GLAS SVOBODE. SLOVENSKI TEDNIK Zuk. Koiitn Dklatkboa Liudhtta.	Glas Svobode.	GLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY To The I ntehebts Oy
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	
‘OD BOJA DO ZMAGE”!
"KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 47.
“Entered as Second-Class Matter July 8.’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 20. novembra 1908.
Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
leto VII.
fftF'Cenjen im citate tjem
“ GLAS SVO/”
S prvim prihodnji ga meseca bomo pričeli v “Glas Svobode” priobčevati ZGODOVINSKO POVEST
“Strahovalci dveh kron”.
Ta povest iz naše slovenske domovine bo vsakterega jako zanimala in je v resnici čtivo, katero bi moral vsaki zaveden domoljub v svojem domu imeti. Žive črtice iz slovenskega življenja preteklih časov, se čitatelju za sliko predočijo, da jih ni mogoče iz rok dati, temveč so pri drugem in tretjem čitanju tako zanimive kot pri prvem. Že ZGODOVINSKA POVEST
“STRAHOVALCI DVEH KRON”,
je veliko več vredna, kot znaša večkratna celoletna naročnina na “Glas Svobode”, in ker te povesti ne bomo v knjigi izdajali, se vse cenjene čitatelje vljudno vabi, da se na list “Glas Svobode” takoj naročijo. Naročnina stane celoletno samo EN DOLLAR IN PEDESET CENTOV in jo je poslati na
Upravništvo “GLAS SVOBODE CO”, 597 West 20th St.,	Chicago, III.
Književnost.
Kdor si hoče omisliti izvanredno fino čtivo, tako priporočamo ■našim cenjenim somišlenikom da si naročijo “Svobodno Misel”.
“Svobodna Misel” izhaja vsaki mesec po en zvezek, ali pa na 2 meseca podvojen zvezek in stane ■pri upravništvu naročena celo leto Kr. 2.50. Naslov iza naročbo je : “Svobodna Misel’.’ Praga — Vi-‘II ogradi — češko — Avstrija.
Da onrngočimo našim rojakom izvrstno in ceno čtivo, smo se odločili, da prevzamemo naročila na “¡Svobodno Misel” in kdor nam •pošle $2.00 dobi celo leto “Glas Svobode” in “Svobodno Misel.”
Samo “Svobodna Misel’ stane ipri nas naročena celo letno $0.65.
Pri tej priliki vabimo naše cenjene rojake, da si na edini delavski list “Glas Svobode” naročijo, tar damo ugodnost, da kdor nam ■pošle 150 centov dolbi list takoj a naročnina se min računa šel e j od 1. januarja 1909.
Vse naročnike prosimo, da Meri naročnino po “Money order” vplačajo, da nam na pošti dobljeni “modri” ali “zeleni” cegelc v pismu pošlejo, ko brez tistega ne dolbimo denarja. Oni pa ko nam poštne znamke pošlejo, naj pošlejo izključno le znamke po lc ali po 2c, večje ne, ko jih ne moremo rabiti ne v denar spraviti.
Upravništvo “Glas Svobode”
Listnica uredništva.
Slavni “Slovenski Sokol” v Cleveland, O. zaradi pomanjkanja prostora objavimo Vaš protest v prihodnji številki. Da se nikomur krivica ne dela, izjavljamo da g. Kralj ni doposlal nobenega tozadevnega dopisa.
Takisto smo morali vse druge dopise do prihodnjič Odložiti, ko manjka prostora, toda pride vse na vrsto. Potrplenja ¡prosimo.
Listu v podporo.
Mat. Jaklevich 50c. in M. Pets-chnfek 25e.
Srbske “zarotnike” na Hrvat-skem hočejo sedaj baje —- pomilostiti. Sumljiva je Raueh-AVeker-lova milost! Ljudje, ki nekaj vedo o teh rečeh, pravijo, da se ni moglo “zarotnikom” nič dokazati, ampak ker bi škodovalo ugledu operetne hrvatske, pa tudi o-grske vlade, ako bi priznali svojo blamažo, se hočejo rešiti s pomi-loščeujem. To se pravi norce briti iz pravosodja.
s- *	*
Že nad tri mesece sedi do 50 nedolžnih ljudi v preiskovalnem zaporu pri sodišču v Zagrebu, a do danes še ne vedo zakaj so zaprti. Dosedaj jih še niso sodno zaslišali. Vedo le samo, da so obtoženi zaradi hudega zločina “veleizdaje”, toda ne vedo. s čim. so zakrivili, česar jih dolže. Zaman prosijo, da jih že enkrat postavijo pred sodišče, naj se jim dokaže krivda. Eden teh vjetnikov se je oprijel Obupnega zadnjega sredstva — noče sprejeti nikake hrane tako dolgo, dokler ga ne zaslišijo.
Ali niso to azijatske razmere!
ČLANOM DRUŠTVA Št. 1 S. N. P. “ZVEZE”. V CHICAGI, ILL.
Opozarjamo da bo v nedeljo dne 22. t. m. popoldan ob 2 uri redna društvena seja, katera se bo vršila v dvorani g. Stasny-ja, na 650 Bine Island Ave.
Vsi cenjeni člani se vabijo k polnoštevilni vdeležbi, ko pridejo važne zadeve v posvetovanje.
iSprejemiali se bojo tudi novi člani, ter vabimo vse one rojake. Meri nameravajo k društvu pristopiti, da se na označenem kraju
in času zglase.	____
Z bratskem pozdravom 'Jos. Ivanšek, tajnik.
1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111.
Pravica in krivica.
Tudi na-se misliti, to je prav, a samo na-sč misliti, to je krivica.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Belgrad, 17. nov. Med ljudstvom v Bosni in Hercegovini se sovraštvo proti Avstriji zmerom bolj širi in v več okrajih se pričakuje, da izbruhne vsak čas vojska z manjšimi raztresenimi krdeli (guerilla vojna). Več uglednih Srbov je dobilo od avstrijske vlade hišni zapor. Garnizija v Tre-binji se je pomnožila na 10.000 mož in obramne priprave se delajo. Vpad črnogorskih vojakov v Bosno in Hercegovino se pričakuje vsak čas. Avstrijci so baje vse prelaze in potoke podkopali, 'katere bi imeli Črnogorci prekoračiti.
Nemčija.
Ham, AVestphalsko, 12. nov. V premogovem rovu “Radbod” so se danes plini užgali in eksplozi-cija je bila grozna. 27 mrtvih so na površje spravili a 300 ljudi je zasutih. 400 mož je v rovih delalo, ko je bila eksplozieija; 70 jih je ranjenih a eden je umrl. V rovu št, 2 je 150 rudarjev zasutih.
—	Hami, AVestphalsko, 13. nov. V “Radbod” rovu je 302 mož zasutih, so izgubljeni. V galarije priti je vsled strupenih plinov, ognja in zružbi nemogoče, torej so se rešilna dela opustila.
Eksplozieija je najbrže nastala vsled premogovega prahu,
—	Ham, AVestphalsko, 14. nov. Tu sem je dospelo vojaštvo, da vzdržuje red. Princ Eitel Friderik, je obiskal več rodbin. Ena žena je izgubila svojega moža in štiri brate. Rudarji so obkolili princa in mu zaklicali: “Kraljeva Visokost, mi želimo boljšo varnost za rudarje!”
—	Berolin, 17. nov. V Dortmundu je 15.000 rudarjev praznovale (Frierschicht) v znak sožalja .ponesrečencev v Hamu. Rudarji so do skrajnosti razburjeni in se je bati izgredov.
—	Berolin, 17. nov. V celi Nemčiji so ljudje in vsi vladajoči kralji in knezi na cesarja Viljema zlovoljni ko se v zunanjo politiko nerazumno vmešava : kar nemški diplomati skrpucajo to jim cesar nepremišljeno ne samo razruši, temveč celo državo v nevarnost spravlja.
Nemški državni zbor je kance-larju knez Biilovu naročil, da ima cesar v prihodnje se vsake politike vzdržavati toda cesar je prav po hribovsko z pestjo ob mizo u-daril in zaklical: “Jaz bom pa le vkljub temu govoril, kar bom hotel!”
Slobodna Riječ v Zagrebu
poroča, da so iz Francoskega izgnani jezuviti kupili posestvo od kneza Šchauuiburg — Lippa v Virovitici, za 50 milijonov kron. Siromašni in prognani popi. Siromašna cerkev!
'“Radovedni smo”, pristavlja “Slobodna Riječ” “se li bojo naši slavni “patrioti” nad jezuvite tako spotikali, kakor so se svoj čas nad madžarske priselnike spotikali? Francoski ali bolje inter-nacijonalni (mednarodni) jezuviti so priseljenci ali kakor bi jih “patrioti” nazivali “pritepenci”. Tedaj hočemo čakati na navale naših “patrijotskih” klerikalcev, ko bodo udarili na — jezuvitsko vdiranje (invazije)! Bodemo li to dočakali?”
To smio mi že opetovano nagla-šali. da vsi drugod izgnani “pa-rasiti”, v blaženi Avstriji zaščito dobijo, da ljudstvo do skrajnosti poneumnijo in izkoriščajo.
(Bomo li dočakali, da bo konec temlu?
Srbija.
Budapest. 16. nov. V Srbiji preti, da utegne priti do medsebojne vojne, ko stranka, katera hoče u-mor kralja Aleksandra in kraljice Drage maščevati, vedno bolj pritiska, da je kralj Peter le v sled tega zločina srbski prestol zasedel in zahteva da se prestolu odpove v prilog prestolonasledniku Jurju. To bi omogočilo, da se morilce kralja in kraljice obtožijo zaradi umora.
Poročila iz Belgrada se glasijo, da se je srbska vojna v dve nasprotni razcepila in da bojo kraljevi morilci, za slučaj spremenjitve prestola, svoje pristaše 'k orožju poklicali,da si svojo kožo varujejo
Rusija si prizadeva občni razkol preprečiti in svetuje kralju Petru, da se prestolu odpove, ter mu obeče v tem slučaju zavetišče in letno zadostno dosmrtno podporo kot odškodnino za s krvjo o-madeževan prestol.
Kitajkso.
Pekinj, 17. nov,. Cesar — po i-menu — in vladajoča vdova cesarica sta umrla; sumi se, da že pred delj časom a se je smrt prikrivala vsled bojazni pred splošno vstajo. Dedni cesar Pu-AVei je šelej tri leta star, ter je vlado prevzel princ Chun.
Umrla cesarica udova TzeJIai-An je leta 1861 vladne vajete v roke dobila in je bila grozovita in do skrajnosti nazadnjaška.
Portugal.
Lizbona, via Badajoe, 10. nov. Samoumor dr. Alberto Costa je oblastni je prepričal o obstoju razširjenja zarote za umoritev kralja Manuela in policija v Lizboni kakor po drugih mestih zapira, številno članov družbe črnega križa in drugih r e v olueij o n am ih zvez. Dr. Costa je bil eden najodličnejših republikancev v deželi in dosedanje preiskave so dognale sum, da je raji samoumor izvršil, kot da bi bil mladega kralja umoriti imel Policija trdi da ima dokazila, da so člani črnega križa žrebali, kdo da ima monarha iz poti spraviti. Žreb je določil dr. Costa, a ta ni imel poguma zločin izvršiti, ter se je raje sam usmrtil. Vsak znani član zarotnikov je v luknjo vtaknjen in kraljeva telesna straža se je podvojila, v nadi, da. se morebitna nevarnost odstrani.
Dne 11. decembra.
Dne 17. t. m. je bil Herman Bil-lek, od sodnika Barnes v Chicagi v črtrtič v smrt na vislicah obsojen in sodnik je določil dan jnsti-fikacije na 11. decembra t. 1. Kakor znano obtožen in krivim je bil spoznan, da je rodbino Vrzal zastrupil. Vsi napori ga rešiti so bili brezuspešni, akoravno še vedno trdi da je nedolžen.
Sodnik je ,pol ure čital utemelj* vanje razsodbe, ter konečno Bil-leka vprašal ako ima kaj za ugovarjati razlogom na kar je odgovoril, da on, Billek, ni nikogar zastrupil in mu tudi ni . n a misel prišlo, komu kaj žalega storiti. “Jaz 'bi moral novo razpravo imeti,” je pripomnil.
Politikarji iz “Unije” izobčeni.
Milford, Mass., 16. nov. Danijel F. Kearney, .predsednik tukajšnje Central Labor Union, in AVilliam F. Clanicey, prejšni tajnik centrale, so bili pri neki Central Labor Union izključeni, ker sta v nedeljo pred volitvijo, zborovanje sklicala in v prilog demokratične stranke agitirala. Kearney je proti “Bartender Union” v Milford, tožbo za odškodnino $3000 vložil, češ, da so mu zabranili svoj posel izvrševati.	L li.
OSTRA SODBA PROTI
Amerikankam.
New York, 16. nov. Superintendent mestnega odgojevališča Dr. AVm, H. Maxwell, je dal ameriškem damam hud poper, za katerega se mu ne bojo zahvalile. V Flatibush ‘Mothers Club’ v Brook-lynu je Maxwell predaval ter med drugem rekel: “Po mojem mnenju je ameriška gospa, naj bolj lena na celem svetu in svoje otroke ravno tako lene odredi kakor je ona sama. Ako im,a Amerikanka 2 Ibloka dolgo pot, vzame caro in ako imajo njeni otroci 5 blokov daleč v šolo, besni in divja, češ, da se more kaj takeka od njenih otrok zahtevati1. Mi imamo v naših šolah zdrave telovadnice, toda ne zadostno. Namesto, da matere svoje otroke od boje odvračajo, naj bi se rajši vsako jutro in 'zvečer ž njimi daleč sprehajale. Jaz sem moral v moji domovini pet milj daleč v šolo hoditi, in tem imam se zahvaliti, da sem čil in zdrav. Ameriški otroci so le od lastne matere razvajeni in omehkuženi, in vsled tega imajo učitelji zelo težavno stališče. Otrok se more le učiti' če je duševno in telesno čil in zdrav.”
'(To se umi, >da ta kritika samo brezposelne ameriške dame zadene, katere dan kradejo celo svoje življenje, medtem,, ko so Američanke delavskih slojev prav delavne in k hišnim potrebam dokaj pripomorejo s zasluškom svojih rok. Op. ur.).
Cenjeni naročniKj!
Precejšnje število Vas je, ko Vam je s 1. novembrom, nakate-rim pa že popred naročnina na “Glas Svovode’’ potekla.
Da ne bo treba list ustaviti, prosimo da se naročnina takoj ponovi.
Opozarjamo tudi, da z prvim prihodnjega meseca, bomo pričeli z priobčenjen zgodovinske povesti “STRAHOVALCI DVEH KRON”. Ta povest prekaša vse dosedanje. in je sama na sebi mnogo več vredna, kot celoletna naročnina lista.
Vsi novi naročniki na list “Gl. Svobode”, kateri si neposredno pri nas naročijo in celoletno naročnino, malenkost 150 centov vpošljejo, dobili bojo list takoj, a naročnina se jim bo šelej od 1. januarja 1909 računala, tako da dobijo list en. oziroma poldrugi mesec brezplačno.
Vabimo in prosimo tedaj, da zaostali naročniM svojo dolžnost napram nas nemudoma storijo, in vsi kojim naročnina je potekla, o-no ponovijo; čitatelje “Glas Svobode” pa vabimo, da se na list naročijo in se ve, ob enim naročnino tudi plačajo.
Opozarjamo nove naročnike, da gori omenjeno ugodnost le oni dobijo, koji se bojo za celo leto naročili in plačali.
Večjim cenjenim rojakom pošljemo danes list “Glas Svobode” na ugled in tisti ko si ne bodo naročili, prosimo, da nam list vrnejo ali pa z dopisnico to naznanijo.
Upravništvo “Gl. Svobode”.
597 W, 20, St., Chicago, Ul.
IŠČEM
prijatelja Frank Bajt-a; hi je pred štirimi meseci v Naylor, Mo.
Prosim, da kdor ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali se naj pa sam' javi; imam mu važnosti zaradi “Business,” sporočit. Math Petchnick Box 701 Black Diamond, AVash.
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
TRETJI DEL.
m.
Sel je nekoč mlad fant, napotil se je v svet z lahkim korakom in njegovo srce je bilo polno upanja Pa ni bilo samo upanja polno, neizmerna ljubezen, vseobsežna, je bila v njem. Šel je in je ponudil od svojega bogastva, od svoje ljubezni ljudem. “Glejte, razbojni-ka, ponuja nam ljubezen — kamenjajte ga!” Zgrnili so se okoli njega in so metali nanj kamenje in blato, dokler se ni zgrudil . . . In 'ko je vstal, je šel dalje, čez hribe, in je ponudil ljudem od svojega bogstva, od svoje ljubezni. “Glejte, razbojnika, ponuja nam ljubezen — kamenjajte ga!” Zgr-nili so se okoli njega in so metali nanj kamenje in blato, dokler se ni zgrudil . . . Takrat pa se je zgodilo čudo: «pest blata je padla v njegovo srce in 'blato se je razlivalo zmerom više in je zalilo »r ce do vrha. Težko je bilo, tako da njegovi koraki niso bili več tako prožni in lahki kakor poprej; hrbet mu je klonil, glava se mu je povesila. In zgodilo se je drugo čudo; od tistega trenotka, ko je bilo padlo blato v njegovo srce, ni hrepenel več v višavo, ne v daljavo ; ljubil je močvirje, temo vlažnega gozda, mračne zaseke, gluhe in pozabljene, skrite med hribi. In zgodilo se je tretje čudo; ljudje ki so ga kamenjali nekoč, so stali zdaj kraj gozda, v gorkejšem soln cu, ob močvirju, na trdnejši zemlji, nad zaseko, više v klancu, in so kazali nanj: “Glejte ga, ki nima ljubezni v srcu!” In ko je zaslišal njih smeh, se mu je storilo inako, in-------
Kačur se je stresel, velika je bila njegova bridkost.
Segla mu je v srce plaha misel, medla, trepetajoča — kakor kresnica v mraku.
“Kaj ni več mogoče . . .?”
“Ata!” je zašepetalo iz postelje-
Kačur se je zdrznil; ugledal je dvoje velikih, motnih, čist-o belih oči. Hitel je k mizi, privil je luč in se je vrnil k postelji.
“Kaj bi rad, Lojze?” se je sklonil sinu prav d c usten.
Ustnice so se zgenile, bele oči so strmele nanj.
Kačurja je izpreletel mraz, prijel je otroka za rame in mu je vzdignil glavo.
“Kaj 'bi rad, Lojze? Le besedo reci!”
Glava je omahnila ; tanke, koš cene roke so ležale na odeji.
“ISaj ni res!” je zaklical Kačur v grozi. “Saj ne smeš umreti, Lojze!”
Vzdignil ga je iz postelje in ga je stisnil v naročje. Lica so bila še topla, čelo je bilo še potno in zelo gladke.
“Poglej me, Lojze!” je prosil Kačur im noge so se mu tresle. “¡Samo poglej me, čeprav nič ne rečeš!”
Tanke roke so visele mrtvo ob životu, ustnice se niso genile.
Kačur je odprl duri ter jih od-pahnil z nogo nastežaj.
“Žena! Poglej!” je zaklical s hripavim, izpremenjenim glasom.
Stopila je bliže; njen obraz je ostal hladan in miren.
“Kaj bi kričal? Mrtev je! Deni ga na posteljo!”
“Mrtev!” je zakričal Kačur tiščal je drobno trunio k nnsim in je strmel z osteklalimi očmi . . .
Vso noč je sedel ob lepo postlani postelji, kjer je ležal sin ves bel in miren; vso noč in ves drugi dan.
Odtrgal se mu je bil del srca. del življenja je utonil v noč . . . tisti del, ki mu je bil najbližji in ki je bil vsa dediščina njegova 'z preteklosti, ves njegov delež, namenjen mu od skope usode: spomin na greh in na ponižanje . . Ko je gledal tisti beli, drobni, mirni obraz na postelji, tiste tanke krempljem nodobne, sklenjene roke, je slutil z grozo, koliko mu je umrlo, in z grozo je slutil, zakaj
se je oklepal s toliko ljubeznijo tega bolnega telesca, ki je živelo v mraku . . . živa, počasi umirajo ča, brezglasna, brez upora trpeča senca iz 'Blatnega dola . . . spo min na "reh in na ponižanje . . .
Sedel je ob postelji in je pogledal teman in zlovoljen, če je kdo odprl duri v njegov hram.
“Kam? Kam zdaj?” je premišljeval v globoki bojazni, kakor otrok, ki je bil izgrešil mater in stoji na neznani cesti, med neznanimi ljudmi . . .
“Ni več poti — in zakaj bi še hodil? Kam?”
Stopil je v izbo Tone, ki je bil prišel na božične počitnice. Gos-* poski je bil oblečen, svetlo krava-* to je imel zavezano okoli vratu lase je imel lepo počesane, njegov obraz je bil nežen, gladek, ustni-ee so bile napete samozavestno. Gledal je na mrtveca z mirnim, radovednim pogledom, brez žalosti!
“Glej. umrl je!” je iznregovo-ril Kačur s trepetajočim glasom kakor da bi bil povedal sinu pretresljivo novieo.
“Saj vidim! Kaj pa bi imel na svetu, da bi živel?”
Okrenil se je in se je vrnil 'k materi. Kačur si je zakril obraz. ..
Mračno je bilo v izbi; z dolgim sajastim plamenom je gorela sveča ob postelji, prasketala je in vzplamtevala, v večnem nemiru so se zibale sence na stropu, na stenah, na mrtvem obrazu. Zuna i je snežilo: veter je udaril časih ob okno. da se je streslo. Iz druge izbe se je glasilo žvenketanje čaš in kozarcev, razgovarjaJi so se po-] oglasni, veseli glasovi, buknil je časih smeh, udaril je ob duri ka kor sneg ob okno.
“Ne puste ga, da bi spal!” se je razsrdil Kačur in je odprl duri Za mizo so sedeli žena, Tone in mlad, gizdav uradnik z ueumnim obrazom in debelimi, pohotnimi ustnicami. Na mizi se je kadil čaj, čaše so bile nolne.
“Kaj pa Vi tukaj, ob tem času?” se je okrenil Kačur k uradniku.
“Kaj bi?” je odgovorila žena “Na čaj sem ga vabila!”
Uradnik se je smejal nekoliko prežimo in je vstajal.
“Le ostanite!” je vzkliknila žena.
“Stran! Takoj od tod!” Uradnik je videl Kačurjev o-braz. vstal je hitro ter si ogrnil suknjo; Kačur mu je odprl duri in jih zaloputnil za njim.
“Kdo pa je ta človek?” je pra šal ženo trepetajoč; tudi ona jc trepetala in mu je gledala naravnost v obraz.
‘ ‘ Prašal bi ga bil! ’ ’
“Kje je tvoje srce, da si ga vabila nocoj?”
“Ne brigaj se za moje srce! Nisi se brigal zanje nikoli; zato tudi ni treba, da bi se nocoj!” Videl jo je pred sabo bujno, kljubovalno in ves srd, izžet iz dolgega trpljenja, ga jc dušil v grlu.
“Vlačuga!”
Oblila jo je temna rdečica.
“Še enkrat reci to!” “Vlačuga!”
Strmela je nanj in je molčala; nenadoma se je umiril njen obraz in ustnice so se je zavile v preziru in studu.
“Kdo bi ob tebi ne bil vlačuga? Kaj sem imela kdaj veselje od tebe? . . .In če bi' jih bilo sto in šo več, ki sem se pečala z njimi — ti mi ne smeš očitati! Ves svet sodi Miko in Bog bo sodil — ti pa nimaš pravice! Samo ti ne!” Kačur je hropel, beseda mu ni hotela iz grla.
“Vlačuga, očitno se izpoveduješ?”
“Očitno!” je govorila žena s hripavim, kričečim glasom. “0-čitno, če je treba! Skliči vso občino, vse jih uobliči sem, pa ti bom s prstom pokazala tiste, ki so ho dili k meni v vas! Ne maram ni o več — nič več se ne bojim, nič več
se ne bom skrivala ured teboj! Ves greh na trvojo glavo! Kaj si mi dal, od začetka do nocoj? Trpljenje, trpljenje, trpljenje brez konca! ... Če nisem bila zate. čemu si me pa vzel? če sem bila dekla — kaj ti je Bog dal zato pravico, da me ubijaš, tako -počasi, kos za kosom? Da me uklepaš v ječo, kakor sem prejokala v ječi deset let, preden me Bog sam ni rešil? — Vlačuga! Prav si rekel! Kaj sem bila tebi kdaj kai drugega? Kaj sem ti bila kdaj žena. da bi me bil vesel in da bi me pokazal ljudem: Glejte, to je moja žena? — Ponoči si me imel rad; ko je dan zazorii, me nisi več po znal . . . Vlačuga! Prav! Storila sem po tvoji volji!”
Sopla je težko, oči so ji bile pol-ne solz, na njenih licih so se prikazale rdeče pege.
Sin je sedel za mizo; noslušal jc bled, po vsem telesu trepetajoč.
Kačur je stal okamenel, zibalo se mu je pred očmi.
“Lažeš!” je vzkliknil, stopil je z omahujočim korakom in je vzdi gnil pest. Sin je skočil k njemu in ga prijel za roko.
“Pnstite mater!”
Kačur je videl pred sabo mlad, bled obraz in v blazni grozi, v hi pu, ki je šinil mimo, se mu je za zdelo, da je spoznal ta obraz. 0-braz njegov je bil — tistega človeka obraz, ki se je bil napotil nekoč, srce polno upanja —
“Izpusti!”
Sin je izpustil roko in omahnila
je.	Kačur mu je približal obraz, da se mu je skoraj doteknil lic — sin je videl čudno svetlobo v o-čeh in se je umaknil prestrašen.
“Poslušaj!” je govoril Kačur skoro šepetaje in sunkoma. “Tebi bom povedal nekaj; samo tebi! Če ti bo kdaj hudo, 'kakor je bilo meni1, in se Iboš spomnil pobožno name. te ne bo oskrunil ta spomin. Dal boš krvavo solzo za vsako Iju-beznivo besedo, ki mi je nekoč nisi dal! Jaz pa ti odpustim —- zakaj tudi ti se boš napotil na tisco pot in Bog vedi če tudi tebi ne bo kanilo blato v srce. Zapisano ti je na obrazu, da sc boš napotil in takrat se boš časih spomnil name . . . Ali si vse razumel, kar sem ti povedal?”
Zategnil je ustnice v čuden, o-troški smehljaj; sin je strmel nanj in strah se mu je vzdigal v srcu.
Kačur je stopil v izbo, poljubil je mrtveca na obedve lici, očedil je svečo, da bi gorela svetleje. nato si je oblekel suknjo.
“Kam, ata?” je prašal sin. Kačur je šel skozi izbo, smehljal se je in ni izpregorvoril. ‘Pusti ga, naj gre, kamor hoče!’ Odprl je duri.
“Tako je! To i p bila beseda: naj gre, kamor hoče! ’ ’
In šel je brez slovesa . . .
Veter je bil zunaj in sneg, njemu pa je bilo čudno toplo.
“Kakor pred dvajsetimi leti!” je premišljeval smehljaje. “Sam . . . svoboden! . . . Ampak zdaj imam že bridke izkušnje, zdaj bom vedel, kod drži prava pot!” Smejal se je od srca.
“O, zdaj ne bom pel čredo, kadar je gloria! . . . Ljudi je trobca najprej spoznati, čas, okolščine . .. in potem previdno, po prstih . . Po času se mora ravnati človek, ne po sebi! In kadar ni vetra, je treba počakati, da bo zapihal . . . Če je človek svojeglaven . . . rine sam dalje ... ne napravi nič, pade v blato ... Če se ravna po drugih, drži lehko roke križem in čas dela zanj ... To je; jeseni sem mislil sejati in žeti spomladi! . . . Glej!” je postal na ulicah in sneg se je podil mimo njega. “Vse to bi bil še moral razložiti sinu . . . Ko bo hodil, siromak, brez naukov?”
Noge so ga zanesle v krčmo in šele ko je bilo žganje pred njim, jo zapazil, da. sedi v svio jem kvar* tirju.
“Kaj tako veseli, šol maš ter?” se je začudil štacunar. “¡Saj Vara je umrl sin!”
“Umrl! Umrl!” se je smehljal Kačur in si je mel roke. “Umrl! Vsi so umrli! Žena tudi!”
Gostje so se ozrli nanj.
“Vsi!” se je smejal in je pil.
“Sam sem zdaj, čisto sam! Zdaj boste šele videli, kdo sem jaz!”
Popil je žganje, zavil se je tesneje v suknjo in se je vrnil na ulice.
Zunaj vasi, na veliki cesti, je bil veter močnejši in je nosil sneg v gostih oblakih visoko v temno nebo.
Bil je Kačurju naravnost v o-braz, odnesel mu je klobuk in mu je odpenjal suknjo.
“E!” se je smehljal Kačur in se je opotekal trudoma dalje. “Lepše vreme je bilo takrat, ko sem se napotil prvikrat . . . Soln. ee je sijalo! . . .”
Veter mu je odpel suknjo, da je zavihrala ter ga potegnila v stran. Lovil se je ob cesti, zamahnil je z rokama po zraku ... po kanton-skem kamnu se je razlila kri in ja curljala v sneg. . .
“Dobro sem hotel, odpustite!” se ie smehljal Kačur in je iztegnil roko. Iztegnil je roko, zaka ‘ tisti kovač, ki je bil obležal ob cesti s preklano glavo, se je sklonil k njemu; prijel ga je pod pazduho in ga je vzdignil; bled je bil njegov obraz in usmiljeno, po čelu, čez oko. mu je curljala kri... (KONEC.)
RAZMOTRIVNA ČRTICA IN POZDRAV
NA ZDAR ROJAKI! SALOON
z lepo urejenim kegljiščem.
Sveže Scboentoofen pivo v sodčkih in bnteljkah in druge razno vrstne narav-ne pijače ter fine unijske stnodke. Vsem Slovencem In drugim Slov. sa priporoma.
Anton Mladič,
937 Bine Island Ave.
_______CHICAGO, 1LL.____
Drvi dolar
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar pri-
$ hranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogast-tva. Odprite še danes vlogo s
Induirial Savings Bank
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure-
na vse na novo ustanov. Slov. Podp. Zveze v Ameriki!
Žal da nam ni bila dana svobodomiselnost vže v početikiu, ko smo si izbrali novo domovino, i.n še bolj žal pa in obžalovanja vred-, no je (to, ikar smo si je piri dobili in nameravali podati -v blagostanje vsim rojakom razkropljenim po Zjed. državah ameriških; vse kar je bilo v naših mislih in srcih dobro za rojake, in kadar smo se kot takšne pokazali, smo bili za vse to vsigdar — oropani, bodisi skozi zvitost ali prefriganost nekaterih slov. “ prvih socijalistov” s pomočjo “konvenčnih” delegatov za v izvolitev -novega odbora pri toli. nekdaj koristni in lepo se razvijajoči — prekrasni stavbi S. N. P. Jedhote.
Marsikdo si bode mogoče mislil, ka j melje (prignalo do tega razmotri vanja, nekateri -me pa krivo obsojali' in ulpili: “Proč ž njim, odstranite tega grešnika, zamašite mtu usta in obesite ga na prvo drevo!” Toda “bratje” moji! — Vednost ni samo Vaša, ne krepostnega ali praktičnega katoličana, brezverca, popačenega socijalista, ampak vednost- ali zavednost je tudi moja, kolikor vsakega druzi-ga človeka, kateri se jo je oprijel. Torej vednost in zavednost me žene ti do razmotrivne črtice.
Ni. pa še vse to, kar me žene v razmotri vanje, pač pa je še to, ko vidim veliko število razkropljenih rojakov, koristno in idejalno mislečih, zanimajoč se za druga ali bolje rečeno — na novo ustanovljena prekoristnia stavba, kakor n. pr. je Slo-V. Narod. Pod. Društvo št. 1. v Ohicagi. 111. oziroma Slov. Narod. ¡Pod. Zveza.
Komaj so bili “pozabili” in pozaprli: vrata in okna na izbi, ravnokar omenjeni, da je tema nastala, 9 pomočjo svojih izdajalskih pristašev na konvenciji lanskega leta v La Salleh in tega v Ohicagi, M., vže so se slišali močni glasovi: izza trdnjav zavednih rojakov an različnih krajev cele Unije — pov.prašajoč po “luči”.
'In1 glej čuda! Kakor strela brzo švigne z neba dol na zemljo, tako hitro je nastala svetloba umia sveti iga meča v glav ali zavednih rojakov ih ustanovilo se je v kljub nepoljubnim času Slov. N. P. Zveza v Ohicagi in drugod, katere bojo, ne samo njim., pač pa tudi njihovim potomcem in vsim, kateri se bodo teh društev opri j e? mali in hodili v varstvo tega prekrasnega poslopja — en ponos, ki naj bo neizbrisljiv spomin: za zaslužno delo, kateri naj jim ostane ves čas vtisnjen pečat, med njim in' vsim ostalimi rojakom za zaslugo!
Kakor je nekdaj v starodavnih časih David speval psalne svoje-(Nadaljevanje na 3. strani.)
John O. Hruby
TRGOVEC
b pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
******
Peči inringerji (wringers) Be hitro in dobio popravija
589-591 Centre Avenue Chicago, 111.
IMPORTIRAN tobak iz stare lo-moviue. V zalogi ima po 7, 8,. 13 in 17- kr., kakor sport, sultan-in damske cigarete.
J. VOKOUN,
559 W. 18th St. Chicago, Ul.
J. C. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111-
ima v zalogi ra zven vedo* svežih zdravil, tudi vse kinrgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove.
%
»HONE 413 m
t
*	WISCONSIN
*	5
*	4*
J	Dvorana	za društvene seje	¡J}
*	in veselice. Popotniki do-
*	bro došli.	Postrežba	s	sta-	5
*	novanjem	in hrano.	X
*	24 Union Street.	X
Ž KENOSHA,	Wise. S
^t*********************«!»
BRATJE ARNOS.
Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim* sadjem in. zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje.
639 Blue Island Ave. Chicago-
LEPA GOSTILNA,
domača kuha, Sohlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno keglišče za zabavo.
JOSEPH F. BOLEK,
621 Blue Island Ave vogal 19. St.
ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk.
Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno.
612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomls ul. na vogalu 18. Plima lepo urejeno dvorano za zabave In zborovanja TEL- CANAL 7841
RUSKE RAZMERE V AMERIKI.
Pod imperija! ¡stilen o Rooseveltovo vlado se razmere v Zdr. državah kaj hitro iporusujejo. Zgodovina, M eh ik antskih, reformartiar-jev: Rieardo Plores* Magon, Antonio I. Villarreal im Librado Re-vetra, že nad 14 mesecev v Los Angeles, Oalif. zaprti, nam »pričuje to, ‘kakor smo svoj e časno poročali.
Edini vzrok, da se je te ljudi o-r opal o svobode skoz našo vlado je, ker 'Mehika — ali bolje rečeno, peščica birokratov, kateri vzdržujejo Mehikanske diktatorje
—	ala Porfirio Diaz, kateiri že 30 let na predsedniškem stolu sedi
—	tako zahtevajo.
Rieardo Flores Magon in njegovi tsodruigi so Vodje liberalne stranke, ki delujejo na to, da bi ljudstvu zagotovili konstitucijo-ualne pravice, politično prostost in prosta ljudska zbirališča:, prostost .govora in tiska; temu pa se Mehikanski despotizem s hudičevimi' močmi upira, in nazadnjaška Mehikanska vlada je obljubila bogato odškodnino onemu kdorkoli ji izroči njene politične nasprotnike. V to svrho se plačujejo vladni ogleduhi in. meščansko časopisje; že itak bogatim ameriškim lopovom se pa delijo javna zemljišča, a vladi Zdr. držav se pa brez vsake odškodnine prepušča Magdalenski zaliv za nje mm*-narične manevre ter še veliko drugih Vsluig se ji skazuje.
Kaj je v nevarnosti.
Ako bi se ljudstvo na vzhodu zavedalo, ter pripoznalo, kaka gorostasima krivica se je Mehikan-dkim delavskim boriteljem zgodila. kakor se zavedajo oni v Los Amgeles, zbruhnil bi tak mogočen upor, da. bi ga slišali tudi v javni palači' v ‘VVashingtomi, ter te ljudi takoj osvobodili. Ako se pa to prezre, potem se igramo z lastno svobodo.
Ako se vladi posreči te ljudi zavratno pahniti v za.por iz katerega ni izhoda, si bode stena, dejanjem omogočila diktatorstvo nad vsakim posameznikom in — good iby lepa naša svoboda — za vedno. Amerika bo tudi' imela svoje Pustile in' svoje Sibirije. Vsak u-zrotk jilm bo služil za deportacijo političnih “zločincev” iz drugih dežel.
'Poslanec Creel. kateri lastu j e že .pol ozemlja v Ohihuahua, Mex., je prosil za izročitev Magona, Vil-lairreala in Rivera Mehiikanski vladi z obtožnico, da so pred n jim pljuvali na obcestni hodnik v Mehiki. In bilo bi se jih že izročilo, «ho bi ne bili imeli tako skrbnih zagovornikov.
Pekoča sramota.
(Najbolj pekoči prestopek vstav-no zajamčene pravice v tem slučaju se nam predstavlja v tem, da se še vedno te Mehikance drži zaprte “ineomuinieado”, po naročilu okrožnega zvezniga pravnika Oscar Lawlor, kateri dobiva navodila od vrhovnega- zveznega državnega pravnika. Bonaparte-ja. Že od zadnjega junija so ta navodila v veljavi v okrajni jetnišni-ct. Nikomur ni dovoljeno žnjini govoriti razve n njih zagovornikom, da si je vsi m navadnim hudodelcem v zaporu, oziroma njih znancem in prijateljem dovoljeno jih obiskovati po dve uri dvakrat v tednu in se razgovarjati meč seboj, kar jim drago'. Tem “hudodelcem” pa je zabranjen} vsako občevanje z ljuldmiii, še clo pisma se jim; ne smejo dostavljati ter se žn jii.mi postopa sploh kot z največ-jimdi zločinci, še priporočilno pismo na Villarreala od njegove sestre Andreje iz St. Louisa je She-riff zavrnil. Ob tožit el j La.\vl or pa jiirn je še ono priviligijo odvzel, katera se jimi j,e (dosedaj milostno puščala; natmreč, da ne smejo več dnevnikov dobivati i,n. torej tudi ne čitati. Kakor stvar danes stoji .pričakujejo zaprti obtoženci odločbe od višjega Zveznega sodišča, kamor so se obrnili s “habeas eorpus”, katera še sedaj ni izšla. Njih želja je, da bi se stvar čim preje zaslišala, ter bi se jih potem .prepeljalo v Tombstone, Ari-
zono, kjer se ima vršiti obravnava radi prestopa neutralnosti ali med Mehiko in Zdr. državami sklenjeno pogodbo.
Nečloveško preganjanje.
¡Slaba brana in nečisti zrak, pomanjkanje gibanja in drugih takih potrebnih stvari se je združilo z namenom', podlkopati jim zdravje, in sedaj skoz njih zagovornike se je zvedelo, da Magon, kateri je bil fizično najbolj razvit im naj močnejši se ga je v zaporu oprijela jetika.
‘Preganjanje teh Mehikancev so razteguje tudi na njih somišljenike. Njih ponižne de’želane v Los Angeles, ki so prijazni liberalni stranki, niso niti po dnevi varni predi policijskim zasledovanjem, kateri vderejo v njih hiše brez, da bi imeli' pooblastilo za to, ter nalašč plašijo žene in otroke z nakano, da bi potem iz njih .kaj izvedeli še o drugih *‘ revolucijonar-eih” o katerih se misli, da se še Skrivajo.
Ne samo to, da se ustavno zajamčena svoboda pri udiranju v tuje hiše prelomi in javno tepta, odpira se tudi njih privatna pisma od špijonov na American post-office. (!) In to se dogaja še nad mesece. Villarrealova sestra v St. Louis ni' nobenega pisma prejela že od zadnjega junija, niti se ji n j cin a lastna pisma vrnila na 'katerih je svoj naslov naredila pređu o jih je odlposlala na brata ali komu drugemu. Isto se je dogodilo študentu Eiustolia Parez, mlađemu Mehi'kan'skemu liberalcu v Los Angeles.
Zaničevalna pogodba.
Skoz prijaznost poštnega sluge na Los Angeles pošti, kjeT večinoma vsi Mehikanci dobivajo svojo. poštno pošiljatev se je zvedelo, da Mehikanski konzul v Los Angelesu Antonio Lozario hodi na pošto, kjer preišče vso njih pošto predno se jim ista dostavi. Dokazana eksistujoea dejstva, med mesti El Paso, Tex.. St. Louis, Mo. in Los Angeles, Cal. lahko prepričajo vsakogar, da vlada Mehikan-ska im poštni departement Zdr. držav sta v nesramni zvezi.
iČas bi že bil, da bi ta naša, za svobodo “ razupita” država izpustila srčne boritelje za svobodo, ki se po krivem že nad 14. mesecev nahajajo v državni jetnišmici v Los Amgeles, Cal. In ne samo da se jih osvobodi pač pa da se jim duševno in gmotno dejansko, v boju za. delavstvo v Mehiki, pomaga.
Kaj jetniki predstavljajo.
¡Oni' predstavljajo miučeništvo iniskotnega preganjanja. Zahtevali so za ljudstvo zajamčene jim pr a viče in bojujejo se za odpravo vsakega nasilstva, — mehikan-slka oblika sužnjev; oni se bojujejo za višjo plačo in krajši delavni čas: bojujejo se za pravico prostega .shajanja, za prostost govora in prostolst tiska; da, bojujejo se za splošno sv ob oj en j e delavstva iz kapitalističnih krempljev. -Sto in sto življenj se je že iz sveta spravilo na najbrutaljnej-ši način, ki so se bojevali za svobodo v Mehiki, odkar je kot predsednik začel pred tridesetimi leti vladati samopašni Porfiriro Diaz, jih je pa še tisoče, ki kar hrepenijo nastopiti njih prostore ki so se žrtvovali za ljudsko svobodo.
Zavedu j oče mehikaosko ljudstvo je de! velikanske svetovne revolucije delavske mase, ki se nahaja v vsaki deželi in ki se vzbuja, zaveda do svoje naravne pravice in dolžnosti, živeti in se veseliti od pridelka svojih rok.
Nadaljevanje iz 2. strani.
mu bogu, tako spe vaj mo tudi mi našilm podpornim društvam psalme danes in sicer:
Pozdravljena bodite vsa na novo v Zvezi ustanovljena Slovenska Narodna Podporna Oruštva! Poleg v temini sladkosti vaših nasprotnikov ste nastala med tem, 'ko sedaj velike jeze umirajo in ko še šemo en kratek čas bode nasprotoval njih sovražni “svit” našim “evetikom” cvetoče ob gor-
skih potih in potokih, ki dihljajo sladek vonj svojim društveni kom, in ta duh, čedalje bolj vonijiv o zakaj očem “sobicu” vašega sovraga; vzdiga naj k vam o Društva, svoje goreče vzdihe več rojakov, zaupajoč v vaše zgolj dobrote! — Vsak zaveden in svobodomiseln rojak naj si misli tole:
Novo ustanovljena Slov. Narodi. Pod. Društva! Stopil bom v vaš “sveti” hram, da stom pomagam ugasniti dan obstoja vašega sovražnika skoraj nevidno. Mir je bil v Slov. ‘Nar. Podi. Jednoti; le od daleč se je čul sovražni glas “soci jalistov”, moten in ne jasen, vpitje in nekako vrščenje izza njih “trdnjave.” Vas na novo u-'ivtanovlj ena Slov. Narod. Pod. Društva so obdale zvezde, ki so razsvetljevale vaša. čela, so blišča-le v zraku, počasi se spuščajočim društven ikom v hraim vaš, in srebrna luna, na kateri so počivala društva ; vse vaše sovražnike pa je objemala naraščajoča senca,
H koncu pa še nekaj, tebi “Gl. Svobode.”
Nalogo se si vzel za novo ustanovljeno Zvezo; Te opominjam na največjo človeško moč, ki je v besedi, katero razširi človek s pomočjo, časopisov po eelem svetu: zato je tolika moč časopisja. En časopis vse premore; brani resnico, širi svobodomiselnost in zmoto1, (Zadno omenjeno tucfi ne smemo pozabiti. Opomba stavca.) popravlja in podira, očasti in onečasti, oprošča in obsoja, oživlja upore in vojske in prinese zopet mir: — časopis je vsegamogočen.
Torej naj bode Tvoja naloga ta in ne takšna kakor je “sosedova” — fcruhaborstvo in pa, da obstojimo in da jahamo, T>ač pa, da posnemaš to kar je veličastnega in koristnega sploh človeški družbi, kar si do seda j še vsigdar storil, in pa: da zaneseš luč t ja, 'kjer kraljuje tema, gorkoto tja. kjer se nahaja led. da se zoperstavi jaš zločincem: in samosiljn Tvojih “sosedov”, ki povzdigujejo svoja srca kot nad-ljudje. kateri se zoperstavljajo resnici in kreposti, kojim delo je najbolj za-i slušno pred ljudmi v temi vege-1 iri očim1.
iCe boš po ti poti hodil in delal, kakor do sedaj. Ti kličem iz dna svojega srca : Živel še mnoga leta!!!	Bitru.
SLOVENCEM V POGLED!
Cenjeni zdravnik: —
'Jaz se Vam. iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi zkazovali m časa moje bolezni. Dverjena in prepričana sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobila popolno zdlravje, nad katerim sem bila. skoro obupala. Sedaj pa se počutim zdrava ko kedaj pred boleznijo, zato Vas priporočam vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki. —
Vas pozdravlja mi, ter bilježim z vsem spoštovan jem Vaša hvaležna Lucija Tori
Box 126, Meadow Lands, Pa.
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163ReeSSt., Milwaukee, Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Avc-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”!
Frank Stefanick, rb0x87i’ Fresno’Cal
naznanjam, da imam na prodaj izvrstno dobra in naravna VINA. Staremu je cena, bodisi belo ali črno, 40c- galon, novemu vinu pa je cena 35c. galon; vse s posodo vred. Manjša naročila, kot 50 galonov ne sprejmem. Za večja naročila kakor n. pr. “Car load”, pogovorimo se pismeno za ceno. Z naročilom se dopošlje polovico denarja naprej, a druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsaki naročnik si plača voznino sam; in prosim za natančni naslov, kam se vino pošlje. Za obila naročila se priporoča:
POSESTNIK VINOGRADOV
‘SLOGA’
v Milwaukee, Wis.
Predsednik: IVAN ERMENC, 23S Hanover St.
Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.
I.	Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St.
II.	Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St.
Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St.
Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN,
Odbor:	f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO
Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St.
Društvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908.
Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin.
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
*
JOE FIALA
JOE BOCEK
“THE TWO JOES”
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
S
Šivanja oblek je naša posebnost.
578 Blue Island Ave.
CHICAGO,
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
___________WEEKLY_______________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slove?iski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------in velja--------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto. za pol leta..
ZA EVROPO:
Za celo leto. za pol leta..
....$1.50
....75c
.kron 10 .kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 West 20th ST., Chicago, 111
Pri spremembi bivallisča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.	_____________
AMERIKA V SVETLOBI IN V TEMI.
Gelidova “boljša polovica” pravi, da potrebuj e $10,'000 na mesec za iprdimemo in. dostojno življenje; 25,000 dolarjev na leto! Bab, .to je premalo! Mestni sodniki cihieaški zahtevajo povišek letne plače $4000, s sedanjo plačo letnih $6000 ne morejo žilvati, im sicer za-služi več vsaki se tako neznatni odvetnik. Chieaški aM-ermamni (mestni očetji) &0 dobivali za svoje “truldlapolno ” .delo letno $1500, to je bilo premalo, zahtevali so veo in dalo se jim je letno $2000 več! Državni predsedniki so imeli po $50,0000 ma leto; Roosevelt je rekel to je premalo in ,dalo se mn je letno 50,000 več, povrh pa še škarje im sukno. Pravijo, da so pri kopanjn nekega temelja za most ipri panamskim prekopu, na pod-'zemljsko jezero prišli, in da bo ta ovira za več let napredujoče delo zadržala. Se ve, .pristranski oasni-M pravijo, da je to ‘‘ fata morga-na”, ter da so se “veščaki” izrazili, da ni mogoče da bi bilo to kako podzemljisko jezero, ko so pri vrtanju tal, na skalo prišli. A inženirji pravijo, da so za omenje. no podzemljsko jezero že delj časa vedli. (?) Kaj je na vsem tem.? Planamlski prekop je stal Angležem im potem Frameozom neštete miilijO'ne. Goljufalo se j>e vse v povprek im žepe si je polnil tisti ko je do jasli prišel. Franeosfca družba je šla 1 ‘ fuč ’ ’ im dolgo vrsto let ja vse stalo pri miru dokler se ni prefcotpa ameriška vlada poprijela. Stalo je to delo Ameriko že o-gromme svote in, bodo še stale predme bo dovršeno, in sedaj se kvasi o nekem pozemljskem jezeru, o katcretin se je že “delj časa vedlo.”
Na vtsenn tem je edino to, da je panamski prekop za gotove sloje neVsaiMjivo jezero-, Iz katerega se milijonti zajemajo, jezero v katerem bojo dolarji vsaknili ma žalost “Graftarjev”, kakor hitro bo dbpmajen pretko.p.
O tern imatmo gradiva več ko preveč, toda nam je svoboda pisanja v ddveti deželi, tora j moramo molčati.
Do tukaj smo opisali le nekaj Slik o ameriški “svetlobi” ako-ravuo nam je na razpolago cela vrsta dogodkom, kateri so si v tem jednaki, d!a krize ni nnkake !‘odzgoraj !' temveč imizerja je le 'V^podaj, v masi, katera se da 'komandirati od! “:po božji previdnosti” iavoljeni peščici, kojemu je proletareo neskončno manje, kot —- pes. Im vse to je “božja volja” brez katere niti las raz glave n,e pade.
Oglejmo si ameriško ¡sliko v temi.
uto, ko sta svojimi nedolžnjim o-tročičkomi — ena triletna dekeloa in en otrok pri prsih — življenja dala, to ne ve nikdo. Tri milje severno od’ Lidmomta, med progami žele'zmice Santa Fe do ikameoitem hribom prekopa vodnega odtoka, stoji omenjena lopa ilz desk .zbita, ■toda toliko skrita, da od mimo vodečih se potnikov ni bila zapažena. Konečno je bil na to neki farmer opozorjeni, kar je Charles Kraku1, cestnemu nadzorniku iz 'vasi Sti'ckney, prijavil, v kojemu področju leži- tisti kraj. Zvečer se je podalo nekoliko vaških uradnikov in farmerjev ma pot, da nesrečnim pomoč pritneso. Sključeno je tami ležal na tleh mož-prok-tairee. Ne 'daleč ©d njega je ležala njegova jokajoča žena z nekimi eunjami odeta, iimajoe kričeče dete pri vsahnijemiih prsih, zraven nje je pa ležala mraza trepetajoča ¡tri letna hčerka, bose noge v vodi driSoč.
Slama na tleh in čez život je bila edina obramba proti neznosnem, vremenu. Nekoliko ognja je razsvetljeval tužni kraj, “Ste že kaj jedli «eoj?" vpraša «km do-slih mlož. Delavec odmaja z glavo. “Kako' Ti je ime1?’" “Jake Brun-slky’1’'' je bil odgovor, in revež je pripovedoval v slabi angleščini, da je Poljak in štiri leta biva v Ameriki z rodbino. Tu pa tam je imel delo v jeklarni v South Chi-cagi. Pred tedni — koliko jih jo bilo, se na) vedel spominjati — jc bil odslovljen in tu se je pričel lov za delom in kruhom vnovič. Od tovarne do tovarne potuje, a povšod ga odfeloVijio. Tu mu je nekdo rekel, da diobi delo v jolietski jeklarni. Novo upanje ga je oživelo ter se je tja podal s ženo iu otroki. Prve dva 'dni je šlo dobro; bili so izvan mesta in so prenočili na polju, na to je žena 'Zbolela io potem tudi dojenček. Hudi, hudi -dnovi so se pričeli tza proletarca. On. se. ni znal spominjati, koliko zla so on in. njegovi svojci prebili. Tudi ni znal, koliko časa je porabil, da je les skupa j znosil in lopo zgradil. Od mestnih odpadkov, e-no miljo daleč, je jedilne ostanke pobiral, katere so “srečnejši” delavci prač vrgli. Zadostovali so toliko, da je duh življenja v štirih razpadlih in strohnelih telesih o-stal.
Hitro so jedila rešilei prinesli, da so .ponesrečence obvarovali grozne smrti) glalda in potem so jih spravili na policijsko stoci j o v South Englevvood, da jih je dobrodelno društvo -prevzelo.
Tako živijo in končujejo brezpravni in iizdedinjeni! Kot izvrženi gredo tja v svet, da Ob cestnem robu konec store, ako se jih po naključju kalk samaritan ne usmili.
Tisoči gladujejo v velikih mestih im tisoči upi jej o za delom. Oni nočejo milodarov, oni hočejo delati, toda kapitani imdulstdje in politični graibšerji, siti in s vso razkošnostjo obdani, jemljejo u-bogemu pnoleitarcm pravico do dela, in rajši pustijo, da jedila v skladiščih segnjijeijo, kakor da bi stradajočemu v hudih dneh jesti dali.
'Neka chieaška babura — častni naslov “dhma” ali “gospa” da bi ji d'ali, mami me pride na um; takisto jo ne imenujemo, ko- ni vredna da bi njeno ime v javnost prišlo. — je 'kupila zlat, z demanti. smaragdi, rubini, in biseri o-kinčam ovratnik za svojega — šče-neta. Ovratnik stane 6 do 10 tisoč
. Dtn.e 26. oktobra t. 1. je bil celi dlani mfofcer in mrzel, zemlja je bila premočena in) kdor je mogel si je •poiskal zavetišče v topli sobi ali si je pa Oblekel toplo obleko, da ga prot rešujoče ga mraza obvaruje. A vzumaj, daleč od mestne periferije sto čepeli v neki leseni lopi mož, ženia im dva otroka. Le z nekimi capami so bili vsi šti.rji obdani, onemogli so ležali na premočeni zemlji, glad jim je gleda! iz oči, in eldino smrt bi bila zaimo-i gla tej bedi im gorje, tem nepravnim ju zavrženih, konec storiti.
Koliko časa so ti nesrečneži tu domovali, kblikokrat sta mož in žena proklela svoje življenje in
tolarjev.
Vrtamo vi la se je družba, katera posnema norce v Londonu, in kupila blizo Chicage do 5000 akrov svata, na katerem zgradi park in pokopališče za — pse im mačke. Stvar ima mestni župan že v rolkah, da Se iz žiivinOzdravtiiškega im sanitarnega stališča komisijo-nelno svet im kraj pregleda, ter dovoljenje za namenjeno vporabo podeli:. Neki an.glešfei-list pristavlja, da za denar se (bo že kak pop dobil da bo tudi pasji in mačji ‘mirodvor’ spodobno blagoslovil.
Tu smo nekoliko ©.pisali dejstvo katere se dbgajajo v ameriški deželi v kateri se med im mleko cedi.
To je ona dežela v katero iz Evrope ljudstvo hiti v sladki nadi, da bo sebe in svojce bolje preživil kot v 'stari1 domovini. A kako razočaranje, ko se psom neizmerno bolje goldi kot pa ljudem.. Tu vidiš brezmejno potrato a tam vidiš neizrekljivo .gorje! Pa kaj, ako že ©drašeni človek trpi posebno alko je samec; toda vse kaj drugega je, ako ima mož svojo ljubečo ženo, svojo nedolžne, gladu in mraza piskajoče otročiče, pri sebi. On brez centa v žepu, brez zavetne strehe, ženo bolno, sam lakote blizo smrti in brez nade na pomoč, ■brez nade da delo dobi ! Kdo zamore tako neskončno gorje zapo-pnsti? Nihče, raizvem tisti, ko ,poskusi ! Nam se pero vstavlja ko to pišemo im si mislimo da smo nekaj doživeli- in vidili, a vse to ni senca proti groznimi dogodki, kak'or-šni se 'tu v blaženi Ameriki dogajajo.
Tudi šolska obveznost je v nek-teriih državah tu v Ameriki. Ohi-oaška.šolska oblast je sestav šolo Obiskajočih otrok naredila im 'kaj se je dognalo? Dognalo se je, da samp V Ghicagl preko 15 000 p-trok šolo obiskuje kateri pridejo tešč v šolo in v polnem pomenu besede grozno stradajo, in preko 50.000 je otrok ko so lačni in nimajo kaj jesti!!! Grozno!
Šolski imtendent se je obrnil do mestnega načelmdštva za odpomoo tem groznem nedostatkom ali bolje rečeno zločinstvu. Mestni al-dermanii so odgovorili, da inten-dent prečmo vidi, dla beda ni taka kot poroča in da nimajo denarja. —- blagajne so prazne! In ti aidermani so “kristjani” kojim ■vera uči: “Lačne nasiti in nage o-blečti”. Tem aldermanom je stud, ako ženska po blatni ulici idoč, krila nald gleženj privzdigne, ona greši proti morali in se jo proglasi za nenravno. Ja ti možje, kot patentirani “kristjani” skrbe za vse, celo za svoj žep, ko jim je bilo $1500 ma leto premalo im so si iz pristne ljubezni do — samega sebe za letno $2000 zboljšali, (za te je bil denar) 'da me bojo stradali in zato tudi ni mogoče, da bi šolo ©brskajoči otroci lakoto trpeli!
Ko je šolski intendant zopeto-'vano in odločno odpomoč zahteval, im vso bedo ma dolgo im široko dokazal, se je mestni zastop odločil, da najpotrebnejši vsako jutro en kvart toplega mleka dobijo! Zares velikodušno!!
Te slike niso pretirane, temveč do pičice resnične; torej naj služijo v svarilo onim ko nameravajo iz stare domovine semkaj pridit, pa da nimajo tu sorodnike, znance, prijatelje ma katere 'bi se mogli za prvi trenutek opreti, ali pa posebno, da nimajo potrebnega denarja.
[Slovenskemu časopisju je ponatis slobodom ako mislijo', da s tem našimi rojakom koristijo.
Izvrstno zdravilo.
“Želim vam naznaniti, da sem prejel vaša izborna zdravila v najboljšim stanu, tudi naj izrečem da je Trimerjevo zdravilno grenko vino jako dobro zdravilo za želodec. Moj želodec je bil izvan reda, toda kakor hitro sem pričel rabiti to zdravilo, počutil sem se takoj boljšega, za kar se •najlljudheje zahvaljujem vam drugim ki trpijo na tej bolezni ga pa priiporočam. ”
To pismo je pisal Mr. Josip Ma-lao iz Burvvell, Nebr. in je popolno, kakor pisano. Ni ga boljšega zdravila za 'želodec in ves prebavni 'zistem od Trinerjevega zdravilnega grenkega vina. Ono deluje naravnost na prizadete organe. Rabite ga kadar ste slabi, 'bledi im bolni, kadar nimate ne slasti in ne 'kreposti.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—©22 S. Ashland Ave. Chicago, 111.
POZOR ROJAKU
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
¡PRESELITEVlf
1	. l
? 11
l Frank Sakser Co. f
in
“Glas Naroda”
t
se nahaja od sedaj naprej
v lastni hiši
82 C0RTLANDT ST.,
To je tik Pennsylvania železnice,
Y	postaja Cortlandt St. Station ali
Y	dober blok od Baltimore & Ohio
^ železnice........................
Pozor
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika naj= starejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THECDLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, Živčne bolezni, bolezni srca, _ katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, behtok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — j Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y.
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh Pennsylvania.
Vstanovljena due 16. avgusta 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki ' //. nadzornik: /OSIP CUL/KAR,
I III. ” IVAN GLAVIČ,
) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni f //. odbornik: IVAN SPENDAL,	Conemaugh, Pa
odbor I ///,	.. MARTIN PETRIČ,
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
DOPISI IN POROČILA
Cahimet, Miicth. 10. nov. 1908.
Evo mo “Glas Svobode”, tukaj sean.
Ker sem si zadne čašo na glavo nakolpal dolžnosti ''kronikarja , zato se pa sedaj tudi zavedam, da je moja dolžnost (bilježiti vse važne pojave in dogo-dke. Ker skrbimo in smo vrlo složni slovenski narod, ki se za nobene denarje v hudo ne proda; (?) vedno iza senzacije skhbiimo, katere morem zabilježiti, da se ne pozabijo. Saj veste, da bi bilo škoda izročiti pozabljivosti nekaj kar razsvetljuje naše razmere in posamezne ljudi. Ko to premišljujem je ravno ob času meseca vinotoka, ob času trgatve, ki se pa v bakreni okolici na popolnoma drugačen način izvršuje kakor pa v starem kraju ali sploh tam) kjer trta raste. Tudi običaji za stiskanje grozdja so nekoliko različni ali pravo rečeno, načini za stiskanje in izmozgava-nje, v tem ali onem oziru so različni. Ob času prešanja vršili so se tudi raizni shodi za blagor naroda izbirajočih mož. Marsikaj se je sklenilo iti dokončalo; še največ pa tam:, kjer se je zavživala sladka kaplica, kjer je veselje, po katerem pa pritisne ‘‘maček”; to bodemo vsi vedeli. Maček je posledica zavžite kaplice in se pojavlja navadno—no, saj veste kedaj. Kakor imamo pri navadnih mačkih več vrst, ki se ločijo po barv; in velikosti, tako imamo tudi še drugih vrst mačkov. Med temi ste posebno znameniti dve vrsti, namreč: fizičen in moraličen. Fizičen maček je tisti, ki pokori naše telo a možganov ne napada. Pri tac ih mačkih te boli butiea krog in 0-fcroig, a notranje vsebina, kjer je sedež pameti ne napada. Tega mačka zdravijo nekateri z raznimi (kislinami, toda ktera je najbolja, to prepustimo posamesnikom s pristavkom;, da v mnogo slučajih je gosja mast prav dobro zdravilo, ako je tudi v tern, tega uevem.
Druge vriste 'maček, je moraličen maček. Ta pa je hud, kot mad-jaiSka paprika brez kruha. Zgrabi te za glavo, napravi te mehkega in usmiljenega, da bi dajal ves dan krave za teleta. Tvoje srce se omehča, kot gosja mast, roke ti postanejo radodarne da 'bi žrtvoval samega sebe. Te vrste maček je posebno hud za žep in neodne-ha prej, dotkler ti ni izprešal zad-nega centa. Oba taka mačka, dajeta pa posamesnim osebam razne lastnosti, katere pomagajo do enega ali druzega dejanja. Ako se v človeku naselita oba mačka istočasno im se spojita v njem, rodita “delirium tremens”. V takem stanju je človek naravnost občudovanja vreden, ker pri belem dnevu ne vidi kaj dela, niti ne ve, kaj govori, ali če govori, pa poslušalce prosi, da nikomur ne povedo. Ker imamo v naših vrstah več tacih ljudi, za to se navede par teh exemplarov.
Najprvo omenimo rojaka Gos-karja. Ta je hotel dokazati svetu, da zna več kot hruške peč. In ko je nastopila doba mačkov, se je ponesnaižil ravno v isto skledo, iz
katere vsaki dan zajema. Šobra-tee mačka Goska-rja je Džinko na 6, cesti. Ta džinikrasti maček, kateri spada v Jtupetov ‘‘beri”, je republikanec in demokrat, ter pravi, da socijaliste mora uničiti, a socijalisti se mu pa smejejo, ker vedo, da njegova bulasta butiea ne ve, kaj je republik, kaj je demokrat in kaj je socijalizem. On mlati isto, kar čuje od drugih backov, ravno tako neumnih kakor je on.
Vendar pa mi obžalujemo tega mačka z debelo bučo; prvič ker se mu je buča razdrapala še na 'hrvaškem in mu njegova bedasta pamet ven ušla; drugič pa, ker ga imajo Rupetov strice zapečatenega v “berlo” in siromak ne 'bo nikdar prišel iz njega ven, pa ma-kari je vsak dan desetkrat repu-blikanc in'deset poti demokrat.
Severinčan.
Cleveland, O. Id. nov. 1908.
Koder se delajo grehi, tam sc morajo graditi cerkve, a ti preklicani socijalisti pravijo, da ne delajo grehe, torej jim tudi cerkve ne koristijo; kar ,pa je nas klečeplazcev pa ne moremo biti brez “božje” masti.
Bil sem namenjen se “mufat” v Collinvvood, a cul sem da pri oni cerkvi v Collinwoodu je papež iz Notinghama; ker pa imam spoštovanje do višje gospode, do papeža pa še najbolj, sem jo odrinil z mojo kljuso v Notingham. in dobro sem jo pogodil. Na vse moje veselje so ravno vogal “žegnah” pri novi cerkvi; uff! Sedaj pa delajo že “tam”, ko bode ta zgrajen, bodo kupili zvon, a jaz pa “štrik” k zvonu, po vrhu pa. še vsakem enega onim 'koji so ustanovitelji cerkve. Ali morate vedi-ti g. urednik, da notinghamska cerkev bode modema stavba, kjer se bojo vsake vrste grehi mleli, tedaj hrvaški, kočevski in kranjski. Juhej, to bode “luštno!”
Ko so blagoslovili vogal pri cerkvi, seve, da bi dobro držal je hrvaški gospod rekel. “To je cerkev za Hrvate in druge,” neki iz Clevedanda pa pristavi:	“Ja za
farje!” Gospod ga pa “puff” u-dari po glavi s knjigo. Toda mi Kranjci od nas, ko smo “korajžni”, smo se pa postavili in pa po katoliško malo polasali, malo p3 jo 1’eh pometali; seveda vse v čast božjo! Sosed je pa. nam ušel z harmoniko, ko smo ga nagovarjali, da bi cerkev podpiral, a ¡klobuk je pa na mestu pustil. Seveda, muzikantu se je čudno zlelo, kako da bi cerkev podpiral, ko ni še druiziga kot en vogal.
Tako je minula velikanska slavnost v Notinghamu, prvega dne blagost o vij en j a.
Ako pomislimo, je 50 let nazaj na tistem mestu morebiti še zaje sipal, ko bo sedaj cerkev stala; ali Kranjci smo prišli, zajca smo prepodili in cerikev pozidali. Ko bi nas ne bilo, bi tudi cerkve ne bilo. Po fino dovršeni slavnosti, naprežem zopet kljuse, katero se je komaj ločilo od sladke trave v Notinghamu in hajd v Cleveland,
naznaniti naš napredek. Kljuse je rezgetalo veselja a jaz in pa moji kimavci smo se pa ozirali, ako nas kavalir je, kdo vidi. In res, tam pri cesti je neki socijalist iz Clevelanda rožice nabiral in ko nas zagleda, se nam je škodoželjno smejal. Kaj pa, on je mislil, da smo znoreli, potem pa še nekaj reče, ¡kar nam 'kimavcom ni bilo po volji, zatorej zapovem, da se naša “ekvipaiža” ustavi; mi pa raz 'voza, hallo, hura! Kimovci skupaj, po katoliško ga bomo ! Ko ga v čast božjo namlatimo po glavi in drugodi, nam reče, da smo bedaki. Se ve, mi nismo verjeli, a on še pristavi: da Krist je tudi trpel za grešnike, naj pa tudi jaz za norce.
Tako je bilo na oni slavni dan v Notinghamu.
Clevelandski Pavliha.
Duran.go, Colo. 7. nov. 1908.
Precej časa je že minulo odkar nisem čital dopisa iz Duraugo, Colo. Zato prosim, da mi odstopite mali prostor v našem priljubljenim listu “Glas (Svobode”, da zamorem odgovoriti na mnoga pisma prijemši od rojakov, ko vprašajo, 'kako da gre z delom tukaj.
Rndotopilnica, v kateri dela 300 do 350 ljudi, deluje zmerom ; toda zagotoviti nemarem, ne jaz in nifcdo drugi delavcev, kako dolgo in koliko časa se bode še delalo v njej ; kajti oni, kateri so si nakopičili milijone od naših žulje vib rok, lahko zapovedo danes ali jutri dan počitka.
Taki ljudje seveda ne pomislijo, da če ubogi trpin ne tlela vsaki dan, da mora stradati s svojo družino vred.
Zatorej zopet ooomin dragi rojaki, pristopajte k organizacijam, kateri še niste, da lahko skupno in združeni odgovorimo našim krvosesom;.
Kar se tiče premogokopov v tu-kajšni okolici, se tudi še precej dela. Ljudi ne primanjkuje, a za starega- unijskega minerja se še vedo«? dobi delo, kakor pravijo. Nikakor pa ne ki svetoval 'kakemu skabu tu dela iskati.
Pozdrav vsem zavednim rojakom širne Amerike.
Anton Vogler.
Cleveland, O. 12. nov. 1908.
Gotovo mi odstopite nekoliko prostora v našem cenjenem listu “Glas Svobode”, da obelodanim sledeče: Kar se tiče dela, se bolj povoljno izražajo naši rojaki in pravijo, da se bo delalo cele štiri leta; tuda za kako plačo, da bojo delali, zato se pa ne brigajo. Kar se tiče napredovanja, je isto ponavadi; čuje se, da se snuje “Clevelandska Jedinota”. Ako bo res kaj iz tega, bodemo v idili, bilo bi že, ali vraga clevelandski Sl o ve n -; ei se nemo rejo združiti, pa maka-ri ako bi najboljšega mešetarja dobili da bi jih skupaj spravil. V lasanju in obrekovanju so res iz-zurjeni; kadar bojo “piperji” na razstavi, takrat dobimo mi prvi “iprais”.
Clevendski Slovenci:	Gospode
imamo sedaj tri ; eden je samo “'bos”, drugi mora večino “dela” opravljati a tretji menda še prakticira. Bos se jako čudno vede na-pram svojem sodrugom; toda jaz ko brusim škarje, kaj ne g. urednik, da ga bova en'krak ostrigla, ako se ne bo pobolšal?
Jaz bi mu svetoval, naj ne bode preveč moder, naj vzame za zgled svojega sodruga, naj pride malo med Ijndštvo, ni potrebno zmerom doma čepeti in pa račune delat; na taki način mul zrastejo dolgi lasje in potem ga bodemo morali stričti, in pa da bi skupno delali v korist- sebi in slovenskem narodu.
Pozdrav vsem čitateljem “Glas Svobode. ”	G. — 1.
Listnica upravuištva.
John ŠuMe, P. O. Floresta, Gol. Ko niste novi naslov nam in ne na pošti' naznanili, smo Yam redno list na stari naslov pošiljali. Sedaj smo naslov prenaredili. Krivda je Vaša ; pa zdravi!
**Glas S-dohode”
-*cje preselil, torej prosimo, da se -d prihodnje -Osi dopisi, poŠiljatt)e in denarne nakaznice, naj si bo na uredništtlo, ali u p ra ni št -<J o na spodaj označeni naslo-t) pošilajo. “Prosimo tudi i>sa upra-Oništ-Oa tukajšnjih list o tJ in onih i) stari domo-Oi-ni, da naslox)e predelajo.
**Glas Svobode" C o.,
597 W. 20th St.,
CHICAGO, ILLINOIS
GOTOVO ZA VAS
Jesenske obleke so došle, oglejte si jih Da oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od.
$7.50 do $25.00
se dobi najboljše. Kupite pri nas si prihranite
577-579 BLUE ISLAND AYE đenar
Sincerity
Clothes
Zaloga
pohištva
Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo.
V. KOBZINA-tu
580-582 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence..........30.000 HP [La Lorraine..........22.000 HP
La Savoie............22.000 HP La Touraine...........20.000 HP
Chicago, nov parnik.......9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI. glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chieago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chieago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chieago, 111.
Rodovitna zemljišča v državi Micn’^an Ogemaw Comity pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej akev.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerik*
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
I	1
Ripley dežela.
Najlepše kmetije ali gozd v naj večji naselbini Slovencev v Ameriki
Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah. obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec kaj tukaj raste.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
IZ STARE DOMOVINE
Obesila se je v Celovcu zorna zavadi konfeurza 'zaprtega 'bankirja Josipa Winklerja.
Utonil je v Bistrici pri Spodnjem P e rove m pri Kamniku 63-letni gosteuč Franc Uranič. V pijanosti je padel v vodo.
Pod voz je padel v Šoštanju 'hlapec Pavel Hartl, ker so se mu konji splašili. Hartl je dobil tako hude poškodbe, da je kmalu u-innrl.
Nesreča na železnici. Na jeseniški postaji je 261etnega 'tovarniškega uslužbenca pritisnil železniški stroj ob zidl, da je dotbil smrtne poškodbe. Umiri je v par minutah.
Dan 20. septembra — dan narodne žalosti. Kaikor se nam piše, se bo vsako leto dan 20. septembra v Ljubljani slovesno praznoval kot dan narodne žalosti.
Smrtna nesreča. V Dobličah v Beli krajini ‘je padla soproga on-dofcnega Ižupana Marija Vertin, tako nesrečno iz voza, da si je zlomila 'tilnik in je umtrla.
Utonila je na Hajdini pri Ptuju predzadnji teden v Studenčnici vdova Rodošek iz iS&orbe, ko se je 'zvečer vračala domov. Drugo jutro so jo našli mrtvo v vodi.
Bratamor. V Oseku je Peter StreiM zabodel brata Antona. — Preje sta se v šali metala, vsled česar je prišlo do resnice. Morilca so zaprli.
Železniška nesreča. 231etni železniški) premi kač Fr. Tepina je na postaji na Jesenicah prišel med odbijače dveh vagonov. Zmečkala sta umi prsni koš. Tepini^se je zapletel bavelok med odbijača, vsled česar se je izgodila nesreča.
Smrtna nesreča. V OsvaldelLovi livarni v Trstu se je zapletel med vrvi dvigala ftfiletni delavec Josip Mihalič. Dvignjen je bil v zrak im zasukan1 kakor nihalo. Vsled teže je nadel: na tla i.n si ubil črepinjo. Umrl je v par minutah.
Od vojakov je zbežal 211etni Vincenc Verdunik, ki je služil česanja v Mariboru. Te dni so ga prijeli orožniki z njegovo ljubico v Hočah in vtaknili v zapor, seveda. vsakega posebej. Drugo jutro je parček zbežal iz kletke. Sedaj ju zopet iščejo.
Na Rakeku im v okolici stikajo orolžniki vsled ukaza deželne vlade po hišah za 'zaplenjenima številkami “Notranjca”’. ki jih nihče nima. Ali je to gorečnost slavne deželne- vlade provzroeila notica v “Tagespošti”, ki zahteva, da je treba revolucionarno” gibanje v Občini- Rakek zatreti z vso silo?
Letošnja slivovka mora biti zelo huda, kakor kaže dogodek, ki se je pred kratkim dogodil blizu Nazarij v Savinski dolini. Tamošnji posestnik je kuflial žganje. Mož ga je menda preveč pokušal, ker je nato vzel sekiro, šel v svinjski hlev in pobil tam 14 štiritedenskih prašičev. Hotel je razbiti še ovnu glavo, a so ga domači ukrotili o pravem času.
Posledice ljubosumnosti. Tovarniški delavec Ignacij Segarc tvrdke Böhler & Co. na Štajerskem je živel že dalj časa v prepiru z ženo in taščo. Bil je silno ljubosumen. V petek 30. okt. ob 4. zjutraj (!) je našel Segarc zopet povod ljubosumnosti. V. tem stanu svoje razburjenosti je sprožil samokres na taščo, n« da bi jo zadel, ženo je zadel .«v levo nogo. na to se je pa sam ustrelil.
Hud udarec. V Trstu je razposajena in razuzdana tržaška mladina zasmehovala im sc zaganjala v slaboumnega Antona Lokničar-ja iz Ljubljane. Lokničar je stepava! okrog sebe, da bi se ubranil nadležnih paglavcev, pri tem je pa udaril s pestjo po očesu 541et-no gospo Marijo Škrt, lci je ravno mimo prišla. Udarec je bil tako hud, da so poškodovanko odpeljali v bolnišnico. Izgubila bo naj-brlž vid. Lokniearja so zaprli!
Lepe razmere. Na Polzeli je pred kratkim' neki docela pijan fant, Mi ima blizu Prymove tovarne svojo liišo, zabredel ponoči
do tovarne. Ko ga nočni čuvaj zagleda, ustreli in zadene fanta v nogo. Sploh poizelski Nemci in nemčuirji streljajo, kot bi ‘hoteli zajce plašiti. Pred par dnevi je streljal prvi poizelski hajlovec ponoči za nekimi fanti iz Parižl. Ni davno, 'kar se je slišal zvečer strel za šolo in spet so neko noč streljali “gospodje” za slovensko družbo.
Iz Soče so potegnili v soboto 31. okt. truplo nekega Mihe Železnika, ki je bil baje delavec v neki tovarni cementa v Ljubljani. Miha Železnik se je poročil 24. oktobra t. 1. v Podgori pri Gorici z Julijano Kodrič, ki je rojena v Podgori ter je bila delavka v tamkajšnji papirnici. Dva 'dni po poroki je Železnik izginil. Iskali so ga cel teden, slednjič se ga našli v Soči ,pri Grojni tik Podgore. Kaj bi bilo gnalo mladega moža v smrt, se ne ve. Sploh pa ni dognano, ali si je sam vzel življenje •ali ga je kdo usmrtil. Govori se namreč, da bi bil Železnik ustreljen v srce. Zaprli so nekega njegovega rojaka po imenu Franc Kocbek, ki se zdi Oblasti sumljiv, da bi bil mogoče kriv Železnikove smrti. Toda najbrže je ta sum neopravičen.
Častnik 27. pešpolka napadel llletnega dečka. Dne 27. okt je
čakal 1 llietn.i sin e. kr. davčnega upravitelja, Branko Lilleg v Slomškovih ulicah v Ljubljani na svojega tovariša. Stal je povsem mirno pod oknom njegovega stanovanja. Mimo pride neki častnik e. in kr. pešpolka št. 27. Sel je z na hrbtu sklenjenimi rokami mimo dečka, v rokah pa je držal pasji. bič. Častniku je sledil mali psiček, Ta psiček je 'začel vohati okoli fanta. To zapazi častnik, kateri je bil že kakih 6 korakov oddaljen. Olbrne se in gre čisto mirno in počasi proti dečku. Prišedši do dečka, pri katerem se je še vedno mudil častnikov pes, zavihti ¡častnik kar nenadoma s pasjim bičem ter dečka neusmiljeno u-dari po glavi. Deček se je po tem popolnoma nepričakovanem udarcu spustil v beg, c. in kr. častnik 27. pešpolka pa hrabro za njim. Ker deček ni imel v letanju talko izvežbanih uog. kakor častnik e. in kr. pešpolka št, 27, ga je častnik kmalu dohitel, ter ga je še enkrat udaril s pasjim bičem od zadaj po hrbtu. Ta prizor je gledalo veliko ljudi, in so priče za to na razpolago. Sedaj torej že otroci pred častniki 27. pešpolka ne bodo več vami! Daleč smo prišli!
Grob narodnih mučenikov Lundra in Adamiča je obiskalo na Vseh svetnikov dan gotovo nad
30.000	Slovencev in Slovenk. —■ Grob je bil ves v 'zelenju eksotičnih rastlin, in dišečim svežem cvetju — simbolu mladosti, v kateri sta Lunder in Adamič dala kri in življenje za preganjani slovenski rod. Na grob sta bila položena dva 'krasna venca od združenega narodnega odbora, in od slovenskega (ženstva s slovenskimi trobojnicami. Ob grobu so viseli trakovi vencev, ki so bili darovani ob pogrebu teh nesrečnih žrtev Gorele so na grobu štiri baklje poleg običajnih sveč. Častno stražo so od 2. do. 6. popoldne opravljali Sokoli,in sicer vseh 'treh ljubljanskih sokolskih društev, šišenskega 'Sokola, ter 25 članov’ “kranjskega” radovljiškega in tržiškega Sokola, Vsaka straža je obstojala iz 20 ¡Sokolov in zastavonoše. Menjale so se straže vsakih 20 minut. Ob polu 4. so zapela vsa ljubljanska v Zvezi slovenskih pevdkih društev stoječa društva pod vodstvom koncertnega ravnatelja gosp. Mateja Hubada pesmi “Usliši nas”, “Človek, glej dognanje svoje” in “Nadzvezdami”. Mogočni 'zboT do 200 pevcev je pel srce pretresljivo, da se je zlasti pri drugi pesmi porosilo vsako oko tisoč in tisočglave množice. Ljudje so jokali ua glas. Ko so pa nepregledne vrste odhajale s pokopališča, bila je v njih obrazih trdost. Nobenega smeha ni bilo čuti, vseh srca so bila napolnjena s tugo in bridkostjo.
UVb

NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TEIUEE’S

REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdrav.lo.
UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam In naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih.
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Blue Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
J. HERMANEK
63 3 Blue Island Avenue. Chicago, lil.
Ostrige, raki, ribe in velika zalega konzerv
krojač
Gabriel Vouk. slovenski
Chicagi; naznanja slav. občinstvu, da je prevzel obrt od g. M. Erklauca, ter nakupil raznega blaga v izdelovanje novih in popravo starih oblek po zmerno nizkih cenah. Se priporoča
Gabriel Vouk, 624 S. Centre Ave.
CHICAGO, ILL.
W. SZVMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624 do 626 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na
južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. Sc 19. ul.-
VLOGE $2,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edina češka državna banka v Chisogi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojue pijače, so-dovico in mineralno vodo.
756 IS St.
Tel, Canal 6296
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aližensKe I8k SOLID GOLD filled z lepodkr&Seuim dvojnim
pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne idel« vcem na železnicah.
JAMČENAZA20 let.
JZa prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troSke, na pregled, in ako ni, kot
--—---- se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takSno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlaee"'' verižico in privezek darujemo z v»ako uro. *
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga san producira.
FOTOGRAFIJE,
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je
Izki-ašen fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Established 1883 —CHICAGO— Phone Canal 287
SlMMM
Odstrani vnetje— Olajša bolečine.
To je par besedi v priporočilo zdravila, ki daje resnično zdravje ter odstrani protin, najhujšo bolezen.
SEVERDVO OLJE SV. GOTHARDA
se imenuje zdravilo. To je mazilo jako čudežne moči in vsebine Najbolša reč za natege in nenavadnouspešno mazilo zoper protin in nevralgijo. Pametne gospodinje vedno lastujejo steklenico tega zdravila. Cena 50 centov.
Čitajte kar Mrs. Aug. Musil, Bowman, N. Dak. pravi o njem:

“Moram Vam naznaniti kako uspešno je Vaše Olje sv. Gotharda delovalo. Delovalo je tako, da po rabljenju ene steklenice istega pri ribanju boleče noge je trganje popolnoma ponehalo na katerem sem trpela dolgo časa.”
SLABA PLJUČA.
Skoro 30 let že ljudstvo te dežele rabi in priporočn
«!V9
Severov Balzam za pljuča
RAZNO IN DRUGO.
zoper kašelj, bolečine dihalniia, slaba pljuča in razi e plji čne bolezni.
ga ob priliki kašlja. Cena 25 in 50 centov.
Samo poskusite
JE-LI VASE ZDRAVJE ZAVAROVANO?
Ako ne potem ste v nevarnosti vsakojakih bolezni.
Zavarujte svoje zrdavje in imejte vtdto pii roki
SEVEROV Ž1VUENSKI BALZAM.
Najboljša tonika za slab želodec. Odstrari zabasanost, krepča slabele, okrepča utrujenost, pomaga naravi delovati in daje starim ljudem novo življenje. Matere ga posebno
hvalijo. Cena 75 centov.
«k
I
Nv prodaj v vseh lekarnah. Vedno zahtevajte “SE\EEG\A’ Zdravniški -nasvet damo brezplačno.
zdravila.
W. F. Se
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
-=po - - ..-JtSfl j, najnovejši modi in nizki ceni. ji
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre A v«.
blizo 18. ulice Chicago, lil.
t
«
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico.,
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzoroe za meške obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE.-”©*
TEL. CANAL
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom pe Združenih državah, onim v Chicaei in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pijenena
saloonn “Triglav”
Kloboučnid a obchodnid zbolim vypravnÿm
zakázkove ma venoje se * zvláSthí pozowost
598-600 BLUE 15SAND AVENUE
postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, Ul
Edward Paneli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre Ave. vogal 18 St.
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s ooštonvanjem
Mohor Mladič
Proti poljskemu šolstvu na Ruskem. V Varšavi so zaprli 14 poljskih: srednjih šol s 5500 u-čenci.
Atentat z bombo, V hiši perzijskega guvernerja v Mirandi se je pri odpiranju pošte razpočila bomlba. Ubitih je bilo 11 oseb, med temi guverner in njegov sin.
Vreden naslednik svojega očeta Obeta postati nemški prestolonaslednik, ki ima tudi že patent za svoj izumi. Iznašel je namreč — gumb za manšete.
Telesno kazen na Danskem, ki jo je bil upeljal justični minister Alberti — tisti, ki je sedaj zaradi mnogo milijonskega poneverjen ja zaprt — je dansko ministrstvo zopet odpravilo.
Nadvojvodi in nadvojvodinje na odru. V proslavo cesarjevega jubileja bo dne 2. decembra igralo 40 nadvojvodov in nadvojvo-din j neko slavnostno igro v dvornem! gledališču na Dunaju.	|
Presilna ljubezen. Ilija Miljak iz Knina v Dalmaciji se je blaizno zaljubil v neko defkie. Da bi si jo pridobil, ji je prinašal dragocena darila, posebej zlatnine, ki jih je kradel po — cerkvah. Nazadnje ga je dekle ovadilo. Vrednost pokradenih reči znaša okoli 50.000 kron.
Ustanovni sestanek “Krajevne skupine slovenske sekcije Svobodne Misli v Pragi” se je vršila dne 6. novembra “u Pokornych”. Pričetek točno ob 8. zvečer. Program sledeči : I. Kaj hočemo (ref. Lotrič. II. Svobodna Misel in moderni človek (ref. Kisovec). III. Slučajnosti (event predlogi, pristopanje članov itd.).
Ženska župan. V High-Wyeom-beju .je bila lansko leto izvoljena v občinski zastop neka gospa Ilove. Ta se je v svojo nalogo tako zaglobila ter se izkazala v odboro-vih in javnih sejah tako temeljito, da jo je letos večina občinskega odbora izvolil za župana. Ta p- na Angleškem prva ženska, ki je dosegla tako čast.
Smrt v tujini. S francoskim br-zoparnikom “La Savoie” se je dne 29. oktobra peljalo iz Amerike nad 150 Slovencev in Hrvatov v Havre, od koder so hoteli odriniti domov. Na vožnji iz Havra v Pariz je na neki postaji za treno-tek izstopil Slovenec Ivan Lovko iz Dolenjega jezera pri Cerknici.
V	temi trenotiku je privozil neki drugi brzovlak, ki je Lovka podrl in na kose raztrgal.
Poročni dar. Italijanski kralj Viktor Emanuel podari ameriški milijonarki Elkins-ovi povodom njene poroke z vojvodo Ahruškim ki je kraljev sorodnik, z dijamanti okrašeno krono vredno 500.000 K. Po mlada poročenea in svate pridete v Njujork italijanski križarki “Fieram'osca” in. Etruria”.
Posledica nepremišljene ženitve.
V	kopališču blizu Petrograda so našli zastrupljenega livadijskega plemiča barona. Ludvviga. Zastrupila ga je njegova žena, ki je že ipod ključem Baron se je oženil s svojo sobarico, ne da bi se bil po prej pobrigal, kako je do tedaj živela. Mlada žena se je kot baronica prav kmalu zaljubila v ‘kočijama, in da bi se mogla ž njim poročiti, je zastrupila svojega mo ža.
Knez — konjski tat. V Petrogradu so zaprli kneza Pavloviča Baratova, ker je ukradel konja. Knez je naročil k sebi kmeta vprežen im vozom, češ, da mu bo odkupil voz in konja. Ko se je kmet pripeljal, poslal ga je knez kupit znamk, a med) tem se je 'knez odpeljal s kmetovim konjem ter prodal konja in voz za 500 rubljev. Baje ni bilo to prvič, da je spoštovani knez prišel na tak način do denarja.
Maščevanje goljufane ljubice
221etna kmetica Va.ja Petrovič v Sušinah na Hrvaškem je imela ljubezensko razmerje s Petrom Subotičem: v Našicah, To razmerje ni ostalo brez posledice. Ko je Petrovičeva ljubimcu povedala o temi, jo je pustil. To jo je razjari-
lo. Pisala j« Subotiču, ki je oženjem in oče več otrok, pismo, na j jo počaka ob določeni uri na določenem kraju Ker njega ni bilo, je šla prevaranka zažgat njegovo hišo, ki je pogorela do tal. Obsojena je tbilla na deset let težke ječe.
Zaradi 45 pfenigov — eno leto ječe. Deželno sodišče v Monako-vem je obsodilo neko revno delavčevo1 iženo v enoletno ječo, ker je s svojini ključem odprla drvarnico svoje sosede ter vzela drv v vrednosti 45 pfenigov. Ženska je medi jokom priznala tatvino ter se izgovarjala z veliko revščino. Ker pa je za tatvino iz zaprtega prostora .po kazenskem zakonu določena kot najnižja kazen enoletna ječa, je predsednik obžaloval, da sodišče ne more izreči milejše kazmi.
Punt v turški armadi. V Peri se je spuntala stotnija vojakov, kii' bi morali odriniti v Džedah. Vojaki so zapustili oboroženi vojašnico ter se post ir ali na prostem). Vojni minister je odredil, naj puntarje obkoli bataljon strelcev. Pri tem so začeli puntarji streljati', a strelci so streljali po njih. Posledica je bila devet mrtvih in sedem ranjenih. Končno so se puntarji vdali, ki so jih razorožili in zaprli. Dogodek je provzro-čil med prebivalstvom veliko vznemirjenje; tudi sultan je bil razburjen.
O nas Slovencih razširja velik nemški časopis pesem, katero je priobčil gotovo eden izmed kranjskih nemških “prijateljev”. Besedilo je tako sirovo, da ga natanko ni mogoče prevesti. Približno se glasi tako: “Zarobljen, u-¡mazan, surov in nesramen je češki narodnjak, Nesramnejši je ušivi Hrvat. Najhujši pa je — seveda — Slovenec. Kar je na svetu ea-robljencev, vse je prekosil. Slovenec je taka surovina, da mu ni na svetu para. Veš kaj Ti svetujem, Nemec? Poči umazanemu nesrarn-niku eno za uh, kadar ga srečaš!”
Ker mu je mater preklel. V Vukovaru na Hrvaškem se je dogodil žalosten slučaj, ki kaže, kam more dovesti Človeka neobvladana strast. Neki Ivan Olaj. komaj lTleten mladenič, je na ulici' napadel Ivana Pavančeviča in mu preklel mater, nakar ara je Pa-vančevič odgovoril z enako psovko. Olaj potegne nož in ga zabode Pavamčeviču v prsi, da je bil ta v par minutah mrtev. To pa Olaj u še ni bilo dovolj. Par korakov dalje je zopet napadel z nožem nekega Ljubomira Parabaka, ali ta se mu je obranil z gnojnimi vilami. Ko je napadel še tretjega, se je stražnikom posrečilo odvzeti' mtu nož in ga- aretirati. Ubijalca •so oddali sodišču.
Cigani na Dolenjskem postajajo že prava nadloga. Tako so pred par tedni prignali orožniki v Novo mesto trinajst ciganov s silnim ciganskim priveskom, t. j. otroci, ki so goljufali v litijski 0-kolici na ta način, da so se kmetom ponujali ogrske desetice izmed avstrijskih Zbirati, ker pridejo ogrske 'baje ob veljavo, cigani pa da se podajo na Ogrsko, kjer jih bodo iže zvedli. Tako so zamenjavali ogrske desetice z avstrijskimi, ter pri tem kradli ogrske in avstrijske kar vprek. Ko so orožniki za te “bankirje” zvedeli in se začeli za nje zanimati, so jo cigani hoteli popihati, a. dolga roka pravice jiih je še pravočasno zasegla ter jih odvedla na gorko v novomeški zapor novomeškega sodišča.
Gra-d Mokronog, last gospoda Antona Mavsarja, je prodan za 84.000 K. Kupil ga je katehet g-Smrekar v Ljubljani, čuje se, da se v gradu, ki ima krasno lego, naselijo neki redovniki ali redovnice, in da hočejo napraviti nekako šolo.
CARL KLANCHNICK
9634 Ave. N. S. Chicago, 111.
Prodaja mleko, grocerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valcev.
VRAG in pekel.
Spisal Gap.
(Konec.)
Hudiči bivajo v .peklu. Bazni teologi so jihi -prestavili v one kraje, Ikjer se1 jiim jo najbolj dOipadlo in 2a katere so doprinesli najboljše “dJokaae”. Predaleč bi segli, alko bi boteli našteti «vsa “potovanja” pobožnih gospodov. Vredno je pa omemj-ati najinteresant-n,ejiša potovanja nekega “imoder-miaga preisk.ovalea”, ki se ni bal niti čalsa, ni stroškov, niti golvori-e.e svojih ‘breabožn.ih sočlavekov temveč je korakoma napredidva! ata potu spoiananja in je že izdal “drugi, pominio-žeini iin popravljeni natisek” (idolkiae iaa neumnost po-božiniih mlas) svojih “mučnih preiskovanj pekla”. Iz te s eerikrveno (poitrdiitivijo-) preskrbljene knjige mam bodi dovoljeno tu navesti me-> tka j iprav karakterističnih:	točk.
Gospod! dr. Uolžef Bauitz, izredni ,profesor teologije1 ona kr. vseučilišču v Munstoru), piše v s v,0jeni: “ Peklu” (Mogunc, 1905) : “Splošni naulk teologov je, da se nahajajo četveri podzemski prostori*), določeni za sprejemanje duš po smrti. Naračje* Abrahama, vica, prebil vališ če za. anekrščen.e Otroke in pravi pekel.” Potem piše gospod dr. Bauitz na nekem drugem -mestu : ‘ ‘ Zavest, da je mam pekel tako blizu, da njega grozoviti plameni piaiv pod1 našimi nogami žugajoče švigajo, da obstoji neka bližja ali daljša zveza med tem, 'kar opažamo na površju zemlje in onim, kar je skritega .pod' strahovito stopnico; da so dimniki .pekla, iz katerih ise pred mašim i -o-čtmii kadi strupeni diiim, da se groze pretrese zemlja, ko iz njen,e globočine izbruhnejo velikanski valovi, večnega o-gnjesnega -m-orj-a, — Ito vise bi pač zadoščalo, da se nemalo poostri oni pretresujoči vtise#”. D'alje čitamo: “Da zavzema pekel najgloblje mesto, trde vsi teologi, nič manj, da je naročje Abrahama v nekoliko višji, dosti) j ne jši legi. Kje pa so vice in prebivališče za .nekmčene otroke? Blagohotno jih preložimo v neposredno bližino pekla. Niemainj jih mnogi teologi .preložijo v obiižje naročja Abrahamovega, nokoliko oddaljeno «d pravega pekla. Po vistajenjui (spri katerem 'bo baje gospod' Bau-tfe zavzemal častno mesto) ne bo v vicah nobenega prebivalca, kakor se tudi -sedaj -nihče ne nahaja v naročju Abrahama. Obe ti mesti se bodeti priklopili 'k pravemu ipeklu. Po potrebi se pridiruži tudi prebivališče za n «krščene otroke, za slučaj previdnosti, ako t.i otroci dobe -po vstajenju) dlrugo- bivališče”. Nekaj vrstic dalje čitamo • ‘ ‘ Ako je v .peklu i;n vieah onak ogenj, tedaj je med 'tema postavljena meja le po božji volji tako, da je prestop i>z enega 'kraja v drug nedovoljeni,. — obzirnost, ki pristopa ubogimi dušam po njihovem dostojanstvu'.” Interesantna so -še nasledim j a mesta: “IS stališča na--navioslioivjia ne more biti proti tern naukom nobeinih težkoč. Ako se nam šoliasitikom in poznejšim teologom razlaga, dobro utemeljene mnenje, da se nahaja pekel -v no-tramjioislti naše zemlje, tedaj se nam naravoslovje upira z določno izjavo, da je1 v zeunčljsk i notira-, n jesta- sedež silovite množine ognja. Kolikor dolgo najsi je že namenjeno, da se razvija naša zemeljska -obla do pred konca sveta, iza obstoj peklenskega ognja bo skrbela modnolst in vsemogočnost kaznujočega ¡Boga-. Kar -se pa tiče kakovosti -večnega ognja, o tem se da niaraivoslolvmo domnevati, da ta nastane' vsledl večne ikrožiitve gotovih kemičnih procesov, ko v tein nastanejo1 božanstveno .močne na-raave kemičnih spojim (kaj si nie-fct pod terni predstavlja. gospbd d¥. Bautz!) im potem zopet izginejo. Ne bi pa tudi nasprotovalo,
#) Gospod Bautz je najbrž pri tem preizrl, da ravno ti teologi trdo, da dtahovi in to so hudiči, t. j. duše on,ih, -ki so umrli v smrtnem grehu, ne 'zavzemajo sploh nobenega prostora.
predstavljati sil peklenski ogenj enostavno kot plin brez spremljajočega kemičnega procesa, ki ga je vsemogočnost božja postavila v primerno premikanje, odnosno -v stanje večnega ognja. P-rav po pravici' je potemtakem večina teologov spravila iz pekla mraz* in hlad (Frost uinid ’Kälte).”
In tako se ta “učena” ropotija mimo nadaljuje, do čim se gospod Bautz venomer sklicuje rna “naravoslovje” in svojo modrost zopet opira na naravoslovne diokaize. Menim- pa, da bi bilo eel-o najpo-božnejišemu in, niajneumejšeimu katoličanu težko vzdržati se smeha, predho bi do konca prečita! “nesmrtno delo vseueiiliškega profesorja”, ki me nehote spominja na dir. Böhnerjev “Kosmos” in “Življenje in tkanje narave”. Toda pravzaprav ni nič tako smešnega, ako priobčuje vseučiliški profesor po 'državnem uičnem nalogu italke ičeničarije, im k temu še kot “naravoslovno dokazane”!
(S tem menim, da lahko zapustimo pekel, v katerem nam je z našim, “učenim” vodnikom itak postalo precej vroče, da nam bo mogoče nadalje baviti se z njega prebivalci. Predvsem nas bodo seve največ zanimale obiteljske razmere hudičeve. Ako se tudi raztovarjamo o stari materi, hudiča, tedaj je mnogo teologov, ki verujejo. da so hudiči samo hudobni duhovi im da se torej o istinitom njegovem sorodstvu n,e more govoriti, dočirn so drugi, ki ne le da verujejo, nego skušajo celo dokazati, da se. hudiči ženijo. A ženijo se ne samo v svojih vrstah, temveč tudi z ljuidmi’. čemur nam pač dovolj jaisno dokazujejo čarovnice. Škof iz iSilve, Alivaro Pelaigis, -trdi celo v neki, okrog leta 1332 izišli knjigi “Cerkvene solze”, da je imenoma poznal mnogo oseb, ki so .prostovoljno stopile v zakon s hudičem. Ih takisto nam pripo-vedujejo še mnogi spiši iz srednjega veka o roditeljih, človeških mož im žena (Ineulbi- et suecubi), im o obrok hudobnega sovraga. Da celo adoptivne otrobe je imel, bil ie baje boter i'n zlodej vedi kaj še vse!
O čarovniških pravdah, zvezah im skušnjavah hudičev je gotovo že vsakemu znano iz zgodovinskih del, cerkvenih pisateljev i.t.d. tako, da mi jih ni treba pobližje o-•menjati. Ravnato predpostavljam, diai s'o vsakemu ¡znana čarovništva, ki se pripisujejo hudiču. Ne .preostaja mami torej drugo, kakor še ■malo bolj natančneje omefnjati izganjanje hudiča ali o ekso-rciz-raih. Kaj so “eksOrclzmi?” “Ek-sorcizmd' so zagovarjanja z močjo božjega imena, da se izganja hudiča iin, zlomi njega moč, dia nam ne more škodovati na telesu in duši.” (Po “Katoliškem cerkvenem leta” 'od duhovnika Andreja Petiza 18-96) . Cerkev vporablja ek-siorcizme v različne namene. Posebno nas zanimajo orni eksorciz-mi, ki imajo namen “oprostiti -obsedence iz satan,ovili krempljev”. Nia strani 237. “ Cerkvenega leta” je dalje citati: “Da se ubrani zloraba, je v poznejših časih dovolila cerkev- izvrševani je te oblasti le še duhovnikom, kii so si -v važnejših slučajih izposlovali škofovo dovoljenje. Ekisorcizem je duševna bomba s peklenskimi duhom. Zato nioria, duhovnik vpo rabiti vso nravstveno silo. Pričeti mora z tnajeikrbmejo pripravo, nadaljevati z veno im upanjem, v Boga in kon eat.i pa s previdnostjo in z -vstraj-no'stjo. Ne smejo se vse neobičajne prikazni prištevati učinku -satanov, temveč jih je skrbno preiskati, vporaibiti Vsa naravna sredstva im zlasti pa odstraniti vsako praznoverje (Kaj neki razume -katoliški- duhovnik pod praznoverjem? !) in ,sutm na druge osebe.
Da se ti nauki ne samo* v šoli (kot resnični seveda) učijo, nego v naših časih tudi celo prenašajo v prakso, to kaže “izga,n,janje hudiča v ’Wlemid'in'gu” due 13. iu 14. julija 1891. Priobčili je popis tega ekaoreizmia povsem verodostojno pater Auireliaoi ondotnega kapucinskega samostana. Mučili so tedaj ndkega lOfetaega dečka z vse-
mii mogočimi1 budailiostmi. Iu to veruje ljudstvo ,par stoletij po Giordanu Brunu,, v stoletju razsvetljenja, v dobi Darvina, Hackela, Ma-zairyka ikr Drtine! To je nečuveno!
/V zadnjem času -vzbuja velike pozornost pri starih ženskah, dui ho videih in prijateljih hudičev “6. in. 7. knjiga Mojzesa, sedemkrat zapečatena! ” ¡Neranljivo je, kako more teto plačati 3 K 60 v za tako' knjigo! In v ta zagovarjanja in. čarovništva se veruje im se jih ¡aprobira.
Izora# nam je še trdo ledino, prestati še hud boji, ako bo človeštvo verovalo takimi prismiodari-jam, alkb' se mu 'bo po državnem učnem nalogu z višjih učnih zavodov prildigovalo im bo katoliška ■cerkev še povsod,i izganjala hudiče, napravljala poučna potovanja v pekel im vglamjala več takih nesmiselnosti. Ko hi ne bilo hudiča in pekla, potem bi tudi vaa ostala -cerkvena ropotija pripadla tja. kanio r spada, namreč k —- vragu ! In, dia bi fa dan kmalu napočil, da bi to stoletje-končno izvojevalo to, kar je preteklo stoletje ¡zaželjelo, tio je naše najgorečnejše hrepenenje in kakor menimo tudi hrepenenje čitiate-lijelv!
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “¡Sporty Gin”, prodajani' skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, 111.
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik.
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine.
Dobra Unijska Goslilna, kZ^
mrze! in gorak pripri- |nc C Cfuctna zek. : Pod vodstvom	Oldavlljf
650 Blue Island Ave.
Velika Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
WEIKY’S
Restavracija in gostilna
552 Blue Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
V ITALIJO
zorsko obrežje in Maderc, vse vi nih pokrajinah, kjer je zimskopod-nebje kot poleti, preplujejo parniki
Cimard Line.
Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni
C ARM ANI A (troJne turbine in vijaki) V/AIlmfllUfl, najvočji in najlepši parobrod sveta,
CARANIA <2 dvojnimi vijaki) 664 Cer-CrtlU/llia, ljev dolg, in z 20.000 ton vsebinske moči.
Dva največja parnika sveta;
P A RONI A odpluje iz Ne«- Vorka, 28 no-liAIWlUH vembra. 7. januarja in 18. februarja.
odpluje iz NewYorka 21. januarja in 4. marca.
CARMANIA
V Ozore. Madera, Gibraltar, Genova, Neapol, Aleksandrijo, Trst in Reko.
Vsi novi in novodobno opremljeni parniki Carpathia z 13.600 tonami Slavoiiia z 10.600	,,
Ponnatiia z 10.000 llltouia z 10.400
Vse pojasnila daje CUN ARD parobroda o društvo, D. t. d.
F. G. WHITING, Mgr. West, Dept.,
S. E. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO,
Kakor tudi vsi lokalni agenti.
DR. “ RICHTERS
frOiè ù èu/i üi liriC-^ 1 ‘	‘
PA1N-EXPELLER
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St. NEW YORK.
I Pijte najboljše pivo
i
i
i
g
m
§ Peter Schoenhoffen Brewing Co. I
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
MAGNET
I
GRANAT
Razvaža pipo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
PRODAJA K ZAHVALNEMU DNEVU
možkih oblek in sukenj,
najboljše blago po najnižjih cenah
od
SlO.oo do $30.
FINEGA PURANA DAMO
z vsako obleko in suknjo brezplačno do zahvalnega dne 26. novembra, 1908.
BLUE ISLAND AVE. vogal 14. cesta