal določene zadeve in ne le zgolj dokončal primopredaje. q 3 Ida Filipič-Pečelin: »Les mi diši« Vrnitev z občine nazaj v gospodarstvo Nova direktorica Gradisovega tozda Lesno industrijski obrat v Škofji Loki je 39-letna diplomirana inženirka gozdarstva Ida Filipič-Pečelin, doma iz Žirov. Vodenje tozda LIO je prevzela s 1. letošnjim julijem, ko je tudi poteklo enoletno obdobje »prisilne uprave« oziroma uspešne sanacije ob uvedenih ukrepih družbenega varstva. Donedavna predsednica Izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka je bila pred prevzemom mandata na občini tudi že direktorica - domačega mizarskega podjetja v Žireh. Razmere v panogi so ji znane, v dobršni meri pa je spoznana tudi že s tozdom, saj je bilo kadrovsko pregovarjanje dolgotrajno in vztrajno, pogojeno pa tudi z uspešno sanacijo. Zadnje mesece je bila - sicer bolj neformalno-vključena tudi v začasni kolegijski poslovodni organ tozda, udeležila pa se je tudi že junijske konference članov poslovodnega odbora in direktorjev Gradisovih tozdov, kjer so razpravljali tudi o možnih smereh bodočega razvoja Gradisa. »Koncept tozda Lesno industrijski obrat v Škofji Loki je bil vselej - ostati v Gradisu!« pravi. »Naša temeljna naloga pa ostaja, da delamo v smeri kar največje učinkovitosti.« Za razmere v panogi (lesarstvo) pravi, da niso rožnate iz več razlogov: lesna industrija je Direktorica tozda LIO Ida Filipič-Pečelin. glede na surovinsko osnovo predimenzionirana: surovine ni- so vselej ustrezne kakovosti; veliko izvoznih programov je neperspektivnih zaradi premajhne stopnje predelave, v izvoz gte vse preveč volumna surovinske mase in tako naprej; glede programa vezanega za gradbeništvo pa je žal investicijskih sredstev in vlaganj z ozirom na zmoglj'" vosti (pre)malo. Zdaj so za njo tudi že prvi dnevi formalnega vodenja tozda, spoznavanja s kadri, proizvodnjo, novim okoljem, prva samostojna ukrepanja v skladu s p°' oblastih - vsaka sugestija in dobronamerna pomoč pa bo tudi v bodoče dobrodošla in zaželena. Še se bomo videvali in slišali. G. Dvojni Mikrovax v Računalniškem centru Gradisa Hitrejši dostop do računalnika Nekaj številk nazaj smo pisali o Digitalovem računalniku Mikro-vax 3« ki so ga imeli na preizkušnji v Računalniškem centru Službe za Bvtomatsko obdelavo podatkov (AOP). Tedaj so ga delavci AOP zelo hvalili in izražali upanje, da bi uspeli pridobiti tak stroj, ki bi omo-goči) res kvalitetno (hitro) obdelavo podatkov, ki jih je v takšnem Podjetju kot je Gradis, več kot dovolj. Njihova želja se je več kot uresničila - sedaj imamo dva takšna računalnika, ki sta med seboj povezana. Kakšne so njune zmožnosti, so spoznali že tudi na tozdih, saj sistem že deluje in omogoča bistveno hitrejše delo z njim, kot je bilo možno s prejšnjim računalnikom - Geminijem. Direktor službe AOP Marjan Jerič je povedal, da so si z dobaviteljem prejšnjega računalnika, to je Iskro Delto, uspeli izposlovati nadomestni nakup novega sistema, uveljaviljali so namreč tehnične pomanjkljivosti računalnika Gemini. Iskra Delta jim je bila prisiljena kupiti originalen Digitalov sistem, ki je po. Procesorski moči tri do štirikrat hitrejši od prejšnjega, ima približno štirikrat zmogljivejši Pomnilnik v obsegu hitrega spo-jnina, pa tudi diskovne enote imajo dvojno zmogljivost Prejšnjih. Z zamenjavo pa so imeli precej težav v lastni hiši - v Gradisu. Uspešno delo z računalnikoma omogoča tudi kvalitetna povezava med njima in je izvedena V najsodobnejši tehnologiji Eter-net, ki je svetovni standard za Povezave velikih računalniških sistemov. Zaradi množice podatkov, ki jih je bilo potrebno v kratkem času vnesti, je prihajalo pri Ge-unniju do »zamašitve« sistema. Sedaj tega ne bo več, saj so z novim strojem in izboljšanimi povezavami s tozdi rešene težave Predolgih odzivnih časov in hitrosti obdelave podatkov. Sedaj se že končuje druga akcija, to je ureditev računalniškega omrežja. Tozdi so z Računalniškim centrom povezani na tri načine: z optičnimi vlakni (DSSS, GOL, SPO), kmalu pa ho na tak najkvalitetnejši način Povezana z računalnikom še lokacija na Letališki cesti v Ljubljani. Dodatno k obstoječim Yu-Pak vozliščem, bosta ali že sta Povezana še Ptuj in KO Maribor. Z Yupak priključkom (jugoslovanski sistem za prenos podatkov) naj bi se na Mikrovax že letos povezala tudi GE Ravne in GE Koper. Tozdi, ki so za povezavo z računalnikom uporabljali telefonske linije, so v preteklosti imeli precej težav zaradi premajhnega števila linij. Sedaj so že uspeli zagotoviti skoraj vsakemu od teh tozdov svojo linijo, tako da je čakanje na delo z računalnikom praktično minimalno. Z uvedbo računalniškega sistema Mikrovax in ureditvijo mreže za prenos podatkov pričakujejo, da bo po tehnični plati sistem dovolj kvaliteten, da bodo lahko vse sile usmerili v delo z računalnikom - v usposabljanje tistih, ki bodo na tozdih delali z njim in spoznavanje novih programskih rešitev. Pri tem pa imajo nekaj težav, saj je strokovna podpora posameznih strokovnih služb preslaba. Uporabnike računalniškega sistema bo potrebno tudi navaditi, da ni potrebno imeti več tolikšne količine izpisov, saj so vedno dostopni najbolj sveži podatki, najbolj potrebne podatke pa se da v trenutku priklicati na tozde in jih z lokalnimi printerji izpisati. V AOP bi radi dobili še nekaj strokovnjakov, pravzaprav vrhunskih kadrov za posamezna področja dela, kar pa ne bo lahka naloga, saj so ti povsod zelo iskani. Ugotavljamo namreč, da ni dobro biti odvisen od zunanjih sodelavcev. Da bi služba AOP lahko uspešno delala v zadovoljstvo vseh Gradisovih tozdov, ji je potrebna določena mera samostojnosti, ki bi jo silila tudi v tržno ravnanje - v izboljšanje uslug. To pa je gotovo želja tudi tozdov Gradisa. Zato AOP veliko pričakuje od reorganizacije Gradisa, ki naj bi omogočila, da se bi služba lahko še naprej razvijala v dokazano dobri smeri zadnjih treh let. Mikrovax bo omogočil hitrejši dostop do podatkov. Stanovanjska gradnja v Jugoslaviji_____________ Vse manj stanovanj Če se na področju stanovajske gradnje v kratkem ne bo kaj spremenilo, potem to pomeni, da bomo tudi v prihodnje gradili vse manj in manj stanovanj. O tem govorijo tudi podatki Zveznega zavoda za statistiko, o zgrajenih stanovanjih v zadnjih treh letih. Tako smo v Jugoslaviji v letu 1986 zgradili 129.996 stanovanj, od teh 45.198 v družbenem sektorju in 84.798 v zasebnem sektorju, leta 1987 je bilo zgrajenih 120.269 stanovanj, od teh 38.094 v družbeni gradnji in 82.175 v zasebni gradnji. Lani je bilo zgrajenih samo še 115.000 stanovanj in sicer 35.000 v družbeni gradnji in 80.000 v zasebni. Padec je bil v treh letih večji kot deset odstotkov, s tem, da je bil močnejši pri družbeni gradnji, kot pa pri zasebni, ki se kljub vsemu še kar ohranja. Ali bo prišlo do zasuka v stanovanjski politiki bo znano v kratkem. V javni razpravi so nekatera gradiva v katerih je zapisano, da je stanovanjska reforma del reforme gospodarstva, v Ljubljani pa je gradivo »Aktualni problemi na področju stanovanjskega gospodarstva« dobilo podporo delegatov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin, kot dobra podlaga za urejanje stanovanjske politike v prihodnje. (Več o stanovanjski reformi na 6. str. ) q p V Fužinah smo zgradili kar lepo število stanovanj. Letos pa Gradis ne bo v Ljubljani zgradil niti enega stanovanja. M. M. Stebri za enega izmed dveh objektov v servisni coni. Teniška igrišča v Novih Fužinah so bila zgrajena prejšnji mesec. Gostinska šola, obrtna in servisna cona, teniška igrišča. . . V soseski Nove Fužine še kar gradimo Kljub temu, daje gradnja stanovati) v JJubUanskl soseski Nove Fužine končana, imajo delavci tozda Gradbena operativa Ljubljana še kar prercej dela, saj Je treba zgraditi objekte v servisni in obrtni coni, ki jih tako veliko naselje - Nove Fužine štejejo okoli 17.000 prebivalcev - nujno potrebuje. Tako »ta le končana objekta v odprti mesnica in sadje zelenja-servlsni coni ob stari Zaloški ee- va, iti in njihovi lastniki Jih le Lepo napreduje gradnja tudi opremljajo, Med prvimi bosta drugih dveh objektov v isti coni. V kratkem se nam obeta Nova atanovanjaka reforma Problemi v zvezi s slanovaulsko politiko so prlpeUall do ugotovitve, da je treba marsikaj na stanovanjskem področju spremeniti in to s pomočjo stanovanjske reforme. O tem bo 12. Juliju republiška skupščina organizirala posvet, da bi na podlagi številnih gradiv skupu) poiskali čim boljše rešitve. Na posvetu bodo predstavljeni tudi drugačni modeli gospodarjenja In financiranja stanovanjskega gospodarstvu, Predvsem bo treba poiskati odgovore na vprašanja o tem, kako sc čim prej rešiti prejšnje dogovorne ekonomije In preiti tudi na stanovanjskem, področju na tržno gospodarstvo. Kljub temu se vseh socialnih primesi ne bo dalo kar tako odvreči. Ob ekonomskem bo treba torej imeti tudi socialni sistem. Toda jasno je, da samo na stanovanjskem področju ne bo mogoče govoriti o nekakšnem ekonomskem sistemu, dokler ga ne bomo uveljavili povsod drugje. V izvršnem svetu so pripravili teze za prenovo stanovanjskega gospodarstva v katerih je zapisano, da gre bolj za prenovo stanovanjskega gospodarstva, kot za klasično reformo. To pomeni, da je gradivo odprto za vse pobude, za strokovno debato in ustvarjalno kritiko. In kaj predvidevajo predlogi omenjenega gradivu? Bistvo je strnjeno v naslednjih ugotovitvah: speljati bo treba postopen prehod na ekonomske stanarine, ceno stanovanj bo treba razbremeniti stroškov komunalnega opremljanja, odpraviti bo treba prebohotno in neracionalno organizirane stanovanjske skupnosti, združiti strokovne službe sicer z ustreznimi občinskimi službami ter postopno odpraviti vzajemno združevanje sredstev iz čistega dohodka. Vse bolj pomembno je tudi spoznanje, da si mora posameznik sam prizadevati za rešitev svojega stanovanjskega problema. pri čemer mu seveda morajo pomagati sistemske spodbude. C. P. ki bosta prav tako dokončana do četrte gradbene faze, tako da bodo lokale kupci opremili po lastnih željah in potrebah dejavnosti s katero se bodo ukvarjali. Sredi februarju so delavci Gradbene operatlve pričeli graditi na zahodnem delu obrtne cone med novo Zaloško cesto In železniško progo. Sedaj Je objekt že pod streho, načrte zanj pa so naredili v ljubljanskem Biroju za projektiranje. Tudi ta objekt bo zgrajen do četrte gradbene faze. Nujvečje gradbišče v Fužinah Je gradbišče srednje gostinske šole, o kateri smo obširneje pisali v prejšnji številki Gradisovega vestnika, Konee prejšnjega mesecu Ja bila končana gradnja teniških Igrišč. Zgrajenih je bilo osem Igrišč In na njih se prebivalci Fužin že veselo rekrelrajo, med nji* ml je tuld nekaj gradlsovcev. C. P' Prvi objekt v fužinski obrtni coni bo kmalu zgrajen do četrte faze. Eden izmed dveh že končanih objektov v servisni coni. Delo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih_ Hitra gradnja v Trzinu Objekt, kakršnega gradijo delavci Gradbene operative Ljubljana v obrtni coni v Trzinu, bo glede na velikost, vremenske razmere, zahteven teren in kratek rok dograditve, nov dokaz usposobljenosti neše operative ter z ozirom na razmere na trgu tudi njihove zavzetosti za izpolnitev obljube. Merkator-Rožniku bodo v prvi polovici avgusta predali novozgrajen servisni objekt z nad 1.600 kvadratnimi metri poslovnih površin po okroglo sto delovnih dneh gradnje. Z deli so pričeli aprila. Stroji, ki so odkopavali teren, so se pogrezali v močvirnat svet, ki ga je dodatno mehčal pogost dež - ter kdaj pa kdaj obtičali, da so morali strojniki poklicati na pomoč »reševalce«. Dno izkopane jame so obložili s filcem ter nosilni plato uredili z nasipavanjem, teren za postavitev skeleta Gradisove montažne hale (OOP) pa uredili nekako do prvomajskih praznikov. Sledila je montaža hale. Objekt ima obliko črke »L« z daljšima itranleama po 36 metrov In Širinama po 18 metrov. V Izmeri 36 krat 18 metrov Je tudi nadstropje. V objektu bodo različne delavnice, skladISča, garderobe, sanitarije Itd. ter tudi pisarne. Objekt bo Imel svojo kotlovnico, tovorno In osebno dvigalo, ograjeno dvorišče, prevzeti so bili tudi vsi potrebni komunalni priključki In zunanja ureditev. Objekt je bil prevzet »na ključ«, rok pa je kot smo že omenili kratek. Ob delovnikih so organizirali delo po dvanajst ur dnevno, normalne »šihte« pa imajo vse sobote, nedelje in praznike. Tradicionalna smrečica, ki so jo na najvišji točki postavili tudi na tem gradbišču, se je medtem, že posušila. Pozidali so tudi že stene Številnih prostorov, v teku je ometavanje In priprava za tlakovanje v pritličju; v nadstropju so tlak že položili. Zapiranju in zaključevanju objekta bo sledila Se ureditev okolice In asfaltiranje dvorišča. Delo kljub neugodnemu vremenu vidno napreduje, delovodji Stepen ČlžmeSlja In Zvonko Hudek pri vodji sektorja Petru Puglju (pomočnik Merjen Jenu-SIČ) pa sta prepričljivo neomajna; »Objekt bo Investitorju predan v rokut«, o. B. Zamuda pri gradnji garažne hiše v Mariboru 95 pilotov že stoji Zraven hotela Slavka v Mariboru, kjer naj bi konec leta že bila končana gradnja podzemne garažne hiše, Je v tem času Izkopano le šestdeset odstotkov gradbene Jame. Na severni strani ob hotelu so sicer že na koti, kjer bo spodnja betonska plošča, na južni strani pa so med gradnjo nastale težave. Dober mesec in pol so v zaostanku zaradi odstranitve stanovanjske hiše. Iz te bi se morali stanovalci izseliti že pred dvema mesecema, pa se je zataknilo. Gradbeniki, izvajalec del je Gradbena enota Maribor, pa so pri tem samo nemočno zmajevali z glavami in čakali, da bodo lahko zgradbo porušili. Po porušitvi so na tem delu morali še opraviti zahtevna dela na prestavitvi poštnih, plinskih in visokonapetostnih vodih. Skupaj so torej v zaostanku kar dva meseca in zamudo bo težko nadoknaditi. Sicer pa zamujajo tudi projektanti, ki obljubljajo, da bodo te dni le pripravili gradbene načrte in bi končno lahko pričeli z betoniranjem temeljev. Težave, na katere so gradbeniki že navajeni, tudi tokrat spremljajo gradnjo. Težava je le v tem, da so na koncu koncev za vse krivi izvajalci gradbenih del. Menimo, da je tudi v gradbeništvu prišel čas, ko se bodo morali vsi, ki imajo pri kakšni gradnji »prste vmes« odgovorneje obnašati, pa tudi materijal- no odgovarjati. Franjo Štromajer Gradbišče GOL v Trzinu - Servisne delavnice za Merkator-Rožnik. V Kopru v gradnji Mini marina 60 - 80 privezov Novoustanovljeno podjetje Marina Koper, v katerega Je združilo sredstva več sovlagateljev, Je Investitor gradnje koprske Mini marine. Dograjena naj bi bila do konca septembra (z gradnjo so pričeli prvega Jun||a), ko bo dograjen pa bo omogočala oskrbo In varen privez do 80 plovilom hkrati. Vsi privezi bodo opremljeni s priključki po standardih, globina v marini pa bo Sest metrov. Izvajalci del so kar Štirje: Primorje, GP Koper, Hidro Koper In Gradisov tozd Gl Koper. Gradlsovcem Je pripadel najzahtevnejši del gradnje, priprava valobrana, ki ga bodo nosili podprti Benoto piloti dolgi od 13 do 17 metrov, dolžine valobrana pa bo nekako 170 metrov. Medtem ko grudlsovd delajo dobesedno v in na morju, so ostali Izvajalci pridobili delo na obuli. Prvi Benoto piloti (v morju) so že zabetonirani. Vsak pilot je dodatno podprt še s po dvema poševnima armiranobetonskima pilotoma, za varen podstavek valobranu pa bo treba pripraviti kar 47 kompletov. Delo v celoti opravljajo s plavajoče ploščadi, do katere dovažajo beton s splavom, Delo teče v roku In zaenkrat brez kakšnih večjih težav, bolj kot tu pa tam kakšna neprostovoljna kopel katerega Izmed njihovih delavcev pa Jih z nastopom kopalne sezone skrbi varnost kopalcev, ki se kopanju v morju na mestnem kopališču ne bodo odrekli, gradbišče pa je v neposredni bližini. Preko kopališča bosta razpeti dve pritrdilni vezi ploščadi tl Kopalci naj predvsem upoštevajo kopališki red In sprotna opozorila, nikakor pa naj se -četudi na lastno odgovornost -ne približujejo ploščadi in izpostavljajo nevarnosti! G. Bernot Gradisova plavajoča ploščad Ankaran pred koprskim kopališčem. Nogometaši so igrali borbeno in požrtvovalno, vendar brez grobosti. Barbara Starovasnik je prevzela pokal v imenu strelk GE Maribor. Transparent je na vhodu v Ravne zaželel gradisovcem dobrodošlico 35. letne športne igre v Ravnah na Koroškem 0' ja v kratkem pogovoru na gradbišču servisnega centra v Novih Fužinah. £ p. Tradicija se nadaljuje__________ Bytostavci v Ankaranu Tudi letos se je nadaljevala tradicionalna počitniška izmenjava ■ned Gradisom in češkoslovaškim gradbenim podjetjem Bytostav iz Ostrave. Prva skupina čeških dopustnikov je bila v našem počitniškem domu v Ankaranu od 1. do 10. julija, v istem času pa je bilo 40 naših delavcev na dopustu na Češkoslovaškem. Druga izmena bo avgusta. Presrečni in zadovoljni so bili gostje iz Bvtostava na dopustu v Ankaranu. Nekateri med njimi, predvsem mlajši, so bili na morju prvič, drugi so bili že večkrat, nekateri pa so tudi že bili v Ankaranu. Vreme jim ni šlo preveč na roko, saj je bilo kar precej dežja, pa tudi morje v koprskem zalivu ni več čisto. Zato pa so bili nadvse zadovoljni s prijaznostjo in ustrežljivostjo osebja v domu. ki ga letos drugič vodi Jožica Lipar. Tudi s cenami si nekaj dni niso bili preveč na jasnem, saj je bila večina pri nas pred tremi leti ali Se kako leto več, in so sc nad sedanjimi cenami kar zgražali. Vse je bilo predrago. Priredili smo jim tudi spoznavni in poslovilni večer, jih popeljali na ogled Luke Koper, Portoroža, en popoldan pa so bili gosti našega doma v Poreču, nad katerim so bili izredno prijetno presenečeni, in so si po tihem želeli, da bi kdaj pa kdaj tudi oni lahko letovali v Poreču. Na povratku domov so si ogledali Škocjanske jame, popoldan pa preživeli v Ljubljani. Od čeških prijateljev smo se poslovili s težkim srcem, potekla je tudi prenekatera solza, vendar z željo, da bi se prihodnje leto, ali pa čez dve leti, ponovno srečali pri nas ali pa pri njih v Ostravi. C. P. .................mm....... 100-letnica gradbenega šolstva v Sloveniji Posnetek za spomin pred upravnim poslopjem v Ankaranu. Za bodoče gradbenike Manj štipendij Slovensko združeno delo razpiše iz leta v leto vse manj štipendij (tako kažejo analize zbranih podatkov), pa tudi teh včasih ni mogoče podeliti, ker kandidatov zanj ni. Podoben položaj je tudi v gradbeništvu. Poglejmo si, kaj nam kažejo podatki za šolsko leto 1989/90. Gradbeništvo je za šolsko leto 1989/90 razpisalo 25 odstotkov manj štipendij kot v letu 1988; za skrajšani program domicilnih poklicov (II. kategorija) je manj štipendij, kot je izobraževalna skupnost gradbeništva razpisala mest v šolah; za srednje programe domicilnih poklicev (IV. in V. kategorija) je razpisanih mnogo več štipendij, kot jc razpisanih mest v šolah (izjemi sta le gradbeni in geodetski tehnik, za kate"re je bilo razpisanih manj štipendij kot leta 1988); za domicilne visokošolske poklice je razpisanih le 279 štipendij, kar predstavlja le polovico glede na razpisana mesta v šolah; gradbeništvo je od vseh štipendij razpisalo 60 odstotkov za domicilne poklice in 40 odstotkov štipendij za druge. q p Gradbena srednja šola Borisa Kraigherja v Mariboru Zamisel in pobuda za ustanovitev gradbene šole v Mariboru je nastala v Društvu inženirjev in tehnikov - gradbincev Maribora in širše regije, ki so vedno skrbeli za hitrejši in strokovni razvoj svoje stroke. Zaradi potrebe po strokovno usposobljenih gradbenih delavcih so uporabniki sami pričeli leta 1958 graditi šolo - prvi del - tistega, kjer so danes šolske delavnice. Gradbeni odbor je takrat vodil Vlado Šlajmer. V teh prostorih se je pouk pričel 20. julija 1959, vzporedno pa se je v šolskem letu 1959/60 pričel graditi nov šolski trakt - danes imenovani stari del šole. Tako jc nastala Gradbena šola. njen prvi ravnatelj jc bil Branko Peternel. Vsi drugi delavci so bili gradbinci iz neposredne proizvodnje. Pokazala sc jc potreba tudi po izobraževanju gradbenih tehnikov. V okviru Tehniške srednje šole v Mariboru se je tako v šolskem letu 1960/61 ustanovil gradbeni odsek. Ravnatelj te šole je bil Ivan Petrovič, V šolskem letu 1961/62 so se učenci Gradbene poklicne in gradbene tehniške šole preselili v Smetanovo u. 35, zato to šolsko leto velja kot pričetek graditve Gradbenega šolskega centra v Mariboru. Poleg rednega izobraževanja se je v tem letu pričelo tudi izobraževanje gradbenih tehnikov ob delu. Društvo inženirjev in tehnikov je bilo ponovno pobudnik, tokrat izobraževanje vseh programov poklicev, od tehnika do finali- stov. Tako je šola leta 1963 pričela izobraževati tudi slikopleskar-je, pleskarje in ličarje, kar je sicer bila že tradicija vse od obrtne šole, ustanovljene po prvi svetovni vojni. 1. januarja 1963 sc jc šola uradno preimenovala v Gradbeni šolski center, njen prvi ravnatelj pa je bil Rudolf Smrekar, dipl. inž. Od leta 1967 dalje je šola edina v Sloveniji, verificirana za izobraževanje dimnikarjev, izobražuje tudi opekarje, teracerje in strojnike gradbene mehanizacije. Pomembno je tudi leto 1979/80, ko so pridobili verifikacijo za izobraževanje geodetskih tehnikov. Leta 1975 je postal ravnatelj šole prof. Jurij Novak, ki je s svojim kolektivom začel priprave na prehod v usmerjeno izobraževanje. Leta 1982 je postal ravnatelj šole mag. Valentin Kropivšek, od leta 1987 pa šolo vodi prof. Albin Rose. Danes imajo na šoli vse kadre pedagoško in strokovno usposobljene ter primerno opremljene učilnice, delavnice, kabinete in laboratorije. Število vpisanih učencev se je ves čas spreminjalo. Leta 1965 je imela šola 800 učencev, leta 1973 pa že 1486. Zaradi splošne gospodarske krize, posebejpa še v gradbeništvu, je število učencev na šoli naglo upadlo. V želji po skorajšnji konsolidaciji gospodarstva in razmahu investicij tudi v Mariboru upajo na boljše čase. c. P. Svet kiparstva, glasbe in svetlobe Razstava Andreja Grabrovca v Številno občinstvo se je v ponedeljek, 26. junija udeležilo otvoritve kiparske razstave Andreja Grabrovca, sicer gradbenika zaposlenega v Gradisu, tozd GE Nizke gradnje. V mariborski Univerzitetni knjižnici je avtor razstavil večinoma male lirične plastike, ki so skupaj z ambientom in svcč-no razsvetljavo tvorile zaključeno celoto. Razstavo je postavil Vojko Pavčič, na otvoritveni svečanosti pa sta nastopila tudi Marjan Kovačič - kontrabas in Marko Mir - sopran saksofon. Uvodno besedo je podal profesor arh. Borut Pečenko, ki je omenil, da je nekoč tak kontakt med gradbeništvom, kiparstvom, slikarstvom in zvoki že obstajal, pa se je žal razSel. Razstavo, ki bo odprta Se do 17. julija si velja ogledati. V eni naslednjih številk našega glasila bomo skušali avtorja Andreja Grabrovca predstaviti tudi SirSc. Franjo Štromajer J Turnir svetovnih prvakov_____________ 1. Dragaš, 2. Urbanc, 3. Csanyi Ob 40-letnlci kegljaškega kluba SCT Ljubljana so priredili Jubilejni turnir svetovnih prvakov. Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani sta zmagala Zagrebčana Štefka Krištof In Nikola Dragoš. Po 150 lučajih je v moški konkurenci vodil Boris Urbane -KK Gradis, vendar je prav v zadnjih lučajih izpustil prednost iz rok. Priložnost je izkoristil trikratni svetovni prvak Nikola Dragaš in z 043 keglji osvojil dragoceno lovoriko. Urbanc jih je podrl V30 in zasedel drugo mesto, tretji je bil Madžar Bele Csanyi - 929 kegljev in četrti naš veteran Miro Steržaj, najboljši slovenski kegljač vseh časov, ki je podrl 907 kegljev, Na tekmovanju članov in članic iz klubov in društev ter posameznikov pa je zmagal gradisov Janša. Podrl je 882 kegljev. C. P. Abrahami Julija imamo v Gradisu enajst Abrahamov, delavcev, ki so ali pa še bodo ta mesec napolnili 50 let. Ob življenjskem jubileju jim čestitamo, želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje, - Drago Stepinec - GE Celje - Bilal Rušiti - Gradbena operativa Ljubljana - Stjepan Kozar - GE Nizke gradnje Maribor - Marica Šuštar - Lesno industrijski obrat Škofja Loka - Marjan Jordan - Inženiring Ljubljana - Janez Habjanič - GE Maribor - Pavao Panič - GE Nizke gradnje Maribor - Štefan Sabol - Gradbena operativa Ljubljana - Ignac Čeh - GE Gradnje Ptuj - Avgust Borko - GE Maribor - Dragutin Lazar - GE Gradnje Ptuj 60-letniki Šestdesetletniki so ta mesec štirje in sicer: - Mirko Perjet - GE Ravne na Koroškem - Geza Cipot - Gradbena operativa Ljubljana - Leopold Križaj - Lesno industrijski obrat Škofja Loka - Peter Kolarič - GE Ravne na Koroškem M. F. Gradisov športno rekreacijski center v Klečah je postal zbirališče teniške druščine. 13. teniško prvenstvo Gradisa Vodeb pred Božičem Na terenih športno rekreacijskega centra Gradis Kleče, je bilo sredi junija izvedeno tradicionalno tekmovanje v tenisu. Pod pokroviteljstvom Vekoslava Pečnika in v izvedbi komisije za šport pri Konferenci sindikata, je tekmovalo 24 moških in 5 žensk. Po celodnevnih borbah, kjer so najboljši pokazali tudi nekaj prvin mojstrov tenisa, so bili končni obračuni pričakovani, kot tudi zmagovalca, Pri moških je prvi favorit Vodeb upravičil vlogo prvega nosilca, saj je v finalu premagal Božiča 2:0 (£2. 6:0). Tudi pri dekletih je v finalu Lešnikova premagala Ivančičevo 9:7, čeprav je ta vodila že 7:2. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, še bolj prisrčno pa je bilo srečanje po zaključku tekmovanja. Vrstni red - moški: 1. Ljuban Vodeb (PB Maribor), 2. Črt Božič (GE Maribor), 3. Mitja Mejač (DSSS), 4. Igor Potočan (DSSS), 5. Ivan Gajšek (NG Maribor), 6. Radovan Kotnik (PB Maribor). 7. Zlatko Blažič (NG Maribor), 8. Bojan Ober-leit (GE Maribor), ženske: 1. Lojzka Lešnik (DSSS), 2. Zdenka Ivančič (DSSS), 3. Brigita Ljuban Vodeb je opravičil vlogo prvega favorita. Grubič (OOP), 4. Barbara Štojs (OOP), 5. Ani Stupar (DSSS). M. K. Zmagovalka pri ženskah je bila tudi letos Lojzka Lešnik iz DSSS- Prva zvezna teniška liga Gradis-Branik tretji V nadaljevanju tekmovanja v zahodni skupini 1. zvezne lige so teniserji Gradis-Branika doma premagali zagrebški Medvešček s 7:2. Visoka zmaga jim je pomagala da so zasedli tretje mesto. Prvi v skupini je Metalac Zagreb. ki sc bo v prvem finalnem srečanju doma pomeril s Partizanom iz Beograda, drugouvrščeni Split pa gre v goste k Crveni zvezdi. Steber moštva Gradis - Branik je bil Iztok Božič. C. P' POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA \ 1 . • . ;Q:- • /:\'- KRAJŠA OBLIKA IMENA SPASOJE TISKARSKA MREŽA Človek z J BRKI PREBI- VALKA ŠTAJERSKE OBOLELOST ZARADI Gnev REZULTAT 1 ZEMELJSKO PCCNO žrite n«; CK 1 M SRBSKI JEZIK 3^ ((p 'n Sh HriOOlAJ- SKI Športni KLUB i a OTROŠKA Črevesna GLISTA im V i SRBSKO MOfiKO IME * n — ŽENSKA, KZ VCD1 OBRT tOELE- 2MC toCaja MMŠKO Jensko ue 06GAR EDWIN ELDA VILER IGRALKA (EVA) * PRIREDITEV NA dve urn KRAJ S POČITNIŠKIM DCTCM GRADISA L_ VELIKA ŽHA D'n»LIA k Mr** DEL STA-NOVANJA r r w: i®. MIRE UJE glavni lnevni, cbhck hrane POLJSKI KNJIŽEVNI ZGODOVINAR, VELIK POZNAVALEC SHAKESPEARA (JAN .,,,) SPOJINA S S- V RINGU KRAJ PRI ZADRU ARdtoMU-SKO MESTO ► MLAJ«! TETIN SIN De msaieua SVRVA CfTCN TURK % NOVINARKA FALIAJI SANKE prekateno SVINJSKO BIBajo mp.. X NEKDANJI USPEŠEN ORCDNI TELOVADEC vnbuje Nosne sluznice. nahco TANTAL RAZKOŠNA HIŠA CebniSev. MUSTAR kislina TOP PODPORNIK ®AVJC Ji»IO BA-NaACEfiA MAJHNA SRCA ŽUŽELKA, ki piči JV i•PRIJETO ' vesel a * IN rari V spomin REŠEVALCEM KRIŽANKE Franjo Vinkovič Člani družine, sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje in številni sodelavci, gradisovci smo se v mesecu maju še zadnjič poslovili od Franjota Vinkoviča. Tudi tokrat objavljena križanka je nagradna. Rešitve pošljite do 7. avgusta na naslov: GIF Gradis Ljubljana, Uredništvo Gradisovega vestnika, Ljubljana, Šmartinska 134a. Podeljenih bo pet nagrad, v zneskih 20.000,16.000,14.000,12.000 in 10.000 dinarjev. Uredništvo »Franci«, tako smo ga klicali in pod tem imenom ga je poznala večina gradisovcev, je odraščal v delavski družini v družbi petih bratov in dveh sestra - in si tudi sam izbral delavski poklic. Pravzaprav je imel kar dva: do prihoda na Korytkovo je bil varilec v Gradisovem Obratu gradbenih polizdelkov, nato pa telefonist, na delovni skupnosti Skupne službe, ki je po preselitvi dobila svoj današnji sedež na Smartinski. Kdo bi vedel, koliko telefonskih številk je znal na pamet, kdo vse je vrtal in brskal, da bi našel iskano številko in nam omogočil naročeno zve- zo, ter končno, koliko dragocenih podatkov in informacij o delovni organizaciji, v kateri je služboval 23 let, je za vedno odnesel s seboj. Zadnje slovo je vselej najbolj boleče za člane družine, na katere je bil, kot vemo, Franjo zelo navezan. Z njimi sočustvujemo. S tem, da je bilo njegovo slovo naglo, nenadejano, vsekakor pa prezgodnje, pa številni sodelavci ostajamo brez možnosti, da bi kdajkoli nadaljevali tu pa tam začet, pa potem na hitro in skorajda na silo prekinjen kaj daljši, včasih tudi bolj oseben in poglobljen razgovor o ka- terikoli temi že - o zanimivostih, dogodkih, novostih, težavah, tudi o osebnih stiskah ali pa o povsem vsakdanjih stvareh. Tiste ponujene možnosti »Zdaj nima časa, kliči kasneje ali kdaj drugič« ne bo več. Ostaja občutek neke nedokončanosti in nedorečenosti ob predčasnem odhodu, kot nekakšen dolg, ki ga oživlja samo še spomin - spomin na moža in očeta, soseda, znanca, dolgoletnega sodelavca, preprostega človeka dobrega srca, ki je bil rad v družbi in je bil pripralvjen pomagati drugim. In tak spomin je lep spomin. Sodelavci DSSS Nogometaši Gradisa so se uvrstili v finalni del tekmovanja $IG Slovenije. Največ zaslug za to ima prav gotovo selektor ekipe Sokol Satja (stoji prvi z leve), ki že vrsto let uspešno vodi nogometaše tozda GE Maribor in celotnega Gradisa. 38. letne ŠIG Slovenije_________________ Zadnji panogi - uspeh za naše Končana so vsa predtekmovanja v okviru 38. letnih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije, na katerih je sodelovalo več kot 1300 gradbincev iz 51 delovnih organizacij, med njimi tudi številno zastopstvo Gradisa. Tako kot vsa leta smo sodelovali v vseh disciplinah, vendar tokrat manj uspešno. O neuspehu pingpongašev smo že pisali, zato pa so nas boj razveselili balinarji in nogometaši, ki so se uvrstili v finalno tekmovanje, ki bo 16. septembra v Ljubljani. Streljanje: moški: 1. Ingrad, 2. Gradis, 3. Pionir, 4. SCT; ženske: 1. Pionir, 2. Gradis, 3. Primorje, 4. Salonit. Namizni tenis: moški - finalisti: Ingrad, Cevovod, SCT, Konstruktor; ženske - finalisti: SCT, Cevovod, Ingrad, Gradis. Kegljanje: moški: 1. Konstruktor, 2. Ingrad, 3. Zarja, 4. Obnova; ženske: 1. Ingrad, 2. Stavbenik, 3. Konstruktor, 4. Gorica. Odbojka: moški - finalisti: Salonit, Ingrad, Vegrad, Kograd; ženske - finalisti: Salonit, Hi-dromontaža, Ingrad, Pionir. Šah - finalisti: Ingrad, Gradis. SCT. Balinanje - finalisti: Salonit, Gradis, Primorje, PAP. Mali nogomet - finalisiti: Konstruktor, Gradis, Pomurje, Gradbinec. M. K. je glasilo delovne organizacije GIP GRADIS Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Marjan Čebokli, Aleksander Bojanič, Franjo Štromajer, Polona Kejžar in Milan Marčič - tajnik. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak, Ivanka Golob in Ludvik Rudolf. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 8.800 izvodov Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmar-tinska 134a,.61000 Ljubljana. Telefon: (061) 441-422, int. 232 in 220 V,_______________________________________________________________/ Republiško prvenstvo v avtokrosu_ Zmaga Mirana Terčiča Junija je AMD Kamnik uspešno priredilo prvo letošnjo dirko za republiško prvenstvo v avtokrosu. Na prenovljeni in razširjeni progi dolgi 860 metrov je nastopilo 30 tekmovalcev iz šestih AMD. V U> skupini je zmagal Miran Terčič, član AMD Slovenija avto, drugače pa delavec v tozdu SPO Ljubljana. Avtokros je pri nas razmeroma malo znana športna zvrst, vendar v zadnjem času dobiva vse več privržencev, predvsem v Sloveniji. Pri nas tekmujejo v dveh skupinah, tako imenovanih divizijah II in III. Bolj atraktivna je skupina III. to so tako imenovani buggyji, avtomobili s šasijo iz jeklenih cevi. ki spominjajo nanekakšno čudno formulo. Poganjajo jih motorji z največ 3500 kubiki. V II. skupini nastopajo turni oziroma športni avtomobili, prirejeni za dirke čez drn in strn. Glede na prostornino motorja pa imajo predpisano najmanjšo težo. V tej skupini je bil zmagovalec Miran Terčič, ki vozi VW 2400. Letos bosta na sporedu še dve dirke, in sicer 28. avgusta in 17. septembra. Avtokrosisti. upajo, da bodo prihodnje leto lahko organizirali tudi državno prvenstvo v tem atraktivnem avtomobilskem športu. C. P- 22. Ohcet v Ljubljani_________________________________ Kamen Tršek - slovenska nevesta Ohcet v Ljubljani je naša največja turistično folklorna prireditev* Priprave nanjo se začnejo vsako leto spomladi, ko ljubljanski Dnevnik razpiše natečaj za izbor slovenskega para, ki nas bo na Ohceti zastopal. Med letošnjimi kandidati sta bila tudi Karmen Tršek in Štefan Strelec, ki sta potem na finalnem izboru v Murski Soboti, zmagala- Vse to je pritegnilo našo pozornost, saj Karmen dela v Gradisu, v tozdu Biro za projektiranje Ljubljana. Kako tudi ne bi, saj jo poznamo kot dobro smučarko - veleslalomistko, ki se bori za kolajne v skupifti deklet do 26 let. Osvojila jo je tudi letos, in sicer srebrno. Poklicali smo na tozd. a je ni bilo. Priprave na Ohcet v Ljubljani so zahtevale kar precej časa, v zadnjem tednu pa je bilo itak vse sprogramirano do zadnje minutke - predstavitve, spoznavanje z drugimi pari. ki se bodo poročili v Ljubljani (letos jih je bilo 20), obiski na Bledu in v Čatežkih toplicah in še in še. Naši sodelavki, gradisovki Karmen Tršek, zdaj že Strelec. in možu Štefanu želimo na njuni življenjski poti obilo sreče in zadovoljstva. C. P- Karmen Tršek se je poročila na 22. Ohceti v Ljubljani.