Le Valli del Natisone su Internet www.liiitver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 24 (1109) Čedad, četrtek, 13. junija 2002 Stona Natura Cultura www.lintver.it /DOVETE ARRANGIARVI CON IL CA.0. DATE"/ l Mladinskaj»ledališča na odru v Čedadu Velik pomen kulturne in izobraževalne mednarodne iniciative Učenci špetrske dvojezične šole na odru Ristorija v Čedadu v okviru festivala mladinskiih gledališč Mittelteatro Lietos so se učenci Dvojezične Su°le iz Spietra s pomočjo svojih učiteljev lotil strahov, z mislijo, de če jih P°znaš, če vieš kaj so, jih premagaš an te na strašijo vič. Takuo so nam v *lvahni predstavi, puni liepih barvnih efektov, pokazal strah pred strašilom, pred tamo, pred učiteljicami... Bili so vsi, te mali an te veliki, 103 učencu vsieh kupe, zlo pridni. An njih starši an vsi, ki so jih paršli gledat so jim radi tukli na moke. Biu je pa liep cieu tel 9. Mittelteatro, festival mladinskih gledališč, ki zbiera kupe, povezuje an ustvarja prijateljstvo, med Suolami iz naše pokrajine an iz sosiednih držav. beri na strani 3 Sjgsentato il sito www.natisone.info Le Valli e Cividale nel mercato on-line Battesimo, martedì sera a Cividale, per il portale jveb (www.natisone.info). p iniziativa, nata dalla colorazione tra il consorzio teristico Arengo, la società 1 itisone Gal, l’Insiel e arnministrazione comuna- e di S. Pietro al Natisone, Sl propone come strumento di consultazione ma anche SSnimerciale L’impostazione del porote è infatti aperta alla promozione e alla vendita di Prodotti tipici, dalla gubana a* vini e ai formaggi, ma °ffre anche le possibilità ri- cettive (anche martedì è stata ricordata la presenza importante dell’attività del Bed & breakfast). Si possono inoltre avere informazioni sulle tante manifestazioni culturali e sportive che avvengono a Cividale e nelle Valli. Proprio la collaborazione necessaria tra i due territori è stato uno dei temi dell’incontro, rimarcata dal sindaco di Cividale Attilio Vuga e dal commissario della Comunità montana Giuseppe Sibau. (m.o.) segue a pagina 4 Domenica / Nedelja 16.06.2002 IX Marcialonga intemazionale dell’amicizia IX. Mednarodni pohod prijateljstva PODBELA - ROBIDISCE - CANEBOLA ^vgramma / Program: ore / ob 8.00 - Canebola / Ceniebola, ritrovo partecipanti e trasporto verso Pod bela / Zbirališče in prevoz udeležencev do °dbele; ore / ob 10.00 - partenza del primo gruppo dal Kamp Nediža, per-?®rso di 14 km. / Odhod prve skupine iz Kampa Nediža prve skupine, proga . 'uti-; partenza del secondo gruppo da RobidiSCe, percorso 7 km. / Odhod ®'1ge skupine iz RobidiSCa, proga 7 km.; ore / ob 11.00-12.00 - arrivo a Canebola / Prihod v Ceniebolo; ore / ob 13.30 - Premiazioni / Nagrajevanje Gorske skupnosti še životarijo Dežela podaljšala komisarsko upravo Životarjenje gorskih skupnosti “v likvidaciji” bo po vsej verjetnosti podaljšano do 1. januarja 2003. Tako je prejšnji teden z večino glasov sklenila 5. komisija deželnega sveta F-JK (pristojna med drugim za institucionalne zadeve in krajevne avtonomije), ki ji predseduje ligaški veljak Beppino Zoppolato. Zadnji termin za ukinitev gorskih skupnosti naj bi namreč zapadel že julija letos, kar je bilo očitno preblizu. Sam Zoppolato je sicer predlagal podaljšanje začasnega upravljanja gorskih skupnosti še dlje, do julija 2004. Svoj predlog je deželni svetovalec SL utemeljil z navajanjem čisto tehničnih razlogov, češ da naj bi deželni svet potreboval nekaj več časa za temeljito obravnavo zakonskih besedil. Zoppolatov predlog je predvideval tudi večjo soudeležbo občin goratih območij pri samem odločanju o tipologiji novih ustanov, ki naj bi nasledile gorskim skupnostim. Zoppolata je podprl edino- le zeleni Mario Puiatti (menil je, da je šestmesečna odložitev datuma smešna, češ da bi to privedlo le do podaljšanja negotovosti in torej neučinkovitosti pri delu struktur gorskih skupnosti), proti pa so glasovali tako svetovalci Doma svoboščin kot tudi levosredinska opozicija.(ig) beri na strani 7 Manjšine so proti preštevanju Šefica kabineta videmske prefekture je v četrtek 6. junija zagotovila delegaciji Odbora 482, da bo na Notranje ministrstvo v Rim posredovala tudi odklonilno stališče velikega dela furlanske, slovenske in nemškogovoreče civilne družbe glede ugotavljanja številčne moči manjšin. Kot je znano so te podatke zahtevali od županov, najbrž po vsej Italiji, kjer so naseljene jezikovne manjšine, na tej osnovi pa naj bi določili višino finančnih sredstev posameznim manjšinam. Koordinatorji Odbora 482 Carlo Puppo, Giovanni Biasatti in Jole Namor, ki so se jim pridružili še Arnaldo Baracetti, Alessandro Carozzo in Adriano Ceschia so predstavnici prefekture izročili dokument, v katerem so utemeljili nasprotovanje pobudi. Ocenili so jo kot nerazumljivo in nepotrebno, saj gre za ocene in podatke, s katerimi notranje ministrstvo že razpolaga. Obenem sta se z javnimi akti že izrekli tako Dežela in Pokrajina Videm kot tudi vse občine na Videmskem. Negativno so se izrazili o metodi “ocenjevanja”, saj se opira na subjektivno mnenje županov, katerim ni med drugim jasno naj se izrečejo o številu govorečih manjšinski jezik ali o številu pripadnikov manjšine, ki želijo uživati jezikovne pravice, ki jim jih zakon 482 zagotavlja. Preštevanje je neustre- zno sredstvo, so dodali, ker ustvarja konflikte in napetosti, predsvem pa fiksira sedanje jezikovno stanje, ne da bi upoštevalo šibitve manjšinskih jezikov v petdesetih letih neizvajanja italijanske ustave na področju zaščite manjšin. Jezikovni položaj pri posameznih manjšinah je zelo različen, različni so zato tudi projekti in potrebe. Podatek o številčnosti posameznih manjšin je seveda pomemben, a ne more biti glavni kriterji pri porazdelitvi sredstev. Tega ne predvideva niti zakon 482, ki nasprotno zelo jasno opisuje postopek na osnovi katerega se opredeli območje, kjer naj veljajo zaščitne norme. Obseg območja in seznam občin določa pokrajinski svet na podlagi mnenja zainteresiranih občin, na zahtevo najmanj 15 odstotka državljanov ali tretjine občinskih svetovalcev. In temu je bilo v pokrajini Videm tudi zadoščeno, so na včerajšnjem srečanju podčrtali zastopniki Odbora 482. Ne glede na število pripadnikov manjšine se na tako opredeljenem območju morajo občine, javne uprave, sodstvo, javna radiotelevizijska služba opremiti, zato, da bodo lahko izvajala zakon. Le področje uvajanja manjšinskega jezika v šolo zahteva točno poznavanje stanja, ki ga po zakonu po-gojuje svobodna izbira staršev, (jn) beri na strani 3 Kulturno društvo Rečan Ob 20-letnici smrti duhovnika Rina Markiča v soboto, 15. junija ob 20. uri na Liesah poimenovanje trga po don Rinu Markiču ob 20.30 v cierkvi gledališka predstava Kaplan Martin Čedermac v sodelovanju s Kd Ivan Trlnko Četrtek, 13. junija 2002 2 Incontro con 1’on. Riccardo llly lunedì 17 giugno a Cividale Il prossimo autunno referendum elettorale L’ obiettivo prefissato dal comitato promotore è stato centrato. In Friuli-Venezia Giulia sono state raccolte le firme sufficienti, 36.400 pari al 3 per cento degli elettori, e quindi nel prossimo autunno si potrà svolgere il referendum sul sistema e-lettorale regionale. Il referendum è di tipo confermativo e non richiede il quorum del 50 per cento degli aventi diritto. I cittadini verranno dunque chiamati alle urne per far sapere se vogliono accettare o meno la nuova legge elettorale approvata in marzo dal Consiglio regionale con 41 voti a favore (Casa delle libertà e Rifondazione comunista) su 60. Si tratta di dire sì o no all’attuale legge elettorale del Friuli-Venezia Giulia che prevede il sistema proporzionale con lo sbarramento al 4 per cento e l’“indicazione” del presidente della giunta. Se vince il “no”, e dunque la non conferma, entra in vigore la legge in base alla quale votano nelle altre regioni a statuto ordinario, il cosiddetto “Tatarellum”. E quindi anche in Friuli-Venezia Giulia sarà possibile l’elezione diretta del presidente come propongono DS, Margherita, Comunisti i-taliani e le altre forze del centro sinistra. La data del referendum verrà fissata dalla giunta Riccardo llly regionale entro la fine di agosto. Le forze politiche del centro sinistra che hanno promosso l’iniziativa referendaria intanto continuano in tutta la re- gione ad allestire i banchetti e a raccogliere firme fino alla scadenza del 27 giugno. Uno degli esponenti che più si è impegnato nella nostra regione a favore dell’elezione diretta del presidente della regione è Fon. Riccardo llly che interverrà lunedì 17 giugno a Cividale ad un incontro promosso dal Comitato dell’Ulivo ducale sul tema “Un governo stabile per lo sviluppo del Friuli-Venezia Giulia”. L’incontro, al quale parteciperanno anche rappresentanti regionali del centro sinistra, si terrà nel teatro delle Orsoline (in via Monastero Maggiore, 44) con inizio alle ore 20.30. Pisn XO [ IZj Rima te w Stojan SpetiC Kako že pravi ljudski pregovor: “Enkrat teCe lisica, drugič teCe zajec.” In tako so se Berlusconiju in njegovim iztekli medeni tedni. Recimo, da je mera strpnosti za njegove laži bila dosežena in presežena. In spet pregovor trdi, da “ima laž kratke noge”. In niC ne pomagajo umetno visoka stopala... Cuneo, Alessandria, Asti, Verona in, seveda, Gorica. A o Gorici pozneje. Pravi Čudež, Ce pomislimo, da so pod Oljko polemizirali takorekoC do sobotnega volilnega molka. O Cofferatiju in 18. Členu, pa o prstnih odtisih. Prvi “flop” je gotovo bil v senatu Se nepotrjeni zakon o tujih priseljencih. Na glas ga je zahteval Bossi, ki je računal na grobo ksenofobijo Pa-dancev, pa Fini, ki je v nacionalizmu naSel dober surogat za fašistične skomine svojih. Na koncu Se Berlusconi, ki je prepričan, da je v Evropi zapihal veter nestrpnosti do tujcev in želje po CimveCji varnosti pred njimi. Celo Rutelli-ju se je zareklo o “ničelni strpnosti”. Pa so zamerili mali podjetniki, obrtniki, trgovci in gostinci mitične severovzhodne Italije in ugotovili, da pravzaprav brez “zamorcev” ne zaslužijo veC, saj druge delovne sile ne najdejo. Delodajalci v Venetu ne zahtevajo izgona tujcev, kvečjemu ureditev njihovega statusa in programiran prihod v Italijo, da bo delovno tržišCe bolj sproSCeno. Tako je Bossijeva liga dobila nazaj bumerang, ki ga je zaluCala v zrak, polna upanja, da ji bo uspelo obnoviti nekdanjo slavo in moC. Sedaj ima le pokrajino Treviso, pa še to le še za en mandat. Potem bo tudi te zgodbe konec, kot se je že končala pri nas. Prihodnje deželne volitve bodo to samo potrdile. Bossiju so njegovi volilci zamerili marsikaj. Tudi Berlusconijeve neprevidne obljube. Kot tisto o izgradnji mostu Cez mesinski preliv. Za 10 milijard evrov, kolikor znaša državna polovica stroška. Slišal sem, kako so ljudje zaskrbljeno spraševali, koliko bo tu zaslužila mafija in koliko ndrangheta. In tudi vprašanje, kje bo Berlusconi pobral ta denar, ko ga zmanjkuje v samem proračunu. Potem pa ga bo gotovo zmanjkalo za obvoznico v Mestrah, da o podalpski avtocesti ne govorimo. Se še spominjate, kako je Berlusconi risal na zemljevidu avtoceste, ki jih bo zgradil? Skratka, Italijani bodo res naivneži, ki nasedejo na vsako obljubo, pa vendar ne v tolikšni meri, da bi vztrajali celo leto, ne da bi jim kaj koristnega kapnilo v žep. Niti znani milijon pokojnine, ali poldrugi milijon novih delovnih mest... Film, ki smo ga že videli ne zabava več. Na koncu še nekaj o Gorici (ki ni Nabrežina). Leva sredina je zmagala, pa Čeprav za las. Uspešna je bila mobilizacija naših ljudi, ki so nagradili enotnost in zmernost. In kaznovali nadutost desničarjev, ki so na koncu zaigrali na najbolj umazano karto: nevarnost, da “Gorica pade v roke Slovencem in komunistom”. Sirote hladne vojne so tokrat res “pr-dnile na roso”, kakor pravijo naši kmetje. Oljka je poslala v občinski svet kup Slovencev, medtem ko so naši ubogi “janičarji” ostali z dolgim nosom. NekoC so jim pravili “koristni i-dioti”. France Arhar kandidat za predsednika France Arhar, bivši guverner Banke Slovenije, je pred dnevi napovedal, da bo kandidiral na jesenskih volitvah za mesto predsednika države. Na predstavitvi ni niC veC deloval kot neodločen Človek, kar so mu zadnje mesece radi ocitali tako vnaprejšnji nasprotniki kot tisti, izključno politično obarvani zavezniki, ki so hrepeneli po njegovi kandidaturi. Arhar je dolgo intimno razmišljal, ali naj vendarle prestopi prag gospodarstva in se poda v nemirne politične vode, kjer gotovo veljajo drugačna pravila igre. Tega se zaveda, sicer ne bi dejal, da so z vstopom na politično prizorišče romantični Casi “tempi passati”. Bivši prvi Človek nacionalne banke je bil na predstavitvi obdan s krogom ljudi, ki jim na različnih področjih delovanja v Sloveniji ni mogoCe odreci avtoritete ali nespornega ugleda. Liberalni demokrati, ki še vedno živijo v negotovosti glede svojega predsedniškega kandidata, so Arharju že namenili očitek, Ceš da mu za funkcijo predsednika republike primanjkuje političnih izkušenj. Nekdanji guverner Banke Slovenije (na tem položaju je bil Arhar deset let) pa je v dolgih razmišljanjih, tako kaže, opravil tudi s takimi in podobnimi pomisleki: “Izzivov se ne bojim. Upam, da sem si v desetih letih pridobil tudi pomembne izkušnje.” Dejstvo pa je, da se je šele z Arharjevo napovedjo kandidature predsedniška volilna tekma zares začela. Od vseh, ki so doslej napovedali kandidaturo, ima edino on resne možnosti, da bo izvoljen. Janez Drnovšek, ki že kar nekaj Casa razlaga, da se ne more odločiti, ali bi kandidiral ali ne, je drugi France Arhar tak potencialni kandidat-Zdaj je Drnovšek v vsakem primeru v nehval®' Znem položaju: Ce se umakne, se ne bo mogel iz°' gniti očitkom, Ceš, zakaj je bilo potem v zadnjem le*u dni potrebnega toliko vetra okrog kandidature; Ce pa vstopi v predsedniško tekmo, mu bo očitano, da Je Čakal na Arharjevo odločitev, in ne obratno, kot J® bilo tudi že večkrat slišati; Dopustna pa bi bila tudi razlaga, da je stranka toliko pritiskala nanj, ker Je dejansko lahko edini resn' in zanesljivi tekmec bivšemu governerju. Nekaj j3' vnomnenjskih raziskav Je že pokazalo tako. Arhar se je torej odloča in nase prevzel tudi tveganje. Spekulacije niso več možne. Na potezi je Janez Drnovšek. Premier je sicef pred nekaj tedni napovedal, da bo kandidiral z3 mesto predsednika republike. In Ce bi bilo tako, &* gotovo imel prednost pre° Arharjem, vsaj po rezulta' tih javnomnenjskih raz*' skav. Sicer bi bilo zanimi' vo vedeti (verjetno bom0 to razumeli v naslednjih tednih), zakaj se je Arh3* odločil za takšno potez0’ ki mu ne vnaprej zagotavlja uspeha, (r.p.) La minoranza italiana al voto Minoranza al voto Domenica 9 giugno gli appartenenti alla minoranza italiana in Slovenia, Istria, Quarnero, Dalmazia e Sla-vonia sono andati alle urne per eleggere i propri rappresentanti nel “parlamentino” dell’Unione Italiana (74 seggi) ed i consigli delle comunità, disseminate sul territorio. Poco più di 22 mila gli iscritti alle liste ed aventi diritto al voto. Le operazioni di voto si sono svolte in un clima sereno e disteso, bassa tuttavia l’affluenza alle urne. L’assemblea si riunirà nella sua prima seduta il prossimo 20 luglio ed eleggerà l’esecutivo finora retto da Maurizio Tremul, mentre l’attuale presidente dell’UI è Giuseppe Rota. Sì della Carinzia Ben il 73 per cento dei carinziani è a favore dell’ingresso della Slovenia nell’UE. È questo il risultato di un’indagine condotta dalla Società austriaca per la politica europea e cofinan-ziato dalla Banca nazionale austriaca, reso noto nei giorni scorsi. E un dato che ha destato meraviglia perché tutte le indagini fin qui condotte hanno mostrato un appoggio alla Slovenia molto minore. I carinziani valutano correttamente il significato delle regioni vicine per la Carinzia. Società dell’informazione Alla conferenza ministeriale europea sulla società dell’informazione tenutasi a Lubiana sono stati resi noti i dati di 13 paesi candidati all’UE. La Slovenia è ai vertici riguardo l’allaccia- mento dei telefoni nelle famiglie (77%), nella media europea per la diffusione dei cellulari (78%) e inferiore alla media europea riguardo invece la diffusione dei PC (27% contro il 33%). Leggi europee Il parlamento sloveno dovrà nei mesi di giugno e luglio adottare più di 30 leggi europee in modo da armonizzare ancora meglio la propria legislazione a quella dell UÈ. Attualmente è del 67 per cento. La data cru- ciale è quella del 15 luglio che verrà presa in considerazione dalla commissione europea per la relazione annuale. Kučan a Lisbona Il nuovo governo del Portogallo non ha modificato la sua politica rispetto all’allargamento dell’UE e sostiene la Slovenia nel processo di integrazione europea. Lo ha confermato al presidente KuCan il presidente portoghese Jorge Sampaio. Bled più pulito Ben 126 sommozzatori appartenenti a 17 associ3' zioni hanno partecipato d°' menica 9 giugno ad un’op0' razione di pulizia del fond° del lago di Bled. In super*1' eie hanno portato 3, 5 tot*' nellate di rifiuti. Incostituzionale? Come previsto la legSf sulla proprietà delle socie*3 di assicurazioni, passata *f3 mille difficoltà in parlarne*1 to, è ora approdata alla Co* te costituzionale. A solle''11 re la questione di costituz*0 nalità due grossi azioni3*1, la birreria Laško e le teri"’ Radenci. Barvni krog mladih slikarjev Razstavljajo v Kraški hiši v Repnu V okviru delovanja Kraške galerije so v petek, 7. junija v KraSki hisi v Repnu odprli skupinsko razstavo “Barvni krog”, kjer je nastopila skupina tolkal Street Drumming Group pod vodstvom Toma Hmeljaka. O umetnikih je spregovoril pa Franko Vecchiet. Izdelki, ki so nastali za to priložnost na podlagi skupnega projekta, pripadajo devetim slovenskim likovnikom s Tržaškega in Goriškega. Skupina se je zaCela zbirati ob načrtovanju in postavitvi lanske razstave v tržaškem Kulturnem domu. S tokratno pobudo nadaljujejo svoje soočanje z okoljem in spodbu- jajo pretakanje sporočanja preko likovne govorice. Vezni element tokratne razstavne postavitve so barve. Vsak ustvarjalec se predstavlja z likovnim izrazom izbrane barve in njenih odtenkov, ki v skupnem prostoru, v sozvočju z drugimi izdelki, ustvarja “barvni krog”. Svoja dela predstavljajo: Vesna BenedetiC, Tatiana Floreancig, Rado Jagodic, Katerina Kalc, Jasna Merku, Igor Pahor, Živa Pahor, Jana Pečar, Stefan Turk. Razstava bo odprta do 30. junija. Urnik: ob sobotah (17.00-19.30) in nedeljah (10.30-13.00/ 15.00-17.30). Metka Sok v Spetru Beneška galerija v Spetru vabi v soboto 15. junija ob 19. uri na otvoritev razstave Metke Sok. Gre za mlado akademsko slikarko, našo sosedo, saj je doma iz RobiCa. Solala se je v Kobaridu in Tolminu, iz slikarstva je pa lani diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Človek, narava in Bog in njihova prepletanja so teme umetniškega iskanja Metke Sok. Manjšine na prefekturi s prve strani Glede tega pa, kot je z-nano, so na deželnem šolskem ravnateljstvu v Trstu zbrali zelo toCne podatke. Predstavnica prefekture je v odgovoru dejala, da je 70 od 127 občin videmske pokrajine odgovorilo na zahtevo prefekture in 10 od teh je izjavilo, da ni manjšin na njihovem teri-torju. Povedala je še, da bo v Rim poslala tudi uradne akte Pokrajine in Dežele ter stališče furlanskih, slovenskih in nemškogovo-reCih manjšin, ki vabijo pristojna rimska telesa, naj ne upoštevajo tako pridobljenih podtakov.(jn) Kultura ——— Zjunija v Spetru se je zaključilo šolsko lieto Glasbene šole Štierdeset učencu za liep koncert S tradicionalnim nastopom harmo-n,kaškega orkestra se je u petak 7. junija ^kljuciio šolsko lieto Glasbene matice u Pietre. Koncert, na katerem je nastopilo Kor štierdeset uCencu, je parložnost za u-j>°tovit, kaj dobrega so nasi otroc nardil u eku tega lieta. je bluo, kaj sliSat, zaCensi od komaj Nastavljenega kvinteta (Stefano Fornasa-r° ■ flavta, Paola Rossi-flavta, Giulia Te-s,0ri-violina, Giorgia Zufferli-vioiina ter Silvia Testori-klavir) an od te narbuj majhanih, ku flavtistki Orsola Banelli an Lucrezia Vacchiano (ki je igrala kupe z Giulio Lizzi) ali harmonikaši Giovanni Banelli an Antonio Bortolotti, ku pianisti Federica Martinig, Giulia Causerò an E-lena Nadalutti al solopevka Martina Sa-botig: vsi zelo barki, nekateri tud perspektivni, saj nam dajejo upanje za velik korak naprej v glasbeni rasti Nediskih dolin. Četrtek, 13. junija 2002 A fianco e sotto due momenti dello spettacolo “Strahmondo Mondo di paura" Da “Meja” a “Strahmondo”, il Mittelteatro è a più lingue Nov kvintet Glasbene šole iz Spetra U osrednjem delu kon-Certa smo lahko poslušal o-froke, ki že nekaj liet obiskujejo Glasbeno Suolo: Ta-ej Ursic je zaigru ljudsko 'emontesina bella, pianistka Fabiana Pellegriti pa ^hikansko Cielito lindo, "fossimo Brovedani Proko-‘jevo Pravco, Stefania Rudi Ve jazz skladbici an Giulia Ussig Satievo 1 gymnope-le- Nastopili so tud kitaristi an sicer Francesca Spizza- Tudi Martina Sabotig in llaria Banchig sledita tečaju solopetja Slio (L. Brower, Studio), u° Elena Guglielmotti an pCetha Donato (T. Arbeau, avane), katerima se je pri-tr Se E*ena Venturini: v e sla zelo angažirano zai-rafo braziljsko tradicijonal-° hoje un ano. Flavti- s a Paola Rossi je pa ek-Pfesivno zagodla Sonato u ‘foru Benedetta Marcella. k)obri del petkovega pro-atna je biu posvečen solo-u *Cern- Razred solopetja je lc|. Pfotm dejaven slabi dve j. *’ Pa se ze poznajo pozi-rezultati. Od osam lahtnCU Ie^a razrec*a smo 0 Prisluhnili poleg že o-I|ClV.eni Martini Sabotig še p‘lri' Banchig an Robertu ve"sa> ki sta oba zapiela j^Neek amerikanskih pesmi, V|° Spagnut u izvedbi Spodaj Lucrezia Vacchiano (flavta) in Giulia Lizzi (klavir) story. Za zaključek liepega (an dugega) večera, ki se je od-viju u občinski dvorani špie-tarskega kamuna, so poskar-biel nekateri izmed najboljših uCencu naše Suole: Michela Liberale je zaigrala Chopinov Preludij v E-mo-lu, Valentino Floreancig je na ramoniko izvedeu Miniaturo L. Lanara, pianistka Irene Chiuch pa drugi stavek melodij Walt Disneyeu filmu ter Gabriella Spagnut, ki je občuteno interpretirala medley pesmi povezane s Charlyem Chaplinom. Gabriella, Silvia an Roberto so zaključili svoj nastop s skupno izvedbo izbranih (an zahtevnih) motivov iz znanega musicala West side Beethovnove sonate Pateti-que. Takuo, k’smo že povie-dal se je na koncu predstavu harmonikaški orkester, ki nam je stuoru poslušat skladbi Chiquilin De Bachin Astorja Piazzolle ter Ah, to kolo Aleksanderja Ipavca, ki je tud dirigiral, (d.c.) Si è conclusa venerdì 7 giugno la settima edizione del Mittelteatro dei ragazzi per i ragazzi. Un’altra edizione di successo, che conferma il gradimento di a-lunni, insegnanti e genitori, provenienti anche da altri Paesi, per un’iniziativa nata dalla volontà di alcuni cividalesi e in particolare di Andrea Martinis, insegnante della scuola media “Via Udine” e coordinato-re del progetto. Le nazioni rappresentate sono state cinque, quella più attesa, quest’anno, è stata la Romania con il gruppo folcloristico formato da giovani studenti delle medie che frequentano la scuola “Co-stantin Brancoveanu” di Slatina. Tra le sorprese della rassegna ci sono state le scuole di S. Daniele del Friuli e la “Ippolito Nievo” di But-trio. La prima con “Una scala nelfazzurro” ha usato il palcoscenico per far riflettere sui conflitti tra gli uomini che spesso nascono da pregiudizi nei confronti del diverso. La seconda, con “Storia di uno spermatozoo”, ha affrontato temi delicati come la sessualità e la contraccezione, con molta naturalezza e ironia, senza tralasciare il problema dell’Aids. La lingua friulana, assieme al dialetto romano e all’italiano, è stata usata dai ragazzi di Cividale nello spettacolo “Sante striche di pitiche...la vere storie dal Friul”. Anche la Slovenia è stata degnamente rappresentata dalla scuola di Cerkno che ha presentato uno spettacolo multilingue intitolato “Meja-Confine”. Infine, tra i protagonisti non poteva mancare il nutrito gruppo (lo si è visto soprattutto alla fine della rappresentazione, quando tutti gli alunni sono saliti sul palco) della scuola bilingue di S. Pietro. “Strah-momdo-mondo di paura” ha visto succedersi, venerdì, scenette con il tema dominante della paura e, quindi, del coraggio. Tra fantasmi e spauracchi (anche “scolastici”) si è così conclusa anche questa fortunata edizione del Mittelteatro. Četrtek, 13. junija 2002 4 Presentato martedì il portale www.natisone.info Un clic e le Valli entrano nel mercato Un momento della presentazione, avvenuta nel chiostro della chiesa di S. Francesco dalla prima pagina Il presidente del Natisone Gal Paolo Marseu ha parlato di “progetto di apertura a 360 gradi” e di “Valli che hanno rischiato l’autoisolamento”. Le opportunità offerte dai progetti europei sono state evidenziate da Marina Bortotto, responsabile del Servizio autonomo per lo sviluppo montano in Regione. Per Bill Favi, consulente turistico che ha delineato le caratteristiche del portale, lo scopo dell’operazione è quello di fare di questo territorio un distretto turistico, con tanti piccoli o-peratori collegati tra di loro per realizzare ed offrire prodotti diversi. Bruna Dor-bolò, sindaco di S. Pietro al Natisone, ha ricordato come le Valli, anche grazie all’e-volversi della storia, siano uscite dall’isolamento, aggiungendo che “l’impegno va ora preso ad ampio raggio, anche nell’educazione all’ospitalità, nello stimolo alla ricettività”. Tra gli intervenuti anche il presidente dell’Arengo Stefano Piccini, il vicedirettore dell’In-siel Carlo Rolla e l’assessore provinciale al turismo Lanfranco Sette. Durante l’incontro è stato letto da Antonella Bucovaz un testo di Živa Gruden, direttrice della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone, sul- la storia della Benecia e sulle sue peculiarità culturali, (m.o.) Ali bo 8. februar deželni dan slovenske manjšine? V prihodnjem šolskem letu, naj bi koledar delovnih dni v šolah Furlani-je-Juljiske krajine upošteval tudi krajevno kulturno in pisano jezikovno identiteto. Tako naj bi 3. aprila v Furlaniji praznovali ustanovitev Oglejskega Patriarhata. Osmega februarja pa naj bi počastili slovenski kulturni praznik. Predlog je prišel s strani podpredsednice deželne vlade in odbornice za kulturo Alessandre Guerrove. Po sprejetju takoimenova-nih Bassaninijevih zakonov ima namreč tudi naša dežela možnost oblikovati šolski koledar po svojih potrebah. Predstavnica Bossijeve stranke je tako predlagala, naj se ustanovi “Dan deželne identitete”. V trenu- liA M Alessandra Guerra tku ko bi bil predlog sprejet na ravni deželne vlade, bi sama in v dogovoru s kulturnimi inštituti in šolskimi ravnateljstvi predlagala nekatere datume, ki so pomembni za manjšinske skupnosti v F-JK. Ze v zelo kratkem času, naj bi dežela sprejela ustrezne odločitve s tem v zvezi. ZELENI LISTI Ace Mermolja Nezadovoljstvo srednjega sloja Zmerna evropska in svetovna levica se je zbrala na posvetu na angleškem podeželju v Hartyel House. Gostitelj je bil Blair, prisoten je bil tudi bivSi ameriški predsednik Clinton. Poseg je imel med drugimi Giuliano Amato. V Anglijo je bil povabljen Rutelli, Levi demokrati pa niso bili vabljeni. Berem tudi, da se je na seminarju porodila (Blair) zamisel o “Demokratični internacionali", ki naj bi presegla socialdemokratske okvire. Ko so demokrati ali post-socialdemokrati razpravljali v Angliji, je v Franciji prepričljivo zmagala Chiracova desnica. V drugem krogu je verjetno le vprašanje, do kolikšne mere bo desnica premagala levico in levo sredino. Skratka, ko se vedno zmernejša levica zbira na simpozijih, desnica in desna sredina zmagujeta: v Španiji, v Avstriji, v Italiji, na Portugalskem, na Holandskem, v Francij itd. Med velikimi manjka le Se Nemčija. Podoba, ko je pred dobrim letom evropska socialdemokracija vladala v večini izmed najpomembnejših evropskih državah, se korenito sprevrača. V zasuku na desno so bile izjema italijanske krajevne volitve, ki pa se mi zdijo prezgodnja lastovka, da bi naznanjale novo pomlad, čeprav omenjeni izidi nekaj pomenijo. Vseh razlogov za preobrate v desno ne poznam, kot jih niti pomembni socialdemokratski voditelji. Desnica se namreč pojavlja na tržišču v trenutku, ko preživlja Evropa gospodarsko konjunkturo ter nastopa (desnica) z gesli o redu, proti prevelikemu Številu priseljencev in z obljubami o znižanju davkov. Ob tem je verjetno, da levosredinske vlade niso prepričale volilcev in paradoks je, da desnice s sicer različnimi obrazi zmagujejo v času gospodarske krize. V dejstvu vidim hipotezo, ki bi jo rad nakazal. Evropska socialdemokracija je privabila v svoje vrste velike dele srednjega sloja, tudi viSje srednjega. V konkretni družbi naj bi ta sloj izražal to, kar v abstraktnem političnem besedišču imenujemo center. Klasična podoba levice, ki združuje delavski razred, je namreč izginila. Srednji sloj, h kateremu lahko prištevamo ljudi in druži- ■ ne s solidnim socialnim položajem, je jedro, ki bistveno vpliva na volilne izide. Ta sloj, ki je v modernih in razvitih državah tako gospodarsko (kot seštevek in ne kot posamezniki) kot politično najmočnejši, je tisti, ki se najhitreje odziva na družbene spremembe, ker jih najhitreje občuti, saj je njihov odjemalec in akter. V tem smislu podatki jasno kažejo, da je gospodarska konjunktura najbolj prizadela prav srednj sloj. Dovolj je, da pogledamo krivuljo, ki kaže na krizo avtomobilskih hiS. Dobro gredo v prodajo mali ali rabljeni avtomobili ter avtomobili prestižnih znamk, kot sta Mercedes in Audi. V srednjih segmentih se bije kruta bitka, ena izmed žrtev tt bitke je prav Fiat. Teih dneve preživljajo tud1 upravitelji investicijski skladov, kamor naloge)1 svoje prihranke mali vet' čevalci, ki si ne morejo privoščiti osebnih btO» rjev. Večjo prodajno ti® žnost imajo vile in prest1' žna stanovanja kot f srednja itd. Skratka, srt' dnji sloj ima mnogo F zlogov za nezadovoljstva Ekonomskim je n a mr j-treba dodati obsesije, so varnost, odpor do W ca, strah, da bi izgubi dodaten del udobja ^ celo delo. Socialderno kratska levica, leva sred' na, Oljka ali Demokrati čna internacionala bi m°' rali jasno in glasno aitlt lizirati razpoloženje sd’ dnjega sloja in njegovi različnih plasti (v Ameb' ki delijo srednji sloj P1"' gmatično: po različni dohodkovnih kategod' jah). Analizam naj bi sl(' dili jasni predlogi nam1' njeni jedru, ki je politih in tudi drugače odločilae Predlogi morajo biti kot1' kretni. V postideoloSkem s vet* je logično, da pri volitve11 gledamo tudi in predvseb z merili koristi. Sreda)1 sloj nima ali pa je pote'] bil na razredno idenhiH kacijo in se odloča indo'1' dualno. Pri tem je jasa0, da ne nagrajuje obstoječ‘ vlade v trenutku, ko mod stisniti pas, ko mesta prt plavljajo strah vzbujajoč tujci (kulturni probled' in ko mediji poročajo le { ropih in umorih. Praghe' tičen odnos, ki ga ima e življenja srednji sloj, rl se mi zdi v Italiji noV^i Sansa za levo srediae Berlusconijeva vlada sle bo odgovarja na medne rodno gospodarsko in d°' mačo socialno konjunktu' ro. Volilci so to opazili t mislim, da ponujene sae se italijanska Oljka ne smela izgubiti. Pri nas s1 veter ponovno obrače potrebna je le primetell posadka, da jadrnica ste če. Domenica anche il tradizionale bacio delle croci Festa ad Uccea per S. Antonio Come è ormai tradizione, sabato 15 e domenica 16 giugno a Uccea si svolgeranno i festeggiamenti di S. Antonio. Per domenica il programma prevede la S. Messa alle ore 11.00 celebrata da don Renzo Calli-garo e cantata dal coro di Lusevera. Nel pomeriggio, alle ore 14.30, in chiesa, ci sarà l’esibizione di giovani studenti della Glasbena Matica / Scuola di musica di Trieste. Alle 15.30 ci sarà, invece, l’esibizione del Gruppo Folkloristico Val Resia. Seguiranno danze. Anche i chioschi saranno ben fomiti con la tradizionale specialità: lumache. Un invito a tutti a partecipare viene dato anche dai manifesti che sono stati distribuiti un po’ ovunque dagli organizzatori che o-gni anno si impegnano nella realizzazione di questa festa che richiama molta gente non solo dalla Val Resia ma anche dal Friuli e dalla vicina vallata dell’I-sonzo / Soča. Info: 0433/53353; sito internet www.resianet.org. Ponovno v težavah zaradi zavlačevanja na Deželi V komisiji preložili sklep o porazdelitvi sredstev slovenskim ustanovam Tretja stalna komisija deželnega sveta Furla-nije-Juljiske krajine je na svoji zadnji seji preložila sklep o porazdelitvi finančnih sredstev organizacijam in ustanovam slovenske narodne skupnosti v Italiji. Odložitev sklepa na drugo polovico junija so predlagali in nato strnjeno podprli deželni svetovalci Doma svoboščin, se pravi iste večine, ki vodi Deželo. Proti takemu zadržanju deželne večine sta ostro protestirali krovni organizaciji SKGZ in SSO. V pismu predsedniku deželne vlade sta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Sergij Pahor šefa deželne večine Renza Tonda pozvala, naj se v prvi osebi angažira za čim hitrejšo rešitev nastalega stanja, ki ponovno resno ogroža delovanje osrednjih kulturnih, športnih, rekreativnih, znanstvenih, vzgojno-izobra-ževalnih in informativnih organizacij in institucij slovenske narodne sku- pnosti v Italiji. V svojem pismu predsednika krovnih organizacij Pavšič in Pahor obenem opozarjata na neo-snovanost in torej nesprejemljivost odločitve 3. deželne svetovalske komisije za kulturo in šolstvo, saj je načrt o porazdelitvi finančnih dotacij Ze izdelala in soglasno sprejela pristojna deželna posvetovalna komisija, ki ji predseduje sama odbornica za kulturo in podpredsednica deželne vlade Alessandra Guerra. Lusevera, incontro di Sloveni ej Domenica 23 giugno terrà a Lusevera il prin11 incontro degli Sloveni in talia. Promosso dalla co^ ferenza per l’Italia 4* Congresso mondiale deg Sloveni e dall’Unione età* granti sloveni Slovenci r svetu, l’incontro si prop0: ne di riunire i numer0*. appartenenti alla comuni che vivono in diverse p3^ d’Italia. , La giornata si aprirà ^ le 10.30 con la messa, f guirà anche nel pomeri gio un ricco program01 culturale e folkloristico- Četrtek, 13, junija 2002 V prvi vrsti sedijo od leve Sara Simoncig, Federica Qualizza, Etena Venturini, Cecilia Blasutig in Antonella Trusgnach. Stoje z leve Veronica Trusgnach, Francesco Busolini, Alessandra Bordon, prof. Cinzia Pečar, prof. Larissa Borghese, ravnatelj Dino Tropina in Marcellino Gollia Prvič v Spetru za devet učencev s projektom Jeziki 2000 Izpiti iz slovenščine na nižji srednji šoli Primi esami di sloveno e di tedesco NeH’ambito del progetto “Lingua 2000” si è concluso presso la Scuola media di S. Pietro al Natisone anche il corso triennale di tedesco con l’insegnante Giovanna Forni. Il corso è stato portato a termine da 5 ragazzi, mentre gli iscritti erano stati inizialmente 12. Articolato in tre anni per un totale di 240 ore, con lezioni tenute nel pomeriggio (per due o anche tre volte la settimana), il corso richiedeva evidentemente un certo impegno, da qui gli abbandoni tutti verificatisi quest’anno. Il corso era impostato Mala matura na nižji srednji šoli “Dante Alighi-er>” v Spetru je bila letos nekoliko slovensko obar-Vana, saj je kar devet dijakov tretjega razreda prviC dokazovalo svoje poznavale slovenskega jezika. IzPit iz slovenščine je potekal vzporedno z malo maturo in je sad triletnega Učenja slovenščine za skupnih dvesto štirideset Učnih ur. Lekcije so se odvijale dvakrat tedensko po dve Uri skozi vse šolsko leto, udeležili pa so se jih pretečo dijaki, ki izhajajo iz sPetrske dvojezične šole. Učenje slovenskega jezika Je bilo fakultativno, neob-Vezno, in torej v popoldanskih urah, ko so drugi dijaki npr. obiskovali lekcije Uniscine, spet tretji pa trenirali odbojko. Projekt o poučevanju s'°venskega jezika se je Začel pred dvema letoma, tako da je letošnja prva generacija beneških nižje Srednješolcev, ki zaključujmo triletno poglabljanje žnanja slovenščine. Jezi- kovni tečaj je vsa tri leta vodila Cinzia Pečar, ki je letos poučevala tudi dijake drugega razreda (približno petnajst obiskovalcev), medtem ko je dijake prvega razreda (približno trinajst udeležencev) vodila Larissa Borghese. Lani in predlanskim je popoldanske tečaje slovenskega jezika prirejala kulturna zadruga Lipa, letos pa se jezikovni tečaj odvija v sklopu projekta o jezikih v letu 2000, ki ga sofinancirajo skladi evropske skupnosti. “Letošnji zaključni izpit iz slovenščine se je odvijal v dveh dneh: prvi dan je bila na vrsti pismena naloga, dan kasneje pa ustni del”, nam je povedala Cinzia Pečar, ki ni skrivala svojega zadoščenja nad doseženim nivojem znanja svojih “varovancev”. Izpitno komisijo sta ob Pečarjevi sestavljala še Larissa Borghese in pa ravnatelj špetrske nižje srednje šole Dino Tropina. “Dijaki in dijakinje so obenem pokazali veliko iniciative, saj so me kar oni spodbujali k poglabljanju posameznih zgodovinskih in literarnih vsebin”, je poudarila Pečarjeva in pri tem pojasnila, da je bil učni program itak osnovan na še kar zahtevnem nivoju, saj so dijaki izhajali iz dvojezičnega pouka. Kako pa je okolje sprejemalo slovenščino v Dantejevi šoli? “Predvsem na začetku, pred dvema letoma, morda nekoliko nezaupljivo, s časom pa je zanimanje v glavnem preraslo začetne dvome”, je dejala Cinzia Pečar in v tem smislu navedla podatek, da je že lepo število predvpi-sanih tudi v prihodnje šolsko leto. Večino predstavljajo seveda bivši učenci špetrske dvojezične šole, vseveč pa je tudi takih, ki se kar na novo opredeljujejo za učenje slovenskega jezika in kulture. Navsezadnje gre za majhna znamenja, ki pa zaradi svoje številčnosti in vztrajnosti kažejo na pravi slovenski narodni in kulturni preporod v videmski pokrajini, (igb) Poletna šola vizualnega V Novi Gorici od 21. do 29. avgusta V Novi Gorici bo od 21. do 29. avgusta “Poletna šola vizualnega”. Gre za obliko izvenšol-skega usposabljanja na področju sodobnih metod snemanja avdiovizualnega gradiva, njegove analize in montaže. Namenjena je dijakom, študentom, muzealcem, mentorjem in raziskovalcem, ki bi pri svojem delu želeli uporabljati video kamero oz. vizualno gradivo, ki bi ga sami izdelovali. Solo bo vodilo pet predavateljev, med njimi Allison Jablonko (ZDA), Roberto Dapit (I) in Naško Križnar (SLO). Delovni dan bo razdeljen na tri seanse, do- poldansko, popoldansko in večerno. Zaželeno je vsaj pasivno znanje angleškega jezika. Večji del snemanj bo potekal v tehniki Hi8, Video 8 in DV. Zato lahko slušatelji prinesejo s seboj tudi svoje video kamere teh formatov. Poučevanje video montaže bo potekalo na sodobni digitalni montažni enoti. Slušatelji in predavatelji bodo prebivali v Dijaškem domu v Novi Gorici. Kandidati naj prijavijo udeležbo najkasneje do 30. junija 2002. Za vse druge informacije tel. Kd Ivan Trinko (0432-731386). sulla conversazione e la comunicazione, spiega l’insegnante. I ragazzi hanno imparato a conversare e a gestire situazioni di vita quotidiane. Hanno frequentato il laboratorio, giocato e quelli dell’ultimo anno anche navigato su internet. Insomma hanno cercato di imparare in modo divertente. Va detto inoltre che oltre ai ragazzi di terza il corso di tedesco era seguito da 12 ragazzi in prima e otto in seconda. Interessante notare che pur concluso l’anno scolastico, i ragazzi e l’insegnante hanno deciso di continuare, in mattinata, fino alle fine del mese di giugno. I cinque ragazzi di terza hanno concluso il corso con una prova finale, scritta ed orale, una certificazione su parametri europei che hanno superato tutti. Questo lavoro verrà loro riconosciuto come credito formativo per le superiori. Come scriviamo qui a fianco sono stati invece 9 i ragazzi, sempre della scuola media di S. Pietro, che hanno concluso con l’esame finale il corso triennale di sloveno. Svoltosi nelle ore pomeridiane, due volte alla settimana per due ore (e un totale di 240 ore), il corso di sloveno tenuto dall’insegnante Cinzia Pečar è stato per i primi due anni organizzato dalla coop. Lipa di S. Pietro, quest’anno è stato invece inserito nel “Progetto Lingua 2000” e cofinan-ziato con fondi europei. I ragazzi della seconda media che hanno seguito il corso di sloveno sono stati 15 sempre con l'insegnante Pečar e circa 13 in prima media con l’insegnante La-rissa Borghese. La cultura e la presenza romena a Cividale Un vestito ricamato a mano, tanto bello e preziosi0 quanto antico, risale in-atti al 1793, icone, orolo-ornamenti personali, °ggetti in ceramica. Sono questi alcuni degli oggetti °sPosti nel centro civico in 0rgo di ponte a Cividale ne*la mostra “Artigianato e di proprietà collettive e di Usi civici, si legge in u-°a nota, nonostante l’ostracismo dei manuali di Diritte civile e la farraginosità delle normative esistenti (nel caso del Friuli-V. G. si dovrebbe meglio scrivere di “vuoto legislativo”, visto che l’ente regionale ha potestà primaria in ma-teria), significa affrontare una problematica quanto-niai interessante dal punto di vista socio-culturale e nello stesso tempo diffusa e fortemente radicata nel sentire comune. “La Vicìnia” si propone gli stessi obiettivi del “Centro Studi e Documentazione sui Demani civici e le Proprietà collettive” dell’Università di Trento. (www.jus.unitn.it/usi_civi-ci/), ovvero divenire “sede di confronto, di dibattito e di approfondimento culturale per quanti identificano nella proprietà collettiva un diverso modo di possedere (contrastando il forte pregiudizio ideologico contro la proprietà collettiva) ed un diverso modo di gestire (contrastando l’opinione ampiamente diffusa secondo cui la proprietà comune è fonte di inefficienza)”. Nelle 16 pagine, in italiano e in friulano, sono o- spitati interventi su “Autonomie e ambient” (Antoni Beline, direttore de “la Patrie dal Friul”), “Il valore supremo della comunità” (Alberto Germano dell’Università “La Sapienza” di Roma) e su: “Un altri mùt di possedi” di Christian Zendri, “Ùs civics a Gji-viano” di Pieri Pin§an, “La Fin dai indians?” di Stefano Plazzotta e “Decolonizzare la proprietà collettiva”, a proposito dell’Vili riunione scientifica di Trento sulle Terre civiche, in programma dal 14 al 15 novembre prossimi. Il supplemento, allegato a “la Patrie dal Friùl”, può essere richiesto presso la redazione del mensile friulano (Glemone/Gemona, via Brollo n. 6; tel. 0432 981411 - fax 0432 891941 patrie@libero.it www.friul.net). Ljubljanska in Cedajska banka o sodelovanju Vodstw dveh zavodov pred dnevi v Čedadu, v kratkem v Ljubljani Pred dnevi je bila na obisku v Čedadu, na osrednjem sedežu banke - Banca di Ci-vidale delegacija Ljubljanske banke, ki jo je vodil sam predsednik upravnega odbora Marko Volje. Ob njem so bili še ravnatelj filiale v Milanu Matja Močivnik, ravnatelj filiale v Trstu Andrej Bratož ter ravnatelj filiale v Novi Gorici Aljoša UršiC. Cedajski denarni zavod so zastopali predsednik upravnega sveta Lorenzo Pelizzo, predstavnika v upravnem odboru Diego Marvin in Evelino Mattelig ter ravnatelj Nereo Terreran. Razgovori so potekali v sproščenem in prijatelskem vzdušju, kot poudarja Cedajski zavod v sporočilu za tisk. V središCu pozornosti pa so bila vprašanja vezana na nadaljni razvoj sodelovanja med bankama še zlasti po integraciji KmeCke banke iz Gorice v Cedajsko banko. Pretakanje denarja med Slovenijo in Furlanijo oziroma med bankama je precej intenzivno vsako leto. Iz Slovenije v glavnem gre za piacila furlanskim podjetjem, iz Čedada pa za izplačilo pokojnin Inps slovens- kim državljanom. V središCu pozornosti je bilo tudi vprašanje razvoja tržišC v državah nekdanje Jugoslavije in vlogo partnerstva, ki bi ga lahko odigrala za Cedajsko Ljubljanska banka, ki tisto realnost izredno dobro pozna. Govora je bilo tudi o novih oblikah sodelovanja, ki naj bi olajšale izbvoz podjetij F-JK na tisto tržišCe, ki je še vedno rizično. Vsa ta vprašanja bodo v središCu pozornosti v kratkem na ponovnem srečanju, ki bo po vsej verjetnosti v Ljubljani. Onde furlane cambia E’ stato rinnovato il Consiglio di Amministrazione della Cooperativa di Informazione Friulana che dal 1980 gestisce l’emittente radiofonica Radio Onde Furlane. Il nuovo Consiglio di Amministrazione affiancherà ai riconfermati Antonio Buiani (presidente), A-driano Venturini (vicepresidente) e Sandro Ciriani i nuovi eletti Paolo Cantarutti, Mauro Missana, Gianfranco Santoro e Marina Tolazzi. Mauro Missana, già collaboratore con una lunga e- sperienza radiofonica alle spalle, è stato nominato direttore della radio. Sostituisce Paolo Cantarutti che dopo sei anni di impegno seguirà ora le altre attività della cooperativa nel settore delle produzioni multimediali. I primi impegni del nuovo direttore riguarderanno il rinnovamento del palinsesto radiofonico, nei formati e nello stile, in sintonia con le caratteristiche di Radio Onde Furlane, da sempre attenta osservatrice e partecipe dei cambiamenti della società friulana. Ma la cooperativa da alcuni anni è impegnata anche nel campo delle produzioni multimediali in lingua friulana: da quelle discografiche (collana di CD “Musiche Furlane Fuarte”); a quelle e-ditoriali (Collana di libri “Cormòr Salvadi’j; a quelle video-televisive (documentario su Colonia Caroya e format per il primo telegiornale in lingua friulana); a quelle del dizionario e correttore ortografico per computer. 8 novi matajur , , =---------------------- Pravljica o lesici an medvedu An iietos oku naših tih vesokih vasi se je parkazu medved an ta-kuo marskajšan na uaga iti sam deleč od vasi. Pa medved, ki je biu vičkrat glavni protagonist (protagonista principale) prave, ki so nam jih pravli v naših otroških liet, je ’na velika, liepa an brumna žvina. Poslušajta tole. Ankrat sta se srečala medved an lesica tu host. Sta se po-zdravela lepuo an kar sta Sla kupe po stazi, lesica ga je pustila iti napri, ker se ga je bala. Medved se ji je Spodielu: - Ka’ me ženeš naprej, zaki se me bojiš, zak san narbuj močan? - Ne, ne, pa viedi, de kajšan je buj močan, ku ti! - Duo? Povejmi! - Človek je buj močan, ku ti! - Ja, na poznan človieka - ji je odguoriu. Sta Sla nomalo naprej, blizu hosti an stari mož je zbieru veje za napravit fa-žino, de bi jo nesu damu za zakurit oginj. - Ka je tisti, človek? - je vprašu medved. - Ne, ne - mu je odguori-la lesica. Gredo naprej, potlè vi-dejo adnega poberina, ki je mu imiet nih šest liet an je brau jaguce. - Ka je tisti, človek? - Ne, ne! - Ti me imaš za norca, me brusiš, zaki ti si kuštna an se me bojiš! - Ne, ne, nie ries. Boš videu, de ga srečamo človieka. Za nomalo cajta, kar prideta uoz hosti na adni gladki senožet, lesica zagleda adnega človieka, ki je imeu gor na nogah bote, oblieče-no jopo, klabuk an gor za ramanan pušo. Je biu an ja-gar. - Pogledi, tist je človek! - an je hitro skočila cju host za se skrit. Medved se je pa nadužno parblizu h njemu. Kar jagar ga je videu blizu sebe se je ustrašu an je pobledeu. Se je zmi-slu, de nie imeu takih bale-tonu za ga strejat. “Ki naredim seda?” se je poprašu. Medved ga je poprašu: - Al je ries, de ti si človek? - Ja, ja, san človek. - So mi pravli, de si buj močan, ku jest! Jagar je nieki pogonder-nju an obupano pojecu, de se nie nič zastopilo, takuo, tudi za zamudit nomalo cajta. Medved je le naprej guoru: - Ce je ries, začnimo se magat, bomo videl zaries, duo je buj močan. - Dobro! - je odguoriu jagar - Pa jest, priet, ku se magan, san vajen pokadit an cigar s tistin, ki se bo potlè z mano magu, de na ostane sovraštva med nam! - Kaj je cigar? - Pogledi, tle ga iman! Vzame pušo z ramana, jo nabasa an mu die: - Začni ti te parvi! - an takuo mu je utistnu v usta kano an partisnu. Kar je ustreliu žlag, se je videu kadiš an medved je ostu omotjen. Se je hitro obar- nu cju host an grede, ki je šu je parhu baline voz ust. Je paršu blizu dreva, kjer se je bla parkrila lesica, pa ona, ku ga je videla, je skočila von s skrivala an ga poprašala: - Kuo je šlo? Al sta se magala? Duo je uduobu? - Ja, ja, muč, muč - je odguoriu medved grede, ki je kašju - je ries, de je človek narbuj močan. Pomisli, de samuo cigar, ki mi je ponudu, me je omotu. Pa kaj je bluo z mano če srna se bla še magala? An hitro se je šu skrivat v host, lesica se je pa režala zad za njin. JM Un giallo a scuola fca/Yvfccu m ^S^SLr\ n^ŽtD-* yODIL c \HMR Seje rodil CIMBAR: veste mogoče kako? Prepričana sem, da ne veste niti zakaj se je rodil!! Povedala vam bom kako in zakaj. Ko smo obiskovali 4. razred smo se z učiteljico Claudio in učiteljem Damjanom učili kako nastane časopis. Letos smo vse ponovili in Claudii je skočila v glavo ideja: sestaviti časopis In tako smo odločili, da bomo delali vsak četrtek dve uri za časopis. Prvi četrtek smn na demokratičnih-------- Come ben sapete, il giornalino che state leggendo è stato realizzato da noi: la mitica classe 5A. Non sapete però cosa è successo alcuni giorni prima che uscisse! Eravamo emozionati: la matrice del giornalino era finalmente ultimata! L’avevamo riposta in una scatola in cui prima mettevamo tutto il materiale riguardante il nostro Cimbar. Ma... il giorno dopo non la ritrovammo più. Allora ci preoccupammo molto, tjuel lavoro era costato fatiche e fatiche. Chiamammo la maestra che chiamò le sue colleghe che chiamarono le bidelle che chiamarono la direttrice. Il giornalino non saltava fuori. Lo cercammo dappertutto: sotto la cattedra, sugli scaffali, tra tutti i nostri libri, nelle cartelle, nelle borse degli insegnanti (di nascosto), nei bagni (anche in quello delle maestre), nella dispensa, in asilo, in mensa, nei pulmini, in palestra... ma niente da fare, non voleva saltare fuori. Iniziammo a sospettare di qualcuno. - Luana negli ultimi giorni, durante la ricreazione, mandava fuori dall’aula tutti noi alunni; molto probabilmente, approfittando di quei momenti si era impossessata della matrice del giornalino; - Matej durante la programmazione si era forse intrufolato nella nostra aula per rubare la matrice. Motivo: voleva dare la matrice a Katja per poter finalmente fare bella figura. - Le bidelle erano le ulti- me ad essere entrate in classe, probabilmente la matrice l’avevano rubata loro! Decidemmo di indagare sui sospettati. A Luana abbiamo chiesto dov’era il giorno in cui supponevamo fosse stato rubato il giornalino. Lei ha risposto: “Tisti dan sem bila doma” e ci ha mostrato il certificato medico. Anche a Matej abbiamo rivolto la stessa domanda. Lui si è rifiutato di rispondere. Ci siamo rivolti alle altre maestre ed abbiamo scoperto che il giorno della scomparsa, lui non era a programmazione, ma in giro per Cividale a comprare un regalino per Katja. Ci siamo recati dalle bi- “Se je rodil Cimbar” scrive Noemi Vogrig sulla prima pagina del primo numero del giornalino preparato dalla quinta elementare bilingue di San Pietro. Un giornalino con racconti, vignette, giochi, hit-parade... che non ha nulla da invidiare ai giornali che trovate in edicola. Sfogliare per credere. Qui vi diamo un assaggino con una cronaca davvero divertente... delle ed abbiamo chiesto pure a loro dove si trovavano il giorno in cui è stato rubato il giornalino. Loro hanno ri-sposto:”Eravamo in sciopero! Siamo stufe di avere bambini che rompono, sporcano...”. Capimmo che non erano loro le colpevoli. Allora chi era stato? Ormai dovevamo rassegnarci. Nessuno si fidava più dell’altro. In redazione regnava un clima di disperazione e delusione. Ognuno portava a casa le proprie cose; perfino le maestre non si fidavano più di nessuno. Le bidelle nascondevano i detersivi e le scope. Le cuoche tenevano sempre a portata di mano un paio di coltelli per paura di eventuali furti. Solo qualche giorno dopo capimmo dov’era andata a finire la matrice del nostro giornalino e scoppiammo a ridere. Non sappiamo chi..-Qualcuno spinse Rudy contro lo scaffale che abbiamo nella nostra aula spostandolo. Da dietro vedemmo spuntare un pezzo di carta. Marta Dorgnach pensava si trattasse del suo bellissimo disegno ma per sua disperazione e nostra felicità era la matrice del nostro giornalino. Dopo un po’ di giorni il giornalino uscì ed è proprio quello che state leggendo. Ora potere capire il motivo del grande ritardo della pubblicazione. Marta Giro Stefania Rudi Beneške križanke w (Guidac) 1 2 3 ■ 4 5 6 7 8 9 r ■ 10 n • 12 13 ■ 14 : ■ 15 16 H 17 18 19 20 21 22 23 24 m 5 26 27 28 29 30 ■ H 31 ■ 32 33 34 ■ 35 Horizontal Vodoravno I - Takuo je poznan harmonikar Eliseo Jussa. 4 - Tajšan je fileštrin, ki na poarjavieje. 9 - Ima pamet, nie šleutast. 10 - Za bieram so nam jih obiesli za vrat. II - Se nosejo na konju; morejo ratat komendatori. 14 - Sile brez začetka. 15 - Pu tata. 16 - Takuo se upraša čaj v Cedade. 17 - Postreliti. f. 19 - Tu anj se klade vino. 20 - Jih imajo puno srajce an jope, še vič > suknje. 21 - Tribunal Tarske Pravice (zač.). 22 - So krave, praseta an še druge... 23 - Du tistim mieste so Giulietta an Romeo * an Pierino Fanna. 25 - Dobruota... par koncu. 26 - Ankrat je... mana iz Nebesih. 27 - Okno... brez glave. 28 - Takuo vriščejo veseli puobi (y=j). 29 - Kralj... v Rime. 30 - Na nji se potegne penzjon. 31 - Cristoforo Colombo jih je imeu tri. 32 - Je imiela ’no pero za oblieko. 34 - Morejo bit tebuke, ruonke, kori... 35 - On an Kajn sta bla bratra. Vertikal Navpično 1 - Je zad za Banja, veliko miesto Bosne. 2 - Ce nie ničar... kiek. 3 - Takuo je biu častitan Jožif Broz. 4 - Izdaja Otroških Igralcu (zač.). 5 - Darže hladno vino an salame. 6 - Je imiela rada dohtorja Zivaga. 7 - Reči... so zgubile začetek. 8 - Nasproten od “ja”. 10 - Majhana.. v Nemčiji. 12 - Miestace v Istriji, kjer je puno Italijanu. 13 - Sladčina... bušelova. 16 - Beneška vasica poznana... za postajo. 17 - Rita, znana pevka. 18 - Pu tuče. 19 - Ponavadi je skrit pod bielo arjuho. 20 - Božje Zivlenje (zač.). 21 - Nie biu uciepjen, nie “te pravi”. 23 - Na tiste praznike smo hliebce bral. 24 - Ben nu, more an bit,... bo. 26 - So jih nosil partizani na ramene. 27 - Emigranti so služil te usakdanji. 28 - Zad za New od velikega miesta. 30 - Po beneško za vprašat... 32 - Začetnice pevca Bukovac od “Beneški fantije”. 33 - Ime od gangsterja Capone. Pallavolo, S. Leonardo chiede attenzione Anche quest’anno la Poli-sportiva S. Leonardo ha portato a termine con successo la propria attività. La società può vantare due squadre giovanili, l’Under 13 e l’Under 15 femminile. Sotto la guida della valida allenatrice Elena Lesa, le ragazze hanno ottenuto buoni risultati sia nei campionati regolari che in quelli Primavera, dove si sono classificate al primo posto nei rispettivi gironi. Resiste indomita anche la squadra maschile di 1- divisione che, oltre ai soliti veterani, vede tra le sue fila nuove reclute e ha concluso a metà classifica (al di fuori, naturalmente, del premio simpatia!) il suo campionato. Per quanto riguarda la squadra di la divisione femminile, si dimostra coraggiosamente ancora attiva, nonostante la dolorosa rinuncia per il campionato 2001/2002 delle tre atlete più dotate cui è stata data la possibilità di tentare l’avventura nelle serie superiori. Quest’anno il ritorno di un allenatore che in passato ci aveva dato grosse soddisfazioni e l’inserimento di un paio di atlete non sono bastati. Le nostre atlete sono retrocesse in 2a divisione, dove cercheranno un pronto riscatto. Per ottenerlo è necessario che si avverino alcune condizioni: l’innesto di tre o quattro atlete di buon livello e l’appoggio da parte della popolazione, anche a livello societario. H direttivo è infatti giunto a scadenza di mandato. La Polisportiva S. Leonardo è una delle poche associazioni sportive non calcistiche delle Valli ed è anche una delle più radicate nel territorio. Ci pare importante sottolineare tali aspetti per sollecitare tutti coloro che ritengono utile l’attività di questa associazione a diventarne soci e contribuire con la propria attività a renderla Più attiva e vitale. L’assemblea si terrà venerdì 14 giu-§no, alle 20.30, nella sala del Circolo culturale di Scrutto. Četrtek, 13. junija 2002 Gli amatori di Drenchia giocheranno sabato 15 giugno a Pocenia “ÀI Colovrat” si guadagna le semifinali della Supercoppa L’Osteria al Colovrat di Drenchia ha giocato sabato 8 sera a Torsa di Pocenia le qualificazioni alle semifinali della “Supercoppa” amatoriale riservata ai vincitori dei gironi del campionato Friuli Collinare. I ragazzi di Roberto To-masetig nella prima partita in programma hanno superato per 2-0 lo Zaffiro andando a segno con Denis Lesizza e Michele Marti-nig. Nella gara successiva hanno perso con la Buje per 1-0 ma si sono egualmente qualificati per le semifinali in programma sabato 15 giugno alle 21 a Pocenia. La finale per il 3° e 4° posto si disputerà sabato 22 Denis Lesizza dell’Osteria al Colovrat di Drenchia a Torsa, mentre la finalissima si giocherà lo stesso giorno, alle 21, a Pocenia. I Pulcini dell’Audace/A di S. Leonardo hanno visto sfumare all’ultimo istante la vittoria nel torneo di Pre-mariacco. I ragazzini valligiani allenati da Primosig e Podrecca stavano pareggiando con il risultato di 2-2 contro l’Itala San Marco di Gradisca, grazie alle reti messe a segno da Mattia Simoncig e Nicola Spa-gnut. Per arrivare in finale la formazione del presidente Claudio Duriavig ha superato nell’ordine i Fortissimi, il Cassacco, i padroni di casa dell’Azzurra e la Tre Stelle di Bressa/Cam-poformido. In semifinale gli azzurrini hanno superato ai calci di rigore l’Azzurra. Anche i ragazzi della formazione Audace/B hanno giocato la finale riservata ai nati dal 1993 in poi, perdendo con la Tre Stelle per 4-1. Il gol della bandiera è stato firmato da Nicola Strazzolini. Da segnalare un calcio di rigore neutralizzato da Matteo Bledig. Infine la Valnatisone ha programmato per venerdì 14 giugno, alle 21, nella trattoria Taverna fiorita di Vernasso, l’assemblea ordinaria dei soci per il rinnovo delle cariche sociali. Prvenstvo, Slovenija se vrača že domov Sk »venija-J užnoafriška rep. 0:1 Z dvema porazoma, z bledo in neprepričljivo igro zapušCa slovenska nogometna reprezentanca svetovno prvenstvo in se vraCa domov, kjer bo morala resno razmisliti o pokazani igri, predvsem pa o težavah in sporih, ki so nedvomno moCno vplivali na negativni nastop pri tako prestižnem Športnem dogodku. Južnoafriška ekipa je bila nedvomno moCnejša, hitrejša, tehnično boljše pripravljena, predvsem pa veliko bolj motivirana. Slovenskim igralcem ni na noben naCin uspelo približati se in resneje ogrožati nasprotnikova vrata. Nasprotno so južnoafriCani že v Četrti minuti igre presenili slovensko obrambo in vratarja Simeunoviča, kateremu ni uspelo ustaviti visokega Nomvethe, ki je žogo zabil v gol. V nadaljevanju igre Sloveniji ni uspelo, da bi se zbrala in dobro zaigrala, nekaj priložnosti je le imela (v 33. minuti Ači1 movic, v 71. minuti Ceh itd.), a proti hitrim in napadalnim Afričanom ni bilo kaj. Čeprav se je pred tekmo šušljalo, da so igralci po notranjih kontrastih umirjeni in dobro pripravljeni, je na slab nastop nedvomno vplival spor Katanec-Zaho-vic, zaradi katere je moral slovenski nogometaš, ki trenutno igra za portugalsko Benfica, predčasno domov. Živci so med tekmo popustili tudi selektorju Katancu, ki je bil med igro izključen in ne bo smel voditi ekipe niti na zadnjem nastopu slovenske ekipe na svetovnem prvenstvu. Sloveniji ne preostane sedaj drugega kot dobro zaigrati še zadnjo tekmo proti Paragvajcem in si priboriti vsaj eno toCko, ki pa bi imela svoj zgodovinski pomen, ker bi bila prva točka, ki bi jo mlada slovenska repre-zantanca osvojila na svetovnem prvenstvu, (ig) A (Jrimacco una camminata ma solo per i “fedelissimi” II tradizionale “Giro delle otto frazioni”, manifestazione podistica organizzata dalla Pro Loco di Grimac-co, quest’anno ha dovuto subire un cambiamento di programma. La palestra di Liessa, che garantiva al termine della camminata il servizio doccia ai marciatori e li o-spitava per il successivo “pranzo del podista”, a causa dei lavori di ristrutturazione e messa a norma di legge non era disponibile, rendendo così impossibile la disputa ufficiale della manifestazione. Viste le richieste dei due gruppi fedelissimi dello “Scarpone” di Padova e “I Mario” di Lucinico, sodalizi legati già da cinque anni a quello di Grimacco, per non rovinare il gemellaggio la Pro Loco, senza pubblicizzarla ed esclusivamente per questi gruppi, ha organizzato domenica 12 maggio una passeggiata. Un gruppo di podisti prima della partenza Gli ospiti sono partiti da Liessa passando per Clodig ed hanno quindi raggiunto Peternel. Continuando la loro marcia sono transitati per Sverinaz, raggiungendo quindi Seuza per rientrare infine a Liessa. Tutti i partecipanti hanno gradito questo percorso alternativo che, grazie al fornitissimo ristoro ed alla splendida mattinata, è stato molto apprezzato. Terminate le “fatiche” i podisti si sono ritrovati ad Osgnetto dove hanno consumato un pranzo all’insegna dell’allegria e della musica. E’ stato bello vedere come lo sport diventa un punto d’incontro, un momento di nuove relazioni sociali. La speranza è quella di vedere inserita la marcialonga di Liessa nel calendario delle gare podistiche regionali del prossimo anno. L’ultimo saluto a Ues Venerdì 7 giugno a S. Pietro al Natiso-ne, nella chiesa parrocchiale gremita di gente, hanno ricordato con delle brevi e toccanti frasi pronunciate dal compagno di squadra Tiziano Marzolini Giorgio Mi-chieli, che martedì 4 giugno aveva cessato di vivere in un ospedale in Germania dopo avere lottato contro una lunga, dolorosa ed inesorabile malattia che non perdona. “Signore, ti affidiamo il nostro amico Giorgio “Ues” che è cresciuto con noi, poi il lavoro lo ha portato all’estero da do- ve ritornava ogni anno con la sua simpatia, giovialità, la voglia di amicizia aperta a tutti. I suoi “botti”, il suo essere ragazzino spensierato, poi la prova, la malattia... ed ora è tornato a casa per sempre...” ha detto Manzini. Nel suo intervento il parroco don Mario Qualizza ha tracciato la figura di Giorgio. Oltre ai parenti ed ai numerosi amici c’erano anche gli ex compagni della Valnatisone degli anni ’60, che qui compaiono in una foto dell’epoca. II memorial Specogna non lascia Tri vignano Si è disputato sabato 8 giugno a S. Pietro al Nati-sone il “4° Memorial Angelo Specogna” riservato ai giocatori Over 35. La squadra di Trivignano si è aggiudicata il torneo per la seconda volta consecutiva raggiungendo così la Val-natisone nell’albo d’oro della manifestazione. I bianconeri hanno giocato la finalissima contro i padroni di casa chiudendo la gara in parità (1-1). Per decidere la formazione vincente sono stati necessari i calci di rigore che hanno visto il trionfo degli ospiti, più precisi dal dischetto. Il Trivignano a-veva eliminato il Reman-zacco ed il Buttrio, mentre la Valnatisone aveva prevalso sulla Cividalese e sull’Azzurra. Prima della finale c’è stata l’intitolazione del campo sportivo ad Angelo Specogna, con la presenza del sindaco Bruna Dorbolò, del vicepresidente della FIGC regionale Burelli e del rappresentante della categoria arbitrale Riva. Al termine della manifestazione il previsto concerto rock, con giovani musicisti locali, non si è tenuto Un momento dell’intitolazione del campo di S. Pietro in seguito alla tragica notizia della scomparsa di Raf- faella Pozza, tragedia che ha sconvolto tutti noi. La consegna del trofeo al Trivignano Seconda classificata la Valnatisone Nord contro Sud il 22 giugno a Purgessimo Torna la sfida di Azzida Sabato 22 giugno, alle 17.30, presso il campo sportivo di Purgessimo si gioca il 18° incontro tra Azzida Nord e Azzida Sud organizzato dal Gruppo sportivo amatoriale Azzida ’85. La partita ha in palio il nuovo trofeo biennale. Azzida Nord è in vantaggio di una lunghezza nei confronti del Sud, che è stato il vincitore nella passata edizione. L’albo d’oro vede prevalere la squadra Nord con 9 successi a 8. Alla gara seguirà l’incontro conviviale, previsto per le 20 presso il tendone ad Azzida. Le prenotazioni si effettuano presso la trattoria “alla Rinascita” non oltre le 12 di sabato 22 giugno, previo il versamento di 8.50 euro. Alle 21.30 circa verrà estratta la tombola paesana. Četrtek, 13. junija 2002 Intitolato al compianto presidente il campo sportivo Mauro Specogna (verdi) premiato per il secondo posto Tribil, taglio del nastro per gli spogliatoi del campo A Tribil di Sopra il maltempo ha concesso una tregua che ha permesso, domenica 9, l’inaugurazione ufficiale degli spogliatoi del campo di calcetto. Dopo la messa celebrata nella chiesa da don Emilio Cen-cig è seguita l’inaugurazione del nuovo manufatto. A fare gli onori di casa è stato il sindaco di Stregna Claudio Garba/., che ha illustrato le difficoltà per concludere i lavori e la soddisfazione nel vederli conclusi, ringraziando le autorità, il Gruppo Alpini, la Polisportiva Tribil, i concittadini ed i ragazzi valligiani presenti. Quindi don Emilio ha benedetto i locali ed assieme al sindaco ha tagliato il nastro tra gli applausi dei presenti. Tutti assieme hanno potuto visitarli constatando la loro efficenza. Un impianto che darà impulso a diverse specialità sportive. Nell’occasione si è giocato un minitorneo di calcetto dove si sono affrontate tre squadre composte da una rosa di giovani calciatori valligiani. Il successo, ai calci di rigore, è andato alla squadra dei “rossi” guidata da Giancarlo Pittio-ni (Buria) che ha superato i “verdi”, mentre il terzo posto è andato ai “bianchi” guidati da Claudio Baulini. Al termine le premiazioni Sopra l'inaugurazione degli impianti sportivi a Tribil, a fianco la squadra vincente con la coppa consegnata ai vincitori e le targhe ricordo per gli avversari. Il via al torneo giovedì 20 giugno Quindici squadre in lizza per Liessa A Liessa di Grimacco prenderà il via giovedì 20 giugno il 15° torneo di calcio a cinque organizza- to dali' A.S. Grimacco, titilla Pro Loco Grmak, dalla Parrocchia di Liessa e dal Comitato calcetto. Quindici le squadre al via, suddivise in tre gironi. Fanno parte del girone A: Bar al Ponte - Ponte S. Quirino, Osteria al Colo-vrat -Clabuzzaro, Termosanitaria Leo Gorenszach, Distributore Shell - Cemur, Bar da Remigio - Cividale. Nel girone B si sfideranno Black eagles - Vemasso, Rosticceria da Giuliana - Osgnetto, B.C.B. 2002 L’elettricista - Pulfero, Pitture edili Specogna David - S. Pietro e Iurman commercio legna da ardere - Grimacco. Nel girone C giocheranno Albergo al Vescovo - Pulfero, Night club Cemizza -S. Pietro, Dughi team Du-garo legna da ardere - S. Leonardo, Osteria al Col-lio - Cividale ed Orso matto - VartaCa. V Obuorči nas kličejo na senjam četrtek, 13. junija 2002 Obuorča nas kliče na senjam svetega Antona, ki bo v petak 14., saboto 15. an nediejo 16. junija v njih luštni vasi. So pru pun dobre volje an kuraže vasnjani iz tele an iz drugih vasi, ki so položene gor po Idarski dolini: nimar manj jih je tudi njih, pa znajo zbrat moči an Ultime battute al 10. Torneo di calcetto organizzato a O-borza, paesino della valle dello Judrio, per ricordare un loro giovane ragazzo, Pietro Maurizio Mussig, vittima di un tragico incidente stradale. Venerdì 14 giugno, alle ore 20, ci sarà la prima semifinale. A incontrarsi sul campo di calcio del paese l’Apicoltura Cantoni e Obor-za. Seguirà alle ore 21 la seconda semifinale che si giocherà tra le Tigri di Savo-gna e Dolegna. Le due formazioni che usciranno sconfitte di questi incontri giocheranno domenica 16 giugno, alle ore 17, la finale per il 3. e 4. posto, mentre le vincitrici si incontreranno alle ore 18. per aggiudicarsi il 1. posto. kupe dielat za ponudit vsi-em nam pru liep, domači senjam. V petak 14. ob 19.30 odprejo kjoske. Ob 20. uri bo parva semifinale v malem nogometu (calcetto): igrale bojo Apicoltura Cantoni pruot Oborza, ob 21. pa Tigri di Savogna pruot Dolegna. Za ples na brejarju po-skarbi skupina “Trio Squalizza”. V saboto 15. junija bo ob 21. uri ples an bojo godli Bintar’s. V nediejo 16. bo ob 10. uri precesja s podobo svetega patrona. Godla bo banda iz Como di Rosazzo. Po precesiji bo sveta maša par kateri bo pieu domači zbor (coro). Ob 14. uri bojo ženske cabale na balon (triangolare calcetto femminile). Ob 17. uri bojo igrale ekipe, ki so paršle v finale na 10. turnirju v malem nogometu, ki je posvečen spominu na mladega puoba iz Obu-orče, Pietro Maurizio Mussig. Parva tekma, partita, bo za videt, duo pride na tretje an četarto mesto, druga tekma pa za parvo an drugo mesto. Ob 19. uri se bojo pliezli za udobit “cuccagno”, ob 21. bo nagrajevanje turnirja v malem nogometu an potlè pa vsi na ples z ansamblom “Folketitraj”. Na bo manjkalo za pit an za jest. Na stuojta parmanjkat, polisportiva S. Antonio iz Obuorče an vsi vasnjani vas čakajo. Iz fotoalbuma naših noviču Par Pačejkinih v Mataju-re so v saboto 25. maja imiel noviče. Zenu se je njih Valentino. Za de je pustu njega lejdih stan je po-skarbiela liepa čeča iz Pre-marjaga, Daniela Miotti, ki Valentino jo je zapoznu kako lieto od tegà an se tu njo zaljubu. Oženila sta se v cierkvi v San Mauro, blizu Prema-rjaga. Za jim uoščit vse narbuojše v njih novem življenju so jim parjatelji na-pravli purtone. Muormo reč (Lahi naj nam na zamieri-jo), de tisti v Matajure pred Pačejkino hišo je biu zlo, zlo liep. Parjatelji od Valentina so se zaries potrudil! Samuo za ‘no rieč se nam huduo zdi: de Valentino an njega Daniela na bojo živiel v sauonjskem ka- munu, pač pa du Cedade, kjer so se naštimal lepo hišo. Mladim novičam želmo veselo an srečno življenje s troštam, de Valentino kupe z njega Danielo bo pogostu zahaju v njega rojstne kraje- Spietar Matajur po čedni stazici Lieto 2002 je posvečeno goram, zatuole bi bluo pru, de v telim liete bi vsak od nas naredu, kiek posebnega tudi za naš gorski sviet: očet ’no senožet, ’no stazo... An pru na tuo-le so poštudieral tisti od Cai Nediških dolin. Ušafa-jo se v nediejo 23. junija ob 8. zjutra an od tu puo-dejo čedit stazo, ki iz Spietra peje do varha Matajura (staža, ki nosi številko 749). Vsak naj parnese za sabo, kar je trieba za posi-eč travo, vieje, lazo an ar-bido saj bo trieba nucat kose, dečespuljatorje, ka-njace... Ob dni popudan skuhajo za vse tiste, ki pridejo, pastošuto gor na Hle-višču (passo Glevizza). Ce želta se pardružit teli pametni inicjativi an pokazat takuo, ki dost ljubita naš sviet an naše gore, pridita! Za vse druge novice moreta poklicat Renata (0432/727047), al pa Gre-goria (0432/727530). Club alpino italiano - Val Natisone v nediejo 16. junija DOLINA REZIJE (Velika Baba / bivacco Cai Manzano) ob 5.50: odhod iz Spietra ob 7.00: hotel Camia srečanje s Cai Manzano an od tu pruot Rezijo do Koritis - Korito ob 8.00: se začne hodilt ali do Velike Babe (mt. 2160) ali do koče Cai Manzano (mz. 1690). Na koncu se spet dobijo vsi kupe pri agriturizmu “casera Coot” za druge novice: Dino (04321726056) - Franca (0432/727277) ŠPETER Zbuogam Raffaella Raffaella Pozza je irmela samuo 28 liet. Tiste dni So bli za njo an nje družino veseli dnevi, zak so se napravjal na nje poroko. Vsi so čakal, de pride Sabota 8. junija za videt nJo an nje muroza Roberta Pfed utarjam, kjer bi bla ratala mož an Zena. p'erkuca svetega Kvirina Je bla že lepuo naštimana, s° manjkale samuo rože, zbor (coro) iz Spietra, kjer •je tudi Raffaella piela, se Je napravju za zapiet nji an nje murozu narlieuš, ki Korejo. V njih novo sta-n°vanje v Spietre so Parhajal šenki od parja-je|jn an telegrami z uošči- V petak 7., okuole pud-neva, Raffaella je bla na P°ti za iti v Vidam po ž-ahto, ki je parhajala iz de-eCa pru za prit na nje po-r°ko. Vse se je zgodilo tu an magnjen: avto, ki “znori”, kamjon ki pride od te druzega kraja... konac m-ladega življenja. Novica od nasreče se je hitro arzglasila po vsieh Nediških dolinah an v Cedade, kjer nje muroz Roberto ima butigo blizu muosta. Je že zlo, zlo huduo, kar an mlad človek nas zapusti, kar pa nas zapusti v trenutku, v momentu, ko bi muorlo bit narbuj veselo za anj je nasreča še buj tragična an žalostna. Miseu vsieh nas je šla na mamo Claro, na bratra Massimiliana, na muroza Roberta an na vso družino. Raffaella počiva seda v špietarskem britofe, kjer so jo podkopali v nediejo 9.popudan. Za tako veliko nasrečo vsaka besieda je odvič. Trošt je, de mama, brat, Roberto, none an vsi v družini ušafajo muoč za prenest tako veliko žalost. Mi smo jim vsi blizu. Spietar Zapustu nas je Giorgio Michieli V Nemčiji, kjer je dielu an živeu, je zapustu tel sviet Giorgio Michieli. Biu je premlad za umriet, saj je imeu 59 liet. Ues, takuo so ga vsi klical an poznal, je pogostu parhaju v Spietar, ki je bla njega vas an kjer je imeu še mamo. An njega mama, O-limpia Michieli, je zapustila tel sviet samuo dva tied-na pred sinam. Giorgio bo venčni mier počivu v domačih tleh, v S-pietre, kjer smo mu dal zadnji pozdrav v petak 7. junija popudan. Na telim svietu je zapustu teto an kužine, pa tudi puno parjatelju. SVET LENART So Sli na Japonsko Telekrat “sreča” je zale-tiela v Nediške doline. Nie, de se gaja pogostu. Kar je kaka velika nagrada, vičk-rat gre kam drogam an ne tle, zatuo smo se veselili, kar smo zaviedel, de Teresa Rinani iz Gorenje Mier-se je udobila an vjač na Japonsko za iti gledat tekmo med Italijo an Meksikom. Nagrado so ji jo dal v sriedo 5. junija na puošt-nem uradu v Skrutovem, kjer je ona “klient”. Med taužinte an taužin-te imen, ki so tele cajte nucal postamat al kak drug servis od puošte, so vebral pru nje ime. Na Japonsko pa na puo-de ona, pač pa nje sin Manuel s parjateljam. NEDISKE DOLINE Praznik klaše ’32 Al poznata kajšnega iz Nediških dolin, ki se je ro-diu lieta 1932? Mi ja, an se nam pari pru čudno, de lietos dopunejo sedamde-set liet. Sedamdeset liet nie pru malo an če nam začnejo pravt, ki dost so jih vidli v njih življenju jih bomo poslušal vič dnevu... pa muormo reč, de se pru dobro darže. Za praznovat na posebno vizo okoune lieta so poštudieral, de namest iti samuo na vičerjo, ku po navadi, bojo praznoval cieu dan an takuo v nediejo 9. junija so se že zjutra ušafali na targu Resistenza v Cedade an s ko-riero so šli po sviete: od I-talije do Avstrije an Slovenije! Čedad - Celovev (K-lagenfurt), Bled... an potlè nazaj v Čedad pa na vičerjo. So se pru dobro imiel, če kar so se varnil v Čedad so se zmisinli, de nieso nardil še ne fotografije vsi kupp za diet na Novi Matajur! Antà vesta, ka so odločil, decidli? De se ušafajo še ankrat za ‘no drugo festo an za spominsko sliko (foto - ricordo)! JL jih prave... Cariešnje so zdrie-le an vsi željo jih pokušat. Tudi majhana Boženka je paršla damu z adno pleteni-čico puno ardečih če-riešnji. - Kje si jih potar-gala? - jo je mama poprašala. - Marjac me je pe-ju v njih sanožet, kjer imajo ’no veliko ča-riešnjo, je nastavu li-esinca an me je pošju jih targat an jih metat dol na tla, pa on jih je pobieru. - Oh moja draga Boženka, kuo si ti nadužna! A vieš, de Marjac je zlo modar, te je pošju gor v čari-ešnjo, de ti bo videu spuodnje hlačice. - Oh ne, mama, ist sem buj modra, ku on, sem jih sliekla priet, ku sem se spliezla v čariešnjo! *** - Halo, pronto, go-spuod dohtor, vas kličem zavojo mojga moža. Problema je, ki njemu seks diela slavo, ga boli harbat! - Seks? - popraša prečudvan miedih -Na zamierte, gospa, pa mi se zdi, de vaš mož ima osemdeset liet, kuo ga more bo-liet harbat za seks? - Ga začne boliet, kadar stoji spregnjen ure an ure pred jamo od kjučavince za špegat, kuo se ljubijo naša dikla an naš šofer! *** Miesce an miesce, vsaki četartak an vsako saboto, Giova-nin je hodu v vas h njega murozi Milici. Vsako vičer se je zgodila le tista navada: sta se usednila gor na Sofà an z roko tu roko sta gledala televižjon, dokjer nje genju večerni program an subit potle, nadužni Giovanin, se j’ pobrau pruot duo-mu brez besiede spreguorit. Milica je zmieram čakala, de ji kiek porče, dokjer ’no vičer je preguo-riu: - Milica, je že an cajt od tegà, ki bi teu te poprašat ’no rieč! - Oh ja, povejmi Giovanin! - Bo cajt, de storeš postrojit telekoman-do od televižjona! 12 Te dan je biu vsega veseja za Gorenj Bamas Četrtek, 13. junija 2002 “Te dan je vsega veseja...” S telimi besiedami naše narlieuše božične pie-smi je gaspuod Božo Zuanella pozdravu v nediejo popudan v Gorenjem Barnasu an začeu slovesno mašo za lepuo obnovljeno cierku. Biu je zaries liep praznik, čeglih so muorli vasnja-ni an farani čakat 20 liet za imiet po-strojeno cierku. Zuanella, ki je famoštar vse sauonjske doline, je doluožu, de je bluo nareto ries veliko dielo za tako majhano skupnost, ki donašnji dan š-tieje samuo 110 Uudi, stuo liet od tega, lieta 1901 jih je imieia pa 550. Gorenj Barnas ni velika vas, sigurno pa je zlo živa an nje ljudje puno darže za njo, za njih cierku an za navade, ki so jim jih zapustili te stari. Tuole se je lepuo videlo v nediejo popudan na prazniku za njih “novo” cierku. Videlo se je priet, kar je bluo trieba pomagat an dat no roko za cierku postrojit an pruzapru se vide vsak dan v lietu. Se posebno lepuo je videt, kuo se te mladi darže kupe an kupe die-lajo puno za de bo v njih vasi buj pituno an buj lepuo živiet. V nediejo, pru na dan sv. Prima an Felicijana, ki jim je posvečena cierku, so kupe masevali msgr. Marino Qualizza, Božo Zuanella, msgr. Lorenzo Petricig, don Azeglio Romanin an Rinaldo Gerussi. Pieu je pa mešani domaci zbor “Civi-din”, ki ga vodi Bepo Chiabudini. Njih lepi an močni glasuovi, njih pie-smi so ble pru liep pozdrav vsem an grede tudi priCa njih ljubezni do rojstnega kraja. Na koncu maše je gaspuod Zuanella zahvalu vse, ki so pomagal od dežele do občine, od inženirja Lorenza Saccomana, ki je napravu projekt an impreže Sicea iz Fuojde do Tiziana Strazzolini, ki je v imenu fare slediu vsem dielam. Je biu zadovoljen gaspuod tud zavojo, ki tista v Gorenjem Barnasu je že osma cierku postrojena v sauonjski dolini. Sada manjkata le Se cierku v Sauodnji an tista v PeCnijem. Turam Gorenjega Bamasa pa, parvi v cieli dolini, ima zvonuove pri- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR trJ. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekod račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SOK Sežana St 51420801-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Associato aTUSPI i m kljuCene na elektriko. Na koncu je Zuanella vabu na senjam, ki bo v Gorenjem Barnasu, parvo nediejo avgusta. Takrat bojo Se posebej zahvalil an pohvalil vse vasnjane an farane, ki so pomagal za cierku obnovit. Senjam bo doplih, saj bojo le tist dan praznoval an zlato maSo domačega gaspuoda msgr. PetričiCa, ki je sada duhovnik v St. liju na Koroškem v Avstriji. Rojen v Gorenjem Barnasu je Lorenzo Petricig prvo mašo zmolu na Svetih Višarjah an gorè bo 13. julija petdesetliet potle obnoviu svojo obju-bo. 4. avgusta, kot reCeno, bo praznovau še s svojimi domačimi. Na praznovanju je v imenu špietarske občine Studio legale in Cividale cerca impiegata max 24 anni uso computer, automunita, serietà, bella presenza, zone limitrofe. Inviare curriculum: fax 0432/702147 tel. 0432/732624 VENDESI casa fondovalle (Merso superiore nel comune di San * Leonardo) da ristrutturare. Se interessati telefonare allo 0432/723124 pozdravu Pino Blasetig, za njim je prof. Tarcisio Venuti guoriu o zgodovini ci-erkve, ki je tudi zgodovina vasi an je bila parvic omenjena v niekem dokumentu lieta 1269. Cierku je bila zazidana v lietih 1400 - 1500, potle postrojena zaradi potresov, ki jih je bluo vic v lietih 1511-1513. V lietih 1725 so jo spet postrajal an ten-Cas je cierku zgubila nje parvi obraz. Iz besied prof. Venutija je paršlo na dan, da je muorala Gorenjabar-naška fara skarbiet Se za cierku Sv. Jurija an na pu s petjaško Se za Sv. Kocjan. Po končani maši so po-žegnal Se faruž, ki ga je Spietarski kamun prestroju zatuo, de bi ratu dom za starejše ljudi. An potlè je okuole cier-kve ratu zaries senjam z ra-moniko an cielo orkestro, s puno dobruot za vse an posebno s puno dobre voje. V turme so zaCel veselo ton-kat. Se nebuo se je potala-žlo an vse je teklo lepuo an gladko, brez daža. Planinska družina Benecue išče za kočo na Matajure diatonično ramoniko (tisto, na batone), seveda po ugodni ceni! Tel. 0432/727631 (Igor) ali pa 0 432/726182. (Silvio) VENDESI a San Pietro al Natisone appartamento bicamere, biservizi, cucina, sala, ripostiglio, garage, cantina e orto. Se interessati felefonare al 347/9739432 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 15. EX) 21. JUNIJA Podboniesac tel.726150 Čedad (Minisini) tel. 731175 Zapaite za počitnice / Chiuse per ferie Mojmag: od pandiejka 17. do nedieje 30. junija Premaijag: od pandiejka 17. do nedieje 30. junija 21. junija bo helikopter za kočo na Matajurju Planinska družina Benečije sporoCa vsem svojim elanom, da v petek 21. junija bo delovna akcija. Spet bo do nje koCe, do Doma na Matajurje vozu helikopter, saj so se beneški planinci odločili, de je potriebno zazidat še darvamico an zimsko sobo. Tak prestor je potrieban za ponudit strieho nad glavo, kar je koCa zaparta med tiednam, še posebno v zimskih miescih an tudi kadar je slava ura. Ob 8.30. uri bo helikopter že na diele. Vsi Člani an parjatelji, ki morejo, naj Zihar gredo pomagat, saj je trieba vic ljudi an zlo hitiet za parpravt material za helikopter, ki v par minutah nardi njega pot gor an nazaj. Za informacije pokličita Igorja (0432-727631). Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Čarni varh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 ŠPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa. v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081)’ Pridejo oni na vaš duom. Kronaka —